____ 285 ____ Znanstvene stvari. Radomljska dolina v starem veku. Arheologični opozori. Naša draga domovina skriva na Bvojih hribovih, vrhuncih gora, krmuijah, ponikvah in dolinah toliko množino zgodovinskih zakladov, kakor jih malo drugih dežel pokazati more; škoda le, da so se domoljubi do sedanjega časa tako malo brigali za te vsakako zel6 znamenite zaklade. Krajnska*) dežela je bila za čas vladanja Rimcev, kakor znano, moat med srednjo Evropo in Italijo. Vsa kupčija in ves promet iz severovzhoda v Italijo in iz Italije na severovzhod je nedvomno šel čez Krajnsko skozi soteske staroveškega Adransa (sedaj Trojane), ker je radomljska dolina prvo ležala na meji gornje Panonip, pozneje po podaljšanji Italije do gore Adrans pa Italije in Norika, kakor je iz zgodovine znano. Zato je razvidno, da je bila ta dolina uže v starodavnih časih naseljena in obitavana. Za raziskovanje te doline in sotesk si je brez ugovora prof. Muliner najveee zasluge pridobil, a tudi on ni mogel dalje priti, kakor da je raziskal okolico Troj&n ter blizo Brda pri Podpeči dvoje trdnjav našel: Gradišče namreč in pa rimske šance med Trnavo in Kompoljem. Lansko leto pa je bil po meni na Blagovico kot rimsko caselišče opozorjen; zato tudi v njegovi knjigi „Emonaa ne najdemo tu navedenih krajev, kakor le Trojane, Rimske šance in pa Gradišče. To dolino, Trojane itd. pa sem jaz uže dve leti po knjigah raziskaval, in enekrat še posebej jo oziroma topografičnib pozvedeb obhodil. Naj zatorej tu opišem tiste stvari, katere so prof. Mullnerju neznane in po katerih znanji se bo dala nova misel o nekdanjem na-seljenji in poobitavanji teh krajev izvoditi. Rimska cesta od „Savo fluvio" (savski most) je peljala proti Trzinu; tu seje baje razdelila v dve cesti (kakor dandanes): ena je peljala čez Vir pri Dobu, „kjer je kraj iz stare dobe znan po iznajdbah", in od tod naravnost na Gradišče pri Podpeči; druga cesta pa je vodila proti Kamniku k zdaj velikim razvalinam pod zemljo med Mengišem, Kamnikom in Holmcem itd., in to bi bil kraj „mutatio ad quarto decimo", kakor se je po rimskih miljah spričalo. Ai zdaj nastane vprašanje: je It mogoče, da bi bili ti tako praktični Rimljani, ki so vedno najkrajše poteze cestam iskali, si tu nepotrebno in neopravičeno, v popoino neverjetni triogeloik podvojeno daljavo naredili?**) Jaz menim, da ne, ampak da je od štirnajstega miljskega kamna peljala skozi kamniško ožino v K a m n i k = m o t-niško dolino. Da je Kamnik uže za čas Rimcev naseljen bil, nam kaže ime Sutna (posuto zidovje, po-drtina), — da pa je tudi dolina naseljena bila, to nam uže Valvazor pri hribu Juvanek izpričuje. Morebiti se je prof. Mullnerju posrečilo še kaj več najti. Cez Gradišče pri cerkvi sv. Marjete peljala je tovorna pot na sever čez potok Radomlje, in se je severno 5 minut od sedanje ceste na vzhod zavila na rimske šance na hribu Kopa na meji Trnave in Kom-polj,***) od tod na Koren o (ki se je v starih listinah *) Pisavo ,,krajnska" namesti ,,k ran j ska" potrjuje mi veljaven jezikoslovec, kajti okrajšek je besede ,,krajinska4' = Krajinsko, Marchland, in k raj ni se v kra-nji predelavati ne sme. Pis. **) Nikdo naj ne misli, da si osvojam kritiko pisati proti velecenjeni knjigi ,,Emona1', kajti preveliko je moje spoštovanje do moža , ki je po svoji učenosti priznanje učenega sveta si pridobil; le za dolžnost si smatram, pri vednostnih raziskavah dvomljive stvari odkritosrčno razjasniti po svojem mnenji „sine ira" le ,,cum studio". ***) Rimske šance na Kopi pa izvirajo uže iz predrim-skih časov, kajti tu so okoli leta 1820. našli barbarično čelado in take denarje, katerih ni nikdo poznal; čelada je prišla pozneje iz Cerarjevega vodnjaka iz Lukovice v muzej, in 29. julija sem g. Dežmanu razložil, kje da je najdena bila. Pis. ___286 ----- „Wurzen" imenovalo)^ dalje čez Gabrovnico na Pi-šanjevico v fari Cešnjice; tu bila je po pripovedo vanji ljudstva ena tovorna pot od Smartna (Kamnik, raotniška dolina) gori peljala, in katera je se v rabi (Čas mi ni dovolil vsako stvar samemu pregledavati), in ko se je na Pisanj evici s prejšnjo združila, je vodila na vrh hriba Rakitovec nad čeanjisko farno cerkvo, kjer je gradišče v velikosti precejšnjega ka-stela z vidnimi, toda z zemljo pokriti eni in travo poraščenimi razvalinami. Tradicija pripoveduje, da je nekdaj tukaj „posta<< bila........od todi je peljala tovorna pot pod vrhovi hribov (imena tu izpuščam) čez blagoviško in čez se n to a vaidsko župnijo na vrh Sipka in čez ,,Grobove" doli na Trojane. Ta pot je še zdaj zarad kratkosti v rabi. Ta tovorna pot pa se mi ne zdi edina in glavna, kajti glavna cesta je sla iz Trn a ve po dolini Radomlje čez Krašnjo, Blagovico, na Učak in Trojane v Zid je. Prof. Mulinerja*) opozorim na staro, široko, enako sedanji delano in pod njivami skrito (baje da —) rimsko cesto v Krašnji, da naj se izkoplje in preišče (ovinkov se ogibajoča in trdo delana cesta mi je odmah sumnjiva postala). Razun omenjene ceste ima Krašnja v kraju Kraj-nobrdo eno staroveško gradišče na meji blagoviške in krašnjiške fare; za en lučaj kamna od tega pa je (na Ajdni) kmet ,,Ajdnar" imenovan, torej tudi to še Čaka preiskavanja, da se izvč, je li rimsko ali predrimsko to gradišče, in če ni sledu kakega starega pota ondi. Iz Krašnje, kjer bi se težko več kaj dalo najti, ker za cerkvijo doli pritekoča vodica vedno oni kraj močno nasiplje, stopimo v Blagovico. Prvo, kar nas tu more pozorne storiti, je to, da je od „Vzideha do blagoviške (Piskarjeve) njive ,,v zi-dovji" natanko 6 rimskih mil po Peutingerjevi karti, to je, 3l3/5 kilometrov v Blagovici, 39 na Trojanah in dobrih 40 kilometrov v Ziden pri Trojanah od Ljubljane, kar da 6 rimskih mil. (Primeri to v Miillnerjevi knjigi „Emonau str. 85.) Tudi ljudstvo izpeljava ime kraja po historični tradiciji, da se zato Blagovica imenuje, ker je tukaj nekdaj ,,zaloga blaga" bila. Ta etimologija se da razlagati po kupČijskih in speku-lativnih Juljejcih, kateri so pri svojih čolnih stacijah zaloge blaga imeli, s katerim so kupčevali. A ne samo ta njiva, katera uže po besedi „v zidovji" kaže, da je bilo to zidovje veliko, ker to pomeni to, kar „v sredi zidovja", ampak 1 kilometer više ravno v tej dolini je zopet veliko zidovje kakib 50 — 60 korakov cd vsake strani v štirjak. Tu se je okoli leta 1852. bel obdelan, 1 meter od vsake strani v štirjak mereči kamen našel, pa za pozidave prodal. Ali so bile črke na njem, tega ne ve več lastnik njive (stari Jerin) povedati. Razun tega so se Čudno narejene posode izkopale, pozneje razbile in pogubile. Pred mnogimi leti se je v Blagovici pri Krivioovem kozolcu zidovje nekje na njivi zasledilo, pa ne dalje zasledovalo. Med kilometerkamnom 30—31 je Gradišče iz stare dobe v ravno tej blagoviški dolini na eni krmulji. Po teh mnogih spričalih je pač razvidno, da bo treba Blagovico natanko preiskavati, Če se bo hotelo konečno lega čolne štacije ,,ad Publicanos" določiti. S tem mislim, da sem nekoliko pojasnil o zgodovini teh krajev podal, katera bodo jako upljivala na daljne preiskave. Naj mi bo še to dovoljeno opaziti, da ime „Gradišče" je poimenovanje mesta (Statte), ker je vtrjen kraj, grad = kastel, stal; grad, gorod ja še danes imč takim krajem, ki bo s zidovjem obdani in *) Ta spis je bil oddan pred znanjem preetavljenja prof* Mulinerja vredništvu „Novicu. vtrjeni iz prejšnjih časov na Jugoslovanskem in v Rusiji* Grad pa je pri nas to, kar Kaste 11, Burg, Schloss od tod se kraj, kjer je tak grad stal, imenuje Gra-' dišče. Ker pa kraj in dolina z imenom Trna v a leži na jako močvirnem kraju, da, skoro bi se reklo na močvirji — zato razvidno bode vsakemu, da nima z „Dornstattea nobenega sorodstva, nego, ker leži med dvema trdnjavama Gradišče in šance, menim, da naravnost tr(d)ojavo pomeni in da je bil tukaj zapadni, na Trojanah pa vzhodni zatvor dolioe Radomlja. (Konec prihodnjič.) ----- 300 ----- Znanstvene stvari. Radomeljska dolina v starem veku. Arheologični opozori. (Konec.) Ravno tako je poatal kraj „mutatio ad quarto de-cimo" dvomljiv, ker se je pred radomeljsko coino štacijo in Trojanami imenoval. Že zgorej sem omenil, dane razumem, zakaj bi si bili v cestnih progah toliko hvaljeni Rimci po tem velikanskem trivogelniku tako nezaupnico o svoji praktični izurjenosti zapustili; a pustimo to daljnim preiskavam določiti. Drugo važno vprašanje je tudi to, ali so tovori samo čez dolino Radomlje ali tudi po Tuhinjski dolini čez Kamnik šli; če so čez ta na meji Norika ležeči kraj pri Mengšu in sotesko Kamnika sli, potem bi se smelo misliti, da je na Kamniški Sutni tudi čolna štacija skrita in podsuta. Stopimo zdaj na Trojane. Tudi tukaj sem opazil ----- 301 ----- pomote o topografiji. Trojane in „v z i d oh" sta dva kraja (a ne eden) in sta bila uže za čas Rimcev eden od druzega ločena, kakor sta še dandanes. Predolgo bi bilo, celo okolico natanko opisavati, samo toliko hočem na kratko povedati, da Trojane stoje na prehodu iz ,,zidov" in Volske doline proti Učaku, in da se je na Trojanah največ in največib starin našlo. Da pa Trojane ne spadajo k Adranau = „v zideh", nam kažete oni dve hiši, ki stojite na potu iz Trojan na vas „v zideh", ker se tam uže pod zidom (Podzid) pravi. Kavno tako daljava od Trojan do vasi „v zideh" znaša celih 12 do 15 minut, in ravno zato, ker moramo iz vasi „v zideh" proti Trojanam še poprej Podzid prestopiti, da dospemo na Trojane kot lastni kraj, ki je k Adransu baje po imenu, ne pa po legi spadal, je razvidno, da Trojane in „v zideh" sta dva kraja bila. Etimologija Trojan je ravno tako zavita in skrita, da, kdor ne pozna zgodovine imena, poprej omenjeno daljavo od notranjosti vasi „v zideh" in pa prostorečje ondašnjega priprostega ljudstva, mu skoraj ni mogoče do osrčja priti. V prvo naj bo omenjeno, da v srednjem veku se je pisalo ime do novejše dobe po latinsko in nemško Troya, Troye, Troy (i. e. „Troya vo-c&tur pagoque Troyano" — Livius c. /.). S tem se je nekoliko prvi zlog popačil, kajti trpeio je to blizo 900 let, vendar pa je ljudstvo ohranilo izraz Troj aj ne, tedaj troje nje. Ves ta kraj pa stoji na bregu dveh dolin: Volske in Orehovice (Medij o je prof. Mullner za Orehovico oziroma na poznanost tega imena vzel.) Tretja dolina Radomlja pa je več ko 1 kilometer oddaljena od Trojan in se komaj vidi, kje da cesta v djo peija, dolina sama pa se prav nič ne vidi, tako nič, kakor, na pr., Logatec iz Ljubljane; toraj ni mogoče, da bi bila Radomlja pomagala imenu Trojanam, kajti na Trojanah imamo tri rimske kraje: prvi je „v zideh", drugi so Trojane, osamljene na prehodu iz Norika v gornjo Panonijo ali Italijo z okolo 600 metrov na dolgo in kakih 100 metrov na široko okoli Konšeka (kilometer kamenj 39) nahajočimi razvalinami proti vasi „v zideh". Tu bil je najmočnejše vtr-jen kraj in ker so v te kraje prišedši Slovenci še gotovo velika vtrjena zidovja videli, so ga gotovo tudi po teh imenovali. To naj zadostuje razlagi Trojanam. Tretji kraj pa je Šutna na Učaku. Vsi ti kraji kažejo, kako izvrstno so si Rimljani te soteske zavarovali na vzhodu in zahodu radomeljske doline pa kaj bi si jih ne bili, saj je tu njih skrajna meja Italije bila proti Noriku in unstran ležečim puntarakim podložnim in divjim sosedom. H koncu pa še posebno opozorim, naj bi se vrhunec hriba Samrglo (,,pri Samaglarju") nad vasj6 Pod-mil preiskaval, ker vsi, ki poznajo ta kraj, sodijo, da je tukaj v prazgodovinskem času grad ali straža (Hoch-warte) stala , katera je vzhodni del Radomeljske doline nadvladala, v izvrstnem položaju. Verjetno je, da s tega griča zavoljo njegove izvrstne lege so blagoviški in šentosvaldski kmetje leta 1457. Vi t ovca napadli. V fari Zlatopolje je njiva (ne na hribu) z imenom „grmadau in ker ni na hribu, torej tudi ni mogla za kres služiti, zato bi se svetovalo, naj se začne pre-iskavati, če niso te grmade poimenovanje krajev iz prazgodovinske dobe, kjer so nekdaj mrliče ca grmadi sožigali. Imeni KržišČe in Kržate (pa ne spačeno Križišče, kar ljudstvo neče sprejeti) je uže svojo veljavo zadobilo, mogoče, da jo dobe tudi grmade. Ker pa se je sedaj začelo občno zanimanje za prazgodovino, bi ne bilo li pametno, ravno tako kraje sre-doveških gradov preiskavati? Mislim da, da, ker prvič je mnogo starih gradov se na gradiščih začelo, tako na priliko, Kolovec (Gerlachstein), Bled in drugi, — drugič, spoznali bodemo domovino in mnogim plemenitažem n< bode v prihodnje se iskalo rodovinskega grada daleč zunaj naše domovine, kakor se zdaj godi, — tretjič, d« dobimo veselje tudi za znanje srednjega veka. Trebi nam je samo to pomisliti, da sredoveški plemenitaži st večidel sinovi iz domače krvi, da so oni pomagali kri« stijanstvo vpeljati, da so cerkve in samostane zidali veliki dobrotniki duhovščini bili in sploh odlični varh vere in domovine. France Šumi.