K. k. Hofbibliothek St. 26. „SoSa" iskaja vsak petek in velja po po§ti prejeinana all v Gorici aa dbm doSiljnna: Vse leto.....f. I.4CI * Pol leta.....,. •.' 20 Cetvrt leta . . . . ,. l.lft Pri ozuanilili in taKo tudi [>ii ..jio-tlanicah" se placuje za iiavuilnu tristop-no vrato: 8 kr. te se tiska 1 krat 1 n » » m 2 „ 6 » » » » 3 ,. Za v^fp crke po pro»tora Wien V Gorici, 27. junija 1884. Teeaj XVI Posamezne ftterilke se dobivajo po 8 kr. v toltakarnicah v gosposki ulici lili/.u „treh liron'% na. starom trgu in v nnii»ki ulici lor v Trstu, via Case rina, 15. Dopisi naj so blagovoljno pogiljajo urrdmgtvti ..Soft*" v Gnrici na Travniku 16,Iv, naroSaina.paqpraymatvu_,,So8o'i_ Via deila Croce St. 4. II, Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi na so Magovoljno frankujejo. — Delaleem in diugiiu uepreroo^niin so natocuina miliA,, akoKe oglftue pri opravuifetvu. Zastava podpornega drustva. V nedeljo, 6. julija, vrSila se bo v Gorki ne-nenavadna slovesnost, katere se udelezl, kukor zna-iiu'iija kaiejo, mnogo obfiinstva iz vse GoriSke in iz bliiiujih sosednjih dezel. Na prijaznem griei, kjer se proti uebu vzdiguje frflnCtSkanska cerkev Device Ma-rije, se blagoslovi oiueojcno nedeljo zastava slovco-skega bralnega in podpornega druStva. Slovesnost se bo vrSila na prosteni zarad obilne innozicc deleiSuikov, ki se pricakujejo izmed doinaemov in sosedov. Kraj je za tak neuavadui obred prav sposoben; vzdignen nad mesto pomaga tlovcku, da lale pozabi vsakdaoje raisli; obrasten s koSatinii lipami in kostanji, daje prijetne senee o polctni vrofiini; lofien od drugili gri-Cev, ponuja lep razgled v mesto m na okolieo. Ta kraj si je izbralo drustvo za blagoslovljuuje svoje zast&ve, kakor je tudi svojo ustanovitev prazno-valo na tern mostu. Itazon veteranskega druStva jo podporno druitvo prvo, ki prircdi slovosno blagoslov-Ijenje svoje zastave v Gorici, in raztm ajdovskega podpornega druilva ja menda to drustvo prvo sloven* sko druStvo na tiortikom, ki da svojo zastavo blago-Blovit. Tor«j bo ta t»lovesootit v revuici ouiiavadna in pritokovati je mnogo udclczitve. i'roitor na Kosta-njevici ni preveiik; zato naj se zunauji gosti in pri-jatelji, ki m dobili vabila, pridrul.jo druStvu in vab-tjeocein» da dobijo prostoia, ki bo m nje oduienjeu. Muogo naroda bo moiato uajbiie le od duke giedati, kajti piostoii morujo sprejeti le ueko Itevilo ijudij. Z blagosiovljenjem zustavc postavlja b\ drustvo znanit'nje, pod katerim se bodo zbiraii mnogobrojni druStveniki; postavlja m ob eneiu pod varatvo boije in svojih patronov, sv. Cirila in Metoda, da bi «a-sloneno na vBjc poraod krepko napredovalo. Pozno se je sicer ustanovilo to veleva2no druStvo, vender bolje jc |)ozno oego nikoli. Pred 20 ali vsaj prcd 15 leti bi biii morali rodoi.iubi misliti na tako ustaiiovo, in zdaj bi iraeli pred seboj uze kosato drevo, kt bi na vse stram mogoioo razprostiralo svoje veje. Pozno so za^eli rodoljubi delovati v tem oziru, vender hvala jim, da so vsaj pozno zafieli. Druitvo napredujo prav dobro in uadejati seje, dapopravi s hitro in krepko rastjo, kar je bilo prej zatnujeno. Siavnost, ki m m-pravlja, bo gotovo dobro uplivala na razlirjeaje in utrjenje podpornega drnltva. Rojaki iz Godce, kakor tndi iz bi^.iijih in daij-oih kraje# na,j se muogoSteviino udel^*? le slovea-costi. Bazen cerkvene elavnosti na Eostsnjevici bo USTEK Luiiiki ipisal M. Sporos *, slot^aski prepisal P—ot. Jaz sem iz neke dolnje-luli^ke (pustinske) vaai blizu pruske meje. Raojki moj oCe bii je tarn uLi-telj; a imel je aelo te2avuo staoje. PlaSa je bila majbna, postranskib prislu^kov, ki so jih imeli tom-ri§i mojega ofieta, ni biio bi dejal niC. Vas je biia «e!6 uboga. HiSe so bile, kakor je to po tefijem v pustinskih vaseb, ? dveb dolgih v.stah postavijene, ob desni in levi straui iiroke poti, ki je §la skozi vas. Vse bi§e so bile tedaj Se ilovnate se slamnato streho. Samo v sredi vasi stala je bi§a napravljena e opeke. V njej je gospodaril Petrafiev Jiuij. Bii je pa cudo popoleu znaCaj ta stari Petrafi, kakor smo ga imenovali. Jaz nisem jpoznal uijednega drugega srbskega (ln2i§kega) kmeta, katerega bi mogel le ne-koliko njemu primerjati. Ko so se sosedje hoteli to^iti mej sabo, porairil jih je stari Petrad; ko so kinetje odlagali pot delati ali most popravljati, jih je ou pripravil do tega; ko se je imela Sola posuti, a kmetje niso hoteli dati de-narja v popravljeuje, je on znal sovetovati. Ko se je bii zasul obcinski vodnjak sredi vasi, dolodil ie stari FetraC, kedo ga ima kopati; dotiCni so bili sicer ilauj pevoljui) ft ipak so ga ko^ali. ob 1 popoludne slavno»tni bankit v Katarinijevem vrtu, zvefier pa tudi tarn slavnostna beseda, pri kateri se bo pelo, godlo in deklamovalo. Slovesnost, ki se pri-pravlja % mnogo skrbjo, naj bi bila druitvu v rast in goriSkim Slovcucem v east, vabljencem v veselje in pnjateljskhn gostom v o^jo avezo pri dtdovanji za du§ni in gmotni uapredek. Blagoslovljonje «astave naj priklifie ob euem biagosiov na druStvo in ujegove pod-pirateijo tor naj pridobi druStvn zvestih zaveznikov v njegovi'in iiovekoljubcin prizadevanji. Itojaki iz Sirne Slovenije, pofiastite in razveselite svoje gori&ke brate pti njih izredni slovesnostil Deiielni zbor istrski. Kdo se no spoininja brezozirnega postopanja vq-cine istrskegu del. zbora proti slovauski petorici in surovih napadov na slovanslu' ponlanco po ulicuh po-reSkih v miuolem letu VI Votiua je razglasila volitev truh poblancev brez pravih razlogov neveljavno tor tiim'ilu njih mandate, do^im je pore^ka druhal na ga* lenjah poslaucem Kikaia in lvi^,gala, po ulicah pasu-rovo jih napadala, tako da jo bilo bivanje imeuova-niiu poslancom v Porefti uemogoee ter so morali me* sto zapustiti. Duiiiliii zbor je delal potem s parno silo in bii je preeej potem zakljufien. OMe Cirila se je vest in mi smo za staluo pn&ikovali, da dob6slo-venski poslanci, kateri fio se osebuo pri grofu Taaffeji o poBtopauji veCiue pritolili, za4oMoiije/.araz2a|Jenje njili narodiiosti hi za surove napade v i'oredi. In iff it bilo z ozirom na druge de^ele tako pricakovaujc opraviienoVl Kaj bi se bilo zgodilo z goriSkiiu ali kraojskim dc/. zborom, v blucaji, da bi bill Sioveuci tako deluliV Bi li bila dohciia zbora tudi letos zbo-rovala v tedauji sestaviV To naj veruje, kdor hoCe, mi ue tnoremo tega verovati; prepri^aui smo, da bi bile poslcdmce t;»cega ali jeduakega postopanja za Slovenca vse drugafine. Pripoveduje se, da je bilo eelo mesto de2eluega predseduika barona Wmklerjav uevaruosti radi boruih 600 gl., katerih ui hotela ve-6ma kranjskega deMuega zbora zafietkom privoliti, da&i bijejo zaiitevaui aovci v obraz vsem ptdagogiC-niiu iiacelom in zdravemu umu. Kaka razlika med btiiiituni odumji pri volitvab treh istrskih poslancev v poreiki deZeiui zbor in med ouimi pri volitvab v knu;j.ski:m velikem posestvu? Bi li bii de^elni zbor kranjski §e zboroval v svoji tedauji obliki, da je one Kijedeu se pa temu ni eudil, kajti Pctia6 je bii, kar so tudi vsi dobro poznali, veliko modrej§i nego vsi drugi skupaj. Pa tudi stari PetraC jc to prav dobro znal in bii je ne malo ponosen na svojo „dobro glavo." On nikedar nijeduemu ni dejal: Bog pomagaj 1 uikedar ni sel v piujo hi§o. BSaj pndejo tako k meui, ko me bodo potrebovali", menil je. Vfiasih je hodil k nam v Mo. Moj oce ga je ze!6 spoStoval: ker mu je bii Petrafi zvest pomoSnik v vseh potrebah in stiskau njegovega uCitelj^kega ii-venja. Starega Petraca ded je bii nekedaj tarn nekje pri Zgotelcu — uCitelj in krojad, kakor takrat ni moglo biti diugafie. PetraSev oee je bii pnSel potlej kot delavec v na§o vas, a njegov sin Jurij postal je vsled svoje vztrajne redue delavnosti in s poinoejo uekateria sto trdujakov (tolarjev), ki mu jih je bila rajna zeua sabo prinesla, pomalem najbogatejs^kmet v vasi, ce se sploh more govoriti o bogastvu na aasT pe§cenici (produ). Njegova dru^ica (zena) je bila iz sosednje vasi. Ce je imel morebiti Pettd6 v svojem znacaji provec" ostrosti in robatosti, im«la je PetraSka tega bwz-dvojbeno premalo. Ona niti ni mogla bid drugega meneuja, kakor ujen rao2, kateri, kakor m mi zdi, vse svoje 2ivenje ni pomislii na to, da je zakon zve za, v kateri imata obe strani jednSko pravico. Pe-| traCeva wati je biia dobra gospodinja j a zm-w jej. volitve ovrgel? Odgovor na to je prav lahek, Toda pustimo ta razmi&ljavaiga, ki ie nam nobot6 silijo, in povejmo dalje, da je istrski de^eini zbor ostal, kakor-Sen je bii, le slovanski poslanci morali so zopot prod svoje volilco, kateri so jim dali zadoSSenjo za vse uev^e5nosti in bridkosti v Porefii, kajti voljeni so bili jednoglasuo, nasprotniki se niti niso upali na bojiS6e» Surovi uapadi na slovauske poslance odprli so oCi tudi onim hrvaskim in slovenskim lstranom, katerim so jih prej bile znslepile sladke besede laikih gospodov, A §e drugo korist doneslo je lansko postopanje italijan-ske vci'iiH' proti Slovanom. Pripoznati so morali ili-vatom pravico najbr2e iz bojazui pred nasledki, ki bi nastali, ako bi struno prevefi uapeli, da smejo v do-^(iliK'in ssboru tudi slovansko govoriti; mirno so po-Khisali hrva^ke govoro poslancev Luginje, Spiufiida in drugih. Glavarjov namestnik dr, Amoroso, kateri je lansko leto prvi zapustil dvoiauo, ko je g, Laginja hrvaslco za^el govoriti, je letos izjavil, da itulijuiiHlca vceina noa; zaviiati slovanskih poslancev, da govorijo v svojem jeziku, toda dodal je, da m veCina ne bodo ozirala na njih predloge in zahteve, objavljene v torn jc/ikti, ker ga ve6iua ne razume. Iz tega je razvld-iio, da malo po malo se ohladi tudi prevrofia kri dr.ja. Amorosa in njegovib sodrugov, da si Se ziniiuj la z veliko silo brzdn jezo zoper Slovana in vbo, kar po slovanstvu citdi. Pridejo casi, ko bo dr. Amoroso Se niiiiH'jrti postal, hladnokrvno poslugal in pretresoval predloge slovanskih poslancev v istrskcm dc^elnem zboru. Itazumemo, da je Italijanom tc^ko pri srei, ko morajo priznati, da v Istri iivijo tudi Slovaui in ne le sami Italijani, kakor navaduO v svet trobijo,; a scasoma bodo morali priznati, da je celo volika vedi-na prebivalcev v Istri slovauska; resnica pride vedno na vrh. G. poslanec Laginja je govoril o nekaterih vpra-Sanjih tudi italijansko, misleL, da se bo vagina na ujegove temeljite razloge ozirala; toda a&inek je bii jednak uciuku hrvaSkega govora; ve5ina rau hi odgo-varjala in ne oporekala, a giasovala je, kakor da ni niaujSine v zboru. Glede' zborovanja samega nam je omeniti, da sti bili prva in druga seja odmenjeni navadnim formal-nostim, ter da sti se vrsili prav mirno. V tretji seji je porocal poslanec Venier po odobrenji volitev treh slov. poslancev o ra^unu bratovSCiu za leto 1883, o raLunu za leto 1883 in prorafiuna za leto 1885. 0 zadnji toCki pri(5ae se ostra debata, poslanec Laginja razpravlja krivice, ki se godC slovanskemu prebival- ni nikedo zahvalil. Petrafi je bii preprican, da v nje-govej hiSi nema nijeden drug nijedne zasluge nego on. On je bii napravil iz pustine polje, on "Je hil pri-kupil lokc, napravil hi5o ter nasadil ograjenico. PZen-sko delo, rekal je vcasi, ni vredno potenega groSa; to se vsak dan samo po sebi sne". A ravnal pa je se svojo Majdo — tako so re-kali PetraCki — prav ljubeznjivo. Bila je mnogo rev-nejsa in slabejSa, kakor so sploh srbske (luziSke) zenske; in od tedaj, ko je bila rodila svojemu mozu malega Mihca, bila je vedno bolehna. S tern Mihcem hodil sem jaz v Solo in bii mi je razen kremarjevega Maksa najbpji drug. A uzroki MihSevega tovariStva bjili so drugi, nego pri kremar-jevem Maksu. Ta je bii sploh rairna, odkrita du§a; a vCasih se je tudi razsrdil, in piitem jemoselhudo pretepsti vsakega, tudi najboljSega tovariSa. A. bii je kmalu spet dober in prosil je potlej odpuScanja in ni nehal prosit! svojo mate? jabclk ali orehov, dokler mu jih ni dala. In te je on vse donaSal s poni^no pro-Sujo natepenemu tovarisu. PetraCev Mihec pa je bii skrit, laZojiv, ribpore-den deCko, ki nikedar nikoger ni tepel, a tudi sam jih, kolikor jaz vem, nikedar ni prijel, ker jc znal vedno kako izrezati se z lazjo ali pa s kako zvijaCo. Na§a mati me je vedno karala, kadar sem bii skupaj z Maksoin; a poiiljala me je k.Petracevemu Mihcu. Zdi so mi,;.da je bilo tenxu povod Petra^evo bogastvo; mati ni botela, da bi se jaa s krCmarjevQQ) sivn ter konCaje: ?Govori se in pise po novinab, da nam dajete Yi italijansko kaltaro; dobro, gospoda, a jaz bonstatujem, da Yam jo drago plaCajemo*. I*a-gfoji odgovarjata dr. Petris in dr. Amoroso, a on ju ostro zavraca. VeCina se ne ozira na njegove razloge, nego odobri proraCun po odsekovem nasvetu. Y Cetrii seji poroca dr. Mrak, da se ?sprejrae legat pokojnega dr.ja Filip>mija, katerega je volil de-Mu Predlog se sprejuie, isto tako predlog dr.ja Fra-giacomo, da se odbije proSnja obCanov Lani§ca in 12 sosednih vasij, da bi se Incite od Bazeta ter osaovale svojo obcmc s sedezem v LaniSCi. Za ta predlog go-viml jeposlanec SpinCiS v brvaSkem Jeziku, a veCina se aanj ne ozira, Na to ustane dr. Amoroso ter iz-javi ie zgore navedene besede; Lagiuja ga odloCno savraea. Dr. Costantiiji poroca poiem o proSnji ne-katorib Kastavcev za odccpljeoje od obcine in pred-laga, itj se buM dettlnemtt odboru, da zadevo na-tanko preiMe In prihodnje leto primerne predlage atavi, Teiou se npira Laginja, ker so v Kastva vse drage ra/roere nego ? Buzetu. Zamlic pc. jira La ginjo in pravi, da je bila najvecja zmesnjava v obCini takrat, ko so tain vladali komisarji, ki so bill tje poslaui od deielnega odbora, a vse je bilo brez uspcha. Y imenu Solskega odseka poroCata Spin* tit in dr. Scainpichio o razuih prosnjab, predlogi se brez ugovora sprejmejo, isto tako se sprejmejo nekateri manj vazni predlogi finanCnega odseka. Y peti seji stavi dr. Costantini dve jako vazni resoluciji, da se v krajifa, kjer bivajo Italqaui in Slo-vani, uatauoviti po dve Soli, vsaka s svojim jezikom, in da se prepuSca stariSeni svoboda, upisovati otroke, kamor jira drago. Tcmu se odloCno protivi poslanec Spineic in predlaga, naj se poduCnje ? vseh §olah in ? vseh letib v materinscini, ter da se le tarn osnuje Sola za drngo narodnost, kjer je postavno §tevilo o-trok za to. Yse zastonj; vecma je za vse glaha, kar pribaja od Slovanov. Y isti seji obravnaval se je tudi vazni postavni naCrt, po katerem se premenijo nekateri paragrafi ob-Cinskega reda. Laginja govori za svoje utemeljene razloge, a niC ne pomaga. Y zadnji seji sprejela je vec!na §e zdravstveno postavo za mesto Pulj, vladni predlog o kulturneni avetu in predragacbo volilnega reda po vladnem pred-logu, Na to je bil zbor z livioklici na cesarja za-kljuCen. Tako je konCalo drngo zasedanje tega zbora, v katorcm se je zaCel prevrat nabolje vsled vedno vecje zavednosti slovanskega istrskega prebivalstva. Pomoc zoper vrodnico pri kravah. NaSira kraetovalcem je gotovo veC ali man] znana vrocnica, ktera se pokaze pri kravah vprvih doeli ko storijo (Wnrffieber) in ki izvira iz vnetja maternice in trebn§nega droba, posebno trebu§ne ko2e. Gotovo zadovolim ditatelje „Socea, ako jim po-pisem to bolezen po d.rji Bleiweisn in po A. Sclnve-lerji. Podvr2ena je bolezni posebno mlada zlvina, ktera je dobro rejena in krvi polna; pa tudi druga zival more ob omenjeneia casu to bolezen dobiti, ako se prebladi ali pa ako se jej daje naopacna piLa. V-Lasib so pa tudi taka leta, da napada iivino brez ysakega Gzroka porodna vrocnica. Spozna se bolezen iz sledeHh znamenj: zivina je pred malo dnevi vrgla (to je pivo, kar se mora zvedeti), stoji klaverno, gla-vo ima pobeSeno aH celo stati ne more, vCasih je ne-pokojna, kakor da bi jo kialo, veasih je vsa topa, kakor da bi nobenega oblutka ne imela, omahujo &h Maksom Bprofi metal*. Stari krCmar je bil uboren, a miroljubon 61ovekt naj si se je zval Ma6ek. Na§e tcvariStvo se je ze!6 ohladilo, ko cam je jela KovaCeva Jelica vsem trem ja'io dopadati. Potlej sem priSel kmalu v neiteljisfie; kmalu je bila srbska Jelica pozabljena. DokonCavsl svoje skuSnje bil sem nekoliko ted-nov doma. Zjutraj grem z oSetom v sosednjo vas k ma§!f kjer mi gospod predpevec dovoli orgljati. — Zelo sem „se drza!ttr ko so va§gani glave skupaj sti-kali in o meni govorili. Bomov grede §el sem z Mackovim Maksom, ki je bil kot narednik (feldvebel) oa odpustu. Eovaceva Jelica, ki je tudi §Ia v druzbi z nami, bila je vsa preslepljena od lepote, modrosti itf moftva krCmarjevega vojaka. A Petracevega Mihe to ni motilo; na njegovem obIi6ji bilo je jasno videti, da je Jelica njemu gotova. Nekaj dnij pred mojim odhodom na pivo uai-teljsko sluzbo pride stari Petrad k mojemn ogetu in ga poprosi, da bi botel biti kot priSa zraven, ko bode „rihta* pri njem oapravljala prepodajno pismo in iz-govarjafa ^prevzitek". Moj ode se ni malo ustra§H. Petrafi, najmo5nej§i in najmodrejsi jnoL v vasi, a oddati gospoiarienje, in na prevzitek, to mu ni hotelo v glavo. Stari Pe-trac pa ostane pri tem, da se je dosti nadelal in da labko kedo drag gospodari. Pri tem tudi pove, da bo kmalu poroka n|egovega Mine s KovaSevo Jelico. (Da^'e pride,) zadnjim koncem, gobec je vroL in sub, smrcek sub, viasih z zobmi §kriplje, ne je in gotovj tudi ne pre-2vekuje, 2ejo ima veliko, rogovi so zdaj vroci zdaj mrzli, sapa vroca, Litra in tezka, zila jej bitro bije; blato je suho, gre poredko od nje, scavnica je rudeC-kasta, ali pa tudi bleda; zadnjica je suba, vroca in mde^a. vime je veCidel prazuo, maloktenkr«t napeto. Znameuja na zadujici, ki razodevajo notranje vnetje, so posebno vazna. 3*a bolezen je taka hnda, da 2i-vino 2e v dveb dneb umori. Ako mttvo zival preisknjemo, najdemo zuamcnja vnetja in sneti v maternici, ^evab in na trebu§nej kozi; razliva se sokrovica, vada ali mera po trebubu; Ceva in Modec (pri kravah posebno tretji ^elodecali prebiravnik) so si suho, trdo pito nabasaiii, ve^krat je tudi po eieitih in ledijib in biiznjih delih raziita sokrovica ali inert. Ysclej je le malo npanja, da se zivina ozdravi, ki je na tej bolezni bulan, naj poenenio barkoli ho-iemo, ker je ta ena najhupih bokzuij, ktera zdrav-uikom vkljub paskukoj §e ni natanko zaana, Katlar m bolezen pokale, se tako le zdravi: daje se ziviiti veckrat, vsake tri ure, lanenega ali laikcga olja po en masclc, kteremn se doda 4 late dvojue soli; kmatu pa je treba namesto dvojne soli dati kvintelje kalo-mela. A. Schweler pa pt§e v kmetijskib letopisib sle-dece; kakor je tefevno, iiajveckrat tudi nemogo-ce, pri domaCej zivini porodno vroiuico ozdraviti, takoje zopet labko to nevarno bolezen zapre^iti. Ta gospod piipoveduje, da je bil sirar v sirarnici, kjer je iniei 60 krav, od kterih je vsako leto najmanje ena poginila za porodna vrofiuico, do-klcr ma ni neki stari prakUcm kravar povedal da-de^ega sredstva. Kravi se mora dati 2 a 1 i 3 u r et p o t e m koje s t o r i 1 a, pol Htra aavadne-g a olja. Tudi ni tezavno dati kravi to zdravilo; prime jo en mo2ak z obema rokama za dolenji in goreuji gobec, a drug ji vlije olje v grlo. Po tem zdravdu ni se potreba ve6 za kravo bati ter se jej more podati navadna hrana in pi&t. 0. Schweler pravi, da odkar ve za to zdravilo, a toje od 1, 1861). do dandanes mu §e ni poginila nob en a k r a v a za to bolezmjo. Jako izknScoi dr. Bleiweis in Schweler se ujemata gled6 zt*ravila, ktero se ima dajati porodnim kravam, ali s ca.-;oin pa ne. Bleiweis svetuje to sredstvo, kadar se bolezen pokaie, a Schweler ne fiaka bolezni, arapak dii vsakej kravi tri «re potem ko se je otelila olja in, kakor potrjuju ujegova mnogoletua praksa, vedno s prav dobriui vspehom. Jaz sera bil trikcat prt te vrste bolezni, kjer stabila tudi dva zlvioska zdravaika pricujoca, a pouiagati ni-sta mogla zdravnika nid; obe kravi poginili sli v dwh dueb. Pazite torej, drag! kmetovalci 1 ter potlajajte vsakej kravi po oteijenji doticnih zdravil, kakor dela ta prakticni moz. S tem priprostim sredstvoiu obva-rujete svojo 2ival te hude bolezni. ____________' —e. Dopisi IzpOd Cavna, 26. junija. — (P o n o s n i b o- d i in o I) Da lastui otroci svojo mater tepejo in ji obleko z zivota trzejo, je pac stra§no in neodpustljivul Stritarjeve besede, da „Slovenci n e s m e in u imeti narodnega p o a o s a, ker bi to bit b e r a § k i p o n o stt, ki zaiijo in sramot6 ves sio-venski narod, dreguile so hudo tudi zveste pudcaveu-ske in vse vipavske Slovence. In koga bi na take izjave ne g.-abila jeza ? Sramota zaklicemo- in groza 1 Sramota, da kaj tacega ziue lastne matere sin, groza, ker to ne kaze toliko krat&ovidnosti, kolikor veliko ve6 le golo nasprotovanje. Za miiega Boga 1 Kaj bi pocel ofika Bleiweis, ako bi bil se med iinmi I ¦ — Se ne pravi li to, sra-motiti narod pred vsem svetom? Slovenski narod ui-ma torej nic, zarad Cesar bi smei biti ponosen? Je li res tako reven, ubozen, „b e r a § k i" ? Kaj pa daje prav za prav narodu pouos? Morda le ojega Stevdo, bogastvo, plemeuitastvo ? Nikakor ne. Mislim, da glav-ni povod nponosa** je ta, jla. se je narod vkljub vsej protivnosti drugih narodov, vkljub b)ju in zatiranju vendar le ohrauil, da je ostal aocan, krepak, samo-svest ter da goji in lika svoj jezik. In kar to zadene, uima pa6 noben narod vzroka biti tako ponosen kakor na§. Ve«i svet se eudi, da je mali naS narod ostal se ziv in da ni u:onil za vekov veke. Narod slovenski postal je to, kar je, sam po sebi, in si je se svojo mocjo priborii to, kar ima. V to ni imel nikdar in nikoli pomagaSev, ampak vedno le protiv-nikov. In zdaj naj kdo pride in naj rece, da Sloven-cev pouos je le b e r a § k i ponos I Bravissimo 1 Kako je mogel veudar g. St. svoje dni prepevati tacemu bera§kemu narodu? kako njemu na Cast sonete sbla-dati ? To je pac" pod dostojnostjo, rekel bi Nemec. In stopimo §e daije. Ni li slovenski narod sin slavne matere, brojece cez 90 milijonov sinov in hce- ra? Ni li slovenski narod veja onega ogromnega de- t bla, kije ie v najstarejaih Casih bib veliko, imenitno j in castitljevo? ni li slovenski jeztk brat onlb sjovan- ? skih jezikovj ki go m Siroko in dolgo razlirjeni po svetu ? Ne pise li ie davno pred Kristusom (203-122) zive6i pisatelj Polybij o slavjanskein narodu kot o „starodavnem uarodu*?! Da moleim o druzih preduo-stih, slavjanskemu narodu in jeziku podeljenib po cesarjih in kraljih razuih casov, praSam labko prav p o n o s n o, kteremu narodu in jeziku je sv. katoli-ska cerkev skazovala vseiej veejo Cast in veljavo ko slavjanskemu? Biti sinovom takega naroda, ne §teje-mo si v sramoto, ampak v veliko Cast in srao'lahko |)onosnt pred vsem svetom. In ta ponos je li morda bera§ki, in ne pravi narodni ponos? ne popolno-ma in vsestranskoopraviCen? nSlovenski narod jeprihranjen za posebno namene", re-kli so siavno vladajoCi, Slovane srCno Ijabed sv. QCe Leon XIII., v svetovno znani svoji encikliki flGran-de munus". Slovenci I nimamo li uzroka, da smo po-nosni ? Ne obraCajmo, za miiega Boga, orozja proti last-ni materi, ne zauiCujmo se sami in ne dajmo se zlo-rabit nasprotnikom. Naj zgioe enkrat od nas oesreCua tista nesioga in prepir, ter mesto tega zdru^imo se za boj, kojega imamo od vseh strani, ter „z d r u I e-nimi mo (mi* delajmo za dragi nam narod. Ne dclajmo vesi-lja naSim nasprotnikom s tem, da bi se med seboj ravsali in drug druzega ixpodrivali. Kjer se dva prepirata, smeje se tretji. Bodiino ponosni na svoj narod in ponos ta naj nas dru2i, krepi, povzdiguje ter daje srCnost, da damo vse in zrtujemo za v e r o, d o m in c a r a. Staia vera naj velja in stari nauki starih pesnikov. Kako je pel nas stari Koseski v starih „Nuvicaha ? „Kdor zaniCuje se sam, podlaga je tujCevi peti I* in „B i t i sloven-ske krvi, bodi Slovencu ponos!" Toje na§e gaslo. Mladi pesniki naj nam Cistijo jezik in gladijo njegovo obliko, ali nasega naroduega ponosa naj se ne dotikaje I Iz Brd, 26, junija. — Podufino preda* yanje o kmetijstvu, ktero je bil napravil ^Slovenski jeza v Bdjani due 22. I. m. po svnjein odborniku g. Antonu JakonCiCu, posestuiku iz Slovrenca, bilo je steer prav {jatiimivo, toda postuSalcev je manjkalo, zlasti kmeCkih. Ni pomagal ni razglas ni oklic pred cerkvijo; naSe Ijudstvo nima veselja do resnega po-daka. Zalostna prikazen I Kdaj bo boljo? Ako se kje impravi pies, vse biti tje, dasi si kvarijo zdravje in praznijo &p pri njem. Rodoljubi, ne straaite se te nevsefine prikazni! Vstrajajte v zuCetem delu ? No-site svitlobo, da se t6ma razzene! Bo ze bolje. Na-pravite „besedo", kakorsno je bil priredil nSlovenski jez* predzadnjo nedeljo miuolega pusta. V tem znamenj i zmagate la^e. Kaka udelezba je bila oui dan 1 Naprej ! IZ Steverjana, 27. junija- — Rndila se je misel med delavci v vinogradu g. barona Tacco, da bi se napravila nKatoli§keinu braluemu druatvu" za-stava. Prav lepa misel, ali kako jo izvesli ? No, to in ne pojde tako lahko, reCejo nekateri; drugi pra-vijo: Skoda za besede, to se nikoli ne zgodi; tretji se pridruzijo drugira in tako je miaul dan. Ko se drugi dan zopet delavci pri dtdu snidejo, zaCne se zo* pet razgovor, najprej o trtnih plemenih, o katerih se je moralo vsak dan govoriti po pol dneva. Po tem se pricne govor tudi o zastavi, danes pa ze bolj zivo. Nekdo reCe: veste kaj, fantje? Ce Yarn je res mar, da se zastava napravi, naredimo tako le: jaz dam 2 gl.; drugi se oglasi: jaz tudi eden; in zopet tretji ; jaz tudi eden ltd. Prav v tem casu skliCe predseduik g. I. Jug odborovo sejo due 6. januarja. Po konCanem dnevneni redu poprasa predseduik, ali ima kdo se kaj govoriti. Oglasi se Stefan Makuc in govori blizu tako le: Spo-Stovani odborl vsako druStvo, ki se ustanovi, omtsii si prej ali poslej zastavo, pod katero se zbira pri vsa-ki pnloznosti. Jaz si §tejem v dolznost, da predla-gam spoitovanemu odboru, naj bi tudi na to stran svojo skrb obrnil, da bi namrec napravil druStvu druStveuo zastavo. Tukaj se priCne zivahna razprava. Pottm reCe g. pre Isednik: kako pa deuar dobiti ? Predloznik prime zopet besedo in razlozi svojo misel tako, da naj se napravi zapisnik radodarnih doneskov, s katerim naj se zaCue deuar nabirati. Odbor sprejrae U predlog enoglasno in >zroCi nabiro g. Stefanu Ma-kucu. Za nekaj Casa potem priCne se nabira v ze omenjpnem vinogradu in podpisali so: Stefan Makuc 2 gl., Anton Terpin 1 gl, Stefan Klede 1 gl. 20 kr., Miha Paljavec I gl., Miha Klede 1 gl, Anton Komec I gl., Alojzrj Gabtovec 1 gl. 50 kr., Karol KlanjSCek 1 gl., Anton GregoriC (oskrbnik) 1 gl., skupej 10 gl. 70 kr. Daljuih darov se nadeja-mo in za § priCakujemo. Iz nase vasi na Cerkijanskem, dne 12 ju- nija. — ko seai prejel v roko 22. Stevilko leto^nje „bQCc% zaCjwm cttati dopis s Cerkljanskega, s kate-rnu je dopisnik mahuii na PoliCane. Tedaj sem tudi jaz pobozai svoje brke, pnjei sem pero v svojo trdo roko m zaCnem drsati. Dragi mi dopisnik, ni mi volje odgovoriti ti na vsak stayek, ker bi bil dojois Dr80b8e4eii| ampaJa; U na nekatere be3ede, Wizvirajonz nepremisTjenosti in se ne ujemajo popolnoma z resuieo. V zgore omenjenem dopisu je bilo Citati, da v poliikem vikarijatu at edinosti ia porazuraljenja. To Policana'm ci bilo znaao. Evo ti doiciz. Za poliskega vikarja se jc zgotovilo pisnn 26. julija 1863. Na tern pisinu so bili vsi Recani poilpisani; tisti knit je bila edmost. 16. marc* 1879. so PoIiCaoi napravili pros-njo na namestniStvo v Trst in na pro§nji je bilo tudi 7 posestuikov z Reke podpi.sanih. Eaako so Polifiapi napravili prosnjo za duhovuika na svitlega cesarja 11. septembra 1882. in ta so biii podpisani tudi ne-kateri z Reke, iz Laharua in iz Lazev. Tedaj je raz-vidno, da dopisnik nima za podlago resaice. Tudi je bilo eitati* da na pro§nji do knezooad-gkofijskega urada ni bil nobeden Recan podpisan ; tega tudi ni bilo treba, k<>r je bilo prctek!o kmnaj mesec dnij, odkar so bili vsi zgore omenjeni podpisi v knezonadSkofijskcm uradu. V omenjenem dapisu je bilo dalje titati, da je Reka najvecja vas. Tukaj je treba misiiti ali, je dopisnik zafel Steti pn Dolenji TribuSi do Reke ali z lieke do ueuiSku Idrije, all pa je iz poliSkega vikarijata, da ftteti u« zna. Tu mi ni volje oineujati, koliko Stuvilk imajo Police in koliko Reka; to ze vsak kdo ve. Dopisnik je tudi oniu!:ii, da Ikka noce mi ve-deti za poiiSkega vikarija; pa tudi Policani uic ne vejo zanj, kje da je in kud da liodi. Tudi Policaui so in bodo k pri stari fari v Orknem, kakor puprj-j, dokler ne bodo imeli duliovurga pastirja v svoji sredi. V zgore ouieuji-ueiu dnpiau j« bilo cuati, da ixnajo Recauje konje in kocije. To je resuica, Stiri »o ; pa en gam stoji na vseh stirili nugaii, drugih ne oiuenjam. DopiMiik je tudi omeiiil, da se v Ctrkiio k sluibi bozji lahko peijejo in nazaj pnpeljvjo. t lo je res lepa left v luatmjaluemu obzuu, all v uusuem obziru to gre v»e drugakc. Rwuioi ti povom, da so na Reki otroei fie maujc podueeni ni'go v Polirali. Ni lepo bahati se ueprimiSljeim, da Rcfauom ni mar za poiiSkega vikarja. PoliSki vikarijat je fasijonirau cez to najveejo vas lieko na 25 gold. a. v.; vso dru-go duhoviiiku zapisauo placo bodo placevale 1 olice, Laharn in Laze. Se lc ponosiii bi Reeani smuli biti, da so s Policani v eiu-m vikarijatu. Dopisnik jc omeiiil, uaj Id se v tem ob/iru ne pritozevah vet. Jaz am odgovarjam, da prosili .so in pioaili bodo. Ako je Im/ja previduost sklcmla, da Policani dobijo svoji'ga vikarja, je dobro, ako ne, naj bo kar Bog W:c. Da bi t>e ue siueli veC pritozevati i zakaj ue ? To dopisaika goluvo u'c ne slam; m to labko sam bpoznava, da v Solskem iu duliovskcm obziru imamo enake potrebe. Grapar. |Z CerOVega. 19. junija. — Mesec junij sine po tsej pravict imenovati se rolnik, kakor so ga ime-aovali na§i atari. V resoici zasluzi to prekrasno iiue, kajti prinesel nam je roio, ki je zafiela rasti ia raz-cvitati se prav v tem uieseci. Ime jej je 0Sloveuska iitatoica". Upamo, da je v resnici duh boiji uavdih-nil njene osoovateljc in ude, katerib je do sedaj u2e nad 60. Naj bi bib v resuici vaeti iu delavni za na-rcnino stvar. Visoko c. k. namestmStfO v Trstu blagovoblo je z duein 16. tnajn t. 1. potrditi v ta namea na-pratljeaa pravita. ^eljuo so priCakovali udje dacva, v kateri bi se scsli. Drugi biukostai praznik, t. j. 2. junija, sklieal je zatastii odbor drustveuike v zbor, kateri je izvolil staiui odbor, v katerem so aledeii gospodje: Jolef Loreozon predseduik, blagajtiik ia pevovodja; JakopBlaiic potipredsednik; Peter Luvin tajaiki dalje: L g. Jolef PavletiC, Aotou Prin&e, Jtnez Makuc iu Andrej Pirib. Kot namestniki so iz-voljeni Jaoez Terkufi ml., Anton PrinCic ml. in Janez Koriid. Ne ustraSimo se dela, ki smo si ga naloziii, ampak krepko deiujmo, da si urn obistrimo iu obla-i\mo srce. __________„ tudi Solski stan. Po Barki se je raznesia govoriea, da namerava slavni c. k. MsUi svet seMnski zidati v poslopji Toneta Ceperja novo Solo, kutera bi stala 500 gl. a, v., pa to samo za 10 let, potem bi ostala Sola lastnikova. Tu nekateri mislijo iu tudi g. predseduik T. 6. misli, da bibilo bolje ltupiti katero bi§o. Zdaj so tri na prodaj na Barki. Ena mi je znana; stala bi 1200 gl., poprava in stauovauje za gospoda u6itelja Se 200 gld., vkup bi stala 1400 gl. a. v. Potem odpade odSkoduina gospoda uCitelju in §ola bi bila lastuina slavnega c. k. Solskega sveta v Se-iani. _____ Politldni pregled, Notranja politika miruje. V Stirih deMnih zborib, ki so lctos poslovali iu §u posiujejo, vrSi se vse dokaj miruo in ne daje povoda posebnim razporom. Jeden, namrefi pore^ki, o katerem po-rofiarao na drugera mestu, je nepriiakovano Intro zakljufien. V zvezo s tem stavjja „Tr. Zoitang" tudi prcmeSfienjc „Slovauout nev§e6negaa gla-varja Ellusebegg-a z otokov v Pulj. — Mocjio zauituajo politiko priprave za volitev v morav-ski dezelni zbor. Pri prcgledu volilnikov poka-zalo se je, da je bilo v prejinjih letih mnogo volikev, vefiinoma ^idov, po krivici upisanih med volilce, dofiim je bilo ve6 Cehov izpuS6e-niii. Ker se je sedaj ta krivica popravila, je velik krik in vriS po ustavovcrnili listin. Xanimive iu tudi politidno pomenljive so vaje naScga pomorskega broduiStvu, ki se vrSo te dni prod Trstom, Puljcm iu lteko, h katcrira dojdeta tudi prcsvitli cesar in cesarjevi6. Vaje stanejo mnogo no eev, a nikdq nofic vcrova*i, 29. t. m. bo v Rifembergu, 30. v Dornbergu; zveccr pride domov ter odide drugoi jutro, 1. julija, v Ga-brije pri Mirnu in v druge duhovnfje devinske de-kanije. Slovensko bralno in podp orno druStvo v Gorici blago3lovi 6. julija t. 1. svojo zastavo. Na-povedana slovesnost se ne prenese, naj bo vremesla-bo ali dobro. Druitva, ki se _elijo korporativno (skapoo) udele^iti svecanosti, naj se o pravem casu oglas6, da se naznanijo vladi. Rodoljubi, ki se ude-lei& banketa, naj poSljejo odboru prej ko mogofie 2 gld. Petnajsti izkaz radodarnih doneskoy za zastavo „Slovenskemu bralnemu in podpornemu druStvu v Gorici." Vodopivec Audrej 50 kr.; 6. g. Maru&ic" Audrcj I gl.; Grasovlo Jo2ef 2 gl.; Nemec Peter 20 kr.; Franc Leban 1 gl.: 8. g. S. G. 2 gl. ; S. K. 70 kri; Skol. 50 kr. Vkup 7 gl. 90 kr. S prejlnjlml razkazi vied 338 gl. 40 kr. Deveti izkaz radodarnih doneskov za trak zastavi „Sloveuskemu bvaloemu in podpomeinu dru-stvu v Goriei". Gospodifina Ne^ka Ferfolja 50 kr.; gospa Amalija Sinigoj 1 gl.; gospa Santelj 2 gl. Vkup 3 gl. 50 kr. S prejgujimi razkazi vred 118 gl 50 kr. Juit Vuga, Deiolni zbor gorilki deluje jako po6asi; do zdaj se je rcSilo se prav malo refii; izmed odsekov dela najved iitiautni odsek. Poroclla o bolniSnici in gluboneninici se niso ho razdclila v javtii seji. Koti-forenca (pogovor) o preustrojeuji glahonemaice je tr-pela 4 urc; poslanci bi se bili skoro skr.... so jako bur no debatirali. Pozneje so si ogledali zavod gluho-nemov, kakor prej obe kmetijski Soli. Prihodnja soja (5) bo v ponedeljek 30. junija z naslodnjim o 5. url pop. (hieviiim rcdom; Poroftla fin an fin eg a odsoka: o raiSun-skom sklepu iolnkega zaloga zal. 1683., o prorafiunu I istega zaloga zal J. 1885. — o racauskem sklepu de^. IZ Barke pri DivaCi, 2. junija. — Draga mi ftSo6a«l 1 Uie dolgo C&sa nisi iz naSih zanemarjenih hribov v svoje predale niL spiejeia. Prosim te, natis-ni sledefe vrstice! Veliko veselje nam je bila pretekla pomlad naredila, kajti upali smo prav dobro letmo, posebno sadja; a ^aiibo^e nas up je splaval po vo. di ali prav za prav po zraku, ker so nam nesreeui nir-iSesi CeSnje v cvetji popolnoma pojedli ia unicili; Cespe so prav lepo cvetle, a malo se je obdrlalo; ja-bolk bo malo; seno je siabo kazalo, a razveselil nas je binkostni del, tako se bo koSnja poboIjSala. Pa tudi nas preeastiti duini pastir g. Janez Kravanja, nas je razveselil. ko je stopil prvi krat na leco in tako bozjo besedo razlagal. Z veliko pazljivostjo so ga ljudje posiulaii; od tujeev se je slisalo govorjenje: to je duboven prve vrste. Tudi mi castitamo, da je res duhovnik prve vrste. Lepo se vedejo v cerkvi in zunaj cerkve; mi imamo, kar tiCe daSnega pastirja, rajsko Sivijenje. Pa ne samo v cerkvi, ampak tudi v poljedelstvu kaze se moiaka. Eaplanski vrt so tako okincali, da je veselje gledati ga. . , .... Ker sem omenil duinega pastirja, omemti mi ja da so izdajcjo ti novel lo radi lepscga. lielgija | obfiiiiBkega in guspinskega zaloga, zaloga za bolne in je obrnila Bismarku brbet, kakor smo zc zad- njifi porofialij zveza mod Anglijo in Franeijo postaja vedno tcsneja, v italiji sili vedno bolj na povrsje ncvolja zarad zvoze z Avstrijo in Nemeijo, ker ti driavi no pritiskati dovolj, da bi Italija pridobila novib provincij v Afriki; vrh vsega povzdiguje irredenta vedno prcdrzncjBe svojo glavo; torej treba biti pripravljenim, da sprcjtncmo dostojuo ffprijatcljau. Volitvc na Ogcrskcin so konLane; vlada una za se vefiino, a zdi se, da je ni posebno vesela. Minister Tisza baje premisljuje zo, kako bi o-mejil svobodo tiska iu svobodo govora v dr^av-ncm zboru. Zgubil je naj bolje svoje privr^ence, a od nasprotuih strauk voljeni so najboljSi in najodlofiuejsi inozje in to skrbi gospoda mini-stra zelo. Ilrvatski sabor je koneai splosno debato o financak. Startevifi je pri tej priliki iiudo raz- sajal, bil je od predseduika veckrat pokaran. Vznemirjoe^, vest razSirila seje te dni iz Tulon-a na Francoskem; v tem niastu pokazala se je kolera. V to mesto odposlana komisija je glede bolezni razlidnib mislij; jedni znenijo, da je to azijatska kolera, drugi pa, da je le slu- 6ajna, ki se ne bo Sirila. Mesfiani be^ijo iz mesta. Prepir med Anglijo in Franeijo se najbrze poleze; povod temu piepiru bilo je egiptovsko vpraSanje, ki se najbrze na posebhi konferenci za obe stranki ngoduo re§i. Dotidne pogodbe so se ze predlo^iie zborom v Parizu in v Londonu. Po tej pogodbi mad augleskim ministrom Glad- ston-om in francoskim Ferry-jem zapustila^ bi angleska posadka s 1. januarjem I. 1888 Egi- pet, ki bi postal potem neutralen, sueSki prekop pa sloboden. Egipet, ki je sprva razdvojit ime- novani velevlasti, bil bi tedaj povod njih prija- teljski zvezi; to zbuja veliko uevoljo nem^kega kanclerja Bismarka in nem§kih listov. Nebo se jasni! Da bi se poravnai bolgarsko-srbski prepir, sesli so se zastopniki nemski, ruski in avstrij- ski v Nisu, kjer biva sedaj srbski dvor in srb- ska vlada. Od Bolgarijo se baje zabteva, da u- ka^e srbskim ubeznikom preseiiti se v vzbodnjo Bolgarijo. _______ Domade in razne vesti, i:Uostljivi laezonadgkof Alojzij obiskuje j cerkve na Krasu ter deli sakrament sv. Pirme. 'anjeno vujake, gozdorejHkoga zaloga, Werdenberllcili fitideudijeVf dozulue glithonatnnlco in fle^olnega eakiga za 1. 1883. — o raeumi glede depozltov in tujuga denara leta 1883. in o prodlogu dei odboru zastran voja§ke bolniSuico v Gorici. Porofiilo peticijakoga odsokao proSnji Petra Micbellina, da se mu povik^a podpora iz zaloga za ranjone in bolne vojake, Poro^ila del odbora o nuMu postave u-stran ra^delitve obianskih zemtji§6 Selskih in o intertill postave zastran razdelitve obe. zemljiSfi v Pla-uiui, Gorenjih in Doleujih Novakah. Pismene sku^nje zrelo sti dovrsile so se 2e na tukaj^njem c. k. gimnaziji in na realki; |na c. k. uCitelji§Ci zacnejo pa So le prihodnji cetrtek. Duhovske premembe. Prefi. g. Franc S fide j, profesor bogoslovja v Gorici, dobil je 25. t. m. naslov doktorja sv. pisma na vseuCi!i§5i na Duaaji. —. LTmrl je Jo2ef N a n u t, lupnik v Sv. Kancijanu pri Renkah; 2upnija je razpisana do 30. julija. — u. g. Audrej Kravanja, vikar vSo&, pojde kot ^up-uijski oskrbuik v NemSki Rut. — V Trento pride kot vikar dosedanji kaplan v Bolci, 6. g. Franc K r a-njec. — Na njegovo mesto je namenjen fi. g.Franc P i p a n, do sedaj duhovni pomoCnik v Rodinji. — C. g. Anton B o d i g o i, vikar v Rutarsu in imenovani 2upuik za Muscob, se je odpovedal zadnji sluzbi. BratovSdina vednega deSdenja sv. R. T. priredila je, kakor smo zadnjic omenili, razstavo cer-kvene oprave, katero so dobile ubozne cerkve, ki so se za njo oglasile. Razstava je pokazala, da vodstvo bratov§Cine se prizadeva, ustrefii • ob enem zahtevam cerkvene umetnosti in potrebam revnih cerkva. To je pa le tedaj mogoSe, ako pristopi mnogo udov temu dru-Stvu in se redno placuje mala letnina. Lepi letoSnji na^redek naj sluft torej gg. poverjenikom v spodbudo, da'bodo delali s podvojeno marljivostjo za prelepi namen te bratov§6ine. Cerkveno obleko so dobile letos naslednje cerkve: Staranzano bel pla§L — Lokva bel pla§c — Medana bel pla§6 (proti doplafiilu) — Osek bel pla§6 — Sv. Peter ob So6i Jn Grgar bel pla§6 — Gabrije dve beli dalmatiki — Smarje obramni prt — Kamno obramni prt (proti dopla&lu) — Bilje obramni prt — Batuje zagrinjalo pred sv. R. T. — Idrija na Bafii bursa in plaS&k sv. R, T. — Cernice plascek za ciborij — Fiumicel 2 beli Stoli in 1 crna — Nem-§ki Rut Stola na 2 stran i, korporali itd. — Voice drna Stola — Ponikve Stola na 2 strani — Podsabtm 2 §toli — Trenta blazini za oltar — LibuSnje 2 bla-zini — k. ViSka Gora 2 blazini — Ravnica snti-pendij (prt pred oltarjeml— Scodovaca antipendij — Ro6e maSna srajca — Rocmj ma§na srajca — Rifem-berg 2 srajci — Dreznica 2 srajci in 2 roketa (kratki srajci) — Pevma 1 srajca — Vertojba 2 roketa ~-Otale^ 2 roketa — Pervacina tapet (preproga) pred oltarjem. — Vsi dnhodki so znaSali v pretel-'am letu 812 gl. 34 kr., stroSki pa 810 gl. 5 kr., torej ostaja 2 gl. 29 kr. Natancneji rafiun 83 Se objavi. — CC. gg, cerkveni o'skrbniki, ki zelijo za svojo ccrkey v nribobnje'ia' iestt m dar, aa| ae ogiasijo ^f Nty mesecih po razstavi ali ?sa| do konec septembra ali zacetek oktobra s pismeuo proSnjo pri odboru, ker ustua priporoSila ne zadoslujejo. Vsa pisma, praianja, proSoje, poSiljatw denara itd. naj se aapiSejo na druiWeaoi tajnico, gospo Elveasch rojeno Bresciani, Corso Francesco Giuseppe, v Gorici. Imenovanja. Ministerski namestai tajnik Ka-rol Truxa imenovan je okrajni glavar na Primor-skem; namestaistreni tajnik Paskval Kosctti v Trsta dobil je naslov in karakter okrajuega glavarja. NedoBni spoznani so pri tukajSnji poroti.i sodniji vsi tisti ljudje iz koboridske okolice, ki so bill tozeni zarad pouarejanja denara. Ubogi ljudje so sedeli 16 meseccv v preiskovalnem zaporu. Kdo po-placa njih zgubo iasa in blaga ? Nadejamo se, da nova pobtava bo pomagala tudi v tern. Zdravniki so iz-rekli, da je bil zmesan tisti, ki je te ljudi ovadil. VojaSkc vaje bodo Ietos v St. Petru na Kra-au, kakor navadno, pozneje pa ua Gorenjskera v veeji mtri. Udele2ijo se jih, kakor pravijo, tudi na§i brain-bovci, ki bodo spadali od zdaj naprej pod ljubljanski brambcvski polk ali regitnent Brainbovcev bo Stela dr2ava 22 polkov; ljubljanski polk bo imel batalijone: ljubljanski, novomeski, goriski in pazenaki (v Istri). Morska bit©? za poskuinjo bila je 25. t. m. pri Trstu. fiojne ladije so se lo6ile v dve vrsti, kakor da jih je polovica naSih, polcvica pa sovrainih. Veh-kiui ladijam pomagaie so totpednice, ki so velikanom nevarne in smrtonosne. Prizor je bil za navzoce gle-dalce jako zauimiv. Ve6 Uoydovib in drugih parnikov pe^alo je mnogo gosto? na morje, da so gledali ne-ua?adno prikazen. Proti 11. uri dopoludne je bil boj koncan J a ponavljal se bo §e na drugih mestih ja-dranskega morja. Presvitli cesar in cesarjevife Rudolf pojdeta Y Pulj o kjer bota navzoca pri teh vajah. Ali so to lc vaje ah tudi priprave ali oboje? UCiteljsko dmStvo za Se2anski lolski ok raj bo zburovalo due 3. julija t. 1. ob 9. uri pcdpoludne y Koiunu Duevni red; 1. Prakticeu poskus. 2. Predsed-nikov pozdrav. 3. Prebere se zapisuik zadnjuga zbo-rovauja. 4. Kritika o poucevanem. 5. 0 popravljanji pismenih nalog. 6, Volitcv novega odbora. 7. Razui nasveti. K obiluej udelezitvi vabi Odbor. Vest o novem poreSkem &kofu posneli so po BSodu tudi mnogi duuujski i'i drugi listi. Graska aTagespost* je imela Cclo telegram, v katcrem je bilo receuo, da imeuovanje je zagotovljeuo po prizadevanji dveh primorskih skofov, katera imenujje. Iz tega bi bilo sklepati, da imeuovanje. je Hie blizu in da nek-do hiti, si roke umit. Kdor zagovarja dobro stvar, ni mu treba, da jo zvraea nadruge; sam naj prevzame za njo bdgovornost. Ljubljanski §kof imenovan je po poro&lu vladnih iistov pretfastni gospod Jakop M i s i a, kano-nik sekovskega kapitelna v Gradci in vodja oadaSpje Skofijske pisarne. Oui kandidat torej, ki se je v pis-mih priporo«5al za ljubljanski Skofijski sedez in kate-remu je bila celo neka dunajska giava uakiuucaa, je prbpadel. Ni se Cuditi, Le misiimo na Icpo priporofcilo, katero mu je dal neki slovenski dnevnik. Neki drugi kahdidat bi bil sicer vecinoma zahtevam ustrezal, ali njegovo imeuovanje bi vendar ne bilo uzroCilo sploSaega veselja med kranjskimi Sloveaci. Slavni vladi se je zdelo, da tarn, kjer so stvari uze tako ne-kako napete, bi ue bilo dobro pnlivati olja, zato se ni potegovala zanj 6ez mero. Najijub^i kaudidat bi bil Kranjcem neki dunajski gospod, ali taima nest eCo, da je premalo elastifien. Ker je zdaj na Kraujskem pri plezanji po lestvicah razuih sluzeb, kakor se zdi, glavna Iastnost elastiCcost, zaprta so onemu gospodu vrata v domafio dezelo? V tej ne sicer prevefc tezavni situaciji pri§el je na pomod graski kaoouik, ali bolje reieoo: ko so ljudje mislili, kako bi pri tern opiso-vanji kako akunStno* naredili (Eranjci so imeli zad-nje §kofe ve&de! iz Svoje srede), dejai jiin je Bog Skofa na jezik, kajti iz vsega, kar nam je znaoo o novoimenovanem ikofu, rojeuem Sloveaci 1. 183S. v sv. Krizi pri Jujotomeru na Stajerskem, posnemamo, da |e moz po volji bqzji, ki bo vladai svojo credo v «vangelskem duhu, braned jo pred oditimi ia skritimi napadi, ki zdruluje z resniLno pobozuostjo globoko bogoslovsko vedo, nenavadno izurjenost v vsakovi nih upravnih duhovskih zadevah, milobo zunanjih oblik, ljubezen do Cidveka, kristijana in svojega roda, neu-pogljivo stanovitnost prepriCanja, blagodejen pogum na ysako stran in vztrajno delavuost na pifiateljsketn, oradmjskem iu dohovskem polji. Takega Skoftf poz-zdravljamo s posebuim veseljem in nadejamo se, da sad njegove delavnosti bo segai daleS bkrog. Namno-galetal JVHekarstvo imenuje se kupica, katero je spi-sal Gu§fcsv Pirc, tajnik c. k. fcmetijske druzbe kra-njske in kmetijski potovalni u5itelj za Kranjsko. V berilo je vtisnenih 50 slik. Zalozila in izdala je knji-2ico c. k. kmetijska dru2ba kranjska in stane kujiga 8 poStnino vred 10 kr. Zivinorejcem toplo priporoia- mo to knjigo, fei je tiskana v Blazniio^i t^sk^rfii V | Ljubljaoi. BZlati kljuc za sreCne ?olitYe* jc ii»J,«> lm^i'| zici, v kateri so ponatisneni iz 9Mir*a 2$iw%i fc o r <>> litvah in koroSkem deMnem zbora. Kn^izi^ajs en:5a' menjena koroSkim Slovencem, a poil«i5n^ j^ i^ v«^ I kega narodnjeka. Iz§la je ? tiskarni drimte sv-n. tt o' bora. Listuica aredni§tYa g. 55t^ii^«l^»^i: prepozno dobili in zarad vsebine ne r«C ^prii%ietRaD--^ SI. stareSinstvn n a T.: postit«o >lv'%, ti so re§i sama ob sebi. — G. dop. iz g«ar. o^oljc «; meiiimo, da bi male* pomagalo, niorgja l^a \-eii(^lar & porabimo. St. 711. Razpis ucit. skkfck, V tnkajgnjem okraji s<* s tt-in fft^pi^tij'-'jo nCiteljska mesta enorazretlnic: v Hi;jaf^i, OCejv* utvenc knjige. — Egger Pr«>-p*.tdL- utica 1878 ; namu&to 4 gl. 80 kr. le 2 gl. 40 He.-— Hauler, Vunderbacli f- d. Iteise i. d. Ewig-li^it v stiopieih iio 30 kr. — Gihr, Messopfer 4 gl. HCj fo\ — Hg, Geist des hi. Franciscus, 3 zv. 7 gl. C% kr-. — Juugmaaii, i)cr«:ilsainkeit, 2 zv. 7 gl. 20 lit-. --. Ar-ftthetik 7 go1. 20 kr. - Kaulen, Einleitung I. (I. lil. 3cbrift<*«, I. Tlieil. 1 gl. 20 kr. — Kirche ii- Pratestauti.-.mus, HI. Aull. 2 «1. 40 kr. — Kist, KXi-nijidhuch ftir PticUvru. V*olk. I. zv. 2 gl, 52 kr. ~- Kr;iu*, KirchenReschicIite, fi. Autt. 7.20 — Kurz, IVtiliLitcii ul*«r «i. lauret. Litanci, 3 gl. CO kr, — I'^bi'U, Wrg zuin inncreD Friudeu, 1 gl. 35 kr, — )U»cli^ JftfthM'i'uiligkflt (1. OftViibarung Uottes, 2 gl. SV* k**. — Marianisirhi's Ki rchonjahr. 1 gl. 80 kr. — iV-rfU, Die gr«s>i»ii ^Yeltriitlisi*!, U iv. 12 b'i. —Roh-iif^r, iliiria Joseph, nova izdajn v 25 HnopiCih 4 gl. Or, |(r- ~. Roifii?., Kit'ch«-ng««schtchtc, II. AuH. G gl. — Si.-lii0itt, Sonn-u FcsrtflBsprHigtcu, 2 zv. 7 gl. 02 kr.— SLliHKtt, Marina qu.,tiiliaiiiuii Sacenlotiim, 3 zv. 5 gl. I kr. - Tlulliott'ur. Utnr^tk, I. zv. l, 2 gl. 40 kr, '-Mritig, Kirclu-nrc«-lit, 8 gl. 40 kr. --- Weber, fchiinli-niisM', III. AuH. 'i gl. fiO kr. — Weiss, AiKilpgie Jcs ChristeidhuiUH, 3 zv. 0 gl. 10 kr. — tV"~#rigcr, l>iversc IVcdifitt-n. — Westerrcayr, Popu-l.'U^ I'rcdlgteii, 2zv.fi gl. 30 kr. — Kollner, Biblio-titbit S. l'ledsger, 7 (v. 20 gl. 40 kr. — HafTner, (icisckichte d«r l*hiIosoL*liie, 7 g(r 44 kr. — StOckcl, l^lirl>«ch (kr I'liiJosophie, 2 zv. 1 k1. 5u kr. —Stflckl, (j^-scb iclite dvr rseiu-ruu I'hiloaOl'hic, 2 zv, 9 gl. — 0V*|m:%r, I*red:jjten 2;j »uopk":c!V pi) 21 kr. — Toussaiut, I't -t'lli^teu nuf nlleKoimtngu » gl- 40. kr. — Evers, Jkirt'ci kutlH-r, ,\l)tli, X -ft 7 Kl. 2 kr. - •¦ Stolx AM (/t.-s!iuni). \Vi»rki', 12 zv. vcismu 31 gl. 20 kr.— rril>orof':i tudi sVf»jo knjizujicc k.i posoda lepo* flijvPtlid^l v 4 jczikili. Kar ne pristuje, radi zameini^, SAMO pri Ignaeiji Steinerji v (lrloPjci5, nasproti nadskolijslii palaicj, more§ si priskrbeti po ceni trdno i ij le *p9 ^j\k^. ko narejeno ali po raeri. Za pomladanskt Cas dobiva scj te^\: 1000 celih oblek z volne po gl. & ilo 30 ^ 750 povrhnih suken.) z volne „ gl. 8 t 22 s 2000 volnenih hlae" 9 gl. 3.7^, 8 1500 vblnesth jop , gl. 5 , 15 800 oblek z volne za deike in otroke n gl. 3.5Co, 8 Ogromna zafoga tkanin za ob «j(k^, p o mcri. Blago na ogled dobi na dtjielji, Rdo^r se oglasi, brezplaoioOaiu po^-cktio fc-hvi.iiu c. k. okrajaim 3i)d5jij.i:n isi obfiiut-kiiu uradoui. Pibr.e knji-jko \>:ikc vii'tc. 0,rDi!o, svinCniki, pcresa, ])is<-j!iski p:i|>ir\ Spans ki vosek in vse dru-j;c ^i.v.i" iii j.isarmake potrcbifiinc &o vedno na proiiaj }>o crna|i,_ ki se ne boj6 tckmo-vanja. Moktw'iscknjige v .ilovcnski'ro, uem-^keiii, ital:jan»k«n iti francoskem ji'Ziko. rti[>oriiciijoiu >st> ualjt* v Iiitro poski bljeuje vseya, kar kdo jiotfebitje v krijUevuem oziru. § hitro in riataniao postrcibo upam priUoblti s>: veUiio vecjo uiikkiDjenostslav-negy oi'cin-tva U*r vodno bolje zadovoljiti Hussite 0(ljt.'tntvIce. Jotef pallich, Cudovite kapljiic^ Sv. Antona Padovanskeg^ | To priprosto in tturo^jo ^Jfiv^llo jo "\ \ prava dobrodejna pomoi in „j \(oL!^, pr^J- ^| S^ gib. besedi, da se doku&.« nj iiho<^tf ii^jjw jf» rf *" vioL Ce se le rabijo ncUolilC;o i\{], o %]$l'zM ^ in prezenejo praT kmalu nflj^rlo^Mtr^iiSc^!' "'* lodfine bolesti. Prav i?.vmtno» w^jtifc^ ^^ p per hembrojde, proti boj^znii^,, B^Je^lli \t-na vranici, proti firevesnitaj bo .|o?mjmi«^jipr»^jti glistam, pri zenskih mese^nif^, ita^llcJ^oit^ii, zoper beli tok, bojaat, zoper bifjo greater ^ijtrjop»okr«^ifjcr^jo kri, Ono ne pregzpjajo samo oraeajeniii bc^za^j. ^mpi^k ^ai obvarujejo tudi pred Tsako boleznijo. Prodajejo so t vseb glavnih lekami^ah p sfitt^; :.3n narofibe in pogii'atve pa edino v lekarnici OfMjttVole^tti V Gorici, v Trstu t lekarni C. Zanetti in. Or. % Jfeor^j m v lekanu Alia Madonna v Korminu. Ena steklenica atano 30 novcer. ! St. 447, ?*»N»» ^W mm-;*-. ywW. - vJ3rp6ftthim**--i**A t tem okraji ste razpisaui sluzbi uiiteljev-^'cxiit^lj&vuaenora^reUitteah vOtalezi in na Gra* toTPtii 3jn il'i'iitiviio iiaatavljeujc z dohodki po prc-sn-vi 10. n:;;rca 1870. in 4. marca 1879. J'ruSnjs > ptstaviiioii spriccrali sposobnosti jc iil^oiiti d»> kuiiec meseca julija t. 1. po pred-stavlj cm" Ii oblii^tflijak- c. kr. oitE.uM: Solski svet v Tomitm, 17. janija 1884. Wm\\s imfa.