Stev. 26.
»SLOVENEC«, dne 2. februarja 1937.
Jtraa 3
Na kongres Kristusa Kralja v Poznanj!
7. februarji bo v Moskvi svetovni kongres vseh brezbožniških tn svobodomiselnih organizacij. ШХ) udeležencev iz 4M različnih držav se bo zbralo. Program kongresa Je tale: 1. Ustanovitev centrale za svetovno brezbožnlško propagando. 2. Ustanovitev mednarodne bresbožnlške organizacije (brezbožna internacionala). 3. Določitev smernic za brezbožniško propagando po vsem svetu. 4. Poročilo o skušnjah v borbi proti veri po vseh deželah. 6. Določitev finančnih virov za podpiranje brcz-božniške organizacije.
Bolgarski komunist Dlmitrov je napisal predgovor k novi propagandi brezbolniški knllgl, ki je razširjena po Rusiji v mnogih milijonih. Tam imenuje vsako vero, zlasti krščansko, najhujšo sovražnico komunizma. Vse je treba zatreti brez sledu I V tem boju ne zadostujejo govori in kojige, tudi orožje se mora rabiti proti veri. »Očitajo nam. da ru&imo cerkve in samostane. To očitanje nas ne sme omehčati, ker na par porušenih cerkev ni gledati, če hočemo ustvariti nov komunistični svet. Na ruševinah starega sveta gradi komunizem pravi eoeialitem.c
Vodja ruskih brezboinikov, Jaroelswskjr, jo poslsl nodavno svojim pomagačem poziv, v katerem pravi: »Zažgati hočemo vse cerkve celega sveta v eno samo silno ognjeno morje. Naše brez-božniško gibanje je postalo orjaška moč, ki bo Iztrebila vse, kar je verskega. Pa jo moramo še ojačiti. Služabniki vseh ver naj vedo, da jih noben Bog, noben svetnik in nobena molitev ne reši poginete
Katoličani I Ta strašen naskok pekla nas mora končno vendar spraviti iz našega mira, nas pod-žgati in strniti v energičnem odporu. Sv. oče je že v okrožnici »Caritate Christi compulek z dne 3. 5.
1032 pozival k organiziranemu odporu proti početju sovražnikov božjih: »Potrebno je, da vsi združimo svoje moči v enotno in močno armado. Zato rotimo vse v Imenu božjem: Vsi naj se vendar združijo, tudi za ceno velikih irtev, da rešijo človeško družbo!«
Katoličani! Alt hočemo ta klic nagega vodje preslišali? Usodno uro pamudili? Ne glejmo vendar lega divjanja zakletih sovražnikov božjih več lako mirno! Katoličani vseh dežela, združite se za obrambo svojih najvišjih dobrin! Skrajni čas je, da stvorimo krepko fronto proti fronti brezbožne internaclonale!
Prihodnji kongres Kristssa kralja, ki bo od 25. do 29. junija letošnjega leta v Poinanju, na sedežu Nj. Em. Avgusta illonda. poljskega kardi-nala-primaea, nam nudi k temu priložnost.
Doslej so bili štirje kongresi te vrste, a v manjšem obsegu. Peti mora biti svetovni kongresi Vršil se bo z izrečnim odobrenjem sv. Očeta, pod protektoratom istega kardinala-primasn in kardinalov Teodorja Inniterja z Dunaja ter Janeza Verdiera iz Pariza kot zastopnikov treh velikih narodnih družin evropskih, da sc tako označi kongres kot skupna zadeva nas vseh.
Ves verni svet hočemo pozvati, organizirali ln mobilizirati proti nezaslišani divjosti in nasilnosti brezboinikov. Kongres na Poljskem, pred vrati Rusije, naj bo začetek svetovne ofenzive proti peklenskim nakanam sovražnikov boljih. Njih svetovni organizaciji in agitaciji moramo nasproti postaviti svetovno organizacijo in agitacijo vseh vernih t
Katoličani, pridite številno na kongres!
Mednarodni odbor is kongres KriMa-kralja.
K poglavja o našem izšel je nstvu:
Slovenci v Zlati dolini
Odkril zlali rudnik — Novo mestece v Kanadi — Vsaka deseta hiia gostilna — Strašno popivanje
in kartanje
V nekem zelo oddaljenem kraju severno-vzhodne Kanade, v obširni provinci Quebec, so nedavno odkrili zlatonosne rudnike. Takoj so začeli kopali zlato rudo in blizu tam je v nekaj mesecih nastalo novo mestece. Imenuje se Vsi d'Or, kar bi se menda po naše reklo: Zlata dolina.
Od vseh strani so začeli prihajati v tisti zakotni del sveta rudarji ali knapi, med drugimi tudi precejšnje število Slovencev. — Prišli so iz Združenih drŽav, iz Kanade in nekateri tudi naravnost iz domovine.
Kako Js sedaj tam gori, bomo najprej posneti iz nekega angleškega lista, ki izhaja v Clevelandu. Potem bomo dostavili še nekatere stvari, o katerih smo se informirali naravnost pri nekem človeku v dotičnem kraju. To naj bo samo nekoliko doprinosa k vprašanju, kako se naši ljudje imajo V tujini in kako »o zavarovani pred — propadom.
Dopis v tistem clevelandskem listu ima naslov: V Zlati dolini je bučno življenje. Dodan je ie podnaslov: Kadar rudniki dobro delajo, lahko kupiš pijačo v vsaki deseti hiši. Potem sledi urednikov uvod, ki se takole glasi:
Kaj dela bogastvo zlate rude v rudniških okrajih Quebec in Ontario in kako vpliva na življenje rudarjev, Je tu opisal naš poročevalec — veteran in dopisnik tujih listov, ki je nabral potrebnega materiala na potovanju po tistih krajih. Naj dobi besedo dopisnik aam. Takole poroča: Zlata dolina je živahna naselbina, ki ima komaj dobro za seboj prvo obletnico svojega postanke. Ima tristo hiš in lahko si kupiš pijače v vsaki deseti hiši. Imajo samo eno ulico, ki je Že krščena in se imenuje Qlavna cesta. Bila je pa skoči vso jeaen grdo razkopana, zakaj kontraktor, ki Je prevzel delo polaganja odvodnih cevi, si ni prav na jasnem, kako naj svoje delo koristno konča. Samo ena hiša je šele pobarvana v Zlati dolini, pobarvanih žensk je pa precej. Neka bkm-dinka v Zlati dolini bo v kratkem odprla novo pivnico. Pravi, da si upa v šestih mesecih dobiti nazaj ves denar, ki ga je izmetale in ge še bo za novo pivnico; le ogledal bo toliko in tako dragih, da denar zanja še ne bo povrnjen v šestih mesecih ... Tudi pravi, da ne bo točila piva. Po njenem mnenju vsak, ki pije pivo, postane prej ali slej potepuh. In še dostavlja: Ce se ljudje ob pijači etepejo, se bolj izplača, da se stepejo s steklenicami, nego s kozarci. S steklenico se stvar bolj temeljito naredi. (V steklenicah je seveda kaj močnejšega ko pivo. — Op. prev.)
Zadnjič, ko se je mestni svet sešel k seji, de bi uredil vprašanje kanalizacijo na Glavni cesti, je bilo vsako posvetovanje nemogoče. Mestni svet so namreč sestaja k sejam v neki koči iz obtesa-nih hlodov. Takoj zraven so pa pivnice. No in v tistih pivnicah Je bil tak kraval, da se seja ni mogla vršiti. Odborniki drug drugega niso mogli slišati. Zato so postali po načelnika policije. Prišel je, stopil v pivnico in bilo ie slišati odmev klofute in padec po tleh. Načelnik se je vrnil in dejal svetovalcem: »Gospodje, nadaljujte aejo!< Sel je nazaj v pivnico in dalje mikaatil pijance. Pet rudnikov obratuje v bližini naselbine Zlata
dolina In kakih 2000 delavcev je zaposlenih. Kar je drugih naseljencev tam, se bavijo s prodajo in kupovanjem delnic za nove rudnike, ki se imajo odpreti v tistem okraju.
Ako hočeš napraviti izlet v Zlato dolino iz mesta Arnos, ki Je enkako 50 milj oddaljeno, boš plačal za avtotaks dva dolarja, če slučajno nitna drugega dela. Kadar jo precej zaposlen, ti bo računal štiri dolarje. Ko se boš pa hotel vrniti iz Zlate doline v Arnos, boš plačal za avtotaks 15 dolarjev, posebno če ni ravno brez dela.
Imajo pa v Zlati dolini več avtotaksov nego imajo ulic. Tudi več psov nego otrok. En sam gostilničar naredi več zaslužka kot župan. Deset restavracij v naselbini je odprtih celo noč. Imajo tudi dva igralska kluba s kartami, ki si delala hudo konkurenco.
Imajo tudi svoj časopis. Nastal je takoj oh prvem postanku mesta in je preko poletja narastel na osem strani tedensko. Ako se hočeš poučiti, kako se je naselbina pretolkla skozi poletje, boš dobil najboljšo sliko v tem listu, ki jc zelo odkritosrčen.
V mesecu Juniju Je urednik objavil apel na red ln zakonitost in je stvar takole povedal: »Naša Glavna ulica je kvečjemu 90 vatlov dolga. Toda če bi policija redno patrolirala po njej. bi ne imeli mi vsi toliko opraviti s pijanimi razgrajači... Naj bi se naša policija zavedala, da je en policaj na ulici več vreden kot trije za mizo v policijski postajni hiši. Zato pozivljemo naše policaje, da se dajo vedno videli zunaj na cesti.«
Morda Je ta poziv povzročil, da se je lepega dne pojavil močan oddelek deželne policije v naselbini in jo tnapadel». V kratki dobi je bilo 61 aretiranih. Ta racija se Je podvzela. ko je deželna policija ugotovila, da je v Zlati doilni preveč prepovedane alkoholne pijače, preveč prostitutk in preveč igralnic. Torej je planilo v zgodnjem mraku nekega mrzličnega večera kak tucat policajev iz kolibe, ki je pokrita s smolnatim papirjem. — Vdrli so v nepobarvano kegljišče v Glavni uliri in so vlačiti kvakajoče žrtve v ječo. zgrajeno iz obte-sanih hlodov. Ko so se policaji naveličali loviti «goste» iz več drugih javnih prostorov, ki so po poročilu mestnega časopisa zbežali v gozdove skozi zamrežena okna, je bila mala lesena ječa že nabasano polna. Vseh skupaj je bilo aretiranih 112, toda samo 61 м jih pridržali za obravnavo. Vse te so stlačili v ječo, ki meri dobrih 8 in v kvadratu
Vsak aretiranec, ki je imel in bil voljan doti 10 dolarjev varščine, je bil izpuščen. Tako je odločil policijski Častnik, ki je moral precej raztegniti deželno postavo, da je smel vzeti varščino. V ječi je bilo mnogo razgrajanja med onimi, ki so morali ostati. Tam so bile ženske iz javnih hiš in igralci za denar in vsakovrstni postopači. Rili so razkačeni in divji in mnogi Še vedno dovolj pijani.
Drugi dan »e je vršila obravnava v Princess gledališču. Zločince so peljali v procesiji iz ječe v gledališče. Med potjo so moški žvečili tobak, ženske so si pudrale nosove, vsi pa so brez vsake zadrego mahali v pozdrav meščanom Zlate doline.
ki so se bili nabrali ob Glavni cesti, da hi videU ves špas.
Obravnava s« Je pričela in dolg policaj Je nastopal v vlogi državnega tožitelja, v imenu angleške krone. Naenkrat se dvigne majhen inestni odvetnik in protestira, češ da navaden policaj ne more biti za državnega tožitelja. To je spravilo v zadrego krajevne trgovce z železnlno, apotekarje in tratikante, ki so krajevni mirovni sodniki in so predsedovali obravnavi. Razglasili so odmor in so telelonirali v Quebec, da bi zvedeli ,kdo ima prav. Odgovor se je glasil, da ima prav odvetnik, zato naj on prevzame službo državnega toiitelja. Tedaj se je obravnava nadaljevala.
Od tistega časa deželna policija ni več nadlegovala Zlate doline. Od čosa do časa še vedno izide v domačem časopisu apel k redu in zakonitosti, sicer se pa nova naselbina veliko bolj zanima za vprašanje, če se bo kanalizacija dokončala ali ne, nego za krepost in Čednostno življenje svojih
Brebivalcev. Vsaj krajevni Časopis zatrjuje tako. io 5. novembra se kontraktor še vedno ni domislil, kako ho treba na pravilen način položiti odvodne cevi, in je hodil okrog ves v skrbeh in bledega obraza.
Poročevalec, ki to piše, je stopil k domačemu uredniku in dejal: »Ta naselbina Je nekaj strašnega.« Urednik se je porogljivo nasmejal. S težkimi žeblji podkovane čevlje je * nogami vred položil na nepobarvano mizo in dejal: »Zdaj ni več tako hudo. ali pretekla pomlad je hila res strašna. Zdaj imamo samo še 35 beznic, zravnanje javnih cest nas stane samo 50 tisoč dolarjev na mesec in prepovedane pijače se proda samo za 80 tisoč na mesec. Največji gavnarji so se izselili in odšli naprej doli v «Pariško dolino». Tam doli se nikomur in treba bati ječe, zakaj vsak policaj se boji stopiti na cesto.« Potem se je pripravil, da napiše nekaj pisem samemu sebi, ki ho potem v časopisu nanje odgovarjal. Ima posebno kolono v listu z naslovom: Pisma uredniku. Toda na vrhu te kolone očitna priznava, da vsa tista pjsma sam sebi piše. — Kaj pa hoče drugega, ko v Zlati dolini ni dovolj novic za časopis ...
»Ampak tam doli v Pariški dolini, tam bi novic ne manjkalo .. .<
s
Tako je torej poročilo onega rlevelandskega lista. Pisano je v humorističnem tonu kot večinoma pišejo ameriški poročevalci, vendar se človek zgrozi, ko bere te vrste. Zdaj si pa mislite, kako žive v taki naselbini naši slovenski ljudje, posebno Če pridejo naravnost iz «starega kraja»...
Precej ugodno poročilo, ki smo ga privatno dobili od tam, se takole glasi:
Neka dobra slovenska žena je komaj dve leti tu In je še polna starokranjskega duha in vere. Le v cerkev nič no gre, nikoli je ni videti tam. Cuje se pa. da doma vedno moli s svojo hčerko navadno molitve. Njeni bordarji (delavci, ki imajo pri njej stanovanje in hrano) se Ji pa smejejo in norce brijejo iz nje, ko jo slišijo moliti...
Kako dolgo Ito taka sirota zdržala...?
Imajo torej v Zlati dolini tudi cerkev? Da, še precej lepa cerkev je videli na sliki, čeprav je oni clevelandski poročevalec nič ne omenja. Nastala je v teku preteklega poletja in za župnika je neki francoski duhovnik. In pravijo, da je natlačena vsako nedeljo, samo naši Slovenci se je ogibljejo. O enem samem je znano, da ga nikoli ne manjka. Tisti je skušal celo spraviti skupaj mešani pevski zbor štirih pevcev, ki bi zapel ob kaki priliki latinsko mašo, zraven morda ludi kako slovensko pesem. Kolikor je znano .se mu načrt ni posrečil.
Tisti mož Je tudi naročen vsaj na en katoliški mesečnik in v stanovanju ima svete podobe. Tudi skuša nekoliko inisijonariti med Slovenci, toda noše poročilo pravi, da ima jako malo uspeha. Ko
Val d' or: Glavoa cesta.
Je v nedeljo na poti v cerkev, srečuje svoje rojake Slovence, ki zapuščajo beznice in se komaj drže na nogah. Čeprav so pijani, so vendar še toliko pri zavesti, du |k>znajo onega moža in vedo, kam ie namenjen. Brž se toliko streznijo, da najdejo besede zaničevanja in zasramovauja in kriče za njim In ga obmetavajo z najgršimi |wovkami, dokler upajo, da jih sliši.
Naše poročilo dostavlja: Tako delajo ti siromaki, doma jo pa največja revščina in imnianjka-nje, ko bi lahko živeli v precejšnjem blagostanju, če bi hodili v cerkev namesto v beznice.,.
Ali ni prav za prav po vsem tem kar Čudno, da Je v takem kraju mogla zrasli z novo naselbino vred tudi katoliška cerkev? Se bolj Čudno pa Jc. da Je celo polna in natlačena ob nedeljah? Morda je pa poleg lega še najbolj čudno, da se cerkve ogibljejo v prvi vrsti — Slovenci? Vsaj tako bi človek j» vseh informacijah sklepal...
Se to naj povem. Ko sem dobil te informacije, mi je bilo izrecno naročeno, da ne smem izdati nikomur, kdo mi je informacije poslat. Ce hi namreč Slovenci, ki jih je tam »precej . zvedeli za ime «izdajalca/, bi se mu nikakor ne godilo dobro ...
Tako je življenje lam gori v Zlati dolini prav v naših dneh. Pred nekaj desetletji je hilo |io-dohno najbrž tudi v mnogih krajih Združenih držav, ko so se odpirali novi rudniki ali nova industrijska podjetja ter so obenem z njimi naslajale nove naselbine. Tudi v tistih krajih so se z drugimi narodnostmi vred naseljevali Slovenci. Tudi ti so srečavall tam podobe nevarnosti in skušnjave kot današnji naseljenci v Zlati dolini...
Pogosto se zgražamo nad versko in moralno propalotdjo velikega dela naših ameriških Slovencev. Posebno se zgražajo verni Amerikanci, ki ču-jejo pravili, da je naš narod doma ves katoliški. Toda če vse to premislimo, moramo končno reči: Čudno je, da se je še toliko rešilo in da so naši Slovenci danes Se toliko verni, kolikor so. Ali ni vreden vsega občudovanja, kdor se je rešil skozi rszne «Zlate doline.» in ostal zvest Bogu in krščanskemu življenju?
P. Bernard Ambrožič OFM. Lemont, lit.
Lokomotiva jo je ubila
Ljubljano, 1. februarja.
Davi okoli pol 9. se je pripetila pri St. vidu nad Ljubljano smrtna nesreča na železniškem prelazu, ki vodi čez železnico v bližini zavoda Sv. Stanislava. Po tej poti je šla davi 65 letna vdova po železničarju Marjana Trojanškova. ki je prijemala skromno kronsko pokojnino ter je sem in tja morala tudi beračiti. Nameravala je obresti St. Vid, Vižmarje, Tacen in nalo nadaljevati pot proti Ježici. Stanovala je v tako zvani Snanovi jami v leseni kolibi blizu tovarne Store. Trojanškova Je prekoračila železniški tir v trenutku, ko je privo-
sil železniški stroj, k! Je bil poslan г Jesenic v Ljubljana Tudi strojevodja nI mogel opaziti stare ženske, ki se jo nenadoma pojavila no tiru. Stroj je žensko podrl ter jo butnil v strun. Neki deček je opozoril krojaškega mojstra g. Vrhovca, ki ima v bližini hišo, da leii smrtno nevarno ranjena ženska na tiru. Oosp. Vrhovec je šel pogledat, toda žensko Je našel že mrtvo. Obvestil je o tem orožnike, ki so takoj nato prišli in odredili prevoz trupla v mrtvašnico. Uradna komisija je ugotovila, da je lokomotiva zlomita ženski hrbtenico ter ji razbila tudi več drugih konti.
Val fori Pitno vodo duvsiaio.
Andre Gide:
Vrnitev iz Sovjetske Rusije
Z današnjo številko začnemo priobčevati v slovenskem prevodu delce slavnega francoskega pisatelja, ki se je razočaran vrnil i« sovjetske Rusije in dal temu razočaranju duška v spominih, ki nosijo ta naslov. Knjiga je v Franciji in po vsem svetu vshndila ngromno pozornost. Ni je mogoče smatrati sa golo protiboljševišk« agitacijo. Ne, pisatelj v njej ob vsaki priliki hvali, kar In more. Videti je, kako telo si je islet, da bi se v Rusiji ne rasočurnl po vsem tistem odločnem in nedvomnem nastopanju sa boljševizem, s katerim se je njegovo delo zadnja leta odlikovalo. Vendar pa je v knjigi toliko krute resnice o pravi podobi Rusije pod boljševizmom, da vtis o razočaranju zapadnega kulturnega človeka na vsaki strani prevladuje. Gide ni strokovnjak za socialna in gospodarska vprašanja, temveč umetnik, ki ga zanimajo predvsem duhovne posledice novega reda v Rusiji. Zanima ga usoda človeškega duha v socialistični drla v i ter bodoče kulture. O vseh teh vprašanjih po je dobil Uide т Rssiji pora-ieo odgovor.
Ker je knjigo napisal pisatelj svetovnega slovesa, mn nihče, naj Im lega ali onega prepričanja, ne ho mogel odrekati verodostojnosti. Tudi slovenskemu razumniku bo knjiga povedala marsikaj, čemur hi iz drugih ust ne verjel. Zato mislimo, da homo s prevodom tega dela ustregli vsem, ki Jih stanje v sovjetski Rusiji tanima.
Razgovor 8 ponarejevalcem denarja
Ljubljana, I. februarja. Na stolu v kriminalnem uradu ljubljanske policije je sedel včeraj in danes dopoldne skromen mož, vdan v svojo uscmJo. Vedel je, da ga čaka zapor in je prav mirno odgovarjal na vprašanja kriminalnih nadzornikov in policijskih agentov. Moža so namreč ujeli v soboto mak» pred poldne, ko je hotel v gostilni hotela »Balkan« na S>v. Petra cesti zamenjati ponarejeni kovanec zs 20 Din.
Možu se takoj pozna, da ni noben kriminalen tip. Prostodušno priznava vse, kar mu more policija dokazati. Je star 4в let in je po poklicu mizarski mojster iz Spodnje Hruške. Višji kriminalni nadzornik gosp. Matija Močnik je / lepa pridobil moža da mu je je odkrito we povedal, kako jc prišlo do tega, da »edi sedaj na policiji kul po-
narejevalec denarja. Del tega zasliševanja je ujel tudi naš poročevalec.
■Kako ste prišli na misel ponarejati denar?«
»Gospod, tak revež sem, da imam samo to sraj oo, ki jo imam na sebi! Nikoli do *cdaj nisem ponarejal denarja in nikoli nisetn bit še kaznovan, toda sedaj me je prijela želja, da bi sam delal denar. Za dva dinarja sem kupil pri neki ljubljanski železarski trgovini medeninaste pločevine, si napravil doma model iz mavca, lesa in te pločevine. Kovino sem dobil od starih silonekih stekle nie, ki sem jo prelil!«
•Vi ste vendar mizar. Kako se morete spoznati na kovine?«
»To ni težka reči Nisem uporabil nabene druge kovine, kakor to od sifonskih steklenic! Saj vidite da 60 ponarejeni denarji zelo slabi in da bi jih kmalu vsak otrok spoznal. Ko sem napravil prvih devet kovancev po i) Din in enega za 50 Din, sem odšel v Ljubljano, kjer sem jih hotel izmenjati. Prišel sem v gostilno na Sv Petra cesti, tam na ročil četrt litra vina in ko sem hotel plačati s ponarejenim denarjem, so me takoj imeli. Oostilničar je dal poklicati stražnika, nekateri gostje so trupa stražiti, da nisem pobegnit Saj priznam vse. kar je res!«
»Kje pa ste imeli skrit ponarejeni denar?«
•Ponarejeni dvajsetak sem imel v žepu, ostalih osem kovancev po 20 Din in enega /a "50 Din sem imel skrite za srajco. Ko so me stražniki preiskali, »o našli vse. Več jih nisem napravil in tudi poprei nisem nikoli ponarejal denarja. Prvi poskus se mi je popolnoma ponesrečil. Sokrivcev nimam nobenih. vse sem delal sam in nihče mi ni pomagal!«
Zaplenjeni ponarejeni kovanci so izgledali res slabo in pri nekaterih niti rob ni odpiljen. Tak »denar« ni bilo težko nikomur spoznati. Moža je pač zapeljala želja po denarju, za kar se sedaj bridko kesa. ker ga čalca seveda zaporna kazen. Doma pa ima ženo in štiri otroke.
— Pri neredni stolid, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Joteiova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joscfova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
H n«. po min.
pol. In nar. v Iz. 8 br IHM. XV V. K.