Izhaja vsak petek Naročnina znaSa: celoletna. . . K — poluletna . . K 2*— Četrtletna . . K 1"— posamezna štev. 10 vin. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. Štev. 1. Naša Moč M lHHH Glasilo sloveni Uredništvo in nprav-ništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovoru. slovenskega delavstva V Ljubljani, 1. decembra 1916. Leto XII. Pozdrav Njega Veličanstvu cesarju! Tvoj decl od nas pred šest sto let Prejel jc v last ta kraisni svet; In te mogočne svieite zveze Razdrle niso viher jeze, Razrahljal ni je časov tek, Le krepčal jo je vek na vek. Pač mnog je ljut vihar divjal Po poljih naše domovine; A narod naš ni trepetal, Ni v vernosti omahoval Do carske rodovine. Le vprašaj gore, dolie, griče, Zvestobe naše vsi so priče; Glej mesto, grad in trg in vas, Povsod udanosti dokaz! Poglej na davna polja bojna: Na dnu krvavih teh grobov Krdela hrabra spe nebrojna, To čete Slave so sinov. Za dede Tvoje in očete So lile .kri te hrabre čete. Pač so zasuli dede v grobe, A njih krepost zamrla ni; Njih hrabrosti in njih zvestobe Ponosni dediči smo mi. Le glej bojišča naših dnij, Tam za Te mi smo lili kri. Dunaj, 27. novembra. Cesar je izdal sledeče povelje armadi in mornarici: Hočem, da se prišteva Moj prvorojenec, ki Mi ga je darovala božja Milost od zdaj naprej Moji vrli junaški vojni sili in ga imenujem vrhovnim imejiteljem Mojega pešpolka št. 17, ki bo od zdaj dalje nosil ime »Cesarjevič«. Dunaj, 24. novembra 1916. Karel. Zapustil bojno si polje Se vrnil v stolno mesto, Da z roko lajšali bi solze In illjudstvo vodil zvesto. Pozdravljen sredi carskih vrat, Oj svetli car, oj mili car, Pozdravljen nam stotisočkrat, Naš oče in vladar! Pozdravlja stari Te Triglav, Pozdravlja bistra Sava, On ded pravečen, čvrst in izdrav, In ona živa, zdrava! Pozdravlja Te Proslavlja Te Trigilava siva glava In hči mu, bistra Sava. Pozdravljen sredi carskih vrat, Pozdravljen car stotisočkrat! Ta krasni svet, ta vrli rod Pač »late vreden je usode Od Tebe, carski naš gospod, Naš rod naj zlate dni d obode! Zaupno kot na dede sled Na T6 mi vpiramo pogled: Osreči, mili car, osreči Naš narod Te srčno ljubeči, Da srečen rod naš in naš svet Slavil Te bo še poznih let. A mi zdaj prisegujemo, Da radi Ti žrtvujemo ‘Blago in kri. Če vstal bo spet vihar srdit, Le naj hrumi, le naj besni, Rešilni meč, hranilni ščit Ti bomo mi. Srčno mi planemo na boj In zmanemo sovražni roj, Pojoč sred bojnega viharja: Rog živi dom, Bog živi carja! Cesarju Karlu I. Zadnja številka letnika XI. je prinesla čitateljem tužno vest o smrti cesarja Franca Jožefa I. Uvodna stran je bila posvečena Njegovemu spominu. Prva številka »Naše Moči« v XII. letniku prinaša pozdrav novemu vladarju, novi zvezdi vodnici avstrijskih narodov •— Njega Veličanstvu Karlu I. Čudovito naključje! Ali naj nam bo pomenljiv simbol? Bilisk svetal v težkih dneh? Želimo si in upamo vsi, da mora priti nanovo sličen in še veličast-nejši trenutek prej ali slej, kakor ga opeva v vzvišenih glasovih — goriški slavček, Simon Gregorčič 1. 1883. Umrli presvetli cesar je tistega leta z blagopokojno svojo soprogo cesarico Elizabeto stopil prvič v našo sredo v trenutku, ko je ves slovenski rod slavil šeststoletnico združenja svojih po- krajin pod habsburškim žezlom (Albreht I., 1282—1308). Tiste dni so vriskala zvesta naša srca po vsej širni domovini, zlasti kranjski vojvodini. In dvignil se ji& goriški pevec in zapel v čast Najvišjega gosta — himno o lepoti slovenske domovine in zvestobi Slovencev do smrti od nekdaj in za vekomaj : »Le glej bojišča naših dni, Tam z d Te mi smo lili kri.« Ali se ni do pičice obistinila poetova prisega: »A mi zdaj prisegujemo, Da radi Ti žrtvujemo Blago in kri«? In ali ni povsod in vedno v najhujših odločilnih bojnih metežih odmevalo v dejanju in v srcih in iz ust: Srčno mi planemo na boj In zmanemo sovražni roj, Pojoč sred bojnega viharja: Bog živi dom, Bog živi carja!«? Kako krvavo pisana je povest najmanjšega v Tvoji monarhiji, o presvetli cesar! Kako res pojo naši zvonovi širom cele slovenske domovine, v prvi vrsti — kranjske vojvodine. In težko resni, žalostno doneči so glasovi še živečega našega pesnika velikana: »Hotel nekdaj sem, da bi se razširila, da bi razpela svoji krog čez zemljo — glej, in zdaj vidim: silna, brezna e j n a s i, v daljo kot seme razsipaš svoj plod.« Przemyslany, Grodek, Karpati, Dnjester ves krvavi, tirolske in italijanske strmine, Oslavje, Podgora, Do-brdobska krševina ... To so naše neme, a do neba vpijoče priče, kako umirajo junaki naših planin in naših ravnin od Murskega polja do soških vrtov, kako umirajo tisti sinovi, katere opeva poet v svoji »Dumi«: »Pa so ramena in pleča kot s k a Ji e , tilnik — nalož-i mu breme, nasilnik — nosil ga bo in ne bo se k r i -v i 1 ; pa so srca tiha in močna — njihov ponos je brez besed; pa so možje — kot da se niso rodili iz matere, kot da gor^m se iz bokov izvili so.« To so tisti naši fantje in možje, ki si jih Ti, presvetli vladar, pred vsem Skopuh. II. Conscience. Na pustem Samostanskem dvoru je bilo popolnoma drugače. Tako pusto in dolgočasno je bilo v hiši odkar je Cecilija odšla. Kmetje, ki so delali na polju, tudi po dva dni niso videli odpreti vrat. Bali so se skrivnostne hiše z razpadlimi stenami in s pobitimi šipami. Le najsrčnejši možje so se upali zvečer hoditi mimo hiše. Stric Jan že dvakrat po vrsti ni prišel v nedeljo v oerkev. Vsakemu, ki je vprašal Tisa, kaj da je ž njim, je rekel, da leži doma, ker ga muči protin. Če so tudi vedeli, da je starec prejšnje čase večkrat bolehal na tej bolezni, le Tisu niso verovali. Zanimali se pa le niso posebno, ker so starca radi njegove skoposti sovražili. Le Cecilija se je zanimala zanj. Britko je plakala, ko je slišala, da je bolan. Sredi tedna zgodaj zjutraj je bilo. Tis je sedel v Samostanskem dvoru pred ognjiščem, na katerem je pla- svetom, posebno pa v zagovor in priznanje največje, najplemenitejše naklonjenosti sam ovekovečil s svojim prvim cesarskim poveljem — armadi: »Cesarjevičev! fantje in možje.« To je nam, hladilo in zadostilo težki rani, kakor ga ni nihče mogel pričakovati. Saj smo tako majhni . . . Tvoja beseda grmi velevajoče po vsej monarhiji: »Prvi in izbrani, izvoljeni vseh večjih, močnejših, vplivnejših narodov!« Hvala Ti za tako odlikovanje — s prvim činom vladarske svoje preudarnosti! Pojoč — so in bodo branili prestol, bodo Tebe in najdražje Tvoje — cesarjeviča. Saj si želiš v visoki svoji vladarski pesmi »dela mirne obnovitve in pomladitve, da zasine doba notranjega raz-cvitanja, povzdige in ojačenja.« (Manifest.) Verno, da Ti je blagor vseh pri srcu: »Storiti hočem vse, tl a čim p i’ ,e j odpravim grozote i n ž r -t v e vojne, da Svojim narodom vrnem težko pogrešane b 1 a - polal precej dober ogenj. Na ražnju je pekel precej velik kos mesa; od časa do časa ga je namakali v krožniku s sirovim maslom. Ko je spekel pečenko, jo je nesel Tis na mizo in se zadovoljno režal, ko jo je jedel. Krožnik in kruli je zaprl na to v jedilno omaro, skrbno si obrisal usta in se nato mirno usedel k ognjišču. Z vilicami je poizkušal, če je že kuhana zelnjava, ker še ni bila, je godrnjal: Kosilo strica Jana je res izvrstno. Misli, da ga bo ozdravilo kakor kako domišljavo dekle pričakuje, da se pusti želodec varati. Kdo li je bil tisti osel, ki je izdal knjigo, iz katere črpa svoje recepte? Cikorijne koreninjice in koprive naj podele starim udom nove moči! Koprive naj bi iskal, da bi opozoril ljudi. Druga zelenjava je ravno tako dobra. Še na smrtni postelji skopari! A kaj meni to mari! Saj nisem tu, da ga oviram, če' poizkuša, da živi brez jedi: dobro! Čim preje se tega navadi, tembolje! Začetkoma nisem niti gosti miru, čim bodo dopuščali to |č' a s t n la, šega o r oi ž j a , življenjski pogoji Mojih držav in njunih zvestih zaveznikov in t r m a naših s o) v r a ž -ni k o v.« Zaupamo popolnoma Tvoji vladarski obljubi: »Svojim narodom hočem biti pravičen in mil knez. Spoštovati hočem njihove us tal v n e svobode in druge pravice in skrbno čuvati enakost pravice za vse. Neprestano se bodem trudil, da bodem pospeševal nravstveni in dušni blagor Svojih narodov, da bodem ščitil svobodo in ir c d v Svojih državah, da bom varoval vsem prebivajočim udom družbe sadove poštenega dela.« Tako se glasi slovesna Tvoja beseda ob velevažnem zgodovinskem trenutku celokupne monarhije, ko mlade roke jemljo krmilo držaJvne ladje. Tvoj program je in ostane i naš program: Zvestoba, enakost pravice za vsie, varstvo sadov poštenega dela. To je komentar gesla vladarske Tvoje hiše: »Iustitia fundaimentum regnorum!« Zvestoba načelom v dejanju, enakost pravice za vse in povsod in varstvo poštenega dela in poštene volje: to hočemo v novem lietniku odločno in vedno poudarjati, ker vemo, da se bliža tisti osodepolni trenutek, ki odloči — usodo narodov. Torej tudi našega — Krpama! Trdno upamo, da borno res peli v bodoče: »Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, Jim milši zvezde kakor zdaj sijale, Jim pesmi bolj sloveče se glasilo« in da za veke mine slalra naša bol: »Obložile očetov razprtije S Pipinovim so jarmom sužno ramo; Od tod samo krvavi punt poznamo, Boj Vitovca in ropanje Turčije.« pričakoval, da bo to še tako dolgo trajalo, a njegovo življenje je tako trdovratno, kakor življenje kake mačke.« Strmel je nekaj časa v ogenj, nato je počel misliti. Še resnejši je postajal njegov obraz; šepetal je: »Da, tako trdno je njegovo življenje, kakor kake mačke. Kdo ve, koliko časa bo luč še gorela. Sedim in se norčujem kakor norec in prodajam lisjakovo kožo, ko še lisjaka nisem ujel. Najemnik Klaes mi je danes zjutraj pripovedoval, da sta vprašala učitelj in župnik, kako se godi starcu. In še ta babnica, ki povsod klepeta, le ona jo kriva, da me kmetje ne trpe. Dvajset korakov nisem šel danes zjutraj od hiše. a že je stala beračica in me opazovala. Ne vem ničesar, a bojim se, da mi lahko beračica še marsikatero na-gode. Kaj če prideta enkrat učitelj in župnik sem in zahtevata, naj ju peljem k stricu Janu? Oporoko imam, glavni dedič sem, to vsaki ve, a kdo ve, kako bi lahko še na starca vplivali. Posebno župnik, hm_________ Dualizem — splošno priznan. V Avstriji se je nahajala vrsta politikov, ki se je iz prav upoštevanja vrednih razlogov ogrevala za strogo centralistično združenje vseh sil monarhije in ki se je le s težavo mogla uži-veti v misel, da bi naj obstojali na tej in oni strani Litave dve posebni državni obllasti. Toda ta rod je preminul in zadnji zagovorniki, ki so se ga oklepali, so čuli še v grob grmeti marsikatero krepko jezno in zasmehljivo besedo. Mi moderni Avstrijci ne mislimo tako hudo o teh starih Avstrijcih, ker lahko doumevamo in čutimo domoljubne nagibe, ki so jih pri tem rodili. Ali oni in njihova življenjska vsebina so za nas današnje politike mrtva in pokopana stvar. Dualizem ne tvori za nas nobenega vprašanja več, je pač vsakemu »d a« i n »n ie« odtegnjeno, k o n -č n o v e l j a v n 'O (p o 1 i t i č n o dejstvo. O tem ni med avstrijskimi strankami nobene razlike v naziranju. Daši sicer pri- nas vlada pisana raznoterost narodnostnih in političnih programov, vendar pa vlada v brezpogojnem priznavanju državnopravnega razmerja med to in enostransko polovico absolutna edinost.« — Beležimo to absolutno edinost in počakajmo razvoja, ki modificira to brezpogojno- priznavanje. ; Avstrijo je spravila svetovna vojna sila v tir — razvoja. Mogoče je bilo treba toliko krvi, da priklije post tot discrimina rerum bridko drago spo-znanjie-, v kateri smeri edinole mora iti njen razvoj, da se prikaže prerojen ptič tenis. Upamo, da logika naravnih zakonov prinese vkljub trdoglavim kalinom — »Novo Avstrijo«, Avstrijo vseh in ne samo dveh narodov v smislu tistega lepega teoretičnega programa vseučiliškega profesorja Brockhauscna na Dunaju ob pričetku lanskega novega leta. Pa o tem še. # Sloga v kranjski S. L. S. Dne 21. t. m. je zboroval izvršilni odboi' S. L. S. Načelnik S. L. S. je dejansko umaknil; svoj predlog glede izključitve poslancev dr. Kreka in Jarca. Zborovanje izvršilnega. odbora je izzvenelo v sporazum, slogo. Opozicija, kakor tudi vodilni krogi v stranki, so bili mnenja, da bi bil razdor v stranki v sedanjih težkih, važnih in o d g o v o rnih časih zal slovenski narod poguben. To je bila. vodilna misel — in nccessariis unitas — ko je potrebna skupnost, edinost, — ki je dala pečat vsemu zborovanju. Cenimo veliko požrtvovalnost, samozatajevanje in idealizem onih naših ljudi, ki stoje tudi po sprejetem novem poslovniku strankinem res s celim srcem in z v s o duš o- 11 a r e s n i č n o p r a v i n a š i i d e j i globoke k a t o 1 i š k o-narodne ideje in demolkra-tizma in vedo, katera pot je prava. V tem za naš narod velevažnem zgodovinsko odločilnem momentu pozdravljamo edinostV S. L. S., ki je najmočnejša stranka na Slovenskem in ki nosi zato glede na bodočnost našega slovenskega naroda veliko breme odgovornosti. Opozarjamo pri tem, da se je pri posameznih vodilnih krogih večkrat grešilo v prašainjih naše narodne, verske in demokratične ideje. Tu ne smemo nič govoriti, — »križ čez vse!« —; ampak tukaj je treba samo eno — errata corrige — kar ni bilo prav — popravi! Znak plemenitih duš je, da se zavedajo, kalko so grešili, jo pripoznajo in tudi p o p r a v i j o-. Imamo sedaj ožji odbor v stranki, ki nam daje nekaj nadc in upanja, da dobimo v stranki zopet parlamentarno življenje, ki je temelj vsake resnično novodobne demokratične vlade. Ivdor bi hotel orati v poostrenem absolutizmu, ta ne bi poznal, ali pa ne bi hoteli poznati naših katoliško-narod-nih, demokratičnih načel . . . Zavedajmo se velikega cilja, za katerega dosego je s t r a n k a 1 e okvir in sred s t v o. Cilj pa je in ostane: udejstvitev kulturnega programa slovenskih katoliških shodov. Želimo, da se bodo upoštevala temeljna načela naše stranke — globoka vera, ljubezen do naroda, demokratični naš ustroj — vsa naša vodilna strankarsko politična nit. Vsaka kršitev tega načela in tudi absolutizem: — bi pomenila razdor in mogoče tudi razpad stranke. To naj ostane dobro v zavesti tistih, katerim je dana oblast v roke. V tem smislu pozdravljamo edino, močno, veliko kat. u a r. de m o k r a t i č n o S. L. S. Novičar. Pogreb rajnega cesarja, Franca Jožefa I. je bil 30. t. m. na Dunaju veličasten, sijajen. Dokazal je kako so rajnega cesarja vsi narodi ljubili in spoštovali in mu ostali zvesti tudi preko groba. Novi naš cesar Karel bo prisegel na ustavo v navzočnosti obeh zbornic državnega zbora. Kronan bo decembra kot ogrski kralj v Budimpešti. Državni zbor bo, kakor vse kaže, pričel kmalu redno* delovati. Vlada je že ukazala, naj se izseli Spital iz državnega zbora. V Nemčiji bodo- predložili državnemu zboru postavo »domovinske službe«; ki je podobna naši postavi o vojnih dajatvah. Herve, nekdanji pristaš miru, zdaj najhujši vojni hujskač v Franciji, že zahteva, naj sfledi tudi Francija zgledu Nemčije s podobno postavo.. Nemška vlada dela na to, da se nova postava uveljavi že 1. januarja 1917. O miru se zdaj precej piše. V Rimu zelo občuje španski poslanik s sv. očetom. Pravijo, da se sv. oče, španski kralj Alfonz in predsednik Združenih držav Wilson živahno posvetujejo, kako bi bilo mogoče spraviti vojskujoče se države. Angleški vojni hujskači, to so taki ljudje, ki jih vojska bogati, so razljučeni, ker se Američani zelo zavzemajo za mir. Odstopil je nemški državni tajnik zunanjih stvari Jagow. Zdaj med ministri, ki so vodili zunanje posle tistih držav, ki so zapllenete v svetovno vojsko, ko se je vojska pričela, vodi le še angleški zunanji ministri Grey zunanje posle; kar bo pač državnikom, ko se. bodo enkrat vsedli k zeleni mizi, zelo olajšalo delo, ko se bodo pogajali o sklepanju miru. Z bojišč. Na francoskem in na laškem bojišču ni bilo živahnejših bojev. Močno se pa bijejo v Rumuniji in v Macedoniji. Armade osrednjih velesil so prikorakale na vlaško ravan čez Transsilvanske planine in čez Donavo in, kakor vse kaže, hite proti glavnem mestu Rumunije: iBukareštu. To mesto so že enkrat, namreč 1. 1854 avstrijske čete zasedlle. V Macedoniji so se bile večje bitke, napade nam sovražnih armad so naši zavezniki odbili. V Karpatih so pričeli napadati Rusi. J. S. z. Lep uspeh je doseglo naše strokovno organizirano delavstvo v Tržiču. V Rozinovi tvornici so zahtevale delavke, naj se jim izboljšajo plače. Tvrdka je ugodila tisti skupini delavk, ki so prosile, naj se jim plače zvišajo; pravično bi pa le bilo, da tudi ostale tvornice črevljiev v Tržiču svojemu delavstvu pliače izboljšajo. Saj ravno v vojski delajo tvornice črevljev velikanske dobičke. Beležimo tudi, da so razne veletvrdke v Tržiču darovale velike vsote občinski aprovizaciji. Glavobol .je zlo, ki se vedno povrača. Kogar muči ta nadloga, lahko računa z bridko resnico, da se bolečine v dobi osmih ali štirinajstih dni, treh ali Štirih tednov zopet povrnejo. Pojavljale se bodo pa zato, ker je glavobol ponavadi živčno trpljenje. Če so torej bolečine nastopile, se lahko ubranimo njih povračanja samo, ako ojačimo in pomirimo živce. Mnogo tisočem od glavobola preganjanim osebam je pri tem izborno služil Fellerjev blagodišeči, živce pomirjajoči, bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elza-fluid«. Glavobol izvečine odstrani takoj in za-brani, da bi se povrnil. Kdor na izprehodih, potovanjih na prostem hoče imeti pri roki ta-kaj učinkujoče sredstvo, naj bi Fellerjeva stogla proti migreni vedno nosil v žepu. Ako je glavobol posledica slabe prebave ali zaga-tenja, uživajte Fellerjevo voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elza-kroglice«. Pruedvojne cene: 6 škatlic stane 4 K 40 vin. franko, 12 steklenic Fellerjevega »Elza-fluida« (i kron franko, 1 stogla proti migreni zraven pridejan 1 K. Naroči se naravnost pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 264 (Hrvatsko). (®) Glasnik Avstrijske krščanske tobaine delavske sveže. Tobačne delavstvo v okrilju »Avstrijske krščanske tobaične delavske zveze« bo pomolilo v sredo dne 5. decembre za nepozabnega rajnega cesarja Fratnca Jožefa I. V križevniški cerkvi bo ob 6. zjutraj črna peta sv. maša z biljami. TobaiSno delavstvo s© vabi, naj se sv. maše zadušnice častno udeleži. Težave. »Frankfurter Zeitung« poroča 15. nov. z Dunaja: Prebivalstvo le z malim zaupanjem pozdravlja nov prehranitveni urad. Reformo je prejšnje ministrstvo toliko časa zavlačevalo, da so zdaj po spravljeni letini velike težave pri rekviziciji. Boj za vodstvo urada je tudi pod sedanjim kabinetom odprl takoj globok pogled v uradni ustroj, da je nezaupnost docela umljiva. Uradu podeljene pravice presojajo sicer prav ugodno in tudi pre-zident Hakstein velja za izbornega organizatorja, težave pa tiče na političnem polju. Vprašanja o prehra-nitvi ni nikakor možno razrešiti, ako se prav trdo in brez obzira ne stopi proti najmogočnejšim interesnim skupinam, bankam in veleposestvu, ako se ne omeji lastninska pravica. Ker je Hockstein podrejen ministrskemu predsedniku, pade boj proti nesocialnemu početju gotovih vplivnih čini-teljev končno le v roke dr. Koerberja, ki bo seveda imel v ljudstvu tako oporo, kakor še nikoli poprej. Magistratni svetnik dr. Ehrenberg je 17. t. m. poročal na konferenci načelnikov dunajskega magistrata, da se je od 7. t. m. preskrbovanje s krompirjem zopet poslabšalo. Od 283 vagonov, ki jih je obljubila vlada za dnevno oskrb, jih je prišlo zadnjih deset dni a dan le Getrtina ali petina, istega dne pa samo — 20 vagonov. »Grazer Tagblatt« 21. nov. poroča, da je zopet nastopilo pomanjkanje krompirja. Vreme in dovoz sta vzrok. — Iste tožbe se čujejo iz 'Maribora. V Monakovem je velika težava s krompirjem, kakor poročajo »Miinchner N. Nachrichten«. — V budapeštanskem okrožju pa je radi pomanjkanja kave prepovedana črna in bela kava. — S soljo in petrolejem je tudi od cine do dne vieičja težava. Na Dunaju imajo le tretjino potrebne množine petroleja. — Iz Gradca in z Dunaja se oglašajo dalje tožbe, da je kruh postal znatno slabe j ši. Človek bi mislil, da se danes res le banke prav dobro počutijo. Kaj še! 19. t. m. je prehranjevalni urad, ogrski namreč in ne avstrijski, zasegel v javnih budapeštanskih sklladiščih in pri raznih spedicijskih firmah navrhano množino sarin. Gre za en milijon škat-ljic, ki so s e bile podraJžileod 60 v. na 3 K 60 v. Policija jie, dognala, da je bilo 10.000 zabojev last teh bank: Ogrsko-češke industrijske banke, An-glo-avstrijske banke, tržaške filialke Prometne banke. Prometne banke in Ogrske trgovske kreditne banke. Vložili so proti njim tožbo radi navijanja cen. — Upamo, da ne bo prehudo. — V ljubljanskem občinskem svetu 28. t. m. je podžupan dr. Triller povedal, da Ljubljana ne dobi moke in drugih živil. Župan in podžupan sta, kar je popoitnoma upravičeno, prosila, naj se na prebivalce pomirjevalno vpliva. Reklo se je, da Ljubljana trpi pomanjkanje, ker mora Kranjska preskrbovati -Trst, Preski*ba z živili je posebno zdaj silno važna reč; ne verno, zakaj je zdaj v Ljubljani tako slabo preskrbljeno za živila, to pa vemo, da je ta teden dobil na Dunaju vsak pol kg moke, kakor tudi prejšnji teden. Vemo tudi, da dobivajo v Gradcu po četrt kg molče. Zakaj je v Ljublljani tako slabo preskrbljeno za živila, je reč, ki jo ne preiskujemo; a zdi se nam pa le, da je gospoda na ljubljaJnskem magistratu, ki je prevzela aprovizacijo, premalo agilna in da se zanaša preveč na se, mesto da bi poiskala stika, recimo tudi z našim državnozborskim klubom. Sila kola lomi, gospoda, če tudi aproviza-cija, kakor pravite, ni politikum. In ker ni politikum, se tim lažje obrnete LISTNICA UREDNIŠTVA. Uvodna pesem S. Gregorčiča ob priliki cesarjevega obiska 1. 1883. je uvodoma in na nekaterih mestih drugod malo premenjena, kar pa nič ne tiče pesmi same. Toliko v pojasnilo radi principa — poštenosti! KRIVDO da bi pustili hirati otroka ali drugega trpina, noče nihče prevzeti na svojo pest. Slabotne, shujšane in bolne otroke okrepi takoj Fellerjevo pristno ribje olje, kajti ono jih ojači in napravi odporne proti boleznim. Malokrvni, žlezasti otroci in odrastli ga radi uživajo, ker je popolnoma brez okusa in duha. Doječe matere imajo po zaužitju tega olja veliko mleka za dojenčke in postanejo krepke. Čisto in res pristno olje najboljše kakovosti ima jo izjavi več zdravnikov prednost pred vsemi mešanicami in emulzijami, ker vsebuje več učinkujočih tvarin. Predvojne cene: 2 steklenici za 5 K poštnine prosto razpošilja E. V. Feller, dvorni lekarnar v Stubici, Elza trg št. 264. Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliike Tiskarne. Najboljša in najcenejša zabava v Ljubljani Je v v deželnem gledališču. Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo I Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago. Oddaja na debelo 1 Za Ljubljano in okolico jc otvorila mesnico v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi specerijsko trgovino na Dunajski cesti štev. 30. Kdor pristopi kot član h ..Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini. na naš državnozborski klub... t c E n i •M * £ Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kal