Št 15 PnKfnfns olahms T gotovini. Mlijf Ljubljana, 12. aprila 1933. teto XIV. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. 'Vstajenje: Na deželi in v mestu srečaš dandanes prav malo veselih in zadovoljnih obrazov. Vse se drži nekam klaverno, pobito, žalostno in obupano. Na prijazno besedo dobiš komaj še kratek, zamolkel odgovor. Ljudje plašno beže in se skrivajo drug pred drugim, kakor da živimo med samimi zločinci, ki jih mori in davi težka vest. Ce se pa izjemoma le kakšna usta odpro, ne slišiš nikjer nič dobrega, nič pogumnega in možatega, ampak samo žalostno tarnanje. To nesrečno stokanje je postalo pri nas nekakšna moda. Kakor je" bilo pred leti » moderno« zabavljati čez Nemce, potem čez Avstrijo itd., tako je sedaj »moderno« stokanje nad slabimi časi. To stokanje se je razvilo v pravcato epidemijo, ki se širi po celi deželi kakor kolera ali kuga in zajema celo tiste, ki nimajo niti danes še najmanjšega vzroka za večno tarnanje. Priznamo, in resnica je, da danes ogromna večina ljudi v naši deželi ne more živeti več tako kakor je živela še pred malo leti. Takrat je bilo še vsega dovolj, skoraj še preveč. Bilo je dovolj dela in tudi denarja, da o jedi in pijači niti ne govorimo. V tistih dobrih in lepih časih pa smo žalibog le preradi pozabili, da pride za sedmimi »debelimi« leti kaj rado svetopisemskih 7 suhih let in smo z lahkoto in z neverjetno brezskrbnostjo uživali prijetno življenje — saj je bilo vsega dovolj — še preveč! Časi pa so se izpremenili in danes je res hudo za vse: za živež in za obleko, za delo in za denar. Ni pa hudo samo pri nas, ampak tako — in še mnogo hujšel — je po vsem svetu! Pri nas imajo ljudje vsaj hrane, če ne preveč, pa vsaj za silo; drugod niti tega ni! Pri nas so samomori zaradi lakote neznana stvar, na Dunaju n. pr. jih je pa vsak dan po nekaj. Čeprav torej pri nas ni več tako dobro kot je bilo, tako hudo pa tudi še ni, da bi bilo treba samo jokati in stokati in obupovati! Tako daleč le še nismo in upajmo, da tudi nikdar ne bomo, če bomo pametni! Sedaj je spomlad in kamor se ozrete okrog sebe, povsod klije ih rije iz omrtvele zimske zemlje novo življenje! Komaj mesec, dva je minilo, ko ni bilo še nikjer sledu kakšnega novega življenja, danes pa vse brsti, zeleni, poganja in raste. To je večni krog narave, a tudi večni krog človeške zgodovine. Zgodovina pozna še mnogo hujše čase kot so današnji. Tridesetletna vojna je n. pr. češko deželo tako uničila, da je ostalo na prostoru, kjer živi danes 10 milijonov ljudi, samo še tristo tisoč prebivalcev! Po napoleonskih vojnah je vladala v naši deželi taka lakota in draginja, da se lakota med svetovno vojno ž njo niti primerjati ne da, in celo kratka vojska 1. 1866. je zadela ljudi precej občutneje kakor pa zadeva nas naša današnja kriza. Tudi takrat so ljudje tarnali in obupavali, toda obupali pa le niso. Kakor se na spomlad poraja iz zemlje novo življenje kar »samo iz sebec, tako minevajo tudi krize in se umikajo novemu življenju. Treba je samo pričeti z delom na novo! Če bi bili naši predniki obupavali in čakali samo na to, kdo jim bo pomagal, bi nas bržčas ne bilo na svetu, ker bi bil ves rod izumrl. Oni pa niso obupavali, ampak so krepko in odločno šli na novo delo, kakor so šli na novo delo tisti naši fantje in možje, ki jim je bila prizanesla svetovna vojna, in ustvarili so si s trdim delom in s svojo trdno voljo do življenja novo blagostanje, novo življenje! Posamezniki in celi narodi so že mnogokrat padali, pa še vselej so vstali, če so le hoteli! In to je glavno: Hoteti je treba in imeti trdno voljo! Od samega tarnanja nikomur ne bo zrastel niti en krompir; zrastel pa bo, če ga vsadiš in okoplješ, torej če delaš. V praktičnem življenju je že tako, da je 1■Vesele Velikonočne praznike cenj. naročnikom, dopisnikom in poslovnim prijateljem želita 'Uredništvo 'U.prava treba vedno računati s tem, kar je. Če je en-, krat slabo, je to pač neprijetno, toda tudi neprijetni resnici je treba pogledati moško in pogumno v oči in premisliti, kako si boš sam pomagal iz zagate. Jok in stok ne pomagata nič, pač pa pomaga vedno trezen preudarek, odločna volja in složno delo. Kdor pa obupava, je že mrtev in ta zastonj čaka na vstajenje! Na svetu je ni težave in je ni krize, ki je ljudje ne bi bili premagali in prestali in premagali bomo tudi mi sedanje težave. Ampak s praznim tarnanjem nikdar I Kdor hoče živeti, ne sme samo stokati, ampak se mora truditi, da zopet vstane k novemu življenju. 2M©cn©r hriliha državne uprave Dobrohotna kritika državne uprave mora biti dovoljena. — Čista »politika« in uprava V berilu za ljudske šole smo nekdaj brali pripoved o medvedu, ki je spečemu pušča vniku odganjal muhe, da ga ne bi zbudile. Neka muha pa je bila le preveč trdovratna in zato je medved v svoji togoti zagrabil debel kamen in udaril ž njim po muhi, ki se je bila vsedla puščavniku na obraz. Medved je pa tako močno zamahnil, da ni ubil le muhe, ampak tudi puščavnika. Taki medvedje smo tudi mi Slovenci, zlasti če gre za »politiko« in za državno upravo, še bolj pa, če gre za razliko med obema. Mi smo še mlada država. Nova država je nekako podobna domu izseljenca, ki si šele postavlja svoje bivališče v pragozdu. Jasno je, da tak izseljenec misli najprej na to, kako se bo zavaroval pred sovražniki, pred dežjem in pred vročino (to je »politika«) in šele potem, ko je to vse v redu, lahko misli tudi na to, kako si bo uredil svoje stanovanje znotraj (to je »uprava«). In oe ne more že takoj prvi dan spati v pragozdu tako mehko, kakor je spal doma, mu niti v sanjah ne pride na misel, da bi zaradi tega že kar celo svojo novo hišo podrl! Tako pa delajo pri nas neki kratkovidni ljudje. Če jim le kakšna malenkost ni všeč, pa že zaženejo hrup, da je treba celo sitavbo podreti. Ti ljudje so na las podobni puščav nikovemu medvedu! Nekaj drugega pa je, če gre za notranjo opravo hiše, ko je ta že dovolj zasigurana in dograjena. Takrat pa že mora biti dovoljena resna in dobrohotna beseda o tem, ali naj si nabavimo drago opravo ali pa bolj poceni in ali naj pre- delimo prostor v več delov ali pa naj se zadovoljimo le z enim skupnim prostorom in kar jo podobnih stvari. Tu ne gre več za »politiko«, ampak samo za kritiko notranje uprave in če ja ta kritika resna in dobrohotna in če ne zahteva v svoji preveliki gorečnosti, da je treba kar oelo stavbo podreti, ker manjka v sobi še en stol, mora biti taka kritika nele dovoljena, ampak oelo dobrodošla. jj To nam dokazujejo primeri iz svetovne vojne. Kjer je bila odkrita, a dobrohotna kritika dovoljena, kakor v Angliji, je šlo vse prav, do« čim se je Avstrija s svojim prikrivanjem resni« ce — zlomila! Najlepšo priliko za kritiko javne (državne) uprave nudi državnim upravnikom (poslancem itd.) razprava o državnem (deželnem, občinskem) proračunu, potem pa razprava raznih gospodarskih korporacij. Lep primer dobrohotne, čeprav prilično ostre kritike o javnem gospodarstvu v naši državi je dal v pretekli proračunski razpravi poslanec in bivši minister Mo-horič, na zadnji seji trgovske zbornice v Ljubljani pa njen predsednik g. Jelačin. Iz stvarne, skozi in skozi utemeljene kritike našega javnega gospodarstva obeh gospodov bomo tudi mi objavili polagoma najvarnejše podatke, z iskreno željo, da se razni nedostattoi naše javne uprave čim prej popravijo, da bo naša diržava za nas vse ne samo dom, ampak udoben dom, kjer se bomo vsi čutili zadovoljne in srečne! ftaša svamclcL .Oster nastop predsednika trgovske zbornice g. Jelačina proti denuncijacijam Med največje napake, ki jih. je zmožen človek, spada zlobno obrekovanje sočloveka, z namenom, temu ali onemu škodovati. Med ljudmi, ki imajo le iskrico čuta za dostojnost, ne velja in ne more nič veljati človek, iki pripoveduje in trosi o svojem bližnjem slabe ivesti, tudi če so te resnične. Še mnogo bolj je rvreden zaničevanja vsakega poštenjaka človek, Iki govori o svojem sočloveku očitno neresnico; med najgrše izvržke človeštva pa spadajo kre-ature, ki podtikajo drugim vse mogoče grehe in jih dolže vseh zlobnosti z namenom, da bi sebi koristili, drugim pa škodovali. Take ljudi imenujemo »denuncijante« (»ovaduhe«) in o teh ljudeh je rekel znamenit nemški pesnik: »Der groBte Schuft im ganzen Land, Das ist und bleibt der Demunziant.« (Največji lump v celi deželi je in ostane — denuncijant!) Je že res, da zahteva v danih razmerah ne samo javna moTala, ampak tudi postava, da je treba določen zločin oblasti prijaviti. Take slučaje zahteva tu in tam javna korist, korist splošnostf. Ce gre pa le za osebno koristolov-etvo, postane pa zadeva kar na moč grda in umazana. Zalibog tudi mi Slovenci nismo brez te umazane napake. Mi smo včasih v našem listu že kakšno besedo zapisali o tej grdobiji; danes pa omenjamo prav z iskrenim zadovoljstvom besede, ki jih je izrekel na zadnji seji trgovske zbornice v Ljubljani njen predsednik g. Jelačin. Ta je v daljšem govoru obžaloval nerazumevanje, ki se kaže napram delu članov zbornice, in ki ga označujejo nekateri z besedo »defeti-aem«. Nato pa je nadaljeval: »Zbornica se ne more odpovedati upravičeni kritiki, ker se vsi člani svojih nalog zavedajo le predobro in poznajo tudi razmere, ki se v njih nahaja naša država in narodno gospodarstvo. Zato pa tudi vemo, da se na rešitev ne moremo zanašati, da bo prišla od zunaj, temveč se bomo rešili iz teh razmer le s samostojnim krepkim delom, če se najtesneje strnemo, da s složnim delom dosežemo boljšo bodočnost. Mi bomo delali naprej s pomnoženo intenzivnostjo in ne bomo nikdar razdirali, saj smo vendar mi tisti, ki smo želeli Jugoslavijo in je zato tudi ne bomo nikdar pustili pasti. Ce smo se borili za pravično rezanje kruha, smemo tudi zahtevati, da je sleherni enakovreden v državi. Odločno protestiramo proti očitanju, da bi bili separatisti, pač pa zahtevamo, da morajo biti enaki vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, če nosijo enaka bremena. Mnogo zakonov je bilo ustvarjenih pod de-magoškimi vplivi, zlasti je pa naš trošarinski sistem absolutno zgrešen. Naši apeli so upravičeni in ne bodo ponehali, dokler ne bo remedure. V primeri z vso državo ni v naši banovini niti dva odstotka neplačanih davkov. Zato nam ni treba očitati defetizem! Tudi zahtevki rentnine so pretirani, saj so predpisali rentnino celo ubogim vdovam, ki se preživljajo s tem, da imajo dijake na stanovanju. Tudi v drugih krajih so pogreške in pomislimo samo na prevzemanje tobaka, a vendar upravičenim kritikam o tej zadevi ni nihče očital defetizma.« Nato je predsednik g. Jelačin ostro obsodil grdo slovensko razvado neprestanega zlobnega denunciranja svojih rojakov v Beogradu. Tu govorim isto kot govorim v Beogradu in v Beogradu isto, kar govorim tu in tako bom tudi delal, dokler uživam vaše zaupanje. Vsega v resnici ni mogoče storiti, a naj nam ne jemljejo dobre volje, če z najpoštenejšimi nameni delamo z dobrohotno kritiko na ozdravljenju težkih razmer.« To so odločne in krepke, žalibog, tudi zelo upravičene besede in dolžnost vseh poštenjakov mora biti, da grdo našo napako temeljito za-tremo in iztrebimo! ležafe peložaf ziczSegrcz femeia Nam so dostikrat očitali, da smo nasprotniki ali celo sovražniki trgovcev in industrijcev. To se je zgodilo posebno rado takrat, če smo odločno nastopali ne proti trgovcem in industrij-cem kot tabim, ampak le proti pretiranim cenam industrijskega blaga. Mi dobro vemo, da v današnji dobi delitve dela kmet brez obrtnih in industrijskih izdelkov ne more izhajati, zahtevali pa smo vedno, da morajo biti cene industrijskega blaga v skladu s cenami kmetskih pridelkov, kajti če kmet nima denarja, ga tudi trgovec in industrijec ne bosta imela. To resnico uvidevajo danes tudi trgovci, ki jih je baš kmetska gospodarska kriza najbolj občutno zadela, in na zadnji seji trgovske zbornice ljubljanske je rekel predsednik g. Jelačin med drugim: »Na zadnji plenarni seji smo razpravljali tudi o zaščiti kmetov. Z določbami o novem prehodnem zakonu, ki bo veljal, dokler ne dobi obvezne moči novi zakon o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih razmer v državi, je vsaj deloma ustreženo na zadnji seji izraženi želji, da se obrtniške in trgovske terjatve izločijo iz splošnega moratorija. Razlog, da so bile naše zahteve upoštevane le deloma, je težko gospodarsko stanje kmetov, ki se je r zadnjih mesecih tudi pri nas zelo poostrilo. Večina naših kmetov je odvisna od šumskega gospodarstva in živinoreje, deloma tudi od vinogradništva. V vseh treh panogah so se pa razmere v zadnjih letih zelo poslabšale. Vrednost izvoza šumskih produktov je padla pod eno tretjino normalnega izvoza, a na domačem tržišču se vnovči komaj 20% normalnega letnega prirastka. Cene živinorejskih produktov so pa zdaj samo 56% od onih iz leta 1926, dočim so znašale v letih 1928 in 1929 Še 108%, odnosno 107%.« Iz tega poročila se jasno vidi težak položaj, v katerem se nahajajo naši kmetje, ž njimi vred pa tudi trgovci. S tem položajem pa bo morala prej ali kasneje v obilni meri računati tudi državna uprava, zlasti pri odmeri davkov! Naše socijalne dajatve Iz poročila predsednika ljubljanske zbornice posnemamo, da smo plačali lani v Dravski banovini za bolniško zavarovanje 51 milijonov in 546.870 Din, bratovskim skladnicam 23 milijonov 853.901-73 Din, trgovski bolniški blagajni pa 4,913.290-30 Din. Vse tri ustanove so torej predpisale lani na zakonitih sociialnih prispevkih 80,314.062-29 Din. Ako prištejemo še pri- spevek za zakonito pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev v Dravski banovini, ki je znašal leta 1931 nad 24 milijonov Din, vidimo, da je plačala Dravska banovina v letu težke krize samo na zakonitem socijalnem zavarovanju nad 104 milijone Din. Tu pa še niso všteti zneski, ki so jih plačale za reveže, zlasti za brezposelne, še občine, banovina in država! "Bamovinshi paro** JDOLČUTk Proračun Dravske banovine je najvišji. — Dravska banovina se vzdržuje sama brez drž. pomoči Finančno ministrstvo je potrdilo doslej vse banovinske proračune. Ti znašajo: Savska banovina 184,219.861 Din Dunavska banovina 143,596.280 Din Dravska 120,051.722 Din Zetska 48,234.738 Din Moravska 46,568.501 Din Primorska 42,069.663 Din Vardarska 40,683.697 Din Vrbaska 34,676.155 Dio Po tem pregledu stoji Dravska banovina na tretjem mestu. Drugačno sliko pa dobimo, če primerjamo višino proračuna s številom prebivalstva. Dravska banovina šteje 1,120.549 prebivalcev, njen proračun pa znaša 120,051.722 Din. To se pravi, da pride na vsakega prebivalca v Dravski banovini po 107 Din davka za banovinske izdatke. V drugih banovinah pa pride na vsakega prebivalca: V savski po 70 Din, v dunavski po 60 Din, v drinski po 33 Din, v zetski po 29 Din, v primorski po 26 Din, v vardarski po 21 Din, v moravski po 20 Din, v vrba9ki po 18 Din. Državno pomoč za kritje banovinskih potrebščin dobiva 7 banovin in sicer: zetska banovina 21,164.239 Din ali 44 % vseh potrebščin. primorska 18,383.435 Din (43-7 %), moravska 16,600.000 Din (35*8 %), vrbaska 16,236.098 Din (44.27 %); drinska 11,721.694 Din (17*6 %); vardarska 4,857.811 Din (119 %); savska 1,500.000 (0-71 %). Nobenega državnega prispevka pa ne prejemata Dravska in Dunavska banovina. Te številke posnemamo po nedeljskem Jutru«. Da bodo ljudje lažje razumeli pomen teh številk, navajamo še glavna mesta naštetih banovin: Savska banovina: Zagreb; Dunavska: Novi Sad, Dravska: Ljubljana; Zetska: Cetinje; Moravska: Niš; Primorska: Split; Vardarska: Skopi je; Vrbaska: Banjaluka. Mati seveda tudi pride! Če se oglasi nenadoma gost v hiši, kjer imajo ravno žehto, se ni treba materi več opravičevati. Zdaj ni namreč več rdečih, premencanih rok in nobene pare v pralnici, ki se tako zoprno zaje v obleko in lase. Mati pusti, da Schichtov Radion sam pere! In mati tudi ve, da opravi obilica kisikovih mehurčkov delo zanjo. Ti poskrbe, da je perilo ne samo belo kakor sneg, ampak da je že tudi takoj v kotlu obeljeno — brez njene pomoči. Tako se zdaj res lahko družini posveti — tudi kadar ima žehto. CednzZtu! Ljubljana Lingarjeva — Stritarjeva ulica te najugodnejši nakup za ženske in moške obleke ter druge potrebščine Poštenost moleča oodietia ie znana' IMEJ VEDNO SOLNCE V PRALNEM KOTLU! Naj si vremenski preroki še tako belijo glavo zaradi vremenskih muh — gospodinja si zna pomagati! Ona se zanese na Radion — na beljenje perila v pralnem kotlu I Zakaj Radion ne pere samo sam — na milijone bisernih kisikovih mehurčkov beli perilo lepo že takoj med pranjem. Naj bo solnce ali dež - perilo bo vedno brez madežev in snežnobelo v 15 minutah I L***0* otv^ce** Po »domače« in po »gosposko« Nebi ljubljanski dnevnik je čutil potrebo, da napiše za litijski proces proti Binltu Lebin-gerju, o katerem poročamo na drugem mestu, še »moralni« epilog, ki v drugem delu govori o javnem gospodarstvu, ki se vodi preveč »po domače« ter izraža bojazen, »da kmetski posestnik, ki je župan velike občine, načelnik cestnega odbora ali vodja kakega drugega zastopstva, ne more voditi poslovanja po vseh potrebnih in nepotrebnih predpisih računovodstva«. Ker pa je poštenjak in premožen, lahko opraviči pred svojo vestjo in svojo okolico, če ureja in odreja v gospodarstvu po svoje. »Toda tako gospodarstvo ipostane lahko velika skušnjava za dotič-nika samega, pa tudi za koga drugega, ki vidi, da bi lahko v kalnem ribaril brez posebne nevarnosti, da bo zasačen.« Ni treba, da pride do zlorabe, najhujše je, če nastane sum. »Litijski proces mora biti v tem pogledu resen opomin vsem, ki gospodarijo z javnim denarjem. Ako se še kje upravljajo ti posli »po domače«, mora biti tega konec.« Čudno je, da je ta litijski proces v opomin le kmetskim posestnikom, naj končajo z gospodarstvom »po domače«. Prav! Toda mi svetujemo dotičnemU listu, naj v prvii vrsti ob takih prilikah posveča svojo moralno pozornost tudi gospodarstvu »po gosposko«, ki je lepo urejeno po predpisih računovodstva,' ima cele kopice knjig in podobnih pripomočkov, pa se kljub temu včasih čujejo hude reči. Na splošno pa velja resnica, da se malo čuje o kmetskih goljufijah, nasprotno pa gospodarstvo »po gosposko« včasih zelo čudno smrdi, recimo n. pr. pokojni Ivar Kreuger, ki je končno tudi »upravljal« javni denar, itd. itd. * Madžarski kmetje stradajo Kdor ima zemljo, ta se še »pretolče ob krompirju«. Zakaj potem madžarski kmetje stradajo? Prav zato, ker nimajo zemlje, ker so takorekoč graščinski najemniki, kajti na Madžarskem še ne poznajo agrarne reforme, te socijalne pravice kmetsko-delavskega ljudstva. Tam vladajo še zdaj fevdalne razmere, ko par desetin velikašev gospodari skoro nad vso zemljo in malim madžarskim kmetom, ki je brez vsake politične moči in besede. Neki budimpeštansiki časopis poroča o težkem gospodarskem stanju madžarske vasi. Za primer pa navaja vas Gyulavar, ki meri z obdelovalno zemljo vred 11.000 oralov površine. Od teh 11.000 oralov zemlje je 9200 oralov last grofa Almassyja, 300 oralov je občinske, ostanek 1500 oralov pa odpade na 4600 prebivalcev (na Madžarskem so vasi drugačne kot pri nas, vse so namreč zelo velike ter štejejo na tisoče prebivalcev. Op. ur.), ki so sami mali kmetje. Ze same te številke razločno govore, da gospodarsko stanje res ne more biti drugačno kot obupno. Dalje pravi časopisno poročilo, da je bilo že v početku zime 313 družin brez vsakdanjega kruha, s koncem marca pa je bilo 70% vse vasi brez kruha, ter še pristavlja, da je velika sreča, da je bila letos zima mila ter je kmalu minila, sicer bi zmrznilo mnogo družiu iz te kmetske madžarske vasi. — K temu poročilu se pač ne da mnogo reči, je pa verjetno za vsakogar, ki kakorkoli pozna položaj in razmere madžarskega kmetskega ljudstva. Mr Zemlja vir vsega Svojčas smo v našem listu že poročali o takozvanem ameriškem »Jones billu«, načrtu za ozdravitev ter ohranitev ameriškega kmetijstva, iz česar bi sledila ozdravitev celokupnega gospodarstva, t. j. industrije, trgovine in obrti. Že takrat in že čestokrat preje smo povdarjali to važno in edino pravilno spoznanje. Danes pa opozarjamo na drugo dejstvo, namreč, da se človeštvo v dobah najhujših gospodarskih kriz zateče nazaj k zemlji, ki je vir vseh zemeljskih dobrin in ki edina mora ohraniti človeka pred popolnim propadom. To resnico zgovorno potrjujejo razmere v Ameriki. Ko je pred leti cvetela v Ameriki industrija ter je dajala zaslužka na pretek, so kmetje opustili svojo zemljo ter šli na delo v industrijo. V tej dobi so opustili nad 6.000 milijonov arov obdelane zemlje, število kmetskega prebivalstva pa je padlo od leta 1900 do 1930 od 40 na 27 milijonov. Račun ameriškega kmetijskega ministrstva za leto 1932 pa pravi, da se je leta 1932. pečalo s kmetijstvom 6 milijonov ljudi več ko leta 1930., iz česar je sklepati, da se je prejšnje gibanje nenadoma obrnilo v nasprotno smer. In sicer je ta močni povratek delavstva in meščanstva k zemlji le posledica težkega gospodarskega stanja, ki je seveda vzrok hude brezposelnosti ter dobesednega stradanja. In v takem slučaju, kadar gre za biti ali ne biti, je zemlja — kmetijstvo zadnja rešitev. S to ugotovitvijo, kako je zemlja vir vsega in rešitev pred poginom, pa nikakor nočemo dati potuhe današnjemu kapitalističnemu gospodarskemu in družabnemu redu, ki je ustvaril na eni strani par tisoč ljudi, ki so gospodarji sveta, na drugi strani pa pahnil v gospodarsko bedo milijone in milijone delovnega ljudstva, zakaj zavedamo se, da je za ozdravitev naših težkih časov treba globokih sprememb prav v tem gospodarskem, in družabnem redu, o čemer pa že leta in leta pišemo! Kamnoseštvo Alojzij Vodnik Ljubljana, Kolodvorska ulica odprodaja radi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na hranilne knjižice. Največji zrakoplov padel v morje « Pretekli teden je silen vihar vrgel v mori je največji ameriški zrakoplov »Acron«, ko je vežbal ob ameriški obali. Nesreča so je pripetila v silnem viharju, v katerega je zašel zrakoplov, in ki ga je po obupni borbi vrgel naravnost v morje. Na kraj nesreče je prihitela nemška ladja »Phobus«, ki pa je mogla rešiti le 3 može posadke, medtem ko drugih ni bilo mogoče nikjer najti, pravtako pa tudi ne ostankov razbitega zrakoplova. »Acron« je bil največji vodljivi zrakoplov sveta. Zgradili so ga v Ameriki; bil je 239 m dolg ter nad 40 širok, imel je osem strojev s 4500 konjskimi silami. Vozil pa je do 160 km na uro ter naložil lahko tovor 82 ton. * Poljska odgovarja Nemčiji Med Poljsko in Nemčijo je vedno vladalo več ali manj ostro razmerje, ki so ga najčešče izzvali nemški nacijonalisti s svojimi zahtevami po izpremembi državnih mej. Dokler je vladal v Nemčiji parlamentarizem, so se razmere še nekako krpale in krpale; sedanje razmere pod vlado Hitlerja pa so namah dale duška nemškim »revizijonistom« kot se že ti imenujejo, ki stezajo svoje roke po poljski zemlji. Toda poljski narod ljubi svojo zemljo, težko in z brez-primernimi žrtvami jo je zvesto čuval skoai stoletja pod najtežjo pezo zatiranja in preganjanja, zato pa je vsakomur jasno, da si je ne da vzeti. Na nemške »pobožne želje« je jasno in odločno povedal na svojem ogromnem zborovanju v; Miševicah, da svoje zemlje ne da za nobeno: ceno ter bodo storjeni vsi koraki, da se strežne-jo nemški pohlepni »revizijonisti«, če treba tudf z gospodarskim bojkotom, kar pa je za Nemčijo, najhujši udarec. t Knezoškof dr. Andrej SCarlisi V sredo, 5. t. m., je po dolgotrajni bolezni preminul v Mariboru lavantinski knezoškof dr. Andrej Karlin, čigar življenje je bilo vseskozi posvečeno Bogu, narodu in domovini. Častitljivega pokojnika, ki ni bil vesten le v svojih poklicnih' dolžnostih, temveč marljiv in delaven tudi v delu za narodno prosveto, so odlikovale vse vrline dobrotljivosti in za vsakogar je imel blagi pokojnik odprto srce, polno razumevanja in ljubezni. Pokojni knezoškof dr. Andrej Karlin se je jodil 15. novembra 1857. kot kmetski sin v ^Stari Loki na Gorenjskem. Spričo velike nadarjenosti, ki jo je že takrat kazal, so ga poslali v .Šole, ki jih je dovršil v Ljubljani, kjer je 1880. "prejel mašniško posvečenje. Služboval je potem v Smledniku, Šenčurju ter bil naposled premeščen v Ljubljano, od koder se je podal zaradi Študij v Rim, kjer si je pridobil doktorat. Leta 1900. je postal kanonik, 1. 1910. pa je bil imenovan za tržaško-koperskega škofa s sedežem v i'Trstu. Med tržaškimi Slovenci je preživel častitljivi pokojnik celih 19 let, ko se je naposled moral umakniti nasilju. Hudo ga je zadel ta udarec zaradi naroda, ki je ostal pod tujim jarmom brez podpore in moči. L. 1923. pa je bil imenovan za lavantinskega škofa. V svojem neumornem delu se je izkazal za vrednega naslednika velikega Antona Martina Slomška, tako kot dušni pastir kakor tudi kot prosvetni buditelj in delavec svojega naroda. Kako je bil veliki pokojnik vsepovsod priljubljen, je pričala njegova zadnja pot. Pogreba so se udeležile ogromne množice ljudstva iz vseh krajev, številna preč. duhovščina, zastopnik Nj. Vel. kralja general Hadžič, ban dr. Drago Marušič, podban dr. Pirkmajer ter mnogi drugi zastopniki. Od pokojnika se je v cerkvi poslovil ljubljanski škof dr. Gregor Rožman. Nakar se je razvil nepregleden sprevod, ki je spoštovanega in priljubljenega pokojnika spremil na zadnji poti. Častitljivemu in spoštovanemu pokojniku se bo ves narod za njegovo dobrotljivost, neumorno delo in duševno pastirstvo vsaj v majhni meri oddolžil z nevenljivim spominom in molitvijo, Vsemogočni pa mu dal večno plačilo! Lado Jerše: Kako odbiramo semena za spomladno setev Vsak napreden kmet, ki hoče, da mu gospodarstvo čimbolj uspeva, se skuša preriti preko ovir in popraviti vse napake svojih prednikov. Če pogleda vsaj nekoliko nazaj v preteklost, vidi ogromne pogreške pri odbiranju semena s posebnim ozirom na današnji razvoj kmetijske znanosti drugod in doma. m Kamorkoli krenemo v pomladanskih dneh, povsod se namerimo na skrbno odbiranje semena; in to je prav; kajti od tega opravila je v imnogočem odvisen pridelek. Sicer še niso povsod v naših krajih krenili na pravo pot, toda lepi zgledi so tukaj in tudi lepi uspehi. Tako je kmetovalec po vzgledih in dolgotrajnih poskusih dospel od dosedanjega izbirčnega in skrbnega odbiranja koruze do spodbudnega dela za vse rastline. Nepobitno je namreč dokazano, da le najlepše in najboljše klasje — če ga spravimo za seme — nudi v bodoče izboljšanje domačih vrst. Povdariti moramo, da je najpravilnejše, če še od najlepšega klasja jemljemo najbolj razvito zrnje. Mnogokrat se zgodi, da sami nimamo zadostnega in lepega semena; v tem primeru se obrnemo na soseda, ki prideluje najboljši materija!. O poljudno-znanstvni rešitvi tega vprašanja bomo govorili prihodnjič. Dolgo časa se temu ni posvečalo preveč pažnje — rekel bi, da vobče nobene —, dokler niso na podlagi znanstvenih in praktičnih preizkušenj dosegli zadovoljive uspehe, ki so prinesli mnoge svetlobe v nekdaj brezpomembno poglavje. Potemtakem je pridelek odvisen ne samo od gnoja, zemlje in nebroj drugih činiteljev, temveč tudi od semena in sorte. Vemo, da so naši kmetovalci premalo gledali na omenjena dejstva; skušali so gospodariti le po vzgledu in nasvetih svojih prednikov, ki niso našli dovolj razumevanja za nove pogoje in dognanja, čiščenje, prebiranje in odbiranje semena so temeljna načela sodobnega kmetijstva, Zanimiva razprava pred ljubljanskim sodiščem Več dni preteklega tedna se je pred ljubljanskim sodiščem vršila razprava proti bivšemu litijskemu županu in načelniku cestnega odbora Hinku Lebingerju zaradi nepravilnega postopanja ter denarnega poslovanja pri cestnem odboru. Obtožnica ga je dolžila goljufije v škodo države. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje in tudi ljubljansko časopisje se je ob njej široko razpisalo. Naposled je bila izrečena sodba, po kateri je Hinko Lebinger kriv: 1. da je v letih 1929 do 1931 prikril redno plačo tajnika Jereba v računih kot povračilo za razna službena potovanja v okolišu cestnega okoliša ter s tem kot drž. uslužbenec postavil v službeni spis nekaj neresničnega; 2. da je v letih od 1929 do 1931 ponovno od mnogih podjetnikov neopravičeno odtegoval na račun pristojbin za kolke in takse namesto pol do največ 2'5, redno po 3-5 odstotka ter jih tako oškodoval za več tisoč dinarjev, in s tem kot državni uslužbenec dal izplačati več kot je bilo dovoljeno. Obsoja se na 3300 Din globe, ki se v primeru neizterljivosti izpremeni v 55 dni zapora; izvršitev te kazni pa se odgodi za dobo dveh let. V ostalih točkah pa je bil obtoženec oproščen, dasi je predsednik senata izjavil, da se sodišče ni moglo prepričati, da se je res kaj krivega storilo, dasi mora poudariti, da so pri takem poslovanju mogoče največje goljufije na škodo erarja. Vse to, kar je bilo podlaga za te račune, potrdila o predujmih, raportii in listi cestarjev itd., vse to se je uničilo. Zaradi tega obstoja še vedno sum, da ni bilo vse v redu. Vendar pa se sodišče ni moglo prepričati, da je obtoženec res kriv tega, kar mu očita obtožnica. 301etnica obstoja znamke »Peko«-čevljev Svoji narodni zavesti smo dolžni, da se spomnimo življenjskega dela in uspeha našega pionirja osamosvojitve na polju čevljarske industrije, februarja meseca 1930 umrlega slovenskega selfmademana, gospoda Petra Kozine, tega čevljarja v velikem, doslej pri nas nedoseženem stilu. Razdobje 1903—1933 skriva v sebi nepregledno vrsto nacionalnih in gospodarskih zaprek, naravnih in umetnih ovir, ki so se zoperstav-ljale v vedno novih oblikah Petru Kozini na njegovi trnjevi življenjski poti, večni borbi s sovražnim tujim kapitalom, ki je žilavo branil svoje doslej neugnane, skrbno čuvane postojanke. Sila zanimivi so njegovi prvi pohlevni in skromni poizkusi, da osamosvoji čevljarsko obrt od pohlepne tujine, prepreči odtakanje zaslužka dela naših rok in naših potnih srag v tujino. Kot skromni trgovski pomočnik organizira Peter Kozina v letu 1903 eksport malih proizvodov kranjske domače obrti: zobotrebcev, slamnikov, glavnikov, ščetk in predvsem čevljev. Ti proizvodi prodirajo uspešno pod našo zastavo v Grčijo, Romunijo, Ogrsko, Francijo, Nemčijo in daljno Afriko in Ameriko. Nagli, cvetoči razvoj njegove trgovine ga sili, da preide na industrijo in zgradi v razdobju 1907—1911 v etapah v Tržiču najprej lastno konfekcijo čevljev, nato moderno urejeno tovarno za izdelavo do 400 parov čevljev dnevno. V letih svetovne vojne vidimo Petra Kozino kot izborno zaposlenega vojnega dobavitelja, ki pa spreminja bogate sadove dobre konjunkture v nove investicije, nove povečave in olepšave krasno se razvijajoče tovarne v Tržiču. V zavesti svojih dolžnosti do delavcev uredi Peter Kozina v svoji tovarni res higienične, čiste in zdrave delovne dvorane, dočim je kazalo takrat in še kaže sedaj število tudi svetovno znanih obratov čevljarske stroke v tem pogledu bore malo socialnega čuta. — Ustvarjajoči duh Petra Kozine ni miroval, dokler ni leta 1923 postavil po ponovni prezidavi in povečavi impozantno tvorniško stavbo, kot se z njo ne more postaviti nobena čevljarska industrija v Jugoslaviji. Glavno tvorniško poslopje ima štiri nadstropja v dolžini ca. 60 m in širini 15 m s petimi ogromnimi delovnimi dvoranami, kjer so instalirani na električni pogon najmodernejši električni stroji, med njimi je Peter Kozina prvi v Jugoslaviji uvedel svetovno znane stroje sistema Goodyear — ki izdelujejo izključno samo kvalitativno blago s kapaciteto do 1000 parov dnevno. Podjetje »P e k o« je po preosnovi 1. 1926 še utrdilo sloves vedno bolj udomačene, povsod poznane in priznane znamke »Peko« čevljev in je prepredlo z dobro organizirano mrežo svojih podružnic vso Jugoslavijo, tako da lahko mirno trdimo, da ni niti enega večjega kraja države, kjer bi se ne prodajali in nosili »Peko« čevlji. Veliki duh ustanovitelja, prerano umrlega Petra Kozine, živi v novi tvorniški znamki »P e k o« naprej in še vedno daje dela in jela lepemu številu naših ljudi. SARGOV KALODO Mogofi^tej^dj^^med^istimi, ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali Kmetski list brez presledka skozi celo leto 1932 v trdni veri in prepričanju, da se boste sami zavedli svoje dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga niste storili. Uprava upošteva, da Vam dela naročnina, kljub temu, da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 30 Din še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naroč-ihini, še tekom tega meseca. ladina Občni zbor ljubljanskega pododbora Zveze kmetskih fantov deklet V nedeljo dne 2. t. m. je imel ljubljanski pododbor Zveze svoj redni letni občni zbor, ki »o se ga udeležili zastopniki posameznih društev v prav lepem številu. Po 9. uri je otvoril predsednik pododbora tov. Jože Blaž zborovanje, pozdravil vse tovariše in tovarišiloe in v daljšem govoru podal svoje predsedniško poročilo, nakar je poročala tajnica tov. Rezika Aličeva za blagajnika in svoje tajniško poročilo. Iz poročil je bilo razvidno, da je pododbor priredil lepo uspelo tekmo žanjic na Igu ter izlet v Celje in na Krim, blagajna pa stoji bolj slabo, ker pač ni bilo dohodkov. Nato je prečita! tov. Blaž pozdravno pismo Zvezinega predsednika tov. Kronovška, ki je bilo pri fantih in dekletih s priznanjem sprejeto. V imenu nadzornikov je poročal tov. Kreft, da je vse poslovanje v najlepšem redu, nakar je kot zastopnik Zveze poročal: Ločita nas še komaj 2 meseca od občnega zbora Zveze, zato se Zvezi ne zdi potrebno sklicati seje širšega odbora, kot je to želel pododbor, zlasti pa je treba upoštevati, da večina oddaljenih odbornikov radi stroškov ne bi mogla na to sejo. V nadomestilo za sejo bo občni zbor Zveze tako pripravljen, da bo dana večja možnost za reševanje vseh vprašanj, kot prejšnja leta. — Tudi v nadaljnjih izvajanjih je izčrpno pojasnil delo in stališče Zveze, za kar je žel obče odobravanje. K besedi se je javil tov. Janežič, ki je pojasnil skupno izjavo ižanskih društev, da ta izstopajo iz ljubljanskega pododbora, ker si bodo osnovala svoj pododbor. Po dolgi debati se je sklenilo, da ostanejo društva ižanske okolice v pododboru, si osnujejo provizoričen okrožni odbor, ki bo pošiljal na pododborove seje 2 delegata, tov. Tomšič pa, ki se je poprej v svojem obširnem govoru bavil tudi s tem vprašanjem, bo na predlog tov. Berganta sestavil do Zvezinega občnega zbora načrt organizacije Zveze, pododborov, okrožnih odborov in društev. Pri volitvah se je novi odbor sestavil takole: Predsednik: Alojz Avsec, poslovodji podpredsednik: Stanko Tomšič, tajnica: Rezika Aličeva, blagajnik: Jože Blaž, odborniki: predsedniki vseh v pododboru včlanjenih društev. nadzornika: Vlado Kreft in Ivan KrOnovšek. Z izvolitvijo poslevodečega tov. Tomšiča je pričakovati še večjega razmaha pododbora, zlasti ko je tovariš sprejel mesto le s pogojeni vsestranskega sodelovanja in pomoči, kar so mu vsi obljubili. Načrt dela v bodočem letu se bo napravil na prvi seji, ki bo na nedeljo po Vel. noči, na katero še pridejo vsi Ižanoi. Pri slučajnostih se je sklenilo, da organiziira na velikonočni ponedeljek pododbor izlet na Ku-rešček, ki ga združi s prireditvijo Društva kmetskih fantov in deklet v Zapotoku. Sklenilo se je tudi, da bo odslej poleg Grude za vse objave merodajen tudi Kmetski list. Po bodrilnih besedah je tov. Avsec okrog 12. zaključil uspeli občni zbor. S. š. Ko preCitaš Kmetski list, da] ga prečitati tudi sosedu in mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarjev. Izlet na Kurešček na velikonočni ponedeljek Pred kratkim ustanovljeno »Društvo kmetskih fantov in deklet« v Zapotoku priredi na velikonočni ponedeljek popoldne svojo prvo javno prireditev: veliko zborovanje kmetsko mladine, združeno s kmetsko veselico. Zborovanja se udeležijo vsa društva ljubljanskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet. Ob tej priliki priredijo društva ljubljanskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet skupni popoldanski izlet na Kurešček, odkoder krenejo k popoldanski društveni prireditvi v Zapotok. Pozivamo članstvo vseh naših društev, da se v čim večjem številu udeleži izleta in zborovanja ter v skupni slogi manifestira svojo pripadnost k veliki družini prebujajoče se kmetske mladine! Vljudno vabimo tudi vse prijatelje našega pokreta, da pohite ta dan z nami v lepo prirodo in tako najprimerneje pozdravijo vračajočo se pomlad. Za udeležence iz Ljubljane in okolice bodo ta dan na razpolago avtobusi g. Pečnikarja, ki nas bodo odpeljali ob 8. uri zjutraj izpred gostilne pri »Cešnovarju« proti Zelimljam. Vsa podrobna navodila dobite pri Zvezi kmetskih fantov in deklet v Ljubljani ali pri upravi »Kmetskega lista«. Na velikonočni ponedeljek je naše geslo: Vsi na Kurešček! * Iz naših društev Notranje gorice. »Društvo kmetskih fantov in deklet« v Notranjih goricah je v nedeljo 9. t. m. gostovalo v Blatni Brezovici, kjer je v gasilnem domu vprizorilo igro »Krivoprisežnik«. Igralcem je priznati, da so se potrudili in svoje vloge zelo dobro rešli. Želeti bi bilo, da se taka gostovanja vrše pogosteje, da se društveno delovanje tudi s tem poživi. Zg. Hudinja pri Celju. V nedeljo, dne 2. aprila t. 1. se je vršil občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet« v prostorih tovariša Crepinška. Po poročilih odbora je razvidno, da je društvo v preteklem letu agilno delovalo za napredek naše vasi. Priredilo je uspelo tekmo koscev, ki je pokazala kaj zmore tudi kmetska mladina, ako je organizirana. Med drugim de« lom lahko omenimo tudi prireditev igre, ki se je ponavljala tudi v Št. Vidu piri G rob el nem. Nato je govoril še Zvezin predsednk tov. Kro-novšek, ki je navzoče navdušil tudi za nadalj-nje delo, ki naj bi bilo čim plodonosnejše ia katero naj pokaže odločno voljo kmetske ml a« dine za samoizobrazbo. V odbor so bili izvolje-ni naslednji tovariši in tovarišce: Alojz Zupane, predsednik; Ivan Kukovič, podpredsednik^ Alojz Crepinšek, tajnik; Franc Golihleb, blagajnik; odborniki: Karol Zupane, Stanko Ska-men, Jože Gabron, Terezija Golihleb; nadzornika: Viljem Kostanjšek in Franc Zupane. —> Pričakujemo, da se bo tudi novi odbor zavedal odgovornosti, ki jo je prevzel in započeto delo nadaljeval v ponos Zg. Hudinje in okolice. Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnje »Društvo kmetskih fantov in deklet« je imelo 19. marca t. 1. svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen soglasno naslednji odbor: predsednik: Lončar Franc; podpredsednica: Trstenjak Matilda; tajnik: Frass Franc; blagajničarka: Cizl Olga; knjižničarka: Nemec Zalka; podknjižničar:; Strajnšak Janko. Odborniki: Križan Kari, Pin-tarič Tone, Domanjko Lojzka, Cizl Marija. Ponikve. V nedeljo, dne 26. marca t. 1. se je vršil ustanovni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet v Ponikvah« v hiši št. 32, kjer nam je dal naš tovariš Pavlin Anton na razpo-lago 1 sobo. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora tov. Zgonc Edvard, kateri je tudi dal inicijativo, da se je društvo ustanovilo.; Po pozdravnem nagovoru predsednika, so podali vsi funkcijonarji svoja poročila, nakar se je izvršila volitev odbora, v katerega so bili izvoljeni naslednji tovariši in tovarišice: Zgonc Edvard, predsednik; Ivane Marija, podpredsednica; Zakrajšek Mira, tajnica; Ivane Franc, blagajnik; odbornki: Francelj Adolf, Zakrajšek Nada, Pavlin Anton, Tomšič Alojz; pododbor-niki: Somrak Anton, Blatnik Ludvik, Ivane gajnik; odborniki: Francelj Adolf, Zakrajšek Vanda in Ivane Alojz. Po slučajnostih, kjer se je govorilo o delu v bodočnosti, si je društvo nadelo nalogo, da se tudi dramatično udej-stvuje. — Z. M. Podzemelj v Beli krajini. Kakor že po drugih krajih, se je tudi naša zavedna kmetska mladina zdramila in si ustanovila svojo mladinsko organizacijo »Društvo kmetskih fantov iu deklet«. V nedeljo, 9. aprila se je zbralo v prostorih župana tov. Smuka na Mlakah 86 fantov; in deklet, ki so se soglasno izjavili za ustanovitev društva. O lepem zborovanju kmetske mladine bomo poročali v prihodnji številki. * Slovenskim fantom in dekletom želijo vesele in zadovoljne velikonočne praznike Alojzij Žitnik, Marinča vas; Mirko Perše, Ptuj; Stanko Koren, Jesenice, in Franjo Jaklič, Kranj; mornarji administrative! poveljništva mornarice v Zemunu; Karol Pajnič, Dionizij Valjavec, Alojz Brajer, Stanko Korbič in Stanko Jarovšek, služeči v pekarski četi v Zeleniki, Boka Kotorska, Ivan Alič in Jakob Kopač, Medvode; Alojzij Ma-zi in Miha Golob, Ig; ter Vladimir Šorli in Franc Močnik, Ljubljana, služeč v 5. četi 2. bataljona 49. pešpolka v Strumici v Južni Srbiji. iDopbt POMLADANSKO ZDRAVLJENJE Komaj pri prišla pomlad, že se narava prebuja k novemu življenju in obnavljanju. Sedaj je čas misliti na zdravje, zakaj kakor sok v bilkah, tako tudi kri prenaša večjo akcijo cirkulacije, ki lahko dovede do težkih posledic. Zaradi tega je treba telesu dovajati novih in osvežujočih sokov, da postane organizem odporen in zdrav. Za to svrho je najboljše naravno zdravljenje s »PLANINKA« zdravilnim čajem, pripravljenim večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je »PLANINKA« zdravilni čaj, ki ima v sebi preizkušene in dobre zdravilne sestavine, najboljši in edini regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. »PLANINKA« zdravilni čaj uničuje kali bolezni in filtrira kri. S tem dosežete, da kri lahko in pravilno cirku-lira ter tako obnavlja ves organizem. Zdravljenje od 6 do 12 tednov s »PLANINKA« zdravilnim čajem deluje izredno, in sicer brez strupov, pri vseh sledečih boleznih: pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, slabem delovanju črevesa in napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju mo-kračne kisline in proti hemeroidom, pri slabosti in odebelitvi srca, bolezni jeter, nervozi in živčnih boleznih. »PLANINKA« zdravilni čaj pospešuje apetit in izredno deluje pri arteriosklerozi in osluzenju pljuč. — Zahtevajte pa v lekarnah in drogerijah samo pravi »PLANINKA« zdravilni čaj, ki se ne prodaja odprt, temveč samo v originalnih plombiranih zavojih po Din 20'— in z napisom proizvajalca: Lekarna MU. L BAHOVEC Lgubljana - kongresni irg Reg. br. 1349, 6. VII. 1932 _ Maribor. Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja se bo vršil v ponedeljek, 24. aprila na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8.—12. in od 14.—18. ure. Sv. Bolfenk na Kogu. V tukajšnji šoli se je 2. aprila vršil zaključek dvoletne kmetijsko nadaljevalne šole. Slovesnega zaključka se je udeležilo lepo število Bolfenčanov, z županom na želu so bili prisotni tudi vsi obč. odborniki ter zastopnik kr. banske uprave svetnik g. J. Krošl. Podrobno poročilo kmetijske nadaljevalno šole [je podal šolski upravitelj g. Jože Kocbek, ka je zlasti naglasil važnost take vzgoje za kmetsko mladino, vzpodbudno čestital fantom k lepemu uspehu in vztrajnosti, ki so jo pokazali v šoli, ter se zahvalil vsem predavateljem, predvsem preč. g. župniku Malanu in g. R. Košarju ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli do lepega uspeha. Po predavanju učenca tov. V. Štamparja 6ta govorila še g. Košar ter svetnik g. Krošl, ki je v imenu banske uprave izrekel šoli zasluženo priznanje. — Bolfenoani smo ponosni, da imamo to šolo, ki izobražuje umsko in srčno ter deluje za procvit vsega kmetskega ljudstva, želimo le, da dobimo kaj kmalu tudi gospodinjsko šolo, da bo tako splošno preskrbljeno za pouk naših fantov in deklet. Cerknica. Od nas se je pravkar poslovil g. Andrej Zuljan, lesni trgovec in kapelnik naše gasilske godbe. Kot zaveden Slovenec je moral kmalu po prevratu zapustiti Ricmanje pri Trstu; prišel je v naš trg, kjer si je s svojo marljivostjo in vestnostjo kaj kmalu pridobil zaupanje prav vseh. Mnoga društva, gospodarska in kulturna, so ga izvolila v svoj odbor, kjer je povsod uspešno deloval. Največ zaslug pa si je brezdvomno stekel z organiziranjem godbenega odseka našega Gasilnega društva, ki mu je posvetil vso ljubezen in svojo glasbeno sposobnost. In če se danes upravičeno šteje cerkniška gasilna godba med najboljše na deželi, je v nemali meri to njegova zasluga. Cerknica in vsa okolica ga bo ohranila v trajnem spominu. Novo mesto. Pretekli teden je po šestletnem poučevanju zapustil kmetijsko šolo na Grmu učitelj g. A. Flego, ki je odšel v Ljubljano. Bil je strokovnjak za vinarstvo in sadjarstvo. Iz Novega mesta pride na kmetijsko šolo na Grmu sedanji kmetijski sreski referent g. K. Vrisk, njegovo mesto na sreskem načelstvu pa prevzame. g. Malasek. Metlika. 2e pozimi so se pri nas v Beli Krajini hudo občutile posledice gospodarske stiske. Vina, glavnega pridelka, ni mogel kmet-vino-gradnik nikamor oddati, niti za sramotno ceno ne. Pomlad je razmere pokazala še v hujši luči, kajti čas setve je, a povsod primanjkuje semenja, zlasti semenskega krompirja. Zadnje tedne ee je ta stiska uredila tako, da so naši belokranjski kmetje pričeli s kmeti izza Gorjancev pravo menjalno trgovino. In sioer se zamenjava krompir za vino. Naš kmet bo tako prišel do potrebnega semenskega krompirja ter hkratu tudi nekoliko izčrpal pridelek vina, ki ga ni mogel prodati. Žalostno, toda resnično! Sebeborci v Prekmurju. Zadnje čase se pri nas zelo množe požari in očividno je, da mora ibiti na delu zločinska požigalska roka. Pred kratkim je požar hudo prizadel dva posestnika, pretekli teden pa je pričelo goreti pri posestniku Barliču, a so ogenj gasilci še pravočasno omejili. Se istega dne pa je požar uničil posestniku Kocenu prav vso domačijo, dva dni nato pa je gorelo pri posefaiku Cugu. V naši vasi in bližnji okolici vlada zato silno razburjenje in želja nas vseh je, da se čimprej pride na sled zločinski roki, da bomo potem mogli vsaj brez strahu leči po napornem delu k skromnemu počitku. f Ivan Knez Preteklo soboto je na Viču pri Ljubljani preminul po dolgotrajni bolezni posestnik Ivan Knez. Pokojnik, daleč naokrog priljubljen in spoštovan mož, je moral kloniti v svojih najlepših letih, še ne 60 let star. Z njim je stopil iz vrst naših trdnih in značajnih kmetskih pokre-tašev mož, ki je bil tih v svojih dejanjih, toda zmiraj odločen na braniku interesov kmetskega ljudstva; v tem duhu je vzgojil tudi svoje sinove, ki danes zavedno stoje v vrstah kmetsko-mladin-skega gibanja. Pokojnik je bil kot marljiv in preudaren gospodar vzor vsej okolici, v kmetskih vrstah pa je slovel zlasti kot organizator kmetskih prireditev, ki jim je znal dati pravo kmetsko in narodno podobo, kar zlasti priča njegova velika vnema za urejevanje lepih okrašenih kmetskih voz. Značajnemu možu in zavednemu pokretašu bodi med nami ohranjen trajen spomin; žalujoči družini iskreno sožalje! 0©nince vesfz Dosedanji ban dunavske banovine Milan Nikolič je bil vpokojen, na njegovo mesto pa imenovan za bana g. Dobrica Matkovič. Hudo se pritožujejo nad »meščansko inteligenco« celjski trgovci, češ, da ta »inteligenca« kupuje od raznih agentov slabo italijansko blago za obleke navzlic temu, da ji nudijo celjski trgovci boljše blago za manj denarja. Poročilo pravi, da so kupili od agentov blaga razni ravnatelji, zdravniki, odvetniki, notarji, ki jim celjski trgovci dajejo zaslužka ter razni predsedniki, profesorji, železničarji in uradniki. — Težko se je danes še na koga zanesti! Na shodu v Kokarjah v gornjegrajskem okraju je nar. poslanee g. Rasto Pustoslemšek govoril med drugim tudi o borbi, ki jo vodijo proti agrarni reformi veleposestniki in njihovi prijatelji. Navajal je iz te borbe tudi podrobnosti, ki jih je drastično naslikal. Drzni vlomilci so pretekli teden vlomili v trafiko v Žmartnem pri Litiji. Odnesli so precej cigaret in drugih drobnarij. Moderno junaštvo. V Brežicah je bil pri neki tvrdki uslužben knjigovodja Evgen Mahr; precej časa je bil vesten uradnik, zašel pa je v »finančne težkoče« iz katerih se je junaško izmotal na ta način, da je pobegnil na Laško s 114.000 dinarji, ki so mu bili zaupani od tvrdke, da jih nese v Zagreb. 33.750 ton premoga bo mesečno dobavljal trboveljski revir za državne železnice, ki rabijo mesečno okoli 135.000 ton. Ker je bila lanskoletna količina trboveljskega revirja za 5.000 ton manjša, bo sedaj delo v rudnikih trboveljskega revirja za malenkost oživelo, in sicer bodo rudarji delali v mesecu dva dni več, kar pa najbrž ne bo rešilo bednih trboveljskh razmer. Zavraten napad je bil pretekli teden izvršen na 26-letnega posestnikovega sina A. Ger-bajsa iz Besnice. Ko se je vračal domov, so planili nanj neznanci ter ga z noži oklali po telesu. — O takih zavratnih napadih čestokrat beremo, prav bi bilo in v čast vsemu podeželju, da bi se več ne dogajali, da bi tako naše meščansko časopisje ne moglo več opletati svojega jezika nad »podeželskimi surovostmi«, ki so pa seve iste nature kot meščanske, toda vrana vrani ne izkljuje oči! Velika noč je pred vrati, in človek o Veliki noči rad kaj dobrega poje. Tako so si mislili neznani zlikovci, ki so vzeli na piko mesnico Ivana Galeta v Grosuplju, od koder so odnesli več kosov lepe slanine. Pri bolezni srca in poapnenju žil, nagnjenosti b krvavitvam in napadih kapi zasigu-rava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraz-njenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova voda posebno starejšim ljudem. Franc Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pod vozom stelje, s katerim sta se vračala iz gozda posestnik Ivan Vrbič iz Hotinje vasi pri Mariboru ter njegov sin Leopold, je slednji našel tragično smrt. Pomagal je pri zaviranju po strmem pohorskem pobočju; nesreča pa je hotela, da je prišel pod voz, ki je fanta stri. Nenavadna nesreča. V Bučercah pri Vidmu ob Savi je vol dregnil z rogom v vrat 11-letnega Jožeta Pleterskijevega. Vol je fantu, čigar stanje je brezupno, popolnoma predrl vrat. Pri kopanja peska pri Raškem Slapu ob reki Krki se je sesula zemlja ter pokopala pod seboj štiri kmete. Ko so jih tovariši odkopali, je bil eden mrtev, dva pa močno poškodovana, dočim je le eden srečno ušel nevarnosti. Zanimiva organizacija je bila osnovana v Beogradu, ima pa tudi že podružnico v Zagrebu. In sicer gre za organizacijo dolžnikov, ki morajo tudi na nek način braniti svoje interese pred — upniki Marsikomn se bo to zdelo smešno, je pa vendar kruta resnica, če le malo pomislimo na vse sleparije, jderuštvo in podobno. V Ljubljani se je pred nedavnim osnovalo narodno-obrambno društvo »Branibor«, ki si je nadelo skrb za Jugoslovane v tujini. V mesecih januarju, februarju in marcu letošnjega leta je prekoračilo državno mejo pri Rakeku po železnici 23.170 potnikov; med temi največ Madžarov. Mariborska carinarnica je imela v minulem mesecu 4 milijone 367.000 dinarjev dohodkov, na uvozu 4 milijone 345.000, na izvozu pa le 22.000. 10-letni sin posestnika Hriberška iz Zlato-ličja pri Ptuju je splezal na plot, na katerem so slonela tesarska bruna, ki so se pa sprožila, pod seboj pokopala fanta in mu zlomila tilnik. Huda eksplozija je pretekli teden nastala blizu vasi Ritopeka na Dunavi v strojnem oddelku parnika »Slovenija«. Vsled eksplozije je bilo ranjenih šest oseb. V Zagrebu so v zadnjih 13 letih zgradili 4884 stanovanjskih hiš s 17.000 stanovanji, v Beogradu pa v istem času 5237 stavb z 18.173 stanovanji. Vrednost beograjskih hiš znaša nad tri miljarde, zagrebških pa le 1 miljardo 800 milijonov; beograjske morajo torej biti sila imenitnejše od zagrebških. Na občnem zboru Zveze zadrug gostilniške obrti, ki se je vršil 5. t. m. v Celju, je Zveza odločno nastopila prot nadrobni prodaji vina po vinogradnikih, ki se jim naj sploh prepove prodajanje vina izven vinogradov. Cena pšenice pada. Naši čitatelji se še spominjajo, ko smo pred nedavnim poročali, da so se cene pšenice silno dvignile in sicer v nekaj tednih od 170 na 240 in še več dinarjev za cent, kar je povzročilo tudi podražitev kruha in ustvarilo mnenje, da bo treba pšenico celo uvažati. Od te podražitve pšenice seveda niso imeli kinelje prav nič, zaslužili s<5 pač razni špekulanti, ki jih je takrat, ko je stvar prišla na dan, nekatero časopisje krepko ožigosalo. Te dni pa že poročajo, da cena pšenice stalno pada ter je dosegla že 190-— Din, vzporedno popušča tudi cena moke in zdaj mora priti na vrsto tudi cena — kruha, če bo šlo vse po »božjih postavah«. In še nekaj: v bodoče naj kmetje prav po kmetsko obračunajo s takimi špekulanti, ki izsesavajo kmeta in delavca! Zapeka. Vodeči zdravniki kinirgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in po operacijah naravna »Franc-Jožefova« grenčica uporablja z najboljšim uspehom. Vesli iz svelaL V Hondurasu, v južni Ameriki, je zgorelo celo mesto Tela. Poročila pravijo, da ni ostal kamen na kamnu. Oče ameriški prezident — gin kmet. Sin sedanjega prezidenta ameriških združenih držav je bil do nedavnega vodja v nekem newyorškem podjetju. Odkar pa je njegov oče postal prezident, so pričeli nanj pritiskati številni prosilci, češ, naj zanje spregovori pri očetu dobro besedo. Naval prosilcev pa je postal tolikšen, da mož ni mogel vzdržati. Preselil se je v državico Arizono, si tam kupil kmetijo ter bo redil krave in obdeloval zemljo. In še je vprašanje, ali ga tudi tam ne bodo iztaknili »nadležni« prosilci. Najprej denar, potem nacijonalisem, tega pravila se drže vsi kapitalisti na svetu. Med njimi tudi japonski veletrgovec Shiko, ki je dobavljal Kitajcem (ki so vendar smrtni sovražniki Japoncev) strelivo. In sicer je dobavil okoli 200.000 ton kemikalij za izdelovanje smodnika. Končno pa so zaprli tega »uglednega nacionalista«. vseh ml:-lmmke,uradne,reklam ^gne.casojjjse. kn/ic, mnmiiisk hitre in • in in §ri>itznev za dom in obrt je obenem okras vsake hiše in največje veselje vsake dobre gospodinje. "Dubied. švicarske pletilne stroje ter najboljša ršdler-jeva kolesa nudi po najnižjih cenah samo tvrdka Josip Peteline, Ljubljana Pomlad prihaja! Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s špece^ rijo in deželnimi pridelki // Velepražarna za kavo // Mlini za dišave // Glavna zaloga rudninskih voda LjUBLUKA TELEFON ŠTEV. 26-66 Oglejte si ravnokar došle novosti Ustanovljeno leta 1886 Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin, doto,raz-dolžitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo „KREDITNE ZADRUGE" LJUBLJANA nudi po najnižji ceni Pri nakupu angleškega ln Češkega sukna, modnega blaga ln svile jemljemo v račun (do preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov, A. & E. SKABERNE LJUBLJANA. Mestni tre 10 Poštni predal 307 Sprejemajo zastopnike Osred. gosp. zadruga v Ljubljani r. z. z o. z. Kolodvorska ul. 7. Kmetje 7 Naročajte in cilajle ,Kmetski lisi' 1 Kmetska posojilnica ST"8 zadLvuga as oeomejeiic zaveze v Ljubljani, Tyvš&va (DunajsMi) cesta 18 (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na nad Din 280 milijonov izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ 2a Veliko noč pripravili bogato izbiro najdovršenejiih Din 40 t^szsM^ Din 85 Din 105 Higijenični čevlji za otroke. Srni ali rjavi, od št. 18 do 27 Din 40'—, iz laka Din 55-—. Din 125 Športni čevlji za deklice in dečke, z okrašenim jezikom iz rjavega boksa, prvovrstni podplati. Od št. 26 do 27 Din 85•—, od 28 do 30 Din 95—, od St. 31 do 35 Din 125-—, od št. 36 do 39 Din 155'—. Prinašamo najlepše vzorce zadnje model Mlade gospodične nosijo samo ta elegantni čevelj iz črnega ali rjavega boksa v različnih kombinacijah. Eleganten čevelj na zaponko in v salonski obliki, z visoko in nizko peto iz laka ali rjavega boksa, v različnih kombinacijah. Din 195 Izdelava, najdovršenejša oblika, iz črnega ali rjavega boksa in iz laka. Din 165 V originalni Good-Year izdelavi. LJUBLJANA, Aleksndrova c. 1, Miklošičeva c. 14 Maribor, Slovenska ulica štev. 12 Celje, Aleksandrova ul., Murska Sobota in v vseh večjih krajih države Din 195 Din 125 Iz črnega ali rjavega jelenjega usnja, krasne kombinacije z lakom ali rjavim boksom. Na promenadi najelegantnejši čevelj. y rjavi ali črni barvi, z elegantno visoko ln nizko peto. Udoben moški polčevelj iz črnega ali rjavega usnja Okusna izbira vseh vrst nogavic, kopit in drugih potrebščin ter vsega potrebnega pribora: „Peko" kreme, politure i. t. d., ki vam 9e pod pristno znamko „Peko" zajamčijo trajnost obBike čevlja, lep sijaj In izgled čevlja. Za Veliko noisf^t deške obleke ter perilo iz lastne tovarne »Triglav" po najnižji ceni josip ©LUP, LJUBLJANA Trgovski prostori: Stari trg 2, Pod Tranto 1, Kolodvorska ul ca 8. SSBaa Z našo umetno mošfovo esenco „ MOSTU" si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 30'—, po pošti Din 50'—. Dobi se samo v drogeriji Kane, Ljubljana, Židovska ul. 1, v drogeriji Kane, Ljubljana (nebotičnik) in v drogeriji Kane, Maribor, Gosposka nI. 33. Vljudno Vas prosimo, da nam z naročilom sporočite, kje ste čitali o „Mostinu". FABU1I & lllttlOVEC Lj&itdjana, Stritarjeva ulica ši 5 VELIKA Z.A LOGA suknenega blaga za moške in žen- ske obleke. Lepa izbira svilenih _rut in različnih šerp_ Krojači in šivilje, pišite po vzorce! Račun poštno hranilnice štev. 14.257 Telefon štev. 28-47 Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM" Henar naložile najbolje in najvarneje jpri domačem* zavoda KMETSKI HR4H n POSOJILNI MM REGI3TROVANA ZADRUGA Z NEOMEJEN® ZAVEZO v Efublfav&i, Tavčarjeva (Sodna) ralic«i šlev. 1 VLOGE na knjižice ln tekočI račun se obrestujejo po 6%, pri tromesečni odpovedi po 6%i večje stalne vloge po dogovoru Sfanje vlog nad 35,CCC.CCC'~ % 'Rezerve "Din 1,ICC.CCC— Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE DRE: Ob delavnikih od 8—12'/, in od 3—4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—121/» Podružnici v Katnnfhu, glavni Irg — v Mariboru, Slomškov frg 3 tam Strti nad usodo objokujemo smrt našega dobrega moža, skrbnega očeta, brata, strica in svaka, gospoda posestnika na Vieu ki je umrl danes, dne 8. aprila 1933 ob pol 8. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v ponedeljek, dne 10. t. m. ob pol 5. uri popoldne, iz hiše žalosti, Vič 54, na pokopališče na Viču. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Antona na Viču. Vič pri Ljubljani "Kamnik, dne 8. aprila 1933. Frančiška Knez, žena in ostalo sorodstvo. Ivan, Tone, Franci, sinovi Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa Kolodtvovsha ulica iicv. 7 200*- Din meter stane pri nas najboljše sukno za elegantno obleko Velika izbira 600 najlepših vzorcev, ki enačijo po kvaliteti in lepoti najboljšim inozemskim. Domaia industrija volnenih izdelkov I Vlada Teokarovif & Ko. Paraiin Prodaialna LJubljana — Gradišče štev. 4 Velika izbira SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo JI Pri „$kofu" Ljubljana ianeno, konopljeno in volneno sprejema v tkanje po najnižji ceni tkalnica „Krosna" v Ljubljani, Zrinjsbega cesta St. 6 Kupim 4 kub. metre prvovrstnega suhega, na 50 m/m rezanega borovega lesa Ponudbe z navedbo cene poslati na upravo Kmet. lista pod „Bor" L. Mikuš LJubljana, Mestni trg 15 dežniki Na malo I Na vettko! Ustanovljeno 1839 OGLASI. ..Kmetskem listu* imajo siguren |j Mmelje 1 Kupujte samo domačo izdelke I Laneno olie, firitez, emaline m ostale lake, oljnate barve, lanene tropine in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno In po zmernih cenah pri MEDIČ-ZANKL11 TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKA IN BARV LJUBLJANA • MEDVODE • DOMŽALE Ekspozitura Beograd • Podružnica: Maribor, Novi Sad • Lastnik: Franjo Medic! Čevlji vseh vrst v bogati izbiri do zelo ugodnih cenah €>nom ^ OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA ^ V nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete Otroški čevlji . . od 15*— Din naprej Fantovski čevlji . od 40'— » » Moški čevlji . . od 80'— „ ,, Ženski čevlji . . od 80*— » » Gojzerski po meri od 170*— » „ Čevlji za dom. . od 40*— » » Vseh vrst čevlje po meri napravimo v dveh do treh dneh. Prodajalna čevljev znamk Standard • Triumf, d. z o. z. po domače Pri Pollaku st. Dunajska cesta 23 (Dvorišče) Le enkrat v letu je Velika noč — praznik pomladi, veselja in ljubezni. Pričakajte ga v naših novih čevljih. Z novimi cenami smo omogočili vsakomur, da si za-more letos kupiti poceni dobro obutev. Vrsta 4538-00 V pomladanskih dneh najudobnejši čevelj za lahko hojo. Iz sivega platna z gumijastim podplatom. VELIKA IZBIRA V VSEH MODNIH BAR VAH IN DESENIH. OTROŠKE NOGAVICE Vrsta 2947 Za lepe sončne dneve Vam je vsekakor potrebna ta lahka in udobna sandala z usnjenim podplatom. dolge, bombažaste Din 8 -, 10-- kratke iz sukanca Din 7-- za šport Din 10-- Št. 20—26 Vrsta 4531-00 Lahek otroški čeveljček za dnevno uporabo. — Gornji del iz angleškega platna, gumijast podplat. Št. 27—34 Din 25 —. Vrsta 3335.-10 Ženski sivi platneni nizki čevlji z gumijastim podplatom. Za lepe sončne dneve. ŽENSKE NOGAVICE svilene Bemberg . . 29' svilene viscosa ... 25- svilene........19 Ia flor ........19 Iz amer. bombaža . 15' bombažaste, normal 9' iz sukanca za šport 10- Vrsta 2942-00 Otroška sandala z usnjenim podplatom samo Din 35-—. Jamčimo za vsak par. Moški Din 49-—. Vrsta 9815-03 Okusen dekolte-čeveljček iz finega baržuna in satena. Ne sme manjkati v garderobi nobene praktične dame. ^smm^ms**1*^ vrsta 0107-00 Cižme iz mastnega usnja z močnim vulkani-ziranim gumijastim podplatom. Prikladne za delo na polju, zgradbah, cestah in za vsak drug štrapac. Št. 19-27 Vrsta 3661-00 Otročičkom lepe pomladanske visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom iz krupona. MOŠKE NOGAVICE Vrsta 3945-05 Udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Izdržljiv v vsakem štrapacu. Za vsakdanjo uporabo nenadomestljiv. iz sukanca ali pol- svile........ egiptovski bombaž z deseni...... polsvilene...... močne bombažaste . Vrsta 1937-29 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za dnevno uporabo, rjavi ali črni. Vrsta 4562-29 Za šport. Idealen in najcenejši čevelj za vse panoge športa, za turizem in za razne igre. Vrsta 1845-52 Čistite svoje čevlje z našo Ti čeveljčki iz finega baržuna, kombinirani kremo, 1 škatlja Din 4-—. z lakom, zamorejo zadovoljiti še tako fin okus in nadomestiti čevlje iz jelenje kože. __ , Vrsta 3967-22 Iz močnega boksa, široka in udobna oblika, močni gumijasti podplati. — Prav posebno trpežni čevlji. Obuvajte čevlje z našo žlico, da ne pokvarite opet-nika. — Žlica in kljukica Din 4-—. Št. 20—26 Vrsta 5851-30 Za ljubljenčke lakaste ali rjavo kombinirane čeveljčke. Zelo lepi in okusni. Vrsta 2945-11 čevlji iz rjavega boksa. Praktični in elegantni. Ravno taki iz laka za nedeljo in praznik po ceni Din 99 —. Lufov vložek Din 5' Št. 27-34 Vrsta 3922-00 jH® ^Toi BB ^M HH ■■■!» MHM"—^ Vrsta 1637-21 Iz boksa za nemirne dečke. Močni flf HH mEB fljUg SSSSS jBmB JE&m— Iz prvovrstnega telečjega rjavega ali črnega podplati iz krupona, zelo trpežni čev- »mlW boksa. Lakasti za isto ceno. Zelo praktični lji. — Št. 35-38 Din 69'—. - ~ in udobni čevlji ._ Urednik: jankp y.i6iž, « kdaja ia Konzorcij lyoo fcjieatk — Jiska tiskarno Msikut ipiedslavnik tiskarne; O, M i c ti 6 i c H qubijuiia.