LETO XXXI. ŠT. 29 Ptuj, 27. julija 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Delegatska vprašanja v živo (stran 2) Kam po čisti zrak (stran 4) Po neurju s točo (stran 5) Brigadirji pomagajo v stiski (stran 6) Padalski pokal v Podlehniku (stran 9) OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA Odkrili spominsko ploščo Spominska plošča prvoborcu pohorske čete Zvonko Sagadin Karlu Amušu-KIemenčiču med govorom V vasi Polenci so odkrili spominsko ploščo prvoborcu pohorske čete, Karlu Arnušu- Klemenčiču. Pot od Polenšaka proti Polencim je bila svečano okrašena in tudi je bila svečano okrašena in tudi na domačiji je bi- lo pripravljeno za začetek velike svečanosti. Prvi govornik je bil predsednik ZB NOV Polenšak Ivan Kelhar. Spregovoril je o pomenu in vlogi ZKJ s tovarišem Titom na čelu. Kljub temu, da še naše kraje pesti pomanjkanje cest, da imamo še nekoliko šibko električno energijo, smo vendar dosegli ogromen napredek. Nato je navzočim spregovoril vojni sodelavec Karla Arnuša- Klemenčiča, prof. Zvonko Saga- din, ki je zelo lepo orisal življenje in delo svojega tovariša. ,,Ze v rani mladosti je začutil krivico. Njegov oče je bil v ujetništvu, zato ga župnik ni hotel krstiti pod imenom Klemenčič. Kasneje se je v Ptuju učil pri krojaškem mojstru Kristaniču. Tu- kaj se je srečal s prvimi socialističnimi idejami, namreč Kristanič je bil znan socialist. Kar- la je izredno mučilo zatiranje in izkoriščanje preprostega ljudstva. Kot mlad človek je reagiral izredno hitro. Karel je hotel tudi v Špani- jo, vendar ga ZK ni pustila, ker da je bolj potreben na domačih tleh. Ivan Kreft je dejal, da se lahko šteje tudi za španskega borca, saj je hotel oditi, vendar je ostal zara- di potreb ZK v domačem kraju. Med prvimi Ptujčani je odšel v partizane. Ognjeni krst smo doživeli v Kidričevem. Kasneje je bil Karel mitraljezec pohorske če- te. Zbolel je na ledvicah, zato je odšel na zdravljenje. Njegov namen je bil, da v času zdravljenja pridobi tudi nekaj novih partiza- nov. Zal pri tem delu ni uspel, ker so ga prej pokosile sovražne krogle in sicer 30. oktobra 1941." Po govoru mu je vojni sotovariš odkril spominsko ploščo. Posebne delegacije pa so odnesle vence ostala spominska obeležja. Po tem je bil bogati kulturni program, ki so ga izvedli: moški oktet iz učenci 0§ Polenšak, mladinski aktiv Polenšak in mladinski aktiv iz Zamene. D. Klajnšek Seja predsedstva medobčinskega svel^ IL. SZDL Maribor : Priprave na volilne konference SZDL Naloge v zvezi s pripravami na redne volilne konference krajevnih organizacij SZDL, ki je bila osrednja točka sicer obširnega in vsebinsko zanimivega dnevnega reda seje predsedstva medobčinskega sveta SZDL Maribor, ki je bila 20. julija v Mariboru, udeležili pa so se je predstavniki vseh petih občinskih konferenc SZDL, ki jih povezuje medobčinski svet. STANE GAVEZ, predsednik MS SZDL je uvodoma poudaril, da gremo letos v jeseni na redne volilne konference SZDL krajevnih organizacij enotno v vsej Sloveniji, ki morajo biti opravljene do konca letošnjega leta. Spomladi 1979 pa bodo medobčinske, v jeseni prihod- njega leta pa bo volilna konferenca SZDL Slovenije. Ce hočemo, da bodo naloge opravljene pravočasno, je treba s pripravami začeti takoj. Čeprav je čas dopustov, se bodo morali sestati izvršni odbori in ustrezni sveti pri predsedstvih OK SZDL in pripraviti programe akcij na vsebinskem, kadrovskem in organizacijskem področju. Gre za to, da se Socialistična zveza vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko usposobi za tisto vlogo, ki je nakazana v Kardeljevi študiji, začrtana v ustavi in v resolucijah osmega kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ. Pri tem je treba angažirati vse družbene dejavnike v občini po načelu fronte organiziranosti, dopolniti statutarne sklepe, pravila itd. Posebna skrb mora veljati krajevnim organizacijam SZDL, ki se morajo organizirati tako, da bodo čim bližje delovnemu človeku in občanu. Odbore SZDL je treba organizirati tako, da bodo čim bližje delovnemu človeku in občanu. Odbore SZDL je treba organizirati v ožjih življenskih skupnostih ljudi — po naseljih, vaseh, soseskah, ulicah in tudi. stanovanjskih blokih. Na volilnih konferencah SZDL je treba podrobneje oceniti delo krajevnih konferenc in njihovih delovnih teles, zlasti pa organiziranost,, kadrovsko sestavo in vsebinsko opredelitev. Nove krajevne konference SZDL morajo sestavljati delegati po teritorialnem, proizvodnem in in- teresnem področju. Pri tem morajo biti kadrovske rešitve take, da bodo pomenile zagotovilo za dolgoročno uspešno delo SZDL. Uresničevanje nakazanih nalog bo zahtevalo od vodstva vsake krajevne organizacije SZDL veliko dela, začeti pa bo treba takoj po dopustih, to je v začetku septembra, da ne bomo kasnili z izvrševanjem nalog do dogovorjenih rokov. _............... FF, Nov program dela sveta podravskih občin Oktobra o financiranju krajevnih skupnosti v podravski regiji, sem spadajo občine Lenart, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož, že dalj časa deluje svet skupnosti po- dravskih občin. Sedež tega sveta je bil lansko leto v Mariboru, letošnji mandat pa ima občina Ormož. Svet podravskih občin je nekakšen usklajevalni organ med petimi ob- činami. Posega na vsa področja gospodarskih in družbenih dejav- nosti, je uvodoma dejal novoime- novani predsednik sveta podrav- skih občin, Mirko Novak. Poleg usklajevanja se svet vključuje tudi v delo samih občinskih skupščin. Ne smemo prezreti sodelovanja z vsemi družbenopolitičnimi orga- nizacijami. V svetu se dogovorimo Mirko Novak, predsednik sveta podravskih občin folo: zk za akcijo, občinske skupščine pa zadevo skušajo konkretizirati. Svet je pravzaprav organ občinskih skupščin in je treba njegovo akcijo tudi tam verificirati. V ponedeljek so v Ormožu med drugim obravnavali predlog pro- grama dela sveta skupnosti podravskih občin. Tako so se predstavniki petih občin dogovori- li, da še v tem letu pregledajo in ocenijo delo ter problematiko vseh interesnih skupnosti, še posebej ti- ste s področja PTT in vodnega gospodarstva. Oceniti bo potrebno tudi delo občinskih raziskovalnih skupnosti. Prihodnje leto bodo obravnavali še ustavno preobrazbo bančništva, v letošnjem pa o preo- brazbi sodstva. V oktobru bodo analizirali in se dogovorili o družbenem dogovoru za financiranje potreb krajevnih skupnosti v podravski regiji. To vprašanje bo zajelo vrsto aktualnih problemov, vendar bo potrebno na vsa odprta vprašanja v zvezi s financiranjem potreb KS najti ustrezne odgovore. Skratka svet podravskih občin je pred kopico odgovornih nalog. In kot je dejal Mirko Novak, ,,z ozirom na nalo- ge, ki smo si jih zadali v letošnjem mandatu nas čaka veliko težkega in problemskega dela. Ce hočemo doseči vse zastavljene cilje, se bomo morali včasih odreči nekate- rim lokalnim občinskim interesom. Svet tako postaja telo, s katerim bomo v regiji premostili ovire, bodisi to na področju investicijskih vlaganj, razvoju družbenih dejav- nosti (usmerjeno izobraževanje), turizma ter celotnega družbenega planiranja podravskega prostora. zk Začetek praznovanja pražhiRa občine Ptdi z jutrišnjim dnem se začnejo prve prireditve v počastitev 8. avgusta, praznika občine Ptuj, ki bodo trajale vse do 19. avgusta. Jutri, 28. julija, bo ob 10. uri odprta razstava steklarskih izdelkov brigadirjev MDB „Steklar YU", v OS dr. Franja Igeča v Dornavi, ob 20. uri pa bo na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju nastop folklorne sku- pine iz Pančeva. Največ prireditev bo v nedeljo, 30. julija, zlasti še v Podlehniku, kjer bo zjutraj ob 8. uri meddruiinsko ribiško tekmovanje v odlovu rib s plov- cem. Popoldne ob 14. uri pa bo v organizaciji Aerokluba Ptuj tekmovanje za padalski pokal Podlehnik '78. Atraktivni skoki padalcev iz številnih AK iz SR Hrvatske in SR Slovenije bodo prav gotovo privabiti k ribniku Deino v Podlehniku na tisoče občanov. Zvečer ob 19,30 bo v domu krajanov v Cirkovcah srečanje pevskih zborov in folklornih skupin iz Beltinec, Goriš- nice, Lupoglava, Nedelišča in Spodnje Bele. Danes teden, v četrtek 3. avgusta, bo v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju ob 18. uri odprla razstava ,, V borbi in obnovi", ki obsega številne fotografije 1. inienirske brigade VII. korpusa NOV in POJ. Ta bri- gada je prve mesece po osvoboditvi obnovila v celoti porušeno železniško] progo od Pragerskega do Koioribe. Ob 20. uri pa bo na letnem prireditve- nem prostoru v Ptuju slovesen pričetek VI. ptujskih kulturnih srečanj ..Ptuj 78". O nadaljnjih prireditvah v okviru praznika občine Ptuj bomo poročali v prihodnji — praznični številki TEDNIKA._ France Popit obisikal brigadirje MDA SLOVENSKE GORICE78 Brigadirji III. izmene mladinske delovne akcge Slovenske gorice 78 uspešno nadaljujejo delo svojih predhodnikov. Trenutno so na izkopu jarka v Gaberniku. Do sedaj so brigadirji vseh treh izme n izkopali že prek 3400 m jarka. Pri tem je treba povdariti, da so k^ub poletni vročini pogoji za izkop zelo težavni, največ preglavic dela brigadirjem podtalna voda, ki sed^ nastopi že v globini do 60 cm. Tako se je treba boriti naprej z vodo in za tem še s prepojeno ilovnato zemljo, kije veliko tega od navadne prsti. K^ub temu so uspehi brigadirjev nadpoprečni in k temu seveda največ pripomore mladostna zagnanost. Seveda brez brigadirske pesmi in tradicional- nega HO-RUK ne gre. Sedaj je prek 2000 m cevi od Juršinc do Vodohrama in delno od Juršinc proti Gaberniku že položenih, obteženih in zasipanih. Preteklo soboto, nedelo in ponedeljek so zaradi dežja brigadirji zapustili delovišče, zato pa so bili drugod toliko bolj aktivni. Med drugim so priskočili na pomoč KK Ptuj pri obiranju visenj, sodelovali pa so še na treh udarniških akxqah. N^bo^ aktivni pa so bili seveda na področju interesnih dejavnosti. Vsaka izmed brigad je že izdala svoje glasilo v katerem se pr e d tavljajo bri- gadirji ustvarjalci, Uterati in pesnici. V torek popoldne so brigadirje obiskah visoki gostje iz Ljubljane, France Popit, predsednik central- nega komiteja ZKS in Ljubo Jasnič, predsednik ZSMS. Z brigadirji sta se pogovarjala o njihovem dosedanjem delu. Vsi so bili tega obiska najbolj veseh. Vsak prosti čas pa brigadirji izkoristijo za razna športna srečanja, tako so se v preteklem tednu večkrat pomerili v no- gometu z domačini, s ptujskimi rokometaši in podobno. Zvečer po navadi sedejo v kulturni dom v Dornavi, kjer si ogledajo kakšen kulturni program, sicer pa kot sami pravgo, vsako večer komaj čak^o tople posteje. M. Ozmec France Popit in Ljubo Jasnič v razgovoru z brigadiiji Foto: M. Ozmec Bralcem hvala Ob 30-letnici izhajanja TEDNIKA so nam številni bral- ci osebno, po telefonu, v pismih in s telegrami čestitali in izrekli želje, da bi jih enako uspešno obveščali tudi v bodoče. Vsem tem za čestitke in spod- budne besede prisrčna hvala! Uredništvo in uprava Radio—Tednik Ptuj Bojan 2mauc republiški prvak Na letališču v Rakitniku pri Postojni se je končalo 16. republiško padalsko prvenstvo. Kljub neugodnemu vremenu in izredno slabim metereološkim razmeram je republiško prvenstvo v Postojni uspelo, rezul- tati pa tudi niso razočarali. Prvaki preteklih let so se morali pošteno potru- diti, da so obdržali svoja mesta v republiški reprezentanci. Velik uspeh za Aeroklub Ptuj je seveda prvo mesto za BOJANA 2MAUCA v mladinski konkurenci. V skokih posameznikov na cilj z višine 1000 m je zasedel drugo mesto; v figurativnih skokih z višine 2000 m pa je zasedel prvo mesto. To pa je bilo dovolj, da je v skupni uvrstitvi zasedel prvo mesto. Ekipa članov AK Ptuj pa je zasedla tretje mesto. D. K. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 27. julij 1978 - TEDNIK Sporočilo skupnih služb SIS družbenih dejavnosti občine Ptuj Ne presegajo poprečja v mesecu juliju so skupščine samoupravnih interesnih skupnosti imele na dnevnih redih svojih sej tudi sprejem meril za delitev sred- stev za osebno in skupno poiabo izobraževalnih in kulturnih organizacij združenega dela v ptuj- ski občini. Delegati so vpraševali, ne toliko o tem, kako se financira- jo te dejavnosti, kako se trosijo sredstva, temveč bolj, kako se izračunavajo osebni dohodki in ali merila omogočajo maksimalne zneske porabe po sindikalni listi, oz. kako je upoštevana zahteva gospodarstva in občinske koor- dinacije, da ta sredstva ne presega- jo poprečja izplačanih sredstev skupne porabe na zaposlenega v gospodarstvu ptujske občine. Ob sprejemanju finančnih načr- tov posameznih SIS za letošnje le- to so bila prav tako vprašanja, kakšna merila so uporabljena za izračun osebnih dohodkov in sred- stev skupne porabe za delavce v skupnih službah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Skupščina izobraževalne skupnosti občine Ptuj je sklenila, da se naj z odgovorom na to vprašanje seznani čim več občanov in delovnih ljudi, zato odgovor objavljamo v Tedniku. OSNOVA ZA ŠOLE JE ODDE- LEK Osnova za izračun sredstev za osebne dohodke šol je oddelek. Letni znesek za oddelek nižje stop- nje je 186.600 din, na višji stopnji pa 226.200 din. Za izračun je upoštevan osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca v višini 3.700 din mesečno. Na oddelek pa se računa osebni doho- dek učitelja ter del osebnega dohodka administrativnega in tehničnega osebja. Tako pride na oddelek 1,89 delavca. Sredstva za skupno porabo za delavce v šolah se tudi določajo po oddelku, na nižji stopnji 7.800 din in na višji stopnji 8.520 din. V poprečju pride tako na enega zaposlenega v oddelku obeh stopenj 4.318 din. Ta sredstva porabljajo šole za regrese za letni dopust, za prehrano med delom, nagrade ob delovnih jubilejih in podobno. Na podlagi takih meril dobljena sredstva za osebne dohodke in skupno porabo šole delijo skladno s svojimi samoupravnimi sporazu- mi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti. Za primerjavo, ali je osebna in skupna poraba usklajena glede na poprečje v gospodarstvu, nam služijo podatki SDK podružnica Ptuj v analizi zaključnih računov organizacij združenega dela za leto 1977 s področja gospodarstva. Iz te analize je vidno, da je bil poprečni osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu v lanskem letu 3.950 din (neto 2.739 din). Za izračun sredstev /a i/obraževalno- vzgojne ustanove pa jc uporabljen znesek 3.700 din ali 93 "'o lanskega poprečja v gospodarstvu. Po podatkih omenjene anahze je dela- vec v gospodarstvu v letu 1977 porabil 5.998 din, v izračunu za šole za leto 1978 pa jc upoštevan znesek 4.318 din ali 72 "'o lanskega zneska v gospodarstvu. KAKO V SKUPNIH SI.UZBAH SIS Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Ptuj so bile ustanovljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnih služb. Sporazum so v letu 1977 sklenile samoupravne interesne skupnosti: za izobraževanje, za otroško in socialno varstvo, za kulturo, za telesno kulturo in raziskovanje. Skladno s tem sporazumom so skupne službe začele poslovati z letošnjim majem. Za opravljanje del in nalog, ki so določene v tem sporazumu, je predvideno nasled- nje število delavcev: sekretar vseh 6 interesnih skupnosti s 4 pomočniki. Pomočniki so za področje dejavnosti za izobraževa- nje, za telesno kulturo, za kulturo in raziskovalno dejavnost ter za otroško in socialno varstvo. Sekretar je istočasno tudi vodja skupnih služb. Druga opravila in naloge se opravljajo po naslednjih oddelkih: — za plan in analize (3 delavci), — za računovodstvo (4 delavci), — za splošne zadeve (8 delavcev). Od skupno 20 predvidenih delavcev (nekaj več kot 3 delavci na posamezno SIS), je sedaj zaposlenih 16 delavcev (manj kot 3 na SIS). V skupnih službah pa združuje delo tudi 6 tehničnih delavcev, to so: čistilci, hišniki in oskrbniki objektov, ki so trenutno v upravljanju telesnokulturne in kulturne SIS (stadion, športna dvorana Mladika, Gledališče, Narodni dom in letni prireditveni prostor). Po določbah navedenega samoupravnega sporazuma zagotavljajo podpisnice skupnim službam najmanj tolikšna sredstva kot so potrebna za pokritje oseb- nih dohodkov in skupne porabe, določenih z veljavnimi predpisi, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter dogovorjena sredstva za pokritje materialnih stroškov. Finančni načrt skupnih služb so obravnavali in sprejeli vsi izvršni odbori, skladno s sprejetimi finančnimi načrti posameznih SIS, ki so jih sprejemale skupščine. MERILA SO USKLAJENA Merila za določanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo so usklajena z ustreznimi sporazumi in dogovori. Za sekretarja in pomočnike sekretarja so usklajena z določbami družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov volje- nim in imenovanim funkcionar- jem, ki so ga skupščine SIS spreje- le v letu 1975. Za druge delavce skupnih služb pa veljajo določbe samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sred- stev za osebno in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti upravnih organov in strokovnih služb skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih in- teresnih skupnosti v Sloveniji. Občinska komisija za spremlja- nje izvajanja družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov voljenim in imenovanim funkcionarjem ^ občini Ptuj je uvrstila sekretarja SIS družbenih dejavnosti v peto skupino funkcionarjev z osnovo OD 11.000 din, za pomočnike sekretarja pa v 9. in 13. skupino od 7.800 do 9.500 din mesečno. Akontacije ostalih delavcev pa so določene z ustreznim samouprav- nim sporazumom in znašajo od 3.200 din (čistilka in kurirka) do 8.900 din vodja oddelka. Razmerje med najnižjim in najvišjim oseb- nim dohodkom (sekretar) je 1:3,47. Po podatkih SDK je bil v letu 1977 poprečni osebni dohodek v gospodarstvu na PND (pogojno nekvalificiranega delavca) 3.950 din, v prvem polletju 1978 pa 4.145 din. V skupnih službah je ta znesek za leto 1978 enak poprečne- mu v gospodarstvu v lanskem letu, to je 3.975 din ali 95 O/o glede na poprečje v gospodarstvu I. poli. letos. Podatkov za sredstva skupne porabe na zaposlenega v gospodarstvu v letu 1978 nimamo. Planirani znesek na delavca v skupnih službah je 5.439 din, kar je 90 % od zneska, doseženega v gospodarstvu lani (5.998 din). Tudi nimamo podatkov o poprečnih regresih za prehrano in za dopust. Zato lahko primerjamo le na najvišje zneske po sindikalni listi. Tako je v letu 1978 regres za prehrano na delavca v skupnih službah 318 din ali 87 % najvišje- ga zneska, regres za dopust pa 1.623 din ali 79 % dovoljene viši- ne, — vse računajoč na 9 mesečne osebne dohodke v gospodarstvu iz leta 1977. Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da osebna in skupna poraba ne presega poprečja v gospodarstvu niti ni nikjer doseže- na maksimalna možna skupna poraba po sindikalni listi 1978 Oton POLIC, sekretar in vodja skupnih služb Izhodišča za družbene dejavnosti vletih 1979 in 1980 v prvih mesecih letošnjega leta so delavci y temeljnih in drugih organizacijah združenega dela razpravljati o takozv. aneksih ali dopolnilih k samoupravnim sporazumom o temeljih planov posameznih interesnih skupnosti družbenih dejav- nosti v obdobju 1976—1980 za letošnje leto. Večina delavcev v temeljnih organizacijah je ta dopolnila sprejela, v nekaterih pa niso, zato je občinska skupščina sprejela odlok o obveznem združevanju sredstev za financiranje programov posameznih SIS s področja družbenih dejavnosti. Sredstva je pač treba zagotoviti, če ne gre s sporazumom mora iti z odlokom. O tem problemu je prejšnjo sredo razpravljalo tudi predsedstvo medobčinskega sveta SZDL Maribor. V prizadevanjih, da bi zagotovili nemoten priliv sred- stev za dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena, je že podvzeta akcija za pripravo aneksov ali dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnih planov družbenih dejavnosti v letih 1979 in 1980. Gre namreč za to, da bi ta dopolnila delavci sprejeli skupno za dve leti, ne pa kot doslej, za vsako leto posebej, saj izgubljamo s tem veliko ča- sa in energije. Na seji predsedstva MS SZDL je bilo zlasti poudarjeno, da so izhodišča za dopolnila izključno .samoupravni sporazumi o temljih srednjeročnih pla- nov družbenih dejavnosti, dopolniti je treba le tista določila in naloge, kjer je to nujno pokazala potreba. Pri tem je treba ravnati z vso odgovornostjo, upoštevati realne dohodkovne možnosti gospodar- stva, zagotavljati enak družbeni položaj delavcem v družbenih dejavnostih in uveljavljati solidarnost — tako na območju Slovenije kot v občinah, zlasti pa dati poudarka solidarnosti na medobčinskem prostoru, saj bo vrsto družbenih dejavnosti treba enotno urejati v okviru regije. Gre za enotnost programov in za zagotovitev sredstev za nujno potrebno družbeno reprodukcijo. Stališča predsedstva MS SZDL so bila, da je treba oblikovati posebno delovno skupino, ki bo do konca t. m. pripravila izhodišča in navodila; strokovne službe SIS in upravni organi občinskih skupščin pa morajo pripraviti osnutke izhodišč s predlogi dopolnil in prispevnih stopenj. Gradivo naj obravnavajo koordinacijski odbori za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje pri občin- skih konferencah SZDL. Izhajati je treba iz stopnje realizacije letnih planov in ostajati v realnih okvirih porabe. Vse te naloge morajo biti opravljene v naslednjih mesecih in dopolnila za obe naslednji leti sprejeta že letos. FF Seja zbora krajevnih skupnosti SO Ruj DELEGATSKA VPRAŠANJA VŽIVO Kljub dopustniški sezoni se je zasedanje zbora krajevnih skupno- sti SO Ptuj, ki je bilo 20. julija, udeležilo 33 delegatov, manjkala sta le dva. K posameznim točkam dnevnega reda delegati niso imeli bistvenih pripomb. Nekaj predlo- gov je bilo le k osnutkom odloka o varnosti prometa na vodah in v zvezi z opustitvijo pokopališča v- Ptuju. Vsi predloženi dokumenti so bili sprejeti soglasno ali vsaj z ogromno večino. Posebno živahno je bilo pri delegatskih vprašanjih, ki bodo marsikoga zadela v živo. Kaže, da delegati z vse večjo odgovornostjo prenašajo probleme in stališča svo- jih delegacij in delegatske baze v skupščino; posebno razveseljivo pa je to, da pri tem ne gre za ozke in- terese, temveč pretežno za širše družbene interese. Tako je v zvezi z informacijo lO izobraževalne skupnosti o gradnji srednješolske- ga centra bila postavljena zahteva o opredelitvi odgovornosti Projek- tivnega biroja Ptuj za posledice, ki nastajajo v zvezi z zamujanjem tehnične dokumentacije. Posebej \elja omeniti delegatski vprašanji krajevnih skupnosti Markovci in Zavrč v zvezi z zasto- jem gradnje mostu na Borlu. Ob začetku gradnje je bilo občanom dano zagotovilo, da bo že letos oktobra lahko stekel promet čez novi most, vendar dosedanji potek del tega ne potrjuje, saj so zadnji čas zaradi dopustov dela povsem ustavili. Delegati so menili, da je to neodgovoren odnos izvajalca del, saj z zavlačevanjem gradnje samo povečujemo stroške tako družbi kot kmetovalcem. Vedeti je treba, da most gradijo iz denarja, ki so ga občani prispevali s posoji- lom za ceste in zato ljudem ne sme biti vseeno kako se ravna s tem denarjem. Kmetovalci imajo na desnem bregu Dra\e in obratno obdelovalna zemljišča, dolgi obvo- zi jim povzročajo velike preglavice in stroške, da o oviranju potniške- ga in tovornega prometa niti ne govorimo, zato je v širokem družbenem mteresu, da bo borlski most čimprej /grajen. Krajevni skupnosti Polenšak in Juršinci sta z obrazložitvijo, da je kmetovalce že dve leti močno prizadela pozeba, letos pa še neur- ja in toča, predlagali, da jim ustrezni organ dovoli plačevati krajevni samoprispevek za moder- nizacijo cest z obveznicami cestne- ga posojila. Krajevna skupnost Stoperce je zahtevala pojasnilo, zakaj se še ni pričelo z gradnjo transformator- skih postaj v Grdini in Sveči, čeprav so občani svoj delež za so- financiranje gradnje zagotovili s samoprispevkom. KS Zavrč pa je posebno prizadela zaradi slabih telefonskih zvez, ki so včasih po več dni prekinjene. Delegacija KS Podlehnik je opo- zorila na neurejenost prometa na magistralni cesti Hajdina—Macelj. Predvsem gre za takozv. divja parkirišča in počivališča številnih tujcev, bodisi turistov, največ pa tujih delavcev, ki potujejo skozi našo državo. S tem škodujejo kmetovalcem in onesnažujejo oko- lje, saj puščajo za sabo prava sme- tišča. Zahtevali so tudi, da se zasu- jejo korita mrtvih rokavov Rogat- nice, kar je bilo ob gradnji ceste obljubljeno, vendar izvajalec del tega ni opravil. FF NOVOSTI NA PODROČJU KREDITIRANJA OBČANOV Kreditna banka Maribor je vpeljala na svojih poslovnih enotah tri vrste kreditiranja občanov in to: — za popravilo motornih vozil — za nakup rabljenih motornih vozil ' — za dopust in turistična potovanja v domovini Za vse tri vrste kreditov pridobi občan pravico do kredita z mesečnim varčevanjem ali z enkratnim vplačilom depozita in sicer: — Pri kreditih za popravilo motornih vozil je potrebno varčevati šest mesecev. En mesec po zadnjem vplačilu lahko občan dobi kredit. Višina kredita se giblje med l.(XX).- in 20.(KK).- dinarji. Rok vračila kredita pa znaša največ 18 mesecev. V primeru, da se občan odloči za enkratno vplačilo depozita lahko dobi kredit takoj, ko vplača in veže depozit v višini 20 % od zneska odobrenega kredita. — Pri naslednji vrsti kreditov, t. j. kreditih za nakup rabljenega motornega vozila je prav tako potrebno šest mesecev varčevati ali pa vplačati in vezati depozit, vendar v višini 30 % od zneska odobrenega kredita. Najnižji znesek kredita znaša 5.000.- dinarjev, najvišji pa 40.000.- dinarjev. Rok vračila kredita je največ 24 mesecev. — Pri kreditih za dopust in turistična potovanja v domovini je potrebno varčevati samo tri mesece ali vplačati in vezati depozit v višini 30 % od zneska odobrenega kredita. Najnižji znesek kredita znaša 1.000.- dinarjev, najvišji lOuOOO.- dinarjev z rokom vračila do 12 mesecev. Pri vseh kreditih se privarčevani znesek sprosti takoj, ko je občanu odobren kredit, medtem ko se vezani depozit sprosti šele po šestih oz. treh mesecih. Danica Strelec Samoupravno družbeno planiranje - nezadostno Pred tedni je medobčinski svet SZDL Maribor, po predhodnem dogovoru z drugimi organi na medobčinski ravni in z občinskimi političnimi vodstvi, organiziral po- svet, ki je bil v Mariboru. Obrav- navali so gospodarsko situacijo in naloge v luči uresničevanja sred- njeročnega plana, s posebnim pou- darkom na stanje v gospodarstvu, zlasti tistih TOZD, delovnih orga- nizacij in SOZD, katerih medse- bojna povezanost v mariborski re- giji terja skupno oceno in akcijo. V razpravi je bilo ponovno pou- darjeno in ugotovljeno, da je dejansko stanje na področju samoupravnega družbenega plani- ranja v nekaterih občinah na mari- borskem območju, zlasti pa v TOZD še nezadovoljivo. Sklenili so, da je treba v vsaki občini nare- diti pregled stanja na tem področju, oceniti kvaliteto spreje- tih planov in se zavzeti za uveljav- ljanje metode srednjeročnega in stalnega planiranja. Za uresničitev te naloge, je bil skupni dogovor na posvetu, so za- dolženi izvršni sveti občinskih skupščin in koordinacijski odbori za družbeno samoupravno planira- nje pri predsedstvih občinskih konferenc SZDL. K sodelovanju je treba pritegniti tudi Ekonomski center Maribor in medobčinski od- bor gospodarske zbornice za Po- dravje. Rok za pripravo take ocene je bil dogovorjen: do konca sep- tembra. FF Za bolj organizirano varstvo okolja Na seji predsedstva medobčin- skega sveta SZDL območja Mari- bor je bilo med drugim ugotovlje- no, da zakona o varstvu okolja, ki smo ga sprejeli pred osmimi leti ne spoštujemo in ne skrbimo za nje- govo izvajanje. V pripravi je tudi osnutek novega zakona, ki bo celovito urejal naloge na področju varstva narave in okolja. Izhajajoč iz dejstva, da zakone sprejemamo zato, da jih izvajamo, da svoje življenje in delo urejamo v skladu z njihovimi določili, nc pa zato, da z njimi mahamo, potem pa jih odložimo v predale, kot se je to dogajalo z omenjenim n\V.o- nom, je SZDL podvzcla akcijo tu- di na tem področju, saj gospodari- mo s prostorom neodgovorno in nehumano. Potrebna je koordinirana akcija, vlogo koordinatorja naj opravlja- jo sveti za varstvo okolja pri ob- činskih konferencah SZDL, v Ptuju in v Slov. Bistrici še teh sve- tov ni. zato predsedsuo MS S71)L priporoča, da jih čimprej ustano- vijo. Sveti za varstvo okolja pri OK SZDL naj bodo tudi nosilci javne razprave v okviru SZDL o zako- nodaji, ki ureja odnose na tem področju, zlasti aktivni pa morajo biti ob razpravi pri načrtovanju in sprejemanju prostorskih planov do leta 2000. K sodelovanju v razpra- vi, pripravi predlogov in skrbi za izvajanje je treba pritegniti čimveč drugih odgovornih dejavnikov, zlasti zavod za urbanizem, kmetij- sko zemljiško skupnost in druge interesne skupnosti. Težišče razprave mora biti v krajevnih organizacijah SZDL, kjer se v okviru prostorskih, urba- nističnih in drugih planov gradijo stanovanja, ceste in drugi infra- strukturni objekti, ko se cesto pozablja na urejenost in čistost okolja, ki ima pomembno vlogo pri zdravju človeka, živali in rast- lin. FF O gradnji šolskih objektov Seje zbora združenega dela SO Ptuj, ki je bila prejšnji četrtek v delavskem domu Franca Kramber- gerja, se je od 55 delegatov udeležilo 46 delegatov, kar je glede na čas dopustov, v nekaterih OZD celo kolektivnih, ugodno. Vseh 16 točk dnevnega reda so delegati sprejeli brez pripomb, nekatere osnutke odlokov so prekvalificirali v predloge in jih sprejeli po hitrem postopku, člani občmskega iz- vršnega sveta pa so dajali dodatne obrazložitve in odgovarjali na vprašanja, ki so delegate zanimala. Med vprašanji naj omenimo delegacijo ,,Perutnine", ki je postavila vprašanje v zvezi z doba- vo vode in veliko materialno škodo, ki nastane ob daljših izpa- dih vode, ko proizvodnja zastane, p)ovzroča pa še vrsto drugih težav. Podobno vprašanje je že lansko le- to postavila KS Ptuj, ki je dobila tudi odgovor, vendar do rešitve problema še ni prišlo. Predstavnik izvršnega sveta SUO je obljubil, da bo delegacija dobila podrobnejši pismeni odgovor, ' Na seji je predsednik skupščine izobraževalne skupnosti občine Ptuj Stanko Lepej (v zboru KS je to dolžnost opravil Ivan Sumandl, predsednik 10 izobr. skupnosti) seznanil zbor s problemi šolskega prostora v občini, zlasti s pripra- vami na gradnjo dijaškega doma, s potekom gradnje srednješolskega centra m OŠ v Markovci h. Za dijaški dom je že podpisana pogodba za izdelavo projektne dokumentacije, v teku pa so tudi dogovori o drugih vprašanjih, povezanih z gradnjo. Dijaški dom bo stal predvidoma okrog 31. mili- jonov din. Glede gradnje srednješolskega centra pa je opozoril, da delo ka- sni skoraj za pol leta, ker projekti- vni biro Še ni izročil vse tehnične dokumentacije. Čeprav je bil prvi rok 31. januar, nato pa še nekaj- krat podaljšan. Težave so tudi s sofinanciranjem od izobraževalne skupnosti Slovenije, ki daje le 30 % potrebnih sredstev. Objekt se gradi namreč na območju, ki je sedaj uvrščeno med razvita ob- močja, zato bo v zvezi s tem treba dopolniti samoupravni sporazum o sofinanciranju v tem smislu, da se odstotek udeležbe šteje glede na strukturo učencev in prebivalcev, ki gravitirajo na to šolsko ob- močje. Gradnja osnovne šole v Mar- kovcih teče po terminsko določe- nem programu, zgrajena pa bo v dveh fazah, ker je prav tako pomanjkanje denarja. mš TEDNIK - 27. julij 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Osnovna programska usmeritev SZDL Na skupni seji predsedstev OK SZDL, volilne komisije, koordinacijskega odbora m kadrovska vpraSanja in občin- skega sveta Zve/e sindikatov, smo ob koncu meseca maja opredelili tudi pro- gramsko usmeritev SZDL in sindikatov v ptujski občini. Sindikati so svoje nalo- ge konkretizirali in programsko pripra- vili še na skupSčini, ki je bila v preteklem mesecu. Osnovna usmeritev SZDL je bila v tem času pri svobodni menjavi dela na interesnih področjih — predvsem na skupni in splošni porabi. Koordinacijski odbor je usklajeval še vrsto drugih vpra- šanj, ker niso bile usklajene potrebe izvajalcev s potrebami uporabnikov. Tako je za nami kar precejšnje delo v ka- terem smo dovolj jasno opredelili tudi stališča v zvezi s sveti potrošnikov, zbo- rov potrošnikov, ki so spregovorili o tej problematiki. Preteklo je že leto od časa, ko smo sprejeli dovolj jasna stališča, vendar akcije niso bile take kot smo pri- čakovali, zato tudi v ptujski občini pri- pravljamo poseben seminar, da bomo v naslednjem obdobju lahko dokončno usposobili svete potrošnikov in zbore . potrošnikov ter napravili korak naprej, i Sedaj so bile tudi zelo intenzivne raz- , prave na področju kmetijstva, predvsem ] so bili aktualni štirje kmetijski zakoni. ' Tu je svojo vlogo odigral svet za družbe- \ noekonomske odnose v kmetijstvu. Da- j nih je bilo precej pripomb in predlogov j saj so se kmetovalci in ostali zainteresirani za to področje zelo inten- zivno vključevali v razprave in smo lahko zelo zadovoljni z udeležbo in aktivnostjo v krajevnih skupnostih. Se- daj tečejo samo še uskladitve in dopolni- tve teh stališč. Na področju kadrovske politike je na- ša stalna naloga, ki izhaja že iz ocene in analize volitev, da smo stalno pripravlje- ni in se pripravljamo na volitve tako vo- dilnih kadrov v gospodarstvu in negospodarstvu kot družbenopolitično izobraževanje kadrov in podobno. V naslednjih mesecih bo precej pozor- nosti posvečene tudi krajevni samoupra- vi. Mandati skupščin krajevnih skupnos- ti in drugih organov so na izteku in je v pripravi vse potrebno, da bodo volitve v krajevne samouprave izvedene v jeseni. Se pred tem bo potrebno dodelati statute krajevnih skupnosti, ker ugotavljamo, da v večini primerov niso bili spremenjeni in dopolnjeni s sprejemom zakona o združenem delu, čeprav je le-ta že nekaj časa v veljavi. Posebna komisija pripravlja teze statuta in raču- nati je, da bo prve dni v mesecu avgustu nared in v razpravi, ki jo bodo morali izvesti v krajevnih skupnostih in vnesti nekatere specifičnosti vsake krajevne skupnosti posebej. Sele takrat bo moč pripraviti vse potrebno za volitve, razen kadrovskih priprav, ki že tečejo. Ena izmed obsežnih nalog je v prihod- nosti tudi izobraževanje delegatov. Ve- mo, da imamo v ptujski občini prek 6000 delegatov in da smo imeli samo uvodni seminar za vodje delegacij in za predsed- nike konferenc delegacij. V združenem delu in v krajevnih skupnostih bo potrebno pripraviti še seminarje za vse delegate in krajevno samoupravo ter vodstva krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Dotakniti se je potrebno tudi naloge v zvezi s poravnalnimi sveti, ki jih v neka- terih krajevnih skupnostih imajo že izvo- ljene in tudi ponekod uspešno delajo. S spremenjenim pravosodnim sistemom pa že morajo od julija dalje poravnalni sveti nekatere manjše spore obravnavati kot obvezno, ker jih sodišča ne spreje- majo v obravnavo in postopek. Te poravnalne svete bomo morali tudi ustrezno usposobiti. Tu gre za usposabljanje ljudi, ki bodo delali v poravnalnih svetih, nastaja vprašanje nujno potrebnih finančnih sredstev, prostorov in tako dalje. Za člane poravnalnih svetov bo pripravljen tudi posebni seminar. Občani to delo precej odklanjajo, vendar bomo s primerno akcijo morali zadostiti potrebam zakona in občane na to novo institucijo v našem pravosodju tudi navajati. Bistvo osnovne usmeritve in program- sk akcije SZDL je tudi krepitev krajevne samouprave in njena vsebinska opredeli- tev na vsa vprašanja interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. V okviru SZDL tečejo razprave o vseh pomemb- nih vprašanjih, ki občane zanimajo in je zato potrebno še bolj usposobiti razne svete in koordinacijske odbore in še močneje angažirati sekcije, ki so bile v nekaterih krajevnih skupnostih precej neaktivne, drugod pa so zadovoljivo delale. Sekcij v okviru OK SZDL doslej ni bilo, vendar pa z nekaterimi vsebinskimi spremembami delovanja bo verjetno tudi potrebno ustanavljati ustrezne sek- cije, ki jim bodo jedro sedanje komisije, odbori in sveti, ki delujejo pri predsed- stvu OK SZDL. Ce hočemo krajevno samoupravo kre- piti, zadostiti vsem potrebam in intere- som delovnih ljudi in občanov, da jih se- znanjamo s problematiko in da dobiva- mo njihova mnenja, bo potrebno na po- dročju usposabljanja in izobraževanja napraviti precej več kot je bilo storjene- ga doslej. Tu zelo pogrešamo klub samo- upravljalcev, ki smo ga v okviru sindi- katov že začeli organizrati, vendar ne de- luje. Klub samoupravljalcev bi moral zbirati potrebe po izobraževanju, podro- čja, ki bi jih morali obdelati, — ker je delavska univerza kot izvajalec sposobna izvesti vse te programe, ki bi jih v okviru SZDL in drugih družbeno- političnih organizacij tudi sprejeli ter v klubu samoupravljalcev konkretizirali. Precejšnje spremembe imamo tudi na področju delovanja interesnih skupno- sti. Precej so se spremenile skupščine, ker ima vsaka krajevna skupnost svojega delegata. Na prvih zasedanjih pa ugotav- ljamo, da delegati ne prihajajo na seje in da so skupščine sklepčne z okrog 60 "^o, kar je slaba ocena nekajmesečnega delo- vanja skupščin po volitvah. Skupščina tudi naj ne bo pogovor o drobnih vprašanjih, ki so naloga izvajalcev, tem- več resnično področje dogovarjanja izvajalcev in uporabnikov o ključnih vprašaniih kot je svobodna menjava dela. Stalno področje delovanja SZDL so obrambne priprave, družbena samoza- ščita v krajevnih skupnostih in združe- nem delu, kjer to nalogo opravljajo sin- dikati. V okviru SZDL so komisije in odbori, ki to nalogo uresničujejo in na tem področju delujejo. Stanje je v večini primerov zadovoljivo, gre pa zlasti za osveščanje delovnih ljudi, da bodo druž- beno samozaščito vzeli kot svojo lastno potrebo. Napredek je viden in v resnici gre za zaščito občana, našega družbeno- političnega sistema — vsega tega kar smo si ustvarili. Vsa druga področja delovanja v okviru SZDL rešujejo druge komisije, odbori in sveti, ki so sestavljeni frontno. To pomeni, da so vsi koordinacijski od- bori sestavljeni tako, da so v njih delega- ti KS, DPO in društev. V njihovem okvi- ru se odvijajo tudi razprave in postavlja- jo naloge, ki so na posameznih področ- jih, konkretno opredeljene in lahko oce- nimo, da jih večina aktivno deluje, čeprav se jim mandat izteka. Zato bodo tudi nadaljnje priprave usmerjene na volilne konference v krajevnih organiza- cijah in na volilno konferenco OK SZDL. To so kadrovske, organizacijske in vsebinske priprave. mš OB DNEVU VSTAJE Slavje v Veliki Nedelji Osrednja proslava ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva v ob- čini Ormož je bila pred zadružnim domom v Veliki Nedelji. Ob tej priložnosti so praznik slavili tudi ormoški gasilci, ki so že dopoldne organizirali tekmovanje pionirskih desetin. Najboljši tekmovalci so bili mladi gasilci iz GD Cvetkovci. Popoldne, ko se je pred za- družnim domom zbralo precej lju- di, je bila najprej parada 14 gasil- skih čet. O prazniku in o zname- nitem obdobju v zgodovini našega naroda je zbranim govoril Milan Ritonja, podpredsednik občinske skupščine Ormož. V nadaljevanju proslave je besedo imel tudi pred- sednik občinske gasilske zveze Or- mož, Stanko Kumer, ki je govoril o uspehih in problemih gasilskih društev. Ob tej priložnosti so gasilci ob sodelovanju enot narodne zaščite in Rdečega križa pripravili vajo napada in obrambe, v kateri so sodelovala tudi letala. Za požrtvovalno in dobro delo je občinska gasilska zveza iz Or- moža podelila gasilsko plamenico tretje stopnje Viktorju Kosiju in Francu Mundi iz GD Velika Nede- lja. Slavje ob slovenskem prazniku dnevu vstaje so v Veliki Nedelji zaključili folkloristi iz Obreza ki so zaplesali več vzhodnoštajerskih plesov. zk OB POPRAVILU PTUJSKEGA MOSTU Ali vozimo na pamet? Poročali smo že, da so dela ob popravilu mostu čez Dravo v Ptuju zahtevala številne spremembe. Od tega nosi gotovo največje breme promet. Ta je zaradi popravila ene tretjine mostu namreč močno okrnjen. O tem, kakšne so spremembe v prometnem režimu in cestnoprometni signalizaciji, nam je Franc Kozel, pomočnik komandirja postaje milice v Ptuju pove- dal: ,,Ze 1. julija je GP Gradiš začelo izvajati sanacij- ska dela na ptujskem mostu. Pred začetkom izvaja- nja del smo se sestali s predstavnikom republiškega komiteja za promet in zveze in predstavnikom občinskega oddelka za gospodarstvo in urbanizem ter se dogovorili, kako bo potekal promet med iz- vajanjem del. Prvotno je bilo rečeno, da bi zaprli promet na mostu tako, da bi bil možen promet le enosmerno. Skupaj z republiškim inšpektorjem smo se dogovorili in predlagali izvajalcu del, da bi promet • potekal dvosmerno, seveda ob spremenjenem režimu in z omejitvijo 30 km/h. Tako je tudi ostalo. Sedaj je iz smeri Maribora prepovedano zavijanje v levo na Trg Svobode kakor tudi iz Trga Svobode na levo proti železniškemu prehodu. Da bi bili vozniki o tem pravočasno obveščeni, smo predlagali izvajalcu del, da postavi ustrezno prometno signalizacijo. Tako je na mostu postavljen prometni znak: obvezna smer naravnost in prometni znak prepovedano zavijanje v levo. Na samem cestišču je prav tako označba ob- vezna smer naravnost in seveda polna neprekinjena črta, prek katere voznik ne sme peljati. Večkrat smo odredili miličnike, ki so opozarjali udeležence v prometu; pri tem smo opažih, da je pre- cej voznikov kršilo predpise. Predvsem smo, da ti vozniki — ali vozijo ,,na pamet" ali pa zavestno kršijo predpise. Precej časa smo opozarjali, sedaj pa tega več ne moremo. Menim, da je voznik dolžan upoštevati prometne znake, da mora paziti na vse oznake. Zara- di tega bomo zoper vsakega voznika, ki bo te oznake kršil v bodoče ukrepali po 28. točki 208. člena zako- na o temeljni varnosti v cestnem prometu, kjer je določena mandatna kazen 50 din. Vse voznike še enkrat opozarjamo, naj upošteva- jo prometne znake, naj ne zavijajo več na levo na Trg svobode, kajti s tem ko iz nasprotne smeri prihajajo vozila jim ta ne dajo prednosti in vsi tisti vozniki, ki nameravajo zavijati v levo naredijo zastoj na mostu, da tudi vozila, ki želijo peljati naravnost proti že- lezniškemu prelazu tega ne morejo storiti." Prepričani smo, da bo odslej na ptujskem mostu veliko manj kršilcev cestnoprometnih oznak, nav- sezadnje gre le za dobro voznikov samih. M. Ozmec Ali je voznik zavil v levo po stari navadi, ali pa je zavestno ..spregledal" prometni znak? Foto: M. Ozmec MLADI BISTRIČANIV KOVAČNICI BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA v času od 16. julija do 6. avgusta je na delovni akciji Kožbana 78 tudi brigada Pohorski bataljon iz Slov. Bistrice. Sestavljena je iz treh čet, savinjske, mozirske in šaleške, v kateri je skupno 30 mladih iz ob- čine Slov. Bistrica in že tradicio- nalno, 10 mladih brigadirjev iz po- bratene občine Svetozarevo. Brigadirji delovne brigade Pohorski bataljon nadaljujejo tra- dicije borcev, po katerih je prevzela tudi svoje ime, predvsem z novimi delovnimi zmagami ter v kovanju bratstva in enotnosti med mladimi različnih narodnosti. Prepričani so tudi, da jim bo uspelo ponoviti uspehe brigade iz prejšnjega leta, ko je osvojila več najvišjih priznanj na delovni akciji v Brkinih. V ta na- j men so že pred odhodom na delov- no akcijo pripravili program dela, za njegovo izvajanje pa izvolih ko- misije za šport, kulturo, idejno-po- litično delo ter informiranje. Da bi bili kar najbolje pripravljeni tudi na izvrševanje delovnih nalog pa so v Zg. Ložnici opravili posebno de- lovno akcijo. Prav tako je v času od 16. julija do 6. avgusta v okviru bistriške ob- čine formirana brigada Bratstvo in prijateljstvo, ki dela v akciji Koz- jansko 78. Letošnji nosilec formi- ranja te brigade, ki šteje skupno 40 brigadirjev iz osmih pobratenih slo- venskih in hrvatskih občin, je OK ZSMS Slov. Bistrica, njen koman- dant pa je Tone Smogavec iz Slov. Bistrice. Pri OK ZSMS Slov. Bistrica predvidevajo, da bo v času šolskih počitnic odšlo v razne brigade, si- rom domovine skupno prek 100 mladih iz šol, neposredne proizvod- nje in ludi kmečke mladine. Sodelovanje med prebivalci ob- čin Slov. Bistrica in Slov. Konjice z vojaki garnizije JLA Pohorski ba- taljon v Slov. Bistrici je že dolgole- tna tradicija, ki pa ne poteka samo v času večjih praznikov ali drugih pomembnejših dogodkov v obeh občinah ali garnizijah. Sodelovanje je razširjeno na čas skozi celo leto. Saj skoraj ni prireditve, kjer ne bi bili prisotni predstavniki garnizije, pa tudi v garniziji ni dogodka, kjer ne bi bili prisotni občani. Prav te dni pa načrtujejo pripad- nike bistriške garnizije še širše vključiti v prostor družbenega, kul- turnega in športnega življenja oko- lja, v katerem prebivajo. Sklenili so, da bodo njihove predstavnike vabili na vse .seje koordinacije in aktiva nosilcev odgovornih funkcij na ravni občine Slov. Bistrica. Predsedstvo OK SZMS pa bo izdelalo konkreten program kultur- nega in športnega sodelovanja med mladimi v občini in vrstniki iz bi- striške garnizije. Viktor Horvat Ormož G delu izvršnega sveta in o obrambnih pripravah v obrambno vzgojo je v preteklem obdobju bilo vključenih okoli 15 tisoč občanov, je bila ena izmed ugotovitev skupnega zasedanja delegatov vseh občinskih zborov, kjer so delegati na skupnem zasedanju obrav- navali oceno obrambnih priprav v občini. Dotaknili so se financiranja potreb ljudske obrambe in dela vseh komponent splošnega ljudskega odpora v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Reči je treba, da so v Ormožu pri obrambi naredih veliko in ni zaman trditev, da vsi težijo za podružbljanjem ljudske obrambe. Za dosego teh ciljev bo v občini (v eni izmed KS ali TOZD) potrebno vsako leto organizirati vajo, so menili v obrambne priprave. VeUko poudarka pa moramo dati informiranju, je dejal delegat KS Ivanjkovci. V nadaljevanju skupnega zasedanja so delegati poslušali uvodno razmišljanje, kajti iz tega je vela nova vsebina dela izvršnega sveta in organov skupščine. Največ besed so delegati namenili uradnim uram; delegati so predlagali, da bi naj uradne ure bile vsak dan od 7. do 9. Tudi prostorski problemi davčne uprave so bili tema obravnave in delo geodetska uprave. Pri tem velja omeniti kako težko delo vodi geodet, kajti v 60 katastrskih občinah s površino 21 tisoč hektarjev je kar 69.124 parcel! Med delegatskimi vprašanji je bilo najzanimivejše od delegatke delavske univerze, ki je zborom občinske skupščine in vsem delegatom zastavila vprašanje zbiranja finančnih sredstev za postavitev nove radijske antene. Dosedanja antena radia Ormož namreč ne ustreza tehničnim normativom in je zato tudi vprašanje njegovega obstoja. Prav gotovo bodo krajevne skupnosti, delovne organizacije in družbenopolitične organizacije prisluhnile temu problemu in s skupnimi močmi rešile pereč problem. zk Dragica Voda, predsednica mladih ^^^^^^^^^^ ptu^ke občme ,M družbenega problema, ki ne bi bil hkrati tudi mladinski" Kljub temu, da je bila volilno- programska seja predsedstva ob- činske konference Zveze sociali- stične mladine Ptuj že 30. junija, še vedno nismo predstavili novega mladinskega vodstva. Zato dajemo danes besedo Dragici Voda, pred- sednici OK ZSMS Ptuj. Čeprav so sedaj vroči dnevi in nas mika, da bi obiskali toplice, se odpravili na morje, v hribe... si vsi tega ne mo- remo privoščiti. Zlasti so pred Dragico številne zapletene naloge prav zaradi bližajočega se kongre- sa Zveze socialistične mladine Slo- venije. Dragica bo seveda tudi delegatka kongresa, zastopala bo mlade iz krajevnih skupnosti. Nekateri celo trdijo, da mladin- ska dejavnost šepa, da nismo ,,pri- dni". Dragica pa k temu dodaja: ,,Včasih imajo starejši glede dela mladih prav, da smo neaktivni ali pa premalo aktivni, vendar upam trditi, da v celoti mladi niso neak- tivni. V krajevnih skupnostih ali združenem delu se problemi pojav- ljajo takrat, ko mladi res čisto nič ne delajo, kar pomeni, in to je tudi pravilo, da so mladi edina gonilna sila, vendar pa jih člani drugih družbenopolitičnih organizacij, ki so neaktivne, ocenjujejo kot neak- Dragica Voda: ,,Upam trditi, da mlada generacija ni neaktivna" tivne, ne podprejo njihove iniciati- ve, njihovih stališč ali jih pri delu celo zavirajo. Pasivnost je mogoče odfaz neaktivnosti ostalih. Je pa res, da je velika večina mladih ne- aktivna že na sestankih; ali ne upajo izraziti svojega mnenja, ne upajo povedati kaj jih žuli, ne upajo oporekati in ne dajati pre- dlogov, ker se čutijo za nesposob- ne ali stvari ne poznajo.... včasih so tega krivi predsedniki, ker ne dopuščajo demokratičnega dialo- ga." Mi bomo na sestankih v teh poletnih mesecih zlasti govorili o kongresnih dokumentih, kar bo prineslo velike poplave besed. Me- niš, da bodo mladinci aktivni ali bodo morda ostajali znova le ob- jekti? ,,Težko je reči ali bodo pasivni ali aktivni, ker je pač čas kongre- snih priprav slabo izbran, kajti tu- di mladi hočejo izkoristiti počitni- ce v pravi namen. Menim pa, da bo bistvo javne razprave kljub po- čitniškemu vzdušju doseženo, mla- di bodo spoznali kongresno vsebi- no, vključili se bodo v javno raz- pravo... Ne le mladi, ampak vse DPO in družbene organizacije in društva morajo enakopravno pri- stopiti k razpravi, saj tudi tokrat veljajo besede: NI DRUŽBENE- GA PROBLEMA, KI NE BI BIL HKRATI MLADINSKI IN NI MLADINSKEGA PROBLEMA, KI NE BI BIL TUDI DRUZBENI PROBLEM! Probleme v mladinskih vrstah je potrebno izpostaviti in jih vključiti v javno razpravo. Svoje stališče k dokumentom mora izreči sleherni mladinec in sleherna mladinka!" Cilj javne razprave o kongresnih dokumentih bo dosežen le tako, da bomo primerjali dokumente z dejanskim stanjem (ob tem pa ve- lja omeniti, da se dokumenti niso kdove kako spremenili od prej- šnjega kongresa) v mladinskih vr- stah. ,,Za javno razpravo v osnovnih sredinah bo zadolženo predsed- stvo. To bodo četverke, ki bodo obiskale mladinske organizacije, pripravile začetek oz. razlago dokumentov, mladi pa naj bi ob tem predložili svoje programe, povedaH svoje težave in jih pri- merjali z vsebino resolucije, ter z vsemi ostalimi DPO in DO-D izo- blikovali stališča za nadaljnje delo." Vprašanj, problemov se bomo dotaknili po področnih konferen- cah in komisijah. Kaj bi morali mladi v posameznih sredinah izpo- .staviti? ,,Menim, da je na prvem mestu delegatski sistem, ki ga moramo kritično oceniti, zlasti prenašanje mnenj iz baze v konferenco ali komisijo. Spremeniti je treba tudi stališča starejših tovarišev do mla- dinske dejavnosti oz. delovanja mladih nasploh." Besedilo in posnetek: Nada Topolovec 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 27. julij 1978 - TEDNIK Tre$ krajevni praznik KS Lovrenc Želeli so položiti temeljni kamen Krajevno skupnost Lovrenc se- stavljajo tri vasi: Lovrenc, Zupečja vas. Zgornje in Spodnje Pleterje. Skupno šteje 1200 prebivalcev, v KS je 136 zaščitenih kmetij, 100 je čistih kmetov, 72 je čisiih delavcev, 130 polkmetov. V krajevni skupno- sti so aktivne prav vse družbeno- politične organizacije pa tudi druž- bene organizacije in društva. 20. julija 1943 so pri znanem Ivančičevem mlinu v Lovrencu us- tanovili, na pobudo Zvonka Saga- dina, odbor osvobodilne fronte. V spomin na ta datum organizirajo v Lovrencu vsako leto od 21. do 24. julija krajevni praznik, letos že tre- tji. Na petkovi svečani seji, ki jo je vodil predsednik zbora delegatov Slavko Korošec, so spregovorili o aktualnih dogodkih in problemih v KS ter podelili priznanje OF Ivanu Pernatu iz Zupečje vasi ter Jožetu Korošcu iz Lovrenca. Nekaj vzpod- budnih besed so zbranim delega- tom spregovorili tudi gostje: Ferdo Veingerl, Marjan Ostroško, Miha Kolarič, Jože Kaučevič. Zaželeli so jim veliko novih uspehov ter česti- tali h krajevnemu prazniku ter dne- vu vstaje. V soboto so se pomerili v šport- nih disciplinah s sosednjimi krajev- nimi skupnostmi, v nedeljo so gasilci izvedli gasilsko vajo popol- dan pa so razglasili športne rezulta- te ter podelili prehodni pokal in priznanja, pokal je ostal domači- nom. V krajevni skupnosti Lovrenc so vse ceste že asfaltirane. Zuli jih le še problem šolstva. Pred letom dni so uspešno izglasovali referendum za samoprispevek, stara šola pa bo praznovala drugo leto 100-letnico. Pričakovali so, da bodo za letošnji krajevni praznik položili temeljni kamen za gradnjo nove šole ter otroškega vrtca vendar se je zatak- nilo: zataknilo se je pri zbiranju in iskanju investitorja, pri izbiri na- črtov, pri odločanju o načinu grad- nje. Se nekaj besed o delu drugih dru- štev in organizacij. Gasilsko dru- štvo je svoje prostore preuredilo in so namenjeni za delo vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev. V letošnjem letu si bodo v SZDL pri- zadevali spremeniti statut in ga tudi sprejeti. Prosvetno društvo želi do jeseni pripraviti igro, športniki bodo vrnili obisk nogometnemu klubu Fortuna iz Berlina . . . Istočasno z regulacijo Poiskave se je v KS pojavil tudi problem mo- stov, saj je nekaj mostov bilo zara- di prostavitve struge odstranjenih, drugi so bili žrtev močnega dežja in jih je voda odnesla. S tem so se pojavile tudi težave, zlasti kmetom, . . . nesreče. Krajevna skupnost je letos prvič praznovala svoj praznik, ne da bi ob tem lahko proslavili večje delov- ne ali druge uspehe, vendar pa pri- čakujejo, da bo praznik v nasled- njem letu plod večje želve, položi- tve temeljnega kanma za izobraže- valne in varstvene prostore. N. Topolovec Še o sanaciji Primatove TOZD v Ormožu Ko smo pred meseci poročali o samoupravnem sporazumu, kjer so se TOZD v okviru mariborskega Primata dogovorile, da bodo odpravile vzroke izgube v ormoški TOZD Varovalne in bančne opreme in da bodo solidarnostno pokrile izgubo in prispevale sred- stva za OD in regres za letni dopust smo imeli v mislih, da bo to izpeljano v kratkem času. Tako je bilo tudi predvideno, veridar pa se je nekje zataknilo. Treba je seveda povedati, da so sicer ostale TOZD pokrile izgubo in prispevale sredstva za osebne dohodke, zataknilo pa se je pri najvažnejšem — dobavi dodatne opreme, kar je pogoj za odpravo povzročiteljev izgube. Kljub temu so rezultati za prvo polletje precej ugodni. Z ob- stoječimi proizvodnimi zmogljivostmi so polletni plan presegli v povprečju za 2,5 Izguba je ostala na lanski ravni, vendar je sedanja izguba nastala predvsem zaradi neprodanih proizvodov. V Ormožu so se namreč odločili, da bodo do nadaljnjega z obstoječo tehnologi- jo proizvajali manj zahtevne proizvode, ki pa se na tržišču težje prodajajo. V kolikor bi bile zaloge v prvem polletju prodane, o izgubi ne bi bilo potrebno govoriti, a uspeh pa so dosegli delovni ljudje v TOZD Varovalne in bančne opreme z velikimi napori in odrekanjem. Cc bodo dobili težko pričakova- no dodatno opremo vsaj v septem- bru, bodo preusmerili proizvodnjo na bolj zahtevne in na tržišču iska- ne izdelke. To jim bo pomagalo izpolniti in po njihovem mnenju celo preseči proizvodni program, pa tudi izgube ob koncu leta ne bodo več prikazovali, čeprav sanacijski program to možnost še vedno dopušča. JB Druga seja skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj v teh poletnih mesecih tudi delo samoupravnih interesnih skupnosti ni zastalo, saj so nekatere v minu- lih dneh sklicale seje skupščin, ži- vahno pa je tudi v izvršnih odbo- rih, ki imajo polne roke dela s pri- pravo raznih dokumentov in s sprejemanjem vrste sklepov, ki so z delom v neposredni povezavi. V torek, 18. julija se je sestala skupščina skupnosti otroškega varstva občine Ptuj na kateri je bilo prisotnih 53 delegatov od skupno devetdesetih. Na priprav- ljeno gradivo ni bilo bistvenih pri- pomb kar je bilo z ozirom na dne- vni red tudi pričakovati. Tako so potrdili predlog finančnega načrta skupnosti otroškega varstva občine Ptuj za leto 1978 in program pospešenega razvoja ter uporabe solidarnostnih sredstev za leto 1978. Skupnost otroškega varstva Ptuj bo letos razpolagala s 25,167.918,46 dinarji prihodkov in ravno toliko bo tudi odhodkov. Letošnji finančni načrt je sestav- ljen v okviru programa, ki ga je obravnavalo združeno delo in se razlikuje le v tem, da so vanj zaje- ta tudi sredstva za izplačilo kmečkega otroškega dodatka, ki jih v celoti daje zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, ki jih tudi združuje za skupni pro- gram, ki so po enotni prispevni stopnji v SRS zbira pri zvezni skupnosti. Med vprašanji delegatov moramo omeniti vprašanje iz KS Olga Meglic, ki je bilo postavljeno v zvezi s sredstvi za samoupravno organiziranost in strokovno službo, delegacijo iz KS Jože Potrč zanima, kako bo z gradnjo vrtca in jasli v Ptuju in zakaj prispevajo sredstva le Štiri krajevne skupnosti, ostalih sedem pa ne, delegat iz Rogozjiice pa je vprašal tudi v zvezi z gradnjo vrtca v tej krajevni skupnosti. Vsi so dobili ustrezna ustna pojasnila, odgovorjeno pa jim bo tudi v pismeni obliki. mš Dopolnilni investicijski program Znano je, da se je drogina TOZD Gosad v Središču ob Dravi preselila lani novembra v novozgrajene poslovne prostore. Njihov proizvodni program je trenutno predelava gob, na tržišče pa so dali pred kratkim nov proizvod — gobovo omako. Težave imajo predvsem pri dobavi gob, saj jih dobivajo iz precej oddaljenega agrokombinata AlK Senta. Pravkar potekajo dogovori z občinama Radlje in Radgona ter KIK Pomurka, ki bodo pristopili k organizirani proizvodnji tako imenovanih kultivira- nih gob. Ker obstoječi proizvodni prostori še niso dovolj izkoriščeni, so v Gosadu sprejeli dopolnilni investicij- ski program za nabavo mehanizacije, potrebne za predelavo povrtnine, ki bo namenjena predvsem za izvoz. Novi investicijski program pa predvideva še predelavo sladkorja in sladkornih mešanic ter proizvodnjo diabetičnih in nizkokaloričnih proizvo- dov. K izvajanju omenjenega programa so pristopili v letošnjem letu, računajo pa, da bo proizvodnja stekla v prihodnjem letu. Tu vidijo možnosti sodelovanja z novo sladkorno tovarno v Ormožu, obenem pa bodo tako izkoristili kapacitete in zagotovili akomulacijo za pokrivanje vseh obvez, ki niso majhne. JB Droga TOZD Gosad Kog - Središče. Kmalu modernizacija ceste že to, da so se občani in delovni ljudje krajevne skupnosti Kog z visokim odstotkom glasov na referendumu odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka, dokazuje, da bo modernizacija ceste Središče—Lačaves končana v zelo kratkem času. 6 kilometrov dolgo cesto bodo v celoti modernizirali do 15. julija prihod- nje leto. V letošnjem letu pa bodo opravili vsa zemeljska in druga pripravljalna dela. Cena vseh del bo znašala 5.700.000 dinarjev, polovico prispevata KS Kog in Središče, drugo polovico pa komunalna skupnost Ormož. Izvajalec del je ormoško podjetje, ki se je tudi zavezalo, da bodo prva dela na cesti končana že 15. oktobra letos. • zk Kam po čisti zrak? v mnoge kraje na našem ob- močju Haloz še ni posegla roka industrije, prav tako še tudi njive in travniki niso začutili teže traktorjev. Zato lahko zagotovo trdimo, da je tu zrak še čist. Zal pa so ti kraji vse preveč odmaknjeni turizmu. Nekateri kraji so že začeli razvijati turizem, vendar je to še več ali manj v povojih. Turistično društvo Ptujska gora je začelo dokaj aktivno delovati, saj je to kraj, ki je že od nekdaj znan turistom. Društvo na Ptujski gori šteje trenutno 26 članov, ven- dar si ti prizadevajo, da bi čim več storili za razvoj. Nabavili so kiosk, v katerem prodavajo razglednice domačega kraja in razne druge spominke. V kratkem pa nameravajo nabaviti še turistične revije v raznih jezikih. Z denar- jem, ki ga imajo na razpolago organizirajo razne izlete. Ob tem pa ne pozabljajo na urejanje okolice in čistočo kraja. Zasaditi namreč nameravajo lepotično grmičevje, ciprese in druge okrasne rastline. V kraju nameravajo postaviti tudi kesone za smeti, da bi tako pripomogli k čistoči okolja. Za to se navdušujejo tudi ostali krajani, zato bodo tudi ti prispevali sredstva po svojih sposobnostih. Urejajo pa tudi parkirni prostor. Vendar pa se v tem kraju srečujejo tudi s problemi. Za razvoj sodobnega turizma so namreč nujno potrebni boljši gostinski lokali. Po mnenju kraja- nov obstoječi privatni gostinski lokali ne ustrezajo svojemu name- nu. Prav tako pa tudi postrežba ni zadovoljiva. Potrebno bo začeti razmišljati in tudi najti neko podjetje, ki bi poskrbelo za zgraditev kakšnega motela ali podobnega gostinskega lokala na Ptujski gori. Ob novi asfaltirani cesti Pujska gora—Majšperk pa se bo promet še nedvomno povečal. Naj se malo preselimo še na okoliške kraje Ptujske gore. Na Janškem vrhu je še čisto in zdravo okolje. Zato si bo moralo turistično društvo še prizadevati, da bo približalo haloške hribe šir- šemu območju. To pa jim bo uspelo samo s pomočjo propagan- de in modernizacije cest. Za razvoj turizma v Halozah bi bilo potreb- no zgraditi primerno cesto na Jan- ški vrh z dravinske doline. Obstoječe ceste so vse prestrme, zaradi tega se tudi Haložani čutijo odrezane od sveta. Prvi vikendaši so že prišli v Haloze, da se nadiha- jo čistega zraka in odpočijejo uše- sa. Med haloškimi hribi se vije reka Dravinja. Zato bi se tod lahko ugodno razvijal ribiški šport. Ven- dar je danes ta reka na tako močni stopnji onesnaženosti, da je ta šport že prizadet. Pred približno tridesetimi leti so tod bili še raki, danes pa so zaradi onesnaženosti povsem izginili. Tu bi več pozornosti morale posvetiti same tovarne, ki spuščajo v reko odplake. Voda nosi s seboj razne kemične snovi, zdravniške igle, razno crketin:. in drugo. Ob tej reki pa se nahaja tudi stara kovačija na vodni pogon. To bi bila za turiste nedvomno velika zanimivost, zato bi bilo potrebno, da bi se zaščitila. Kajti drugače bodo takšne zanimivosti na našem območju povsem izginile. Dravinja rada ponagaja tudi z nenadnimi poplavami, zato si prebivalci teh predelov ielijo, da bi prišlo do regulacije reke. Tako bi poplave prenehale in nemoteno bi se lahko razvijalo travništvo in pašništvo, ki sta osnova za razvoj živinoreje. Nujno pa bi se moral v Halozah rešiti problem vode, kajti tu je še vedno lažje priti do vina kot do pitne vode. Vodovod Haloze 75 je prišel le do roba Haloz. Za rešitev problema na tem območju se bo morala zavzemati širša skupnost, ne samo krajevna skupnost in občina. Tako bi lahko zagotovili tem ljudem veliko lažje življenje, kot ga imajo sedaj. Kajti mnogi se vozijo za kruhom v Ptuj, Kidriče- vo ali celo Maribor in koristijo sla- be haloške poti. Velikokrat pa jim tudi gozdni delavci zaprejo poti z vejevjem, kot se je to zgodilo v Lipniški grapi pri Doklecah. V. Tominc s skupščine telesnokulturne skupnosti občine Ptuj SPREJELI SO FINANČNI PROGRAM Temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so po javni razpravi v delegatskih sredinah in samouprav- nih organih sprejel aneks k samo- upravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturne skupnosti občine Ptuj. Sprejelo ga je okrog tričetrt organizacij in skupnosti. Za ostale, ki tega še niso podpisali, bo sprejet odlok o obveznem plačeva- nju. Tako bomo v drugem polletju letos v ptujski občini za telesno kul- turo združevali sredstva po stopnji 0,33 odstotka od brutto osebnih dohodkov, v prvem polletju pa je stopnja znašala 0,24 odstotka. To je bila prva ugotovitev in sklep skupščine TKS občine Ptuj, ki seje sestala preteklo sredo. V nadaljevanju so se delegati strinjali s podpisom samoupravne- ga sporazuma za združevanje sred- stev za skupne naloge v naši republiki do dogovorjene višine, za razliko (približno 17 starih milijo- nov) pa bomo dobili brezobrestno posojilo, ki ga bomo vrnili v zad- njem letu tega srednjeročnega ob- dobja. To nam bo omogočilo, da si iz združenih sredstev zagotovimo kredit za izgradnjo pokritega stre- lišča, kot je to zapisano v programu dela. Za tem so delegati sprejeli osnu- tek meril za vrednotenje progra- mov osnovnih telesnokulturnih or- ganizacij, ki bodo v javni razpravi do konca letošnjega oktobra. Pri- pombe in dopolnitve bo nato izvršni odbor strnil in izdelal pred- log, ki ga bo potrdila skupščina. S temi merili želimo doseči boljše po- slovanje osnovnih telesnokulturnih organizacij in boljšo kontrolo po- rabljenih sredstev, ki bodo tako res namenjena izvajanju programov. Delegati so potrdili tudi letošnji finančni program skupnosti, ki znaša nekaj čez 9 milijonov dinar- jev. Največ sredstev je namenjenih investicijam (3 140 000 din) v pokri- to strelišče in atletske naprave pri srednješolskem centru, dejavnosti občinskih telesnokulturnih organi- zacij (1 859 462 din), vzdrževanju objektov (665 tisoč din), anuitet- nim obveznostim (806 tisoč din), strokovni službi in samoupravni o- rganiziranosti (615 tisoč din), dejavnosti zveze telesnokulturnih organizacij (383 tisoč din), sofinan- ciranju v krajevnih skupnostih Sto- perce in Cirkovce (120 tisoč din) in tako dalje. Občinski program je vreden 8 371 923 dinarjev, za skup- ne naloge v republiki pa bomo od- vedli 909 tisoč dinarjev (obveznost pa znaša 1 082 214 din). Delegati so v razpravi opozorili na sezonski značaj trošenja sred- stev, kar bi pri nakazovanju veljalo upoštevati. Prav tako je bilo za sejo že pripravljeno poročilo o izvaja- nju letošnjega programa v prvem polletju za kar velja strokovni služ- bi izreči priznanje. Med delegatski- mi vprašanji je delegat z Destrnika opozoril na slabo stanje edinega igrišča v krajevni skupnosti. To bo potrebno urediti s sredstvi TKS in pomočjo krajanov. I. kotar Neodgovorna početja s prometnimi znaki so številne težave. Predvsem so ,,tarča" napa- dov prometni znaki. Namreč le-te objesineži ,,z največjim veseljem" uničujejo. Od nekaterih znakov je ostal samo še del, pa le tisti, ki popotniku ničesar ne pove. Na križišču v Hajdini je bil po- stavljen prometni znak, kije ozna- čeval kje leži tabor mladinske de- lovne akcije ,,Slovenske gorice 78". Nekaj časa je bilo še vse v re- du, kasneje so znak ,,postavili na glavo" in na koncu je od znaka ostala samo še palica. Takšno deja- nje je skrajno neodgovorno. Žal je takšnih dejanj vse več. Miličniki ne morejo paziti vsakega znaka pose- bej. Zato je naloga vsakega občana, da takšno primitivno deja- nje prepreči, kajti na koncu smo prikrajšani vsi. Občani Ptuja za tu- riste, mi pa za znake, ki jih mora- mo vedno znova postavljati, seveda pa je to povezano z velikimi finanč- nimi l/datki. D. Klajnšek Od znaka za „MDA Slovenske go- rice 78" je ostala samo šepalica. Ohi§je avtomobila je nekdo „deponiral*' v gozdu na Podložah ONESNAŽUJEMO REKE, GOZDOVE... Dandanes se vse bolj srečujemo s problemom onesnaženja rek, zraka, gozdov itd. Z raznimi odplakami uničujemo reke, iz tovarniških dimnikov se vse bolj kadi in s tem se seveda zelo onesnažuje zrak. Tudi v gozdovih je opaziti precej stvari, ki jim ni mesto v gozdu. Razna ohišja avtomobilov, štedilniki in ostala ropotija bi morala biti na mestih, ki so zato posebej določena (odpadi). Gozd ti je najbHžje, tako da se lahko hitro znebiš odvečnega materiala. S problemom onesnaževanja okolja se srečujemo vsepovsod. Odpadni material ,Jcrasi" tudi travnike. Razni tuji turisti in seveda tudi domači, v vehki meri pripomorejo k temu, da so travniki nastlani z raznoraznim papirjem. Sami vidimo, kaj se v naši okolici dogaja, vendar pa kaj malo storimo, da bi počistili gozdove, reke itd. Dva utrinka sem zabeležil na filmski trak. Fotograjiji sami veliko povesta. Besedilo in posnetka: D. Klajnšek Ob cesti proti Polenšaku divje smetišče prav gotovo ni v okras okolici TEDNIK - 27. julij 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Ukrepi za ublažitev postedic Po neurju s točo o neurju s točo in močnimi nali- vi, ki je 25. junija prizadelo nekatere predele Haloz smo že po- ročali. 13. tega meseca pa je toča prizadela območje Slovenskih go- ric. Padala je kot suha in med dežjem. Med nalivom je divjal vi- har, ki je lomil drevesa. Neurje je močno poškodovalo kmetijske pri- delke. Največ škode je na žitih, ki so skoraj zravnana z zemljo. Koruza in krompir sta stolčena, manjša škoda je tudi na otavi. Vrtovi so skoraj uničeni. Žitarice za prehrano ne bodo primerne, koruza, ki je že tako v zaostanku je s tem svojo rastno dobo še po- daljšala. Slabše bo dozoreval tudi krompir zaradi premajhne površi- ne cime. V sadjarstvu je po spomladanski pozebi pridelek s tem še zmanjšan. Vinogradi so stolčeni. Kot zanimivost naj zapišemo, da so opazovalci samo na enem izmed mladih trsov našteli kar 164 udarcev toče. Vihar je ru- val drevesa in nenavadno močan naliv je celo dvigal in odnašal zem- ljo tako, da je z nekaterih neobra- ščenih površin odneslo najbolj rodovitno in gnojeno zemljo. Travniške površine so poškodovali zlasti hudourniki, ki so na nje nanašaU blato, pesek in kamenje. Travnike bo potrebno očistiti, ven- dar bo košnja kljub temu otežena. Najbolj prizadeti sta vasi Gomi- la in Jiršovci. Skoda, ki jo je oce- nil kmetijski inšpektor Ciril Satej, v teh vaseh znaša celo 75 odstot- kov. Polovica pridelka je uničena v Janežovcih, Placarju, in Drstelji, nekoliko manj pa v Grajenščaku, Grajeni, Mestnem vrhu in Krčevini pri Vurberku. O škodi v Halozah in Slovenskih goricah so razpravljali tudi člani Izvršnega sveta SO Ptuj. Med drugim so za ublažitev posledic in pokojninsko zavarovanje ob- vestili o nastali škodi in predlagali, da z intervencijo solidarnosti znižata prispevek za prizadete kmetovalce. Prav tako bo davčna uprava SO Ptuj s pomočjo po- sebne komisije ugotovila nastalo škodo in opravila odpis davkov z enakimi gospodarskimi pristopi kot ob pozebi. Kmetovalcem bomo morali pomagati tudi z ugodnejšo kreditno politiko in s sredstvi širše družbene skupnosti. 1. kotar Neurje, čeprav na srečo brez toče, je divjalo tudi nad Ptujem. Med drugim je vihar podrl topol, kije začasno zaprl promet po Osojnikovi cesti pri avtobusni postaji Foto: V. Tominc BO let bogatega življenja Karla/mavca Malo je ljudi med nami, ki bi bili prehodili tako pestro, živ- ljenjsko bogato, polno revo- lucionarno pot, kot jo je prehodil KAREL ZMAVC. Kljub temu je Še vedno poln življenjske energije, široko družbeno aktiven, revo- lucionaren in odločen kadar je treba, tovariš in veseljak v družbi, skratka — človek izjemnih kvali- tet. Karel Zmavc je bil rojen 19. julija 1918 v Stari vasi pri Breži- cah. Leta 1934 je odšel v Zagreb v uk za ključavničarja, kjer se je sre- čal s trdoto življenja de- lavca—proletarca in se pridružil borcem za pravice delavskega raz- reda. Leta 1938 je sodeloval v večmesečni stavki delavcev v Za- grebu, sodeloval v številnih akci- jah, ki so jih opravljali delavci pod vodstvom KPJ. Po okupaciji je odšel iz Zagreba in se povezal z OF slovenskega naroda. Ko so nastopili ustrezni pogoji, je 15. julija 1943 po.stal borec v enoti Kozjanskega odreda, čez do- ber dobrih pol leta je napredoval v vodnika, postal je komisar čete, potem komandant bataljona in na- zadnje ga poznamo kot koman- danta slavnega Kozjanskega odre- da, ki je v zaključnih operacijah ogromno prispeval k osvoboditvi naše domovine, ki je v celjski kotlini razorožil stokrat več sovražnikovih vojakov kot je sam štel borcev, ki je rešil pred uniče- njem ogromno ljudskega premože- nja. Po osvoboditvi srečamo Karla Zmavca, nekdanjega borca in ko- mandanta Gorazda, na mnogih odgovornih položajih, v boju za izgradnjo ljudske oblasti in za ob- varovanje pridobitev ljudske revo- lucije. Delal je v raznih krajih Slovenije, v Ptuj je prišel leta 1955, potem je še delal v Murski Soboti in v Mariboru, čeprav se od Ptuja ni ločil. Ko je bil upokojen si je v Ptuju, kjer je stanoval s svojo družino, zgradil lasten dom, obenem pa se je z vso svojo izredno delovno energijo vključil v družbenopoli- tično delo. Bil je sekretar krajevne organizacije ZKS, član komiteja, član številnih drugih organizacij. Glavna njegova aktivnost pa je bi- la usmerjena v uresničevanje kon- cepta SLO, predvsem oblikovanje enot teritorialne obrambe. Prav po njegovi zaslugi je bila organizacija splošne ljudske obrambe in njene oborožene komponente TO v ptujski občini med najboljšimi v Sloveniji, za vzor drugim. Tudi danes, ko je tovariš Karel že drugič ,,odšel v penzijo", je os- tal še enako družbeno aktiven, enako delaven na raznih pod- ročjih. Kot predsednik občinskega odbora ZRVS je član občinskega poUtičnega aktiva, član raznih organov, odborov in komisij, de- laven v okolju, kjer živi. Član KPJ je postal aprila 1944, dosleden komunist je še danes. Naštetih je le nekaj suhoparnih podatkov iz njegovega izredno bogatega življenja, življenja borca in revolucionarnega družbenega delavca, tovariša in prijatelja. Vendar žc to pove mnogo, zlasti še človeku, ki se poglobi v to, kaj vse mora človek napraviti, da iz pre- prostega borca postane komandant in polkovnik JLA v rezervi, da iz ključavničarskega vajenca postane širok družbeno priznani javni delavec, nosilec in dosledni iz- vrševalec številnih odgovornih dolžnosti. Za vse to zasluži Karel Zmavc- Gorazd naše spoštovanje in obču- dovanje. Ob njegovem 60 jubileju pa naše prisrčne čestitke in iskreno željo: Tovariš Karel, še mnogo zdravih, srečnih in delovno uspešnih let! FF Predstavljamo vam žerjavista Majhno in nemočno sem se počutila, ko sem stala pod žerja- vom in opazovala moža, po ozki železni lestvi pleza po žerjavu navzdol. Kar malo nerodno sem se počutila, ker sem ga zmotila pri delu, vendar mi je stisk njegove roke in pripravljenost, da opiše svoje delo in izkušnje pokazal, da mi ni zameril. Stekel je pogovor. Ivan Bratušek iz Dornave je že pet let ženavist pri GP ,,Drava" v Ptuju. ,,Ze ko sem bil majhen in sem se mudil v Ptuju, sem rad opazoval gradbišča in žerjave, ka- ko so prenašali težke tovore," je začel pripovedovati. ,,Po osnovni šoli sem obiskoval poklicno šolo strojne smeri in potem še tečaje za žerjaviste v Ljubljani. Tako sem postal žerjavist in se zaposlil pri GP ,,Drava" v Ptuju. Vsak zače- tek je težak, še posebej pa začetek žerjavista". V šoli sem pridobil predvsem teretično znanje, prakse pa zelo malo. S pravim delom se žerjavist sreča šele, ko se zaposli. Na začetku se je tudi težko sprijazniti z višino. Žerjav je visok 36 metrov in na dan včasih moram tudi desetkrat splezati gor in dol." Čeprav je tako velik in težak, žerjav ni priklenjen na zemljo. Ce je močan veter, z njim ni mogoče delati, ker ga lahko veter tudi prevrne. Žerjavist mora žerjav zapustiti tudi takrat, ko se pripra- Ivan Bratušek vlja k nevihti, ker je le-ta tudi zelo privlačen strelovod. Poleti je v kabini žerjava lahko zelo vroče in vročino je najtežje prenašati. Lažje je delati pozimi, ker lahko žerja- vist svojo kabino ogreje. ,,Lepo je delati z žerjavom, ka- dar je toplo, sončno vreme. Odpira se mi lep razgled vse do Borla, do Haloz," je ob koncu pogovora omenil Ivan Bratušek. Tudi pretekli torek, ko sem se z njim pogovarjala je sijalo sonce. VK Gradnja nove poslovne zgradbe „Penitnbig" Ptuj Informiranje in odločanje v združenem delu . Delegatski sistem je oblika orga- niziranja delavskega razreda za iz- vajanje oblasti in upravljanje druž- be. Prek delegatov in delegacij de- lavci izražajo svoje lastne interese in interese skupnosti, iz katere izha- jajo. Pravilno, objektivno in demo- kratično pa lahko delavci odločajo le, če so obveščeni. Informiranju se žal še vedno posveča premalo po- zornosti, zato pri delegatskem odločanju prihaja vehkokrat do monopola tistih, ki so bolje obve- ščeni. Za dobro obveščanje nudijo široke možnosti lokalna glasila, glasila delovnih organizacij, dnevni tisk . . . , niso pa izkoriščena v toli- ki meri, kot bi lahko bila. Po katerih samoupravnih orga- nih lahko najbolje izražajo svoje interese in kaj menijo o informira- nju v delovnih organizacijah, sem spraševala delavce v ormoški ob- čini. Slavko Kenderl je zaposlen v Ogradu in je obratni elektrikar v opekarni: ,,V opekarni imamo oglasno de- sko, na kateri so vse informacije o dnevni proizvodnji in sklepi samoupravnih organov. Poveza- nost med delegati in delegatsko bazo še ni takšna, kot bi morala bi- ti. Predno pridejo informacije do delavcev mine precej časa. Imamo tudi težave, ker se šele privajamo na industrijski način proizvodnje." Marta Cavničar je referent za ka- dre v ,,Zarji": ,,V naši DO so stalen vir infor- macij oglasne deske v upravi in v poslovalnicah. Na njih so redno objavljeni sklepi samoupravnih or- ganov. Vsi zaposleni dobimo enkrat mesečno glasilo — Merka- tor. To glasilo nas seznanja s po- slovnimi rezultati, izidi referendu- mov, predstavlja nam delovne or- ganizacije . . . Tudi našo delovno organizacijo so že predstavili in tudi prispevki naših delavcev so bih že objavljeni, vendar redno dopiso- vanje še ni zaživelo. Pri nas je zelo pomembno tudi medosebno komu- niciranje. Svoje interese, stališča in pripombe irražamo prek svojih de- legatov v delavski svet in neposre- dno na zboru delavcev." Štefan Mumlek je zaposlen kot KV ključavničar v TOZD Primat v Ormožu. ,,0 dogajanjih v podjetju nas se- znanja glasilo SOZD—Elkom. Iz- haja enkrat v mesecu in opisuje naše delo, gospodarske in družbene probleme, delovne uspehe in tako naprej. V naši TOZD izdajamo in- formator, ki nas sproti obvešča o rezultatih dela. O povezavi med de- legati in bazo lahko rečem, da je dobra. Delavci pa svoje interese največkrat izražajo na zborih delavcev." VK Slavko Kenderl Marta Cavničar ^'"'^^-mmm. '^I^ptuj^ih študentov jm^m JE NAŠE mo, um\ so MAšI PROBLEMI" O delu in aktivnosti študentov je bila v formalnem in neformalnem pogovoru že velikokrat izrečena kritična misel. Žalostno je, da je najmanj upravičena kritika bila izrečena v neformalnih pogovorih iz ust študentov, ki v klubu zelo malo ali sploh nič ne delajo. Kriti- ka zaradi kritike, bi lahko rekli, ki nima realne podlage in je navadno opravičilo za neaktivnost. For- malna kritika je bila upravičena, saj je opozarjala predvsem na nezainteresiranost in neaktivnost za družbene akcije med študenti. Zal pa smo jo poslušali prav tisti, ki v klubu največ delamo. Tistim, ki jim je kritika bila namenjena pa so rajši ostali doma. Kakšno je torej bilo delo štu- dentov v preteklem študijskem le- tu? Predsednica Kluba ptujskih študentov Erika Bene in Nada Krajnc, sekretar aktiva ZK v mari- borski sekciji, sta ga takole opisah: Organizirali smo javno razpravo o osnutku predloga družbenega dogovora o oblikovanju in izvaja- nju štipendijske politike v SRS, ogledali smo si mesokombinat ,,Perutnina" v Ptuju, pripravili srečanje in pogovor s študentom iz Etiopije, obiskovali gledališke predstave, sodelovali na razstavi študentskih pokrajinskih klubov ,,Od kod prihajamo", prirejali športna srečanja, brucovanje, pustni ples, pripravili srednješol- cem informativni dan o študiju na visokih in višjih šolah v Ljubljani in Mariboru... In kako poteka delo v aktivih ZK? Predvsem se ukvarjamo z družbenopolitičnim delom, orga- niziramo in spremljamo delo v klubu. V tem študijskem letu je bi- la v ospredju razprava o Kardeljevi knjigi Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samouprav- ljanja, razprava o ustavni preob- razbi krajevnih skupnosti v Ptuju in pogovor o kongresnih doku- mentih ZK. Omenili sta tudi nezainteresira- nost študentov za delo v klubu. Nezainteresiranost je največji problem, s katerim se srečujemo v zadnjih letih. V klubu dela le peščica študentov. Januarja smo organizirali problemski sestanek v Klubu mladih in pričakovali, da bodo študenti prišli, da bodo povedali kje so voljni delati, kaj jih zanima in kakšni problemi jih tarejo. Toda sestanek je izzvenel v prazno. Udeležilo se ga je le 30 študentov, ki so tudi skozi vse leto v klubu aktivni. Ko smo iskali vzroke /a pasivnost študentov. smo se dolgo mudili pri informira- nju. V Lackovi ulici v Ptuju ima- mo vitrino, v kateri lahko študenti najdejo vse informacije, v Ljublja- ni izobesimo plakate v vseh fakul- tetah in študentskem naselju, se dogovorimo za akcije, pošljemo vsem študentom domov informa- torje. Vendar kljub temu ugotavljamo, da nismo storili do- volj. Sklenili smo, da bomo poiskali nove poti za obveščanje in pritegnili predvsem nove generaci- je, ki bodo nadaljevali naše delo. Katere akcije pripravljate zdaj? Pripravljamo udarniški dan v MDA Slovenske gorice 78, v Klubu mladih bomo imeli razstavo klubskih fotografij in pričeli bomo pripravljati bilten. Ni mogoče reči, da študenti v KPŠ ne delajo, saj dejanja govori- jo glasneje od besed. VK Erika Bene in Nada Krajnc — predstavnici KPS Foto: D. Klajnšek Letošnja žetev Polja so oživela Neprimerno vreme je letošnjo žetev zadržalo. Vendar so zadnje tople dni kmetovalci izkoristili in hitijo posprav^ati pridelek, kljub temu, da žitarice še niso popolnoma zrele. V družbenem delu kmetijstva bodo z žetvijo pričeki nekoliko kasneje. Običajno je, da zasebniki požanjejo prej. S strojno opremljenostjo v ptujski občini ob žetvi ni težav, čeprav novih strojev oziroma kombajnov ne morete nabaviti. V organizirani proizvodnji so na voljo štirje kombajni strojnih skupnosti Dornava, Muietinci, Markovci in Sestrže. Zraven teh pa pomagajo tudi stroji družbenega sektorja, zasebni kmetovalci pa imajo še nekaj kombajnov. Mogoče so težave z vrstnim redom pri žetvi, vendar se tako ne mudi, da bi to povzročalo težave. Pri žetvi žitaric razen vremenskih in drugih težav. Zorenje je zakasnelo, pšenice, ki so bile neustrezno gnojene, so polegle in opaziti je ponekod močno zapleveljenost kar bo zmanjšalo pridelek. Nasprotno Kot pri koruzi pri žitaricah še namreč nismo daleč pri izbiri kvalitetnejših vrst in uporabo herbicidov. V kooperacgski proizvodnji je proizvodnja žitaric zelo mala, čeprav so krediti za semena in gnojila. Tako o tržni proizvodnji žitaric na našem območju še ne moremo govoriti. Kmetovalci zasebnega dela kmetijstva imajo s pšenico zasejanih 4457 ha, rži 353 ha, ječmena 287 ha, ovsa 166 ha, soržice 98 ha in o^ne repice 49 hektarjev. 1. kotar 6 - IZ NASIH KRAJEV 27. julij 1978 - TIDNIK Brigadirji med obiranjem visenj v nasadu KK Ptuj na Mes;nem vrhu. Brigadirji in domačini ob delu na cesli v KS Vitomarci BRIGADIRJI POMAGAJO V STISKI Nedavni udarniški dan brigadirjev tretje izmene MDA Slovenske gorice 78', ki pridno podaljšujejo vodovodno žilo v smeri Slovenskih goric je bil v znamenju solidarne pomoči Kmetijskemu kombinatu Ptuj in kraja- nom na območju KS Vitomarci. Dopoldne so v kombinatovem plantažnem nasadu na Mestnem vrhu obirali dozorele višnje, popoldne pa so pridne roke mladih brigadirjev prijele za lopate in krampe in pomagale pri vzdrževalnih delih na makadamski cesti Vitomar- ci— Novinci—Slavšina—Gibina v krajevni skupnosti Vitomarci. To lokalno cesto, ki je velikega pomena za ob njej živeče krajane, tudi za avtobusni promet usposablja komunalno podjetje Ptuj, financerja del v skupni vred- nosti 840 tisoč dinarjev pa sta lokalna skupnost za ceste Ptuj in domačini, ki so v ta namen zbrali 140 tisoč dinarjev. Pri udarniškem delu v strmem klancu, so se poleg brigadirjev zagrizli v blato tudi domači mladinci in starejši krajani. Zvečer so v Vitomarcih prižgali kres in se ob njem predstavili s kulturnim sporedom. Tudi v športnih veščinah so se pomerili in ob delu ter družabnem srečanju sklenili nova znanstva in prijateljstva. (TEKST IN FOTO: JOS) Delovni dnevi mladih v Zavrču 15. julij, sobota, kot več drugih sobot, vendar takrat je težko pričakovano sonce pošiljalo svoje žarke med samotne haloške griče. Dan se je nagnil v drugo polovico. Prav to soboto je mladinska organizacqa imela sestanek, ki se je pričel ob 20. uri. Ta ura je naiboV primerna, da li^o pridno mladi z oddaljenih gričev. Vsak se mora pomagati doma svojim staršem. Na tem sestanku smo se dogovorili za delovno akcijo, kije bila 16. juUja. Vsak si želi lepo okolje, lepo naravo, prav tako tudi mL V nedelo smo se zbrali ob osmi uri. Vsak si je priskrbel svoje orodje, od samokolnice, srpa, kose grabelj ... Počistili smo spominsko ploščo padlih za svobodo, ter položili šopek cvetja njim, ki so darovali svoja življenja za svobodo, katero mi sedaj uživamo. Pred trgovino ylzbira je prijeten park, ki nas je ze dolgo klicaL Pa ne samo to. Počistiti je bilo treba še okolico trgovine s kmetijskimi pripomočki ter ^silskega doma, urediti živo ograjo ob cesti med Izbiro, naj pripišem, da to ni strnjeni trg, temveč razvlečeni kraj ob cesti Zavrč - Ptuj, Zavrč - Varaždin. Med brigadirji je vladalo brigadirsko vzdušje. Vsak je povedal nekaj novega, bodisi kakšni „štos" ali pa kaj zanimivega kar je pritegnilo ušesa delovnih rok. Ni manjkalo smeha in delovnega vzdušja. Vsak se je dobro zavedal, da se bližamo 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega naroda. Ta dan je imel velik pomen za krajevno skupnost Zavrč. Prav na ta_dan so bile vaje civilne zaščite. Člani mladinske organizacije pa so pripravili kiUtumi program, za katerega je bilo treba darovati marsikatero večerno urico. D. Žuran Žetev v polnem teku Koliko truda je potrebno preden zraste tako lepo klasje. Pa pride nevihta ali toča in lahko v trenutku vse pomendra. No, tile na sliki so imeh srečo, želi so v suhem in tako tudi pospravili pridelek. Sicer pa dovolj povedo nasmejani obrazi kmetovalcev, ki so na polju pred Dornavo s pomočjo kombajna seveda vse poželi. Fotozapis: M. Ozmec Z »mini" tržnico v novo okolje Poljčane Na „trinici"v Poljčanah Prebivalci Poljčan so se že kar močno vživeli v tržno obliko oskr- bovanja z zelenjavo, s prvim sa- djem in povrtninami, ki jih po še dokaj ugodnih cenah prodajajo ponudniki iz naših južnih republik. Hiter razvoj kraja in tudi njego- va kom.unalna in prometna ureje- nost sta odločno pokazali tudi na problem ugodnejšega tržnega oskrbovanja z gospodinjskimi po- trebščinami. Sedanja lokacija je zaradi povečanega prometa motor- nih vozil, s tem pa tudi dviganja prahu, postala neprimerna. Prostor tudi ni opremljen s tekočo vodo in z drugimi, za takšen ob- jekt potrebnimi sanitarijami. To je tudi vzrok, o tem razmišljajo mnogi nakupovalci \ Poličaiiah. da bo potrebno \ n;iikiaišciii času najti ugodnejšo lokacijo, ki naj bo tudi sodobnejša, v njej pa bo mogoče zagotoviti še večjo izbiro kmetijskih proizvodov tudi iz domačega zaledja. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat TUDI ZA OKOLICO JE TREBA POSKRBETI Vurberk Na dvorišču gradu Vurberk že leta nazaj prirejajo v poletnih me- secih igre, v katerih uspešno nasto- pajo člani dramske skupine iz tega lepega kraja. Moj namen ni, da bi govorila o teh ,,letnih igrah". Na poti na Vurberk skozi Grajeno pri- tegne nedeljskega izletnika lepo urejena okolica stanovanjskih in gospodarskih poslopij, pa še cesta je kljub makadamu dobro prevoz- na. Ko se pelješ proti Vurberku z veliko napora zaslediš skromno ,,tablico", ki vabi na grad Vurberk. Po ozki in bolj slabo vzdrževani cesti se pripelješ do nek- danjega gradu, bolje do ostankov nekoč mogočne zgradbe. Tam prijazna gostilničarka rada pojasni, da bo zvečer veselo, saj bodo domačini priredili igro. Pa še to pove, da zelo dobro igrajo in da pride tudi do 10(X) obiskovalcev. V prijetno in okusno urejeni gostilni vam postreže z domačim narezkom in običajno pijačo — od vina, piva do sokov. Po okrcpčilu se prav pri- leze kratek sprehod in ,.vzpon" na sam vrh gradu. Hrib nad grajskim dvoriščem so domiselni domačini uredili v pravo gledališko galerijo s katere se ponuja izredno lep pogled ne samo na dvorišče temveč tudi na prelepo okolico Vurbcrka. Zal pa ta lepi pogled kazi nič kaj ugledno ,,smetišče" — lahko bi ga imeno- vali odpad, ob vznožju te ,,galeri- je". Prav gotovo bi morali prebivalci Vurbcrka paziti na urejeno in čisto okolico, da ne bi zgolj zaradi malo- marnosti skazili lepe slike, ki jo na- rava ponuja očem nedeljskih turis- tov. N. D. Velik nov spomenik žrtvam in borcem NOV Prvi praznik KS Podgorci Več dogodkov iz NOV je vodilo krajevno skupnost Podgorci, da so določili 1. avgust za svoj praznik. Prav ta mesec leta 1944 je odšlo v partizane največ Podgorčanov, nekaj ljudi je bilo odpeljanili v koncentracijska taborišča, pojavili so se raztrganci, ki so terorizirali prebivalstvo itd. V spomin na te dogodke so se v Podgorcih odfočili ustanoviti svoj krajevni praznik, ki naj mlade ljudi spominja na vojne dogodke v tem kraju. Na svoj prvi krajevni praznik pa bodo Podgorčani odkrili tudi velik spomenik borcem in žrtvam NOV. Ta krajevna skupnost je v ormoški dbčini edina, ki takšnega spomeni- ka doslej ni imela. Stal bo ob glavni cesti v središču vasi; visok bo tri metre, izdelan pa bo iz granita. Postaviti so ga uspeli predvsem ob izdatni finančni pomoči krajanov in inž. arh. Dušana Dukoviča iz Ljubljane, ki jim je načrt za spomenik poklonil. Svečanost v počastitev prvega praznika KS Podgorci se bodo pričele v soboto, 29. juUja ob 10. uri s sprejemom gostov iz njihove pobratene krajevne skupnosti Podunavci v SR Srbiji. Popoldan bodo v šoli odprli kulinarično razstavo, pripravljajo pa tudi športna srečanja med pobratimi. Isti dan zvečer bo slavnostna akademija in nato kresovanje. Naslednji dan, to je v nedeljo dopoldne bo najprej svečana seja krajevnih družbenopolitičnih or- ganizacij in zbora delegatov KS, ob 11. uri pa bodo odkrili spomenik NOV. Za popoldan še planirajo povorko kmetijske me- lianizaciie, praznovanje pa bodo zaključili z družabno prireditvijo in plesom. jr Privezovanje trsov na griču nad Laporjem Besedilo in slika: Viktor Horvat Še zadnje vezanje Tisti kmetje, ki jim je muhasto vreme naklonilo vsaj toliko, da bodo v jeseni lahko obrali pičji izkupiček svojega napornega dela in vlaganja v vinograde, opravljajo te dni še zadnje povezovanje trsov katere je razmršil veter. Kmetje so v okolici Laporja pripovedujejo, da jim vreme ni prizaneslo, saj jim je že kmalu spomladi precej pozeblo, potem pa še močni vetrovi in slabo vreme, kot podapana roka spomladne nevšečnosti so tudi na teh vinogradih pridelek vinske trte zdesetkali, da bi ohranili vsaj del tistega kar jim je ostalo, sedaj hitijo s povezovanjem. Kaj jim bo prinesla jesen pa nihče ne ve, sjg je vreme tako muhasto, daje vsako planiranje v naprej samo brezupna žeja. Kljub temu upajo, da jim kleti ne bodo ostale čisto prazne. Nek^ Utrčkov pa le bo, čeprav samo za domačo potrebo. Seveda se bo tudi za gosta našla kakšna kaprica, saj so domačini znani kot prijazni, zgovorni. OB DNEVU VSTAJE V ZAVRČU Vaja civilne zaščite in podelitev priznanj v soboto na dan praznika so v Zavrču pripravili vajo civilne zaščite. Po naletu letal je v akcijo prva stopila ekipa za ugotavljanje kontaminacije terena in obeležila nevarna mesta. Ob napadu se je vnelo poslopje kjer je dvorana, trgovina in zdravstveni dom. Po znaku za prenehanje nevarnosti so stopile v akcijo gasilsko tehnične in ekipe prve pomoči. Gasilske enote so požar hitro omejile in pogasile. Medtem pa so enote prve pomoči poskrbele za ranjene in jih po nudeni prvi pomoči prenesle v šotor kjer je potekala nadaljna oskrba. Po vaji, ki si jo je ogledalo veliko krajanov, so se ekipe postrojile pred gasilskim domom. Vodje so nato predale raport in s tem je bila vaja končana. Končno oceno vaje, ki je potekala brez zastojev, bo bodo izdelali v občin- skem štabu za civilno zaščito, prva ocena pa je kljub temu lahko poh- valna. Na vaji je sodelovalo 56 udeležencev enot civilne zaščite iz krajevnih skupnosti Zavrč in Cirkulane ter gasilci iz Cirkulan, Predaja raporta ob zaključku vaje foto: 1. kotar Dubrave in Lovrečana iz SR Hrvatske ter Zavrča. Po zaključku vaje so se udele- ženci in opazovalci zbrali na pro- slavi. O pomenu Dneva vstaje slovenskega naroda je zbranim govoril predsednik krajevne konference SZDL Ludvik Kotar. Mladi iz Zavrča so pripravili kul- turni program med katerim so izvedli tudi recital Mateja Bora Mrtveci za vasjo. Nato je sledila podelitev priznanj. Krajevna konferenca SZDL je Antonu Petroviču, Ivanu Bratuši in Mihaelu Sešeku za dolgotrajno uspešno delo poili 11 priznanj za dolgoletno delo ter pet posebnih priznanj za sedanje delo. Ob 25 - letnici organiziranega krvodajal- stva v krajevni skupnosti je priz- nanja za darovano kri prejelo 11 krajanov. Dve priznanji pa so podelili tudi mladi. Vse pa je raz- veselila plaketa Občinske gasilske zveze, ki jo je za uspešno delo prejelo domače gasilsko društvo. 1. kotar Raiqence sprav^ajo na varno foto: 1. kotar fCDNIK - 27. julij 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Ptuj bogatejši še za eno muzejsko zbirko 2e nekaj let je v navadi, da se de- ijvci Pokrajinskega muzeja v Ptuju ,|,|jučujejo v praznovanje občin- \eg3 praznika na njihov svojstven 'fin. Tej tradiciji se niso izneverili jliji v letošnjem letu, saj je skoraj , vse nared m slovesno otvoritev Jpve ETNOLOŠKE ZBIRKE v ^ostorih nekdanje grajske žitnice ptujskem gradu v kateri v podnji"* kletni etaži že domuje dinarska zbirka. Etnološki oddelek tujskega muzeja bi lahko nekako ^^fiačili z naslovom MASKE IN OPRAVILA. O tem smo zaprosili ^ podrobnejšo predstavitev njego- vo ravnateljico dr. Štefko CO- BLJEVO: _,Po Štajerskem imamo na gosto posejane muzeje in zato se ptujski muzej v tej družini usmerja pred- vsem v tako imenovane ekskluzivne jbirke, ker imamo zato vse pogoje jozirom na potrebne eksponate vse arheologije do etnologije. Dru- ga naša srečna okolnost je v tem, l(er imamo v Ptuju edinstvene pros- torske možnosti, ki jih nima vsa naša republika ali nihče drugi v Ju- goslaviji. Med temi čudovitimi ob- jekti za muzejske zbirke je tudi nekdanja žitnica na ptujskem ^radu, ki je v celoti namenjena za etnološki oddelek. Zal so bili po- goji pač taki, da smo nekoliko pozno začeli z urejanjem strehe in notranjosti, kjer je bilo že vse v raz- padajočem stanju. Po dveh letih nam je uspelo, da smo uredili kle- tne prostore, notranjost najvišjega in vmesnega nadstropja in bomo vi- narski zbirki priključili sedaj še dve nadstropji. V enem bodo dobile svoje mesto naše lokalne ali po- dravske maske kot so kurenti, pice- ki, ruse in druge. Druga etaža pa bo v celoti posvečena opravilom. To bo samo razstava, ki bo dobila obliko tistega s čimer se ljudje ukvarjajo poleg svojih osnovnih opravil, ki jih imajo s kmetova- njem. Včasih so namreč izdelovali vse kar so rabili v hiši. Zato so izkoristih tisti čas, ko ni bilo opra- vil na polju. Ta dejavnost je ali izu- mrla že povsem ali pa je v današ- njem življenju prisotna še zelo red- ko. Končna oblika te razstave bo muzej za vse bodoče in tudi sedanje generacije, ki komajda še vedo ka- ko je nekoč izgledala kmetija, kako so ljudje živeli in s čim so se ukvar- jali. Imeli smo izredno srečo, da smo lahko v zadnjih letih zbrali relativ- no dosti gradiva. Tako je lansko le- to dobil muzej okrog 800 predme- tov, predlanskim 500 in letos že okoli 600. S tem lahko že nekaj na- pravimo. Doslej smo stalno dopol- njevali vinarsko zbirko in po postavljeni osnovi bomo lahko stalno dopolnjevali še ti dve, ki ju na novo odpiramo. Etnološka zbirka jc v Ptuju zelo stara, saj letos praznujemo tudi 85- letnico obstoja muzeja, ki ga je 1893. leta osnovalo na pobudo me- ščanov muzejsko društvo. Nekateri so sami zbirali predmete, se vključevali v razna predavanja, pospeševali arheološka izkopava- nja ali bili kako drugače vključeni v prizadevanja, da so že v prejšnjem stoletju začeli obiskovati Ptuj razni znanstveniki, ki so v tistem času zelo dosti o njem tudi pisali. Vse to je pripeljalo tudi do formiranja muzeja, da gradiva ne bi več prena- šali na Dunaj in v druge muzeje izven Ptuja v katerih je še danes ve- liko našega starega arheološkega gradiva. Takrat so uredili tudi prvo zbirko v prostorih gimnazije. Ko je leta 1898 znameniti FERK, po kate- rem se je muzej tudi imenoval po- daril svojo zbirko Ptuju in je prene- sel iz Lipnice. Med kulturnozgodo- vinskimi predmeti je bilo tudi veliko etnološkega gradiva, ki je bilo tudi prva osnova že trem oddelkom Pokrajinskega muzeja pred osemdesetimi leti. Zbirka seje v prostorih gimnazije močno razširila in je na tem mestu ostala celih trideset let. Sele 1928. leta je mestna občina podarila muzejske- mu društvu stavbo nekdanjega do- minikanskega samostana, ki je za zbirko pomenil tudi boljše in pri- kladnejše mesto. V teh prostorih je ostala vse do osvoboditve. Še pred tem je bil leta 1937 ustanovljen zgodovinski muzej, ki je dobil 1940 prostore v stolpu ob Dravi, kjer je danes paviljon Dušana Kvedra. Šele po osvoboditvi je muzej do- živel svojo pravo razširitev s prido- bitvijo grajskega poslopja v kate- rem je kulturno zgodovinska zbir- ka, ki se ji je leta 1951 priključila zbirka ljudske revolucije, ki je danes dobila prostore nekdanjih zaporov. Leta 1956 se je preselila etnološka zbirka iz prostorov dominikanskega samostana v grajske prostore in sicer v tri dvora- ne v katerih je bila stalna razstava vse do leta 1970. Zadnjih osem let etnologija ni bila razstavljena in dobiva sedaj nove prostore v žitni- ci. No in sedaj odpiramo stalno zbirko MASK IN OPRAVIL in dajemo resno zasnovo celotni etno- loški zbirki, ki jo bomo lahko še razširjali — predvsem zbirko mask, ki bi naj zajela tudi slovenske ma- ske in ne samo lokalne, Podravske. Na tem bo potrebno še temeljito delati in vložili veliko truda ter pri- tegniti zunanje strokovnjake. Aka- demija znanosti iz Ljubljane se je za ta naš projekt že zelo resno zain- teresirala in upamo, da ga bomo s tako pomočjo tudi rcalizriali. Novi zbirki bosta zajeli okrog 2500 kv. m razstavnega prostora in v žilnici ostaja še ena etaža z okrog 1300 kvadratnimi metri površine. Vanjo bo z dobro razporeditvijo možno spraviti veliko več razstav- nega gradiva, ker je precej visoka. Vsa notranjost je lesena in precej smo morali vložiti truda in materi- jala, da smo jo uspeli usposobiti za te namene. Ta ogromni objekt je pobral okrog 80 kubičnih metrov obdelanega lesa in seveda ves tisti materijal, ki smo ga lahko še upo- rabili. Izdelati smo morali več kot 70 oken in vrat, ker od prvotnih ni ostalo skoraj nič. Ostaja nam še ureditev fasade in okolja in upam, da bomo v dogicdnem času tudi to dokončali." Otvoritev etnološke zbirke bo v soboto, 12. avgusta ob 17. uri in bo to za ptujsko občino gotovo izred- no pomemben dogodek, ker je to pravzaprav prva otvoritev etnolo- ške zbirke v Ptuju nasploh in pred- stavitev tega našega bogatega ob- močja, ki vsako zase predstavlja pravo zakladnico tistega, kar je na- šega človeka nekoč spremljalo pri vsakdanjih opravilih, kar je zraslo na naših tleh in je nepogrešljiv del naše materijalnc kulture. mš Program delavske univerze Ormož Različno izobraževanje Temeljna usmeritev usmerjenega izobraževanja je vzgojena za delo, iz dela, ob delu in na delu. In prav to temeljno usmeritev so si izbrali tudi pri ormoški delavski univerzi, ko so pred dnevi objavili program letošnjega izobraževanja. Trdimo lahko, da so v programu izobraževanja namenili največ povdarka strokovnemu, družbenemu in ne nazadnje tudi splošnemu izobraževanju. Ce žc omenjamo ta področja, je potrebno omeniti pri družbenemu izobraževanju idejnopolitično usposabljanje komunistov (vse vrste seminarjev in politična .šola ZK v občini), potem izobraževanje aktivistov socialistične zveze, zveze socialistične mladine in članov sin- dikata. Pri strokovnem izobraževanju ne smemo obiti različna strokovna poučevanja, tečaje o varstvu pri delu in druge oblike. V programu splošnega izobraževanja so zajeh naslednja področja: ciklusa predavanj iz obrambne vzgoje in kmetijskih predavanj. Poleg vpisovanja v šesti,sedmi in osmi razred osnovne šole so se v občini odločili, da uvedejo oddelke za poklicno izobraževanje, kot na primer: šola za poklicne voznike motornih vozil; šola za poklicne kmetovalce; 3. letnik upravno administrativne šole; 2. letnik srednje komercialne šole in prvi letnik srednje ekonomske šole. Rok prijave za redne šolske oblike izobraževanja je do 15. avgusta, za vse ostale oblike pa je vpis možen do oblikovanja določene študijske skupine. POGOVOR Z BRANKO BEZELJAK-GLAZAR „MLADI USTVARJALCI MORAJO NAJTI SAMI SVOJ IZRAZ" Branka se je udeležila letne lite- rarne šole, ki se je odvijala od 3. do 8. julija v Kopru. Šolo je orga- nizirala Zveza kulturnih organiza- cij Slovenije v sodelovanju s komi- sijo za literarno dejavnost. Vodja šole je bil pisatelj Peter Božič, udeleženci pa mentorji ali vodje li- terarnih skupin, glasil, uredni- ki,vodje literarnih in novinarskih krožkov posameznih šol. Poslušali so predavanja priznanih slovenskih pesnikov in pisateljev, strokovnja- kov za področje hterature kot npr.: Milan Jesih, Marko Slod- njak, France Forstnarič, Andrej Medved, Leopold Suhodolčan, Bojan Štih, Metka Zupančič. Na literarnem večeru so se predstavili mladi literati različnih starosti, različnih kvalitet, pa vendar kvali- tetni. Predavanja o slovenski literaturi pa tudi o literaturi drugih jugoslo- vanskih narodov so zajemala pred- vsem razprave o novejši literaturi, o povojni slovenski dramatiki. Mentorji so dobili tako mnogo strokovnih napotkov — kako delati z literarnimi skupinami, zla- sti z mladimi začetniki. Zanimiva so bila zlasti predavanja o struktu- ri slovenske poezije zadnjih 30 let, saj o tem slišimo le redko kdaj kaj, pa tudi v sistem izobraževanja novejša literatura še ni dovolj za- jeta. Meta Zupančič je podala svo- je razmišljanje o novem romanu in o klasiki na Francoskem. PRI NAS SE MARSIKATERI TALENT IZGUBI. KDO JE TE- GA KRIV? Branka odgovarja: ,,Dali smo poudarek temu, kako bi organizi- rali literarno gibanje v Sloveniji. Mi se zavedamo, da se talenti izgu- bijo, ker nimamo zagotovljenega mentorstva. Vemo, da že vsak drugi Slovenec piše ali pesmi ali prozo. Vendar je to neorganizira- no, to je tudi vzrok, da se talenti izgubljajo. Vedno več pa je tudi li- terarnih skupin po posameznih ob- činah, ki že izdajajo svoje revije, vendar ostajajo tudi take skupine brez mentorstva. Mentorje je težko najti. Mentorstvo na literarnem področju je zelo zahtevno, saj je vsak ustvarjalec svet zase in mi ne smemo mladim ustvarjalcem vsi- ljevati ničesar svojega, ampak se morajo sami razvijati. Mi smo Trubarja in Gregorčiča že imeli in ne moremo zahtevati od mladih ljudi, da pišejo v enakem stilu, enakem jeziku, saj se vendar svet razvija in razvoj mora biti tudi na literarnem področju. Mentor jim mora dajati le literarno teor-etske napotke, svoj izraz in stil pa mora najti vsak posameznik sam. Men- torji pa jim pogosto svobode ne dopuščajo..." KAKO BODO ORGANIZIRA- NA SREČANJA LITERATOV V LETOŠNJEM LETU? SO KAK- ŠNE SPREMEMBE, ZAHTEVE? Branka: ,,Prejšnja leta so: Zveza kulturnih organizacij, revija Antena in tednik Mladina orga- nizirali srečanje pesnikov in pisate- ljev v Gradišču. Zaradi množično- sti prijavljencev, letos jih je že 200, so se pri literarni komisiji Zveze kulturnih organizacij odločili, da organizirajo področna srečanja pe- snikov in pisateljev začetnikov. Srečanja ne bodo tekmovalnega značaja, vendar pa bo za sodelo- vanje na srečanju potrebno za- dostiti merilom, saj vemo, da vsak, ki piše verze še ni pesnik. V žiriji bodo priznani strokovnjaki za literaturo. Najbolj obetavni s področnih srečanj bodo lahko sodelovali na republiškem srečanju v Gradišču v Slovenskih goricah. Komisija za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije pripravlja novo re- vijo (Mentorska revija). Dogovori- li smo se o vsebini in obliki revije. V njej bodo lahko sodelovali posamezniki, literarne skupine, mentorji. Uredništvo bo imelo tudi sosvet literarnih teoretikov in zgodovinarjev, ki bodo sodelovali s strokovnimi članki, eseji, razpra- vami. Prek revije se bodo lažje uveljavljali mladi, ki nimajo možnosti prodreti v osrednje lite- rarne revije. Revija tako ne bo le ,,poštni nabiralnik" ampak strokovna literarna revija, ki bo usmerjala mlade ustvarjalce." KAKO JE PRI NAS V PTUJ- SKI obCini z mentorji, z LITERATI? Branka: ,,Pri zvezi kulturnih or- ganizacij Ptuj je začela v mesecu maju delovati komisija za literarno dejavnost, vendar pa so poletni meseci delo zavrli. Jeseni bodo skupaj z literarno sekcijo Kluba mladih iz Ptuja organizirali področno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Udeležili se ga bodo mladi ustvarjalci iz Ptuja, Lenarta, Ormoža in Slovenske Bi- strice. Določili smo, da bo srečanje 23. septembra. Redno delujeta le dve Hterarni skupini: prva pri DPD Svoboda Ptuj in druga pri Klubu mladih." PA PROGRAM? ,,V okviru komisije za literarno dejavnost pri ZKO bomo povezali vse skupine, ki delajo, povezati se moramo z uredništvom Domače rasti. Namen literarnih skupin ni, da ustvarjamo literate ali, da jih iščemo, ampak, da vzbudimo zani- manje za knjigo, literaturo, umet- nost. Zato naj se v literarnih skupinah ne zbirajo samo tisti, ki pišejo, ampak tudi tisti, ki se za li- teraturo zanimajo. Ce hočeš ustvarjati, moraš poznati literatu- ro. Ce ne znaš abecede ne moreš zapisati besede, če ne poznaš not, težko igraš na instrument; enako je v literaturi. Ljudje sicer lahko stvari odkrivajo, kaj več pa ne. Vsak likovni umetnik mora nare- diti akademijo, v Srbiji imajo tudi literarno šolo, pri nas pa se ne za- vedamo, da je za vsako delo potre- bno tudi znanje, ne le talent," je končala Branka, predsednica komisije za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Ptuj. talent," je končala Branka, pred- sednica komisije za literarno de- javnost pri Zvezi kulturnih orga- nizacij Ptuj. Nada Topolovec . VIDA ROJiC. UPORNE SLOVENSKE GORICE (57. nadaljevanje) ^UŠAN SPINDLER SE VRNE IZ TABORIŠČA Bivši učitelj Dušan Spindler, ki so ga poslali Nemci avgusta 1941 v ^borišče v Mauthausen, se je vrnil v začetku marca 1942 domov v l^iiršince, kjer je bila njegova žena z otrokom. Takrat so pošiljali Nemci ^ taborišča Mauthausen v skupinah jetnike, ki so jih avgusta 1941 v ^aiiboru aretirali. Od 250 tedaj aretiranih jUi je umrlo v taborišču v l^ih mesecih kar 132. Med preživelimi je bil pisatelj Ivan Potrč iz 'Ukov v Slovenskih goricah pri Ptuju. Potrč je živel po taborišču v fadcu in tam deloval med Slovenci v osvobodilnem gibanju. V začetku ^ta 1944 pa je odšel v partizane, najprej na Gorenjsko, od tam pa kmalu ^ Sedež 10 OF, kjer je prevzel vodilne naloge pri osvobodilnem tisku. , Dušan Spindler se je po vrnitvi domov zdravil, saj ga je taborišče ^0 izčrp>alo. Vseeno pa je navezal stike s svojimi znanci in jih pridobil za osi obodilni boj. Pri Ferdu Zadravcu v Mali Nedelji so poslušali vesti iz London 1 in jih šu-ili dalje. Sestajali so se tudi na Dušanovem domu pri Pepiki S )indlcrjevi. Krog seje širil. Dušan je navezal stike tudi z znanci v Ljutomeru: s Cirilom Rajhom in Otonom Žunecem, v Radgoni pa z Zoro Kovačečcvo in Šonjajem, v Kapeli z Rudijem Sršenom, v Juršincih pa z Janže ii Toplakom. V Mariboru se je oglasil pri krojaču Vinku Štuhecu in dr. Cundriču, Pranju in Zori Goleč, v Gradcu pri svakinji svoje žene Lili Kosi. K Mali Nedelji je prišel večkrat iz Maribora Branko Šrol, ki je prinašal s seboj osvobodilni tisk. V Mali Nedelji je uporniška skupina štela na pomlad 1942 tele tovariše: Ferda Zadravca, Dušana, Gizclo, Cirila in Pepiko Spindler, Pečnika, Liziko in Dragico Cagran. Skupina pa jc našla pravo povezavo z organizacijo OF šele leta 1943. ODHOD V PARTIZANE IZ LJUTOMERSKEGA OKROŽJA Leta 1942 je odšla skupina mladih fantov iz ljutomerskega okrožja v j Ruško četo. Podatke o tem je prispeval Slavko Ivanjšič iz Radomerja pri j Ljutomeru, kije tudi sam odrinil med pohorske partizane. Prjsluhnimo njegovim besedam! j „Že leta 1941, takoj po vdoru okupatorja, smo se v ljutomerskem i območju povezali s profesorjem Korenčičem: Jakec Babic, Nada Rajh,i jaz in še nekateri. Ko so Nemci ob koncu leta 1941 aretirah veliko; sodelavcev osvobodilnega boja v ljutomerskem predelu, smo bili v nevarnosti, da izsledijo tudi nas. Zato smo se odločili, da gremo v partizane, kar ni bilo težko, saj smo poznali v Mariboru ljudi, ki so imeli zvezo s Pohorjem. To so bili Janko Pihler-Don in Štiblerjeva družina. Janko Pihlar-Don, star tedaj 29 let, je bil doma v Spodnjem Kamenščaku pri Ljutomeru. Po pokhcu je bil krojač, a je leta 1941 služil kruh kot šofer avtobusa, ki je vozil na progi Maribor-Ljutomer. Stanoval je v Mariboru. V partizane je odšel meseca februarja 1942 iz Maribora. Bil je soustanovitelj Ruške čete ter njen politični komisar. Na teren v Maribor so ga poslali 27. 12. 1942. Nemci so ga zajeli aprila 1943 in ga obglavili v Gradcu 4. juUja 1944. Odhod v partizane sva pripravila jaz in Andrej Novak—Džon. 4ndrej se je rodil leta 1919 v Radomerju pri Ljutomeru. Bilje kmečki sin in aktivni podoficir jugoslovanske vojske. Po nemškem vdoru je delal na cestni upravi v Ljutomeru. V partizane smo odšli skupaj on, jaz, Stane Crvič-Bojan (19) iz Radomerja, soboslikar; Alojz Korošec-Miha (23) iz Slamnjaka pri Ljutomeru, mlinar in nato aktivni podoficir jugoslovanske vojske. Že maja 1942 je odšel iz Maribora v Ruško četo Matija Pihlar-Savo, brat Janka Pihlarja-Dona, star tedaj 28 let. Rodil se je v Spodnjem Kamenščaku pri Ljutomeru v kmečki družini. Zaposlen je bU v Mariboru kot skladiščnik v trgovini Mainl Harold. Stanoval je skupaj z bratom. V boju Pohorskega bataljona na Osankarici so padli iz naše skupine Matija Pihlar-Savo, i^ojz Korošec-Don in Andrej Novak-Džon. Moje partizansko ime je bilo Rigo. Ko se je Ruška četa priključila v začetku novembra 1942 Pohorskemu bataljonu, sem tam ostal le nekaj dni. Skupaj s Stanetom Crvičem-Bojanom iz Radomerja sem bil poslan 11. novembra 1942 kot spremljevalec Ivana Nemca-Vojka v Slovenske gorice, Prekmurje in Medžimurje." Ivajnšič Slavko-Rigo je spremenil na terenu ilegalno ime Imenoval se je Boris. Rodil se je v Železnih dverih pri Ljutomeru leta 1922 v kmečki družini. Pred odhodom je bil oskrbnik pri Šariču v Slamnjaku. Po prUiodu s Pohorja je bil najprej spremljevalec Ivana Nemca-Vojka, pozneje pa aktivist OF, kar bomo spoznah pozneje. Nada^evanje prihodrijič Brenčič, sodelavec Slo- ^^ndcogoriške čete iz Žabja- ^» Umrl v zaporu Janez Horvat iz Nove vasi pri Ptuju, zidar, član KP, ustre- ljen v Mariboru 2. oktobra 1942 Dušan Spindler Slavko Ivanišič-Rigo Muzej NO Maribor Janko Pihler-Don iz Sp. Kamenščaka pri Ljutomeru, pohorski partizan leta 1942, obglavljen v Gradcu 1944, Andrej Novak-Džon iz Rado- merja pri Ljutomeru, pohor- ski partizan leta 1942 FotoCTafije last muzeja NO Maribor 8 - NASI DOPISNIKI 27. julij 1978 - TEDNiJ Naravna „bigamija" Nestabilno poletno vreme privablja namesto v kopališča ved- no več ljudi v naravo, v gozdove, kjer najdejo svoj željeni oddih in prostor, kamor ne doseže že kar uničujoča moiorizacija. V gozdu najde vsakdo svoje zadovoljstvo. Enim pomeni to beg pred že kar preveč obzidanimi mestnim ulicami, drugim priložnost krepitve zdravja s trimskimi akcijami. Tretji se spustijo v goza zopet v upanju, da se bodo .z njega vrnili s polno košaro gob. Nemalo pa je tudi takšnih, ki jim gozd pomeni odkrivanje doslej že neznanih naravnih lepot in presenečenj. Eno m;d njimi je prav gotovo tudi v gozdu v okolici Leskovca pri Pragerske.Ti, kjer dober opazova- lec spozna, da je lahko tudi v naravi, živeti v ,,bigamiji". To dokazuje tudi pet gabrov, ki že lepo število let živijo složno. Takšni pa predstavljajo tudi še nedograjeno formo-vivo, ki za razliko živi in raste. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Obisk iz Kuwajta Po dolgem času jc spet med nami nekdanja pridna učenka Esperanta ANICA CVETKO iz Turnišč. Pred 8 leti je zapustila Ptuj in mnogo potovala po svetu. Pri tem se je s pridom posluževala esparanta, ki ji je omogočal sporazumevanje z ljudmi različnih narodov, s tem pa je tudi razširjala plemenito esperantsko idejo. Ostala je v Kuvvajtu, ustanovila esperantski krožek, se poročila in je sedaj Anetta E. El Sharafy, obenem pa šef velike firme kuwajt- skega guvernerja Martin—Optik— Foto—site v Kuvvajtu. Ptujski esperantisti ji čestitajo k njenim uspehom in želijo, da bi še tudi v bodoče aktivno sodelovala pri širitvi plemenite esperantske ideje in ugleda naše socialistične domovine. J. D. Pismo Slovencev z Dunaja Tudi Slovenci, ki živimo \ Avstriji se oziramo na Triglav ob 2 00-letnici pohoda na Triglav. Prosimo.da objavite v vašem časo- pisu naslednji članek. Slovensko kulturno društvo ,,lvan Cankar" na Dunaju je 22. junija 1978 sprejelo glasbeno' stvaritev skladatelja Avgusta Ipavca, ki se po končani glasbeni akademiji v Ljubljani že tretje leto dopolnjuje v študiju kompozicije na dunajski visoki šoli za glasbo, pri profesorju in komponistu Alfredu Uhlu. V tem času je nastajalo tudi delo ZLATOROG, ki slovenska simfonija 7Z. ples, zbor in orkester. Spremljali so ga tudi strokovnjaki iz Slovenije: prof. Ciril Cvetko, dir. ljubljanske opere, prof. Vilko IJkmar ter slovenska koreografa Pia in Pino Mlakar. Skladatelj akad. glasb. Avgust Ipavec se je na naše društvo obrnil s pismom, ki se glasi: .Veseli me, da vam lahko naz- nanim bližajoči se konec mojega ustvarjanja na visoki šoli za glasbo na Dunaju, glasbene upodobitve slovenske gorske pravljice ,,Zla- torog". Prav letos mineva 200 let od prvega pohoda na Triglav, mejnik Slovanov in tudi naš simbol. Priz- nati moram, da sem vložil ves trud, da bi lahko prispeval ta glas- beni šopek gorskega cvetja k proslavljanju te obletnice. Kultu- rno sekcijo SKD Ivan Cankar prosim, da prevzame mojo delo in ga preda v presojo strokovni komisiji Slovenskega narodnega gledahšča, opera in balet, Ljub- ljana. Delo je že pregledal direktor ljubljanske opere prof. Ciril Cvetko, ki naj bi ga tudi dirigiral. Koreografski del pa bi rad predal koreografu Pinu Mlakarju, ki je o tem že obveščen in mi je med ustvarjanjem pomagal z važnimi napotki. Prosim, da za potrebna pota in naloge, povezane s to zadevo uradno zadolžite referenta za kulturno sekcijo SKD IC. Delo bi lahko izročil ob koncu šolskega leta. Za vašo pripravljenost, za potrdilo moje prošnje se vam v naprej zahvaljujem. S spošto- vanjem Avgust Ipavec. Omenimo naj še, da je skladatelj Ipavec ob svojem prihodu na Dunaj postavil temelje našemu pevskemu zboru ,,lvan Cankar" in se z njim predstavil na srečanjih zapadno-evropskih slovenskih društev v Miinchenu in Frankfurtu in nastopal na proslavah društva SKD IC na Dunaju. V veselje in čast nam je bilo, da je kot krona njegovi slovenski simfoniji gora, na srečanju v Frankfurtu je bil izbran za diri- genta vsem zapadno-evropskim zborom, pri otvoritveni pesmi OJ TRIGLAV — .lakoba Aljaža. S tem ga je lahko spoznal velik del Slovencev izven domovine. Dr. Danica Godina Ob zaenkrat redkih lepih in toplih dnevih je le malo kopalcev. foto: K. Zortj Ali bo Že kmalu i prava sezona? j Poročali smo že, da je letno kopališče ali bolje rečeno rekreacijsj center v Kidričevem prevzela spet TGA BORIS KIDRlC" , Kidričevem, ki je vsem zaposlenim ter njihovim nepreskrbljenij družinskim članom (in nezaposlenim ženam), upokojencem in štipcf distoni TGA odobrila brezplačne vstopnice na kopališče. Toda vseboljs sprašujemo ali bo že kmalu prišlo do prave letne kopalne sezone, ali p, bomo morali še naprej zreti v nebo in čakati na morda prijetneji dneve v naslednjih dneh? France Me5lt; Piknik v Muretincih Mladina se uči od starejših. Vča- sih pa se tudi preobrne, da starejši posnamejo mlade. Nekako tako se dogaja v Domu upokojencev Ptuj — Muretinci, da se ostareli ravnajo po vzgledu mladih in prirejajo vsa- koletne medsebojne piknike v enoti Muretinci, kjer je za to reč priprav- nejši teren kot v Ptuju. Med večinoma slabimi vremen- skimi dnevi, je zasijal 18. julija lep sončen, a ne prevroč dan in oskrbo- vanci enote Ptuj z uslužbenskim osebjem in s tov. upravnikom na čelu, smo se ob 10. uri zbrali in kre- nili z avtobusom proti Muretincem. Pri Markovcih smo se peljali čez dravski kanal, po katerem že teče voda, ki zaganja turbine na hidro elektrarni srednja Drava 11 na Foi- minu. Nato smo zbrali pot proti borlskem mostu, kjer gradijo novi most čez Dravo in kjer ostanek sta- rega, od vode porušenega mostu na desnem bregu Drave še jemlje slo- vo. V Muretincih nas je pozdravil prijeten vonj po sveže pečenem me- su. Vsi, ki so bili prvič tam, pa tudi nekateri drugi, so si ogledali prostore in okolico, pa tudi lepe svinje z 52 pujski. Po ogledu je bil domač PIKNIK. Po dobri zakuski, zaliti s kakovostnim vinom, se je pozabilo na tuge, bridkosti in pre- stano trpljenje, pozabilo se je celo, da so leta minula in se življenjska pot nagiba k zatonu; zadonela je naša lepa slovenska pesem in mar- sikatero ovelo čelo se je razbistrilo in razveselilo v dobrem razpolože- nju. Torej ne samo mladi, tudi starej- ši si po vzgledu mladih prirejajo razvedrila, kar jih hrabri ter daje poguma in krepkosti v preživljanju večernih uric svojega življenja. Veselega srca in dobro razpoloženi smo se poslovili od muretinskih oskrbovancev z vzkliki: ,,Na veselo, naslednje letno, svidenje!" Okrog štirih smo se vrnili nazaj v Ptuj, prinesli prisrčne pozdrave iz Muretinec tistim, ki so priklenjeni na posteljo, ali iz drugih razlogov ostali doma. Bil je enkraten veseli domači praznik! Saj smo ostareli in osam- ljeni potrebni prijetne družbe in razvedrila. JM Ob prevzemu gasilskega avta v Trgovišču v nedeljo 16. julija so trgoški gasilci ob sprejemu gasilskega avtomobila imeli srečo, da je vsaj to nedeljo bilo lepo vreme. Prevzema gasilskega avtomobila so se udeležila sosednja gasilska društva, pokrovitelj pa je bila tovarna ,,Jože Kerenčič" iz Ormoža, ki jo je zastopal direk- tor Milan Ritonja. Po prevzemu je bila tekma koscev, na kateri jih je nastopilo sedem koscev. Mlajši so kosili hitreje, starejši pa lepše in bolj pri tleh. Ker so na pokošenem travniku priredili takoj ko so travo pograbili nogometno tek- mo m.ed suhimi in debelimi se je žoga včasih skrila tam, kjer so kosili mladi in je tekma potekala nemoteno šelev drugem polčasu, ko so debeli travo poteptali, saj so bili ves čas boljši in so tudi zasluženo zmagali z 2:1. Po obeh tekmah je bila veseli- ca. Igrali so Veseli pastirji, ki so bili v pravem svojem okolju, saj so bili sredi travnikov in njiv s koruzo, le da so morali oziroma so čuvali bolj mlada dekleta kot tisto, kar pastirji navadno čuva- jo. SR LEPO VREME Franc Terbuc Tanja Planinšek Vreme je v juliju najbolj zagod- lo kopalcem. Le redki kopalci so zašli v kopališče v Kidričevo; nekaj več jih je bilo v ptujskih toplicah. Nekaj smo jih povprašali za njiho- va mnenja, kako preživljajo te pasje dni. Franc Terbuc, doma iz Kidričevega: •,V Kidričevem sem zelo zadovoljen z vsem. Mogoče nekoliko pogrešam le skakalnico in startne bloke. Seveda pa nisem zadovoljen z vremenom, ki je nam kopalcem letos grdo zagodlo. Vo- da v Kidričevem je primerna za kopanje, čeprav prej ni bila najboljša. Cez nekaj dni odhajam na morje in upam, da se bo vreme izboljšalo." Marko Mihelič — plavalni moj- ster v Kidričevem: ,,Letos z obiskom nismo in n moremo biti zadovoljni. Saj j vreme zagodlo kopalcem. V zaJet ku voda v Kidričevem ni bit primerna za kopanje, bila ]( premrzla. Bazen je namenjei predvsem za rekreacijo, TGA je z; svoje člane nabavila brezplačni karte, vendar pa člani kolektiva te ga ne koristijo v takšnem števili kot bi lahko. Letos v začetki avgusta bomo organizirali plaval« tečaj." Tanja Planinšek: ,,Seveda ne morem bii zadovoljna z vremenom. Kopani s vsak dan, če je lepo vreme.- Z Marko Mihelič otroke bi lahko bil še en bazen, i vsem drugim sem v ptujskih topli cah zadovoljna, saj se ima možnost zabavati z raznimi športi kot so tenis, odbojka itd. Besedilo in posnetki Danilo Klajnš« CICIBANOVA ŠOLA TUDI VMEDVEDCAH Irena Pislak je organizirala Cici- banovo šolo v Medvedcah na pobu- do upravnice Vzgojnovarstvenega zavoda v Ptuju. Irena je vzgojite- ljica v vrtcu Majšperk in pravi: ,,V Medvedcah smo organizirali ciciba- novo šolo zato, ker je iz Majšperka večina otrok vključena v vzgojno- varstveno enoto v Majšperku, v Medvedcah pa tc možnosti nimajo. Težav ni kdove kako velikih, otroci redno prihajajo, vpisanih je 26, nekaj jih je sedaj že odšlo na počit- nice. V začetku je bila šola organi- Cicibani so se zbrali okrog tovarišice, igrač pa niso spustili iz rok Slovenska Bistrici Končno odprto kopališče Po dolgem pričakovanju si tudi Bistričani lahko privoščijo kopanje svojem bazenu. Številne obljube so postale resničnost, čeprav za ceno.J ne odtehta ponudbe. Celodnevna vstopnica velja kar 15.- dinarjev. L ob tem povemo, da je kopaMšče Slov. Bistrica vse prej kot prostorno i vse kopanja željne občane, je cena vstopnice očitno previsoka. 1 ugotavljajo tudi kopalci, ki obiskujejo kopališče v drugih krajih. Površina kopalnega bazena in okolja nikakor ne omogoča' rekreativnega življenja, saj je tesno še za samo sončenje, kaj šele za igre Najmlaj'ši tudi ob neugodnem vremenu polnijo kopališča. žogo ali drugo rekreativno življenje. Kljub temu pa od toplih dne)" kopalcev ne manjka, posebno tisih, ki nimajo možnosti, da bi se odpeflj v Kidričevo, Ptuj, Maribor ali katero drugih kopahšč, kjer je W •velikemu številu obiskovalcev, ob nižji vstopnini, dovolj prostora. . ; Obiskovalci kopahšča v Slov. Bistrici upajo, da bo tudi tukaj bolj^: da se bo osamljenemu, majhnemu in nizkemu bazenu v prihodnjih 1^* pridružil kakšen večji in pomembnejši. Besedilo in posnetek: Viktor Hoi^ OTROCI NA LETOVANJU V BIOGRADU Počitniški dom občine Ptuj je tudi letos organiziral letovanje otrok v Biogradu na morju. V teh dneh že letuje tretja izmena otrok, skupno pa bo letovalo šest izmen: pet iz ptujske občine in ena iz občine Ormož. Izmene bodo polno zasedene, tako da bo skupno leto- valo nad 500 otrok. Iz občine Slovenska Bistrica ni bilo mogoče vključiti nikogar, ker je bilo že iz ptujske občine preveč prijavljenih. Občina Slovenska Bistrica jc imela želje in tudi potrebe, da bi vključila vsaj predšolske otroke, vendar tudi teh ni bilo mogoče. Letovanje je omogočeno tudi otrokom iz socialno šibkih družin, ker imajo znižan prispevek. Neka- terim otrokom pa ic o^mcs zagotovljen v celoti. Prgave je obravnavala posebna komisija, ki je upoštevala socialno stanje dru- žine, osebni dohodek in drugo. Pri komisiji pa je sodelovala tudi šola. Sredstva za regrese so prispevale razne skupnosti, kot so: Skupnost otroškega varstva, skupnost social- nega skrbstva, izobraževalna skup- nost. Za nekaj otrok z mestnega območja je prispevala sredstva kra- jevna konferenca Rdečega križa, sredstva so prispevale tudi delovne organizacije in občinska zveza Rde- čega križa. \'sa sredstva, ki so zbrana iz teh virov, pa niso v celoti namenjena za letovanje otrok. Za to gre le 10 "/o sredstev, medtem ko ostalih 90 % sredstev porabijo za gradnjo vrtcev. Naj povemo še to, da rednega vira ta počitniška kolo- nija nima, temveč je to odvisno samo od ,,dobre volje" vseh. 1 ciovanje ie ludi omogočeno otrokom, katerih starši so zaposleni v tujini. Teh je letos prijavljenih 14. Med temi otroki jih je prav tako nekaj iz socialno šibkih družin, katerim so omogočili letovanje z regresi. Zaradi šibkega socialnega stanja ali kakega drugega vzroka niso odklonili nobenega otroka. Selekci- ja bi bila samo na zdravstvenih pre- gledih, vendar takega primera še do zdaj ni bilo. Upoštevali pa so tudi želje staršev glede njihovih dopu- stov. Razlikujejo se tudi cene letova- nja šolskih in predšolskih otrok. Za šolske otroke je cena letovanja vključno s prevozom 1150 din, za predšolske pa 915 din. Trajanje letovanja je 10 dni. V. Tominc zirana dvakrat tedensko, sedaj so se otroci že privadili in srečujemo se trikrat v tednu." Kako je v Cicibanov! šoli? Otroci so se naučili številne pesmice in deklamacije, igrajo se... Ko sem jih povprašala kaj delajo, so mi našteli celo poplavo stvari: ,,Igramo se, žogamo se, telovadimo, na spreho- de hodimo, pojemo. Pa kocke ima- mo in delamo hišice in avtke, garažo, stolp, pa borovnice nabi- ramo in gobice smo videli... S pikic pa delamo hiše, rožice, ceste, son- ce, drevesa..." Kar prijetno je v Cicibanovi šoli. Povedati moram, da se malčki zbirajo v gasilskem domu, da so doma iz Sestrž, Medvede in Podlož, da so starši s tako obliko predšolskega izobraževanja svojih otrok zadovoljni. Vendar — šola je končana. Zaključili so jo v ponede- ljek 17. julija. Zelja cicibanov in staršev pa ostaja... da bi cicibano- vo šolo znova organizirali, znova. Se bo uresničila? N. Topolovec ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 - 27. julij 1978 fSimiK TURNIR V MALEM NOGOMETU t VKSTURNIŠČE y' neiJcljo 16. julija so mladi Istaši nogometa organizirali tur- K nialem nogometu. Turnir se •'pdvijal na igrišču v Vidmu. fj,j na TurnišČu ni primernega &a ^ igranje nogometa. Pri V pa je bil sam organizator tpn speljati turnir po smerni- ci katere si je sam zastavil. ^Janizatorju so priskočili v ^^oč mladinci iz Vidma, ki so fjpudili igrišče na katerem bi se fjvijal turnir. Pri tem izrekamo ^tivalo za pomoč pri organizira- jo turnirja mladincem Vidma, 'vja turnirju je sodelovalo ^„ajsi ekip iz raznih krajev ptuj- občine. Pomerile so se v .j,ernu izpadanja, pri tem pa so ilf nekatere ekipe uokaj uspešne. 1^0 mesto in pokal je osvojila ijpa Destrnik, druga je bila Jorba, tretja DiSKO PUH iz jijnia, četrta Dušan Kveder Ptuj J, na petem mestu je pristala ekipa jgrnišče. Naprej je vrstni red jpječ: Varnica, Kungota, Majski fh, Sodnica, Leskovec II., j^kovec I., Obrtnik in ekipa Breg' , Nogometaši lurnišča so pokazali velik napredek pri samem Igranju, kajti ta ekipa obstaja komaj slaba dva meseca. Tako so dokazali, da se lahko borijo tudi za sam vrh v takšnih turnirjih. Za naprej jim zaželimo veliko uspeha in malo športne sreče. Tudi strelci so se precej razživeli in kar 53-krat zatresli nasprotni- kov gol. Pri tem so se izkazali posamezniki Albin Mere iz ekipe Vidma, ki je kar 8 krat zatresel mrežo, resen nasprotnik mu je bil Verdenik iz ekipe Destrnik s Šesti- mi goli, Krajnc iz ekipe Skorba in Hvaleč iz ekipe Destrnik pa sta da- la po 4 gole. Ce smo že toliko zapisali o samih ekipah in igralcih, pohvali- mo tudi organizatorja, ki sloni le na dveh trdnih stebrih, kot sta Martin Bedrač in Branko Zupanič, kajti ta mladinca sta pri sami organizaciji vložila veliko truda, ta pa jima je bil poplačan z veliko udeležbo ekip na turnirju in seve- da, da sta turnir uspešno pripeljala do konca. Z. B. Vrhloga prva OO ZSMS Medvedce je v soboto jrganizirala turnir v malem j0gometu. Na turniru je sodelova- lo šest ekip, čeprav je bilo prijavljenih še več. Tekmovale so [lipe iz Vrhloge, Pragerskega, Siavbar-Maribor, Majšperka, Pre- ;ein Medvede. Ker je bil sistem izpada, so se v finale uvrstile ekipe iz Pragerske- ga, Majšperka in Vrhloge. Ob koncu pa je bila zmagovalec ekipa iz Vrhloge, druga je bila ekipa iz Pragerskega, na tretjem mestu je pristala ekipa Majšperka itn. Zmagovalci so prejeli pokal z diplomo, drugo in tretje uvrščena ekipa je prejela diplomo, ostale ekipe pa priznanja. V. Tominc Še nekaj Utrinkov iz Polenšaka Vsi, ki smo bili prisotni na prireditvi praznika žetve, kruha in pogač na Polenšaku, te prireditve ne bomo tako hiti o pozabili, predvsem zaradi izredne organiziranosti, vremena in seveda res dobre in solidne postrežbe. Čeprav je D. Klajnšek že v prejšnji številki TEDNIKA na kratko opisal omenjeni praznik, smatram, da le ne sme iti tako hitro v pozabo vrsto izrednih dogodkov, ki bodo marsikomu še dolgo, ostali v spominu in v pričakovanju prihodnjega praznika na Polenšaku. Marljivim turističnim delavcem na čelu z neumorno družbenopolitično delavko v tem kraju in predsednico društva, Mimico SEGULOVO smo resnično lahko samo zahvalni za tako skrbne priprave in odlično organiziranost ter izvedbo celotne prireditve, od tekmovanja žanjic in mlatičev pa vse do svadbenih običajev in končno izredno okusne razstave kruha in pogač. Naj nam nekaj naslednjih posnetkov iz te prireditve, še malce obudi spomin na izredno in skrbno pripravljeno turistično prireditev na Polenšaku! Franc Meško Žanjice so tekmovale ob številnih navijačih folo: K. Zoreč .Dobre gibanice in vedro razpoložena predsednica Mimica Šegula foto: K. Zoreč Mlatiči so neumorno vihteli cepce foto: K. Zoreč 13. avgusta na kartodromu v Hajdošah KARTING ZA NAGRADO PTUJA Naj kar takoj v začetku zapiše- mo, da bo to dosedaj največje in iiaji<:valitelnejše mednarodno tek- novanje v kartingu v Jugoslaviji. 'Organizatorji, ki so si z mednarod- no dirko v preteklem letu, utrdili ' loves dobrih organizatorjev, to so narljivi člani AMD Ptuj, so poslali rabila v enajst držav. Iz večine so ie prejeli zagotovila za nastop njihovih tekmovalcev. Rok za po- amezno prijavo tekmovalcev je bil 25, julij, vendar do zaključka redakcije poimenskih prijav še ni- smo uspeli izvedeti. Vemo za domače in avstrijske tekmovalce, ki so svoje prijave že poslali. Iz so- sednje države se bosta mednarod- nega tekmovanja za nagrado Ptuja med drugimi udeležila tudi Zoserl, *e{kratni državni prvak v kategori- ji do 100 ccm in eden najboljših na svetu v tej kategoriji, prijavil pa se ietudi lanski državni prvak Fuchs. Organizatorji zraven naših in av- strijskih tekmovalcev pričakujejo 'udi predstavnike Danske, Nizo- zemske, Francije, Italije, Luksem- liurga, Zvezne republike Nemčije, W, Češkoslovaške in Madžar- sl^e- Ce se malo spomnimo na pre- - foto Langerhoic Trenutek z lanske prireditve teklo leto, smo na kartodromu v Hajdošah prisostvovali zanimive- mu in kvalitetnemu merjenju moči v troboju ZRN, CSSR in SFRJ, ki so ga dobili tekmovalci Zvezne re- publike Nemčije pred našimi in češ- kimi tekmovalci. Troboj je potekal v kategoriji do 125 kubičnih centi- metrov. Prav tako pa so bili izred- no zanimivi boji tudi v kategoriji do 100 ccm, ki je v svetu najbolj razširjena. Nagrado Ptuja pa si je privozil Detley Gruhn iz Zvezne re- publike Nemčije. Tokratno tekmovanje bo poteka- lo za dve nagradi Ptuja in sicer v kategoriji do 100 in 125 ccm, tako troboja ne bo. To pa ne pomeni, da tekmovanje ne bo zanimivo. Nas- protno. Pričakujemo izredno nape- te in kvalitetne vožnje saj bo šlo za posamezne uvrstitve, v ekipnih vož- njah smo včasih priča tudi taktizi- ranju. To bo sedaj odpadlo. Organizatorji imajo dela dovolj, saj želijo izvedbo tehnično še bolj izpopolniti. Pokrovitelj tekmova- nja, ki bo v počastitev letošnjega občinskega praznika, je ptujska Pe- rutnina. 1. kotar Padalski pokal v Podlehniku v nedeljo, 30. julija bo v Podlehniku 5. ptujski padalski pokal ,,PODLEHNIK" 78". Priprave so začele že veliko prej. Potrebno je bilo poslati vabila številnim aeroklubom v Sloveniji in Hrvatski. Nekaj o samih skokih nam je povedal Franc Kodela, padalec- učitelj padalstva, ki je doslej skočil že 1037-krat. Seveda opravlja to delo amatersko: ,,Padalci so oblečeni v kopalke, po odskoku posvetijo velik del pozornosti krmarjenju, ostanek pa pripravam na doskok v vodo. Padalca si lahko predstavljamo kot pripetega v gugalnici. Na višini 50 m si začne odpenjati vezi, ven pa lahko skoči šele tedaj, ko se dotakne vo- de. Taki so predpisi zato, ker bi se utegnilo zgoditi, da bi kak padalec v tekmovalni vnemi skočil v vodo z višine 5 ali celo 20 m in se resno poškodoval. Tekmovalec mora skočiti čim bližje rumeni zračnici, ki je prvi cilj, 20 m od te je rumena zračnica z rdečo zastavico, do katere mora odplavati. Meri se čas dotika z vo- do do dotika z rumeno zračnico. Čas plavanja pa je potrebno iz- meriti zato, ker bi več tekmovalcev lahko dobro skočilo in bi bilo več zmagovalcev." Tekmovanje za 5. ptujski padal- ski pokal bo privabilo k jezeru v Podlehniku veliko število tek- movalcev in seveda veliko število obiskovalcev, saj take prireditve vselej navdušijo. D. Klajnšek LOVSKI DOM V KIDRIČEVEM Lovska družina v Kidričevem obsega del Dravskega polja v obsegu f500 hektarjev, kjer so zastopane različne vrste divjadi: srnjad, zajec, '^zani, jerebice in raca. Lovstvo postaja pomemben gospodarski dejav- Zaradi velikega prometa, so potrebe narekovale zgraditev lovskega »orna v Kidričevem. Ta leži v centru ozemlja, ki ga pokriva lovska druži- Kidričevo. Lanko leto v jeseni so pričeli z gradnjo doma. Vse poteka v *stni režiji. Dela opravljajo lovci prostovoljno. Na občnem zboru so "^iireč obvezali, da bo vsak opravil 100 prostovoljnih ur. Nekateri bodo '"številko tudi krepko presegli. Vrednost doma bo približno en milijon, v "clo pa bo vloženo več kakor 4000 prostovoljnih ur. Zraven lovskega doma gradijo tudi prostor za iztrebljanje dvijadi. Le '"pa bodo spravljali v hladilno klet. Celotni dom bo izredno lep in bo v Ponos lovcem v Kidričevem, ki jih je okrog 46. . Na svojem ,,rajonu", so lovci posadili 2000 dreves bora, smreke itd. ^ovci v Kidričevem so zelo delavni. Plod takšnega dela pa je gradnja ^^gA lovskega doma. Veliko več ne manjka do končne dograditve. Z ""^lo truda bodo doVn tudi lepo uredili. Besedilo in posnetek: D. KlajnSek **ki dom v Kidričevem je že pod streho Slovo od Brkinov v soboto, 15. julija smo se z MDA ,,Brkini 78" vrnili brigadirji in brigadirke MDA ,,Dušan Kveder-Tomaž". Zraven nas sta v II. izmeni delali še brigadirji ,,lvan Cankar" iz Vrhnike in ,,Dr. Josip Ropotec" to je brigada RK Slovenije. Brigadirji smo bili aktivni tako na delovišču, kakor tudi na interesnih področjih. Teh 21 dni, kolikor smo jih preživeli v brigadirskem naselju na Tratah je bilo dovolj, da so .>e stkala nova prijateljstva, pa tudi ljubezen je posegla vmes... Poleg krampov in lopat, ki jih ni pomanjkalo, so nam organizatorji akcije poskrbeli tudi za razvedrilo: to so bili filmi, kulturne prireditve, plesi... Dnevi so hiteli mimo nas in z vsakim dnem sc je bližalo slovo. Prišla je sobota, 15. julij, zadnji dan izmene. Po običajnem dnevnem redu je po kosilu sledil svečan zaključek izmene s kulturnim programom, podelitvijo udarniških značk in priznanj ter še poslednje spuščanje zastave... Nato je sledilo slovo od brigadirjev, od vodstva akcije stiski rok in poljubi... Težko je bilo. V marsikaterem očesu se je utrla solza, ki je nato spolzela po licu, ožganem od brkinskega sonca. Ob ločitvi pa se je med nami rodila želja: še kdaj nasvidenje. Morda 28. avgusta, ko bo svečan zaključek MDA ,,Brkini 78". Do takrat pa naj budi spomine na brigadirsko življenje pisma in razglednice, ki bodo v naslednjih dneh potovale na naslove brigadirjev in brigadirk. Irena Hunjet POKAL LOVRENCU Krajevna skupnost Lovrenc na Dravskem polju je praznovala svoj tretji krajevni praznik. Zraven pro- slav, so pripravili športna tekmo- vanja za pokal KS Lovrenc. Tek- movanje je potekalo v treh športnih panogah. Zmagovalec v posamezni panogi je dobil 15 točk, ostali pa 10 in 5 točk. REZULTATI: NOGOMET Apače : Lovrenc 3:2 Apače : Kungota 4:2 Lovrenc : Kungota 6:4 Vrstni red: Apače, Lovrenc in Kun- gota. NAMIZNI TENIS Lovrenc : Apače 3:1 Lovrenc : Kungota 3:0 Apače : Kungota 3:0 Vrstni red: Lovrenc, Apače in Kun- gota. ŠAH Apače : Lovrenc 2:3 Lovrenc : Kungota 4:1 Kungota : Apače 1,5:3,5 Vrstni red: Lovrenc, Apače, Kun- gota. Prvo mesto in s tem prehodni pokal je osvojila ekipa Lovrenca, ki je v skupnem seštevku zbrala največ točk in sicer 55; drugo mesto je osvojila ekipa Apač s 50 točka- mi, tretja pa je bila ekipa Kungote s 30 točkami. D. Klajnšek Kilometri jih združujejo Pred kratkim so člani združenja šoferjev in avtomehanikov občine Slovenska Bistrica praznovali svoj praznik Dan poklicnih šoferjev. Kljub temu, da jih je tudi tokrat ločilo v največ primerih veliko število kilometrov pa so bili v mislih doma, v društvu kjer so skle- nili, da bodo pripravili srečanje čla- nov društva, ki danes šteje že okoli 250 članov. Srečanje bo konec julija, ko bodo šoferji, seveda po dogovoru v največ primerih doma in se bodo srečanja, ki ga pripravljajo pri pla- ninskem domu na Treh kraljih, na Bistriškem Pohorju udeležili v polnem številu. Združenje avtomehanikov in šoferjev, deluje na območju občine Slov. Bistrica že polnih 24 let. V tem času je izvršilo številne druž- beno pomembne naloge. Njegova osnovna naloga pa je ob združe- vanju članstva ludi njihovo stalno izobraževanje in pridobivanje novih članov, poklicnih voznikov. V ta namen deluje v okviru druStva posebna poklicna šola za voznike motornih vozil, ki jo je doslej uspešno opravilo že blizu 390 kandidatov. Samo v letošnjem šolskem letu je opravilo izpite za poklicne voznike motornih vozil skupno 36 kandidatov z območja bistriške pa ludi sosednjih občin. Kljub svoji veliki aktivnosti pa društvo še do danes nima lastnih prostorov, zato gostujejo v učilni- cah osnovne šole Pohorski odred. Potrebno gradivo pa hranijo naj- večkrat kar po domovih članov društva. Prav te dni pa pričakujejo, da jim bo uspelo pridobiti težko pričakovani prostor za sestajanje, za katerega že imajo tudi načrt obnove in preureditve. To bo v še večji meri združilo ljudi, katerih dom so ceste, tisoče kilometrov asfaltnih in tudi še makadamskih površin. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Najzaslužnejši člani ZŠAM občine Slov. Bistrica PRIMER ZA VZGLED Vojaški pogum mladega Zef a Zef Matic, 22-letni vojak v gar- niziji Dušana Kvedra v Ptuju je sicer doma iz vasi Drsnik pri Peči v SAP Kosovo. Kot vsakega mladega fanta je tudi njega poklicala držav- ljanska dolžnost in sam pravi, da je izredno vesel, da služi vojaški rok prav v Ptuju. Všeč so mu ljudje in navade, pa tudi okolje je zanj prijetno. Od januarja letos, ko je prišel v ptujsko vojašnico je spoz- nal v mestu ob Dravi že veliko prijateljev in še več jih želi. V enoti Miroslava Stankoviča pa je v zadnjem času vse več govora o pogumu mladega Zefa. Odpravili smo se torej k vojakom in kmalu je nred nami strumno stal vojak Zef Matic. Takole je pripovedoval: ,,Bilojevsoboto, 15. julija. Imel sem redni popoldanski izhod v •nesto in s kolegoma Isufom in Samiem smo se najprej odpravili v ptujski park. Pri železniškem mostu smo pri privatni hiši opazo- vali starinski avtomobil in nasploh smo v mislih in besedah bili doma pri svojih najdražjih. Ni minilo 10 minut, ko smo slišali klice. Takoj sem razumel, da se nekdo utaplja in že sem videl tri mlade fante, ki so od dravskega mostu leteli ob obali proti nam. Nisem imel časa za premislek, na hitro sem začel slačiti s sebe poligonko in tekel proti njim, kajti v vodi nisem še ničesar videl. Poka- zali so mi temno gmoto med valovi Drave in brž sem slekel še hlače in se brez oklevanja pognal v ledeno mrzle valove Drave. Streslo me je, a plaval sem, kar na pamet. Za mano je skočil še nek civil, katerega imena ne vem. Dobro, da je pripla- val tudi on, kajti starejši moški, ki so ga valovi Drave že nosili je bil zelo težak in s težavo sva ga poteg- nila do obale. Ko smo ga potegnili na obalo, se je nabrala že gruča ljudi. Brž po rešilca sem zaklical in začel možakarju dajati prvo pomoč. Vedel sem kako z utopljen- ci, saj ni bil to prvi, ki sem ga potegnil iz objema vode. Doma sem leta 1975 rešil pozimi dečka iz ledene Klisure. Igral se je na ledenem splavu in spodrsnilo mu je. Led ga je prekril in še težje mi je bilo, ko sem ga reševal. Leta 1977 pa sem rešil gotove smrti še dva moja sorodnika iz iste reke. Moje- ga bratranca in strica. No tisti trije .so ob takojšnji pomoči ostali pri življenju. Zelo mi je žal, da niso mogli več rešiti možakarja, ki sem ga potegnil iz Drave. Pozneje, ko Zef Matic: „Hotel sem reSIti žlv^e- nje" so prišh delavci milice sem slišal, da je možakar najverjetneje naredil samomor. Na mostu je namreč ostala njegova jopica in očividci so trdili, da so ga videli, kako se je pognal v smrtonosni objem Dra- ve." Pogum mladega Zefa je gotovo pohvale vreden in primer vsem ostahm občanom. Tega se zavedajo tudi v vojašnici Dušana Kvedra in Miroslav Stankovič je svojega voja- ka nagradil z 10 dni nagradnega dopusta. M. Ozmec Pred IX. kongrsom ZSS Javna razprava cr dokumentih v četrtek 20. julija so se v delav- skem domu Franca Krambergerja sestali na delovnem posvetu pred- sedniki osnovnih organizacij in konferenc sindikatov občine Ptuj. V osrednji točki dnevnega reda je zbranim Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov občine Ptuj podrobneje obrazložil vsebino dokumentov za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo potekal 25. in 26. oktobra v Mari- boru. Dogovorili so se, da je treba v vseh delovnih sredinah takoj začeti z javno razpravo o teh dokumen- tih, najkasneje do 20. avgusta pa je treba sporočiti pripombe in poro- čila na občinski svet ZSS Ptuj. Vsa sindikalna vodstva stojijo tako pred pomembno in dogovorno nalogo, saj je treba javno razpravo* speljati povsod in dovolj temeljito. V drugem delu posveta je Janko Mlakar seznanil predsednike še z ostalimi nalogami, ki jih ustava in zakon o združenem delu narekujeta sindikatom. Pri njihovem nadalj- njem delu pa je treba upoštevati dejstvo da mora biti sindikat priso- ten povsod. Ni zadeve ali akta, pri čemer sindikat ne bi zavzel svojega stališča — stališča delavcev. Ob koncu je bilo govora še o pre- majhnem zanimanju delovnih sre- din oziroma delavcev za Štipendije iz Titovega sklada. Kljub razmero- ma ostrim kriterijem za pridobitev te pravice, so v letošnjem letu v ptujski občini zaprosili za štipen- dijo iz Titovega sklada le trije de- lavci, ki se izobražujejo ob delu. Sindikati morajo vzpodbuditi delavce, da raje segajo po štipendi- jah iz Titovega sklada. V letošnjem letu je bilo v SRS razpisano kar 200 štipendij. — OM Uspela manifestacija spretnosti in prijateljstva gasilcev Slovenije Preteklo soboto, 22. julija je bila osrednja občin- ska svečanost v okviru praznovanja Dneva vstaje v Oplotnici pod Pohorjem, kjer se je zbralo tli/ a 2000 gasilcev iz vse Slovenije kot tudi prebivalcev občin Slov. Bistrica in Slov. Konjice. V tem kraju so prizadevni člani PGD Oplotnica tokrat že drugič uspešno organizirali srečanje gasilcev iz vseh slovenskih društev, da bi tako skupno prosla- vili Dan vstaje, istočasno pa postavili trdnejše temelje prijateljstva in izmenjave izkušenj med društvi kot tudi posamezniki. Letošnja prizadevanja v tej smeri so organizatorjem povsem uspela, saj se je na tem sreča- nju zbralo prek 80 desetin, tako moških, ženskih kot tudi mladinskih in pionirskih. Srečanje so udeleženci pričeli s slovesnostjo v Oplotnici, nadaljevali pa so ga s tekmovanjem v Oplotnica suhem trodelnem napadu in štafeti. Najuspešnejši so proti pričakovanju bih člani IGD IMPOL iz Slov, Bistrice. Tako tekmovalci kot tudi drugi udeleženci sreča- nja, ki naj bi postalo tradicionalno, so se skupno odpravih tudi na Osankarico, kjer so obiskali prenov. Ijeni muzej NOB, nato pa odpotovali še na kraj poslednjega bojišča legendarnega Pohorskega bata- ljona, k Trem žebljem, kjer so imeh krajšo svečanost. K spomeniku pa so delegacije položile tudi vence. Sve- čanosti in srečanja so zaključili z mitingom v Oplotni- ci. Viktor Horvat Dragocena pomoč vojakov Obiranje višen[ Včeraj so v nasadih visenj Kmetijskega kombinata Ptuj kon- čali z obiranjem letošnjega pridelka, ki je zaradi pozebe in toče v zadnjem času zelo zmanjšan. Na obratu Osojnik so nam povedali, da bodo program izpolnili z manj kot polovico. Tako bo letošnji pridelek visenj znašal okrog 11 ton. Pa k^ub temu so vodih bitko s časom, saj je toča povzročila hitro gnitje sadežev. Dragoceno pomoč so zraven brigadirjev, delavcev in Vojaki med obiranjem visenj mladih nudili tudi pripadniki naše armade, ki so se akcge udeležili v soboto in nedeljo. Vojaki so s svojimi starešinami dokazali tesno povezanost z občani in z veliko — foto 1. kotar zavzetostjo in delavnostjo obrali kar polovico pridelka. Za pomoč pri obiranju si zaslužgo vso pohvalo. L kotar PREDEN GRESTE NA DOPUST Ne pozabite na varnosti Zares prijetni so tile poletni dnevi, vsak dan je lepši od drugega in vsak dan je za nas novo doživetje. Čas dopustov je, nekateri so že osedlali svojega železnega konjička in se odpravili za veliko lužo, spet ste drugi iz dneva v dan nestrpnejši v pričakovanju tistega srečne- ga dne, ko boste za deset ali štirinajst dni zapustiH de- lovno mesto in se prepustili brezdelju. Takšno je pač to dopustniško obdobje, ki človeka tako močno spremeni. Včasih pa se zgodi da v tej pre- razpoloženosti pozabimo na svojo osebno varnost, na varnost svojega premoženja. Pomembnejša je skrb za avto, da bodo zavore v redu, da bodo delale luči, da bo avto čist, ipd. Ze prav, to mora biti, brez tega res ne gre. Ste prepričani, da medtem, ko po celo dopoldne preživite ob avtomo- bilu, ob odprtem stanovanju seveda ne bo prav tisti trenutek prišel mimo kakšen nepridiprav, dolgo- prstnež ali podobno? Ko ste za trenutek skočili k sosedi, da poklepetate o tem ali onem in pri tem pustili odprto stanovanje ste dali možnost več vsem tistim, ki iščejo takšne in podobne priložnosti, se prikradejo v stanovanje in zmaknejo, kar je pač pri roki. Tako je bilo tudi v nedeljo 23. julija, ko sta dve Rominji obiskovali stanovanja Ptujčanov, češ, če imajo kaj starih cunj ali podobnega. Vsako priložnost sta izkoristili. Tako sta občanu iz nezaklenjenega sta- novanja odnesU nekaj manj kot 30.000 dinarjev in pravočasni intervenciji miličnikov postaje milice Ptuj gre zahvala, da je občan že po 3 urah denar dobil v celoti nazaj. In kaj bi bilo, če tega miličniki ne bi izsle- dili? Seveda to ni bila edina tatvina tistega dne, vsak dan se dogajajo podobna in še hujša kazniva dejanja. Podobno je z nezaklenjenimi osebnimi avtomobili. Mudi se vam, skočite na tržnico aH v trgovino, avta se- veda ne zaklenete in sami sebi pripišite, če boste ob povratku presenečeni ugotovili, da manjka to ali ono. Zgodilo se je celo, da so na parkirnem prostoru spret- neži demontirali iz avtomobila radio, odnesli tranzi- storje, fotoaparate in druge stvari, ki so pač bile pri roki. Navsezadnje pa so takšne reči, kot v izložbi. Treba je samo odpreti vrata in si postreči. Postaja milice v Ptuju zato opozarja vse občane naj ne pozabijo na osnove samozaščite. Pri tem ne gre za bojazen pred neučinkovitostjo miličnikov, ampak za preprečevanje kaznivih dejanj. In še to. Preden se odpravite na dopust: odklopite elektriko. Najenostavneje je, da odvijete varovalke. Zaprite vodovodne pipe in odklopite anteno televizije. Seveda obvezno zaprite vsa okna in vrata. Sele potem boste na dopustu zares brez skrbi. Ob prihodu pa ne boste imeli nobenih sitnosti in slabe vesti. Torej, še enkrat, varnost pred dopustom, če želite, da bo zares pravi dopust. M. Ozmec Skupščina sindikata kmetijstva v ponedeljek je bila v delavskem domu ,,Franca Krambergerja" v Ptuju skupščina občinskega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije občine Ptuj. O delu odbora v preteklem man- datnem obdobju je poročal doseda- nji predsednik Martin Mlakar. V bogatem in strnjenem poročilu je nanizal uspehe in pomanjkljivosti, ki so spremljah delo odbora. Odbor je za dosežene izjemne uspehe prejel ,,Prvomajsko plake- to" Zveze sindikatov Jugoslavije, katero mu je izročil osebno njen predsednik Mika Spiljak. Občinski odbor Ptuj je edini odbor v SFRJ, ki je prejel letos to visoko odličje. Smernice za delo odbora za nas- lednje mandatno obdobje je naka- zal Tone Taciga. Poročiloma je sledila razprava, v njej je sodeloval vsak četrti udeleženec zbora, ki je razkrila celo vrsto zanimivih problemov, s kate- rimi se srečujejo kmetijski delavci pri svojem vsakdanjem delu in živ- ljenju. V novi občinski odbor je bilo izvoljenih 29 članov. Za predsedni- ka je bil izvoljen Tone Taciga iz KK Ptuj, za njegovega namestnika pa Ciril dr. Varga iz Perutnine Ptuj. Za delegata za skupščino in za člana republiškega odbora je bil evidentiran Drago Cater. Sledila je še javna razprava o dokumentih za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 25. in 26. oktobra v Mariboru. Dogovo- rili so se tudi o pripravah za skup- ščino republiškega odbora sindika- ta delavcev v kmetijstvu in živilski industriji Slovenije, ki bo 26. septembra v Ptuju. Drago Cater Folklorna skupina iz Pančeva JUTRI OB 20. URI NA LETNI PRIREDITVENI PROSTOR! Jutri, 28. julija pridejo v Ptuj člani folklorne skupine iz Panče- va. Obiskali bodo brigadirje Mladinske delovne akcije Slovenske gorice 78. Folkloristi so namreč prijatelji brigadirjev MDA, ki sodelujejo v sedanji izmeni in sicer v brigadi Steklar YU. Zato so se odločili, da se bodo s svojim nastopom predstavili na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju ne le brigadirjem, temveč tudi ostalim občanom. Nastopili bodo ob 20. uri, vstopnine ni. Vsak obiskovalec se bo lahko prepričal o kvalitetnem programu, s katerim se bodo predstavili folkloristi, zlasti s plesi iz svojih krajev v SR Srbiji. Zato si Je nastop vredno ogledati. Srečamo se na prireditvenem prostoru ob 20. uri! D. V. osebna kroniha RODILE SO: Darinka Firbas, Moškanjci 76 — dečka; Martina Brumen, Hum 12 — Aleša; Barbara Ses- tanj, Belšakova 2 — dečka; Irena Zorko, Vintarovci 70 — dečka; Majda Jazbec, Podlože 9 — Bošt- jana; Marija Tušek, Prešernova 12 — Alenko; Cvetka Marholt, Zi- herlova pl. 1 — Tomaža; Sonja Balažič, Litmerk 44 — Dušana; Zofija Petek, Vel. Nedelja 31 — Matejo; Ivanka Smuk, Strnišče 26 — Aleša; Milena Furjan, Kvedro- va 2 — Mateja; Angela Gabrovec, Gorca 65 — Bojano; Marija Bur- jan, Hajdoše 53 — deklico; Vida Voršič, Gorišnica 76 — Dejana; Marija Grmek, Vrazova 19, Mari- bor — Andreja; Danica Kostanje- vec, Bukovci 119 — deklico; Dani- jela Goričan, Cesta na polje 17, Slov. Bistrica — Mateja; Ivanka Vozlič, Zaraušani 4/a — Alenko; Marija Kovačič, Cermožiše 26 — Vesno; Marija Kuhar, Rotman 2 — dečka; Terezija Bratušek, Cir- kulane 43 —- dečka; Marija Pintar, Pleterje 4 — Barbaro; Klara Sedlašek, Derbetinci 14 — Marti- na; Marija Kosi, Pršetinci 4 — Zdenko; Kristina Ceh, Spuhlja n.h. — dečka; Anica Purg, Kidri- čevo 8 — Petro; Alojzija Kolarič, Krčevina 104 — dečka; Irena Skuhala, Križevci 15, Ljutomer — Boruta; Sonja Arnuš, Pacinje 39 — Boštjana; Silva Puhar, Kolo- dvorska 24, Središče — Simona; Jožefa Maroh, Krčevina 108/a — dečka; Olga Krajnc, Nova vas 11 — dečka; Marija Mesarec, Crm- Ija 16 — Roberta; POROKE: Miran Toplak, Podvinci 7 in Ana Ceh, Podvinci 15; Marjan Podjed, Pšata II in Marija Krajnc, Kranj, Savska loka 10; Alojzij Repič, Skorba 65 in Matil- da Sišek, Skorba 65; Angon Hod- nik, Gornja Bistrica 210 in Ljud- mila Danko, Slavšina 29. UMRLI SO: Ivan Majcen, Mihovci 86, Vel. Nedelja, roj. 1902, umrl 14. julija 1978; Marija Strmšek, Trniče 85, roj. 1912, umrla 16. julija 1978; Ivana Sic, Trnovci 17, roj. 1919, umrla 16. julija 1978; Marija Klep, Draženci 17, roj. 1891, umrla 21. julija 1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-106^9. Tiska ČOP Mariborski tisk. Ma podlagi zakona o obdavčevar.ju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ČRNA KRONIKA Vrhunec turistične sezone se v zadnjem času kaie tudi na naših cestah. Tako so miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov v tednu od 17. do vključno 24. julija 1978 na oijem območju ptujske občine zabeležili kar 11 prometnih nesreč. Sreča je, da do sedaj še ni podlegla nobena iz- med poškodovanih oseb, sicer pa je v nesrečah dobilo 5 oseb hujše, kar 10 pa lažje telesne poškodbe. v treh primerih so bili v nesrečah udeleženi otroci, glavni vzroki pa so tokrat: neprilagojena hitrost vožnje, izsiljevanje prednosti, in vožnja brez vozniškega dovoljenja. V dveh primerih je nesrečam botroval tudi alko- hol. Skupna materialna škoda na vseh vozilih znaša tokrat prek 326.000.__ dinarjev. TRCENJE MOTORISTOV Huda prometna nesreča se je zgodila v četrtek, 20. julija, 1978 ob 18.30 v Drbetincih na cesti IV. reda. Janez Kajnih iz Drbetinc 33 je vozil brez vozniškega izpita neregi- strirano motorno kolo proti Vito- marcem. Okoh 100 m od njegove hiše v Drbetincih mu je iz nasprot- ne smeri pripeljal brez vozniškega izpita z neregistriranim motornim kolesom Franc Kocuvan iz Rjave 21. Ker je Kocuvan pripeljal z neprimerno hitrostjo, ga je zane- slo in prišlo je do trčenja. Kajnih je spredaj na rezervoarju vozil še mladoletno C. I. iz Drbetinc. Pri trčenju so bili vsi trije hudo telesno poškodovani, na motornih kolesih pa je za okoli 6000 dinar- jev materialne škode. VOZIL PREHITRO Do nesreče je prišlo v sredo 19. julija ob 5. uri na cesti III. reda v Sikolah. Voznik osebnega av- tomobila Miran Perčič iz Varaždi- na s sopotnikoma Bojanom in Branko Benčik iz Cakovca je vozil iz Ptuja proti Pragerskemu, s hi- trostjo prek 100 km^h. Zaradi tega je izgubil oblast nad vozilom ter trčil v železniško ograjo mostu v Sikolah in po 82 m drsenja obstal na strehi v desnem obcestnem jarku. Pri nesreči so dobile vse tri osebe lažje telesne poškodbe. Na vozilu je za okoli 30.000 din materialne škode. DVOJNO PREHITEVANJE V soboto, 22. julija se je zgodila prometna nesreča na ce.sti 1. reda v Strelcih. Voznik osebnega avtomo- bila Anton Iršič iz Skomarja je vozil iz smeri Ptuja proti Ormožu. Za oiimJe pripekal voznik osebne- ga avtomobila Franjo Seremet iz Vinopotoka in ga začel prehitevati. Ko ga je že prehiteval je za njim pripeljal še voznik osebnega avto- mobila Anton Pokrivač iz Maribo- ra in začel prehitevati oba. Tako je med njimi prišlo do trčenja, pri če- mer sta dobila Pokrivač in dva sopotnika lažje poškodbe, na vozi- lih pa je za okoli 76.000.— dinarjev materialne škode. NEPAZLJIVOST VOZNIKA Do hujše prometne nesreče je prišlo tudi v nedeljo, 23. julija, ob 13.20 na cesti IV. reda v bližini Kungote. Voznik osebnega avtomobila Ja- kob Lašič iz Marjete je peljal proti Kidričevemu. Okoli 500 m iz vasi Kungota je dohitel skupino treh pešcev, ki so na desni strani drug za drugim porivali ob sebi kolesa. Voznik je v tem času začel iskati postajo na avtoradiu ter bil seveda nepozoren. Pri tem je trčil v vse tri pešce in jih zbil v obcestni jarek. Tako so dobili lažje telesne poškodbe Vilko Sagadin iz Prepolj, Neža Majhen in Milena Sagadin, obe iz Prepolj. -OM vreme do nedelje 6. avgusta 1978 Zadnji krajec bo danes ob 23.30, mlaj pa prihodnji petek. Napoved: V naslednjih dneh bo povečana oblačnost in posamez- ne plohe. V nižinskem svetu bo dnevno po 10. uri vroče. Nadaljnji izgledi: od 5. do 15. avgusta bo sončno in vroče. . Alojz Cestnik