THESAURUS MEMORIAE Dissertationes 7 ANDREJ NARED dežela - knez - stanovi oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518 THESAURUS MEMORIAE Dissertationes 7 Andrej nared dežela - knez - stanovi oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518 zGodovinski inŠtitUt milkakosa zrc sazU arhivrePUblike slovenije ljUbljana 2009 VSEBINA PredGovor...................................................................................................................................................9 Uvod – oris Problematike in stanja raziskav........................................................................13 viri ..............................................................................................................................................................27 neobjavljeni viri – po vrstah in provenienci....................................................................................................27 neobjavljeni in objavljeni viri – po vsebini.....................................................................................................30 seznami kranjskega plemstva in deželnih stanov............................................................................................34 seznami pric...............................................................................................................................................34 Plemiški in davcni seznami 15. stoletja .....................................................................................................36 seznami v 16. stoletju................................................................................................................................45 zbirni seznami (matrike) kranjskih deželnih stanov..................................................................................48 najpomembnejše objave virov ........................................................................................................................52 PredzGodovinadeželnihstanov..................................................................................................55 Pogoji za oblikovanje stanov – splošno in na kranjskem................................................................................55 izoblikovanje dežel, deželnega prava in deželnega plemstva....................................................................55 Plemiška privilegija iz let 1338 in 1365.....................................................................................................59 teritorialno-upravni razvoj kranjske po letu 1335....................................................................................72 Prve oblike sodelovanja »stanov« pri vladarjevih poslih ................................................................................81 Poimenovanjastanovske korPoracije (Poglavje iz historicne terminologije) ........................95 landschaft........................................................................................................................................................96 deželani (landleute)......................................................................................................................................100 »Plemici« (die vom adl).................................................................................................................................103 Partei(en)........................................................................................................................................................104 stanovi...........................................................................................................................................................105 »samopodoba« kranjskih stanov...................................................................................................................106 kranjski deželni stanovi do leta 1518......................................................................................107 vzroki in okolišcine vzpona (kranjskih) deželnih stanov (nekaj podob podaljšanega 15. stoletja).............107 dinasticni prepiri, fajde in zunanje nevarnosti.........................................................................................107 spremembe v vojaškem in financnem sistemu........................................................................................113 Glavni modeli strukturiranosti deželnih stanov.............................................................................................117 Prelati ............................................................................................................................................................119 davcne obveznosti prelatov.....................................................................................................................136 Gospodje........................................................................................................................................................139 vitezi in oprode (hlapci)................................................................................................................................156 najpomembnejše kranjske plemiške rodbine...........................................................................................160 mesta ............................................................................................................................................................167 davcne obveznosti...................................................................................................................................173 Pogoji deželanstva in dostopa na deželni zbor ..............................................................................................178 (ne)enakopravnost stanov – spori med stanovi.............................................................................................181 deželni zbor in drUGastanovskazborovanja...................................................................185 Predhodniki deželnih zborov.........................................................................................................................185 vrste stanovskih zborovanj, izrazje v virih in historiografiji.........................................................................187 kronološki seznam kranjskih deželnih zborov in meddeželnih stanovskih zborovanj z udeležbo kranjcev.................................................................................................................................198 deželnozborski postopek...............................................................................................................................211 splošni oris...............................................................................................................................................211 sklic (razpis) deželnega zbora..................................................................................................................212 deželnoknežji komisarji in njihova pooblastila.......................................................................................217 (ne)udeležba na zboru .............................................................................................................................221 Potek in vsebina pogajanj.........................................................................................................................224 samovoljna srecanja stanov...........................................................................................................................230 stanovski orGani instanovska UPrava...................................................................................233 izhodišca stanovske (samo)uprave ................................................................................................................233 stanovski organi na kranjskem.....................................................................................................................235 ad hoc odbori...........................................................................................................................................235 zacetki stalnih odborov............................................................................................................................236 Prejemnik(i)..............................................................................................................................................237 Poverjeniki (Urad poverjenikov)..............................................................................................................239 stanovska pisarna, deželna hiša in arhiv..................................................................................................240 »dualisticni« deželni uradniki.......................................................................................................................249 deželni glavar..........................................................................................................................................249 deželni upravitelj.....................................................................................................................................252 dejavnostdeželnih stanov...........................................................................................................255 Pravni položaj deželnih stanov, vprašanje reprezentativnosti in pristojnosti ................................................255 odnos med deželnim knezom in stanovi.......................................................................................................258 davcne in vojaške odobritve..........................................................................................................................262 odobritve v praksi....................................................................................................................................263 zašcitna pisma kot simbol in garant izrednosti stanovskih odobritev .....................................................265 imenjska renta..........................................................................................................................................267 (ne)placevanje odobrenih davkov ...........................................................................................................268 PrikljUCena GosPostva.....................................................................................................................271 marka in metlika............................................................................................................................................272 istrska (Pazinska) grofija...............................................................................................................................275 devinsko-wallseejska dedišcina na krasu in v istri, kastav in reka............................................................280 trst ............................................................................................................................................................282 odnosi s stanovi drUGih habsbUrŠkih dežel........................................................................285 »notranje dežele«..........................................................................................................................................285 sodelovanje deželnih stanov..........................................................................................................................287 skupna stanovska zasedanja..........................................................................................................................289 viri in literatUra.................................................................................................................................291 Uporabljene okrajšave...................................................................................................................................291 viri ............................................................................................................................................................293 neobjavljeni (arhivski) viri......................................................................................................................293 objavljeni viri..........................................................................................................................................294 literatura........................................................................................................................................................298 dodatki Priloge – objave virov....................................................................................................................................311 Priloga 1: seznam kranjcev [1421–1422]...............................................................................................311 Priloga 2: seznam kranjcev [1421–1422]...............................................................................................313 Priloga 3: seznam kranjskih deželnih stanov iz leta 1446.......................................................................315 Priloga 4: »radgonski« seznam kranjskih prelatov in plemstva iz maja 1446 .......................................318 Priloga 5: Privilegij kranjskega plemstva iz leta 1338.............................................................................320 Priloga 6: Privilegij plemstva v marki in metliki iz leta 1365.................................................................324 seznam kranjskih deželnih zborov in meddeželnih stanovskih zborovanj z udeležbo kranjskih predstavnikov (1397–1518)......................................................................................................................328 slovensko-nemški slovarcek kljucnih pojmov..............................................................................................332 seznam kart....................................................................................................................................................334 seznam slikovnega gradiva............................................................................................................................335 zUsammenFassUnG...............................................................................................................................337 imensko in stvarno kazalo...........................................................................................................351 PredGovor Ain jeder furst, der da regiren wil gebaltichlich nach seinem nucz und geffallen, der huet sich fur ire (?) pesamung …1 Z acnimo z le delno ohra­ njeno mislijo avstrijskega nadvojvode, nemškega kralja in cesarja Friderika v./iii. (1435–1493); njegovo vladanje se v veliki meri prekriva z odlocilno dobo oblikovanja kranjskih deželnih stanov. Cesa se je moral knez paziti? neznani roki, ki je v 17. stoletju zbrisala in na novo popisala stran (fol. 1v) Friderikovega avtografa, to ocitno ni bilo pomembno vprašanje. nekateri poznavalci predvidevajo, da se je Friderik jezil na samovoljne, ilegalne deželne zbore, ki so se sestali, ne da bi jih sklical oziroma brez njegove privolitve. Friderikova beležnica je namrec nastajala vecinoma v štiridesetih letih, ko se je zavoljo dedišcine albertinske veje in varuštva nad ladislavom Postumusom bodel z mocnimi avstrijskimi stanovi. znano je, da so se avstrijci takrat pogosto samovoljno sestajali. mislimo, da je treba tej interpretaciji dodati še splošnejšo dimenzijo. sredi 15. stoletja je Friderik nedvomno že dojel, da je kot deželni knez cedalje bolj odvisen od stanovske (financne) pomoci ter da eri neodvisnega in mogocnega (gebaltichlich) vladanja nezadržno uhaja sapa. kako je sapa knezovi oblasti uhajala v stanovska jadra in kako sta se oba pola v medsebojni odvisnosti znašla na skupni ladji, bo govor v tej raziskavi. Fragmentarnost citirane misli naj ob tem simbolizira razmeroma slabo in predvsem neenakomerno ohranjenost zgodo­vinskih virov, s katero se je bilo treba spopasti. ob prebiranju sintez slovenske zgodovine (za primer vzemimo zgodovino slovencev iz leta 1979) lahko pri deželnih stanovih opazimo skoraj stoletje dolg preskok. beremo, kako si je plemstvo na podlagi podeljenih privilegijev med krizo v habsburški dinastiji v drugi polovici 14. in v zacetku 15. stoletja pridobilo pravice, ki jih je prej imel dežel­noknežji svet. »nosilec teh pravic je bil zbor vsega deželnega plemstva za vsako deželo posebej. ti zbori – deželni stanovi so odlocali predvsem o deželnih financnih zadevah. ok. 1410 so zaceli v vseh slovenskih pokrajinah stalno zasedati.tako se je zacela poleg deželnoknežje oblikovati še deželnostanovska upravna organizacija. ostala je znacilna za upravno ureditev vse do srede 18. stoletja.« … »z nastopom ernesta železnega so se zacela v naših deželah stalna zasedanja deželnih stanov; deželno plemstvo si je prido­bilo znaten vpliv na vse javne posle.«2 do dokoncno oblikovanih deželnih stanov v 16. stoletju je bilo treba napraviti – tako se vsaj zdi – le še korak in stanovi so na kranjskem 1 Vsak knez, ki hoce (tu) mogocno vladati v svojo korist in zadovoljstvo, ta naj se pazi njihovega zborovanja … lhotskY, aeiov, 202, št. 24. 2 zgodovina slovencev, 213, 215. ter v drugih habsburških deželah za tristo let postali eden najpomembnejših politicnih, upravnih in gospodarskih akterjev. stoletni preskok je posledica dejstva, da celostna podoba kranjskih deželnih stanov do bolj ali manj dokoncnega izoblikovanja le-teh v zgodovinopisju še ni zbudila potreb­nega zanimanja. delno izjemo predstavljajo nekatera dela sergija vilfana, a so parcialne­ga znacaja in so izkoristila le del razpoložljivih virov. bolj(e) raziskan je v tem pogledu cas od 16. stoletja dalje, vendar je pri teh raziskavah pogosto cutiti šibko poznavanje »korenin«; te je treba iskati globoko (a spet ne prevec) v poznem srednjem veku. Ceprav je 15. stoletje kot doba prehoda iz srednjega v zgodnji novi vek v zgodovinopisju de­ležno velike pozornosti, se zdi, da prav v zgodovini stanov 15. stoletja zeva velika pra­znina, mašijo pa jo le nekatere poenostavljene in za vecino srednjeevropskega prostora veljavne ugotovitve. stroka je v poldrugo stoletje trajajocem razvoju ponudila precej del o nastanku dežel, deželnoknežje oblasti, deželnih stanov in zborov, še vedno pa dolguje uporabno sintezo, saj je celovita in v obce dogajanje vpeta zgodnja zgodovina deželnih stanov eno najpomembnejših del, kar nam jih še manjka. vzrok zadržanosti zgodovinar­jev je (bil) gotovo v pomanjkanju oziroma slabi ohranjenosti tistih historicnih virov, ki so znacilni za cas po letu 1500. razlicne nesrece (zlasti požari) so namrec unicile pretežni del nastajajocih stanovskih arhivov z deželnozborskimi in drugimi spisi 15. stoletja. tako nakazani preskok, ki je obšel proces oblikovanja deželnih stanov, kot tudi vlo­ga, ki so jo ti odigrali pri funkcioniranju novoveške dežele in posledicno pri ustvarjanju »moderne« države, sta me usmerila v ta segment slovenske politicne, pravne in upravne zgodovine. raziskava zacetkov kranjskih deželnih stanov in zborov je bila velik izziv. najprej zato, ker je bilo treba na tisoc koncih iskati kamencke za mozaik, ali bolje, za njegov fragment. ravno široko zastavljeno iskanje (po nacelu: raje zaman premetati tri fascikle, preleteti deset razprav, si sposoditi pet knjig, kot spregledati en relevanten podatek ali namig) je skrivalo past, ki se mi ji gotovo ni uspelo vedno ogniti. tako se je v študiji znašlo tudi kaj takega, kar ima s temo le malo zveze, ceprav je po drugi strani res, da je bilo formiranje stanov povezano s »tranzicijo« politicno-upravnega, financno-gospodar­skega, vojaško-obrambnega in malo kasneje tudi verskega sistema. druga težava, ki sem jo skušal preleviti v izziv, je bilo dejstvo, da za primerljivo problematiko in obdobje ne obstaja nobena moderna študija, na katero bi se lahko oprl v metodološkem in konceptualnem smislu. koncept in vsebinsko razdelitev raziskave sem si zamislil tako, da bi sistematicno in vsebinsko povezano predstavila vzroke in procese, ki so kranjske deželne stanove privedli do institucionalne trdnosti in realne politicne mo­ci. ker se je to zgodilo nekako do konca vladanja maksimilijanai., je raziskava navzgor z nekaj izjemami omejena z letom 1518. Uspeh raziskave je bil odvisen od ohranjenosti virov, ta pa je vse prej kot razveseljiva. vnaprej se je bilo treba sprijazniti s tem, da bo le slaba polovica ugotovitev nedvoumno utemeljenih z viri, kaka tretjina bo temeljila na bolj ali manj trdnih domnevah, in da bo nekaj vprašanj takih, da bomo lahko zadovoljni že z jasno definicijo problema. Pricujoca knjiga je nekoliko spremenjena in dopolnjena disertacija z naslovom »izo­blikovanje kranjskih deželnih stanov in deželnozborskega postopka«. to sem maja 2007 predložil Filozofski fakulteti Univerze v ljubljani in jo 14. januarja 2008 zagovarjal pred komisijo, ki so jo sestavljali red. prof. dr. vasko simoniti kot predsednik ter red. prof. dr. Peter Štih, izr. prof. dr. vladimir simic in doc. dr. marko Štuhec kot clani. nasvet in pomoc (consilium et auxilium, rat und hilfe) sta bila med glavnimi stebri ureditve, ki jo spoznavamo v tej knjigi in ji pravimo stanovsko-monarhicni dualizem. deželni gospod je bil po medsebojni zavezi, ki sta jo strani sklenili ob dedni poklonitvi, dolžan šcititi deželo, deželno pravo in deželni mir, plemstvo oziroma deželni stanovi so mu morali pri tem svetovati in pomagati. To je bilo temeljno razmerje med deželnim gospodom in deželani, os dežele, kakršno poznamo od konca srednjega veka naprej ter je tesno povezana z oblikovanjem in delovanjem deželnih stanov. Nasveta in pomoci sem bil pri zbiranju gradiva in pisanju disertacije neštetokrat de­ležen, zato se iskreno zahvaljujem mentorju prof. dr. Petru Štihu, ki mi je v vsebinskih in metodoloških vprašanjih dal proste roke ter mi ob konkretnih problemih pomagal z dragocenimi nasveti. Za podporo sem hvaležen vodstvu Arhiva Republike Slovenije, razumevajocim sodelavcem, številnim kolegom in prijateljem, ki jih tu ne morem ime­novati, pa njihovih zaslug zato nic manj ne cenim. Posebna zahvala gre vsem, ki so »svetovali in pomagali« pri pripravi besedila za objavo. Med temi moram omeniti vsaj dr. Miha Kosija, dr. Miha Preinfalka, oblikovalko Milojko Žalik Huzjan, prevajalko Doris Debenjak in lektorico Evo Blumauer. Brez na­klonjenosti recenzentov, uredniškega odbora zbirke Thesaurus memoriae, Zgodovinske­ga inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, Arhiva Republike Slovenije in Založbe ZRC pod vodstvom dr. Vojislava Likarja bi rokopis verjetno še vedno ležal v predalu. Hvala mali ljubljanski in veliki dobški družini - za cas, za potrpljenje, za (na)smeh, za ljubezen. Ljubljana, april 2009 Uvod – oris Problematike in stanja raziskav D eželne stanove in stano­ vska politicna zborovanja poznajo tako rekoc vse evropske države fevdalno-monarhicnega tipa. zdi se, da je med monarhicno in stanovsko instanco moralo priti do sicer ne nujno kodificirane, a v politic­ni praksi delujoce in zato jasno prepoznavne »delitve oblasti«. iz te izhajajoci dualizem deželnega kneza in stanov tako ni bil le pojavna oblika moderne novoveške države, tem­vec njen konstitutivni element.1 Francis l. carsten je leta 1961 ugotavljal, da vecina nemških kneževin nima moderne predstavitve zgodovine deželnih stanov. kljub temu je bil preprican, da so obrisi razvoja stanovske ureditve razmeroma jasni. Pozni srednji vek je predstavljal cas vzpona, v 16. in ponekod še v zacetku 17. stoletja so bili deželni stanovi na vrhuncu vpliva in moci, sledilo pa je obdobje hitrega nazadovanja. v16. stoletju so imelinemški deželni stanovi (sem lahko mirno prištejemo tudi stanove vzhodnoalpskega prostora) precej otipljivih pravic, med katerimi je bila odlocilna pravica do odobritve izrednih davkov. imeli so lastno uradništvo in stanovske odbore, ki so se smeli sestajati brez dovoljenja deželnega kneza. splošno podobo zaokroža vloga stanov v dinasticnih sporih, regentstvih, pogod-bah in zavezništvih, v deželnih financah in religiozni politiki.2 alois niederstätter je v uvodu pregleda avstrijske zgodovine prelomnega 15. stoletja 35 let za carstenom upraviceno zapisal, da je stanje raziskav kljub številnim specialnim študijam marsikje – v teritorialnem in problemskem smislu – še vedno nezadovoljivo. rekonstrukcija posameznih dogodkov na splošno niti ne predstavlja posebnega proble-ma, pomembna strukturna in družbenozgodovinska vprašanja pa vecinoma niso razja­snjena ali pa imajo to sreco le nekatera obmocja. zgodovina avstrijskega in podobno »slovenskega« poznega srednjega veka je tako nujno tudi »katalog raziskovalnih vrze­li«.3 za kranjsko kot tudi Štajersko in koroško lahko v grobem sprejmemo vilfanovo formulacijo, da se je deželnozborska avtonomija razvila na prehodu iz srednjega v zgo­dnji novi vek. strinjati se moramo, da obcasna pogajanja med knezom in velikokrat zgolj ad hoc sestavljeno plemiško korporacijo še ne predstavljajo instituta deželnih stanov, ampak kvecjemu nastavek zanj in za poznejši stanovsko-monarhicni dualizem. Ustavni (verfassungsmässig) dualizem namrec predpostavlja v plemiški davcni prostosti uteme­ljeno partnerstvo in ustrezne pravne oblike. zacetkov naštetega ne gre iskati globlje kot sredi 15. stoletja, izoblikovane faze pa ne pred letom 1500.4 1 nÄF, Frühformen, 225ss. 2 carsten, Ursachen, 273s. 3 niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 11. 4 vilFan, rechtsgeschichte, 192. razmišljati o izoblikovanju stanovske organizacije v notranjeavstrijskih deželah po­meni napenjati dobro stoletje (od približno leta 1400 do leta 1520) dolg casovni lok; njegova tetiva je spletena iz niti, ki jih je potrebno zaceti nabirati precej pred letom 1400. dosedanje raziskave te problematike so pri tem v veliko pomoc. v uvodnem poglavju bomo zato skušali podati kriticen pregled del, ki se neposredno ali posredno dotikajo izo­blikovanja deželnih stanov, deželnih zborov ter odnosa med deželnim knezom in stanovi, ob tem pa opozoriti na uporabnost oziroma neuporabnost (zastarelost, zavajajoce inter-pretacije ipd.) teh del in nakazati, kako so nekatera odlocilno posegla v stanje raziskav in dala impulze kasnejšim raziskovalcem. zgodovino deželnih stanov je treba obravnavati za vsako deželo posebej, nujne pa so primerjave, ki kažejo na skupne znacilnosti in bistvene razlike v razvoju. razvoj kranj­skih stanov je bil še posebej tesno povezan z dogajanjem na Štajerskem in koroškem, zato se bomo v uvodnem poglavju (kot tudi sicer v razpravi) veckrat ozrli cez kranjske meje. Casovno se omejujemo z razvojem deželnih stanov od njihovih zacetkov do smrti cesarja maksimilijana i. (1519) oziroma do konca t. i. stanovskega gibanja, ki je sledilo maksimilijanovi smrti do uveljavitve novega deželnega kneza Ferdinanda i. v letu 1522. do tega casa se je povecini koncala doba formiranja notranjeavstrijskih deželnih stanov in deželnozborskega postopka. kot notranjo avstrijo bomo razumeli dežele Štajersko, koroško in kranjsko, ne pa Goriške, ceprav je bila v 16. stoletju tudi ta pridružena deželam, ki so v letih 1564–1619 sestavljale dejansko samostojen državni organizem.5 razlogov za tako razumevanje je vec: Štajerska, koroška in kranjska so bile pod isto vladarsko hišo od leta 1335, to pa je brez dvoma vplivalo na njihovo povezovanje.6 Po-leg tega je bilo v privilegijih koroškega in kranjskega plemstva iz leta 1338, ki sta bila temelj kasnejših deželnih rocinov teh dveh dežel, doloceno, naj se tamkajšnje plemstvo ravna po pravu štajerskega plemstva v zadevah, ki s privilegijem niso posebej urejene.7 Štajersko deželno pravo je tako postalo subsidiarni vir prava na koroškem in kranjskem. to kaže na željo deželnega kneza po poenotenju prava v njegovih deželah. tri notranje­avstrijske dežele so se od drugih dežel habsburške krone locile tudi po tem, da so imele trdnejši in stalnejši zapis deželnostanovske ustave.8 Po treh desetletjih delitev habsbur­ških dežel je ernest železni leta 1411 dokoncno povezal vse tri dežele pod štajersko (no-tranjeavstrijsko) vejo leopoldinske linije. Povezovalno so vplivali tudi podobni interesi stanov in zlasti skupna zunanja nevarnost (turki, madžari). Goriška je po smrti zadnjega goriškega grofa leonarda po dedni pogodbi pripadla habsburžanom in je bila pridružena nižjeavstrijski deželni skupini. leta 1508 je med maksimilijanom in beneško republiko (tudi zaradi vprašanja delitve goriških posesti) izbruhnila vojna, ki je s posameznimi prekinitvami trajala do leta 1516, do dokoncnega miru in priznanja obstojecih meja pa je prišlo še nekaj let kasneje, torej ravno ob koncu tu obravnavanega obdobja. Goriška je bila tudi kasneje rahleje povezana s starimi notranjeavstrijskimi deželami, kot so bile te povezane med seboj. Goriška ni poznala deželnih rocinov in sploh se zgodovina goriških stanov precej razlikuje od zgodovine notranjeavstrijskih.9 navedeni razlogi nas odvra-cajo od Goriške, ki skupaj z Gradiško in trstom predstavlja »sporna obmocja«, ki se jih 5 kot primer naj navedemo zapis bruške verske pomiritve med deželnimi stanovi Štajerske, koroške in kranjske z grofijo Goriško (Landtschafften Steyr, Kharndten vnd Crain, sambt der fstlichen Grafschafft Gz) ter deželnim knezom karlom ii. iz leta 1578 (as 1073, zr, i-15r). 6 krones, landesfürst, 5, je celo menil, da je že od leta 1335 obstajala »notranja avstrija« s Štajersko kot glavno deželo. 7 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 175ss, št. 94; mdcX, 34ss, št. 89; levec, landhandfesten, 296ss, št. 1; na- red, Privilegij, 13, 30; nared, objava in prevod, 73. 8 vilFan, deželni rocini, 65, op. 1. 9 thiel, zur Geschichte, 130ss. zgodovinopisje zaradi kompliciranosti zgodovinskega razvoja nadvse rado izogiblje.10 vecjo pozornost bomo seveda posvetili kranjski s prikljucenimi gospostvi (slovensko marko, metliko, istro in krasom). zdinasticno zgodovino zacinjena Grudnova zgodovina slovenskega naroda se prav­ni in ustavni zgodovini skorajda ne posveca. omenja nekaj dednih poklonitev in z njimi povezanih potrditev deželnih privilegijev, predstavlja sestavo in pristojnosti deželnih zborov, pri tem pa ne definira casa, ko navaja podatke za kranjski deželni zbor. o »de­želnih stanovih« govori že v zvezi z letom 1282, poleg tega prevec pogumno formulira pristojnosti deželnih zborov.11 kratko in korektno informacijo o zacetkih deželnih stanov dobimo v obeh izdajah kosove sinteze slovenske zgodovine.12 bogo Grafenauer v svoji zgodovini slovenskega naroda z nekaj stavki podaja osnovne poteze razvoja deželnih stanov; nekaj pove o plemiških privilegijih, deželnem pravu in razvoju dežel, spornim vprašanjem pa se kot vsaka sinteza tudi njegovo delo izogiba.13 dokaj skopa je v zvezi z obravnavano problematiko novejša slovenska zgodovina do razsvetljenstva. v okviru razvoja posameznih dežel spominja na pravno izenacevanje plemstva ter na odbijajoc in hkrati prežemajoc odnos med deželnim knezom in stanovi, ki se je z imenom stanovsko­monarhicni dualizem izoblikoval ob koncu 15. stoletja.14 v sklop tovrstnih pregledov lahko uvrstimo še vilfanov prispevek o zemljiških gospostvih, ki med drugim govori o razvoju deželnega plemstva kot jedra deželnih stanov.15 zöllnerjevo avstrijsko zgodovino »od zacetkov do danes« odlikuje dobra pregle­dnost, vendar je o deželnostanovski ureditvi govor le na dobri strani.16vec o tej izvemo v odlicni sintezi aloisa niederstätterja, ki dobro povzema bistvo deželnih stanov, potem pa predstavlja institucionaliziranje in sestavo stanov po posameznih (današnjih) avstrijskih deželah, kot tudi ob konkretnih primerih sodelovanje in konflikte s knezom.17 med deželnimi zgodovinami omenimo najprej dimitzevo zgodovino kranjske. v prvem delu govori o »stanovih« kranjske, ki da so se kot zastopniki dežele nasproti vla­darju v 14. stoletju vedno bolj oblikovali. kot dokaz navaja dedne poklonitve, na katerih je kot akter v 14. stoletju nastopal le plemiški stan, nikakor pa ne deželni stanovi. dimitz opaža, da v tistem obdobju prelatov in mest kot clanov stanov v listinah še ne srecujemo ter da so kranjska mesta kljub vsemu že leta 1364 postala enakopravni clan deželnih stanov; to je vsekakor zavajajoce in ne drži.18 v drugem delu je ostal v okviru pripove­dne zgodovine, a je uporabljal tudi kranjski stanovski arhiv, tako da je doba od nastopa maksimilijana i. naprej neprimerno obširneje in bolje obdelana kot srednji vek. med pregledi štajerske zgodovine gre prvo mesto še vedno hansu Pircheggerju, ki v 10 sUtter, landesfürst und stände, 318. nekaj bibliografskih napotkov za zgodovino goriških deželnih stanov ima Štih, Goriški grofje, 172ss; bolj izcrpen je novejši pregled problematike in stanja raziskav (predvsem v italijanski historiografiji), ki ga je prispeval vojko Pavlin – glej Pavlin, o razvoju goriških deželnih stanov, 71ss. 11 GrUden, zgodovina, 214s, 247, 276, 390s. 12 m. kos, zgodovina slovencev, 220ss, 345. 13 GraFenaUer, zgodovina ii, 340ss, 369s, 382s; iii, 49s. nekoliko skrajšan Grafenauerjev tekst tudi v: zgodovina slovencev, 203ss. 14 Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 79ss, 137, 153s. 15 vilFan, zemljiška gospostva, 75–239, zlasti 128ss, 150ss, 183s. Posamezne razdelke knjige zakljucujejo koristne navedbe virov in literature. 16 zÖllner, Geschichte Österreichs, 139s. zöllner je preprican, da se sodelovanje stanov pri deželnih zadevah v dolocenih ustav­ nih oblikah ni zacelo šele s sklicevanjem deželnih zborov, temvec da sega že v 13. in 14. stoletje. niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 215ss. Poudariti je treba, da je kranjska omenjena le obrobno, poudarek je na obeh avstrijah kot jedrnih deželah. isti avtor je pozneje za projekt avstrijske zgodovine napisal še zvezek za cas 1278-1411, ki pa se mu je vsaj glede stanovske problematike malo manj posrecil. zacetke stanov namrec preohlapno definira, še manj pazljiv je pri uporabi izraza deželni zbor, saj ga omenja že za leti 1251 in 1291 (glej niederstÄtter, herrschaft Österreich, 284, 290). zgodnjo zgodovino notra­ njeavstrijskih deželnih stanov na kratko skicira na straneh 289–294. 18 dimitz, Geschichte krains i, 245. Prvi del je sicer še vedno uporaben za kako informacijo o plemiških družinah. prvem delu predstavlja pomen štajerskih ministerialov in njihovih privilegijev, v drugem pa razmerje med deželnim knezom in stanovi definira kot pogodben odnos, ki je uteme­ljen v plemiških privilegijih in dednih poklonitvah. Govori tudi o poteku deželnih zborov, pri tem pa zaide v nevarno sfero prenašanja nacel in miselnega sveta konstitucionalizma 19. stoletja na srednji vek.19 martin Wutte piše o zacetkih koroškega deželnega prava, o pogojnosti dednih poklonitev, zacetkih deželnih stanov oziroma sodelovanju vplivnejših oseb pri knezovih odlocitvah, o deželnih zborih in njihovih predhodnikih.20 Piše tudi o razbitosti koroške med razlicne svetne in cerkvene kneze ter s tem povezanem zaostan­ku pri izoblikovanju enotnega pravno-upravnega obmocja. claudia Fräss - ehrfeld se v prvem delu zgodovine koroške med drugim posveca zacetkom koroškega deželnega prava, clenitvi plemstva na gospode in viteze ter zacetkom »stanovskega soodlocanja«, kot tudi poznim zacetkom deželnih zborov.21drugi del prinaša nekaj splošnih informacij o razvoju deželnih stanov, vec pa o koroških deželanih ter fluktuaciji med mestom in podeželjem (dvig mešcanov med plemstvo) v zacetku novega veka.22 vilfanova sinteza pravne zgodovine je v nasprotju z nekaterimi starejšimi deli23 zelo uporabno delo, ki je v posameznih tezah sicer lahko preseženo, a je kot edino tovrstno delo nepogrešljiv spremljevalec slehernega zgodovinarja.24 Ce se omejimo le na izobli­kovanje deželnostanovske korporacije, je vilfan zacrtal pot krepitve položaja plemstva prek stanovskih (deželnih) privilegijev, ki omejujejo deželnega kneza v financnih, voja­ških in sodnih zadevah. na kratko opisuje sestavo deželnih stanov in pri tem poudarja, da razni velikaši, ki so sodelovali pri hišnih redih in podobnih vladarjevih aktih 13. in 14. stoletja, še ne predstavljajo splošne plemiške korporacije, kaj šele deželne stanove.25 Posebej se posveti odnosu deželnega kneza in stanov ter vzpostavitvi stanovsko-monar­hicnega dualizma; zacetki tega so povezani z ustalitvijo aparata deželnega zbora.26 emil Werunsky se je v zelo solidnem prirocniku o avstrijski državni in pravni zgodo­vini o deželnih stanovih razpisal v razdelku, ki obravnava spodnjo avstrijo, a daje tudi za druge dežele veljavne informacije. zelo podrobno predstavlja funkcioniranje dežel­nega zbora in njegove pristojnosti. Pri obravnavi preostalih avstrijskih dežel potem po­dobo deželnostanovske ureditve le dopolnjuje s posebnostmi posameznih dežel.27 dokaj uporabna je huberjeva avstrijska državna zgodovina; drugo izdajo je pripravil alfons dopsch.28 arnold luschin von ebengreuth je znan kot eden najbolj zavzetih raziskovalcev pro-blematike deželnih stanov ob koncu 19. in v zacetku 20. stoletja. Posvetil se ji je tudi v prvem delu prirocnika avstrijske državne zgodovine.29Glavne slabosti tega dela je dobro 19 PircheGGer, Geschichte der steiermark i, 168ss, 189ss, 234s, 350ss; ii, 143ss, 200ss. 20 WUtte, zur Geschichte, 11ss, o deželnih stanovih, zborih in s tem povezanim zlasti 17s, 21ss. 21 Fräss - ehrfeld, Geschichte kärntens i, 406ss, 423ss, 567ss. 22 Fräss - ehrfeld, Geschichte kärntens ii, 30ss, 190ss. 23 npr.: GloboCnik, Uebersicht; dolenc, Pravna zgodovina. obe deli faktografsko in terminološko nista najbolj zanesljivi. 24 vilFan, Pravna zgodovina; vilFan, rechtsgeschichte. nemška izdaja ni le prevod, temvec novo delo z novim konceptom, dopolnjeno in smiselno preurejeno, zato je preglednejše; pomembno je tudi, da vsebuje izcrpne opombe. kratko oceno obeh izdaj in primerjavo med dolencevo in vilfanovo pravno zgodovino glej v kranjc, akademik, 21s. 25 vilFan, Pravna zgodovina, 192ss; vilFan, rechtsgeschichte, 132ss. 26 tocnega nastanka »dualisticne stanovske ustave« ni mogoce dolociti. Prvi pojavi sodijo v sredo 15. stoletja, o ustalitvi pa lahko govorimo šele okrog leta 1500, ko so postali deželni zbori kljub pravni izrednosti davkov tako rekoc redni. Prim.: vilFan, Pravna zgo­dovina, 324ss; vilFan, rechtsgeschichte, 186ss. 27 WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 172ss, 183ss, 272ss (Štajerska), 333ss (koroška), 386ss (kranj-ska). 28 hUber - doPsch, Österreichische reichsgeschichte, 50ss, 72ss, 212ss. Prim. vilFan, Pravni znacaj, 208. 29 lUschin, Österreichische reichsgeschichte, zlasti poglavja o zacetkih deželnih stanov (196ss), deželnih stanovih v 14. in 15. stoletju (205ss) ter položaju in delokrogu stanov v srednjem veku (217ss). povzel sergij vilfan.30 zacetke in pojem deželnih stanov luschin povezuje z interesom fevdalcev – omejevanjem deželnoknežje oblasti in udeležbo duhovšcine in deželnega plemstva pri vladarskih poslih; to prevec spominja na moderni konstitucionalizem. Prav tako ne locuje jasno plemiških sodnih zborov od deželnih zborov, izraz deželni stanovi neprevidno uporablja že za zelo zgodnje obdobje, zavaja s trditvijo, da so si deželno­knežja mesta (in trgi) priborili mesto med deželnimi stanovi itd. Formiranje deželnih sta­nov v staroavstrijskih deželah preohlapno postavlja v 14. in 15. stoletje. vilfan pravi, da se je težko znebiti vtisa, da je luschin glede tega bolje obvladal dobo od maksimilijana naprej kot srednji vek, prav tako pa sodi med avtorje, ki so neprevidno presajali ideje in pojme moderne države v pretekla stoletja.31 ker so mnogi (pravni) zgodovinarji še dolgo posnemali tovrstne napake, se je treba spomniti odmevnih razmišljanj otta brunnerja s konca tridesetihlet 20. stoletja.32brun­ner ostro kritizira prenašanje modernih pojmov v srednji vek in poudarja uporabo jezika virov. država je po njegovem pojem politicnega sveta novega veka in zato znacilnosti moderne novoveške države, prikritih pod splošnim pojmom države, nikakor ne smemo prenašati na srednji vek. ob primerih posameznih avtorjev (huber - dopsch, luschin, mell, Pirchegger) kaže, kako so ti s pojmom »verfassung« ocitno razumeli ustavo 19. stoletja. Podobno so vlekli vzporednice med deželnimi zbori in parlamenti 19. stoletja ter tako utemeljevali reprezentativno naravo deželnih stanov. ob tem se vprašamo, v kolikšni meri so nam lahko vzporednice in analogije s sedanjostjoali bližnjo preteklostjo pomoc za lažje razumevanje dolocenega pravnozgodovinskega pojava, ne da bi nas za­peljale v izkrivljanje ter s tem nerazumevanje odnosov in pojmov srednjeveškega sveta. v »obcudovanja vredni knjigi«33 o ustavni in upravni zgodovini Štajerske je anton mell zbral bogato gradivo o stanovski ureditvi.34 najprej se moramo z mellom strinjati v tem, da je nastanek deželnih stanov zelo težko dolociti. Pri iskanju korenin stanovske ureditve je precej previdnejši in bolj prepricljiv kot luschin. kljub temu mu vilfan ocita zagovarjanje tesne povezave med deželnimi vecami in deželnimi zbori 15. stoletja, saj je razlika vendarle bistvena: deželne vece so bile redni, na dolocene case vezani sodni organ, deželne zbore pa je deželni knez skliceval le po potrebi in niso imeli sodnih kom­petenc. mell prinaša vrsto podatkov, ki so zanimivi za koroško in kranjsko ter njun ustavnopravni razvoj, objavlja pa tudi nekatere sezname plemstva.35 hellblingov ucbenik avstrijske pravne zgodovine je previdna kompilacija starejših del, v kateri lahko beremo tudi o nastanku in razvoju stanovske ustave, vzrokih za po­vecanje stanovske moci, prvih deželnih zborih, njihovi organizaciji in pristojnostih.36 Posebej je potrebno omeniti dober pregled hišnih redov, delitvenih pogodb in iz teh izvi­rajocih sporov, ki so v drugi polovici 14. stoletja slabili habsburško hišo in predstavljali odrivno desko stanovskemu vplivu.37 Pregled historiografije nadaljujmo z razpravami, ki se posvecajo vecinoma le pro-blematiki oblikovanja deželnih stanov in zborov, stanovsko-monarhicnemu dualizmu in pojavom, ki so s tem povezani. Prva dela o zgodovini kranjskih deželnih stanov so že iz srede 19. stoletja. etbin costa je na podlagi spomenice kranjskih stanov cesarju leopol­ 30 vilFan, Pravni znacaj, 208ss; prim. tudi hassinGer, landstände, 993s. 31 vilFan, Pravni znacaj, 207s. 32 brUnner, moderner verfassungsbegriff, 513ss; brUnner, land und herrschaft, 111ss; glej tudi vilFan, država in dežela, 54. 33 vilFan, Pravni znacaj, 210. Podobno jo pohvali brUnner, land und herrschaft, 127. 34 mell, Grundriß, zlasti 100ss, 241ss, 297ss. kratka ocena: vilFan, Pravni znacaj, 210s. 35 mell, Grundriß, 149s, 299. 36 hellblinG, Österreichische verfassungs- und verwaltungsgeschichte, 111ss. 37 Prav tam, 65ss. du ii. iz leta 179038povzel nekdanjo »ustavo« stanov in dežele kranjske.39stanovi so bili po njegovem »die ersten Glieder, stellvertreter und repräsentanten der nation«, posre­dniki med ljudstvom in zakonodajno oblastjo.40to kaže na zastopanje reprezentativnega modela in pogled iz novoveške perspektive. to je razumljivo, saj izhaja iz dokumenta s konca 18. stoletja. vnasprotju s costo je še vedno uporabna razprava vladimirja levca, ki se posveca kranjskim deželnim rocinom.41 Glavne luschinove teze smo do dolocene mere že spoznali. zacetkom deželnih sta­nov se je posvetil tudi v posebni razpravi.42najbolj bode v oci trditev, da so v avstriji in na Štajerskem deželni stanovi brez dvoma obstajali že ob nastopu habsburžanov (1282). to pa zato, ker so morali biti vprašani oziroma soglašati s knezovo odlocitvijo. Pravi še, da je bil krog deželnih stanov v 13. stoletju še ozek, saj so ga sestavljali le deželski gospodje, zato tudi uporablja skovanko »landherrentag« za predhodnika deželnega zbo­ ra.43 v uvodu k objavi najstarejših štajerskih deželnozborskih aktov je burkhard seuffert podal kratko sliko razmerja med deželnim knezom in stanovi, ki temelji na obojestranski zavezi dedne poklonitve. v tem razmerju koreninijo tudi pravni temelji deželnih zbo­rov, ki so bili v 15. stoletju tesno povezani z vojaškimi pozivi.44 o dualisticni stanovski ustavi, funkcioniranju in kompetencah kranjskega deželnega zbora se lahko lapidarno poucimo v podobnem delu za kranjsko.45 kriticen povzetek raziskovanja deželnih sta­nov v avstrijskih deželah do leta 1964 je naredil herbert hassinger in ob tem opozoril na številna nerešena vprašanja.46 leto prej je hermann Wiesflecker sumarno predstavil ra­zvoj »deželnostanovske ustave« do maksimilijana i. naslov njegovega prispevka resda veliko obeta, vendar gre predvsem za solidno kompilacijo starejših del (luschin, mell, brunner).47 Prvo mesto med slovenskimi zgodovinarji gre pri obravnavani problematiki nedvo­mno sergiju vilfanu. svoje nagnjenje k preucevanju deželnih stanov je nakazal že v eni svojih prvih razprav, ki je posvecena deželnim rocinom.48 že v tistem casu je spoznal bogastvo arhiva kranjskih deželnih stanov; njegove razprave se v veliki meri omejujejo prav na kranjske stanove. te je obdelal v najrazlicnejših kontekstih in ceprav mu spo­znanj ni uspelo povezati v obširnejšo monografijo (vprašanje je, ali je imel kdaj tak na-men; vsekakor pa mu je ta problematika predstavljala primarno zanimanje49), pomenijo njegove ugotovitve nespregledljive kažipote na zaviti poti, katere smo se lotili. vilfan se je stanov po daljšem premoru lotil v letu 1983, ko je objavil razpravo o tem, kako 38 as 1073, zr, ii-25r. 39 costa, beitrag, 29ss, 35ss, 45ss. 40 Prav tam, 31. 41 levec, landhandfesten, 244ss. Po tem delu se v zacetku zgleduje tudi komatarjev prispevek, ki je v glavnem osredotocen na 17. in 18. stoletje – komatar, beitrag, št. 58–62. 42 lUschin, anfänge, 427ss. 43 Prav tam, 439ss. nekaj mocnejših plemicev v deželi nikakor ne predstavlja korporacije deželnih stanov, ceprav so previdne po­ vezave svetov gospodov s poznejšo deželnostanovsko ustavo utemeljene. otto brunner (land und herrschaft, 427, op. 4) o tem pravi: »Wenn luschin ... die Wurzel der »landständischen verfassung« im »rat« erblickt, so ist dies richtig; nur darf weder das beraten im sinne der »einschränkung« eines konstitutionellen herrschers gefaßt werden noch besteht in den österreichischen länder zwischen der institution des landesfürstlichen rates und den landtagen ein zusammenhang.« 44 landtagsakten i, 1ss. vuvodu so predstavljene tudi vrste deželnozborskih aktov in pravnozgodovinsko ovrednotenje teh, ob tem pa je treba poudariti, da sta avtorja izbor zastavila zelo široko in med objavljene dokumente uvrstila tudi veliko takega, kar z akti deželnih zborov nima nobene zveze. Prim. vilFan, Pravni znacaj, 211. 45 dsks i, Xiiiss. 46 hassinGer, landstände, 989ss. 47 WiesFlecker entwicklung, 9ss. 48 vilFan, deželni rocini, 65ss. 49 Glej kranjc, akademik, 15. so kranjski deželni stanovi razumeli oblast v deželi in kako so ocenjevali svojo oblast v razmerju do deželnoknežje. Glavni ugotovitvi študija deželnih pritožb (gravamina) iz 16. stoletja sta dve: pisani in obicajnopravni privilegiji so sicer v dolocenih zadevah omejevali oblast deželnega kneza, toda njihova prakticna veljava je bila v najvecji meri odvisna od dejanskega razmerja moci; deželni knez in stanovi si niso delili oblasti - suveren je bil deželni knez.50 o bolj ali manj izoblikovani strukturi deželnih stanov, ustalitvi postopka deželnega zbora, obdavcenju in zacetkih reformacije razmišlja v dveh prispevkih.51 Pravni znacaj deželnih stanov v deželah s slovenskim prebivalstvom (no-tranji avstriji) je naslov najpomembnejše in tudi najkonkretnejše vilfanove razprave o deželnih stanovih.52vnjej najprej kriticno ocenjuje avstrijsko zgodovinopisje, potem pa ob pritegnitvi relevantne literature predstavlja svoj pogled na oblikovanje deželnih sta­nov, odnos med knezom in stanovi ter razvoj deželnih zborov. teh se je primerjalno lotil še posebej.53 vedno znova opozarja na previdnost pri formulacijah. mimogrede se spet dotika deželnih rocinov54 in strukture stanov v zvezi z njihovo davcno obveznostjo.55 vilfan se je posvetil tudi obnašanju kranjcev v kriznem obdobju po smrti cesarja maksimilijana,56 komentiral je valvasorjevo videnje pravne ureditve kranjske57 in pri­merjalno prikazal strukturo stanov, ki je bila sredi 18. skorajda enaka kot v zacetku 16. stoletja, kljub temu pa so bili stanovi ob vso moc in so se zaceli spreminjati v družabno institucijo.58 za znanstveni posvet o slovencih in državi (1994) je pripravil prispevek o razmerju med državo in deželo od 13. do 18. stoletja in v njem med drugim poskušal rešiti nekatere terminološke probleme.59 tako kot vilfan zasluži posebno pozornost tudi otto brunner oziroma njegova knji­ga land und herrschaft, ki je prvic izšla leta 1939, nato pa do 1965 še v štirih izdajah. knjiga je doživela razlicne odmeve, a gotovo je, da je brunner s prodorno analizo virov postavil nove temelje preucevanju razvoja dežel, deželnega prava in stanov ter da mora iz njegovih spoznanj izhajati vsako delo o stanovskih razmerjih 15. in zacetka 16. sto­letja.60 Pojmovanje prava in države (dežele) v srednjem veku, temeljne poteze »deželne ustave«, oblast deželnega kneza (deželno gospostvo), odnos med gospodom in skupno­stjo deželnih prebivalcev, clenitev stanov, deželni zbori itd. – to je le nekaj problemov, ki jih brunner obravnava. delo je zelo obsežno; brati ga je treba nadvse pozorno ter - kot pravi avtor v predgovoru - »kot celoto in v njegovem notranjem kontekstu«.61 Na brunnerja so kljub temu leteli ocitki. zlasti je bil za nekatere sporen stavek, da deželni stanovi ne »predstavljajo« dežele, temvec dežela »so«.62iz brunnerjevih razlag je jasno, 50 vilFan, Pojmovanje oblasti, 169ss. 51 vilFan, Pravni položaj, 7ss; vilFan, crown, 70ss. 52 vilFan, Pravni znacaj, 207ss. Gre za predelan referat, ki ga je imel že leta 1977 v strassburgu. 53 vilFan, deželni stanovi, 309ss. 54 vilFan, zlata bula kranjcev, 219ss. 55 vilFan, struktura stanov, 175ss. 56 vilFan, kranjski deželni stanovi, 233ss. 57 vilFan, Pravna ureditev, 32ss. Gre za cas politicnega absolutizma okoli leta 1680, ki je ohranil pravni videz nekdanje stanovske monarhije, a so bili stanovi brez dejanske moci. 58 vilFan, Ustavna ureditev, 227ss. 59 vilFan, država in dežela, 47ss. najbrž ni treba posebej poudarjati, da je danes uveljavljena slovenska pravnozgodovinska ter­ minologija v veliki meri vilfanovo delo. 60 vilFan, rechtsgeschichte, 132, op. 134, na primer pravi, da gre za nenavadno kombinacijo prepricljivih in nesprejemljivih tez. Peter Štih v njej vidi znamenito in za razumevanje srednjeveških oblastno-pravnih in državnih struktur prelomno knjigo (Predgovor k haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 9). 61 brUnner, land und herrschaft, viii. da gre za zahtevno branje, poudarja tudi heinrich mitteis, ki brunnerjevo delo v svoji recenziji hvali kot prodor nove, plodne in strokovne metode, ki temelji na obcudovanja vrednem obvladovanju virov in »napoveduje fajdo« težnjam po modernih konstruktih, temeljecih na pravnem svetu 19. stoletja. Glej mitteis, land und herrschaft, 255ss, 471ss, tu predvsem 488s. 62 brUnner, land und herrschaft, 423. kritike glej v schUbert, Fürstliche herrschaft, 96s; prim. tudi: vilFan, Pravni polo­ da razlikuje pojma »landschaft« (ta lahko zajema vse stanove, lahko plemstvo in prelate ali pa samo plemstvo63) in »land«, saj poudarja, da k deželi spada tudi deželnoknežje komorno premoženje, njegova zemljiška gospostva in pravice, ki so pod njegovo nepo­sredno oblastjo.64deželni gospod in stanovi skupaj sestavljajo deželo v polnem in izvor­nem pomenu, pri tem pa sta subjekta komplementarna. dežela kot skupnost deželnega gospoda in deželanov deluje, ce obe sferi v vojski in sodstvu sodelujeta. deželni gospod in deželani pa si tudi nasprotujejo oziroma se pogajajo. na ta nacin se »landschaft«, dežela v novem (ožjem) pomenu besede, postavi nasproti deželnemu gospodu in se v tem nasprotju oblikuje v deželnostanovsko korporacijo.65 stanovske organizacije v deželah današnje republike avstrije so se v 70. letih siste­maticno lotili avstrijski zgodovinarji. rezultat so tri knjige s skupnim naslovom herr­schaftsstruktur und ständebildung. Prvi zvezek se posveca socialnim, posestnim in ge­nealoškim problemom plemstva,66drugi položaju mest in trgov znotraj deželnostanovske ustave,67tretji pa ponuja smelo študijo helmuta stradala o prelatih in zakljucni razmislek urednika michaela mitterauerja, ki je naredil povzetek nastanka deželnih stanov za vse dežele – predstavil je glavne znacilnosti, zlasti pa posebnosti posameznih dežel in njiho­ve deželnostanovske strukture ter vzroke za razlicnost pojavov.68 vdrugem sklopu sledi izbor reprezentativnih del, ki se posvecajo posameznim segmen-tom problematike oblikovanja deželnih stanov, deželnozborskega postopka ter odnosa med knezom in stanovi. teritorialni razvoj notranjeavstrijskih dežel prikazujejo tako omenjene sinteze slo­venske zgodovine kot pregledi deželnih zgodovin, posebej pa je treba izpostaviti hi­storicni atlas avstrijskih alpskih dežel. ta je ponudil klasicno delo slovenskega zgodo­vinopisja, ki kaže na teritorialno utripanje kranjske v zgodovini vse do umiritve njenih meja v 18. stoletju, na glavne politicne sile, ki so se bojevale za oblast v njej in nad njo, na zapleteno notranjo clenitev dežele in na razdrobljenost posesti.69hauptmannove razi­skave za obdobje do leta 1270 je dopolnil in v nekaterih vsebinah tudi bistveno korigiral andrej komac.70 komac je v osrednjem, cetrtem poglavju osvetlil politicno delovanje vojvode Ulrika spanheima na kranjskem (1246–1270) in poglavitne trenutke pri nasta­janju dežele kranjske kot ustavno-teritorialne enote ter pokazal na integracijo razlicnih skupin ministerialov v deželno plemstvo. »od krajin do dežel« so pogosti naslovi poglavij, ki se ukvarjajo s procesom obliko­ žaj, 11; vilFan, struktura stanov, 175. 63 vec o tem pojmu na str. 96ss. 64 brUnner, land und herrschaft, 239. 65 Prav tam, 413s, 437s. 66 FeldbaUer, herren und ritter, zlasti 62ss. 67 knittler, städte und märkte, 64ss. 68 stradal, Prälaten, 53ss; mitteraUer, ständegliederung, 115ss. mitterauer opozarja na potrebo po iskanju korenin deželno­ stanovske ureditve že v visokem srednjem veku (v tem gre celoten projekt morda celo predalec), ostaja pa vprašanje, kako naj te korenine poimenujemo; vsekakor ne »deželni stanovi«. tretji zvezek vsebuje tudi obravnavo ernsta bruckmüllerja o posebnosti stanovske ureditve na tirolskem in vorarlbergu – kmeckem zastopstvu v stanovih (täler und Gerichte, 11ss). 69 haUPtmann, krain, 309ss; haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, predvsem poglavji konec stare kranjske (121ss), ki obravnava cas po izvolitvi rudolfa habsburškega za nemškega kralja, in nova kranjska (132ss), ki govori o razvoju po letu 1335. ocena: m. kos, Postanek in razvoj kranjske, 21ss oz. 234ss (ponatis 1985). skupaj s hauptmannovim so izšli tudi prispevki (komentarji) augusta jakscha in martina Wutteja za koroško, antona mella za Goriško in Gradišcansko ter hansa Pircheggerja za istro; po obsegu in kakovosti krepko zaostajajo za hauptmannovim. 70 komac, od mejne grofije do dežele, 64ss, 217ss. komac dokazuje, da v nasprotju s hauptmannovimi ugotovitvami spanheimska kranjska niti v geografskem niti v politicnem pomenu ni segla prek save na sever. zunaj nje sta ostali Posavinje in Posotelje, tako da ne more biti govora o hauptmannovi stari kranjski, ki bi zajemala nekdanjo savinjsko in kranjsko marko. Podobno sta bila zunaj politic­nega okvira kranjske v tistem casu tudi lož in cerkniška kotlina. vanja posameznih dežel, s tem pa je nelocljivo povezana utrditev deželnega gospostva, osvoboditev nesvobodnega plemstva ter pravno poenotenje plemstva in izoblikovanje deželnega prava kot odlocilne vezi, ki povezuje deželnega kneza, plemstvo in teritorij v skupni pojem dežela.71 Formiranje deželnega plemstva se naslanja na fenomen nesvo­bodnega plemstva (ministerialov in militov) visokega srednjega veka.72 Pri oblikovanju svojega dinasticnega teritorija v deželo se je nastajajoci deželni knez oprl na nesvobodno plemstvo in ga v poldrugo stoletje dolgem procesu s podeljevanjem privilegijev vzdignil v vodilno plast deželnega prebivalstva in jedro kasnejših deželnih stanov, hkrati pa ga s t. i. deželno vezjo spravil pod javno oblast v deželi, v kateri je prebivalo. okolišcinam nastanka plemiških (deželnih) privilegijev, njihovim vsebinskim dolocbam in poznejšim potrditvam so posvecene posebne razprave,73 kot tudi pasusi v preostalih delih.74 Pojem dežela in njeno razmerje do države (rimsko-nemškega cesarstva) obravnava sergij vilfan. deželo opredeljuje kot ozemeljsko zvezo, v kateri prevlada en gospod in se namesto osebne, v fevdnem pravu utemeljene vezi, izoblikuje teritorialna, javna oblast.75 deželo sestavljajo in odlocilno definirajo deželni knez, deželno plemstvo in deželno pravo; dežela je identicna z obmocjem veljavnega deželnega prava in teritorijem, ki ga obvladuje najvišje deželno (ograjno) sodišce.76Poleg tega opredeljujejo deželo po brun­nerju tudi deželni obicaji in deželna zavest.77 drugo polovico 14. in zacetek 15. stoletja, za katera so znacilni hišni redi, dedne pogodbe in iz teh izvirajoce delitve habsburških dežel, spori zaradi varuštva nad mlado­letnimi clani dinastije in s tem povezane plemiške zveze, dobro predstavljajo zlasti mell, hellbling, zöllner, lackner, pa tudi drugi.78 notranje in zunanje boje druge polovice 15. stoletja, ki so terjali vedno odlocnejše posege deželnega kneza in cesarja Friderika iii. v vojaških zadevah, praznili njegovo mošnjo, s tem pa vecali odvisnost od deželnozborskih vojaških in davcnih odobritev ter generirali razvoj deželnih stanov in deželnih zborov, prezentirajo znane sinteze.79cesarja Friderika iii. (1440/1452–1493) in maksimilijana i. (1486/1508–1519),80ki sta kot deželna kneza notranjeavstrijskih dežel vladala v obdobju dokoncnega izoblikovanja deželnih stanov in ustalitve deželnozborskega postopka, so 71 sPanGenberG, landesherrliche verwaltung, 473ss; m. kos, zgodovina slovencev, 242ss; GraFenaUer, zgodovina ii, 340ss; Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 79ss; Štih, nastanek dežel, 287ss; brUnner, land und herrschaft, 197ss; vilFan, Pravna zgodovina, 196ss; vilFan, rechtsgeschichte, 132ss. 72 onesvobodnem plemstvu glej: vilFan, Pravna zgodovina, 122ss, 186s; vilFan, zemljiška gospostva, 128ss, 150s; doPsch, ministerialität, 3ss; Štih, Goriški grofje, 35ss (s temeljno literaturo). 73 lUschin, landhandfesten, 119ss; levec, landhandfesten, 244ss; vilFan, deželni rocini, 65ss; vilFan, zlata bula kranj­cev, 219ss; nared, Privilegij, 3ss; nared, kranjski deželni privilegiji, 35ss. 74 npr.: vilFan, Pravna zgodovina, 186s; hUber - doPsch, Österreichische reichsgeschichte, 50ss, 72s; za privilegij goriškega plemstva v slovenski marki in metliki ter v istri iz leta 1365 Štih, Goriški grofje, 175ss. 75 vilFan, država in dežela, 49. 76 brUnner, land und herrschaft, 180ss, 231ss. o »brunnerjevi« deželi kot personalni zvezi vec na str. 55s. 77 Prav tam, 194s. nekatere kritike brunnerjevega pojmovanja dežele, ceš da dežela za srednjeveške sodobnike ni oblastno orien­ tirana, temvec ji dajejo pecat v prvi vrsti norme obnašanja (lantsit), v katerih se prepoznajo ljudje istega izvora, je povzel schUbert, Fürstliche herrschaft, 59ss. 78 mell, Grundriß, 39ss; hellblinG, Österreichische verfassungs- und verwaltungsgeschichte, 65ss; zÖllner, Geschichte Österreichs, 128ss; lackner, hof und herrschaft, 17ss; krones, landesfürst, 26ss; hUber - doPsch, Österreichische reichsge­schichte, 74ss; lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 122ss; PircheGGer, Geschichte der steiermark ii, 31ss; nieder­stÄtter, herrschaft Österreich, 194ss; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 140ss; hÖdl, habsburg und Österreich, 139ss. 79 GraFenaUer, zgodovina iii, 37ss; Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 157ss; zÖllner, Geschichte Österreichs, 145ss; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 144ss, 185ss, 238ss. v mislih imamo zlasti boj za celjsko dedišcino (1457–1460), boje za ogrski prestol po smrti kralja ladislava (1457–1464), boje med Friderikom iii. in njegovim bratom albrehtom vi. zaradi obeh avstrij (1461–1463), spore med benetkami in habsburškim trstom zaradi trgovine z zaledjem (1463–1467), upor štajerskega plemstva in najemnikov pod vodstvom andreja baumkircherja (1467–1471), dolgo vojno med Friderikom iii. in matijo korvinom zaradi spora okrog salzburške nadškofije (1478–1490) ter seveda najhujše obdobje turških vpadov. 80 Prvi dve letnici pomenita leto izvolitve za nemškega kralja oziroma kronanja za cesarja, druga pa leto smrti. kot osebnosti prelomnega casa oznacili alphons lhotsky, bernd rill in Paul-joachim heinig81 ter v epohalnem delu hermann Wiesflecker.82 Ustroj vojaškega sistema se je zacel proti koncu srednjega veka korenito spreminjati. že v 14., zlasti pa v 15. stoletju so viteške vojske doživljale poraze proti pehoti, ki je bila sprva le pomožna moc viteške konjenice. Fevdna vez je v veliki meri izgubila pomen, s tem pa tudi vitezi kot razred bojevnikov. hkrati s prodorom ognjenega strelnega orožja so se uveljavili najemniki, poklicne, izurjene skupine pešcev in lahke konjenice, ki so kaj kmalu opozorile na nove trende v vojskovanju. ti niso bili povezani le z zacetkom uporabe smodnika, temvec tudi s potrebo po vojski, ki bo deželnemu knezu vedno in brezpogojno na razpolago, ki ne bo postavljala politicnih zahtev in bo mocneje zavezana poslušnosti in disciplini – ce bo le redno placana. vojna stroka je dobila predstavnika, ki se je ukvarjal le z vojskovanjem. Ceprav so sestavni del deželne obrambe ostali tudi sklici plemiške in crne vojske, se je taktika vojskovanja precej spremenila. nakazane spremembe se odražajo v obrambnih redih 15. in 16. stoletja.83 ker pa je stvar taka, da kein krieg ohne gelt und ohne manschafft kan gestirt (! gefi-ert)werdten, kot so zapisali notranjeavstrijski stanovi na meddeželnem zboru v mariboru aprila 1475,84 je deželni knez potreboval vedno vecja sredstva za vojaška podjetja, pa tudi za vzdrževanje dvora ter vzpostavitev in vzdrževanje centralnih upravnih organov. ker mu dohodki iz komornega premoženja85 niso vec zadošcali, se je moral obrniti na plemstvo, ki ni placevalo davkov. scasoma je prišlo v navado, da je plemstvo v zameno za osebno udeležbo oziroma poleg te odobrilo (skupaj s prelati in deželnoknežjimi mesti in trgi, ki so bili s tem namenom kot komorno premoženje v širšem smislu pritegnjeni v deželne stanove) doloceno vsoto denarja. davcni sistem je bil tesno povezan z vojaškim, tako da je med vojno in davcno obveznostjo težko potegniti jasno locnico, prav tako tudi deželnih zborov ni mogoce razumeti brez upoštevanja razvoja deželnih vpoklicev in davkov. obsežno in temeljno delo o zgodovini neposrednih davkov na Štajerskem je prispeval Franz mensi.86za kranjsko je ob primeru ljubljane krajši pregled podal sergij vilfan.87v zacetku 16. stoletja se je uveljavil davek na imenje.88 Pogoji za sprejem med deželne stanove oziroma za dostop na deželne zbore so bili dolgo nejasni in jih je v veliki meri dolocal deželni knez, ki je na zbore pac vabil po svoji volji tiste, od katerih je pricakoval pomoc. natancneje so bili pogoji tudi zaradi interesa samih stanov doloceni šele okoli leta 1600.89 o svetnem plemstvu (deželanih), ki je bilo najštevilnejši in odlocujoci del deželnih 81 lhotskY, kaiser Friedrich iii., 119ss; rill, Friedrich iii.; heiniG, kaiser Friedrich iii., teil 1–3. našteta dela se argumentira-no distancirajo od stereotipnih oznacb Friderika iii., ceš da je bil okoren, nedejaven skopuh zajetnega telesa. rill in heinig se osredotocata predvsem na njegovo cesarsko politiko, pri heinigu pa naj tu opozorimo zlasti na dobrodošel kronološki itinerar Friderika iii. za obdobje 1440–1493 ter na širokosrcen seznam virov in literature. 82 WiesFlecker, kaiser maximilian i., bd. 1–5; vsebino petih zvezkov je pozneje strnil še v poljudnejšo knjigo – Wies-Flecker, maximilian i. 83 spremembe v vojaškem sistemu obravnavajo številna dela; omenimo jih le nekaj: Fehr, vom lehnsheer zum söldnerheer, 455ss; o spremenjeni vlogi plemstva v vojski: WohlFeil, ritter, 315ss; simoniti, vojaška organizacija, zlasti poglavja obrambni redi (26ss), (Fevdalni) poziv konjenice (72ss) in najemniki (112ss), z izcrpnimi bibliografskimi napotki; baUmann, landsknechte, passim; schUlze, landesdefension, 46ss. za vojaške reforme v casu maksimilijana i. glej WiesFlecker, kaiser maximilian i., bd. 5, 501ss. 84 krones, vorarbeiten (1865), 100, št. 143/41; mell, Grundriß, 133, 363, op. 447. 85 brUnner, land und herrschaft, 374ss. 86 mensi, Geschichte der direkten steuern i–iii/1–3. Študija je bogata z numericnimi podatki, ponuja kronološki pregled davcnih razpisov ter koristne preglednice davcnih odobritev in njihove reparticije. Glej tudi mensi, Finanzgeschichte, 36ss. 87 vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 417ss. odavkih in organih za pobiranje davkov v 15. in 16. stoletju glej še: vilFan, Pravna zgodovina, 310ss; vilFan, davcni privolitvi, 219ss; sittiG, landstände, 26ss; moltke, siegmund von dietrichstein, 98ss. 88 oimenju in imenjski knjigi kot davcni knjigi (katastru) nepodložniških zemljišc glej: Polec, svobodniki, 16ss; mensi, Geschi­chte der direkten steuern i, 254ss. 89 Prim.: brUnner, land und herrschaft, 411ss; vilFan, Pravna zgodovina, 326; WUtte, Wappen, 121ss. stanov ter se je na deželnih zborih delilo v dve klopi oziroma kuriji, maloštevilne gospo­de ter številnejše viteze in plemenite oprode/hlapce, se lahko poucimo v številnih delih;90 med temi posebej poudarjamo primerjalno študijo Petra Feldbauerja.91 z vprašanji, kdo je sploh sodil k prelatom, od kdaj lahko govorimo o samostojni prelatski kuriji na deželnih zborih, o konsolidaciji le-te in pogojih za uvrstitev med pre­late, je zanimivo razmišljal helmut stradal. vnasprotju s preostalimi deli v zbirki herr­schaftsstruktur und ständebildung prelatov ne obravnava loceno po deželah, temvec se posveca v prvi vrsti problemom znotraj raziskav prelatskega stanu.92 herbert knittler je leta 1973 ugotavljal, da se je zgodovinska znanost dotlej le ma-lo ukvarjala z vprašanjem mešcanstva znotraj deželnostanovske ustave. vzroki ticijo v razmeroma majhnem politicnem vplivu mest v stanovih, stanju virov in pri površnem gledanju neproblematicnosti oblikovanja tega stanu. v svoji knjigi je skušal odgovoriti na vprašanje, kakšne pogoje je morala izpolniti mestna oziroma trška skupnost, da je postala deželnostanovska, in kako je prišlo do oblikovanja substancnih pogojev za to.93 z deželnoknežjimi mesti in trgi kot korporacijo, zlasti upoštevaje njihove davcne obve­znosti in organe davcne uprave, se je ukvarjal tudi Franz mensi.94 kot predhodnika deželnih zborov je luschin zelo sporno videl »landherrentag« in zapriseženi svet deželskih gospodov,95 mell pa z deželnimi zbori upraviceno povezu­je dedne poklonitve.96 Prvim deželnim zborom, njihovi sestavi in oblikovanju dežel­nozborskega postopka se po našem védenju ne posveca nobena posebna razprava, tako da smo pri tem, pa tudi pri vprašanju kompetenc deželnih zborov v notranjeavstrijskih deželah, odvisni predvsem od del pregledne narave.97 Posebej izcrpen je Werunsky, ki je ob primeru spodnje avstrije podrobno pojasnil sestavo deželnozborskih klopi, nacin sklica, glasovanja, pristojnosti deželnih zborov, vendar pa je najpomembnejšo (odobri­tev davkov) postavil na zadnje mesto.98 temelj deželnih zborov je bila vojaška funkcija plemstva oziroma njegova v dednih poklonitvah utemeljena obveza »(na)sveta in pomo-ci« deželnemu knezu. (na)svet in pomoc izhajata iz odnosa zvestobe in sta v prvi vrsti dolžnost deželanov ter ne toliko njihova pravica. na deželnih zborih so potekala pogaja­nja med knezom in stanovi, predmet pogajanja pa so bili zlasti davki kot materializirana podoba nasveta in pomoci, ki so ju bili stanovi v stiski dolžni zagotoviti knezu. Pogajali so se o obsegu stiske in sredstvih za odpravo le-te.99 zgodnje obdobje deželnih zborov na Štajerskem obravnava tudi konrad moltke. opozarja, da tęrmina deželni zbor ne sme­ 90 npr.: krones, landesfürst, 94ss; PircheGGer, Geschichte der steiermarkii, 200ss; FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärn-tens i, 423ss; ii, 190ss; brUnner, land und herrschaft, 405ss; vilFan, zemljiška gospostva, 152, 183s; žvanUt, od viteza do gospoda, 20ss. 91 FeldbaUer, herren und ritter, zlasti 69ss. 92 stradal, Prälaten, 53ss. oduhovskem stanu je pisal tudi krones, landesfürst, 79ss, o posebnem položaju (državnoneposre­ dnih) cerkvenih gospostev in udeležbi teh pri deželnostanovskih odobritvah pa ob primeru koroške WUtte, zur Geschichte, 54ss. 93 knittler, städte und märkte, zlasti 9ss, 64ss, 89ss. 94 mensi, Geschichte der direkten steuern iii/1; za (pred)zgodovino mestne kurije na Štajerskem glej tudi krones, landesfürst, 127ss. 95 lUschin, anfänge, 339ss. kar dobro polovico svojega prispevka o zacetkih deželnih stanov je luschin posvetil naravi in pristoj­nostim zapriseženega sveta deželskih gospodov in tajnega knežjega sveta. Prim. tudi mell, Grundriß, 114ss. Funkcioniranju knežjega dvora in knežjega (dvornega) sveta se je ob primeru habsburških vojvod v drugi polovici 14. stoletja posvetil lackner, hof und herr­schaft, 50ss. Ponovno je tudi opozoril na preohlapne definicije prvih deželnih zborov (str. 41s). 96 mell, Grundriß, 143ss. 97 PircheGGer, Geschichte der steiermark ii, 146s; WUtte, zur Geschichte,24ss; vilFan, Pravna zgodovina, 327s; hUber - doPsch, Österreichische reichsgeschichte, 80s; mell, Grundriß, 121ss, 319ss; hellblinG, Österreichische verfassungs- und verwaltungsgeschichte, 113ss. 98 WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 183ss. 99 Prim. brUnner, land und herrschaft, 426ss. o pravnih temeljih in funkcioniranju deželnih zborov na kratko govorita tudi uvoda k objavam deželnozborskih aktov: landtagsakten i, 1ss; dsks i, Xiiiss. mo prenašati na zgodnejše case.100 Pri meddeželnih srecanjih stanov moramo locevati meddeželne zbore notranjeavstrijskih dežel v drugi polovici 15. stoletja (sklicani stanovi vseh treh dežel kot celota) in odborne zbore notranjeavstrijskih, pogosteje pa petih niž­jeavstrijskih dežel (sestajali so se odbori, delegacije posameznih dežel).101 Primerjavo tipov stanovskih zasedanj po evropi je opravil otto hintze.102 v kranjske deželne stanove je bilo vkljuceno tudi plemstvo h kranjski prikljucenih gospostev: slovenske marke, metlike (bele krajine) in istre. to se je udeleževalo zase­danj kranjskega deželnega zbora, vendar je na podlagi privilegija, ki ga je dobilo še pod goriškimi grofi leta 1365, poudarjalo svoj posebni položaj. tega so simbolizirale potr­ditve njihovega privilegija, ki so bile do leta 1593 locene od kranjskih. Posesti goriških grofov na dolenjskem so se že pred prihodom pod habsburžane (1374) razvile v po­sebno deželo Grofijo v marki in metliki, ki je imela vse atribute dežele (deželno pravo, glavarja kot namestnika deželnega kneza, deželno plemstvo in tudi ograjno sodišce), kot je v odlicni razpravi pokazal Peter Štih.103 Štih se je v posebni razpravi posvetil vpraša­nju oblikovanja celjskih ozemelj v deželo celjsko, ki je dobila s pokneženjem celjskih grofov leta 1436 - celjskim je bila med drugim podeljena pravica do lastnega ograjnega sodišca - pravne podlage za razvoj v posebno deželo znotraj habsburških Štajerske, ko­roške in kranjske. zaceti proces, ki je vkljuceval tudi že zametke lastnih deželnih stanov, je bil prekinjen z izumrtjem rodbine 1456.104 Podobno je bilo na koroškem. koroška je bila prepredena z eksteritorialnimi posestvi cerkvenih knezov, poleg tega so z izlocitvijo iz dežele grozila posestva ortenburg-strmških (za njimi so dedovali celjski) in Goriških, ki so na zahodu dežele oblikovali svojo »Prednjo grofijo Goriško« z vsemi znacilnostmi dežele in tudi deželnimi stanovi.105 svojevrstni položaj avstrijske istre in njen odnos do ožje kranjske in njenih stanov približuje razprava daniele juricic Cargo.106 razmerje med deželnim knezom in stanovi je bilo pravno sicer normirano v plemi­ških privilegijih in potrjeno z obojestransko prisego dednih poklonitev, a je bilo v praksi odvisno predvsem od vsakokratnega razmerja moci. državna ureditev notranjeavstrij­skih dežel v zacetku novega veka je eden izmed najbolj klasicnihprimerov tiste ureditve, ki je dobila v literaturi nekoliko sporni naziv stanovsko-monarhicni dualizem.107 vilfan je v svojih razmišljanjih jasno pokazal, da pri tem ne gre za dualizem dveh partnerjev, ki bi si na enaki ravni delila oblast oziroma suverenost v deželi; o sovladarstvu ni mogoce govoriti. »stanovi so vedno priznavali deželnega kneza za svojega gospoda, on pa jih ni nikdar obravnaval kot kolege!«108 dualizem se je dokoncno vzpostavil šele po letu 1500 z ustalitvijo deželnozborskega postopka, glavno vsebino pa so mu dajali nenehno rastoce financne potrebe deželnega kneza, vztrajanje stanov pri odobritvah davkov le za eno leto in namenski porabi odobrenega denarja ter stanovska pravica do pritožb. idealisticna podoba o dualisticni stanovski državi, v kateri bi deželni knez in stanovi složno sodelo­ 100 moltke, siegmund von dietrichstein, 92ss. moltke nekoliko pretirava, ko meni, da se je »landtag« na Štajerskem prvic pojavil šele leta 1454, zato naj bi bil na primer sestanek stanov leta 1446 še »gesetzter tag«. deželni zbor naj bi se po njegovem na Štajerskem vpeljal med letoma 1446 in 1454. 101 bidermann, länder-kongresse, 264ss; Putschögl, ausschusstage, 431ss; moltke, siegmund von dietrichstein, 112ss. 102 hintze, typologie, 229ss. Prim. še: vilFan, deželni stanovi, 309ss; haselsteiner, stände und herrscher, 323ss. 103 Štih, dežela Grofija, 123ss. Prim. tudi: Štih, Goriški grofje, 172ss; Štih, studien, 185ss; brUnner, land und herrschaft, 213ss. 104 Štih, celjski grofje, 227ss; Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 108ss; brUnner, land und herrschaft, 217s. 105 WUtte, zur Geschichte, 43ss; FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens i, 577ss. 106 jUriCic CarGo, o odnosih, 167ss. 107 vilFan, Pojmovanje oblasti, 169; primerjalno o vprašanju dualizma oziroma odnosa med monarhicno in stanovsko instanco razmišlja nÄF, Frühformen, 225ss. 108 vilFan, Pravni znacaj, 214. vali, ni pravzaprav nikoli ustrezala resnicnosti. »Popravila« jo je realnost deželnoknežjih propozicij na deželnih zborih.109 z zgodnjim razvojem stanovskih upravnih oblasti v notranjeavstrijskih deželah (sta­novski odbori, poverjeniki, prejemnik ...) se ukvarjajo tako specialna dela kot poglavja v splošnejših pregledih. stanovske organe, njihove kompetence in sestavo je za kranjsko v 16. stoletju prikazal matevž košir.110 notranjo zgradbo stanovske uprave na Štajerskem, zlasti v dvajsetih in tridesetih letih 16. stoletja, je posebej obravnaval Wolfgang sittig,111 pocasnejši razvoj na koroškem pa podrobno karl dinklage.112 krajše predstavitve te problematike ponujajo mell, burkert in moltke.113 Pregled literature koncajmo s tematiko, za katero lahko recemo, da je že precej dobro obdelana. Gre za prelomni cas t. i. stanovskega gibanja oziroma medvladja po smrti cesarja maksimilijana i. do dokoncne uveljavitve novega deželnega kneza Ferdinanda i. (1519-1522). cesar maksimilijan je umrl 12. januarja 1519 v Welsu, ob nepravem casu, saj je bila centralna uprava še neukoreninjena, dedici prestola dalec stran, prežali so zunanji sovražniki. vsem tegobam se je pridružilo še vprašanje spornega cesarjevega testamenta, ki je bil spisan 30. decembra 1518, podpisan pa šele 10. januarja naslednjega leta, ko je bil cesar z mocmi že zelo pri koncu.114 zareza po maksimilijanovi smrti je bila globoka tudi zato, ker je bil cesar zadnji, ki je imel do svojih dežel ocetovski, individu­alen in neposreden odnos. njegova vnuka karel in Ferdinand sta bila namrec vzgojena v »neavstrijskem« (karel v burgundiji s francošcino kot glavnim jezikom, Ferdinand v Španiji v kastiljšcini) in absolutisticnem duhu, ki je bil tuj stanovom dednih dežel.115 Do-slej najboljši pregled casa po smrti maksimilijana je gotovo delo Güntherja burkerta, ki temelji na marljivem arhivskem delu in obsežni literaturi.116 Precej na široko se je proble-ma lotil tudi alphons lhotsky.117 o ravnanju Štajercev in njihovega glavarja sigmunda dietrichsteina govorijo posebne študije,118 za kranjsko in reakcije njenih deželnih stanov pa je potrebno omeniti zlasti dober prispevek sergija vilfana119 in dimitzevo zgodovino kranjske.120 109 schUlze, landesdefension, 139ss; sUtter, landesfürst und stände, 317s. za odnos med knezom in stanovi glej tudi: land-tagsakten i, 1ss; brUnner, land und herrschaft, 413ss; haselsteiner, stände und herrscher, 323ss. 110 koŠir, stanovski organi; koŠir, stanovski poverjeniki, 159ss; koŠir, die krainischen landstände, 131ss. 111 sittiG, landstände, zlasti 26ss. 112 dinklaGe, anfänge, 239ss. 113 mell, Grundriß, 360ss; bUrkert, landesfürst und stände, 145ss; moltke, siegmund von dietrichstein, 105ss. 114 Špekuliralo se je z dodatkom k testamentu, ki vsebuje dolocbe o regimentu in dvornih svétnikih. iz testamenta sicer izhaja, da regiment, glavarji in uradniki ostanejo na svojih položajih do imenovanja naslednikov. 115 splošno je o spremenjenih razmerjih v odnosu med obema partnerjema pisal stUrmberGer, dualistischer ständestaat, 246ss. 116 bUrkert, landesfürst und stände; burkertovo knjigo je rezimiral in ocenil sUtter, landesfürst und stände, 305ss. Glej tudi: bUrkert, herberstein in der Politik der innerösterreichischen stände, 117ss; bUrkert, reise, 33ss. 117 lhotskY, das zeitalter des hauses Österreich. 118 moltke, siegmund von dietrichstein, zlasti 176ss; eder, siegmund von dietrichstein, 46ss; prim še sittiG, landstände, 75ss. 119 vilFan, kranjski deželni stanovi, 233ss. 120 dimitz, Geschichte krains ii, 67ss. viri neobjavljeni viri – Po vrstah in Provenienci M ed arhivskimi fondi in zbirkami, ki so na voljo v slovenskih arhivih – glede na ohranjenost gradiva, razvoj arhivske mreže in teritorial­ne pristojnosti pride v poštev skoraj izkljucno arhiv republike slovenije – moramo na prvem mestu omeniti arhiv (fond)1 kranjskih deželnih stanov. o zacetkih tega arhiva in prvotni ureditvi gradiva bo govor v posebnem razdelku, tu se bomo omejili le na sumar-no predstavitev tistega gradiva, ki je prišlo v poštev pri pripravi te študije. najpomembnejše med snovnimi skupinami (fascikli),2 ki jih je ob zadnjem vecjem preurejanju gradiva prve registrature na podlagi predhodne ureditve v letu 1888 zasnoval julij Wallner,3so za našo temo brez dvoma obravnave deželnega zbora (landtagsabhan­dlungen), za obravnavani cas fasc. 211. vecino teh dokumentov je objavila marija ver­bic.4 tu so se ohranili nekateri sklici deželnih zborov, instrukcije, pooblastila deželno­knežjim komisarjem, zapiski pogajanj, sklepi deželnih zborov in podobno. omenimo še stanovske pritožbe s korespondenco (deželna gravamina, landesgravamina; predvsem fasc. 207–209) in fasc. 281 iz širšega sklopa deželnih zadev (landsachen). Uporabni so nekateri dokumenti, ki so razpršeni po obravnavah poslanstev (Gesandtschaftsabhan­dlungen, zlasti fasc. 87, 97 in 100), prav tako razdrobljeni stanovski seznami, manj pa si lahko pomagamo s serijo po abecedi urejenih deželanskih pisem, saj so se uveljavila šele proti koncu 16. stoletja. ker se našteto stanovsko spisovno gradivo zacenja šele z letom 1507,5 je treba ome­niti sveženj spisov z netocnim imenom landesfreiheiten, ki so danes shranjeni ob kon-cu deželanskih pisem.6 domnevamo, da so bili nekateri od dokumentov pravzaprav del vicedomskega arhiva,7 vendar so tu ohranjeni tudi najstarejši nesporno stanovski spisi, ki so po srecnem nakljucju preživeli požar v deželni hiši leta 1506.8 2. julija 1457 je 1 (arhivski) fond je v arhivisticni terminologiji navadno ime za skupek arhivskega gradiva, ki nastane pri delovanju enega ustvar­jalca. 2 v tem pregledu bomo navajali staro fasciklaturo fonda deželni stanovi za kranjsko, ceprav je bilo gradivo iz starih fasciklov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja preloženo v standardne arhivske škatle. danes je moc posamezne dokumente najti tako po starih kot novih signaturah, gradivo pa bomo sicer citirali z obema signaturama. 3 vec o njegovem posegu kot tudi siceršnji zgodovini tega gradiva glej v nared, arhiv, 9ss. 4 dsks i, ii. znano je, da so se deželnozborski spisi za prvo polovico 16. stoletja najbolje ohranili prav na kranjskem. Prim. na-red, arhiv, 16s. 5 vsi starejši dokumenti (1499–1506), objavljeni v dsksi, so iz listinske zbirke. vodnika po gradivu arhiva republike slovenije neutemeljeno navajata, da se stanovsko gradivo zacenja z letom 1493 (vodnik ars, 314; splošni pregled fondov, 29). 6 as 2, dski, šk. 848. 7 sem bi morda sodil prepis pricevanja metliškega sodnika in mestnega sveta iz avgusta 1457, da so pravice (privilegiji) Crnomlja enaki metliškim, po dimitzU, Geschichte krains i, 275, op. 1, pa je bil v vicedomskem arhivu tudi cesarjev ukaz višnjegorskemu oskrb­niku Gašperju melzu, naj se maja 1461 s svojim moštvom oglasi v Gradcu. 8 Predvidevamo lahko, da so to tisti spisi, ki jih je tedanji deželni glavar hans turjaški hranil pri sebi in jih tako rešil ognja, pozneje cesar za jurija Pybriacherja izdal kredencial in ga naslovil na unsern lieben getrewn der lanndschafft in Krain. ta vsebinsko nepomembni papir je po našem védenju najstarejši nelistinski dokument, ki se je ohranil v kranjskem stanovskem arhivu. Poleg omenjenih so v svežnju še dokument iz leta 1457 in dva iz leta 1463, potem pa zija praznina do aprila 1511. vfondu kranjskega vicedoma, ki je ohranjen približno iz enakega casa kot stanovski, ni omembe vrednih arhivalij. Ce je že ohranjenih nekaj dokumentov o posameznih me-stih, pa ni o deželnoknežjih mestih kot korporaciji znotraj kranjskih stanov tako rekoc nicesar. Posamezne drobce, predvsem v prepisih, smo našli v osebnih (vladimir levec, Franc X. richter) in gospošcinskih fondih (dol). virov, ki bi v gospošcinskih, samo­stanskih ali mestnih fondih govorili o zgodnji stanovski zgodovini, je na splošno zelo malo. v štajerskih in koroških samostanih se je ohranilo nekaj pozivov na deželne ali meddeželne zbore,9 nicesar podobnega ni najti za kranjske.10 Prav tako v teh arhivih ni z delovanjem v deželnih stanovih povezanih listin. registri le-teh11 naštevajo darovnice, ustanovne, kupoprodajne, menjalne, poravnalne in zastavne listine ter vse mogoce privi­legije, zaman pa bomo iskali poziv prelatu oziroma deželanu na deželni zbor ali kopijo davcnega pisma. razlog za to je preprost: pomembno je bilo shraniti tiste dokumente, ki so dokazovali posestne, dohodkovne in sodne pravice, manj popularni pa so bili tisti, ki so izkazovali obveznosti (npr. placevanje deželnega davka) oziroma so bili aktualni le kratek cas (poziv na (med)deželni zbor). zaradi vsebine in materiala so se na papirju pisani mandati in »litterae clausae« ohranili v precej manjši meri kot pergamentne li- pa vrnil v novi stanovski arhiv. Prim. as 2, dski, šk. 874, fol. 122r–122v (str. 150s). 9 landtagsakten i, ii, passim. 10 Prim. Umek, samostani. 11 as596, zbirka fotokopij in fotografij listin, kopija dela registra listin mekinjskega samostana klaris (1731); as730, Gospostvo dol, fasc. 133, inventar listin Gallenbergov 1332–1495; komatar, copialbuch, 33ss; komatar, cartular, 23ss. stine.12 Ce naštetim dejstvom dodamo še pogoste požare (zlasti v mestih), smo sklenili krog razlogov za to, da z deželnimi stanovi povezanega gradiva gospostev, samostanov in mest ne more biti prav veliko. med zbirkami sta v prvi vrsti pomembni listinska in rokopisna. v zbirki listin (as 1063) so upoštevanja vredne predvsem tiste, ki so bile prej sestavni del stanovskega arhiva, po modi 19. in prve polovice 20. stoletja pa uvršcene v kronološko serijo listin. Poleg te serije sestavlja današnjo zbirko listin še prek 2900 tistih, ki so bile na podlagi arhivskega sporazuma iz leta 1923 in protokola iz leta 1958 ter po vecletnih pogajanjih sredi sedemdesetih let arhivu (republike) slovenije vrnjene v sedmih predajah (od leta 1977 do 1986). med vrnjenimi so listinski fondi celjskih grofov, samostanov bistra, me-kinje, velesovo, Pleterje, ljubljanskih jezuitov in franciškanov, listine i., ii., iii. in Xiv. repertorija dunajskega hišnega, dvornega in državnega arhiva (hhsta) ter nekaj listin iz arhiva dvorne komore (hka). med (stanovskimi) listinami so nas pritegnili plemiški (deželni) privilegiji, potrditve le-teh, zašcitna pisma, libeli ipd. jasno je, da smo v veliki meri odvisni od vladarskih, deželnoknežjih listin. Poleg originalnih listin ne gre pozabiti bogate zbirke prepisov (prek 6300 enot do leta 1500), ki jih je med dolgoletnim eviden­tiranjem v domacih in tujih arhivih zbral božo otorepec in se kot centralna kartoteka srednjeveških listin za slovenijo (cksl) hranijo na zgodovinskem inštitutu milka kosa zrc sazU.13 iz zbirke rokopisov (as 1073) omenimo izvode tiskanega kranjskega deželnega ro-cina iz let 1598 in 1687, štajerski deželni rocin, kartularje kartuzij bistre in Pleterij ter številne primerke stanovskih seznamov in matrik. vec dobrodošlih informacij odkrijemo še v zbirki regestov in prepisov listin (as 40). kratek pregled tujih arhivov in bibliotek bo omejen na avstrijo. da najstarejše stano­vsko klasicno spisovno gradivo (tudi) v avstrijskih deželah ni dobro ohranjeno, smo že omenili. koroški deželni arhiv smo zato sploh pustili ob strani; vsi pomembnejši starejši koroški dokumenti so sicer objavljeni. Graški deželnostanovski arhiv lahko za cas do leta 1500 ponudi le za prst deželnozborskih spisov,14 res pa je, da se je nekaj stanovskih dokumentov ohranilo v prepisih. nekaj vec jih je iz obdobja do leta 1518 (h. 540 in 541). serija stanovskih listin in splošna serija listin sta zelo bogati, vse najpomembnejše listine so objavljene v zbirkah stanovskega gradiva za Štajersko. v poštev so prišli še rokopisi, privilegijske knjige in seznami iz skupine meillerakten. omenimo koristne drobce (zlasti sezname) v rokopisih, sezname v »Österreichische akten« in serijo »maximiliana« iz dunajskega hišnega, dvornega in državnega arhiva, ter prepise v registraturnih knjigah (»Gedenkbücher«) iz arhiva dvorne komore. kori­stne informacije je mogoce najti v rokopisih dunajske nacionalne in graške univerzitetne knjižnice. 12 Glej tudi lackner, hof und herrschaft, 220ss. 13 vodstvu inštituta se lepo zahvaljujem za možnost uporabe kartoteke. 14 stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 539. neobjavljeni in objavljeni viri – Po vsebini o deželnih plemiških privilegijih kot glavnih sestavnih delih deželnih rocinov bo po­drobneje govor v nadaljevanju, zato se tu omejujemo na pojasnitev pojma (deželni) rocin in na njegovo naravo. kot govori že ime samo, je hantvest ali hantveste listina, ki so jo potrdili tako, da so nanjo »položili roko« (manifest) – jo lastnorocno podpisali in pecatili. navadno je šlo pri tem za pisno zagotovitev oziroma potrditev pravic (privilegijev), v nekaterih primerih pa ta izraz oznacuje tudi listino na splošno.15izraz hantfeste poznamo na primer že iz leta 1281, in sicer tako za osnovno privilegijsko listino kot za njeno po­trditev,16 v naslednjih dveh stoletjih pa je bil precej pogost.17 z izrazom deželni rocin18 (landhandfeste) je lahko v ohlapnejšem smislu mišljen plemiški ali deželni privilegij, pogosteje pa s tem oznacujemo skupek privilegijev, ki so sestavljali deželno stanovsko ustavo in k spoštovanju katerih se je pri dednem poklonu zavezal vsak deželni knez. Potem jih je potrdil tudi v pisni obliki. Prav tako s tem iz­razom razumemo napol uradne tiskane zbirke deželnih privilegijev. deželni rocini niso kodifikacije deželnega prava, temvec prepisi starih privilegijev in dotedanjih potrditev v novi potrditvi. deželni rocini (v obicajnem pomenu) so tako po oblikovni in vsebin-ski plati svojevrstne listine; vsebujejo potrjene listine in potrditvene klavzule poznejših vladarjev.19 Landshantvest naj bi se prvic pojavil marca 1414 v ernestovi potrditvi koro­ških privilegijev (v prvi vrsti albrehtovega iz leta 1338)20 in od tega leta dalje je prišlo v navado, da je deželno plemstvo vsakokratnemu deželnemu knezu predložilo prepis dotedanjih privilegijev v pisno potrditev. nadvojvoda ernest je avgusta 1414 potrdil tudi temeljni kranjski privilegij in ta potrditev predstavlja zacetek in jedro kranjskega dežel­nega rocina. inserirana je bila v vse poznejše potrditve, pri tem so te s uvodnim delom in sklepnimi formulami objele prejšnje potrditve kot letnice pri deblu. Poleg osnovnega pri­vilegija in potrditev tega je vsaka potrditev vkljucila tudi morebitne druge pomembnejše 15 müller - zarncke, mittelhochdeutsches Wörterbuch, bd. 4; leXer, mittelhochdeutsches handwörterbuch, iii. bd. 16 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 127, št. 65: Do beweist uns der rat von der stat ze Wienen, daz si alt hantfeste habent gehabt von cheisern und von den fursten ze Osterrich, die in unser herre und unser werder vater chunich Rudolf ernewet und bestaetet hat mit sinen hantfesten. 17 npr.: PreinFalk - bizjak, turjaška knjiga listin i, 89s, št. 37 (1322); Gzl iX/27 (1350); Gzl X/28 (1360); schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 234, št. 117 (1364); as 1063, zl, št. 223, 1374 julij 7., ljubljana; št. 5149, 1396 oktober 22., Gra­dec; št. 5365, 1409 avgust 30., dunaj; št. 5158, 1414 marec 9., ljubljana; Gzl iii/55 (1442); as 1063, zl, št. 5390, 1444 januar 29., ljubljana; št. 905, 1493 december 16., dunaj. v glavnem gre v navedenih primerih za potrditve že obstojecih samostanskih ali mestnih privilegijev. 18 slovensko obliko je v 16. stoletju skoval prevajalec Gorskih bukev andrej recelj. 19 vilFan, deželni rocini, 65s. 20 mdc X, 381, št. 1151; lUschin, landhandfesten, 119. privilegije predhodnega vladarja. Gotovo ni na­kljucje, da so deželni rocini v opisani obliki in s tem imenom specificni za notranjeavstrijske deže­ le.21 najpomembnejše listine so našle mesto tudi v tiskanem deželnem rocinu. Štajerski stanovi so prvo zbirko deželnih privilegijev natisnili že leta 1523; do leta 1731 je sledilo še sedem tiskanih ro-cinov.22kranjski deželni rocin je bil natisnjen v le­tih 159823 in 1687.24 edina vsebinska razlika med obema izdajama je ta, da prva ne vsebuje potrditve leopolda i. iz leta 1660.25 spisi (akti) so v nasprotju s klasicnimi perga­mentnimi listinami povezani s poznejšo obliko uprave. Poleg približno socasnega oblikovanja deželnoknežjih centralnih upravnih uradov in sta­novske (samo)uprave na prehodu iz poznega sre­dnjega v zgodnjih novi vek je razmah spisovnega gradiva omogocil predvsem papir kot precej ce­nejši »pisarniški« material. »Quod non est in actis, non est in mundo« je postalo eno od temeljnih na-cel slehernega uradnika, tudi na kranjskem. de­želnozborski spisi kranjskih stanov so ohranjeni od leta 1507, vendar za prva leta v bolj skromni meri. iz obravnavanega obdobja so predvsem v fasc. 211, posamezni so raztreseni med drugimi stanovskimi akti, v zbirki listin (libeli in zašcitna slika 2: naslovnica pisma) in med korespondenco ljubljanskega škofa krištofa ravbarja, ki jo hrani nad­tiskanega deželnega škofijski arhiv v ljubljani. vse najpomembnejše stanovske spise za obdobje 1499–1519 rocina iz leta 1598. je v osemdesetih letih 20. stoletja z naslovom deželnozborski spisi kranjskih stanov ob-AS 1073, ZR, I/6r. javila marija verbic.26med deželnozborske spise uvršcamo: deželnoknežji razpis (sklic) deželnega zbora oziroma ukaz o sklicu zbora, pooblastilo deželnoknežjim komisarjem – svetovalcem, instrukcijo komisarjem o tem, kako naj se na zboru vedejo in kaj naj od stanov zahtevajo,27stanovski odgovor na propozicijo, odgovor komisarjev na ta odgovor (repliko) in vso nadaljnjo korespondenco v zvezi s tem. ko sta se obe strani dogovorili (navadno o višini davcne odobritve), so stanovi o tem izdali poseben sklep, deželni knez pa je zaradi pravno-formalne davcne prostosti in kot garant izrednosti odobritve izsta­ 21 vilFan, deželni rocini, 65s; vilFan, Pravna zgodovina, 201s; vilFan, zlata bula kranjcev, 220; lUschin, landhandfesten, 119ss; levec, landhandfesten, zlasti 284ss. 22 lUschin, landhandfesten, arhiv slovenije (as zr, i-8r lUschin, landhandfesten, 195ss. arhiv slovenije hrani tisk iz leta 1697 (as 1073, zr, i-8r, Landts Handvest des Hertzog-thumbs Steyer). Po zgradbi se navedeni štajerski deželni rocin opazno razlikuje od kranjskega. vsekakor je manj sistematicen in pregle-den, posebej v prvem delu, v katerem so deželni privilegiji v ožjem pomenu. Po drugi strani pa je nazornejši v smislu oklepanja potrditve­nih formul. tiskani koroški deželni rocin iz leta 1610 poznamo le iz vilfanovega navedka (vilFan, deželni rocini, 83). 23 as 1073, zr, i-6r, Landshandvest des Llichen Hertzogthums Crain (tisk: hans schmid, Gradec). 24 as 1073, zr, i-7r, Landts-Handtvesst des Loeblichen Hoerzogthums Crain (tisk: stanovski tiskar jožef tadej mayr, ljubljana). 25 Prim. levec, landhandfesten, 295ss. 26 dsks i, ii. razen precejšnjega števila pooblastil deželnoknežjim komisarjem je objavljen tako rekoc celoten fasc. 211 (šk. 314, 315). verbiceva, v zadnjem stoletju brez dvoma najvecja poznavalka stanovskega fonda, je k objavi 182 dokumentov napisala tudi uvod (str. Xi–XX), ki v prvem delu med drugim predstavlja vrste stanovskih aktov, v drugem pa podaja kratek pregled deželnostanovske upra­ve. kolikor ne bo navedeno drugace, se v spodnji predstavitvi posameznih vrst deželnozborskih spisov poleg lastnih spoznanj opiramo prav na verbicevo. 27 centralni del instrukcije je navadno propozicija – seznam in pojasnitev financnih ali vojaških zahtev deželnega kneza. vil zašcitno ali garantno pismo (schadlosbrief). našteti kranjski deželnozborski spisi so ohranjeni v originalih, prepisih in osnutkih.28 k deželnozborskim spisom v nekoliko širšem smislu sodijo tudi pritožbe, ki so jih posamezniki, del deželnih stanov ali kar stanovi kot celota bodisi predložili na deželnem zboru bodisi pošiljali neposredno deželnemu knezu. te stanovske pritožbe sestavljajo v kranjskem stanovskem arhivu serijo deželna gravamina (za naše obdobje zlasti fasc. 207 in 207a) in so ohranjene od leta 1512. v poštev pride še serija obravnave poslanstev, ki jo sestavlja gradivo odbornih zborov (nižje)avstrijskih dežel (fasc. 87, 97, 100). Glede gradiva meddeželnih zborov 15. stoletja, ki so se jih udeleževali tudi kranjski deželni stanovi, ter zborov štajerskih in koroških stanov, ki jih moramo zaradi analogij vsaj ne­koliko poznati, smo odvisni od gradiva avstrijskih arhivov in bibliotek. to je na sreco skoraj v celoti objavljeno. za to je v prvi vrsti zaslužen graški profesor Franz krones, ki je zacel štajerske in notranjeavstrijskie deželnozborske spise29 sistematicno objavljati že v šestdesetih letih 19. stoletja in je po daljšem premoru koncal leta 1899.30njegovo delo sta pozneje nadgradila burkhard seuffert in Gottfriede kogler,31dobrodošla pomoc pa je tudi zadnji zvezek diplomatarija za koroško.32 ker bo o deželnozborskih spisih podrobneje govor še v poglavju o deželnozborskem postopku, se tu omejimo na osnovne informacije. deželnozborske spise odpre razpis oziroma sklicdeželnega ali meddeželnega zbora (landtagsausschreibung). deželni knez (edini, ki je lahko sklical deželni zbor) je v njem sporocil cas in kraj zbora, lahko, a ne vedno, pa je tudi na kratko naznanil razlog(e) za posvetovanje s stanovi. na koncu je uveljavljena formula, ki odsotnost na zboru enaci z neposlušnostjo deželnemu knezu. knez se je deželnega zbora zelo redko udeležil sam, raje je za to imenoval nekaj komi­sarjev (svetovalcev). te je pooblastil s posebnim kredencnim pismom (credentzbrief, credential), s katerim so se komisarji pred deželnim zborom izkazali kot legitimni vla­darjevi zastopniki. stanovi so bili s tem nacelno zavezani poslušnosti komisarjem, sicer pa s kredenciala lahko razberemo imena deželnoknežjih pooblašcencev, navadno kraj, vcasih tudi datum zbora. skupaj s pooblastilom je bila navadno spisana instrukcija, na­vodilo, kaj naj komisarji zbranim stanovom porocajo, kaj naj od njih zahtevajo, kakšne odgovore smejo sprejeti in kakšnih ne … instrukcija je zakolicila pogajalska izhodišca deželnega kneza. vvsebinskem smislu je instrukcija osrednji in najpomembnejši del de­želnozborskih spisov, saj poleg uvodnega orisa politicnih, vojaških in financnih razmer ter s tem povezanih nacrtov deželnega kneza vsebuje propozicijo, predlog vladarjevih zahtev do deželnih stanov. stanovski odgovor je navadno sledil kaj hitro, predstavil pa je stanovsko zgodbo. v njej sicer ne manjka hvale na racun vladarjevih prizadevanj, a tudi tarnanja nad vojaško ogroženostjo dežele, slabo letino, prazno blagajno in upornimi kmeti ne. vse to zacinja znesek, ki bi ga stanovi zmogli zbrati in je razumljivo nižji od instrukcijskega. tudi stanovski odgovor je pogajalski akt. slediti mu je zato utegnila kaka komisarska replika, nakar so stanovi pogojevali njen sprejem z ugoditvijo stano­vskim prošnjam. tako se je lahko stvar precej zavlekla, dokler ni prišlo do kompromisa, 28 voriginalu so ohranjeni zlasti tisti dokumenti, ki so izšli iz deželnoknežje pisarne in so bili predloženi na deželnem zboru, razen instrukcij deželnoknežjim komisarjem, ki so ohranjene vecinoma v prepisih. vosnutkih so ohranjeni odgovori stanov, zapisi posvetovanj in deželnozborski sklepi. 29 ob pojmu deželnozborski spisi moramo upoštevati, da se v njem v širšem smislu poleg klasicnih, v prostih (nevezanih) listih ali polah ohranjenih spisov (originalov, prepisov in konceptov), ki znotraj stanovskih arhivov sestavljajo serije »landtagsabhandlungen« ali »landtagsakten«, skrivajo še prepisi v rokopisih, kopialnih in registraturnih knjigah, ter listinski (pergamentni) dokumenti, ki so povezani z deželnimi zbori, na primer zašcitna pisma in libeli. tako pojmovanje deželnozborskih spisov je tudi podlaga obstojecim objavam. 30 krones, vorarbeiten (1865), 26ss; krones, nachträge, 94ss; krones, vorarbeiten (1867), 3ss; krones, vorarbeiten (1869), 63ss; krones, Quellenmässige beiträge, 29ss; krones, Urkunden, 13ss. 31 landtagsakten i, ii, Graz - Wien (-münchen) 1953, 1958. 32 mdc Xi (hrsg. hermann Wiessner), klagenfurt 1972. formuliranega v deželnozborskem sklepu (landtagsabschied/beschluß). Po potrebi so sledili stanovsko davcno pismoin sklepiv zvezi z izvrševanjem odobritve, kot protiutež temu pa je deželnozborske spise z zašcitnim pismom za odobreno pomoc hvaležno kro­nal deželni knez.33 iz zašcitnih pisem, ki so poleg deželnozborskega sklepa pravzaprav edini stoodstotni dokaz, da se je deželni zbor uspešno koncal, lahko razberemo namen in višino vojaške oziroma davcne odobritve, ce pa manjkajo preostali dokumenti, lahko tudi približno definiramo cas deželnega zbora, saj je knez pismo navadno izstavil v me-secu dni. ohranjena zašcitna pisma za kranjske stanove so v glavnem pergamentna in so shranjena v zbirki listin.34 Pisne pritožbe in zahteve deželnih stanov – deželna gravamina, ki so jih stanovi lahko komisarjem predložili med razpravo na deželnem zboru, med dvema zboroma pa so jih posebni odposlanci dostavili neposredno na dvor, so bile med osnovnimi pogajal­skimi orožji deželnih stanov. izpolnitev knezovih zahtev so znali odkrito vezati na po­prejšnjo ugoditev pritožbam. Gravamina so bila aktualna predvsem med konfesionalnim sporom v 16. stoletju, to pa ustvarja napacen vtis, da so se spori med knezom in stanovi takrat sukali le okrog verskih vprašanj in s tem povezanih pritožb.35 najstarejše pritožbe kranjskih stanov, vcasih pripravljene skupaj s štajerskimi in koroškimi, se vsebinsko dotikajo predvsem upravnih, sodnih in financno-gospodarskih zadev.36 Posebnostmedvirideželnozborskenaravepredstavljajo libeli.dogovoriinsklepiaugs­burškega državnega zbora (z udeležbo stanovskih odborov nižjeavstrijskih dežel) aprila 1510 in innsbruškega odbornega zbora vseh avstrijskih dednih dežel v prvi polovici leta 1518 so bili namrec zbrani v obsežnih, vec pergamentnih pol obsegajocih listinah, ki so bilespecatenovrvicozvezanevoblikoknjige–libela. Poznamotakoskupnelibelezade­želneskupinekotlibelezaposameznedežele.augsburškilibel,kigajecesarmaksimilijan vzvezispritožbamikranjskihstanovizdal10. aprila1510,tako obsegadeset, libelza pet nižjeavstrijskih dežel pa dvanajst listov.37 Pomembnejši in glede na sklepe daljnosežnejši so trije innsbruški libeli, ki so bili sad dolgotrajnih pogajanj in so za vse avstrijske dedne dežele skupaj izšli ob koncu velikega odbornega zbora. libeli o dvornem redu,38 splošnih stanovskih pritožbah39 in splošnem obrambnem redu40 so zaradi pomembnosti – kot tudi obaaugsburška –pristalivtiskanemkranjskemdeželnemrocinu.41 Po abecedi urejena serija kranjskihdeželanskih pisem (landmannsbriefe)42je za na­šo raziskavo brez pomena. najstarejši tovrstni dokumenti (3) so iz leta 1587, iz obdobja do konca 16. stoletja jih naštejemo še osem; povecini so iz 17. in 18. stoletja. opozoriti je treba, da v seriji ne gre le za pisma o podelitvi deželanstva oziroma višjega plemiškega ranga, temvec tudi za posamicne prošnje in priporocila za sprejem v deželne stanove. Podrobnejša analiza teh dokumentov bi lahko pripeljala do kriterijev, ki so za sprejem v kranjske deželne stanove veljali v novem veku. 33 ovrstah, vsebini, diplomaticnih in pravnih plateh deželnozborskih spisov glej tudi: landtagsakten i, Xiii, 10ss; seUFFert, drei register, 80s; mell, Grundriß, 354. 34 zašcitna pisma in pobotnice za Štajersko sestavljajo posebno serijo stanovskih listin. Prim. lUschin - kaPPer, katalog, 9ss. 35 vilFan, Pravni položaj, 12. 36 dsksi, ii, passim. vigri so bili med drugim tile problemi: prestavitev sedeža nižjeavstrijskega regimenta v bruck ob muri, po­ ložaj novcnega mojstra, sodne instance (denimo loceno ograjno sodišce za plemstvo iz nekdanje goriške marke in metlike), zapore cest, poplave ljubljanice, skladišcna pravica, sporni (davcni) položaj trsta, reke in Pazinskega gospostva, uporni kmetje ipd. 37 as 1063, zl, št. 1088 in 1089, 1510 april 10., augsburg (a). libel za kranjsko je objavljen v dsksi, 29ss, št. 28. 38 as 1063, zl, št. 1168, 1518 maj 24., innsbruck (8 listov). 39 as 1063, zl, št. 1169, 1518 maj 24., innsbruck (a) (8 listov). 40 as 1063, zl, št. 1166, 1518 maj 24., innsbruck (b) (10 listov). splošni obrambni red je bil za dežele dalec najpomembnejši; po­ drobno ga predstavlja simoniti, vojaška organizacija, 37ss. 41 as1073, zr, i-7r, 79–173. libele prav tako najdemo v štajerskem rocinu (as1073, zr, i-8r, fol. 43r–64v) in štajerski privilegij- ski knjigi (stla, laa. a., antiquum, iii, Privilegienbuch 3, fol. 24r–33r, 46r–69r). 42 as 2, dski, šk. 844–848; register deželanskih pisem glej v as 2, dski, šk. 874, fol. 339–399. seznami kranjskeGa Plemstva in deželnih stanov v nadaljevanju spoznavanja virov, ki nam lahko pomagajo rekonstruirati zacetno obdo­bje kranjskih deželnih stanov, se bomo dalj casa mudili pri seznamih plemstva (dežela­nov), seznamih udeležencev deželnih zborov, davcnih listah in podobnem. zaradi narave teh seznamov in bolj celostne predstavitve se bomo casovno manj omejevali. skušali bomo pojasniti okolišcine nastanka posameznih seznamov, njihov namen, predvsem pa uporabnost in zanesljivost za rekonstruiranje deželnostanovske korporacije. seznami PriC med listinskim gradivom bi o (številcni) moci svetnega in cerkvenega plemstva najvec izvedeli s seznamov pric,43ki so bili do srede 14. stoletja, posebej v casu rudolfa iv., po­memben element slovesnih privilegijev. že med vladanjem njegovih bratov in nasledni­kov jih z izjemo posameznih pogodbenih in mirovnih listin tako rekoc ni bilo vec.44tudi za cas, ko so bili razmeroma pogosti, pa listinski seznami pric nikakor ne igrajo tolikšne vloge, kot jim jo na primer pripisuje krones. Po njegovem naj bi vedno znova pojavljajo-ca se imena pomembnejših plemiških rodbin že konec 12. in v 13. stoletju na Štajerskem predstavljala »den eigentlichen kern der landesvertretung«.45med seznami pric zasluži­jo nekaj vec pozornosti tisti, ki jih najdemo v deželnoknežjih privilegijih in hišnih redih. med prvimi omenimo kot primer le dve potrditvi privilegijev križniških vitezov, ki ju je rudolf iv. izstavil februarja 1360 v Gradcu in marca istega leta v ljubljani,46ter še nekaj mesecev pozneje na dunaju izstavljeno potrditev privilegijev mekinjskega samostana.47 v graški listini z 10. februarja je naštetih prek 40 pric, med njimi so oglejski patriarh, salzburški, freisinški, passauski, krški, sekavski, lavantinski in chiemseejski (nad)škof, vec grofov (mdr. goriška grofa majnhard in henrik, ortenburški grof oto, celjska her-man i. in Ulrik i.), nosilcev dvornih služb (dvorni maršal, tocaj, komornik, stolnik, kuhar …), glavarji avstrije nad anižo, Štajerske, koroške in kranjske. Poldrugi mesec pozneje 43 seznam pric je sestavni del eshatokola listine in našteva tiste osebe, ki so bile navzoce ob samem pravnemu dejanju ali pa ob izstavitvi listine. seznami so bili namenjeni pravni varnosti udeležencev pravnega akta, saj je bilo mogoce price ob morebitnem sporu poklicati pred sodišce, da bi potrdile resnicnost zapisanega. Praviloma so v seznamih najprej naštete osebe duhovskega (cerkvenega), potem pa svetnega stanu, znotraj obeh skupin pa so razvršcene po rangu. z uveljavljanjem preprostejših oblik listin od srede 14. stoletja so postajali seznami pric cedalje redkejši, od zacetka 15. stoletja pa izjemni. Glej sPieGel, zeugenliste, 588s. 44 lackner, hof und herrschaft, 251s. 45 krones, vorarbeiten (1865), 38, glej tudi 65, 71ss. 46 PetteneGG, Urkunden, 351s, št. 1340, 1343; arnold, doza-regesten ii, 641ss, št. 2061, 2066; radics, herzog rudolf iv., 102; mlinariC, stiška opatija, 146s. skorajda v istih dneh, 6. februarja (Gradec) in 28. marca (ljubljana), je vojvoda potrdil privi­ legije kartuziji v bistri (komatar, copialbuch, 59ss, št. 46, 47), zato so razumljivo skoraj identicne tudi med pricami naštete osebe. 47 as 1063, zl, št. 5096, 1360 julij 18., dunaj. (27. 3.) je rudolf na prošnjo ljubljanskega komturja potrdil še privilegije križniškega reda za koroško in kranjsko. na listi pric je nekaj oseb manj, sestava pa je podobna kot v graškem primeru. enako velja za privilegij mekinjskega samostana z 18. julija, ki pa je bil izstavljen na dunaju. skupna ugotovitev za vse tri sezname pric je – in prepri-cani smo, da bi pregled podobnih deželnoknežjih listin sklep le še utrdil – da se v njih pojavljata predvsem dve vrsti ljudi. na eni strani gre za predstavnike politicne elite, ki jih je deželni knez zaradi njihovega bogastva in položaja v družbeni hierarhiji (cerkveni dostojanstveniki) pritegnil med svoje svetovalce, na drugi pa za nosilce dvornih funkcij in clane ožjega knežjega sveta. dejstvo, da v omenjenih listinah iz leta 1360 poleg dveh »kranjcev« – grofa ota iz družine ortenburžanov, ki so imeli na kranjskem kar nekaj posesti, in kranjskega glavarja leutolda stadecka, ki je bil »kranjec« po funkciji – ni nobenega kranjca, in to ne glede na to, da so listine regulirale kranjske zadeve in da so bile nekatere v ljubljani tudi izstavljene, indicira nepomembnost kranjskega plemstva na dvoru in pri urejanju deželnoknežjih poslov nasploh. med hišnimi redi in pogodbami poglejmo hišni red vojvode albrehta ii. iz leta 1355, ki ga je izdal v sodelovanju z deželskimi gospodi,48potrditev dedne pogodbe med habs­buržani in luksemburžani iz februarja 136449 ter listino, s katero je vojvoda viljem po smrti svojega oceta leopolda iii. oktobra 1386 v svojem in v imenu svojih bratov nazna-nil, da stricu albrehtu iii. predaja v upravljanje dežele leopoldinske linije, s cimer so bila zacasno suspendirana dolocila delilne pogodbe iz neuberga (1379).50veljavnost hišnega reda so z navzocnostjo in s svojimi pecati potrdili tudi deželski gospodje (lantherrn), in sicer v enem primeru 39 vecinoma avstrijskih gospodov,51 v koroški varianti pa osem korošcev.52 kranjce bomo zaman iskali med množico plemstva, ki je potrdila habsbur­ško-luksemburško dedno pogodbo, prav tako med predstavniki prizadetih dežel, ki so potrdili predajo uprave leopoldinskih dežel albrehtu iii. vzadnjem primeru gre za ljudi, ki so bili vecino casa v knezovi bližini in za njegove namestnike v posameznih deželah. kranjsko je zastopal deželni glavar hugo devinski.53 Povedano kaže na odmaknjenost kranjske od glavnega dogajanja, ki se je zgošcevalo zlasti v avstriji in na Štajerskem. zapostavljenost je brez dvoma nespodbudno vplivala na kranjsko plemstvo, ki je kneza videvalo le ob dednih poklonitvah. to dejstvo, ki je poleg teritorialne nehomogenosti dežele gotovo pripomoglo k poznemu oblikovanju plemiško-stanovske korporacije, se jasno kaže tudi v pasivnosti kranjskega plemstva v habsburških sporih v prvem desetletju 15. stoletja. vletih 1406–1407 so se za obrambo svojih interesov in interesov svojih favoritov znotraj vladarske hiše povezali tako avstrij-ski kot tirolski stanovi, ki so bili tedaj v veliki meri že formirani, prav tako se je povezalo štajersko viteštvo.54 bolj ali manj formirani deželni stanovi (mnogi clani so v listinah našteti poimensko) so v teh deželah s prelomom stoletja postajali upoštevanja vreden element, katerega razsodniško vlogo so morali upoštevati tudi habsburški knezi.55 48 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 189ss, št. 102; krones, Urkunden, 60s, št. 193; mdc X, 150s, št. 446. 49 cksl, 1364 februar 23., dunaj (prepis b. otorepca po kopiji iz 17. stol.). 50 krones, Urkunden, 94, št. 336. 51 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 189ss, št. 102; krones, Urkunden, 60s, št. 193. 52 mdc X, 150s, št. 446. 53 krones, Urkunden, 94, št. 336. 54 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 300ss, št. 159, 161; krones, Urkunden, 120ss; krones, bericht, 98s, št. iv. 55 nekaj desetletij pozneje se je pogum avstrijskih stanov tako povecal, da so interese dežele in legitimnega (mladoletnega) deželnega kneza ladislava Posmrtnika branili celo z orožjem. spor je izviral iz razlicnega tolmacenja testamenta kralja albrehta ii., zlasti tistega dela, ki govori o tem, kdo naj bo skrbnik tedaj še nerojenega princa, kje naj ta odrašca in kdo naj upravlja otrokovo dedišcino. stanovska opozicija okrog Ulrika eytzingerja je sklenila zvezo, katere glavna zahteva je bila izpustitev ladislava iz Friderikovega skrbništva in njegova premestitev v avstrijo. zvezi se je sprva (v oktobru 1451) pridružilo 46 oseb, po (prepovedanem) deželnem zboru v decembru pa seznami pric ali v listinah kako drugace naštetih oseb nam torej za kranjsko plemstvo ne omogocajo vrednotenja številnosti in politicne moci. imena dobrega ducata plemi-cev, ki so po smrti Ulrika spanheima konec leta 1269 in v zacetku naslednjega prisegli zvestobo njegovemu bratu Filipu ter tako zavrnili pretenzije otokarja Premisla,56 nam ne povedo nicesar drugega kot to, da je v plemstvu ožje kranjske že utripala dolocena deželna zavest in da ga je na deželo poleg (še nekodificiranega) deželnega prava vezala predvsem oseba deželnega kneza. PlemiŠki in davCni seznami 15. stoletja na seznamu Nomina dominorum et militarium (Stiriae, Carinthiae et Carniolae)57 je sicer s poznejšo roko in vprašajem zapisana letnica 1397, krones, ki je seznam najprej objavil, pa ga postavlja v leta 1399–1402.58 Štajerski del seznama vsebuje 74 oseb iz 46 grofovskih, gosposkih in viteških rodbin, pri cemer so verjetno vkljucene samo po­membnejše. korošcev je precej manj (22 iz 19 družin), od teh so tri gosposkega stanu. tudi tu lahko predvidevamo, da so naštete samo pomembnejše družine.59 za kranjsko poimensko spoznamo 64 oseb iz 48 rodbin;60 prvi je kranjski deželni glavar herman ii. celjski, ki bi sicer spadal med štajersko plemstvo. takoj je opaziti, da je na kranjskem seznamu v primerjavi s prejšnjima razmeroma veliko plemstva, to pa najbrž pomeni, da je popolnejši od štajerskega in koroškega, ne glede na to, da je vse tri hkrati sestavil isti clovek. iz let 1421–1422 so kar trije seznami kranjskega plemstva. Glede na to, da sta dva izmed njih tako rekoc nepoznana,61 ju v celoti objavljamo v prilogah. kot je pri takih dokumentih obicajno, tudi omenjenih treh ne moremo datirati do dneva natancno. Prvi med njimi, seznam Lanndlewt Krayn vnd in der Mettling,62 nosi arhivsko letnico »c. 1420« in sodec po zelo podobnem seznamu štajerskega plemstva63 bi lahko leto 1420 kar obstalo. dvom pa vzbuja sam zacetek seznama – Landlewt, Krain, vocati vnder den Awrsperger – ki prica, da je seznam nastal ob sklicu (pregledu) deželne plemiške vojske; le-to je po pricakovanju vodil deželni glavar (jurij ii.) turjaški. Problem je v tem, da glavarstva jurija turjaškega po doslej znanih podatkih ne moremo precizno definirati. seznam kranjskih deželnih glavarjev namrec ne daje jasnega odgovora. Glede na to, da je bil glavar 7. maja 142064in tudi 26. maja 142165gotovo še Ulrik (tocaj) z ostrovice ter je drugo verzijo listine zveze, ki se po kraju prvega srecanja upornih plemicev 14. oktobra 1451 v mailbergu imenuje mailberška zveza, pecatilo kar 254 njenih clanov, vecinoma gospodov in vitezov, vendar tudi 22 prelatov in 13 mest. omailberški zvezi in njenih clanih glej GUtkas, mailberger bund, 51ss, 347ss; prim. tudi Štih, Ulrik ii., 31ss. 56 komac, od mejne grofije do dežele; 226s; levec, landhandfesten, 252s. 57 stla, meillerakten, Xiv-a, št. 1. 58 krones, landesfürst, 233ss, ima nepopolno objavljen seznam za vse tri dežele; štajerski del seznama je pozneje objavil tudi mell, a ga je ohlapneje datiral v leta 1400–1410 (mell, Grundriß, 299). v casu kronesove objave je bil seznam še v dunajskem hh­ sta. 59 Prim. FeldbaUer, herren und ritter, 122, 158. 60 krones je spustil dva mindorferja in jih ima le 62 (47). 61 obstoj prvega sicer razberemo iz landtagsakten i, 55, op. 81, o drugem pa lahko na osnovi mellovih besed le slutimo (mell, Grundriß, 301, op. 125). 62 hhsta, Österreichische akten, krain, k. 1, Fasz. 1, fol. 1-2; glej prilogo 1. 63 stla, meillerakten, Xiv-a, št. 2, fol. 27. Gre za seznam vojaškega sklica 24. junija 1420 (convocati ad Joh. bap. anno etc. XX). kranjski je bil verjetno pripravljen iz podobnih vzgibov. 64 Gzliii/39; kozina, landeshauptleute, 14. 65 komatar, schloßarchiv, 187, št. 330. listino je izstavil »lewtel julbekch, des edlen herren vlreichs schenkchen von Österwicz verveser in krain«; to nedvomno kaže, da je bil glavar Ulrik. Ulrik je bil nato glavar še v letih 1428–1429. slika 3: seznam kranjskega plemstva iz okoli leta 1400. StLA, Meillerakten, XIV-a, št. 1, fol. 35v–36r. da je potem 2. maja 1422 kot glavar izprican goriški grof henrik,66bi v vmesno, manj kot leto dolgo obdobje (po 19. avgustu 1421 in pred 2. majem 1422),67lahko postavili jurija in s tem še kar natancno datirali tudi naš seznam. na seznamu je brez treh precrtanih 99 oseb, ce upoštevamo še v »naslovu« nakazanega glavarja, pa okroglih sto. na kranjskem je sodec po seznamu živelo okrog 60 plemiških rodbin.68 Po številu odraslih moških (tri ali vec) so bile najmocnejše te: mengeški, vitezi s kamna (Stein), mindorferji, Cušper­ški, Galli, lambergi, liechtembergi, auerspergi, sawerji in verneški (W(B)ernekker). seznam zaznamujejo pike, križci, vijugaste in navpicne crtice ter zvezdice,69 ki so pred imeni naštetih plemicev in za njimi. smoter teh oznak lahko samo bolj ali manj argu­mentirano domnevamo. ker gre za seznam vojaške narave, je ena možnost ta, da oznake govorijo o tem, koliko (oboroženih) mož je vsak pripeljal s seboj. Po drugi, manj verjetni možnosti, seznam ni bil narejen za enkratno uporabo, ampak so ob vec pregledih deželne vojske odkljukali navzoce. Po tretji možnosti so zaznacili, komu je bilo poslano oziroma vroceno vabilo na (vojaški) zbor.70 naslednji seznam Štajercev in kranjcev je kljub drugacnim oznacbam71nastal neka­ko v istem casu. tako trditev podpiramo z zacetkom štajerskega seznama, na katerem so za devetimi prelati najprej našteti štirje celjski grofje: herman ii., Friderik ii., Ulrik ii. in herman iii., a je precrtan. razlog je lahko samo eden – nezakonskega, a pozneje legiti­miranega sina hermana ii., freisinškega in tridentinskega škofa hermana »kilavega«, ni bilo vec med živimi. Umrl je 23. decembra 1421.72da pa seznam ni mogel nastati veliko pred hermanovo smrtjo, dokazuje njegov kranjski del. na njem kot deželnoknežjega oskrbnika svibenskega gospostva najdemo konrada Prennerja (Conrad Preamer vnser73 phleger ze Scherphenberg), zanj pa vemo, da je imel to funkcijo v letih 1421–1439.74ob­sežnejši štajerski del seznama obsega enajst strani,75kranjski, ki ga objavljamo v prilogi 2, pa štiri strani. Pred imeni kranjskega plemstva in za njimi so tudi tu raznovrstne ozna­ke, ki so verjetno nastale iz enakih (domnevnih) razlogov kot pri prejšnjem seznamu. na seznamu je 125 posamezno navedenih plemicev,76vsaj dva se skrivata še pod oznako vnd seine brudern. Poleg tega je še dober ducat precrtanih imen. k mocnejšim se uvršcajo še družine apfaltrerjev, vitezov z doba (Aich), Gallenbergov, blagoviških, ravbarjev, snežniških ter gradišcanov iz lienza in jame. seznam se zdi precej popoln in daje dober 66 kozina, landeshauptleute, 14. 67 19. avgusta 1421 je vojvoda ernest razsodil v sporu med turjacani in ljubljanskimi mešcani ter ljudmi in dem Tal in v iški fari zaradi spornih gmajne in gozdov. Pravdo so dobili ti in po nekaterih razlagah naj bi vojvoda juriju kot odškodnino ponudil mesto kranj­skega deželnega glavarja. Gotovo je, da jurij v casu razsodbe še ni bil glavar, pa tudi, da je kot glavar zaradi mašcevanja ljubljancanom pri ernestu kmalu padel v nemilost. Glej: Gzliii/40, iii/43; kozina, landeshauptleute, 14s; PreinFalk, Gospodje turjaški, 138s; PreinFalk, auerspergi, 462. 68 Število rodbin je težko natancno dolociti, ker pac ne vemo, koliko vej so imele,poleg tega pripadniki (po imenu) ene rodbine niso vedno navedeni skupaj. 69 Pri oznakah, ki jih predstavljamo tudi v objavi dokumenta (priloga 1), je treba upoštevati, da se je bilo kdaj zaradi nejasnih razlik težko odlociti med piko ali crtico, tako da naj bo ta podrobnost le za ilustracijo. 70 Prim. mell, Grundriß, 149. 71 stla, meillerakten, Xiv-a, št. 3. na zadnji strani (fol. 19v) podolgovatega papirnega zvežcica je z dokaj socasno pisavo poleg naslova Lanntlewt in Steir, Crain leto 1400, kasnejše datiranje (svincnik, z. 20. stol.?) pa spet postreže s »c. 1420«. tako ta kot prejšnji seznam sta verjetno nastala v okviru protihusitskih in protiturških ukrepov v zacetku dvajsetih let 15. stoletja. vojvoda albreht v. je dal v želji po boljši organizaciji deželne vojske leta 1421 za obe avstriji narediti sezname vsega moškega plemiškega in neplemiškega prebi­valstva med 17. in 70. letom starosti ter seznam orožja. verjetno je, da so bili podobni seznami spisani tudi v notranjeavstrijskih deželah. Glej simoniti, vojaška organizacija, 28s. 72 Glej simoniti, humanizem na slovenskem, 15s, 124, op. 57. 73 besedica vnser je zgovorna za avtorstvo seznama; pripišemo ga namrec lahko kakemu deželnoknežjemu uradniku. 74 d. kos, blesk zlate krone, 38, 59. 75 Fol. 11r–16r. loceno so našteti prelati (9, od tega ena opatinja), grofje (6 + 1 precrtan), gospodje (20 + 7 precrtanih), vitezi (10 + 2 precrtana) in oprode (270 + 23 precrtanih imen). 76 trije niso navedeni z imenom, ampak le kot vnd sein bruder oziroma zwein sein bruder. vpogled v številnost kranjskega plemstva – jedra nastajajocih deželnih stanov. ob tem je zanimivo, da je konrad kraig mlajši kot edini predstavnik svoje rodbine na obeh sezna­mih na prvem mestu. takoj za njim in dvema Šteberškima (Stegberg) sledi jurij (Jorg) turjaški, ob nastanku seznama ocitno že (oziroma še) deželni glavar. v zbirki meillerakten štajerskega deželnega arhiva najdemo pod oznako Xiv-a, nr. 5 še en seznam iz leta 1422. zvežcic obsega dvanajst listov, na njih pa so imena 291 šta­jerskih deželanov (landleut), komaj 26 koroških, 41 kranjskih in posebej še 31 deželanov in der Mettlikch.77 seznam je za Štajersko gotovo precej popoln, bolj vprašljiv pa je za koroško in kranjsko. videli smo, da lahko v tem casu na kranjskem (z dolenjsko in belo krajino) racunamo s prek 120 deželani, na tem seznamu pa je vpisanih le 72. razlog je mogoce v tem, da je sestavljavec seznama za ožjo kranjsko – drugace kot za metliko (na seznamu je vseh 31 deželanov naštetih z imeni) – razen v 15 primerih navedel le rodbine, na primer Rewtemberger, Hofstetter, Mangespurger, Awrsperger, Stegberger78 itd. v tem primeru bi našteli 53 rodbin. ocenjevanja popolnosti in s tem uporabnosti kranjskega seznama se moramo vzdržati tudi zato, ker nam okolišcine in namen nastanka niso poznani. zgolj z omembo še treh seznamov štajerskega plemstva, od katerih sta zanimiva predvsem druga dva,79 zapustimo dvajseta leta 15. stoletja in se postavimo v leto 1446. takrat so nastali trije zelo pomembni seznami, ki jih bomo predstavili kot naslednje. dva izmed njih sta bila že objavljena in sta zato v strokovni literaturi že dodobra »prež­vecena«, tretji pa je manj poznan ali sploh nepoznan, a posebej za preucevanje zacetkov kranjskih stanov zelo dragocen. Prvi seznam ne zadeva plemstva, temvec deželnoknežjo komorno posest v širšem in ožjem smislu. Popis izredne davcne naklade, ki so jo ob poroki princese katarine, sestre kralja Friderika iii., z mejnim grofom karlom badenskim placali samostani, duhovšcina, deželnoknežja mesta in trgi ter deželnoknežji uradi (domene) na Štajerskem, koroškem in kranjskem,80 v našem kontekstu razkriva številnost in premoženjsko stanje kranjskih samostanov in mest, ki jih je deželni knez kot komorno posest v širšem smislu v tem casu že zacel pritegovati med deželne stanove. od skupnega zneska 46.632 gld. je na kranjsko odpadlo 9008 gld. (mesta so prispevala 2660, prelati 904, duhovšcina (pharrer) 1500, deželnoknežji podložniki v okviru uradov pa 3944 gld.). deleži posameznih mest oziro-ma samostanov nas tu ne zanimajo, zato jih bomo le našteli in ob tem opozorili na nekaj pomembnih dejstev. med mesti najdemo poleg ljubljane še kranj, kostanjevico, novo mesto in kamnik. Prelate so zastopali: stiški in kostanjeviški opat, velesovska priorinja, bistriški prior, komturja nemškega viteškega reda iz ljubljane in ivanovcev iz komende (Sand Peter) ter mekinjska opatinja. Ce ta davcni seznam primerjamo s sestavo kasnejše 77 seznam je v celoti objavil hans Pirchegger (PircheGGer, Geschichte der steiermark ii, 529ss, za kranjsko in metliko 532), v ckslje nepopolni (manjkajo trije kranjci) prepis boža otorepca. Prim. tudi Štih, celjski grofje, 240. lhotskY, Quellenkunde, 96, seznam oznacuje kot »das älteste landständeverzeichnis«, to pa lahko ovržemo tako iz vsebinskega kot kronološkega vidika. 78 ŠUmrada, Šteberški, 53, napacno navaja, da so bili Šteberški leta 1422 na seznamu štajerskih deželanov, kljub temu, da Pirch­ eggerjevo objavo seznama korektno citira. 79 Prvi seznam je vojaške narave, našteva namrec Štajerce, ki so bili v zacetku leta 1423 zaradi turške nevarnosti pozvani na kranjsko (hhsta, Österreichische akten, krain, k. 1, Fasz. 1, fol. 3–8; objava: landtagsakten i, 56s, št. 11). druga dva seznama sta nastala konec leta 1424, in sicer v zvezi z dedno poklonitvijo štajerskega plemstva Frideriku iv., ki je po smrti svojega brata ernesta železnega kot skrb­ nik ernestovih mladoletnih sinov Friderika v. in albrehta vi. zavladal notranjeavstrijskim deželam. Posebej dragoceno je, da je ohranjen tako seznam 139 tistih, ki so dobili vabilo, da se kot deželani poklonijo novemu deželnemu knezu (stla, meillerakten, Xiv-a, št. 2, fol. 24), kot tudi tistih, ki so se 13. novembra 1424 dedne poklonitve v Gradcu dejansko udeležili; teh je bilo 150 (stla, meillerakten, Xiv-a, št. 4). oba seznama je objavil mell, Grundriß, 149s, op. 750 in 752; prim. tudi Štih, celjski grofje, 240s. 80 hhsta, hs. W10, fol. 139r–140v; stla, hs. ii/14, fol. 52v–62r; Önb, handschriften-, autographen- und nachlass-sammlung, cvP8065, fol. 41r–41v; valvasor, ehre X, 285; chmel, materialien i/1, 66ss, št. XXviii; landtagsakten i, 133ss, št. 66; GzlX/58. Prim. še: levec - lUschin, Protokoll, 52; vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 420s, 431; mensi, Geschichte der direkten steuern i, 15ss. kranjske prelatske in mestne klopi, pridemo do zanimivih ugotovitev. tudi ko odmislimo tiste cerkvene ustanove in mesta, ki so bili ustanovljeni oziroma povzdignjeni po letu 1446, pogrešamo na prelatski strani pleterskega priorja in freisinškega škofa. razlog se zdi preprost. v nasprotju z deželnostanovsko sfero, v katero je bila prek oskrbnika svojih posesti (loško gospostvo) vkljucena tudi freisinška škofija, je šlo v tem primeru za navadno deželnoknežje obdavcenje, za katero knez ni potreboval privolitve deželnih stanov. kartuzija Pleterje manjka ocitno zato, ker je bila ustanova celjskih grofov, torej (tedaj še) zunaj deželnoknežje sfere. najpomembnejša je brez dvoma ugotovitev, da med mesti manjka metlika, takrat v pravnem in strukturnem smislu povsem izoblikovano mesto.81 Prepricljivo razlago za to je podal Peter Štih, ko je ugotovil, da nekdaj goriška Grofija v marki in metliki leta 1446 ni bila v posesti habsburžanov, temvec celjskih grofov, ki so jo imeli od habsburžanov v zastavi z deželnoknežjooblastjo vred.82Gotovo tudi belokranjski križniki manjkajo zaradi enakega razloga. zadnje ugotovitve tako samo pritrjujejo tistim, ki opozarjajo na omejeno zanesljivost davcnih seznamov in drugih financno-tehnicnih virov pri ugotavljanju (dokazovanju) deželnostanovstva posameznih mest ali prelatov.83 najbolj znan in najveckrat citiran je radgonski mobilizacijski seznam. za to je goto-vo najzaslužnejši valvasor, ceprav poznamo tudi starejše in z valvasorjem nepovezane prepise. velika vrednost tega seznama je v tem, da ga lahko natancno datiramo in da poznamo namen njegovega nastanka. madžarska vojska je v casu nasledstvenih sporov na madžarskem in vmešavanja celjskih grofov v madžarske zadeve aprila 1446 pod vodstvom ivana hunyadija vdrla na Štajersko, plenila po dravskem polju in se usmerila proti celju.84 kralj Friderik je za pomoc celjskim prek štajerskega deželnega upravitelja leopolda aspacha sredi aprila v maribor sklical štajersko deželno vojsko.85 to ocitno ni zadostovalo in 6. maja 1446 so se v radgoni sestali predstavniki deželnih stanov vseh treh notranjeavstrijskih dežel in za 20. junij dolocili sklic (zbor) vojaških kontingentov Štajerske, koroške in kranjske v radgoni oziroma Fürstenfeldu.86 Poleg samega oborožitvenega ali mobilizacijskega reda (rüstungsordnung)87 so glavni rezultat radgonskega meddeželnega zbora imeniki vseh prelatov, gospodov, vitezov in oprod, ki naj bi se vojaškega sklica udeležili in so bili osebno88 pozvani. svoj delež naj bi sicer prispevali tudi duhovšcina, mesta in trgi ter podložniki (vpoklic vsakega desetega). vabila štajerskim in koroškim stanovom so razposlali 18., kranjskim pa že 13. maja. valvasor je v slavi vojvodine kranjske (1689) na podlagi »starega rokopisa« poleg povzetkov defenzijskega reda objavil sezname za vse tri dežele.89Ceprav valvasorju po­ 81 otorePec, srednjeveški pecati, 102. 82 Štih, dežela Grofija, 123ss, tu 138s. 83 knittler, städte und märkte, 13; stradal, Prälaten, 63. 84 PircheGGer, Geschichte der steiermark ii, 56ss; Štih, Ulrik ii., 29s. 85 konkretno je ohranjen poziv sekavskemu proštu, ki naj bi v maribor poslal dobro oborožene konjenike in pešce – Gzm vii/3; glej tudi Štih, celjski grofje, 252. 86 landtagsakten i, 114ss, št. 50–64; stla, hs. ii/14, fol. 96r–131r; stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 539, leto 1446. 87 ta opredeljuje: kdo naj se pozivu odzove (osebno ali po zastopnikih – to je bilo mišljeno zlasti pri prelatih, mestih in trgih ter mladoletnih plemiških otrocih), koliko oborožencev in voz naj pripelje s seboj, kako naj bo opremljen itd. 88 Glej npr.: landtagsakten i, 120ss, št. 51–60; mdc Xi, 99, št. 234. da so pisali v glavnem vsem, ki so na seznamih, pricajo tudi redke opombe (den ist nit geschriben worden) pri nekaterih posameznikih s štajerskega ali koroškega seznama (npr. stla, hs. ii/14, fol. 124v; mdc Xi, 97, št. 230); na kranjskem seznamu takih opomb ni. 89 valvasor, ehre Xv, 343ss. In einem alten Manuscript habe ich diejenige / welche wegen der dreyen Laender / entweder perso­ enlich erschienen seynd / oder Andre fuer sich gestellet haben / gefunden … (str. 344). ta formulacija dopušca nekaj dvoma o valvasorjevi interpretaciji, saj bi sklepali, da gre za seznam tistih, ki so na zbor v resnici prišli; sploh nedvoumno pa se valvasor izraža pri kranjskem seznamu: Aus Crain erschienen entweder persoenlich / oder durch ihre Stell-Vertreter / und Anwalten / diese nach benannte … (str. 348). kot smo že povedali, gre v resnici za sezname tistih, ki so jih na vojaški zbor pozvali. gosto odrekamo zanesljivost in verodostojnost, je vendarle dovolj dokazov, da se lahko v primerih, ko je crpal iz arhivskih dokumentov, nanj brez velikegastrahu zanesemo. to je pokazala tudi primerjava valvasorjevih seznamov s kriticnima objavama štajerskega90 in koroškega91 seznama. valvasorjeva predloga je bil rokopis viljema schertza, ki nam ga ni uspelo odkriti.92Pri iskanju pa smo našli tri starejše prepise, od katerih eden po našem védenju še ni bil prezentiran.93 Ce se omejimo na kranjski del seznama,94pojdimo od starejših prepisov k mlajšim in najprej omenimo codex auerspergensis.95 ta papirni kodeks z 274 listi (234 je popisa­nih) predstavlja zbirko prepisov privilegijev in aktov, ki jo je za službeno uporabo ustva­ril neznani deželnoknežji uradnik; po imenu kodeksa bi lahko sklepali, da turjacan.96 kodeks vsebuje prepise dokumentov iz srede in s konca 15. stoletja ter je verjetno nastal v zadnjem desetletju 15. stoletja (po letu 1493). kranjski del radgonskega seznama ob-sega liste 126v–129v.97 Glede na to, da je ta verzija najstarejši znani (ceprav po našem védenju doslej še nikjer citirani) prepis seznama iz leta 1446, ga bomo imeli za primarni vir.98 Ce ga primerjamo z valvasorjevim seznamom, lahko ponovno ugotovimo, da je bila valvasorjeva predloga vsebinsko zelo blizu izvirniku. Ce odmislimo vrstni red, ki se v prvi tretjini seznama vitezov in oprod ne ujema povsem, in to, da je valvasor otroke nikolaja mengeškega in andreja dürrerja navedel loceno na koncu in ne med preosta­lim plemstvom,99je edina pomanjkljivost valvasorjevega kranjskega seznama izpustitev jurija višnjegorskega (Weixelbergerja). razlika je še v tem, da valvasor predstojnico mekinjskega samostana pravilneje imenuje opatinja, na drugih seznamih pa je navedena kot priorinja. Popolni seznam Lanndlewt des furstntums Khrain tako vsebuje sedem pre­latov, tri gospode iz rodbine kraigov ter poimensko 146 vitezov in oprod iz 82 družin. 52 družin je zastopanih le z enim predstavnikom.100 omenimo, da je med prelati prvi nave-denfreisinškiškof,101 polegtegapa zaradipovsem drugacne (deželnostanovske102)narave seznama tu v nasprotju z razvidom izredne davcne naklade ob poroki princese katarine 90 landtagsakten i, 117ss, št. 50. Pretežni del objave (do op. 384) se popolnoma ujema z valvasorjem, med tistimi pa, ki so morali namesto sebe poslati namestnike (v glavnem pri mladoletnih plemiških otrocih), pa jih valvasor 27 nima; to je gotovo posledica druge predloge. 91 mdc Xi, 96s, št. 230. tudi tu z izjemo tistih, ki jim pozivi niso bili poslani, razlik tako rekoc ni. 92 omenimo, da je med rokopisi graškega deželnega arhiva (hs. 28/i) tudi rokopis z radgonskimi seznami (na str. 569–591), ki je bil narejen po valvasorju. Gre za ehrenspiegel des hertzogthumbs steyer, ki ga je leta 1731 spisal Franc leopold stadl. 93 Po drugi strani nam (gotovo brez posebne škode) ni uspelo priti do rokopisa, ki naj bi bil pod signaturo ii 190 v arhivu v nikols­burgu (glej landtagsakten i, 115, št. 50). 94 Štajerski seznam našteva 34 prelatov (od teh loceno 14 tistih, die gueter im land haben und darin nit gesessen sein), 4 grofe, 13 gospodov, 236 vitezov in oprod – ritter und khnecht (brez tistih – otrok, ki naj bi poslali druge). Posebej (landtagsakten i, 125, št. 56) odkrijemo 19 mest in trgov. Prim. tudi: krones, vorarbeiten (1865), 53s, op. 64; FeldbaUer, herren und ritter, 62, 99. 94 na koroškem seznamu so: 19 prelatov, le 2 gospoda (in vdova po gospodu andreju stubenbergu) ter 96 vitezov in oprod (brez devetih, ki jim pozivi niso bili poslani). Prim.: FeldbaUer, herren und ritter, 122, 158; FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens i, 570; ii, 191. 95 stla, hs. ii/14. 96 Ce domnevo razvijamo naprej, bi v poštev prišel le viljem »bogati« turjaški, ki je bil cesarski svétnik in kranjski deželni glavar (1483–1501); glej PreinFalk, auerspergi, 509s. 97 Fol. 96r–106v (štajerski), 122v–124v (koroški). 98 objavljen v prilogi 4. 99 nikolajevi bi sodili med mindorferje in zellenbergerje (št. 34 in 35), andrejevi pa za hansa dürrerja (št. 139). 100 omembe valvasorjevega seznama mdr. tudi v: dimitz, Geschichte krains i, 269s; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 387; vilFan, zemljiška gospostva, 184; žvanUt, od viteza do gospoda, 20s. 101 vcodexu auerspergensis (fol. 109v) v zvezi s tem med dokumenti za Štajersko lahko preberemo: Dem von Freysing hat man gen Crain ain anschlag gethan, darauff man im in Steyr nicht angeschlagen noch geschriben. 102 claudia Fräss - ehrfeld (Geschichte kärntens ii, 191) meni, da seznam iz leta 1446, vsaj kar zadeva prelate, ne dokazuje toliko njihovega clanstva v deželnih stanovih kot željo deželnega kneza po njihovem prispevku v denarju oziroma vojski. Podobne pomisleke v zvezi s takimi seznami ima stradal, Prälaten, 60ss, vendar menimo, da so v konkretnem primeru neupraviceni, saj je seznam rezultat dogovora na meddeželnem zboru in ne solisticne akcije deželnega kneza. najdemo tudi pletersko kartuzijo.103 kljub temu pogrešamo komturje viteških redov (lju­bljana, komenda, metlika), saj jih ni niti med vitezi, medtem ko je ocitno, da so namesto briksenskega škofa šteti gospodje kraigi, ki so imeli blejsko gospostvo v zastavi. sestave kranjske mestne kurije, katere obstoj v tem casu še ni nedvoumno izprican, nam doku­mentiizmaja1446nepodajajo. omembevrednopaje,dasoizradgonezzahtevo etlich guet werlich khnecht ze rossen vnnd ze fuessen auff das maist pest vnd sterkest so sy ymer khnen vnd ze bestellen vnd ze ordnen pisalitudisodniku,svetuinkomunuvtrstu.104 Popolnoma enaki verziji kranjskega seznama kot v codexu auerspergensis najdemo še v dveh rokopisih, in sicer iz srede 16. stoletja105 ter leta 1615.106 Podobo seznamov iz leta 1446 zaokrožimo z virom, ki je bil doslej prakticno ne­poznan.107 Gre za seznam kranjskih in seveda tudi štajerskih ter koroških stanov, ki ga najdemo v rocni registraturni knjigi (»handregistratur«) Friderika iii.108 razkošni per-gamentni rokopis, ki ga krasijo iluminirane strani z grbi, Friderikovo devizo aeioU in letnico 1446, je bil »nastavljen« leta 1446. v njem najdemo poleg sodobnih stvari tudi prepise starejših dokumentov Friderikovih prednikov (privilegije, pogodbe, testamente), pa tudi vpis iz leta 1449 (fol. 43v). Ce odmislimo seznama za Štajersko in koroško109ter se posvetimo samo kranjskemu (glej prilogo 3), v zacetku opazimo, da sta med prelati navedena komturja ljubljanskih križnikov in komendskih ivanovcev, med priorinjami, ki so naštete loceno, pa poleg ve­lesovske in mekinjske tudi predstojnica škofjeloških klaris. Pozornost zbudi jorg Werne­ker (Pernegker),110 ki je poleg že znanih treh kraigov naveden med gospodi. na seznamu vitezov in oprod na kranjskem je posamezno navedenih kar 197 ljudi! Ce od teh odšte­jemo štiri, ki se pojavljajo na dveh mestih, in prištejemo najmanj dva, ki se skrivata v izrazu mit den brern, obstanemo pri številki 195. na seznamu vitezov in oprod je tako kar 60 takih oseb, ki jih na doslej znanih plemiških seznamih iz leta 1446 nismo opazi­ li.111 Po drugi strani pa na njem manjka 15 plemicev, ki na radgonskem seznamu so. v obeh seznamih se pokrivajo: 7 prelatov, 3 gospodje ter 131 vitezov in oprod. Friderikov seznam se od tistega v codexu auerspergensis v prvih dveh tretjinah malo razlikuje,112 potem pa po erhartu hohenwarterju, ki radgonski seznam zakljucuje, navaja še 58 ple­micev. tem – prvic v tovrstnih seznamih – sledi šest kranjskih mest in trije trgi. iz povedanega lahko z veliko zanesljivostjo potegnemo naslednji sklep: seznam v Friderikovi »rocni registraturi« je nastal v zacetku leta 1446 in predstavlja deželnoknež­jo evidenco kranjskih prelatov, plemstva, mest in trgov; od njih je knez v vojaški ali financni stiski pricakoval rat und hilfe. Prva priložnost se je pokazala že na radgonskem meddeželnem zboru, ko je Friderik svoja pricakovanja soocil z notranjeavstrijskimi sta­novi. rezultat je viden v omenjenem mobilizacijskem redu ter seznamu na vojaški zbor v radgoni in Fürstenfeldu pozvanih kranjcev. s Friderikovega seznama, ki ga imamo lahko za njegovo pogajalsko izhodišce, je zaradi slabe obvešcenosti ali morda površnosti sestavljavca seznama izpadlo 15 plemicev, sicer pa se številke ocitno približujejo zgor­ 103 Položaj Pleterij pa morda le ni tako jasen, saj jih pri naštevanju obveznosti kranjskih prelatov med drugimi v seznamu naštetimi ni (codex auerspergensis, fol. 130r; valvasor, ehre Xv, 349s). 104 codex auerspergensis, fol. 130v. 105 hhsta, hs. b 43, fol. 96r–98r. 106 Önb, cvP 8065, fol. 95r–97v. Pred kranjskim sta seveda v obeh rokopisih tudi seznama za Štajersko in koroško. 107 vir v zvezi s koroškimi proštijami omenja stradal, Prälaten, 61, op. 49, a ga nepravilno citira (kot rokopis W 20). to je do sedaj edina nam znana omemba tega seznama v literaturi. 108 hhsta, hs. W 10 (böhm 19). 109 Fol. 133r–137r. 110 na istem seznamu ga srecamo nato še dvakrat med vitezi in oprodami. 111 v objavi seznama (priloga 3) so vsi »na novo odkriti« v polkrepkem tisku. 112 nekaj je razlik v vrstnem redu in seveda pisanju imen, 15 »radgonskih« plemicev na Friderikovem seznamu manjka. slika 4: seznam kranjskih stanov v Friderikovi rocni registraturni knjigiiz leta 1446. HHStA, Hs. W 10, fol. 137r–138v. nji številcni meji kranjske plemiške korporacije. Pogajanja s stanovi so dala realnejšo sliko, ki po eni strani vkljucuje tiste, na katere so v vladarjevi bližini pozabili, po drugi pa zanemarja 60 potencialnih vojakov oziroma davkoplacevalcev. sklepamo, da so ti s sklicnega imenika izpadli zato, ker so spadali pod gospostvo celjskih grofov, bodisi v celjskim zastavljeni marki in metliki bodisi kot drobna vazalska klientela na drugih kranjskih teritorijih. tak sklep potrjuje vilfanove domneve, da na radgonskem seznamu morda ni plemstva s celjskih ozemelj,113 utrjuje pa ga dejstvo, da je bila celotna kampanja povezana z obrambo celjskega dominija proti madžarom. knez in stanovi so mobilizaci­jo plemstva z njihovih posesti ocitno prepustili celjskim grofom samim. neodgovorjeno ostaja vprašanje kranjskih mest in trgov, ki na Friderikovem seznamu so, na mobilizacijskem pa ne. Prva možnost je, da kranjski stanovi mest takrat še niso vkljucevali, druga pa, da se viri v zvezi s kranjskimi mesti niso ohranili. to domnevamo zato, ker poznamo primere pisem, poslanih štajerskim in koroškim mestom ter trgom,114 ter tudi poziv trstu.115 naslednji seznam kranjskega plemstva je z zacetka šestdesetih let. na verjetno nepo­polni prezencni listi lipniškega samovoljnega meddeželnega zbora štajerskih, koroških in kranjskih stanov oktobra 1462 bi po imenih sodec lahko bili tudi trije kranjci.116 veli­ko pomembnejši je spisek kranjskih deželanov, ki so se zaradi podpore cesarju Frideriku iii. v njegovem sporu z bratom albrehtom vi. in posebej ob obleganju na dunaju znašli na listini, s katero je Friderik izboljšal kranjski deželni grb – kranjski orel je na prsih v navzgor obrnjenem polmesecu namesto biserno-rdece dobil zlato-rdeco šahovnico ter cesarsko krono na glavo.117 Poleg kranjskega deželnega glavarja in štajerskega vrhovne­ga maršala grofa Ulrika schaunberga so v listini našteta imena 31 plemicev iz kranjske in slovenske marke, ki nastopajo kot nekakšna kranjska elita.118 zgolj kot zanimivost naj omenimo še 25 plemicev (vec kot polovica je kranjcev), ki sosefebruarja1457kotsvetovalci,oskrbnikiinslužabnikipokojnegaUlrikaii.celjskega pojavilivzapisudogovoracesarjaFriderikaiii.zUlrikovimisvetovalci,119 terimenatistih vitezov (spet je kar nekaj kranjcev), ki jih je znameniti »turnierheld« Gašper lamberger sklatilskonj,seznjimirazšelponeodlocenembojualijim»prepustilnagrado«.120 od 15. stoletja se poslavljamo s seznami padlih oziroma ujetih plemicev in pogrebcev dveh rimsko-nemških kraljev. na leto 1473 in ne na 1475, kot najdemo pri valvasorju in potem v literaturi,121se po starejših in zanesljivejših virih nanaša seznam (notranjeav­strijskih) gospodov, vitezov in oprod, ki so bili 24. avgusta ubiti oziroma ujeti v bitki 113 vilFan, zemljiška gospostva, 184; vilFan, struktura stanov, 176; FeldbaUer, herren und ritter, 99, 122, op. 12. 114 landtagsakten i, 125, št. 56; stla, hs. ii/14, fol. 124v–126v. 115 Glej op. 104. 116 andrej hohenwarter, krištof mindorfer in Štefan hohenwarter (landtagsakten ii, 50ss, št.. 117). 117 as1063, zl, št. 716, 1463 januar 12., dunajsko novo mesto; valvasor, ehre X, 296s. netocen je otorepcev regest k prepisu listine v cksl, ki govori, da je orel namesto biserno-rdecega šahiranja dobil zlato-srebrno šahiranje; to je (verjetno ne edini) povzel kosi, Potujoci srednji vek, 83. 118 jurij in Gašper Crnomaljska, nikolaj sicherberger, andrej hohenwarter, hans turjaški, andrej apfaltrer, erazem in andrej z novega gradu (vom Newnhaws), jošt Gallemberger, jurij lamberger mlajši, matej zellenberger, hans Gall z rožeka (Rudolfsegk), oto in andrej semeniška, jurij Gretzer, Friderik luger, erasem loser, hanns matscherol, baltazar durrer, konrad liechtemberger, jurij mosheimer, baltazar Wagen, vigel (Wiguleis) in andrej verneška (Wernegker), nikolaj rauber, hans lengheimer, nikolaj snežniški, baltazar turner, Gašper Gretzberger, lovrenc Paradeiser in lenart Gumpler. 119 1457 februar 10., Gradec (izvlecek boža otorepca v cksl). 120 valvasor, ehre Xv, 367. 121 valvasor, ehre Xv, 375; božic, ludovik kozjakar, 522ss; simoniti, vojaška organizacija, 118; simoniti, turki so v deželi že, 92; Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 162. s turki pey dem Vistall.122 na seznamu ubitih in ujetih, ki verjetno ni popoln,123 je 39 ljudi, od teh lahko sodec po imenih in starejših seznamih osmim s precejšnjo gotovostjo pripišemo kranjsko poreklo. to so ludvik kozjakar, andrej hohenwarter, viljem Gall, eknstainer, harrer, matej mindorfer, Ulrik Gall in archer, morda tudi Khaltz (iz leta 1446 je znan Mert Galntz oz. Galiencz). temu seznamu sledi še spisek tistih, ki so spopad preživeli. teh je bilo 15, med njimi je kranjcev osem ali devet.124 na pogrebu kralja albrehta ii. leta 1439 so simbole dežele kranjske (zastavo, celado, šcit in mec) nosili štirje plemici; od teh je bil kranjec le Friderik lamberger, drugi trije so bili bržcas Štajerci. Podobno je bilo s »predstavništvom« slovenske marke, saj vsaj dva (morda pa kar vsi štirje) nista bila njena prebivalca.125kaže, da so si na pogrebu nav­zoci plemici vloge v sprevodu razdelili ne oziraje se na deželni izvor. to je v tem primeru razumljivo, ker se pogreba albrehta ii., ki ni imel neposredne zveze s kranjsko, gotovo ni udeležilo osem plemiških oseb, kolikor bi jih bilo potrebnih za dostojno predstavljanje kranjske in marke. dobrih 50 let pozneje, na pogrebu cesarja Friderika iii. leta 1493, je bil položaj drugacen, saj je vseh deset predstavnikov tudi zares izhajalo iz kranjske.126 seznami v 16. stoletjU od seznamov, ki so vecinoma vkljucevali le plemstvo, se bomo preselili k seznamom udeležencev deželnih zborov in zbirnim seznamom kranjskih deželnih stanov (matri­kam), še prej pa bomo spomnili na najstarejšo avstrijsko »topografijo«, ki za kranjsko s prikljucenimi gospostvi ponuja skope in ne prevec zanesljive informacije. rokopis z naslovom Auszug der fsten, graven, herrn, ritter und adls, auch der gegennt, clter, stett, märckht, schlser und wasser in Österreich unnder und ob der Ennß, Steir, Kärn­ndtn, Crain und Etschland127 je okoli leta 1510 najverjetneje stekel iz peresa ladislava sunthayma.128 nastal je, da bi na podlagi v njem zbranih topografskih podatkov zrisali karto naštetih habsburških dežel. vzvezi s tem moramo takoj ugotoviti, da je zbrani ma­terial zelo nepopoln in deloma netocen, historicna vrednost rokopisa pa zato majhna.129 opis kranjske se zacenja s poglavitnimi znacilnostmi dežele in potem naštevanjem njenih obmocij (fol. 40v), sledi spisek kranjskih mest (fol. 41r). našteti so: radovljica, brežice (!), kranj, Škofja loka, kamnik, ljubljana, višnja Gora, novo mesto, metlika, ribnica (trg), krško, Crnomelj (ain stätl), lož (kot trg na kocevskem!) in Neustat in der Katsee ain marckht; s tem je ocitno mišljeno (mesto) kocevje. Ce odštejemo štajerske brežice, freisinško loko, ribniški trg in tedaj v rokah gospodov Crnomaljskih zakupljeni Crnomelj130 ter prištejemo staro kostanjevico, dobimo skupek kranjskih deželnoknežjih in s tem tudi deželnostanovskih mest. 122 stla, hs. ii/14, codex auerspergensis, fol. 198r; Önb, cvP 8065, fol. 211r; objava v chmel, actenstücke und briefe 3, 717. z Vistall oz. Visl naj bi bilo mišljeno bizeljsko (glej v prejšnji op. citirane avtorje). 123 Po drugi strani je gotovo pretirano valvasorjevo porocilo, da je »pete stegnilo«okoli 400 »naših«. valvasor (ehre Xv, 375) sicer ponuja seznam 15 zajetih plemicev in ob njihovih imenih višino zahtevane odkupnine. 124 jurij sweinpeck(?), viljem sawrer, Gašper in krištof lamberger, mindorfer, osterman turjaški, kellerberger, rauber in liech­ tenberger. (stla, hs. ii/14, codex auerspergensis, fol. 198v; Önb, cvP 8065, fol. 211v.) 125 stla, hs. ii/14, codex auerspergensis, fol. 48v–49r; Önb, cvP 8065, fol. 35v; valvasor, ehre X, 281. 126 stla, hs. ii/14, codex auerspergensis, fol. 207v, 208v; Önb, cvP 8065, fol. 141r, 142r; Unrest, Österreichische chronik, 225s; valvasor, ehre X, 300. kranjske simbole so nosili viljem in volkart turjaška, jurij lamberger starejši, jurij lamberger mlajši in andrej Gall, simbole slovenske marke pa andrej kasthauer, jurij lueger, jurij schreyer ter turck in andrej semeniška. 127 Önb, cvP 15283. 128 Glej eheim, topographie, 7ss. 129 Prav tam, 15ss. Še najvecja vrednost rokopisa je v tem, da kot najstarejši topografski opis avstrijskih dežel sploh obstaja. 130 Prim. Golec, družba, 3, 5, 7, 11, 109, 172. Crnomelj se, ceprav je bil leta 1407 skupaj z metliko oznacen za mesto, potem v vseh znanih virih do šestdesetih let 16. stoletja omenja le kot trg. Pomanjkljiv je spisek samostanov; pri imenu Sulth zaslutimo sticno, sledijo Pleterje, bistra, Gornji Grad, velesovo, mekinje, klarise iz Škofje loke in tudi ljubljanska škofija. seznam Der adl in Crain, ritter vnnd knecht pozna 26 posameznikov oziroma rodbin131 in nima posebne vrednosti, zanimiv pa je toliko, da tri rodbine nedvoumno uvršca med gosposke. sledi še popis kranjskih voda ter mest v istri (omenimo trst in Pazin) in na krasu (reka, kastav, vipava). Poleg prezencnih list, ki so raztresene po zapisnikih kranjskega deželnega zbora in drugih stanovskih kolegijskih organov ter jih tu le omenjamo,132 poznamo še nekaj seznamov, ki so nastali v deželnozborskem okviru. vec jih najdemo med objavljenimi deželnozborskimi spisi kranjskih stanov, in sicer za leta 1511–1515. Prvi izmed njih je seznam deželanov, ki so aprila 1511 odobrili pokritje potnih stroškov za odposlanca na cesarski dvor sigmunda mordaxa.133 na seznamu je 14 ljudi, med njimi so vicedom, tržaški škof in ljubljanski stolni dekan. slaba tri leta pozneje sta ob marcnem deželnem zboru v ljubljani nastala dva seznama; zanimivejši je drugi z imeni tistih, ki so ime­li ugovore na davcne zaostanke. tega vira seveda ne smemo obravnavati kot seznama tistih, ki so imeli dostop na deželni zbor, saj so med njimi tudi prior šentjakobskega samostana v ljubljani ter predstavniki (kaplani) župnij in štift.134 nadaljnji seznami so del deželnozborskih sklepov, naštevajo pa davkoplacevalce oziroma posojilodajalce ter clane ad hoc poslanstev in odborov.135 izjemno zanimiv je seznam, povezan z deželnim zborom 23. januarja 1543 v ljublja­ni. ko so hoteli kranjski stanovi dokazati, da zaradi nesklepcnosti ne morejo privoliti v vladarjeve zahteve, so napravili seznama navzocih in odsotnih clanov zbora.136 ker je o tem pisal že vilfan, tu le kratko povzemamo ugotovitve. seznam lepo odraža strukturo stanovskih klopi, predvsem pa dokazuje, da je bilo odlocujoce jedro deželnih stanov pre­cej majhno. zbora se je namrec udeležilo samo 25 ljudi, to pa gotovo ni bila le posledica slabega januarskega vremena. Cistopis seznama odsotnih vsebuje kar devet prelatov, štiri poimensko naštete gospode in še dedice trojana turjaškega, 46 predstavnikov nižjega plemstva (Ritterschafft vnd Adl) ter deset mest. osnutek tega seznama je še obsežnejši in jasno je, da so hoteli sestavljavci sprva za vsako imenjsko posest najti njenega pred­stavnika na deželnem zboru in s tem cloveka, ki bi prispeval k deželni davcni odobritvi. kriticna primerjava seznamov je pokazala, da bi v letu 1543 v kranjskem deželnem zbo­ru lahko sedelo 92 bolj ali manj nespornih clanov.137 kar nekaj seznamov je v rokopisu Aemter, Anstalten, Gebrauche, Anordnungen der Stände (originalni naslov je bil Memorien Buch), ki ga je leta 1620 zacel pisati deželni tajnik burkhard hitzinger, vecji del pa je okoli 1650 ustvaril Wolfgang markovic.138Prvi seznam (fol. 23r–26r) je bil narejen po nekem izvlecku iz stiškega samostana, ki naj bi vkljuceval »stare stanove«, vendar že bežen pregled vpisanih (z letnicami od konca 12. do zacetka 16. stoletja) kaže, da je seznam povezan z dobrotniki ali obiskovalci stiškega samostana ter da nikakor ne gre za kranjsko stanovsko matriko. Pomembnejši je marko­ 131 Aursperger, Sebriacher, Lueger, Lamberger, Hochenwarter, Gosiacher, Rauber, Rainnach, Katzianer, Lichtenperger, herrn von Khreig, Aursperger herrn, Tscharnembl herrn, Flebusch, von Thurn, Passer, Trappen, Gallen, Gallenberger, Moisse, Schrot, Harisch, Cupi, Aphaltra, Teschiz, Vnngerspacher (fol. 41v–41ar). 132 sejni zapisniki (protokoli) sestavljajo posebno serijo znotraj prve stanovske registrature. obsegajo 85 knjig za obdobje 1530– 1782 (as 2, dski, šk. 875–921). 133 dsksi, 45, št. 37. 134 Prav tam, 96s, št. 78s. 135 Prav tam, 107, št. 85; 146, št. 114; 155s, št. 120. 136 as 2, dski, šk. 322 (fasc. 216); glej tudi: vilFan, struktura stanov, 176s; koŠir, die krainischen landstände, 133s. 137 vilFan, struktura stanov, 177. 138 as 2, dski, šk. 933. vicev seznam za kranjski deželni zbor leta 1577.139 Po tem seznamu, ki je ocitno nastal po starejši predlogi, so v deželnem zboru ožje kranjske140 ter prikljucenih gospostev istre in krasa lahko sedeli: 26 prelatov (20 s kranjske, 2 s krasa in 4 iz istre), 17 gospo­dov iz 9 rodbin (samo iz kranjske), 99 vitezov in »plemstva« (Ritterschafft vnd Adl, od tega 20 s krasa in iz istre) iz nekaj vec kot 60 rodbin ter 14 mest (dve – reka in kastav v istri). skupaj tako na vrhuncu reformacijskega gibanja dobimo 156 možnih clanov kranjskega deželnega zbora,141vendar se zdi številka previsoka.142Po tem seznamu sta v rokopisu še dva z nizom gospodov in deželanov, ki so bili med kranjske stanove sprejeti po letu 1577 oziroma 1663.143 vilfanoviocenizanesljivihclanovkranjskegadeželnegazboravletu1577seprecejpri­bliža naslednji seznam.144 nastal je na zahtevo avstrijske nadvojvodinje marije, vdove po karluii.,katerijebil3.decembra1590tudiposlan.sestavljavci–clanistanovskegaodbo­ra–sovspremnempisanjupoudarili,daseznamanisonapravilipoimenjskiknjigi,sajjev njejvelikotakih,kinisosprejeti(angenommene)deželaniinnesodijovdeželnizbor,prav takosovimenjskiknjigineznanaimenapropadlihrodbin.Upoštevalitudinisotistih,kiso »sedeli«zunajdeželeoziromasobilikakodrugacezadržanizunajkranjskeinsedeželnih zborovanjzatonisomogli udeležiti. seznam so sestavili gledena dejansko stanje v deželi in je vkljuceval allein die ieztwesende, von alten geschlechten geborne vnd sonsten recht angenommene, frnemmene vnd in des Lands notturfften taugliche Herren vnd Landleth. našteti kriteriji obljubljajo realen spisek potencialnih udeležencev kranjskega deželnega zbora okrog leta 1590. rezultati so taki: na prvi, prelatski klopi, je sedelo 9 oseb, in sicer ljubljanski škof, stolni dekan in kapiteljski oskrbnik, opata sticne in kostanjevice, priorja bistre in Pleterij, deželni komtur in prošt novomeškega kolegiatnega kapitlja. Poleg tujih škofov pogrešamo ženske samostane (ti sicer manjkajo že na cistopisu seznama odsotnih iz leta 1543), prav tako ni metliškega, crnomaljskega in komendskega komturja (1543 so naspiskuodsotnih). drugoklopjenapolnilo25gospodov,tretjo71vitezovin»plemicev« tercetrto12deželnoknežjihmest. skupnacifraje117. Verzaichnus der Herrn vnd Landtleith von allen vier Ständen des Hertzogthumbs Crain145 je nastal v zacetku 17. stoletja in zajema zadnje desetletje 16. in prvo desetletje 17. stoletja. metoda sestave tega seznama ni poznana, gotovo pa ni bila tako nacelna kot pri prejšnjem primeru. Prelatov je bilo sedem (ni tujih škofov, ženskih samostanov in kartuzije Pleterje, ki je bila leta 1595 ukinjena), gospodov 32, vitezov in oprod nekaj vec kot 90. Pred vec kot pol plemiškimi imeni so križci razlicnih odtenkov, to pa lahko pomeni le, da so bili z njimi v vec etapah oznaceni tisti, ki so v casu aktualnosti seznama umrli. mest na seznamu ni.146 Clani stanovskega odbora so se zavedali, da imenjska knjiga ne more biti resna pod-laga za seznam deželnih stanov nasploh, kaj šele udeležencev deželnega zbora. vimenj­ 139 Prav tam, fol. 31r–36v, Beschreibung der Herrn vnd Landtleh in Crain. Glej tudi: vilFan, struktura stanov, 177; koŠir, stanovska uprava, 26ss; koŠir, die krainischen landstände, 133s. 140 ožja kranjska v tem primeru vkljucuje tudi nekdanje goriške posesti na dolenjskem in v beli krajini. 141 vilfan in košir (glej op. 139) se ustavita pri številu 149, ker sta v ožji kranjski pri seštevanju spregledala pet od 79 clanov vite­ ške klopi (košir sicer objavlja 77 imen – izpustil pa je blaža apfaltrerja (enega od dveh) in merta Galla (enega od dveh)), prav tako sta pozabila všteti reko in kastav. vilfan se tudi moti, ko piše, da je bil seznam sestavljen v 18. stoletju. 142 vilfan predvideva, da bi ob morebitnem locevanju zanesljivih clanov od nezanesljivih prišli do številke 110. 143 Fol. 38ss, 80ss. roka, ki je vpisovala na novo sprejete deželane po 1663, seveda ni bila vec markoviceva, ampak se je zvrstilo vec drugih pisarjev; vztrajali so kar do leta 1767. 144 as 2, dsk i, šk. 432 (fasc. 290a/1), 959ss, Verzaichnus der Herren vnd Landleh von allen vier Stenden des Fsstenthumbs Crain, so zu einem Landtag fnemlich zuerfordern. 145 as 1073, zr, i-84r, fol. 1r–6v. 146 kranjska mesta (brez loža, kocevja in višnje Gore) najdemo v nadaljevanju rokopisa; tam so našteti kandidati za veliki stanovski odbor v letu 1595 (fol. 8r–10r). sledijo seznami raznih deželnih in stanovskih uradnikov. skih knjigah so namrec vpisani lastniki imenjskih posesti skupaj z njihovimi v denarju ocenjenimi dohodki, zlasti tistimi, ki so izhajali iz zemljišc (podložniških dajatev). Gre torej za sezname tistih, ki so prispevali v deželno davcno blagajno.147 Preden se lotimo še zadnjega dela predstavitve plemiških in stanovskih seznamov – za nazaj narejenih zbirnih seznamov kranjskih stanov – spomnimo še na dva seznama vojaške narave. Prvi je register pregleda lahke deželne konjenice iz leta 1530,148drugi pa 29 let mlajši seznam gospodov in deželanov (tudi nekaj prelatovje vmes), ki so sestavili deželni vojaški kontingent.149 zbirni seznami (matrike) kranjskih deželnih stanov vmarsikaterem stanovskem ali gospošcinskem arhivu srecujemo sezname deželnih sta­nov ali stanovske matrike iz obdobja od konca 16. stoletja vse tja v 19. stoletje. vzrok nastanka je bil poleg potrebe po pregledu nad osebami, ki jim je bila priznana pravica do udeležbe na deželnem zboru, predvsem strah (oziroma želja) starega, iz srednjega veka izvirajocega plemstva, da jih novoveški povzpetniki ne bi izpodrinili. sposobnost, iznajdljivost in debela mošnja so namrec vse pogosteje prehitevali zaspano modro kri, desetine generacij dolge rodovnike in zasluge prednikov. Pisma o podelitvi deželanstva (landmannsbriefe) so eden prvih znakov, da stanovska korporacija in predvsem njen clan potrebuje dokaz o sprejetju med deželne stanove in s tem izkaz dolocenega družbenega statusa. Prva deželanska pisma za kranjsko so ohra­njena iz leta 1587, in s to letnico se zacenjata tudi dva kronološka seznama gospodov in deželanov, ki so bili sprejeti med kranjske deželne stanove.150 v stanovskem fondu je še nekaj podobnih seznamov deželanov oziroma izdanih deželanskih pisem za cas 1631–1697, najdemo pa tudi abecedni seznam živecih gospodov in deželanov, ki so se navadno udeleževali zasedanj deželnega zbora (1687).151 med seznami, kompiliranimi iz razlicnih virov, je treba najprej omeniti tistega, ki ga je stanovski registrator karel seifrid Perizhoff(er) vkljucil v drugi del repertorija stano­vskega arhiva. repertorij je zacel pisati v letu 1722.152Po abecedi plemiških »priimkov« urejeni seznam gospodov in deželanov (fol. 123–184) je po Perizhoffovih besedah nastal na podlagi starih protokolov in spisov s posvetovanj ter drugih originalnih dokumentov kranjskega stanovskega arhiva. vokviru posameznih crk ni trdnega abecednega ali kro­nološkega reda, tako da so deželani vpisani pomešano, kot so piscu v razlicnih dokumen­tih pac prihajali v roke. Pred vsakim je letnica; ta naj bi pomenila leto, v katerem je bil nekdo na deželnem zboru, s tem pa naj bi ne bil prejudiciran cas sprejema posameznika oziroma njegove družine med deželane. Po seznamu je bil najstarejši »deželan« kranjski 147 med njimi so tudi župniki, kaplani, druga cerkvena imenja, špitali in bratovšcine, plemiške vdove, (mladoletni) dedici itd. vec o nastanku imenjskih knjig s pregledom in opisom knjig za kranjsko glej v Polec, svobodniki, 16ss. kranjske imenjske knjige hrani arhiv republike slovenije; najstarejša je iz leta 1539, vendar daje posamezne informacije (predvsem vpise davcnih zaostankov) tudi za nekaj let predtem. 148 as 2, dski, šk. 230 (fasc. 136). 149 Prav tam, šk. 413 (fasc. 283). 150 as2, dski, šk. 933, kodeks hitzinger - markovic, fol. 38ss, 80ss; as1073, zr, i-43r – rokopis je na podlagi starejših avtorjev v letih 1681–1712 sestavil ivan Gotthard lukancic. Poleg rodovnikov kranjskih plemiških rodbin najdemo tu dva nesistematicna (brez letnic ali abecednega reda) seznama kranjskih gospodov in deželanov, ki so umrli v letih 1537–1700 (fol. 154r–161r). sledi omenjeni seznam ljudi, ki so pridobili deželanstvo v obdobju 1587–1716. seznam je rubriciran po letih; ce v kakem letu ni bilo nobenega na novo sprejetega deželana, nam to sporoca besedica nemo. Po lukancicu je bilo v 129 letih v kranjske stanove sprejetih okoli 280 oseb. zani­ mivo je še, da v seznamu v letu 1639 ob sprejemu novega deželana prvic zasledimo financno participacijo. baron emanuel Fini je moral namrec za tri leta brezobrestno »položiti« 8000 gld. v kasnejših desetletjih so bili podobni zapisi vse pogostejši. 151 Glej as 2, dski, šk. 2 (fasc. 2), sn. 42. 152 as 2, dski, šk. 874. o Perizhoffovi ureditvi in popisu stanovskega fonda ter repertoriju nazadnje nared, arhiv, 12ss. deželni glavar rudolf liechtenstein (1355). tudi drugi plemici, ki so vpisani pred letom 1446, so bili kranjski glavarji: 1378 Ulrik khümburg, 1405 seifrid Gallenberg, 1407 jakob stubenberg, 1425 jurij turjaški.153Ce torej odmislimo razne deželne funkcionarje – glavarje, upravitelje, vicedome – ki jih je Perizhoff našel v listinah ali kronikah, in spo­mnimo, da je za cas po letu 1530 uporabljal predvsem stanovske sejne zapisnike, lahko za starejše obdobje (ceprav prav tu pogrešamo citate) ugotovimo: 59 plemicev, ki imajo letnico 1446, je brez dvoma posnel z valvasorjevega seznama; morda so upoštevane le tiste rodbine, ki so v zacetku 18. stoletja še živele na kranjskem. vkljucil je vseh 32 imen s cesarske listine o izboljšanju kranjskega deželnega grba (1463). manj prepricani smo pri 53 posameznikih, ki so vpisani z letnico 1507, in 43 deželanih, ki jih najdemo zapi-sane v letu 1515. trditev maje žvanut, da so stanovi po požaru v deželni hiši leta 1507 sestavili nov seznam, nima opore v virih, pa tudi ne mnenje, da je bil leta 1515 opravljen zadnji množicni sprejem med deželane ali pa vsaj sestavljen nov seznam.154možno je, da je bil izdelan nov seznam, ko so pogoreli tako rekoc vsi stanovski spisi, vendar se nam glede na Perizhoffovo izhodišce (fol. 122v – letnica pomeni leto, ko je nekoga zaznal na deželnem zboru) zdi verjetneje, da so mu bili dostopni seznami udeležencev deželnih zborov v letih 1507 in 1515, ki danes niso vec ohranjeni. temu bi pritrdili tudi številki verjetnih udeležencev obeh zborov (53 oziroma 43), ki se za kranjske razmere zdita kar realni. deset deželanov je vpisanih z letnico 1517. v Perizhoffovem seznamu, ki so ga, mimogrede, nadaljevali tudi njegovi nasledniki (ob nazadnje vpisanem deželanu je celo letnica 1838, fol. 127v), ni prelatov in mest.155 nacelno enak je abecedni seznam gospodov in deželanov vojvodine kranjske.156za­jema cas 1355–1727 in ne 1405–1727, kot lahko preberemo na njegovi prvi strani in je povzeto v literaturi.157nikjer niso navedeni viri, po katerih je bil seznam narejen, a lahko spet ugotovimo, da so poleg nekaterih najvišjih deželnih uradnikov na seznamu ob letu 1446 tisti, ki jih poznamo iz valvasorja (seznam navaja 55 posameznikov, tudi tri, ki jih pri valvasorju ni), 25 jih je iz listine o izboljšanju kranjskega grba 1463, 51 s »seznama« 1507 in 46 iz leta 1515. drugi so ocitno vzeti iz sejnih zapisnikov. dva podobna seznama smo našli v dolskem arhivu. deželani so v obeh vpisani od leta 1355 in segajo do leta 1727 oziroma 1737.158vvsebinskem smislu ne ponujata nice­sar bistveno novega, ce izvzamemo, da v prvem ni valvasorjevega kontingenta, ampak je pri letu 1446 vpisanih le nekaj deželanov. Pomenljiva je pripomba na zacetku prvega seznama, ki je brez dvoma še iz 18. stoletja. »dolski« seznam naj bi bil v glavnem dober, ceprav so nekateri deželani izpušceni, po drugi strani pa najdemo take, ki sicer kot de­želani niso izpricani. Pisec pripombe ugotavlja, da kranjska še nima zanesljive matrike; še najboljša naj bi bila markoviceva. Prav tako je v Perizhoffu prevec nepravilnosti in pomanjkljivosti, lukancic pa ni dovolj sistematicen.159 Podobni seznami, ki se zacenjajo z letnico 1355 in koncujejo z letoma 1697 in 1740, so iz prve polovice 18. stoletja še trije, vendar ne zaslužijo posebne obravnave, ker se od 153 za dejanski cas njegovega glavarovanja glej op. 67. 154 žvanUt, od viteza do gospoda, 21. žvanutova se sicer navezuje na dva podobna seznama, ki ju bomo spoznali v nadaljeva­nju. 155 edina izjema, ki je še posebej zanimiva, zadeva Škofjo loko, saj je bila ta patrimonialno (freisinško) in ne deželnoknežje mesto. kljub temu naj bi bila leta 1500 med mesti na deželnem zboru (glej fol. 126r). 156 as 2, dksi, šk. 2 (fasc. 2), sn. 42. 157 Prim.: žvanUt, od viteza do gospoda, 21; PreinFalk, služba turjacanov, 129; PreinFalk, Gospodje turjaški, 163. tako kot na Perizhoffovem seznamu tudi tu za leto 1355 najdemo deželnega glavarja rudolfa liechtensteina in 1378 Ulrika k(h)üemburga. 158 as 730, Gospostvo dol, fasc. 123, 9–46, 62–85. oba seznama sta zasnovana abecedno; v prvem se je sestavljavec znotraj posa­meznih crk dosledno držal kronologije. na prvem seznamu je obdobje napacno zamejeno z letoma 1425–1727. drugi seznam navaja za leto 1446 vecino tistih, ki jih poznamo s prejšnjih dveh seznamov. 159 Prav tam, 9. predstavljenih razlikujejo v malenkostih. Še najbolj pogrešamo nekaj desetin »valvasor­jevega« plemstva, saj je v teh seznamih pri letu 1446 zapisanih le nekaj oseb.160 nekaj svežine prinaša breckerfeldov »poskus« stanovske matrike iz leta 1792.161 Na-stal je namrec v casu, ko je stanovska korporacija doživljala velike spremembe, in kaže na sestavo stanov v zadnjem desetletju pred zacasno ukinitvijo. v prvem delu rokopisa je predstavljeno aktualno stanje. duhovski stan je imel 20 predstavnikov, med njimi ško­fe iz Freisinga, brixna, krke in trsta. Po pricakovanju ni predstojnikov/ic samostanov, saj so bili le-ti v desetletju prej razpušceni. Posvetno plemstvo se je delilo na kneze (9 rodbin), grofe (okrog 70 rodbin), barone (57 rodbin) in viteze (70 rodbin). Cetrto klop je zasedalo devet mest, med znanimi pogrešamo kocevje (od leta 1791 je bilo v okvi­ru turjaške vojvodine kocevske162), radovljico in kostanjevico. drugi del rokopisa je abecedni indeks na kranjskem imatrikuliranih deželnostanovskih rodbin, aus bewährten Kunden sestavljen v letu 1792 (fol. 15r–51v). leto imatrikulacije (vpisa oziroma spreje­tja v stanove) je pri vecini navedeno, vendar gre za že znane letnice in jih moramo jemati s precejšnjo rezervo.163 vpisani so celo plemici iz 13. in 14. stoletja, tako da je seznam za obdobje do srede 15. stoletja lahko le imenski indeks v listinah pojavljajocih se imen in ne stanovska matrika. breckerfeld si je gotovo pomagal z markovicem in verjetno Perizhoffom. med svetnim plemstvom so pomešani tudi prelati in mesta. ta so navedena še posebej.164 že po obnovitvi stanovske ustave (1818) je leta 1824 nastala še zadnja velika stano­vska matrika; ohranjena je v štirih razlicicah.165 deželani so tu nanizani po abecednem redu in pri vsakem je navedeno, v katerih dokumentih se pojavlja. matrika je narejena po Perizhoffovem seznamu166 in listini iz leta 1463, predvsem pa po stanovskih protokolih in deželanskih pismih. za zadnjo vecjo kompilacijo kranjskih plemiških seznamov je konec 19. stoletja po­skrbel anton Globocnik. v reviji mittheilungen des musealvereines für krain je 1899. leta objavil prispevek der adel in krain.167 Gre za pregled plemiških rodbin, ki so v kranjsko zadevajocih virih. niza jih po stoletjih (od 11. do konca 19. stoletja), ko so se 160 as 1073, zr, i-83r (1355–1738); nŠal, kal, spisi, fasc. 81, št. 67 (1355–1697); nŠal, zapušcine, steska viktor, fasc. 81 (1355–1740). nekaj besed je treba povedati v zvezi z zadnjim seznamom, ki naj bi bil sestavljen po letih sprejema v stanove. najprej je treba korigirati prvi vpis, saj se je poleg deželnega glavarja rudolfa liechtensteina zapisala napacna letnica 1335. seznam je poseben v tem, da je strukturiran zgolj kronološko. Poleg deželnoknežjih oziroma deželnih funkcionarjev (glavarjev, upravitelja), ki jih poznamo tu­di iz drugih popisov, je le 6 deželanov identicnih z valvasorjevimi (1446), sledijoprepisi seznamov iz let 1463, 1507 in 1515. iz kasnejših vpisov je mogoce razbrati, da so bili pri izdelavi seznama upoštevani razvidi na novo sprejetih deželanov. citirani vir je steskov prepis seznama janeza Gregorja dolnicarja (miscellanea v v semeniški knjižnici), a z nekaj dopolnitvami, saj sega do leta 1740, dolnicar pa je umrl že 1719. 161 as1073, i-53r, Franz Anton von Breckerfeld, Versuch zu einer Matrikel der Herren Stände in Krain mit Namen der jtzt lebenden Mitglieder. 162 mesto kocevje je cesar leopold i. volfu engelbertu turjaškemu z dolocenimi pridržki pravzaprav podaril že leta 1667. Glej PreinFalk, auerspergi, 230. 163 Pri martinu in jakobu raunachu navaja, da sta leta 1446 sedela v deželnem zboru, podobno trdi za andreja apfaltrerja in jurija lamberga za leto 1463 ter za rudolfa lichtenberga(!) za leto 1355, mi pa vemo, da gre v prvih dveh primerih za seznam pozvanih na vojaški zbor v radgoni in Fürstenfeldu oziroma za kranjca z listine o izboljšanju kranjskega deželnega grba, v tretjem pa je pravilno, da je bil rudolf liechtenstein leta 1355 kranjski deželni glavar (to je breckerfeld tudi sam navedel). bliže resnici so gotovo navedki im Landtag geseßen 1507 oz. 1515. 164 Fol. 43r–43v. od obicajnih dvanajstih deželnoknežjih mest na kranjskem ni kocevja, pri radovljici, krškem in kostanjevici pa lahko preberemo opombo, da so bila nekaj let prej municipalizirana. 165 as1073, zr, iii-3r (osnovna razlicica, spisal henrik rutter); 63r (skrajšani prepis); i-54r (prepis z vpisi deželanov po letu 1824, rokopis je v letu 1897 koncal mirko lorentz); i-55r (tipkopis iz leta 1914). 166 Perizhoffov seznam je tako rekoc edini vir tudi za dva seznama kranjskih deželnostanovskih družin za cas 1355–1838, ki ju naj-demo v stanovski matriki in grbovnici (as 1073, zr, ii-11r). tu so tudi razni koncepti in fragmenti matrik, ki so ocitno nastali v zvezi z zbiranjem gradiva za matriko iz leta 1824. 167 mmk12 (1899), 1ss, 52ss. Po drugem Globocnikovem delu (GloboCnik, Uebersicht, 129ss) je priložnostni seznam kranjskih deželnih stanov (samo plemstva) za sredo 16. stoletja sestavil scholz, ständefreiheit, 281ss. prvic pojavile kot »landesangehörige«, znotraj teh pa po abecedi. Po možnosti so doda­ne letnice povzdiga v višji plemiški rang; crka lob letnici naznanja, kdaj naj bi rodbina dobila kranjsko deželanstvo. jasno je, da je Globocnikov seznam lahko zanesljiv le toli­ko, kolikor so zanesljive njegove predloge. Poleg razlicnih »arhivov« je pri pripravi tabel uporabljal rokopise iz kranjskega deželnega muzeja (schönlebna, lukancica, Perizhof-fa), dvorne (dunajske) in zagrebške nadškofijske knjižnice ter tiskana dela valvasorja, Wisgrilla in siebenmacherja, razne almanahe in casopis adler. koliko se torej v predstavljenih seznamih zrcali realna slika strukture in številnosti kranjskih deželnih stanov? osnovni kriterij mora biti njihova popolnost, ta pa je odvisna od okolišcin (na primer sestavljavceve natancnosti) in še bolj namena nastanka. najbolj dragoceni so gotovo tisti seznami, ki so nastali socasno in za katere poznamo tako vse­binski kot casovni okvir ter namen nastanka. med bolj zanesljivelahko štejemo tudi tiste sezname, ki so nastali na podlagi primarnih dokumentov, denimo deželanskih pisem. veliko vec previdnosti terjajo številni zbirni, za nazaj sestavljeniseznami, še zlasti ce so nastali predvsem s kompiliranjem starejših seznamov. splošna resnica je, da taki izdelki ne odpravljajo napak iz predlog, ampak jih v najboljšem primeru samo ponovijo, ce že ne dodajo novih. veliko je o tem povedal že avtor pripombe v prvem »dolskem« seznamu (glej op. 159). na ocitnejše napake in pomanjkljivosti takih seznamov smo skušali sproti opozarjati, sistematicna analiza oziroma globlje poznavanje posameznih rodbin pa bi gotovo navrgla še veliko konkretnih korekcij. najPomembnejŠe objave virov že v predstavitvi deželnozborskih spisov smo omenili zaslužne za to, da je objavljena velika vecina (notranjeavstrijskih) deželnozborskih spisov iz obdobja formiranja de­želnih stanov. Franza kronesa naj bi pravzaprav vzpostavitev »ustavnega življenja« v habsburški monarhiji v zacetku šestdesetih let 19. stoletja spodbudila k zbiranju in obja­vljanju dokumentov, iz katerih bi lahko prepoznali zgodovinski odnos deželnega kneza in deželnih stanov. nastal je korpus objav regestov in izvleckov,168 po avtorjevih bese­dah poskus »pripravljalnih del« za zbirko virov o štajerski deželnozborski zgodovini.169 krones je v duhu svojega casa pretiraval z iskanjem deželnih stanov globoko v visokem srednjem veku – o deželnih zborih govori že za cas okoli leta 1200 – in je v svojih delih objavil mnogo dokumentov, ki z deželnimi zbori nimajo nobene zveze, ampak pricajo o plemiških sodnih zborih ali recimo sodelovanju plemstva in prelatov pri knezovih prav­nih poslih. kljub temu so njegove objave za previdnega bralca (terminologija!) še vedno dovolj verodostojen vir, in to ne samo za zgodovino štajerskih, temvec tudi koroških in kranjskih stanov, saj vkljucujejo precej dokumentov meddeželnih in odbornih zborov. kronesovo delo sta skušala sredi prejšnjega stoletja nadgraditi burkhard seuffert in Gottfriede kogler.170 njuni najstarejši štajerski deželnozborski spisi zajemajo obdobje 1396–1493 in so metodološko gotovo korak pred kronesom, vendar nas imeni ugled­nih izdajateljev in cas izida ne smejo odvezati kriticnosti. Štajerske deželne zbore in meddeželne zbore namrec nizata s preveliko lahkoto in pogosto s šibkimi argumenti.171 Premalo upoštevata na primer dejstvo, da je bil lahko marsikateri davek, zlasti prelatom in mestom, naložen tudi brez odobritve deželnega zbora. objavljeni so spisi meddeželnih zborovanj, ki so se jih udeleževali kranjci, njihovi sklepi pa so bili zavezujoci tudi za kranjske deželne stanove.172 v odlicno delo marije verbic so vkljuceni tako rekoc vsi najstarejši deželnozborski spisi kranjskih stanov in bo eden glavnih temeljev pricujoce raziskave.173 Pecat splošnim zbirkam zgodovinskih virov za 15. stoletje je sredi 19. stoletja z nekaj obsežnimi deli (tako v obliki integralnih objav kot regestov) dal zlasti joseph chmel. v njegovih glavnih delih najdemo tudi dokumente za kranjsko in zgodovino njenih sta­ 168 Glej op. 30. 169 krones, vorarbeiten (1865), 27. 170 landtagsakten i, ii, Graz - Wien (-münchen) 1953, 1958. 171 Prim. kriticne misli v: vilFan, rechtsgeschichte, 136, op. 159; 192, op. 117; lackner, hof und herrschaft, 41s. vilfan oce­ njuje, da gre v tej objavi za deželnozborske spise v zelo širokem pomenu besede in da ti ne morejo pricati o rednih deželnih zborih pred sredo 15. stoletja. opozarjamo še na to, da so v landtagsakten ii citirani nekateri deželnozborski spisi Štajerskega deželnega arhiva, pa jih januarja 2005 tam nismo našli. 172 Prav tako najdemo dokumente, ki se dotikajo tirolske ali avstrije, in sicer kot primer za vire, ki bi morali v podobni obliki nastati tudi za Štajersko, pa se niso ohranili. 173 dsksi, ii, ljubljana 1980, 1986. oceno prvega dela knjige je podal bogo Grafenauer (arhivi iv (1981), št. 1–2, 182). nov.174 ob kriticni uporabi prav tako ne gre prezreti ernsta birka, ki je pripravil kratke regeste listin k »zgodovini habsburške hiše«.175Praznino, ki v objavah virov zeva za cas od smrti cesarja Friderika iii. (1493) do objav ohranjenih deželnozborskih dokumentov za kranjsko, presega zbirka regestov za obdobje maksimilijana i., ki jo je v okviru serije regesta imperii zastavil hermann Wiesflecker s sodelavci. doslej je izšlo že 21.833 modernih in izcrpnih regestov za cas od avgusta 1493 do konca decembra 1504.176 ob-javljeni so listine, akti, pisma in narativni viri, ki v veliki vecini še nikoli poprej niso bili objavljeni oziroma predstavljeni. kar nekaj jih zadeva tudi kranjsko, njene stanove, deželnoknežje uradnike, oskrbnike itd. zbirka razen prvega zvezka nima registra, a si lahko pri iskanju pomagamo z elektronsko izdajo.177 med historiografskimi viri izpostavimo avstrijsko kroniko koroškega župnika jako­ba Unresta,178 ki velja za enega najpomembnejših narativnih virov avstrijskega prostora v poznem srednjem veku; za nekatere dogodke je celo edini vir. Unrest je zacel avstrij­sko kroniko pisati kmalu po prevzemu fare v sv. martinu ob vrbskem jezeru (1466) in je vztrajal skoraj do svoje smrti v letu 1500. njegovo glavno delo je po eni strani nadaljevanje steinreuterjeve kronike 95 gospostev, predvsem pa plod lastnih izkušenj, ustnega izrocila, zapisanih ali natisnjenih novic (zeitungen) ter socasno objavljenih ak­tov.179 kljub nezadostni kritiki in »srednjeveški omejenosti« je kot dober opazovalec in poslušalec zvest posredovalec svojega casa.180vzvezi z obravnavano temo ugotavljamo, da je kranjska nekoliko zapostavljena, saj je Unrest kljub dobri geografski situiranosti po pricakovanju precej bolje poznal koroške in štajerske razmere. zelo verodostojno opi­suje meddeželne zbore. Unrest je posebej zanimiv tudi zato, ker na nek nacin odslikava tedanje »javno mnenje«. valvasorjeva slava vojvodine kranjske181 je bila sad 17. stoletja in kot tako jo mo-ramo tudi ocenjevati. valvasor je bil v metodološkem in nazorskem smislu ujet v duha svojega casa, ujet v barok. njegovo zgodovinopisje je pripovedujoce in poucno; vcasih se celo zdi, da mu je bil nauk pomembnejši od preverjene informacije. kjer ni imel na voljo pisnih virov, je segel po ustnem izrocilu, ce ga je tudi to pustilo na cedilu, pa po svoji fantaziji. vilfan takole ocenjuje uporabnost valvasorjevih del kot zgodovinskih virov: »Glede posamicnih dejstev, ki jih je valvasor poznal iz lastnega opazovanja, je do nasprotnega dokaza zanesljiv, njegova povzemanja virov in tujih podatkov pa v splo­šnem tudi niso izmišljena, pac pa jim v podrobnostih ne smemo pripisovati prav velike dokazne moci.«182 ta ocena drži predvsem za primere, pri katerih se je skliceval na sta­ 174 chmel, materialien i/1, linz 1832; i/2, Wien 1837; ii, Wien 1840; chmel, regesta Friderici iii., abt. i: 1440-1452, Wien 1838; abt. ii: 1452-1493, Wien 1840; chmel, Urkunden, stuttgart 1845; chmel, actenstücke und briefe 1–3, Wien 1854, 1855, 1858. 175 birk, verzeichniss iii, v–viii, Wien 1838–1844. na slabosti birkovih regestov opozarja lhotskY, Quellenkunde, 76. 176 regesta imperii Xiv, 1/1–2, Wien - köln 1990; 2/1, Wien - köln - Weimar 1993; 2/2, Wien - köln - Weimar 1993; 3/1, Wien - köln - Weimar 1996; 3/2, Wien - köln - Weimar 1998; 4/1, Wien 2002, elektronska oblika; 4/2, Wien 2004, elektronska oblika. 176 doslej so izšli štirje zvezki, pri cemer je vsak zvezek razdeljen na dva dela. v prvem delu (maximilian i.) so predstavljeni doku­ menti, ki so neposredno povezani s kraljem in so izšli od njega samega ali njegove bližnje okolice. drugi del (Österreich, reich und eu­ ropa) pa vkljucuje dokumente, ki ne izvirajo iz kraljeve pisarne, ampak so nastali zunaj dvora ter zadevajo bodisi maksimilijana samega bodisi njegovo notranjo in zunanjo politiko. 177 http://regesten.regesta-imperii.de/(07.04.2009). možno je iskanje po datumu in kraju izstavitve, po imenskih, krajevnih in stvar­ nih geslih, številki regesta … regesti so dostopni tudi v elektronski (skenirani) knjižni obliki. 178 Unrest, Österreichische chronik, Weimar 1957. 179 Povzetek sklepov meddeželnega zbora v velikovcu 1470 se na primer skoraj dobesedno ujema z ohranjenimi viri, le številke so velikokrat za polovico nižje. Prim. Unrest, Österreichische chronik, 31, op. 1. 180 Unrest, Österreichische chronik, viiiss; lhotskY, Quellenkunde, 405ss; krones, die oesterreichische chronik jakob Unrest's, 421ss. 181 valvasor, ehre, v poštev pridejo knjige iX, X, Xi, Xii in Xv. 182 vilFan, obljuba varnosti, 87; glej tudi vilFan, Pravna ureditev, 32ss. rejše kronike in letopise. v knjigah in poglavjih, ki nas zanimajo, se je veliko opiral na Mscr. Prov., Nota Prov. in listine iz unserem Crainerischem Archivo ter na tiskani dežel­ni rocin. Primerjava s še ohranjenimi stanovskimi dokumenti kaže, da je valvasorjevo pisanje v takih primerih zelo verodostojno. nekoliko obsežnejše poglavje o virih lahko sklenemo z ugotovitvijo, da so se viri, po katerih lahko poskušamo rekonstruirati zgodnjo zgodovino kranjskih deželnih sta­nov, ohranili v manjši meri, kot bi si želeli, da pa stanje le ni tako brezupno, kot bi naj­brž vsakdo ocenil na prvi pogled. Gradivo je razpršeno po domacih in tujih arhivih ter knjižnicah, še vec po najrazlicnejših objavah, tudi takih, v katerih ga ne bi pricakovali. najbolj se pozna unicenje najstarejših kranjskih deželnozborskih spisov, ki se jih je do zacetka 16. stoletja gotovo kar nekaj nabralo. Glede na to, da se s podobnimi težavami ubadajo tudi preucevalci (stanovske) zgodovine v drugih nekdaj habsburških deželah, se nimamo pravice pritoževati. morda je bolje ponoviti za cesarjem Friderikom iii.: Rerum irrecuperabilium summa felicitas est oblivio183 (srecen tisti, ki pozabi, cesar ni mogoce spremeniti). 183 lhotskY, aeiov, 215; lhotskY, kaiser Friedrich iii., 141. PREDZGODOVINA DEŽELNIH STANOV POGOjI ZA ObLIkOVANjE STANOV – SPLOšNO IN NA kRANjSkEm IZObLIkOVANjE DEŽEL, DEŽELNEGAPRAVAIN DEŽELNEGAPLEmSTVA T emelje razumevanju pojma poznosrednjeveške dežele je v monumentalni knjigi Land und Herrschaft sredi 20. stoletja postavil Otto brunner.1 Njegova obsežna in slogovno zahtevna izvajanja so sprožila ostro polemiko, ki sta jo v svojih razpravah povzela Othmar Hageneder in max Weltin. Ta dva sta brunnerjeve mar-sikdaj težko razumljive teze tudi jasneje razložila in verificirala ob konkretnih primerih, tako da je brunnerjevo razumevanje dežele danes – vsaj v širšem avstrijskem prostoru – splošno sprejeto.2 Pri nas je brunnerjeva izhodišca povzel in v praksi dokazal Peter štih.3 brunner je v središce pojma dežela postavil deželno pravo in deželo izenacil s podro-cjem veljavnega deželnega prava, torej prava, po katerem so sodili na najvišjem dežel­nem, plemiškem ograjnem sodišcu. Enotno deželno pravo oznacuje poznosrednjeveško deželo na tak nacin, da dežela predstavlja pravno in mirovno skupnost. bistveni element dežele ni deželni gospod (knez), ki bi – analogno z modernim pojmovanjem – imel suverenost nad teritorijem, temvec deželna skupnost (Landesgemeinde, tudi Landvolk, Landleute), ki živi po deželnem pravu. Deželna skupnost je identicna s plemiško (sodno) skupnostjo, ki kot odlocilni faktor in nosilec politicne moci išce pravo pred najvišjim deželnim sodišcem. Dežela je na ta nacin personalna zveza (Personenverband) oziro-ma interesna skupnost dolocenega števila lokalnih plemiških oblastnikov, ki priznavajo nadrejeno instanco deželnega gospoda; ta predseduje plemiškemu sodišcu in poveljuje deželni vojski. Skupni interes in posledicno navezanost slonita na zavesti, da lahko lo-kalni plemiški oblastniki kot taki funkcionirajo le v povezavi s stanovskimi kolegi in da se morajo v vsakem primeru pridružiti personalni zvezi. Pripadnost zvezi – deželi se manifestira z udeležbo na deželnih (sprva predvsem sodnih) zborovanjih, na katerih pod vodstvom deželnega gospoda razrešujejo spore med njimi. S tem seveda priznavajo tudi veljavno deželno pravo. Dežela je personalna in sodna zveza, šele potem teritorialna enota, ki jo sestavljajo (zemljiška) gospostva clanov personalne zveze. Ozemlje dežele je identicno z obmocjem veljavnosti deželnega prava, to pa se pokriva z okolišem kon­kretnega plemiškega ograjnega sodišca. Obseg dežele je z drugimi besedami odvisen 1 bRUNNER, Land und Herrschaft, 165ss. 2 HAGENEDER, Landesbegriff, 153ss; WELTIN, begriff des Landes, 339ss. kritike na brunnerjev racun je povzel tudi SCHU-bERT, Fürstliche Herrschaft, 59ss. 3 šTIH, Celjski grofje, 229ss; šTIH, Dežela Grofija, 124ss; šTIH, Državne tvorbe, 26s. od obsega personalne zveze, se pravi od plemicev, ki se štejejo k njej in njenemu pravu ter le-to išcejo pred njenim najvišjim sodišcem. Poznosrednjeveška dežela zato ni trdno zamejeno obmocje, temvec so njene meje fleksibilne in spremenljive. to seveda pome­ni, da so v poznem srednjem veku lahko nastajale nove dežele, ki so se iztrgale iz starih deželnih in politicnih povezav, kot tudi, da so se manjše deželice lahko postopoma zlile v eno deželo. z obema primeroma se srecamo tudi na kranjskem. Pri brunnerjevi razlagi je treba posebej omeniti, da deželni gospod kot »suveren« ni bistveni element dežele oziroma da se dežela lahko razvije in obstaja brez njega, da dežela lahko ima gospoda, ni pa nujno.4 brunner je takoj potem dodal, da dežela – ce naj v resnici funkcionira – potrebuje povezovalno figuro, »vodjo«, ki predseduje sodnim zborom in poveljuje vojski. deželni knez in deželno plemstvo torej skupaj sestavljata deželo, ki jo opredeljujejo ti znacilni elementi (institucije): posebno deželno pravo, de­želno plemstvo, deželno ograjno sodišce, deželna uprava, ki jo pooseblja deželni glavar kot namestnik deželnega kneza, in deželni knez (gospod) sam.5 deželo oznacujejo še deželna zavest in deželni obicaji.6 deželno pravo je bilo srednjeveški pravni red posamezne dežele in zato podvrženo duhovnim predpostavkam casa, v katerem se je oblikovalo in uresnicevalo. veljalo je namrec, da je izvor prava bog, ne pa država ali vladar. Pravo je bilo nad vladarjem in ljudstvom, bilo je del svetovnega reda; pravo in pravica sta bila eno. stari dobri obicaji (Gewohnheit) so bili poleg tega enako dobri kot zapisano pravo. vsrednjem veku ni bilo posvetne oblasti, ki bi jo lahko v smislu novoveške teorije oznacili kot državno suvereno. suvereni niso bili ne vladar ne ljudstvo in ne država; suvereno je bilo pravo, ki je bilo nad vsem(i). deželni knez je bil omejen na najpomembnejšem podrocju, kar jih danes pripisujemo suvereni oblasti – v sodstvu in zakonodaji. dolžnost kneza je bila v deželi šcititi red in pravne obicaje, pri tem pa je bil pod nadzorom deželnih prebivalcev, v pra­ksi seveda plemstva; z njim je kot predsednik sodnega zbora (vece, pozneje ograjnega sodišca) tudi odlocal, kaj je zakonito in kaj ne. tudi »zakonodajo«, staro dobro pravo, je smel knez naceloma spreminjati le s sodelovanjem in soglasjem plemstva svoje dežele. v naravi prava je bila pravica, pravzaprav dolžnost ljudstva, da se upre vladarju, ki krši od boga izvirajoci red.stem pojmovanjem je povezana pravica do odpora (ius resisten­di, Widerstandsrecht), o kateri bo govor pozneje.7 deželno pravo v širšem pomenu besede obsega obicaje, ki so veljali v deželi sploh, v ožjem pomenu pa tista pravila, ki so jih upoštevali v plemiški sodni praksi. starejše de­želno pravo je bilo vecidel obicajno pravo, vzklilo iz starejših podlag v praksi deželnega plemstva in njegovih avtonomnih organov. z izjemo avstrijskega in pozneje štajerskega deželnega prava je bilo obicajno pravo v vzhodnoalpskih deželahstvar ustne tradicije ter kot tako ni bilo kodificirano.8 na kranjskem in v (slovenski) marki so deželno pravo oziroma obicaji pogosteje omenjeni šele v virih s preloma 13. in 14. stoletja, navadno v jamstvenih formulah kupoprodajnih listin. do nastanka teh pravnih norm je gotovo prišlo že prej, verjetno v casu nastanka dežele in njene sodne skupnosti.9 Posebna vrsta 4 brUnner, land und herrschaft, 181, 235; haGeneder, landesbegriff, 154, 163s. 5 Prim.: Štih, dežela Grofija, 125; vilFan, država in dežela, 49. 6 brUnner, land und herrschaft, 195. 7 brUnner, land und herrschaft, 133ss, 235; kern, recht und verfassung, 1ss; Fehr, Widerstandsrecht, 2s; komac, od mejne grofije do dežele, 27ss. 8 vilFan, Pravna zgodovina, 221; vilFan, deželno pravo, 254. objavi avstrijskega in štajerskega deželnega prava: schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 55ss, št. 34; 101ss, št. 50; bischoFF, steiermärkisches landrecht, 73ss. Glede casa kodifikacije avstrijskega deželnega prava prim. Weltin, zur entstehung, 280. 9 komac, od mejne grofije do dežele, 216s. deželnega prava je privilegijsko pravo, ki je nastalo v procesu oblikovanja poznejših notranjeavstrijskih dežel in pravno poenotenega plemiškega stanu. nastajajoce dežele so v dolgem zgodovinskem procesu postopoma prevzemale dr­žavne funkcije cesarstva, dokler se niso same izoblikovale kot države. razmerje kralj - plemstvo se je v dežele prenašalo v obliki deželni knez - deželno plemstvo in dežele so bile na dolocen nacin države v državi. dežela (in ne nemško cesarstvo) je bila tisti okvir, v katerem se je konec srednjega veka uveljavila »moderna«, stanovska država.10 dežele so v najvecji meri nastale kot izraz dinasticne politike, kot zaokrožena dinasticna ozemlja, v okviru katerih se je bodoci deželni knez vzdignil nad preostalo svobodno plemstvo. bolj kot ozemlje je bilo za nastanek dežele pomembno oblikovanje enotnega deželnega prava, ki bi mu bilo ne glede na izvor zavezano vse deželno plemstvo. orga­nizacijski izraz tega je bilo plemiško ograjno sodišce. nova kakovost je bila v »javni« sodni in vojaški oblasti deželnega gospoda, ki je nadomestila prejšnjo osebno oblast teritorialnih zemljiških gospodov. osebno (fevdno) vez je nadomestila deželna vez.11 Poti do položaja deželnega kneza sta bili naceloma dve. krajišnik, grof ali vojvoda, je lahko svojo formalno oblast v pokrajini, ki mu jo je podelila država, spremenil v realno tako, da je na razlicne nacine poveceval svojo posest in jo skušal postopno razširiti na vso pokrajino ter se tako uveljaviti kot najmocnejši zemljiški gospod. drugo možnost so imeli gospodje, ki v doloceni pokrajini niso imeli formalne javne oblasti, ampak obse­žen in zaokrožen dominij, na podlagi tega pa so zaceli izvajati javno državno oblast. za to so scasoma dobili tudi vladarjevo potrditev. na ta nacin so bile ustvarjene možnosti za odcepitev takega ozemlja od stare pokrajine in nastanek nove dežele.12 v zapleteno zgodovino nastanka dežel v slovenskem prostoru se tu ne utegnemo spušcati; o kranjski bo nekaj povedanega v nadaljevanju. zadostuje naj ugotovitev, da se je ta proces na Šta­jerskem koncal približno med letoma 1180 in 1237, na koroškem in kranjskem pa med letoma 1270 in 1338.13 ker je nastanek dežel in deželnega plemstva nelocljivo povezan s procesom osvobo­ditve nesvobodnega plemstva, je treba na kratko povedati nekaj tudi o tem fenomenu. Problem je v avstrijskem prostoru precej dobro raziskan.14 za poseben družbeni sloj vo­jaško-upravnih nesvobodnjakov ali nesvobodnega plemstva, ki se je pojavljal ponekod v virih že v 11. stoletju, v slovenskem prostoru pa od prve polovice 12. stoletja naprej, se je v historiografiji uveljavil pojem ministerialstvo. vtem sta zajeti dve družbeni stopnji: ministeriali v ožjem pomenu besede in militi. Pojem ministerialstvo opredeljuje v prvi vrsti služba (ministerium, dienst; od tod dienstmann, nemška enakoznacnica latinske ministerialis; ustrezen slovenski izraz bi bil sluga), s katero se je nekdo obvezal druge-mu, ta pa je tako postal »službeni gospod« (dienstherr). ministerialova služba je bila navadno vojaška, lahko tudi upravna. v 12. in 13. stoletju ministerial ni imel osebne svobode in je bil odvisen od svojega (službenega) gospoda. njegova nesvoboda se je kazala v tem, da je gospod v pravnem prometu z njim ravnal kot s svojo lastnino, kot s stvarjo. lahko ga je podaril ali zamenjal, mu dolocal zakonskegapartnerja in razpolagal z njegovim potomstvom, na primer delil otroke, ce so bili iz zakona ministerialov dveh 10 Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 81. 11 vilFan, Pravna zgodovina, 192s; vilFan, država in dežela, 49. 12 Štih, nastanek dežel, 288s; Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 80s; GraFenaUer, zgodovina ii, 340ss, 384. 13 vilFan, Pravna zgodovina, 196s; vilFan, država in dežela, 49s; pregledi po posameznih deželah: Štih, nastanek dežel, 290ss; GraFenaUer, zgodovina ii, 340ss; Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 79ss; brUnner, land und herrschaft, 197ss. 14 osnovno literaturo navajata npr. vilFan, zemljiška gospostva, 128ss in Štih, Goriški grofje, 35ss. Poleg teh dveh del se v tukajšnjem resnicno splošnem orisu opiramo še na: vilFan, Pravna zgodovina, 122s; doPsch, ministerialität, 5ss, 30s. raziskovanju ministerialstva na kranjskem, ki je še nedavno mocno zaostajalo (prim. Štih, Goriški grofje, 36), sta se v novejšem casu posvecala Peter Štih in andrej komac (od mejne grofije do dežele, 102ss). razlicnih gospodov. Po drugi strani pa je bil ministerial v marsicem podoben pravemu plemicu. bil je sposoben za vojaško službo (wehrfähig), lahko je pridobival fevde in jih tudi podeljeval (aktivna fevdna pravica). lahko je bil lastnik militov. s svojo lastnino pa je lahko razpolagal le znotraj gospostva svojega gospoda in ministerialova lastnina je bila tako posredno gospodova last. svojo t. i. vezano lastnino je lahko izkorišcal le z gospodovim soglasjem. lahko je sicer imel fevde razlicnih gospodov, a le eden je imel nad njim tudi osebno oblast, ki je bila za ministeriala v vsakem primeru pomembnejša od fevdne. zemlje, ki jo je za svojo službo prejel od gospoda, ministerial seveda ni ob-deloval sam. bila je vir zemljiške rente, ki so jo z delom ustvarjali njegovi podložniki. vgospodarsko-družbenem smislu je bil nesvobodni plemic kljub osebni nesvobodi tako rekoc pravi zemljiški gospod. Pojem miles je vecpomenski.15 Pomen iz tukajšnjega konteksta se je oblikoval raz­meroma pozno (13. stoletje) in oznacuje nižjo stopnjo nesvobodnega plemstva. miles je bil v tem pomenu pod ministerialom, na samem dnu fevdne hierarhicne lestvice. miles je lahko fevde le sprejemal, ni pa jih mogel podeljevati (pasivna fevdna pravica). tako kot ministerial (v ožjem smislu) ni imel osebne svobode in je bil odvisen od svojega gospoda; ta je bil lahko tudi ministerial. miles je sicer podobno kot ministerial imel hube in podložnike, vendar ni mogel biti lastnik drugih militov. ker bistvo ministerialskega razmerja ni v aktivni ali pasivni fevdni pravici, temvec v osebni nesvobodi in službi, se beseda ministerial navadno uporablja v širšem pomenu, torej tudi za milite. ministeriali so kot posebna in cedalje pomembnejša družbena skupina znotraj gospo­stev, katerim so pripadali (teritorialna zemljiška gospostva, grofije, škofije, kasneje cele dežele), razvijali svoje pravo. njihove pravice so bile sprva »obicajne«, pozneje – zlasti ob menjavah gospodov, ki so si hoteli pridobiti njihovo podporo – je prihajalo do zapi­sov, potrditev in razširitev ministerialskih pravic. na kranjskem so dobili leta 1237 zapis svojih pravic loški ministeriali vovbrških grofov; med pravicami sta pomembni zlasti pravica do dedovanja tudi po ženski strani in pravica do patrimonialnega sodstva.16 ob prehodu gospostva od enega gospoda na drugega so nastajali privilegiji njegovih ministerialov, ob menjavah deželnih gospodov pa deželni plemiški privilegiji.17 ta pro-ces je bil najhitrejši in najbolj vzorcen na Štajerskem, ker je ta prva dosegla primerno kompaktnost in ker je znalo tamkajšnje vojvodovo plemstvo (ministeriali) najbolje iz­koristiti menjavo dinastij. otokar iv. traungavec, od leta 1180 štajerski vojvoda, je bil neozdravljivo bolan in ni imel otrok. za svojega naslednika je postavil avstrijskega voj­vodo iz rodbine babenberžanov, ob tem pa je 1186. leta svojim, tj. deželnoknežjim mi-nisterialom z georgenberškim privilegijem pisno potrdil in razširil njihove stare pravice, da bi jih lahko uveljavljali tudi proti novemu vojvodi.18 Štajerski ministeriali so bili po privilegiju osebno še nesvobodni in njihova lastnina vezana, eno izmed njegovih dolocil pa so pozneje interpretirali tako, da je zagotavljal davcno prostost plemstva. ko se je av-strijski in štajerski vojvoda Friderik »bojeviti« babenberžan sprl s cesarjem Friderikom ii., je ta štajerskim ministerialom in »deželanom« (ministeriales et comprovinciales) za podporo v sporu potrdil otokarjevo listino ter jim podelil še nove pravice;19te so pravno veljavo povecini obdržale tudi po spravi med nasprotnikoma. med novimi pravicami sta pomembni prosta uporaba nepremicnin in svobodno odlocanje o poroki otrok. ministe­ 15 Glej Štih, Goriški grofje, 41. 16 schUmi, Urkundenbuch ii, 70s, št. 96. 17 okolišcine nastanka in vsebina deželnih plemiških privilegijev, ki so specificni za notranjeavstrijske dežele, so pregledno podane v: vilFan, Pravna zgodovina, 200s; vilFan, deželni rocini, 65ss; vilFan, Prek gospostev do dežel, 43ss; hUber - doPsch, Österreichische reichsgeschichte, 52s. 18 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 20ss, št. 13; sPreitzhoFer, Georgenberger handfeste. 19 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 77ss, št. 36. riali (v ožjem smislu) so s tem postali svobodni in so bili odslej vojvodu podrejeni le še po deželni pripadnosti. Podporo štajerskega plemstva sta morala s potrditvijo in dopol­nitvijo njihovih pravic placati tudi kralj rudolf i. habsburški v letu 127720 in leta 1292 še njegov sin, štajerski vojvoda albreht i.21 ker je bila dežela že trdneje v habsburških rokah, se je albreht bolj upiral in je dal plemstvu manj novih koncesij. za funkcioniranje dežele je bilo bistveno, da se je plemstvo rešilo osebne ali vazalske vezi, ki ga je vezala na gospoda ne glede na kraj bivanja, ter da je deželni knez uveljavil svojo oblast nad vsem plemstvom v deželi in ne samo nad svojim lastnim. razvila se je deželna, teritori­alna vez. Štajerska je bila v zadnji cetrtini 13. stoletja že povsem formirana dežela, njeno plemstvo (tako maloštevilno staro svobodno plemstvo kot nekdaj nesvobodni ministeri­ali in militi) je bilo osebno svobodno in v odnosu do deželnega kneza pravno izenaceno. to deželno plemstvo je živelo po deželnem pravu, del tega pa so bili tudi našteti privile­giji.22 na deželo sta ga vezali deželna vez in prisega, ki so jo dali knezu kot najvišjemu sodnemu gospodu in poveljniku deželne vojske. z oblikovanjem dežele in deželnega privilegijskega prava so bile ustvarjene vse možnosti za pocasen razvoj »dualizma« med deželnim knezom in deželnim plemstvom, ki je postalo po številu in pomenu odlocilno jedro poznejših deželnih stanov. na koroškem in kranjskem je šel proces oblikovanja dežele pocasneje. Formalni šef teritorija ni imel dovolj opore v svojem dominiju in ministerialih, ki so bili razdeljeni med (pre)vec velikih gospodov. na kranjskem je bilo v casu Ulrika spanheima sicer obcutiti integracijo plemstva v enotno skupino,23 a je bila njegova era prekratkega daha, in tudi »otokarjevo kladivo«24 kranjske ni cez noc skovalo v trdno deželo in poenoti-lo plemstva, ceprav je nesvoboda ministerialov pocasi ugašala. Potem ko se je otokar Premysl spravil s kraljem rudolfom in se odrekel avstriji, Štajerski, koroški, kranjski in marki,25 je rudolf ad consilium principum tam ecclesiasticorum quam secularium, comitum, baronum in ministerialium decembra 1276 izdal deželni mir za omenjene de­žele.26vtem dokumentu so ministeriali že omenjeni skupaj z grofi in baroni; to za kranj­sko razlagamo kot izraz osvoboditve (višjih) ministerialov. deželni mir omenja vazale (vasalli) in »lastne ljudi« (homines proprii), zato vilfan meni, da so v teh dveh skupinah zajeti tudi militi, predvsem tisti, ki so bili v lasti ministerialov.27 Privilegij, ki sta ga ko­roško in kranjsko plemstvo dobila leta 1338 po prihodu obeh dežel pod habsburžane, je uzakonil splošno osvoboditev militov, tako da so odtlej sodili v rang oprod in so bili priznani kot prosti zemljiški gospodje, podsodni deželnemu ograjnemu sodišcu.28vobeh deželah je bila s privilegijem dana trdna osnova za razvoj pravno enotnega deželnega plemstva, ki pa je bilo po naslovu, bogastvu in ugledu zelo heterogeno. PlemiŠkaPrivileGija iz let 1338 in 1365 ko je nemški kralj rudolf i. habsburški po dokoncnem obracunu z otokarjem Pre­myslom kranjsko jeseni 1279 zastavil svojemu zavezniku tirolsko-goriškemu grofu 20 landts handvest des hertzogthumbs steyer, 1697, fol. 4v–6r (lat.) in 14r–15v (nem.). 21 Prav tam, 6r–7v; krones, Urkunden, 26, št. 45. 22 Privilegiji iz let 1237, 1277 in 1292 so skupaj z deželnim mirom iz leta 1276 osnovne listine štajerskega deželnega rocina (vil- Fan, deželni rocini, 66). 23 komac, od mejne grofije do dežele, 224ss. 24 vilFan, Pravna zgodovina, 196. 25 komac, od mejne grofije do dežele, 224ss; GraFenaUer, zgodovina ii, 362ss. 26 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 106ss, št. 52. 27 vilFan, zemljiška gospostva, 150s; vilFan, Pravna zgodovina, 186s. 28 Prav tam. Glej tudi naslednje poglavje. majnhardu in temu leta 1286 v fevd podelil vojvodino koroško, se je na obmocju vzho­dnih alp za pol stoletja vzpostavilo t. i. goriško-habsburško ravnotežje.29otem obdobju kranjske zgodovine je sorazmerno malo znanega. kar zadeva deželnoknežjo moc in no-tranjo povezanost je kranjska brez dvoma nazadovala. vilfan celo meni, da je bila po­dobno kot koroška v tem casu bolj pravni pojem kot živa stvarnost.30 oblast majnharda in potem njegovega sina henrika je bila namrec vnaprej mišljena kot zacasna; to je na eni strani simbolizirala zastavna vsota, na drugi pa dokazovalo ravnanje goriških grofov. teh graditev trdne oblasti nad kranjsko ocitno ni zanimala oziroma ni bila mogoca, po­vrhu tega je habsburško-goriško zavezništvo v prvem desetletju 14. stoletja omajal boj za ceško krono, v katerem so habsburžani odkrito posegli na kranjsko, ki so jo imeli od leta 1282 formalno v fevdu. avstrijskivojvodaalbrehtii.je–potemkojevletih1326–1329politicneizkušnjena­biralvhabsburškihPrednjihdeželah –posmrtibrataFriderikalepegavletu1330prevzel oblastvvojvodinahavstrijiinŠtajerski.istegaletasomuohromelerokeinnoge.Pravtoje bilverjetnovzrok,dajevnasprotjuzbratomFriderikom,kisejepredtemdolgaletaboril zaprestol,opustilslehernomiselnakraljevskokronoterseposvetilutrditvioblastivsvojih deželah in gospostvih. inteligentna, zadržana, a premocrtna politika mu je poleg vzdevka hromi že za življenja prilepila še vzdevek modri.31 Prvi vecji sad njegove »modrosti« je v habsburške roke padel že leta 1335, ko je (aprila) na gradu tirol umrl henrik koroški, z njim pa je izumrla majnhardinska veja goriških grofov. v boju za njegovo dedišcino, v prvivrstistarovojvodinokoroško,sosinasproti stalihabsburžanizalbrehtomin njego-vim bratom otonom (veselim) ter luksemburžani, ki so se opirali na poroko henrikove hcere margarete maultasch z janezom henrikom, sinom ceškega kralja janeza iz družine luksemburžanov. odlocilno besedo je seveda imel kralj ludvik bavarski. ta je najprej februarja 1330 vojvodi henriku koroškemu obljubil, da bo henrikove od države prejete fevdepodelil tudinjegovim ženskimpotomkam(sinovhenrik namrecni imel),že do no-vembra istega leta pa si je premislil in habsburžanom zagotovil, da jim bo po henrikovi smrti koroško podelil kot državni fevd. zadnje zagotovilo je obveljalo in 2. maja 1335 je kralj ludvik bavarski izstavil listino, s katero je avstrijskima vojvodoma albrehtu ii. in otonu podelil vojvodino koroško v fevd.32 tri dni pozneje je bila podelitev v linzu slovesno opravljena. habsburžani so tako kljub (oboroženemu) odporu luksemburžanov dokoncno pridobili koroško, s smrtjo zastavnega upnika jim je pripadla tudi kranjska.33 s pridobitvijo koroške in dejansko pridobitvijo kranjske se je zaokrožila skupina habs­burških vzhodnoalpskih dežel. žealbreht je korak usmeril proti jugu, njegovi nasledniki pasospogodbami,vitalnostjoinpopotrebissilopridobilivecoglejskihpostojanknano­tranjskem krasu ter goriško, celjsko in devinsko-wallseejsko dedišcino; dosegli so morje inkranjskisprikljucenimigospostvidalinovovsebino.avrnimosenazaj. 29 haUPtmann, krain, 423ss; haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 121ss; GraFenaUer, zgodovina ii, 371ss; Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 101s; niederstÄtter, herrschaft Österreich, 81ss; mlinar, janez vetrinjski, 286ss. rudolf je sicer vojvodini avstrijo in Štajersko ter nastajajoco deželo kranjsko z marko leta 1282 podelil svojima sinovoma albrehtu i. in rudolfu ii. v fevd, a ga je leto pozneje omejil le na albrehta. Glej: schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 132ss, št. 67, 68; mdc v, 355ss, št. 555. razmere na kranjskem do leta 1269 je izvirno orisal andrej komac. Prepricljivo je pokazal, da je prišlo v casu Ulrika spanheima do integracije plemstva iz kranjske in marke v enotno skupino ter da je tudi vojvoda svojo posest v obeh upravljal kot celoto. kranjska in marka sta bili že v casu nastajanja dežele, torej v šestdesetih letih 13. stoletja, povezani v enotno teritorialno-politicno enoto, pri cemer je marka predstavljala zgolj geografski pojem. vec v komac, od mejne grofije do dežele, 224ss. 30 vilFan, Pravna zgodovina, 196; vilFan, rechtsgeschichte, 134. 31 oalbrehtovem casu, njegovi politiki in osebnosti glej: niederstÄtter, herrschaft Österreich, 132ss; hÖdl, habsburg und Österreich, 75ss. 32 mdciX, 221ss, št. 735–739; FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens i, 401s. 33 niederstÄtter, herrschaft Österreich, 135s; hÖdl, habsburg und Österreich, 76ss; GraFenaUer, zgodovina ii, 374ss; mlinar, janez vetrinjski, 291s. oton se je takoj po pridobitvi obeh dežel odpravil na kranjsko in potem na koroško, kjer je v imenu obeh novih knezov sprejel dedno poklonitev in se dal 2. julija 1335 usto-liciti na knežjem kamnu.34albreht je bil bolj zadržan, njegova dejanja pa daljnosežnejša. zdi se, da se je zavedal pomena, ki ga imata lahko za deželo jasno zacrtano deželno pravo in plemiška skupnost, ki se po tem pravu ravna. Ce je hotel utrditi deželnoknežjo oblast, katere posestna podlaga je na kranjskem tedaj poleg deželnoknežjih mest (ljubljana, kamnik, kranj, kostanjevica) obsegala okolico ljubljane, dobro tretjino Gorenjske in polovico dolenjske,35 je moral nižje plemstvo odrešiti senc nesvobode, okrepiti deželno vez, ki je plemstvo bolj kot kak fevdni odnos vezala na deželnega kneza, in kodificirati pravo plemiške korporacije. Plemstvo je v zamenjavi dinastije na kranjskem in koroškem videlo priložnost za pisno potrditev obstojecega obicajnega deželnega prava. vojvoda albreht je 23. avgusta 1338 v ljubljani velesovskemu samostanu najprej potrdil sto let stari privilegij patriarha bertolda, šest dni pozneje pa mekinjskim klarisam privilegij glede sodstva nad podložni­ki.36 dokaza za radicsevo trditev, da je albreht v ljubljani sprejel dedno poklonitev, za zdaj ne poznamo.37 vojvoda se je potem odpravil proti Gradcu. Po besedah sodobnega koroškega kronista janeza vetrinjskega so se tja na podlagi skupnega sklepa podali tudi koroški »ministeriali« in albrehta prosili za nove pravne norme, saj naj bi zaceli staro deželno pravo opušcati in pozabljati. Predložili naj bi mu tudi že dolocene clene o fevdih, lastnini in razlicnih drugih zadevah, sicer pa prosili za pravice Štajercev ter dolocila (raz­sodbe) njihovih vojvod in mejnih grofov o vseh vrstah zlocinov in kazni.38Po kasnejšem porocilu tomaža ebendorferja, ki je vsebinsko priredil besede janeza vetrinjskega (ut esset populus unus / »da bi bilo ljudstvo edino«), naj bi korošci podelitev štajerskih pravnih norm zahtevali zato, »da bi s Štajerci postali eno ljudstvo« (ut et cum Styriensi-bus fierent unus populus).39 naj so navedene besede resnicne ali ne, ocitno je, da je bil zapis pravic koroškega in kranjskega plemstva tudi v interesu novega deželnega kneza vojvode albrehta ii.40 14. septembra 1338 je v Gradcu izstavil privilegij koroškemu plemstvu41 in dva dni pozneje enak privilegij še kranjcem.42 34 kljub temu je albreht po bratovi smrti (1339) leta 1342 ustregel želji korošcev in ponovno opravil obred ustolicevanja. Prim. GraFenaUer, Ustolicevanje, 103ss. 35 GraFenaUer, zgodovina ii, 379. 36 as 1063, zl, št. 104, 1338 avgust 23., ljubljana; št. 5055, 1338 avgust 29., ljubljana. 37 radics, herzog rudolf iv., 101. 38 Hoc anno XVIII. Kal. Octobris [14. 9. 1338] ministeriales Karinthie communi decreto ad Albertum ducem in civitatem Stirie que Graecz dicitur accesserunt dicentes, quod abolitis antiquis terre sue iuribus et in transacte oblivionis caliginem emigratis vivendi forma sub certis legibus indigerent, petentes novis sanctionibus et punctis super diversis casibus terre populum communiri … Ac alii certos articulos expresserunt de feodalibus et propriis ac aliis diversis specificatis, in reliquis non expressis iura Stiriensium et iudicia, que a priscis ducibus et marchionibus processerant, elegerunt, sive sit casus mortis sive multacio pecuniaria vel mutilacio vel cuiuscumque generis transgressio sive pena. lch ii, 213; WUtte, zur Geschichte, 17. 39 ebendorFer, chronica austriae, 256; WUtte, zur Geschichte, 17; GraFenaUer, Ustolicevanje, 287; GraFenaUer, zgodovina ii, 380. Grafenauer govori celo o tem, da so se v Gradcu sestali zastopniki plemstva Štajerske, koroške in kranjske ter prosili, da bi se pravice štajerskega plemstva razširile tudi na koroško in kranjsko plemstvo. 40 deželnemu knezu ob izstavitvi privilegijev ni bilo treba dajati nikakršnih koncesij sebi v škodo, privilegija sta zagotavljala eno­ tnost dežele in utrjevala fevdni sistem na podeželju, ki se je v casu zakupnikov in administratorjev pod goriško vlado obcutno razrahljal. – vilFan, Pravna zgodovina, 196s, 200. 41 hhsta, aUr(rep. i), 1338 september 14., Gradec; objavi: schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 175ss, št. 94; mdc X, 34ss, št. 89. 42 as 1063, zl, št. 5793, 1338 september 16., Gradec; objave: levec, landhandfesten, 296ss, št. 1; nared, Privilegij, 24ss; nared, objava in prevod, 70ss. objava in prevod tudi v prilogi 5. Privilegij še nedavno tako v slovenskem kot avstrijskem (pravnem) zgodovinopisju ni bil podrobneje analiziran. o kranjskem je v razpravi o kranjskih deželnih rocinih (izšla je pri avtorjevih 21 letih leta 1898!) najvec povedal prezgodaj umrli up »slovenske« pravne zgodovine vladimir levec, ki je privilegij tam tudi objavil. Posamezna dolocila je v svojih delih, zlasti v zgodnji razpravi o deželnih rocinih in v Pravni zgodovini slovencev, obravnaval še sergij vilfan, drugi pa se na privilegij redko sklicujejo. albreht ii., avstrijski, štajerski in koroški vojvoda, je bil ob izstavitvi privilegija na kranjskem (in v marki) »samo« gospod, saj je kranjska postala vojvodina šele pod nje­govim sinom rudolfom iv. (1360). Privilegij, ki je deloma uzakonil obstojece obicajno pravo deloma podelil nove pravice po štajerskem vzoru, je novi deželni knez izstavil na prošnjo »naših deželskih gospodov, vitezov in oprod«. že ta formulacija nakazuje splošno osvoboditev nižjega plemstva (militov), tu so imenovani oprode (chnecht), ki je leta 1338 dobila svoj pravni izraz. oprode so bili naceloma priznani kot prosti zemljiški gospodje.43relikt nekdanjega nesvobodnega plemstva morda predstavljajo »vrli služab­niki«, ki jih je privilegij postavil pod jurisdikcijo deželskih gospodov. jasno namrec je, da ti služabniki ne sodijo med ograjnosodno plemstvo, a tudi med navadne kmete ne.44 ne nazadnje tudi izraz dienstherren, ki ga sicer prevajamo kot deželski gospodje, kaže na (nekdanji) odnos med službenim gospodom in njegovim nesvobodnim plemicem – mini-sterialom (dienstmann). morda so v tem primeru z izrazom služabniki mišljeni kaki višji gospošcinski hlapci: birici, valpti ali sli. Prva vsebinska dolocila regulirajo premoženjskopravne zadeve in zacrtujejo orga­nizacijo ter postopek pravdanja glede fevdov in druge lastnine. za priposestvovanje je privilegij predvideval nemoteno (mirno) posest,45 pri tem pa je bila zahtevana pripo­sestvovalna doba odvisna od vrste posesti. za plemiško lastno (alodno) posest je bilo zahtevanih 30 let, za fevd 12 let in za zakup po mešcanskem pravu eno leto. kolikor ni v tem casu kak drugi upravicenec ugovarjal, je imel dejanski posestnik »tudi naprej pravico do tega«.46 Ce je kdo koga tožil zaradi motenja posesti47 in zahteval vrnitev, je moralsvojopravicodokazatistrojnoprisego,sepravissvojoprisegoinprisegodvehpric oziroma prisežnih pomocnikov. obtoženi je lahko tako zahtevo odbil »v dvoje«, z enim spremljevalcem. Plemiško posest je kranjski privilegij zašcitil z dolocilom, da je mogoce kranjcu zakonito (»neroparsko«) pridobljeno posest odvzeti oziroma ga z nje pregnati le posodnipoti.zafevdnesporejebilopredvidenosodišcezadevnegafevdnegagospoda,za deželnoknežjefevdedeželnoograjnosodišce,kijebilopristojnozafevdeinlastneposesti ter je bilo za plemstvo prva sodna instanca. za pravdanje na ograjnem sodišcu, ki mu je predsedoval deželni knez ali deželni glavar (»mi sami ali tisti, komur mi narocimo«), so bilipredvideništirjenaroki,mednjimipanajbipreteklošesttednov.Privilegijjedeželne­mugospodudovoljevalsodititudivzvezisfevdidrugihgospodov,kolikorbitissojenjem odlašali. knezjestempridobilomejenoevokacijovfevdnihzadevahdrugihgospodovin je v resnici postal najvišji sodni gospod.48 Privilegij je dolocal, da kranjskega plemica, ki je vložil tožbo na ograjnem sodišcu, pri pravdanju ni dovoljeno ovirati. ograjno sodišce je bilo pristojno tudi za posesti tistih, ki so sicer živeli zunaj kranj­ ske. s tem je bil uzakonjen teritorialni princip (forum rei sitae), ki je vsako deželo šcitil pred vmešavanjem sodnih organov drugih dežel.49 ta princip potrjuje še naslednje do­ 43 vilFan, Pravna zgodovina, 187; vilFan, zemljiška gospostva, 151. Pravno poenotenje plemstva se je najbolje kazalo v dolo- cilu o deželnem ograjnem sodišcu; temu so podsodni vsi plemici, tako grofje kot pripadniki nižjega plemstva. 44 Prim. komentar k prevodu (priloga 5). 45 izraz nemotena oziroma mirna posest (stille gewer) pomeni, da posestniku v dolocenem casu nihce ne krati oziroma ne priznava njegovih pravic do zemljišca. 46 vec o nacelih priposestvovanja vilFan, Pravna zgodovina, 226s, 232. Prav tam (str. 163) je tudi razlaga pojma zakup po me- šcanskem pravu (purchrecht). 47 vilfan meni, da je pri tem mišljen odvzem premicnin (str. 275), verjetno pa gre za širši pravni pojem, ki vkljucuje tudi »pripose­ stvovanje« nepremicnin ali neupraviceno izkorišcanje le-teh. 48 Glej tudi: levec, landhandfesten, 256s; vilFan, Pravna zgodovina, 272; d. kos, imago iustitiae, 54. 49 levec, landhandfesten, 257s; vilFan, Pravna zgodovina, 203; d. kos, imago iustitiae, 43s; vilFan, deželni rocini, 79. – koroški privilegij iz leta 1444 in po njem štajerski leto pozneje v zvezi s teritorialnim nacelom sodstva dolocata, da ni mogoce nikogar klicati pred ograjno sodišce drugih dveh dežel (tu je seveda mišljena še kranjska), razen ce gre za tam ležeco dedišcino oziroma ce se je kdo k temu pisno zavezal. locilo, ki predvideva postopek, ce je tožnik »tujec« (gast). »tudi grofje, ki prebivajo v deželi kranjski, naj se pravdajo pred nami ali pred našim glavarjem o vsem, o cemer se pred njim odloca.« dolocilo je samo po sebi povsem jasno, vendar dopušca nekaj vpra­šanj. v casu zapisa privilegija so imeli grofovski rang na kranjskem le ortenburžani, zato je možno, da so med grofe v tem primeru šteli tudi cerkvene kneze (freisinški in briksenski škof). te bi sicer prav tako lahko videli med tistimi, ki »ima(jo) na kranjskem posest in v deželi ne prebiva(jo)«. Glede tega je zanimiva reakcija kranjskih deželnih stanov na prošnjo freisinškega škofa Filipa, v kateri se je ta na nadvojvodo Ferdinanda i. obrnil zato, da bi mu ne bilo treba osebno prihajati pred kranjsko ograjno sodišce oziro-ma deželno pravdo (landsreht). stanovi so junija 1536 oporekali in se pri tem sklicevali najprej na pasus o podsodnosti grofov,50potem pa so spomnili še na dolocilo iz rocina, po katerem za svoja kranjska posestva pred kranjskim ograjnim sodišcem odgovarjajo tudi nerezidencni posestniki, v danem primeru freisinški škof.51 najvišjemu deželnemu sodišcu je po privilegiju naceloval deželni knez, glavar ali kdo drug, ki mu je knez to zaupal. Glavar je predsedovanje – zasliševanje in sojenje v do-locenih zadevah – na ograjnemu sodišcu lahko zaupal komu drugemu. iz te pristojnosti se je rodila funkcija namestnika deželnega glavarja, (deželnega) upravitelja – verweser. ta je bil v kranjskih virih morda prvic omenjen že leta 1351. vdarilni listini za bistriško kartuzijo, ki jo je izstavil Artaws von Werdnek, je kot pecatnik omenjen Pilgren von Gra­des ze den zeiten meines herrn von Gurch verweser ze Laybach.52ker je le v tej listini na­kazano, da bi bil herr von Gurch lahko kranjski glavar, ostaja odprto, ali je bil Pilgren res glavarjev namestnik (upravitelj) ali je mišljeno kakšno drugacno namestništvo. dikcija je vsekakor podobna kot v najstarejši znani sodni listini, ki jo je nedvomno izstavil kranj-ski upravitelj. novembra 1366 je bil to Vlreich von Turen, verweser ze Laybach meins herrn von Cili.53Privilegij je od sodnikov zahteval prisego, da bodo pravicno sodili tako bogatim kot revnim in da bodo nepristranski. Prepovedoval jim je svojevoljni rubež glob in posesti. Globo so lahko pobrali šele v štirinajstih dneh po izreceni sodbi, stvari pa, ki so bile zarubljene neupraviceno (napacnemu cloveku), je moral sodnik takoj vrniti. Precejpozornostijevkranjskemprivilegijunamenjenedeželskimsodišcem.tasobila vsrednjemvekunelesodne,ampakkarosnovneupravne,vojaško-mobilizacijskein»po­licijske« enote. nastala so iz teritorialnih zemljiških gospostev, ki so pridobila nekdanje višjesodstvokrajinskihknezov–deželskosodstvo.lahkosobilavrokahdeželnegakneza alidrugihgospodov,poglavitnoje,dajebilananjihzaneprivilegiraneslojekoncentrirana »javna«oblast.vteritorialno-sodnemsmislusobiladeželskasodišcavmesnastopnjamed zemljiškim gospostvom (patrimonialno sodstvo) in deželo. izoblikovala so se nekako do leta 1200.54 Policijska funkcija deželskih sodišc se jasno kaže v clenu, po katerem naj bi 50 as 2, dsk i, šk. 29 (fasc. 12), sn. 1; levec, landhandfesten, 257, op. 2. Durch die graffen versteen wir gefursst oder erleucht personen als auch weillenndt die graffen zw Gorz, Ortnnburg vnnd Zilly, di furstn des reichs gewesst. 51 Prav tam. … wolt aber disputiert werden, der artickhl berur allain die furstn vnnd graffen, so im lanndt sitzen und nit sein furstliche gnade, di ausser lanndts ware, dawider ist abermall ausdruckhlich in der hannduesst begrifen also lautenndt: 'Ware aber yemanndt, der zw Crain gueter het gelegen vnnd in dem landt nit gesessen ware, der soll das veranntwortn zw Crain, da des guet gelegen ist, vor dem gericht, da man vmb annder guet verhort.' Aus dem volgtt, was ansprah vnd sachen sich pegeben von derlignnden gruntstuckh, leut und gueter wegen, di ist sein furstliche gnade an alles mitl vor disem gericht als ain lanndtman aufzefuren vnd zuueranntworttn schuldig. Freisinški škof je zaprošeni privilegij (oprostitev) naslednje leto kljub argumentom deželnih stanov dobil, podobno v istem casu tudi briksenski škof. leta 1540 so dosmrtno oprostitev škofu Filipu odobrili še stanovi. blaznik, spremembe, 322ss; prim. še vilFan, zemljiška gospostva, 181. 52 as 1073, zr, 274r, fol. 55r. 53 as1063, zl, št. 190, 1366 november 16., ljubljana. Upravitelj je v tem primeru koncno obravnavo (narok) razpisal za štiri in ne šest tednov pozneje, kot je predvideval privilegij iz leta 1338. tudi poznejša praksa pogosto ni upoštevala šesttedenskega roka. Glej še: levec, landhandfesten, 257, op. 1 (z napako); kozina, landeshauptleute, 9ss. 54 vilFan, Pravna zgodovina, 211ss; vilFan, zemljiška gospostva, 160ss; d. kos, imago iustitiae, 65ss. izcrpno predstavitev kranjskih deželskih sodišc ponuja haUPtmann, krain, 453ss. se vsi ljudje trikrat v letu zbrali na splošnih zborih (vecah) posameznih deželskih sodišc in pod prisego izpovedali, ali je »v deželi karkoli škodljivega ali nesojenega«, kar bi bilo potrebnoobravnavati. zatiste,kisezborovanjabrezupravicenegazadržkanebiudeležili, je bila predvidena denarna kazen. že levec je ugotovil, da gre v tem clenu za t. i. karalni postopek (rügeverfahren), namenjen odkrivanju škodljivih ljudi, ob tem pa podvomil, da je šlo tudi za postopek proti deželnoškodljivim ljudem (landfrage).55 karalni postopek je bil poznan že v frankovski dobi in je bil pozneje obujen v želji po bolj ucinkovitem pre­gonu kaznivih dejanj. Postopek se je zacel ob sodnih zborih na podlagi izrecenega suma; vsi(neprivilegirani)prebivalcipodjurisdikcijodeželskegasodišcasomoralitrikratnaleto pod prisego povedati, ali je kakzlocinostal nekaznovan. spomocjo takih prijav(karanja, graj; rüge = graja) je deželski sodnik izvedel za tiste delikte, ki so – ker ni bilo zasebne tožbe – ostali nekaznovani, in je moral ukrepati »po uradni dolžnosti«.56 s privilegijem je bilpredvidenrednisplošnisodnizbor,namenjenpregonukaznivihdejanjinvlaganjutožb nasploh. Princip treh letnih sodnih zborov je bil znan že predtem (npr. na Škofjeloškem in tolminskem) ter jih privilegij ni uvedel na novo, temvec jih je samo izrecno vezal na deželskosodišceindalpoudarekpregonuvsehvrsttežjihkaznivihdejanj.57 verjetnoje,da so bili splošni zbori deželskih sodišc predvideni samo za neprivilegirane kmete, in to ne glede na to, cigavi podložniki so bili.58 deželskih sodišc se dotika dolocilo, da sme sel deželskega sodišca obtoženca pova­biti na sodišce izkljucno na domu. Poziv je moral biti v pisni obliki, saj jo je predpisal že deželni mir iz leta 1276.59 dolocba, da je treba cloveka najprej tožiti in šele potem pozvati na sodišce, je klasicna formulacija za srednjeveški sodni postopek znacilnega akuzatornega nacela – kjer ni tožnika, tam ni sodnika.60 albrehtov privilegij je kot splošno pravno normo uzakonil patrimonialno sodstvo, se pravi pravico, da vsak zemljiški gospod izvaja nižje sodstvo nad svojimi kmeti. zapisano je, da smejo deželski gospodje (ministeriali) soditi svojim »vrlim služabnikom« zaradi imenj(dajatev),priseginškode.vsakdo(plemic)najtudisodisvojimkmetomvzadevah, ki se zgodijo na njegovi zemlji, razen o stvareh, za katere je zagrožena smrtna kazen. Patrimonialno sodstvo je z drugimi besedami obsegalo odlocanje o podložniških zadevah (dajatve,delitveinodtujitvezemljiškeposesti)innižjihkazenskihzadevah(causae mino-res). to sodstvo je bilo takrat že v rokah zemljiških gospodov in privilegij je to stanje le potrdil in predvidel za prihodnost.61 deželni knez pa tudi tu ni pozabil dodati, da sme ob zavlacevanju kmetom soditi deželnoknežji deželski sodnik. deželski gospodje s pravico do krvnega sodstva,62 so smeli zaslišati in soditi zlocinca, ki so ga prijeli na ozemlju svojega sodišca. Predenselotimotežjihkaznivihdejanj,zakaterajeprivilegijnatancnopredvideldoka­znepostopkeinprimernekazni,spomnimošenaposebnovrstozašciteplemiškegapremo­ženja ter relikt kompozicijskega sistema v primeru uboja. zemljiški gospod je bil namrec odvezan sleherne materialne odgovornosti za zlocin svojega kmeta, za katerega je bila zahtevanasmrtnakazen.sodnikjesmelkmetuvzetisamotisto,karjeimelnasebi,gospo­ 55 levec, landhandfesten, 259. orazlicnih pogledih na to, kaj se skriva za pojmom deželnoškodljivi ljudje, in o postopku, ki se je zoper te izoblikoval, glej: zallinGer, verfahren; zallinGer, kampf, 456s; hirsch, hohe Gerichtsbarkeit, 90ss; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 346; sellert, landschädliche leute, 1555ss; holzhaUer, landfrieden ii, 1475s. 56 WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 346. 57 vilFan, zgodovinska pravotvornost, 281, 455. 58 Prav tam. 59 vilFan, Pravna zgodovina, 271. 60 Prav tam, 270s. 61 vilFan, Pravna zgodovina, 189; vilFan, zemljiška gospostva, 158; vilFan, rechtsgeschichte, 130; levec, landhandfe­ sten, 258; d. kos, imago iustitiae, 66. 62 Pravico do krvnega sodstva simbolizirata klada in vislice (stok und galgen). Prim. vilFan, Pravna zgodovina, 274. slika 5: Privilegij kranjskega plemstva iz leta 1338. AS 1063, ZL, št. 5793, 1338 IX. 16., Gra­dec. dovopremoženjepapustitinedotaknjeno.Pobeglemuubijalcusoodmerilidenarnokazen: trideset mark višjemu sodišcu in šestdeset pfenigov nižjemu. levec je bil preprican, da je z višjim sodišcem mišljeno ograjno sodišce in z nižjim deželsko; to naj bi pomenilo, da je bil za višino kazni odlocujoci kriterij stan storilca. Plemic, za katerega je bilo pristojno ograjnosodišce,jepotemtakemplacalprecejvišjokazenkotdenimokmet.63 storilecsejes placilomspravilz»oblastjo«,ostalapajemašcevalnapravicasorodnikovubitega,zatopri­vilegij pravi,naj sestorilec»cuvasvojih sovražnikovin pokrika«.64 Pri ujetem ubijalcuje bilopredvidenokrvnokaznovanjepotalionskemnacelu(glavazaglavo).namestotegaje bilamožnatudiporavnava,atanibilaprepušcenaprizadetimastranema,ampakjeovišini 63 levec, landhandfesten, 258s. 64 Prim. še: vilFan, Pravna zgodovina, 264; vilFan, rechtsgeschichte, 162; vilFan, zgodovinska pravotvornost, 463. Pokrik (geschray) je prihod vecje skupine ljudi, navadno sorodnikov žrtve (ubitega) pred sodnika, kjer so s kricanjem prijavili dejanje. Pri zalo­titvi storilca je pokrik lahko veljal za zadosten dokaz. odkupnine presodil deželni knezoziroma njegov sodnik. trebaje pristaviti,daodkupnine nisobilidolžniplacevatiubijalcevaženainotroci.65 med težka kazniva dejanja je privilegij uvršcal posilstvo, razbojništvo (cestni rop), umor, ponarejanje novcev in tatvino. za naštete zlocine je predvidel tipicne srednjeveške kazni, pri tem pa je najbrž uvedel kazenski sistem po avstrijsko-štajerskem vzoru in ni upošteval dotlej uveljavljenih kazni.66 v kazenskem postopku so pri ugotavljanju storilca veljaladokaznapravila;zavsakohudodelstvojebilodoloceno,kateravrstadokazainko­liko pric ali prisežnikov je potrebnih. kot najjasnejši dokaz je seveda veljala zalotitev pri samem dejanju, pri tem je bilo pomembno kricanje (pokrik) prizadetega ali ocividcev, ki soujetegazlocincapripeljalipredsodnika.reformainpoostritevkazenskegaprocesapod vplivom deželnomirovnega gibanja je skušala rešiti težave v postopku dokazovanja kriv­de. v prvi vrsti se je razširilo presedmovanje, tj. postopek, pri katerem je prisega tožnika s šestimi prisežnimi pomocniki (eideshelfer) zadostovala za dokaz krivde, cetudi storilec ni bil zaloten pri dejanju. Presedmovanje se je razvilo iz postopka ob zalotitvi storilca, a sta pozneje ob zalotitvi zadošcali dve prici, ki sta obtoženca prebesedili (übersagen, über­zweien), presedmovanje pa je ostalo v veljavi, ce storilec ni bil prijet na kraju zlocina.67 Presedmovanjejebilopohirschunovostzgodnjehabsburškegacasa.novi,krvnikazenski sistem je poleg tega za uspešnejši boj proti vsakovrstnim zlocinom namesto spravnin in glob(kompozicijskikazenskisistem)uvajalkrvnekazninatelesuinživljenju. kranjski privilegij je tako dolocil, da je potrebno posilstvo dokazati z dvema clo­vekoma. Glede na naravo tega zlocina si težko predstavljamo, da bi šlo za pravi prici, zato mislimo, da gre za prisežna pomocnika – osebe, ki so lahko v kazenskem postopku, kadar ni bilo neposrednega dokaza, potrdile obtožencevo nevarnost in verjetnost, da je res on storil ocitano kaznivo dejanje.68obsojenemu posiljevalcu so glavo odbili z desko (mit einer dillen).69Pri cestnem razbojniku je dokazni postopek odvisen od tega, ali je bil prijet pri dejanju ali ne. vprvem primeru sta zadošcali dve prici, v drugem ga je moralo poleg tožnika prebesediti (ubersagen) šest prisežnih pomocnikov. to dolocilo je klasicen primer presedmovanja.70 na enak nacin so krivdo dokazali nezalotenemu tatu. razlika je bila v kazni: razbojnik je bil obglavljen s sekiro ali mecem (morda odvisno od stanu obsojenca), tat obešen na vislicah. za obsodbo morilca in ponarejevalca denarja, ki so ga prijeli pri dejanju, je privilegij predvidel dve prici, ki sta obtoženca prebesedili. Prvega so kaznovali s kolesom,71 drugega spražili na žareci rešetki (mreži).72 Povedali smo že, da so bile korošcem in kranjcem na novo podeljene (sodne) pra-vice deloma posnete po štajerskem zgledu, privilegij pa na koncu izrecno doloca še, naj 65 Glej prejšnji opombi. 66 vilFan, Pravna zgodovina, 268; vilFan, rechtsgeschichte, 164. 67 hirsch, hohe Gerichtsbarkeit, 99ss; o poostritvi kazenskega prava na prehodu v pozni srednji vek predvsem str. 49, 151ss, 171ss. 68 vilFan, Pravna zgodovina, 272. 69 Pozni srednji vek je poznal poleg bolj obicajnega obglavljanja s sekiro ali mecem tudi »odbijanje« glave z desko. ta je na obeh koncih tekla med dvema koloma, zato imamo to »napravo« za predhodnico giljotine. vrat je pri obglavljanju z desko pravzaprav prebil udarec z batom po deski. obglavljenje z desko je bilo sramotnejša oblika obglavljanja, ki je sicer veljalo za najlažjo in najbolj castno obliko smrtne kazni. kaUFmann, diele, 735s; his, strafrecht, 493s; hirsch, hohe Gerichtsbarkeit, 27, 81. 70 Presedmovanje cestnega roparja in tatu, poznano iz privilegijev za kranjsko in koroško, predstavlja po vilfanu (rechtsgeschichte, 166) postopek proti deželnoškodljivim ljudem. 71 Usmrtitev s kolesom je bila v srednjem veku poleg obglavljanja in obešanja najpogostejša oblika smrtne kazni; doletela je pred­vsem morilce (1338) in roparje. obsojenega so pricvrstili h kolickom, zabitim v tla, mu s kolesom (ali težkim drogom) polomili ude in hrbtenico ter nato umrlega ali umirajocega vpletli v kolo in kolo pritrdili na kol. milejša oblika je bila »od zgoraj navzdol«, pri kateri je bila žrtev že s prvim udarcem ubita ali se je vsaj onesvestila, pri trtju »od spodaj navzgor« pa je obsojenec s polomljenimi udi vpet v kolo pogosto živel še nekaj ur. his, strafrecht, 496s; hentiG, strafe, 288; FabjanCiC, ljubljanski krvniki, 89, op. 9. 72 Pregleden prikaz srednjeveškega kazenskega prava in sodnega postopka pri nas ponuja sergij vilfan (Pravna zgodovina, 261ss; rechtsgeschichte, 161ss); glej tudi kambic, razvoj kazenskega prava, 145ss. se »vsi gospodje, ministeriali in drugi plemeniti ljudje na kranjskem v vseh drugih zade­vah, ki tukaj [v privilegiju] niso zapisane, ravnajo po pravu naših gospodov in plemenitih ljudi v naši deželi Štajerski«. izstavitelj privilegija je štajersko pravo postavil za pomožni (subsidiarni) vir prava na kranjskem in koroškem ter s tem jasno izrazil namero po prav­nem poenotenju treh dežel, ni pa mogel predvideti, da bo koroško in kranjsko plemstvo pozneje prav na tem clenu gradilo svojo pozicijo proti deželnemu knezu. listina vojvode albrehta ii. s 16. septembra 1338 je glede na vse zapisano precej vec kot le plemiški privilegij. Ceprav se v literaturi navadno imenuje privilegij (Frei­heitsbrief), kar razumemo predvsem kot zapis pravic deželnega plemstva, ima znacaj »ustavnega«, kazenskega in zasebnopravnega zakona, ki vsebuje tudi dolocila splošne narave, ki naj bi veljala za vse deželno prebivalstvo in ne le za uvodoma imenovane privilegirane sloje. Govorimo lahko o neke vrste deželnem redu.73 Privilegij je uzako­njal obstojece kranjsko obicajno deželno pravo in ga dopolnil s štajerskimi pravnimi normami. Poleg formalnosti je utrjeval fevdna razmerja, zarisoval imovinskopravdni in kazenskosodni sistem, s tem pa v prvi vrsti opredeljeval razmerja znotraj plemiške kor­poracije, ki jo je s tem, ko je priznaval v praksi že doseženo osvoboditev ministerialov in militov, pravno poenotil in formalno navezal na deželno ograjno sodišce. sodne pravice fevdnega gospoda so bile omejene na zadeve glede fevdov (zemljišc), niso pa vec segale na druga podrocja. hkrati so vsi plemici dobili enake sodne pravice do svojih podlo­žnikov. Privilegij je prepovedoval samovoljne posege v plemiško lastnino in z dolocili procesnopravne narave zagotavljal pravno varnost prebivalstva, v prvi vrsti deželnega plemstva. neprivilegirane sloje prebivalstva zadevajo predvsem cleni o deželskih so­dišcih, karalnem postopku, pozivanju na sodišce, kaznivih dejanjih (posebej uboju) in seveda o patrimonialnem sodstvu. kasnejši kranjski deželni rocin je poleg analiziranega kranjskega privilegija kot osnovni listini vkljucil še privilegija, ki ju je goriški grof albreht iii. aprila 1365 pode­lil svojemu plemstvu na dolenjskem in v beli krajini (v marki in metliki) ter posebej plemstvu v istri. znacilno je, da sta bila tudi ta privilegija izstavljena ob napovedani in pricakovani zamenjavi deželnega gospoda. habsburškega vojvoda rudolfa iv. in njego­va brata je namrec goriški grof že junija 1364 z dedno pogodbo med njim in rudolfom postavil za univerzalne dedice posesti istrske veje goriških grofov na kranjskem in v istri, ce bi ostal brez potomcev.74 Goriške posesti na kranjskem, t. i. Grofijo v marki in metliki, je sredi 14. stoletja sestavljalo deset gradov s pripadajocimi gospostvi, in sicer sedem v marki (Šumberk, kozjak, žužemberk, soteska, rožek, mehovo, hmeljnik) in trije v beli krajini (metlika, Crnomelj, Gradac).75 v goriško istrsko grofijo so leta 1342 poleg Pazina sodila gospostva in kraji lupoglav, kožljak, rakalj, završje, Pican, Graci-šce, lovran, brsec, trviž, tinjan, barban in momjan.76 ob napovedani zamenjavi deželnega kneza - do nje je prišlo leta 1374 – si je goriško plemstvo prizadevalo pridobiti zagotovilo, da bodo njihove pravice spoštovane tudi v prihodnje. habsburžan rudolf iv., skupaj z mlajšima bratoma dolocen za dedica istrske veje goriških grofov, je plemstvu in njegovemu gospodu prisluhnil ter goriškim vitezom in oprodam 16. januarja 1365 obljubil spoštovanje pridobljenih pravic in svobošcin.77 ker le-te še niso bile zapisane, je albreht 29. aprila istega leta izstavil dva enaka privile­ 73 levec, landhandfesten, 260; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 333s. 74 Štih, Goriški grofje, 176s. 75 Štih, dežela Grofija, 128ss. 76 mdc X, 62, št. 161; glej tudi pregled teritorialnega razvoja kranjske v naslednjem poglavju. 77 as 1063, zl, št. 184, 1365 januar 16., dunaj; levec, landhandfesten, 298s, št. 2. slika 6: listina, s katero je vojvoda rudolf iv. goriškim vitezom in oprodam obljubil spoštovanje pridobljenih pravic. AS 1063, ZL, št. 184, 1365 I. 16., Dunaj. gija za svoje plemstvo v marki in metliki78 ter istri.79 ker sta privilegija po vsebini ena­ka, bomo podrobneje predstavili le dolenjsko-belokranjskega, ki je ohranjen v originalu. že konec 19. stoletja je bil kriticno objavljen, njegovo vsebino pa sta izcrpno povzela vladimir levec in Peter Štih.80 Goriški grof albreht iii.81je listino z zapisanimi pravicami svojega plemstva izstavil 29. aprila 1365 »v novem trgu v metliki«. »novi trg« je bilo do konca 14. stoletja uvelja­vljeno ime za trg oziroma mesto metliko, medtem ko je ime »metlika« dolgo pomenilo pokrajino za Gorjanci – belo krajino. zapis in potrditev pravic, ki so jih imeli goriški plemici, je bil namenjen vitezom in plemenitim oprodam (ritter und chnecht), saj goriška kranjsko-istrska gospostva niso premogla višjega plemstva (gospodov). albreht je upo­števajoc zvesto službo goriški dinastiji ukazal zapisati njihove dotedanje pravice, saj so bile te njim in njihovim dedicem le tako zagotovljene tudi po njegovi smrti. scasoma je namrec pozabljeno vse, kar ni zapisano in potrjeno z listinami, zapis pravic pa je jamcil, »da bodo oni in njihovi dedici po naši smrti za vedno vztrajali pri teh pravicah ter da jim naši dedici in potomci teh pravic ne bodo odvzeli«. najvec dolocil je namenjenih reguliranju sodstva; to se deli na sodstvo za privilegi­rane (plemstvo) in neprivilegirane sloje (kmetje, delno tržani in mešcani). v plemiških sodnih zadevah – naj je šlo za dedišcino, alodno ali fevdno posest, dajatve podložnikov 78 as1063, zl, št. 188, 1365 april 29., metlika; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 245ss, št. 120; nared, objava in prevod, 74ss; PreinFalk - bizjak, turjaška knjiga listin i, 214ss, št. 152. objava in prevod tudi v prilogi 6. 79 original iz leta 1365 se žal ni ohranil. najstarejši ohranjeni prepis je verjetno v Friderikovi registraturni knjigi iz leta 1446 - hhsta, hs. W10, fol. 127v-128r. objava po kopiji iz leta 1533 de Franceschi, storia, 387ss, št. 5; prim.: levec, landhandfesten, 260ss; Štih, Goriški grofje, 175s, posebno op. 28. 80 levec, landhandfesten, 261ss; Štih, Goriški grofje, 175ss; glej še prejšnji opombi. Privilegij omenjajo in interpretirajo tudi: vilFan, deželni rocini, zlasti 76ss; vilFan, Pravna zgodovina, 200ss; d. kos, bela krajina, 12; de Franceschi, storia, 40ss. 81 v literaturi je navadno oznacen kot cetrti goriški grof s tem imenom, kar pa je napacno. Prim. Štih, dežela Grofija, 125, op. 20. slika 7: Pecat gori­škega grofa albrehta iii. († 1374). AS 1063, ZL, št. 187, 1365 IV. 29., Me-tlika. ali kako drugo stvar – je sodil goriški grof (deželni knez) ali njegov glavar, in sicer izkljucno na plemiškem (ograjnem) sodišcu v metliki (za istrsko plemstvo v Pazinu). Grof oziroma njegov glavar je sodil plemstvu v civilnih in kazenskih zadevah, vendar za zagrešeno kazni­vo dejanje ni smel zahtevati placila globe. Grof in glavar sta bila pri­stojna tudi, ce je plemic ali »kaka vrla oseba« na grofovskih sejmih in cerkvenih prošcenjih storila lažje kaznivo dejanje, deželski sodnik pa bi smel plemica zapreti, ce bi povzrocil tako dejanje, za katero je bila zagrožena smrtna kazen. deželskemu sodniku je bil tako pri plemstvu v dolocenih primerih prepušcen predkazenski postopek, potem je mo­ral delinkventa izrociti ograjnemu sodišcu. Privilegij je vitezom in oprodam potrdil pravico do zemljiškogo­sposkega –patrimonialnegasodstvanadnjihovimi»ljudmi«(leuten)v civilnih in manjših kazenskih zadevah. za težja kazniva dejanja, med katera so po privilegiju sodili vecja tatvina, umor, cestni rop, posilstvo in vlom, je bila zagroženasmrtnakazen.vtehprimerihzemljiškigospodnismelsoditi,sajjebilzanjepri­stojen deželnoknežji deželski sodnik (»mi ali tisti, ki mu mi zaupamo deželsko sodišce«). deželskisodnikjesmelodplemicazahtevatiizrocitevnjegovegapodložnika,kijebilob­toženhudodelstva. dapazaradipodložnikovegazlocinanebibiloškodovanpripremože­nju,jesmel»škodljivca«deželskemusodnikupredatilenajnujnejeoblecenega,opasanega (als in guertel hat umvangen). zemljiški gospod za kazniva dejanja svojih podložnikov vsekakorniodgovarjal. Podobnodolocilonajdemovprivilegijuizleta1338. medprimere,zakaterejebilopristojnodeželskosodišce,jeprivilegijuvrstiltudiuboj. Cesosorodnikiubitegakmetastorilcastožboinpokrikomnaznanilideželskemusodniku, ga je moral ta prijeti in mu soditi. Ce se je ubijalec pogodil s sorodniki ubitega in so ti opustili tožbo, je zemljiškemu gospodu ubitega »po deželnem pravu in obicaju« pripadlo petoglejskihmark.lažjizlocin,prestopek(unczucht),kigajekmetstorilnaletnemsejmu ali cerkvenem prošcenju, je bil lahko deželskosodni ali patrimonialnosodni primer. Ce je deželski sodnik ujel storilca, preden je prišel na obmocje svojega zemljiškega gospostva, ga je smel tudi kaznovati, sicer pa je imel to pravico kmetov zemljiški (patrimonialni) gospod. vec dolocil je reguliralo tudi fevdnopravna, dednopravna in premoženjska vprašanja nasploh. albreht je zagotovil, da je bilo fevde mogoce podeljevati tako moškim kot žen-skim potomcem, investituro pa se je lahko izvršilo le v grofiji »v marki ali v metliki« (oz. istri). to je bila velika koncesija, saj je na primer plemic lahko obdržal ocetov fevd toliko casa, dokler grof ni osebno prišel v deželo (land) in mu na novo podelil fevda. za prejemnika in nosilca fevda je bil dolocen najstarejši clan rodbine; to naj bi onemogocilo preveliko razdrobljenost fevdnih odnosov. Ce nek plemic ne bi imel neposrednih dedicev, sinov ali hcera, je privilegij dovolje-val, da fevde in alode po njem dedujejo drugi (bližnji) sorodniki. dopušcena je bila tudi delitev tako pridobljene dedišcine, ceprav je bilo to pri fevdih za deželnega gospoda vse prej kot dobrodošlo in je bilo v precejšnjem nasprotju z dolocilom, da je v fevd investiran najstarejši clan rodbine. vitezi in oprode so smeli svojim ženam in hcerkam odkazati jutrnjo oziroma doto tako na fevdih kot alodih. to dejanje je bilo sicer povezano z gro­fovim dovoljenjem, ki pa ga je bilo mogoce ob njegovi odsotnosti (ocitno brez težav) dobiti tudi naknadno.82 med pomembnejša dolocila albrehtovega privilegija sodi clen o vojaški obveznosti. ta doloca, da je plemstvo ob vojaški ogroženosti domace dežele (obrambne vojne) dol­ 82 Glej še levec, landhandfesten, 263. žno svojemu gospodu pomagati po najboljših moceh, ce pa bi jih ta angažiral v vojaški službi zunaj dežele oziroma gospostva (Wolten wir soe aber auzz der herschafft ze dienst nueczen …), bi jim moral za to ustrezno placati. nakoncuomenimošeclen,kijepovzemalmedgoriškimgrofomterviteziinoprodami sklenjenisporazum,»dami[goriškigrof]nebomoprotipravnoposegaliponjihovihljudeh inonineponaših«. Pritemgregotovozaprepovedsprejemanjapobeglihpodložnikov,in sicer tako deželnemu knezu in predvsem njegovim mešcanskim naselbinam (mestom in trgom)kottudipatrimonialnimzemljiškimgospostvom.Pomentegaclenapodcrtavajopo­znejše zahteve kranjskih stanov po izrecni potrditvi tega clena in nekatere tovrstne pravde medsvetnimiincerkvenimizemljiškimigospostvi,samostanitermesti.83 Privilegij goriškega plemstva iz leta 1365 je temeljni pravni dokument grofije v mar-ki in metliki ter istrske grofije, saj je reguliral zadeve glede sodstva, fevdnopravnih, dednopravnih in premoženjskopravnih razmerij ter vojaške obveznosti. Grofiji sta bili po privilegiju v bistvu samostojni deželi z lastnim deželnim pravom, deželnim knezom, ki je imel najvišjo sodno in vojaško oblast, ter lastnim glavarjemkot zastopnikom dežel­nega kneza. vilfan je zapisal, da je bilo besedilo privilegija prikrojeno bolj dolenjskim razmeram in podvomil, da so privilegijska dolocila v istri v celoti zaživela.84 slika 8: Privilegij goriškega plemstva v marki in metliki. AS 1063, ZL, št. 188, 1365 IV. 29., Metlika. 83 Prim. levec, landhandfesten, 262, op. 2. 84 vilFan, Pravna zgodovina, 200s. Podobno kot privilegij za plemstvo ožje kranjske iz leta 1338 je tudi ta v glavnem posnel zateceno stanje. nekatera dolocila so tako rekoc enaka, nekatera se vsaj smisel-no prekrivajo. kranjski privilegij je seveda precej bolj kompleksen, natancnejši in bolj izpoveden. obema je skupno, da s sodnimi, procesnimi, fevdnopravnimi in premoženj­skopravnimi dolocili regulirata predvsem življenje plemiške korporacije, v katero se je stopilo veliko (deželnoknežjega) nesvobodnega plemstva. dala sta trdno osnovo za ra­zvoj pravno poenotenega deželnega plemstva, ki pa je bilo po izvoru, naslovu, bogastvu in ugledu zelo heterogeno. ker sta bila privilegija iz let 1338 in 1365 jedro poznejših deželnih rocinov in s tem deželnostanovske »ustave«, je upraviceno vprašanje, ali je v teh osnovnih privilegijih zapisan kak clen, na katerem bi lahko kranjski deželni stanovi gradili svojo pozicijo proti deželnemu knezu. ali drugace: so v teh dveh oz. treh listinah zapisane norme, na katerih je temeljil stanovsko-monarhicni dualizem? sergij vilfan, ki se je s temi vprašanji najvec ukvarjal, je ugotavljal, da so za razmerje med deželnim knezom in stanovi v deželnih rocinih pomembna tista dolocila, ki so vsebovala omejitve deželnoknežje oblasti na treh podrocjih: pri financah (davkih), vojaških in sodnih zadevah.85 iz kranjskega privilegija se takega sklepa neposredno ne da narediti. izjema je sodstvo, saj so jasno dolocene pra-vice plemstva v sodnem postopku, v odnosu do vladarja kot vrhovnega sodnega gospoda (ograjno sodišce) in odnosu do podložnikov (patrimonialno sodstvo). Privilegij onemo­goca tudi vmešavanje sodnih organov drugih dežel. odavkih in vojski v privilegiju iz le­ta 1338 ni govora, so pa vojaške obveznosti regulirane v privilegijih za plemstvo v marki in metliki ter istri. v goriških privilegijih je bila vojaška dolžnost plemstva omejena na obrambno vojno, ce pa je šlo za pohod zunaj dežele (napadalno vojno), je moral knez (v privilegijih je bil to goriški grof) zagotoviti ustrezno placilo (glej zgoraj).86 kaj pravijo o tem štajerski privilegiji? že georgenberški privilegij (1186) vsebuje dolocilo, da novi deželni knez na Štajerskem s svojimi birici ne bo izterjeval, kot je bilo v navadi v avstriji. dolocilo se seveda nanaša na davke, ki so bili po poznejši interpreta­ciji s tem za plemstvo pravzaprav brezpogojno prepovedani (znamenita davcna prostost plemstva). to dolocilo so povzeli privilegiji iz let 1237, 1277 in 1292. ti trije privilegiji prepovedujejo zviševanja posrednih davkov (mitnin) in predvidevajo privolitev višjega plemstva v prekovanje denarja.87iz povedanega je preprosto ugotoviti, da kranjski privi­legij iz leta 1338 za poznejši stanovsko-monarhicni dualizem ne bi bil posebej pomem­ben, ce bi ne vseboval dolocila o subsidiarnosti prava štajerskega plemstva. Preucevalci teh vprašanj so že zgodaj ugotovili, da je bil pri tem mišljen predvsem rudolfov privile­gij iz leta 1277.88med pravicami štajerskega plemstva, ki jim jih je 1277 podelil rudolf habsburški, je tudi dolocilo o pogojnosti dedne poklonitve oziroma zaporedju priseg: plemstvo je moralo priseci zvestobo novemu deželnemu knezu le, ce jim je ta prej s pri­sego obljubil, da bo spoštoval njihove svobošcine. vbistvu gre pri tem za zelo okrnjeno obliko pravice do odpora (Widerstandsrecht). na to so se še dolgo sklicevali tudi kranjski deželni stanovi.89sstališca razvoja deželnih stanov je torej v kranjskem privilegiju dalec najpomembnejši zadnji clen. vilfan je zato poudaril, »da pravice sodelovanja stanov v 85 vilFan, deželni rocini, 74ss; vilFan, Pravna zgodovina, 202s; vilFan, rechtsgeschichte, 137s. 86 »Cedeželiingospostvu,vkaterihprebivajo,grozivojnanevarnost,najnamponajboljšihmocehslužijo. Cepabijihželeliuporabiti vvojaškislužbizunajgospostva,jimmoramozatoplacatitakokotdrugimvrlimslužabnikom.«Prim. ševilFan,deželnirocini,78. 87 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 20ss, št. 13 (1186); 77ss, št. 36 (1237); landts handvest des hertzogthumbs steyer, 1697, fol. 10r–11r (1237), 4v–6r in 14r–15v (1277), 6r–7v (1292); lUschin, landhandfesten, 125ss; vilFan, deželni rocini, 74ss; vilFan, Pravna zgodovina, 202s. 88 levec, landhandfesten, 259s. 89 Prav tam, 260; WUtte, zur Geschichte, 18; vilFan, deželni rocini, 75s; vilFan, Pravna zgodovina, 203; vilFan, zlata bula kranjcev, 227. financnih ali drugih skupnih deželnih zadevah niso doživele novega formalnega zapisa v kaki ustavni normi, ampak da so privilegiji 13. stoletja kot jedro deželnega rocina na Štajerskem in kot subsidiarni vir prava na koroškem in kranjskem ostali v glavnem edina zapisana podlaga stanovskih pravic«.90 teritorialno-UPravni razvoj kranjske Po letU 1335 okostje današnjega védenja o teritorialnem razvoju dežele kranjske je konec dvajsetih let 20. stoletja sestavil ljudmil hauptmann. v njegovi obsežni razpravi nastanek in razvoj kranjske nas tu zanima le zadnje poglavje z naslovom nova kranjska, ki orisuje razvoj pod habsburžani.91 Po prevzemu neposredne oblasti na kranjskem so želeli novi deželni knezi povecati ozemeljsko podlago svoje oblasti; prostor se je odpiral predvsem proti morju, saj je bil položaj oglejskega patriarha mocno oslabljen. Patriarh je moral gospostvo lož zacasno (do 1338) podeliti v fevd ortenburžanom, Postojno so si pri­lastili Šteberški, oglejsko posest na vipavskem (spodnjo vipavo z gastaldijo) sta si v štiridesetih in petdesetih letih v vojnem ozracju podajala patriarh in goriški grof. drugi del tamkajšnje oglejske posesti, grad zgornja vipava, je že v letih 1342–1344 pridobil vojvoda albreht ii., ki ga je nekaj let pozneje dobil formalno v fevd. junija 1348 je cesar karel iv. vojvodu albrehtu ii., njegovima sinovoma rudolfu in Frideriku ter njihovim dedicem podelil v fevd (oziroma obnovil podelitev ludvika bavarskega92) vojvodine 93 avstrijo, Štajersko in koroško ter herschaft ze Chrain, uf der Marich und ze Portnaw.habsburžan je do svoje smrti (1358) pridobil še lož in se polastil spodnje vipave. Prvo etapo prodora proti morju je koncal njegov naslednik rudolf iv., ki je na prelomu v šestdeseta leta posredno pridobil (Pred)jamo in Postojno. sesutje patriarhovih posto­jank na kraških prehodih in zacetek nove dobe je rudolf simbolicno kronal s prevzemom vojvodskega naslova za kranjsko (1364). Po njegovi smrti je šel patriarh v zavezništvu z Goriškimi v protiofenzivo in si ponovno pridobil spodnjo vipavo, Postojno in lož, ven­dar je uspeh kmalu poteptala druga etapa habsburškega prodora. habsburžanom se je že v zacetku leta 1366 z vso posestjo – devinom, senožecami, Premom, Gotnikom, reko, veprincem in mošcenicami – podredil hugo devinski. sledila je dokoncna pridobitev – nakup Postojne (1371) in jame (1378) ter prostovoljna podreditev trsta (1382).94opo­zoriti je treba, da devinska posest po hauptmannovem mnenju takrat ni bila vkljucena v kranjsko deželnoknežjo sfero, saj hugo svoje posesti (razen senožec) habsburžanom ni dal v fevd, temvec se je njihovim deželam prikljucil kot deželski gospod (landherr). devinski (in za njimi Wallseeji) so zato postavljali svoje glavarje in imeli lastno pravo; podsodni so bili neposredno deželnemu knezu. Prav tako je trst ohranil avtonomijo.95 Ceprav sta lož in spodnja vipava od ogleja prešla na ortenburžane oziroma Goriške,96 90 vilFan, deželni rocini, 77. o skoraj štiristoletni tradiciji potrjevanja privilegijev za ožjo kranjsko, marko in metliko ter istro, o neizstavljeni in izstavljeni kranjski zlati buli, nastajanju kranjskega deželnega rocina kot zbirke vseh najpomembnejših deželnih plemi­ških privilegijev, o usodi posameznih privilegijskih listin, še posebej najstarejše iz leta 1338, je nazadnje izcrpno pisal nared, Privilegij, 16ss; nared, kranjski deželni privilegiji, 49ss. 91 haUPtmann, krain, 434ss; haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 132ss. Ce ni navedeno drugace, se v spodnjem izvajanju opiramo na hauptmannove ugotovitve. tu je treba omeniti še solidno (ceprav delno zastarelo) geslo v enciklopediji slovenije, ki opredeljuje tudi razlicne pomene pojmov kranjska in marka – GraFenaUer, kranjska, 389s. 92 niederstÄtter, herrschaft Österreich, 135s. 93 mdc X, 105ss, št. 296. 94 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 273ss, št. 139. 95 Glej: haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 138s; brUnner, land und herrschaft, 216, op. 6; GraFenaUer, zgo­ dovina ii, 388ss. 96 spodnjo vipavo so si po letu 1340 podajali goriški grof, patriarh in habsburžani, potem pa je leta 1382 ostala Goriškim (m. kos, karta 1: habsburška kranjska okoli leta 1340. na karti so vrisane samo pomembnejše urbane naselbine. so si habsburžani z razbitjem patriarhove osi vipava–Postojna–lož odprli pot do morja, oglejska posest na kranjskem in krasu97 pa je tako rekoc povsem razpadla. rudolf iv. je malo pred smrtjo sprožil prodor še v eno smer. dedna pogodba med njim in goriškim grofom albrehtom iii. iz junija 1364 je namrec njegovim potomcem zagotovila dedišcino istrske veje goriških grofov v istri in na kranjskem.98 sredi 14. stoletja se je za kompleks posesti, pravic in deželskih sodišc, ki so jih imeli goriški grofje na dolenjskem in v beli krajini, uveljavilo ime Grofija v marki in metli­ki.99 s tem je izraz (slovenska) marka dobil nov pomen in je lahko oznaceval samo go-riško posest na dolenjskem in v beli krajini.100v14. stoletju je tako (slovenska) marka razpadla na dva dela: en del je pripadal deželi kranjski, drugi goriški grofiji, ki je imela vse atribute samostojne dežele. za 14. in 15. stoletje zato ni pomembno, »ali je kak kraj ležal v slovenski marki ali ne, ampak, ali je bil del kranjskih ali del goriških gospostev v slovenski marki, ki je tako postala navadna geografska oznaka«.101kronologije prodora Goriških v kranjski in istrski prostor tu nima smisla podrobneje povzemati, saj je o tem veckrat pisal Peter Štih,102 treba pa je našteti posesti, ki so jih pri tem pridobili in so po smrti grofa albrehta iii. prešle na habsburžane. na dolenjsko so Goriški segli po letu 1228. najprej so pridobili obsežno in pomembno gospostvo Šumberk ob zgornji krki, ki je bilo izhodišce za nadaljnje pridobitve. do konca 13. stoletja so pridobili hmeljnik, žužemberk in kozjak. Grad mehovo in belo krajino s trgom Crnomelj je grof albreht i. dobil leta 1277 v zastavo od kralja rudolfa i. njegov brat majnhard iv. je par let pozneje dobil v zastavo kranjsko z marko. v nasprotju s to je bela krajina z gradom mehovo po izumrtju majnhardinske linije goriško-tirolskih grofov v letu 1335 ostala albertinski liniji Goriških, po delitvi iz leta 1342 njeni istrski veji.103 kot povezavo med locenima kompleksoma na dolenjskem in v beli krajini so pridobili še gradova soteska in rožek. v pokrajini za Gorjanci se je Crnomlju vsaj do leta 1300 pridružil trg metlika, pozneje središce Grofije v marki in metliki, saj je bila sedež njenega glavarja in ograjnega so­dišca. tretji center goriške posesti v beli krajini je predstavljal okoli leta 1300 zgrajeni grad Gradac. Goriški so tako okoli leta 1342, ko prvic zasledimo ime grafschaft an der March, na tem obmocju imeli posest, ki jo je predstavljalo deset gradov, in sicer sedem v marki (Šumberk, kozjak, žužemberk, soteska, rožek, mehovo, hmeljnik) in trije v beli krajini (novi trg = metlika, Crnomelj, Gradac).104 v drugi polovici leta 1364 ali zacetku naslednjega je dal avstrijski vojvoda rudolf iv. (skupaj s svojima bratoma univerzalni dedic goriške kranjsko-istrske posesti) albrehtu iii. in njegovi ženi katarini celjski v dosmrtni užitek še mesto in grad kostanjevico z deželskim sodišcem in mi-tnico, novo mesto z mitnico, grad in trg višnja Gora z deželskim sodišcem in mitnico, srednjeveški urbarji, 54, 308). 97 izraz kras ima po srednjeveških virih lahko vec pomenov. v najširšem je lahko obsegal celotno planoto od tržaškega zaliva do ljubljanske kotline (vkljucno z dornberkom, rihemberkom, vipavsko dolino, ložem, cerknico in Planino, vcasih tudi deli kvarnerske obale), v najožjem pa je bil omejen na zaledje trsta do kotline reke reke in do Goriške kotline. v srednjem pomenu je kras segal do Pivke s Postojno; ni torej zajemal vipavske doline, loža, cerknice in Planine. Prim.: haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 52s; PircheGGer, überblick, 497; m. kos, srednjeveški urbarji, 42s. 98 Štih, Goriški grofje, 176s. 99 tudi Grofija v (slovenski) marki ali v metliki, Grofija v marki, Grofija metlika ipd. 100 Prim.: haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 61ss; Štih, dežela Grofija, 123. izraz marka se je namrec že prej uporabljal za ozemlje nekdanje savinjske krajine, ki je bilo vkljuceno v »staro« kranjsko, bolj obicajno pa je marka obsegala le tisti del nekdanje savinjske krajine, ki je bil južno od save, se pravi dolenjsko. tej interpretaciji, zlasti obstoju stare kranjske, ki bi obsegala tudi Posavinje in Posotelje (savinjsko krajino nad savo), je oporekal komac, od mejne grofije do dežele, 243ss, 266. 101 Štih, dežela Grofija, 124; Štih, Goriški grofje, 157ss. 102 Glej v prejšnji opombi navedeni razpravi in še Štih, Goriški grofje in geneza Pazinske grofije, 55ss. 103 mdc X, 62ss, št. 161. 104 Štih, dežela Grofija, 128ss. grad Štatenberg z deželskim sodišcem, trga litija in Šentvid pri sticni ter kmetije v raki, orehovici in vivodini.105 do zacetka 14. stoletja je bil v glavnih potezah sklenjen tudi teritorialni razvoj gori­ških posesti v istri, ki so jih ti pridobili na racun poreške škofije in oglejskega patriarha. center goriške posesti v istri, ki se je z delitvijo med tri brate leta 1342 skupaj s pose-stjo na dolenjskem in v beli krajini pod albrehtom iii. povezala v nov, od preostalih goriških posesti loceni dominij, je bil Pazin, v katerem se že v zadnjem desetletju 13. stoletja omenja poseben glavar. vgoriško istrsko grofijo so leta 1342 sodila še gospostva oziroma kraji lupoglav, kožljak, rakalj, završje, Pican, Gracišce, lovran, brsec, trviž, tinjan, barban in momjan.106 Goriška dedišcina pa po smrti goriškega grofa albrehta iii. leta 1374 ni bila inkor­porirana kranjski. tako Grofija v marki in metliki kot istrska (Pazinska) grofija sta bili državno neposredni grofiji (deželici). Pod habsburžani sta obe imeli lastnega deželnega glavarja, svoje lastno deželno pravo107 in loceno ograjno sodišce,108 ceprav sta listini o eksempciji od ljubljanskega ograjnega sodišca dopušcali, da lahko plemstvo iz marke in metlike izbere tudi ljubljansko sodišce oziroma kranjskega glavarja.109 habsburžani so redno potrjevali oba privilegija plemstva iz leta 1365 in obe grofiji sta ves srednji vek ohranili pravno samostojnost in poseben položaj, ki se je skrival v pojmu »prikljucena gospostva« (angereihte Herrschaften). znano je tudi, da so habsburžani podedovane posesti na dolenjskem in v beli krajini kmalu zastavili celjskim grofom; to se je verjetno zgodilo že med letoma 1379 in 1383. Posest so imeli celjski v zastavi vse do izumrtja v letu 1456, vsaj nekaj casa (najmanj od leta 1446 naprej) so tam izvajali tudi deželno­knežjo oblast, to pa seveda pomeni, da so imeli v zastavi celo deželo Grofijo v marki in metliki.110 za ozemlje nekdaj goriške istre se je poleg nazivov istrska grofijaoziroma istrska de­žela po prehodu na habsburžane pojavil še izraz Pazinska grofija. Poudariti je treba, da je že leopold iii. loceval pojma istrska grofija oziroma dežela (land ze Isterreich) in Pa-zinska grofija (grafschaft ze Mitterburg). Prvo je namrec pomenilo vsa goriška oziroma potem habsburška posestva v istri, drugo pa zgolj najvecje in najpomembnejše gospostvo 105 Prav tam, 133s. v dosmrtni užitek podeljena posest je po smrti grofa albrehta iii. (1374), ko je Grofija v marki in metliki (in goriška istra) prešla na habsburžane, še ostala v rokah katarine celjske (umrla 1389). 106 mdcX, 62, št. 161; prim. še: PircheGGer, überblick, 492, 495s; WUtte, erwerbung, 286s; Štih, Goriški grofje in geneza Pazinske grofije, 55ss; Štih, Goriški grofje, 149ss. Štih omenja še kršan. 107 npr. m. kos, iz metliškega mestnega arhiva, 29, št. 3: nach … landes rechten der grafschaft in der Mettlikg (1431). 108 ta samostojnost je seveda temeljila na privilegijih iz leta 1365. – as 1063, zl, št. 188, 1365 april 29., metlika; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 245ss, št. 120; nared, objava in prevod, 74ss; PreinFalk - bizjak, turjaška knjiga listin i, 214ss, št. 152; glej analizo privilegija v prejšnjem poglavju ter objavo in prevod v prilogi 6; de Franceschi, storia, 387ss, št. 5; levec, landhandfesten, 261ss, 279; Štih, Goriški grofje, 175ss; d. kos, bela krajina, 12ss. 109 as 1063, zl, št. 220, 1374 marec 26., ljubljana; št. 222, 1374 julij 6., ljubljana; levec, landhandfesten, 300s, št. 4. domne­vamo lahko, da je bila (oz. sta bili) podobna listina izstavljena tudi istrskemu plemstvu, a ni ohranjena. 110 Štih, dežela Grofija, 137ss; Štih, celjski grofje, 253s. da habsburžani nekaj casa niso imeli deželnoknežje oblasti v marki in metliki, dokazujeta poleg popisa davcne naklade iz leta 1446 (glej spodaj) dve sodni listini metliškega ograjnega sodišca (as 1063, zl, št. 602, 1447 september 18., metlika; št. 657, 1456 september 13., metlika). vzvezi s tem je morda zanimiva še odlocitev kralja Friderika iii. iz julija 1444, da Friderika Creteškega zaradi raznih malopridnosti kaznuje z odvzemom njegovega dela gradu Cretež. tako odlocitev je namrec Friderik sprejel nach anruffen, rat vnd mit beystand vnser landschaft in Krain, an der March, zu Ysterreich vnd am Karst. (birk, verzeichniss viii, dXvis, št. 793b; haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 142, op. 741.) kolikor se plemstvo oziroma deželni stanovi (landschaft) iz dolenjske in bele krajine ne »skrivajo« v marki (an der March), je možno, da je bila deželnoknežja oblast v grofiji marki in metliki tedaj že zastavljena. Po drugi strani pa osnutek pisma vojvode Friderika v. Ulriku celjskemu z dne 2. avgusta 1437 dokazuje, da je bilo metliško ograjno sodišce kot simbol deželnoknežje oblasti tedaj še v habsburških rokah. Friderik povzema iz Ul­rikovega pisma, da je herman kozjaker in vnser schrannen in der Metlik tožil jurija lambergerja, potem pa odgovor na Ulrikovo posre­dovanje v sporu konca takole: Dann als du vns schreibest, dich bey deiner gerechtigkeit der egenannten schrannen in der Mettlik, die dir yetz zugeh, wellen beleiben lassen. Nu ist wissentlich, daz dieselb schrannen mitsambt den edeln lewten darinne gesessen vns zugehn vnd nicht dir, als das die satzbrief, die weilnt deinen vordern von weilnt vnsern vordern seligen veber solh herschafft in der Mettlik gelegen gegeben sind, aigenlich ausweisent. Prepis koncepta tega pisma je v levcevi zapušcini – as 920, osebni fond levec vladimir, fasc. 3. karta 2: Goriški grofiji v marki in metliki ter v istri sredi 14. stoletja. na karti so vrisane samo pomembnejše urbane naselbine. v okviru le-te. Pazinska grofija je namrec obsegala približno tri cetrtine habsburške istr­ske posesti.111 konec leta 1379 je leopold iii. istrskemu glavarju hugu devinskemu za 14.000 zlatnikov zastavil celotno habsburško istro s Pazinsko grofijo.112 slabo desetletje po izumrtju devinskih, natancneje leta 1407, so njihovi dedici Wallseeji dobili Pazinsko grofijo ter istrska kastela završje in vranja v zakup za 28 let.113 tako devinski kot Wall-seejci so razvijali svojo upravo, ki je temeljila na namestniškem – glavarskem sistemu in se ni zelo razlikovala od nekdanje goriške uprave. Po preteku zakupne pogodbe v letu 1435 so habsburžani nastavili svojega glavarja in istro postopno prikljucili kranjski.114 vdrugi polovici 15. stoletja je habsburška istra obsegala Pazinsko grofijo (vkljucevala je številne mestne in vaške komune115) ter gospostva lupoglav, kožljak, kršan, Grdoselo, racice, momjan, buzet, barban, Paz in nekatera cerkvena posestva.116 kmalu po velikih pridobitvah na kranjskem so habsburžani zašli v resno krizo, ki se je izražala v kopici družinskih pogodb ter delitvah dežel in gospostev med clani di­nastije.117 krizo so izkoristile druge rodbine, ki so v rivalstvu habsburžanov in rim-sko-nemških kraljev luksemburžanov videle svojo pot do položaja državno neposrednih gospodov. najprej so leta 1395 od kralja venclja pravico do krvnega sodstva za vsa svoja gospostva pridobili ortenburški grofje, sigismund pa jim je leta 1417 priznal še državno neposrednost njihovih gospostev. Pravico do krvnega sodstva je cesar sigismund oktobra 1434 podelil Wallseejskim, ki so konec 14. stoletja dedovali devinsko posest v kvarnerju in na krasu.118 nekdanja devinska posest se je v rokah Wallseejev toliko osamosvojila, da so si ti leta 1460 celo nadeli naziv »gospodje devina in krasa«. vrh tega dogajanja je pomenil vzpon celjskih grofov, ki so s kreditom podedovanih ortenburških posesti in sigismundovo podporo prišli do naslova državnih knezov in zasnov lastne kneževine znotraj habsburških dežel koroške, Štajerske in kranjske.119 Glede obsega kranjske v štiridesetih letih 15. stoletja je poveden popis izredne davc­ne naklade, ki so jo leta 1446 pobrali ob poroki princese katarine in je zadevala dežel­noknežjo komorno posest v širšem in ožjem smislu.120med deželnoknežjimi uradi (emb­ter) na kranjskem so med drugimi omenjeni svibno, Postojna, Pazin (mit allen embtern vnd kastelln an Pemund), vipava, završje (Pemund), Planina (hošperk), vivodina121 in furlanski Pordenone. vkljuceni so bili tudi župniki na krasu in v istri. našteti uradi dokazujejo, da je bila istra tedaj – v nasprotju z leti 1437–1438, ko so bili tamkajšnji de­želnoknežji prihodki zavedeni loceno od kranjskih122– že tesneje navezana na kranjsko. hauptmann je zato sklepal, da je okoli leta 1440 prišlo do združitve »kranjske, metliške­ga in istre v kneževino kranjsko s prikljucenimi gospostvi«.123 ob tem je spregledal, da 111 jUriCic CarGo, o odnosih, 167; jUriCic CarGo, Pregled, 64. 112 krones, Urkunden, 89, št. 312; de Franceschi, storia, 391s, št. 8; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsge­ schichte, 445; Štih, Goriški grofje in devinski gospodje, 317. 113 birk, verzeichniss v, lXXiX, št. 852s; cXlvi, št. 1614. 114 Prim. jUriCic CarGo, o odnosih, 168. 115 Prim. bizjak, ratio facta est, 78s. 116 jUriCic CarGo, o odnosih, 167; jUriCic CarGo, Pregled, 64. 117 vec na str. 85ss. 118 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 336, št. 178. krvno sodstvo je bilo podeljeno za njihova sodišca v avstriji, na Štajerskem, koroškem, kranjskem, krasu in v istri. 119 Podrobno Štih, celjski grofje, 235ss; o krizi habsburške oblasti strnjeno Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 103s. 120 Glej npr. Gzl X/58; vec o seznamu na str. 39s in nared, seznami, 318. 121 vivodina (Herzogtum) je gricevnata pokrajina med žumberkom na severu, belo krajino na zahodu in kolpo na jugu. bila je zakljuceno zemljiško gospostvo oziroma deželnoknežji urad in je bila ves pozni srednji vek do zacetka 16. stoletja del kranjske; danes je hrvaška. obmocje je bilo kranjski prikljuceno verjetno že v 13. stoletju, vendar šele po osvojitvi bele krajine. Podrobno o tem kosi, … quae terram nostram, 71ss. 122 chmel, materialien i/1, 83, 95. v postavko istra sta vkljucena tudi trst in Pordenone. 123 haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 142. v seznamih iz leta 1446 manjkajo davkoplacevalci (deželnoknežji uradi, mesto metlika, duhovšcina) iz nekdanjih goriških posesti na dolenjskem in v beli krajini, to pa je le eden od dokazov za to, da je bila ta posest tedaj z deželnoknežjo oblastjo vred zastavlje­na celjskim. dohodkov iz teh posesti ne izkazujejo niti razvidi prihodkov avstrijskih vojvod v letih 1437–1438.124 Po izumrtju celjskih se je dogajanje spet obrnilo v korist habsburžanov125ter trdoži­vega in potrpežljivega cesarja Friderika iii., ki je svoje nasprotnike premagal tako, da jih je preživel. vboju za celjsko dedišcino (1457–1460) je pod deželnoknežji klobuk spravil razsežne celjske posesti,126 potem je po Wallseejih podedoval posesti ob vzhodni istrski obali (kastav, reka,127veprinac, mošcenice; 1466) ter od njih odkupil devin, senožece in Prem (1470–1472).128 novi tržaški statut iz leta 1468 je dal cesarju polno lastninsko pravico nad mestom.129Po izumrtju goriških grofov je habsburžane pocakal še preostali kras (mdr. spodnja vipava).130 »nova« kranjska, ki je nastala s strnitvijo dotedanjih pridobitev, je bila postopoma, nekako do konca petdesetih let 15. stoletja, razdeljena na štiri glavarstva:131 kranjsko z Gorenjsko, ljubljansko kotlino in starim deželnoknežjim gospostvom v marki;132 glavarstvo v Postojni in na krasu (Postojna, jama, vipava, ho-šperk); istro (nekdanjo goriško istro – Pazinsko grofijo, ki so ji bili potem prikljuceni kastav, veprinac in mošcenice133) ter glavarstvo v metliki. Prek istrskega (pazinskega) in postojnskega glavarstva (ali bolje: glavarja) ter kranjskega vicedoma so bila s kranj­sko povezana še glavarstva devin, trst, reka in Pordenone.134 124 chmel, materialien i/1, 83, 95. 125 Friderik iii. je 6. januarja 1453 potrdil falzificirani privilegium maius iz let 1358–1359, ga vsebinsko razširil in interpretiral kot avtenticnega. hkrati je podelil nadvojvodski naslov tistim clanom habsburške hiše, ki so imeli Štajersko, koroško in kranjsko v nepo­sredni posesti. chmel, materialien ii, 36ss; chmel, regesta Friderici iii., 305, št. 2997; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 53; hÖdl, habsburg und Österreich, 202; niederstÄtter, herrschaft Österreich, 154. 126 na kranjskem so celjski sredi 15. stoletja obvladovali ta gospostva: bela pec, radovljica, Waldenberg, smlednik, Polhov Gradec, Cušperk, dobro Polje, ribnica, ortnek, lož, kocevje, Friedrichstein, kostel, Poljane, metlika, mehovo, žužemberk, radece, žebnik, krško in Graceno (haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 138). 127 Wallseejska brata Wolfgang in rajnpreht sta sicer 13. decembra 1451 za primer, da bi umrla brez moških potomcev, gospostva konjice in Štatenberk na Štajerskem ter vnser statt ze Sannd Veit am Phflawm pey dem mer zapustila grofoma Frideriku in Ulriku celj­skima (as 1063, zl, št. 4543). 128 Prim. tudi: chmel, regesta Friderici iii., 439, št. 4255; birk, verzeichiss vii, ccccXivss, št. 1580, 1604s; PircheGGer, überblick, 494s; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 446; m. kos, srednjeveški urbarji, 47, 50s. 129 chmel, regesta Friderici iii., 544, št. 5418. 130 m. kos, srednjeveški urbarji, 39ss. milko kos napacno navaja, da je prišla Planina pod habsburžane šele z izumrtjem goriških grofov. Gospostvo Planina oz. hošperk je bilo namrec goriško do leta 1435. takrat so ga v sporu z Goriškimi zasedli sosednji vitezi jamski in ga istega leta prodali vojvodu Frideriku v. habsburškemu. Gospostvo je tako postalo deželnoknežji urad. Prim.: bizjak, ratio facta est, 136s; kosi, marginalije, 208; as 1398, osebni fond smole majda, šk. 4, regest št. 41. 131 seznami (nekriticni!) glavarjev v obravnavanem obdobju: za ožjo kranjsko: valvasor, ehre iX, 14ss; as 730, Gospostvo dol, fasc. 80; kozina, landeshauptleute, 9ss; za istro oziroma Pazinsko grofijo de Franceschi, storia, 131, op. 1; za trst: as730, Gospostvo dol, fasc. 121; valvasor, ehre Xi, 597s; lÖWenthal, Geschichte, 54s 132 tej ožji kranjski je naceloval kranjski deželni glavar. 133 o razvoju kastavšcine sklenjeno žontar, kastavšcina, 161ss. 134 haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 142ss; PircheGGer, überblick, 497. Še nekaj glavarskih kombinacij iz druge polovice 15. stoletja: Gzliii/62 (viljem baumkircher, glavar na krasu in v Postojni, 1453); as 1063, zl, št. 4893, 1453 maj 31., s. l. (nikolaj jamski, glavar v devinu in na krasu); cksl, 1457 junij 12., kranj (andrej hohenwarter, glavar v metliki); birk, verzeichniss vii, cccXlii, št. 752 (jurij Crnomaljski, glavar v Postojni in na krasu, andrej hohenwarter, glavar v metliki, 1463); Gzliii/76 in as 1063, zl, št. 739, 1466 januar 6. in m. kos, iz metliškega mestnega arhiva, 37, št. 9; PetteneGG, Urkunden, 561s in arnold, do-za-regesten iii, 1117, št. 3971 (andrej hohenwarter, glavar v metliki, 1465, 1466, 1468); as1063, zl, št. 770, 1469 julij 19., Gradec in chmel, regesta Friderici iii., 584, št. 5991 (jakob raunach, glavar na reki, 1469–70); komatar, schloßarchiv, 230, št. 500 (Pankrac turjaški, glavar v metliki, 1470); cdi iii, passim (sub dato) (kopica omemb tržaških, devinskih, reških, pazinskih in postojnsko-kraških glavarjev iz druge polovice 15. stol.); de Franceschi, storia, 411, št. 23s in tomaschek, Urkunden-regesten, 90, št. 46 in as 1063, zl, št. 5753, 1482 januar 7., ljubljana (nikolaj ravbar, glavar v trstu, Pazinu in kastvu, 1478, 1482); birk, verzeichniss viii, dclvii, št. 1318 in cdiiii, sub dato in regesta imperii Xiv, 3/2, 944, št. 14642; 952, št. 14695 (andrej kršanski, glavar v Pazinu, 1489, 1496, 1500); cksl, 1486 april 24., s. l. (baltazar dürrer, glavar v trstu); regesta imperii Xiv, 1/1–2, 6, št. 36; 12, št. 94 (Gašper ravbar, glavar v Postojni, na reki in v devinu; sigmud Pirs, glavar v metliki in na krasu(!), 1493); 54, št. 428ss (simon hungersbach, glavar v karta 3: novoveška kranjska s prikljucenimi gospostvi. na karti so vrisane samo pomembnejše urbane naselbine. v casu maksimilijana sta bila vipavsko in devinsko gospostvo zacasno dodeljena Goriški, kot samostojna enota je bila ukinjena nekdanja wallseejska posest. v sklopu pogodbe o zamenjavi gradov v Furlaniji in na koroškem med maksimilijanom in gori­škim grofom lenartom z dne 27. februarja 1497 sta pod Goriške med drugim prišla grad in urad (zgornja) vipava; izmenjava naj bi se izvedla do konca aprila in naj bi veljala dvanajst let.135 habsburško posest v istri so leta 1508 zacasno osvojili benecani in jo razdelili med komorna urada v Pazinu in reki. avstrijci so že v naslednjem letu ponovno pridobili vecino istrske posesti in jo obdržali tudi po sklenitvi premirja (1516) in miru (1521/23). od pomembnejših gospostev so pod benecani ostali momjan, završje, rakalj in barban.136 devinu, 1494); 381, št. 3054 (Gašper ravbar glavar v Postojni, na reki in v trstu, 1494); regesta imperii Xiv, 2/1, 88, št. 4302 (sigmund Pirs, glavar v metliki, 1496); 157, št. 4876 (bernard raunach, glavar v Postojni, 1497); regesta imperii Xiv, 2/2, 577, št. 7705; 709, št. 8671; regesta imperii Xiv, 3/1, 3, št. 8995; 104, št. 9444; 123, št. 9574 (hans thurn, glavar v kastvu in na reki, 1496, 1498–99); 415, št. 11576 (Gašper ravbar, glavar v Postojni, na reki in devinu, 1501); regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16229 (jurij moisse, glavar v trstu, 1502); št. 17555 (Gašper lamberger, glavar na reki, 1503); št. 18726s, 18750s (hans dürrer, glavar v Pazinu, 1504). 135 regesta imperii Xiv, 2/1, 142, št. 4729; as 1398, osebni fond smole majda, šk. 4, regest št. 112; WUtte, erwerbung, 301; WiesFlecker, die politische entwicklung, 377. 136 jUriCic CarGo, o odnosih, 167s; PircheGGer, überblick, 495s. tu je podrobno našteta habsburška istrska posest. Prve oblike sodelovanja »stanov« Pri vladarjevih Poslih že pionirji raziskovanja deželnostanovske zgodovine avstrijskega prostora so se dobro zavedali, da deželni stanovi in deželni zbori, ki nam jih slikajo viri 15. in 16. stoletja, niso nastali iz nic in da so svoje korenine pognali že v prejšnjih stoletjih. v iskanju teh korenin so šli nemalokrat predalec, predvsem pa so pojma deželni stanovi in deželni zbor(i) z lahkoto potiskali v case, ko zanje niti vsi strukturni pogoji niso obstajali. ozra-cje ustavnega življenja in na novo odkritega parlamentarizma po ukinitvi stare stanovske ustave v drugi polovici 19. stoletja je bilo pri tem nedvomno stimulativno. na nasle­dnjih straneh bomo zato kriticno povzeli znacilne razlage stanovske predzgodovine in v osnovnih potezah predstaviti tiste elemente, brez katerih bi proces oblikovanja deželnih stanov težko razumeli. brez dvoma je nastanek deželnih stanov nelocljivo povezan z nastankom dežel in de­želnega gospostva oziroma vzpostavitve deželne vezi med knezom in plemstvom. kot je imel kralj oziroma cesar svojo senco v državnih stanovih, tako se je morala ob deželnem knezu prej ali slej oblikovati korporacija, ki naj bi postala eden od dualisticnih polov. tako rekoc nobeno delo, ki se ukvarja z zacetki deželnih stanov, zato ni spregledalo do-locbe, ki jo je nemški kralj henrik vii. leta 1231 uvrstil v Statutum in favorem principum in naj bi pomenila eno izmed bistvenih pravnih osnov razvoja deželnih stanov: ut neque principes neque alii quilibet constituciones vel nova iura facere possint, nisi meliorum et maiorum terre consensus primitus habeatur (»niti deželni knezi niti kdorkoli drug ne more narediti novih dolocb ali zakonov, ce nima prej pristanka deželnih velikašev«).137 všestdesetih letih 19. stoletja je Franz krones v uvodu svojih sicer zelo koristnih in za cas od 14. stoletja dalje še vedno uporabnih »preddel« k virom in zgodovini štajer­skih deželnih zborov duhu casa in stanju raziskav ustrezno ugotavljal, da je henrikovo dolocilo iz leta 1231 v avstrijskem in štajerskem prostoru le potrdilo obstojece stanje.138 trditev je utemeljeval z dolocili štajerskih privilegijev. onjegoviželji po iskanju predni­kov poznejših deželnih zborov in konec koncev tudi deželnih zborov (parlamentov) nje­govega casa veliko pove ugotovitev, da je prvi listinsko izpricani štajerski (poklonitveni) deželni zbor našel že leta 1192, ko so se ministeriali po izumrtjutraungavcev poklonili novemu vojvodi leopoldu babenberškemu.139 razne vece, sodna zborovanja in deželne zbore je krones metal v isti koš,140 preveliko vlogo je pripisoval listinskim seznamom 137 Weiland, constitutiones, 420, št. 305 (sententia de iure statuum terrae); prevod po GraFenaUer, kmecki upori, 19; prim.: lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 197; mell, Grundriß, 102; WUtte, zur Geschichte, 22; FrÄss - ehrFeld, Geschi­ chte kärntens i, 432. 138 krones, vorarbeiten (1865), 34s. 139 Prav tam, 35. 140 Posebej zanimiva je razlaga, da imata besedi (deželna) veca (placitum, lanttaiding – »land-tage-ding«) in deželni zbor (landtag) pravzaprav isti pomen (str. 36s). pric in nasploh še ni imel izdelanih oprijemljivih kriterijev, s katerimi bi svoja izvajanja utemeljil.141 arnold luschin je konec 19. stoletja v razpravi o zacetkih deželnih stanov skonstru­iral model s temeljnim vodilom, da lahko o obstoju stanov govorimo (šele), ko imajo dolocene skupine deželnega prebivalstva pravico, da v splošnih deželnih zadevah sve­tujejo deželnemu knezu oziroma da je ta pri svojih odlocitvah vezan na njihovo pri­volitev. dokler tega ni, lahko govorimo le o koreninah, iz katerih je postopoma zrasla deželnostanovska ustava.142 menil je, da so predstavniki duhovšcine in plemstva v av-strijskih deželah že pred 13. stoletjem sodelovali pri knezovih poslih, pri tem pa bi se težko odlocili, »koliko je bilo to njihova zakonita zahteva in koliko knezova svobodna volja«.143 na drugem mestu je luschin ugotavljal, da se je moral potencialni deželni knez pri oblikovanju deželnega gospostva opreti na svoje ministeriale. Štajerski traun­gavci so odlocitve že v drugi polovici 12. stoletja sprejemali »s svetom svojih zvestih« (ministerialov). dejstvo je, da je bila moc gospoda odvisna od števila in posestne moci njegovih ministerialov, ugled le-teh pa od položaja in pomembnosti gospoda.144 z geor­genberškim privilegijem so bili štajerski ministeriali priznani kot posebna korporacija sicer še nesvobodnih plemicev. ti so ob prehodu vojvodine na drugo dinastijo prisegli zvestobo avstrijskemu vojvodi leopoldu v. babenberžanu, to pa je tudi luschin imel za prvi »erbhuldigungslandtag«, za neke vrste stanovsko zasedanje.145 ob pridobitvi privi­legija v letu 1237 naj bi se štajersko (dotlej še nesvobodno) plemstvo že zacelo »cutiti za deželne stanove«.146zdolocili štajerskih plemiških privilegijev – rudolfovega iz leta 1277 je upraviceno izpostavil kot politicni vrhunec – je luschin argumentiral tezo, da so ob nastopu habsburžanov na Štajerskem in v avstriji (1282) tam deželni stanovi brez dvoma že obstajali. temu sicer ni pozabil dodati, da je bil obseg deželnih stanov tedaj še zelo ozek, saj naj bi jih v obeh deželah sestavljali le deželski gospodje (landherren). zaradi majhnega števila clanov deželnih stanov so redka tudi porocila o zgodnjih dežel­nih zborih, za katere je luschin iznašel celo svoje ime.147 ker ni bilo deželnih zborov, v »stanovih« pa so manjkali vecina plemstva (vitezi, oprode), prelati in mesta, je vse stavil na zapriseženi svet deželskih gospodov (»geschworene rath der landherren«), prek ka­terega so si skušali na eni strani »deželni stanovi« zagotoviti »ustavni« vpliv na urejanje deželnih zadev, deželni knez na drugi strani pa soglasje stanov. vsaj polovico razprave je luschin posvetil zapriseženemu svetu deželskih gospodov, ki naj bi imel v nasprotju s tajnim knežjim svetom uradniške narave podobno kot pozneje deželni glavar dve funk-ciji: bil naj bi zaupniški organ deželnega kneza in deželnih stanov hkrati.148 anton mell je luschinova izvajanja v veliki meri upraviceno zavrnil. Cas 1186–1277 je bil sicer res vrhunec v zgodovini avstrijskih in štajerskih ministerialov, nikakor pa ne 141 Prav tam, 38ss. 142 lUschin, anfänge, 431. rezultate razprave o zacetkih deželnih stanov je luschin v nekoliko modernizirani obliki povzel v avstrijski državni zgodovini srednjega veka – lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 197ss. tu se je soocil s prvimi kritiki, med drugim spangenbergom in rachfahlom, ki sta v nasprotju z njim trdila, da lahko o deželnih stanovih govorimo šele takrat, ko lahko do- kažemo tudi obstoj deželnega zbora kot »stalne ustavne institucije za zastopanje dežele« pri odobravanju davkov in vojaških obveznosti. dokler razvoj ne doseže te faze, gre le za predzgodovino deželnih stanov (lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 217s, op. 1). 143 lUschin, anfänge, 430. 144 lUschin, landhandfesten, 123s. 145 Glej schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 25s, št. 17. 146 lUschin, landhandfesten, 134ss. 147 Prav tam, 145ss; lUschin, anfänge, 439ss – »die landtage sind eben nicht mehr, als eine einzelne Form, in der sich der einfluß der landstände äußern konnte, als solche gelangten sie aber gewöhnlich erst zu allgemeiner anwendung, nachdem sich der kreis der politisch berechtigten Personen und körperschaften schon erheblich erweitert hatte. selbst wenn es früher zur einberufung aller land- stände kam, was ausnahmsweise geschach, wird man eher von einem landherrentag, als von einem landtag reden können, da nur die landherren zu Worte kamen und beschlüsse faßten.« 148 lUschin, anfänge, 441ss. smemo govoriti o kaki stanovski državi. Prav tako pod prvimi habsburžani ni mogoce govoriti niti o splošnem soodlocanju stanov niti o kaki vecji omejitvi knežje suvereno­sti.149 deželni knez je v svet deželskih gospodov pritegnil najvidnejše predstavnike dežel­nega plemstva. ta svet se je pojavil s prihodom habsburžanov v vzhodnoalpski prostor v drugi polovici 13. stoletja,150vendar se je po mellovem mnenju kot jasno izoblikovana institucija uveljavil predvsem v avstriji, na Štajerskem pa šele po sredi 14. stoletja. Poleg (zapriseženega) sveta, v katerega je deželni knez po potrebi in lastni izbiri sklical dežel­ske gospode, poznamo še ožji, notranji ali tajni knežji dvorni svet. ta je bil popolnoma neodvisen od deželnega plemstva in so ga sestavljali knezovi zaupniki, pod prvimi habs­buržani pogosto tujci. obe instituciji sta se razlikovali tudi v organizacijskem smislu, saj so bili clani ožjega sveta praviloma ves cas na dvoru, deželski gospodje pa so bili na dvor poklicani le na obcasna posvetovanja. knežji svet je bil uradniško-upravljavski organ, svet gospodov pa lahko razumemo tudi kot vezni clen med deželnim knezom in deželo. mell je obstoj obeh svetov na Štajerskem razbral iz listin, v katerih so loceno navedeni herren und rete. ožji knežji svet je bil trajnejša, tako rekoc stalna institucija, svetu (de­želskih) gospodov pa lahko v avstriji sledimo do konca 14. stoletja, nanj pa namigujejo štajerske in kranjske listine še v zacetku 15. stoletja.151svet deželskih gospodov je izginil v casu, ko se je ustalil institut deželnega zbora, saj je z njim izgubil svoj pomen.152 ožjemu knežjemu ali dvornemu svetu in funkcioniranju dvora habsburških vojvod v drugi polovici 14. stoletja se je podrobno posvetil christian lackner. dvorni svet je bil najvišje posvetovalno telo deželnega kneza. Posebej je treba poudariti ugotovitev, da do srede 14. stoletja ne moremo potegniti jasne locnice med stalnim dvornim svetom in svetom deželskih gospodov, ki se je sestajal ob posebnih priložnostih. Število dvornih svétnikov ni bilo doloceno in tako rekoc nikoli se niso kot posvetovalni organ sestali vsi svétniki. Šlo je za ozek krog ljudi, ki so ga poleg dvornega mojstra, komornega mojstra in kanclerja predstavljali svétniki brez posebne funkcije ali naslova na dvoru. svet je bil vezan na kneza in je sodeloval tako rekoc pri vseh njegovih poslih. vecina svétnikov je bila plemicev domacih dežel, tako gospodov kot vitezov; nekaj jih je bilo duhovniškega stanu in ti so bili v glavnem del dvorne pisarne. redki so bili predstavniki baronskih in grofovskih družin, pa še ti so bili po izvoru iz neavstrijskih dežel. svet je bil tudi posebno dvorno sodišce pod predsedstvom vojvode. dvorni svétniki so bili ob koncu 14. stoletja kot posredniki in poroki vplivni akterji v habsburških dinasticnih prepirih ter hišnih in delitvenih pogodbah.153 tudi v knežjem dvornem svetu se je pokazala izrazito neena­komerna zastopanost habsburških dežel. avstrijskim vojvodam se glede tega nikoli ni posrecilo (tega verjetno niti niso želeli) iz sveta narediti instrument za integracijo zelo heterogenega kompleksa habsburških gospostev. avstrija nad in pod anižo je v svetu ocitno igrala vlogo glavne dežele. že štajerski gospodje in predvsem vitezi so bili ob­cutno v ozadju, kar je še toliko bolj veljalo za koroško in kranjsko plemstvo, ki je bilo v drugi polovici 14. stoletja s habsburškega dvora skoraj povsem izkljuceno. le sem in tja se je na dvoru znašel kateri od glavarjev teh dveh dežel.154 149 mell, Grundriß, 105s, 108s. 150 tipicni primer pri schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 125ss, št. 63. 151 Nach vnsrer herren vnd ret rat je vojvoda leopold iv. junija 1407 na dunaju potrdil tudi privilegije vitezov in oprod iz marke in metlike ter jih oprostil placevanja mešcanskih dajatev v mestih metliki in Crnomlju (as 1063, št. 396, 1407 junij 17., dunaj; št. 397, 1407 junij 18., dunaj). 152 Prim.: mell, Grundriß, 114ss; lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 210ss. 153 lackner, hof und herrschaft, 115ss, 133s, 146s, 335ss; glej tudi Štihovo oceno lacknerjeve knjige v: zC 57/3–4 (2003), 499ss. 154 lackner, hof und herrschaft, 135s. razvoj na koroškem in kranjskem je bil tudi zato mnogo pocasnejši. tudi po letu 1231 oziroma 1232, ko je cesar Friderik ii. potrdil sinov Statutum in favorem principum, je sodelovanje koroških ministerialov pri vojvodovih poslih izpricano le sporadicno. in še v teh primerih gre za vojvodovo osebno ministerialiteto in reguliranje zasebnih zadev, ne pa za deželno ministerialiteto in skupne deželne zadeve.155 rudolfov deželni mir iz decembra 1276 je bil izdan z nasvetom cerkvenih in posvetnih knezov, grofov, baronov in ministerialov (ad consilium principum tam ecclesiasticorum quam secularium, comi-tum, baronum [in] ministerialium) avstrije, Štajerske, koroške in kranjske z marko.156 dokument ne premore seznama pric oziroma imen tistih, ki so pri nastanku le-tega so-delovali, zato ni smiselno ugibati, ali so bili med njimi tudi v resnici kranjci ali gre za prazno listinsko formulacijo. Po vecini podobnih listin 14. stoletja bi se lažje odlocili za drugo možnost.157 v zacetku tega stoletja, leta 1312, se je koroški vojvoda henrik pri definiranju ukrepov proti »deželnim škodljivcem« (roparskim vitezom, razbojnikom in tatovom) v prvi vrsti naslonil na svoj (dvorni) svet, vendar je upošteval tudi mnenje svojih ministerialov.158 Prav tako se je po prevzemu dežele na dve vrsti svetov obracal vojvoda albreht ii. dober mesec pred izstavitvijo privilegijev za koroško in kranjsko je 13. avgusta 1338 v Št. vidu izdal prepoved vsakršnih bojev na koroškem. to je storil po posvetovanju mit unsern landherren von Khärndten, von Steyer und von Oesterreich und nach unsers rathes rath.159Gre za tipicen primer dvojnosti v svetovanju, ki je znacilna za 14. stoletje. znacilno je tudi, da kranjsko plemstvo ni omenjeno. luschinov model je v kranjski prostor konec 19. stoletja prenašal vladimir levec. slabih 40 let pred Wuttejem je menil, da sta ob ministerialih pomembna njihova con-silium in assensus.160 kranjski, se pravi spanheimski ministeriali, so se politicno prvic izpostavili šele v letih 1269–1270. imena dobrega ducata plemicev, ki so po smrti Ulrika spanheima konec leta 1269 in v zacetku naslednjega prisegli zvestobo njegovemu bratu Filipu ter tako zavrnili pretenzije otokarja Premisla,161 nam sicer povedo predvsem to, da je v plemstvu ožje kranjske že utripala dolocena deželna zavest in da ga je na deželo poleg še nekodificiranega deželnega prava vezala predvsem dinastija oziroma deželni knez. Plemstvo je v vizirju brez dvoma imelo tudi lastne koristi in prav zato Filip ni imel ne enotne in ne vztrajne podpore.162 koroška in kranjska sta bili teritorialno nehomogeni in razdeljeni med svetne in cerkvene gospode. kranjska se poleg tega ni mogla navezati na tako starodavno tradicijo kot vojvodina koroška in je bila do srede šestdesetih let 14. stoletja skupaj s starim de­ 155 FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens i, 432; WUtte, zur Geschichte, 21ss, posebej op. 25. Wutte po luschinu potiska izraz deželni stanovi pregloboko v preteklost. Poleg tega ima za indic stanov že to, da so se dolocene družbene skupine pojavile v listinah. kot izraz širitve sprva ozkega kroga »deželnih stanov« navaja na primer listino, s katero je kralj rudolf i. februarja 1275 najavil grofom, baronom, plemenitim, ministerialom in vazalom na koroškem, kranjskem in v marki, da je omenjene dežele podelil v fevd vojvodu Filipu spanheimu (glej mdc v, 113s, št. 166). nadalje, ker je kralj ludvik bavarski leta 1335 podelitev koroške v fevd avstrijskim vojvodam naznanil ne le gospodom in deželanom (landleuten), ampak tudi koroškim mestom, naj bi bili tudi ti že del stanov. in ceprav je zanesljivo, da privilegija iz leta 1338 ne prejudicirata kakih deželnih stanov, Wutte v navedbi unser lantherren, ritter und chnecht vidi dokaz, da škofje in prelati tedaj še niso bili del stanovske korporacije. mnogo letpozneje tudi FeldbaUer, herren und ritter, 120s, ni povedal kaj posebno novega. 156 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 106ss, št. 52. 157 levec, landhandfesten, 254s, je glede tega manj previden. Pravi namrec, da so uvodne besede tega zakona posebej pomembne prav za zgodovino deželnih stanov na kranjskem. zdelitvijo stanov v grofe, barone in ministeriale naj bi pricale o izoblikovanju stanov, deželni mir pa je tudi prvi pravni dokument, ki govori o (na)svetu kranjskih ministerialov. 158 … mit unserm weysen und getriwen rate und mit uensern dienstlaeuten ueberal ze rate sein werden … mdc viii, 38, št. 100. dokument je reguliral postopek presedmovanja za deželo škodljivih ljudi in je bil nadgraditev listine kralja rudolfa, s katero je ta – prav tako po nasvetu ministerialov – na koroškem vpeljal postopek proti deželnoškodljivim ljudem (landfrage) – mdcv, 236s, št. 378. 159 mdc X, 33, št. 86. 160 levec, landhandfesten, 247. 161 komac, od mejne grofije do dežele, 226s; levec, landhandfesten, 252s. 162 levec, landhandfesten, 253s. želnoknežjim dominijem v marki »le« dežela. tako v casu Goriško-tirolskih kot potem pod habsburžani je bila v perifernem položaju. to se je jasno kazalo v hišnih redih in družinskih pogodbah, s katerimi so habsburžani delili svoje dežele. ker ti veljajo za ene­ga od osrednjih elementov stanovske (pred)zgodovine, so v nadaljevanju sistematicno predstavljeni.163 hišni red albrehta ii., izdan 25. novembra 1355 na dunaju, je njegove sinove rudol-fa, Friderika, albrehta in leopolda obvezal k zdru­ženosti v bratski ljubezni in uživanju – ne glede na starost, torej tako najstarejši kot najmlajši – enakih pravic pri vladanju. z drugimi besedami je albreht prepovedal delitev habsburških dežel in izrazil prica­kovanje, da jih bodo upravljali skupaj. Ce bi kateri od bratov temu kdaj iz katerega koli razloga nasprotoval, naj bi ga spravili na pravo pot, po potrebi tudi s silo. albreht si je zato zagotovil podporo deželskih gospo­dov avstrije, Štajerske in koroške, da bodo pomagali vzpostaviti slogo med brati.164 deželski gospodi, kar nekaj se jih je zbralo na dunaju, so se obvezali s pri­sego165 in pecati, ki so jih obesili na hišni red.166 vojvoda albreht ii. je že cez slaba tri leta umrl. najstarejši sin, rudolf iv., je po ocetovi smrti zaradi mladoletnosti svojih bratov v resnici sam prevzel vla-do in je nacelo primogeniture sprejel v falzificirani Privilegium maius (1358/59). Po smrti brata Frideri­ka leta 1362 in ob bližajocem se štirinajstem rojstnem dnevu (polnoletnosti) najmlajšega brata leopolda je rudolf z albrehtom iii. in leopoldom iii. sredi no-vembra 1364 sklenil hišno pogodbo (hausvertrag), ki je bila svojevrstni kompromis dolocil o enakoprav­nosti družinskih clanov iz leta 1355 in nacela o sa­mostojni vladi najstarejšega med njimi. nacelo ena­kopravnosti bratov in nedeljivosti dežel je ostalo ter slika 9: vojvoda naj bi veljalo tudi za vse v prihodnosti pridobljene posesti. vsi trije so imeli enak naslov albreht ii. (1330– in grb, sebe in svoje otroke naj bi porocali s soglasjem preostalih bratov, soglasno naj bi 1358). ÖNB Wien, upravljali družinski zaklad in dežele, imeli naj bi skupne prijatelje in skupne sovražnike. Bildarchiv, PORT_ Pogodba pa je hkrati dolocala, da bo najstarejši (rudolf) vorgeer, besorger und verweser 00045480_01. ostalih dveh, da bo imel die obristen herschaft und den groezzisten gewalt, da bo fevde 163 Pregled temelji predvsem na teh delih: hellblinG, Österreichische verfassungs- und verwaltungsgeschichte, 67ss; lack-ner, hof und herrschaft, 17ss; niederstÄtter, herrschaft Österreich, 144s, 168, 194ss; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 140ss; lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 119ss. 164 … so sullen unser und ir obgenanten lantherrn, als wier si gebeten haben und si uns ouch gesworen habent, mitsampt den landen und steten mit red und werich darzue tuen vleizzichlich und ouch den andern brudern die miteinander guetlich lebent ernstlich geholffen sein, das land und leut besorgt werden und in [svojeglavega habsburžana, op. a. n.] darzue bringen, daz er davon lazzen muezz und mit seinen brudern lieblich und freuntlich lebe und si unverbrochen bey einander beleiben. 165 Daruber veriehen wier obgenanten lantherren und verhaizzen mit unsern trewen und mit aiden die wier darumb geschworen ha-ben, daz wier alles das oben an disem brief geschrieben stet, wellem steat haben und geantzlich volfuren und verpinden uns des mit disem brif, da unsere insigel anhangent … 166 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 189ss, št. 102; krones, Urkunden, 60s, št. 193; mdc X, 150s, št. 446 (z napacnim datiranjem na 15. november); hÖdl, habsburg und Österreich, 80. v eni varianti listine je naštetih 39 vecinoma avstrijskih deželskih gospodov, v koroški varianti je osem korošcev. hišnemu redu naj bi priseglo tudi 18 štajerskih deželskih gospodov, o kranjcih pa ni sledu (mell, Grundriß, 116). sprejemal tudi v imenu mlajših bratov, da bo zastopal rodbino navzven, pobiral davke in skrbel za družinski arhiv.167 hišna pogodba je bila interni akt treh bratov in ni predvidevala posebne nadzorne ali posredniške vloge deželnega plemstva. Ce kateri od vojvod ne bi spoštoval dolocb pogodbe, pa naj bi vendarle dawider … wir die andern prueder und alle unser lantherren, ritter und knechte sein, to pomeni, da je bilo plemstvo (nekaj vrstic za tem zasledimo celo mesta – alle unser lantherren und stette) s pogodbo odvezano poslušno­sti tistemu clanu rodbine, ki bi ravnal proti njenim dolocilom.168 vojvoda rudolf ni dolgo užival položaja, ki mu ga je zagotavljala hišna pogodba, saj je umrl že 27. julija 1365. Preostala brata sta bila tedaj stara 16 oziroma 14 let in nista imela tako rekoc nobenih vladarskih izkušenj. Po nekaj mesecih negotovosti je albreht prevzel pobudo in je v naslednjih letih v duhu hišne pogodbe dominiral v teoreticno skupnem vladanju, leopold pa se je umaknil v ozadje. med bratoma so se kmalu pojavile razpoke, ki so bile bolj stvar razlicnih temperamentov kot nasprotujocih si politicnih teženj. brez dvoma se je vrocekrvni leopold hitro navelical igranja druge violine, pri tem pa so mu šli na roko razlicni interesi posameznih dežel oziroma njihovega slika 10: vojvoda visokega plemstva, ki ocitno ni bilo sposobno (ali pa ni hotelo) izpolniti leta 1355 zaupa­rudolf iv. (1358– ne vloge poroka enotnosti habsburških dednih dežel.169 Prehodna upravna delitev dežel 1365). ÖNB Wien, med obema vojvodama iz julija 1373 ni prinesla trdnih rezultatov, kar se je med drugim Bildarchiv, PORT_ pokazalo že prihodnje leto ob prevzemu goriške dedišcine. brata sta spomladi 1370 še 00045449_02a. skupaj potovala na sprejem tirolske dedne poklonitve in jeseni istega leta z enakim na­menom na kranjsko, štiri leta pozneje v ljubljano, kjer sta potrdila privilegije plemstva iz goriške marke in metlike, pa sta se podala loceno – albreht že marca, leopold v za-cetku julija.170vprihodnjih letih je sledilo še nekaj pogodb in dogovorov, ki so imeli vec skupnega z matematiko kot realnostjo,171nakar je prišlo 25. septembra 1379 v štajerskem samostanu neuberg na murici do dejanske delitve, ki je z izjemo zapletene rešitve glede dunajskega novega mesta upoštevala deželne meje.172 albrehtu iii. je pogodba poleg 167 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 231ss, št. 117; hellblinG, Österreichische verfassungs- und verwaltungsge­ schichte, 68s; niederstÄtter, herrschaft Österreich, 168. 168 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 235, št. 117; krones, Urkunden, 75, št. 253. 169 hÖdl, habsburg und Österreich, 138s; lackner, hof und herrschaft, 17s. 170 Glej seznam dednih poklonitev (spodaj). 171 lackner, hof und herrschaft, 19ss. vokviru ene izmed takih provizoricnih pogodb je vojvoda albreht iii. januarja 1376 na gradu Wallsee izstavil listino, v kateri je dolocil zadolžitve treh zaupnikov, ki bi skupaj z leopoldovimi zaupniki izpeljali morebitno delitev dežel. k potrditvi odredb te listine je albreht poleg uglednejših predstavnikov grofovskih rodbin – celjskih, montfortskih in ortenburžanov – povabil še glavarje in najpomembnejše uradnike iz posameznih dežel, ki naj bi na terenu uresnicili sklepe delilne po­godbe. ob glavarjih vseh dežel se v listini po pricakovanju omenjajo nosilci nekaterih deželnih dvornih služb, na koncu pa najdemo tudi volkerja iii. turjaškega, ki po dosedanjem védenju ni imel kake pomembnejše deželne funkcije. komac zato domneva, da je bil turjacan tam kot predstavnik kranjskega plemstva, in ima to tudi za namig, »da so turjacani že takrat veljali za najodlicnejšo izmed vseh kranj­skih rodbin«. dogodek je pomemben tudi zato, ker se je verjetno prvic zgodilo, da je bil eden izmed pravih kranjcev osebno navzoc pri sprejemanju odlocitev v habsburški dinastiji. kranjcev namrec v obeh družinskih aktih iz let 1355 in 1364 ne najdemo. Glej komac, vzpon turjaških, 37. 172 lackner, hof und herrschaft, 21. vsekakor ni nakljucje ali nepomembno, da so pri tem meje med deželami dolocali na podlagi slika 11: vojvoda albreht iii. (1365– 1395). ÖNB Wien, Bildarchiv, PORT_ 00045435_02. nekaterih manjših posesti pripisala avstrijo pod in nad anižo, leopoldu iii. pa vso preostalo habsbur­ško posest: Štajersko, koroško, kranjsko (skupaj z novo pridobljenimi posestmi na dolenjskem in v is-tri), tirolsko in t. i. Prednje dežele. leopold je poleg tega dobil še znatno vsoto – 100.000 goldinarjev; to naj bi kazalo, da je bil njegov delež kljub vsemu manj donosen. ostanki ideje o skupni vladavini so ostali tudi v tej pogodbi: skupni naziv in vladarski simboli, dogovor o vzajemni pomoci, predkupna pravica pri prodaji posesti, dedovanje po izumrli liniji, varuštvo nad mladoletnimi vojvodami druge linije ipd.173 dolocila neuberške pogodbe, ki je rodila albertin­sko in leopoldinsko linijo habsburžanov, je presegla leopoldova smrt v bitki pri sempachu julija 1386. njegov najstarejši sin viljem je zaradi ogroženosti Prednjih dežel ter pritiska štajerskih in koroških de­želskih gospodov kljub polnoletnosti v svojem imenu in imenu svojih bratov stricu albrehtu iii. z dunajsko pogodbo oktobra 1386 prepustil v upravljanje dežele leopoldinske linije, s cimer je bila zacasno suspendi­rana delilna pogodba iz neuberga in nakazan obrat k senioratu.174 za prihodnost je bilo namrec predvi­deno, da naj bi po albrehtovi smrti viljem oziroma vsakokratni senior habsburške hiše kot skrbnik mla­doletnih clanov dinastije vladal vsem habsburškim deželam.175dunajsko pogodbo so kot price potrdili nekateri škofje, grofje, glavarji dežel (kranjsko je zastopal hugo devinski), nosilci dvornih in (castnih) deželnih služb (ko­mornik, dvorni mojster, tocaj, maršal) ter še nekateri herren und rete. lackner meni, da gre pri naštetih ljudeh za skoraj vse glavne zastopnike notranjeavstrijskih gospodov in krog tistih ljudi, ki so se zavzemali za odpravo delitve iz leta 1379.176 bolj verjetno pa gre za ljudi, ki so bili kot del razširjenega dvora vecino casa v vojvodovi bližini, in za njegove namestnike po deželah ter v njih ne gre iskati predstavnikov dežel ali celo stanov. Ce bi vendarle iskali kranjske zastopnike, jih predstavljajo le deželni glavar in na dolocen nacin – zaradi njunih kranjskih posesti – še grofa Friderik ortenburški in herman celjski. nepricakovana smrt vojvode albrehta konec avgusta 1395 je habsburžane pahnila v globoko krizo. albrehtovo testamentarno željo po enotnosti rodbinskega dominija je preglasil konflikt med njegovim edincem albrehtom iv. in necakom viljemom, saj umrli senior ni dolocil, kdo naj za njim prevzame glavno vlogo. Pricakovati je bilo, da bo al­breht terjal vnovicno uveljavitev neuberške pogodbe in s tem zase obe avstriji, viljem pa samostojno vlado nad vsemi habsburškimi deželami. Privilegirani sloji so se razdelili v dva tabora in govorilo se je celo o magnum scisma. na viljemovo stran se je posta­ obmocij pristojnosti višjih deželnih – ograjnih sodišc. 173 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 270ss, št. 138; krones, Urkunden, 88, št. 309; hellblinG, Österreichische verfassungs- und verwaltungsgeschichte, 69s. 174 krones, Urkunden, 94, št. 336. 175 lackner, hof und herrschaft, 22. Ce bi po koncu skrbništva albrehtov sin ali pa viljem in njegovi bratje zahtevali svoj delež, bi vsaka stran dobila dežele, ki so ji pripadle po neuberški pogodbi. 176 Prav tam, 22s. vilo plemstvo leopoldinskih dežel in celo dunaj,177 avstrijski gospodje so bili za albrehta. s pogodbo iz hollenburga sta se vojvoda konec leta 1395 dogovo­rila za skupno vladanje. albreht je naceloma dobil pravico do sovladanja v leopoldinskih deželah, prav tako viljem v obeh avstrijah.178 teoreticna enakopravnost v praksi ni zaživela, saj albreht v resnici ni okusil oblasti v viljemovih deželah, viljem pa je odlocno posegel v avstrijo. v že tako nestanovitne razmere so se v prihodnjih letih vmešali še viljemovi bratje ter sprožili ples sporov, pogodb in delitev, ki so zaznamovale prihodnje pol-drugo desetletje. najprej si je leopold (iv.), ki je že nekaj let upravljal Prednje dežele, marca 1396 zago­tovil tirolsko.179 dveletna pogodba med bratoma je vkljucevala tudi vzdrževanje preostalih dveh bratov (ernesta in Friderika) in je bila ocitno za oba toliko ugodna, da sta jo v letih 1398–1400 trikrat podaljša­la.180 leta 1402 je postal ernest sovladar v viljemo­vih deželah, Friderik pa v leopoldovih. sredi marca 1404 je prišlo do nove vecje pogodbe, v katero so bili vkljuceni vsi habsburžani. albreht iv. je bil v zadevi razsodnik in je obdržal obe avstriji ter okre­pil položaj na dunaju. leopold iv. je poleg tirolske slika 12: vojvoda dobil še Štajersko (brez dunajskega novega mesta in leopoldinskih posesti severno od leopold iii. (1365– semmeringa; to je pripadlo viljemu), viljem koroško, kranjsko s slovensko marko, 1386). ÖNB Wien, metliko, istro in trstom.181 za našo temo je pri tem najpomembneje, da so bili prelati, Bildarchiv, PORT_ deželski gospodje, vitezi in mesta posameznih dežel doloceni za garante pogodbe ter naj 00045418_02a. bi posredovali ob morebitnih kršitvah. ta dolocba kaže, kako je znalo plemstvo spore v vladajoci dinastiji obrniti sebi v prid. že septembra istega leta je albreht umrl in viljem je kot najstarejši v rodbini postal skrbnik njegovega sedemletnega sina albrehta v. a le za kratek cas – leta 1406 je umrl brez potomcev. za njegovo dedišcino, koroško in kranjsko s pritiklinami ter regentstvo v avstriji sta se udarila leopold in ernest. ker je grozil oborožen spopad, so v dogajanje posegli že precej izoblikovani, a ne vedno enotni avstrijski stanovi. zbrali so se avgusta 1406 na dunaju182 in vojvoda pripravili do tega, da sta privolila v stanovsko posredništvo: leopold je prevzel skrbništvo nad albrehtom v. ter oblast v avstriji, na koroškem in kranjskem, ernest in Friderik iv. pa sta dobila Štajersko oziroma tirolsko s Prednjimi deželami.183 dežele leopoldinske linije so bile 177 razlogi za to, da je dunaj potegnil z viljemom, naj bi bili gospodarski, saj je bila dunajska trgovina usmerjena vecinoma proti jugu. za viljema so bili zato predvsem cehi in rokodelci, ki so prevpili albrehtu naklonjene mešcane z županom in mestnimi svétniki na celu. Prim. lackner, hof und herrschaft, 23s. 178 krones, Urkunden, 99, št. 362. tudi to pogodbo so pecatili gospodje in svétniki. od 23 naštetih veljakov jih je polovica imela razne dvorne in deželne službe. o kakem zastopstvu prizadetih dežel podobno kot v pogodbi iz leta 1386 ne more biti govora. dejstvo, da je bil med navzocimi tudi kranjski deželni glavar herman ii. celjski, dokazuje samo bližino in zaupanje, ki je povezovalo celjskega in vojvodo viljema. 179 krones, Urkunden, 100, št. 365. 180 mdc X, 328s, št. 1038; birk, verzeichniss v, XXXviiis, št. 400. 181 krones, Urkunden, 113ss, št. 433ss; lackner, hof und herrschaft, 25. 182 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 300s, št. 159. 183 krones, Urkunden, 120s, št. 462ss; birk, verzeichniss v, lXXiv, št. 797; mdcX, 364s, št. 1094. Ce bi se leopold ne držal pogodbenih dolocil, bi mu lahko stanovi odrekli pokoršcino. s tem zacasno razdeljene v tri skupine. odbor predstavnikov stanov, ki je posredoval v sporu, je poleg tega dolocil, da se skrbništvo nad albrehtom iztece z njegovim 14. le-tom, torej aprila 1411. stanovsko posredovanje ni povsem ustavilo nemirov v avstriji.184 stvari so se umirile šele leta 1411, ko sta se po leopoldovi smrti ernest in Friderik iv. o posesti leopoldinske linije dogovorila, da prvi dobi še koroško in kranjsko, drugemu pa je ostala tirolska s Prednjimi deželami.185 Pod ernestom železnim so se tako Štajerska, koroška in kranjska »za vedno« zdru­žile v notranjeavstrijsko deželno skupino pod enim vladarjem. Poleg te sta se dokoncno utrdili še dve skupini habsburških dežel: albertinska nižja avstrija (vojvodina avstrija nad in pod anižo) ter Gornja avstrija (tirolska s vorarlberškimi gospostvi in Prednjimi deželami). Po smrti albrehta ii. so torej kranjski vladali ti habsburžani: rudolf iv. 1358–1365, albreht iii. in leopold iii. skupaj 1365–1379, leopold iii. 1379–1386, al­breht iii. 1386–1395, viljem 1395–1406 (1402–1404 skupaj z ernestom), leopold iv. 1406–1411, ernest železni 1411–1424, Friderik iv. 1424–1435 (kot skrbnik ernestovih sinov), Friderik v.(iii.) 1435–1493, maksimilijan i. (1493–1519). v predstavljenih hišnih in delilnih pogodbah (vendar ne vseh!) gre za pritegnitev višjega plemstva in v redkih primerih tudi mest186k habsburškim pravnim aktom zasebne narave. na dolocen nacin lahko govorimo o aplikaciji dolocil statuta in favorem princi­pum in plemiških privilegijev, ceprav ni šlo za deželne zadeve oziroma zakonodajo v ož­jem pomenu. deželni knezi so iskali le garancijo za svoje pocetje, nikakor pa niso bili v sodelovanje omenjenih skupin ali celo sovladanje s stanovi prisiljeni.187izjema so morda dogodki iz prvega desetletja 15. stoletja, pa še ti so bili omejeni bolj ali manj na avstrijo. Prav tako so gospodje radi sodelovali, saj je to navzven delovalo prestižno, hkrati pa ni poseglo v njihovo premoženje. iz doslej povedanega ni težko skleniti, da luschinov (in še manj kronesov) model zacetne faze oblikovanja štajerskih in avstrijskih deželnih stanov v glavnem ne vzdrži resne kritike. Prežet je z vonjem konstitucionalizma 19. stoletja in išce stanove tam, kjer jih ni moglo biti. Govoriti o obstoju deželnih stanov v 13. in tudi še 14. stoletju je nesmiselno že za Štajersko in avstrijo, da koroške in kranjske sploh ne omenjamo. brez dvoma drži, da se je knez v posameznih zadevah posvetoval s clani dvornega sveta ter z meliores et maiores, ki so se udeležili sodnega zborovanja pod njegovim predsedstvom ali so bili po nakljucju v njegovi bližini. navzocnost le-teh je podkrepila knezovo odlo-citev in ji dala vecjo veljavo. seznami pric deželnoknežjih listin lahko veliko povedo o tem, kdo so bili najvplivnejši knezovi svetovalci in iz katerih dežel, nikakor pa ne gre v njih iskati sestave deželnih stanov. kako naj uporabljamo sintagmo deželni stanovi, ce se v njej skrivajo le posamezni veliki gospodje, o odlocilnem in najštevilcnejšem jedru klasicnih deželnih stanov – vitezih in oprodah – pa ni tako rekoc niti sledu? kje so pre­lati, kje mesta in trgi? za zgodnje oblike organiziranega sodelovanja pri deželnoknežjih odlocitvah moramo uporabljati druge, manj zavajajoce izraze. o deželnih stanovih, ka­terih osnovna pojavna oblika so bili deželni zbori, na katerih so razpravljali predvsem o davkih, prispevku suverenih, formalno davkov prostih slojev deželnega prebivalstva, seveda še ne moremo govoriti. 184 Prim.: krones, bericht, 98s; krones, landesfürst, 29ss, 230ss. 185 za dogajanje v prvem desetletju 15. stoletja glej: hellblinG, Österreichische verfassungs- und verwaltungsgeschichte, 73s; niederstÄtter, herrschaft Österreich, 194ss; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 142s, 238ss; hÖdl, habsburg und Öster­ reich, 149ss; lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 125s, 209. 186 mesta na splošno srecamo na primer v habsburških hišnih pogodbah iz let 1364 in 1404, februarja 1364 pa so tudi koroški Št. vid, celovec in ljubljana prisegli spoštovanje dedne pogodbe med cesarjem karlom iv. luksemburškim in avstrijskimi vojvodami (Gzl vii/36; FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens i, 433). 187 Prim. brUnner, land und herrschaft, 428s. v nasprotju z vecino razlag predzgodovine deželnih stanov, ki temeljijo na iskanju zacetkov sovladanja oziroma sodelovanja pri knezovih odlocitvah, je za vilfana izvorno bistvo deželnih stanov avtonomija, ki sloni na deželni veci. Poznejši deželni zbor izvira iz davcne prostosti plemstva in ne iz (pravice do) sovladanja.188 v okviru dolocil hišnih redov in drugih vladarskih aktov so bili za sodelovanje pri vzdrževanju reda in enotno­sti oziroma (pogojno receno) za sovladanje predvideni le redki predstavniki najvišjega plemstva, nikoli pa splošna plemiška korporacija. Glavni razlog za nastanek stanov je bil po vilfanu obojestranski interes deželnega kneza in deželnega plemstva. Prvi je želel pod svojo oblastjo združiti vse plemstvo svojega ozemlja, plemstvo je hotelo dobiti širši organ za urejanje spornih zadev.189tak organ je bila denimo deželna veca (placitum pro-vinciale, landtaiding) kot zbor vsega deželnega plemstva pod predsedstvom deželnega kneza ali njegovega predstavnika. od drugih vec v deželi se ta razlikuje v tem, da so ji pripadali privilegirani sloji. v nasprotju s poznejšimi deželnimi zbori na deželni veci ni šlo niti za pogajanja med knezom in stanovi niti za politicno soodlocanje, ampak za avtonomen organ deželnega plemstva.190 zborovanje vseh pripadnikov dolocene skupi­ne (veca) ali vsaj njenega odlocilnega dela je navadno fungiralo kot sodna instanca za njene clane, neodvisno od tega lahko tudi kot posvetovalni organ njenega gospoda, ce ga je zato sklical. Udeleženci takih posvetovalnih sestankov so bili navadno višji plemici; izbiral jih je sklicatelj posvetovanj.191 dvorna veca (hoftaiding) je bila v dobi teritorialnih zemljiških gospostev zbor fev­dno ali osebno odvisnega plemstva nekega gospoda; to plemstvo je razpravljalo in sodilo v sporih v zvezi s fevdi. Ce je gospodu uspelo iz njegovega ozemlja ustvariti deželo in postati deželni gospod, se je dvorna veca zlila z deželno oziroma sta se razlikovali le še po tem, da so pred deželnoknežjo dvorno veco obravnavali deželne fevde, pred deželno pa druge splošne zadeve. isti organ, ki je bil nosilec srednjeveške stanovske avtonomije pod predsedstvom deželnega kneza ali njegovega zastopnika, je lahko imel dve imeni. Clanstvo v obeh vecah se je vedno bolj ujemalo, zato sta se po sredi 14. stoletja postopno združili v deželno ograjno sodišce.192 kranjska deželnoknežja dvorna veca v ljubljani se v 14. stoletju neposredno omenja le enkrat, leta 1350.193 ime dvorna veca pa se je ohranilo tudi še v 15. in 16. stoletju. Ceprav se ograjno sodišce in dvorna veca v listinah pojavljata kot dve loceni sodni instanci, se kompetence obeh križajo.194 Poleg sodne je dvorna veca v 16. stoletju (spet) pridobila tudi posvetovalno funkcijo. najodlicnejši in ljubljani najbližji predstavniki kranjskih stanov so se na zborovanjih s tem imenom zbrali v posebno nujnih primerih, ko zaradi hitrega ukrepanja ni bilo mogoce sklicati deželnega zbora.195 med predhodniki deželnega zbora 15. stoletja lahko torej omenimo dvorno in deželno veco, kolikor sta fungirali kot posvetovalni in ne sodni organ. Pomembna razlika je, da 188 vilFan, rechtsgeschichte, 136. 189 vilFan, Pravna zgodovina, 204. 190 Prav tam, 204s. 191 vilFan, deželni stanovi, 312s. 192 vilFan, Pravna zgodovina, 205; vilFan, rechtsgeschichte, 139; d. kos, imago iustitiae, 37. 193 d. kos, imago iustitiae, 37. 194 mell, Grundriß, 206s. vzvezi s tem je zelo zanimiva listina, ki jo je 13. septembra 1456 kot predsedujoci metliškemu ograjnemu sodišcu izstavil baltazar liechtenberg, glavar tedaj še celjske metliške grofije. Pleterskemu priorju hilariju je namrec v prvem naroku v desetinskem sporu z nikolajem kozjakerjem za uveljavljanje njegovih pravic ain tag ertailt zu den nagstn hoftaidingn zu dem andern tag (as1063, zl, št. 657, 1456 september 13., metlika). »dvorna veca« lahko tu pomeni le naslednje zasedanje ograjnega sodišca. najbrž je le drugo ime za dvorno pravdo (hofrecht), ki je bila v okviru ograjnega sodišca pristojna za posestne spore. Prim.: landtagsakten ii, 9, št. 80; krones, vorarbeiten (1869), 71, št. 19a; komatar, schloßarchiv, 182, št. 316; vilFan, Pravna zgodovina, 205s; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 393. 195 dsksi, Xvii. vec o tem na str. 190s. je bila deželna/dvorna veca redni, na dolocene case vezan in v prvi vrsti sodni organ,196 deželne zbore pa je skliceval knez po potrebi in niso imeli sodnih kompetenc. deželna veca se je od zbora razlikovala tudi v tem, da plemstvo na njej ni obcutneje soodlocalo o deželnih zadevah.197 bližnji predhodnik deželnega zbora je bila dedna poklonitev (dedni poklon). to je bil svojevrstni deželni zbor, ki ga srecujemo še pozno v novi vek. na poklonitvi so vodilne skupine v deželi prisegle zvestobo novemu deželnemu knezu, ta pa jim je zagotovil, da bo spoštoval deželne privilegije, ki so bili v osnovi privilegiji deželnega plemstva. na podlagi privilegija iz leta 1277 se je uveljavilo nacelo, da mora novi knez priseci pred stanovi. dedna poklonitev je bila najslovesnejša oblika stika plemstva oziroma stanov z deželnim knezom ter hkrati priložnost za posvetovanje in sklepanje o splošnih deželnih zadevah. o dednih poklonitvah bomo vec govorili v poglavju o vrstah stanovskih zbo­rovanj. tam bodo nanizane tudi dedne poklonitve od leta 1414 dalje, zato tu naštejmo le (nekatere neklasicne, nekatere domnevne) poklonitve iz obdobja stanovske predzgo­dovine. • 1269, november 2.–1270, zacetek leta; vec priseg zvestobe Filipu spanheimu, »ki je pravi dedic in [kranjski] deželni knez«.198 • 1276, september–november, dunaj; poklonitev avstrijcev, Štajercev, korošcev in kranjcev kralju rudolfu habsburškemu.199 • ? 1279, jesen, judenburg; poklonitev kranjcev in korošcev kralju rudolfu.200 • 1335, konec junija, ljubljana; verjetna dedna poklonitev vojvodu otonu.201 196 od srede 14. stoletja naprej se za avtonomni sodni organ deželnega plemstva uveljavlja izraz ograjno sodišce. Prim.: WUtte, zur Geschichte, 20; PircheGGer, Geschichte der steiermark ii, 154s. 197 mell, Grundriß, 118s, 126; vilFan, Pravni znacaj, 210; lUschin, anfänge, 430. tudi krones, vorarbeiten (1865), 36s, se je zavedal, da je osnovna funkcija deželne vece sodna, to pa naj bi ne izkljucevalo možnosti, »daß neben rechtssachen auch Geschäfte politischer natur erledigt wurden«. 198 mdc v, 1ss, št. 1, 3, 5; komac, od mejne grofije do dežele, 224ss; levec, landhandfesten, 252s. Prisege gredo v kontekst zacetka boja za koroško in kranjsko med Filipom, »naravnim« dedicem – bratom pokojnega vojvode Ulrika spanheima, in pogodbenim dedicem, ceškim kraljem otokarjem, ki je do konca leta 1270 z vojaško intervencijo prevladal v obeh deželah. Prisege kranjskega plem­stva kažejo, da je bilo to povecini naklonjeno Filipu, bolj vprašljivo pa je, ali je bil Filip pri teh prisegah navzoc. 199 seemüller, ottokars Österreichische reimchronik 1, 189, verzi 14270ss: … die Wiennaer buten im ir eit / und die herren algelîch / von Stîre und von Ôsterrîch, / sam tâten si gemeine / von Kernden und von Kreine, / getriulich ze dienen … rudolf seveda ni bil kranjski deželni knez, pac pa je imel odlocilno besedo v boju med otokarjem Premyslom in Filipom spanheimom. konec februarja 1275 je sporocil grofom, baronom, plemenitim, ministerialom in vazalom na koroškem, kranjskem in v marki, da je omenjene dežele podelil v fevd vojvodu Filipu spanheimu (mdcv, 113s, št. 166). 24. septembra naslednjega leta je koroškemu in kranjskemu plemstvu narocil, naj uboga zakonitega vojvodo Filipa (mdcv, 143, št. 217). toda že nekaj dni prej (19. septembra) so nekateri štajerski in koroški ministeriali, med katerimi pa najdemo tudi viljema in henrika svibenska, v reunu kot vazali kraljestva prisegli zvestobo kralju rudolfu (schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 105s, št. 51). ocitno že potem, a pred 3. decembrom, ko je rudolf izdal deželni mir za avstrijo, Štajersko, koroško in kranjsko, se mu je na dunaju poklonilo tudi plemstvo teh dežel. Prim. tudi: levec, landhandfesten, 254; komac, od mejne grofije do dežele, 232. 200 seemüller, ottokars Österreichische reimchronik 1, 249, verzi 18779ss; levec, landhandfesten, 255. 201 oton veseli se je kmalu potem, ko sta z bratom albrehtom dobila koroško v fevd in ko jima je po izumrtju majnhardincev de facto pripadla kranjska, podal najprej na kranjsko. 24. junija 1335 se je v ljubljani sešel z oglejskim patriarhom bertrandom in z njim v imenu obeh bratov sklenil vojaško zvezo (cksl, 1335 junij 24., ljubljana?). ta dogodek je bil tudi izjemna priložnost za sprejem dednega poklona, saj je bil prehod kranjske pod drugo dinastijo sveže dejstvo, za tako razlago pa najbrž govori tudi to, da se je oton takoj potem odpravil na koroško in tam sprejel poklonitev tamkajšnjega plemstva ter se dal 2. julija ustoliciti na knežjem kamnu; to je ovekovecil janez vetrinjski. Glej: GraFenaUer, Ustolicevanje, 103ss; niederstÄtter, herrschaft Österreich, 137. tako rekoc neverjetna pa je trditev, da je oton 4. julija 1336 »sprejel v Šentvidu pri sticni poklonstvo kranjskega plemstva« in zapovedal, da morajo vsi hišni posestniki v ljubljani prispevati za utrditev mesta (FabjanCiC, ljubljanski sodniki 1, 68). oton je tega dne res dolocil, da mora vsakdo, ki kupi hišo v ljubljani, skupaj z mešcani placevati davke in opravljati druge mešcanske dolžnosti (te tudi takrat, ko je sicer davkov s privilegijem oprošcen), vendar iz listine nikakor ne moremo povzeti, da je bila izstavljena v Šentvidu pri sticni. kraj izstavitve – Sand Veyt – je brez dvoma koroško glavno mesto Št. vid ob Glini (glej Gzl iii/2). to potrjuje tudi listina iz februarja 1360, v kateri je rudolf iv. narocil kranjskemu glavarju, naj odpravi nedeljski sejem v Šentvidu pri sticni, ker škoduje kranjskim mestom in trgom terdeželnoknežjim mitnicam. dolenjski Šentvid je bil tu oznacen povsem nedvoumno – Sand Veit an der March (Gzliii/4). • ? 1338, zadnja tretjina avgusta, ljubljana; poklonitev vojvodu albrehtu ii.202 • 1360, konec marca–zacetek aprila, ljubljana; možna dedna poklonitev vojvodu ru­dolfu iv.203 • 1370, oktober 29.–november 1., ljubljana; verjetna dedna poklonitev vojvodoma albrehtu iii. in leopoldu iii.204 • 1374, marec 26.–30., ljubljana, albreht iii. sprejme dedno poklonitev plemstva iz marke in metlike (morda tudi istre).205 • 1374, julij 5.–11., ljubljana; leopold iii. sprejme dedno poklonitev plemstva iz mar-ke in metlike (verjetno tudi istre).206 • 1396, zacetek novembra, ljubljana; dedna poklonitev vojvodu viljemu.207 temeljno izhodišce raziskave je, da lahko o kolikor toliko izoblikovanih deželnih stanovih govorimo šele, ko so se zaceli deželani (v prvi fazi lahko še brez sodelovanja prelatov in mest) na podlagi davcne prostosti dobivati na deželnih zborih, ki v nasprotju z deželno oziroma dvorno veco ali ograjnim sodišcem niso bili redno stanovsko (plemi­ško) zborovanje, ter na knezov predlog odobravati – posplošeno receno – izredne financ­ne in obrambno-vojaške usluge. Cas pred pojavom bolj ali manj stalnih deželnih zborov 202 albreht ii. je bil v ljubljani dokumentirano 23. in 29. avgusta, ko je potrdil privilegija velesovskega oziroma mekinjskega sa­mostana (as 1063, zl, št. 104, 1338 avgust 23., ljubljana; št. 5055, 1338 avgust 29., ljubljana). morda je bil albrehtov obisk kranjske »prestolnice« tri leta po prevzemu oblasti namenjen tudi sprejemu dednega poklona, ceprav za to nimamo neposrednega dokaza. Prim.: radics, herzog rudolf iv., 101; FabjanCiC, ljubljanski sodniki 1, 68. argument proti pa je dejstvo, da je oton poklon kranjcev (verjetno) sprejel že tri leta prej in da je to najbrž podobno kot sklenitev zavezništva s patriarhom in dedno poklonitev na koroškem opravil v imenu obeh bratov. 203 vojvoda rudolf se je v spremstvu vec kot 40 najuglednejših predstavnikov vzhodnoalpskih dežel (med njimi so bili oglejski patriarh, salzburški, freisinški, passauski, krški, sekavski, lavantinski in chiemseejski (nad)škof, vec grofov, mdr. goriška grofa majnhard in henrik, ortenburški grof oto, celjska herman i. in Ulrik i., nosilci dvornih služb (dvorni maršal, tocaj, komornik, stolnik, kuhar …), glavarji avstrije nad anižo, Štajerske, koroške in kranjske) v ljubljani mudil med 27. marcem in 4. aprilom. ker je v tem casu potrdil nekaj privilegijev samostanov in plemiških rodbin – prim. mdr.: PetteneGG, Urkunden, 352, št. 1343; arnold, doza-regesten ii, 643, št. 2066; komatar, copialbuch, 60ss, št. 47; komatar, schloßarchiv, 37, št. 127; cksl, 1360 april 1., ljubljana – se je v literaturi uveljavilo prepricanje, da je rudolf tedaj sprejel poklonitev cerkvene in posvetne gosposke, dedno poklonitev kranjcev oziroma celo, da so se mu deželni stanovi slovesno poklonili (radics, herzog rudolf iv., 102; milkoWicz, klöster in krain, 58; mlinariC, stiška opatija, 146s; mlinariC, kartuzija bistra, 67s; FabjanCiC, ljubljanski sodniki 1, 87; kosi, Potujoci srednji vek, 127). Glede na pomembnost dogodka – prihoda toliko imenitnikov z deželnim knezom na celu - ki ga nekateri poimenujejo kar ljubljanski oziroma knežji kongres, je gotovo, da se je v ljubljani zbralo precej cerkvenega in svetnega plemstva; to dokazujejo njim namenjeni privilegiji. dedna poklonitev je potemtakem povsem mogoca, ceprav neposrednega dokaza nimamo. 204 cksl, 1370 november 1., ljubljana; Gzl iii/9, 10; vilFan, zgodovina ljubljane, 93; lackner, hof und herrschaft, 348, 358; radics, herzog rudolf iv., 106; FabjanCiC, ljubljanski sodniki 1, 94. verjetnost, da sta brata na prelomu mesecev oktobra in novembra v ljubljani skupaj sprejela kranjsko dedno poklonitev, je toliko vecja, ker vemo, da sta to spomladi istega leta storila na tirolskem (lackner, hof und herrschaft, 18). 205 as 1063, zl, št. 220, 1374 marec 26., ljubljana; levec, landhandfesten, 285, št. 4; 300s, št. 4; komatar, copialbuch, 65, št. 61; lackner, hof und herrschaft, 19, 349. 206 as 1063, zl, št. 222, 1374 julij 6., ljubljana; št. 223, 1374 julij 7., ljubljana; komatar, copialbuch, 66, št. 62 (z napacnim datiranjem); levec, landhandfesten, 285, št. 5; lackner, hof und herrschaft, 19, 360. valvasor, ehre X, 256, 258; Xi, 710, je porocal, da sta prišla oba vojvoda obakrat (1370 in 1374) skupaj v ljubljano, to pa ne drži; v letu 1374 so bile razprtije med njima ocitno že pregloboke. valvasor tudi pravi, da sta brata julija 1374 v ljubljani osebno sprejela poklonitev stanov kranjske, slovenske marke, metlike in istre ter potem potrdila deželne privilegije. v resnici sta loceno, marca in julija, potrdila samo privilegije goriškega plemstva iz dolenjske in bele krajine ter (vsaj leopold) tudi istre, nikakor pa ne privilegija za ožjo kranjsko. Glede na to in ob upoštevanju sku­pnega obiska v letu 1370 menimo, da sta brata tega leta sprejela le poklonitve plemstva pridobljenih goriških posesti. tako kot pri vecini naštetih poklonitev ne poznamo neposredne omembe le-te. (starejša) literatura je povzela valvasorja: radics, herzog rudolf iv., 106; radics, krainische landschaft, 91; FabjanCiC, ljubljanski sodniki 1, 95. 207 viljem je svoje »poklonitveno potovanje« nastopil dobro leto po prevzemu oblasti. zdunaja je sredi oktobra odšel proti Gradcu, kjer se je zadržal nekaj dni in se potem prek lipnice in maribora podal na kranjsko. v ljubljani je bil vsaj 5. novembra, ko je potrdil privilegij nemškega viteškega reda in izdal dve listini za bistriško kartuzijo (Gzl iX/44; komatar, copialbuch, 67, št. 68s). tri dni pozneje je bil v Škofji loki, 13. novembra pa že v Št. vidu na koroškem, kjer je tudi v imenu svojih bratov in bratranca sprejel poklonitev koroških gospodov, vitezov, oprod in deželanov, ob tem pa izstavil posebno zašcitno pismo, ker se ni dal ustoliciti po starem obicaju (mdc X, 325, št. 1026; krones, Urkunden, 101, št. 373). Prim. tudi: lackner, hof und herrschaft, 205s, 370; FabjanCiC, ljubljanski sodniki 1, 100. slika 13: (nad)vojvoda ernest železni (1402–1424). ÖNB Wien, Bild­archiv, PORT_ 00045663_01. PredzGodovina deželnih stanov smo (in bomo) zato obravnavali kot predzgodovino deželnih stanov. deželnostanovska ureditev se je v svoji izobliko­vani formi pojavila šele takrat, ko se je krog »stanov« od posameznih deželskih gospodov razširil na viteze in oprode, prelate ter mesta in trge. takrat torej, ko se je iz teh skupin oblikovala posebna sfera, dežela v ožjem pomenu besede (landschaft), ki jo je dežel­ni knez priznaval in od nje v dobro celotne dežele zahteval nasvet in pomoc. v14. stoletju je bilo ome­jevanje knežje deželne suverenosti (landeshoheit) komajda zaznati, vrh tega so bili ti pojavi omejeni na avstrijo in Štajersko. osodelovanju stanov v deželni oblastni strukturi ne smemo govoriti. deželni knez v to še ni bil prisiljen, saj mu še ni bilo treba obdav-citi stanovske sfere. do nje se je zato lahko obnašal precej bolj neodvisno kot pozneje, ko mu dohodki iz komornega premoženja za vzdrževanje dvora, upra­ve in zlasti vojaško-obrambnega sistema niso vec zadošcali. na Štajerskem in v avstriji je bilo tako od zacetka 15. stoletja naprej.208 videli smo, kako so posamezni »stanovi«, zlasti deželski gospodje, kot garanti in sopecatniki sodelo­vali pri hišnih redih oziroma pogodbah (1355, 1364), sporazum med vojvodo rudolfom iv. in avstrijskimi »stanovi« o izterjavi davka na pijace (»Ungelt«) leta 1359 pa naj bi bil sklenjen celo na ainem gemainem und offenn gesprech mit allen lantherren, rittern und chnechten in Oesterreich, die darczue gehorten und ze rechten zeiten berueft wurden, nach ir aller ainhellem und gemainem rate.209kljub temu nato v tridesetih letih vladanja albrehta iii. tudi v avstriji ni bilo zaznati stanovskega sovladanja. Pri delitvah dežel so bili v tem casu pomembnejši deželnoknežji svétniki in uradniki. že kmalu po albrehtovi smrti – januarja 1397 – je bil na dunaju prvi dokumen­tirani deželni zbor, ki je imel morda znacaj meddeželnega zbora vseh habsburških dežel z izjemo tirolske, potem pa so deželni zbori v avstriji postali dokaj redni.210 tudi v zvezi s kranjsko ne more biti pomislekov. za zdaj naj nam bodo groba meja med predzgodovino in zgodovino kranjskih deželnih stanov prva leta samostojne vlade ernesta železnega, torej drugo desetletje 15. stoletja. Pred tem obdobjem o kolikor toliko izoblikovanih stanovih niti slucajno ne moremo govoriti in zato razen v izjemnih prime-rih ne bomo uporabljali pojmov deželni stanovi in deželni zbori. 208 mell, Grundriß, 108, 153. 209 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 191ss, št. 103. 210 lackner, hof und herrschaft, 41s. Poimenovanja stanovske korPoracije (Poglavje iz historicne terminologije) V prvi cetrtini 16. stoletja, ko so kranjski deželni sta­novi dobili svojo bolj ali manj dokoncno strukturo in so v polni meri funkcionirali, se je v pooblastilih komisarjem, instrukcijah, odškodninskih pismih in drugih stanovom namenjenih deželnoknežjih dokumentih ponujal pester nabor izrazov, s katerimi se je knez obracal na kranjsko stanovsko korporacijo. navadno neimenovani, za splošno kratico »n.« (nomen) skriti posamezniki, so bili knezu precastiti (erwirdig), castivredni (ersam), duhovski (geistlich), pobožni (andechtig), plemeniti (edl), dragi (lieb) in zvesti (getrew) pripadniki naših deželnih stanov naše kneževine Kranjske (vnser landtschafft … vnsers furstenthumbs Crain).1takih in podobnih titul je iz prvih desetletij 16. stoletja še precej; navajamo le nekatere najznacilnejše, pri tem pa moramo opomniti, da prav vse niso nastale v knežji pisarni, ampak tudi na kakem kranjskem gradu.2 Poleg navedenih pridevkov najdemo še hochwirdig, blagorodni (wolgeborn), hrabri ali srcni (gestrenng), preudarni (fursichtig), modri (weys), stanovitni oziroma neuklonljivi (vesst), dobrohotni (gunstig). namesto izraza landschafft oziroma poleg njega srecamo tudi sten(n)den.3lep primer gostobesednega naslova je iz pisma jurija ecka, ki se poleti 1520 ni mogel udele­žiti deželnega zbora in se je zato opravicil den hochwirdigen, erwirdigen, wollgebornen, edln, gestrengen, vestn, ersamen, fursichtigen vnd weisn n. denen von prellätn, herrn, rittern vnd khnechtn ainer ersamen gemäinen landtschafft in Crain, meinen genadigen vnd genstigen, lieben herrn vnd freundten.4Cakata nas natancnejša analiza in opredelitev pojmov (gemainer) landschaft, landleute, adl, partei in stand/stenden. 1 as1063, zl, št. 1077, 1509 junij 5., störzingen. Pol stoletja prej je cesar Friderik iii. še varceval z besedami. kredencial iz julija 1457, domnevno najstarejši ohranjeni kranjski stanovski spis, je bil namenjen le vnsern lieben getrewn der lanndschafft in Krain (as 2, dski, šk. 848, ovoj landesfreiheiten, št. 7). 2 Glej npr.: as2, dski, šk. 848, ovoj landesfreiheiten, št. 17, 19, 23; šk. 408 (fasc. 281), 219s; šk. 314 (fasc. 211), št. 11, 20, 29, 48, 52; dsks i, 4, št. 3; 8s, št. 9; 11s, št. 12; 19, št. 18; 27ss, št. 25, 27; 52s, št. 42; 58, št. 49; 66, št. 54; 76, št. 61; 80s, št. 63; 111ss, št. 90, 92; 145, št. 113; dsksii, 208, št. 157; 216s, št. 166; 221s, št. 171. 3 as 2, dsk i, šk. 848, št. 15 (allen stenden vnserr landschaft vnsers furstentumbs Crain), št. 25 (allen stennden gemainlich vnnserer lanndtschafft vnnsers furstenthumb Crain); šk. 314 (fasc. 211), št. 9 (gemeinen stennden vnnsers furstentumbs Crain), št. 36 (allen stennden sament vnnd sonnderlich vnnsers furstenthumbs Crain), št. 41 (allen stennden gemainklich vnserer lanndschaft vnnsers furstenthumbs Crayn); podobno še št. 44, 63, 91, 102; dsks i, 7s, št. 9 (den dreyen stenden unserer landschaft); 12ss, št. 13; 76, št. 61; 113ss, št. 92ss; dsks ii, 208, št. 157. 4 as 2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 94; glej tudi šk. 314 (fasc. 211), št. 52, 79. landschaFt za izhodišce lahko pogledamo v slovarje srednjevisoke oziroma starejše nemšcine. za besedo landschaft/lantschaft med drugimi najdemo te pomene:5 pokrajina, krajina, pro-vinca, regija, teritorij, okoliš, dežela, in koncno tudi prebivalci dežele oziroma teritori-ja,6 zastopniki teritorija ali dežele, skupnost odlicnikov, skupnost deželskih gospodov, skupnost stanov neke dežele. zanimajo nas seveda predvsem historicni pomeni besede »landschaft«, ki je najpogostejši izraz za deželnostanovsko korporacijo. Poskus razlage pojma »landschaft« nas vodi v mocvirje nejasnosti, saj se je v 15. stoletju pojavljal v številnih kontekstih, pri tem pa pogosto ne moremo zanesljivo reci, kaj ta tęrmin v konkretnem primeru obsega. Lantschaft lahko kot skupnost (avstrijskih) gospodov, vitezov in oprod razumemo že v listini, s katero je vojvoda viljem januarja 1406 potrdil pravice plemstva, združenega v zvezi spenca z zvezdo (heafftel mit stern).7 Podoben pomen besede landschaft dokazujeta proti husitom in turkom naperjeni obo­rožitveni red za Štajersko, koroško in kranjsko iz leta 14238 ter tri leta mlajši deželni vojaški sklic albrehta v. za avstrijo.9da gre v prvi vrsti za plemstvo oziroma samo zanj, potrjujejo še nekateri primeri.10 Posebej zanimiva je formulacija iz ernestove potrditve koroškega plemiškega privilegija leta 1414, ki je bila namenjena unser dyenstherrn, rit­ter, knecht und die gancz landschaft.11 vskoraj enaki dikciji se je potem ponovila v neiz­stavljeni kranjski zlati buli leta 1444 in izstavljeni leta 1460 ter še ob koncu stoletja.12 Po drugi strani nam dokumenti, ki se dotikajo (tudi) kranjskih deželnih stanov, ne­dvomno dokazujejo, da je »landschaft« od štiridesetih let 15. stoletja pogosto vkljuceval tudi prelate.13 nekaj je primerov, v katerih ostaja obseg izraza »landschaft« nejasen in bi lahko zajemal samo plemstvo ali pa kar vse štiri stanove.14 zdi se, da je za to razlago v doloceni meri povedna sintagma gemaine landschaft.15 zelo dolocni so redki izrazi 5 leXer, mittelhochdeutsches handwörterbuch; müller - zarncke, mittelhochdeutsches Wörterbuch, bd. 1, 936; deutsches Wörterbuch von jacob Grimm und Wilhelm Grimm, bd. 12, 131ss. 6 npr. mdciX, 60, št. 210. 7 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 296, št. 157. 8 landtagsakten i, 58, št. 12. 9 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 323ss, št. 173. zdi se, da so bili v avstriji v tem okviru mišljeni tudi že prelati. 10 mdc Xi, 82ss, št. 203; chmel, materialien ii, 267. 11 mdc X, 381, št. 1151. Pod gancz landschaft bi še najlaže videli drugo ime za poprej jasno razclenjeno plemiško korporacijo, ki ji je bila listina namenjena, ter njene posesti. 12 as920, osebni fond levec vladimir, fasc. 4; as1063, zl, št. 691, 1460 november 25., dunaj; št. 907, 1494 januar 10., dunaj; mdc Xi, 275, št. 692. 13 landtagsakten i, 79s, št. 26; 88, št. 34; 116, št. 50; krones, vorarbeiten (1865), 104. 14 as 1063, zl, št. 4544, 1452 marec 19., dunaj; landtagsakten ii, 48, št. 112; 120, št. 146; krones, vorarbeiten (1865), 82, 95. 15 stla, aUr, nr. 6670, 1458 maj 16.; nr. 9948, 1499 november 21., Gradec (prepis); schWind- doPsch, ausgewählte Urkun- den, 401, št. 210; 410s, št. 221; landtagsakten ii, 20, št. 89; 49, št. 113; 57, št. 118; 60s, št. 119s; 143, št. 162; 160s, št. 175s; 167; mdcXi, 168, št. 422; 219ss, št. 550a; 229, št. 570s; Gzmvii/110; krones, nachträge, 98; krones, Quellenmässige beiträge, 35; chmel, tipa (gemaine) landschaft aus/von den vier stennden in vier stennden der lanndschaft, ki so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih 15. stoletja v uporabi v obeh avstrijah ter v prednjeavstrijskih deželah.16 koroški kronist jakob Unrest je v »landschaft« najveckrat vkljucil vse stanove,17 lahko je izpustil mesta in trge18 ter tudi prelate,19 poznal pa je še druge pomene.20 Ceprav je danes obicajni pomen (prevod) besede »landschaft« pokrajina oziroma krajina, ne drži schubertova trditev, da se je ta pomen ustalil šele v poznem 18. stoletju.21 njen »nepoliticni« pomen poznajo slovarji srednjeveške nemšcine (prim op. 5), prav tako je denimo valvasor »landschaft« razumel tudi kot pokrajino.22 Pojma »landschaft« nikakor ne smemo enaciti z deželo kot pravno-teritorialno eno-to. že privilegij o izboljšanju kranjskega grba iz leta 1463 je v tem smislu nedvoumen. Friderik iii. je takrat za zasluge poimensko naštetih kranjskih plemicev die gnad getan vnd vnserr gemainen lanndtschafft in Krain die wappen vnd klainat desselben vnsers furstentumbs … gepessert … daz sy die obberurtten vnser lanndtschafft vnsers fursten­tumbs Krain die obberurt wappen mit irer pessrung an irrung vnd hindernuss berutlich nutzen prauchen lassen …23 Lanndtschafft je bil v tem primeru le tisti del dežele, ki so ga predstavljali, se pravi posedovali našteti plemici in njihovi neimenovani kolegi. otto brunner je razliko natancno definiral. »landschaft« v nobenem primeru ne pomeni de­žele v navadnem pomenu. kdeželi namrec sodi tudi neposredna deželnoknežja oblastna sfera, to so njegovo komorno premoženje, njegova zemljiška gospostva. enoznacen pa tudi ni pojem tiste »landschaft«, ki jo srecujemo v zvezi z deželnimi zbori. v ožjem smislu lahko ta pomeni samo plemiška stanova, torej gospode ter viteze in oprode, ki so kot korporacija nastopali pri dednih poklonitvah in ograjnem sodišcu. vtem primeru so prelati in mesta del komornega premoženja ter ne sodijo v »landschaft«, temvec »landesherrschaft«. razširitevpojma»landschaft«naprelateinmesta –obojisodelko­mornega premoženja v širšem smislu – je rezultat procesa oblikovanja deželnostanovske korporacije oziroma vkljucitve v stanovsko sfero, v kateri pa se niti prelati niti mesta ni­koli niso povsem znebili etikete komornosti.24 na takem razumevanju sloni znamenita in za premalo pozornega bralca sporna brunnerjeva trditev, da stanovi ne »predstavljajo« dežele,temvecdežela»so«.25 Formulacijajekorektna:»indemsichlandesherr und land-leute miteinander verhandelnd gegenübertreten, wird die landschaft zum land. das Wort erhält damit einen neuen, engeren sinn; es bezeichnet das land, soweit es nicht zur engeren herrschaftssphäre, zum 'kammergut' des landesherrn gehört.«26vigri sta torej actenstücke und briefe 3,381; chmel, materialien i/2, 357; ii, 144s, 343ss, 358s. neprepricljivo je razmišljanje konrada moltkeja, ki ob sklicevanju na enega od obrobnih in nejasnih pomenov besede »gemein« pri Grimmu trdi, da »gemein« v povezavi z »landschaft« ne pomeni »skupen, ves, vsezajemajoc«, kot so navadne razlage v slovarjih srednjevisoke nemšcine, temvec »zbran«. »Gemeine land- schaft« so torej po njegovem zbrani stanovi in ne vsi stanovi oziroma kurije. moltke, siegmund von dietrichstein, 93. tezo, da so z »gemeine landschaft« mišljeni vsi štirje stanovi, zagovarjajo mdr.: WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 177; mell, Grundriß, 124; carsten, Princes and Parliaments, 353. 16 chmel, actenstücke und briefe 2, 551s; chmel, actenstücke und briefe 3, 316; chmel, materialien ii, 343, 346; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 417, št. 225. 17 Unrest, Österreichische chronik, 107 (mit der lanndtschafft, preleten, lanndtlewten und von stetten), 132, 138s. 18 Prav tam, 231. 19 Prav tam, 143, 20 Prav tam, 27, 52, 149, 172. v vseh štirih primerih gre verjetno za stanovsko vojsko. 21 schUbert, Fürstliche herrschaft, 42; schUbert, der rätselhafte begriff, 15. 22 Prim. valvasor, ehre Xii, 98; Xv, 316, 329. kadar je z »landschaft« oznaceval kranjsko stanovsko korporacijo, ji je kronist navadno pritaknil pridevnik »löblich« (hvalevreden). 23 as 1063, zl, št. 716, 1463 januar 12., dunajsko novo mesto. 24 brUnner, land und herrschaft, 239. 25 Prav tam, 423. 26 Prav tam, 437s. dve deželi. v ožjem pomenu gre za deželnostanovsko sfero, za »landschaft«, ki skupaj z deželnim knezom, njegovim komornim premoženjem (v ožjem smislu) in njegovo »od boga zaupano« oblastjo sestavljata pravno-teritorialno enoto – poznosrednjeveško deže-lo (državo) v širšem, vsakdanjem pomenu. kdor ni vkljucen v »landschaft«, lahko prav-no gledano pripada trem skupinam: lahko je podložnik clana stanov oziroma pripadnik skupine, ki ima deželnostanovski položaj; lahko je »gost«, ki pravno ne sodi v deželo, a je v casu bivanja v njej pod njeno zašcito; lahko sodi neposredno pod deželnega gospoda, v njegovo komorno premoženje.27 vilfan je povzel locevanje med pojmoma »land«in »landschaft« ter pojasnil, da so v deželnoknežje komorno premoženje na prehodu srednjega v zgodnji novi vek sodili deželska sodišca, rudniki, deželnoknežja mesta in trgi, judje, mitnice in nabitek (auf­schlag) ter cerkvene osebe pod deželnoknežjim odvetništvom. na kranjskem so po iz­umrtju celjskih grofov njihova gospostva dedovali habsburžani, zato je bil velik del dežele odtegnjen stanovski sferi in ga je knez upravljal kot komorno premoženje. res pa je, da so ta gospostva kot uradniki in zakupniki upravljali tudi kranjski plemici, ki so imeli s tem položaj tako v »landschaft« kot v komornem premoženju. vilfan je ob tem zagovarjal ožji obseg pomena »landschaft«, brez prelatov in deželnoknežjih mest; »landschaft« naj bi bila le plemstvo in njegovo premoženje z gospostvi vred.28 tako striktno omejevanje, ki povsem izloca mestno kurijo in le pogojno vkljucuje prelate, ne ustreza dikciji virov oziroma velja le za zgodnejšo fazo razvoja stanovske korporacije, ki se je na kranjskem koncala sredi 15. stoletja. nedvomno pa velja, da so bili prelati in mesta kot komorno premoženje v širšem smislu v primerjavi s plemstvom drugorazredni element deželnih stanov. na podlagi najstarejših kranjskih deželnozborskih spisov, ki dokumentirajo že obli­kovano stanovsko korporacijo, lahko sklenemo, da so v pojem »(gemaine) landschaft« v vecini primerov bolj ali manj nesporno vkljuceni vsi štirje stanovi.29 to lahko trdimo tudi glede na titule tistih dokumentov, ki ne vkljucujejo pojma »landschaft«, pa imajo dejansko istega naslovnika (den von prelaten, adl, ritterschafft vnnd stetten).30 to velja ne glede na to, ali je spis nastal v deželnoknežji ali stanovski pisarni. le redki dokumenti s preloma 15. in 16. stoletja dovolj jasno locujejo landschaft in stettn.31 kot je vidno iz mandata cesarja maksimilijana i. kranjskim velikašem iz leta 1514, pomeni »land-schaft« clane deželnih stanov skupaj z njihovimi posestmi in dohodki.32 strnimo. Pomena besede »landschaft« v historicnem kontekstu velikokrat ni mogo-ce natancno definirati. težava je med drugim v tem, da so viri za vecino 15. stoletja dokaj redki. obsega lahko samo deželno plemstvo (gospode, viteze in plemenite oprode) – taka interpretacija je upravicena zlasti za zacetno fazo razvoja deželnostanovske korporacije (nekako do srede 15. stoletja) – za poznejši cas ustreza v glavnem le, ce so bili dokumenti 27 Prav tam, 413. 28 vilFan, država in dežela, 51s. 29 Glejnpr.:as2,dski,šk.315(fasc.211),št.41,44,63,91;šk.848,št.15;dsksi,5ss,št.4–8,10(gemaine landtschaft aller stende unsers furstentumbs Crain);12ss,št. 13;21,št. 21;28ss,št. 26–30;41ss,št. 34,38s;52s,št. 42;55,št. 46;58ss,št. 50;64ss,št. 53,55;72ss, št. 59;81ss,št. 64s;90ss,št. 72s;105s,št. 83;109ss,št. 88,90(von prelattn, adl, ritterschaft und stettn gemainer unser landschaft);116,št. 94; 121,št. 97; 149ss, št. 117, 119; 163s,št. 125;dsks ii, 181ss, št. 135, 137;189ss, št. 140–142 (wir die prelaten, heren, ritterschaft und stett gemainer landschaft des furstentumbs Crain),143;208,št. 157;225,št. 174;229,št. 177;chmel,Urkunden,2. 30 as 2, dski, šk. 314 (fasc. 211), št. 52. 31 as2, dski, šk. 312 (fasc. 209), sn. 13; dsksi, 7s, št. 9; 98ss, št. 80 (ainer landschaft in Crain auch den von stettn und märktn; kljub temu v istem dokumentu piše tudi, das ain ersame landschaft zuuersteen geystlich und der adl mit den stettn und märktn); dsksii, 171ss, št. 130; 212s, št. 160; krones, vorarbeiten (1865), 104; prim. tudi zeibiG, ausschuss-landtag, 221. 32 as2, dski, šk. 848, št. 24 (Nachdem wir ye zutzeiten stewr auff vnser lanndtschafft vnnsers furstenthumbs Crain geschlagen haben …). Poznamo tudi zgodnejše dokaze takega pojmovanja: landtagsakten ii, 35, št. 101; 252s, št. 237s; Unrest, Österreichische chronik, 188. namenjeni izrecno plemstvu (npr. v potrditvah starejših privilegijev). od štiridesetih let 15. stoletja so bili v »landschaft« vkljuceni prelati, nekaj desetletij pozneje še dežel­noknežja mesta. Širitev pojma je povezana z oblikovanjem strukture deželnih stanov, s pojavljanjem prelatov in mest na deželnih in meddeželnih zborih. okoli leta 1500, ko so bili stanovi že dodobra izoblikovani, je kranjska »(gemeine) landschaft« v splošnem zajemala vse štiri stanove. razmeroma redke dokumentirane izjeme, ki locujejo »land-schaft« od deželnostanovskih mest, lahko sicer opozarjajo na poseben status cetrtega stanu, najbrž pa so najveckrat le plod pisarjeve nedoslednosti ali vsebinsko nepomembne trenutne odlocitve. vilfan je v eni svojih zadnjih razprav predlagal, da bi »landschaft« slovenili kot »deželstvo«,33 a se nam glede na vse povedano vendarle zdi najprimernejši izraz preprosto »deželni stanovi«. ob tem je treba upoštevati, da je obseg tega pojma casovno in še kako drugace pogojen in da nikakor ne obsega samo posameznikov, ki so sestavljali stanovsko korporacijo, temvec tudi njihovo oblastno sfero – posesti in pre­moženje. 33 vilFan, država in dežela, 51. žal ni šala, da v regestih in literaturi sem ter tja najdemo tudi prevoda dežela in pokrajina. deželani (landleUte) v besedi »landleute« (edn. »landmann«) se sicer res skrivajo kmetje, podeželani in prebivalci dežele nasploh,34 vendar gre v našem primeru za žlahtnejši pomen, za deže-lane. izraz deschelani naj bi za kranjske deželne stanove v pridigi v kranju leta 1555 prvi uporabil ljubljanski škof Urban textor, a ti tega niso razumeli v žlahtnem pomenu, temvec kot žalitev in so se na deželnem zboru v ljubljani škofu pritožili.35 Glede na okolišcine textorjeve »žaljivke« smemo domnevati, da je bila namenjena predvsem ple­miškemu delu stanov, v katerem je reformacija najbolj zaživela. v naslednjih vrsticah bomo skušali ugotoviti, kako je bilo s pomenom in obsegom tega pojma pred razmahom reformacijskega gibanja. Prvi in osnovni pomen besede deželani (landleute, landleut(h), lanntlewt, landlewte, lat. comprovinciales) je bil deželno plemstvo. to je lepo vidno z najstarejših seznamov, ki so nastali ob pregledih deželnih plemiških vojska v letih 1421–1422,36 iz starejših vojaških in deželnozborskih spisov37 ter drugih virov.38 deželani so dobili znotraj heterogenega plemiškega stanu precejzgodaj tudi ožji po-men, namrec vitezi in plemeniti hlapci (oprode).39 tako pojmovanje je bilo ob koncu srednjega veka precej neprepoznavno. od 16. stoletja naprej je lahko zveza herren und landleh – na primer v stanovskih seznamih – pomenila vse štiri stanove ali le oba plemiška,40 pri valvasorju pa spet najdemo tudi ožji pomen, ki vkljucuje samo nižje plemstvo (viteško klop).41 34 deutsches Wörterbuch von jacob Grimm und Wilhelm Grimm, bd. 12, 125; leXer, mittelhochdeutsches handwörterbuch, geslo »lantliut«. 35 odsevi reformacijskega gibanja, 25, št. 8; 73s, št. 3. 36 hhsta, Österreichische akten, krain, k. 1, Fasz. 1, fol. 1–2; stla, meillerakten, Xiv-a, nr. 3, 5; PircheGGer, Geschichte der steiermark ii, 532. 37 landtagsakten i, 37, št. 1 (nekoliko nejasno); 65, št. 15; 72, št. 22; 89, št. 34 (prelatten und landlewt); Gzm vii/6; krones, vorarbeiten (1865), 82, št. 115/13; krones, vorarbeiten (1869), 71, št. 19a; landtagsakten ii, 27, št. 94; 29, št. 95; 82, št. 127; 155, št. 170; dsksi, 143s, št. 111; 160, št. 123 (oba dokumenta se nanašata na zasedanje dvorne vece v casu kmeckega upora leta 1515); dsks ii, 209, št. 158. 38 cksl, 1416 junij 20., bozen; 1438 februar 1., dunajsko novo mesto; 1438 februar 3., dunajsko novo mesto; komatar, schloßarchiv, 213, št. 374; 225, št. 400; Gzm vii/14; as 2, dsk i, šk. 848, št. 11; as 1063, zl, št. 682, 1460 maj 29., dunajsko novo mesto; št. 5753, 1482 januar 7., ljubljana; št. 913, 1494 januar 17., dunaj; mdc Xi, 5s, št. 15; 82ss, št. 203; 201, št. 500; birk, Urkun­den-auszüge, 184s, št. 13; Unrest, Österreichische chronik, 11, 16, 22, 34, 37, 107, 131, 136, 152. 39 krones, Urkunden, 53, št. 156 (dienstherrn und landtlewt, 1339); mdc X , 325, št. 1026 (von herren, rittern, knechten und landleuaten, 1396); chmel, materialien ii, 267 (die prelaten, die lantherren vnd lantlewt, 1462); Unrest, Österreichische chronik, 67; krones, vorarbeiten (1865), 97, št. 137/35 (herren und lanndtlewt, 1470); prim. še: WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 274; mell, Grundriß, 110ss; vilFan, država in dežela, 51. 40 Glej nared, seznami, 323ss in tam navedene sezname. 41 valvasor, ehre iX, 97. valvasor je pomen izraza landleute zelo jasno razložil. vnjegovem casu so bili »deželani« na kranj­skem, Štajerskem in koroškem vsi štirje deželni stanovi ali clani deželnega zbora. vožjem smislu je šlo samo za tretji, viteški stan. Prim. tudi vilFan, Pravna ureditev, 34. od zacetka štiridesetih let 15. stoletja so zaceli med deželane sporadicno uvršcati prelate.42 hkratno vkljucevanje prelatov v pojma »landleute« in »landschaft« seveda ni nakljucje. Prav tako ni nenavadno, da sta se pojma pojavljala drug ob drugem. vecina ohranjenih virov notranjeavstrijskega prostora tako kot deželane v drugi polovici 15. stoletja poleg plemstva oznacuje tudi prelate. to ponavadi ni eksplicitno zapisano, je pa mogoce dokaj zanesljivo razbrati iz konteksta.43ta lahko daje zdaj bolj zdaj manj odloc­no vedeti, da ima »landleute« pravzaprav enak pomen kot »landschaft« – da vkljucuje poleg prelatov in plemstva tudi deželnoknežja mesta oziroma njihove predstavnike.44 zapisov, ki bi eksplicitno in res nedvoumno zajemali deželnoknežja mesta (in trge), pa je razmeroma malo.45 obseg pojma deželani se je torej ob koncu srednjega veka spreminjal, v glavnem širil. v 13. stoletju je obsegal samo grofe, svobodne gospode in ministeriale, ki so se potem skoncentrirali v stanu (deželskih) gospodov. tem se je pridružilo nižje plem­stvo, vitezi in oprode, ki so skupaj z gospodi sestavljali deželno plemstvo, tj. deželane v osnovnem pomenu besede. Ustalitev institucije deželnih zborov in oblikovanje t. i. stanovsko-monarhicnega dualizma sta v 15. stoletju med deželane spravila še prelate in celo mesta, pri tem pa so oboji obdržali komorno naravo.46 opazimo lahko, da sta se pojma »landschaft« in »landleute« širila hkrati, da sta se izraza pojavljala drug ob drugem, pa tudi, da so bila deželnoknežja mesta oziroma njihovi predstavniki med de­želane uvršcena redkeje ali vsaj manj eksplicitno kot prelati. do srede 15. stoletja je bil kranjski deželan v glavnem plemic gosposkega ali viteškega stanu. odtlej je bil to (enako kot štajerski ali koroški) tudi kranjski prelat. mesta so v okvir deželanov prišla še kako desetletje pozneje, a mnogo manj prepricljivo kot prelati. to je prvi izmed razlogov za to, da za deželnoknežja mesta ne uporabljamo izraza deželani. drugi razlog je v tem, da so mesta v deželnem zboru zastopali delegirani predstavniki avtonomne mestne skupnosti in da ti niso bili t. i. virilisti, ki so se zbora udeleževali in aigen personen kot prelati in plemstvo.47 tretji razlog je hkrati bistvo razlikovanja sicer v marsicem prekrivajocih se pojmov »landschaft« in »landleute«: »landleute« so (samo) skupnost posameznikov plemiškega in prelatskega stanu, »landschaft« pa obsega tudi njihovo oblastno sfero – gospostva in premoženje. deželani so v osnovnem pomenu vse deželno plemstvo, v razširjenem pomenu se k njim prištevajo prelati (in izjemoma deželnoknežja mesta), v ožjem pa gre le za viteze in 42 stla, hs. ii/14, fol. 126v; hhsta, hs. b43, fol. 96r; Önb, hs. 8065, fol. 95r; landtagsakten i, 80, št. 26; 87, št. 33; 116s, št. 50. vavstriji se je to zgodilo že desetletje ali dve prej – prim. schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 323, št. 117. 43 landtagsakten ii, 9, št. 80; 22, št. 90; 36, št. 102; 40s, št. 105; 47, št. 110; 55, št. 117; 58ss, št. 119s; 137, št. 159; 152s, št. 166s; 203s, št. 201; 223, št. 213; chmel, materialien ii, 184s; Gzm vii/107, 108; cksl, 1462 julij 4., maribor; Unrest, Österreichische chronik, 30; dsksi, 45, št. 37; 66, št. 53; regesta imperii Xiv, 3/2, 704, št. 13367. 44 landtagsakten ii, 63s, št. 121 (prepis pisma štajerskih landlewten koroškim iz oktobra 1462 je podpisan z uns preleten, grafen, herren, rittern und knechten, auch die von steten in dem lande Steir); 142 (dy landlewt der dreyr land von allen stenden Steyr, Kerndten und Krain); 150s, št. 166; 187ss, št. 195s; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 399ss, št. 210; krones, vorarbeiten (1865), 95, št. 133/31; cksl, 1485 julij 17.; chmel, actenstücke und briefe 2, 524s, št. clX; 632s, št. cdlXiv; chmel, actenstücke und briefe 3, 380ss, 393ss; Gzm X/49, 51; stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 539, leto 1494; as 2, dsk i, šk. 314 (fasc. 211), št. 36; dsks i, 39s, št. 32; 81, št. 63; 188, št. 138; 221, št. 170s (mešajo se izrazi gemaine landtschaft, landtleuten in stenden, ocitno v pomenu vseh štirih stanov); regesta imperii Xiv, 3/2, 681, št. 13260; Unrest, Österreichische chronik, 24, 133, 159; brUnner, land und herrschaft, 238s. 45 chmel, materialien i/2, 368 (landtleuten der vier partheyen des lanndts Österreich); chmel, materialien ii, 343 (die lanndtleut von der vier stennden); chmel, regesta Friderici iii., cliX, št. 125; chmel, actenstücke und briefe 2, 549, št. ccXlviii(lanndlew-ten aus den vier stennden); dsks i, 4, št. 3 (kralj maksimilijan je julija 1501 ljubljanskega sodnika in mestni svet pozval, naj pošljeta svoje zastopnike na deželni zbor, na katerem bodo zborovali mitsambt andern unsern landtlewten); dsksii, 221s, št. 170s. 46 brUnner, land und herrschaft, 394, 435; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 274; mell, Grundriß, 135; PircheGGer, Geschichte der steiermark ii, 202. 47 deželnoknežji razpis kranjskega deželnega zbora iz leta 1512 je zahteval, da se zbora v ljubljani udeležijo die von prelaten und adl all in aigen personen und ir die von stetten und merkten durch die euren mit volmechtigem gwalt (dsks i, 80, št. 63). plemenite oprode. vilfan je bil pri teh vprašanjih precej splošen in je v resnici sprejemal le osnovni in ožji pomen obravnavanega izraza. že pri prelatih je bil prevec previden, sicer redkih dokazov za prištevanje pripadnikov mestne kurije med deželane pa sploh ni poznal. nepravilno je tudi enacil deželane z izrazom »landschaft«.48 48 vilFan, država in dežela, 51. »PlemiCi« (DIE VOM ADL) razmeroma redko omenjena skupina »plemici« je imela v okviru deželnostanovske kor­poracije vec pomenov. opazimo jo šele v virih iz šestdesetih let 15. stoletja49 in v vecini primerov je nedvoumno zajemala vse deželno plemstvo. sklici deželnih zborov in drugi deželnozborski spisi so se obracali na prelaten, den vom adl vnd steten vseh treh notra­njeavstrijskih dežel ali samo katere od njih.50 sklepi velikovškega meddeželnega zbora iz leta 1470 so adel podrobno razclenili na grofe, barone, gospode, viteze in edlleute.51 na prelomu 15. in 16. stoletja se je na kranjskem pojavila formulacija, ki plemstvo deli na adl in ritterschafft (v zapisanem vrstnem redu); tako lahko domnevamo, da so bili v takih primerih z adl mišljeni maloštevilni kranjski gospodje.52iz 16. stoletja je poleg tega izprican še en pomen, in sicer gre za plemice najnižjega ranga, za katere je bil prej uve­ljavljen izraz »knechte«. to je mogoce razbrati iz posameznih kranjskih deželnozborskih spisov,53pa tudi s stanovskih seznamov, ki imajo poleg prelatov, gospodov in mest rubri­ko Ritterschafft und Ad(e)l.54 izraz je imel koncno lahko tudi enak pomen kot deželani v ožjem pomenu besede – nižje plemstvo, vitezi in oprode ali »žlahtniki« (landtschafft … der dreier ständ von prelaten, herrnstand und vom adl).55 49 Prvi nam znani primer v Gzliii/68, leto 1461. 50 Gzmvii/104, viii/64, 67; stla, aUr, št. 7322a, 1470 junij 4., velikovec; landtagsakten ii, 111, št. 141; 120s, št. 146–48; 132s, št. 154s; 144, št. 163; 177, št. 189; krones, vorarbeiten (1865), 99, št. 143/41; Gzliv/28, 29; as2, dski, šk. 314 (fasc. 211), št. 11; dsks i, 80, št. 63. 51 mdc Xi, 169, št. 422. 52 as 1063, zl, št. 909, 1494 januar 15., dunaj; dsksi, 5, št. 4; dsksii, 225, št. 174. 53 dsksi, 3s, št. 2 (n. die bischof, von hern, der ritterschaft und vom adel); dsksii, 171, št. 130 (gemainer landtschaft der prelaten, herrn, ritter und vom adl). 54 as 2, dski, šk. 322 (fasc. 216); šk. 933, fol. 31ss; šk. 432 (fasc. 290a/1), 959ss. 55 Prim. vilFan, država in dežela, 51. izraz žlahtniki (shlahtniki) je za nižje plemstvo v osemdesetih letih 16. stoletja skoval andrej recelj. Partei(en) izraz je geografsko in casovno precej bolj omejen kot prejšnji, zato se ga bomo dotaknili le obrobno. srecamo ga namrec samo v vojvodini avstriji, pa še tam redko. z izrazom vier partien so se avgusta 1406 oznacili tamkajšnji prelati, gospodje, vitezi in mesta,56 nekoliko pogostejši pa je bil ta pojem v štiridesetih in petdesetih letih 15. stoletja, ko so se avstrijski stanovi in Friderik iii. prepirali za ladislava Postumusa in njegovo dedišci-no. jezo zaradi vir parteien je Friderik zaupal svoji beležnici;57 njegovi nasprotniki so o njih govorili na pogosto samovoljno sklicanih deželnih zborih.58izraz se je pojavljal tudi skupaj z izrazoma »landschaft« in »landleute«. s »Partei« oziroma »Parteien« so bili seveda mišljeni vsi štirje stanovi, kot je mogoce jasno razbrati iz listine o zavezništvu med avstrijsko stanovsko stranko pod vodstvom Ulrika eyzingerja ter celjskima grofo-ma Friderikom ii. in Ulrikom ii. iz leta 1452. eyzinger je zavezništvo sklenil in namen der vier partheyen prellaten, grauen, herren, ritter und knechtt und der von steten des lanndes Österreich.59 56 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 300ss, št. 159; lackner, hof und herrschaft, 42. 57 lhotskY, aeiov, 200ss; prim. še: heiniG, kaiser Friedrich iii., 39; GUtkas, landesfürst und stände, 236s. chmel, materialien i/2, 356s, št. clXXvi (vier bartheyen des lannds Österreich); 368, št. clXXXiv (landtleuten der vier partheyen); ii, 17, št. Xvi; 145, št. cXX; glej tudi WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 179. 59 as 1063, zl, št. 4544, 1452 marec 19., dunaj. stanovi v historiografiji se je usidralo mnenje, da je tęrmin stanovi (stände) v notranjeavstrij­skih deželah prišel v rabo okoli leta 1500, in sicer po francosko-burgundskem vzoru (lat. status, franc. états).60 Pojem obsega vse skupine, ki so sestavljale deželni zbor, razen ce je formulacija izrecno drugacna.61 k splošno sprejeti teoriji je treba vendarle dodati, da so bili stanovi v avstriji,62 a tudi v notranjeavstrijskih deželah63 znani že v šestdese­tih in sedemdesetih letih, torej pred maksimilijanom, ki je v avstrijske dežele pripeljal »zahodnjaške novotarije«. izraz se je dolgo (nekoliko inferiorno) pojavljal ob drugih kolektivnih oznacbah, zlasti ob »landschaft« in v manjši meri ob »landleute« (v naj­širšem smislu) ter je v splošno rabo prišel šele proti koncu 16. stoletja; iz tega obdobja je izpricana tudi slovenska varianta.64 v kranjskih virih zgodnjega 16. stoletja je govor o erwirdigen, ersamen, geistlichen, andechtigen, edeln vnnd vnnsern lieben getrewen gemeinen stennden vnnsers furstentumbs Crain,65 o allen standn des furstentumbs Crain vnd Windischmarch,66 allen stenndn gemainklich vnnserer lanndschaft vnnsers fursten-thumbs Crayn, ipd.67 sintagme deželni stanovi (landstände) v obravnavanem casu še niso poznali. 60 vilFan, Pravni znacaj, 216; vilFan, Pravni položaj, 10; es 2 (1988), 251; schUbert, Fürstliche herrschaft, 41s; mell, Grundriß, 135, 320. 61 za kranjsko je iz zacetka 16. stoletja ohranjen kredencial, ki je bil namenjen samo den dreyen stenden, pri tem pa so bila (verjetno) izpušcena mesta (dsksi, 8, št. 9). vavstrijskih deželnozborskih spisih iz tega casa najdemo tudi die zwen stennd vom adl oziroma dreyr stennd, nemlich prelatn, herrn vnd ritterschafft (zeibiG, ausschuss-landtag, 330ss). 62 chmel, regesta Friderici iii., clv, št. 124 (vier stannd des lannds [Österreich]); cliXss, št. 125 (vier stannd … nemlich von prelattn, herren, rittern, knechtten vnd den von stetten; landleutten von den vier stanndn); chmel, materialien ii, 343ss (lanndtschafft aus der vier stendtn, ipd.); chmel, actenstücke und briefe 2, 549ss, 626ss, 653s; dünnebeil - herold - holzner-tobisch, regesten kaiser Friedrichs iii., št. 292 (die landtlewt der vier stennde). 63 landtagsakten ii, 142 (dy landlewt der dreyr land von allen stenden Steyr, Kerndten und Krain). 64 vilFan, deželni rocini, 72, op. 18; vilFan, država in dežela, 51. 65 as 2, dski, šk. 314 (fasc. 211), št. 9 66 as 2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 6. 67 as2, dski, šk. 314 (fasc. 211), št. 41, 63, 91; šk. 848, št. 15, 25; as1063, zl, št. 1088, 1510 april 10., augsburg a); dsksi, 8, št. 10 (gemaine landtschaft aller stende); 12, št. 13; 21, št. 21 (unser landtschaften in Crain von geistlichen und weltlichen stenden); 29ss, št. 28s; 41, št. 34; 57, št. 48; 64ss, št. 53ss (die stend unser landschaften Steier, Karnnten und Crain); 76, št. 61; 113ss, št. 92ss; 151, št. 119; 163, št. 125 (den ständen gemainer landtschaft); dsksii, 208, št. 157; 221, št. 170s (allen stenden und landtlewten). »samoPodoba« kranjskih stanov kranjski deželni stanovi so se skupaj s štajerskimi in koroškimi predstavljali z našteva­njem posameznih stanov,68 sami pa so se »podpisovali« kot (wir) gemaine ali underte­nige landtschaft,69 gemaine landtschaft der prelaten, hern, ritter und vom adl,70 wir die prelattn und ander geystlichkayt, auch die vom adl, ritter, knecht, stet und markt,71 wir von allen standen72 ali wir die prelaten, heren, ritterschaft und stett gemainer landt­schaft.73kolikor smo lahko ugotovili, so se kranjski stanovi le enkrat poimenovali deže­lani (landleut).74 ljubše so jim bile druge možnosti, predvsem »landschaft«, ki je bila v obravnavanem obdobju najpogostejša oblika poimenovanja stanovske korporacije. ta izraz je bil ocitno najbližje stanovski filozofiji, saj so z njim poudarili, da so pravzaprav dežela v malem. 68 Wir, die prelaten, graven, herren, ritter und knecht, die von steten und merkchten der dreyr furstentumb Steyr, Kerndten und Krain (landtagsakten ii, 43ss, št. 107s). 69 stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 539, leto 1495; dsksi, 47s, št. 38s; dsksii, 184ss, št. 137. 70 dsks ii, 171, št. 130. 71 Prav tam, 181, št. 135 – gre za enega redkih kranjskih virov, ki med stanove uvršca tudi trge. Podobno, le brez trgov, tudi str. 225, št. 174. 72 Prav tam, 186, št. 137. 73 Prav tam, 192, št. 142; podobno še 229, št. 177. 74 Prav tam, 188, št. 138. kranjski deželni stanovi do leta 1518 vzroki in okoliŠCine vzPona (kranjskih) deželnih stanov (nekaj Podob PodaljŠaneGa 15. stoletja) 15. stoletje, ki ga je alois niederstätter posreceno oznacil za vmesno stoletje med srednjim in novim vekom, so v avstrijskih deželah za­znamovale hude krize. habsburžani so se prepirali med seboj, upiralo se jim je plemstvo, vojne s Švicarji, benecani in madžari ter vpadi turških hord so si podajali roke. Polja so opustela, pridelava žita je bila v krizi, to pa je prizadelo tako kmete kot na agrarno produkcijo vezano plemstvo. dohodki od dajatev podložnih kmetov so se namrec zaradi padajocih cen žita in slabšanja denarja obcutno znižali. Po drugi strani so rasle cene obr­tnih izdelkov in delovne sile. Prizadeto je bilo predvsem najnižje plemstvo z majhnimi zaprtimi gospostvi, tako da se je v skrajnih primerih celo pokmetilo. Gospodarska kriza je vplivala na rahljanje srednjeveške družbene strukture: plemstvo je zacelo izgubljati monopol na podrocju (dragega) vojskovanja, številne nepravilnosti so nacele avtoriteto klera, mešcanom so zaceli konkurirati rokodelci in trgovci s podeželja. to je s pojavom rudarjev in dninarjev izgubilo izkljucno kmecki znacaj. družba se je vse bolj diferen­cirala in v krizah preoblikovala. nakazovali so se tudi novi nacini vladanja. okoli leta 1400 so bile avstrijske dedne dežele razdeljene v tri teritorialne komplekse, habsburžani pa tako rekoc v tri linije. deželni stanovi so ponekod že izgrajevali svoje organizacijske oblike in se etablirali kot pomemben dejavnik poleg deželnega gospoda. dobro stoletje pozneje, leta 1522, je bruseljska pogodba celotno starohabsburško dedišcino pripisala Ferdinandu i., habsburška hiša se je delila na avstrijsko in špansko linijo. med obe le­tnici so ujeti brezmejni boji habsburžanov za vpliv in dohodke, ozemeljske pridobitve in izgube, ne nazadnje pa tudi odprtje evropske dimenzije s pridobitvijo burgundije ter španske in madžarsko-ceške dedišcine. Podaljšano 15. stoletje je bilo resnicno doba kri­znega prehoda.1 dinastiCni PrePiri, Fajde in zUnanje nevarnosti med najpomembnejšimi generatorji in posledicami sprememb v politicno-upravni pra­ksi so bili v tako rekoc vseh nemških deželah tudi stanovi. njihovo moc je krepilo vec dejavnikov.2 eden izmed njih so bile v habsburških deželah neenotnosti v dinastiji in iz njih izhajajoce delitve dežel. Pojav je bil akuten zlasti v obdobju 1379–1411,3 a je tudi v 1 vec o tem niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 13, 45ss, 429s. 2 o procesih, ki so pripomogli k institucionalizaciji deželnih stanov, na splošno (in delno zastarelo) pišejo: carsten, Princes and Parliaments, 423ss; hUber - doPsch, Österreichische reichsgeschichte, 74ss; lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 206ss; hellblinG, Österreichische verfassungs- und verwaltungsgeschichte, 111s. 3 Glej str. 86ss. naslednjem stoletju obcasno ogrel odnose v dinastiji. Podelitev dednih dežel v fevd celo­tni družini je namrec teoreticno pomenila, da je imel vsak moški habsburžan dedno pra­vico in je lahko ob polnoletnosti zahteval sovladarski položaj. rudolf iv. je sicer skušal s falzificiranim Privilegium maius uveljaviti primogenituro in hkrati sebi ter svoji liniji zagotoviti seniorske pravice. ker poskus ni uspel, je postala pravica do skrbništva eden najpomembnejših instrumentov habsburške notranje politike. spore med habsburžani so znali stanovi izkoristiti za uveljavljanje interesov »dežele« (landschaft), se pravi pred­vsem svojih interesov. Pri poskusih vmešavanja v dinasticne zadeve so se sklicevali na starodavno tradicijo, po kateri naj bi bili ne samo upraviceni, temvec kar dolžni skupaj z dinastijo skrbeti za blagor dežele. vprvem desetletju 15. stoletja so se veckrat izpostavili avstrijski deželni stanovi in pomembno soodlocali o usodi skrbništva ter razmerju med silami v dinastiji; s tem so posredno in kratkorocno vplivali tudi na usodo kranjske. kri­za deželnega gospostva (mladoletnost naslednika, spori za skrbništvo, delitve dominija …) je bila na eni strani priložnost za poseg stanov, na drugi je bilo v interesu deželne­ga kneza, njegovega skrbnika ali kakega odrinjenega pretendenta zagotoviti si podporo politicno in financno vplivnih ljudi v deželi za svoje pocetje. dedna poklonitev je bila namrec kljub vsemu tisti akt, ki je potrjeval knezovo legitimnost. nasvet in pomoc, h katerima so se predstavniki »dežele« zavezali pri dedni poklonitvi, v casu nestabilnosti dinastije nista bila poceni.4 od petih sinov ernesta železnega sta le dva doživela zrela leta – Friderik v. in al­breht vi. Po ernestovi smrti junija 1424 je varuštvo nad obema za dobro desetletje pre­vzel stric Friderik iv. tirolski. sredi leta 1435 je Friderik v., pozneje kot kralj in cesar Friderik iii.,5 postal deželni knez notranjeavstrijskih dežel. že po štirih letih je prevzel skrbništvo nad bratrancem sigismundom tirolskim ter po smrti nemškega, madžarskega in ceškega kralja albrehta ii. iz albertinske linije postal senior habsburške hiše. leta 1443 je sigismund dopolnil 16 let in s tem postal polnoleten. Friderik mu je hotel ocitno povrniti za ravnanje njegovega oceta, ki Friderika desetletje poprej (od leta 1431 do 1435) ni hotel izpustiti iz skrbništva. sigismundu in tirolski stanovski opoziciji navkljub je na tirolskem kot regenta najprej postavil brata albrehta. ta se ni mogel uveljaviti, za-to sta se Friderik in sigismund februarja 1445 dogovorila za skupno vladanje tirolski. že naslednje leto je prišlo med tremi vojvodami do novega dogovora, ki naj bi veljal šest let: Friderik je obdržal notranjo avstrijo, albreht je dobil Prednje dežele, sigismund pa za ceno visoke odškodnine obema bratrancema tirolsko in habsburški del vorarlberške.6 ladislav, sin in dedic albrehta v. (ii.), se je rodil februarja 1440, torej že po ocetovi smrti, zato je znan pod pridevkom Posmrtnik (Postumus). skupaj s svojo dedišcino (obe avstriji ter pravica do ceške in madžarske krone) je za dobro desetletje postal lutka v ro­kah Friderika, avstrijskih stanov ter madžarskih in ceških magnatov. jedro spora ni bilo le vprašanje, kdo bo skrbnik mladega princa in koliko vpliva bodo imeli pri tem avstrij-ski stanovi. nic manjši problemi niso bili povezani z nacinom obrambe pred napadi iz Ceške in ogrske,7 zatiranjem fajd med domacimi plemici, poravnavanjem nakopicenih dolgov in razporejanjem porabe podhranjenih deželnih financ. bojazen avstrijcev, da bo »Štajerec« Friderik denar in težišce odlocanja prenesel v notranjeavstrijske dežele, nikakor ni blažila napetosti. vrhunca je spor dosegel v letih 1439–1442 (na dunajskem deželnem zboru junija 1441 je moral Friderik (pre)slišati celo poziv »križajte ga!«) in 4 okostje spodnjega pregleda je odlicna sinteza aloisa niederstätterja, jahrhundert der mitte, 143ss, 238ss. 5 vliteraturi velikokrat lahko preberemo, da je bil Friderik kot nemški kralj cetrtis tem imenom. tako pojmovanje vkljucuje v vrsto kraljev tudi habsburžana Friderika lepega, ki je bil neuspešen protikralj ludvikabavarskega. Pomenljivo je, da se je Friderik po kraljev­ skem kronanju leta 1442 imenoval Friderik iii.; prezrl je svojega prednika in se navezal na hohenstaufe. rill, Friedrich iii., 49. 6 niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 242ss. 7 tarca madžarskih napadov je bila tudi (spodnja) Štajerska – prim. Gzmvii/3, 6, 7. 1451–1452, ko so si deželni zbori sledili kot po tekocem traku. avstrijska stanovska opo­zicija pod vodstvom Ulrika eyzingerja, na koncu organizirana v znameniti mailberški zvezi, je ladislava septembra 1452 Frideriku vendarle iztrgala iz rok.8 ladislav Posmrtnik je kot poslednji habsburžan albertinske linije umrl le pet let po »osvoboditvi«. njegova smrt, šušljalo se je tudi o zastrupitvi, je sprožila konflikt med starejšima habsburžanoma. tako Friderik iii. kot albreht vi., ki je tako v sigismundo­vem kot ladislavovem primeru pricakoval udeležbo pri varuštvu in si je že leta 1442 prizadeval za razdelitev rodbinskih posesti, sta albertinsko dedišcino zahtevala zase, ti-rolski bratranec sigismund pa se je držal ob strani. avstrijski stanovi so bili pri tem vse prej kot rezervni igralci. avgusta 1458 je bilo po dolgih pogajanjih dogovorjeno, da dobi Friderik kot dedni regent spodnjo avstrijo in dunaj, albreht zgornjo avstrijo9 in sigi­smund tretjino dohodkov obeh dežel. albreht se je pocutil prikrajšanega in je ob podpori bavarskega vojvoda ludvika in spodnjeavstrijske stanovske opozicije brata poleti 1461 napadel. vojaške operacije, zaznamovane s pustošenji in lakoto ter financno podprte s kovanjem manj vrednega denarja, so kulminirale v obleganju cesarja na dunaju jeseni 1462. ko je šlo cesarjevi družini že globoko za nohte, je prišel na pomoc ceški kralj jurij Podiebrad in sprta brata ob koncu leta prisilil v novo pogodbo – albreht naj bi za osem let in za letno rento 4000 dukatov dobil tudi spodnjo avstrijo.10 natanko leto po tem sporazumu je albreht vi. nepricakovano umrl. januarja 1464 so se zgornjeavstrijski stanovi že poklonili novemu deželnemu knezu, cesarju Frideriku iii.11 ta je tako povezal ocetovo notranjeavstrijsko dedišcino in posest albertinske linije. na Ceškem se je po ladislavovi smrti kot kralj uveljavil jurij Podiebradski, na madžarskem matija hunyadi – korvin. del madžarskega plemstva je sicer že februarja 1459 za kralja izvolil Frideri­ka, vendar je bil korvin premocan, med drugim zato, ker je bil Friderik v istem casu sprt z bratom. s pogodbo iz dunajskega novega mesta (1463) si je cesar zagotovil le naslov madžarskega kralja in pravico do nasledstva, ce bi matija umrl brez potomcev.12 brez legitimnega naslednika (nezakonskih je bilo menda za pol stotnije) se je posta­ral sigismund tirolski. Frideriku in mlademu kralju maksimilijanu je uspelo s pomocjo tamkajšnjih stanov prisiliti sigismunda k odstopu in predaji tirolske ter Prednjih dežel maksimilijanu (1490). ta je lahko po ocetovi smrti zavladal celotni habsburški dedišci­ni, s poroko z marijo, hcerjo vojvode karla drznega, pa ji je dodal burgundsko posest. zakona sina Filipa s špansko princeso ivano (blazno) in hcerke margarete z ivaninim bratom juanom sta habsburžanom (Filipu in njegovemu mladoletnemu sinu karlu) pri­pisala še malo prej združeno špansko kraljestvo. karel je v letih 1514–1516 zavladal tako v burgundiji kot Španiji, predviden je bil tudi za krono rimsko-nemškega cesarstva. Po smrti cesarja maksimilijana i. 12. januarja 1519 sta se njegova vnuka s pogodbo iz Wormsa (1521) pogodila, da dobi nadvojvoda Ferdinand i. obe avstriji, Štajersko, koroško in kranjsko, karel (kot cesar karel v., kot španski kralj karel i.) pa si je po-leg burgundije in gornjeavstrijskih dežel (tirolske in Prednjih dežel) pridržal Goriško, 8 izcrpneje o tem: GUtkas, mailberger bund, 51ss, 347ss; GUtkas, landesfürst und stände, 233ss; GUtkas, Friedrich iii., 154ss; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 245ss; Štih, Ulrik ii., 20ss; prim. še: lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 127s; hellblinG, Österreichische verfassungs- und verwaltungsgeschichte, 74s; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechts­ geschichte, 177ss; lhotskY, kaiser Friedrich iii., 135s. 9 zgornja avstrija oziroma avstrija nad anižo je bila kljub relativni samostojnosti do srede 15. stoletja nelocljivo povezana z deželo pod anižo; obe deželi so tudi upravljali skupaj. Pogodba iz leta 1458 je razdelila državni fevd avstrijo in utrdila novo kneževino z linzem kot rezidencnim mestom. niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 146. 10 dünnebeil - herold - holzner-tobisch, regesten kaiser Friedrichs iii., št. 292. 11 Unrest, Österreichische chronik, 16s; chmel, Urkunden 1443–1473, 123, št. 15; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 146s, 250ss; rill, Friedrich iii., 159ss; hellblinG, Österreichische verfassungs- und verwaltungsgeschichte, 75s; tersch, Öster­ reichische selbstzeugnisse, 68s. 12 niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 351s. slika 14: rimsko­nemški cesar in nad­vojvoda Friderik iii./ v. (1435–1493). ÖNB Wien, Bildarchiv, PORT_00045571_01. nekdaj ortenburški del koroške, Pustriško dolino, pridobitve v Furlaniji, trst, kras, istro in metliko (belo krajino). taka razdelitev je kranjski odcepi-la prikljucena gospostva iz dedišcine istrske linije goriških grofov (metliško grofijo, istro in kras), zato so kranjski deželni stanovi julija 1521 celo za­vrnili dedni poklon nadvojvodi Ferdinandu. zaradi razdelitve dežele so se uprli tudi korošci. Februar­ja 1522 (bruseljska pogodba) je karel ustregel Fer-dinandovi prošnji in mu odstopil sporna ozemlja na koroškem in kranjskem.13 Poleg naštetih družinskih konfliktov so cas Fri-derika iii. in maksimilijana i. zaznamovale števil­ne druge nadloge. spomnili bomo le na tiste, ki so se dotaknile tudi kranjske.14 Umor zadnjega grofa celjskega, Ulrika ii., novembra 1456 v beogradu je Friderika pognal v boj za celjsko dedišcino, ki mu je pripadala po dedni pogodbi iz leta 1443. bo­ji so se v vseh treh notranjeavstrijskih deželah za habsburžane ugodno razpletali vse leto 1457, Fri-derikovi oponenti pa so bili med drugim Ulrikova vdova katarina brankovic, ogrski kralj ladislav, goriški grof in Frankopani. z mirom v Požarnici (1460) se je celjski dedišcini na zgornjem koro­škem naposled odrekel še goriški grof, s tem pa so habsburžani v svoj dominij vsrkali vsa celjska ozemlja. sledil je prvi resnejši konflikt z benetkami. do vojne je prišlo zaradi trgovske konkurence med habsburškim trstom ter beneškimi Piranom, koprom in miljami. trst je beneškim me- stom tudi z nasiljem odžiral dobicek od trgovanja s celino, to pa je beneško vojsko zva­ bilo pred trst. mesto je obleganje sicer vzdržalo brez omembe vredne cesarjeve pomoci, vendar je moralo po premirju leta 1463 dopustiti prosto izbiro trgovskih poti, se zaradi grožnje z unicenjem njegovih solin odpovedati izvozu soli po morju in dvema strateški- ma tockama – socerbu in mokovu. cesar je proti morju usmerjeno trgovino svojih dežel kljub temu še naprej kanaliziral v trst. zaradi vzpona benetkam naklonjene stranke je leta 1467 v trst poslal vojsko in zelo omejil mestno avtonomijo.15 onajemniški vojski bo govor nekaj pozneje, tu omenimo le pojav, ki je s tako vojsko nelocljivo povezan. Gre za pustošenja band brezposelnih najemnikov, ki so premirja med sprtima stranema izrabljali za ropanje že tako izcrpanih dežel. Ce najemniki niso bili pravocasno placani, je bila stvar še toliko nevarnejša. to nazorno kaže znamenita, leta 1467 z zvezo nezadovoljnega plemstva najavljena in v zacetku 1469 dokoncno razplam­tela fajda dela štajerskega plemstva in najemnikov pod vodstvom iz kranjske (vipave) izvirajocega andreja baumkircherja. Uporniki, ki so se cesarju »odpovedali« predvsem iz financnih razlogov,16 v svoj prid pa jih je skušal izrabiti tudi madžarski kralj matija 13 vilFan, kranjski deželni stanovi, 247ss; bUrkert, landesfürst und stände, 109ss, 127s; Štih, dežela Grofija, 142s. 14 splošen pregled: Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 157ss; GraFenaUer, zgodovina iii, 37ss, 47s. 15 Gestrin, trgovina, 75ss; kosi, Potujoci srednji vek, 56; prim. tudi birk, verzeichniss vii, cccXlviss, št. 803, 815; ccclXXXviis, št. 1268, 1290. 16 najemniki in posebej baumkircher so se jezili zaradi Friderikovih dolgov, plemstvo pa so v upor pognali še visoki davki, zastavi­tve deželnoknežjih pravic,zlasti kovnic, razvrednotenje denarja, cesarjeva »prijaznost do judov«, obcutek splošne nevarnosti, neucinkovit odpor proti turškim vpadom ipd. (baumkircher je bil njegov fevdnik), so cesarja s pustošenjem prisilili k poravnavi dolgov v višini 14.000 gld. cesarju so pri spravi z baumkircher­ jem in zagotovitvi potrebnega denarja na skupnem deželnem zboru v velikovcu junija 1470 odlocilno pomagali notranjeavstrijski stanovi. a Friderik bi ne bil Friderik, ce bi upornega plemica aprila 1471 z zvijaco ne zvabil v Gradec in ga dal po hitrem postopku obglaviti.17 med Friderikom in matijo korvinom je prišlo zaradi nasledstva po ceškem kralju juriju Podie­ bradskem do konflikta že leta 1477.18 leto pozneje je Friderik zakuhal novo, dobro desetletje trajajo- co vojno. ostrogonskega nadškofa, ki je pobegnil pred ogrskim kraljem, je sklenil posesti na salz­ burški nadškofijski sedež; tamkajšnji nadškof je temu, razumljivo, nasprotoval. za zašcito je prosil madžarskega kralja in ta je 1479. leta poslal naje­ mniško vojsko na salzburško posest na spodnjem Štajerskem (brežice, Ptuj, lipnica) in koroškem (breže, althofen). koroški stanovi so si bili le­ ta 1482 prisiljeni kupiti mir s priznanjem oblasti ogrskega kralja nad salzburškim delom dežele ter s placilom 5000 gld. v denarju in enakega zneska v suknu.19 nic cenejši niso bili Friderik in njegovi najemniki. ogrska vojska je v naslednjih letih po­ slika 15: rimsko­ segla še na kranjsko, osvojila klevevž in prodrla do ljubljane. z madžari so se zaradi nemški kralj, cesar pricakovanih koristi ali nasprotovanja cesarju specali nekateri notranjeavstrijski plemici; in nadvojvoda med temi je bil morda najbolj znan kranjski razboritež erazem jamski.20 ogrske cete so maksimilijan i. (1493–1519). Naro­ po letu 1483 gospodarile tudi v spodnji avstriji ter ogrskemu in ceškemu kralju matiju leta 1485 omogocile slovesno vkorakanje na dunaj. spodnja avstrija, velik del Štajerske dni muzej Slovenije, in del kranjske z reko so bili do korvinove smrti (1490) prakticno prikljuceni ogrske­ inv. št. G-4681. mu kraljestvu. korvin je rezidiral na dunaju in leta 1487 zavzel dunajsko novo mesto. Ugled habsburžanov je bil na psu, a so si po matijevi smrti naglo opomogli. Frideriko­ vemu sinu in nasledniku maksimilijanu kljub pogodbi iz dunajskega novega mesta, ki je predvidela habsburško nasledstvo madžarske krone, ce bi korvin umrl brez potomcev, sicer ni uspelo prepreciti prihoda jagieloncev na ogrsko-ceški prestol, v kratkem casu pa je »repatriiral« vse odtujene habsburške posesti.21 odnosi med habsburžani in benetkami so se zaostrili, ko se je trgovinskemu sporu22 po smrti zadnjega goriškega grofa leonarda pridružilo vprašanje nasledstva. maksimi­ 17 Podrobno Unrest, Österreichische chronik, 23ss; glej tudi: bachmann, Urkunden, 467s, št. 352; joachimsohn, zeit­genössischer Gesandtschaftsbericht, 3ss; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 255s; rill, Friedrich iii., 187ss; vilFan, obljuba varnosti, 85ss. 18 Unrest, Österreichische chronik, 79ss. 19 mdc Xi, 219ss, št. 550a. 20 o njem nared, erazem (Pred)jamski, 5ss. 21 Unrest, Österreichische chronik, 101ss; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 185, 353ss; WiesFlecker, Friedrich iii. und der junge maximilian, 59s. 22 Gestrin, trgovina, 87ss. lijan i. ni okleval in je svojo vojsko poslal tako v lienz kot Gorico ter ozemlja Goriških prikljucil dednim deželam. republika je bila v tistem casu obremenjena z vojno s turki in je zamudila pri uveljavljanju po njenem legitimnih pravic do goriško-furlanskih ozemelj. napeti odnosi so napovedovali vojaški obracun. ko so benecani maksimilijanu prepre-cili prehod prek svojega ozemlja na kronanje v rim, je sod postal pretesen. maksimilijan se je v trientu 4. februarja 1508 razglasil za »izvoljenega rimskega cesarja« in potem s ponižanjem zaslepljen udaril po markovi republiki – s preplitvo denarnico in prekratki-mi cetami. že do junija je beneška vojska zavzela vse pomembnejše kraje do Postojne: krmin, Gorico, branik, Štanjel, vipavo in idrijo, na južnem bojišcu devin, trst, vecji del habsburške istre ter reko in trsat. Prvo premirje je vsa našteta ozemlja pripisalo be-necanom. konec leta 1508 je uspelo cesarju v protibeneško cambraijsko zvezo privabiti Francijo, Španijo, burgundijo in papeža ter že v naslednjem letu slaviti nekaj odmevnih zmag, ki so bojišce razbile na vec manjših žarišc. da je glavno obrambno breme padlo na kranjce, ni treba posebej poudarjati. da so bili stroški za vojno izjemno visoki, prav tako ne. leta 1516 je vojna pobrala skoraj 70 % »državnega proracuna«. habsburškim cetam je uspelo pregnati beneško vojsko in celo pridobiti nekaj ozemlja. leta 1516 sta sprti strani podpisali premirje, šele 1521. pa je prišlo do dokoncnega miru in priznanja obstojecih meja. habsburžani so pridobili bovško s cesto cez Predel, tolminsko (z malo prej odkritim idrijskim rudnikom) in Gradiško.23 krono vseh spopadov in nadlog, ki so zaznamovali drugo polovico 15. stoletja in prva desetletja naslednjega, so prinesli turki. ta prej neznani sovražnik se ni postavil na stran deželnega kneza ali stanov (je pa posredno zelo pripomogel k razvoju stanov), tem­vec je ogrožal celotno deželo in njeno prebivalstvo. Prva turška vpada sta v letih 1408 in 1411 opustošila belo krajino, leta 1415 se je turški oddelek prikazal pred ljubljano, pozneje istega leta je vpad dosegel celjsko posest na Štajerskem in kranjskem. Po tem letu so vpadi za pol stoletja prenehali, a ostala sta opozorilo in strah pred »dednim sovra­žnikom kršcanskega imena«. ko je prišel leta 1451 na celo osmanskega imperija ambiciozni sultan mehmed ii. osvajalec, je dobilo osvajanje proti severozahodu nov zagon. leta 1453 je padel cari-grad, tri leta pozneje atene, leta 1459 so si turki podredili srbsko despotovino in 1463 osvojili bosno. turška država se je kranjski (beli krajini) približala na slabih sto kilo­metrov.24 bližine meje v prvih letih še ni bilo cutiti, saj so bili turki zaposleni z vojno proti matiju korvinu na severu bosne in trdovratnim odporom albanskega junaka jurija (Đerda) skenderbega. bosna je kmalu postala izhodišce za vpade v slovenske dežele. te naj bi roparski oddelki tako izcrpali, da bi jih bilo mogoce pozneje brez težav zasesti. leta 1469 se je zacelo štirinajst let dolgo obdobje najobsežnejših in najbolj unicevalnih vpadov. v letih 1473, 1476, 1478, 1480 in 1483 so turki opustošili vse tri notranjeav­strijske dežele; prizanesli niso niti istri in Furlaniji. kako leto so pridrli tudi po štiri­krat. najhujše posledice je utrpela kranjska, ki je bila bosni najbližja. Porocilo deželnih stanov iz leta 1508 pravi, da so turki v zadnjih štiridesetih letih na kranjskem plenili sedemindvajsetkrat. leta 1483 so vpadi zaradi premirja, ki ga je korvin sklenil z novim turškim sultanom, za nekaj let usahnili, potem pa so v zadnjem desetletju 15. stoletja po­samezni roparski oddelki spet obiskali dolenjsko, notranjsko ter okolici celja in Ptuja. Prvi dve desetletji 16. stoletja sta z izjemo jeseni 1511 minili brez omembe vrednih vpa­dov, a v nenehnem strahu. turški vpadi so bili priprava na poznejše zavzetje: plenjenje, 23 Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 168s; WiesFlecker, maximilian i., 156ss, 349; WiesFlecker, kaiser maximili- an i./4, 1ss; moltke, siegmund von dietrichstein, 126ss, 142ss. 24 zgovorna je reakcija cesarja Friderika iii., ki je 5. julija 1463 ukazal ljudem okoli ljubljane, naj se na poziv deželnega glavarja, vicedoma ali mestnih oblasti podajo v mesto in ga pomagajo utrditi proti turkom, ki so »pred dnevi« zavzeli bosno (Gzliii/73). požiganje, pobijanje in nabiranje ujetnikov. sodobni kronisti, med njimi na vec mestih Unrest, so postregli s pretresljivimi opisi divjanja turških hord. Po gotovo pretirani oceni notranjeavstrijskih stanov so turki do leta 1508 na kranjskem, Štajerskem in koroškem pobili ali zajeli do dvesto tisoc ljudi.25 sPremembe vvojaŠkem in FinanCnem sistemU na vazalstvu zasnovani fevdalni vojaški sistem je bil v zatonu. Prav habsburška viteška vojska je v katastrofalnih porazih s Švicarji in husiti v 14. in zacetku 15. stoletja na svoji koži obcutila, da prihaja v organizaciji vojske in nacinu bojevanja nova doba.26 ne nazadnje je bila vojaška dolžnost plemstva omejena na obrambno vojno, udeležba v ofenzivnih vojnah pa je bila prostovoljna in placana. to nacelo je v praksi veljalo v vseh habsburških deželah, ceprav je bilo s privilegijem iz leta 1365 izrecno zagotovljeno le plemstvu goriških gospostev na dolenjskem in v istri, drugod pa je to dokoncno reguliral šele innsbruški obrambni libel.27 za osvajalne vojne zunaj deželnih meja je moral knez poseci v »svoj« žep. deželna vojska, ki ji je naceloma poveljeval deželni knez, v praksi pa navadno deželni glavar, je bila v osnovi sestavljena iz plemiške konjenice, v sili se ji je pridružila t. i. crna vojska, sestavljena s splošnim vpoklicem vsega za vojsko spo­sobnega prebivalstva ne glede na osebni položaj. taka (obrambna) vojska je bila prevec vezana na domaco pokrajino, premajhna, pocasna, neusklajena in bistveno slabše izur­jena kot najemniški oddelki. Pri vpadih lahke turške konjenice je stara deželna bramba povsem zatajila. Poleg ognjenega orožja je bil morda glavni razlog za razmah najemništva v praksi ta, da se je deželna obrambna vojska zbrala le ob neposredni nevarnosti, najemnike pa je bilo mogoce na strateških položajih dalj casa držati v pripravljenosti. najemniki so bili poleg vsega bolj poslušni, saj sistem ni temeljil na osebni zvestobi, temvec moci denarja. vladar si je z denarjem kupil bolj izurjenega in discipliniranega vojaka, ki je za svoje delo postavljal ceno in ne politicnih zahtev. taka vojska bi vladarju omogocila vecjo samostojnost pri odlocitvah za ofenzivne vojne in ga krepila v odnosu do deželnega plemstva. Ce bi imel denar. ker tega ni imel dovolj, so ga spremembe vojaškega sistema prisilile v pogajanja z deželani. deželni knez kot vrhovni vojskovodja, ki je moral skr­beti za deželni mir navznoter in zašcito dežele pred zunanjimi sovražniki, je odvisnost od vazalove zvestobe pac zamenjal za odvisnost od denarja. nobena skrivnost ni, da je pretežno plemiška vojska izgubila veljavo zaradi smodnika in nove bojne taktike v sku­pinskem bojevanju. Pehota, ki je bila dolgo le pomožna moc viteške konjenice, je novo kvaliteto pridobila z uvedbo ognjenega orožja, ki je terjalo izucene vojake. novi trendi so zaradi tehnicnih inovacij (dolge sulice, helebarde, strelno orožje) in temu prilagojenih 25 bibliografija o turških vpadih na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju ter s tem povezanimi obrambnimi ukrepi je precej obširna; izcrpno jo analizira simoniti, vojaška organizacija, 5ss. isti je objavil tudi sistematicen poljuden pregled vpadov v 15. in 16. stoletju – simoniti, turki so v deželi že, zlasti 46ss, s casovno preglednico turških vpadov na slovensko ozemlje (203ss). med bolj uporabnimi deli omenimo še jUG, turški napadi, 1ss (s karto glavnih vpadnih poti na kranjsko in Primorsko na str. 59); sintezni pregledi: GraFe­naUer, zgodovina iii, 40ss; Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 155, 159s. 26 niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 47s; WohlFeil, ritter, 315ss (z relevantnimi bibliografskimi napotki), daje primer-jalni pregled transformacije vloge plemica od srednjeveškega viteza prek najemniškega poveljnika 16. stoletja do oficirja v 18. stoletju. vojaška služba je bila po fevdnem pravu za srednjeveškega viteza cast, pravica in dolžnost. Pri tem sta poleg temeljnih fevdalnih nacel – osebne zvestobe seniorju ter dolžnosti nudenja nasveta in pomoci (consilium et auxilium) – posebno vlogo igrala viteški ideal in bojni etos. slaba stran take ureditve je bila z vojaškega stališca to, da je zvestoba temeljila na vzajemnosti in ni bila brezpogojna (pravica do odpora!) ter da je bil lahko vitez hkrati fevdnik vec gospodov. Fevdalizacija in z njo povezano drobljenje odnosov sta šibila vojaško in politicno moc viteštva. 27 vilFan, deželni rocini, 78; simoniti, vojaška organizacija, 40s. takticnih zamisli (bojevanje strnjenih skupin pešakov) zahtevali nenehno urjenje, to pa je bilo za plemice (zemljiške gospode) že zaradi njihovega nacina življenja neprimerno. vojaška taktika se je z najemniki spremenila: težišce vojskovanjase je od dvoboja prene­slo na skupine pešakov v štirikotnih formacijah. Pešaki so bili izurjeni za boj v urejenih skupinah, za nove vrste orožja in temu prilagojeno taktiko. vojskovanje je postalo poklic v pravem pomenu besede.28deželni knezi so morali poskrbeti za najemniške oddelke, ki so jih postavljali ob plemiško vojsko. najemništvo je bilo znano že v 14. stoletju in še prej, a se je v habsburških deželah zares razmahnilo šele v stoletju pozneje; zanj se je od vsega zacetka zavzemal tudi maksimilijan i. – poslednji vitez, prvi landskneht.29 s pojavom najemniške vojske je tesno povezana figura kondotjera30 – vojaškega po­veljnika in podjetnika hkrati, ki se je z vladarjem dogovoril, da mu bo za dolocen znesek in pravico do plena postavil doloceno število oborožencev. te je kondotjer sam izbral in jih placal. Uspešni kondotjeri zgodnejšega obdobja so bili denimo nekateri celjski gro­fje, gospodje devinski, jan vitovec in famozni andrej baumkircher. najemniška vojska je bila v prvi vrsti pehota, ki se je rekrutirala iz presežka neplemiškega podeželskega prebivalstva, opazen je bil tudi delež najemniške lahke konjenice. v okviru najemniške pehote se je kot poseben rod razvila artilerija. Poleg že omenjenih Švicarjev so bili kot najemniki v srednjeevropskem prostoru znani zlasti Cehi in nemški landsknehti. vvseh prej naštetih vojaških prerivanjih druge polovice 15. stoletja in prvih desetletij 16. stole-tja so bile udeležene tudi najemniške cete. znjimi povezan pojav je bil plenjenje dežele, še posebej takrat, ko niso bile pravocasno placane ali so bile brez dela.31 razmeroma pocasen proces prilagajanja novim razmeram – prehod od zaprte fevdal­ne vojaške strukture in taktike do modernejše, bolj raznovrstne, gibljive, med deželami povezane in predvsem bolj ucinkovite, a hkrati dražje (deželne) vojske – se je v habs­burških deželah opiral na obrambne rede, ki so jih odlocilno sooblikovali tudi deželni stanovi. na državnem zboru v nürnbergu leta 1431 ter na meddeželnih zborih Štajerske, koroške in kranjske v Gradcu (1445) in lipnici (1462) so bili sprejeti obrambni redi, ki so dali deželni vojski trdnejšo podobo. vecinoma, a ne izkljucno plemiška konjenica ni vec slonela na posamezni plemiški osebi, temvec se je sodelovanje plemica v vojski odmerilo glede na njegovo posestno moc, tj. višino dohodkov od podložnikov. navadno se je plemic s pripadajocim moštvom vojne še vedno udeležil osebno. Pomembno je bilo, da je sistem vkljucil vse, ki so imeli v deželi posest, tudi ce v njej niso prebivali. vojake (pešake) so morali glede na posestno moc oziroma velikost zagotoviti prelati in mesta ter po decimalnem sistemu glede na stopnjo nevarnosti tudi podložniki. dežele so po letu 1462 razdelili na štiri dele (cetrti) pod poveljstvom cetrtnega glavarja (stotnika, mojstra).32 vrhovno vojaško poveljstvo je še naprej imel deželni glavar z namestnikom (upraviteljem). doloceno število konjenikov je bil za obrambo dežele dolžan zagotovi-ti deželni knez sam. krono obrambnih redov prehodnega obdobja pomeni innsbruški obrambni red (libel) iz leta 1518, ki je postavil temelje obrambnemu sistemu avstrijskih dežel v 16. stoletju in je bil vkljucen v tiskane zbirke deželnih privilegijev.33 28 Fehr, vom lehnsherr zum söldnerheer, 455s; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 34. 29 Glej WiesFlecker, kaiser maximilian i./5, 501ss. 30 ime izvira iz besede condotta, ki pomeni pogodbo vojaškega vodje z delodajalcem za doloceno število vojakov, za dolocen cas in doloceno placo (simoniti, vojaška organizacija, 117, op. 8). 31 baUmann, landsknechte, zlasti 13ss, 38ss, 63ss, 131ss; simoniti, vojaška organizacija, 112ss; WohlFeil, ritter, 326ss; tancik, vojna stroka, 69ss; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 34ss. za spremembe v vojaškem sistemu glej tudi: schUlze, landesdefension, 46ss; hUber - doPsch, Österreichische reichsgeschichte, 66s; mell, Grundriß, 250ss; vilFan, Pravna zgodovi­ na, 210s; vilFan, Pravni položaj, 10; GraFenaUer, kmecki upori, 20s. 32 Prim.: landtagsakten ii, 55ss, št. 117; krones, Quellenmässige beiträge, 34ss, št. v. 33 Pregled obrambnih redov ponuja simoniti, vojaška organizacija, 28ss; prim tudi: Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 155s; vilFan, Pravna zgodovina, 209s. slika 16: innsbruški obrambni libel. AS 1063, ZL, št. 1166, 1518 V. 24., Inns­bruck. 34 ktem moramo prišteti podložnike (vogtholden) cerkva in tudi svetnih gospodov, ki so bili pod neposrednim odvetništvom dežel­nega kneza, pa tudi tiste trške aglomeracije, ki so ležale na deželnoknežji zemlji, vendar pravno niso sodile med mesta ali trge. vsi ti so deželnemu knezu placevali redni letni davek, t. i. urbariarni davek, v nujnih primerih so morali opravljati vojaško službo in odrajtovati izredne davke (brUnner, land und herrschaft, 273ss, 378s, 410). tništva in judje.35v komorno premoženje v širšem smislu so spadali še prelati in mesta, katerih mestni gospod je bil deželni knez (deželnoknežja mesta).36 deželnoknežje ko­morno premoženje je upravljala posebna uprava pod vodstvom vicedoma. na kranjskem je bil v vicedomovi pristojnosti velik del dežele – deželskih sodišc, še posebej potem, ko so habsburžani prevzeli celjska posestva.37 za razumevanje odnosa med knezom in stanovi na kranjskem je nadvse pomembno, da so komorna gospostva ostala pod vicedo­movim nadzorom, tudi ce jih je deželni knez prepustil v upravljanje (uradniki, oskrbniki) ali izkorišcanje (zakupniki) deželnemu plemstvu, kot se je od druge polovice 15. stoletja dalje pogosto dogajalo.38 avstrijski vojvode so skušali narašcajoce potrebe po denarju za vojaške potrebe in delovanje dvora najprej pokriti s svojim komornim premoženjem – s prodajami in zasta­vitvami gospostev in regalnih pravic, posojili, slabšanjem denarja itd. – to pa kmalu ni vec zadostovalo in je dolgorocno skrcilo dohodkovno bazo. Financna kriza se je nakazo­vala že v drugi polovici 14. stoletja, vendar ni bila le posledica zapravljive pridobitniške politike rudolfa iv. ali vojaških pustolovšcin leopolda iii., ampak narašcajoce potrebe po denarju. te so se vecale v vseh poznosrednjeveških teritorialnih državah.39 ob koncu 14.stoletja so zato pridobili na pomenu izredni davki, ki jih je lahko deželni knez nacelo-ma pobiral v primeru stiske v deželi (landesnot) ali zaradi drugih neobicajnih obremeni­tev svojih financ. za izredne prispevke so se bili deželni gospodje prisiljeni spet najprej obrniti na komorno premoženje, (višjo) duhovšcino, mesta, podložnike deželnoknežjih domen in jude.40 na ta nacin zbrani zneski niso bili zanemarljivi.41 Plemici financne pomoci po tedanjih pravnih nazorih, ki so bili zapisani tudi v plemiškem privilegijskem pravu,42 v praksi pa predvsem zaradi vojaško-obrambne službe, niso bili dolžni nuditi, ampak je bila to njihova prosta volja. voljni so postali šele, ce jim je bil knez v zameno za odobreni denar pripravljen narediti kakšno uslugo. denarna stiska deželnega kneza je bila najmocnejše orožje deželnih stanov.43 Pravica do odobritve davkov se je na temelju precej nejasno zapisane pravne norme razvila tako rekoc sama od sebe. Cas, ko dohodki iz regalov in rednih davkov niso vec zadošcali za potrebe dvora in dežele, je nepreklicno prišel v casu Friderika v. (iii.). na krovu deželnoknežjih izrednih izdatkov so se poleg stroškov za vojsko oziroma obrambo znašli še stroški za delovanje dvora, deželnoknežje uprave, vkljucno z ustanavljanjem novih uradov, in za odkup vecjih zastavljenih gospo­stev.44 duh casa in odvisnost kneza od stanov zelo simbolicno ponazarja del instrukcije za kranjski deželni zbor iz leta 1516: Daz wir [maksimilijan i.] auch durch disen langwe­renden schweren krieg an unserm camergut so gar erschfft, das uns schir unmuglichen sein will, disem unser veint furnemen in die lang widerstand zetun.45 35 vilFan, Pravna zgodovina, 208; hUber - doPsch, Österreichische reichsgeschichte, 68s; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 113. 36 brUnner, land und herrschaft, 374ss. 37 deželnoknežjo posest na kranjskem in njene dohodke je v odlicni študiji temeljito obdelal bizjak, ratio facta est, tu zlasti 125ss in karta na str. 304s. 38 vilFan, Pravna zgodovina, 208s; vilFan, država in dežela, 51s. 39 Prim.: lackner, hof und herrschaft, 45ss; sittiG, landstände, 26. 40 Pri izrednem obdavcenju komornega premoženja govorimo o t. i. štirih primerih: nevarnost za deželo (landesnot), ujetništvo kneza, povitezenje princa in poroka princese. Prim.: mell, Grundriß, 245; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 136; mensi, Geschichte der direkten steuern i, 13ss. 41 lackner, hof und herrschaft, 45. 42 Glej: nared, Privilegij, 15s; nared, kranjski deželni privilegiji, 47s. 43 vilFan, deželni stanovi, 316; simoniti, vojaška organizacija, 26s. 44 mell, Grundriß, 246; mensi, Geschichte der direkten steuern i, 12. 45 dsks ii, 182, št. 136. Glavni modeli strUktUriranosti deželnih stanov v zacetku tridesetih let 20. stoletja je otto hintze stanovske ureditve zahodnega sveta (evrope) v grobem razdelil v dva tipa. dvokomorni (dvokurijski) tip stanovskega za­stopstva na splošno prevladuje v deželah, ki so obdajale jedro stare karolinške države: v angliji, skandinavskih deželah, na Poljskem, madžarskem in delno Ceškem. drugi, trikurijski tip, se je uveljavil v srednji in južni evropi (Francija, dežele aragonske krone, neapeljsko-sicilsko kraljestvo, nemške dežele).46 trikurijski tip: gospodom, vitezom in oprodam, deželanom v osnovnem pomenu besede, so se (v nemških deželah v glavnem tekom 15. stoletja) pridružili prelati kot prvi ter deželnoknežja mesta in trgi kot tretji oziroma cetrti stan. tako strukturo so stanovi ohranili vse do srede 19. stoletja. habsburške dežele so po strukturi deželnih stanov v osnovi pripadale trikurijskemu tipu, ta pa se je delil še naprej. vzhodni del – avstrija nad anižo in pod njo, Štajerska, koroška in kranjska – je poznal v okviru plemstva precej samostojen stan gospodov, za­hodni del – salzburška, tirolska, vorarlberška in precej casa Goriška, pa ne.47vavstriji, od srede 15. stoletja dokoncno razdeljeni na spodnjo in zgornjo, se je stan (deželskih) gospodov tudi v organizacijskem smislu jasno locil od viteškega stanu. Govorimo o kla-sicnem štirikurijskem sistemu: 1. prelati, 2. (deželski) gospodje, 3. vitezi in plemeniti oprode, 4. deželnoknežja mesta in trgi.48 Gospodje so se od nižjega plemstva v pravnem in socialnem pomenu jasno locevali tudi na Štajerskem, koroškem in kranjskem, ven­dar so v teh treh deželah zaradi maloštevilnosti skupaj z vitezi in plemenitimi oprodami sestavljali skupno plemiško kurijo.49 notranjeavstrijske dežele so torej sodile v štiriku­rijski, ali bolje, vmesni tip. imele so locena stanova (kuriji)50 gospodov in vitezov, ki pa so na deželnem zboru zaradi prakticnih razlogov sedeli na skupni plemiški klopi.51 Na salzburškem ni bilo gospodov in so se stanovi clenili le na tri: prelate, plemstvo (viteze) in mesta. Podobno je bilo na Goriškem, kjer je šele marija terezija locila gosposko in viteško klop. od osnovnega modela je še nekoliko bolj oddaljena tirolska, ki je prav 46 hintze, typologie, 229ss, tu 232s; hassinGer, landstände, 995s. 47 mitteraUer, ständegliederung, 199s. 48 Prim. GUtkas, Friedrich iii., 155ss. 49 mitteraUer, ständegliederung, 118s, 138, 147s, 158. mitterauer na podlagiplemiških seznamov ocenjuje, da je bilo razmerje med avstrijskimi in štajerskimi gosposkimi družinami od 2,5:1 do 3:1. Štajerski radgonski seznam iz leta 1446 našteva 9 grofovskih in gosposkih družin, koroški 2 (pogojno 3) gosposke, kranjski le eno gosposko rodbino (kraig) s tremi clani. Glej tudi: FeldbaUer, herren und ritter, 156, 256s; FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens i, 423s; nared, seznami, 319s. 50 kadar posamezni stan nastopa na deželnem zboru, navadno uporabljamo tęrmin deželnozborska kurija ali klop. lahko recemo, da deželne stanove sestavljajo posamezni stanovi in deželni zbor kurije/klopi. manj posrecena je formulacija, da imajo deželni stanovi klopi, cetudi vilfan meni, da so izrazi stan, klop in razred (class) enakovredni (vilFan, Ustavna ureditev, 229). 51 hassinGer, landstände, 995. niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 222, zmotno trdi, da so notranjavstrijske dežele po­ znale le trikurijski sistem. razlika med obema plemiškima stanovoma je bila tudi v 15. stoletju dovolj ocitna (na Štajerskem celo bolj kot v avstriji) in zgolj že omenjena maloštevilnost je botrovala temu, da sta gosposka in viteška kurija zasedali skupaj. tako imela enoten plemiški stan, poleg tega pa še eno posebnost – kmecko zastopstvo lokalnih sodnih in dolinskih komunov (täler und Gerichte) kot cetrti stan;52mesta so bila v tem primeru tretji stan. na vorarlberškem so stanove sestavljalipredstavniki kmetov in mest, prelati in plemstvo pa so delovali v okviru državnoneposrednih deželnih enklav.53 deželnoknežja mesta so v obeh avstrijah, na Štajerskem, koroškem in kranjskem pred­stavljala zadnji, cetrti stan, na tirolskem in salzburškem tretjega.54trgi so imeli v okviru cetrtega stanu oziroma kurije omembe vredno vlogo (ce sodimo po številcnem razmerju do mest) med avstrijskimi deželami samo na Štajerskem, kjer je bilo razmerje med mesti in trgi precej uravnoteženo. spodnja avstrija je sicer imela ob koncu srednjega veka prek dvesto patrimonialnih in le štiri deželnoknežje trge, ki so imeli deželnostanovski status. trški del cetrtega stanu je bil neopazen v zgornji avstriji in na koroškem, o deželnosta­novskih trgih na kranjskem pa sploh ne moremo govoriti.55 kranjski deželni stanovi in zbori so v svoji izoblikovani fazi ustrezali štirikurijskemu sistemu – wir die prelattn, hern, ritterschaft und stet gemainer landschaft des fursten­tumbs Crain, der Windischnmarch, Mettling, Isterrich und Karst (1518);56 po vilfanu morda celo bolj prepricljivo kot na Štajerskem in koroškem.57Prvo deželnozborsko klop so zasedali prelati, drugo gospodje, tretjo vitezi in oprode ter cetrto deželnoknežja mesta. kako je bilo z obema plemiškima kurijama v praksi, bomo videli v nadaljevanju. 52 brUckmüller, täler und Gerichte, 11ss; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 227s. kmecki zastopniki so bili obcasen pojav tudi na salzburškem in Goriškem. vilFan, deželni stanovi, 320, je ta pojav razlagal s specificnim družbenim in državnopravnim položajem takih skupnosti. Šlo je lahko za skupnost svobodnih kmetov, kmetje so bili lahko neposredno podložni deželnemu knezu ali pa njihovi zemljiški gospodje niso razvili potrebne patrimonialne jurisdikcije, ki bi jim dajala pravico do pobiranja davkov. Glej še vilFan, Pravna zgodovina, 332. 53 hassinGer, landstände, 995, 1014; brUnner, land und herrschaft, 394, 404s; WiesFlecker, entwicklung, 15; car-sten, Princes and Parliaments, 424s. 54 knittler, städte und märkte, 9s. 55 mitteraUer, ständegliederung, 119s, 133s, 143ss, 154s, 167ss. 56 dsks ii, 229, št. 177. 57 vilFan, struktura stanov, 176; vilFan, Pravna ureditev, 34. vprašanje je samo, ali sta plemiška stanova sedela na locenih klopeh ali skupaj. da so bili stanovi že od druge polovice 15. stoletja naprej štirje, sploh ni sporno. Prim. npr.: valvasor, ehre iX, 97; vilFan, Ustavna ureditev, 229; dsks i, Xiv. Prelati izraz »prelat« izvira v kanonskem pravu in oznacuje duhovniško osebo, ki ji po položa­ju pripada dolocena vodstvena oblast (jurisdikcija) navzven (pro foro externo). Pojem zajema v tem smislu poleg papeža škofe, opate in prošte starih redov, arhidiakone in dostojanstvenike kolegiatnih kapitljev. v posebnih primerih k prelatom prištevamo tudi opatinje. Prelati v cerkvenem pomenu besede niso niti predstojniki mlajših, še posebej beraških redov, niti predstojniki viteških redov.58 Prelati v deželnostanovskem pomenu so po splošnem prepricanju »deželnostanovske« literature škofje, opati in prošti starih redov, prošti in dekani kolegiatnih kapitljev, opatinje in priorinje, komturji viteških re-dov in obcasno celo župniki.59 otto brunner je ugotovil precejšen razkorak med obema prelatskima nomenklaturama. državnoneposredni škofje marsikdaj ne pripadajo prelat­skemu, temvec gosposkemu stanu.60 Po drugi strani so del prelatskega stanu osebe, ki jim kanonsko pravo prelature ne priznava: predstojniki mlajših meniških redov, ženskih samostanov in viteških redov. deželnozborska terminologija pozna prelatinje, ki jih v kanonskemu pravu ni. Clanom prelatskega stanu je skupno, da so sodili pod vladarjevo odvetništvo (schirm­vogtei). to seveda pomeni, da je sestavo stanu dolocal posvetni in ne cerkveni pravni red. odlocilno je bilo odvetništvo deželnega kneza, ki je na eni strani terjalo posebno zašcito, na drugi pa opravicevalo zahtevo po nasvetu in pomoci.61 Potreba po nasvetu in pomoci – in ne kaka pravica prelatov do povabila – je prisilila deželnega kneza, da je na deželni zbor poklical izbrane osebe duhovniškega stanu in s tem sprva odlocilno vplival na sestavo prelatske klopi. ob tem se moramo strinjati s helmuthom stradalom, da je treba vire financno-tehnicne narave (sklici deželne vojske, davcne liste, imenjske knjige) za ugotavljanje sestave prelatske klopi uporabljati zelo previdno.62izkazalo se je namrec, da ima »prelat« v nekanonskem smislu dva pomena; prelati so lahko: 1. vsi domaci in tuji cerkveni dostojanstveniki, ki so morali zaradi posesti v doloceni deželi placevati deželnoknežje davke; 2. kleriki, ki so se po konsolidaciji samostojnega prelatskega stanu kot njegovi pripadniki v odnosu do deželnega kneza locevali od drugih klerikov. to v metodološkem smislu pomeni, da je najbolj zanesljiv dokaz za pripadnost prelatskemu stanu navzocnost na deželnem zboru ali v kakem drugem stanovskem organu.63 cerkveno pravo je na deželnostanovsko ureditev vplivalo le toliko, da je bil prela-tom skladno s srednjeveškim nacelom, ki je preferiralo duhovšcino (ecclesia praecedit), 58 stradal, Prälaten, 53; brUnner, land und herrschaft, 408. 59 Prim.: stradal, Prälaten, 53s; WiesFlecker, entwicklung, 14s. 60 hassinGer, landstände, 996. 61 brUnner, land und herrschaft, 409. 62 stradal, Prälaten, 58ss. 63 Prav tam, 70s. priznan poseben status; ta se je kazal tako, da so bili prelati formalno prvi stan.64 kle­riki so imeli po tedanjem pojmovanju prednost pred laiki, vendar je bila deželnosta­novska praksa povsem drugacna. Pravni status prelatov je bil manj ugoden od statusa plemicev. Pojasnimo, zakaj. cerkveno premoženje je bilo pod zašcito in odvetništvom65 deželnega kneza ter je zato v širšem smislu sodilo v komorno premoženje. odvetniške pravice, ki so bile sprva omejene na posamezne cerkve in samostane, so habsburžani postopno razširili na splošno dedno odvetništvo deželnega gospoda, ki je pokrilo vso deželno duhovšcino.66Friderik iii. naj bi v zvezi s tem celo izjavil: »Pfaffenhab ist mein kammergut.« odvetnik je bil dolžan zagotavljati zašcito (schutz und schirm), a v stiski tudi zahtevati nasvet in pomoc, se pravi izredne dajatve. vokviru odvetništva se je tako razvila nekakšna vojaška in davcna nadoblast, ki je knezu dovoljevala glasnejše in bolj neposredne zahteve po davcnih in vojaških uslugah, kot bi bilo to mogoce zahtevati od skupin, ki niso bile pod njegovim posebnim varstvom. ni šlo le za to, da so bili prelati (in deželnoknežja mesta) dolžni deželnemu knezu odvajati redne davke – tega plemstvo sploh ni poznalo – temvec jim je lahko knez neodvisno od deželnozborske odobritve naložil izredni davek.67 vse to je zelo vplivalo na položaj prelatov v deželnih stanovih, saj so imeli v primerjavi s plemstvom precej manjšo veljavo.68 Preden se lotimo kranjskega prelatskega stanu, se moramo ustaviti pri pogojih, ki jim je moral prelat zadostiti za clanstvo v prelatskem stanu in udeležbo na deželnem zboru. Povedali smo že, da so bili na deželne zbore sprva povabljeni le izbrani cerkveni velikaši. tako je mogoce sklepati, da udeležba ni bila splošna pravica prelatskega sta-nu, temvec je knez povabil le tiste, od katerih je v danem trenutku pricakoval nasvet in pomoc. v nekaterih kriznih okolišcinah 15. stoletja so bili na deželni zbor povabljeni celo navadni župniki.69 Pravna podlaga za pripadnost vsem štirim stanovom je bila po brunnerju enaka: položaj v deželi in razmerje do deželnega gospostva. Pri prvem je šlo za izvajanje gospostvenih pravic na zemljiški posesti, pri drugem za neposreden odnos z deželnim knezom.70 za uvrstitev v prelatsko kurijo so bili poleg teh pomembni še drugi dejavniki. do okoli leta 1500 je knez pozival tiste duhovniške osebe, ki jih je sam želel. to je bila njegova v vrhovnem dednem odvetništvu utemeljena pravica. edina pogoja sta bila duhovniški stan in zemljiška posest kot predmet obdavcenja. na podlagi odvetništva je bila vsa duhovšcina v deželi pod zašcito deželnega gospoda in je zato sodila v komor-no premoženje. odnos med prelati in knezom vendarle ni bil enak kot med knezom in navadno duhovšcino; to nujno pomeni, da je bilo treba za sedež na deželnem zboru iz­polniti še kak kriterij. stradal meni, da lahko o prelatski klopi govorimo, šele ce je imela dolocena skupina klerikov pravico to klop zasesti ter z nje izkljuciti tiste duhovniške osebe, ki potrebnih kriterijev niso izpolnjevale. skladno s tem trdi, da se je v avstrijskih deželah med vsemi deželnozborskimi kurijami prav prelatska najpozneje konsolidirala, 64 to ni vidno le iz (castnih) titulacij stanovske korporacije – tu so prelati vedno omenjeni prvi; »v ospredju« so bili tudi v manj prije­ tnih davcnih razvidih. Glej npr.: schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 399ss, št. 210; mdcXi, 168ss, št. 422; landtagsakten ii, 181ss, št. 192. 65 odvetnik (advocatus, (kirchen)vogt) dolocene cerkve ali samostana je bil laik, zemljiški oziroma – na nivoju dežele – deželni gospod (knez). odvetnik je bil sprva dolžan svojega varovanca zastopati na svetnem sodišcu in ga pred napadalci po potrebi braniti z orožjem. v zameno za to je smel nadzirati upravo cerkvenega premoženja in pobirati posebno dajatev (odvetšcino). schmidt, vogt; haberkern - Wallach, hilfswörterbuch 2, 647ss; žnidarŠiC Golec, duhovniki, 26s, op. 22. 66 Podrobneje srbik, beziehungen, 75ss; glej tudi: žnidarŠiC Golec, duhovniki, 26s; vilFan, zemljiška gospostva, 181s. 67 nekaj primerov: stla, aUr, nr. 5845a, 1443 maj 31., (dunajsko) novo mesto; chmel, materialien i/1, 66ss, št. XXviii; landtagsakten i, 133ss, št. 66; Gzl X/58; birk, verzeichniss vi, clii, št. 1646; dünnebeil - herold - holzner-tobisch, regesten kaiser Friedrichs iii., št. 309ss; as 1063, zl, št. 925, 1495 december 7., ljubljana; dsks i, 3s, št. 2s; regesta imperii Xiv, 3/1, 124s, št. 9585s; regesta imperii Xiv, 4/2, št. 19963 (tocka 9), 20345 (tocka 6). 68 brUnner, land und herrschaft, 374ss, 405, 435s; stradal, Prälaten, 86. 69 landtagsakten ii, 149, št. 165; Gzmviii/67; stradal, Prälaten, 58, 79, 91. 70 brUnner, land und herrschaft, 411s. in sicer šele na prehodu iz 15. v 16. stoletje.71 znacilnost tega procesa naj bi bila »ogra­ditev proti tujini« in izlocitev tistih cerkvenih institucij, ki so izgubile za uveljavljanje posvetnih interesov potrebno avtonomijo oziroma te sploh nikoliniso imele. od zacetka 16. stoletja dalje je bilo treba za »sedež in glas« na prelatski klopi izpolniti te kriterije: zemljiška posest v deželi, rezidencnost (bivanje v deželi, v kateri je posest), neposreden pravni odnos z deželnim knezom in avtonomno upravljanje premoženja. Prelati v dežel­nostanovskem pomenu so bili potemtakem tisti v deželi bivajoci predstavniki cerkvenih korporacij, ki so lahko svojo zemljiško posest s stališca posvetnega pravnega reda pred­stavljali neposredno in s stališca cerkvenega prava avtonomno.72 obdavcljiva zemljiška posest je bila ves cas conditio sine qua non. tisti škofje, ki so imeli v deželi posest, od katere so placevali davke ali prispevali k deželnim vojaškim vpoklicem, pa v njej niso živeli (nerezidencni škofje), na splošno niso pridobili sedeža na prelatski klopi oziroma so bili del te le v zacetni fazi, ko deželni knez še ni poskušal vzpostaviti suverenosti deželnih cerkva (landeskirchenhoheit) in s tem zamejiti vpliva tujih cerkvenih knezov. tuji škofje so se odtlej pojavljali na gosposki klopi ali pa jih je zastopal kak clan viteškega stanu. deželni, rezidencni škofje, so bili nesporni clani pre­latskega stanu. enako velja za predstojnike (prošte) kolegiatnih kapitljev.73 cerkveni redovi so morali imeti vsaj takšno stopnjo avtonomije, ki jim je pri upra­vljanju njihovega premoženja omogocala samostojen položaj glede na deželnega go-spoda. Prelati v deželnostanovskem smislu so bili opati oziroma prošti benediktincev, cistercijancev, avguštincev in premonstratencev. nekaj pomislekov je sicer bilo pri kar­tuzijanskih priorjih, ki pa so bili kljub temu nesporni clani prelatske kurije; v zacetku zaradi njihove »de facto« avtonomije, pozneje po cesarski podelitvi prelatskega naziva.74 med ženskimi redovi so bile kot deželnostanovske »prelatinje« v nekaterih avstrijskih deželah vsaj zacasno poznane predstojnice benediktink in klaris.75 ko poskušamo na podlagi predstavljene »teorije« sestaviti prelatsko klop kranjskega deželnega zbora, nas caka precej nehvaležna naloga, saj viri iz obdobja do konca drugega desetletja 16. stoletja ne ponujajo jasne slike. znani seznami iz leta 1446 o tem povedo razmeroma malo. Popis izredne davcne naklade ob poroki Friderikove sestre katarine je znacilen primer izrednega davka, ki ga je smel deželni knez brez kakršne koli odobritve naložiti komornemu premoženju. nastanek seznama nima nobene povezave z deželnimi stanovi, vendar kaže na bazo, v kateri je mogel deželni knez z vabili na deželne zbo-re iskati nasvet in pomoc. naštejemo opata sticne in kostanjevice, priorja iz bistre, mekinjsko opatinjo, velesovsko priorinjo, komturja križnikov iz ljubljane in ivanovcev (pozneje malteškega viteškega reda) iz komende.76zaradi zastave deželnoknežje oblasti v marki in metliki celjskim grofom med potencialnimi prelati manjkata komturja iz metlike in Crnomlja ter prior »celjske« kartuzije Pleterje.77 Poznamo še dva seznama iz istega leta, ki vkljucujeta tudi prelate. radgonski mobilizacijski seznam ima freisinškega škofa, stiškega in kostanjeviškega opata, priorja bistre in Pleterij, mekinjsko opatinjo in velesovsko priorinjo. seznam v Friderikovi registraturni knjigi ima poleg teh ljubljan­skega in komendskega komturja ter priorinjo (v resnici gre za opatinjo) škofjeloških klaris.78 Ce bi združili vse tri sezname, bi zacrtali krog kranjskih prelatov (v smislu de­ 71 stradal, Prälaten, 85ss, 113. 72 Prav tam, 91s, 113. 73 Prav tam, 92s, 102s, 110s; prim. mitteraUer, ständegliederung, 158s. 74 stradal, Prälaten, 74s, 105. 75 Prav tam, 108ss. 76 Glej str. 39ss in nared, seznami, 318ss. 77 Prav tam. 78 Prav tam. želnoknežjih davkoplacevalcev) sredi 15. stoletja. abodimo pazljivi; o prelatskem stanu ali kuriji še ni cas govoriti, saj zanjo ni nobenega dokaza. dokaz bi bila navzocnost na deželnem zboru ali v kakem drugem stanovskem organu. ker takih virov iz obdobja do konca vladanja Friderika iii. (1435–1493) skorajda ne poznamo, si lahko pomagamo z nekaterimi seznami iz 16. stoletja. Posebej dragocena sta seznam navzocih in cistopis seznama odsotnih clanov kranj­skega deželnega zbora iz leta 1543, saj skupaj kažeta precej realno podobo kranjske pre­latske kurije. na zbor je od prelatov prišel ljubljanski škof, ki je naveden sam zase. Prišla sta le še predstavnik ljubljanskega stolnega kapitlja in prošt novomeškega kolegiatnega kapitlja. Po precišcenem79 seznamu tistih, ki bi se po mnenju navzocih zbora morali udeležiti, so med prelati manjkali: opata sticne in kostanjevice, priorja Pleterij in bistre, prior z reke, komturji iz metlike, Crnomlja in komende ter blejski prošt.80 leta 1590 so v stanovskem odboru pripravili zelo dosleden seznam, ki ni upošteval ne imenjske knjige ne tistih, ki so »sedeli« zunaj dežele oziroma so bili kako drugace zadržani zunaj kranjske in se deželnih zborov ne bi mogli udeležiti. Po takih kriterijih so bili potenci­alni udeleženci kranjskega deželnega zbora le ti prelati: ljubljanski škof, stolni dekan in kapiteljski oskrbnik, opata sticne in kostanjevice, priorja bistre in Pleterij, deželni komtur in novomeški prošt.81 Pod zgornje sezname potegnimo crto in jih dopolnimo z redkimi omembami kranj­skih prelatov v deželnozborskih spisih. ob koncu dobe, ki jo obravnava ta razprava, torej v drugem desetletju 16. stoletja, so bili del kranjskega prelatskega stanu zagotovo ljubljanski škof,82 predstavnik ljubljanskega stolnega kapitlja,83 opata cistercijanskih sa­mostanov v sticni84 in kostanjevici, priorja kartuzij bistra85 in Pleterje,86 prošt novo­meškega kolegiatnega kapitlja,87 komturji križniškega reda iz ljubljane,88 metlike89 in Crnomlja, komtur ivanovcev iz komende. kot verjetni se kažejo še freisinški90in tržaški škof91 ter blejski prošt. sprejemljivih dokazov za to, da bi bile v prelatski kuriji tudi prednice ženskih samostanov, ki bi jih na zboru zastopali samostanski oskrbniki, še ne poznamo. zacetkov kranjskega prelatskega stanu, ki se je kot samostojna kurija udeleževal de­želnega zbora, zaradi pomanjkanja podatkov casovno ne moremo natancneje definirati. zadovoljiti se moramo z oceno, katere napaka je lahko desetletje ali dve. kot povsem ne­utemeljene pa lahko ovržemo besede vladimirja levca, ki je pod ocitnim luschinovim vplivom ter na podlagi sodnega privilegija iz leta 1399 in okoli 1395 nastalega prepisa 79 osnutek seznama je precej obsežnejši in našteva vse tiste, ki bi jih sestavljavci seznama radi videli med seboj, da bi globalno odmerjeni davek lahko razdelili na vec davkoplacevalcev. za vsako imenjsko posest so skušali najti cloveka, ki bi prispeval k deželni davcni odobritvi. tak kriterij je na osnutek pripeljal npr. škofe iz koroške krke (mokronog), trsta, Picna in Poreca, oskrbnike ženskih sa­ mostanov velesovo, mekinje, Škofja loka, trst in studenice ter priorja jurkloštrske kartuzije in opata iz reina. zablodo je popravilo pero, ki je cez naštete potegnilo križ. Podobno (pre)velikodušen je markovicev seznam za leto 1577 (nastal sredi 17. stoletja), ki je bil morda tudi sestavljen po nacelu pokrivanja imenjskih posesti in je na kranjskem s prikljucenimi gospostvi našel kar 26 prelatov. že naštetim dvomljivim je pridal še freisinškega škofa, vetrinjskega opata (Preddvor), pazinskega prošta in opata samostana sv. Peter v Šumi (as 2, dski, šk. 933, fol. 31r–31v, 35v; koŠir, stanovska uprava, 27; vilFan, struktura stanov, 177). 80 as 2, dski, šk. 322 (fasc. 216); vilFan, struktura stanov, 176s. 81 as 2, dski, šk. 432 (fasc. 290a/1), 963; prim. še str. 47 in nared, seznami, 324ss. 82 Glej tudi: dsksi, 107, št. 85; 146, št. 114. 83 Prav tam, 45, št. 37; 86, št. 68; 96, št. 78; 107, št. 85; 155, št. 120. 84 Prav tam, 107, št. 85; 146, št. 114; 155, št. 120. 85 Prav tam, 146, št. 114; 155, št. 120. 86 Prav tam, 107, št. 85. 87 Prav tam, 97, št. 79; 107, št. 85. 88 Prav tam, 146, št. 114. 89 Prav tam. 90 Prav tam, 107, št. 85; 146, št. 114. 91 Prav tam, 45, št. 37; 156, št. 120(?). najstarejšega kranjskega plemiškega privilegija v kartularju kartuzije iz bistre sodil, da so bili kranjski prelati med stanove vkljuceni najpozneje v casu vojvode viljema ob izteku 14. stoletja.92 o vkljucitvi prelatov v deželne stanove lahko govorimo šele takrat, ko detektiramo deželni zbor kot organ deželnostanovskega zastopstva in ko na zboru poleg plemiške in mestne kurije najdemo sledi prelatov.93 za Štajersko se je po zaslugi sekovskih proštov ohranilo nekaj prelatom namenjenih pozivov na deželne in meddežel­ne zbore, od katerih so najstarejši iz zacetka štiridesetih let 15. stoletja,94za kranjsko pa smo ostali praznih rok. kranjski stanovi so bili sicer zamegljeno omenjeni v dokumentih graškega meddeželnega zbora oktobra 1441, na katerem so bili brez dvoma navzoci tudi prelati, a ni eksplicitno zapisano, iz katerih dežel.95 Prav tako na podlagi mobilizacij­skih in oborožitvenih seznamov radgonskega meddeželnega zbora Štajerske, koroške in kranjske maja 1446 ni mogoce dokazati, da je bil na zboru kak kranjski prelat. jasno je le, da so kranjskim prelatom pisali, koliko mož in voz naj pošljejo v radgono oziro­ 92 levec, landhandfesten, 266. viljem je vladal v letih 1395–1406. levec je celo namignil, da so bili prelati del deželnih stanov verjetno že prej, pri tem pa je šel vse do leta 1338 (as 920, osebni fond levec vladimir, fasc. 4). 93 Prim. mell, Grundriß, 113. 94 landtagsakten i, 82s, št. 29 (1443); 87, št. 33 (1445); 138, št. 69 (1447); landtagsakten ii, 4, št. 74 (1452); 9, št. 80 (1454); 40s, št. 105 (1462). vsi našteti dokumenti so naslovljeni na sekovskega prošta. 95 landtagsakten i, 79s, št. 26. ma Fürstenfeld.96 dokument, ki sicer ni deželnozborske narave, a kranjske prelate in plemstvo naslavlja v deželnostanovski maniri, je s konca leta 1461; takrat jim je Friderik iii. na pritožbo mest in trgov narocil, naj svojim podložnikom prepovedo trgovanje na podeželju.97 Glede na povedano se zdi primerno, da poskušamo kranjski prelatski stan spoznati ob pomoci sledi, ki so jih njegovi predstavniki pustili za seboj. vnaprej je treba opozoriti, da je sledi malo ter da bo domnev in vprašanj najbrž vec kot odgovorov. Škof ljubljanske škofije, ki jo je cesar Friderik iii. ustanovil 6. decembra 1461 in je 6. septembra 1462 prejela potrditev papeža Pija ii.,98 je bil deželnostanovski prelat bržkone od samega zacetka. cesarska ustanovna listina je pri cerkvi sv. nikolaja poleg škofa predvidela prošta, dekana, deset kanonikov in štiri kapiteljske vikarje. Pravico do prezentacije vseh naštetih, z izjemo enega kanonika, ki ga je smel imenovati škof, je ustanovitelj pridržal zase in svoje naslednike. materialno osnovo nove škofije so pred­stavljali grad Goricane, opatija v Gornjem Gradu z utelešenimi župnijami ter župnije sv. Peter pri ljubljani, Šmartin pri kranju in Šmihel pri Pliberku. vse našteto je cesar dodelil škofovi menzi. Proštu je pripadla radovljiška župnija, proštu in kapitlju skupaj dnevni dohodki ljubljanskih cerkva sv. Petra in sv. nikolaja ter po 50 funtov denaricev na leto. kapitlju je bilo inkorporiranih še šest župnij. Posebej je treba poudariti, da je cesar škofa skupaj z imetjem škofijske menze oprostil vsakršnih davkov, tudi davkov, ki so bili naloženi duhovšcini. davkov in naklad so bili za imetje in stvari, ki so jih uporabljali za svoje potrebe, oprošceni tudi prošt, dekan, kanoniki in vikarji. ljubljanski škof je takoj prejel naslov svétnik avstrijskih vojvod.99 Papež Pij ii. je cesarjevo ustanovitev 6. sep­tembra 1462 potrdil ter nekaj dni pozneje ljubljanske škofe, kapitelj in njihovo služincad izvzel iz sodne oblasti oglejskega patriarha.100 Prvega ljubljanskega škofa, žigo (sigismunda) lamberga (1463–1488), je jakob Unrest prepoznal na meddeželnem zboru v koroškem Šentvidu sredi aprila 1470.101 že dober mesec pozneje se je v velikovcu zacel dolgotrajni meddeželni zbor, ki se ga je za­radi pomembne teme – pomiritve z baumkircherjem in najemniki – udeležil sam cesar. lamberg je bil ponovno navzoc in je za svojo škofijo od cesarja izposloval podelitev višjega (krvnega) sodstva za Gornji Grad in Goricane.102 Še pet let pozneje, februarja 1475, se je v Wolfsbergu skupaj s poldrugim ducatom štajerskih, koroških in kranjskih deželanov zaradi obrambe pred turki sestal s cesarskimi svétniki.103to so hkrati vse nam znane neposredne povezave prvega ljubljanskega škofa z deželnimi stanovi in zbori. kljub temu ni dvoma, da je bil v svojem casu prvi med kranjskimi prelati. Po žigovi smrti je Friderik za škofa imenoval mladoletnega (roj. leta 1476) krištofa ravbarja. Papež je takšno imenovanje sprva zavrnil, a je aleksander vi. leta 1494 klonil s pogojem, da bo krištof za škofa posvecen po dopolnjenem 27. letu starosti; dotlej naj 96 stla, hs. ii/14, fol. 130r; landtagsakten i, 131, št. 64; nared, seznami, 319s. 97 cksl, 1461 december 15., Gradec. zapoved je bila namenjena castivrednim, pobožnim in našim dragim zvestim n. vsem prelatom in plemstvu naše kneževine Kranjske. Pobožni (andechtig) je tipicna oznaka za predstavnike prelatskega stanu. 98 Ustanavljanje škofij je bilo v poznem srednjem veku naceloma izkljucna papeška pravica, zato je Friderikovo ustanovitev škofij v ljubljani ter osem let pozneje na dunaju in v dunajskem novem mestu razumeti kot izjemo, ki jo je v duhu odkritega zavezništva, temeljecega na nekakšnem konkordatu iz leta 1448, dovolil papež (Pij ii. oz. Pavel ii.). Podrobneje o cesarsko-papeškem zavezništvu, okolišcinah ustanovitve in ustanovitvi sami: žnidarŠiC Golec, duhovniki, 23ss; dolinar, ljubljanski škofje, 13ss; glej tudi: srbik, beziehungen, 29ss; Feine, kirchliche rechtsgeschichte, 482s. 99 žnidarŠiC Golec, duhovniki, 37ss, 307ss, št. 1; obseg ljubljanske škofije, ki je bila razbita na šest otokov na ozemlju vseh treh notranjeavstrijskih dežel, je orisan na str. 43ss; GrUden, cerkvene razmere, 44ss. 100 žnidarŠiC Golec, duhovniki, 39ss, 314ss, št. 2–3. 101 Unrest, Österreichische chronik, 29. o delovanju prvega ljubljanskega škofa je zadnji strnjeno pisal dolinar, ljubljanski škofje, 27ss. 102 Unrest, Österreichische chronik, 29s; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 397ss, št. 209. 103 landtagsakten ii, 146; mdc Xi, 181, št. 452. bi bil le administrator ljubljanske škofije.104 ravbar je vecji del svoje energije namenil vojaški in diplomatski karieri; za kratek cas (1529–1530) je bil tudi kranjski deželni glavar. Povrhu tega je bil leta 1508 imenovan za administratorja benediktinske opatije v admontu in leta 1511/12 za administratorja sekovske škofije.105 ker smemo glede na našteto pricakovati, da se je razmeroma malo ukvarjal z ljubljansko škofijo (v zacetku zaradi mladoletnosti in študija, pozneje zaradi zaposlenosti na raznih koncih) je ute­meljeno vprašanje, kdo (ce sploh kdo) ga je v odsotnosti predstavljal v prelatski kuriji. mladoletnega krištofa naj bi po letu 1491 v duhovnih zadevah (morda vse do leta 1501) nadomešcal picenski škof jurij maninger, v svetnih zadevah (temporalijah) pa sorodnik Gašper ravbar.106 iz spisov lahko izvemo, da je bil ravbar januarja 1512 imenovan v kranjski stanovski odbor za odborni zbor nižjeavstrijskih dežel v Gradcu.107 iz sklepov kranjskega deželnega zbora, ki je bil 8. maja 1514 v ljubljani, pa razberemo, da je bil škof navzoc in da je bil na podlagi odobrenega davka voljan ponuditi posojilo v višini 100 gld.108 istega dne je bil delegiran (verordent) v ad hoc odbor, ki je moral odmeriti davek posameznim davcnim zavezancem (anschlag zumachn). Predvideno je bilo, da ga bo ob morebitni zadržanosti nadomešcal doctor Michel, ljubljanski kanonik mihael iz iga.109 vprašanje morebitnega škofovega namestnika je povezano s tem, da je bil clan de­želnih stanov tudi predstavnik ljubljanskega stolnega kapitlja. tega so po ustanovni listini sestavljali prošt, dekan, kanoniki (teh naj bi bilo deset, a jih zaradi premajhnih dohodkov nikoli ni bilo toliko) in vikarji. kapitelj je bil ustanovljen zato, da bi skrbel za slovesnejše bogoslužje v stolni cerkvi in pomagal škofu pri vodenju škofije.110 Na vrhu kapiteljske hierarhije sta bila podobno kot pri drugih kapitljih dva dostojanstvenika – prošt in dekan. med tema dvema kanonicnima prelatoma gre izbirati tudi stanovskega. Ce bi kranjske razmere primerjali s štajerskimi, koroškimi in avstrijskimi, bi na prelat-ski klopi kot predstavnika ljubljanskega stolnega kapitlja videli prošta.111 dokazov za 15. stoletje žal nimamo. eden izmed razlogov je brez dvoma dejstvo, da sta leta 1493 zgorela škofijski in kapiteljski arhiv.112 med kranjskimi deželani v drugem desetletju 16. stoletja ni bilo stolnega prošta, bil pa je dekan.113 v nekaterih primerih predstavnik kapitlja ni definiran.114 Glede na predstavljena dejstva bi bila opredelitev za prošta ali 104 as1063, zl, št. 897, 1493 februar 28., rim; GzlX/92. ker je papeška pisarna datirala po florentinskem nacinu (zacetek leta 25. marec), gre pravzaprav za leto 1494. vec o letu ravbarjevega rojstva, imenovanju za škofa in papeževi potrditvi simoniti, humanizem na slovenskem, 61ss. k razpravi o ravbarjevi posvetitvi za škofa in dejanskem prevzemu škofije omenimo ravbarjev pecat, odtisnjen na ukazu kranjskim stanovom iz novembra 1511. Pecat ima dva grba; nad njima je kratica cel, ki jo verbiceva razume kot »cristof, epi­scopus labacensi«, pomenila pa bi lahko tudi »cristof, electus labacensis« (imenovani, a še ne posveceni škof). Pod grboma je letnica, a branje zaradi manjše poškodbe ni nedvoumno – lahko gre za leto 1502 ali 1508. vomenjenem dokumentu se ravbar sicer nedvoumno titulira kot bischoue zu Segkhaw und Laybach. Prim.: as 2, dsk i, šk. 218 (fasc. 129); dsks i, 57, št. 48. 105 simoniti, humanizem na slovenskem, 61ss; dolinar, ljubljanski škofje, 42ss; dolinar, ravbar, 97. 106 simoniti, humanizem na slovenskem, 61, 66; žnidarŠiC Golec, duhovniki, 106s; dolinar, ljubljanski škofje, 41. 107 dsksi, 61, št. 51. 108 dsksi, 107, št. 85. Škofova ponudba posojila preseneca, saj so ga kranjski deželni glavar in stanovski prejemniki le štiri mesece predtem opominjali, naj v osmih dneh vendarle poravna davcni dolg (as 2, dsk i, šk. 848, št. 18). 109 dsksi, 107, št. 85. verbiceva se moti, ko mihaela oznacuje kot stolnega dekana. ta v Padovi šolani doktor cerkvenega prava je bil ljubljanki kanonik (1498–1519) in generalni vikar (1511, 1517) – prim. žnidarŠiC Golec, duhovniki, 74s, 304. 110 Podrobno so razmere v ljubljanskem stolnem kapitlju analizirane v žnidarŠiC Golec, duhovniki, 60ss. 111 stradal, Prälaten, 78, 80, 103; glej tudi op. 94. Prošt je bil za škofom naceloma drugi najpomembnejši clovek v škofiji in je skrbel predvsem za upravljanje kapiteljskega premoženja (Feine, kirchliche rechtsgeschichte, 387). ta položaj se zdi nekako bolj »politicen« in zato bližje stanovom kot položaj dekana; dekan naj bi skrbel predvsem za urejeno bogoslužje v stolnici in disciplino kapi­teljskih clanov (žnidarŠiC Golec, duhovniki, 69s). 112 mal, stara ljubljana, 140; prim. regesta imperii Xiv, 2/1, 35, št. 3893. 113 dsksi, 45, št. 37; 86, št. 68; 93, št. 74; 96, št. 78; 100, št. 80. 114 Prav tam, 107, št. 85; 155, št. 120; dsksii, 225, št. 174. Pregled poznejših deželnozborskih spisov bi vzel prevec casa, zato lahko kot dopolnitev ponovimo le navedbe s seznamov. na deželnem zboru leta 1543 predstavnik ljubljanskega stolnega kapitlja ni definiran, dekana kot kapiteljskega predstavnika na prelatski klopi zgolj ugibanje.115 ker je prva nesporna omemba kapiteljskega predstavnika (dekana) na deželnem zboru razmeroma pozna (1511), ostaja brez odgovora tudi vprašanje casovne vkljucitve kapitlja v kranjske stanove. menimo, da bi se to lahko zgodilo že v desetletju po ustanovitvi le-tega. Predstojniki štirih moških samostanov – dveh cisterc in dveh kartuzij – so bili de­želnostanovski prelati »od zacetka«. ob tem skoraj ni treba vec spominjati na to, da ohranjeni viri tega ne izpricujejo. Ce izpustimo leto 1405 in »deželni zbor«, ki to skoraj zanesljivo ni bil,116 ter na podlagi deželnoknežjih potrditev samostanskih privilegijev izpeljano domnevo, da se je opat verjetno udeležil vsaj nekaterih dednih poklonitev, se moramo ob cistercijanskem samostanu v sticni117 ustaviti leta 1446. Stiški opat je moral tedaj za doto princese katarine prispevati 500 gld., ali najmanj petkrat vec kot preostale kranjske cerkvene ustanove (ljubljanska križniška komenda in velesovske dominikanke po 100 gld., kostanjeviški opat 80, bistriški prior 60, komendski komtur in mekinjska opatinja po 32).118 istega leta je moral po sklepu radgonskega meddeželnega zbora za obrambo proti madžarom zagotoviti 12 konjenikov in en voz. Ce izvzamemo freisin­škega škofa, ki je bil dolžan za svojo kranjsko posest postaviti kar 32 konjenikov in dva vozova, se je stiški opat pokazal kot posestno in davcno dalec najmocnejši kranjski prelat. od bistriškega priorja so namrec zahtevali 6 konjenikov, od kostanjeviškega opata 3, velesovske priorinje 4 in mekinjske opatinje 3 konjenike. vsi prelati so morali poleg tega oborožiti vsakega desetega kmeta.119 stiški opati so si poleg tega pridobili številne cerkvene pravice, ki so pripadale oglejskemu patriarhu kot krajevnemu škofu in so bili do ustanovitve ljubljanske škofije tudi po tej plati najuglednejši prelati.120 za zmanj­šanje ugleda so se potrudili turki, ko so leta 1471 izropali in požgali stiški samostan skupaj s še nekaterimi drugimi cerkvenimi ustanovami. »obiskali« so ga menda tudi v letu 1475.121 Prav usklajena obramba pred turškimi napadi in financiranje le-te sta bila med poglavitnimi razlogi za to, da je zacel deželni knez na deželne zbore vabiti prelate in mesta. Ceprav so bili prelati že razmeroma polnopraven del deželnih stanov in so odobravali davke za razlicne potrebe, jih je lahko deželni knez ne glede na to (izredno) obdavcil. to denimo dokazuje pobotnica, s katero je kranjski deželni glavar in vicedom viljem turjaški potrdil, da mu je stiški opat martin za kralja maksimilijana i. izrocil sto funtov pfenigov crnega denarja, so dy koniglich Maiestet auf inn vnd sein gotshaws zu anlehenn gelegt. vlistini ni govora o nikakršni odobritvi s strani deželnih stanov, temvec gre za samostanu naloženo posojilo, ki ga je smel opat preložiti na samostanske podlo­ po manj zanesljivem markovicevem seznamu naj bi na deželnem zboru poleg prošta sedel še en clan kapitlja, po seznamu iz leta 1590 pa stolni dekan in kapiteljski oskrbnik. 115 Prav tako bi bilo ne glede na stradalove ugotovitve in vzporednice z drugimi avstrijskimi deželami tvegano trditi, da so do za-cetka 16. stoletja na kranjski deželni zbor vabili stolnega prošta in pozneje dekana, kot tudi, da je bila ta sprememba odraz konsolidacije prelatskega stanu. opombo izkoristimo še za to, da za obravnavano obdobje naštejemo tako znane prošte kot dekane in s tem morda odstremo eno od številnih zaves, ki zakrivajo podobo prvih deželnih zborov na kranjskem. Prošti: lenart jamnizer 1464–1469 /1471/, nikolaj ortner 1472–1482?, Peter knaver 1482–1499, jurij slatkonja 1499–1521. dekani: Gal hlapic 1463, mohor z lanišca 1472–1479 /od 1469/, julijan martini 1483, volbenk kellner 1491–1499 /od 1487/, nikolaj Poden 1499–1507, Štefan klocker 1507–1521. seznam povzet po žnidarŠiC Golec, duhovniki, 77ss, 101ss, 119ss, 304. 116 Glej str. 199, leto 1405. 117 Ustanovna listina oglejskega patriarha Peregrina je iz leta 1136. samostan se je po razcvetu v 13. in prvi polovici 14. stoletja po­dobno kot drugi samostani tega reda znašel v krizi, ki je bila posledica sporov v konventu, gospodarske stagnacije in unicevalnih turških napadov. mlinariC, stiška opatija, passim, ustanovna listina 955s. 118 Gzl X/58; landtagsakten i, 135, št. 66. 119 stla, hs. ii/14, fol. 130r; landtagsakten i, 131, št. 64; valvasor, ehre Xv, 343, 349s. 120 mlinariC, stiška opatija, 211. 121 jUG, turški napadi, 13, 18; mlinariC, stiška opatija, 218s, 966. milkoWicz, klöster in krain, 69, navaja, da so opati po letu 1482 samostan postavili na novo in ga mocno utrdili. žnike.122stiški opat tomaž123se je pojavil v stanovskih gremijih potem šele leta 1514, ko je odobril 100 gld. posojila,124 1515, ko je nanj odpadlo 200 renskih gld. davka oziroma je bil predviden za pecatenje opolnomocja (gewalt) stanovskim odposlancem.125 njegov naslednik Urban je novembra 1518 pritisnil pecat na pooblastilo kranjskemu pogajalcu bernardinu raunachu.126 o deželnostanovski dejavnosti opatov cistercijanskega samostana v Kostanjevici je znanega še veliko manj. to je gotovo povezano z dejstvom, da je bil leta 1234 oziroma 1249127ustanovljeni samostan od srede 14. stoletja podobno kot stiški v duhovni (cerkve­na shizma in razkol v cistercijanskem redu) in gospodarski krizi. Upoštevati moramo, da so bile darovnice kot vir dohodkov v tem casu precej redke. samostan si je moral denar celo izposojati pri grofih celjskih. vdrugi polovici 15. stoletja se je trend nadaljeval; sa­mostansko gospodarstvo je bilo na psu, prav tako morala, saj je okoli leta 1480 v cisterci menda bival en sam menih.128lahko si mislimo, da deželni knez pri takem samostanu ni mogel racunati na rat und hilfe, temvec na moledovanje za zašcito in pomoc. razmere so se pozneje ocitno nekoliko popravile, tako da je bil opat arnold (1509–1524) konec leta 1517 kot clan kranjskih stanov imenovan v odbor za odborni zbor avstrijskih dežel v donauwörthu.129 zbora tam ni bilo, a so se zbrani odbori najprej dogovarjali v Welsu in se potem preselili na veliki odborni zbor v innsbruck.130 med obema kartuzijanskima samostanoma se bomo najprej ustavili pri starejši Bi-stri, ustanovi koroških vojvod bernarda in Ulrika iii. spanheima (1255/60).131 Po sto­letju izgrajevanja posesti in pridobivanja privilegijev sta razvoj pretrgala požara v letih 1364 in 1382. da bi si ustanova opomogla, ji je papež bonifacij iX. konec 14. stoletja inkorporiral cerkniško župnijo. kljub temu je bila bistra sodec po davcnih listah iz leta 1446 med manj premožnimi samostani na kranjskem. to je bila lahko posledica že ome­njenih katastrof, samostanom nenaklonjenega casa in slabega upravljanja, nedvomno pa so materialni razcvet zavirala tudi toga redovna pravila.132 Ceprav vemo, da je cesar leopold i. na svojem obisku kranjske bistriškega priorja ludovika cirianija oktobra 1660 imenoval za cesarskega svétnika ter njemu in njegovim naslednikom podelil naslov prelata,133je nesporno, da so bili kartuzijanski priorji prelati v deželnostanovskem smislu 122 as 1063, zl, št. 925, 1495 december 7., ljubljana. Posojilo je bilo morda potrebno za pokritje stroškov obrambe pred turškimi vpadi in vojne z madžari. stiški opat se je namrec leta 1497 v prošnji kralju za posredovanje pri redovnem predstojniku, da bi ta opatu spregledal dajatve, ki jih že 15 let ni placal, izgovarjal prav na unicevalne turške vpade in »madžarsko vojno« (regesta imperii Xiv, 2/2, 609, št. 7957). 123 seznami stiških opatov: mlinariC, stiška opatija, 881s; milkoWicz, klöster in krain, 83s. 124 dsks i, 107, št. 85. 125 Prav tam, 146, št. 114; 155, št. 120. 126 dsks ii, 225, št. 174. 127 vojvoda bernard spanheimski je prvo ustanovno listino izdal leta 1234; to leto štejemo za leto ustanovitve. 1249 je izdal novo ustanovitveno (obnovitveno) listino, ker je bila prva zapisana nekoliko površno, ker je medtem povecal samostanske pravice in dohodke ter tudi zato, ker je spremenil svoj pecat (mlinariC, kostanjeviška opatija, 135, 525ss; baraGa, Gradivo, 105ss, št. 86). 128 mlinariC, kostanjeviška opatija, 203ss, 228ss, 495ss (seznam opatov), 539ss. 129 dsksii, 193, št. 143; zeibiG, ausschuss-landtag, 205ss. 130 Glej str. 209s, leto 1517/18. 131 vzvezi z zacetki prve kranjske kartuzije mlinaric ugotavlja, da so bili prvi menihi v bistri gotovo že pred letom 1255 in da je tam leta 1257, ko ji je papež aleksander iv. podelil dve privilegijski listini, že obstajala pravno izoblikovana redovna skupnost s priorjem in konventom. Ulrik iii., koroški vojvoda in gospod na kranjskem, je ustanovno listino sicer izstavil 1. novembra 1260. mlinariC, kar­tuzija bistra, 23ss, 509ss; o zacetkih in razvoju samostana še: mlinariC, kartuzija bistra 1255–1782, 163ss; milkoWicz, klöster in krain, 112ss; kobe, iz zgodovine bistre, 165ss. 132 mlinariC, kartuzija Pleterje, 45s; mlinariC, kartuzija bistra, 35ss, 79ss, 137s; mlinariC, kartuzija bistra 1255–1782, 172ss; milkoWicz, klöster in krain, 128, 137. 133 as 1063, zl, št. 4984s, 1660 oktober 4., bistra; mlinariC, kartuzija bistra, 290ss; milkoWicz, klöster in krain, 135. v resnici že mnogo prej in da je šlo pri tej podelitvi le za formalno potrditev stanja oziro-ma »spominek« na leopoldov obisk samostana.134 bistra in njen prior sta v deželnozborskih spisih omenjena zlasti pri pritožbah, ki so jih deželani podajali na zboru ali so jih kranjci predstavljali cesarju in njegovim komisarjem; posebej žgoc je bil problem poplavljanja ljubljanice.135 Prior mihael136 je bil sem in tja delegiran v kak stanovski odbor (poslaništvo).137 ko so leta 1514 razdelili davcno breme, je moral zbrati 50 renskih gld., ali štirikrat manj kot stiški kolega.138 Ce za tri (poleg bistre še štajerski žice in jurklošter) postojanke kartuzijanov na slo­venskem ozemlju velja, da so vrhunec v gospodarskem in duhovnem smislu dosegle v 14. stoletju, je zgodba Pleterij v marsicem izjemna. nekajletni proces ustanavljanja se je koncal z ustanovno listino celjskega grofa hermana ii. leta 1407. na ustanoviteljevo prošnjo je vojvoda ernest samostanu istega leta podelil vse sodne, mitninske in carinske privilegije, ki so jih imeli v njegovih deželah drugi samostani tega reda, ter hkrati prepo­vedal bližnjim mestom kostanjevici, metliki in novemu mestu sprejemati samostanske podložnike za mešcane.139 Poleg celjskih grofov so se samostana z dotacijami spomnili le redki, deželni knezi pa so mu kljub napetim odnosom s celjskimi korektno podeljevali in potrjevali obicajne pravice.140 do izumrtja celjskih je imela pleterska kartuzijaocitno drugacen, manj neposreden odnos do habsburžanov kot deželnih knezov. med samostani, ki so morali leta 1446 prispevati za doto Friderikove sestre, namrec Pleterij ni bilo; to lahko kaže le, da kar­tuzije niso šteli v komorno premoženje. na radgonskem seznamu kranjskih prelatov, ki je rezultat stanovskega posvetovanja, je pleterski prior vštet, v razdelku z njihovimi vojaškimi obveznostmi pa spet ne.141 Po letu 1456 so stvari prišle na pravo mesto - pod deželne kneze; ti so si vzeli pravico, da priorja po potrebi poklicejo na deželni zbor. kako pogosto se je to dogajalo v 15. stoletju, ne bomo nikdar vedeli. Povemo lahko, da je bil samostan zelo izpostavljen turškim napadom in veckrat v njihovem primežu.142 Friderik iii. ga je najbrž ravno zato oprostil nekaterih prispevkov (schazstewr vnnd aufsazung), kar je še za ocetovega življenja na pritožbo priorja in konventa (ocitno zaradi kršenja) potrdil kralj maksimilijan ter deželnemu glavarju narocil, naj samostan v casu, ko ga ogrožajo verni in neverni,pusti pri starem privilegiju.143ostatusu kartuzije gotovo nekaj pove to, da je bila ta listina shranjena v stanovskem arhivu. Po imenu neznani prior je bil leta 1514 na deželnem zboru med tistimi, ki so privolili v izplacilo posojila, leto pozneje je v sklopu kranjskih pritožb, podanih na zboru štajerskih deželnih stanov ter koroškega in kranjskega odbora v Gradcu, tožil nad nasilništvom in ropanjem jurija thurna.144zna­no je, da sta bili leta 1595 ukinjeni tako pleterska kot jurkloštrska kartuzija, ali drugace, posest prve je bila izrocena ljubljanskim in druge graškim jezuitom, ki pa niso prevzeli sedeža na deželnem zboru.145 v breckerfeldovi matriki s konca 18. stoletja najdemo 134 Glej stradal, Prälaten, 74s, 105. 135 dsksi, 62, št. 51; 99ss, št. 80; 126, št. 98; 130ss, št. 101s; dsksii, 172, št. 130. 136 seznam priorjev ima mlinariC, kartuzija bistra, 473s. 137 dsksi, 116, št. 94; 128, št. 101; 155, št. 120; dsksii, 181, št. 135. 138 dsks i, 146, št. 114. 139 as 1063, zl, št. 5538, 1407 april 25., Gradec. 140 mlinariC, kartuzija Pleterje, 99ss, 115s; milkoWicz, klöster in krain, 142ss; potrditve privilegijev: as1063, zl, št. 5600, 1444 februar 19., ljubljana; chmel, materialien i/2, 135ss, št. XXXvii; Willich, regesten kaiser Friedrichs iii., 174ss, št. 198; regesta imperii Xiv, 4/2, št. 20387. 141 stla, hs. ii/14, fol. 126v, 130r; landtagsakten i, 131, št. 64; valvasor, ehre Xv, 348s. 142 jUG, turški napadi, 13 (požgan 1471); Unrest, Österreichische chronik, 63 (1476). 143 as 1063, zl, št. 877, 1491 marec 8., augsburg. 144 dsks i, 107, št. 85; 126, št. 98. 145 mlinariC, kartuzija Pleterje, 57. enega redkih ilustrativnih namigov o sedežnem redu na deželnem zboru. leta 1576 naj bi pleterski prior sedel pred ljubljanskim stolnim proštom.146 Prelati po kanonicnih in stanovskih merilih so bili predstojniki – prošti kolegiatnih kapitljev.147 Kolegiatni kapitelj v Novem mestu je na prošnjo dolenjskih duhovnikov s šentruperškim župnikom in dolenjskim arhidiakonom jakobom turjaškim na celu aprila 1493 ustanovil cesar Friderik iii. Po Friderikovi smrti je konec istega leta maksimilijan potrdil ocetovo ustanovo, ki so ji bile inkorporirane župnije Šentrupert, mirna Pec in Po-nikva na Štajerskem. ne glede na to, da je bil kapitelj ustanovljen proti volji oglejskega patriarha kot krajevnega škofa, je papež aleksander vi. naslednje leto potrdil ustanovi­tev kapitlja, ki naj bi imel 13 clanov pod vodstvom prošta. tega je smel imenovati kralj maksimilijan oziroma njegovi nasledniki. iniciator ustanovitve kapitlja jakob turjaški je postal prvi prošt, januarja 1496 so bili v kapiteljski cerkvi sv. nikolaja umešceni pr-vi kanoniki, s tem pa je ustanova dejansko zaživela.148 jakoba je na celu proštije leta 1499 (cerkveno potrjen 1500) nasledil znani zbiratelj beneficijev jurij slatkonja, že prej (1496) ljubljanski stolni kanonik in prošt (1499–1521), pa dvorni kaplan, imenovani, a neposveceni picenski škof (1506) in od 1513 rezidencialni škof na dunaju; tam je leta 1522 umrl. Številne službe so slatkonji prinašale dohodke, jasno pa je, da je dušnopa­stirske naloge prelagal na vikarje. njegovim odlicnim stikom z maksimilijanom lahko pripišemo zasluge, da je ta oktobra 1509 za kapitelj izstavil novo ustanovno listino, mu dal pravico do pecatenja z rdecim voskom in dolocil grb z zlatimkonjem.149Predvideva­mo lahko, da se slatkonja tudi kranjskega deželnega zbora ni prav pogosto udeleževal. Ce pa se ga je, je vsekakor umestno vprašanje, ali je sedel na mestu novomeškega ali morda ljubljanskega prošta. v deželnozborskih dokumentih je bil novomeški kapitelj v maksimilijanovem casu omenjen samo dvakrat – v zvezi z davki.150 navedba iz leta 1792, da novomeški prošt sedi za ljubljanskim proštom in pred stolnimi kanoniki, naj bo zgolj kot zanimivost.151 izmed viteških redov,152 ki so (vsaj v zacetku) na svojevrstni nacin združevali redov-no življenje, viteštvo, karitativno dejavnost z zašcito romarjev in boj proti drugovercem, so se na kranjskem usidrali križniki in ivanovci. v ljubljani so se križniki nastanili najpozneje leta 1228, verjetno že takoj na tedanjem novem trgu. njihova ljubljanska redovna postojanka se je v virih imenovala komenda, nemška hiša ali hiša nemcev; 146 as 1073, zr, i-53r, fol. 36v. 147 stradal, Prälaten, 110s. 148 baraGa, kapiteljski arhiv, 97ss, št. 142–148; dolinar, Prošti, 7ss; d. kos, Gospostvo novomeškega kapitlja, 87ss; argu­ mente za to, da je bil jakob auersperger v resnici pripadnik znamenite rodbine turjacanov, je zbral PreinFalk, Gospodje turjaški, 133ss. 149 baraGa, kapiteljski arhiv, 119s, št. 192; dolinar, Prošti, 14ss; žnidarŠiC Golec, duhovniki, 109ss. 150 dsksi, 97, št. 79; 107, št. 85 (obakrat 1514). 151 as 1073, zr, i-53r, fol. 39v. 152 Poznamo tri glavne viteške redove. templjarji so bili ustanovljeni za zašcito romarjev, ki so hodili v jeruzalem, in sicer kmalu po zacetku križarskih vojn (v letih 1120/29). vspektakularnem procesu so bili razpušceni že v zacetku 14. stoletja. Po letu 1135 se je po vzoru templjarjev preuredil karitativni red špitala sv. janeza/ivana (ustanovljen 1099 v jeruzalemu). ivanovci, imenovani tudi hošpitalarji ali špitalarji, so bili kot samostojen red priznani leta 1154. ivanovci so sedež reda leta 1309 ali 1310 prenesli na rodos, 1522 pa na malto, kjer so imeli svojo državo vse do leta 1798. Po sedežu reda so znani tudi kot rodeški oziroma malteški vitezi. konec 12. stoletja (1198) je bil v akonu ustanovljen še tretji veliki viteški red, nemški viteški red oziroma red križnikov. viteški redovi so bili strogo hiererhicno in centralisticno urejeni. Glava reda je bil veliki mojster s konventom dostojanstvenikov in periodicno sklicanim generalnim kapitljem kot posvetovalnim organom. redi so se delili v province, te v priorate ter naprej komende in »hiše« kot osnovne postojanke reda. viteški redovi so bili s posebnimi privilegiji izvzeti iz lokalnih cerkvenih oblasti in podrejeni neposredno papežu. zunanji prepoznavni znak treh redov so bili plašci s križem: rdec križ na beli podlagi – plašcu (templjar); bel križ na rdeci podlagi (ivanovec); crn križ na beli pod-lagi (nemški vitez križnik). osnovne podatke o viteških redovih prinašajo npr.: hiestand, ritterorden; rileY-smith, johanniter; boockmann, der deutsche orden, 17ss, 181ss; boockmann, deutscher orden; kosi, viteški red, 276s; Feine, kirchliche rechtsgeschichte, 355s. izrecno se prvic omenja leta 1263, križevniška cerkev pa 1268.153 Približno v istem casu so se križniki pojavili v beli krajini – ta je bila leta 1228 cerkveno prikljucena ogle­ju154 – kjer jim je bila leta 1268 inkorporirana fara v Crnomlju s podružnicami metliko (tremi farami), vinico, semicem in Podzemljem.155 cerkveno upravo in posest v beli krajini je sprva vodila ljubljanska komenda s crnomaljskim župnikom (križnikom) kot upravnikom. v zacetku 14. stoletja so prenesli sedež belokranjske »filiale« iz Crnomlja v rosalnice pri metliki, potem pa se je metliška komenda v drugi polovici 14. stoletja osamosvojila. to je v praksi pomenilo, da ljubljana ni vec imenovala metliških komtur­jev. metliška komenda je bila samostojna šele od leta 1378 naprej. Crnomaljski župnik je ostal komtur, vendar je bil pod nadzorom ljubljanske komende, njegova komenda pa po pomenu precej za metliško. ta se je predvsem zaradi turške nevarnosti še pred letom 1469 preselila iz rosalnic v samo metliko.156 o življenju vseh treh križniških komend, pa tudi postojanke ivanovcev v komen­di (sv. Peter), ki je nastala v prvi polovici 13. stoletja, saj je bila prvic omenjena leta 1256,157 imamo za srednji vek le malo podatkov. ohranilo se je nekaj listin, predvsem privilegijev, ki so jih posameznim komendam ali viteškim redovom nasploh podeljevali oziroma potrjevali papeži, cesarji ali deželni gospodi. Privilegiji so obljubljali oprostitve placevanja mitnin, imunitetne, sodne in azilne pravice, zašcito oseb in premoženja.158 iz naštetih virov so nam znani tudi nekateri komturji.159 nemški viteški red na kranjskem je v prvi polovici 15. stoletja gospodarsko še pre­cej dobro stal in je celo posojal denar.160 moc potrjujejo zneski izredne davcne naklade leta 1446, ko je ljubljanska nemška hiša odštela 100 gld. to je bil za kranjske cerkvene ustanove z izjemo sticne nadpovprecno visok znesek. ivanovci iz komende, ki so bili verjetno najpremožnejši od treh slovenskih komend tega reda,161 so morali zbrati le 32 gld.162 belokranjskih komend na davcnem seznamu ni, ker je bila grofija v marki in metliki tedaj z deželnoknežjo oblastjo vred v zastavi celjskih grofov, to pa pomeni, da Friderik iii. za obdavcenje tamkajšnje duhovšcine ni imel pravne podlage.163dušan kos ugotavlja, da je bilo gospostvo nemškega viteškega reda v beli krajini ob izteku srednje­ga veka po velikosti enako ljubljanskemu. v drugi polovici 15. stoletja in še bolj v 16. stoletju so križniki zašli v financno krizo, ki je bila med drugim posledica stroškov za organizacijo deželne obrambe in pustošenja turških hord. te so mnogo bolj prizadele obe belokranjski komendi, tako da so njuni dohodki, izraženi v napovedi imenjske rente, v 153 m. kos, srednjeveška ljubljana, 15s. 154 odolgotrajnem sporu med nemškim viteškim redom, ki je imel v rokah cerkveno upravo v beli krajini, in zagrebško škofijo, glej kosi, … quae terram nostram, 84ss. 155 d. kos, Urbarji za belo krajino, 51; PodloGar, nemški viteški red, 156s; mlinariC, kartuzija Pleterje, 38s; dolinar, križniki, 25s. 156 d. kos, Urbarji za belo krajino, 52s; d. kos, bela krajina, 54s; Golec, družba, 91; PodloGar, nemški viteški red, 162. 157 mlinariC, malteški red, 20s. 158 Glej npr.: PetteneGG, Urkunden, 297, št. 1130; 324s, št. 1238; 352, št. 1343; 365s, št. 1394s; 385, št. 1477; 391, št. 1498; 473, št. 1797; 478, št. 1811; 481, št. 1823; 500, št. 1879; 520, št. 1952; 531, št. 1998; 541; št. 2033; 546, št. 2053; 550, št. 2068; 557, št. 2092s; 561s, št. 2108, 567, št. 2129; arnold, doza-regesten ii, 527, št. 1678; 588, št. 1887; 643, št. 2066; 675ss, št. 2176, 2182; 748, št. 2451; arnold, doza-regesten iii, 931, št. 3103; 942, št. 3144; 948, št. 3162; 991s, št. 3300; 1044, št. 3474; 1084, št. 3623; 1118, št. 3755; 1131, št. 3806; 1142, št. 3843; 1165s, št. 3932, 3935; 1177, št. 3971; 1194, št. 4040; GzliX/27, 44; GzmX/11, Xiii/11; prim. tudi d. kos, Urbarji za belo krajino, 98ss. 159 Prim.: PodloGar, nemški viteški red, 164; mlinariC, malteški red, 22. 160 chmel, materialien i/2, 4, št. 100; d. kos, Urbarji za belo krajino, 54. 161 mlinariC, malteški red, 19; preostali dve komendi ivanovcev sta bili v melju pri mariboru in v Polzeli. 162 Gzl X/58; landtagsakten i, 135, št. 66. 163 vsi štajerski in koroški komturji križnikov oz. ivanovcev so davek placali med prelati – chmel, materialien i/1, 66ss, št. XXvi- ii; landtagsakten i, 133ss, št. 66. letu 1546 dosegli manj kot polovico dohodkov ljubljanske komende, in to kljub temu, da sta bili ljubljanska in belokranjska posest po velikosti še vedno precej enakovredni.164 eden osrednjih problemov, povezanih z obravnavanima viteškima redoma in njunim deželnostanovskim statusom, je gotovo vprašanje, ali so komturji sodili na prelatsko ali plemiško klop. historiografija doslej ni dala jasnega odgovora in se nagiba zdaj na to, zdaj na drugo stran.165 menimo, da je za obravnavo kranjskih komturjev v okviru prelatskega stanu kljub vsem dilemam dovolj argumentov. dva izmed treh seznamov iz leta 1446 – tako seznam izredne davcne naklade kot seznam iz Friderikove registraturne knjige (radgonski mobilizacijski seznam kranjskih komturjev ne omenja, vendar med prelati najdemo štajerske166) – imata ljubljanskega in komendskega komturja našteta med prelati.167 Ceprav seveda ne gre za klasicne deželnozborske dokumente, je v njih jasno nakazano, kam komturji sodijo. Podobno pricata oborožitvena reda za Štajersko in koroško iz leta 1445, ki križnike in ivanovce navajata med samostani.168vdeželnozbor­skih spisih sta omenjena metliški komtur albreht semenic (leta 1510 in 1515),1691515 še neimenovani komtur iz ljubljane.170jakoba, commendewr zu Sand Peter Rodiser ordns, poznamo iz ukaza kranjskega deželnega glavarja viljema turjaškega, v katerem je poleg treh plemicev ter kamniškega mestnega sodnika in svétnikov predviden za posredovanje v sporu med boltežarjem ravbarjem ter dobskim vikarjem in kmeti v Gorjušah zaradi nekaj travnikov in poti.171 iz teh redkih omemb ni razvidno, katero klop so omenjeni za­sedali na deželnem zboru, zato si pomagajmo s tremi seznami iz 16. stoletja, od katerih sta vsaj dva deželnozborske narave in sta tudi sicer verodostojna. na seznamu odsotnih deželanov iz leta 1543 so komturji metlike, Crnomlja in komende našteti med prelati, zacuda ni nikjer ljubljanskega. za leto 1577 je poleg teh treh spet naveden »deželni« komtur iz ljubljane. leta 1590 so stanovi na prelatski klopi pricakovali le še deželne­ga komturja, ki je tako ocitno predstavljal vse križniške komende.172 zadnji dokumenti predstojnike obeh kranjskih viteških redov za cas do konca 16. stoletja nesporno uvršcajo v prelatsko kurijo. Pozneje naj bi bili s posebnim statusom uvršceni na viteško klop.173 od bolj ko ne nespornih kranjskih prelatov prehajamo k nekaterim zahtevnejšim pri­merom. najprej k tistim prelatom die gueter im land haben und darin nit gesessen sein174 in med njimi k freisinškemu škofu ter pravnemu položaju freisinških kranjskih posesti, med katerimi izstopa loško gospostvo. temu zaokroženemu kompleksu, ki ga je bavar­ 164 d. kos, bela krajina, 30ss; d. kos, Urbarji za belo krajino, 54. 165 stradal, Prälaten, 60s, 76s, 79, 91; glej tudi pri stradalu navedene reference; mitteraUer, ständegliederung, 136; ni­ederstÄtter, jahrhundert der mitte, 222. tudi helmuth stradal je ob tem vprašanju neprepricljiv. opozarja, da davcni in vojaški seznami ne morejo dokazovati deželnostanovskega statusa komturjev, ki so jih v avstriji po letu 1530 vsekakor šteli h gosposkemu stanu, stanje predtem pa se mu zdi nejasno. vrazdelku o notranji avstriji ni preprican o njihovem statusu, saj deželnozborski viri molcijo. Proti koncu razprave pa ustreli, da komturjev viteških redov ne gre posajati na prelatsko klop, saj naj bi skupaj s preostalo duhovšcino nastopali le nekajkrat v 15. stoletju, ko razvoj prelatske kurije še ni bil koncan. Pozneje naj bi v vseh deželah prešli na plemiško klop. vkanonskem smislu komturji niso prelati (brUnner, land und herrschaft, 408). 166 landtagsakten i, 117, št. 50. 167 Gzl X/58; hhsta, hs. W 10, fol. 137r; priloga 3. enako seveda velja za Štajersko (landtagsakten i, 134, št. 66) in koroško (mdc Xi, 96, št. 230). 168 landtagsakten i, 98, št. 44; 103, št. 48. 169 dsksi, 37, št. 30; 146, št. 114; 156, št. 120. 170 Prav tam, 146, št. 114. 171 as 1063, zl, št. 894, 1492 avgust 13., ljubljana. 172 as2, dski, šk. 322 (fasc. 216); šk. 933, fol. 31v; šk. 432 (fasc. 290a/1), 963. naziv deželni komtur je navadno imel predstojnik redovne province (balije), ki je združevala vec komend ali hiš. kranjske komende so sicer sodile v avstrijsko balijo. Prim.: boock­mann, deutscher orden; PetteneGG, Urkunden, 391, št. 1498; 541, št. 2033; 546, št. 2053; arnold, doza-regesten ii, 748, št. 2451; arnold, doza-regesten iii, 1118, št. 3755; 1131, št. 3806; Gzm X/11, Xiii/11; regesta imperii Xiv, 4/2, št. 20459. 173 koŠir, stanovska uprava, 28. leta 1792 je breckerfeld zapisal, da so komturji lahko sedeli na duhovniški ali plemiški klopi in da so bili lahko na eni ali drugi izvoljeni za poverjenike (as 1073, zr, i-53r, fol. 30v). 174 Prim. landtagsakten i, 117, št. 50. ska škofija od cesarja otona ii. dobila v letu 973, se je 60 let pozneje pridružilo obmocje dovjega, od konca 12. stoletja naprej pa se je na obmocju poznejšega gospostva kle­vevž Freising usidral še na dolenjskem. z vec jasnosti o pravnem položaju freisinških teritorijev na kranjskem je ob sklicevanju na nekatera temeljna dela Pavleta blaznika postregel sergij vilfan.175Freisinška posest je bila last državnoneposrednega cerkvenega kneza in je hkrati predstavljala nezanemarljivi del dežele kranjske. nikakor ne smemo misliti, da je šlo za enklavo znotraj kranjske ali dislocirane dele državnoneposredne cerkvene kneževine. Gotovo namrec je, da freisinški škof na svojih kranjskih ozemljih ni uresniceval nikakršnih pravic, ki priticejo deželnemu gospodu (npr. sodstvo za privi­legirane sloje, poveljstvo nad (deželno) vojsko). Škof je za loško gospostvo konec 13. stoletja sicer pridobil deželsko sodstvo, kar pa ni bila pravica, ki je ne bi mogli dobiti tudi drugi zemljiški gospodje. Pod habsburžani je Freising deželskosodne pravice obdr­žal, a je loškega deželskega sodnika od okoli 1500 imenoval kranjski deželni glavar ali upravitelj. kmalu je loško deželsko sodišce izgubilo lastnega krvnega sodnika. skratka: freisinška kranjska posest nikoli ni bila eksteritorialna!176apojdimo nekoliko pocasneje in omejimo tako cas kot problem. na meddeželnem zboru v radgoni sprejeti oborožitveni red ima freisinškega škofa med kranjskimi prelati navedenega kot prvega.177 na mestu, na katerem so dolžnosti kranjske duhovšcine konkretno dolocene, je bilo od njega zahtevano 32 konjenikov in dva vozova, to pa je vec kot od preostalih kranjskih prelatov skupaj (28 konjenikov in en voz). hkrati lahko izvemo, da so bili za izpolnjevanje škofovih dolžnosti zadolženi njegovi odvetniki (anwalden in Krain).178 Škof se je znašel tudi na štajerskem seznamu, v rubriki prelati, ki imajo v deželi posest in v njej ne bivajo,179 med spremljajocimi spisi pa je zaznamek, da bo obremenjen le enkrat, in to na kranjskem.180 našteto dokazuje, da je bila freisinška kranjska posest obremenjena tako kot posest kake druge cerkvene ustanove. zato na prvi pogled preseneca, da škof tisto leto ni prispeval za doto princese katarine. razlog je preprost: škofje na Štajerskem, koroškem in kranjskem – tako rezi­dencni kot nerezidencni – tega izrednega davka nasploh niso placali.181 kot pricajo redki ohranjeni dokumenti, je moral freisinški škof pozneje od svojih kranjskih posesti in podložnikov (beri: dohodkov) prek svojih oskrbnikov placevati nje-mu odmerjeni del odobrenega deželnega davka, ki se je stekal v stanovsko blagajno. leta 1487 je moralo na primer loško gospostvo zbrati kar 2500 gld. davka, to pa je pomenilo vec kot 2 gld. na hubo. Poleg davka v denarju je bilo treba v deželni poziv postaviti in vzdrževati doloceno število konj, leta 1475 denimo 8 in leta 1483 20.182 Škof in njegovi odvetniki so se poskušali temu nekaj casa izmikati. menili so, da loško gospostvo kot posest državnoneposrednega cerkvenega kneza ne bi smelo biti vkljuceno v deželno ob-davcitev.183deželni glavar hans turjaški se je moral glede tega celo pogajati s škofovim odvetnikom, kralj maksimilijan pa mu je jasno narocil, da se in solichen handlungen gegen des berurten stifts Freysing vndertannen vnd iren guetern in allermassen wie mit anndern vnnsern lanndtleuten haltest vnnd inen in kainen weg gestattest, das sy sich ai­ 175 vilFan, lage, 351ss. 176 Prav tam, 353ss; glej tudi: blaznik, spremembe, 333ss; blaznik, Škofja loka, 124s, 170s 177 stla, hs. ii/14, fol. 129v; valvasor, ehre Xv, 348. 178 stla, hs. ii/14, fol. 130r; landtagsakten i, 131, št. 64; valvasor, ehre Xv, 349s. 179 landtagsakten i, 117, št. 50. 180 stla, hs. ii/14, fol. 109v. Dem von Freysing hat man gen Crain ain anschlag gethan, darauf man im in Steyr nicht angeschlagen noch geschriben hat. 181 Prim. chmel, materialien i/1, 66ss, št. XXviii; landtagsakten i, 133ss, št. 66. 182 bayhsta, Freising hochstifts literalien, hl– 4, Fasz. 41, h. 211_2, listina 1475 marec 28., smlednik (zal, dopolnilni mikro­ filmi, d-118, posn. 0031); blaznik, spremembe, 325; blaznik, Škofja loka, 140. 183 blaznik, Škofja loka, 143s; blaznik, spremembe, 326; vilFan, lage, 355. nicher exemptorey ausser gmainer lanndtschaft vnderhalten oder geprauchen, sonnder vnns alles das tun, das vnns dieselb vnnser lanndtschaft thuet.184 da so taka navodila zalegla, potrjujejo že nekajkrat omenjeni sklepi kranjskega deželnega zbora iz let 1514 in 1515, v katerih se (der von) Freysing pojavlja med drugimi stanovskimi davkoplace­valci.185 Podobno kot nekateri drugi deželani se škof ni mogel ogniti davcnim zaostankom. Problematicna se je zdela predvsem dolenjska posest; tam je bil verjetno skoraj dve desetletji (1497–1515) oskrbnik jurij thurn.186 v zacetku kmeckega upora ubiti thurn se je »proslavil« na vec koncih in je bil znan po tem, da ni placeval niti davkov od svo­jih podložnikov.187 na klevevškem gospostvu je zapustil davcni dolg v višini 80 funtov pfenigov; kranjski glavar in stanovi so jih potem terjali od novega oskrbnika hansa Cr­nomaljskega.188 Freisinški škof je nekajkrat omenjen v stanovskih gravamina,189 v drugi polovici leta 1515 je bil na kranjskem deželnem zboru dvakrat kot deželnoknežji komisar.190Ce odmi­slimo ta dva primera, ne poznamo niti enega deželnega zbora, ki bi se ga freisinški škof kot kranjski davcni zavezanec in nominalni deželan osebno udeležil. zimenom (der von) Freysing, ki se je v deželnozborskih sklepih davcne narave znašel dvakrat, gotovo ni bil mišljen škof sam, temvec njegova posest. za upravljanje le-te je odgovarjal oskrbnik. temu so pomagali kašcar kot skrbnik gospostvenega gospodarstva in dva gradišcana z obrambnimi nalogami. oskrbnik je odgovarjal za vodstvo celotnega gospostva, skrbel je za spoštovanje njegovih meja in pravic. bil je namestnik freisinškega škofa, tako da ga je zastopal tudi na deželnem zboru.191Škof se je na kranjskem pojavil zelo redko; vzrok je bila velika oddaljenost (približno 500 km). za to razdaljo je škof s spremstvom konec 17. stoletja potreboval celih 20 dni, njegovi odposlanci pa so pot zmogli v pol krajšem casu.192vtretji cetrtini 15. stoletja je Škofja loka samo štirikrat videla svojega gospoda (1449, 1454, 1458, 1475), ne poznamo niti enega obiska v zadnji cetrtini stoletja.193 Na-mesto škofa so gospostvo redno nadzirali odposlanci osrednje škofijske administracije – odvetniki ali svétniki (anwälte, räte); njihov pomen se je povecal predvsem po sredi 15. stoletja. to funkcijo so navadno opravljali višji škofijski uradniki, oskrbniki drugih škofijskih gospostev in kanoniki.194 Ceprav je bil najpogostejši vzrok rednih obiskov škofovih odvetnikov urejanje tekocih upravnih zadev, kot so obracunavanje z gospošcin­skimi uradniki in pobiranje letnih donosov gospostva,195se ne zdi nemogoce, da bi se kak tak odvetnik kdaj znašel tudi na kranjskem deželnem zboru. v nasprotni smeri, iz loke 184 hka, Gedenkbücher, nr. 12, fol. 193v/221v; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16065. 185 dsksi, 107, št. 85; 146, št. 114. Po deželnozborski odobritvi je moralo loško gospostvo leta 1512 postaviti 8 težkih jezdecev in 33 najetih pešakov (blaznik, Škofja loka, 144). 186 blaznik, zemljiška gospostva, 14s; prim. dsksi, 32, št. 28. 187 GraFenaUer, kmecki upori, 91ss. 188 as 2, dsk i, šk. 408 (fasc. 281), 24s. da bi škof Filip svoja posestva in podložnike obvaroval pred zagroženim rubežem, se je leta 1516 obrnil na cesarja s prošnjo, naj deželni glavar in stanovi zaradi tega ne nadlegujejo nedolžnih podložnikov in oskrbnika, temvec naj zaostanke izterjajo od thurnovih dedicev. Podložniki so namrec davek thurnu placali že vor vil jaren in bilo bi krivicno, ko bi ga še enkrat. Uspeh škofovega posredovanja nam ni znan. stanovi so klevevškemu oskrbniku malo pozneje ponovno grozili z rubežem, vendar ni jasno, ali je šlo še za thurnov dolg ali že za tekoce davcne zaostanke. Glej dsks ii, 189, št. 139. 189 dsksi, 32, št. 28; 95s, št. 77; 130, št. 101; 135, št. 104; prim. tudi GraFenaUer, kmecki upori, 91. 190 dsksi, 151, št. 119; 166, št. 127. blaznik, Škofja loka, 170, 171s, 450s (seznam oskrbnikov loškega gospostva); blaznik, srednjeveški urbarji, 59s; biz- jak, ratio facta est, 180s. kašcar je pobiral tako urbarialne dajatve kot deželne davke, ki jih je po sklepu deželnega zbora v soglasju z zemljiškim gospodom in s sodelovanjem oskrbnika porazdelil na podložnike. 192 kosi, Potujoci srednji vek, 69. 193 bizjak, ratio facta est, 189; bizjak, beziehungen, 43s. 194 bizjak, beziehungen, 45. 195 Prav tam, 45s. v Freising, so redno jezdili sli z obvestili o tekocih upravnih zadevah, pa tudi z mandati deželnih oblasti, predvsem glede davkov in deželnih vpoklicev.196 mesto oskrbnika loškega gospostva je bilo ocitno precej zaželeno, saj so se zanj po­tegovali clani uglednih kranjskih plemiških rodbin. vicedom jurij eck, ki je bil tudi kan­didat za mesto loškega oskrbnika, je v pismu kanclerju ciprianu sernteinu zapisal, da je loško oskrbništvo povsem primerljivo s kranjskim deželnim glavarstvom.197loški oskrb­niki, vcasih imenovani tudi glavarji, so bili na primer jurij lamberger (1455–1474), ju­rij Crnomaljski (1474–1480), jakob lamberger (1481–1491), jurij dürrer (1491–1494), jurij thurn (1497–1503), Gašper lamberger (1503–1508) in Pavel rasp (1508–1524).198 med naštetimi gre torej iskati tudi škofove zastopnike na deželnem zboru. na to ugo­tovitev se logicno navezuje vprašanje njihovega položaja in interesov. vsi po vrsti so namrec bili clani deželnega zbora tudi brez funkcije loškega oskrbnika. Poleg tega so bili nekateri blizu deželnemu knezu in so imeli – ne sicer vedno hkrati z oskrbništvom – pomembne funkcije v deželnoknežji ali deželni (stanovski) upravi. zimenovanjem pri knezu in stanovih vplivnih ljudi na mesto loškega oskrbnika je želel škof po bližnjici doseci kako koncesijo deželnih stanov.199 vprašanje je, ali so se škofova pricakovanja uresnicila, saj je moral oskrbnik gledati tudi na koristi lastne posesti. Še zanimiveje bi bilo spoznati konkretno ravnanje oskrbnikov, ki so zagotovo sedeli na plemiški klopi, ceprav so predstavljali tudi prelata. Pavel rasp je bil na deželnem zboru teoreticno kar v treh vlogah: kot zemljiški gospod – deželan, kot freisinški loški oskrbnik in kot upravitelj kranjskega deželnega glavarstva. sedež freisinškega škofa na kranjski prelatski klopi je ostajal bržcas nezaseden. Ceprav je bila njegova posest brez dvoma del kranjske, je bilo z njegovim osebnim deželanstvom drugace. ob koncu obravnavanega obdobja se je tako kot v drugih notra­njeavstrijskih deželah tudi na kranjskem zaostrilo razmerje med stanovi in cerkvenim knezom. Prvi so zaceli zahtevati osebno udeležbo škofa kot stranke na deželnem sodišcu (pravdi), tega pa se je škof branil. Freisinški škof Filip se je leta 1536 na deželnega kneza Ferdinanda i. obrnil s prošnjo, naj ga oprosti obveznosti osebne udeležbe. kljub naspro­tovanju kranjskih stanov, ki so se sklicevali na privilegij iz leta 1338, je Filipu po nekaj letih prerekanj 1540 uspelo pridobiti dosmrtno oprostitev osebne udeležbe na deželni pravdi. Po Filipu, ki je umrl že leta 1541, je bil do smrti oprošcen udeležbe tudi njegov naslednik škof henrik, to vprašanje pa je potem še dolgo obremenjevalo odnos med freinsinškimi škofi in kranjskimi stanovi.200 kot posledico tega spora je razumeti tudi ravnanje stanov, ki so škofa dobesedno izbrisali iz svojih vrst. manjka že na seznamu iz leta 1543, prav tako ga ni na seznamu iz leta 1590. na seznamu za leto 1577 sicer je, a s pripisom zaradi gospostva Loka, s cimer je bolj kot škofov poudarjen status gospostva. le-to naj bi takrat na deželnem zboru predstavljal kateri od freisinških kanonikov.201 Podoben položaj kot freisinški škof (in posest) bi v okviru kranjskih deželnih stanov utegnila imeti briksenski škof in njegova blejska posest,202 ce škof janez leta 1371 ne bi zastavil celotnega blejskega gospostva konradu kraigu za posojenih 2000 dukatov. krai­gi so se s tem za skoraj dvesto let (do 1558) usidrali na bledu, neposredno upravljanje 196 Prav tam, 47s. 197 regesta imperii Xiv, 4/2, št. 20652. 198 blaznik, Škofja loka, 451; bizjak, beziehungen, 49ss. 199 bizjak, beziehungen, 49ss. Poleg funkcij, ki jih je na primer imel jurij Crnomaljski, je v ospredju dejstvo, da je bil Pavel rasp hkrati loški oskrbnik in kranjski deželni upravitelj. 200 blaznik, spremembe, 322ss; blaznik, Škofja loka, 163s; vilFan, lage, 355; nared, Privilegij, 9. 201 as 2, dski, šk. 933, fol. 31r, 35r; vilFan, lage, 355. 202 bizjak, razvoj, 111ss. gospostva pa je škofija tako rekoc za zmeraj izpustila iz rok.203 briksenskega škofa tako kot kranjskega prelata ne najdemo v nobenem stanovskem spisu ali seznamu. Škofija je v kranjski prelatski kuriji morda vendarle imela nekaj posrednega vpliva, saj je bila na blejskem otoku že od 12. stoletja naprej proštija (kapitelj), ki je imel prvotno tretjino do-hodkov briksenske blejske posesti. blejski prošti so bili naceloma (najstarejši) briksenski kanoniki. o morebitni dejavnosti blejskih proštov v deželnih stanovih do zacetka 16. stoletja ne vemo nicesar. Poleg tega med letoma 1485 in 1614 rektorji otoške cerkve in upravitelji premoženja proštije formalno sploh niso bili prošti.204 stanovi so na zboru leta 1543 blejskega prošta kljub temu pricakovali in ga vpisali tudi na seznam za leto 1577.205 nerazjasnjen oziroma samo nakazan bo ostal status tržaške škofije. kolikor se Unrest ni zmotil, se je tržaški škof poleti 1470 skupaj z vec drugimi škofi udeležil dolgotraj­nega meddeželnega zbora v velikovcu.206 kot nesporen deželan škof bonomo nastopa v drugem desetletju 16. stoletja, saj se je pojavljal na deželnem zboru.207 vsaj enkrat je bil med deželani, ki jim je cesar zaupal vlogo deželnozborskega komisarja,208 še bolj pa njegov deželnostanovski položaj potrjuje to, da so ga stanovi kot predstavnika kranjske s prikljucenimi gospostvi poleti 1518 za pol leta predlagali v innsbruški dvorni svet. maksimilijan je predlog sprejel, ker pa je bil bonomo zaposlen z izpolnjevanjem drugih cesarjevih ukazov in se delu v dvornem svetu ni mogel posvetiti, so stanovi konec leta napovedali, da bodo v innsbruck poslali jožefa lamberga, ki je bil za to funkcijo že prej predviden.209 videti je, da je bil položaj tržaškega škofa v kranjskih deželnih stanovih v tem casu manj sporen kot položaj mesta trsta. to potrjuje tudi pismo deželnega glavarja iz leta 1518, da se v trstu samo škof ne brani mit und neben ainer ersamen landschaft geburlichs mitleyden tragn.210Prav zato preseneca, da je škof leta 1543 samo na osnutku seznama odsotnih prelatov in da je skupaj s še tremi škofi precrtan. stanovski odbor se leta 1590 nanj ni spomnil, na manj zanesljivem markovicevem seznamu za leto 1577 pa je naveden med prelati na krasu.211 za razmeroma kratko obdobje, ki ga zajemamo v tej razpravi, ne poznamo niti enega dokaza, celo prepricljivega namiga ne, da bi bili na kranjski prelatski klopi zastopani ženski samostani. na dveh seznamih iz leta 1446 sta sicer vpisani mekinjska opatinja in velesovska priorinja, v kraljevi rocni registraturni knjigi tudi škofjeloška priorinja (v resnici opatinja), vendar to ne potrjuje njihovega deželnostanovskega statusa, ampak davcno-vojaško obveznost. Ce upoštevamo tri referencne sezname za 16. stoletje, so prednice ženskih samostanov oziroma njihovi oskrbniki le na konceptu spiska odsotnih leta 1543 (vseh pet je precrtanih in jih v cistopisu odsotnih ni)212 in na seznamu za leto 1577.213 oba vira, ki ženske samostane navajata, izhajata iz nacela pokrivanja imenj­skih posesti in sta prej davcne kot deželnozborske narave. Gotovo je sicer, da so ženski samostani tudi pred letom 1520 prispevali za davek, odobren na deželnem zboru, a pri 203 bizjak, razvoj, 120; Gornik, bled, 118ss; prim: cksl, 1385 oktober 13., brixen; as 1063, zl, št. 413, 1412 junij 18., brixen; št. 468, 1421 september 6., brixen; cksl, 1421 november 15., brixen. 204 Gornik, zgodovina blejske župnije, 191ss. Proštijska posest je v obravnavanem casu zajemala okrog 70 kmetij; te so sredi 15. stoletja vrgle dobrih 100 mark soldov (bizjak, razvoj, 118). 205 as 2, dski, šk. 322 (fasc. 216); šk. 933, fol. 31v. 206 Unrest, Österreichische chronik, 29s. 207 dsksi, 45, št. 37; 156, št. 120. 208 Prav tam, 76, št. 61. 209 dsksii, 212, št. 160; 217, št. 166; 220, št. 169; 223, št. 172; 225s, št. 175. 210 Prav tam, 222s, št. 172. o spornem položaju mesta trsta bo govor na koncu knjige. 211 as 2, dski, šk. 322 (fasc. 216); šk. 933, fol. 35v; šk. 432 (fasc. 290a/1), 963. 212 Precrtani so oskrbniki (Schaffer) velesovega, mekinj, Škofje loke, trsta in studenic. 213 opatinji v mekinjah in Škofji loki, priorinji v velesovem in studenicah. sami odobritvi verjetno niso sodelovali. Ce že, so to storili le prek svojih predstavnikov – oskrbnikov samostanskega imetja – pa še v tem primeru bi lahko racunali le na vele­sovo in mekinje.214 davCne obveznosti Prelatov razvoj in višino davcnih obveznosti, ki so zadele kranjske prelate oziroma duhovšci-no nasploh, lahko zaradi pomanjkanja konkretnih podatkov orišemo le na splošno in komparativno. Po nacelih kanonskega in državnega (cesarskega) prava so bile cerkvene osebe davkov naceloma oprošcene, vendar to v resnici ni veljalo za njihovo premoženje. reden deželnoknežji davek so placevali le podložniki cerkva, ki so bile pod odvetni­štvom deželnega kneza. Poleg odvetništva je pravno podlago za obdavcenje cerkvenega premoženja nudilo tudi dejstvo, da kleriki niso opravljali vojaške službe. deželni knezi so zaceli zato že ob koncu 13. stoletja razpisovati izredne davke, ki so bremenili tudi posestva in dohodke duhovšcine, ceprav so ji formalno še priznavali cerkveno imuniteto. to se je le izjemoma zgodilo s papeževim ali škofovim soglasjem, prej njegovi izrecni prepovedi navkljub. take izredne obdavcitve so temeljile v prepricanju, da mora deželi v stiski vsakdo pomagati.215tudi ko se je v 15. stoletju postopoma razvila pravica deželnih stanov do odobritve izrednih davkov, deželnoknežja pravica do obdavcenja klera ni bila okrnjena, saj je duhovšcina v širšem smislu sodila v komorno premoženje. od casa ru­dolfa iv. naprej obdavcenje klera ni bilo vec posebnost. cerkev je seveda nasprotovala, a poti nazaj ni bilo. knez si je jemal pravico, da prelate in ostalo duhovšcino brez kakršne koli odobritve obdavci v izrednih primerih, kot so na primer možitev princese ali voj­na.216Frideriku iii., tedaj v zavezništvu s papežem, je uspelo za to že uteceno in tako vse prej kot izredno pocetje, leta 1452 od papeža nikolaja v. zase in svoje naslednike dobiti pravico, da sme(jo) ob možitvi princese in v drugih nujnih primerih prelate in kler svojih dednih dežel po starem obicaju obdavciti tudi brez odobritve krajevnih škofov.217 Privilegiji, s katerimi je deželni knez posameznim cerkvenim ustanovam podelil ali potrdil oprostitev placila deželnoknežjih davkov, so – kolikor niso brez potrditev poznej­ših vladarjev izgubili svoje moci – postali »brezpredmetni« z oblikovanjem stanovske­ga davcnega sistema. o kakršni koli individualni oprostitvi placila deželnostanovskega davka namrec ni sledi.218 v 15. stoletju, na kranjskem od srede naprej, je moral deželni knez dopustiti, da so bili »njegovi« prelati in mesta vkljuceni v deželni davcni sistem. ta je temeljil na deželnozborski odobritvi in formalni izrednosti vsakokratne davcne odobritve. vkljucitev prelatov in deželnoknežjih mest je bila v neposrednem interesu deželnega plemstva kot jedra deželnih stanov. Šlo je za prakticno rešitev, saj so bile raz­prave na deželnih zborih in davcne odobritve v veliki meri namenjene obrambi dežele, ta pa je terjala cim bolj usklajeno ravnanje. vzadnjih desetletjih 15. stoletja so tako prelati in mesta tudi na kranjskem sodelovali pri odobravanju in pobiranju stanovskih davkov. dejstvo, da pri vsem tem nimajo enakega statusa kot plemstvo in da pravzaprav sodijo pot deželnoknežjo davcno oblast, je kljub temu ostalo v zavesti.219 to je kot instrument 214 oskrbniki so samostan predstavljali v laicnih zadevah, npr. na ograjnem sodišcu – prim. as1063, zl, št. 847, 1483 september 22., ljubljana. 215 mensi, Geschichte der direkten steuern ii, 261s; srbik, beziehungen, 131ss; vilFan, Pravna zgodovina, 312. 216 Glej op. 67; srbik, beziehungen, 142s; mensi, Geschichte der direkten steuern i, 13ss. 217 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 367, št. 194; chmel, regesta Friderici iii., 287, št. 2805; birk, verzeichniss vi, clii, št. 1646; srbik, beziehungen, 144s; mensi, Geschichte der direkten steuern ii, 262s. 218 mensi, Geschichte der direkten steuern i, 253s. 219 vilFan, Pravna zgodovina, 319. pritiska na plemstvo izkorišcal tudi deželni knez, ki je sem in tja zagrozil, da bo locil stanove ter oba stanova komorne provenience obdavcil sam, neodvisno od plemstva.220 konkretnih podatkov o obdavcenju kranjskih prelatov v prvih desetletjih po vkljuci­tvi v stanove je tako malo, da celostne podobe ne moremo orisati. zadovoljiti se moramo s posameznimi bolj ali manj uporabnimi ogorki, ki so preživeli unicenja najstarejših deželnozborskih aktov. za cas pred letom 1446, ko sta nastala dva razvida obremenitev prelatskega stanu, nam ni nic znanega. Poleg tega smo že veckrat poudarili, da je šlo leta 1446 v enem primeru za izredno davcno obremenitev, in to le komornega premoženja, v drugem pa za vojaško »naložitev«, o kateri so se tudi za prelate in mesta dogovorili na radgonskem meddeželnem zboru, vendar ni dokazov, da so kranjski prelati pri odlocanju sodelovali. s pomocjo obeh seznamov lahko tako ocenimo posestno-premoženjska raz­merja med kranjskimi prelati,221radgonski seznam pa vendarle nakazuje tudi pot, ki jih je cakala v naslednjih desetletjih. sredina štiridesetih let se kaže kot spodnja meja zacetkov kranjskega prelatskega stanu. iz ohranjenih dokumentov, ki so bodisi nastali na meddeželnih zborih bodisi splošno omenjajo prelatski stan vseh treh dežel, navadno ne moremo ugotoviti deleža kranjcev. tako je tudi s prošnjo prelatov Štajerske, koroške in kranjske iz marca 1463, da bi jim cesar Friderik iii. spregledal ali vsaj znižal pred kratkim razpisano davcno naloži­tev.222 Friderik jim ni ustregel, vprašanje pa je, ali je šlo za davek, ki je bil odobren na meddeželnem zboru,223 ali za še eno od samostojnih obdavcitev prelatov kot komornega premoženja. vec je znanega o davku, ki so ga notranjeavstrijski stanovi odobrili poleti 1470 v velikovcu. namenjen je bil za obrambo pred turškimi vpadi in befridung der lant, za poplacilo baumkircherja in njegovih najemnikov torej. Placati so ga morali vsi prebivalci treh dežel ter tudi prelati in vsi, ki so bivali zunaj teh, a so imeli v njih posest oziroma ljudi. Poudariti je treba, da ni šlo za pozneje uveljavljeni deželni davek na ime­nje, temvec za telesni davek (leibsteuer); njegova višina je bila odvisna od kategorije (ranga) posameznika in ne od višine premoženja. za pobiranje odobrenega davka so bili predvideni stanovski prejemniki. našteli bomo samo tiste kategorije prelatov, ki so prišli v tistem casu v poštev na kranjskem: (vsak) škof je placal 80 gld., opat (opatinja) 72, prošt in kartuzijanski prior 32, komtur nemškega viteškega reda ali ivanovcev 24 gld.224 o višini pravega imenjskega davka, ki bi ga placevali kranjski prelati, ne vemo tako rekoc nicesar. zneski posojila, ki so jih maja 1514 odobrili ljubljanski in freisinški škof, stiški opat, pleterski prior in oba kapitlja, so zaokroženi in ne razkrivajo dejanske davcne moci. dejstvo, da je bilo med 17 posojilodajalci 6 prelatov, 5 mest in le 6 plemicev, pa kaže na upogljivost obeh »mlajših« stanov.225 Podatkovne suše ne zalije niti prva imenj-ska knjiga za kranjsko (1539, s posameznimi podatki za nekaj predhodnih let), saj prvih 14 listov manjka in so ohranjene samo napovedi imenjske rente za vse štiri komturje ter novomeški kapitelj.226 na koncu se na kratko dotaknimo še problema, ki ga je bilo v manjši meri cutiti tudi na kranjskem (glej zgoraj pri freisinškem škofu), a je toliko bolj obremenjeval drugi 220 mell, Grundriß, 530. 221 davcne in vojaške zahteve smo za vse kranjske prelate našteli pri stiškem opatu. 222 as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65. 223 v poštev bi prišel predvsem mariborski meddeželni zbor junija/julija 1462, manj pa samovoljni lipniški zbor oktobra istega leta (glej str. 201). 224 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 399ss, št. 210; mdcXi, 168ss, št. 422; krones, vorarbeiten (1869), 68s, št. 16. 225 dsks i, 107, št. 85. ljubljanski in freisinški škof ter stiški opat so posodili 100, pleterski prior in oba kapitlja pa 50 gld. Poleg teh dveh zneskov se po enkrat pojavljata le še zneska 200 (lamberger) in 25 gld. (radovljica). 226 as 173, imenjska knjiga za kranjsko, št. 1, fol. 15ss. za obseg posesti (število hub) nekaterih kranjskih samostanov ob koncu srednjega veka glej komac, vzpon turjaških, 175s. dve notranjeavstrijski deželi, predvsem koroško. Gre za državnoneposredne cerkvene kneze – salzburški, freisinški, bamberški škof – in njihova notranjeavstrijska posestva. omenjeni naj deželnih davcnih bremenitev pravno ne bi bili dolžni placevati, a je bilo v praksi navadno drugace. vsi trije škofje so leta 1444 izjavili, da so od svojih posesti na Štajerskem, koroškem in kranjskem vedno pripravljeni in allen gemeinen landts not-durften hilf und beistand zu thuen.227 oborožitveni red iz leta 1446 je to pripravljenost seveda izkoristil in (za Štajersko celo v posebni rubriki) naštel obremenitve prelatov, ki so imeli v treh deželah posest, a v njih niso »sedeli«. od omenjenih škofov je bil salz­burški obdavcen na Štajerskem in koroškem, freisinški na kranjskem,228 bamberški na koroškem.229 o izpolnitvi zahtev radgonskega meddeželnega zbora nimamo podatkov, znano pa je, da se je salzburški nadškof leta 1457 pritoževal cesarju, ker so stanovi od njegovih ljudi na koroškem zahtevali doloceno število jezdecev in pešakov, to pa naj bi bilo v nasprotju s privilegiji in starimi navadami. cesar je pritožbi ugodil. Podobno se je tedaj pritoževal bamberški škof. stanovi so poskušali še naprej obdavcevati bamberško in salzburško posest, to pa je vodilo do sporov in posredovanj deželnih knezov, ki so škofoma za odobrene davke izstavljali locena zašcitna pisma. Posebno zašcitno pismo so bamberškemu škofu za njegov prispevek k davku za placilo premirja med cesarjem in korvinom septembra 1484 izstavili tudi koroški stanovi, ki so premirje sklenili in naloži­li davek. Škof je ob tem poudarjal, da je kot knez cesarstva eksempten in ni dolžan place­vati tovrstnih davcnih bremen.230Škofje so torej navadno prispevali k deželnim davkom, ceprav jim to de iure ne bi bilo treba.231 Uveljavitev imenjske obdavcitve teritorialne narave je dala dodatno dimenzijo. Pri imenjskem sistemu je bil deželni zbor pristojen za odobritev davka za vsa imenja v deželi, ne glede na pripadnost njihovega lastnika. to je v tridesetih letih 16. stoletja pripeljalo do novih težav. rešene so bile s sporazumoma leta 1535. salzburški nadškof in bamberški škof sta tedaj privolila v placevanje davkov za svoji posesti v avstrijskih deželah, s tem pa se je vrhovna oblast avstrijskih nadvojvod bolj ko ne dokoncno razprostrla nad celotno koroško ter habsburškimi deželami nasploh. del sporazuma je bil dogovor, da se škofoma ni treba osebno udeleževati obravnav koro­škega ograjnega sodišca, ampak ju lahko zastopata njuna glavarja ali vicedoma. ta dva sta ju (že prej) predstavljala tudi na zasedanjih deželnega zbora.232 227 citirano po mell, Grundriß, 249; srbik, beziehungen, 146. 228 Glej op. 177–180. 229 landtagsakten i, 115ss, št. 50; mdc Xi, 98s, št. 232; stla, hs. ii/14, fol. 130r. 230 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 410s, št. 221; mdcXi, 229, št. 571; chmel, materialien ii, 358s, št. ccXci; Prim.: WUtte, zur Geschichte, 54ss, zlasti op. 114; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 355; srbik, be-ziehungen, 59s. 231 srbik, beziehungen, 146. v prerekanjih med obema stranema se je deželni knez vse bolj postavljal na stran stanov, saj je bilo vprašanje povezano tudi z deželnoknežjo suverenostjo nad deželo koroško. Prim.: regesta imperii Xiv, 3/1, 13s, št. 9050; 164s, št. 9866; 3/2, 586s, št. 12822; 4/2, št. 19622; as 2, dsk i, šk. 409 (fasc. 281), 855ss. 232 WUtte, zur Geschichte, 56s; mensi, Geschichte der direkten steuern i, 158ss. Povod za sporazum, vsaj kar zadeva davcno obveznost, so bile težave leta 1531, ko so se o turškem davku pogajali po deželah in v cesarstvu hkrati. Clanom državnega zbora je tako grozilo dvojno obdavcenje in Ferdinand i. se je moral v zvezi s tem davkom odpovedati obdavcitvi državnostanovskih prelatov po dednih deželah. v sporazumu 1535 se je nadškof matej lang obvezal, da bo salzburška nadškofija v skladu z vsakokratnim sklepom deželnega zbora od posesti (imenj), mest in trgov ter drugih dohodkov v nižjeavstrijskih deželah neben und mit der landschaft placevala vse njej na­ložene davke in druge obremenitve (npr. vojaški poziv). enako kot podložniki domacih deželanov naj bi bili obdavceni salzburški. klav­zula o neobdavcitvi ob morebitni hkratni odobritvi cesarskega davka (reichshilfe) je ostala. sporazum z bambergom je bil podoben. GosPodje kot uvod v predstavitev drugega stanu oziroma kurije kranjskih deželnih stanov nani­zajmo nekaj splošnejših ugotovitev o deželnem plemstvu. že na zacetku tega poglavja smo nakazali, da je bil fevdalizem ob koncu srednjega veka v krizi; ta je morda najbolj prizadela plemstvo kot njegov nosilni steber. znašlo se je v materialni in identitetni krizi. dohodki iz dajatev podložnih kmetov so se zaradi padajocih cen žita in slabšanja denarja obcutno znižali. Po drugi strani so rasle cene obrtniških izdelkovin delovne sile. vstiski se je znašlo predvsem nižje plemstvo z majhnimi zaprtimi gospostvi.233Gospodarska šib­kost velikega dela plemstva, vedno dražja oprema ter vdor novih »tehnologij« in taktik so suverenemu, nekdaj tako nedotakljivemu plemiškemu stanu, spodjedali tla na vojnem polju in zarezali v greben ponosa. kljub temu bi lahko rekli, da se plemstvo ni dalo zmesti. v navezi z deželnim kne­zom, zdaj bolj zdaj manj tesni, vcasih v odkriti opoziciji, je odlocilno pripomoglo k temu, da je dežela kot osnovna državnopravna skupnost na prehodu iz srednjega v novi vek dobila novo vsebino, ki sta jo zaznamovala stanovsko-monarhicni dualizem in iz njega izhajajoca dvotirnost v upravi, financah, vojski. izvir teh procesov je bila davcna prostost plemstva, ki je bila v praksi utemeljena s tem, da so bili plemici zavezani k vo­jaški obrambi dežele, formalno pa so jo potrjevali deželni plemiški privilegiji. davcna prostost ni veljala le za plemice, ampak tudi za premoženje, za vsa zemljišca, gospostva in podložnike v plemiških rokah.234 Financna stiska, v katero so deželnega kneza poti­snili stroški za vzpostavljanje deželnega miru in obrambo pred napadi od zunaj, je dežel-no plemiško korporacijo, zbrano pod banderom podeljenih privilegijev in opogumljeno z izjavami dednih poklonitev, postavila v novo vlogo. sodelovanje s knezom je bilo nujno. Pomoci velikokrat pac ni bilo mogoce odreci, pa naj je šlo za krotenje husitov, placilo razbesnele najemniške drhali, obrambo pred turki z lastno pestjo ali denarjem za najemnike. Potrebe so porodile vojaške in davcne odobritve, ki so bile skoraj vse 15. stoletje formalno in tudi dejansko izredne ter po nacinu odmere nestalne.235za kranjsko imamo že zgodaj lep primer. 23. aprila 1415 je nadvojvoda ernest v dunajskem novem mestu izstavil listino, s katero je zase, brata Friderika iv. in svoje dedice obljubil vsem gospodom, vitezom in oprodam na kranjskem, ki so mu od svojih ljudi dovolili pomoc, da zato ne bodo trpeli škode in da take pomoci v prihodnje ne bo vec zahteval.236 Gre za 233 niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 45ss. 234 Glej str. 71s; nared, Privilegij, 14ss; vilFan, Pravna zgodovina, 202s, 311. 235 Prim. vilFan, Pravna zgodovina, 312s. 236 as1063, zl, št. 5814, 1415 april 23., dunajsko novo mesto; landtagsakten i, 54, št. 9; birk, verzeichniss v, cXli, št. 1546. Als vns vnser lieben getrewn, all herren, ritter vnd knecht vnsers lanndes Krain yecz ain hilff von iren lewten habent lassen widervaren vnd sich auch mit vndertenigkeit zu allen vnsern notdurfften, die vns antreffent vnd der wir an sy begerend sein, in all weg mit beraitem willen stellent vnd erczaigent, daz wir mit gnaediger erkantns billeich gen in erkennen. Also haben wir in gelobt vnd verhaissen wissentlich, najstarejše ohranjeno zašcitno pismo kranjskega plemstva, ker je to dovolilo obdavcenje svojih podložnikov (ain hilff von iren lewten habent lassen widervaren) in knezu po potrebi nasploh stalo ob strani. hkrati je to eno najstarejših zašcitnih pisem nasploh.237 kranjska plemiška korporacija, sestavljena iz gospodov, vitezov in oprod, je odobri-la neobvezen, pravno nezavezujoc izredni davek. vprašanje je le, ali je bila odobritev sprejeta na posebej za to sklicanem plemiškem zborovanju – deželnem zboru ali morda na kakem navadnem, rednem zboru, recimo zasedanju ograjnega sodišca.238 za obstoj deželnega zbora še ni nedvoumnih dokazov, imamo pa dokaz o delovanju plemiškega stanu kot jedra deželnih stanov. Ceprav gre za osamljen primer, lahko v cas stabilizacije habsburške oblasti v notranji avstriji pod ernestom železnim postavimo oprijemljive zacetke kranjskih deželnih stanov. dejstvo, da v okviru teh še vsaj trideset let ni moglo biti prelatov in mest, ugotovitve ne omaja. Landschaft so bili sprva pac samo plemici s svojimi posestvi in ljudmi. slika 18: najstarejše ohranjeno zašcitno pismo kranjskega plemstva. AS 1063, ZL, št. 5814, 1415 IV. 23., Dunajsko Novo mesto. daz in das kainen schaden bringen noch hinfur von in vnd allen iren erben noch von iren lewten solher hillf nicht mer begern noch die nemen sullen noch wellen in dhain weis. 237 dsks i, Xi. 238 Podoben dokument je avstrijskemu plemstvu leta 1421 izstavil vojvoda albreht v. vanj je zapisal, da so mu grofje, gospodje, vitezi in oprode za pomoc kršcanski veri in za iztrebljenje krivoverstva na Ceškem in moravskem odobrili davek na vse vinograde, in to ne po pravu, temvec iz dobre volje. birk, verzeichniss v, clXXXiv, št. 2046. 239 npr.: Štih - simoniti, slovenska zgodovina, 137s; vilFan, država in dežela, 57ss. stanu. krepitev deželne zavesti je v marsicem zasluga deželnih stanov, ki so spodbujali jasno locitev dežel. skupni deželni knez avstrijskih dežel je v navideznem nasprotju s tem zagovarjal »konfederativno idejo« (Gesamtstaatsidee) ter se je poskušal pri brz­danju stanovskega vpliva in integraciji dežel opreti na veliko meddeželno mobilnost vplivnejših plemiških rodbin. zženitnimi povezavami in pridobitvami posesti povezana mobilnost plemstva ter s tem njegova meddeželna narava sta bili za tisti cas povsem normalni, po drugi strani pa nista izkljucevali jasne locitve dežel druge proti drugi. v casu Friderika iii. in maksimilijana i., ko se je formiranje deželnih stanov razmahnilo in v glavnih potezah koncalo, so imele številne plemiške rodbine posest v vec deželah. Številne so v tem casu zamenjale središca svojih gospostev.240 to nas vodi v previdnost pri dolocanju deželne pripadnosti oziroma pojma »meddeželanstvo«. s tem želimo po­udariti, da je pravno zaokrožene in v principu samostojne teritorije poleg skupnega vla­darja povezovala posest velikih plemiških rodbin (in vecjih cerkvenih ustanov), ki je bila razpršena v dveh ali treh deželah. to posebej velja za tri notranjeavstrijske dežele, ki jih je privilegijsko pravo (zlasti oba privilegija iz leta 1338 s clenom o subsidiarnosti ter zlate bule iz let 1443/44 in 1460) še tesneje povezalo med seboj. svoje so pridali skupni problemi, najvec turki. višjo stopnjo deželnega plemstva so predstavljali (deželski)241 gospodje. na splošno k njim štejemo naslednike nekdanjih svobodnih gospodov, grofov in tistih (praviloma deželnoknežjih) ministerialov, ki so bili lastniki zaokroženih posestnih ozemelj – go­spostev.242 deželski gospodje so v deželi poleg deželnega kneza upravljali lastna go-spostva. ta so se od posestev nižjega plemstva locila po velikosti in še bolj po pravicah, ki so gospostvom lahko pripadala. Poleg pristojnosti na podrocju deželskega sodstva imamo v mislih posedovanje lastnih vitezov (aktivna fevdna pravica), cerkvenih fevdov, mitninskih, carinskih, trških, lovskih in ribiških pravic, cerkvenega odvetništva ipd.243 izumiranje svobodnih rodbin je v ospredje gosposkega stanu potisnilo potomce nekdaj nesvobodnih ministerialov; to so pravno potrdili deželni plemiškiprivilegiji. na prelomu 14. in 15. stoletja, ko so zaceli deželni stanovi dobivati bolj otipljivo strukturo, so se mogocnejše rodbine ministerialskega rodu z redkimi potomci svobodnih in grofovskih rodbin zlili v razmeroma enoten stan gospodov. Podobno kot velja, da je bila poznosre­dnjeveška dežela zgrajena na novih temeljih, tako tudi v okviru deželskih gospodov tež­ko najdemo sledi kontinuitete z visokim srednjim vekom, saj so drugo deželnozborsko klop v glavnem zasedli plemici z ministerialskim pedigrejem.244 za gospode je mogoce v virih najti vec izrazov. nekaj kranjskih virov bo za ponazori­tev vec kot dovolj. že privilegij iz septembra 1338 pozna lantherren, herren in diensther­ren. nobenega dvoma ni, da gre v vseh treh primerih za isto skupino ljudi in da imajo besede približno enako težo. ob predponi dienst-bi smeli pomisliti na ministerialski element, ki je med gospodi v tem casu ocitno že prevladoval.245Poleg gospodov najdemo v privilegiju tudi grofe; k tem so tedaj sodili le ortenburžani. v ernestovi potrditvi iz 240 heiniG, kaiser Friedrich iii., 172s; moltke, siegmund von dietrichstein, 112; krones, landesfürst, 78. 241 nem. landherr, kar je vilFan, Pravna zgodovina, 204, slovenil z gospod v deželi oziroma deželanski gospod (v nasprotju z izrazom landesherr – deželni gospod, knez). m. kos, srednjeveški urbarji, 46s, je slabo desetletje pred vilfanovo objavo za devinske uporabljal še izraz deželni gospodje, a ni primeren. v novejšem casu se je – med drugim ob devinskih iz leta 1366 – uveljavil prevod deželski gospod (prim.: Štih, Goriški grofje in devinski gospodje, 310; haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 138s). ta je smi­ seln tudi zato, ker so imeli ti gospodje praviloma lastna deželskosodna ozemlja, za katera se že dolgo uporablja tęrmin deželsko sodišce (landgericht). vtirolskem deželnem redu iz leta 1406 so gospodje (morda pomotoma) imenovani landesherren (schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 297ss, št. 158). 242 vilFan, Pravna zgodovina, 204; vilFan, zemljiška gospostva, 152. 243 FeldbaUer, herren und ritter, 244s; WiesFlecker, entwicklung, 11; brUnner, land und herrschaft, 406. 244 FeldbaUer, herren und ritter, 245ss; WiesFlecker, entwicklung, 11ss; mitteraUer, ständegliederung, 124, 160. 245 Glej prilogo 5 in nared, Privilegij, 26ss. leta 1414 je še govor o deželskih gospodih (lanndherren), že v leto mlajšem zašcitnem pismu kranjskemu plemstvu pa le o gospodih (herren). to velja tudi za zlato bulo 1460 ter potrditvi maksimilijana i. in Ferdinanda i.246 Poglavitna znacilnost skupine gospodov v notranjeavstrijskih deželah, na kranjskem in koroškem še posebej, je bila maloštevilnost, ki se je poznala v kopnenju politicnega vpliva stanu kot takega. na Štajerskem je v 14. stoletju skorajda vsako desetletje izumrla po ena rodbina; sredi stoletja jih je bilo kljub temu še okoli 20. Pot v nasprotno smer, do povzdignjenja v gosposki stan, je bila do Friderika iii. zaprta. v zacetku 15. stoletja je štajerski gosposki stan predstavljalo 14 rodbin. to je pripeljalo do mocne koncentracije posesti v rokah redkih rodbin. tako so nekatere zacele konkurirati celo deželnemu knezu. dvajset let pozneje (1421–1422) je bilo grofovskih in gosposkih družin 13 s 26 moškimi clani.247leta 1446 je bilo na Štajerskem 17 pripadnikov iz 9 gosposkih rodbin.248na ko­roškem naj bi okoli leta 1400 živele le tri gosposke rodbine (kraig, osterwitz, ehrenfels, dodali bi lahko še ortenburške grofe), po referencnem seznamu iz leta 1446, na katerega se raziskovalci vedno znova sklicujejo, pa le še kraigi in ostroviški; vdove po andreju stubenbergu ne štejemo. sto let prej so živeli predstavniki kakih osmih družin.249 na vrhu seznama kranjskega plemstva, nastalega okrog leta 1400,250je tedanji dežel­ni glavar herman ii. celjski. tam je gotovo le »službeno«, saj bi sicer sodil na štajersko listo. sledijo mu štirje Creteški (Rewtenberger), tem pa Gothard iz rodbine kraig, ki je na kranjskem morda že tedaj poleg imenitnih ortenburžanov251 (in Creteških?) edina dosegala stan gospodov.252 na vrhu obeh seznamov iz let 1421–1422253 sameva konrad kraig mlajši (iii.), sin tistega konrada, ki je bil dvajset let prej kot glavar postavljen na celo koroškega plemstva. Gothard je bil tedaj morda že v grobu, saj je na prvem se­znamu 1421–1422 precrtan. druga možnost je, da so ga precrtali pozneje, ker sta na še 246 as1063, zl, št. 691, 1460 november 25., dunaj, z inserirano listino 1414 avgust 2., ljubljana; št. 5814, 1415 april 23., dunajsko novo mesto; št. 907, 1494 januar 10., dunaj; št. 1218, 1523 november 16., dunajsko novo mesto; landts-handtvesst des loeblichen ho-erzogthums crain, laybach 1687, 2ss, 25ss, 40ss. zanimivo je, da je ernest v potrditvi koroškega privilegija uporabil besedo dyenstherrn (mdc X, 381s, št. 1151), podobno Friderik v koroški zlati buli 1444 (mdc Xi, 86s, št. 205). 247 stla, meillerakten, Xiv-a, nr. 1; krones, landesfürst, 233 (ok. 1400); stla, meillerakten, Xiv-a, nr. 3, fol. 11r–11v (1421-22). med grofi so tudi celjski, ki jih na drugih seznamih iz tega casa ni. Prim. Štih, celjski grofje, 240s. 248 landtagsakten i, 117, št. 50; FeldbaUer, herren und ritter, 62s, 98s. 249 stla, meillerakten, Xiv-a, nr. 1; krones, landesfürst, 235; mdc X, 150s, št. 446; mdc Xi, 96, št. 230; FeldbaUer, herren und ritter, 122s, 155s. 250 stla, meillerakten, Xiv-a, nr. 1; krones, landesfürst, 236. 251 ortenburžani so bili v 14. stoletju najuglednejša koroška gosposka družina. leta 1355 sta grofa oto in rudolf med koroškimi deželskimi gospodi prva pecatila albrehtov hišni red (mdc X, 150s, št. 446). deželni privilegij, enak za koroško in kranjsko, je bil v clenu o podsodnosti grofov, ki so prebivali v deželi koroški oziroma kranjski, deželnemu ograjnemu sodišcu, gotovo namenjen predvsem ortenburžanom. ti na kranjskem sicer niso »sedeli«, a so imeli poleg maticnega (in najvecjega) dela svoje posesti na zgornjem koroškem že od 12. stoletja veliko posesti na kranjskem, ki so jo upravljali njihovi ministeriali in od konca 13. stoletja dalje gradišcani. njihovi alodi in (oglejski) fevdi na kranjskem so bili denimo gradovi in gospostva kamen, radovljica, Waldenberg (Pusti grad), lož, snežnik, Cušperk,ortnek,Poljane,kocevje,ribnica,kostel,kravjek,Goricane,Gutenberg. zaradirivalstvamedhabsburžaniinluksemburžanije kraljvenceljleta1395ortenburžanomzavsanjihovagospostvapodelilpravicodokrvnegasodstva,22letpoznejejimjesigismundpriznal šedržavnoneposrednostnjihovihgospostev.vsetojemocnovplivalonanjihovpoložajvobehdeželah,sajsosezaceliizlocevatiiznjunega pravnega okvira in gosposkega stanu. to ne nazadnje kaže seznam iz obdobja okoli leta 1400, na katerem ortenburžanov ni. Podobno se je dogajalo z grofi celjskimi, najprej predvsem v štajerskem okviru, s prevzemom ortenburške dedišcine leta 1420 pa v vseh treh deželah. lackner, zur Geschichte, 181ss; Štih, celjski grofje, 232s, op. 51, 236ss; WUtte, zur Geschichte, 46s; FeldbaUer, herren und ritter, 154; d. kos, ortenburžani, 171s. 252 v kronesovi objavi je napaka, saj je k Creteškim štel le Petra in Frica (Friderika), ne pa tudi martina (mertla) in hertla, ki ju je povezal v eno, sicer iz drugih virov neznano osebo. vsi štirje bratje so nam na primer znani iz leta 1388, ko so bili vpleteni v spor zaradi neke gornine, hertel pa nato še iz leta 1406, ko se je zaradi posesti prepiral s kostanjeviškim samostanom. as1063, zl, št. 268, 1388 april 17.; št. 392, 1406 december 15.; glej tudi d. kos, blesk zlate krone, 51, 367. Ceprav Creteških na enem od seznamov iz let 1421–1442 sploh ni, na enem pa je jurij na repu (glej prilogi 1 in 2), ni dvoma, da so bili v 14. stoletju in v zacetku 15. stoletja med najpomembnejšimi kranjskimi rodbinami. 253 hhsta, Österreichische akten, krain, k. 1, Fasz. 1, fol. 1r-2r; stla, meillerakten, Xiv-a, nr. 3, fol. 17r–18v; glej prilogi 1 in 2. enem seznamu iz tega casa, datiranim z letom 1422, tako Gothard kot konrad mlajši, pred njima pa ponov- no Creteški.254 ker so bili ti v dobrih dvajsetih letih dvakrat pred kraigi, je treba dopustiti možnost, da so v prvih desetletjih 15. stoletja pripadali kranjskemu go- sposkemu stanu. leta 1446 so bili na kranjskem gospodje samo tri­ je kraigi: andrej, hartneid in jurij.255 Jorg Pernegker je med gospode zašel v Friderikovi registraturni knjigi in se potem že v njej dvakrat (enkrat kot Wernegker) znašel tudi med nižjim plemstvom.256 Po radgonskem posvetu je bil postavljen na pravo mesto in so ga vabili skupaj z drugimi vitezi ter oprodami. kranjsko gospo­ sko klop je tako sredi 15. stoletja teoreticno zasedala ena družina s tremi predstavniki. kaj klavrna podoba! kot smo videli, je bila slika na koroškem in Štajer­ skem podobno neugledna. to je bil verjetno eden od razlogov, da sta Friderik iii. in potem maksimilijan i. nekaj uglednejših in vladajoci hiši zvestih rodbin na­ gradila s povzdignjenjem v gosposki stan.257 Po stopi­ njah krepitve stanu kranjskih gospodov bomo šli neko­ liko pozneje. nakažimo le, da se je ta v slabem stoletju okrepil za štiri rodbine. na deželnem zboru v zacetku leta 1543 sta namrec gospode predstavljala dva thur­ na, pogrešali pa so po enega turjacana, kraiga, Crno­ maljskega in lamberga ter neimenovane dedice troja­ na turjaškega.258 Kraigi (tudi kreig ali kreyg) so najstarejša v listi­ slika 19: zacetek nah izpricana rodbina ministerialov koroških vojvod (spanheimov), saj so bili omenjeni radgonskega defen­ že leta 1091. od zacetka 13. stoletja so imeli v rokah urad koroškega stolnika. vseskozi zijskega seznama so se pojavljali med pomembnejšimi koroškimi gosposkimi rodbinami, ki so se do srede (1446); med gospodi 15.stoletja stopile do dveh družin s po enim predstavnikom.259 na kranjskem so se krai- so navedeni le trije gi kot zemljiški gospodje resda pojavljali že od druge polovice 12. stoletja naprej, a so v kraigi. StLA, Hs. podkaravanški prostor bolj dejavno posegli šele v zadnji tretjini 14. stoletja. konrad ii. je II/14, fol. 126v. bil med letoma 1367 in 1384 kranjski glavar,260 v osemdesetih letih pa celo dvorni moj­ ster kralja venclja luksemburškega.261 Pomemben premik se je konradu posrecil leta 1371, ko mu je briksenski škof janez za posojenih 2000 dukatov zastavil celotno blejsko gospostvo, ki ga je že dve leti prej upravljal kot gradišcan. kraigi so se tako za skoraj dvesto let (do 1558) usidrali na bledu, saj so zastavo za vedno višjo vsoto veckrat obno­ 254 stla, meillerakten, Xiv-a, nr. 5; PircheGGer, Geschichte der steiermark ii, 532. dopustiti je mogoce še možnost, da je ta seznam nastal na zacetku leta 1422, še pred onim, ki ga lahko postavimo v cas od srede avgusta 1421 do zacetka maja 1422. 255 stla, hs. ii/14, fol. 126v; valvasor, ehre Xv, 348; prilogi 3 in 4. 256 hhsta, hs. W 10, fol. 137r–138v; priloga 3. 257 Prim. mitteraUer, typen, 285s. 258 as 2, dsk i, šk. 322 (fasc. 216); vilFan, struktura stanov, 176s. Še pol stoletja pozneje, leta 1590, je premogla kranjska 8 glavnih gosposkih rodbin (s podvejami) s 25 predstavniki (as 2, dsk i, šk 432 (fasc. 290a/1), 964ss). 259 mdc Xi, 96, št. 230; leitner, herren von kraig, 225ss; FeldbaUer, herren und ritter, 127ss. 260 as 1063, zl, št. 222, 1374 julij 6., ljubljana; št. 229, 1377 marec 24., dunaj; kozina, landeshauptleute, 11s; bizjak, be-ziehungen, 49, op. 51; rUtar, herren von kreyg, 66s; WeberniG, landeshauptmannschaft, 72s, 178; leitner, herren von kraig, 240s, posebno op. 165. konrad ii. je bil koroški glavar v dveh etapah. Prva je trajala od 1365 do 1367, druga od 1385 do 1398. 261 leitner, herren von kraig, 242s. vili.262spridobitvijo blejskega gospostva je bil postavljen temelj kranjski veji. kranjsko posest je po bratskem poslu v letu 1385 zastopal Gothard in za njim zacasno njegov necak konrad iii., s seznamov znan kot »mlajši«. Gothard je umrl v prvih mesecih leta 1422, saj ga je škof bertold novembra 1421 še imenoval vnser haubtman ze Veldes,263 in tudi na enem od seznamov iz leta 1422 ga še najdemo. konrada mlajšega smo našli na vseh treh kranjskih seznamih iz let 1421–1422, ob tem pa je zanimivo, da je bil tako kot njegov oce tudi on koroški deželni glavar, in sicer kar 34 let (1412–1446). Poleg tega je bil po letu 1424 dvorni mojster vojvode Friderika v. in je veliko casa prebil v njego-vi bližini. Prav zato je bila med njegovim glavarovanjem toliko pomembnejša funkcija namestnika – deželnega upravitelja. teh je bilo v 34 letih kar deset.264vletu 1444 je bil koroški upravitelj konradov bratranec (ali necak?)265 hartneid kraig. hartneid, ki ga v navezi z bratoma andrejem in jurijem poznamo iz leta 1446, je bil torej skoraj zagotovo Gothardov sin.266vvirih je bil izprican leta 1434; umrl je po letu 1459.267 konrad iii. je umrl junija 1446, saj je na radgonskem mobilizacijskem imeniku še vpisan.268 zapustil je vec otrok, med njimi sina Wolfganga ii., ki je zapustil notranjo avstrijo in zasnoval ceško linijo.269 da se ne bi zapletli v neskoncne genealoške razprave, se omejimo na poglavitni problem. dovolj ocitno je, da so bili kraigi v prvih desetletjih 15. stoletja še precej enotna družina, ki se je pojavljala tako na koroškem kot kranjskem. to poleg za tisti cas povsem vsakdanje službene rotacije obeh konradov potrjujejo seznami kranjskega plemstva. vliteraturi lahko preberemo, da se je rodbina v 15. stoletju razdelila v tri veje: koroško, kranjsko in ceško.270 kranjsko linijo so predstavljali hartneid, andrej in jurij, ki so bili 1446. leta edini kranjski gospodje. Pa so bili res gospodje? hartneid i. kraig je bil novembra 1355 med tistimi deželskimi gospodi, ki so prisegli na koroško razlicico hišnega reda albrehta ii. in nanjo obesili pecate.271 Prav zato preseneca, da sta se ob 262 bizjak, razvoj, 120; Gornik, bled, 118ss; leitner, herren von kraig, 241. konrad ii. je leta 1385 od škofa Friderika izposloval soglasje za prodajo gradu in gospostva bled, ki ga je imel v zastavi za 3000 zlatnikov, bratu Gothardu. dobro leto pozneje sta se škof in Gothard dogovorila za podaljšanje zastave za deset let, to pot že za 4000 gld. (cksl, 1385 maj 25., Gradec; 1386 december 19., brixen). nadalje glej: as 1063, zl, št. 413, 1412 junij 18., brixen; št. 468, 1421 september 6., brixen; cksl, 1421 november 15., brixen. 263 Glej zadnjo v prejšnji opombi citirano listino. 264 WeberniG, landeshauptmannschaft, 78ss, 178s. konrad naj bi se v casu, ko je imel skrbništvo nad mladim vojvodo njegov stric Friderik tirolski, s službo pri vojvodi osebno okoristil. zamero je Friderik v. ohladil tako, da po kraigovi smrti med svojo vladavino na koroškem sploh ni vec imenoval deželnega glavarja, ampak le upravitelja (str. 85s). vec o konradu iii. leitner, herren von kraig, 249ss. 265 hartneid je izprican kot verbeser der haubtmanschafft in Kernnden anstat des edelen herrn Connrats von Kreig meines lieben vettern (WeberniG, landeshauptmannschaft, 82). Vetter je bil lahko bratranec (stricev sin) ali stric (ocetov brat). lahko je bil tudi necak ali celo kak drug krvni sorodnik. Prim. PreinFalk, rodbina, 357s, 365. 266 na podlagi genealoške preglednice, ki jo je sestavil leitner, herren von kraig, 236, je mogoce reci, da je imel konrad ii. šest ali celo sedem sinov: konrada iii., leopolda i., hansa (jana) i., hartneida ii., jurija ii. in andreja i., enkrat je omenjen še tomaž. nekaj pozneje (str. 246) piše, da so bili le prvi trije zanesljivo njegovi sinovi, drugi trije pa le po Wissgrillu (WissGrill, schauplatz, 279). o Gothardu (i.) poleg že povedanega vemo malo (glej še leitner, herren von kraig, 247). vse do smrti je upravljal zastavljeno blejsko gospostvo. Ceprav mu leitner ne pripisuje potomstva, se zdi nadvse verjetno, da so bili hartneid, andrej in jurij njegovi sinovi. hartneid se tako ali tako pojavlja kot konradov vetter in ne bruder (op. 265). leta 1446 so bili uvršceni na kranjski in ne koroški del seznama, na katerem je konrad iii. vse kaže, da se je kranjska veja, ki jo je zacel Gothard, dotlej že locila od koroške s konradom na celu. Uganka ostaja, zakaj na koroškem seznamu ni hansa, saj je umrl šele leta 1464. konrad iii., leopold i. (umrl 1433) in hans so sicer v dvajsetih letih pospravili dedišcino hansa, zadnjega gospoda ehrenfelsa. 267 leitner, herren von kraig, 248. zanimivo je, da leitner tu hartneida oznacuje za hansovega bratranca; o tem sploh ne mo-remo dvomiti. 268 Prim. leitner, herren von kraig, 254s. 269 rUtar, herren von kreyg, 67s; leitner, herren von kraig, 255ss. 270 rUtar, herren von kreyg, 67ss (opozarjamo na nesistematicnost navajanja podatkov in potrebo po pazljivi uporabi tega dela); bizjak, beziehungen, 49, op. 51. ožja koroška linija je izhajala iz hansa (jana) in je z njegovim pravnukom konradom vi. izumrla 1564 (leitner, herren von kraig, 236, 267). 271 mdc X, 150s, št. 446. kupoprodajnem poslu z zastavljenim blejskim gospostvom leta 1385 brata konrad (ii.) in Gothard titulirala le z erber vnd vest ritter.272listine, ki so leta 1412 in 1421 utrjevale njihovo zastavno posest, prav tako ne kažejo, da bi imeli kraigi (Gothard) kaj višji po­ložaj.273 doslej je historiografija izhajala samo iz valvasorjevega seznama iz leta 1446, na katerem so trije kraigi eksplicitno oznaceni za gospode. enako je s Friderikovim seznamom iz istega leta; v obeh je govor o Herrn oziroma Herren in Krayn.274 tema smo dodali še štiri sezname kranjskega plemstva, ki za gospode sicer niso imeli posebne »rubrike«, a so Gotharda i. in konrada iii. vedno uvršcali na prvo ali najmanj drugo mesto (za Creteškimi), to pa je že v prvi cetrtini 15. stoletja poudarjalo njun posebni, recimo gosposki položaj. v resnici so ga – vsaj formalno – pridobili šele 20 let po rad-gonskem meddeželnem zboru, ki jih je na koroškem in kranjskem postavil v gosposki stan. Globocnik je sicer nekje pobral, da so postali kraigi leta 1444 baroni in leta 1507 clani kranjskih deželnih stanov, a tega seveda ne smemo resno jemati.275 23. oktobra 1466 je Friderik iii. povzdignil cesarskega svétnika andreja kraiga, nje­govega brata jurija, mrzlega necaka konrada iv.276 in njihove potomce (iz kranjske in ožje koroške – konradove linije) v barone s kraiga. hkrati jim je podelil pravico do pecatenja z rdecim voskom in potrdil njihove fevde.277andrej in jurij sta se konec pet-desetih in v prvi polovici šestdesetih let v listinah in pismih naslavljala oziroma podpiso­vala le z von Kreyg,278andrej pa je že dober mesec po cesarjevi podelitvi temu ponosno dodal baronski naziv (freiherr). to je potem pri njem in sorodnikih postalo vsakdanje.279 Glede na povedano bi lahko sklenili, da so kranjski kraigi kljub na prvi pogled poznemu, a za tedanje razmere pravzaprav zgodnjemu formalnemu povzdignjenju v baronski, tj. gosposki stan, med (edine?) kranjske gospode de facto sodili že v desetletjih predtem. to potrjuje najprej njihov položaj, ki odseva s plemiških seznamov. na kranjskem so med drugim posedovali nezanemarljivo blejsko gospostvo in so bili tu podaljšana roka brik­senskega škofa. Predvsem pa ne smemo pozabiti na njihove korenine, saj segajo v 11. stoletje in so jih s službo pri koroškem vojvodi pripeljale med najpomembnejše in redke (dve ali tri) koroške gosposke družine prve polovice 15. stoletja. Gosposki status, ki so ga že imeli v maticni deželi,280 je gotovo vplival na njihov položaj na kranjskem. jurij in andrej kraig sta bila cesarska svétnika in sta bila sredi druge polovice 15. stoletja pogosto omenjena. jurij je imel blejsko gospostvo v zastavi vse do smrti (pred 1486), potem pa ga je nasledil sin hartman iii. njuno trdo ravnanje je že pred letom 1500 sprožilo vec kmeckih nemirov.281 Po Unrestu naj bi se jurij aprila 1470 skupaj s še nekaterimi kranjci udeležil meddeželnega zbora v koroškem Šentvidu.282 andrej je bil 272 cksl, 1385 maj 25., Gradec; 1385 oktober 13., brixen. 273 Glej op. 262. Ich Gotthart der Kreyger… / Ich Gothart von Kreyg … / … der edl vnser lieber getrewer her Gothardt vnser haubt- man ze Veldes … 274 hhsta, hs. W 10, fol. 137r; stla, hs. ii/14, fol. 126v; valvasor, ehre Xv, 348; prilogi 3 in 4. 275 GloboCnik, adel, 14; po njem rUtar, herren von kreyg, 67. 276 konrad je bil po rutarju (str. 68) sin jana i. in necak konrada iii.; to potrjujejo novejše razprave. bil je torej sin andrejevega in jurijevega bratranca. dokument poznamo samo po chmelovem regestu, ta pa – skoraj gotovo po dikciji listine – uporablja izraz vetter. Prim. tudi leitner, herren von kraig, 263, 266. 277 chmel, regesta Friderici iii., 482, št. 4713. 278 npr.: otorePec, Gradivo za zgodovino radovljice, 27ss, št. 114, 116, 120, 129; as1063, zl, št. 678, 1460 februar 11., dunaj; št. 684, 1460 junij 27., bled; št. 690, 1460 november 17., bled; št. 737, 1465 september 17., krško(?). 279 as 1063, zl, št. 747, 1466 november 27., Galgen; št. 748, 1466 december 4., salzburg; št. 752, 1467 april 12.; št. 754, 1467 april 22.; št. 767, 1469 januar 14.; cksl, 1472 april 6.; komatar, schloßarchiv, 135, št. 488; 228s, št. 497s; vodnik po arhivih Ceške republike, 147, št. 447. 280 leitner, herren von kraig, 228ss. kot gospode so kraige na koroškem obcasno titulirali že od srede 13. stoletja. kljub temu je bil v barona leta 1466 povzdignjen tudi konrad iv. iz koroške linije. 281 leitner, herren von kraig, 261s; Gornik, bled, 40s. 282 Unrest, Österreichische chronik, 29. leta 1468 omenjen kot stanovski odposlanec in med opolnomocenimi namestniki (odve­tniki), ki jih je cesar imenoval za cas svoje odsotnosti.283 deset let pozneje (junija 1478) ga je cesar kot oskrbnika v krškem pozval na skupno zasedanje štajerskih in koroških stanov,284 to pa kaže, da je bil status deželana tedaj še ohlapno definiran. na eni strani si lahko mislimo, da je imel andrej posest tudi na koroškem in Štajerskem, lahko pa ga je cesar na zbor poklical le kot svojega zaupnika. andrej je bil sicer v svoji karieri oskrbnik v Waldenbergu pri radovljici, Forhteneku pri celju in v krškem, med letoma 1474 in 1478 je dokumentiran kot glavar oziroma zastavni upnik salzburškega gospostva breži­ce, ocitno pa je imel tudi gospostvo in urad radovljica.285 jurijev sin hartman je umrl najpozneje 1501, saj je bila Poliksena decembra tega leta oznacena kot vdova barona hartmana kraiga in gospodarica blejskega gospostva.286 že po dveh letih je bila drugic porocena z jurijem Puchheimom, ki se je kmalu razglasil za upravnika gospostva.287 zastavni gospodje (upniki) so bili seveda še naprej kraigi, a Poliksena formalno ni mo-gla upravljati gospostva, krištof, sin iz prvega zakona, pa je postal polnoleten šele leta 1518.288 ker je bil blejski grad leta 1509 poškodovan v potresu, so kraigi (Puchheim) gospostvo nekaj let upravljali iz radovljice.289skrištofovo smrtjo leta 1547 je kranjska veja v moški liniji izumrla. vdova ana se je porocila z antonom thurnom; ta je gospo­stvo upravljal do leta 1558.290 skoraj tri leta pred kraigi je cesar v gospode povišal Crnomaljske. Po rešitvi iz obleganega dunajskega hofburga, kamor so Friderika iii. z majhnim spremstvom stisnili njegov brat nadvojvoda albreht vi., spodnjeavstrijska stanovska opozicija in jezni du­najcani, se je cesar hitel zahvaljevati tistim, ki so mu v stiski stali ob strani. vta kontekst sodi listina o izboljšanju kranjskega grba. to je Friderik izstavil že januarja 1463, ob tem pa je opozoril na zasluge poimensko naštetih kranjskih deželanov, ki so mu pomagali v sporu z bratom in ga prišli reševat na dunaj.291nenadna albrehtova smrt (2. 12. 1463) je cesarja odrešila marsikatere skrbi. Prinesla mu je oblast nad obema avstrijama, mu navi-la samozavest in pomnožila hvaležnost. že 26. decembra je svojega svétnika ter glavarja v Postojni in na krasu jurija Crnomaljskega in njegovega brata Gašperja, sicer svojega stolnika, oba viteza, zaradi zaslug pri rešitvi na dunaju in beneškem obleganju trsta (Ga­šper je bil tedaj tržaški glavar) imenoval za vnsern vnd des heiligen reichs auch vnsern erblichen fstenthumen vnd lande rechten panierherrn z vsemi pravicami in privilegiji. hkrati jima je podelil pravico do pecatenja z rdecim voskom, vse to pa je veljalo tudi za njune potomce.292 Crnomaljski so verjetno istega dne dobili v fevd na novo ustanovljeni urad dednega tocaja na kranjskem in v slovenski marki, ki pa je imel samo castno težo in ni prinašal premoženjskih koristi.293 Panierherr ali tudi banyerherr je bil gospod, ki je smel po izrecni podelitvi te pravice nositi lastno (bojno) zastavo z lastnim grbom. to je pomenilo, da se je lahko s svojim moštvom udeležil bojnega pohoda. Podelitev casti 283 landtagsakten ii, 94ss, št. 132; 101s, št. 136. 284 Prav tam, 168. 285 leitner, herren von kraig, 263ss; bizjak, beziehungen, 49s; otorePec, Gradivo za zgodovino radovljice, 27ss, št. 114, 116, 120, 129, 144, 154; glej tudi op. 278 in 279. 286 as 1063, zl, št. 977, 1501 december 1. 287 as 1063, zl, št. 1008, 1503 december 13.; št. 1031, 1505 avgust 26., bled – Jorg herr zu Puechhaim … die zeit ain verwalter der herschafft zu Veldes. 288 as 1063, zl, št. 1172, 1518 december 1., brixen; Gornik, bled, 50, 121s; leitner, herren von kraig, 262, 265. 289 Gornik, bled, 43, 47, 121. 290 Prav tam, 121s. 291 as 1063, zl, št. 716, 1463 januar 12., dunajsko novo mesto. 292 cksl, 1463 december 26., dunajsko novo mesto (s pojasnilom o datiranju); as40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65; birk, Urkunden-auszüge, 405, št. 705; dünnebeil - herold - holzner-tobisch, regesten kaiser Friedrichs iii., št. 348; jarc, Gospodje Crnomaljski, 123. 293 birk, Urkunden-auszüge, 405, št. 706; jarc, Gospodje Crnomaljski, 123. lastne zastave je bilo torej neke vrste stanovsko povišanje, ki je bilo namenjeno le vite­zom.294 Prepricani smo lahko, da je bila podelitev castnega naziva praporšcaka nic dru­gega kot povišanje v gospode, natancneje v barone. že dan po podelitvi sta Crnomaljska izstavila reverz, s katerim sta se v svojem imenu in v imenu svojih potomcev zavezala, da povišanje deželnemu knezu, deželi kranjski in drugim avstrijskim deželam ne bo v škodo, da bodo pred deželnim knezom, njegovimi dedici in pred njegovimi ograjnimi sodišci pravo dajali in jemali (recht geben und nemen) ter da se bodo nasploh obnašali kot poslušni deželani.295 viljem Putsch, ki je okoli leta 1530 v dunajski listinski kamri urejal listine,296je ta reverz registriral z oznako Newherrn in v izvlecek zapisal, da sta ga brata Crnomaljska izstavila als sy von kaiser Fridrichen zu herren gemacht worden.297 trditve še dodatno podkrepita pravica do rdecega voska, ki so jo ob povzdignjenju v ba­rone dobili tudi kraigi, in dejstvo, da so se Crnomaljski potem titulirali z baroni oziroma gospodi.298 Pomoc na dunaju in v trstu seveda ni bila edini razlog za vzpon crnomaljske rodbi­ne. bili so prva znana plemiška rodbina v beli krajini; med spanheimskimi ministeriali je bil leta 1263 omenjen Friderik de Zernoemel. vse do 15. stoletja niso igrali pomembnejše 294 jarc, Gospodje Crnomaljski, 135ss, op. 17 in 32. 295 hhsta, aUr(rep. i), 1463 december 27., dunajsko novo mesto (leži pod letom 1464!); chmel, regesta Friderici iii., 410, št. 4044. 296 Glej nared, Privilegij, 22s. 297 hhsta, ab iv b 26 (alt 333/4), 145s. tudi v regestih je govor o povzdignjenju v gosposki stan (glej op. 295 in hhsta, ab Xiv/1, bd. 7, leto 1464), o podelitvi baronata pa v heiniG, kaiser Friedrich iii., 233. 298 npr.: as 1063, zl, št. 787, 1474 november 6., novo mesto (den edlen heren herren Casparen freyheren zu Tschernell); hhsta, Österreichische akten, krain, k. 1, Fasz. 1, fol. 9–10, 1476 marec 6.; 1476 julij 13. (dem edlen herren herren Casparen von Tscharnomel). vloge, poleg tega nam skopi viri ne omogocajo resne seznanitve z rodbino, katere izvor še vedno ni zanesljivo pojasnjen.299 Presenetljivo je, da Crnomaljskih ne najdemo na prvih dveh seznamih kranjskega plemstva, ceprav so na njih tudi možje iz bele krajine (metlike). Merten von Tschornomel je na koncu drugega seznama iz let 1421–1422,300 skoraj iz istega casa so nam z drugega seznama kot deželani v Metliki poleg martina znani še henrik, Peter in hans.301martina je vojvoda Friderik tirolski kot skrbnik erne­stovih otrok leta 1431 imenoval za kranjskega vicedoma;302to službo je opravljal sedem let.303 jurij je po besedah poznejšega cesarja Friderika leta 1436 skupaj z njim prejel viteški udarec,304Peter pa je bil v istem casu oskrbnik na koroškem landskronu.305dvig med najpomembnejše kranjske plemiške družine je uspel martinovima sinovoma, že omenjenima juriju in Gašperju. Po izumrtju vitezov hmeljniških je jurij okoli leta 1440 od deželnega kneza prejel njihovo gospostvo v fevd.306 v letih 1442–1445 je bil kranj-ski vicedom,307 okrog leta 1450 deželni upravitelj,308 med letoma 1455 in 1479 glavar v Postojni in na krasu ter v trstu.309 1474–1480 je bil oskrbnik loškega gospostva.310 na Friderikov seznam (1446) sta vpisana jurij in ostareli martin, na radgonskega poleg njiju še drugace neznani krištof.311 Presenetljivo je, da na njem (še) ni Gašperja, ki mu je freisinški škof janez 1449 za šest let zaupal oskrbništvo klevevškega gospostva s Pre­žekom in otokom. Crnomaljski so to oskrbništvo obdržali vecji del druge polovice 15. stoletja.312Gašper je bil tudi cesarski oskrbnik v kostanjevici in na smledniku ter kratek cas tržaški glavar.313 Crnomaljska sta znala unovciti naklonjenost dvora in politicni vpliv. novembra 1461 je Gašper od cesarja za 700 ogrskih gld. kupil trg Crnomelj s sodišcem in mitnico. cesar si je pridržal pravico do ponovnega odkupa. Crnomelj je pod deželnoknežjo oblast spet prišel po vec kot sto letih (1568).314dobro leto pozneje je jurij od cesarja za 2000 duka­tov kupil štajersko gospostvo Štatenberg.315Premožnost, ugled med kranjskimi rodbina-mi in opora, ki sta jo jurij in Gašper zagotavljala cesarjevi politiki na (južnem) kranj­skem, so Crnomaljske iz kranjskih vitezov naredili gospode. tako kot andrej kraig je bil jurij Crnomaljski novembra 1468 imenovan za namestnika med cesarjevo odsotnostjo, pozimi 1475 pa je bil med šestimi kranjci na srecanju predstavnikov notranjeavstrijskih stanov s cesarskimi svétniki.316 jurijeva dejavnost se je zadnja leta sicer prevesila na 299 Prim.: Štih, Goriški grofje, 107ss; d. kos, Urbarji za belo krajino, 65ss; jarc, Gospodje Crnomaljski, 117ss. 300 Glej prilogo 2. 301 stla, meillerakten, Xiv-a, nr. 5; PircheGGer, Geschichte der steiermark ii, 532; jarc, Gospodje Crnomaljski, 120. 302 cksl, 1431 julij 22., innsbruck; birk, verzeichniss v, cclXiii, št. 3010. 303 žontar, kranjski deželni vicedom, 297. v zacetku štiridesetih let je bil martin še kranjski deželni upravitelj (cksl, 1442 januar 8., ljubljana). 304 lhotskY, aeiov, 197. 305 d. kos, bela krajina, 21. Peter Crnomaljski se je leta 1446 uvrstil v štajersko plemstvo (landtagsakten i, 119, št. 50; valva­ sor, ehre Xv, 346). 306 jarc, Gospodje Crnomaljski, 120. 307 žontar, kranjski deželni vicedom, 297. 308 kozina, landeshauptleute, 16; d. kos, bela krajina, 21. 309 Prim. bizjak, beziehungen, 50. bizjak navaja, da naj bi bil jurij tržaški glavar vsaj od leta 1469 naprej, drugje pa najdemo, da je bil med letoma 1468 in 1472 tržaški glavar nikolaj jamski - trotter, burggrafen, 54ss; nared, erazem (Pred)jamski, 10. 310 blaznik, Škofja loka, 451. 311 Prilogi 3 in 4; stla, hs. ii/14, fol. 127r–127v; valvasor, ehre Xv, 348s. 312 blaznik, zemljiška gospostva, 13. 313 Prim. bizjak, beziehungen, 50, op. 55. Grad in gospostvo smlednik mu je cesar Friderik iii. zastavil leta 1458 za posojenih 1000 gld. (dünnebeil - herold - holzner-tobisch, regesten kaiser Friedrichs iii., št. 29). 314 cksl, 1461 november 4., Gradec; birk, Urkunden-auszüge, 381, št. 529s; Golec, družba, 7, 11. 315 jarc, Gospodje Crnomaljski, 123. 316 landtagsakten ii, 101s, št. 136; 146. Štajersko, tako da je bil konec sedemdesetih let imenovan celo za deželnega glavarja.317 njegova sinova baltazar in henrik nista zapustila otrok.318 tudi Gašper je ocitno užival zaupanje deželanov, saj ga drugace na mariborskem meddeželnem zboru ne bi (skupaj z jurijem turjaškim) izbrali za zbiralca oziroma skrbnika tedenskega denarica na ožjem kranjskem.319 o Gašperju v stanovskih dokumentih drugega ne najdemo. njegov sin hans se je podobno kot stric jurij še mlad znašel na dvoru maksimilijana in naj bi bil ob njegovem kronanju leta 1486 »narejen za viteza«.320vletu 1515 je postal oskrbnik frei­sinških dolenjskih posesti, bil je tudi zastavni gospod Štatenberga. vstanovskih spisih v drugem desetletju 16. stoletja se nam kaže kot pomemben kranjski deželan, izvrševalec stanovskih in cesarskih nalog, pecatnik stanovskih pooblastil in seveda davcni zaveza­nec.321 Crnomaljski so se po poroki hansovega sina krištofa z marjeto svibensko leta 1535 preselili v avstrijo, vendar so kranjsko posest dokoncno odprodali šele v nekaj desetletjih. zato ne preseneca, da so krištofa na kranjskem deželnem zboru leta 1543 še vedno pricakovali med gospodi.322 o Turjaških (Auerspergih) je v zadnjih letih nastalo nekaj dobrih tekstov, ki se ukvarjajo z njihovim izvorom, razvejeno genealoško in posestno strukturo.323vspodnjih vrsticah bomo zato le povzeli nekaj najpomembnejših trenutkov s poti, ki je turjacane popeljala do morda najvplivnejše ali vsaj najbolj znane kranjske plemiške rodbine. iz vsega, kar smo v tej razpravi že zapisali, je vidno, da se je vrh kranjskega plem­stva oblikoval precej pocasneje kot na primer na Štajerskem ali avstrijskem. Prvi razlog je bil ozek krog gospodov, drugi perifernost nehomogene dežele. do neke mere je šlo tudi za nezaupanje deželnega kneza, saj si drugace ne moremo razlagati dejstva, da so bile najpomembnejše deželne funkcije (deželni glavar, vicedom) z nekaj izjemami324 še globoko v 15. stoletje v rokah tujcev, štajerskih, koroških in avstrijskih plemicev. kranjsko plemstvo je na svoj trenutek cakalo bolj z utrjevanjem gospodarske moci kot s slinjenjem ob politicno-upravnih funkcijah. stvari so se zacele spreminjati z vladarsko osamosvojitvijo Friderika v./iii., ki se je že na zacetku zameril avstrijskim stanovom in dunaju (custvo je bilo seveda obojestransko) ter je med letoma 1440 in 1470 prebival vecinoma na Štajerskem – v Gradcu in dunajskem novem mestu, ki je tedaj sodilo še pod Štajersko.325bližina knežje rezidence in trdnejša povezava notranjeavstrijskih dežel je omogocala intenzivnejše sodelovanje s centrom oblasti. to se je med drugim kazalo v povecani vlogi kranjcev v upravno-politicnem aparatu deželnega kneza, pri tem pa so poleg Crnomaljskih in lambergov najvecje koristi imeli prav turjaški.326 kranjska linija turjacanov se je sredi 15. stoletja razdelila na dve veji; zacetnika sta bila brata volker in engelhard. ta dva sinova dipolda s turjaka sta leta 1443 po sorodniku janezu ii. Šumberškim podedovala njegov del Šumberka pri žužemberku. dedovanje je potrdil k zavezništvom stremeci kralj Friderik. volker (1401–1455) in engelhard (1404–1466) sta za svojega življenja rodbinsko posest upravljala skupaj, po smrti engelharda pa so njuni otroci razdelili posest in se razdelili v dve veji. volkerjevi potomci so dobili šumberško dedišcino (šumberška veja), engelhardovi so nadaljevali 317 GzmiX/57; landtagsakten ii, 190, št. 196; 193, št. 198; bizjak, beziehungen, 50. 318 jarc, Gospodje Crnomaljski, 124. 319 landtagsakten ii, 149ss, št. 166. 320 jarc, Gospodje Crnomaljski, 124. 321 dsks i, 32s, št. 28; 37, št. 30; 45, št. 37; 100ss, št. 80s; 107, št. 85; 116, št. 94; 128, št. 101; 146, št. 114; 155, št. 120; dsks ii, 181s, št. 135; 189, št. 139. 322 as 2, dski, šk. 322 (fasc. 216), seznam odsotnih gospodov; o izselitvi jarc, Gospodje Crnomaljski, 124. 323 PreinFalk, Gospodje turjaški, zlasti 74ss; PreinFalk, auerspergi, 39ss; 552ss; komac, vzpon turjaških, 15ss, 151ss. 324 ena od teh je bilo kratko glavarovanje jurija ii. turjaškega v letih 1421–1422 (glej poglavje o plemiških seznamih). 325 o tem sUtter, residenzen, 132ss. 326 komac, vzpon turjaških, 41; PreinFalk, služba turjacanov, 124s. glavno (turjaško) vejo.327 engelhard je po umrlem sorodniku herbardu viii. že pred letom 1455 dobil naziv dedni komornik na kranjskem in v marki, ki je pozneje ostal njegovim potomcem.328 Glavno linijo so po letu 1466 predstavljali bratje Pankrac, vol-ker in lovrenc. o mlajših dveh vemo razmeroma malo, nekaj vec o Pankracu ii., ki je podedoval naziv dedni komornik in je leta 1470 z zakupom urada za 22 let postal glavar v metliki. bil je tudi oskrbnik na Cušperku in Podsredi. ob smrti (1496) je zapustil si­nove oktavijana, darija in trojana, ki je pozneje nadaljeval glavno vejo. njihov varuh je postal stric volker, ki je že dalj casa živel v spodnji avstriji. tam je spocel avstrijsko linijo auerspergov.329 Ceprav je bil Pankrac v sporu med vojvodskima bratoma odkrito na albrehtovi stra­ni,330 je utegnil po njegovi smrti brez škode presedlati v cesarski tabor. Poleg dedne, ceprav formalno podeljene funkcije komornika kranjske in marke je imel še vlogo ce­sarjevega stolnika.331v nam poznanih virih se je kot deželan pojavil le leta 1475 na no-tranjeavstrijskem stanovskem srecanju v Wolfsbergu, ki se ga je udeležil skupaj s petimi kranjci.332darija so stanovi aprila 1510, malo pred smrtjo, na deželnem zboru dolocili za davcnega prejemnika v ribnici.333razmeroma redko je, bržcas zaradi mladosti in pogo-stega zadrževanja na dunaju, v stanovskih debatah omenjen trojan (r. 1495). cesar ma-ksimilijan ga je pri dobrih dvajsetih letih imenoval za svojega komisarja na ljubljanskem deželnem zboru konec leta 1517 in s tem napovedal, da bo fant za dvor še koristen.334 Šumberška veja volkerja v. je bila v tem obdobju obcutno uspešnejša od glavne en-gelhardove veje, predvsem pa je bila pomembnejša v kontekstu te obravnave. Poleg hcere suzane je imel volker sinove hansa, viljema in jurija. v že nekajkrat omenjenem navalu hvaležnosti po razbitju dunajskega obleganja je Friderik iii. 5. januarja 1463 trem šumberškim bratom podelil na novo ustanovljeni urad (naziv) dednih maršalov na kranjskem in v (slovenski) marki.335 Po heinigovem mnenju so bile tovrstne podelitve nacin, na katerega se je financno šibki cesar poceni oddolžil svojim privržencem – nazivi so bili castni in so komajda prinašali kako premoženjsko korist – in hkrati dobil vecji nadzor nad deželo ter jo skušal integrirati. turjacani so lep primer uspešnosti take poli­tike, seveda v obojestransko korist.336 konec februarja istega leta je dal trem bratom in njihovemu stricu engelhardu dovoljenje, da smejo na svojem gradišcu Šumberk zgraditi grad in trdnjavo,337 še nekaj dni pozneje pa je viljemu in engelhardu dovolil, da se za 327 PreinFalk, auerspergi, 70, 553, 558s (rodovniki); komatar, schloßarchiv, 123ss, št. 488 (delilna pogodba z dne 1467 julij 22.); d. kos, Urbarji za belo krajino, 56. Glavna akterja pogodbe sta bila na šumberški strani viljem, dedni maršal na kranjskem in v marki, na turjaški Pankrac, dedni komornik na kranjskem in v marki. 328 PreinFalk, auerspergi, 86s. naziv komornik je na turjaške (najprej herbarda) prešel leta 1407 kot dedišcina po Creteških, ki so ga imeli že od leta 1342; herbardova mati je bila namrec elizabeta Creteška (prav tam, 56; komac, vzpon turjaških, 38). 329 PreinFalk, auerspergi, 87ss, 559. 330 Prim. chmel, regesta Friderici iii., 395, št. 3949. 331 chmel, regesta Friderici iii., 561, št. 5648; komatar, schloßarchiv, 228ss, št. 496, 498, 500; heiniG, kaiser Friedrich iii., 146s, 231; komac, vzpon turjaških, 44s. 332 landtagsakten ii, 146. Preinfalkova navedba (auerspergi, 89), da je bil leta 1485 sprejet med kranjske deželane, je napacna, saj gre pri citiranem dokumentu za vabilo na deželno pravdo. 333 dsksi, 37, št. 30. 334 Prav tam, 146, št. 114; dsksii, 187, št. 138; 189s, št. 140. Po maksimilijanovi smrti je bil trojan skupaj z jurijem schnizenba­ umom izbran za kranjskega predstavnika v odpravi, ki se je šla v Španijo poklonit novemu cesarju karlu v. Pozneje je bil med drugim cesarski svétnik in namestnik v spodnji avstriji. Umrl je 1541. bUrkert, reise, 37s; PreinFalk, auerspergi, 90s. 335 as 730, Gospostvo dol, fasc. 137, str. 893–895, prepis listine 1463 januar 5., dunajsko novo mesto; prav tam, fasc. 119; val- vasor, ehre X, 298; komatar, schloßarchiv, 34, št. 474; chmel, regesta Friderici iii., 399, št. 3962. 336 heiniG, kaiser Friedrich iii., 231. 337 as730, Gospostvo dol, fasc. 137, str. 895–897, prepis listine 1463 februar 28., dunajsko novo mesto (… erlauben vnnd vergun­ nen ihn auch wissentlich mit dem brief, daß sy auf ihren purgkhstall Schberg, in vnsern fstenthumb Crain gelegen, ain gschloß vnd vessten pauen machen …); komatar, schloßarchiv, 118, št. 476; PreinFalk, auerspergi, 73. škodo, ki sta jo imela zaradi obleganja na dunaju, odškodujeta pri albrehtovih privržen­cih v obeh avstrijah.338 najstarejši brat hans (iii.) je umrl že sredi šestdesetih let, preostala dva pa je bilo mogoce v naslednjih desetletjih pogosto srecati. leta 1469 jima je dal Friderik v oskrbo grad žužemberk, ki ga je dotlej imel albreht melz.339Grad je bil ocitno bolj pod jurijevo upravo, saj je cesar dve leti pozneje le njega naslavljal kot stolnika in oskrbnika v žu­žemberku.340v rokah je imel tudi oskrbništvo mokronoga.341 viljem je bil ne le najbolj prepoznaven turjacan svojega casa, ampak zaradi bogastva, zvez, castnih in donosnih funkcij v zadnji tretjini 15. stoletja nemara tudi najvplivnejši kranjec sploh. Po letu 1463, ko je z bratoma dobil naslov dedni maršal, je nadaljeval kariero pri cesarju. veliko premoženje, razpredeno po kranjskem, Štajerskem in spodnji avstriji, mu je prilepilo vzdevek bogati in omogocilo, da se je kot kreditor še bolj pri­kupil cesarju in si zagotovil trdno mesto na dvoru. kranjskim titulam je dodal funkcijo cesarskega komornika (po letu 1468 morda celo neprekinjeno) in svétnika (rat). Fride­rikov odposlanec je bil tako na regensburškem državnem zboru (1471) kot na nekate­rih deželnih zborih.342 v zacetku leta 1483 je za okroglih 18 let postal kranjski deželni glavar. Poleg tega je v letih 1489–1497 kot vicedom upravljal kranjsko deželnoknežjo posest.343zanimiva je viljemova izjava iz februarja 1494, da je kralj maksimilijan njemu in njegovim dedicem(sic!) v oskrbo odstopil deželno glavarstvo na kranjskem skupaj z ljubljanskim gradom, kranjski vicedomski urad in kot priboljšek h glavarski placi mitni-co v logatcu. vse to je viljem obdržal z enakimi pogoji, kot so veljali pod Friderikom iii.344 odvec je dvomiti, da je bil viljem tedaj eden najbolj izpostavljenih deželanov in da se je pojavil na vecini kranjskih deželnih zborov. vprašanje je le, ali se je tam lahko potegoval za stanovske interese ali pa je bil samo podaljšana roka deželnega kneza. v zacetku leta 1501 je viljema na ljubljanskem gradu, sedežu kranjskega deželnega glavar­ja, zamenjal necak, jurijev sin hans. miha Preinfalk je popravil teze starejše literature, da je ostal viljem glavar vse do »smrti« leta 1506, ter personalno zamenjavo uvrstil med april 1500 in maj 1501.345ta casovni obroc zelo zoži novi glavar sam, saj je 10. februarja 1501 v linzu spisal listino z novico, da ga je kralj maksimilijan imenoval za deželnega glavarja in mu predal grad ljubljana.346 viljem je kljub starosti obdržal stik z dvorom in si kot izkušen zaupnik novembra 1504 prislužil imenovanje za deželnega svétnika na kranjskem (landrat) z letno placo 100 ren. gld.347Poldrugo leto pozneje je kralj kranjsko »sivo eminenco« pooblastil še za komisarja na kranjskem deželnem zboru,348to pa je bila 338 PreinFalk, auerspergi, 73. 339 cksl, 1469 julij 11. 340 komatar, schloßarchiv, 230s, št. 501. 341 komac, vzpon turjaških, 47. da ga do smrti 1489 najdemo le v enem stanovskem dokumentu – leta 1475 je bil na ožjem kranj­ skem zbiralec odobrenega tedenskega denarica (landtagsakten ii, 153, št. 166) – je gotovo le posledica unicenja najstarejših stanovskih spisov. 342 heiniG, kaiser Friedrich iii., 232; komac, vzpon turjaških, 47; PreinFalk, auerspergi, 73s. komac in heinig nakazuje­ta, da je bil viljem cesarski komornik v letih 1468–1478 oziroma 1484–1489, vendar nekaj listin dokazuje, da je bil camrer tudi zunaj teh casovnih intervalov. Glej npr.: Gzliv/14 (1483); Gzm X/27 (1491). kot cesarskega komisarja za koroški in kranjski deželni zbor spomladi 1480 ga predstavlja instrukcija, objavljena v chmel, actenstücke und briefe 3, 393ss, št. clXiX; prim. še landtagsakten ii, 189s, op. 1030s. 343 PreinFalk, auerspergi, 73s. 344 regesta imperii Xiv, 1/1–2, 52, št. 513. 345 PreinFalk, auerspergi, 74, op. 24. 346 regesta imperii Xiv, 3/1, 405, št. 11496. da je beneški odposlanec contarini maja 1502 v porocilu za benetke omenil viljema auersperga kot kranjskega glavarja, smemo pripisati slabi obvešcenosti ali nenamerni zamenjavi imen. Glej regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16527. 347 regesta imperii Xiv, 4/1, št. 19328. deželni svétnik naj bi bil predstavnik deželnega kneza v stikih z deželnimi stanovi. 348 dsks i, 7s, št. 9. morda zadnja naloga, ki jo je viljem opravil za deželnega kneza. Umrl pa ni že oktobra 1506,349 saj je 3. februarja naslednjega leta v ljubljani spisal prošnjo, naj ga maksimili­jan v zvezi s sporom z jurijem thurnom ne vabi iz dežele kranjske ali celo v linz, ker zaradi starosti ne more potovati, ampak naj k njemu napoti komisijo.350 viljemu je na glavarskem položaju sledil necak hans, ki ga v literaturi najdemo tudi z imeni janez, ivan ali janž. ker viljem ni imel otrok, je hans sam nadaljeval šumberško vejo. omeniti je treba maksimilijanovo naznanilo iz februarja 1498, da je na kranjskem za vicedoma imenoval hansa turjaškega, in sicer pod nadzorstvom prejšnjega vicedoma viljema. napovedi se niso uresnicile, saj se je že istega leta kot vicedom pojavljal jurij eck.351 hans je bil glavar vse do leta 1522 in razumljivo je, da ga tako kot viljema naj-demo v številnih cesarskih mandatih, kranjskih listinah in stanovskih spisih. zato ni smi­selno povzemati, v kakšnih okolišcinah in vlogah je deloval, saj ga bomo v prihodnjih poglavjih še velikokrat omenjali. Posvetimo se raje razlogom, zaradi katerih turjacane (le delno upraviceno) obravnavamo med kranjskimi gospodi. v virih so namrec (neka­teri) turjacani tako v 15. kot v zacetku 16. stoletja eksplicitno oznaceni kot vitezi352 in tudi novejše raziskave so pokazale, da turjacani v 15. stoletju še niso bili baroni ali celo grofje, kot je navajala starejša literatura ali celo dva sumljiva komatarjeva regesta, ki nista nastala na podlagi originalnih listin.353vbarone so bili kranjski turjacani povišani šele leta 1550, njihova avstrijska linija leta 1573, na grofovski naslov pa so cakali še približno sto let.354 Šumberška veja, natancneje njen predstavnik, je kljub povedanemu že konec 15. sto­letja sedel na gosposko klop. Formalno je to omogocila listina, s katero je maksimilijan i. hansa turjaškega in njegove zakonske potomce zaradi njegove udeležbe v minulih madžarskih in italijanskih vojnih pohodih povzdignil oziroma sprejel in den stannd un­nd wirde unnser unnd des Heiligen Reichs panierherren und panierfrauen, ki se bodo imenovali po hansovem gradu Šumberku. zisto listino je bil bistveno izboljšan hansov grb.355 ne glede na to, da je dikcija te listine na moc podobna dikciji tiste, s katero sta bila v baronski/gosposki stan povišana Crnomaljska, ter da lahko izboljšanje grba pri­merjamo s podelitvijo pravice do rdecega voska, se hans nikdar ni postavljal z baron-skim naslovom. kot »praporšcak« je v resnici prestopil prag gosposkega stanu in se jepo podelitvi redno imenoval »gospod na Šumberku«.356 s podvajanjem besede herr ali eksplicitnim razlikovanjem od drugih plemicev – vitezov je prišel kvalitativni preskok še bolj do izraza.357viljem po našem védenju ni bil deležen podobnega povišanja, pa gaje maja 1506 maksimilijan kljub temu imel za »gospoda na Šumberku«.358 Predposta­ 349 PreinFalk, auerspergi, 75. 350 hhsta, maximiliana 17 (alt 11), jan. 1507–mai 1507 (abii/19/3). 351 regesta imperii Xiv, 2/1, 286, št. 5871; žontar, kranjski deželni vicedom, 297; PreinFalk, auerspergi, 75. 352 npr.: komatar, schloßarchiv, 231ss, št. 502, 504s, 508, 538, 546; regesta imperii Xiv, 3/1, 389, št. 11376; baraGa, kapi­ teljski arhiv, 122, št. 195. 353 Prim.: PreinFalk, Gospodje turjaški, 165ss; PreinFalk, auerspergi, 74; komatar, schloßarchiv, 226, št. 489; 238, št. 531. 354 PreinFalk, auerspergi, 74. 355 hhsta, Faa, abt. XXiii, Urkunden, 1497 maj 12., Füssen. za prepis listine se zahvaljujem kolegu dr. mihu Preinfalku. Glej tudi PreinFalk, auerspergi, 77s. 356 npr.: regesta imperii Xiv, 2/1, 263, št. 5711 (1498); regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16584 (1502), št. 18505 in 18537 (1504); dsks i, ii, passim. 357 dsks i, 48, št. 39 (Dem wolgebornen herrn, herrn Hannsen von Aursperg, herrn zu Schonberg …); 61, št. 51 (… herr Hanns von Aursperg, herr zu Schonberg … herr Caspar Lamberger, ritter …); 69, št. 57; dsks ii, 193, št. 143 (… her Hanns von Aursperg, herr zu Schonberg … herr Wernhardin von Rawnach, ritter …); 207, št. 154 (… der wolgeboren herr, herr Hanns von Aursperg, herr zu Schonberg …); 229, št. 177. 358 dsks i, 7s, št. 9. vljamo, da je to posledica minulih zaslug in da je vecer življenja tudi viljem preživel kot de facto gospod.359 Po hansovi smrti (1529) je šumberške turjacane na gosposki klopi predstavljal sin volf engelbert (r. okoli 1520), ki so ga stanovi 1543 leta vpisali med odsotne gospode.360 ker so v isti rubriki vpisani Herrn Troian von Awersperg erben,361se za konec spet posta­vlja vprašanje, ali ni tudi rod z maticnega gradu med gospode stopil že pred letom 1550, ko je pridobil baronat.362 na lov za odgovorom se ne bomo podali. Po seznamih iz januarja 1543 sodec so med kranjske gospode sodili še na deželnem zboru navzoca barona Thurna (nikolaj st. in anton) ter odsotni baltazar lamberg, go-spod na boštanju. ker ni sodobnih raziskav genealoške in posestne podobe obeh rodbin, lahko o zgodovini njihovega statusa postavimo le nekaj okvirnih ugotovitev. baronstvo obeh thurnov verjetno izhaja že iz podelitve, ki jo je hans thurn dobil ob koncu 15. sto­letja. hans je bil v devetdesetih letih glavar in oskrbnik urada v kastvu, še v prva leta 16. stoletja pa se je prevesilo njegovo glavarovanje na reki (z gradom trsatom).363obenem je bil maksimilijanov svétnik in diplomat. Johannes de Latorre je bil denimo junija 1498 kot kraljev odposlanec pri sultanu bajazitu v carigradu.364 ker je bil ob tej priložnosti še vitez, predvidevamo, da si je s poslaniško službo, morda prav misijo k Porti, prislužil povišanje v barona. vzacetku decembra 1499 je namrec ob (ponovnem) imenovanju za glavarja na reki in oskrbnika trsata spisal reverz, v katerem je imenu dodal freyher.365 leta 1503 je postal hlevski mojster kraljice biance marie,366dve leti pozneje pa je menda že umrl. na prvem moskovskem potovanju leta 1517 je žigo herbersteina spremljal her-bersteinov sorodnik hans thurn. ta naj bi bil njegov necak, v ruskih virih »sestric«.367 ker je bil starejši hans drugi mož herbersteinove tete doroteje jamske, prvic porocene z nikolajem ravbarjem, in je imel z njo potomce, bi bil mlajši hans lahko njun sin. v tem primeru bi bil žigov bratranec.368 del življenja je na poslaništvih preživel tudi jurij thurn, ki je bil v moskvi že pod cesarjem Friderikom iii. (1490).369 Poleg rusije je obiskal Švedsko.370 kot oskrbnik kr­škega gospostva je bil tarca nenehnih pritožb zaradi kršenja dogovorov in navad, posebej zaradi neplacevanja davkov in zviševanja mitnin.371 jurij je imel v zastavi še deželno­knežje kocevsko gospostvo, pa svibno ter v oskrbništvu freisinški klevevž (1497–1515) 359 richter in po njem komac sicer brez trdnih dokazov mislita, da so glavarske zasluge viljemu prinesle baronski status in mesto na gosposki klopi. komac, vzpon turjaških, 46. 360 as 2, dski, šk. 322 (fasc. 216). 361 trojan je umrl leta 1541. 362 Prim. PreinFalk, auerspergi, 74, 80, posebej op. 56. Preinfalk navaja, da so Šumberški do izumrtja na prelomu 16 in 17. stoletja ostali »le« gospodje in »niso nikoli bili baroni«. 363 regesta imperii Xiv, 2/2, 577, št. 7705; regesta imperii Xiv, 3/1, 3, št. 8995; 104, št. 9444s; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17555; simoniti, statut mošcenic, 111 (tu je hans napacno oznacen kot grof). 364 regesta imperii Xiv, 2/2, 709, št. 8671; 3/1, 3, št. 8995. 365 hhsta, aUr, 1499 december 2., innsbruck; regesta imperii Xiv, 3/1, 123, št. 9574. 366 regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17555. 367 dolGova, Pomen, 43, 116 (katalog); herberstein, moskovski zapiski, 242, op. 172; 244. 368 trotter, burggrafen, 110s. hildebrandt, kärntner adel, genealoška preglednica na str. 48 sicer navaja, da je bil hans ml. sin andreja thurna. 369 simoniti, Umetnost pogajanja, 280. 370 konec maja 1491 je vitez jurij thurn maksimilijanu izstavil reverz za gradove medvedgrad, lokavice v (hrvaškem) zagorju in rokanik z uradom vrbovec; jurij naj bi jih dobil za uspešno pot na Švedsko in v rusijo. dobil naj bi jih, ce bi maksimilijan našteto prej odvzel svojim sovražnikom in ce bi jurij za maksimilijana ali njegovega sina Filipa izposloval švedsko krono. Ce omenjeni gradovi do jurijeve uspešne vrnitve ne bi bili v kraljevih rokah, naj bi jurij dobil v oskrbo ali fevd grad krško. hka, Urkunden, m 226, 1491 maj 31., nürnberg. 371 npr.: hka, Gedenkbücher, nr. 12, fol. 193v/221v–194r/222r; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16060, 18935; as2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 2ss. in loško gospostvo (1497–1503). Pritožbe zaradi njegovega ravnanja so se vrstile do leta 1515; takrat so ga uporni kocevski kmetje ustrelili.372 vid thurn je leta 1500 dobil v oskrbo kamniški grad skupaj s polovico deželskega sodišca.373 leta 1504 je za posojilo 1000 gld. od kralja maksimilijana i. prejel v zastavo župo sv. križ na vipavskem z vsemi dohodki.374 Pozneje je bil vojaški svétnik v Furla­niji in Gorici.375 iz naštetih virov ni moc sklepati, da bi bila jurij in vid barona, v slepo ulico pa zaidemo tudi pri iskanju njunih povezav z baronom hansom.376hkrati ne vemo, ali je imel baron hans na kranjskem kaj lastne imenjske posesti, ki bi mu zagotavljala status deželana – gospoda. vidov brat nikolaj st. je bil leta 1510 nedvomno že baron.377 kot posestnik v beli krajini je bil v tem casu metliški glavar, zakupnik gradu in urbarer zu Cili. leta 1527 je bil prvi kranjski deželni upravnik (landesverwalter).378 Povedano kaže, da se na podatek, da je bilo thurnom baronstvo podeljeno leta 1532, ne moremo prevec zanesti; še manj je verjetno, da so bili leta 1541 že grofje.379nikolaj st. je bil vse­kakor kranjski gospod, saj je prišel januarja 1543 na ljubljanski deželni zbor. spremljal ga je baron anton, ki je bil menda njegov necak, spoznali pa smo ga že pred casom, saj se je po smrti barona krištofa kraiga porocil z vdovo ano in do leta 1558 upravljal blejsko gospostvo.380 lambergi do leta 1520 gotovo niso sodili med gospode. Pri tej rodbini je morda najvecji problem, da je imela vec glavnih linij s stranskimi vejami in da je zato posame­znike z obicajnimi imeni težko razlikovati po posameznih linijah.381vliteraturi velja, da je snežniška veja baronski naslov prejela leta 1524, preostale (vsaj ortneška) pa dvajset let pozneje.382 da to ne drži povsem, prica že dejstvo, da je leta 1543 na seznamu (od­sotnih) gospodov samo baltazar iz boštanjske linije (brez baronskega naslova), jurij in hans (Crnelo) sta bila med navzocimi vitezi, Franc (kamen) je vpisan med odsotnimi, krištof iz snežniške linije pa je na osnutku seznama odsotnih vitezov precrtan.383ker jih v obdobju te razprave ni bilo na gosposki klopi, bomo o najpomembnejših lambergih govorili nekoliko pozneje. omenimo zgolj, da naj bi vrhovni dvorni maršal cesarja maksimilijana lenart rav-bar konec leta 1516 za svojo rodbino pridobil baronski naslov.384tega po starejših kranj­skih stanovskih spisih in listinah ni bilo mogoce preveriti, v resnici pa se je leta 1530 kot izstavitelj listine pojavil po imenu neznani baron ravbar.385 baronat gotovo ni objel celotne rodbine, saj so Andreen Raubers erben leta 1543 med precrtanimi na seznamu odsotnih vitezov. za namecek ravbarjev ni ne na seznamu gospodov 1577, na katerem 372 Glej: dsks i, 32ss, št. 28; 62, št. 51; 121, št. 97; 149, št. 117; dsks ii, 185, št. 137; GraFenaUer, kmecki upori, 91ss; glej tudi zgoraj pri freisinškem škofu. 373 regesta imperii Xiv, 3/1, 142, št. 9692; 310, št. 10825; as 1063, zl, št. 1023, 1504 november 28., innsbruck. 374 Golec, nastanek, 371ss. 375 dsksi, 56s, št. 47. 376 hildebrandt, kärntner adel, 48, pozna brate andreja, mateja, vida in nikolaja st. vid, nikolaj st., andrejevi sinovi hans ml., erazem, anton in krištof ter njihov bratranec (vetter) nikolaj ml. (domnevno sin hansa st.) naj bi leta 1532 postali državni baroni (reichsfreiherrn) s predikatom »s križa« (zum Creutz). hildebrandt, kärntner adel, 47, 50; prim. še PreinFalk, radovljica in grofje thurn-valsassina, 509s. 377 as 1063, zl, št. 1082, 1510 marec 10. (… dem wolgepornen herrn Nicklassen von Turn, freyherrn zu Verczilli(?) …) 378 valvasor, ehre iX, 70; hildebrandt, kärntner adel, 49. 379 hildebrandt, kärntner adel, 49. 380 Gornik, bled, 121s. anton je bil med letoma 1534 in 1551 oskrbnik loškega gospostva (blaznik, Škofja loka, 451; as1063, zl, št. 1401, 1546 november 27., Škofja loka) in po valvasorju (ehre Xi, 598) leta 1560 tržaški glavar. 381 Prim.: d. kos, Cas bojevnikov, 113ss; otorePec, lamberg, 94s. Po koncu 14. stoletja se je rodbina razdelila v gutenberško­ kamensko, crnelsko, ortneško-ottensteinsko, snežniško, boštanjsko in poppendorfsko linijo. 382 Prav tam, 115 oz. 94. 383 as 2, dski, šk. 322 (fasc. 216). 384 as 1075, zbirka rodovnikov, št. 210; voje, Pravdanje, 375; otorePec, ravbar, 96. 385 as 1063, zl, št. 1277, 1530 julij 6., ljubljana. je kozma med vitezi, ne 1590., ko je poznejši junak iz siska adam ravbar drugi na listi vitezov in »plemicev«.386 vec kot dovolj razlogov torej, da ravbarjev in njihove dežel­nostanovske dejavnosti tu ne obravnavamo. za konec razdelka skušajmo povzeti rezultate teh analiz in teoreticno sestaviti kranj­sko gosposko klop v poljubno izbranih letih 1460, 1480, 1500 in 1520. leta 1460 bi na kranjski deželni zbor lahko prišla »de facto« gospoda jurij in andrej kraig; morda bi ju spremljal brat hartneid, za katerega vemo, da je umrl po letu 1459. za leto 1480 bi smeli z gotovostjo pricakovati, da je bil tam jurij kraig, še vedno morda andrej ali celo jurijev sin hartman. Gotovo bi bil zraven kak Crnomaljski; morda še jurij ali Gašper, ce bi bila polnoletna, bi lahko prišla tudi jurijeva sinova baltazar in henrik. leta 1500 bi bili lahko navzoci gospodje hartman kraig, hans Crnomaljski, hans turjaški in morda hans thurn st. na koncu našega obdobja, leta 1520, bi lahko prišli krištof kraig, hans Crnomaljski, hans turjaški, nikolaj thurn st. in morda lenart ravbar. »simulacije« pricajo, da je v drugi polovici 15. in v zacetku 16. stoletja stan kranj­skih gospodov predstavljalo le nekaj polnoletnih mož. današnje védenje kaže na dve do štiri osebe, v skrajnem primeru kakšno vec. Ceprav ne poznamo vira, ki bi ponazarjal strukturo (sedežni red) deželnega zbora v tem casu, lahko po napisanem in analogijah z razmerami na Štajerskem in koroškem mirno recemo, da kranjski gospodje zaradi ma-loštevilnosti (kljub jasni socialno-pravni locitvi od vitezov in oprod) na deželnem zboru niso zasedali locene gosposke klopi, ampak so z nižjim plemstvom sedeli na skupni plemiški klopi.387 386 as 2, dski, šk. 933, fol. 33r; šk. 432 (fasc. 290a/1), 966. 387 Prim. poglavje Glavni modeli strukturiranosti deželnih stanov. vitezi in oProde (hlaPci) drugo, nižjo stopnjo deželnega plemstva so sestavljali vitezi in oprode ali plemeniti hlapci (ritter und knechte), vcasih imenovani tudi vitezi in plemici (ritter(schaft) und adel). že od srede 14. stoletja naprej so za viteze in oprode sporadicno uporabljali izraz deželani. Šlo je za deželane v ožjem pomenu, saj je pojem v osnovnem pomenu zajemal vse deželno plemstvo, v razširjenem pa vkljuceval še prelate in izjemoma mesta. izraz deželani za tretji stan je poznal tudi valvasor. za obe skupini nižjega plemstva ali samo za oprode so nekateri pisarji uporabili besedo »plemstvo« (ad(e)l).388 nižje plemstvo je imelo zemljiška gospostva (imenja), ne pa sodnih ozemelj.389Prav­no-zgodovinsko gledano so bili vitezi in oprode potomci šibkejših ministerialov in pred­vsem militov, ki so imeli manjše fevde in le pasivno fevdno pravico. v procesu izobli­kovanja dežel, osvobajanja nesvobodnega plemstva in nastanka »modernega« deželnega plemstva so prišli na vrsto kot zadnji – v okviru kasnejše razširjene kranjske sredi 14. stoletja, ko so njihovo osebno svobodo in (pravne) norme plemiškega obnašanja zace­mentirali privilegiji iz let 1338 ter 1365. kljucni devizi obeh kategorij nižjega plemstva sta bili sposobnost za vojaško službo (Wehrfähigkeit) in podsodnost deželnemu ograj­nemu sodišcu. zaradi izumiranja svobodnih gosposkih rodbin so tako vitezi in oprode lahko postajali vazali deželnega kneza ter se v njegovi službi povzdignili na družbeno­politicni lestvici.390 kranjski privilegij iz septembra 1338 je bil namenjen redkim deželskim gospodom ter številnejšim vitezom in oprodam (ritter und chnecht).391Goriška privilegija za plem­stvo v marki in metliki ter v istri govorita samo o ritter und chnecht, saj goriški teritoriji niso premogli višjega plemstva.392bistvena razlika med vitezi in oprodami (plemenitimi hlapci) je bila v tem, da oprode (še) niso dobili viteškega udarca.393 kriteriji vkljucitve v ta stan394 so bili dolgo zelo ohlapni. v vojnem stanju se je vanj 388 Glej str. 100ss. 389 vilFan, država in dežela, 51. 390 brUnner, land und herrschaft, 407. 391 Glej prilogo 5. 392 Glej prilogo 6. 393 FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens i, 567; razlicne pomene besede knecht predstavlja olberG, knecht. 394 viteški stan v politicno-pravnem oziroma deželnostanovskem pomenu poznega srednjega in zgodnjega novega veka moramo locevati od klasicnega viteštva, na katerem je v velikem delu evrope temeljil (visoki) fevdalizem. vitez je bil tam clovek, ki mu je bilo vojskovanje na konju poklic in je zato sodil – ce odmislimo klerike – v najvišji družbeni sloj. Gre za skupino v socialnem pomenu, za aristokracijo, in ne za plemstvo v pravnem pomenu. Clovek (mladenic) je vitez postal šele s prejetjem viteškega udarca in pasu z mecem kot simbolom stanu. vitez je moral biti plemenitega rodu (vsaj tri generacije), vendar vsak plemic ni bil »posvecen« v viteza. zviteštvom je bil tesno povezan poseben kodeks, ki je slonel na zvestobi in lojalnosti gospodu, spoštovanju žensk, zašciti vere, slabotnih ipd. o tem izcrpno problematizira zbornik das rittertum im mittelalter (hrsg. a. borst), darmstadt 31998, zlasti razprave Was ist das rittertum (F. l. Ganshof, str. 130ss), Grundzüge einer Geschichte des rittertums (G. Fasoli, 198ss), das rittertum im hochmittelalter. idee und Wir­klichkeit (a. borst, 212ss), das rittertum (c. G. mor, 247ss). Glej tudi bloch, Feudal society ii, 312ss. zrinil tako rekoc vsakdo, ki je pokazal veselje do meca in kopja, cetudi je izviral iz kmeckega ali mestnega okolja. tak »plemic« je brez prebite pare jezdil na gospodovem konju in prebival v gradicu ali stolpu, ki ga je pazil za svojega gospoda.395skupina dežel­noknežjih oziroma deželnih vitezov in oprod se je razmeroma pozno oblikovala ter jo je še za 14. stoletje terminološko težko dolociti. Podobno ne moremo na podlagi socasnih virov ugotoviti njihove številnosti.396 v 15. stoletju se je marsikaj razjasnilo. deželni knez je v vseh notranjeavstrijskih deželah utrdil svojo suverenost, izumrli so grofovski in gosposki rodovi (ortenburžani, celjski, Wallseeji), ki so se s svojimi gospostvi zajedali v vojvodova ozemlja in so imeli lastno plemiško klientelo. zlasti izumrtje celjskih grofov je pomenilo poenotenje in raz­širitev habsburškega, se pravi deželnega (nižjega) plemstva. ta navzven še kar enotni stan je tako rekoc v vsaki rodbini odslikaval svojo plat, povezano z zgodbami o izvoru in vkljucitvi v deželno viteško plemstvo. z raziskovanjem socialnega izvora in vzpona po­sameznih viteških rodbin se tu ni smiselno ukvarjati, gotovo pa viri tega v vecini prime-rov niti ne dopušcajo. raziskave za Štajersko in koroško so pokazale, da je stan vitezov in oprod koreninil vecinoma v domacem nesvobodnem plemstvu. temu je treba dodati iz sosednjih dežel priseljeno nižje plemstvo, posamezne obubožane gosposke rodbine in v nekaterih primerih ljudi iz mešcanskih okolij (posebej na koroškem). izkljuciti ni mogoce niti posameznikov s koseškimi koreninami.397Posebej je treba poudariti dejstvo (ki je sicer ugotovljeno za koroško, a je verjetno relevantno tudi za kranjsko), da med deželnoknežjimi viteškimi družinami iz srede 13. stoletja (konec spanheimskega obdo­bja) in iz casa Friderika iii. skorajda ni zaznati kontinuitete.398 bolj kot pravno in pojmovno razlikovanje med vitezi in oprodami je morda zanimivo razlikovanje med vitezi in gospodi. Poznosrednjeveškega gospoda in viteza ni loceval toliko izvor – ali je bil svoboden ali nesvoboden – saj so se v gosposki stan povzpeli tudi potomci nesvobodnih ministerialov. Poglavitni so bili atributi posesti. lastnik viteške posesti ni mogel imeti cerkvenih fevdov, sodnih, mitninskih, trških, lovskih in podobnih pravic, ki so bile naceloma dostopne gospodom. Gospostvo z omenjenimi pritiklinami je »ustvarilo« gospoda. Posamezniki in rodbine, ki so imeli navadne plemiške alode ali deželnoknežje fevde, so sodili v viteško deželno plemstvo.399 dvig viteške rodbine v gosposko je bil zaradi strogih pravil pri sklepanju zakonskih zvez in knezove težnje po omejevanju zasebnih gospostev do srede 15. stoletja pravzaprav nemogoc.400Po utrditvi oblasti je Friderik iii. napol umetno ustvaril nekaj gosposkih rodbin, saj bi sicer stan kot tak lahko izginil. Posebnih napetosti med gospodi na eni ter vitezi in oprodami na drugi strani na kranj­skem nismo zaznali. vitezi in oprode so sestavljali najvecjo in najpomembnejšo stano­vsko skupino, ki ji gosposki stan z nekaj clani že zaradi maloštevilnosti ni mogel naspro­tovati. Problemi in interesi so bili skupni obema stanovoma, skupna deželnozborska klop hkrati ni dopušcala velikih organizacijskih nesoglasij ali prestižnih prerivanj.401 395 WiesFlecker, entwicklung, 13. 396 Prim. FeldbaUer, herren und ritter, 99. Prav tam, 118s, 166, 254s. FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens i, 567s, opozarja na živahno fluktuacijo med koroškim plemstvom in višjimi mešcanskimi sloji. Premožen mešcan je lahko pridobil posest na deželi in se postopoma pridružil plemstvu. Plemic se je, narobe, lahko naselil v mestu in se odtlej prišteval k višjemu sloju mešcanstva. v15. stoletju naj bi bilo na koroškem razmerje med plemstvom z viteškimi in plemstvom z mešcanskimi koreninami že 1 : 1, pri tem naj bi plemstvo mešcanskega izvora po premoženju celo prevladovalo. 398 FeldbaUer, herren und ritter, 166s. 399 FeldbaUer, herren und ritter, 244s. na podlagi teh kriterijev še nekaterih rodbin 15. stoletja ni mogoce nedvoumno uvrstiti med gospode ali viteze. 400 Prav tam, 155, op. 157. 401 nekaj tega je bilo že v zacetku 15. stoletja mogoce zaznati v avstriji, kjer so bili gospodje precej mocnejši. vboju za vlogo varuha s pomocjo plemiških in stanovskih seznamov skušajmo dolociti številnost kranjske­ga tretjega stanu.402 na predvidoma dokaj popolnem seznamu dominorum et militarium in Carniola,403 nastalem okrog leta 1400, je skupaj 64 oseb iz 48 rodbin. Ce odštejemo kranjskega glavarja grofa hermana ii. celjskega, štiri Creteške in enega kraiga – teh pet je bilo najbrže gosposkega stanu – pridemo do 58 vitezov (milites) iz 45 rodbin. že dve desetletji pozneje se je na dveh seznamih kranjske plemiške vojske znašlo okroglih 100 oziroma 125 posamicno navedenih plemicev.404 v skupino vitezov in oprod smemo z izjemo konrada kraiga ml. in morda še jurija Creteškega405uvrstiti vse naštete može. na obeh seznamih najdemo znane kranjske rodbine (okoli 60 oziroma 65), ki jih srecujemo tudi v virih iz nadaljnjih desetletj. Še en seznam plemstva na kranjskem in v Metliki, datiran z letom 1422,406 ima samo 72 vpisov, zato smo že ob predstavitvi virov dopustili možnost, da so v precej primerih pravzaprav mišljene rodbine.407Upoštevaje to možnost prepoznamo 53 rodbin, torej podobno število kot leta 1400. razen kraigov in Creteških so vse rodbine negosposke. sredi maja 1446 so z radgonskega meddeželnega zbora razposlali vabila na zbor vo­jaških kontingentov treh notranjevastrijskih dežel, ki jih je ogrožala hunyadijeva vojska. zato so sestavili imenike povabljenih plemicev. kranjski seznam je loceval gospode od vitezovinoprod,ocitnopajeizpustilplemstvosceljskihozemelj.sestavljavciseznamaso navedli146polnoletnihvitezovinoprodiz82rodbin;kar52odtehjihjeimelolepoenega predstavnika.408 Cetejprecejvisokištevilkiprištejemoše60oseb,kismojihnašlivnekaj mesecev starejšem seznamu v kraljevi registraturni knjigi,409 a na radgonski imenik niso bili uvršceni, se število kranjskega plemstva poveca na vec kot 200.aostanimo na trdnih tleh! Friderikov seznam verjetno odkriva skrajne meje kranjskega plemstva; kaže, da je bilotedajvnezanemarljivimerišepodoblastjopokneženihgrofovceljskih.obaseznama sta vojaške narave, zato ju ne smemo brez pomislekov prenašati na deželnostanovsko ra­venoziromanapodlagitehzapolnitiplemiškedeželnozborskeklopi.žalnimamonobenih podatkov o tem, koliko pozvanih se je za 20. junij sklicanega vojaškega zbora v radgoni in Fürstenfeldu tudi res udeležilo. Prav tako je vprašljivo, ali so imeli vsi našteti omembe vredno zemljiško posest, ki bi jim udeležbo na daljšem (dražjem) vojnem pohodu sploh omogocala.410 Friderikov seznam na primer pozna kar sedem kozjakarjev (Gosyackher, albrehta v. se je vojvodaernest povezal z avstrijskimi gospodi, njegov brat leopold iv. pa z viteštvom. vzpon viteštva, ki se je med drugim kazal v tem, da so bili za albrehta iii. v dvornem svetu še izjema, okrog leta 1400 pa so že prevladovali, ter da so se vse pogosteje pojavljali v drugih deželnoknežjih službah (lackner, hof und herrschaft, 135), so hoteli avstrijski gospodje dušiti z asistenco prelatov. vkonec leta 1407 sega pisanje, ki ga je anonimni pripadnik avstrijskega viteškega stanu in leopoldov privrženec naslovil na svoje kole­ge, ki jim je bilo viteštvo »ljubo in castno«. obnašanje avstrijskih gospodov je oznacil z besedami: Ich las auch euch wissen, das uns die herren alle ritterschafft wolten in undertanig machen und dringen von unsern rechten als unser vorfadern gehabt haben und sechen auch anders nicht lieber, den das wir pawren weren. temu je dodal, da bo avstrijskemu viteštvu do pravic pomagala zveza njihovih stanovskih kolegov na Štajerskem, koroškem in kranjskem, sklenjena v zacetku junija 1407 v obdachu. krones, bericht, 98ss, št. iv; krones, landesfürst, 29ss, 230ss, št. iii, iv; PircheGGer, Geschichte der steiermark ii, 203. 402 Prim. poglavje seznami kranjskega plemstva in deželni stanov; nared, seznami, 315ss. 403 stla, meillerakten, Xiv-a, nr. 1; krones, landesfürst, 236s. 404 hhsta, Österreichische akten, k. 1, Fasz. 1, fol. 1–2; stla, meillerakten Xiv-a, nr. 3; prilogi 1 in 2. oba seznama datiramo z letnicama 1421 in 1422. 405 jurij je na prvem seznamu na predzadnjem mestu, to pa ne kaže na gosposki položaj; na drugem seznamu ni sploh nobenega Creteškega. 406 stla, meillerakten Xiv-a, nr. 5; PircheGGer, Geschichte ii, 529ss, tu 532; cksl, sub anno. opomnimo, da sta kranjski in koroški del seznama sumljivo podobna seznamu iz leta okoli 1400; to kaže na verjetno kompilacijo starejšega/ih seznama/ov. 407 Prim. str. 39. 408 stla, hs. ii/14, codex auerspergensis, fol. 126v–129v; priloga 4; valvasor, ehre Xv, 348ss (manjka jurij višnjegorski). mladoletnih otrok nikolaja mengeškega in andreja dürrerja ne štejemo. 409 hhsta, hs. W 10, fol. 137r–138v; priloga 3. 410 Primerjava s posredovanjem pri obleganju Friderika iii. na dunaju jeseni 1462 morda ni povsem utemeljena, a je vsekakor zelo zgovorna. Ce verjamemo Frideriku, ki je zaradi hvaležnosti izboljšal kranjski grb, ga je reševalo 31 (imenitnejših) kranjskih plemicev. as slika 21: seznam kranjske plemi­ške vojske iz let 1421–1422. HHStA, Österreichische Akten, K. 1, Fasz. 1, fol. 1r–2r. Kosyacker), šest (morda sedem) semiških (Semenitsch), šest Gallov, pet lambergerjev, Gallenbergerjev, snežniških in (G)blagoviških (Globyczer, Glowiczer), po štiriauersper­ge,jamske,verneškeitd.sštevilcnomocnejšimirodbinamisobilipovezanidednedelitve, poskusiustanavljanjanovihlinijindrobitevposesti.tonampoenistraniotežujespremlja­nje posameznih rodbin ali rodbinskihvej,podrugiso seclaniene rodbine po premoženju obcutnorazlikovali. opažamotudi,danekaterihrodbinvkasnejšihdesetletjihnibilovec, saj so bodisi izumrle bodisi obubožale in zdrsnile med mešcane ali celo kmete. marsika­teri knecht se je preživljal kot grajski vratar, stražar ali sel mocnejšega plemica. Pridevek »plemeniti«segajedržallezato,kerjesmelnositiorožjeinsestavljatioboroženosprem­stvo kakega gospoda ali premožnejšega viteza.411 težko si ga predstavljamo na deželnem zboru. Ceprav najbi imeltopravico vsakpolnoletniplemic,senam ne zdiverjetno,dabi se morebitnega kranjskega deželnega zbora sredi 15. stoletja lahko udeležilo vec kot 120 vitezovinoprod. 1063, zl, št. 716, 1463 januar 12., dunajsko novo mesto; imena so našteta na str. 44, op. 118. 411 Prim. WiesFlecker, kaiser maximilian i./5, 55s. da je ta ocena nemara prevec velikodušna, nam razkrije kombinacija seznamov nav­zocih in odsotnih pripadnikov Ritterschafft vnd Adl iz januarja 1543. na deželni zbor je prišlo 16 vitezov in »plemicev«, manjkali so 46 poimensko naštetih clanov tretjega stanu in dedici hansa apfaltrerja. skupaj je bilo po oceni deželnih stanov mogoce pricakovati 62 vitezov in oprod. na osnutku seznama odsotnih je še vec kot trideset imen, vecinoma dedicev plemiških imenj, ki so bili mladoletni ali sploh neznani in so jih po premisleku crtali, saj jih ni bilo moc pricakovati na deželnem zboru ali v sklicu deželne plemiške konjenice. dopustiti je mogoce možnost, da so spregledali kako manjše imenje oziroma njegovega lastnika, vendar to ne vpliva pomembno na število, ki bi ga kranjski deželni zbor dosegel ob udeležbi vseh upravicencev. Po seznamu navzocih in cistopisu odsotnih bi namrec v ljubljano prišlo najvec 92 ljudi (12 prelatov, 7 gospodov, 62 vitezov in oprod ter 11 mest), napaka tega racuna pa ne bi smela preseci 10 %.412Ceprav nimamo za zgodnejše obdobje nobene prezencne liste, je o udeležbi plemstva (prakticno gre samo za viteze in oprode) na deželnih zborih na zacetku 16. stoletja mogoce sklepati na podlagi Perizhoffovega seznama kranjskih deželanov; leta 1507 jih je bilo na njem 53 (samo en kraig je bil gospod) in leta 1515 43. to naj bi pomenilo, da jih je Perizhoff ob pomoci dokumentov zasledil na deželnem zboru.413 najPomembnejŠe kranjske PlemiŠke rodbine za slovo od kranjskega plemstva se je treba spomniti nekaterih rodbin in posameznikov, ki so najbolj zaznamovali drugo polovico 15. in zacetek 16. stoletja. Pri izbiri viteških rodbin – štiri, ki so v tem casu prišle v gosposki stan, smo obravnavali že v razdelku o gospodih – smo se držali kriterija deželnoknežjih in stanovskih služb, ki so verjetno omogocale vpliv na deželno politiko. stanje virov in raziskav omogoca boljši vpogled v deželnoknežjo sfero, ob tem pa je treba opozoriti še na eno za kranjsko posebej znacil-no stvar. velik del dežele (deželskih sodišc oziroma zemljiških gospostev z gradovi) je bil v rokah deželnega kneza kot njegovo komorno premoženje. obseg tega premoženja se je obcutno povecal po izumrtju celjskih grofov (1456), ko so habsburžani dedovali njihova gospostva. celjski, ki so pobrali ortenburško dedišcino, so sredi 15. stoletja na kranjskem obvladovali južni del dežele od roba ljubljanskega barja do kolpe z grado-vi oziroma trgi Cušperk, ortnek, lož, ribnica, kocevje, snežnik, kostel, Poljane, del Posavja južno od save (krško, mokrice) in štiri zaokrožena ozemlja na Gorenjskem (Polhov Gradec, smlednik, radovljica z Waldenbergom (Pustim gradom) in delom zgor­njesavske doline, kranjskogorsko-belopeški kot).414 med habsburško komorno posestjo je treba posebej omeniti še devinsko-wallseejsko dedišcino na krasu in ob kvarnerju. Po izumrtju celjskih je habsburžanu uspelo utrditi oblast nad deželo, ki je bila razdeljena na komorni in deželnostanovski del (»landschaft«). velik del dežele je bil neodvisen od stanov. kolikor je nek plemic upravljal samo deželnoknežje premoženje in ni imel svo­jega lastnega imenja (v lasti ali fevdu), ga praviloma ne gre šteti med deželane – clane deželnih stanov. deželani na komornem premoženju pac niso imeli besede, a so lahko kot zakupniki, oskrbniki ali kakšni podobni uradniki upravljali tudi komorna posestva ter so imeli položaj tako v stanovski kot deželnoknežji sferi. zemljiški gospod je bil lahko 412 as2, dski, šk. 322 (fasc. 216); prim. vilFan, struktura stanov, 176s. Po seznamu za leto 1577 naj bi na kranjskem s prikljuce­ nimi gospostvi živelo 99 vitezov in »plemicev«; število je verjetno pretirano, po zanesljivejšem seznamu iz leta 1590 pa bi jih na deželni zbor lahko prišlo 71 (as 2, dsk i, šk. 933, fol. 33r–36r; šk. 432 (fasc. 290a/1), 266ss). 413 as 2, dski, šk. 874, fol. 121ss; glej še str. 48s. 414 Glej: heimat-atlas der steiermark, karta notranje avstrije okoli leta 1450; m. kos, zgodovina slovencev, 313; vilFan, zlata bula kranjcev, 223. zaradi dela premoženja deželni plemic, zaradi drugega pa zastavni upnik ali kupec na rešilni kup.415že na tej ravni lahko govorimo o stanovsko-moharhicnem dualizmu, ki ga sicer povezujemo predvsem z nekaj desetletij mlajšim obdobjem, ko so morali vrhovni deželni uradniki (glavar, upravitelj in upravnik) priseci tako deželnemu knezu kot stano­vom. sedenje na dveh stolih, ce tako recemo, je bilo mogoce že na ravni posameznikov in zemljiških gospostev. igra deželnoknežje in stanovske sfere je ob koncu 15. stoletja postala kranjski vsakdan. brez mešanice prežemajocega in odbijajocega odnosa obeh sfer bi razdeljena dežela težko funkcionirala. Casi, ko je deželni knez glavarje, upravite­lje in oskrbnike »uvažal« iz drugih dežel, so šli v nezadržno pozabo. Povedano skušajmo ponazoriti s rodbinami lamberg, ravbar, hohenwart, raunach, rasp in eck. Po koncu 14. stoletja se je rodbina Lamberg razdelila v gutenberško-kamensko, crnelsko, ortneško-ottensteinsko, snežniško, boštanjsko in poppendorfsko linijo.416 lo­cevanje posameznikov po linijah je zaradi navadnih imen velikokrat nemogoce. na ple­miških seznamih prve polovice 15. stoletja so lambergi z imeni jurij, jakob, baltazar, žiga in Friderik. že v prvi polovici stoletja so se lambergi vkljucili v glavni tok deželne politike; v ospredju je bila kamensko-gutenberška linija. jurij i. je bil namrec potem, ko je kariero zacel kot ortenburški gradišcan na Waldenbergu, med letoma 1438 in 1447 veckrat omenjen kot kranjski deželni upravitelj. sledili so mu sinovi jurij ii., Friderik, henrik, hans,417 Gašper i. in žiga, prvi ljubljanski škof. Poleg žige je treba omeniti Ga-šperja i. ta je v letu 1457 poveljeval deželnoknežji vojski v bojih za celjsko dedišcino na Gorenjskem. že naslednje leto je bil habsburški glavar v Pazinu, za dolžnih 1500 dukatov mu je cesar v zastavo in oskrbništvo predal gospostvo Polhov Gradec.418 leta 1462 je bil glavar v trstu, 1468–1472 oskrbnik gradu v kostanjevici ter zakupnik tam-kajšnje mitnice in sodišca.419Gašper ii., sin jurija ii. in necak Gašperja i., se je proslavil s turnirskimi zmagami. ob koncu stoletja je postal oskrbnik gospostev Polhov Gradec in smlednik,420 v zacetku 16. stoletja je bil cetrtni mojster deželne vojske na Gorenjskem in nekaj let (1503–1508) freisinški oskrbnik v Škofji loki. Freisinško oskrbništvo je bilo lambergom takrat nasploh usojeno, saj sta ga predtem imela jurij ii. (1455–1474) in jakob (1481–1491).421 Gašper ii. je bil po letu 1500 kar dejaven v stanovskem življenju. veckrat je bil de­legiran v poslanstvo za odborni zbor,422poznamo ga kot stanovskega prejemnika (einne-mer), poverjenika (verordente) in nabornega mojstra,423 pecatnika stanovskega opolno­mocja424ali navadnega deželana, ki je soodlocal na deželnem zboru in prispeval v stano­vsko davcno blagajno.425 kot vrstniku in mladostnemu tovarišu ter oskrbniku komornih gospostev in najpozneje od leta 1504 deželnemu svétniku426 mu je cesar maksimilijan zaupal tudi posle komisarja na kranjskem deželnem zboru; na njem je moral Gašper 415 vilFan, država in dežela, 51s; vilFan, zemljiška gospostva, 183ss. 416 Glej: d. kos, Cas bojevnikov, 113ss; otorePec, lamberg, 94. 417 leta 1463 je bil deželnoknežji oskrbnik v višnji Gori (as 2, dski, šk. 848). 418 cksl, 1458 februar 20., dunajsko novo mesto; dünnebeil- herold- holzner-tobisch, regesten kaiser Friedrichs iii., št. 5. 419 cksl, 1468 marec 20., dunajsko novo mesto. 420 leta 1503 je bila v igri zamenjava smledniškega oskrbništva za mesto glavarja na reki, a o razpletu nismo pouceni. regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17555. 421 bizjak, beziehungen, 49ss, 57 (pri Gašperju navaja letnici 1508–13); blaznik, Škofja loka, 451; glej tudi: landtagsakten ii, 153, št. 167; vodnik po arhivih Ceške republike, 146s. 422 dsksi, 61, št. 51; 136, št. 106; dsksii, 181, št. 135. 423 dsksi, 37, št. 30; 93, št. 73. 424 Prav tam, 155, št. 120. 425 Prav tam, 9, št. 11; 45, št. 37; 107, št. 85; 149, št. 117. 426 Glej regesta imperii Xiv, 4/1, št. 19368. zastopati knezove interese in biti hkrati obziren do stanovskih kolegov.427morda zoprno opravilo, a brez njega pac ni šlo. manj izpostavljeni, a še vedno dovolj dejavni, da so kot odposlanci, davcni preje­mniki, in davkoplacevalci pustili sledi v najstarejših stanovskih spisih, so bili še nekateri lambergi iz kamensko-gutenberške in drugih linij, v prvi vrsti vitez Gregor,428brata žiga in andrej s Crnela,429 jurij,430 viljem z boštanja431 in na koncu jožef iz linije ortnek­ottenstein, ki je bil hkrati gospod na snežniku.432zaradi zaslug na kranjskem, na dvoru in v diplomatski službi je bil jožef leta 1544 povzdignjen v barona.433 lambergi so se znali v prepišnem 15. stoletju pravocasno opredeliti za pravega gospoda, za to pa so se jim habsburžani oddolževali z donosnimi in vplivnimi službami, podeljevanjem posesti in naslovov. vpetost v kranjsko deželnostanovsko sceno in zveze s freisinško škofijo so razvejeni rodbini na lestvici kranjskega viteštva prinašale dodatne tocke. Ravbarji so bili manj razvejeni in manj številni. kljub temu je dala ta domnevno s koroške izvirajoca družina nekaj trdnejših stebrov habsburške kranjske oblasti, pred­vsem na jugozahodu dežele. drugo cetrtino 15. stoletja je zaznamoval Friderik, s sezna­mov pa poznamo še jurija, hansa, Ulrika in hermana. v drugi polovici stoletja sta bila najbolj izpostavljena brata434 nikolaj in Gašper. Prvega denimo najdemo že v listini o izboljšanju kranjskega grba 1463. na meddeželnem zboru v mariboru spomladi 1475 je bil dolocen za pobiralca odobrenega tedenskega denarica na kranjskem.435 najpozneje leta 1478 je postal glavar v trstu in Pazinu; februarja tega leta je namrec izdal reverz kot tržaški glavar in novi zakupnik vzhodnoistrskih kastelov in uradov kastav, veprinac in mošcenice. vzakonu z dorotejo jamsko je imel sina krištofa, drugega ljubljanskega škofa.436 s katarino jamsko je bil porocen Gašper, ki je nikolaja leta 1482 nasledil na mestu tržaškega glavarja. ta položaj je zasedal kar do leta 1498, poleg tega je imel v zad­njem desetletju 15. stoletja in v prvih letih prihodnjega še funkcije glavarja v Postojni, devinu in na reki.437 Postojnsko gospostvo z gradom mu je Friderik leta 1490 zastavil za celih 10.000 gld.438 Posest ravbarjev (fevdi in zastave) se je tudi sicer razprostirala predvsem po notranjskem in dolenjskem – poleg kravjeka, ki so ga imeli v fevdu še od celjskih, omenimo zastave lož, hošperk, Šteberk in kostel.439Gašper je zapustil sinove hansa, nikolaja in erazma.440 hans je nadaljeval tradicijo na mestu reškega glavarja. v deželnozborskih spisih doslej omenjenih nismo zasledili, temvec le njihove soro­ dnike baltazarja, nikolaja in lenarta. lenart, ki naj bi po nekaterih namigih kot dvorni maršal leta 1516 dobil baronski naslov,441 je bil deželnemu knezu ocitno bližje kot sta­ 427 dsksi, 38, št. 31; 81, št. 64; 85, št. 66; 111, št. 90. 428 Prav tam, 107, št. 85; 116, št. 94; 128, št. 101; 146, št. 114; 155, št. 155, št. 120; 160, št. 123; dsksii, 181, št. 135; 225, št. 174; 229, št. 177. 429 Prav tam, 37, št. 30; 86s, št. 68; 99s, št. 80; 130s, št. 101; 142s, št. 110; 146, št. 114; 149s, št. 117; 156, št. 120; 166, št. 128; d. kos, Cas bojevnikov, 116. 430 dsksi, 99, št. 80; 107, št. 85; 146, št. 114; 156, št. 120; 166, št.127. 431 Prav tam, 116, št. 94; 146, št. 114; 148, št. 116; 160, št. 123; dsksii, 212ss, št. 160, 163, 166s. 432 dsksi, 156, št. 120; 166, št. 128; dsksii, 212, št. 160; 217ss, št. 166, 169, 175, 178. 433 Prim.: d. kos, Cas bojevnikov, 116s; tersch, Österreichische selbstzeugnisse, 214. 434 v starejši literaturi je govor o tem, da je bil nikolaj Gašperjev stric, vendar je precej bolj verjetno, da sta bila brata; to potrjuje njun sorodnik (necak) žiga herberstein. Glej nared, erazem (Pred)jamski, 13, op. 77. 435 stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 539; landtagsakten ii, 149ss, št. 166. 436 chmel, actenstücke und briefe 2, 933; de Franceschi, storia, 411ss, št. 23s; otorePec, ravbar, 96. 437 regesta imperii Xiv, 1/1–2, 6, št. 36; 12, št. 95; 381, št. 3054; 428, št. 3409s; regesta imperii Xiv, 3/1, 415, št. 11576; otore- Pec, ravbar, 96. 438 as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 66, 1490 avgust 2. 439 cskl, 1460 februar 13., dunaj; dünnebeil- herold- holzner-tobisch, regesten kaiser Friedrichs iii., št. 178, 222; regesta imperii Xiv, 1/1–2, 64, št. 522; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 18721s. 440 regesta imperii Xiv, 4/1, št. 18721. 441 op. 384. novom, saj je s tem v zvezi omenjen zgolj kot maksimilijanov svetovalec in komisar.442 nikolaj je bil leta 1515 imenovan za cetrtnega mojstra na krasu,443 baltazar je bil pet let prej predviden za prejemnika stanovskega davka in je bil tudi drugace dejaven clan kranjskega plemstva.444 med zanimivejšimi in za kranjsko druge polovice 15. stoletja pomembnejšimi vitezi so bili Hohenwarti. hansa, ki je bil leta 1424 in 1432445 glavar v metliki, in njegovega sina erharda smo našli na enem izmed seznamov iz zacetka dvajsetih let. leta 1446 je bil hans že v grobu; erhardu je delal družbo brat andrej.446 tudi ta dva sta omenjena kot metliška glavarja, erhard leta 1450, andrej med letoma 1457 in 1470.447erhard, oci­tno obcutno starejši od brata andreja (roj. okoli 1430), je bil leta 1457 cesarski svétnik in gradišcan na celjskem zgornjem gradu (obercilli). istega leta je skupaj s sinovoma dobil v oskrbo grad Poljane ob kolpi.448 do smrti (1460) je cesarju služil tudi s posoja­njem denarja.449 andrej, imenujemo ga »starejši« (razlogi bodo pojasnjeni pozneje), se je v Friderikovi službi še bolj izpostavil. verjetno so ga vzpodbudili rezultati, ki so jih pod cesarjem žéli njegovi crnomaljski in turjaški sorodniki. bil je namrec sin katarine Crnomaljske (hcere martina Crnomaljskega), pozneje drugic porocene z jurijem kolni­tzem,450in drugi mož suzane, sestre vplivnega cesarjevega zaupnika viljema turjaškega (Šumberškega).451 tako kot brat je bil glavar v metliki in gradišcan oziroma glavar na Gornjem celju. za zasluge pri reševanju obleganega cesarja je bil januarja 1463 nagrajen s takrat ustanovljenim uradom dednega stolnika na kranjskem in v marki.452 vse doslej zapisano izgubi precej moci ob dejstvu, da je hkrati živel še en andrej hohenwarter (»mlajši«). ta je bil erhardov sin in necak starejšega andreja. ker se mlajši gotovo ni vedno pojavil s svojim dolocnejšim imenom – andrej hohenwarter s kolovca (Gerlachstain) – je seveda možno, da so ga zamenjevali s starejšim in narobe. Posledica je, da je kot kranjski deželni glavar v literaturi omenjen zdaj ta zdaj oni.453 vsekakor je bil starejši andrej zakupnik metliškega deželnoknežjega gospostva skupaj z glavarstvom celotne metliške grofije.454starejši andrej je postal maja 1470 za letno vsoto 500 funtov pfenigov zakupnik deželnoknežjega urada ribnica z vsem, kar sodi zraven. ta pravni posel je bil v bistvu zamenjava za glavarstvo v metliki, ki ga je moral prepustiti Pankracu ii. turjaškemu.455 andrej hohenwarter se je oktobra 1462 udeležil samovoljno sklicanega meddeželne­ga zbora Štajerske, koroške in kranjske v lipnici, na katerem je bil tudi njegov necak ali 442 dsksi, 58, št. 49; 76s, št. 61s; 103s, št. 82; 122, št. 98. 443 Prav tam, 166, št. 128. Ce gre verjeti valvasorju (ehre Xi, 598), je bil verjetno ta nikolaj 1510 tržaški glavar. 444 dsksi, 37, št. 30; 45, št. 37; 103, št. 81; 146, št. 114; 148, št. 116; 156, št. 120; 160, št. 123. 445 PetteneGG, Urkunden, 500, št. 1879; arnold, doza-regesten iii, 991s, št. 3300. 446 Glej prilogi 2 in 3. leta 1423 je vojvoda ernest hansu podelil v fevd grad sostro (osterberg), nekaj kosov zemlje in dva mlina; to je hans kupil od nikolaja Gallenbergerja (as 1063, zl, št. 476, 1423 marec 17., ljubljana). 447 birk, Urkunden-auszüge, 221, št. 305 (1459); birk, verzeichniss vii, cccXlii, št. 752 (1463); baraGa, kapiteljski arhiv, 82, št. 91 (1464); Gzliii/76 (1465); m. kos, iz metliškega mestnega arhiva, 37ss, št. 9 (1466); PetteneGG, Urkunden, 561s, št. 2108 (1468); arnold, doza-regesten iii, 1177, št. 3971; as 1063, zl, št. 767, 1469 januar 14.; komatar, schloßarchiv, 228s, št. 497s (1469); Pirjevec, hohenwart, 330s. 448 cksl, 1457 oktober 29., velikovec. 449 heiniG, kaiser Friedrich iii., 226. 450 as 1063, zl, št. 602, 1447 september 18., metlika. 451 ssuzano (†1485) nista imela otrok, imel pa jih je z drugo ženo, katarino Ungnad, vdovo po erazmu jamskem. 452 as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65; birk, Urkunden-auszüge, 390, št. 603. 453 PreinFalk, Gospodje turjaški, 150, op. 704; 162, op. 754; heiniG, kaiser Friedrich iii., 226s; Pirjevec, hohenwart, 330s. ker poznamo andreja hohenwarterja kot kranjskega deželnega glavarja samo prek valvasorja (ehre iX, 22), morda to vprašanje sploh ni tako relevantno. Glavar naj bi sicer bil v letih 1467–1469 (kozina, landeshauptleute, 17). 454 Glej d. kos, bela krajina, 33. 455 cksl, 1470 maj 10.; 1470 maj 13., velikovec; tomaschek, Urkunden-regesten, 88s, št. 24–26. brat (erhardov sin) Štefan.456 starejši andrej je bil v casu cesarjeve odsotnosti leta 1468 imenovan za njegovega advokata, tik pred koncem glavarovanja v metliki se je aprila 1470 udeležil še meddeželnega zbora v Št. vidu na koroškem.457 kot glavar v celju je bil omenjen že leta 1475.458 andreja hohenwarterja s kolovca so redko locevali od strica. notranjeavstrijski sta­novi so ga leta 1475 imenovali za zbiralca tedenskega denarica na kranjskem (skupaj z nikolajem ravbarjem), zelo nejasno pa je predstavljen v korigiranem prepisu sklepov štajerskega deželnega zbora 1488 (her Anndre Hohennwarter zu Gerlachstain und der auf Obercili).459obe misli sta dvomljivi zato, ker je andrej hohenwarter, verjetno kolov­ški, leta 1473 v bitki s turki pri bizeljskem(?) bodisi padel bodisi prišel v ujetništvo.460 zdi se, da je bilo locevanje obeh sorodnikov že za sodobnike cesto (pre)trd oreh. kakorkoli že, andrej hohenwarter (verjetno starejši) je bil v zadnjih dveh desetletjih 15. stoletja glavar (in vicedom) na Gornjem celju.461 leta 1492 mu je cesar v dosmrtni užitek podelil še brežiško gospostvo.462 v prvi polovici leta 1502 mu je maksimilijan odvzel celjsko glavarsko službo in ga imenoval za svojega svétnika.463 leto pozneje je andrej umrl in ceprav naj bi imel v drugem zakonu otroke, sta hohenwartovo dedišcino pobrala krištof turjaški in andrej Welzer.464 že tako enigmaticno zgodbo koncajmo s podatkom, da je ludvik hohenwarter s kolovca decembra 1518 na prošnjo in v imenu kranjskih deželnih stanov pecatil pooblastilo kranjskim odposlancem na odborni zbor nižjeavstrijskih dežel v Welsu.465 Raunachiso posedovali gospostvo ravne pri Pivki. vlistinah iz srede 15. stoletja se omenjata martin in jakob, najbrž oce in sin, ki ju najdemo tudi na obeh seznamih iz leta 1446.466 jakob je bil med glavarovanjem grofa Štefana modruškega leta 1441 kranjski upravitelj.467 Umrl naj bi leta 1464 in posestvo prepustil sinu jakobu iii.,468vendar loce­vanje obeh ni cisto zanesljivo. jakob (iii.) se je udeležil pohoda Friderika iii. na kronanje v rim (1452). Pozneje je bil imenovan za cesarskega svétnika, a se je na dvoru le malo zadrževal. bil je »vojni« svétnik, zadolžen za obrambo habsburških interesov na krasu in v istri. leta 1468 je bil tako med poveljniki cesarske vojske pri obrambi trsta,469 leto pozneje glavar na reki470 ter med letoma 1470 in 1477 glavar v Pazinu.471 leta 1475 je bil dvakrat na meddeželnem zboru. Februarja je bil (morda kot svétnik) na srecanju 456 landtagsakten ii, 55ss, št. 117. s seznama navzocih deželanov ni vidno, za katerega andreja gre. ker oba hohenwarta nista navedena skupaj, se zdi verjetneje, da ne gre za brata. 457 landtagsakten ii, 101s, št. 136; 119; Unrest, Österreichische chronik, 29. Unrest med udeleženci navaja herr Anndre Hohen­warter mit seinen prueder, der hawbtman in der Metling was. ker je bil starejši andrej glavar v metliki, bi lahko rekli, da sta bila na koroškem oba andreja, vendar si je Unrest na vsak nacin narobe razlagal njuno sorodstveno razmerje. 458 landtagsakten ii, 155s, št. 172; glej tudi 183, št. 192; 253, št. 237. 459 Prav tam, 151, št. 166; 237, št. 224. 460 stla, hs. ii/14, fol. 198r. 461 as 1063, zl, št. 5753, 1482 januar 7., ljubljana; regesta imperii Xiv, 1/1–2, 246, št. 2103 (1495); 391, št. 3145 (1494). 462 as 1063, zl, št. 887, 1492 februar 21. 463 regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16396, 16460; 4/2, št. 19696. 464 PreinFalk, Gospodje turjaški, 150, op. 704. da gre pri dlje živecem andreju za mlajšega od obeh, meni heiniG, kaiser Friedrich iii., 226s, ki pa opozarja, da je razlikovanje obeh zelo težko. 465 dsks ii, 229, št. 177. 466 hhsta, hs. W10, fol. 137v; stla, hs. ii/14, fol. 127v; valvasor, ehre Xv, 348; prilogi 3 in 4; prim. še: as1063, zl, št. 490, 1427 julij 20.; komatar, schloßarchiv, 122, št. 485s. 467 komatar, schloßarchiv, 229s, št. 406. 468 smole, Grašcine, 416s. 469 heiniG, kaiser Friedrich iii., 234s. dvorni svet se je v casu Friderika iii. delil na vsak dan navzoci svet (elita ožjega sveta) in šibkeje na dvor vezane svétnike »von haus aus«. svétniki iz kranjske so pripadali drugi skupini (prav tam, 543). 470 as 1063, zl, št. 770, 1469 julij 19., Gradec. 471 de Franceschi, storia, 131, op. 1. Pod glavarstvo v Pazinu so v njegovem casu sodili tudi uradi in kasteli kastav, veprinac in mošcenice. Prim. de Franceschi, storia, 411ss, št. 23s. deželanov treh dežel s cesarskimi svétniki v Wolfsbergu, aprila so ga na meddeželnem zboru v mariboru pooblastili za zbiranje odobrenega tedenskega denarica v istri in na krasu.472 bernard(in) raunach je postal aprila 1497 postojnski glavar ter za 900 gld. na leto dobil v oskrbo tamkajšnji grad in gospostvo.473 Grad je bil v zelo slabem stanju in nujno potreben obnove. zanjo je bernard ocitno porabil precej denarja.474 leta 1507 je bil cetrtni glavar v istri in na krasu, 1512 se je deželnega zbora udeležil kot deželnoknežji komisar. da je užival tudi zaupanje stanovskih kolegov, sklepamo po njegovih imeno­vanjih v kranjski verordenten ausschuss za odborna zbora v innsbrucku in donauwörthu ter za kranjskega pogajalca pri odkupu srebra in bakra.475 za konec omenimo še dve rodbini, pravzaprav dva posameznika, ki smo ju že srecali in ju bomo tudi v nadaljevanju, saj sta bila v prvih dveh desetletjih 16. stoletja poleg de­želnega glavarja hansa turjaškega morda najbolj zaposlena z deželnimi zadevami. Prvi je Pavel Rasp, ki ga v virih iz obdobja pred letom 1499 na kranjskem sploh ni mogoce najti.476 Pavel je bil do leta 1518, ko ga je maksimilijan imenoval za kranjskega dežel­nega svétnika,477 kranjski deželni upravitelj in 1508–1524 freisinški oskrbnik v Škofji loki.478 Ceprav ne njega ne njegove rodbine dotlej na kranjskem sploh ni bilo mogoce zaznati, so ga kranjski deželni stanovi – tako je 14. marca 1499 pisal glavar viljem turjaški kralju maksimilijanu – izvolili za (deželnega) upravitelja in kralja prosili, naj predlog sprejme.479 tri leta pozneje mu je maksimilijan za posojenih 1000 gld. zastavil polhograjsko gospostvo.480novinec, ki ga je v deželo ocitno pripeljala služba deželnemu knezu, je med deželani užival presenetljivo veliko zaupanja. imamo ga lahko za utele­šenje dualizma, saj je bil na eni strani pogosto deželnoknežji komisar,481 na drugi pa je bil za deželnim pisarjem Wolfgangom schwärom glavni pisec stanovskih dokumentov (sklepov, odgovorov),482njihov (so)pecatnik483in tudi clan stanovskih poverjeništev ozi­roma odposlanstev.484 na to, da se je na deželnem zboru najbrž pojavljal še kot loški oskrbnik, smo spomnili že prej. bolj ukoreninjena je bila rodbina Eck (tudi egkh), ki jo lahko spremljamo od dvaj­setih let 15. stoletja, ko je bil omenjen jakob.485 njegova sinova henrik in krištof sta bila v letih 1457–1461 deželnoknežja oskrbnika na novem gradu486blizu kokre in 1475. upravitelja urada naklo. resnicen vzpon rodbine je zacel henrikov sin jurij, ki je najprej upravljal nakelski urad, postal leta 1497 svétnik, dvorni zakladnik in leta 1499 (do 1514) kranjski vicedom. kratek cas je bil tudi goriški deželni glavar. kot kreditor je imel v 472 landtagsakten ii, 146, 153, št. 166. 473 regesta imperii Xiv, 2/1, 156, št. 4868; regesta imperii Xiv, 2/2, 614, št. 7991. 474 hhsta, Österreichische akten, k. 1, Fasz. 1; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16143. 475 dsksi, 9, št. 11; 58, št. 50; 116, št. 94; dsksii, 193, št. 143; 212, št. 160; 217, št. 166; 222s, št. 172; 225, št. 174; 232, št. 182. 476 Prim.: as748, Gospostvo krumperk, fasc. 25, sn. a/i, 1; žvanUt, od viteza do gospoda, 23, napacno navaja, da je prišel rasp na kranjsko leta 1501. 477 as 1063, zl, št. 1161, 1518 april 18., hall. 478 regesta imperii Xiv, 3/1, št. 11496; as1063, zl, št. 1105, 1512 februar 16., ljubljana; št. 1114, 1512 september 21., ljubljana; št. 1125, 1514 marec 26., ljubljana; dsksi, 40s, št. 33; 48s, št. 40; 103, št. 81; 110s, št. 89s; blaznik, Škofja loka, 125, 451. 479 regesta imperii Xiv, 3/2, št. 13054 (1499 marec 14., ljubljana). 480 regesta imperii Xiv, 4/1, št. 18676. 481 dsksi, 7s, št. 9; 38s, št. 31; 41ss, št. 34; 58ss, št. 50; 111, št. 90; 143s, št. 111. 482 dsks i, Xviii, 37ss, št. 30, 32; 45, št. 37; 55, št. 46; 92, št. 73; 96, št. 78; 111s, št. 90s (na istem zboru je bil komisar in pisec stanovskega odgovora na deželnoknežjo propozicijo); 116, št. 94; 146ss, št. 115s; dsks ii, 180s, št. 134; 189, št. 139. 483 dsksi, 98ss, št. 80. 484 dsksi, 107, št. 85; dsksii, 171, št. 130; 186, št. 137. 485 Glej prilogo 1 (Jacob Ekk); stla, hs. ii/14, fol. 128r (Jacob Egkher); as 1063, zl, št. 595, 1446 december 11. (henrik). 486 dünnebeil - herold - holzner-tobisch, regesten kaiser Friedrichs iii., št. 249s. zastavi nekaj gorenjskih uradov, med drugim smlednik;487 rodbinska posest se je sicer raztezala okrog novega gradu pri kokri in gradu brdo pri kranju, ki ga je zacel zidati po cesarjevem dovoljenju leta 1510.488vdeželnozborskih spisih je neštetokrat omenjen kot deželnoknežji komisar, v drugih dokumentih predvsem kot vicedom. zadnja dva primera, predvsem raspov, kažeta, da za uspeh niso bili (vec) pomemb­ni dolgi rodovniki, temvec predvsem posluh za deželnoknežje in stanovske interese ter seveda denar, s katerim je bilo mogoce kupiti naklonjenost zadolženega vladarja.489viri, iz katerih socasno odsevata deželnoknežja in stanovska plat, so žal omejeni predvsem na zadnja desetletja obravnavanega obdobja. to je vplivalo na izbiro viteških rodbin in posameznikov, s katerimi smo želeli konkretizirati vkljucevanje plemstva v delo dežel­nih stanov in utrditi na zacetku razdelka postavljeno tezo o neizogibnem prepletanju dveh sfer, brez katerega bi dežela ne mogla funkcionirati. interesi obeh sfer so bili kljub vsemu podobni in so zahtevali vsakodnevne kompromise, saj dežela drugace nikdar ne bi postala tudi domovina. 487 regesta imperii Xiv, 4/2, št. 20652, 20658. 488 Umek, egkh, 52. 489 svoje so naredile tudi »zveze«. jurij eck je bil denimo v svaštvu z vplivnim kanclerjem ciprianom sernteinom. eckova žena katarina je bila namrec sestra doroteje liechtenstein, s katero je bil porocen ciprianov brat hans. regesta imperii Xiv, 4/2, št. 20652, op. 1, št. 20658. mesta mesta in trgi habsburških dežel so bili v deželnostanovskem okviru razmeroma nepo­membni in so predstavljali zadnji, cetrti, v primeru enotnega plemiškega stanu pa tretji stan. zizjemo dunaja so bila majhna, saj do 16. stoletja, ko so se zacela hitreje razvijati deželna glavna mesta, nobeno ni doseglo velikosti srednje velikega mesta (5 do 10 tisoc prebivalcev). Prebivalstvo vseh (preostalih) deželnih glavnih mest skupaj je konec 18. stoletja komaj doseglo polovico dunajskega. vsa vecja mesta so bila deželnoknežja, del komornega premoženja v širšem smislu. državnih mest (reichsstädte) v tem delu cesar­stva ni bilo.490 naceloma velja, da so mesta ustanavljali in posedovali knezi, trgi pa so bili vecinoma patrimonialni. Glavno razlocevalno znacilnost med naselbinama mestnega tipa je nava­dno predstavljalo obzidje, vendar poznamo nekaj izjem. mesto, ki je bilo že po naravi dobro zavarovano, je lahko ostalo brez obzidja (na kranjskem npr. kostanjevica), prav tako srecamo obzidane trge (mokronog). v poznem srednjem veku je bila vladarjeva podelitev skorajda edini nacin za dosego mestnega naslova. (celinsko) mesto so sicer od podeželja locile štiri glavne znacilnosti: izoblikovana skupnost osebno svobodnih mešcanov, tržni kraj z dnevnim trgom, posebna teritorialna sodna jurisdikcija in privile­giran položaj glede javnih bremen. vfizicnem in simbolnem smislu je mestne naselbine (mesta) od podeželja locevalo obzidje. vzgibi za nastanek in obstoj mestne naselbine, tj. mesta ali trga, so bili v prvi vrsti gospodarski – naselbina naj bi opravljala središcno tržno funkcijo dolocenega obmocja, na katero sta bili vezani privilegirana trgovska in obrtna dejavnost stalno naseljenega prebivalstva. temu se je, v našem primeru posebno v drugi polovici 15. stoletja, pridružila varnostno-obrambna funkcija.491 ko je habs­buržanom uspelo zaokrožiti posest prejšnjih dinastij na kranjskem, so tako obstojeca mesta kot v mesta povzdignjeni trgi dobili status deželnoknežjih mest. bela vrana je bila freisinška Škofja loka. mesto je bilo podrejeno mestnemu gospodu, tako da niti deželnoknežja mesta z za­stopstvom v deželnih stanovih niso imela do dežele tako neposrednega odnosa kot kak plemic. nasproti mestnemu gospodu ni stal mešcan, temvec obcina svobodnih mešca­nov s politicnimi, upravnimi in sodnimi pravicami.492 v nasprotju s predstavniki višjih stanov, prelati, gospodi ter vitezi in oprodami, ki so bili osebno clani deželnih stanov, so bili mešcani to le posredno, kot del skupnosti z deželnostanovskim statusom.493 knez je 490 hassinGer, landstände, 109ss; knittler, städte und märkte, 9s. 491 Golec, družba, 2s, 35s; melik, mesto (civitas), 305ss; mitteraUer, typen, 278ss. 492 brUnner, land und herrschaft, 377; Golec, družba, 49. 493 knittler, städte und märkte, 10. mestne sodnike, mestne svétnike in mešcane po navadi naslavljal z »(naši) zvesti dragi« (unser getrewn lieben).494 Podobno kot prelati oziroma duhovšcina nasploh so deželnoknežja mesta spadala v komorno premoženje v širšem smislu. odnos je bil še tesnejši in bolj neposreden kot pri prelatih. deželni knez je kot mestni gospod zagotavljal potrebno zašcito in v zameno vsako leto pobiral periodicni redni davek ter terjal vojaške usluge. Po potrebi, »im Falle der not«, je dodal izredne davke. tudi ko so bila mesta kot cetrtistan vkljucena v dežel­ne stanove, je bila njihova komornost debelo podcrtana.495to je lepo videti iz zašcitnega pisma, ki ga je maksimilijan konec leta 1499 izstavil za davek, ki so mu ga ljubljanski škof in kranjsko plemstvo odobrili za placilo dolgov oziroma kot davek ob porokah njegove hcerke margarete in sestre kunigunde. Poudarjeno je, da so bili davek dolžni placati le prelati (z izjemo škofa), preostala duhovšcina, mesta in trgi. Škof in plemstvo so davek od hub prostovoljno odobrili in placali, ceprav jim tega ne bi bilo treba. deželni knez je zagotovil, da odobritev ne bo škodovala plemiškim privilegijem, na koncu pa ni pozabil povedati, da si tudi v prihodnje pridržuje pravico do pobiranja izrednega poroc­nega davka od prelatov, duhovšcine, mest in trgov.496 mestne skupnosti so bile pri urejanju deželnih zadev v avstriji, na Štajerskem in v manjši meri na koroškem sporadicno udeležene že ob koncu 13. stoletja in v 14. stole-tju. Šlo je predvsem za garantiranje ob knežjih porocnih ali dednih pogodbah in hišnih redih.497 v 15. stoletju, na Štajerskem prvic leta 1412, so se zacela mesta vkljucevati v stanovsko korporacijo in deželne zbore. trgi so zaradi ekonomskih razlogov (manjše go-spodarske in s tem davcne moci) v habsburških deželah obcutno zaostajali.498vpliv mest se je krepil postopno in je tesno povezan z rastjo mestnega prebivalstva, gospodarsko­financnimi tokovi ter koristmi, ki si jih je deželni knez kot mestni gospod od tega lahko obetal. deželnoknežja privilegijska regulativa gotovo ni bila namenjena sama sebi, am-pak je stremela k zagotavljanju razmer, v katerih bi mesto uspevalo in polnilo gospodov obdavcitveni bazen. Ceprav je zelo malo sledi, ki bi govorile o vkljucevanju mest in trgov v stanovsko korporacijo, je že dolgo jasno, da pri tem procesu ne smemo misliti na aktivnost mestnega elementa. deželnoknežja mesta si namrec niso priborila mesta med deželnimi stanovi, temvec jih je vanje posrkal interes deželnega kneza in plemstva. Prvi je v tem videl možnost za novo, tretjo vrsto obdavcenja mest (poleg rednih mestnih in izrednih komornih davkov), plemstvo pa je prav tako pridobilo, ce so bila deželnoknežja mesta pritegnjena v deželne zbore in sistem stanovskega obdavcenja. mesta so morala brez kakega resnega vpliva svojih predstavnikov prispevati k deželnim davcnim in voja­škim odobritvam ter so tako vsaj malo razbremenila plemiške žepe.499 mesta – podobno velja za prelate – si torej niso pridobila mesta v deželnih stanovih oziroma zborih, ampak so bila vanje pritegnjena. na kranjskem se je to zgodilo v drugi polovici 15. stoletja, me-rila pa so bila verjetno enaka kot pri mešcanskih naseljih sosednjih dežel: mestna narava naselbine (podeljen mestni naslov, obzidje), neposreden odnos do deželnega kneza (knez je mestni gospod) ter dolocena stopnja avtonomije in suverenostnih pravic, predvsem sodnih (mestno sodišce).500 494 npr.: as1063, zl, št. 475, 1423 februar 15., ljubljana; št. 905, 1493 december 16., dunaj; št. 906, 1493 december 22., dunaj; dsks i, 4, št. 3. 495 brUnner, land und herrschaft, 376s, 384, 435s; prim. vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 423s. 496 dsks i, 3s, št. 2, glej tudi napacno izstavljeno zašcitno pismo z enakim datumom (št. 1); regesta imperii Xiv, 3/1, 124s, št. 9585s. 497 dedno pogodbo med luksemburžani in habsburžani, sklenjeno 10. februarja 1364 v brnu, so nekaj dni pozneje garantirala tudi kranjska mesta ljubljana, kamnik in kranj. Gzlvii/36; otorePec, srednjeveški pecati, 84. 498 knittler, städte und märkte, 64ss, 90ss, 161s; lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 216s; mell, Grundriß, 136s. 499 vilFan, Pravni znacaj, 209; vilFan, Pravna zgodovina, 156, 311ss. 500 knittler, städte und märkte, 64, 111. kar zadeva dokumentirano navzocnost kranjskih mest na deželnih zborih je v histo­riografiji sprejeta levceva ugotovitev, da naj bi se predstavniki kranjskih mest med sta­novi prvic pojavili na lipniškem meddeželnem zboru oktobra 1462.501 levcev argument je pismo, ki so ga dunajcani pisali den bischoven, preleten, graven, freyen herren, rittern und knechten und den von steten und merchten der dreyr furstentumb Steir, Kerndten und Krain (podcrtal a. n.).502 iz citiranega dokumenta in drugih lipniških spisov vendarle ni vidno, ali so bili v lipnici res tudi predstavniki kakega kranjskega mesta, ceprav bi to ne nasprotovalo siceršnjemu védenju o casu pritegnitve prelatov in mest v stanove. mesta in trgi treh dežel, najbrž v resnici tudi kranjske, so bili po virih sodec zastopani že na mariborskem meddeželnem zboru konec junija istega leta, saj so kot del stanov našteti v Friderikovem vabilu sekovskemu proštu, v pismih notranjeavstrijskih stanov spodnjeavstrijskim stanovom in dunajcanom.503 v skupno naslavljanje/naštevanje sta­nov Štajerske, koroške in kranjske so bila mesta poslej redno vkljucena, šele iz leta 1478 pa poznamo prvo izrecno omembo (samo) kranjskih mest v okviru deželnih stanov – prelaten, von adel und stete.504 zastopniki mest (in trgov) v dobi Friderika iii. gotovo še niso bili vabljeni na vse deželne in meddeželne zbore. kranjska mesta so nastala v dveh delih. Prvi se je zacel v 13. stoletju s težišcem v prvi polovici. kranj se je razvil pri prvotnem sedežu krajinskega kneza, kamnik so imeli andeški in nato babenberžani, ljubljana in kostanjevica sta bili v rokah spanheimov. ti so pod Ulrikom združili vsa štiri mesta in jih zbrali v jedro poznejših deželnoknežjih mest.505 habsburžani so prevzeli tak položaj in sredi 14. stoletja, ki predstavlja prehod med obema deloma, ustanovili novo mesto kot svojo edino kranjsko mestno ustanovo. vistem casu je goriška metlika formalno že imela mestne pravice, a je šele v 15. stoletju zaživela kot pravo mesto. drugi del nastajanja kranjskih mest je sledil izumrtju celjskih grofov, ko je Friderik iii. trge iz njihove dedišcine zaradi obrambno-strateških razlogov (mestno obzidje • trdnjava) povzdignil v mesta. obrambni motiv je bil ob ustanavljanju kocevja, loža, krškega, višnje Gore in radovljice zelo poudarjen; to je vidno tudi iz ohranjenih ustanovnih listin. zaradi »umetnega« ustvarjanja mest kot tock za obrambo pred turki nekatera izmed teh mest niso nikoli postala mesta v pravem, ekonomskem pomenu.506 s habsburško zaokrožitvijo posesti prejšnjih dinastij so na kranjskem do-zorele razmere za to, da tako stara mesta kot v mesta povzdignjeni trgi dobijo status deželnoknežjih mest. dedovanje za celjskimi je ponudilo realno možnost za pritegnitev kranjskih mest v deželne stanove, saj se je število mest v kratkem casu zelo povecalo.507 kar zadeva sestavo kranjskih stanov je v zvezi s številom pri cetrtem stanu še naj­manj ugank. seznami so sicer redki, vendar dobro poznamo okolišcine nastanka in brez dvoma kažejo dejansko stanje v deželi. že velikokrat citirani popis izrednega davka ob poroki princese katarine iz leta 1446 je kot deželnoknežja mesta naštel ljubljano, kranj, kostanjevico, novo mesto in kamnik.508 Gre za štiri že omenjena jedrna deželnoknežja mesta in habsburško ustanovo vojvode rudolfa iv., ki pa se v popisu ne imenuje po ustanovitelju (rudolfswert), ampak Newnstetl. ker so v popis všteta samo »aktivna« de­želnoknežja mesta, ni metlike, ki je bila kot središce grofije v marki in metliki skupaj z levec, landhandfesten, 269; prim.: lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 216, op. 18; zWitter, starejša kranjska mesta, 27; Golec, družba, 310. 502 landtagsakten ii, 53s, št. 115; krones, vorarbeiten (1865), 85, št. 126/24. 503 landtagsakten ii, 40ss, št. 105, 107s; glej še str. 201, leto 1462. 504 as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65; levec, landhandfesten, 269, op. 2. 505 zWitter, starejša kranjska mesta, 11; vilFan, Pravna zgodovina, 155s. 506 zWitter, starejša kranjska mesta, 14s; Golec, družba, 5, 37s. 507 Golec, družba, 2, 309. 508 landtagsakten i, 135, št. 66; chmel, materialien i/1, 66ss, št. XXviii; Gzl X/58. deželnoknežjo oblastjo tedaj zastavljena grofom celjskim.509teh šest mest in povrhu še tri trge – višnjo Goro, radovljico in lož – najdemo tudi na koncu seznama v Friderikovi registraturni knjigi iz istega leta.510 iztrgov,kisobilidolgopodceljskimnadzorom,jevsedemdesetihletihnastalopet»vo­ jaških«mest:leta1471kocevje,1477krškoinlož,1478višnjaGora,nekakovistemcasu patudiradovljica.nacetrtiklopisoimelamanjbesede,anjihovstatusocitnonibilsporen. Potrjuje ga referencni seznam iz leta 1543:511 na deželni zbor so prišli predstavnikiljublja­ ne,512 kranja,513 kamnika514 invišnjeGore,515 pogrešalipa so zastopnike radovljice,516 lo­ 509 Štih, dežela Grofija, 138s. 510 hhsta, hs. W 10, fol. 138v, rubrika Stet vnd merkht in Krayn; objava v prilogi 3. 511 as 2, dski, šk. 322 (fasc. 216); prim. vilFan, struktura stanov, 176s. 512 Prva pisna omemba ljubljane (Leibach) in gradu pod njo je po zadnjih ugotovitvah iz obdobja med letoma 1112 in 1125. trške pravice je naselje dobilo okoli leta 1200, mestne med letoma 1220 in 1243. Pod zadnjimi spanheimi je postala ljubljana glavno mesto nastajajoce dežele kranjske, razvijati se je zacela mestna avtonomija s komunom mešcanov. do leta 1370 je dobila pravico, da ima mesto 12-clanski mestni svet, ki sme iz vrst mešcanov sam voliti mestnega sodnika. dobro stoletje pozneje je bila »volilna pravica« omejena na 100 »imenovanih«, osrednje avtonomno predstavništvo pa se je razdelilo na 12-clanski notranji oz. ožji in 24-clanski zunanji svet kot nad­zorni organ. leta 1504 je mesto dobilo še župana. Glej mdr.: Gzliii/9, iii/13, iii/14, iii/55, iv/2; Štih, dve notici, 7ss; otorePec, srednjeveški pecati, 78ss; vilFan, ljubljana, 221ss (z relevantno lit.); vilFan, zgodovina ljubljane, 79ss; kosi, Freisinški škofje, 108s, tabela 4; FabjanCiC, ljubljanski sodniki 2, 8, 12ss, 27ss. 513 kraj je prvic omenjen sredi 11. stoletja. Ceprav je kot mesto v ohranjenih listinah prvic oznacen leta 1256, je bil to že nekaj de­setletij prej, saj je bil leta 1221 govor o burgenses. v zacetku 14. stoletja sta bila omenjena skupnost mešcanov in sodnik, v šestdesetih letih še mestni svet. leta 1423 je nadvojvoda ernest kranjskim mešcanom podelil pravico, da vsako leto iz svojih vrst izberejo mestnega sodnika; predtem je bil sodnik eksponent mestnega gospoda (deželnega kneza) in ne mestne avtonomije. mestni svet se je tedaj tudi razdelil v notranjega in zunanjega. as 1063, zl, št. 475, 1423 februar 15., ljubljana; žontar, zgodovina mesta kranja, zlasti 40ss; otorePec, srednjeveški pecati, 69ss; kosi, Freisinški škofje, 108s. 514 kamnik je bil kot središce andeške vzhodnogorenjske posesti prvic omenjen v štiridesetih letih 12. stoletja. status trga je dobil vsaj do konca tega stoletja. vec indicev kaže, da je bil že okrog leta 1220 mesto, ceprav je bil v virih kot mesto izrecno omenjen šele 1267. leta 1312 je imel mestnega sodnika, 1322 12-clanski mestni svet, ki je z obcino mešcanov predstavljal avtonomno mestno oblast. da ta uprava le ni bila povsem avtonomna, kaže listina, s katero je Friderik iii. kamnicanom na njihovo prošnjo dovolil, da vsako leto iz svojih vrst izvolijo sodnika. to funkcijo je prej opravljal bodisi zakupnik mestnega sodišca bodisi kak uradnik kamniškega gradišcana. do prihoda habsburžanov je bil kamnik v družbenem in gospodarskem smislu pomembnejši kot ljubljana. Poudariti moramo, da je vojvoda rudolf iv. mesto kamnik skupaj z deželskim sodišcem, mitnino in pritiklinami leta 1363 za 5000 gld. zastavil celjskim, ti pa so ga obdržali do tridesetih let 15. stoletja. as1063, zl, št. 4606, 1363 december 20., salzburg; otorePec, doneski, 19ss; otorePec, srednjeveški pecati, 51ss; kosi, Freisinški škofje, 108s; bizjak, ratio facta est, 129; prim. tudi levec - lUschin, Protokoll, 38ss. 515 Prvotni trg višnja Gora je bil na mestu sedanjega starega trga. Prvic je bila kot trg omenjena leta 1386. Po tem letu je bil skupaj z gospostvom v zastavi ortenburžanov in za njimi celjskih vse do leta 1431, ko je prešel v deželnoknežje roke. nekako v istem casu se je trška naselbina preselila na plato pod grajski hrib. sredi štiridesetih let sta se pojavila obcina tržanov in notranji trški svet. Po letu 1444 je višnja Gora pridobila vec pomembnih privilegijev (volitev lastnega trškega sodnika 1461), potem pa jo je cesar 1478 zaradi turške ne­varnosti povzdignil v obzidano deželnoknežje mesto. Glej: as1063, zl, št. 4647, 1386 junij 21., brugg in aargau; št. 701, 1461 maj 30., Gradec; št. 707, 1461 oktober 6., Gradec; št. 903, 1493 avgust 11., ljubljana, z vidimusoma listin 1444 februar 4., ljubljana in 1461 maj 30., Gradec; št. 906, 1493 december 22., dunaj; as 1398, osebni fond smole majda, šk. 4, regest št. 21; maUrinG, Utemeljitev mesta višnje Gore, 30ss; Štih, dežela Grofija, 134s; otorePec, srednjeveški pecati, 122ss; Golec, družba, 22, 112; Golec, višnja Gora, 272; Golec, trgovski promet, 75ss; zWitter, starejša kranjska mesta, 3. leta 1500 je kralj maksimilijan mesto in grad višnja Gora s pripadajocimi pravicami (vendar brez mitnice in mestnega davka) predal v oskrbo svojemu svétniku in kranjskemu vicedomu juriju ecku. vzameno za 3000 gld. posojila mu je sedem let pozneje kot tamkajšnjemu oskrbniku zastavil grad, mesto, sodišce (deželsko ali mestno?) in mitnico višnja Gora. to naj bi eck imel do leta 1513. regesta imperii Xiv, 3/1, 320, št. 10898; as1063, zl, 5858, 1507 januar 22., innsbruck; Umek, egkh, 52. 516 naselbina (vas) na naravno dobro zavarovanem pomolu je bila v virih prvic zanesljivo omenjena leta 1296. leta 1333 je bila omenjena kot (ortenburški) trg; deset let pozneje je bil znan prvi sodnik. Po dedni pogodbi iz leta 1377 je prišla radovljica leta 1418 oz. 1420 na grofe celjske in po njihovem izumrtju na deželnega kneza Friderika iii. Pod njim, morda že v paketu t. i. vojaških mest v sedemdesetih letih (1473–1478), je radovljica postala mesto, ceprav ustanovitvene listine ne poznamo in morda sploh ni bila izstavljena. tudi sicer je bila kot mesto z mestnim sodnikom in sodišcem izrecno in redno omenjana šele v zacetku 16. stoletja, prej pa nekajkrat bolj ali manj posredno (1478, 1484, 1496). sredi sedemdesetih let 15. stoletja je bila verjetno že v celoti obdana z obzidjem. za našo razpravo gotovo ni povsem obrobno dejstvo, da je bilo radovljiško deželnoknežje gospostvo veckrat dano v zastavo ali zakup; ta je lahko vkljuceval mestno sodišce ali tudi mesto samo (npr. leta 1515 volbenku dietrichsteinu za 19.000 gld.). to pomeni, da je zastavni gospod tako rekoc postal mestni gospod. Gestrin, radovljica, 517ss, zlasti 522ss (z lit.); Gestrin, nastanek trga, 30ss; otorePec, srednjeveški pecati, 113ss; Porenta, radovljica, 533ss. ža,517 novega mesta,518 metlike,519 kostanjevice,520 krškega521 in kocevja.522 na koncu so stanovi navedli še reko, trst in kastav; njihov status je bil vse prej kot nedvoumen. o teh mestih bo govor v posebnem poglavju. ob smrti cesarja maksimilijana i. je torej kranjska premogla 11 deželnoknežjih mest, ki so smela racunatis povabilom na deželni zbor. mednje iz vsaj dveh razlogov ne moremo šteti Crnomlja, ki je denimo leta 1590 za­okrožil ducat kranjskih mest.523 Prvi argument pravi, da Crnomelj v obravnavanem casu verjetno ni bil pravno priznano mesto. kot trg je bil sicer omenjen že leta 1277, torej prej kot sosednja metlika (novi trg), in skupaj z njo leta 1407 kot mesto,524 vendar se je po­tem celo stoletje vedno imenoval le trg. viri so resda slabo ohranjeni. metlicani (mestni 517 trg lož je nastal v okviru istoimenskega gospostva z gradom, ki je bil oglejskifevd vovbržanov oziroma njihove stranske linije strmških. lož je bil kot trg omenjen že leta 1237, vendar je do srede 14. stoletja stal na mestu današnjega starega trga. že na tej lokaciji je imel trško upravo s sodnikom na celu. leta 1341 so nastale razmere (dovoljenje partriarha bertolda) za preselitev trške naselbine pod bližnji grad lož. v nasprotju z »novim« trgom lož so zaceli prejšnjega že v 14. stoletju oznacevati kot »stari« trg. novi trg je že leta 1380 imel obzidje in obrambne jarke; njegovi gospodje so bili tedaj ortenburžani. od njih je prešel na celjske in potem habsburžane. trška uprava je bila dolgo vkljucena v loško gospostvo in ni bila posebej avtonomna. zaradi turške nevarnosti in boljše obrambe je cesar trg lož leta 1477 povzdignil v mesto, s tem pa je notranjski del kranjske dobil edino mesto sploh. kranjc, Privilegij mesta loža, 41ss, objava in prevod ust. listine 54ss; hitzinGer, aus dem archiv, 43ss (pomanjkljiva objava ust. listine); komatar, archiv-inventare, 43s; otorePec, srednjeveški pecati, 96ss; kosi, Freisinški škofje, 108s. 518 novo mesto je prvo kranjsko mesto, ki so ga ustanovili habsburžani. dobesedno gre za »ustanovo na zeleni trati«, saj ni dokazane kontinuitete med prejšnjimi naselbinami na tistem prostoru in leta 1365 ustanovljenim mestom rudolfa iv. Ustanovnika – rudolfswer-tom. tudi ime novo mesto je bilo zapisano že v letu ustanovitve, v slovenski obliki (Noua mesta) pa leta 1419. Pravice in svobošcine, ki so bile novemu mestu ob ustanovitvi podeljene, so skoraj povsem v skladu s pravom, ki ga je okoli leta 1300 kostanjevici podelil koroški vojvoda henrik. tako rekoc enako pravo so imela še nekatera kranjska mesta, ki so nastala v drugi fazi. neposredno po kostanjeviškem je svoje pravo dobila metlika (in po njej Crnomelj), posredno, prek novomeškega, pa kocevje in lož. za ustanovitev mesta so bili poleg prestižnih razlogov ustanovitelja najpomembnejši gospodarski motivi, saj je ležalo ob pomembni trgovski poti. mestni sodnik je bil omenjen leta 1392, mestni svet in pecat pa leta 1400. v obdobju habsburške šibkosti je bilo novo mesto med 1386. in 1418. v zastavi ortenburžanov ter potem do leta 1431 celjanov. m. kos, Ustanovitev novega mesta, 78ss; vilFan, novomeški mestni privilegij, 88ss, komentirana objava in prevod ust. listine 99ss; glej tudi: Golec, družba, 18; bizjak, ratio facta est, 132ss; Štih, dežela Grofija, 133s. 519 kraj metlika, imenovan »novi trg v metliki« (=beli krajini), je bil prvic omenjen leta 1300. trške pravice je dobil že pod gori­škimi grofi, se pravi po letu 1277, ko je v pokrajini za Gorjanci obstajal samo en trg – Crnomelj. vcasu henrika ii. Goriško-tirolskega so bile trgu podeljene enake pravice, kot jih je dobila od avstrijskih in koroških vojvod kostanjevica. Grof albreht iii. je stricevo listino potrdil leta 1365. sredi 14. stoletja je bilo naselje že obzidano, vendar je bil govor le o trškem sodniku. Prva izrecna omemba metlike kot mesta je šele iz leta 1407, sodnika in sveta dvanajsterice iz leta 1431, mestnega sodnika in pecata pa iz 1444. kot »metlika« se je prvic pojavila leta 1378, vendar je bilo tudi pozneje še omenjeno ime »novi trg«. Po izumrtju istrske veje Goriških so jo habsburžani skupaj z belo krajino in goriškim delom dolenjske zastavili celjskim grofom; ti so jo držali do konca. as1063, zl, št. 187, 1365 april 29., metli­ka; št. 397, 1407 junij 18., dunaj; št. 576, 1444 marec 25.; št. 905, 1493 december 16., dunaj; m. kos, iz metliškega mestnega arhiva, 26ss; otorePec, srednjeveški pecati, 102; Štih, Goriški grofje, 132s; d. kos, bela krajina, 46ss; Golec, družba, 12, 104. 520 vznanih virih je bila spanheimska kostanjevica prvic omenjena okoli leta 1210, ko je sodec po tam kovanih novcih morda imela celo status mesta. kot mesto je bila sicer oznacena nekoliko pozneje (1243 oziroma 1252), a je tudi v poznejših virih še mogoce najti oznako trg. mestne pravice, ki so postale izvir mestnih prav petih kranjskih mest, so kostanjevicani dobili okrog leta 1300, potem pa so jim bile veckrat potrjene. kljub temu se je pomen mesta po ustanovitvi novega mesta obcutno zmanjšal, saj so habsburžani favorizirali trgovsko pot mimo nove ustanove. tako kot višnja Gora in novo mesto je bila kostanjevica med letoma 1386 in 1431 v zastavi orten­buržanov in celjskih. as 1398, osebni fond smole majda, šk. 4, regest št. 21; otorePec, srednjeveški pecati, 65ss; kosi, … quae terram nostram, 58s; kosi, Freisinški škofje, 108s; Golec, družba, 9; bizjak, ratio facta est, 132ss. 521 naselbina pod krškim gradom je bila kot trg prvic imenovana šele leta 1343, slabo desetletje prej je prišla pod celjske grofe (1351). viri so zelo skopi; kljub temu se ni mogoce izogniti vtisu, da se je trška avtonomija le pocasi razvijala. Po letu 1456 je krško postalo deželnoknežji trg, ki ga je Friderik iii. marca 1477 iz obrambnih vzgibov povzdignil v mesto; to pa ni dobilo kostanjeviškega, ampak mestno pravo štajerskih mest, posebej celja. Ustanovna listina je predvidela mestno avtonomijo z voljenim sodnikom in svetom. mlinariC, krško, zlasti 32ss, ust. listina 42ss; otorePec, srednjeveški pecati, 75. 522 kocevje je bilo prvic omenjeno leta 1339 in je verjetno nastalo v prvi tretjini 14. stoletja. kot trg v ortenburški lasti ga je 1377. oznacevala dedna pogodba med ortenburžani in celjskimi, na podlagi katere je dobrih 40 let pozneje prišel pod celjske. habsburžan je nato trg skupaj z gradom in gospostvom podeljeval v zakup. turki so ga leta 1469 dodobra opustošili, zato je cesar ukazal naselje na novo postaviti in utrditi v okljuku reke rinže ter ga na prošnjo prebivalcev povzdignil v mesto. aprila 1471 je tako nastalo prvo kranjsko mesto novega (vojaškega) tipa. mesto je dobilo sodnika, svet in grb. imelo je obliko štirikotnika, obdanega z jarkom in od zacetka 16. stoletja tudi z obzidjem. as1, vicedomski urad za kranjsko, šk. 168 (i/97), lit. G, i. (prepis ust. listine); dimitz, zur Geschichte, 55s; otorePec, srednjeveški pecati, 62; Golec, družba, 19. 523 as 2, dski, šk. 432 (fasc. 290a/1), 971. 524 as 1063, zl, št. 397, 1407 junij 18., dunaj. sodnik, svet in obcina mešcanov) so 27. avgusta 1457 celo spisali potrdilo, v katerem so Crnomaljcem pricali, da so dobili od avstrijskih knezov in goriških grofov enake pravice in privilegije kot metlicani, vendar so bile listine s tem v zvezi v požarih unicene.525kot mesto je bil Crnomelj kontinuirano omenjan šele od šestdesetih let 16. stoletja. drugo, cesar ne smemo spregledati, je dejstvo, da je leta 1461 cesar Friderik iii. Gašperju Crno­maljskemu za 700 ogrskih gld. prodal trg Crnomelj s sodišcem in mitnico.526Crnomelj je pod deželnoknežjo oblast spet prišel šele po vec kot sto letih (1568).527 o ravnanju kranjskih mest v okviru deželnih stanov in navzocnosti njihovih pred­stavnikov na deželnih in meddeželnih zborih do prvih let 16. stoletja ne vemo tako rekoc nicesar. Pred letom 1460 – ne glede na skrajno skope vire – z udeležbo mest na kranjskih deželnih zborih tako ali tako ne gre racunati. Po eni navedbi naj bi se meddeželnega zbo­ra v velikovcu sredi leta 1470 udeležila predstavnika trsta in ljubljane,528 vendar sta z der von Tryest in der von Laibach v resnici mišljena škofa in ne predstavnika mest.529 Po zaslugi najstarejših stanovskih spisov je malo vec znanega o prvih dveh desetle­tjih 16. stoletja. 6. julija 1501 je kralj maksimilijan i. ljubljanskemu mestnemu sodni­ku in svetu poslal poziv, naj na deželni zbor v ljubljani, razpisan za 28. julij, pošljeta opolnomocene(ga) predstavnike(a) (ettlich aus ew mit volmechtigem gewalt).530ta tiska­ni dokument ni samo prvi ohranjeni poziv kakemu kranjskemu mestu, ampak po našem védenju najstarejši na konkretnega »clana« naslovljeni poziv na kranjski deželni zbor sploh. iz virov tega casa je vidno, da so bila v stanovskem okviru v ospredju stara deželno­knežja mesta, v prvi vrsti ljubljana, kamnik in kranj. Predstavnikom teh treh mest je bilo zaupano clanstvo v razlicnih stanovskih ad hoc odborih in poverjeništvih, pri tem pa je deželno glavno mesto imelo ocitno prednost. mesta je v tej vlogi navadno predsta­vljal mestni sodnik ali clan mestnega sveta, ljubljano po letu 1504 najveckrat župan.531 župan hans standinat je bil leta 1513 kar dvakrat imenovan za davcnega prejemnika.532 ta tri mesta ter novo mesto in radovljica so naslednje leto prispevale k posojilu, odobre­nem na deželnem zboru: ljubljana 100, radovljica 25, druga pa po 50 gld.533 omenjena mesta so bila nekajkrat pritegnjena k (so)pecatenju stanovskih dokumentov,534 posebej pooblastil, g(e)walt-ov.535vstanovskih spisih (predvsem pritožbah) se mlajša mesta po­javljajo le v »pasivni« vlogi, ko je govor o utrjevanju (metlika, kostanjevica) ali davcni »privatizaciji« jurija thurna (kocevje, krško).536 vredno je zapisati, da sta kot mesto stanovskega zborovanja poleg deželnega glavnega mesta po enkrat omenjena radovljica in kamnik.537 le lož in višnja Gora v ohranjenih stanovskih spisih sploh nista omenje­na. to je lahko posledica njune majhnosti, nakljucja, pri višnji Gori tudi dejstva, da je bila nekaj casa v zastavi jurija ecka.538 525 as 2, dski, šk. 848, mapa landesfreiheiten, št. 5 (prepis). 526 cksl, 1461 november 4., Gradec; birk, Urkunden-auszüge, 381, št. 529s. 527 Prim. tudi: otorePec, srednjeveški pecati, 49s; Golec, družba, 3, 5, 7, 10s, 48, 109, 175, 359. 528 landtagsakten ii, 122. 529 Unrest, Österreichische chronik, 29. 530 as 1063, zl, št. 972, 1501 julij 6.; dsksi, 4, št. 3; regesta imperii Xiv, 3/2, 1076, št. 15468. 531 dsksi, 61, št. 51; 96, št. 78; 116, št. 94; 128, št. 101; 155s, št. 120; dsksii, 181, št. 135; 193, št. 143; 226, št. 176. 532 dsksi, 86s, št. 68; 93s, št. 74. 533 Prav tam, 107, št. 85. istega leta so novomešcani ugovarjali zoper njihov davcni zaostanek (prav tam, 97, št. 79). 534 Prav tam, 98ss, št. 80; dsksii, 181s, št. 135. 535 dsksi, 155, št. 120; dsksii, 225, št. 174; 229, št. 177. 536 Prav tam, 21s, št. 22; 32, št. 28; 62, št. 51; 176s, št. 131; 185, št. 137; 200ss, št. 147, 149. 537 Prav tam, 110ss, št. 89ss; 149, št. 117. 538 Glej op. 515. zastavitev deželnoknežjega mesta ali prodaja s pridržkom pravicedo ponovnega nakupa je mesto naceloma izlocila v skupine mest z dostopom na deželni zbor. Prim. mensi, Geschichte der direkten steuern iii/1, 38s. davCne obveznosti zdaj pa k davkom, denarju in preostalim mestnim obveznostim.539obveznosti mešcanov so poleg denarnega davka zajemale še straženje mesta kot obrambni in požarno-var­nostni ukrep, popravljanje obzidja in drugih obrambnih sistemov ter morebitno voja­ško službo.540 nedenarne obveznosti so se postopoma spreminjale v denarne in tako je denimo osebno straženje mešcana – obveznika zamenjeval stražni davek, s katerim so placevali najete stražarje. naštete zadeve se deželnega kneza kot mestnega gospoda pravzaprav niso posebej dotikale; bolj ga je zanimalo stanje njegove »komore«, v katero so v obliki neposrednih davkov prispevala tudi mesta. Šlo je za letni mestni davek, ki se je navadno imenoval Schatzsteuer. odmerjen je bil na splošno in so ga mestne oblasti same rapartirale na davcne obvezance, mešcane in njihovo hišno posest. vljubljani, na primer, je bil tak davek konec prve tretjine 14. stoletja že povsem uveljavljen. rednim letnim davkom so se ob koncu 14. stoletja pridružili izredni komorni davki, kot je bil tisti ob poroki kraljeve sestre katarine, ki je ljubljano olajšal za 1600, kamnik za 500, novo mesto za 300, kranj za 200 in kostanjevico za 60 gld. vseh pet deželnoknežjih mest je torej na kranjskem zbralo 2660 gld.541Pri izrednem obdavcenju je bil poleg hišne posesti vkljucen tudi dohodek od trgovine in obrti.542 ko so zaceli proti koncu 15. stoletja na deželne zbore kot instance davcnih odobritev vabiti tudi mesta, je ta pokril nov davcni klobuk. kot del komornega premoženja so vi-cedomu še naprej placevala stari mestni davek in obcasne izredne davke, kot del stanov pa so dobili nov, tako rekoc redni mestni davek kot prispevek k odobrenemu deželno­stanovskemu davku. ta je v maksimilijanovi dobi pocasi nadomestil izredno komorno obdavcenje, ceprav si je deželni knez še nekaj casa jemal pravico do izrednega obdav-cevanja mest ne glede na privolitev stanov. ob uvedbi imenjskega davcnega sistema na prelomu 15. in 16. stoletja so tudi mesta napovedala pavšalni znesek kot svoj dohodek. od tega zneska so ob odmeri odobrenega davka v stanovsko blagajno placala ustrezni kolicnik, pozneje mnogokratnik. to se je po vilfanovih ugotovitvah na kranjskem zgo­dilo najpozneje leta 1504. višina tega davka je bila v zacetku nestalna in so jo dolocali vsako leto glede na višino, odobreno na deželnem zboru. (stari) redni mestni davek se je v srednjem veku repartiral na davcne obvezance – predmet obdavcenja je bila v prvi vrsti hiša, v novem veku pa ga je placevalo mesto kot celota iz mestnih dohodkov in se je imenoval »remanencni denar«. novi imenjski davek so repartirali na zavezance.543za skupnost deželnoknežjih mest (in trgov), ki so kot cetrti stan prispevala k stanovskim davcnim odobritvam, se je v zacetku 16. stoletja uveljavil izraz »sotrpeca mesta in trgi« (mitleidende städte und märkte).544 reparticija davkov in drugih mestnih bremen je bila notranja zadeva posameznih mest, ceprav ne gre dvomiti, da so bila urejena notranja razmerjatudi v interesu deželne­ ga kneza kot mestnega gospoda. mešcani in hišni posestniki so morali placevati davke, 539 za podrobnosti glej predvsem: vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 422ss; mensi, Geschichte der direkten steuern iii/1, 1ss. 540 mesta so za gospodove vojne pohode zagotavljala – najemala predvsem pešake. Poleg tega so bila kot del komornega premoženja dolžna deželnemu knezu zagotoviti doloceno število voz oziroma vprege. vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 422, op. 8. 541 Glej op. 508. 542 vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 432ss; mensi, Geschichte der direkten steuern iii/1, 16ss. 543 vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 423s, 430s, 434s; mensi, Geschichte der direkten steuern iii/1, 21ss, 100ss. 544 za patrimonialna mesta in trge, na kranjskem je bila taka Škofja loka, so smiselno uporabljali izraz »herren-städte und märkte« oz. »unmitleidende städte und märkte«. krog »sotrpecih« mest in trgov se ni nujno povsem pokrival z deželnoknežjimi mesti. to med drugim dokazuje posebni status Ptuja. mensi, Geschichte der direkten steuern iii/1, 26ss, 39; mell, Grundriß, 536; hassinGer, landstände, 1011. sodelovati pri straženju, utrjevanju obzidja, jarkov in mostov.545 vojvoda leopold je ti-stim ljubljanskim hišnim posestnikom, ki v mestu niso hoteli diennen noch stewern, leta 1385 na primer prepovedal uporabo mestne gmajne in ukvarjanje z mešcansko obrtjo.546 bolj kot v obveznosti pravih mešcanov je deželnoknežja regulativa posegala v odnos med njimi ter plemstvom in duhovniki, ki so imeli v mestih (hišno) posest. zapovedi, naj ti placujejo davek od hiš, pomagajo pri utrjevanju mest, sodelujejo pri popravljanju obzidja, straženju itd., lahko spremljamo v listinah iz obdobja od zacetka 15. stoletja na­prej.547Plemice in duhovšcino je lahko teh obveznosti rešila le izrecna oprostitev, pri ce-mer moramo lociti dve vrsti pismenih oprostitev: a) hišni posestnik je bil lahko oprošcen le placevanja davkov in je moral izpolnjevati vse druge (nefinancne) obveznosti,548 b) oprostilno pismo mu je zagotavljalo spregled vseh obveznosti do mesta sploh.549 opro­stitev je bila lahko omejena na nekaj let ali dosmrtna. ko so deželni knez ali pozneje stanovi posameznemu mestu kot davek predpisali doloceno vsoto, ki jo je moralo le-to razdeliti med svoje prebivalce, je bilo v interesu vsakega mešcana, da se vsota porazdeli na cim vec davcnih zavezancev - da je oprošcenih cim manj hiš. z uveljavitvijo proti plemstvu in kleru usmerjenega nacela, da so davkov in obveznosti ne glede na osebni status lastnika oprošcene le tiste hiše, ki imajo ustrezen »papir«, je mešcanstvo doseglo uveljavitev hišnega davka kot realnega bremena, ki preide s posedovanjem hiše tudi na plemica oziroma duhovnika.550 razpravo o višini mestnih davcnih obveznosti je treba skladno z vrstami davkov raz­deliti na tri dele. najprej na izredne komorne davke, h katerim je sodil porocni davek iz leta 1446. to je edini dovolj znani primer izrednega komornega davka iz tistega casa. višina rednega mestnega davka je v ljubljani že konec 14. stoletja obticala pri 72 funtih denaricev, to pa je leta 1423 pomenilo 96 ogrskih gld., leta 1472 le 52 ogrskih (72 renskih) gld. in 1510 56 ogrskih gld.551 o tovrstnem davku imamo podatke le še za ka­mnik in kranj. Prvi je odrajtoval 42 oglejskih mark ali slabih 39 % ljubljanskega zneska, drugi okrog leta 1420 24 oglejskih mark (22 %).552 na Štajerskem so poznali precej sporno pravilo, da morajo mesta prispevati cetrtino vsakokratne davcne odobritve (to se nikoli ni v resnici zgodilo, ampak se je prispevek 545 Glej npr. vilFan, novomeški mestni privilegij, 102s. 546 zWitter, starejša kranjska mesta, 42; prim. tudi: Gzliii/7, iii/16; vii/52. 547 zWitter, starejša kranjska mesta, 42; glej še: Gzliii/31 (ljubljana, 1416); as1063, zl, št. 472, 1422 maj 2., dunajsko novo mesto (kranj); Gzliii/70 (ljubljana, 1461); Gzliv/7 (ljubljana, 1476); Gzliv/48 (ljubljana, 1510). 548 Gzliii/9 (ljubljana, 1370); X/28 (ljubljana, 1360); zWitter, starejša kranjska mesta, 70; as1063, zl, št. 221, 1374 april 6., celje (osterman, kamnik); št. 324, 1398 marec 22., dunaj (osterman, kamnik); št. 397, 1407 junij 18., dunaj; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 308s, št. 163 (vitezi in oprode v metliki in Crnomlju). 549 npr.: birk, verzeichniss v, cccXXvii, št. 3754 (stiški samostan, novo mesto, 1437); chmel, regesta Friderici iii., 160, št. 1599 (novo mesto, 1444); 585, št. 6022 (kranj, 1470); cksl, 1441 marec 24., Gradec (lenart Pecaher, kamnik); as 1063, zl, št. 586, 1445 september 18., dunaj (bratovšcina rešnjega telesa, kranj); birk, Urkunden-auszüge, 221, št. 306 (andrej hohenwarter, metlika, 1459); as 1063, zl, št. 5831, 1470 maj 21. velikovec (viljem Polc, kranj); št. 1021, 1504 november 23., innsbruck (henrik eck, kranj). 550 zWitter, starejša kranjska mesta, 42s; vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 434; vilFan, novomeški mestni privilegij, 103, 108s; žontar, zgodovina mesta kranja, 97; mensi, Geschichte der direkten steuern iii/3, 20ss; levec - lUschin, Protokoll, 45s, 55s, 62; Golec, družba, 59, 64ss. zelo zgovorna je prošnja graškega župana, sodnika in mestnega sveta kralju maksimilijanu, naj izda poseben mandat, po katerem bi smeli le graški mešcani kupiti hiše, ki so po izgonu judov prešle na deželnega kneza oziroma so jih judje še smeli prodati. kot razlog za to prošnjo so navedli, da tretjina hiš v mestu že zdaj pripada duhovšcini in druga tretjina plemstvu, ki ne »trpijo« z mestom. regesta imperii Xiv, 1/1-2, 448, št. 3526. eden od poglavitnih vzrokov za protijudovsko razpoloženje, ki je privedlo do izgona judov, je bilo dejstvo, da niso placevali mestnih davkov. to je pomenilo, da je vsaka mešcanska hiša, ki je zaradi pla-cilne nesposobnosti lastnika prišla v judovske roke, postala nekakšna »svobodna hiša«, davcno breme drugih mešcanov pa se je povišalo. Wadl, Geschichte der juden, 130. 551 vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 426, 434. 552 levec - lUschin, Protokoll, 42s; žontar, zgodovina mesta kranja, 96s; vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 431. mest in trgov leta 1543 ustavil pri šestini odobrene vsote),553 kranjska mesta pa so napo­vedovala dolocen splošni znesek, ki je fiktivno predstavljal njihovo imenjsko rento.554 izhajajoc iz najstarejše imenjske knjige (1539), v katero so bile kot davcne osnove vpi-sane tudi mestne napovedi, in še nekega drugega posrednega vira, je mogoce ugotoviti, da so mesta leta 1504 in 1518 napovedala te zneske: ljubljana 1200 (1000), kamnik 600, novo mesto 500, kranj 330, višnja Gora 125, radovljica 90, krško 70, kocevje 60, metlika 50 ter kostanjevica in lož 20 renskih gld.555 v tridesetih letih 16. stoletja so drasticno (na 160 gld.) znižali kamniško mestno napoved, s tem pa je skupna mestna napoved oziroma davcna osnova znašala le desetino deželne osnove.556 s konca leta 1515 se je ohranil zanimiv dokument o višini obremenitve kranjskih mest. deželni zbor je namrec tisto leto odobril pol renskega gld. na vsako hišo, potem pa je knez mestom kot pomoc (zuhilff) postojankam na meji s Furlanijo naložil še dodatnega pol gld. na hišo. odposlanci kranjskih mest so se hitro pritožili cesarskim svétnikom in komisarjem, ki so novembra spisali kompromisni predlog: skupni davek so zmanjšali za 15 kr. in je tako pristal pri 45 kr. na hišo. zbiranje je bilo v pristojnosti mest. denar naj bi cesarskim svétnikom v ljubljani izrocila najpozneje v 14 dneh. del te kompromisne odlocbe je navodilo, naj davek placajo vse hiše, se pravi tudi hiše cerkvenih in posvetnih gospodov.557 le ugibamo lahko, ali je to navodilo spoštovalo ali »povozilo« pisne opro­stitve placevanja mestnih bremen. vsekakor je ocitno, da so imela mesta kljub vkljuce­nosti v stanovsko korporacijo še eno, bolj neposredno vez z deželnim knezom. ta jim je lahko davek, ki ga je odobril deželni zbor, obtežil še z izrednim komornim davkom, ki je v tem primeru po pritožbi znašal 15 kr. na hišo. le dobra dva meseca pozneje so morala kranjska mesta za mejne posadke na Gori­škem in Gradiškem zbrati oborožene pešake. Poznamo pismo, ki so ga s tem v zvezi na ljubljano naslovili deželni glavar, vicedom ter maksimilijanovi svétniki in komisarji. Govor je o 120 oboroženih možeh. Poleg pisma je ohranjen spisek za vsa mesta, a na njem iz neznanih razlogov ni kostanjevice in krškega (morda zaradi potreb po lastni obrambi ob vzhodni meji dežele), zacuda pa vkljucuje Škofjo loko. kranjska mesta so morala po pricevanju tega seznama vkljucno z ljubljano (120) aus ewr statt von burgern vnd inwonern nyemand darinn ausgeslossen zbrati 310 oboroženih pešakov (knecht), in sicer: kranj in novo mesto 40, kamnik 32, Škofja loka 20, radovljica 16, višnja Gora 12, metlika, kocevje in lož pa 10 mož.558 mesta davkov ocitno niso najbolj vestno placevala in so do leta 1510 nabrala nekaj dolgov, to pa je živciralo preostale stanove. cesar je zato ukazal juriju ecku, ki je bil kot vicedom za deželnoknežja mesta odgovoren uradnik, naj mest pri nerednem placevanju davkov ne šciti (to naj bi se dogajalo dotlej), temvec naj poskrbi, da bodo davke (zaostan­ke) cim prej placala stanovskim prejemnikom, saj bodo sicer deželni glavar, upravitelj in še nekateri stanovski opolnomocenci davek izterjali z rubežem. kolikor mesta sodijo, da so jih preostali stanovi (landtschafft) prevec obdavcili, naj po placilu vseh davkov in dolgov vložijo pritožbo; to bodo obravnavali komisarji. Ce so v stanovsko blagajno res placevala prevec, jim bo razlika vrnjena.559 da so bila vsaj nekatera mesta po njihovem lastnem mnenju prevec obremenjena, potrjuje na innsbruški regiment naslovljena pritož­ 553 Prim. mensi, Geschichte der direkten steuern iii/1, 24s, 100s; iii/2, 71ss. 554 Prim.: dsksii, 218s, št. 167; 226, št. 176; 231, št. 181; zeibiG, ausschuss-landtag, 221. 555 vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 431; vilFan, zgodovina ljubljane, 90, 94; Golec, družba, 171s; kosi, Potujoci srednji vek, 61. 556 vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 431; vilFan, Pravna zgodovina, 319. 557 as 1, vicedomski urad za kranjsko, šk. 274 (i/139), Xiii/2. 558 as 1, vicedomski urad za kranjsko, šk. 274 (i/139), Xiii/3. 559 as 2, dski, šk. 312 (fasc. 209), sn. 13, pag. 919s; as 730, Gospostvo dol, fasc. 145, pag. 497. ba kranja, kamnika, radovljice, novega mesta in višnje Gore iz leta 1519. vnjej piše, da so jih stanovi v letu 1518 obdavcili bolj kot prejšnja leta in da so jim zagrozili z rube-žem, ce davkov (dolgov) ne bi placala. Prošnjo za intervencijo so našteta mesta koncala z grožnjo, da se bodo v skrajnem primeru von einer E. L. sundern zu muessen.560locitev stanov potemtakem ni bilo le orožje deželnega kneza za krotenje plemstva, temvec tudi (bržcas nerealna) grožnja mest pri poskusih znižanja njihove davcne obremenitve. davcna moc posameznega mesta je bila v prvi vrsti odvisna od njegove velikosti ozi­roma od števila mešcanov. mešcani v ožjem, pravnem smislu (burger) niso bili vsi pre­bivalci mesta, ampak samo lastniki hiš, samostojni trgovci in obrtniki, ne pa na primer obrtniški pomocniki, gostaci, dninarji. Polnopravnim mešcanom so mešcanske pravice dovoljevale ukvarjanje z mešcansko dejavnostjo – obrtjo in trgovino – ter politicno de­lovanje v mestni avtonomiji. Polnopravni mešcani so sestavljali razmeroma tanko plast mestnega prebivalstva, ki je predstavljala mesto v politicnem pomenu besede.561 virov, ki bi osvetljevali posestno stanje in višino davcnih obveznosti posameznih mest, je za ta cas malo. za potrebe odmere vojaškega sklica je leta 1515 nastal popis no-vomeških hiš, ki vkljucuje 272 enot; od teh je bilo 24 (9 %) opustelih ali podrtih. Število prebivalcev se je verjetno precej približalo številu dva tisoc.562novo mesto je bilo po šte­vilu hiš tedaj za ljubljano drugo najvecje »slovensko« mesto, vecje od maribora ali Ptu-ja.563leto pozneje je nastal podoben seznam za kamnik. ta je imel 177 hiš, od tega 96 v samem mestu, 62 v treh predmestjih, 19 pa jih je navedenih posebej v rubriki za plemiške hiše; sem so šteli tudi 7 cerkvenih hiš in dva mlina.564 kamnik je v zacetku 16. stoletja premogel 1500 do 1600 prebivalcev in je po tem kriteriju, kot tudi po gospodarski moci dosegel tretjino ljubljanskih številk.565vkocevju je leta 1494 živelo 52 obdavcenih go-spodarjev, mesto pa je imelo zaradi revšcine še leta 1501, 24 let po ustanovitvi, le napol zgrajeno mestno obzidje, zato mu je maksimilijan spregledal placevanje obveznosti za eno leto.566 višnja Gora je okoli leta 1500 po nekaterih ocenah štela blizu 80 hiš in je bila v zacetku 16. stoletja s 125 funti imenjske rente peto najmocnejše kranjsko mesto, v južnem delu dežele drugo za novim mestom ter najmocnejše v paketu mladih voja­ških mest.567vradovljici je bilo v istem casu znotraj obzidja najvec 45 hiš, kar pomeni približno toliko ali nekaj manj polnopravnih mešcanskih družin, ki s svojimi prebivalci gotovo niso presegle številke 300.568Ce predpostavimo, da je bil ob že omenjenem sklicu vojske iz kranjskih mest leta 1516 (op. 558) iz vrst mešcanov in gostacev vpoklican vsak peti za vojsko sposoben moški, pridemo do hipoteticnega in zaokroženega sklepa, da je v ljubljani tedaj živelo 600, v novem mestu in kranju 200, v kamniku 160, v radovljici 80, višnji Gori 60, kocevju, metliki in ložu pa 50 za vojsko sposobnih mož.569kranjska mesta so tako z izjemo ljubljane (v zacetku 16. stoletja se racuna s 4500–5000 prebi­valci) sodila med majhna mesta (kleinstädte) z manj kot 2000 prebivalci. radovljica, kostanjevica, kocevje, višnja Gora, lož in metlika verjetno niso presegla niti meje 500 prebivalcev, ki majhna mesta loci od najmanjših (zwergstädte).570 560 bUrkert, landesfürst und stände, 117, op. 131. 561 kÖbler, bürger, bürgertum; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 84; Golec, družba, 76s. 562 Gestrin, trgovsko-prometni položaj, 135s. 563 as 1, vicedomski urad za kranjsko, šk. 105 (i/59), lit. r, v/1; Golec, družba, 141s, 146. 564 as 1, vicedomski urad za kranjsko, šk. 108 (i/61), lit. s, Xvii/1, pag. 157v–160v; levec - lUschin, Protokoll, 49, 59ss; Golec, družba, 142. 565 levec - lUschin, Protokoll, 49s. 566 Golec, družba, 144. 567 Prav tam; vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 431; Golec, trgovski promet, 79. 568 Gestrin, radovljica, 534s. 569 Prim. Golec, družba, 148. 570 Prim. Golec, družba, 149; za druga avstrijska mesta niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 22ss. kranjski trgi po splošno sprejetem mnenju niso bili del deželnih stanov. vtitulacijah deželnoknežje pisarne in stanov samih so se sicer v zacetku 16. stoletja v okviru cetrtega stanu poredko znašli tudi trgi.571 Pri tovrstnih dokumentih deželnoknežje provenience gre ocitno za obrazec, ki so ga uporabljali za vse tri notranjeavstrijske dežele, saj trških predstavnikov na kranjskih deželnih zborih nismo zasledili.572 nekateri trgi, posebno so našteti ribnica, litija in radece, so bili v dobi Friderika iii. nekaj casa vendarle vklju-ceni v stanovsko obdavcenje. maksimilijanova namera, da jih bi (spet) pritegnili v okvir vicedomskega urada, je v drugem desetletju 16. stoletja spisala nekaj stanovskih pritožb, a ocitno niso bile upoštevane.573 razlog za tak položaj je bila gotovo gospodarska šibkost trških naselbin, saj številne niso zmogle vzdrževati niti svojih tedenskih sejmov kot poglavitnega elementa, ki jih je v gospodarskem in pravnem pogledu loceval od vasi.574 o tem veliko povesta tudi velikost in gospodarska moc umetno ustvarjenih mest. Gestrin je ob radovljici poudaril, da je postala trg in mesto, ne da bi izgubila v veliki meri poljedelsko naravo. to je bilo znacilno tudi za številne druge trge in manjša mesta, ki velikokrat niso živela od obrti in trgovine ter v ekonomskem pomenu sploh niso postala prave mestne naselbine.575 571 dsksi, 3, št. 1; 19, št. 18; 66s, št. 54; 80, št. 63; dsksii, 181, št. 135. 572 Prim. vilFan, kranjski deželni stanovi, 239, op. 33. 573 as 2, dski, šk. 848, št. 24; dsksi, 62, št. 51; 98s, št. 80; 126, št. 98; 129, št. 101; dsksii, 195, št. 143; 201ss, št. 148s. 574 zWitter, starejša kranjska mesta, 15. 575 Gestrin, radovljica, 538; glej še knittler, städte und märkte, 162s. PoGoji deželanstva in dostoPa na deželni zbor misli na to temo so lahko le splošne in primerjalne. kot smo že opomnili, ni iz 15. stole-tja niti enega individualnega poziva na kranjski deželni zbor, na podlagi katerega bi mor­da lahko sklepali o kriterijih deželnostanovskega statusa. Položaj deželnoknežjih mest, pa tudi prelatov je bil po tej plati vsekakor bolj pasiven in odvisen od interesa deželnega kneza, ki je na zbore vabil predstavnike tistih cerkvenih in mešcanskih skupnosti, od katerih je pricakoval nasvet in predvsem pomoc. osnovne pogoje, ki so jih morali pri tem izpolniti prelati in mesta, smo že omenili. Glavna kriterija sta bila poleg formalnih pogojev (status mesta, kanonicna prelatska cast – ne nujno!) neposreden odnos z dežel­nim knezom in dolocena stopnja upravno-sodne avtonomije. Pri prelatih je dodati še obdavcljivo zemljiško posest.576 v spodnjih vrsticah bo zato govor predvsem o pogojih za pridobitev svetnega deželanstva in virilnega glasu na deželnem zboru. tudi pri plemstvu sta bila položaj v deželi in odnos do deželnega gospostva (kneza) temeljno izhodišce. otto brunner je kot poglavitni pogoj oznacil posedovanje gospostva oziroma plemiške posesti s podložniki, ki placujejo dajatve in opravljajo druge služnosti. Posebej je izpostavil »hišo« (grad), ki v organizacijskem in simbolnem smislu predsta­vlja središce plemiške posesti in plemiških pravic. samo po sebi se razume, da plemicu – zemljiškemu gospodu in deželanu – pristoji orožje in da je sposoben za vojaško služ­bo.577 Posedovanje »deželnoneposredne hiše« je bilo prvi pogoj za pridobitev deželan­stva (landstandschaft). »hiše« pa ni mogel imeti vsakdo, temvec le pripadnik ustre­znega stanu, ki skupaj s svojo posestjo in njenim sedežem ni bil v tako tesnem odnosu (herrschafts- und schutzverhältnis) z deželnim gospodom, da bi ga to vodilo v komorno odvisnost. locnica med stanovi (predvsem plemstvom) in komornim premoženjem je bila variabilna, na vsak nacin pa je bil posameznik, kolikor ni bil v deželi »gost« (tujec), lahko le del ene izmed obeh sfer, deželnostanovske ali komorne.578 Predvidevamo lahko, da so bila v fazi oblikovanja deželnih stanov pravila tudi pri plemstvu nedorecena ter odvisna od deželnega kneza in tistih deželnih instanc, ki jim je knez zaupal sklic stanov. morda gre racunati s tem, da so se lahko sprva deželnih zborov udeleževali vsi polnoletni predstavniki plemiških družin, ne glede na njihovo posest, vendar je z utrjeno hišo kronana individualna ali skupna plemiška posest (alod, fevd) brez dvoma že v 15. stoletju postala podlaga deželnostanovskega statusa.579 Šele usta­litev deželnih zborov je v ureditev prinesla nekaj vec trdnosti, ki se je v drugi polovici 16. stoletja izrazila v pravilih za sprejetje med deželne stanove. Clanstvo v obeh ple­ 576 Glej str. 120s in 168; stradal, Prälaten, 85, 92ss; knittler, städte und märkte, 64, 111. 577 brUnner, land und herrschaft, 239, 411s. 578 Prav tam, 412s. 579 WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 184. miških stanovih in vecinoma tudi pri prelatih so presojali na podlagi osebe (pripadnost plemiškemu ali prelatskemu stanu) in premoženja (imenjska renta v deželi). za to je bila pomembna imenjska knjiga, ceprav je ne smemo imeti za imenik deželnih stanov.580 le clani prvih treh stanov so se zborov udeleževali kot osebe in so imeli praviloma svoj glas (virilni glasovi), mesta pa so zastopali njihovi predstavniki.581 ker je bilo mogoce plemiški naslov pridobiti tudi s službovanjem deželnemu knezu (uradniško plemstvo) ali si ga v novem veku preprosto kupiti (denarno plemstvo), so stanovi že v drugi polovici 16. stoletja reagirali z dolocitvijo pogojev, ki jih je moral za sprejetje v stanove plemic izpolniti. Postopek sprejemanja med stanove je koncala izstavitev ustreznega certifikata – deželanskega pisma (landmannsbrief). nekaj teh je za kranjsko ohranjenih iz zadnjih let 16. stoletja, povecini pa so iz naslednjih dveh stoletij, tako da jih tu ne moremo uporabiti. znani nam niso niti natancni kriteriji, po katerih so kranjski stanovi v 16. stoletju presojali ustreznost kandidatov, pac pa se lahko za prvi vtis ustavimo okoli leta 1680582 in 1760.583 kriteriji, po katerih so kranjski stanovi sprejemali nove deželane (najstarejše ohra­njeno pismo je iz leta 1587), verjetno niso bili dalec od štajerskih ali koroških. Štajerci so leta 1563 kot pogoj dolocili: imenjsko posest v deželi, plemiški stan, »neukvarjanje« z mešcanskimi dejavnostmi (obrtjo, trgovino) in eksempcijo iz jurisdikcije mestnih obla­sti. leta 1579 je moral štajerski plemic za vpis v imenjsko knjigo denimo imeti vsaj 10 funtov imenjske rente.584 Posvetno deželanstvo so na koroškem podobno kot v drugih deželah dedovali zakonski potomci, na prošnjo se je deželanstvo in pravico do udeležbe na deželnem zboru podelilo, ce so bili izpolnjeni ti pogoji (1591): zakonsko rojstvo, plemeniti starši, ki so plemiški naziv dobili vsaj 30 let prej, udeležba na pohodu proti turkom ali kaka druga viteška zasluga za habsburško hišo in koroško deželo, stanu pri­merno obnašanje (»neopravljanje« mešcanskih dejavnosti), najmanj 12 funtov imenjske rente v deželi. znacilno je še, da je bilo koroško deželanstvo priznano plemiškim rodbi­nam, ki so že imele tak status na Štajerskem in kranjskem ter so na koroškem pridobile imenjsko posest.585tujci, posebej madžari in »lahi«, niso mogli postati deželani.586kot 580 Prim. as 2, dski, šk. 432 (fasc. 290a/1), 959s. 581 vilFan, Pravna zgodovina, 326; vilFan, rechtsgeschichte, 192s; lUschin, landstände, 380. 582 valvasor je napisal, da mora plemic, ki se je na kranjskem naselil in pridobil zemljiško posest, ne glede na to, ali je domacin ali tujec, knez, grof, baron ali navadni plemic, za dostop na deželni zbor in uživanje deželnih privilegijev najprej postati deželan (Landmann in Lands-Mitglied). da to postane, mora pri stanovih vložiti prošnjo in biti sprejet na deželnem zboru. ko je sprejet med deželane, dobijo enake pravice tudi njegovi potomci, in to ne glede na to, ali živijo v deželi ali ne. valvasor, ehre iX, 97. 583 osemdeset let pozneje je stanovski odbor ob reviziji kranjske deželne uprave pojasnil, da se mora kandidat za kranjskega deželana priglasiti deželnemu glavarju in dokazati, da ima v deželi 60 funtov imenjske rente ali pa mora pri stanovih položiti 5000 gld. kavcije na 4 % obresti, dokler ne bo ustrezne rente pridobil. ob sprejetju je moral novopeceni deželan deželni administraciji placati takso (150 dukatov in 26 gld. za izdelavo listine), a so jo bili stanovi pripravljeni spregledati uglednim dvornim uradnikom in zaslužnim osebam. Prosilec je moral biti plemenitega stanu, nikakor pa ne tujec. vilFan, Ustavna ureditev, 229. 584 scholz, ständefreiheit, 40, op. 7; mell, Grundriß, 568. vilFan, zemljiška gospostva, 185. mell piše, da naj bi bil kandidat zakonski sin plemenitih staršev, ki so bili plemeniti že vsaj 30 let. 585 19. junija 1623 so koroški stanovski poverjeniki na njegovo prošnjo podelili deželanstvo juriju Wagnu, baronu z bogenšperka. jurij je bil tedaj kranjski stanovski poverjenik, deželni knez Ferdinand ii. pa ga je nekaj prej imenoval za koroškega dednega maršala. Prav to imenovanje je bilo eden od razlogov za podelitev koroškega deželanstva, ob obravnavi prošnje na deželnem zboru marca istega leta pa so upoštevali še seiner trefflich habenden qualiteten in alten adelichen herkhommen. sklenili so ga sprejeti za koroškega deželana in vpisati v deželno desko; to je veljalo tudi za njegove zakonite naslednike. samo po sebi se razume, da so s tem pridobili glas na koroškem deželnem zboru. as1063, zl, št. 1213, 1623 junij 19., celovec. Ungnadi so biliže v 16. stoletju deželani v vseh treh notranjeavstrijskih deželah, to je klasicen primer »interdeželanstva« (FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens ii, 192). 586 WUtte, Wappen, 121s; FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens ii, 199. Ureditev iz leta 1591 so spremenili že 1616, ko so višino potrebne gosposke imenjske rente dvignili na 50 funtov. Ce to merilo ni bilo izpolnjeno, je bilo predvideno kreditiranje stanovske blagajne v višini 10.000 gld. z »obicajnimi« obrestmi. leta 1743 se je imenjski znesek ustavil pri 40 funtih, »kredit« pa pri 6000 gld. WUtte, Wappen, 122. manj tesne, vsaj kar zadeva upravno-pravno tradicijo, so bile vezi med kranjsko in Goriško. kljub temu je vredno spoznati še tamkajšnje kriterije za sprejetje novih clanov. leta 1569 so zahtevali, da so od prejema plemiškega naslova po ocetovi ali materini strani minile vsaj štiri generacije, deželno davcno obveznost (vpis v deželno davcno knjigo) ali tolikšno premoženje v nepremic­ zanimivost dodajmo, da so sodec po deželanskih pismih kranjski deželni stanovi v letih 1587–1716 sprejeli okrog 280 oseb. do srede 17. stoletja je šlo brez kreditiranja, saj je šele iz leta 1639 podatek, da je emanuel Fini za tri leta brezobrestno položil 8000 gld.587 ocitno je torej, da so deželani skušali zajeziti pljusk novega plemstva v kranjsko stano­vsko drušcino, a je stvarnost imela svoje racune. denar in služba vladajoci dinastiji588 sta velikokrat premagala »modre« rodovnike in stoletno tradicijo rezidiranja v deželi. to se je poznalo tako v kriterijih za podelitev deželanstva – pri teh se je v ospredje prerival financni – kot v strukturi deželnega plemstva; v njem je delež srednjeveških rodbin ne­zadržno padal. ninah, da je omogocalo življenje brez fizicnega dela. leta 1592 se je zahtevani plemiški rodovnik zreduciral na dve generaciji po ocetovi strani, že 1584 je bilo treba za pridobitev deželanstva placevati najmanj 60 gld. deželnega davka, po letu 1621 pa so dodali še prispevek v višini 1000 gld. leta 1584 so poleg tega zahtevali 25 let bivanja v deželi, a so dobo že po nekaj letih znižali na desetletje. Glej: Por­cedda, nobilitŕ e stati provinciali, 90ss; Pavlin, o razvoju goriških deželnih stanov, 79s. 587 as 1073, zr, i-43r, fol. 161v–166v, Fini 163r. 588 nadvojvoda karel je v zacetku leta 1566 kranjskim stanovom tako rekoc ukazal, naj za mitlandman sprejmejo nikolaja Franko­pana, grofa trsatskega, ki je že bil štajerski deželan. as 2, dsk i, šk. 844, 12. 1. 1566. (ne)enakoPravnost stanov – sPori med stanovi Casovno se omejujemo na nekaj desetletij pred letom 1500 in po njem, na cas, ko je bilo mogoce zaznati funkcioniranje deželnih stanov v polni sestavi. o odnosih znotraj posameznih stanov – kolikor so bili ti odvisni od razmer v okviru deželnostanovske kor­poracije – ne moremo reci tako rekoc nicesar konkretnega. spori med plemici, plemici in prelati, prelati in mesti itd. so imeli razlicne vzroke (navadno posestne ali jurisdikcijske narave) in bi jih težko povezovali z deželnostanovsko strukturo. z drugimi besedami: spori med ljudmi istih ali razlicnih stanov so vrteli sodne mline in vihteli pesti že dolgo pred konstituiranjem ter tudi po propadu stanovske korporacije. da je med plemstvom ali prelati vladalo dokajšnje nezaupanje glede premoženja – nanj je bila vezana višina obdavcitve– najbrž ne gre dvomiti. nezaupanje je utegnilo obremenjevati predvsem cas pred uvedbo imenjske knjige, ceprav so bile lahko davcne napovedi tudi pozneje sporne, na primer zaradi t. i. zamolcanih imenj. odnose med stanovi je zaznamovala predvsem njihova struktura, ki je bila v ožjem pomenu rezultat nekaj desetletij trajajocega procesa. zacetek in jedro deželnih stanov je tvorilo deželno plemstvo (deželani v osnovnem pomenu besede);prelati in deželnoknež­ja mesta so bili v stanove pritegnjeni predvsem zaradi prakticnih razlogov – poenotenja davcno-obrambnega sistema v deželi. sodelovanje na deželnih zborih in nekoliko po­zneje v manjših stanovskih kolektivnih organih (odborih, poslanstvih) z enkratnim ali (vec)letnim mandatom ter placevanje v skupno stanovsko blagajno namrec prelatov in mest nista oprala dejstva, da so bili izvorno pravzaprav del deželnoknežjega premoženja. Udeležba na deželnem zboru je bila pravica (in dolžnost) le za plemstvo, za prvi in cetrti stan pa preklicna koncesija deželnega kneza, ki je njuno komorno provenienco zlasti v casu reformacije uporabljal kot protiutež stanovski trmi. Grozil je z locitvijo stanov, to pa bi pomenilo, da bo prelate in mesta iz stanovskega spet pritegnil v deželnoknežje obdavcenje.589 tudi prelati pa so v resnici bili zemljiški gospodje, zato je bila v praksi bolj ocitna delitev na višje stanove (prelati, gospodje, vitezi in oprode) in mesta. višji stanovi so dali mestom vcasih jasno vedeti, da jih pac nimajo za enakopraven stan.590 na Štajerskem je bilo to povezano z dolgoletnim sporom zaradi deleža mestnega prispevka v deželno davcno blagajno. nekatera kranjska mesta so leta 1519 kot skrajno možnost navedla locitev od deželnih stanov.591 Po njihovem bi jih v to prisilila huda davcna obremenitev, gotovo pa jih je v slabo voljo spravljal tudi inferiorni položaj v stanovski drušcini. 589 vilFan, Pravna zgodovina, 326. 590 Prim.: mell, Grundriß, 536; mensi, Geschichte der direkten steuern iii/1, 100ss; GUtkas, landesfürst und stände, 242s; zWitter, starejša kranjska mesta, 27. 591 Glej op. 560. Potencialni konflikt med plemstvom in prelati na eni strani ter mesti na drugi je imel povsem realne predispozicije. Prva je bilo vprašanje obdavcitve plemiških in duhovni­ških hiš, za katere bi morali lastniki brez ustreznih oprostilnih listin placevati mestne davke in druge obveznosti.592 odnose med obema stranema je obremenjevalo še (tudi nasilno) naseljevanje podložnikov v mesta. Pri tem je šlo – poenostavljeno povedano – za to, da so plemstvo ali prelati na racun mest izgubljali delovno moc. Prvi trije stanovi so se ob koncu srednjega veka cesto prepirali z mesti zaradi osebno nesvobodnih ljudi in rojenjakov, ki so jih mešcanske naselbine sprejemale in jim dajale mešcanske pravice.593 med najvecjo turško nevarnostjo je mesta v tem podpiral deželni knez. obcasno jim je dovolil, da jim brez njegovega ukaza ni treba vracati nikogaršnjih podložnikov, ki so se zaradi turške nevarnosti naselili v mestih. s tem ukrepom je želel zagotoviti vecjo obljudenost in obrambno sposobnost mest.594 na prošnjo stanov je maksimilijan i. v prvih letih vladanja (spet) na splošno prepovedal selitve podložnikov v kranjska mesta. konec leta 1500 sta glavar viljem turjaški in vicedom jurij eck kot odgovorni osebi za izvajanje tega ukaza ter zašcito interesov plemstva in prelatov kralju porocala, da se no­vomešcani in krcani prepovedi ne držijo. novomešcani so deželnoknežje in stanovske podložnike ponoci nasilno odpeljali in naselili v mestu ter porušili njihove domacije. to je razburilo prizadete deželane, tako da so spor najvišji deželni uradniki predstavili deželnemu knezu.595leta 1510 so skušali spore na deželni ravni koncati s pogodbo. višji stanovi so zahtevali, naj nobena mešcanska naselbina ne sprejema kmeckih sinov, ki se tja preselijo brez vednosti zemljiškega gospoda, ampak naj jih vraca. mesta v to niso privolila, pac pa so zagotovila, da v mešcanske vrste ne bodo sprejemala naseljenih kme­tov, ki so dolžni dajatve svojim gospodom. ker maksimilijan dogovora ni potrdil, ni ta nikogar zavezoval.596višnjegorci so se tako že pet let pozneje pritožili vicedomu, ceš da jim stanovi odrekajo pravico, ki jim jo je podelil cesar, da se smejo podeželski obrtniki preseliti v mesto in prispevati k mestnim bremenom. mesto naj bi zato manj kot 40 let po ustanovitvi precej nazadovalo.597 na bolj globalni ravni se je tem problemom pridružil konflikt med mestno in po­deželsko trgovino. ob pomoci pritožb posameznih mest in deželnoknežjih prepovedi kmeckega trgovanja ga lahko spremljamo vse od srede 14. stoletja.598spor se je sodec po ukrepih deželnega kneza v drugi polovici 15. stoletja stopnjeval. knez se seveda ni obra-cal neposredno na kmete, temvec na deželnega glavarja ali plemstvo in prelate; ti naj bi svojim podložnikom prepovedali trgovanje in obrt.599 s tem se je spor prenesel na raven mesto – zemljiški gospod, pri tem pa se je treba zavedati, da je podeželsko kupcevanje koristilo tudi gospodom, ki so se po možnosti še sami ukvarjali s (posredniško) trgovi­no.600 marca 1492 je deželni glavar viljem turjaški dosegel sporazum med mesti in trgi ter plemstvom in prelati glede kmecke trgovine in obrti na podeželju.601 Friderik iii. je 592 Glej str. 173s. 593 Glej npr. cksl, 1449 januar 30. 594 as1063, zl, št. 803, 1476 maj 31., dunajsko novo mesto; št. 810, 1478 marec 2., Gradec; cksl, 1478 januar 21., Gradec; Gzl iv/6, iv/10. 595 regesta imperii Xiv, 3/2, 933, št. 14569. 596 Golec, družba, 163s. 597 as 1, vicedomski urad za kranjsko, šk. 285 (i/145), lit. W, i/12; Golec, družba, 163. 598 vilFan, zgodovina ljubljane, 90s; Gzliii/20, iii/45, iii/47. 599 Gzliii/68, iii/71; iv/19, iv/25. 600 Prim.: Gzliv/18, iv/21, iv/22, iv/24; as 1063, zl, št. 880, 1491 maj 14., linz; Gestrin, kmecka trgovina, 45ss. 601 otorePec - matic, izbrane listine, 71ss, št. 25; Gzliv/27; Gestrin, kmecka trgovina, 50, 57; kosi, Potujoci srednji vek, 140s. Pogodba je omejila obrt v pasu ene milje okrog ljubljane, kranja, kamnika in novega mesta ter pol milje okrog ostalih kranjskih mest in trgov. omejitev je v zacrtanem krogu predvidela le po enega kovaca, krojaca ali cevljarja, zunaj kroga pa je bila obrtna produkcija neomejena. Prepovedani so bili redni tedenski sejmi pri farnih cerkvah. Podložniki so lahko trgovali z vinom, soljo in omejeno z žele­zom, ki so ga lahko prodajali le v mestih. omejena je bila tudi kmecka trgovina z živino, razen tisto, ki so jo sami vzredili. trgovanje s sporazum par tednov pozneje podprl z ukazoma deželnim funkcionarjem, oskrbnikom in deželskim sodnikom ter mestom in trgom, naj se dogovorjenega držijo.602 Poravnavo je kmalu po prevzemu vladanja potrdil novi deželni knez maksimilijan,603 vendar se stvar ocitno ni prijela. Ce bi se, bi maksimilijanu leta 1510 ne bilo treba pisati stanovom in podložnikom, da prepoveduje trgovino, obrt in kupcevanje pri samostanih, na gospo­stvih, gradovih in v vaseh, ker zaradi tega propadajo mesta in trgi.604 ocitno je, da oblikovanje deželnih stanov samo po sebi ni opazneje vplivalo na odno­se med vpletenimi skupinami. razmerja med višjimi stanovi in mesti so v doloceni meri usmerjali gospodarski, natancneje trgovinsko-obrtni in davcni interesi, ki s stanovsko strukturo in stanovsko-monarhicno dvotirnostjo izvorno niso bili povezani. preostalim blagom, ki ga niso sami pridelali oziroma izdelali, je bilo na podeželju nasploh prepovedano. Pogodba iz leta 1492 je potrdila dejansko stanje v deželi, ki je bilo dalec od mešcanskih zahtev. te so terjale, naj bo kmet pri trgovini omejen na svoje pridelke in izdelke ter le na domaco deželo. 602 Gzliv/28, 29. 603 as 1063, zl, št. 909, 1494 januar 15., dunaj; levec, landhandfesten, 270. 604 Gzliv/49. deželnizbor in drUGastanovska zborovanja Predhodniki deželnih zborov Z iskanjem predhodnikov deželnih zborov smo se ukvarjali že v poglavju o predzgodovini deželnih stanov.1 spoznanja bomo le na krat­ko povzeli in jih deloma razširili. deželni zbori so bili osnovna organizacijska oblika delovanja deželnih stanov. na njih so razpravljali, se pogajali in sklepali najveckrat o davkih, ki naj bi jih za obrambne in druge deželne namene prispevali privilegirani sloji deželnega prebivalstva, najprej deželno plemstvo, ki je bilo davkov formalno oprošceno. Plemstvu so se zaradi že veckrat nakazanih razlogov pridružili prelati in deželnoknežja mesta, ki so sicer sodila v komorni fiskalni sistem. jasno je, da za habsburške dežele o tovrstnih stanovskih zborih – Wiesflecker jih imenuje »deželni zbori nove vrste«2– pred prelomom 14. in 15. stoletja tako rekoc ne moremo govoriti. Prav tako ni skrivnost, da je bila denarna stiska deželnega kneza, povezana s stroški za obrambo pred zunanjimi sovražniki in vzdrževanje deželnega miru, z uvajanjem sprememb v vojaškem sistemu, družinskimi prepiri in delitvami dežel, glavno gonilo razvoja deželnih zborov. na zborih so se deželani (v prvi fazi lahko brez prelatov in mest) dobivali na knezovo zahtevo in na podlagi davcne prostosti na njegov predlog odobravali davke in vojaško-obrambne usluge, ki so bili formalno in sprva tudi dejansko izredni. v zameno so skušali od de­želnega kneza izpogajati dolocene koncesije, predvsem na (samo)upravnem in sodnem podrocju. deželni zbori seveda niso nastali »iz nic«. nastanek se navezuje na nekaj starejših plemiških organov oziroma tipov zborovanj, ki so pripomogli k razvoju deželnozborske prakse, vendar njihovega vpliva ne smemo precenjevati. omenimo na primer deželno veco (placitum provinciale, landtaiding), zbor vsega deželnega plemstva pod predsed­stvom deželnega kneza ali njegovega predstavnika. bila je avtonomen organ deželnega plemstva, vendar na njej ni šlo za pogajanja med knezom in stanovi niti za politicno soodlocanje. deželna veca je bila v osnovi sodna instanca njenih clanov, neodvisno od tega pa tudi posvetovalni organ deželnega kneza, ce jo je za ta namen sklical.3sprevlado enega gospoda – deželnega kneza se je z deželno veco zlila dvorna veca, izvorno organ fevdno ali osebno odvisnega plemstva nekega gospoda. sredi 14. stoletja je z združitvijo obeh vec nastalo deželno ograjno sodišce kot avtonomni sodni organ vsega deželnega plemstva. deželna in dvorna veca sta predhodnici deželnega zbora le toliko, kolikor sta obcasno fungirali kot posvetovalni organ (deželnega) gospoda in ne kot sodna instanca (deželnega) plemstva. bistvena razlika je ta, da sta bili dvorna oziroma deželna veca 1 Glej str. 90s. 2 WiesFlecker, entwicklung, 18. 3 vilFan, Pravna zgodovina, 204s; vilFan, deželni stanovi, 312s. redna, na dolocene case vezana in v prvi vrsti sodna organa, deželni zbor pa je sklical knez po potrebi in ni imel sodnih pristojnosti. vsekakor ni konkretneje znano, koliko je deželno plemstvo na deželni veci v resnici soodlocalo o deželnih zadevah.4 Ponovimo, da priložnostne politicne zveze plemstva kljub prispevku h krepitvi plemiškega stanu v institucionalnem smislu niso bile tesneje povezane z zacetki stanov in še manj dežel­nih zborov. Ce velja, da so deželni stanovi tiste skupine, ki sestavljajo deželne zbore, je prenašanje pojma stanovi na podobne skupine v prejšnjih obdobjih skrajno tvegano pocetje.5znacilnost omenjenih plemiških zborovanj je tudi ta, da se je krog udeležencev širil in da pri odlocanju niso sodelovali le tisti, ki jih je tako kot pri knežjem svetu ali zapriseženem svetu deželskih gospodov po svoji volji izbral deželni knez. do izraza je prišla avtonomija, ki je bila prvi pogoj za delovanje deželnih stanov in zborov. bližje deželnim zborom so bile dedne poklonitve ob nastopu novega deželnega kne­za. te so tudi v kranjskem kontekstu obstajale že v drugi polovici 13. stoletja in so predstavljale najslovesnejšo obliko stika plemstva z deželnim knezom. Poklonitev je bila tudi priložnost za posvetovanje in soodlocanje o splošnih deželnih zadevah. za najbolj neposrednega predhodnika deželnih zborov lahko oznacimo sklice (preglede) deželne plemiške vojske; kot knezov namestnik v deželi jih je na njegov ukaz navadno usmerjal deželni glavar. vilfan je pravilno poudaril, da je bila vojaško-obrambna funkcija deželne oblasti temelj deželnih zborov. Plemstvo je bilo namrec dolžno osebno braniti deželo, njegovi s tem povezani zbori so zato obsegali pregled cet in po potrebi zbiranje za vojni pohod. Prelati in mesta so bili namesto osebne udeležbe dolžni postaviti najemniške cete ali prispevati denar za obrambo. o obrambi in z njo povezanimi bremeni je bilo zato smotrno odlocati na enem mestu – na zboru, ki so se ga poleg plemstva kot davkov prostega nosilca deželne obrambe v drugi razvojni fazi s knezovo privolitvijo udeležili še prelati in predstavniki mest. že tradicionalnim poklonitvenim zborom in pregledom deželne vojske so se pridružili zbori, ki so bili namenjeni obrambi in so scasoma postali pravi deželni zbori za odobravanje davkov, ki jih je smel sklicevati samo deželni knez in so bili naceloma nestalna institucija.6knez je deželni zbor sklical, kadar je od stanov pri-cakoval nasvet in pomoc. Consilium et auxilium sta bistvo deželnega zbora. sta dolžnost deželanov do deželnega kneza, zato je tudi udeležba na zboru v resnici njihova dolžnost in ne pravica, kot je pogosto prikazano. dolžnost kneza, prav tako zapecatena z vzaje­mnostjo priseg dedne poklonitve, je bila zašcita dežele in stanovskih privilegijev, ki jih institut deželnega zbora ni mogel zaobiti. deželani so bili knezu v stiski dolžni pomagati. na deželnem zboru torej niso izbirali med opcijama pomagati ali ne pomagati, temvec so razpravljali in se pogajali o resnosti (obsegu) stiske ter o nacinu in obsegu pomoci, ki jo je treba zagotoviti.7 4 Glej še str. 90s; brUnner, land und herrschaft, 429s. vilFan, deželni stanovi, 314; vilFan, Pravni znacaj, 212s, 216s; prim.: mell, Grundriß, 126; lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 210. 6 vilFan, deželni stanovi, 316s; vilFan, Pravni znacaj, 217. 7 brUnner, land und herrschaft, 431ss. vrste stanovskih zborovanj, izrazje v virih in historioGraFiji za deželni zbor so se v virih zgodaj uveljavili izrazi lan(n)dtag, lanttag, landteg ali landtäg (mn. landtegen, landtägen).8 nesporni tęrmin se je kmalu usidral v zgodovi­nopisje, ki s tem oznacuje zbor deželnih stanov posamezne dežele. Prvi kolikor toliko neposredno dokumentirani kranjski deželni zbor datira šele v september 1463, ko naj bi se v ljubljani zbrali kranjski stanovi – zelo verjetno v popolni sestavi, s prelati in mesti – in se posvetovali o pomoci trstu proti benecanom.9nekaj mesecev prej je Friderik iii. na posvet o obrambnih ukrepih poklical šest pomembnejših kranjskih plemicev; tega pac ne moremo oznaciti z deželnim zborom. Pol stoletja prej, spomladi 1415, je ernest že­lezni kranjskemu plemstvu izstavil zašcitno pismo, ker je to dovolilo obdavcenje svojih podložnikov. kranjski gospodje, vitezi in hlapci so morali malo predtem odobriti izredni davek. Ce se je to zgodilo na posebej za to sklicanem zborovanju, bi že lahko govorili o nekakšnem deželnem zboru. Ce ne drugega, nam ta dokument potrjuje funkcioniranje plemiške korporacije kot jedra deželnih stanov. seveda je treba dopustiti možnost, da je bila odlocitev sprejeta ob robu kakega rednega sodnega zbora, denimo ograjnosodne obravnave. k podobni možnosti se sodec po razpoložljivih podatkih nagibamo tudi v primeru domnevnega zbora kranjskega plemstva v novem mestu novembra 1405; na zboru so razpravljali o sporu med stiškima opatoma albertom in Petrom.10 Prvi kranjski deželni zbor je v literaturi postavljen v leto 1431.11 letnica ne drži, iz­virni greh pa je naredil valvasor, ki je v Xv. knjigi slave vojvodine kranjske nekriticno povzel porocilo koroškega kronista megiserja o turškem napadu leta 1431.12 zanesljivi viri valvasor-megiserjeve zgodbe ne potrjujejo. celo nasprotno; gotovo je, da v zgodbi nastopajoce osebe (v ospredju sta kranjski in koroški deželni glavar Ulrik, tocaj z ostro-vice, in grof Štefan montfortski) tedaj sploh niso opravljale pripisanih jim funkcij in da turškega napada v tistem casu ni bilo. to hkrati pomeni, da tedaj v ljubljani ni bilo posvetovanja nekaj deželanov, ki so se tam mudili – valvasor ga imenuje kar deželni zbor – na katerem bi se odlocili za vojni pohod proti turkom.13 možnost, da se je plem­stvo dežele kranjske v tridesetih letih 15. stoletja ali še kako desetletje prej dobivalo na zborovanjih, ki jih je sklical deželni knez, vsekakor obstaja, vendar doslej nismo našli 8 chmel, materialien i/2, 359s, št. clXXviiis; 362, št. clXXX; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 423, št. 228; dsks i, 4, št. 3; 48, št. 39; 146s, št. 115; dsks ii, 221, št. 170. 9 as40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65; birk, verzeichniss vii, cccXlviss, št. 803 in 815. Ustrezni citati so sicer zbrani v naslednjem poglavju – kronološkem seznamu kranjskih deželnih zborov in drugih zborovanj z udeležbo kranjcev. 10 mikUž, vrsta stiških opatov, 41; mlinariC, stiška opatija, 195s; mlinariC, kostanjeviška opatija, 216. 11 levec, landhandfesten, 269; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 387; m. kos, zgodovina sloven- cev, 345; koŠir, stanovska uprava, 35; koŠir, die krainischen landstände, 135. 12 valvasor, ehre Xv, 331ss. 13 jUG, turški napadi, 7s. oprijemljivih dokazov, s kakršnimi lahko postrežemo za obdobje od šestdesetih let dalje. stvarnost je žal taka, da tudi po vec letih sistematicnega zbiranja gradiva za cas do kon-ca vladanja Friderika iii. ne moremo našteti vec kot pet kolikor toliko dokumentiranih deželnih zborov, še nekaj pa je domnevnih oziroma možnih. Glede na druge dežele (npr. Štajersko) smemo kljub temu reci, da so bili deželni zbori tudi na kranjskem vsaj v osemdesetih letih 15. stoletja razmeroma reden, morda vsakoletni pojav. za primerjavo: prvi dokumentirani štajerski deželni zbor, na katerega je ernest železni vabil vse štiri stanove, datira v leto 1412,14 koroški pa že v Friderikovo dobo, saj je šentviški zbor iz leta 1447 doslej prvi znani.15 izraz landtag se je pojavil v notranjeavstrijskem prostoru že v letih 1411 in 1423,16 kar negira tudi sicer samosvoja izvajanja konrada moltkeja. ta je trdil, da se deželni zbor v štajerskih virih pojavi šele leta 1454 in da je bil dotlej v rabi samo izraz »doloceni zbor (dan?)« (gesetzter tag), ki naj bi ga bilo treba locevati od deželnega zbora.17 izraz tag se je v avstrijskih deželah sicer pojavil v prvi polovici stoletja,18 a je bil kot oznaka za deželni zbor ali kako podobno stanovsko zasedanje (lahko vzporedno z landtag) v rabi tudi pozneje.19 z izrazom deželni zbor razumemo stanovsko zborovanje, ki ga je sklical deželni knez in na katerem so stanovi razpravljali predvsem o obrambnih in davcnih zadevah. klasicni deželni zbor je bil deželni zbor »za denar«; v literaturi zato najdemo tudi izraz »Geldtag«.20 od klasicnega deželnega zbora razlikujemo dedno poklonitev (poklonitve­ni deželni zbor), oborožitveni deželni zbor in »pripravljalni« deželni zbor, na katerem so stanovi izvolili odbore za odborne zbore, zanje sestavili instrukcije in spisali zave­zujoca polnomocja. oborožitveni deželni zbor (rüstlandtag, gerüsteter landtag) je ena zgodnejših oblik deželnega zbora in se razvojno navezuje na preglede deželne plemiške konjenice. o njem malo vemo ter ga lahko oznacimo samo na splošno in hipoteticno. Poenostavljeno povedano je šlo za zbor, na katerem so sklepali o konkretnih vojaških podjetjih. deželani so se ga zato udeležili pripravljeni za boj, z opremo in spremstvom, da so se lahko takoj po zborovanju odpravili na pohod.21 k takim zborom, mešanici vo­jaškega poziva in deželnega zbora, lahko pogojno štejemo že tistega iz let 1421–1422, s katerega poznamo v prilogi 1 objavljeni seznam kranjskega plemstva. z njim je morda povezan verjetni meddeželni oborožitveni zbor Štajercev, korošcev in kranjcev iz za-cetka leta 1423.22 zvec gotovosti lahko o kranjskem oborožitvenem zboru govorimo ob primeru iz druge polovice leta 1460.23 deželni zbor se pogosto pojavlja v sintagmi gemein/gemain landtag. ta ima vsaj tri možne pomene. Pri prvem gre za klasicni (kranjski) deželni zbor, pri cemer gemein (v 14 landtagsakten i, 50ss, št. 6s (v tej zbirki so zbrani tudi namigi na nekaj domnevnih deželnih zborov v prvem desetletju 15. stoletja); krones, nachträge, 96, št. 21s; mell, Grundriß, 128; PircheGGer, Geschichte der steiermark ii, 145; WerUnskY, Österreichi­ sche reichs- und rechtsgeschichte, 274; lackner, hof und herrschaft, 41s. 15 landtagsakten i, 137s, op. 437; prim.: mdcXi, 128, št. 313; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 334; FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens i, 570s. 16 landtagsakten i, 49s, št. 5; 58, št. 12. 17 moltke, siegmund von dietrichstein, 93ss. moltke je seuffert-koglerjevo objavo štajerskih deželnozborskih spisov poznal in uporabljal, a je spregledal najstarejše omembe izraza deželni zbor. 18 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 354, št. 185; Willich, regesten kaiser Friedrichs iii., 89, št. 90; GUtkas, landesfürst und stände, 235s; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 183. 19 npr.: chmel, materialien i/2, 361s, št. clXXX; landtagsakten ii, 120, št. 146; dsksi, 112, št. 91; dsksii, 182, št. 136. 20 Prim. vilFan, Pravni znacaj, 209. 21 landtagsakten i, 6, 16. 22 hhsta, Österreichische akten, krain 1, fol. 1-8; landtagsakten i, 55ss, št. 11, 12. 23 as 1063, zl, št. 682, 1460 maj 29., dunajsko novo mesto; landtagsakten ii, 28s, št. 95; valvasor, ehre X, 294; Xv, 362s; as 2, dsk i, šk. 874, fol. 196/243. pomenu skupen, splošen, vsem namenjen)24 bržcas pomeni, da gre za zbor vseh štirih stanov.25 Pogosteje je s pridevnikom gemein oznacen skupni meddeželni zbor treh no-tranjeavstrijskih dežel,26 lahko pa gre celo za neke vrste odborni zbor.27 tako notranje­avstrijski meddeželni zbori kot odborni zbori (nižje)avstrijskih dežel so lahko v virih oznaceni tudi samo kot landtag(e).28 Poleg omenjenih izrazov zasledimo za stanovsko srecanje deželnozborskega tipa še besamnung oziroma besammung, ki se uporablja tako za deželni kot meddeželni zbor.29 iz zapisanega je vidno, da se posamezne vrste stanovskih zborovanj ne razlikujejo toliko po tedanji »terminologiji« kot po njihovih znacilnostih in kontekstu, v katerem so omenjena. zborovanja, ki so se jih udeleževali stanovi vec dežel, se delijo v dva tipa. Prvi so meddeželni zbori v ožjem smislu, torej zbori treh ali vsaj dveh notranjeavstrijskih dežel, na katerih so se praviloma na istem kraju in ob istem casu zbrali vsi stanovi teh de­žel. v literaturi najdemo poleg izrazov »ländertag« ali »länderversammlung« tudi be-sedni zvezi skupni (Gesamtlandtag) in generalni deželni zbor (Generallandtag).30 ta tip meddeželnih zborovanj je bil popularen sredi in predvsem v drugi polovici 15. stoletja. z zanesljivostjo lahko meddeželnim zborom Štajerske, koroške in kranjske sledimo od leta 1441. Poleg tega poznamo iz prvih desetletij 15. stoletja še nekaj indicev, ki kažejo na verjetne ali vsaj možne meddeželne zbore, od katerih jih ima nekaj naravo oboroži­tvenega zbora. Prvi meddeželni zbor bi lahko teoreticno postavili že v leto 1397, vendar imamo na voljo le namige in ne prepricljivih dokazov. ob tem gotovo ni treba posebej utemeljevati misli, da se je evidentiranih verjetnih ali samo domnevnih meddeželnih zborov do štiridesetih let povecini udeleževalo le plemstvo ter ne moremo pricakovati, da so bili navzoci prelati in mesta (vsaj kranjska). Pogosti so bilinotranjeavstrijski med-deželni zbori v drugi polovici 15. stoletja, s smrtjo Friderika iii. pa jih tako rekoc ni bilo vec.31 meddeželni zbor je knezu omogocal pogajanje z vec »deželami« (landschaften) hkrati, sklep enega zborovanja pa je zavezoval vse udeležene stanove. tak nacin je bil ugoden tudi za stanove, saj je omogocal bolj transparentno, z zmožnostmi posamezne dežele usklajeno razdelitev vojaških in davcnih bremen. recimo, da so dežele druga drugi gledale pod prste.32 zbori z neposredno udeležbo deželanov vec dežel se niso dlje obdržali predvsem zaradi velikih stroškov, ki so jih imeli udeleženci zbora, zaradi izgube casa ter koncno problema, kako za (teoreticno) tako velik zbor najti primeren kraj in prostor.33 naslednja, v principu podobna, toda racionalnejša in cenejša razvojna faza so bili 24 Prim.: leXer, mittelhochdeutsches handwörterbuch, geslo gemein(e); müller - zarncke, mittelhochdeutsches Wörter­buch, geslo gemein(e). 25 as2, dski, šk. 314 (fasc. 211), št. 29; chmel, actenstücke und briefe 3, 381, št. clXv; 396, št. clXiX; krones, nachträge, 98, št. 34; landtagsakten ii, 216, št. 207; dsks i, 34, št. 29; 114, št. 92. 26 landtagsakten ii, 43ss, št. 107, 110; 89, št. 130; 120, št. 146; mdc Xi, 147s, št. 365; Gzm viii/108; X/49, X/51; krones, vorarbeiten (1865), 95, št. 133/31; 100, št. 143/41; 103, št. 154/1a. Unrest, Österreichische chronik, 29, je v tem smislu omenjal ver­aynter lanndttag. 27 krones, vorarbeiten (1865), 108, št. 164/11; valvasor, ehre Xi, 590. 28 meddeželni zbori: UbGraz, ms. 1748, fol. 9; landtagsakten ii, 43ss, št. 107s; 58, št. 119; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 399, št. 210; krones, Quellenmässige beiträge, 32, št. ii; Unrest, Österreichische chronik, 50. odborni zbori: stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 540; krones, vorarbeiten (1869), 79, št. 38; dsks i, 59ss, št. 50s; 81s, št. 64. 29 chmel, actenstücke und briefe 3, 380, št. clXv; 393, št. clXiX; krones, Quellenmässige beiträge, 32, št. ii; landtagsakten ii, 54, št. 116; Unrest, Österreichische chronik, 24; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 183. 30 PUtschÖGl, ausschusstage, 432s; tancik, vojna stroka, 69, 74, je uporabil kar izraz notranjeavstrijski deželni zbor. izraz meddeželni zbor se nam zdi od vseh možnosti najustreznejši. »skupni« bi sicer delno sledil dikciji virov, vendar gemein niso bili le zbori treh notranjeavstrijskih dežel, temvec tudi deželni zbori posameznih dežel. izraz generalni deželni zbor (notranjeavstrijskih dežel) ni posrecen, ker se v nemški historiografiji uporablja še za odborne zbore. 31 Glej kronološki seznam stanovskih zborovanj (str. 199ss); prim. moltke, siegmund von dietrichstein, 113s. 32 PUtschÖGl, ausschusstage, 432s. 33 dsks i, Xv. odborni (deželni) zbori (ausschußlandtage). deželni knez nanje ni vec vabil vseh stanov, temvec le delegate deželnih stanov posameznih dežel, ki so fungirali kot deželnostano­vski odbori. tudi odborne zbore je smel sklicevati samo deželni knez, ki je na lastno iniciativo ali prigovarjanje deželnih stanov le-te pozval, naj za odborni zbor izvolijo odbor, pri tem pa je navadno že napovedal cas, kraj in temo meddeželnega odbornega posvetovanja. deželni stanovi so se morali nato zbrati na t. i. pripravljalnem deželnem zboru in izmed sebe izbrati clane odbora, praviloma iz vseh štirih stanov. Poverjeni (ver­ordnete) odbori so na pripravljalnih zborih dobili ustrezne kredenciale: poverilnice, in-strukcije (navodila) za pogajanja in sklepanje ter g(e)walte, gewaltbriefe. ti dokumenti, v slovenšcini bi jim še najlažje rekli pooblastila ali polnomocja, so v pravnem pomenu bistvo odbornih zborov. stanovi so namrec z njimi pooblastili clane odbora za pogajanje in odlocanje v imenu cele stanovske korporacije. to z drugimi besedami pomeni, da so se z gewaltom zavezali, da bodo spoštovali vse odlocitve, ki jih bo njihov odbor skupaj s stanovskimi odbori drugih dežel sprejel na odbornem zboru. sklep odbornega zbora ni bil zato nic manj zavezujoc kot sklep deželnega, ceprav je zanj glasovalo le po nekaj predstavnikov vsake »dežele«. Postopek odbornih in meddeželnih zborov se sicer ni obcutneje razlikoval od postopka na navadnih deželnih zborih.34vpraksi je bil najpogo­stejši zbor odborov petih nižjeavstrijskih dežel: spodnje in zgornje avstrije, Štajerske, koroške in kranjske. tem so se izjemoma pridružili odbori gornjeavstrijske deželne skupine, prav tako redko so se zbrali samo notranjeavstrijski odbori. Po odbornem zboru je dišalo že maja 1488, ko so se graškega deželnega zbora o davcni odmeri udeležili tudi odposlanci koroških in kranjskih stanov. odborni zbori so sicer znacilni za maksimilija­novo obdobje. do leta 1500 sta bila dva zanesljivo dokumentirana, še nekaj je verjetnih, med letoma 1500 in 1519 pa je bilo vsaj 15 zanesljivih in kakih pet domnevnih odbornih zborov. ti so bili ob koncu tu obravnavanega obdobja najobicajnejša kolektivna vez med stanovi habsburških dežel na eni in njihovim knezom na drugi strani.35 sliko stanovskih zborovanj zaokrožimo z dvema tipoma, ki smo ju že omenjali – dvorno veco in dedno poklonitvijo. dvorna veca je bila po oblikovanju dežel redni, na dolocene case vezan avtonomni organ deželnega plemstva, ki je imel predvsem sodno funkcijo. skupaj z deželno veco se je na kranjskem v drugi polovici 14. stoletja združila v ograjno sodišce, a ime hoftaiding je bilo v rabi tudi pozneje. ocitno je, da se kompe­tence dvorne vece in ograjnega sodišca precej prekrivajo.36 dvorna veca je v 15. stole-tju obdržala tudi posvetovalno funkcijo, saj je bil sodni zbor prilika za razpravljanje o splošnih deželnih zadevah.37 sodec po sicer redkih omembah lahko zapišemo, da je bila dvorna veca po oblikovanju deželnih stanov avtonomen stanovski organ, ki se je sreca-val ob rednih sodnih terminih; pogosto je bil blizu zasedanju ograjnega sodišca oziroma deželne pravde. imel je sodne pristojnosti, poleg tega je lahko fungiral tudi kot posveto­valni organ za razpravljanje in sklepanje v nujnih zadevah, ki jih je bilo mogoce ali nujno rešiti zunaj deželnozborske prakse. Udeležba na dvorni veci je bila gotovo nižja kot na deželnem zboru, saj so se je verjetno udeležili le tisti, ki so bili blizu ljubljani ali so na veco prišli zaradi sodnih opravkov. jedro dvorne vece so predstavljali deželni plemici, vendar so bili lahko navzoci tudi prelati in celo mesta,38 ceprav izvorno niso bili njen del. bolj ali manj redna zasedanja dvorne vece (ograjnega sodišca) je s pridom izkorišcal 34 PUtschÖGl, ausschusstage, 433ss; z rezervo tudi bidermann, länder-kongresse, 267. 35 Glej poglavje kronološki seznam kranjskih deželnih zborov in meddeželnih stanovskih zborovanj z udeležbo kranjcev. 36 Glej str. 90s. 37 Prim. npr.: landtagsakten i, 49s, št. 5 – Štajerska landschaft naj bi leta 1411 o spornem trgovanju z vinom razpravljala auf nächten hoftäiding, oder landtag, welches am ersten beschicht… tu ne gre samo za prvo nam znano omembo izraza deželni zbor, temvec tudi za dokaz o posvetovalni funkciji dvorne vece. krones, vorarbeiten (1869), 79, št. 19 (1475). 38 dsks ii, 223ss, št. 173s. deželni knez. vedel je namrec, kdaj (približno) se dvorna veca zbere, saj je bila nave-zana na dinamiko delovanja ograjnega sodišca. Poznamo primere, da je deželni knez na dvorno veco poslal svoje komisarje, opremljene s pooblastilom in instrukcijo. dvorna veca je imela tako v marsicem znacaj deželnega zbora. Poglavitni razliki – kolikor lahko presodimo po nekaj dokumentih iz zacetka 16. stoletja – sta bili dve: a) dvorne vece ni sklical deželni knez, temvec se je sestala »sama od sebe«; b) veca je lahko razpravljala o številnih zadevah, vendar ni mogla odobravati davkov.39davcna vprašanja, reparticija in pobiranje le-teh, so bili kljub temu na dnevnem redu. od ograjnega sodišca (deželne pravde), s katerim je povezana tako historicno kot funkcionalno, pa kranjsko dvorno veco locuje denimo to, da so se je po formulacijah sodec udeleževali tudi deželani iz (slovenske) marke in metlike ter istre, ceprav so imeli ti (vsaj) do leta 1518 pravico do lastnega ograjnega sodišca. Pravica je bila samo na papirju, saj so imeli prikljuceni teritoriji premalo deželanov – prisednikov za funkcioniranje lastnih ograjnih sodišc v metliki oziroma Pazinu.40 Prav tako na ograjnem sodišcu ne moremo pricakovati mest, ki so bila omenjena na dvorni veci.41 iz zadnjih let vladanja maksimilijana i. poznamo vsaj štiri kranjske dvorne vece: 31. 7. 1514, 22. 10. 1515, 29. 9. 1918, 22. 11. 1518. omenjena je še dvorna veca v maju 1515, saj je cesar zanjo 25. aprila izdal instrukcijo in pooblastil komisarje.42 ker je bil 18. in 19. maja v ljubljani zagotovo deželni zbor, je verjetno, da je zamenjal veco ozi­roma sta bili zasedanji povezani (socasni).43 22. oktobra istega leta je bila dvorna veca povezana z deželno pravdo, torej z zasedanjem ograjnega sodišca; to potrjuje zgornje hipoteze.44 na znanih dvornih vecah so se pomenkovali o zbiranju odobrenega denarja, uresnicevanju deželnozborskih sklepov, gašenju kmeckega punta, odposlanstvih na dvor ali odborne zbore.45 verjetno so deželani na dvornih vecah opravili velik del priprav (razprav) za deželne in odborne zbore. veca je lahko v kontekstu odbornih zborov pre­vzemala vlogo pripravljalnega deželnega zbora. Glede terminov zasedanja dvornih vec sklepamo, da šesttedenski interval, ki naj bi po privilegiju iz leta 1338 veljal za naroke ograjnega sodišca (v praksi je bil interval navadno štiri tedne), pri dvornih vecah ni bil v navadi. leta 1518 sta bili namrec 29. septembra in 22. novembra. deželo sta sestavljala deželni gospod in deželna skupnost, ki jo je predstavljalo pred­vsem deželno plemstvo. deželno pravo je bilo pri tem tista regulacijska vez, ki je po­vezovala in zavezoval obe sferi. Po srednjeveškem naziranju je bilo (deželno) pravo nad knezom in deželno skupnostjo. v pravu so temeljili tako knezovo velicanstvo in suverenostne pravice na eni strani kot plemiški privilegiji na drugi. dokler so akterji spoštovali stare navade in zapisane privilegije, je dežela funkcionirala. deželni gospod je bil skladno s tem »dogovorom« dolžan šcititi46 deželo, deželno pravo in deželni mir, plemstvo oziroma deželni stanovi so mu morali pri tem »svetovati in pomagati«.47to je bilo temeljno razmerje med deželnim gospodom in deželani, os dežele, kakršno pozna­ 39 v tem je precej podobna deželnemu (stanovskemu) odboru. Glej koŠir, stanovski organi, 98ss, 113s. 40 Štih, dežela Grofija, 141; vilFan, valvasorjevo porocilo, 84ss. 41 izrecno vsaj 22. novembra 1518 (dsksii, 225, št. 174). 42 as2, dski, šk. 315 (fasc. 211), št. 58; dsksi, 143s, št. 111. knez je pooblastil te komisarje: deželnega glavarja hansa turjaške­ ga, upravitelja Pavla raspa, vicedoma erazma braunbarta in še nekaj neimenovanih kranjskih deželnih svétnikov. 43 Glej dsksi, 146s, št. 115 (gemainer landschaft versamlung im landtag und hoftaiding). 44 dsksi, 160s, št. 123 (die landleut … die hie zu Laybach bey dem landsrechtn oder hoftaiding in versamlung gewesen beschehn). Podoben primer je iz oktobra 1522, ko so kranjski stanovi bey den angesetztenn hofftaiding vnnd lanndsrechten zu Laibach sestavili in-strukcijo juriju snitzenpamerju in Pavlu raspu, stanovskima odposlancema na dvor nadvojvode Ferdinanda. as2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 173ss. 45 Glej seznam stanovskih zborovanj, sub dato. 46 v virih in literaturi je obicajna sintagma »schützen und schirmen« oz. »schutz und schirm«. 47 brUnner, land und herrschaft, 423s. mo od konca srednjega veka naprej in je tesno povezana z oblikovanjem ter delovanjem deželnih stanov. opisani odnos med knezom in deželani je ustvarjala vdanostna prisega, ki so jo de­želani podali od nastopu novega gospoda, deželnega kneza. ta se jim je že prej oddolžil s prisego, da bo spoštoval pravo, to pa se je pokazalo v slovesni potrditvi plemiških (stanovskih) privilegijev. akt obojestranske zaveze imenujemo dedna poklonitev (erb­huldigung, tudi erbpflicht).48 knez in deželani so se zavezali k sodelovanju v dobro de­žele, zagotavljanju in spoštovanju deželnega miru in ustaljenih sodnih norm, vojaški obrambi dežele pred zunanjimi sovražniki ali deželnimi škodljivci … to je bil neke vrste pogodbeni odnos med deželnim knezom in plemstvom oziroma stanovi, ki je temeljil na zvestobi in dolžnosti.49 stanovi so zahtevali, da se novi knez dedne poklonitve osebno udeleži. že maksimi­lijan pa se je izgovoril, da je zaposlen s pomembnejšimi državniškimi opravki, predvsem obrambo dežel, ter je za potrditev kranjskih privilegijev in sprejem poklonitve deželanov imenoval tri svétnike - komisarje: grofa janeza Werdenberga, jurija thurna in sigmunda Wellsperga.50kmalu po poklonitvi komisarjem je knez izstavil zašcitno pismo, s katerim je zagotavljal, da je šlo za izreden primer, ki ne bo škodil privilegijem in starim obicajem kranjskih deželanov.51 Po maksimilijanovi smrti januarja 1520 se kranjski stanovi na posebej zato sklicanem poklonitvenem deželnem zboru niso hoteli pokloniti štirim pooblašcencem nadvojvod karla in Ferdinanda oziroma njunih avstrijskih regentov.52 osebni prisegi brez škode za prihodnje (ob izstavitvi ustreznega zašcitnega pisma) so se bili sicer pripravljeni odreci, saj so razumeli, da brata ne moreta priti osebno. vztrajali pa so pri tem, da komisarji pri­sežejo prvi. nova deželna kneza se s tako neposlušnostjo nista mogla strinjati in že julija istega leta so kranjci sklonili glave. Po dolgih in ostrih pogajanjih so prisegli prvi, potem pa sta dva komisarja prisegla v imenu deželnih knezov in obljubila pri knezih do konca leta izposlovati potrditev prisege skupaj z izjavo, da so jima kranjci s tem, da so prisegli prvi, naredili uslugo, ki ne bo škodovala deželnim svobošcinam. vistem casu naj bi bra-ta potrdila deželne privilegije (rocine).53 zaporedje priseg, ki je koreninilo v privilegijih iz let 1277 in 1338, je bilo z dednim poklonom julija 1520 v resnici poteptano; (kranjski) stanovi so »obcutili mrzli veter prvih znanilcev absolutizma«.54 48 brUnner, land und herrschaft, 424; mell, Grundriß, 143ss; PircheGGer, Geschichte der steiermark ii, 143; Wies-Flecker, entwicklung, 16s. 49 brUnner, land und herrschaft, 425ss; mitteis, land und herrschaft, 486; nÄF, Frühformen, 227ss; WiesFlecker, entwicklung, 17; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 215s; PUtschÖGl, ausschusstage, 431s. Podroben pregled kranjskih dednih poklonitev in z njimi povezanih potrditev privilegijev kranjske, marke in metlike ter istre predstavlja nared, kranjski deželni privilegiji, 49ss. 50 za koroško glej: regesta imperii Xiv, 1/1–2, 12, št. 100; mdc Xi, 272, št. 686; birk, verzeichniss viii, dccXXiv, št. 1998. Štajerske poklonitve 11. novembra 1493 se je maksimilijan osebno udeležil. regesta imperii Xiv, 1/1–2, 14, št. 117. 51 as1063, zl, št. 913, 1494 januar 17., dunaj; št. 907, 1494 januar 10., dunaj; as1073, zr, i-7r, 25s; regesta imperii Xiv, 1/1–2, 42s, št. 331, 334; vilFan, kranjski deželni stanovi, 241s. 52 za imenovanje in pooblastila (med glavnimi nalogami je bil sprejetje dedne poklonitve v imenu obeh bratov) trinajstclanskega regimenta vseh nižje- in gornjeavstrijskih dežel glej: as 1063, zl, št. 1175, 1519 julij 12., bruselj; št. 1176, 1519 julij 27., barcelona; vilFan, kranjski deželni stanovi, 239. 53 as2, dski, šk. 315 (fasc. 211), št. 119-123; as1063, zl, št. 1187, 1520 julij 10., ljubljana; št. 1188, 1520 julij 11., ljubljana; vilFan, kranjski deželni stanovi, 239ss; bUrkert, landesfürst und stände, 74ss; levec, landhandfesten, 274s. karel je potrditev res izdal v obljubljenem roku in ob tem izstavil še zašcitno pismo, s katerim je potrdil, da je prisega svétnikom (komisarjem) veljavna; to, da brata poklonitve nista sprejela osebno, ne bo – po karlovih besedah – v nobeno škodo starim pravicam in obicajem deželanov kneže-vine kranjske s prikljucenimi gospostvi (25. oktobra 1520, aachen, as 1063, zl, št. 1190-1193; as 1073, zr, i-7r, 28ss). Ferdinand je privilegije ožje kranjske, istre ter marke in metlike potrdil šele 14. in 16. novembra 1523 v dunajskem novem mestu (as 1063, zl, št. 1216-1218; as 1073, zr, i-7r, 40ss). 54 vilFan, kranjski deželni stanovi, 243. aprila 1521 sta se karel in Ferdinand v Wormsu pogodila, da dobi nadvojvoda Ferdinand i. obe avstriji, Štajersko, koroško in kranjsko, karel (kot cesar v., kot španski kralj i.) pa si je poleg burgundije in gornjeavstrijskih dežel slika 22: dedna prisega deželnih stanov kranjske s prikljucenimi gospo­stvi slovensko mar-ko, metliko, istro in krasom komisarjem karla v. julija 1520. AS 2, DSK I, šk. 315 (fasc. 211), št. 119. (tirolske in Prednjih dežel) pridržal Goriško, nekdaj ortenburški del koroške, Pustriško dolino, pridobitve v Furlaniji, trst, kras, istro in metliko (belo krajino). taka razdelitev je kranjski odcepila pridružena gospostva iz dedišcine istrske linije goriških grofov (metliško grofijo, istro in kras), zato so kranjski deželni stanovi julija 1521 spet zavrnili dedni poklon nadvojvodi Ferdinandu. zaradi razdelitve dežele so se uprli tudi korošci. Februarja 1522 (bruseljska pogodba) je karel ustregel Ferdinandovi prošnji in mu odstopil sporna ozemlja na koroškem in kranjskem. kranjci so že maja prisegli, po vsej verjetnosti prvi, pred nadvojvodovimi komisarji. Glej: valvasor, ehre iX, 80s; vilFan, kranjski deželni stanovi, 247ss; bUrkert, landesfürst und stände, 109ss, 127s; Štih, dežela Grofija, 142s. 55 as2, dski, šk. 315 (fasc. 211), št. 119, 124; vilFan, kranjski deželni stanovi, 243. Wir von allen stenden gemainer lanndschaft des hertzogthumbs Crain vnd der angeraichten herschafften der Windischen March, Metling, Ysterreich vnd Karst geloben vnnd schweren … [šentpavelskemu opatu Ulriku in upravniku ortenburškega gospostva hansu mansdorferju kot opolnomocenima komisarjema novih deželnih knezov, kralja karla v. in nadvojvode Ferdinanda i.] … irer kunigelichen maiestet vnnd furstlichen genaden vnd derselben erben fromen zu furdern vnnd schaden zu wenden auch getrew vnd gehorsam zu sein, als daz von alter mit recht herkhomen ist vngeuerlich als vnns Gott helff vnnd die heiligen. naj v imenu obeh vladarjev prisežeta, da bosta kranjsko s prikljucenimi gospostvi vedno vzdrževala pri njihovih pravicah, svobošcinah, obicajih in starem izrocilu ter jih pri tem pušcala.56 komisarja sta potem v karlovem in Ferdinandovem imenu prisegla, da bosta »držala« prebrane clene.57 komisarjema niti ni bilo treba izgovoriti potrditve deželnih privilegijev, ampak sta s prisego le potrdila tisto, kar so jima prebrali stanovi. da to pri (dednih) prisegah ni bilo nic nenavadnega, potrjujejo starejše dedne poklo­nitve, ki se jih je udeležil deželni knez osebno. Poznamo predvsem besedila dednih pri­seg Štajerske; gotovo se niso zelo razlikovala (ce so se sploh) od koroških ali kranjskih. leta 1411 je vojvoda ernest železni po pogodbi z bratom Friderikom iv. sam zavladal v notranjeavstrijskih deželah. 2. decembra 1411 istega leta je prisegel štajerskim dežela­nom, vitezom in oprodam, da bo spoštoval njihove pravice, svobošcine in stare obicaje, skratka vse, kar je zapisano v privilegijskih listinah njegovih prednikov; te naj bi po pre­dlogi v mesecu dni na novo potrdil. Plemstvo je potem priseglo deželnemu knezu in de­dnemu gospodu, da bo pospeševalo njegove koristi in odvracalo škodo ter bo poslušno.58 Gre za klasicni scenarij dedne poklonitve v notranjeavstrijskih deželah, ki je bila od ernesta naprej kronana s potrditvijo deželnih plemiških privilegijev - deželnih rocinov. Podobna ceremonija je leta 1414 - najverjetneje med 8. in 11. marcem - potekala tudi v ljubljani. Udeležba na tej poklonitvi ocitno ni bila dovolj velika, zato so jo po devetih letih ponovili. 2. marca 1423 se je nadvojvodi ernestu (in njegovim dedicem) poklonilo nekaj kranjskih deželanov, ki se prej niso poklonili. Prisegli so, da bodo pospeševali koristi nadvojvode ernesta in njegovih potomcev kot njihovih naravnih deželnih knezov in dednih gospodov, da bodo odvracali škodo ter da mu bodo vselej zvesti, poslušni in mu pripravljeni vedno stati ob strani. enako so mu 11. marca prisegli deželani iz Metli­ke.59 »Popravni izpit« so imeli samo deželani, saj ni nobene vesti o tem, da bi še enkrat prisegel tudi ernest. za to pac ni bilo potrebe, saj je svoje opravil že leta 1414, ko je (11. marca oziroma 2. avgusta) potrdil privilegijski listini leopolda iii. za plemstvo v marki in metliki (1374) ter albrehta ii. za kranjsko plemstvo (1338).60druga dedna poklonitev v ernestovem casu potrjuje, da so pricakovali množicno udeležbo deželanov na pokloni­tvi in da je ocitno obstajala evidenca o tem, kdo je prisegel in kdo ne. neizpodbiten dokaz je že iz naslednjega leta. Po ernestovi smrti je njegov brat Fride­rik iv. tirolski (tudi »starejši« in »praznega žepa«) prevzel varuštvo nad mladoletnima ernestovima sinovoma Friderikom v. (»mlajšim«) in albrehtom vi. ter zacasno zavladal notranjeavstrijskim deželam. konec leta 1424 sta v zvezi z dedno poklonitvijo štajerske­ga plemstva novemu deželnemu knezu nastala dva seznama. Posebej dragoceno je, da je ohranjen tako seznam tistih 139 štajerskih gospodov, vitezov in oprod, ki so bili pova­ 56 Prav tam. … allen landleuten vnd stenndn, ir nachkomen vnd erben … das ir maiestet vnd gnad gedacht stennd des bemelten fur-stenthumbs Crain mitsambt den anhangenden herschafften bey iren rechten, freyhaiten, gewonhaiten vnd alten herkomen stet zu halten vnnd gentzlich dabei beleyben zulassen. 57 Prav tam. Auff die vorgelesen artigkl schweren wir … allen stannden … das alles war, stätt, vesst vnd vntzerprochen zuhallten, treulich vnd vngeuerlich als bestimbten konig Carlen vnd ertzhertzog Ferdinanden Gott helff vnd all heiligen. 58 mell, Grundriß, 147s; birk, verzeichniss v, cXv, št. 1242s; landtagsakten i, 5. 59 hhsta, hs. W7, fol. 10v/11v; as40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 67; levec, landhandfesten, 267s, op. 3. ker gre za prvi poznani in za 15. stoletje tudi edini zapis o kranjski dedni poklonitvi, notico v celoti navajamo.Anno etc. quadringentesimo vicesimo tercio, tercia post Reminiscere in der vasten habent ettlich lanntleute in Krain, die meinem herrn vor nicht gehuldiget haben, gesworen als hernach geschriben stet. Ir werdet alle swern dem hochgeborn fursten herczog Ernsten erzherczogen ze Osterreich etc. vns seinen erben, iren frumen ze furdern vnd schaden ze wenden vnd in allweg getrew, gehorsam vnd gewertig ze sein, wider aller mänickleich niemand ausgenomen als ewren rechten natlichen lannesfsten vnd erbheren. Item desgleichen habent die lanndleut aus der Mettling meinem herrn herczog Ernsten ze Laybach gesworen am pfincztag vor Latere in der vasten anno domini etc. vicesimo tercio. 60 as 1063, zl, št. 420, 1414 marec 11., ljubljana; št. 691, 1460 november 25., dunaj, z inserirano ernestovo listino ddo 1414 av-gust 2., ljubljana. Potrditve privilegija istrskega plemstva ne poznamo. ernest je skoraj zagotovo ni izstavil, saj je bila vecina habsburške istre tedaj v zakupu gospodov Wallseejev. birk, verzeichniss v, lXXiX, št. 852s; cXlvi, št. 1614; vec na str. 75ss. tudi za leto 1423 ni govora o tem, da bi se prišli poklonit tudi istrani. bljeni, da se kot deželani poklonijo novemu deželnemu knezu,61kot tudi seznam tistih, ki so se 13. novembra 1424 dedne poklonitve v Gradcu v resnici udeležili; teh je bilo 150.62 najprej je kot najstarejši deželni knez in kot varuh mladoletnih bratov prisegel Friderik: die lantleut vnd ir erben lassen beleiben bey allen den rechten, frayhaitten vnd gutem gewonhaiten als dis von alter herkomen ist. Vnd alle die rechten, die ewr voruadern brief beweisent, auch stet wellet halden vnd sew dabei genczleich lassen beleiben an all geuerd. na koncu se je knez zavezal še, da bo dieselben brief mit ewern brief bestettigt in ainem moneyd nach dem vnd man ew sew besigelt fbringet.63 Gospodje, vitezi in oprode so potem izrekli že znane besede, da bodo pospeševali Friderikove koristi in od njega odganjali škodo ter mu bili skladno s starimi obicaji zvesti, poslušni in vedno pri­pravljeni pomagati.64iz predhodnega zapisa v istem rokopisu sledi, da so se predstavniki štajerskega plemstva in Friderikovi odposlanci (redner) o formalnostih pri prevzemu oblasti in dedni poklonitvi dogovarjali (in dogovorili) že slab mesec po ernestovi smrti (10. 6.), 9. julija na veci (taiding) v leobnu.65 novembrska poklonitev je bila samo še ceremonija. da bi si Friderik iv. za legitimacijo oblasti posebej prizadeval tudi na koroškem in kranjskem, ni prav verjetno. Ce bi prišlo do poklonitve, bi se ohranil vsaj kak namig na to, ce že ne potrditev ernestovega rocina. Poklonitev iz leta 1424 je zanimiva zaradi vec razlogov: a) razkriva, da je bila slovesnost dedne poklonitve zakljucni akt dogovarjanj med knezovimi in plemiškimi (stanovskimi) predstavniki, ki so uskladili pogoje in se­stavili protokol, da bi se »na odru« kaj ne zalomilo; b) Štajerci so se poklonili regentu, seniorju vladajoce dinastije, ker sta bila predstavnika notranjeavstrijske linije pac pre­mlada; c) potrjuje, da je besedilo obeh priseg kljub silni simbolni moci, ki so se je lahko v resnici zavedali samo akterji sami, pravzaprav zelo preprosto in da se tako med deželami kot posameznimi poklonitvami (obdobji) bistveno ne razlikuje. naslednja dedna poklonitev v ljubljani je bila v drugi polovici februarja ali v zacetku marca 1444, ko je vojvoda Friderik v., tedaj tudi že rimsko-nemški kralj, sprejel dedno poklonitev kranjskega plemstva ter 4. 3. potrdil privilegije za marko in metliko.66zistim dnem je datirana sicer neizstavljena kranjska zlata bula, v kateri vojvoda oznanja, da so mu kranjsko plemstvo in stanovi yecz als dem eltisten und regierenden fursten dessel­ben unsers furstentums gelubdt und geschworen.67 Podrobnosti o poklonitvi niso znane. Glede na okolišcine, v kakršnih se je Friderik od srede januarja do zacetka marca tistega leta mudil na kranjskem,68 pa se zdi, da sta bili prisegi izgovorjeni skozi stisnjene zobe. to ne nazadnje potrjuje kranjska bula, ki tedaj ni bila izstavljena. Friderik je namrec štajerske in koroške privilegije v obliki slovesne zlate bule potrdil 26. decembra 1443 v Gradcu oziroma 14. januarja 1444 v Št. vidu. že pred tem so se mu Štajerci in korošci ob koncu leta 1443 skupaj poklonili. ob tej priložnosti je bilo dogovorjeno, da se Fri-derik, rimsko-nemški kralj, ne bo ponižal z nošenjem kmeckih oblacil in sedenjem na 61 stla, meillerakten, Xiv-a, nr. 2, fol. 24; mell, Grundriß, 149, op. 750. 62 stla, meillerakten, Xiv-a, nr. 4; mell, Grundriß, 150, op. 752; prim. Štih, celjski grofje, 240s. 63 stla, hs. 907, fol. 77r; glej tudi mell, Grundriß, 149s. Friderik je res že 19. novembra v Gradcu pisno potrdil latinsko in nemško verzijo štajerskih privilegijev. Glej: lUschin - kaPPer, katalog, 1; krones, vorarbeiten (1865), 79, št. 101/27; krones, vorar­beiten (1869), 65, št. 3; mell, Grundriß, 150s. 64 stla, hs. 907, fol. 77r. … seinen frumen ze furdern vnd seinen schaden ze wenden vnd getrew, gehorsam vnd gewerttig ze sein, als das von alter mit recht herkomen ist … 65 stla, hs. 907, fol. 76v; krones, vorarbeiten (1869), 64, št. 2. 66 as 1063, zl, št. 574, 1444 marec 4., ljubljana. istrski privilegij je Friderik potrdil že 18. februarja - levec, landhandfesten, 286, št. 10s. 67 hhsta, hs. b7, fol. 10r–13r; as920, osebni fond levec vladimir, fasc. 4; levec, landhandfesten, 268; FabjanCiC, lju­bljanski sodniki 1, 149. 68 nared, Privilegij, 20ss; vilFan, zlata bula kranjcev, 222s; prim tudi mlinar, Podoba celjskih grofov, 95, 254s. knežjem kamnu.69kralju je bil prebran tekst prisege, ki je v vseh bistvenih potezah enak od že predstavljenih.70 Friderik se je nato zaobljubil, da se bo prebranega držal.71 Pri­sego štajerskih in koroških deželanov so podali predstavniki obeh korporacij: leopold stubenberger in jošt soteški (helfenberger) za Štajerce ter jošt, tocaj z ostrovice, in 69 stla, hs. ii/14, fol. 85r, 86r-86v; chmel, regesta Friderici iii., 158, št. 1575; v zvezi z analogijami med ustolicevanjem in dednim poklonom glej Štih, Glose, 473s in tam navedeno literaturo. 70 stla, hs. ii/14, fol. 85r. Allerdurleuchtigister her der khunig. Ir werd geloben alls her vnnd lanndsfst den lanndtlewten, herren, rittern vnd khnechten in Steyr, sy vnd ir erben lassn peleyben pey allen den rechten, freyhaittn vnd guetn gewonhaittn als das von alter herkhome ist vnd auch all dy rechten, dy ewr vorder brieff peweisent auch stat in alln wegn wellet haltn vnd dapey gantzlich peleyben lassn an all gewäre vnd vns auch dy selben brieff bestättigt in aine monat nach dem vnd man euch die besiglt furbringt. v Friderikovi prisegi je govor le o Štajerski, a iz konteksta sledi, da je bila »v igri« tudi koroška. 71 Prav tam, fol. 85v. Alls vnns yetz vorgelesen ist, das gelob wir auch genadigklich zw haltn pey vnsern kunigkhlichn worten. nikolaj Weispriach za korošce.72ni jasno, ali so bili našteti le redner preostalih zbranih deželanov ali sploh edini navzoci deželani; prva možnost je verjetnejša. Prisega dežela­nov je bila sicer obicajna, ce odmislimo, da se zdaj niso obracali samo na presvetlega, najstarejšega in vladajocega kneza ter avstrijskega vojvodo, temvec prvic na rimskega kralja, merer des reichs (razširjevalca kraljestva).73 o poklonitvi maksimilijanu oziroma njegovim komisarjem smo že govorili. na kranjskem in koroškem74 so novega deželnega kneza že zastopali njegovi komisar­ji – svétniki, štajerske poklonitve pa se je udeležil sam. Poklonitve s konca leta 1493 nakazujejo nove težnje, denimo knežjo prisego po komisarjih. Še trideset let, pa se je (zacasno) zamenjal vrstni red priseg. za našo glavno temo je znacilno še, da pokloni­tev ni bila vec le stvar plemstva, temvec vseh stanov. tega ne dokazuje le to, da se je kot predstavnik štajerskih stanov poklonil tamkajšnji prelat, sekavski škof matija. Še zgovornejša sta dva dokumenta mestne provenience. Prvi govori, kako so mariborcani svojim odposlancem dali dnevnice za pot na poklonitveni deželni zbor v Gradcu, z dru­gim pa so sodnik, svet in komun mesta Pazina (njegov deželnostanovski status je sicer vec kot vprašljiv) akreditirali vida Grimana in simona martinica za zastopnika na dedni poklonitvi v ljubljani.75 za konec omenimo še dve poklonitvi iz druge polovice 16. stoletja. zanimivo je, da se ni nadaljeval trend iz casa maksimilijana ali celo stanovskega interregnuma (1519-1522), ampak je spet prvi prisegel knez osebno. karel ii. notranjeavstrijski je leta 1564 v Gradcu poslušal aydspflich, ki mu jo je prebral deželni glavar, potem pa vstal, snel baretko z glave in z dvignjenimi prsti ponovil za deželnim glavarjem: Als vns jetzt vorgelesen ist, schwaeren wir mit vnserm ayd allen landleuthen des fuerstenthumbs Steyr staet, fest vnd vnzerbrochen zuhalten, trewlich ohne alles geferde, als vns Gott helff vnd das heilig Evangelium. sledila je prisega štajerske gemaine landtschafft von allen staen-den, ki se je tudi priporocala bogu in evangeliju. akt dedne poklonitve je prepojil refor­macijski duh.76kranjska dedna poklonitev se je po podobnem scenariju odvila 28. aprila istega leta. stanovi so dali ob tej priložnosti za nadvojvodo karla stesati lesen (pre)stol, ki je danes v narodnem muzeju slovenije.77stol na lep nacin simbolizira dedno pokloni­tev kot formalno sticišce deželnoknežje in stanovske sfere, knezovih majestetnih pravic in deželnih privilegijev. na las podobno je potekala kranjska dedna poklonitev leta 1597, ko je v ljubljano prišel Ferdinand ii., le da je bil ta opreznejši in ni prisegel pri bogu in evangeliju (kot stanovi), ampak so evangelij spet zamenjali svetniki.78 72 tudi na graški dedni poklonitvi 11. novembra 1493 so se maksimilijanu i. poklonili le predstavniki štajerskih stanov: sekavski škof matija, Wolfgang stubenberger in rupreht Windischgretzer. regesta imperii Xiv, 1/1–2, 14, št. 117; lUschin, landhandfesten, 186, št. 16s. 73 stla, hs. ii/14, fol. 85v-86r. 74 mdc Xi, 272, št. 686. 75 regesta imperii Xiv, 1/1–2, 352, št. 2816 (3. nov.); 356, št. 2849 (21. nov.). 76 as 1073, zr, i-8r, landts handvest des hertzogthumbs steyer, Graz 1697, fol. 19v (28v). 77 Glej npr. žvanUt, slovenci v šestnajstem stoletju, i/23, ii/10. iz leta 1564 je znana tudi prisega goriških deželnih stanov. Pred deželnoknežjo komisijo je bila prebrana v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. v slovenšcini (windisch) so prisegli samo kme­tje; šlo je za splošno vdanostno prisego, ki ne omenja nikakršnih privilegijev ali nasveta in pomoci. cit. po Pavlin, o razvoju goriških deželnih stanov, 82, op. 70. 78 as 1073, zr, i-7r, 77s; radics, krainische landschaft, 96s. Potek dedne poklonitve iz leta 1660 (leopold i.) podaja prepis v dolskem arhivu (as 730, Gospostvo dol, fasc. 145), vec dokumentov o poklonitvah po letu 1628 je v stanovskem arhivu (as 2, dsk i, šk. 84-86 (fasc. 50-51)). kronoloŠki seznam kranjskih deželnih zborov in meddeželnih stanovskih zborovanj z Udeležbo kranjcev Podatki so zbrani po primarnih in sekundarnih virih, nekatera stanovska zborovanja pa so nam za zdaj znana samo po navedbah v literaturi, ki jih ni mogoce preveriti. na se­znam smo uvrstili raznovrstne oblike stanovskih srecanj: dedne poklonitve, oborožitve­ne zbore, klasicne deželne zbore, meddeželne zbore notranjeavstrijskih dežel in odborne zbore (nižje)avstrijskih dežel. Predstavljeni seznam je (še) vedno delovne narave in ga bo treba dopolnjevati z morebitnimi na novo odkritimi »zadetki«, kot tudi brisati z njega tista stanovska zborovanja, za katera bi se izkazalo, da se nikakor niso mogla zgoditi. Poleg nedvoumno dokumentiranih zborovanj namrec na seznam uvršcamo tudi taka, ki so bolj ali manj verjetna, predvidljiva ali pa zgolj možna ali domnevna.79 konec koncev bi smeli med nedvoumno dokumentirana zborovanja šteti le tista, za katera poznamo se­zname navzocih, zapiske pogajanj, sklepe ali pa za odobreno pomoc izstavljena zašcitna pisma. zborovanja, za katera so ohranjena le sklicna pisma, bi morali sicer uvršcati v kategorijo verjetnih, a jih bomo do nasprotnega dokaza imeli za zanesljiva dejstva, saj se je redko dogodilo, da sklicanega zbora ni bilo oziroma da je bil prestavljen. Glavni princip seznama je kronološko zaporedje. vsako stanovsko srecanje tako opredelimo z datumom80(letom, mesecem in dnevom; vcasih le z letom in letnim casom ali samo z letom), sledi kraj srecanja, narava (dedna poklonitev, kranjski deželni zbor, meddeželni zbor Štajerske, koroške in kranjske, odborni zbor nižjeavstrijskih dežel itd.), kjer je mogoce pa dodajamo tudi glavni vzrok oziroma temo zborovanja in infor­macijo o osebni udeležbi deželnega kneza. vsako vpisano stanovsko srecanje je mogoce preveriti po navedkih iz virov in literature; v tem primeru so zaradi prakticnosti navedeni v oklepaju za vsakim vpisom, opombe pod crto pa so namenjene predvsem pojasnjeva­nju spornih vprašanj oziroma argumentiranju ob dolocenih vpisih. za kranjski deželni zbor in meddeželni zbor (Štajerske, koroške in kranjske) upora­bljamo okrajšavi kdz in mz, za odborni zbor oz. • ? 1397, januar 6., dunaj; skupno zborovanje stanov (mz?) iz allen unsern landen; turška nevarnost in nemiri na madžarskem (landtagsakten i, 38s, št. 2).81 79 na podoben nacin je sestavljena objava štajerskih deželnozborskih spisov (landtagsakten i, ii), ki gotovim in nedvoumno do- kumentiranim deželnim in meddeželnim zborom dodaja še zbore, ki jih oznacuje s pridevniki wahrscheinlicher, möglicher, vermuteter, fraglicher. dodaten dvom ob posameznih navedkih izražamo z vprašaji (?, ??). 80 Pri navajanju konkretnih datumov se opiramo na razpoložljive podatke, racunati pa je treba s tem, da so nekateri (v prvi vrsti od­ borni) zbori trajali vec dni ali celo tednov. navedeni datumi torej najveckrat pomenijo, na kateri dan je bil zbor sklican. 81 v landtagsakten i, 39, št. 2, objavljeno vabilo je naslovljeno na prošta iz klosterneuburga, ohranjeni pa sta še vabili za zgornje­ avstrijski mesti enns in Freistadt. ker ni ohranjenih vabil za kakega clana deželnih stanov iz Štajerske, koroške ali kranjske, pa tudi historiografskih porocil ne, je lackner, hof und herrschaft, 41, previden pri poimenovanju tega zbora kot meddeželnega zbora vseh avstrijskih dežel. argument za je sicer dejstvo, da sta zbor all unser prelaten, herren, ritter und knechte und auch stett in allen unsern lan- den sklicala vojvoda viljem in albreht iv. vemo, da je viljem po delilni pogodbi iz novembra 1395 vladal v notranjeavstrijskih deželah. • 1401, po 28. aprilu; domneven zbor štajerskega, koroškega in kranjskega plemstva; položaj na madžarskem (landtagsakten i, 41; krones, landesfürst, 233ss82). • ? 1405, november 6., novo mesto; zbor kranjskega plemstva (mikUž, vrsta stiških opatov, 41; mlinariC, stiška opatija, 195s; mlinariC, kostanjeviška opatija, 216).83 • 1414, marec 8.–11. (ali avgust 1.–2.), ljubljana;84kranjska dedna poklonitev nadvoj­vodi ernestu železnemu (hhsta, hs. W 7, fol. 10v/11v; as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 67; levec, landhandfesten, 267, 285s; landtagsakten i, 5385). • 1415, april (?), /ljubljana/86; možen kdz;87 odobritev davka (pomoci) od podložni­kov (as 1063, zl, št. 5814, 1415 april 23., dunajsko novo mesto; landtagsakten i, 53s, št. 9). • 1421, avgust-1422, april, /ljubljana/; pregled kranjske deželne vojske (hhsta, Österreichische akten, krain, k. 1, Fasz. 1, fol. 1-2).88 • 1423, zacetek leta /januar/, kranjska; (verjeten) meddeželni oborožitveni zbor (rüstungslandtag);89 husiti v avstriji in turška nevarnost na kranjskem (hhsta, Österreichische akten, krain, k. 1, Fasz. 1, fol. 1-8; landtagsakten i, 55ss, št. 11, 12). • 1423, marec 2. in 11., ljubljana; druga dedna poklonitev nadvojvodi ernestu90(hh­sta, hs. W7, fol. 10v/11v; as40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 67; levec, landhandfesten, 267s, op. 3). • ? 1431, maj 20., maribor; meddeželni oborožitveni zbor; pohod (vojna) proti husitom (landtagsakten i, 65s, št. 15). • 1434, januar ali februar, maribor; domneven mz odlicnejših deželanov91 Štajerske, koroške in kranjske; samovoljna graditev utrdbe na kranjskem Friderika celjskega (kršitev grajskega regala) (landtagsakten i, 71s, št. 22). • 1441, oktober /med 4. in 9./, Gradec; mz Štajerske, koroške in kranjske; fajda kri­ na vsak nacin moramo iz kroga možnih udeležencev zbora izlociti tirolce, saj je bila tirolska pod upravo leopolda iv. 82 kronesov seznam notranjeavstrijskih gospodov in vitezov iz obdobja med 1399 in 1402 naj bi bil nastal ob tem meddeželnem plemiškem zborovanju. 83ta zbor je omenjen v zvezi s spori med odstavljenim stiškim opatom albertom in novim opatom Petrom. ker je albert na zboru vložil obtožnico proti Petru, vecina navzocega plemstva pa naj bi se za alberta opredelila v posebni spomenici, se nagibamo k mnenju, da je šlo za sodni in ne deželni zbor, kot meni mlinariC, kostanjeviška opatija, 216. mlinariC, stiška opatija, 195s, 1011, se sklicuje na rokopis a. lehra »collectaneum runense antiquitatum« ii, 58s, ki je nastal v 18. stoletju in ga hrani arhiv cisterce rein pri Gradcu. o reinskem samostanskem arhivu in lehrovem diplomatariju nazadnje mlinariC, arhiv samostana rein, 105ss. 84 ernest se je v ljubljani dokumentirano zadrževal med 8. in 11. marcem; takrat je izstavil vec listin, zlasti potrditev privilegijev (GzlX/44, X/45; as 1063, zl, št. 419, 1414 marec 8., ljubljana; št. 5158, 1414 marec 9., ljubljana; št. 5368, 1414 marec 9., ljublja­na; št. 4848, 1414 marec 10., ljubljana, št. 420, 1414 marec 11., ljubljana) in v zacetku avgusta (as 1063, zl, št. 425, 1414 avgust 1., ljubljana; št. 691, 1460 november 25., dunaj, z inserirano listino 1414 avgust 2., ljubljana; hhsta, ab Xiv/1, bd. 5), ob tem pa je potrdil privilegije plemstva v marki in metliki (11. marca) ter ožji kranjski (2. avgusta) - prim. levec, landhandfesten, 267, 285s. domnevamo, da je bila med 8. in 11. marcem tudi dedna poklonitev, potrditev privilegijev za kranjsko pa je bila v pisni obliki izstavljena šele avgusta. za to domnevo morda ni nepomembno, da je 18. marca sledil zadnji obred ustolicevanja koroških vojvod. mogoce je ne nazadnje tudi, da se je v marcu poklonilo le plemstvo iz marke in metlike (bele krajine), avgusta pa še plemstvo (in morda prelati) ožje kranjske. 85 tu ob sklicevanju na dimitza in richterja beremo, da je bila kranjska dedna poklonitev v novembru, kar nima nobene podlage. 86 med poševni crtici so ujete besede, za katere obstaja bolj ali manj trdna domneva, tu kraj zasedanja. 87 z udeležbo all herren, ritter und knecht, ne pa tudi prelatov in mest. odobritev obdavcenja podložnikov je bila morda plod dogo­vora deželnega kneza s plemiško korporacijo na deželnem zboru, po katerem je nadvojvoda ernest izdal zašcitno pismo, s katerim haben wir in gelobt und verhaissen wissentlich, daz in das kainen schadn bringen, noch hinfur von in und allen iren erben, noch von iren lewten solher hilf nicht mer begern, noch die nemen sullen noch wellen in dhain weis. 88 Glej še prilogo 1 in str. 36ss. 89 sledil mu je obrambni red (rüstungsordnung). 90 Poklonili in prisegli so (se) mu nekateri kranjci in nekateri iz marke in metlike(ettlich lanntleute in Krain, die … vor [leta 1414] nicht gehuldiget haben … Item desgleichen habent die lanndleut aus der Mettling meinem herrn herczog Ernsten ze Laybach gesworen). 91 Die besten und namhaftisten landleute. štofa Wolfsauerja - ponovna vzpostavitev (deželnega) miru (landtagsakten i, 79s, št. 26; krones, nachträge, 97, št. 24). • ?? 1443, marec; domneven mz; davek za poravnavo kralja Friderika iii. z bratom albrehtom vi. (landtagsakten i, 81s, št. 28). • 1443, avgust 19., Gradec; mz Štajerske, koroške in kranjske; vzpostavitev dežel­nega miru ter andern unser land und leut notdurften; verjetna navzocnost deželnega kneza in kralja Friderika v./iii. (landtagsakten i, 82s, št. 29; krones, nachträge, 97, št. 25). • 1444, pred 4. marcem,92 ljubljana; kranjska dedna poklonitev nadvojvodi in kralju Frideriku v./iii. (as 920, osebni fond levec vladimir, fasc. 4; FabjanCiC, lju­bljanski sodniki 1, 149). • 1445, februar 15., Gradec; mz;93zadeve s kraljem ladislavom Posmrtnikom, odnosi s poljskim kraljem, turška nevarnost, vzpostavitev deželnega miru; možna navzoc­nost Friderika iii. (landtagsakten i, 86ss, zlasti št. 33, 34, 45, 46, 48; stla, hs. ii/14, fol. 142v–146r; bischoFF, nachrichten, 22s, 35). • 1446, maj 6., radgona; mz Štajerske, koroške in kranjske; madžarski vdor - obrambni red (landtagsakten i, 113ss, št. 50-64; mdcXi, 96ss, št. 230, 233s; val-vasor, ehre X, 287s; Xv, 343ss; bischoFF, nachrichten, 36; krones, vorar­beiten (1869), 65s, št. 6; nared, seznami, 319ss). • 1447, marec, /ljubljana/; domneven kdz; madžarska nevarnost (landtagsakten i, 137s, op. 437). • ? 1447, maj /med 2. in 7./, maribor; domneven mz Štajerske, koroške, kranjske (in avstrije?); madžarska nevarnost (landtagsakten i, 138ss, št. 70; Gzmvii/6). • 1453, julij 12.-15., velikovec; mzŠtajerske, koroške in kranjske; vojna z madžari, denarne zahteve zaradi odškodovanja vojvode albrehta vi. in stroškov za cesarsko kronanje (Ub Graz, hs. 1748, fol. 152v–153v; krones, vorarbeiten (1865), 81s, št. 114/12; landtagsakten ii, 6; krones, vorarbeiten (1869), 100, št. 135; mell, Grundriß, 141). • ? 1457, februar ali marec, Gradec; mz Štajerske, koroške in kranjske; vprašanje celjske dedišcine (landtagsakten ii, 13; dimitz, Geschichte krains i, 273). • 1459, april 9., Gradec; (oborožitveni) mz Štajerske, koroške in kranjske;94 pohod proti madžarom, turška nevarnost; verjetna navzocnost Friderika iii. (landtagsakten ii, 26ss, op. 75, št. 94). • 1460, med junijem in novembrom; oborožitveni kdz; spori Friderika z bratom al­brehtom, pohod proti madžarom (as 1063, zl, št. 682, 1460 maj 29., dunajsko novo mesto; landtagsakten ii, 28s, št. 95; valvasor, ehre X, 294; Xv, 362s; as 2, dsk i, šk. 874, fol. 196/243). • 1461, maj 20., Gradec; domneven (oborožitveni) mz; nemiri v spodnji avstriji, 92 med levcevo zapušcino je prepis iz cod. 17 dunajskega državnega arhiva (zdaj hs. b7), ki na fol. 10r–13r vsebuje besedilo neiz­stavljene kranjske zlate bule, datirane s 4. marcem 1444. vsaj od 21. januarja je bil Friderik na kranjskem in v tem casu so se mu stanovi poklonili (unser dienstleut, ritter und knechtt und die gancz lantschafft unsers furstenthumbs Krain als si uns yecz als dem eltisten und re-gierenden fursten desselben unsers furstentums gelubdt und geschworen). dodatne informacije najdemo v analisticnih zapiskih neznanih avtorjev za cas od septembra 1443 do maja 1444. Friderik je 21. 1. 1444 sprejel prisego mesta kranja, 25. 1. prisego ljubljane, 30. 12. (! gotovo 30. 1.) prisego novega mesta ter enkrat v tem casu še kostanjevice. 17. februarja je v ljubljani sledila prisega oziroma poklonitev istrske grofije in dan pozneje potrditev istrskega rocina. mlinar, Podoba celjskih grofov, 94s, 254s; levec, landhandfesten, 286, št. 10; prim. tudi: vilFan, zlata bula kranjcev, 222; nared, Privilegij, 20ss; heiniG, kaiser Friedrich iii., 1355. dedno poklonitev deželanov kranjske ter marke in metlike smemo tako postaviti med 17. 2. in 4. 3. 1444. 93 z udeležbo lantleut aus Steir und ettleich aus Kernden und Krain. 94 iz vabila/poziva štajerskemu trgu aussee (št. 94) je mogoce razbrati cesarjevo pricakovanje, da se bodo udeleženci na zboru pojavili mit weer, waegen und ander notdurft, als in ain veld gehet ter da bodo po koncanem zboru pripravljeni za pohod. lahko torej govorimo o oborožitvenem mz. ogroženost Štajerske (landtagsakten ii, 30ss, št. 97, 98, op. 111; as 2, dsk i, šk. 848, landesfreiheiten; dimitz, Geschichte krains i, 275). • 1462, junij 28./–julij 4./, maribor; mzŠtajerske, koroške in kranjske; nemiri v spo­dnji avstriji (najemniške bande), vojna z albrehtom vi.; navzocnost Friderika iii. (landtagsakten ii, 38ss, št. 105-113; mdc Xi, 147s, št. 365; chmel, regesta Fri-derici iii., 392, št. 3930; Gzmvii/107, 108, 110; as40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65, prepisi treh dokumentov, spisanih 4. julija v mariboru). • 1462, oktober 12.-16., lipnica; samovoljni mz Štajerske, koroške in kranjske; sa­mozašcita treh dežel zaradi vojne med habsburškima bratoma (Ub Graz, hs. 1748, fol. 8v–9r; stla, hs. 28/i, 641ss; landtagsakten ii, 49ss, zlasti št. 115, 116, 118, 119, 121; krones, vorarbeiten (1865), 85ss, št. 126/24-128/26; krones, Quel­lenmässige beiträge, 30ss, št. 1-7; mell, Grundriß, 130; simoniti, vojaška orga­nizacija, 32s). • 1463, /marec, ljubljana/; posvet pomembnejših kranjskih plemicev;95 obrambni ukrepi96 (birk, verzeichniss vii, cccXlii, št. 752). • 1463, september 14., ljubljana; kdz; pomoc mestu trstu proti benecanom (as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65; birk, verzeichniss vii, cccXlviss, št. 803 in 815). • ? 1467, maj; domneven mz Štajerske, koroške in kranjske; nevarnost sovražnih vpadov (landtagsakten ii, 85ss). • 1468, januar 20., Gradec; mz Štajerske, koroške in kranjske; upor zveze štajerske­ga plemstva pod vodstvom andreja baumkircherja (landtagsakten ii, 90ss, št. 131; krones, vorarbeiten (1865), 89ss, št. 129/27; krones, vorarbeiten (1869), 67, št. 13; krones, Quellenmässige beiträge, 42, št. 1, 2). • ? 1468, marec 14., Gradec; domneven mz Štajerske, koroške in kranjske; uporne plemiške zveze; verjetna navzocnost Friderika iii. (landtagsakten ii, 98s). • ? 1469, zacetek marca, Št. vid; možen mz Štajercev, korošcev in kranjcev;97 fajda andreja baumkircherja; navzocnost Friderika iii. (Unrest, Österreichische chro­nik, 24). • ? 1469, junij, /ljubljana?/; možen kdz;98 turški vpad (Unrest, Österreichische chronik, 27). • ?? 1469, po 29. novembru, Št. vid; zelo vprašljiv99 mz Štajerske, koroške in kranj­ske; turška nevarnost (landtagsakten ii, 121s, št. 146; krones, vorarbeiten (1865), 95, št. 133/31; krones, Quellenmässige beiträge, 61, št. 32; mell, Grundriß, 131s). • 1470, marec 19., breže; mzŠtajerske, koroške in kranjske; turška nevarnost (land­tagsakten ii, 120s, št. 147; krones, vorarbeiten (1865), 96, št. 135/33; krones, Quellenmässige beiträge, 65, št. 39; chmel, regesta Friderici iii., 582, št. 5967; as 1398, osebni fond smole majda, šk. 4, regest št. 57s). 95 Poleg Gašperja melza, ki ga je Friderik iii. na posvet poklical 8. marca, so bili povabljeni še: jurij in Gašper Crnomaljski, engel-hart turjaški, andrej hohenwarter in jurij lamberger starejši. 96 Als die krieg vnd leuff hieuor ze lannd gross seinn, vnd die von menigen wider vns, vnnser lannd vnd lewt vnpillich vnd groblich furgenomen werden, denselben zu widerstand wir merklich lewt bedurffen. Unrest pravi, da je zaradi dogodkov na Štajerskem cesar prihitel z romanja v rim, prišel na koroško in v Št. vidu sklical ain besamnung mit seinen lanntlewten, na katerem je od stanov dobil konjenike; z njimi se je potem odpravil na Štajersko. vprašanje je, ali je šlo samo za zborovanje korošcev ali pa so bili zraven tudi (vsaj nekateri) Štajerci in kranjci. 98 morda je šlo le za aktiviranje deželne vojske, saj se Unrest izrazi nekoliko sporno: Darnach pesamt sich dy gemain lanndtschaft zw Krain: aus yedem haws ain man zw widerstanndt. drugi del stavka morda povzema sklep deželnega zbora, lahko pa bi tudi pomenil, da se je po tem kljucu pac zbrala deželna vojska, ne da bi se prej sestal deželni zbor. to bi potrjevalo funkcioniranje obrambnega reda. 99 vse bolj se nagibamo k temu, da tega mz ni bilo in da se ohranjeni dokumenti pravzaprav nanašajo na mz iz aprila 1470. • 1470, april 11., Št. vid; mz Štajerske, koroške in kranjske;100 turška nevarnost in pustošenja andreja baumkircherja (Unrest, Österreichische chronik, 29; kro­nes, vorarbeiten (1865), 96, št. 136/34). • 1470, sreda maja-zacetek julija,101 velikovec; mz Štajerske, koroške in kranjske; baumkircher, pomiritev (poplacilo) najemnikov; navzocnost Friderika iii. (Unrest, Österreichische chronik, 29ss; landtagsakten ii, 122ss, zlasti št. 148; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 397ss, št. 209-211; stla, aUr, nr. 7322a, 1470 junij 4., velikovec (prepis); stla, laa. a., antiquum, iii, Privilegienbuch 3, fol. 130; as40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65; mdcXi, 168ss, št. 422; krones, vorarbeiten (1865), 96s, št. 137/35; krones, vorarbeiten (1869), 68s, št. 16; kro­nes, Quellenmässige beiträge, 67, št. 43). • 1471, januar 8., Gradec; mz Štajerske, koroške in kranjske;102 poplacilo baumkir­cherja in cesarskih najemnikov – odobritev davka (as1063, zl, št. 5832, 1471 janu­ar 13., Gradec; landtagsakten ii, 131ss, št. 154, 155; krones, vorarbeiten (1865), 97s, št. 138/36, 139/37; Unrest, Österreichische chronik, 32s). • ?? 1473, /po juliju/; možen kdz; turška nevarnost (as 40, zbirka regestov in prepi­sov listin, šk. 65).103 • 1474, okoli 8. februarja, Wolfsberg; srecanje (zbor) koroških in kranjskih dežela­nov; obramba pred turki (landtagsakten ii, 141ss, št. 161s; krones, vorarbeiten (1865), 98, št. 140/38). • 1474, marec 20., judenburg; mz Štajerske, koroške in kranjske, povabljeni tudi avstrijci;104 obramba pred turki (glej predhodno tocko). • 1474, junij 29., maribor; mz Štajerske, koroške in kranjske; obramba pred tur­ki (landtagsakten ii, 144s, št. 163; mdc Xi, 179s, št. 449; krones, vorarbeiten (1865), 98, št. 141/39; Gzmviii/64). • 1475, februar 19., Wolfsberg; srecanje nekaj (18 ali 19) deželanovŠtajerske, koroške in kranjske s cesarskimi svétniki; obramba pred turki (landtagsakten ii, 146; mdc Xi, 181, št. 452). • 1475, pred 28. marcem, /ljubljana/; kdz; obramba pred turki (bayhsta, Freising hochstifts literalien, hl – 4, Fasz. 41, h. 211_2 = zal, dopolnilni mikrofilmi, d­118, posn. 0031).105 100 Pogosto si taka zasedanja niti ne zaslužijo imena mz, saj se jih je udeležilo le nekaj clanov deželnih stanov. za šentviški zbor tako Unrest poroca, da naj bi se ga od kranjcev udeležili ljubljanski škof žiga lamberg, jurij kraig, andrej hohenwarter in njegov brat, ludvik apfaltrer ter neki Gallenberger. Ceprav lahko upraviceno domnevamo, da je bilo kranjsko zastopstvo mocnejše in da je Unrest prepoznal le imenitnejše, pa si nikakor ne smemo domišljati, da se je tovrstnih zborov udeleževal obcutnejši delež deželanov, razen morda iz dežele, ki je zborovanje gostila. 101 vcitiranih zbirkah (deželnozborskih) dokumentov najdemo tudi trditve, da je šlo za dva mz(npr. krones, vorarbeiten (1865), 96s, št. 137/35). razlog za to tici v dejstvu, da se je zasedanje zacelo sredi maja 1470 in je bilo po daljših neuspešnih pogajanjih v zacetku junija prekinjeno, potem pa se je nadaljevalo spet po 21. juniju in je bilo koncano v prvih julijskih dneh. ker se kraj in tema zborovanja nista spremenila, sodimo, da je treba ta mzobravnavati kot celoto, ceprav iz dveh »polcasov« (glej npr. stla, aUr, nr. 7322a, 1470 junij 4., velikovec (prepis)). Število navzocih je nedvomno zelo nihalo, verjetno se je manjšalo. 102 vohranjenem vabilu na mzje govor le o zboru prelatov in plemstva, ne pa tudi o udeležbi mest (in trgov), ceprav so bila ta v tem casu zanesljivo že clen deželnih stanov. iz vecine virov o tem zboru je poleg tega vidno, da je šlo za srecanje vseh treh dežel, Unrest pa govori le o zboru Štajercev in korošcev. 103 viljem turjaški je tega leta neznani osebi (verjetno Frideriku iii.) porocal o pohodu mocne turške vojske cez hrvaško in ji sve­toval, naj sklice deželne stanove. 104 ohranil se je prepis vabila, ki so ga cerkvenim knezom iz salzburga in bamberga ter goriškemu grofu poslali koroški in kranjski deželani, vendar ocitno s cesarjevim soglasjem. Prim. tudi mell, Grundriß, 132. 105 28. marca 1475 je Gašper Crnomaljski izstavil listino, s katero je potrdil, da bo skupaj z bratom jurijem, loškim oskrbnikom, po­skrbel za »postavitev« osmih konj, ki jih je bil skladno z odlocitvijo deželnega zbora dolžan zagotoviti freisinški škof. takole je zapisal na zacetku: … als dy landleut in Krain pey eine landtag aynig worden sein eins anslag eines geraysigen volks anzuslahen auff geystleich vnd weltleich dy in dem land guetter haben vnd dy selbigen zu legen an die Windisch Marich wider dy Tkgen vnd dy Krabanten … kranjski deželni zbor je torej bil v zacetku leta 1475 ali že konec prejšnjega. • 1475, april 9., maribor; mz Štajerske, koroške in kranjske; obramba pred turki, tedenski denaric, zbiranje najemnikov (landtagsakten ii, 147ss, št. 165–172; kro­nes, vorarbeiten (1865), 99s, št. 143/41; krones, vorarbeiten (1869), 69ss, št. 19; Gzmviii/67; Unrest, Österreichische chronik, 50s). • 1476, januar 22., Gradec; mz Štajerske, koroške in kranjske; obramba pred turki; verjetna navzocnost Friderika iii. (landtagsakten ii, 156s, št. 173; krones, vorar­beiten (1865), 101, št. 145/43; krones, vorarbeiten (1869), 71, št. 20). • ?? 1477, spomladi; domneven mz Štajerske, koroške in kranjske; davek za porav­navo terjatev dveh Grafeneckerjev (mensi, Geschichte der direkten steuern i, 32). • 1478, november,106Gradec; mzŠtajerske, koroške in kranjske; obramba pred turki, denar za najemnike; navzocnost Friderika iii. (landtagsakten ii, 175ss, zlasti št. 189; mdc Xi, 205, št. 511; krones, vorarbeiten (1865), 101, 148/46; as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65, 1478 december, Gradec). • 1478, december /26., ljubljana/; kdz; obramba proti turkom, izredni davek za na­jemnike (as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65, 1478 december, Gradec; chmel, actenstücke und briefe 2, 885, št. mclXv). • 1480, marec 8., ljubljana; kdz; vojna s korvinom, turški vpadi (chmel, acten­stücke und briefe 3, 393ss, št. clXiX; landtagsakten ii, 190; seUFFert, drei register, 39s; FabjanCiC, ljubljanski sodniki 1, 174). • 1488, maj 14., Gradec; štajerski deželni zbor z udeležbo koroških in kranjskih odpo­slancev; davcna naložitev (steueranschlag) (landtagsakten ii, 233ss, št. 223-225). • ?? 1488, jesen; domneven mzŠtajerske, koroške in kranjske; premirje s korvinom, davek za poplacilo korvina (landtagsakten ii, 238).107 • 1492, /marec, ljubljana/; kdz; turška nevarnost (vpadi) (krones, vorarbeiten (1869), 75, št. 27; landtagsakten ii, 248). • 1493, avgust 16., /ljubljana/; kdz; imenovanje opolnomocenega odposlanstva (od­bora) za oz v linzu,108 razprava o financnih zahtevah deželnega kneza (chmel, Urkunden, 2s, št. ii; regesta imperii Xiv, 1/1–2, 345, št. 2750). • ? 1493, december–1494, januar, dunaj; oz petih nižjeavstrijskih dežel; pogajanja o potrditvi stanovskih privilegijev (moltke, siegmund von dietrichstein, 114; le­vec, landhandfesten, 287, št. 13–15). • 1493, december-1494, pred 10. januarjem,109 ljubljana; kranjska dedna poklonitev maksimilijanu i.110 (as 1063, zl, št. 907, 1494 januar 10., dunaj; št. 913, 1494 ja­nuar 17., dunaj; as 1073, zr, i-7r, 25s; i-6r, fol. 11r–11v). 106 zbor je bil sprva napovedan za 22. september, v resnici pa je bil šele novembra. tudi takrat se ga je udeležilo (pre)malo korošcev in kranjcev, tako da se je predvideni mz na dolocen nacin prekvalificiral v štajerski deželni zbor. da bi cesar pridobil potrebna denarna sredstva, je že v decembru sklical koroški in kranjski deželni zbor v Št. vidu oziroma (verjetno) ljubljani. 107 GUtkas, Friedrich iii., 165, govori o nekakšnem odbornem zboru, ki naj bi ga avgusta 1488 sklical kralj matija korvin in na katerega naj bi prišli predstavniki koroške, Štajerske, kranjske in celo zgornje avstrije. ker se na nic ne sklicuje, Gutkasovih navedb ne moremo preveriti, gotovo pa lahko o njih resno dvomimo. 108 oz v linzu je bil predviden za jernejevo (24. avgust), a do zbora zaradi cesarjeve smrti ni prišlo. kranjski odposlanci, ki so bili že na poti, so se vrnili domov. 109 kralj maksimilijan i. je kranjske privilegije (zlato bulo) potrdil na dunaju 10. januarja (as 1063, zl, št. 907, 1494 januar 10., dunaj; as 1073, zr, i-7r, 25s; i-6r, fol. 11r–11v; levec, landhandfesten, 287, št. 13) in v potrditvi je zapisano, da so se kranjci kra­ljevim svétnikom že poklonili in prisegli. 110 kralja in novega deželnega kneza maksimilijana so na dedni poklonitvi zastopali grof janez Werdenberg, jurij thurn in sigmund Wellsperg. kot razlog za to, da ni prišel, je maksimilijan navedel neodložljive in za blagor ter varnost svojih dežel in ljudi nadvse po­membne »državniške zadeve«, ker pa je vendarle šlo za veliko izjemo v dotedanji praksi, je v posebnem zašcitnem pismu kranjskim stanovom zagotovil, das in solch ir erlassung der eyds, so wir getan haben, solten gegen vnnsern erben vnd nachkumen, hertzogen vnd lanndsfursten in Crain, an irenn benannten gnaden, freyheiten vnd alten herkumen on schaden sein vnd daran dhein abpruch noch verle­tzung bringen sol. as 1063, zl, št. 913, 1494 januar 17., dunaj. • 1494, april 7., maribor; mz111 Štajerske, koroške in kranjske; obramba pred turki, davek v zameno za izgon judov (stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 539, leto 1494; Gzm X/49; regesta imperii Xiv, 1/1–2, 53ss, št. 423, 447, 466; krones, vorarbeiten (1865), 104, št. 154/1b; krones, vorarbeiten (1869), 75s, št. 31 in 95s112; schÖGGl - ernst, vertreibung der juden, 306). • ? 1494, november 25.,113 maribor; mz Štajerske, koroške in kranjske;114 davek za izgon judov, pritožbe proti tujim najemnikom (stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 539, leto 1494115; regesta imperii Xiv, 1/1–2, 105, št. 984; 388s, št. 3117, 3133; Gzm X/51; krones, vorarbeiten (1869), 75s, št. 31). • ?? 1494-1495, dunaj; pogajanja avstrijcev, Štajercev, korošcev in kranjcev;116 »ju­dovsko vprašanje« (krones, vorarbeiten (1869), 76, 95s). • ? 1495, /februar–marec, dunaj/; ozavstrije, Štajerske, koroške in kranjske; spori z madžarsko, obramba pred turki (regesta imperii Xiv, 1/1–2, 138s, št. 1298). • ? 1495, maj 19., ljubljana; možen kdz (stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 539, leto 1495; krones, vorarbeiten (1869), 77s, št. 33).117 • 1496, /konec aprila ali v zacetku maja, ljubljana/; verjeten kdz; gemeiner Pfennig (regesta imperii Xiv, 2/1, 31, št. 3864). • ? 1497, /zgodnja pomlad?/118, ljubljana/; kdz; odobritev denarja za pohod (na kro­nanje) v rim (regesta imperii Xiv, 2/1, 162, št. 4929). • 1498, november /21./, ljubljana; kdz(regesta imperii Xiv, 2/2, 763, št. 8974; mor­da tudi FabjanCiC, ljubljanski sodniki 1, 193). • 1499, junij 3., ljubljana; kdz;119 imenovanje opolnomocenega odbora za ozv lin­zu, vojna maksimilijana s Švicarji (regesta imperii Xiv, 3/2, 681, št. 13260s). • 1499, junij 15., linz; oz nižjeavstrijskih dežel;120 vojna s Švicarji (regesta imperii Xiv, 3/1, 60, št. 9262s; 3/2, 681, št. 13260s). • ? 1499, avgust(?), Wels; verjeten oznižjeavstrijskih dežel; vojna s Švicarji (regesta imperii Xiv, 3/1, 86s, št. 9365). • 1499, pred 6. novembrom, /ljubljana/; kdz; odobritev davka od hub121(dsksi, 3s, št. 1-2). 111 v pozivu šentpavelskemu opatu je maksimilijan zahteval, da se opat zbora osebno udeleži ter skupaj s kraljevimi svétniki in lanndlewten in den innern lannden, so wir gleicher weis beschribn, odloca o razpisani zadevi. taka formulacija kaže na meddeželni zbor Štajerske, koroške in kranjske. med kronesovimi nekoliko zmedeno nanizanimi viri pa najdemo Instruction so dy senndtboten der dre-yer lannd Steier, Kerndten und Crain auff dem gehallten lanndtag zu Marchpurg furgenommen…; po tem bi lahko sklepali, da so se zbrala le odposlanstva treh dežel in ne stanovi v širši sestavi. Potemtakem bi bil to morda celo prvi solidno dokumentirani notranjeavstrijski odborni zbor. vprašanje pušcamo ob tem, da dajemo prvi možnosti prednost, odprto. 112 krones navaja napacen datum (27. april). 113 zbor je bil sklican za 16. oktober, a ga takrat ocitno ni bilo. 114 schÖGGl - ernst, vertreibung der juden, 307, sicer misli, da se predstavniki koroških in kranjskih stanov tega zbora sploh niso udeležili. 115 Instruction denn sanntpotn der dreyer furstentumb Steyr, Kernndtn vnd Crain auf dem lanndtag zu Marchpurg Katherine des LXXXXIIII jars gehaltn… 116 Predstavljamo si, da bi lahko šlo za dolgotrajna zasedanja odborov štirih dežel, torej za oz. 117 Pismo (opravicilo) kranjskih deželnih stanov štajerskim zaradi neudeležbe kranjskega odbora na predvidenem oz v Gradcu je bilo morda – ima namrec kar 14 pecatov – sestavljeno ob kdz. to v graškem stanovskem arhivu shranjeno pismo je po našem védenju najstarejši v originalu ohranjeni dokument pisarne kranjskih deželnih stanov. 118 26. aprila tega leta je kralj maksimilijan ukazal kranjskemu deželnemu glavarjuviljemu turjaškemu, naj predloži (izterja?) 2000 gld., ki so jih kranjski stanovi odobrili za Romzug. možno je tudi, da je bil denar odobren že prej, recimo jeseni 1496, zanesljivo pa je bila vsota odobrena na deželnem zboru. 119 znan nam je sicer le sklic koroškega zbora, ker pa je bila njegova naloga imenovanje odbora za oz v linzu, na katerega so bili pozvani tudi avstrijci, Štajerci in kranjci, lahko ob upoštevanju nekaterih nedvoumno dokumentiranih podobnih primerov zanesljivo menimo, da so bili za isti dan sklicani tudi stanovi preostalih treh dežel. 120 zgornje in spodnje avstrije, Štajerske, koroške in kranjske (s prikljucenimi gospostvi). 121 davek je bil mišljen kot pomoc ob poroki kraljeve hcere in njegove sestre, pa tudi za pokritje dolgov. Ceprav v ohranjenih zašci­tnih pismih deželni zbor ni eksplicitno omenjen, je potrebno pripomniti, da sta bila v približno istem casu z enakim namenom sklicana • 1500, konec marca, ljubljana; kdz; posojilo deželnemu knezu, obrambni red (re-gesta imperii Xiv, 3/1, 164ss, št. 9866, 9894–9896). • 1500, december 5.–6., ljubljana; kdz; denarne zahteve maksimilijana i., sklepi aug­sburškega državnega zbora, imenovanje odbora za ozv linzu (regesta imperii Xiv, 3/1, 357, št. 11176; 369s, št. 11257; regesta imperii Xiv, 3/2, 941, št. 14629, 14623; 944, št. 14640; 950, št. 14683–14686). • ? 1500, /december/, Gradec; oz Štajerske, koroške in kranjske (regesta imperii Xiv, 3/2, 941, št. 14624). • 1500, druga polovica decembra, linz; oz nižjeavstrijskih dežel; denarne zahteve maksimilijana i. (reichshilfe), oborožitev (regesta imperii Xiv, 3/1, 370s, št. 11258; 443, št. 11809; regesta imperii Xiv, 3/2, 950, št. 14683s). • 1501, maj 3., ljubljana; kdz; denarne zahteve maksimilijana i., augsburški »rei­chsordnung«, oborožitev (regesta imperii Xiv, 3/1, 437ss, št. 11754, 11768, 11808– 11809, 11842; regesta imperii Xiv, 3/2, 1043, št. 15263; 1076, št. 15468). • 1501, julij 28.–29., ljubljana; kdz; beswerungen und sorgfeltigkaiten122 (dsks i, 4, št. 3; regesta imperii Xiv, 3/1, 498, št. 12300; regesta imperii Xiv, 3/2, 1076, št. 15468; 1083, št. 15501; levec, landhandfesten, 269s, op. 2). • 1501, avgust /25./, ljubljana; kdz; glej prejšnje tocke (regesta imperii Xiv, 3/1, 501, št. 12326; regesta imperii Xiv, 3/2, 1083, št. 15501). • ?? 1502, februar–marec, ljubljana; možen kdz; odobritev imenjske oborožitve za pohod proti turkom, upravljanje »državnega premoženja« (regesta imperii Xiv, 4/1, št. 15884, 16328a). • 1502, avgust 28., dunajsko novo mesto; oznižjeavstrijskih dežel; odobritev imenj­ske konjenice, drugi obrambni ukrepi (Francozi, turki), meddeželna pomoc, stano­vske pritožbe (stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 540, leto 1502; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16788, 16823, 16843, 16848, 17072; regesta imperii Xiv, 4/2, št. 19963; krones, vorarbeiten (1869), 79s, št. 38; moltke, siegmund von die-trichstein, 114ss123). • 1502, november 25.,124 ljubljana; kdz; obrambni ukrepi, imenjska oborožitev (stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 540, leto 1502; krones, vorarbeiten (1869), 79s, št. 38, sklep št. 15; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17077; regesta imperii Xiv, 4/2, št. 19963, 20345, tocke 11, 16 in 19). • 1503, marec 26., linz; oz nižjeavstrijskih dežel; ordnung vnd rustung (glej oz 1502!) (stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 540, leto 1503; krones, vorar­beiten (1869), 80, št. 38, 39; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17233; regesta imperii Xiv, 4/2, št. 19963, 20345; moltke, siegmund von dietrichstein, 121). • 1503, julij 22., ljubljana; verjeten kdz(regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17412a; rege­sta imperii Xiv, 4/2, št. 20578, 20583, 20608). • 1504, februar, ljubljana; verjeten kdz;125 odobritev denarne pomoci za bavarsko tudi zbora štajerskih in koroških stanov. Glej: krones, vorarbeiten (1865), 105, št. 155; mdcXi, 293, št. 740 - po tej objavi naj bi bil koroški deželni zbor že novembra 1498! 122 Še vedno gre za enake teme, kot so jih obravnavali na deželnih in odbornih zborih tega in prejšnjega leta. stanovi so se namrec vedno znova izgovarjali na placilno nesposobnost. 123 moltke navaja, da se je posvetovanj v dunajskem novem mestu udeležilo le nekaj korošcev in kranjcev, delegacija gornjeavstrij­skih dežel pa naj bi pogajanja sploh zamudila. zato je bil za marec prihodnjega leta sklican nov oz v linzu. 124 med sklepi oz nižjeavstrijskih dežel leta 1502 je mogoce opaziti potrebo, da se razpišejo deželni zbori po posameznih deželah. Štajerski stanovi so se zbrali 25. novembra, vendar jih je zaradi prepoznega razpisa zbora prišla le tretjina. tudi dokumenti odbornega zbora v linzu (marec 1503) govorijo o deželnih zborih, ki so bili na dan sv. katarine (25. 11.) 1502. instrukcija za kranjski deželni zbor je bila spisana 18. novembra (bayhsta, Freising hochstifts literalien, hl – 4, Fasz. 41, h. 210 = zal, dopolnilni mikrofilmi, d-117, posn. 0258–0264). 125 deželna zbora z isto problematiko sta bila 6. oz. 9. februarja 1504 v Št. vidu in Gradcu. Poleg tega je bilo 1. maja izstavljeno za­ vojno, potovanje v rim in pohod proti turkom (regesta imperiiXiv, 4/2, št. 20936, 21136; dsks i, 5s, št. 4-6; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 18687). • 1504, maj 13., ljubljana; kdz; odobritev (dodatne) denarne pomoci za bavarsko vojno, potovanje v rim in pohod proti turkom (regesta imperii Xiv, 4/1, št. 18616; regesta imperii Xiv, 4/2, št. 21136; dsksi, 5s, št. 5-6).126 • 1505, jesen,127 /ljubljana/; kdz; odobritev deželnega davka (dsks i, 6s, št. 7). • 1506, med 2. in 17. majem, /ljubljana/; kdz; odobritev denarne pomoci za vojno z madžari (dsks i, 7s, št. 9-10). • 1506, julij 2., /ljubljana/; kdz; odobritev vojaške pomoci v konjenikih in pešakih (bayhsta, Freising hochstifts literalien, hl – 4, Fasz. 41, h. 211_2, 11. 7. 1506 = zal, dopolnilni mikrofilmi, d-118, posn. 0003). • 1507, april 25., ljubljana; kdz; »Gültrüstungslandtag« (dsks i, 8ss, št. 11-12; seUFFert, drei register, 138, op. 13). • 1507, julij 30., ljubljana; kdz; sklic vojske proti benecanom (as2, dski, šk. 874, fol. 122v). • 1508, februar 5., ljubljana; kdz; spor z benetkami zaradi preprecitve maksimili­janovega potovanja na kronanje v rim, sklic deželne vojske (dsks i, 12ss, št. 13; prim. tudi: bayhsta, Freising hochstifts literalien, hl– 4, Fasz. 41, h. 211_1, 22. 5. 1508 = zal, dopolnilni mikrofilmi, d-118, posn. 0058–0059; krones, vorar­beiten (1865), 106, št. 159/6). • ? 1508, februar 13., knittelfeld; ozvseh(?) avstrijskih dednih dežel; spor z benetka-mi (dsks i, 14, št. 13). • 1508, maj 29., ljubljana; oborožitveni kdz oziroma zbor deželne vojske za obram­bo pred benecani (bayhsta, Freising hochstifts literalien, hl – 4, Fasz. 41, h. 211_1, 22. 5. 1508 = zal, dopolnilni mikrofilmi, d-118, posn. 0058–0059). • ?? 1508, maj, beljak; oz nižjeavstrijskih dežel (FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens ii, 119). • 1508, november 10.,128 murzzuschlag; oz nižjeavstrijskih dežel; meddeželna obrambna pomoc (as 2, dsk i, šk. 155 (fasc. 97); krones, vorarbeiten (1865), 106, št. 159/6; moltke, siegmund von dietrichstein, 131ss; jUG, turški napadi, 36s; mell, Grundriß, 142s; FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens ii, 119). • ?? 1508, bruck na muri (an der Muer); oz Štajerske, koroške in kranjske; stano­vske pritožbe (?) (dsks i, 20, št. 19). • ? 1508/1509, Worms(?); državni zbor s predvideno udeležbo predstavnikov nižjeav­strijskih, gornjeavstrijskih in burgundskih dežel (as 2, dsk i, šk. 155 (fasc. 97); jUG, turški napadi, 36s). • 1509, februar–marec,129 salzburg; oz nižjeavstrijskih dežel; vojna z benetkami, meddeželna pomoc (dsks i, 22ss, št. 24; as 2, dsk i, šk. 308 (fasc. 208a), 1s; šk. 137 (fasc. 87), sn. 1; krones, vorarbeiten (1865), 107, št. 160/7). • 1509, druga polovica aprila, bruck na muri; oz nižjeavstrijskih dežel; meddeželna šcitno pismo za yetz odobreni davek. regesta imperii Xiv, 4/2, št. 20936, 21136; dsks i, 5, št. 4; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 18687. ker poznamo dva koroška dokumenta (plemiški oz. stanovski odgovor na deželnoknežjo propozicijo), napisana v Št. vidu 19. avgusta in 22. novembra 1504, je treba dopustiti možnost, da je bil v teh terminih tudi kranjski deželni zbor. tema je bila za tisto leto znacilna – financiranje bavarske vojne, pohoda v rim in pohoda proti turkom. Glej regesta imperii Xiv, 4/2, št. 21354, 21724. 127 zašcitno pismo za odobreni deželni davek je bilo kranjskim stanovom izstavljeno 13. decembra 1505. v njem najdemo splošno formulo – als uns yetzo [stanovi kranjske in prikljucenih gospostev metlike, istre in krasa] … ain gemaine lantstewr … zugeben bewilligt und zugesagt – iz katere lahko po analogiji s siceršnjo prakso izstavljanja zašcitnih pisem sklepamo, da je bil zbor v novembru ali celo že v prvih dneh decembra. 128 verbiceva (dsksi, 27, op. 2) pomotoma navaja, da je bil ta oz v septembru. 129 vvirih zasledimo podatke, da so se odbori zbrali na svecnico (2. februar), v salzburgu so bili potem brez dvoma do 25. marca, ko so predložili svoje sklepe. Glej as 2, dsk i, šk. 137 (fasc. 87), sn. 1. pomoc (as2, dski, šk. 137 (fasc. 87), sn. 1; moltke, siegmund von dietrichste-in, 140s). • 1509, /pomlad, ljubljana/; skoraj gotov kdz;130 odobritev vojaške pomoci za vojno z benecani (as 1063, zl, št. 1077, 1509 junij 5., störzingen). • 1509, december 6., ljubljana; kdz; imenovanje odborov za augsburški državni zbor (as 1063, zl, št. 1088, 1509 april 10., augsburg a); as 1073, zr, i-7r, 79; stla, laa. a., antiquum, iii, Privilegienbuch 3, fol. 24). • 1510, april 1.-18.,131 augsburg; državni zbor z udeležbo stanovskih odborov nižje­avstrijskih dežel;132 vojna z benetkami, stanovske pritožbe; navzocnost cesarja ma-ksimilijana i. (as1063, zl, št. 1084–1089, vec listin, izstavljenih v augsburgu med 5. in 10. aprilom; as 1073, zr, i-7r, 79ss; dsks i, 27ss, št. 25-29; stla, laa. a., antiquum, iii, Privilegienbuch 3, fol. 24ss; krones, vorarbeiten (1865), 108, št. 162/9). • 1510, april 21., ljubljana; kdz; prakticna izvedba odobrene vojaške pomoci proti benecanom (dsks i, 34ss, št. 29-30). • 1510, oktober 4., ljubljana; kdz;133vojna z benetkami (as2, dski, šk. 314 (fasc. 211), št. 9; dsks i, 38ss, št. 31-32; chmel, Urkunden, 329ss, št. ccXXXiX; le­vec, landhandfesten, 280). • 1511, april 7., ljubljana; kdz; vojna z benetkami (as2, dski, šk. 314 (fasc. 211), št. 11; šk. 848, št. 17; dsks i, 41ss, št. 34-39). • 1511, julij 12., ljubljana; kdz; denarna pomoc proti benecanom, stanovske pritož-be (as 2, dsk i, šk. 314 (fasc. 211), št. 20; dsks i, 49ss, št. 41-46). • 1511, avgust 22.–28., celje; oz Štajerske in kranjske; turška nevarnost (dsks i, 56s, št. 47). • 1512, januar 22.,134ljubljana; kdz; vojna z benetkami, nacrtovani pohod proti tur­kom (dsks i, 58ss, št. 50-51; as 2, dski, šk. 848, št. 15). • 1512, februar 2., Gradec; oz Štajerske, koroške in kranjske;135 obramba pred turki in benetkami, stanovske pritožbe zoper upravne in sodne reforme (dsks i, 61ss, št. 51-53; krones, vorarbeiten (1869), 85, št. 52). • 1512, april 14., ljubljana; kdz; vojna z benetkami (dsks i, 66s, št. 54; 69, št. 56; stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 541; krones, vorarbeiten (1869), 86, št. 53 z datumom 13. april). • 1512, april 21., Gradec; zbor štajerskih deželnih stanov in odborov koroške in kranj­ske;136 vojna z benetkami, koordinacija obrambe, stanovske pritožbe (as 2, dsk i, šk. 164 (fasc. 100); dsks i, 64ss, št. 53, 55, 57). 130 zašcitno pismo za pomoc, ki so jo jetz obljubili kranjski stanovi, se lahko nanaša le na neki ne tako davni deželni zbor. 131 Prim. dsks i, 63, op. 2. 132 vliteraturi (npr. mell, Grundriß, 143) najdemo tudi, da je šlo za oznižjeavstrijskih dežel, vendar nam prve vrstice znamenitega augsburškega libela, objavljenega med drugim v dsks i, 29ss, št. 28, jasno govorijo, da gre za pritožbe, ki so jih zastopniki kranjskih stanov cesarju predstavili auf dem gehalten reichstag zu Augspurg. Prim. tudi dsksi, 36, op. 1. 133 kdz je bil sklican že za 6. september, vendar ga ocitno ni bilo. vzrok za to je bil bržkone v tem, da se ga ni udeležilo plemstvo iz dolenjske (iz marke). dolenjsko plemstvo, pa tudi precej plemstva iz ožje kranjske, je manjkalo tudi na tem deželnem zboru, zato so zbrani na cesarsko instrukcijo odgovorili, da zaradi skromne udeležbe ne morejo sklepati, opozorili pa so še, naj se v prihodnjem sklicu deželnega zbora ne pozabi posebej omeniti stanov iz marke. 134 vinstrukciji cesarskim svetovalcem in komisarjem z dne 4. januarja 1512 ni navedenega datuma zbora, a nas na datum napeljuje instrukcija kranjskih stanov njihovemu ad hoc odboru (verordenter ausschuss) za oz notranjeavstrijskih(?) dežel v Gradcu, sestavljena 24. januarja v ljubljani. ta v prvi tocki omenja instrukcijo, ki je bila stanovom predložena na dan sv. vincenca, torej 22. januarja tega leta. datum kdz potrjuje tudi pooblastilo cesarskim komisarjem, ki je – navzlic drugacnemu mnenju verbiceve (dsks i, 60, op. 1) – prav tako ohranjeno (as 2, dsk i, šk. 848, št. 15). 135 vvirih in zlasti pojasnilih k njim najdemo namige, da naj bi šlo za oznižjeavstrijskih dežel. Prim. dsksi, 61ss, št. 51; nejasno tudi 67, op. 1. 136 iz cesarske instrukcije je lepo vidna narava tega stanovskega srecanja. cesarski svetovalci naj bi se pogajali mit den ständen • ? 1512, julij 7., /ljubljana/; kdz;137 vojaški ukrepi ob turški nevarnosti, vojna z be-netkami (dsks i, 72ss, št. 59). • 1512, avgust 7., ljubljana; kdz; vojna z benetkami, turški vpadi (dsks i, 76ss, št. 61-62). • 1512, december 10., ljubljana; kdz; vojna z benetkami, denarna pomoc (as 2, dsk i, šk. 314 (fasc. 211), št. 29; dsks i, 80ss, št. 63-65). • 1513, julij 6., ljubljana; kdz; vojna z benetkami, odobritev deželnega davka, turški vpadi (dsks i, 85ss, št. 66, 68–70). • 1513, december 13., ljubljana; kdz; vojna z benetkami (as2, dski, šk. 314 (fasc. 211), št. 41; dsks i, 90ss, št. 72–74). • ? 1514, januar 6., innsbruck; oz avstrijskih dežel138 (dsks i, 91, št. 72). • 1514, marec 10., ljubljana; kdz; davcni zaostanki, stanovske pritožbe (dsks i, 96ss, št. 78–80). • 1514, maj 7.-8., ljubljana; kdz; vojna z benetkami, odobritev potrebne pomoci (as 2, dsk i, šk. 314 (fasc. 211), št. 44; dsks i, 103ss, št. 82-85). • 1514, junij 2., ljubljana; kdz; vojaška pomoc obleganemu maranu (as 2, dsk i, šk. 314 (fasc. 211), št. 48; dsks i, 108ss, št. 86-88).139 • 1514, julij 31., ljubljana; dvorna veca (as 2, dsk i, šk. 848, št. 19). • 1514, november 13., ljubljana; kdz; nevarnost beneškega vdora na koroško in kranjsko, koordinacija obrambe (as 2, dsk i, šk. 314 (fasc. 211), št. 52; dsks i, 110ss, št. 89-91). • 1514, /druga polovica novembra/, radovljica; (verjetno) srecanje odborov koroške in kranjske; koordinacija obrambe pred grozecim beneškim napadom (glej prejšnjo tocko). • 1515, januar 11., ljubljana; kdz; stanovske pritožbe - imenovanje odbora za oz v innsbrucku,140 vojna z benetkami (dsks i, 113ss, št. 92-94). • ? 1515, januar 22., ljubljana; kdz (dsksi, 121, št. 97). • 1515, februar 2., Gradec; zbor štajerskih deželnih stanov ter koroškega in kranjskega odbora; stanovske pritožbe v razlicnih zadevah (dsksi, 122ss, št. 98; as 2, dsk i, šk. 308 (fasc. 208a), 13ss; krones, vorarbeiten (1865), 108, št. 164/11). • 1515, februar 28., bruck na muri;141 oz nižjeavstrijskih dežel; stanovske pritožbe (dsks i, 127ss, št. 99-104; as 2, dsk i, šk. 308 (fasc. 208a), 3s; prim. tudi kro­nes, vorarbeiten (1865), 108, št. 165/12). • 1515, marec 15., ljubljana; sestanek nekaterih (okoli 10) uglednejših kranjskih deže­lanov; kmecki upor (dsks i, 135s, št. 105). • 1515, marec 20., dunaj; oznižjeavstrijskih dežel; sodne in upravne zadeve, medde­ gemainer landschaft unsers furstentombs Steier auch den ausschussen unser furstentumb Kaenndten und Crain. vsebinsko enake formu­lacije najdemo v odgovoru stanov. 137 verbiceva ohranjeno instrukcijo objavlja kot instrukcijo za zbor štajerskih, koroških in kranjskih stanov v Gradcu, vendar gre za neljubo napako, saj o obeh sosednjih deželah v njej ni govora. Pa tudi sicer bi bil meddeželni zbor notranjeavstrijskih dežel v tem casu malo verjeten. bolj vprašljivo je, ali je do zbora dejansko prišlo, saj nam je že iz obdobja mesec dni pozneje znan naslednji kdz. 138 Govor je o tem, da se bodo zbrali opolnomoceni odbori kranjske und ander unser landtschaften ter deželni stanovi tirolske. 139 cesar maksimilijan i. je 24. maja 1514 kranjskemu deželnemu glavarju hansu turjaškemu narocil, naj zaradi obrambe obmorske postojanke marano v Furlaniji na pogajanja sklice najodlicnejše kranjske deželane (die treffenlichisten aus unserm furstentumb Crain). istega dne je bila glavarju izdana tudi instrukcija, v kateri je prav tako zapisano, da se bo pogajal le z nekaterimi odlicnejšimi deželani, in kot prica odgovor zbranih, jih je bilo res malo, a so svoj undertenige antwurt kljub temu pripisali celotni ersamen landtschaft. 140 vsekakor sta bila nacrtovana zbor odborov nižjeavstrijskih dežel v innsbrucku (dsks i, 116ss, št. 94-95; 127, št. 99), pa tudi innsbruško srecanje teh odborov z odbori gornjeavstrijskih dežel (glej v tej opombi navedene dokumente), vendar nam ni znan noben konkreten dokaz za to, da bi zbori v innsbrucku (predvidoma v mesecu februarju) res bili. morda jih je nadomestil kar zbor v brucku na muri 28. februarja. 141 nekako v istem casu so potekala pogajanja tudi v dunajskem novem mestu. Glej dsksi, 131, op. 1. želna pomoc, kmecki upor, vojna z benetkami (dsks i, 136ss, št. 106-109; seUF-Fert, drei register, 227ss). • 1515, maj 18.-19., ljubljana; kdz;142 kmecki upor (dsks i, 145ss, št. 113-116). • 1515, po 17. juniju, ljubljana in kamnik; srecanje (versamblung) kranjskih stanov; kmecki upor (dsks i, 149ss, št. 117; GraFenaUer, kmecki upori, 119ss). • 1515, avgust 24., ljubljana; kdz; kaznovanje kmeckih upornikov, odobritev mirov-nine (fridgelt) (as 2, dsk i, š. 315 (fasc. 211), št. 63; dsks i, 151ss, št. 119-122). • 1515, oktober 22., ljubljana; dvorna veca143 kranjskega plemstva; mirovnina, posle-dice upora (dsks i, 160s, št. 123). • 1515, december 31.-1516, januar 1., ljubljana; kdz; izplacilo odobrene mirovnine in denarne pomoci (hilfgelt), posledice kmeckega upora, stanovske pritožbe (dsks i, 163ss, št. 125-129; dsks ii, 171ss, št. 130). • 1516, julij 12., ljubljana; kdz; turška in beneška nevarnost, vzdrževanje obmejnih postojank (ortflegken), izvolitev odbora za oz v velikovcu (as 2, dsk i, šk. 315 (fasc. 211), št. 79; dsks ii, 178ss, št. 133-135; maYer, materialien, 29s). • 1516, julij 25., velikovec; oz Štajerske, koroške in kranjske; turška in beneška nevarnost, vzdrževanje obmejnih postojank (glej prejšnjo tocko). • 1516, september 6., ljubljana; kdz; denarna pomoc proti benecanom in turškim vpadom (dsks ii, 182ss, št. 136-137).144 • 1516, december 17., ljubljana; sestanek kranjskih deželanov;145 stanovske pritožbe (dsks ii, 187ss, št. 138). • 1517, oktober 16.,146 ljubljana; kdz; razne deželne zadeve, stanovske pritožbe, iz­volitev opolnomocenega odbora za oz avstrijskih dežel v donauwörthu (schwa­bischen Werdu)147 (as 2, dsk i, šk. 315 (fasc. 211), št. 91; dsks ii, 189ss, št. 140-142). • 1517, december 4.–26., Wels; preliminarna pogajanja odborov148 nižjeavstrijskih dežel (zeibiG, ausschuss-landtag, 203ss; krones, vorarbeiten (1865), 109, št. 167/14).149 142 zelo verjetno je bila s tem deželnim zborom združena dvorna veca. zanjo je maksimilijan 25. aprila izdal instrukcijo, po kateri naj bi se njegovi svétniki (landtrete) - kranjski deželni glavar, upravitelj in vicedom - o utišanju upornih kmetov pogovarjali in pogajali s kranjskimi deželani (landtlewten). Prim.: as 2, dsk i, šk. 315 (fasc. 211), št. 58; dsksi, 143s, št. 111. 143 Landsrecht oder hoftaiding. 144 v instrukciji z dne 14. avgusta 1516 je deželni zbor najavljen auf den tag des monats augusty schirist kunftig, a je bil šele 6. septembra. 145 zbrali so se deželni glavar hans turjaški und ander landleut des furstenthumbs Crain. ker nam drugi dokumenti niso znani, je težko reci, da je šlo za klasicen deželni zbor. 146 za isti dan je bil sklican tudi deželni zbor spodnje avstrije na dunaju (zeibiG, ausschuss-landtag, 203), to pa je le eden od številnih dokazov, da so bili stanovi (nižje)avstrijskih dežel pogosto sklicani za isti dan. Še posebej je bilo to prakticno takrat, ko so morali le-ti imenovati odbore za kak oz ali pa uresniciti sklepe meddeželnih (odbornih) pogajanj. 147 cesar si je v donauwörthu ali kje v bližini (daselbs umb in der nahet) pravzaprav zamislil državni zbor z udeležbo stanovskih odborov vseh avstrijskih dežel; s stanovi dednih dežel bi se posvetoval oz. pogajal loceno. ta skupni zbor naj bi se zacel 16. novembra 1517 in obravnaval unsern und gemainer landt notturftigen fruchtpern sachen ter stanovske pritožbe. napovedanega zbora pa ni bilo! iz dsks ii, 197s, št. 144 in zeibiG, ausschuss-landtag, 215s, je namrec vidno, da so se odborniki nižjeavstrijskih dežel 19. decembra iz Welsa obrnili na cesarja s pritožbo, da so že dolgo zdoma, do napovedanega srecanja z odbori gornjeavstrijskih dežel pa še ni prišlo. Prosili so, ali se lahko zacnejo o napovedani temi takoj posvetovati z odbori gornjeavstrijskih dežel. cesar je potem pojasnil razloge za ta pripetljaj (zamudo) ter zbrane odbore vseh petih nižjeavstrijskih dežel pozval, naj se nemudoma odpravijo v innsbruck, kjer se bodo srecali z odbori gornjeavstrijskih dežel. Podrobneje o tem zeibiG, ausschuss-landtag, 215s. 148 sestavo odborov podaja zeibiG, ausschuss-landtag, 205ss, vendar se sestava kranjskega odbora ne ujema povsem s tisto, ki jo lahko razberemo iz instrukcije kranjskih deželnih stanov (dsksii, 193, št. 143). Po tej so kranjsko zastopali: kostanjeviški opat arnold, deželni glavar hans turjaški, bernard raunach, Ulrik Wernecker, sigmund mordachs, ljubljanski mestni svétnik Peter Gaiser in kamniški mešcan jurij eisenbart. Pri zeibigu ni mordachsa in eisenbarta, torej je mogoce, da sta bila sicer predvidena, a nista šla na pot. razvidno je, da so bili na deželnih zborih posameznih dežel sredi oktobra imenovani odbori – najprej sicer predvideni za pogajanja v donauwörthu – potem tudi v Welsu in innsbrucku. to pomeni, da so bili zdoma od zacetka novembra 1517 do konca maja 1518. 149 odbori so tu bolj mirovali, pisarili cesarju in njegovim svétnikom, naposled pa so se na štefanovo odpravili proti innsbrucku. • 1518, januar 22.-maj 24.,150 innsbruck; oz vseh avstrijskih dežel; obrambni red, meddeželna pomoc, stanovske pritožbe, dvorni red itd.; navzoc cesar maksimilijan i. (zeibiG, ausschuss-landtag, 217ss; as 1063, zl, št. 1166–1169, 1518 maj 24., innsbruck a)–c); as 1073, zr, i-7r, 118ss; as 2, dsk i, šk. 147 (fasc. 92a); dsks ii, 199ss, št. 145-151; stla, laa. a., antiquum, iii, Privilegienbuch 3, fol. 24–69; krones, vorarbeiten (1865), 109s, št. 168/15; simoniti, vojaška organizacija, 36ss). • 1518, julij 25., ljubljana; kdz; potrditev in uresnicitev innsbruških sklepov, sprem-šcina, mirovna pogajanja z benecani (as 2, dsk i, šk. 315 (fasc. 211), št. 102; šk. 408 (fasc. 281), 28; dsks ii, 208ss, št. 157, 159-160; prim tudi 216s, št. 166). • 1518, september 29., ljubljana; dvorna veca; uresnicevanje innsbruških sklepov (as 2, dsk i, šk. 408 (fasc. 281), 28; dsks ii, 218s, št. 167). • ? 1518, oktober 18., Gradec; oz151 Štajerske, koroške in kranjske; uresnicevanje innsbruških sklepov, zlasti v zvezi z davki (glej prejšnjo tocko). • 1518, november 22., ljubljana; dvorna veca; težave z zbiranjem odobrenega denarja (dsks ii, 223ss, št. 173-174). • 1518, december 13., ljubljana; kdz; imenovanje odposlancev za oz nižjeavstrij­skih dežel v Welsu, težave pri zbiranju odobrenega denarja, zlastipri mestih in »spor­nih ozemljih«152 (dsks ii, 221s, št. 170-171; 225ss, št. 175-178). • ? 1519, januar 6., Wels; oz nižjeavstrijskih dežel (as 2, dsk i, šk. 408 (fasc. 281), 30s; dsks ii, 221s, št. 171; 229s, št. 177-178).153 150 bolj delavni so bili od zacetka aprila. 151 Govor je pravzaprav o dvorni veci (hoftaiding) notranjeavstrijskih dežel. dokumenta, ki bi potrjeval, da so se stanovski odposlan­ci res zbrali v Gradcu, ne poznamo. 152 mišljeni so trst, devin, vipava in reka. 153 ni znano, ali je zbor v resnici bil. maksimilijan je umrl šest dni potem, ko naj bi se zbor sestal. deželnozborski PostoPek sPloŠni oris doslej še ni bila opravljena oziroma (po našem védenju) objavljena kaka obsežna in po­globljena raziskava o deželnozborskih procedurah v avstrijskem prostoru. zadovoljiti se moramo s preglednimi besedili pravnozgodovinskih prirocnikov, primerjalnih razprav in enciklopedicnih del, ki zacrtujejo osnovne obrise in odpirajo nekatere dileme. nejasnosti se kažejo predvsem glede nacina posvetovanja in glasovanja (plenarno ali po kurijah), še bolj problematicno pa se zdi, da je deželnozborski postopek navadno opisan brez casov­ne determinacije, to pa lahko zavede, saj bi lahko sklepali, da je bil tak od nekdaj in da se ni zelo spreminjal. viri nam za dobršen del tu obravnavanega obdobja žal res ne ponujajo dobre slike, tako da smo v notranjeavstrijskem prostoru pri iskanju marsikaterega dežel­nozborskega koraka odvisni od virov 16. stoletja, za nekatere deželne zbore v avstriji pa je ohranjena dokaj popolna dokumentacija že za obdobje od srede 15. stoletja.154 Pri raziskovanju deželnozborskega postopka smo zato morda bolj kot pri kakem drugem problemu odvisni od retrogradne metode, saj moramo velikokrat izhajati iz 16. stoletja in ugotovitve kriticno presajati v stoletje globoko preteklost. Postopek je bil podoben na deželnih, meddeželnih in odbornih zborih, saj je bil njihov namen bolj ko ne enak in tudi vecina opravil je bilo skupnih vsem trem oblikam. deželni (meddeželni, odborni) zbor155 je lahko sklical le deželni knez, ki je imel samovoljne deželne zbore za upornost in jih z njihovimi sklepi vred naceloma ni prizna-val. vsklicu (razpisu) je navadno navedel termin in kraj - najpogosteje deželno glavno mesto - ter lahko tudi temo zborovanja. deželni zbor je bil od konca 15. stoletja, ko so bili stanovi dodobra formirani in deželnozborska praksa nekoliko utecena, sklican vsaj enkrat na leto. ob morebitni nekooperativnosti stanov ali v kriznih razmerah je bilo zborov vec. knez je na deželni zbor redko prišel osebno. navadno je za pogajanja s stanovi poslal komisarje (svétnike); opremil jih je s posebnim pooblastilom (kredenc­nim pismom, kredencialom) ter instrukcijo, prakticnim navodilom, kako naj ravnajo na deželnem zboru, kaj naj od stanov zahtevajo (propozicija) in kaj jim smejo v zameno ponuditi. instrukcija je zanimiva tudi zato, ker v uvodu opisuje zunanje- in notranje­ 154 npr.: chmel, regesta Friderici iii., 161s, št. 1607; 226, št. 2232; 264s, št. 2589; 508s, št. 5010; clivss, št. 123ss; chmel, materialien i/2, 356ss, št. clXXviss; ii, 144ss, št. cXX; 193ss, št. clX; GUtkas, landesfürst und stände, 233ss. 155 spodnja predstavitev glavnih korakov deželnozborskega postopka bazira na teh delih: dsks i, Xiiiss; vilFan, Pravna zgodo­ vina, 327s; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 185ss; vilFan, deželni zbor, 252; mell, Grundriß, 334ss; WiesFlecker, entwicklung, 19s; hassinGer, landstände, 1017s; PUtschÖGl, ausschusstage, 433s; scholz, ständefreiheit, 42s; hUber - doPsch, Österreichische reichsgeschichte, 214s; zeibiG, ausschuss-landtag, passim; koŠir, die krainischen land- stände, 135ss; koŠir, stanovska uprava, 35ss (s težišcem na 2. pol. 16. in 1. pol. 17. stol.). nekaj ilustrativnih dokumentov: regesta im­ perii Xiv, 3/1, 490, št. 12230; regesta imperii Xiv, 3/2, 1089s, št. 15510; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16848, 17412, 18724a, 19011a. politicne razmere, vojne dogodke, obrambno-varnostni položaj, potrebe po pomoci in koncno konkretne financne zahteve. na zboru zbrani clani deželnih stanov so pod predsedstvom vidnega deželana (pravi­loma deželnega maršala) poslušali propozicijo in se nato o njej brez prisotnosti komisar­jev (kneza) posvetovali ter glasovali. Prav kar zadeva organizacijske oblike posvetovanja in glasovanja je vsaj v notranjeavstrijskem prostoru precej nejasnosti, ki bi jih bilo morda mogoce zapolniti s previdno pritegnitvijo virov obeh avstrij. Ce so se s propozicijo stri­njali, so komisarjem izrocili v deželnozborski odgovor formuliran sklep z odobritvijo knezovih davcnih, vojaških ali kakih drugih zahtev. seveda je knez v propozicijo posta­vil precej višjo zahtevo od pricakovane odobritve, to pa je sprožilo (pisni) pogajalski ples (negativnega) stanovskega odgovora, komisarskih in stanovskih replik, duplik in triplik, ki so privedle do kompromisnega dogovora, deželnozborskega sklepa ali od­loka. ta je vseboval merila vojaške ali davcne obveznosti ter odobritev po dolocenem kljucu ali v skupnem znesku. stanovi so se dogovorili še, kako bodo uresnicevali sprejete sklepe; imenovali so na primer prejemnike za pobiranje davkov ali odposlance, ki naj bi kako zadevo predstavili neposredno deželnemu knezu. Ce so bili stanovi pretrmasti in tudi v minimalne deželnoknežje zahteve niso hoteli privoliti, se je deželni zbor razbil in je bil potreben ponoven sklic. deželni zbor je bil namenjen predvsem odmeri vojaške in davcne obveze. ker de­želani svoje kože niso hoteli prepoceni prodati, so v postopek odobravanja radi vpletali probleme, ki naj bi jih bremenili, in knezu potožili, da bodo zahtevana bremena zmogli le, ce bo kaj postoril v njihovi zadevi. ta taktika je na pogajalsko mizo poleg vojaško­davcnih tem položila raznovrstne zadeve upravne, sodne, gospodarske, v drugi polovici 16. stoletja pa predvsem verske narave. Govorimo o stanovskih pritožbah, gravamina, ki so bila lahko komisarjem predstavljena in vrocena na zboru, ali pa jih je na dvor po­neslo posebno odposlanstvo. zadnje dejanje deželnozborskega postopka je bilo pogosto opravljeno šele nekaj tednov po tem, ko so se stanovi razšli. knez je tedaj izstavil zašci­tno pismo, v katerem je (vedno znova) potrdil, da deželnozborska odobritev stanovskim (plemiškim) privilegijem ne bo v škodo, cetudi so stanovi dovolili formalno neobvezno bremenitev svojega premoženja. nakazano sliko zgodnjega obdobja deželnozborskega postopka bomo skušali v na­daljevanju »retuširati« s pritegnitvijo razpoložljivih virov, a s posebnim poudarkom na praksi kranjskega deželnega zbora ter meddeželnih zborovanj, ki so se jih udeležili tudi kranjski deželni stanovi. spoznavanje postopka deželnega zbora je spoznavanje doku­mentov, ki jim s skupno besedo recemo deželnozborski spisi. sklic (razPis) deželneGa zbora vabila na deželni ali meddeželni zbor (landtagseinladungen) predstavljajo po oswaldu redlichu vmesno obliko med listino in pismom. z njimi je deželni gospod svoje poda­nike vabil na posvetovanja o razlicnih upravnih zadevah. vabila so bila poslovne listine (Geschäftsurkunden) dispozitivne narave, ki so tudi v primeru, ce je njihov izstavitelj po­stal kralj oziroma cesar, v bistvu ohranila naravo privatne listine, vendar so imela kljub temu potrebno javno verodostojnost (veljavo).156 vabilo na deželni zbor kljub javnemu znacaju v casu Friderika iii. po obliki navadno ni bil javen, na vse stanove naslovljen mandat, ampak privaten dokument, ki ga je deželni knez pošiljal posameznim plemiškim osebam, cerkvenim ustanovam in mestom. Pošiljal ga je ljudem, od katerih je pricakoval 156 redlich, allgemeine einleitung, 17ss; landtagsakten i, 10s. nasvet in pomoc. Pošiljal ga je vsakemu povabljencu posebej, zaprtega, zapecatenega, upraviceno pa domnevamo, da je bil ob tem sestavljen seznam povabljenih oseb.157 iz­stavil ga je knez, in consilio ali propria, pod maksimilijanom pa se je pogosto dogajalo, da je zbor v njegovem imenu razpisal regiment, dvorni svet ali kak drugi pooblašcenec, na primer deželni glavar. vabila so bila sestavljena po istem kopitu. vsebovala so pred­vsem kraj in cas predvidenega zborovanja, podatke o udeležbi posameznih stanov in (pri meddeželnih zborih) dežel ter vcasih razlog, namen oziroma predmet posvetovanja.158 Povabljeni je bil tituliran skladno s svojim rangom: prelat s castivredni, duhovski (du-hovniški), dragi pobožni ipd., plemic z dragi zvesti oziroma zvesti dragi, predstavniki mest prav tako z zvesti dragi.159 sodec po ohranjenih vabilih je bilo v 15. stoletju obicajno, da je deželni knez povabil vsakega clana deželnih stanov posebej. Poznamo vendarle tudi primere, da se je knez z generalnim mandatom obrnil na stanove kot celoto. za meddeželni zbor v mariboru (1475), za spodnjeavstrijski deželni zbor na dunaju (1478) in štajerski deželni zbor v Gradcu (1491) je bil tako povabljen tisti, den der brief gezaigt oder verkunt wirdet.160 v notranjeavstrijskem prostoru so se ohranili predvsem pozivi cerkvenim dostojan­stvenikom ter mestom in trgom. ohranjenih je razmeroma malo vabil. vzrok je dejstvo, da so bili številni družinski in gospošcinski arhivi uniceni. Po drugi strani ni šlo za do-kumente, ki bi se jih splacalo hraniti zaradi dolgotrajne pravne veljave. izkazovali so namrec prejemnikovo dolžnost in ne kake pravice, pa še ta (dolžnost) je na dolocen nacin usahnila po koncu vsakega deželnega zbora. ker vabila poleg tega niso imela posebne materialne ali estetske vrednosti, so verjetno koncala kot »šmir papir«. najstarejši ohranjeni originalni poziv na kranjski deželni zbor, ki je hkrati najstarejši originalni in razmeroma klasicen poziv kakemu clanu kranjskih deželnih stanov, je šele iz julija 1501. kralj maksimilijan i. je z njim pozval ljubljanskega mestnega sodnika in svet, naj na deželni zbor 28. julija 1501 v ljubljani pošljeta pooblašcene zastopnike.161 Poziv je tiskan in v tehniki nakazuje nove trende. iz istega leta je tudi najstarejši tiskani poziv na štajerski deželni zbor.162iz let 1460-1461 sta se sicer ohranila dva poziva kranj­skima plemicema, ki ju uvršcamo v kontekst kranjskega in domnevnega meddeželnega oborožitvenega zbora,163 poziv višnjegorskemu oskrbniku Gašperju melzu za deželni zbor v ljubljani pa je znan le iz zelo starega regesta.164 nobenih dokazov ni, da so se možnega meddeželnega zbora v zacetku leta 1397 na dunaju udeležili tudi kranjci, je pa vabilo klosterneuburškemu proštu, spisano na miklavževo 1396, najstarejši znani poziv na kako meddeželno stanovsko zborovanje.165 najstarejši štajerski poziv datira s pomladjo 1412.166 maksimilijan je zacel prakso osebnih vabil opušcati. na graškem zboru štajerskih deželnih stanov in odborov koroške in kranjske aprila 1512 so se stanovi zato pritože­ 157 Prim. mell, Grundriß, 149, op. 750. Podobno funkcijo imajo radgonski defenzijski seznami iz maja 1446. o tem nared, seznami, 319 in tu str. 40ss. 158 landtagsakten i, 12ss; mell, Grundriß, 128. 159 landtagsakten i, 14. 160 landtagsakten ii, 149, št. 165; 246, št. 232; Gzmviii/67; chmel, actenstücke und briefe 3, 686, št. 167. obvešcanje z »odpr­ tim pismom« je bilo v tem casu še precej nezanesljivo. to potrjuje vabilo šentpavelskemu opatu na deželni zbor v velikovcu 3. februarja 1479. vvabilu Friderik oznanja, da je za preteklo štefanovo (26. 12.) z odprtim pismom razpisal deželni zbor v Št. vidu, a se ga je udele­ žilo le malo deželanov, tako da niso mogli o protiturški obrambi nicesar skleniti. knez je uvidel, da se mora obrniti na vsakega deželana posebej. mdc Xi, 206s, št. 516. 161 as 1063, zl, št. 972, 1501 julij 6.; dsksi, 4, št. 3. 162 mell, Grundriß, 129, op. 597. 163 as 1063, zl, št. 682, 1460 maj 29., dunajsko novo mesto; as 2, dski, šk. 848 (5. 5. 1461); glej tudi seznam zborovanj. 164 as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65; birk, verzeichniss vii, cccXlvi, št. 803. 165 landtagsakten i, 39, št. 2. 166 Prav tam, 52, št. 7. vali in cesarja prosili, naj vsakega deželana na zbor tudi v prihodnje povabi s posebnim pismom, kot je bilo prej v navadi.167 Prošnja ni zalegla in tako je od zacetka 16. stoletja prevladoval sklic zbora z javnim razglasom ali razpisom (landtagspublication, land- tagsausschreibung, tudi Lanndttagbrief168), s katerim je knez naznanil, da sklicuje dežel­ni zbor. v razglasu je izrazil potrebo oziroma nakazal predmet zbora ter sporocil, kdaj in kje naj zbor bo. deželni glavar ali upravitelj je moral potem poziv »razpecati« med stanove.169 to so navadno naredili sli. vprašanje je, ali je bilo seznanjanje z razpisom deželnega zbora samo stvar stanovskih uradnikov in slov ali pa so se v to vkljucili tudi deželnoknežji uradniki in oskrbniki komornih gospostev, (cetrtni) glavarji … ne bi nas smelo presenetiti, ce bi bili deželani z razpisom deželnega zbora seznanjeni na rednih sodnih zborih, ograjnem sodišcu ali dvorni veci. brez dvoma pa je bilo obvešcanje s kurirsko službo najbolj zanesljivo. obvešcanje je ocitno potekalopo deželnih cetrteh; to potrjuje nekaj ohranjenih dokumentov.170 vabilo na (med)deželni zbor poudarja knezovo voljo. Upoštevanje in spoštovanje le­ 167 dsksi, Xiii, 71, št. 57. 168 as 2, dski, šk. 315 (fasc. 211), št. 91. 169 dsksi, Xiii; mell, Grundriß, 334. Po maksimilijanovi smrti je kranjski deželni glavar hans turjaški sam sklical deželni zbor. Prim. tudi vilFan, kranjski deželni stanovi, 235. 170 regesta imperii Xiv novembra maksimilijan i. erazmu dorn­ regesta imperii Xiv, 3/2, 1090, št. 15510. novembra 1517 je maksimilijan i. kranjskemu deželnemu upravitelju erazmu dorn­bergu ukazal, naj sklice nov deželni zbor. v ta namen mu je poslal vier general landtag ausschreibungen zue, darinn wir unsern landt­leuten solh landtäg verkunden, sy darauf eruordern, auch darinn anzaigen und beuelhen, was sy auf solhen landtägen handlen sollen … Sunder wir emphelhen euch mit ernst, das ir die landtagbrief eylends in die viertl ausschicket, den poten alle stend in schrift gebet und bey inen verordnet, zu allen landtleuten zu reiten, die brief lesen zu lassen und von ainem yeden kundtschaft zupringen, das solhs beschehen sey, damit sich kainer entschuldigen mug als sey ime der landtag nit verkundt. dsksii, 221, št. 170. Glej tudi: regesta imperii Xiv, 4/2, št. 20608 (tocka 11); kosi, Potujoci srednji vek, 115ss. te sta naslovniku obljubljala milost, ignoriranje pa nemilost in kazen. jasno je, da je imel izstavitelj vabila udeležbo na zboru za dolžnost. naslovljenca je svaril, naj se ne obota­vlja in naj se ne da motiti (dich darin nichts sawmen, noch irren lassest),171 ali pa je bil ton ostrejši - khain weyss aussen bleibt bey vermeydung herter straff leibs und guets,172 ali bey verliesung ewrer lehen vnd anndern gnaden vnd freyhaiten, so ir von vns habt, nicht ausbeleibet.173 hkrati se je vcasih pojavila obljuba, da bo knez povrnil z udeležbo na zboru nastalo škodo; to je prišlo v poštev zlasti pri oborožitvenih deželnih zborih.174 vabil ni izkljucno deželni knez. Po njegovem pooblastilu je to lahko storil glavar,175 upravitelj176 ali kateri drugi pooblašcenec (lahko tudi kolektivni organ, denimo dunajski regiment ali dvorni svet).177 Poleti 1501 so komisarji, potem ko kranjski stanovi niso privolili v vladarjeve zahteve in je zbor razpadel, stanove kar sami povabili na nov zbor cez štiri tedne. na drugi krog so pocakali kar v ljubljani.178 Poznamo celo primere, da so vabila spisali stanovi sami, pa pri tem ni šlo za samovoljne ali prepovedane zbore. tak primer je denimo iz zacetka leta 1474, ko so se koroški in kranjski deželani zara­di obrambe pred turki sestali v Wolfsbergu, vendar niso prišli do pametnih sklepov. dogovorili so se, da se bodo 20. marca skupaj s Štajerci ponovno zbrali v judenburgu; tja so povabili tudi avstrijce. na to srecanje, ki ga oznacujejo kot landtag, so posebej povabili salzburškega nadškofa, bamberškega škofa in goriškega grofa oziroma njihova odposlanstva.179 med najzanimivejšimi dokumenti v zvezi s sklicem deželnega zbora je gotovo poziv cesarja maksimilijana kranjskemu deželnemu glavarju ali (v njegovi odsotnosti) dežel­nemu upravitelju, naj sklice deželni zbor v ljubljani. ker naj bi se na zboru pogovarjali o nevarnosti beneškega vdora na koroško in kranjsko ter o koordinaciji obrambe obeh dežel, je cesar zahteval, naj se kranjski glavar (upravitelj) glede datuma razpisa pisno uskladi s koroškim upraviteljem in vicedomom. zbora naj bi potekala hkrati, saj je cesar želel, da bi se po koncu obeh deželnih zborov v radovljici sestala še odbora obeh dežel in razpravljala o koordinaciji obrambe. vsebinsko enako pismo je seveda dobil tudi ko­ 171 npr. landtagsakten ii, 121, št. 147. 172 Prav tam, 230, št. 220. 173 chmel, actenstücke und briefe 3, 686, št. 167. 174 landtagsakten i, 15s, 132, št. 65; landtagsakten ii, 28s, št. 95; as1063, zl, št. 682, 1460 maj 29., dunajsko novo mesto; Gzm vii/6. 175 landtagsakten ii, 230, št. 220. nadvse ilustrativen je ukaz kralja maksimilijanakoroškemu deželnemu glavarju Ulriku Weißpri­achu, v katerem mu 17. aprila 1500 naroca, naj zaradi kriznih okolišcin (smrti goriškega grofa lenarta) le 18 dni po prejšnjem deželnem zboru razpiše nov deželni zbor; ta naj bo kar se da hitro. vrazpisu naj glavar »potolaži« stanove, ker vabilo zaradi casovne stiske ni izpe­ljano po starih obicajih ali ga ni poslal maksimilijan osebno. Glavarju naroca še, naj mu takoj po razpisubey tag vnd nacht javi cas in kraj zborovanja, da bo vedel poslati komisarje. Weißpriach je zbor 23. aprila sklical z gemein ausschreiben, in sicer za 8. maj v Št. vid. vraz­pisu zbora ni pozabil zapisati: Welcher aber von ew ausbleiben vnnd nicht komen wurde, den wil ich der kn. Mt. fur einen vngehorsamen anzaigen … hhsta, Österreichische akten, kärnten, k. 14, Fasz. 20a, fol. 34r-34v; regesta imperii Xiv, 3/1, 202, št. 10123s; regesta imperii Xiv, 3/2, 847, št. 14065. Prav tako zanimiv je 12 let mlajši dokument, osnutek naznanila kranjskega deželnega glavarja hansa turjaškega o sklicu deželnega zbora v ljubljani. za sklic zbora v maksimilijanovem imenu je glavar uporabil predlogo - cesarjev tekst - s katero je bil sklican koroški deželni zbor. Predlogo je le smiselno priredil in jo opremil z uvodnim in sklepnim besedilom, nekakšnim spremnim dopisom. dsks i, 66s, št. 54; glej tudi 108, št. 86. 176 Gzmvii/3; dsksii, 221, št. 170. 177 landtagsakten ii, 235, št. 223; regesta imperii Xiv, 1/1–2, 138, št. 1298; regesta imperii Xiv, 2/2, 585, št. 7776; regesta imperii Xiv, 3/1, 171, št. 9896; 437ss, št. 11754, 11768 (maksimilijanov svétnik je deželne zbore v nižjeavstrijskih deželah sklical po konceptu (copey), ki mu je bil posredovan hkrati z narocilom, naj zbore razpiše.) 178 regesta imperii Xiv, 3/2, 1083, št. 15501. Podobno je bilo v tem casu na koroškem, saj tamkajšnji stanovi tudi niso privolili v zahteve maksimilijanovih komisarjev. ti so stanove odpustili domov in za 18. avgust sklicali nov zbor. stanovi so ob tem pojasnjevali, da so se pogajanja brezplodno zavlekla in da so zato nekateri že prej odjezdili domov. mnogi sploh niso bili vabljeni. da bi v drugo prišlo kar najvec deželanov, so komisarji po deželnih cetrteh razposlali vabila (viertelbriefe), s katerimi so stanove v maksimilijanovem imenu pozivali, naj pridejo na zbor. komisar simon hungersbach je celo pojezdil do gradov, ki jih je upravljal, da bi deželane osebno povabil na zbor. Glej regesta imperii Xiv, 3/2, 1090, št. 15510. 179 landtagsakten ii, 142s, št. 161. roški upravitelj. maksimilijanovo pismo je z dne 25. oktobra 1514, prav tako instrukcija, stanovi pa so se sestali 13. novembra. nic nenavadnega ni, da sta bila tako glavar kot upravitelj na zboru deželnoknežja komisarja.180 vabila na deželni zbor imamo lahko za dokaz deželnega zbora, saj se je le izjemoma zgodilo, da razpisanega zbora ni bilo; ce že, je bil le za nekaj casa odložen.181na podlagi razpoložljivih oziroma v tem razdelku citiranih vabil, razpisov deželnega zbora in drugih deželnozborskih spisov (glej seznam zborovanj) ugotovimo, da pri rokih od izgotovitve vabila ali splošnega razpisa do (predvidenega) datuma zasedanja (med)deželnega zbora ne moremo potegniti splošno veljavnih sklepov. med vabilom in zborom je tako preteklo najmanj 7 in najvec 69 dni. v obeh primerih gre za štajerski deželni zbor. Pricakovali bi, da je bilo med prejetjem vabila in meddeželnimi zbori obcutno vec casa, ker je bilo treba racunati z daljšim potovanjem vec ljudi, a viri tega ne potrjujejo. Pri njih je lahko preteklo samo 11, 17 dni, lahko 43, 44 ali 45 dni, v povprecju pa približno mesec dni. Pri zborih posameznih dežel tudi ni dolocnejših pravil. le redko je minilo manj kot tri tedne, kranjski rekord pa znaša 49 dni. Povprecje je bilo skoraj štiri tedne.182 Ce je kurirska služba solidno delovala, se za izostanek z zbora ne bi smeli izgovarjati na prekratke roke. knez je v normalnih okolišcinah pazil, da je med sklicem in zborom minilo dovolj casa. to nam potrjuje maksimilijanov ukaz johannu Waldnerju z dne 31. marca 1501, naj deželne zbore po nižjeavstrijskih deželah, ki naj bi jih po njegovem prejšnjem navodilu (27. 3.) sklical na jurjevo (24. 4.), zaradi prekratkega roka preloži in sklice za 10 dni po­zneje.183Še zanimivejši je primer, ko je maksimilijan sredi decembra 1507 za 22. januar naslednjega leta sklical zgornjeavstrijski deželni zbor v linzu. spripisa na konceptu tega sklica izvemo, da se je tisk razpisa zavlekel in da je bilo zato do predvidenega datuma premalo casa. maks je zbor zato prestavil na 5. februar.184 vseznam stanovskih zborovanj zbrana statistika nam ponuja odgovore na vprašanji, kje in kdaj so se stanovi sestajali. najprej se ustavimo pri krajih zborovanja. vse dedne poklonitve so bile seveda v ljubljani, prav tako vse (4 ali 5) evidentirane dvorne vece. kranjski deželni zbori in njim podobna srecanja kranjskih deželanov so bila prav tako vsa v ljubljani. za cas do maksimilijanove smrti smo našteli 51 zanesljivih, 3 verjetne in od 8 do 10 domnevnih oziroma možnih kranjskih zborov. en zbor (versamblung) je bil (loceno ali hkrati?) ljubljani in kamniku,185 eden (zelo vprašljiv) morda v novem mestu. okonkretni ljubljanski lokaciji bomo še govorili, vse pa kaže, da so se zbirali na ljubljanskem gradu. Pestrejša je podoba pri meddeželnih zborih vseh treh ali vsaj dveh notranjeavstrijskih dežel (nujno z udeležbo kranjske). dalec spredaj je Gradec z devetimi zanesljivimi, dvema domnevnima in enim vprašljivim meddeželnim zborom. rezultat je razumljiv, saj 180 dsksi, 110, št. 89; glej še 111ss, št. 90s 181 da je vabilo dovolj mocan dokaz, sodi mdr. lackner, hof und herrschaft, 42. Primer preložitve je iz leta 1478, ko je bil med-deželni zbor nacrtovan za 22. september, a je bil šele v novembru. landtagsaktenii, 175ss, št. 189. Podobno je bilo še leta 1494, ko je bil meddeželni zbor sklican za 16. oktober, vendar so se stanovi zbrali šele konec novembra. Glej Gzm X/51 in seznam zborovanj. 182 zaradi suše med sklici za kranjski deželni zbor se pri analizi postopka deželnega in meddeželnega zbora v 15. stoletju sklicujemo tudi na dokumente nekranjske, zlasti štajerske in koroške, delno tudi avstrijske provenience. tako prim.: landtagsakten ii, 19, št. 88; 27s, št. 94; 36s, št. 102; 121, št. 147; 132, št. 154; 144s, št. 163; 157, št. 173; stla, aUr, nr. 7322a, 1470 junij 4., velikovec (prepis); mdc Xi, 179s, št. 449; Gzmvii/107; viii/64; X/49; regesta imperii Xiv, 1/1–2, 53, št. 423; 105, št. 984; regesta imperii Xiv, 2/1, 433, št. 6614. za kranjsko ohranjena vabila so objavljena v obeh delih objavljenih deželnozborskih spisov, zacenši z letom 1501. vecinoma gre torej za splošne razpise in ne vabila posameznim clanom deželnih stanov. dsksi, 52s, št. 42; 66s, št. 54; 75s, št. 60; 80s, št. 63 (zelo lep primer, ceprav datum zbora ni dolocen); 113ss, št. 92s; dsksii, 208, št. 157. 183 regesta imperii Xiv, 3/1, 437ss, št. 11754, 11768. 184 hhsta, maximiliana 18 (alt 11), konv. 2 (Xi-Xii, 1907), fol. 51-54. … so hat sich doch dy verzugung diser vnser brief durch den trukh so lang verweilt, das solher tag Vincenti zu nachet sein machte … 185 vkamniku je bil deželni zbor še leta 1524 (jUG, turški napadi, 43), leto prej pa so kranjski stanovi zborovali v kranju (vilFan, davcni privolitvi, 220). Prim. radics, krainische landschaft, 173s. je šlo za (neformalno) glavno mesto notranjeavstrijske deželne skupine. sledi maribor s štirimi zanesljivimi, tremi možnimi in enim vprašljivim zborom. meddeželni zbori so bili zanesljivo še v velikovcu (2), Wolfsbergu (2), judenburgu, Št. vidu, lipnici (samo­voljni), brežah, radgoni (povsod po eden, v Št. vidu še eden domneven), eden vprašljiv je bil morda na dunaju. na kranjskih tleh niso zborovali. kranjski odbori so se udeležili odbornih zborov v linzu (3), Gradcu (3, 2 domnevna), brucku na muri (2), po enkrat zanesljivo v innsbrucku (še 1 možen), dunaju (1 možen, 2 vprašljiva), celju, velikovcu, salzburgu, Welsu (2 vprašljiva), dunajskem novem mestu in murzzuschlagu. verjeten je en odborni zbor v radovljici, po en vprašljiv v knittelfeldu in beljaku. kranjski pred­stavniki so se poleg tega zanesljivo udeležili državnega zbora v augsburgu, morda tudi tistega v Wormsu.186 kar zadeva cas zborovanja ne razlocujemo med zanesljivimi, verjetnimi, možnimi in vprašljivimi zborovanji. bistvena ugotovitev tovrstne analize je, da se kranjski stanovi niso zbirali ob ustaljenih terminih. na deželnih zborih, dednih poklonitvah in dvornih vecah so se namrec v obravnavanem obdobju dobivali prav v vseh letnih casih, od janu­arja do decembra. Popularnejši so bili marec (11), julij (10), december (9), april in maj (7 oz. 6 evidentiranih zborovanj), bolj nepriljubljen je bil februar (le dva zbora). medde­želnih zborov ni bilo v septembru in decembru, sicer pa so bili vse mesece. Pogosteje so bili v prvi polovici leta. to velja tudi za odborne zbore, ki so se jih udeleževali kranjski predstavniki: najvec jih je bilo od februarja do aprila ter decembra, manj v poletnih in jesenskih mesecih. za september sploh ni evidentiranega odbornega zbora. deželnoknežji komisarji in njihovaPooblastila iz virov, ki smo jih strnili v seznam stanovskih zborovanj, le redko izvemo, ali se je deželni knez zbora udeležil. Poznamo nekaj primerov, da je knez v vabilu naznanil, da se bo pogajanj osebno udeležil ali pa to izvemo iz kakega drugega spisa deželnozborske narave.187 o udeležbi na zboru lahko sklepamo tudi s pomocjo knezovega itinerarija. možno je, da v ohranjenih deželnozborskih spisih indicev za knezovo navzocnost na deželnem ali meddeželnem zboru ne najdemo, a vemo, da se je v casu deželnega zbora v kraju zbora zadrževal in izstavljal listine. knez se tudi v primeru navzocnosti s stanovi najbrž ni pogajal neposredno, ampak so njegove zahteve in odgovore podajali svetovalci, sam pa je bil navzoc le pro forma, »za strah«. vcasih se ne moremo znebiti vtisa, da se je knez, konkretno Friderik iii., izogibal osebnim pogajanjem s stanovi, ceprav je hotel biti o rezultatih kar najhitreje obvešcen. Upoštevati pac moramo, da sta bila Friderik iii. in maksimilijan i. tudi rimsko-nemška kralja in cesarja ter tudi sicer ujeta v mrežo razpredenih politicnih in vojaških aktivnosti, te pa so jima redko dovoljevale le skrb za dedne dežele.188 deželnozborski spisi so za vecji del obravnavanega obdobja razmeroma slabo ohra­njeni, tako da je že evidentiranje zborov mucno delo. za veliko zborov lahko samo do­ 186 Glej poglavje kronološki seznam kranjskih deželnih zborov in meddeželnih stanovskih zborovanj z udeležbo kranjcev. Pri loka­ cijah zborovanj so bile sosednje dežele bolj dinamicne. (spodnje)avstrijci so se v 15. stoletju sicer najveckrat dobili na dunaju, vendar tudi v kremsu, st. Pöltnu, tullnu, korneuburgu, hadersdorfu, samovoljno še v mailbergu, Wuldersdorfu, stockerauu, Gellersdorfu, Guntersdorfu, stetteldorfu, melku … (WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 186; niederstÄtter, jahr­ hundert der mitte, 221). mell, Grundriß, 140, je ob tem ugotavljal, da je šlo pri krajih stanovskih zborovanj za stare sodne punkte. na Štajerskem je bilo deželno glavno mesto Gradec šele v 16. stoletju doloceno kot zborno mesto in potem so bile izjeme le redke. Glej še niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 224. 187 Prim.: landtagsakten ii, 157, št. 173; regesta imperii Xiv, 2/2, 585, št. 7776; as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65, leto 1478; chmel, actenstücke und briefe 2, 885, št. mclXv; Unrest, Österreichische chronik, 29. 188 Glej tudi landtagsakten ii, 257ss. mnevamo, da so bili, ali jih registriramo z velikim vprašajem. razumljivo je, da lahko navzocnost deželnega kneza zelo redko dokažemo. zaradi skopih vesti pogosto niti ne vemo, kje so se stanovi zbrali, ali pa - zlasti pri deželnih zborih - o kraju le bolj ali manj upraviceno domnevamo. nekajkrat smo že zapisali, da je bila kranjska stranska jagoda habsburškega grozda in je gospodov obisk le redko doživela. Friderik iii. je bil po zbra­nih podatkih sodec v skoraj šestdesetih letih vladanja le štirikrat v svoji najjužnejši deželi oziroma njeni prestolnici ljubljani: med 21. 1. in 4. 3. 1444, med 13. 9. in 18. 10. 1449, med 5. 5. in 12. 5. 1470 ter 10. 9. 1489.189 med prvim bivanjem v ljubljani je sprejel dedno poklonitev. ernest je bil v ljubljani ob obeh poklonitvah (1414 in 1423). maksi­milijan se poklonitve osebno sploh ni udeležil, ampak je poslal zastopnike; zanj vemo, da je bil v ljubljani leta 1514.190strnimo vse v nerazveseljivo dejstvo: do zacetka leta 1519 se niti enega (klasicnega) kranjskega deželnega zbora ni udeležil deželni knez. Friderik se je brez dvoma udeležil meddeželnih zborov v mariboru 1462, Št. vidu 1469, velikov-cu 1470 in Gradcu 1478. navzocnost na graških meddeželnih zborih v letih 1443, 1445, 1459, 1468 in 1476 je verjetna ali vsaj možna. maksimilijan je bil zagotovo na innsbru­škem odbornem zboru 1518 in državnem zboru v augsburgu 1510, ki so se ga udeležili tudi odbori nižjeavstrijskih dežel.191 deželni knez je na zbore najveckrat pošiljal svoje svetovalce in komisarje, ki so se pred stanovi izkazali z njegovim pooblastilom (kredencnim pismom, kredencialom). možno je, da je bilo pooblastilo na zboru javno prebrano, kot prica neki tirolski dežel­nozborski dokument.192 kredencial je preprosta papirna listina z normalnim pecatom. knez je ni lastnorocno podpisal, a tudi sopodpisnika nima; je torej propria in ne in con-silio. kredencial je potrjeval, da so navedeni ljudje res knezovi zastopniki in da se smejo skladno z instrukcijo v njegovem imenu pogajati s stanovi ter sprejeti ali zavrniti njihov odgovor. vpooblastilu je bilo od stanov zahtevano, naj sledijo zahtevam komisarjev, saj bo to dobro tako za kneza kot stanove, se pravi za vso deželo. navadno se je knez izra­zil, da gre za stvari, ki zadevajo vnns, vnnsern vnnd vnnser lanndt vnnd leut notturfften ter dodal, da se bodo zborovalci s poslušnostjo njegovim pooblašcencem izkazali za zveste in poslušne deželane. komisarjem naj verjamejo kot njemu samemu. v izjemnih primerih pooblastila ni izdal deželni knez, ampak njegovi pooblašcenci.193 s pooblastil razberemo imena194 komisarjev, vcasih še kraj, redkeje tudi datum zbora.195 za kranjske deželne zbore je ohranjenih precej originalnih pooblastil; po pricako­vanju šele iz obdobja po letu 1506. nekaj je objavljenih.196 za starejše obdobje si lahko pomagamo le s posamicnimi instrukcijami, netipicnimi kredenciali in mandati, ki raz­krivajo, kdo se je v deželnoknežjem imenu na deželnih in meddeželnih zborih pogajal s stanovi.197 najstarejši podatki o komisarjih za kranjski deželni zbor so šele iz leta 1480, 189 Glej itinerar Friderika iii. za cas 1440-1493 v heiniG, kaiser Friedrich iii., 1347ss. v ljubljani je skupaj prebil 69 dni (prav tam, 820, op. 5). 190 dsks ii, 175, op. 20. 191 Glej poglavje kronološki seznam kranjskih deželnih zborov in meddeželnih stanovskih zborovanj z udeležbo kranjcev. 192 regesta imperii Xiv, 4/2, št. 19940a. 193 Prim.: regesta imperii Xiv, 1/1–2, 389, št. 3133; dsksi, 145, št. 113. 194 Poznamo nekaj takih primerov, da imena komisarjev niso navedena. možno jih je potem razbrati iz instrukcije, vendar to ni bilo vedno mogoce. as 2, dsk i, šk. 314 (fasc. 211), št. 36, 41; šk 315 (fasc. 211), št. 63; dsks i, 67ss, št. 55; 90ss, št. 72; 163s, št. 125. instrukcije so v tem smislu še toliko pomembnejše, ce se pooblastila niso ohranila. Pooblastila in instrukcije so bili navadno spisani isti dan (izjeme npr.: dsksi, 81ss, št. 64, op. 1 (3 dni razlike); dsksi, 111, št. 90 in as2, dski, šk. 314 (fasc. 211), št. 52 (2 dni razlike)). instrukcije z navedbo komisarjev: dsksi, 8ss, št. 11, 13; 34ss, št. 29, 31, 34; 49ss, št. 41; 58ss, št. 50; 72ss, št. 59; 90ss, št. 72; 103s, št. 82; 108, št. 87; 151ss, št. 119; dsks ii, 178ss, št. 133, 136; 189s, št. 140; 209ss, št. 159. 195 dsksi, Xiv; landtagsakten i, 18s; mell, Grundriß, 140. 196 as2, dski, šk. 314 (fasc. 211), št. 9, 11, 20, 29, 36, 41, 44, 48, 52; šk. 315 (fasc. 211), št. 58 (za dvorno veco), 63, 79, 91, 102; šk. 848, št. 15; dsks i, 7s, št. 9; 54, št. 16; 69, št. 56; 76, št. 61; 85, št. 66; 163s, št. 125. 197 landtagsakten ii, 57s, št. 118; 189ss, št. 196; krones, Quellenmässige beiträge, 32, št. ii; chmel, actenstücke und briefe 3, ko so se 8. marca v ljubljani s kranjskimi stanovi pogajali žiga (sigmund) sebriach, viljem turjaški in koroški upravitelj bertold mager. to so hkrati edini znani »kranjski« komisarji v 15. stoletju. isti trije so knezove zahteve nekaj dni prej predstavili koroškim stanovom v velikovcu.198Pooblastilo je bilo skoraj vedno spisano hkrati z instrukcijo. v najvec znanih primerih se je to zgodilo od 15 do 25 dni pred razpisanim zborom. vnekaj primerih je bil kredencial spisan manj kot deset dni prej, celo samo 4 ali 5 dni pred zbo­rom.199 na drugi strani poznamo primere, da je med izstavitvijo pooblastila in zborom minil poldrugi mesec in vec; pri tem je verjetno, da je bil zbor preložen.200 v deželnozborskih spisih je najveckrat govor o rete(n), sledijo reten und commi­sarien. slovenski termin svétnik ni najprimernejši, ker z njim veckrat oznacujejo/mo takratnega clana dvornega sveta, svétnika »na daljavo« (von haus aus) ali deželnega svétnika (landrat).201boljša in uveljavljena rešitev sta bodisi izraz svetovalec bodisi ko­misar. komisar najbolje oznacuje pooblašcenega knezovega odposlanca. ob tem pac ne gre pozabiti, da je knez komisarje izbiral predvsem iz vrst svojih (deželnih) svétnikov. Poglejmo, kdo je predstavljal in branil knezove zahteve. na zbore je knez (maksimilijan) ponavadi poslal tri ali štiri komisarje. delegiral je tudi samo enega (dvakrat), dva (trikrat), po trikrat pet oziroma šest komisarjev. Pricako­vali bi, da je vec komisarjev pošiljal na meddeželne in odborne zbore, a tega ne moremo vzeti za pravilo.202 na kranjskem deželnem zboru so maksimilijana najveckrat zastopali domaci plemici, nosilci pomembnih deželnih služb in njegovi (deželni) svétniki. najbolj izpostavljen je bil gotovo jurij eck, od leta 1497 svétnik, med letoma 1499 in 1514 kranj-ski vicedom ter potem glavar v Gorici. kot komisar se je pojavil na 15 dokumentiranih zborih. vec kot petkrat so stanovske kolege prepricevali deželni glavar hans turjaški, upravitelj Pavel rasp, vicedom (po letu 1514) erazem braunbart, polhograjski oskrbnik Gašper lamberger in postojnski glavar, grof krištof Frankopan. vsaj trikrat so prišli jurij moysse, vojaški komisar v Gorici, Wolfgang schwarzer ter koroški in kranjski thur­hueter in gozdni mojster hans Presinger. Precej komisarjev je prišlo le enkrat ali dvakrat; med njimi spet prevladujejo domacini: dvorni maršal lenart ravbar, hans thurn, hans neuhauser, tržaški škof Peter bonomo, ostareli viljem turjaški, trojan turjaški, ber­nard raunach, jurij elacher, kostanjeviški glavar Ulrik verneker, andrej liechtenstein, Gašper laaser, hans hofer, erazem dornberger. komisarji z dvora ali iz drugih dežel so bili na kranjskih zborih redkost: freisinški škof Filip, baron hans Wolkenstein, jošt oberweinmar, Gaudenz botsch, Gašper maltits, oskrbnik v landecku.203 Poznamo tudi nekaj komisarjev na meddeželnih in odbornih zborih s konca 15. in 380ss, št. clXvs; krones, vorarbeiten (1865), 104, št. 154/1b; regesta imperii Xiv, 1/1–2, 56ss, št. 447, 466; regesta imperii Xiv, 3/1, 449, št. 11842; regesta imperii Xiv, 3/2, 941, št. 14623s; 950, št. 14683; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16848, 18616. 198 chmel, actenstücke und briefe 3, 393ss, št. clXiX; landtagsakten ii, 190, op. 1030. 199 dsksi, 54, št. 44 (4 dni); as2, dski, šk. 315 (fasc. 211), št. 102 (pooblastilo je bilo v augsburgu izstavljeno 5 dni pred lju­ bljanskim zborom, zato dvomimo, da je pravocasno prispelo); šk. 314 (fasc. 211), št. 41 in dsks i, 90ss, št. 72 (8 dni); as2, dsk i, šk. 314 (fasc. 211), št. 48 (9 dni). 200 as 2, dski, šk. 314 (fasc. 211), št. 9 (46 dni), št. 29 (56 dni). 201 heiniG, kaiser Friedrich iii., predvsem 229ss, 543, 1390ss, 1343. kranjski svétniki Friderika iii. in tudi maksimilijana i. so opravljali predvsem vojaške funkcije in se praviloma niso dlje casa zadrževali na dvoru, temvec so upravljali kranjska posestva in urade kot glavarji ali oskrbniki. bili so svétniki vrste »von haus aus« in deželni knez jih je aktiviral po potrebi, predvsem za poslanstva in raz­ reševanja lokalnih problemov. okranjskih (deželnih) svétnikih v maksimilijanovem casu glej npr.: as2, dski, šk. 848, št. 24; as1063, zl, št. 5856, 1506 avgust 26., Gradec; regesta imperii Xiv, 2/1, 157, št. 4876; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16460, 19328, 19368. 202 Prim.: regesta imperii Xiv, 1/1-2, 389, št. 3133 (mz, 6 komisarjev); regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16848 (oz, 6); dsksi, 76, št. 61 (kdz, 5); 122, št. 98 (oz, 5); dsksii, 189ss, št. 140 (kdz, 5); as2, dski, šk. 315 (fasc. 211), št. 91 (kdz, 5), št. 102 (kdz, 5); as 2, dsk i, šk. 314 (fasc. 211), št. 48; dsks i, 69, št. 56; 108s, št. 87 (vsi kdz, 1); dsks i, 7s, št. 9; 12ss, št. 13; 54, št. 44 (vsi kdz, 2). 203 imena so iz citiranih pooblastil, instrukcij in drugih deželnozborskih dokumentov ter so se vecinoma pojavljala po letu 1507. s tem letom se zacne tudi na deželnozborskih obravnavah temeljec seznam … wer von zeit zu zeit das landtags commissariat bedienet hat, ki sega vse do leta 1737. shranjen je v stanovskem arhivu - as 2, dsk i, šk. 569 (fasc. 318), sn. 4. slika 25: Pooblastilo za deželnoknežje komisarje. na dežel­nem zboru v lju­bljani 7. aprila 1511 so maksimilijana predstavljali grof krištof Frankopan, jurij Goldacher, deželni upravitelj Pavel rasp in vice-dom jurij eck. AS 2, DSK I, šk. 314 (fasc. 211), št. 11. zacetka 16. stoletja; maksimilijan je izbiral »mocnejše« ljudi: sigmunda in Wolfganga Polhaimerja, generalnega zakladnega mojstra simona hungersbacha, štajerskega vice-doma lenarta ernauerja, reinprechta reichenburga, diepolda harracherja, baltazarja thanhauserja, sekretarja dvorne komore Gabrijela vogta, vrhovnega poveljnika cesar­skih cet v Furlaniji viljema roggendorfa, štajerskega deželnega glavarja, cesarskega komornika in koroškega dednega tocaja sigmunda dietrichsteina, avstrijskega kanclerja jurija naydecka, krškega škofa in namestnika v nižjeavstrijskih deželah mateja lan­ga, doctor-ja johanna schaitpecka in reichenbacha, pa tudi s kranjskih zborov znana dvornega maršala lenarta ravbarja in jurija elacherja. na znamenitem innsbruškem odbornem zboru so se v maksimilijanovem imenu pogajali: cesarski dvorni mojster in vrhovni glavar v alzaciji viljem rappoltstein, maršal in clan innsbruškega regimenta jurij Firmian, dvorni kancler ciprian serentein, hans Gašper laubenberg, Ulrik schal­lenberg, koroški vicedom andrej ravbar in blaž höltzl.204 deželnoknežji komisarji na kranjskem deželnem zboru so bili torej pogosto kranjski deželani, ki so bili v službi deželnega kneza kot svétniki in uradniki. kot plemici in zemljiški gospodje so bili clani deželnega zbora, hkrati jih je vezala prisega lojalnosti deželnemu knezu. združevali so dva položaja, interese deželnega kneza in stanov. mell misli, da je bil pri teh ljudeh mocnejši stanovski interes in da jih je lahko deželni knez za obdobje zasedanja deželnega zbora ali drugih stanovskih zadolžitev celo odvezal za­prisege.205 dežela, v kateri sta se prepletali deželnoknežja in stanovska sfera, je bila prepojena z interesi obeh sfer in zdi se, da se ni nihce obremenjeval z vprašanjem, ali 204 zeibiG, ausschuss-landtag, 217. 205 mell, Grundriß, 324, 343; glej tudi: regesta imperii Xiv, 3/1, 165, št. 9866; scholz, ständefreiheit, 58. so bili komisarji kljub razmeroma jasnemu mandatu monarhicne opcije naklonjeni tudi stanovskim kolegom. živeli so dualizem in v svoji koži združevali kompromis. in kaj je bil deželni zbor drugega kot instrument za iskanje kompromisa med požrešno vladarjevo malho in poskusi izsiljevanja stanov. in kdo bi bil za posrednika primernejši kot clovek, ki pozna razmere v deželi in ljudi »nasprotne« strani. deželnozborska odobritev je odgri­znila tudi del njegovega imenja, hkrati pa je z eno roko jedel s komorne mize. komisarjem je iz komorne blagajne praviloma pripadalo povracilo potnih stroškov (dnevnic). ti so bremenili bodisi centralni regiment in raitcammer bodisi vicedomske blagajne posameznih dežel.206 kljub temu se je sem ter tja zgodilo, da komisarji niso (pravocasno) prišli na razpisani zbor, to pa je vodilo do improvizacij z angažiranjem nadomestnih komisarjev.207 (ne)Udeležba na zborU ko je deželni zbor razpisan in so komisarji s pooblastilom ter instrukcijo na poti, preveri-mo odzivnost deželnih stanov. knez je v razpisu deželnega zbora izrazil pricakovanje, da se bodo povabljeni srecanja z njim oziroma komisarji zanesljivo udeležili. neposlušnim je obljubil kazen.208Prihod na zbor ni bil samo pravica deželanov, ampak - poudarili smo že veckrat - bil je njihova dolžnost. z dedno prisego so obljubili, »da bodo pospeševali koristi deželnega kneza in odvracali škodo, da bodo zvesti in poslušni«.209 obljubili so nasvet in pomoc. Prav to pa je knez na deželnem zboru od njih pricakoval.210 Porocila o udeležbi na deželnih zborih so skopa. Pogrešamo predvsem prezencne li­ste.211 knez je pricakoval osebno udeležbo povabljenega deželana212ali pa je takoj dopu­stil možnost, da povabljeni, ce je zadržan, pošlje pooblašcenega zastopnika.213 samo po sebi se razume, da so iz deželnoknežjih mest (in trgov) pricakovali akreditirane predstav­nike. kljub temu poznamo kar nekaj primerov, da je bil deželni zbor nesklepcen zaradi skromne udeležbe deželanov in mestnih predstavnikov.214 zgodilo se je, da so ljudje na 206 regesta imperii Xiv, 3/1, 449, št. 11842; regesta imperii Xiv, 3/2, 941ss, št. 14620, 14623–14625, 14633, regesta imperii Xiv, 4/2, št. 19937, 19939, 19949, 20006. stroški so bili vecji le, ce je bil komisar tujec in je bila pot daljša. tak znesek se je vrtel med 40 in 100 gld. zanimiva je dolocba v dokumentu s konca aprila 1502, s katerim je kralj maksimilijan i. svojemu svétniku jakobu landauu »zapisal« celjsko grofijo skupaj z glavarstvom, gradom in mestom celje ter tamkajšnjim uradom, kar je dotlej imel andrej hohenwarter. med drugim je doloceno, naj landau za ukazano mu službeno pot na dvor ali kamor koli drugam dobi »popotnico« iz maksimilijanove blagajne, ce pa bo obiskoval deželne zbore na kranjskem, mu ne pripada ne popotnica ne kaka druga »dobava«. regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16396; 4/2, št. 19696. 207 regesta imperii Xiv, 3/2, 950, št. 14683; 1053, št. 15349; 1090, št. 15510. v zadnjem primeru sta poleg nekaterih komisarjev zamujala tudi kredencial in instrukcija, tako da so koroški stanovi godrnjali in nekateri preprosto odjezdili domov. 208 landtagsakten i, 15s. 209 Glej npr.: as 2, dski, šk. 315 (fasc. 211), št. 119, 124; vilFan, kranjski deželni stanovi, 243. 210 Prim. brUnner, land und herrschaft, 426ss. 211 Prvi ohranjeni seznam s kranjskega deželnega zbora je iz leta 1543. as2, dski, šk. 322 (fasc. 216); vilFan, struktura stanov, 176s. 212 landtagsakten ii, 230, št. 220; birk, verzeichniss viii, dcXXvii, št. 997; hhsta, Österreichische akten, kärnten, k. 14, Fasz. 20a, Wolfsberg 1479-1499, fol. 34v; regesta imperii Xiv, 3/1, 443, št. 11809; regesta imperii Xiv, 3/2, 681, št. 13260; dsks i, 67, št. 54; 80s, št. 63; 113s, št. 92; dsksii, 208, št. 157; 221s, št. 171. 213 landtagsakten ii, 132, št. 154; chmel, actenstücke und briefe 2, 524s, št. clX. v štajerski deželnozborski praksi je iz leta 1494 znan kredencial, ki ga je salzburški nadškof kot prelat, ki ima v deželi posest in v njej ne prebiva, izdal za svoja zastopnika (reten) na graškem deželnem zboru. stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 539, leto 1494. na koroške deželne zbore salzburški in bamberški (nad)škof sploh nista hodila, temvec sta ju zastopala njuna vicedoma iz brež oziroma Wolfsberga. WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 335. 214 birk, verzeichniss vi, Xlvii, št. 271 (avstrija, 1441); chmel, regesta Friderici iii., 157, št. 1564 (avstrija, 1443), glej tudi 161s, št. 1607; GUtkas, Friedrich iii., 161 (avstrija, 1460-61); mdc Xi, 206s, št. 516 (koroška, 1478); regesta imperii Xiv, 3/2, 1053, št. 15349 (zg. avstrija, 1501); dsksi, 39s, št. 30 (Gre za znani primer, ko so se na kranjskem deželnem zboru oktobra 1510 deže­lani zbrali in vast klainer anzall. zbora se niso udeležili deželani iz marke in metlike. razlog je bil »proceduralen« - maksimilijan se je v zbor prišli, a so ga potem zaradi razlicnih razlogov še pred koncem zapustili.215 naspro­tno se je zgodilo na meddeželnem zboru v velikovcu leta 1470, ki se je sestal sredi maja in je bil po neuspešnih pogajanjih v zacetku junija prekinjen. Friderik iii. je 4. junija pi-sal Štajercu moricu stainacherju, ki se prvega »polcasa« ni udeležil, naj se na vidov dan oglasi v velikovcu, saj pomembnih odlocitev (pomiritve z andrejem baumkircherjem) ne želi sprejemati brez navzocnosti in nasvéta (štajerskih) deželanov.216 neposlušnim je knez obljubljal kazen. Preberemo lahko tudi, naj bi neposlušne de­želane kaznovali nach rat der gehorsamen,217vendar nam ni znan niti en primer konkre­tnega kaznovanja.218 na obnašanje deželanov skušajmo pogledati z njihovimi ocmi. Pot na deželni zbor je vzela nekaj casa. kranjska sicer ni bila kdo ve kako velika dežela, pa je kak gospod Crnomaljski okrog sto kilometrov do ljubljane v najboljšem primeru pre­jezdil v dveh napornih dneh.219spodobno ali še vecjo razdaljo je moral racunati deželan iz habsburške istre ali s krasa. Ce prištejemo pot domov in nekajdnevno zborovanje, je en zbor (brez nepricakovanih zamud na poti) v povprecju vzel teden dni. teden, ko ni bilo mogoce upravljati gospostva. Pa ne le to. Pot je bila povezana s stroški (prenocišca, hrane in vina za deželana in morebitno spremstvo; sena, ovsa in vode za konje …), ki so praznili njegovo mošnjo, saj ne knez ne stanovi niso odobravali dnevnic ali krili potnih stroškov. stanovi so pokrili stroške poslanstvom na odborne zbore, mestnim predstav­nikom so bili povrnjeni iz mestne blagajne. enkrat ali dvakrat na leto bi še šlo, a kaj, ko vemo, da so bili deželni zbori lahko sklicani tudi po štirikrat, petkrat in celo šestkrat v letu (1512, 1514 in 1515). z neudeležbo na deželnem zboru se deželani niso otepali davcne obveze, saj so se gotovo zavedali, da se stanovski davcni roki ni mogoce skriti. Pot v ljubljano je bila neprivlacna zaradi omenjenih stroškov, pri manjših plemicih in mestih pa predvsem zato, ker na rezultat (zlasti sklep o višini davcne odobritve) niso mogli resneje vplivati. odlocilno jedro stanov se je - kot je posreceno zapisal vilfan - zožilo na »nekaj vecjih davkoplacevalcev«, med katerimi so bili poleg v deželno poli­tiko vpreženih mocnejših plemiških rodbin in prelatov, ki so se v stališcih približevali plemiški vecini, le še predstavniki vecjih mest (ljubljane, kamnika).220manj pomembni deželani so lahko samo upali, da bodo vecji davkoplacevalci delali v dobro vseh, da bodo »izpogajali« cim nižjo vsoto, v katero bodo tako ali tako prispevali vsi. Upali pa so lahko tudi za domaco mizo. knezova ernstliche maynung in zagrožena kazen jih pri tem ocitno nista prevec skrbeli. Po drugi strani je bilo knezu pomembno, da so stanovi želeni denar odobrili. Število zbranih deželanov je bilo zato razmeroma nepomembno, da je bil le zbor sklepcen. ocenjujemo, da se je klasicnih kranjskih deželnih zborov - na poklonitvenih je bila udeležba gotovo precej višja - udeleževala približno polovica vseh upravicencev oziroma obveznikov. realno gledano je bilo teh ob koncu 15. in v 16. sto­letju od 90 do 120,221po posrednih dokazih sodec pa se je kranjskega zbora v zacetku 16. stoletja (leta 1507 in 1515) udeležilo 52 oziroma 43 plemiških oseb.222ko se je leta 1543 razpisu zbora obracal samona stanove (ožje) kranjske, ne pa tudi na stanove iz nekdaj goriških, zdaj prikljucenih gospostev dolenjske in bele krajine. ker je vecina deželanov manjkala, zbrani niso želeli odlocati o deželnoknežjih zahtevah in zbor se je razšel brez rezultatov. edini rezultat je bil, da knez v kasnejših sklicih ni vec pozabil omeniti untern landschaftn.). o slabi udeležbi je bil govor tudi na zboru junija 1514 (dsksi, 109s, št. 88), vendar kaže, da se zbor zato ni razbil. 215 chmel, actenstücke und briefe 2, 524s, št. clX; regesta imperii Xiv, 3/2, 1089s, št. 15510. 216 stla, aUr, nr. 7322a, 1470 junij 4., velikovec (prepis); glej tudi v seznamu zborovanj navedene reference. 217 chmel, actenstücke und briefe 2, 524s, št. clX. 218 Glej tudi: dsksi, Xiiis; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 186. 219 racunamo, da je jezdec zmogel od 50 do 60 km na dan. Prim. kosi, Potujoci srednji vek, 137. 220 vilFan, struktura stanov, 177s; mell, Grundriß, 335ss; WiesFlecker, entwicklung, 20. 221 Glej as 2, dski, šk. 322 (fasc. 216); šk. 432 (fasc. 290a/1), 959ss; vilFan, struktura stanov, 176s; nared, seznami, 324ss. 222 nared, seznami, 327; glej še: koŠir, die krainischen landstände, 134; koŠir, stanovska uprava, 27, 38; scholz, stän­ defreiheit, 42. zbora udeležilo samo 25 ljudi, so navzoci razglasili nesklepcnost.223vtisti polovici, ki se zborov ni (redno) udeleževala, je iskati predvsem od ljubljane bolj oddaljene deželane ter tiste, ki so bili zdoma na odbornih zborih, v drugih stanovskih ali deželnoknežjih odposlanstvih, v vojaških postojankah itd. na meddeželne zbore - vsi so bili zunaj kranjske, najvec v Gradcu in mariboru, po dva tudi v Wolfsbergu in velikovcu - se je, razumljivo, odpravilo še manj kranjcev. Unrest nas seznanja s tem, da se je meddeželnega zbora v Št. vidu aprila 1470 ude­ležilo 6 kranjcev (ljubljanski škof žiga lamberg, jurij kraig, andrej hohenwarter in njegov brat, ludvik apfaltrer ter en Gallenberger).224 Ceprav je verjetno, da kronist ni (pre)poznal vseh kranjcev, se ne zdi verjetno, da bi se meddeželnih zborov udeleževalo vecje število deželanov, razen seveda iz dežele, ki je zbor gostila. Primer graškega med-deželnega zbora s konca leta 1478 nas zato ne sme presenetiti. Friderik ga je sklical za 22. september, a je bil v resnici šele novembra. takrat so se Štajerci zbrali in trefflicher anzall, korošci in kranjci pa so prišli in klainer anzall ter niso hoteli prevzeti odgovor­nosti in sklepati v imenu vseh stanov svojih dežel. meddeželni zbor se je tako izrodil v štajerski deželni zbor in cesar je bil prisiljen za konec decembra sklicati še zbora v Št. vidu in ljubljani.225 slabo obiskan je bil tudi samovoljno sklicani meddeželni zbor v lipnici (oktober 1462).226 stvar »politicne kulture« in stanovske etike je najbrž bila, da se je tisti, ki se zboro­vanja ni mogel udeležiti, opravicil knezu in predvsem stanovskim kolegom. Gospoda iz muraua, brata rudolf in ahac liechtensteinska, bi se po njunih besedah rada udeležila graškega deželnega zbora (31. 10. 1511), a tega durich eehaffter not, nämblich swachaitt halben vnsers leibs nista bila sposobna in sta deželane prosila za opravicilo.227 slabih pet let mlajše je podobno opravicilo bolnega štajerskega deželnega upravitelja andreja spangsteina,228 najstarejša ohranjena opravicila kranjskih deželanov pa so iz prvih let po maksimilijanovi smrti. 27. junija 1520 je stanovskim gospodom in prijateljem pisal goriški glavar in nekdanji kranjski vicedom jurij eck. na (poklonitveni) deželni zbor, ki so ga za zacetek julija sklicali v avstrijskem regimentu zbrani namestniki in regenti, bi kot gehorsamer rad prišel, a mu je to onemogocala swachhait meins laibs. zato se je opravicil in sporocil, da bo spoštoval sklepe deželnih stanov in jih kot poslušen deželan po svojih moceh pomagal izpolniti.229 10. marca 1521 je deželnemu glavarju pisal stiški opat Urban in ga prosil, naj ga zaradi bolezni opravici deželnoknežjim komisarjem in zbranim deželanom. tudi on je obljubljal, da se bo držal dogovorov, ki jih bodo stanovi sprejeli na zboru.230 istega zbora se ni mogel udeležiti Gašper herbst, gospod v ložu in glavar v celju. v pismu deželnemu glavarju je pojasnil, da zaradi nujnih opravkov po cesarjevem narocilu ne more osebno priti na razpisani zbor. Glavar naj ga opravici pred stanovi. najavil je, da bo na zbor s potrebnim pooblastilom poslal svojega oskrbnika v ložu. Glavarja je še prosil, naj zaradi navedenih razlogov prestavi (podaljša) sodni narok z apfaltrerjem, ki je bil razpisan za sredo po deželnem zboru.231 Podobna opravicila so bila brez dvoma nekaj vsakdanjega tudi v desetletjih predtem, vendar se v stanovskem arhivu niso ohranila. 223 as 2, dski, šk. 322 (fasc. 216); vilFan, struktura stanov, 176s. 224 Unrest, Österreichische chronik, 29. 225 landtagsakten ii, 175ss, zlasti št. 189; mdcXi, 205, št. 511; krones, vorarbeiten (1865), 101, 148/46; as40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65, 1478 december, Gradec; chmel, actenstücke und briefe 2, 885, št. mclXv. 226 krones, Quellenmässige beiträge, 33, št. iii; glej še mell, Grundriß, 142. 227 stla, laa. a., antiquum, iii., k. 165, h. 541, leto 1511; krones, vorarbeiten (1869), 85, št. 51. 228 Prav tam, leto 1516 oz. 90, št. 61. 229 as 2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 93s. 230 Prav tam, 121s; šk. 850, registraturs Protocoll von anno 1521–1530, fol. 7. 231 Prav tam, 141s oz. fol. 7. slika 26: opravicilo jurija ecka, ker za­radi šibkega zdravja poleti 1520 ni mo-gel priti na deželni zbor. AS 2, DSK I, šk. 408 (fasc. 281), str. 93. Potek in vsebinaPoGajanj knez je komisarjem za deželni zbor poleg pooblastila izrocil instrukcijo (instruction) - navodilo, kaj naj stanovom na zboru sporocijo, kaj od njih zahtevajo, v kakšne ponudbe smejo privoliti, kdaj zbor razpustiti itd. instrukcija (predvsem v zgodnejšem obdobju jo poznamo pod imenom werbung, omenja se tudi kot ftrag) je bila v vecini primerov spisana skupaj s pooblastilom. Gre za interna pogajalska navodila, ki naj ne bi prišla v roke stanovom, ampak naj bi bila predvsem oporne tocke deželnoknežjim pogajal­cem. instrukcije so zato v stanovskih arhivih le redko ohranjene v originalu, saj naj bi komisarji njeno vsebino na zboru le ustno predstavili. kljub temu je v kranjskem stanovskem arhivu precej prepisov instrukcij, ki so tja prišle prek deželnega glavarja ali kakega »domacega« komisarja. Pomembnejši deželani so se z instrukcijo pogosto sezna­nili, še preden so jih komisarji uradno seznanili z njeno vsebino. to je stanovom olajšalo pripravo odgovora in skrajšalo cas pogajanj. iz Friderikovega casa se je ohranilo le nekaj instrukcij (za kranjsko), te pa so razmeroma kratke.232vmaksimilijanovem casu so bile 232 Glej: Ub Graz, hs. 1748, fol. 8v-9r; landtagsakten ii, 57s, št. 118; krones, Quellenmässige beiträge, 32, št. ii; krones, vorarbeiten (1865), 86, št. 128/26; chmel, actenstücke und briefe 2, 885, št. mclXv; as40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65 (1478 december, Gradec); chmel, actenstücke und briefe 3, 380ss, št. clXv; 393ss, št. clXiX - werbung und instruction iz zacetka bolj razdelane; to kaže na razmah deželnozborskih pogajalskih prijemov. instrukcija je po vsebinski plati osrednji deželnozborski dokument, na katerega se navezujejo drugi spisi. v maksimilijanovem casu je ponujala predstavitev vladarjevega delovanja na po­liticno-upravnem in vojaškem podrocju, njegove nacrte za prihodnost ter seveda predlog (propozicijo), kako in v kolikšni meri naj bi mu stanovi pri tem pomagali.233 ko so komisarji stopili pred stanove, so se legitimirali s predajo (in morda javnim branjem) kredencnega pisma ter zbrane pozdravili v knezovem imenu in jim zaželeli vse dobro. instrukcija jim je nadaljnje ravnanje narekovala po korakih (Von erst zusagen/An­fenglich sullen … Darnach zusagen (zuerkennen geben, erzellen, anzuzaigen) … Und nachdem … Darauf … Dan … Item … Ferrer … Weitter …). v instrukciji zvemo, kaj naj komisarji obljubijo, ce bi stanovi že »v prvo« ustregli knezovim zahtevam, prav tako vsebuje »rezervne scenarije«. ko je bila deželnozborska praksa že utecena, so skušali predvideti reakcijo stanov in njihove (proti)zahteve. navodila za odborne zbore so bila podobna, le da so posebno pozornost namenjala stanovom posameznih dežel in pred­videvala, po kakšnem kljucu bo pricakovana odobritev razdeljena med dežele; bila so skratka bolj »globalna«. komisarjem je bilo vcasih zelo jasno povedano, do kdaj morajo vztrajati na zboru in kakšen rezultat je še sprejemljiv. za pogajanja z notranjeavstrijski-mi stanovi konec leta 1494 v mariboru je bilo šestim komisarjem denimo naroceno, naj kot uslugo za izgon judov zahtevajo 100.000 gld., v najslabšem primeru 70.000 gld. za 10.000 bi lahko potem še popustili, manj kot 60.000 pa naj ne bi sprejeli.234 o odgovoru stanov oziroma poteku pogajanj so morali sproti porocati na dvor, še posebej, ce ni šlo gladko. knez jim je lahko med zborom poslal dodatne instrukcije. kolikor ni bila in-strukcija (in pooblastilo) komisarjem vrocena že pred odhodom na zbor, jo je tja dostavil poseben sel, ki je za to prejel ustrezno placilo. kljub temu se je zgodilo, da sta dokumen­ta na zbor zamujala, to pa je komisarje postavljalo v neroden položaj ter zbrane stanove po nepotrebnem stalo casa in denarja.235 korenine deželnih zborov poganjajo iz knezove stiske ter iz nasveta in pomoci, ki so ju deželani knezu dolžni nuditi. deželni zbori so bili priložnost za pogajanja. na njih pa se niso pogajali o tem, ali knezu pomagati ali ne, temvec o obsegu (stopnji) stiske ter obliki in »obsegu« nasveta in pomoci.236Podrobneje se vsebine instrukcij ne moremo lo-titi, saj je to tema za samostojno razpravo. tu nas zanimajo predvsem kot preostanek, ki nam razkriva pomemben del deželnozborskega postopka, in kot osrednji vir za spozna­vanje vsebin, ki so deželne in meddeželne zbore zaposlovale. ker namrec teme zborov v individualnih vabilih oziroma razpisih zborov in v komisarskih kredencialih navadno niso bile konkretneje napovedane, se lahko z vsebino deželnozborskih debat seznanimo predvsem na podlagi instrukcij. vsebino, teme oziroma vzrok tistih deželnih, meddeželnih in odbornih zborov do za­ marca 1480 je najstarejšaohranjena instrukcija za kranjski deželni zbor (8. marca); sestavil jo je cesarjev protonotar in svétnik tomaž iz celja (Prelokar); glej seUFFert, drei register, 39ss. dirigirala je ravnanje sigmunda sebriacha, viljema turjaškega in bertolda ma-gerja. da je bila ista instrukcija namenjena tako za kranjski kot koroški deželni zbor (2. marca), ni nic posebnega, saj so se instrukcije za habsburške dežele pogosto v celoti ali vsaj bistvenih delih prekrivale. 233 landtagsakten i, 19; dsksi, Xiiis. ohranjene instrukcije (prepisi) za kranjske zbore in odborne zbore s kranjskimi predstavniki so objavljene v obeh zvezkih deželnozborskih spisov kranjskih stanov - dsksi, 8ss, št. 11, 13; 34ss, št. 29, 31 (original), 34; 49ss, št. 41; 58ss, št. 50; 64ss, št. 53, 55; 72ss, št. 59; 81ss, št. 64 (original); 90ss, št. 72; 103s, št. 82; 111, št. 90; 116ss, št. 95; 143s, št. 111; 151ss, št. 119; 161ss, št. 124; dsksii, 178ss, št. 133 (original), 136; 189s, št. 140 (original); 197s, št. 144; 209ss, št. 159; glej tudi: regesta imperii Xiv, 3/1, 164ss, št. 9866; 369ss, št. 11257s; 490, št. 12230; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16848, 17412, 17412a; chmel, Urkunden, 329ss, št. ccXXXiX. 234 regesta imperii Xiv, 1/1-2, 389, št. 3133. 235 regesta imperii Xiv, 2/1, 31, št. 3864; regesta imperii Xiv, 3/1, 172, št. 9905; regesta imperii Xiv, 3/2, 1043, št. 15261s; 1089, št. 15510. 236 o tem vec brUnner, land und herrschaft, 326ss. cetka leta 1519, za katere imamo potrebne podatke, povzemamo v teh vrsticah.237najvec, 31 zborov, je bilo sklicanih zaradi odobritve izrednih davkov ali pomoci v vojakih (ko­njenikih, najemnikih). sedemindvajsetkrat so se kranjski stanovi udeležili zborov, ki so obravnavali beneško nevarnost (predvsem v casu avstrijsko-beneške vojne 1508-1516), petindvajsetkrat turško nevarnost, vpade in obrambo pred njimi. okrog 15 zborov so za­poslovali splošni obrambni ukrepi, snovanje obrambnih redov in zagotavljanje potrebne meddeželne pomoci ter razlicne stanovske pritožbe. Precej aktualne, zlasti v krajših ca-sovnih intervalih, so bile te teme: sovražnosti in vojne z madžari, uporno plemstvo (faj­da andreja baumkircherja), zadušitev kmeckega upora (1515), pustošenja najemniških band, vzpostavitev (zagotavljanje) deželnega miru in volitve odborov za odborne zbore. Posamezne zbore so zaposlovali še husitske vojne, vojna s korvinom, vojna s Švicarji, izgon judov, nemiri v deželi, kršenje grajskega regala ipd. knez je pricakoval pisni odgovor stanov. tega so stanovi predali komisarjem, ko so jim bile knezove zahteve uradno predstavljene, ceprav je verjetno, da je osnutek že prej pripravil poseben odbor, ki je poznal vsebino instrukcije. stanovski odgovor (antwort / antwurt) je bil le izjemoma že sklep deželnega zbora. odgovor je bil pogajalski doku­ment, antipol instrukciji, in se je navadno držal istih vsebinskih tock. stanovi so se v njem knezu zahvalili za porocilo o položaju in pohvalili njegovaprizadevanja, potem pa povedali, kako in v kolikšni meri so mu pripravljeni pri tem pomagati. ker so vnaprej vedeli, da knez (komisarji) z odgovorom najbrž ne bo prevec zadovoljen, so vanj vklju-cili tarnanje o nenehnih vojaških spopadih, vedno novih davkih, roparskih turkih, ki so požigali polja in vasi, ubijali ljudi in jih vlacili v ujetništvo, o slabih letinah, upornih kmetih, potresih, onemogoceno trgovino itd. izgovarjali so se na placilno nesposobnost. zahtevanega pac naj ne bi mogli dati, ceprav bi po zmožnostih radi pomagali. Posebej so bili obcutljivi na to, da bo njihovo breme sorazmerno z bremeni sosednjih dežel. spre­jem propozicije so znali pogojevati z reševanjem stanovskih pritožb, ki so jih predložili bodisi na zboru bodisi na dvoru ob pomoci posebnih poslanstev.238 originalni oziroma koncni odgovor so komisarji posredovali knezu, osnutek - vcasih zelo stenografski - ali prepis pa je obležal v stanovskem arhivu.239 deželni stanovi so v odgovoru predstavili svoja pogajalska izhodišca. Ce ta knezo-vim komisarjem niso ustrezala, so odgovor zavrnili in zacel se je pogajalski ples, ki je praviloma potekal pisno. na stanovski odgovor so komisarji pripravili repliko, nekakšno novo ponudbo, in krog se je lahko zavrtel do triplike, kvadriplike itd. v obravnavanem casu je navadno že prva replika stanove streznila do te mere, da so privolili v pomoc, s katero so bili zadovoljni tudi komisarji. kranjci so vedno znova poudarjali, da bo njihov prispevek koristen le, ce se bosta primerno izkazali še Štajerska in koroška.240 kadar so stanovi na (odbornem) zboru ali neposredno na dvoru predstavili pritožbe in jih je knez (maksimilijan) zavrnil ali nezadovoljivo rešil, je bil postopek podoben, le da je šel v nasprotno smer - replike so podajali stanovi, knez oziroma njegovi pooblašcenci pa odgovore.241 tudi stanovi so svoje odposlance na odborni zbor ali dvor – tam so bodisi 237 Upoštevamo vse evidentirane vrste stanovskih zborovanj razen dednih poklonitev in pregledov deželne vojske. za marsikateri zbor sploh ni podatkov te vrste. Prav tako moramo upoštevati, da je lahko en zbor obravnaval vec tem. 238 dsksi, Xivs; landtagsakten i, 19s; regesta imperii Xiv, 4/2, št. 20936 (tocka 7). 239 regesta imperii Xiv, 3/1, 498, št. 12300; dsks i, 14ss, št. 13; 37ss, št. 30, 32; 44s, št. 36; 55s, št. 46; 69ss, št. 57; 77ss, št. 62; 83ss, št. 65, 69, 73; 105s, št. 83; 109s, št. 88; 112s, št. 91; 122ss, št. 98; 140ss, št. 108s, 115; 156ss, št. 121, 123; 164ss, št. 126s; dsks ii, 180s, št. 134; 184ss, št. 137; 191, št. 141; 200, št. 146; 212s, št. 160. Glej še: regesta imperii Xiv, 3/1, 202, št. 10123; 371, št. 11258; regesta imperii Xiv, 3/2, 950, št. 14683s; 1083, št. 15501. 240 dsksi, Xv; 106, št. 84; regesta imperii Xiv, 3/2, 1089s, št. 15510. 241 dsks i, Xv; 63s, št. 52; 132ss, št. 102ss; dsks ii, 201ss, št. 148s; 216s, št. 166. osebno predstavili odgovor na deželnoknežjo propozicijo bodisi prenesli stanovske pri­tožbe ali porocila o stanju v deželi – oborožili z instrukcijami.242 deželnozborski sklep je bil ordnung, so die lanndtschafft … mit vnsers gnädigen herren des Rischen kigs raten vnd lanndpoten … gemacht haben ali vertrag und beschluss, so Ro: ku: Mt: räthe und regenten mit gemainer landtschafft … gemacht und beschlossen haben.243 deželnozborski sklep (beschlus) ali odlok (abschid) je povzemal doseženi sporazum med komisarji in stanovi, vendar je vso pravno veljavo dobil šele z ratifikacijo deželnega kneza. vposameznih tockah je našteval višino in obliko odobrene pomoci ter druge sprejete sklepe, marsikdaj so bili v njem predvideni ukrepi za izvedbo odobritve oziroma drugih sklepov: imenovani so bili davcni prejemniki, ad hoc odbori, vojaški poveljniki, cetrtni stotniki (mojstri), dolocene obveznosti deželnih prebivalcev in merila reparticije odobrenih bremen. sem in tja spominjajo na davcne sezname. s potrditvijo deželnozborskega sklepa in izstavitvijo zašcitnega pisma je bil vedno znova obnovljen pogodbeni odnos dveh pogajajocih se partnerjev.244 iz 15. stoletja je le nekaj deželnozborskih sklepov, ki so jih na meddeželnih zbo­rih sooblikovali tudi kranjski stanovi. mednje lahko štejemo radgonske sklepe iz maja 1446,245sklepe meddeželnih zborov v lipnici (1462),246velikovcu (1470)247in mariboru (1475).248 nekaj vec jih je z deželnih249 in odbornih250 zborov prvega in predvsem dru­gega desetletja 16. stoletja. vstanovskih arhivih lahko najdemo osnutke sklepov (tudi z imenom erledigt ratschleg); vec je nedatiranih in fragmentarnih, saj je bil cistopis (izvir­nik) posredovan deželnemu knezu. deželnemu zboru je v vecini avstrijskih dežel predsedoval deželni maršal ali deželni glavar, praviloma clan gosposkega stanu.251v notranjeavstrijskem trojcku je bila izjema koroška, ki v drugi polovici 15. stoletja sploh ni imela deželnega glavarja in je njego­ve posle opravljal deželni upravitelj. ta je takrat sam predsedoval dvorni veci oziroma ograjnemu sodišcu ter deželnemu zboru. Po letu 1493 je to funkcijo spet prevzel glavar, za njim pa kmalu stanovski grajski grof, gradišcan (burggraf).252 na Štajerskem je bil maršal vodja deželnostanovskega plemstva in stanov nasploh ter je že v 15. stoletju vodil deželnozborska zasedanja.253 Ceprav v pregledanih kranjskih virih do zacetka 16. stoletja nismo našli konkretnih namigov, je nadvse verjetno, da je tudi kranjske deželne zbore vodil maršal. od zacetka leta 1463 je funkcija dednih maršalov na kranjskem in v (slovenski) marki pripadala turjacanom.254 maršal je vodil razpravo na deželnem zboru in v imenu stanov podal odgovor na propozicijo. Preštel je glasove deželanov in na osnovi teh sprejel sklep. Pozneje je poleg deželnega glavarja ali predsednika urada 242 dsksi, 45ss, št. 38; 149ss, št. 117; dsksii, 171ss, št. 130; 187s, št. 138; 223ss, št. 173, 176. 243 seUFFert, drei register, 80. 244 Prim. prav tam, 80ss. 245 landtagsakten i, 115ss, št. 50ss; glej tudi v seznamu zborovanj navedene vire. 246 Ub Graz, hs. 1748, fol. 54, 120ss; stla, hs. ii/14, fol. 165v-169r; landtagsakten ii, 60ss, št. 120s; krones, vorarbeiten (1865), 87ss; krones, Quellenmässige beiträge, 34ss, št. vs. 247 mdcXi, 168ss, št. 422; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 399ss, št. 210; krones, vorarbeiten (1869), 68s, št. 16. 248 stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 539; landtagsakten ii, 149ss, št. 166; krones, vorarbeiten (1869), 69ss, št. 19. 249 dsksi, 86s, št. 68; 93s, št. 74; 107, št. 85; 146, št. 114; 154ss, št. 120; 166s, št. 128s. 250 stla, laa. a., antiquum, iii, k. 165, h. 540, leto 1502; krones, vorarbeiten (1869), 79s, št. 38; dsksi, 22ss, št. 24; prim. zeibiG, ausschuss-landtag, 313ss. 251 hassinGer, landstände, 1015. 252 WeberniG, landeshauptmannschaft, 173s; FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens i, 572s; hassinGer, landstände, 1015s. 253 sittiG, landstände, 44s, op. 52. 254 dedni maršalski naslov so januarja 1463 dobili trije bratje iz šumberške veje, ki je konec 16. stoletja izumrla. Glej str. 150, op. 335. poverjenikov podpisoval deželnozborske akte.255 teoreticno je torej vse jasno, v praksi, ki nam za starejše obdobje žal ni znana, pa je treba upoštevati, da sta bila na prelomu 15. in 16. stoletja kranjska maršala dva šumberška turjacana (viljem in hans), ki sta bila v obdobju 1483-1522 drug za drugim tudi deželna glavarja. ni dvoma, da sta bila po obeh funkcijah prvaka kranjskih deželnih stanov in bi bilo normalno, da bi jim na zboru pred­sedovala. Problem je med drugim ta, da sta bila na zborih nekajkrat tudi kot komisarja. Še v valvasorjevem casu je bil deželni maršal (turjaški) tisti, ki je s privolitvijo deže­lanov sprejemal nove deželane in vodil vse deželnozborske postopke (sklic, glasovanje, priprava sklepa), v prvi polovici 18. stoletja pa je te pristojnosti dobil deželni glavar.256 Še bolj splošen in negotov je lahko odgovor na vprašanje, v kakšnih formacijah so na deželnih in meddeželnih zborih potekala pogajanja, posvetovanja in glasovanja o sklepih. Glavno vprašanje je, ali so posvetovanja in pogajanja potekala v plenumu ali loceno po kurijah.257 Pri sklepanju oziroma glasovanju je kmalu prevladalo nacelo veci­ne navzocih; tej so se morali potem podrediti tudi tisti, ki za sklep niso glasovali. kaže, da je bilo v notranjeavstrijskih deželah v navadi skupno glasovanje vseh kurij, to pa ne izkljucuje možnosti, da so kurije propozicijo obravnavale loceno. ne poznamo nobenega vira, ki bi jasno prical, kako je to potekalo na kranjskih deželnih zborih. Ce upoštevamo, da se je na zborih znašlo okoli 50 ljudi, je verjetno, da so vsa opravila potekala skupno in ne loceno po klopeh. Glasovanje je potekalo po dolocenem vrstnem redu in je bilo ustno. Clani prvih treh stanov so imeli vsak svoj (virilni) glas, ni pa jasno, kako so na kranj­skem šteli glasove mestnih predstavnikov. ker verjetno ni bilo locenega glasovanja po kurijah, smemo zapisati, da je bil glas mestnega predstavnika teoreticno enakovreden.258 na meddeželnih zborih je prevladalo majoritetno nacelo, brez dvoma pa je bilo potrebno tudi soglasje vseh sodelujocih dežel. na odbornih zborih so bili poleg skupnih posveto­vanj in pogajanj vseh odborov verjetno pogosto tudi loceni sestanki odborov posameznih dežel ali deželnih skupin. Pri vrstnem (sedežnem) redu posvetovanja, glasovanja in po­trjevanja sprejetih sklepov je nekajkrat prišlo do zapletov.259 zapisanemu in poglavju o (ne)udeležbi na deželnih zborih dodajmo, da je bila ude­ležba na deželnem zboru v zacetnem obdobju odvisna tudi od politicne moci deželnega kneza; to dokazuje zlasti avstrijska stanovska praksa sredi 15. stoletja. deželani so sprva skušali z neudeležbo na zborih onemogociti sprejetje in uresnicitev sklepov, ki bi obre­menili njihovo imetje. menili so, da so deželnozborski sklepi zavezujoci le za tiste, ki so bili navzoci pri sprejemanju sklepov. kmalu, najpozneje v drugi polovici 15. stoletja, se je uveljavilo nacelo, po katerem so bili k spoštovanju deželnozborskih sklepov zave­zani vsi clani deželnih stanov, ne glede na to, ali so bili na zboru navzoci. zadostovalo je, ce je bilo na zboru toliko ljudi, da je bil zbor po lastni presoji sklepcen.260 to je lepo 255 koŠir, stanovska uprava, 38; koŠir, die krainischen landstände, 138. 256 valvasor, ehre iX, 10; vilFan, Ustavna ureditev, 229, 234; koŠir, stanovska uprava, 38; koŠir, die krainischen land- stände, 138. 257 z deželnega zbora v tirolskem sterzingu (1502) je znano, da so stanovi po predstavitvi propozicije oblikovali 16-clanski odbor (po štirje clani iz vsakega stanu); ta je skupaj z deželnim maršalom in še enim vitezom razpravljal o deželnoknežjih zahtevah. regesta imperii Xiv, 4/2, št. 19940a. 258 Glej npr.: mell, Grundriß, 347ss; hassinGer, landstände, 1017s; lUschin, landstände, 382; vilFan, Pravna zgodovina, 326; prim. še: vilFan, Ustavna ureditev, 234s; koŠir, stanovska uprava, 38; koŠir, die krainischen landstände, 137s. vavstriji so bila locena posvetovanja in glasovanja deželnozborskih klopi pogostejša. sklepali so z vecino glasov po kurijah; te so imele v koncni fazi samo en glas, ki ga je v njenem imenu objavil njen predstavnik. za sprejem skupnega sklepa je bilo potrebno soglasje vseh štirih kurij (stanov). Glej še WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 188. 259 Prim. WUtte, rangstreit, 102ss. 260 brUnner, land und herrschaft, 433s; mell; Grundriß, 123; moltke, siegmund von dietrichstein, 95; landtagsakten i, 2s. ko se je novembra 1478 meddeželnega zbora v Gradcu udeležilo le nekaj predstavnikov koroških in kranjskih stanov, ti niso hoteli odlocati (= sprejeti obveznosti) v imenu stanov in zbor se je zato prekvalificiral v navadni deželni zbor za Štajersko. Glej: as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65; chmel, actenstücke und briefe 2, 885, št. mclXv. vidno že iz sklepov lipniškega meddeželnega zbora 1462, ki so od deželanov zahtevali izpolnitev sprejetih dolžnosti in v nasprotnem primeru celo odrekali pravice, ki so jim šle kot pripadnikom stanov. njihovo premoženje bo v vsakem primeru obdavceno, so še zapisali.261 da so se deželani zavedali neizbežnosti deželnozborskim sklepov, potrjujejo prej navedena opravicila zaradi neudeležbe na zboru. v njih so redoma obljube, da bo-do spoštovali sprejete sklepe. Pri odbornih zborih je tako ali tako veljalo, da so deželni stanovi z gewaltom vnaprej pooblastili svoj odbor za to, da se je lahko skupaj z odbori drugih dežel posvetoval, pogajal in sklepal v imenu cele stanovske korporacije. ta je priznala in spoštovala vse sprejete sklepe.262 ker v zvezi z deželnimi zbori najveckrat vemo le za dan (datum), na katerega je bil sklican, lahko trajanje zasedanja le ocenimo. zbor sicer navadno poimenujemo po dne­vu, ko so se deželani prvic zbrali, ko je bil zbor »odprt«.263Werunsky ob avstrijskem pri­meru ugotavlja, da so zbori trajali od nekaj dni do dveh ali celo treh tednov.264 ljudje so prihajali in odhajali, se pogajali, mešetarili, si jemali cas za razmislek … dolgotrajnejši so bili predvsem nekateri meddeželni in odborni zbori; na prvem mestu je innsbruški leta 1518, ki je trajal pet mesecev. 261 Ub Graz, hs. 1748, fol. 120ss; stla, hs. ii/14, fol. 165v-169r; landtagsakten ii, 62, št. 120; krones, Quellenmässige bei­ träge, 36s, št. v; krones, vorarbeiten (1865), 88, tocka 12. 262 PUtschÖGl, ausschusstage, 433; prim. zeibiG, ausschuss-landtag, 235, 265. 263 Prim. sittiG, landstände, 47, op. 55. 264 WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 188. deželni zbor v korneuburgu je konec leta 1465 zasedal cwi­ schen sand Andres tag vnd weinnachten, torej vsaj tri tedne. bachmann, briefe, 597ss, št. 498; podobno chmel, regesta Friderici iii., 161s, št. 1607. samovoljna sreCanja stanov sklicevanje deželnih, meddeželnih in odbornih zborov je bilo ekskluzivna pravica de­želnega kneza. ta je, razumljivo, nasprotoval vsem stanovskim zborovanjem, ki so bila sklicana brez njegove vednosti ali njegovi izrecni prepovedi navkljub. sem ne štejemo rednih sodnih zborovanj avtonomne plemiške korporacije, pa tudi poznejših sestankov stanovskih odborov. od druge cetrtine 16. stoletja naprej so se namrec stanovski odbori zbirali na razlicnih posvetovalnih sestankih, ki po udeležbi deželanov skoraj niso zao­stajali za deželnimi zbori. razlog za toleriranje tovrstnih od deželnega kneza neodvisnih zborovanj je v tem, da niso imela poglavitnega elementa deželnega zbora, to je pravice do odobravanja davkov.265 Pri deželnih in meddeželnih zborih v tem smislu ni bilo dile-me. in izjeme so bile redke. med »legitimne« izjeme sodi ravnanje neposredno po smrti maksimilijana i. kranjski glavar hans turjaški je namrec takoj, ko je izvedel za cesarje­vo smrt, sklical deželnoknežje deželne svétnike in nekatere bližnje deželane, tako da so se pri njem sestali že pet dni po maksimilijanovi smrti, tj. 17. 1. 1519. skupaj z njimi je sklenil razpisati deželni zbor, ki bi razpravljal o obrambi in poklonitvi cesarjevim nasle­dnikom. zbor je glavar sklical za 29. januar. odmik od dotedanje prakse je bil v tem, da zbora v knezovi »odsotnosti« ni sklical regiment, ki je imel na papirju vso oblast, ampak glavar sam. Podobno je bilo takrat z odbornimi zbori v brucku na muri, ki so jih stanovi sklicali z utemeljitvijo, da so v obdobju medvladja do nastopa novega deželnega kneza sami poklicani k izvrševanju oblasti.266 samovoljni deželni zbori so bili izraz odkrite opozicije proti deželnemu knezu ali nezadovoljstva z njegovo pasivnostjo. Prvo se je dogajalo v primeru Friderika iii. in av-strijskih stanov, ki so bili med drugim v sporu zaradi varuštva nad ladislavom Posmrtni­kom in pozneje zaradi stanovske podpore albrehtu vi. vpetdesetih letih in posebej med letoma 1459-1462 so si zbori, ki jih ni sklical Friderik, temvec stanovi sami ali albreht, sledili kot po tekocem traku.267 samovoljna zborovanja stanov na kranjskem niso poznana.268 res pa so se nekateri kranjci udeležili meddeželnega zbora v lipnici oktobra 1462, ki so ga sklicali deželani med vojno med Friderikom in albrehtom za spodnjo avstrijo. bližina vojaških spopadov 265 Prim. koŠir, stanovska uprava, 13. 266 vilFan, kranjski deželni stanovi, 235ss; dsks i, Xiii. 267 WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 185; GUtkas, Friedrich iii., 154ss; GUtkas, landesfürst und stände, 233ss; GUtkas, mailberger bund, 51ss. Glej tudi: chmel, materialien i/2, 360ss; birk, verzeichniss vi, cXlvii, št. 1587ss; landtagsakten ii, 38s. 268 Štajerci so za zacetek leta 1455 sklenili sami zbobnati deželni zbor, potem pa je Friderik reagiral s prepovedjo udeležbe na zboru; ohranjena je prepoved sekavskemu proštu. vnjej je med drugim napisal … das uns vasst frbt nymbt und nicht gevellet, nachdem sich nicht geburet, solh oder ander landtag durch die landleut, sunder uns als landesfursten furczenemen und ze setzen, und das auch von alter also herkomen ist … landtagsakten ii, 9, št. 80. in nasilnih najemniških band je prisilila notranjeavstrijske stanove v ukrepanje za zava­rovanje njihovih dežel. cesar se v danem trenutku ni mogel ukvarjati še z notranjeavstrij­skimi stanovi in je razpis meddeželnega zbora Štajerske, koroške in kranjske odklonil. da bi zagotovili deželni mir, so Štajerci za 16. oktober269 sami sklicali (med)deželni zbor. ob tem so poudarili zvestobo deželnemu knezu. Friderik je zboru nasprotoval in prepovedal udeležbo na njem, vendar ga je nezavidljiv položaj prisilil požreti cmok in v lipnico poslati komisarje mit einer besonderer werbung. ti so stanovom ponovili cesar­jevo stališce glede pravice do sklicevanja deželnih zborov: Item sy vermelten, auch zum drittenmal, wie unser allergenedigister herr, der rische kaiser, ein hochs verdriessen gen seinen landlewten der dreyr furstentumb Steyr, Kerndten und Krain hiet von der besammung und des landtags wegen, der durch uns hye ze Leybnitz betracht und furge­nommen ist, und sein kaiserlich gnad vermaint, das solh handlung, landtäge ze machen, beruefen und auszeschrieben, nicht uns, sunder sein kaiserlich gnad an seiner erkeit und furstlichen regirung nicht allein verhindert oder geirrt, sunder auch landen und lewten großer schaden daraus entspryngen und ergeen mhten. stanovi so odgovorili, da s sklicem zbora niso hoteli prizadeti deželnoknežjih pravic oziroma interesov, temvec je šlo izkljucno za dobro dežele in s tem tudi deželnega kneza.270 stanovi treh dežel so za december 1469 nacrtovali zborovanje v voitsbergu. nacrti so dosegli Friderikova ušesa, tako da je na prelate, plemstvo, mesta in trge treh dežel nemudoma naslovil prepovedno pismo. v njem je izrazil ogorcenje, da se take stvari pocnejo brez njegove vednosti in proti njegovim željam. Udeležbo na zboru je prepove­dal in neposlušnim zagrozil s kaznijo; ob tem je uporabil celo besede deželni sovražniki (lands veynden) in upori (tegen und pten). hkrati je koroškim stanovom naznanil, da bo sklical deželni zbor in nanj povabil tudi štajerske in kranjske deželane.271Po letu 1469 se stanovi v deželnoknežjo pravico do sklicevanja deželnega zbora niso vec vtikali, so pa kneza vcasih prosili, naj zbor razpiše.272 269 istega dne so zaceli cesarja z ožjim spremstvom v dunajskem hofburgu oblegati albrehtovi privrženci. 270 UbGraz, hs. 1748, fol. 8ss, 54, 120ss; stla, hs. 28/1, fol. 641ss; hs. ii/14, fol. 165v-169r; landtagsakten i, 17s; ii, 49ss, zlasti št. 116-121; krones, Quellenmässige beiträge, 29ss; mell, Grundriß, 129; simoniti, vojaška organizacija, 32s; glej še preostala v seznamu zborovanj navedena mesta. 271 Ub Graz, hs. 1748, fol. 202s; stla, hs. 816, fol. 42; landtagsakten i, 17; landtagsakten ii, 119s, št. 146; krones, Quel­lenmässige beiträge, 61, št. 32; mell, Grundriß, 131s. 272 mell, Grundriß, 132. ko so koroški deželani štajerske kolege povabili na posvet o protiturški obrambi (marec 1474 v judenbur­gu), so poudarili, da se zbirajo na cesarjev ukaz. stanovskiorGaniinstanovska UPrava izhodiŠCa stanovske (samo)UPrave D ežela (land) je združeva- la deželnoknežjo (komor-no) in deželnostanovsko sfero (landschaft). v bistvu je šlo za dve vrsti premoženja in upravljanja, ki sta se nenehno prepletali. Govorimo o stanovsko-monarhicnem dualizmu, pojmu, ki brez razlage res ni cisto nedvoumen in s tem ustrezen, a ga bomo do boljše rešitve uporabljali. v matematicnem jeziku je dežela unija dveh množic, ki se v ne­majhnem preseku prekrivata. dežela je bila organizacijska in upravna enota, upravljali pa so v prvi vrsti premoženje. za upravo komornega premoženja je bil na deželni ravni odgovoren deželni vicedom, ki ga je po svoji volji imenoval deželni knez. knezu je vice-dom tudi odgovarjal, pod seboj pa je imel aparat deželnoknežjih uradnikov, oskrbnikov, upravnikov, mitnicarjev, ki so skrbeli za pobiranje raznovrstnih dajatev, vzdrževanje ko­morne »infrastrukture« ipd.1 da so bili ti uradniki pogosto tudi deželani, smo že veckrat poudarili. vpricujocem poglavju nas omenjeni ne zanimajo, ampak se bomo seznanili z zacetki stanovske uprave in organi, ki so bili izkljucno deželnostanovske narave. na kon-cu bo govor še o najvišjih deželnih funkcionarjih, ki so po nacinu imenovanja in dvojni odgovornosti utelešali presek deželnoknežje in stanovske sfere. do prve cetrtine 16. stoletja prave stanovske uprave ni bilo. vsi dotlej znani stano­vski organi (uradniki) so bili »stranski produkt« deželnih zborov in so bili zadolženi le za realizacijo deželnozborskih sklepov. težišce stanovske uprave je bilo na davcnih in (predvsem v notranjeavstrijskih deželah) vojaško-obrambnih zadevah, ob tem pa se zdi, da je bilo oblikovanje stanovske uprave v organizacijskem smislu odgovor na uvedbo centralnih deželnoknežjih uradov v casu maksimilijana i.2vsakoletne davcne odobritve na podlagi imenjskih napovedi so zahtevale uradniški aparat, ki ima pregled nad pobi­ranjem in odvajanjem davkov, ki skrbi za vodenje (ob)racunov, arhiviranje pomembnih spisov, obvešcanje deželanov. razvoj stanovske uprave so poleg davkov in razmeroma radikalnih upravnih reform generirali še zunanja nevarnost (turški napadi, beneška voj­na), meddeželno sodelovanje (odborni zbori, koordinacija obrambe) in negotovost, ki je zavladala po maksimilijanovi smrti. Potrebe so do srede 16. stoletja zgradile razvejeno in piramidasto strukturirano deželnostanovsko upravo. njen temelj je ostajal deželni zbor kot plenum vseh clanov deželnih stanov, ki je edini smel odobravati davke in sprejemati druge najusodnejše odlocitve; hkrati je volil clane stanovskih kolegijskih in posamicnih upravnih organov. Posvetovalno in usklajevalno vlogo je prevzemal stanovski odbor v 1 vec o komorni upravi na kranjskem bizjak, ratio facta est, passim, in žontar, kranjski deželni vicedom, 279ss. 2 o maksimilijanovih reformah obširneje: WiesFlecker, maximilian i. und die Wormser reichsreform, 3ss; WiesFlecker, kaiser maximilian i./2, 175ss; i./3, 220ss; i./5, 205ss; WiesFlecker, maximilian i., 303ss; vilFan, Pravna zgodovina, 334ss; nie­ derstÄtter, jahrhundert der mitte, 284ss; simoniti, teritorialna država, 32ss. širši ali ožji sestavi. vrh uradniške piramide je predstavljal urad stanovskih poverjeni­kov. ta je vodil tekoce posle in je bil izvršilni organ tako deželnega zbora kot stanovskih odborov in véc. kot osrednji organ stanovske uprave je predstavljal vez med stanovsko in deželnoknežjo upravo. na poverjeniški urad so bili navezani preostali stanovski ura­dniki: glavni prejemnik, knjigovodja, sekretarji in drugi nižji uradniki. vsi našteti organi so bili avtonomni in knez na njihovo sestavo ter delo praviloma ni mogel vplivati. v upravnem smislu smemo na ravni dežele govoriti o dvotirnosti. res pa je, da sta se de­želnoknežja in stanovska sfera na srednji in nižji stopnji po oblikovanju prave stanovske uprave lahko prepletali, to pa se je v praksi kazalo tako, da je bil isti clovek v službi deželnega kneza in stanov hkrati (npr. kot nakladnicar in sredstveninski prejemnik).3 3 ozacetkih stanovske uprave glej: koŠir, stanovski organi, zlasti 50ss, 78ss, 95ss, 116ss, 185ss; koŠir, stanovska uprava, 43ss; sittiG, landstände, zlasti 26ss; dinklaGe, anfänge, 239ss; mell, Grundriß, 360ss; bUrkert, landesfürst und stände, 166ss; moltke, siegmund von dietrichstein, 105ss. stanovski orGani na kranjskem ad hoc odbori na prelomu 15. in 16. stoletja je bil med kranjskimi stanovskimiorgani najveckrat ome­njen odbor (ausschuss). locimo tri vrste odborov: a) odbor, ki so ga stanovi imenovali za uresnicevanje deželnozborskih sklepov; b) odbor za odborni zbor; c) deželni odbor (veliki oz. širši, srednji, mali oz. ožji) kot zasedanje deželanov.4Prva dva odbora sta bila izvoljena za uresnicevanje posameznih deželnozborskih sklepov oziroma za en odborni zbor. njun namen je bil vnaprej jasno definiran in je bil enkratne narave, zato govorimo o ad hoc odborih; v virih najdemo tudi oznako verordenter ausschuss - poverjeni, dele­girani odbor. o odborih za odborne zbore smo že govorili, saj so bili sestavni del deželnozborske prakse na kranjskem in v drugih habsburških deželah. odbor je bil delegacija kranjskih deželnih stanov za odborni zbor notranjeavstrijskih, nižjeavstrijskih ali vseh avstrijskih dednih dežel. Clani odbora so bili praviloma izbrani na deželnem zboru in so navadno izhajali iz vseh treh oziroma štirih kurij.5 odbor je pred odhodom na zbor dobil instruk­cijo za pogajanja in sklepanja ter posebno pooblastilo (g(e)walt, gewaltbrief), s katerim so stanovi pooblastili odbornike za pogajanja in odlocanje v imenu cele korporacije. to z drugimi besedami pomeni, da so se z gewaltom zavezali, da bodo spoštovali vse odlocitve, ki jih bo njihov odbor skupaj s stanovskimi odbori drugih dežel sprejel na od­bornem zboru. sklep odbornega zbora ni bil zato nic manj zavezujoc kot sklep deželnega zbora, ceprav je zanj glasovalo le po nekaj predstavnikov vsake »dežele«. odbor je bil izvoljen in instrukcija je bila izdana samo za en odborni zbor. takim odborom so vcasih podtaknili še kakšno stanovsko pritožbo, odborniki pa so morali o poteku in uspehu svoje poti gotovo porocati na naslednjem deželnem zboru. med take odbore štejemo tudi odposlanstva na dvor.6 v odborih naj bi bili po možnosti zastopani vsi stanovi, a se to ni vedno zgodilo. v odbor sta bila denimo izvoljena samo dva (plemica) ali trije clani.7znana nam je sestava nekaterih odborov iz prvih desetletij 16. stoletja. kranjske odbore za odborne zbore in 4 Prim. koŠir, stanovski organi, 56, 98. 5 npr.: as1063, zl, št. 1088, 1510 april 10., augsburg a); as1073, zr, i-7r, 79ss; stla, laa. a., antiquum, iii, Privilegienbuch 3, fol. 24r (… daß sie [stanovi petih nižjeavstrijskih dežel na deželnih zborih decembra 1509] von allen stennden aus inen treffenlich ausschuß machen vnd dieselben zu ir K. Mt. gen Avgspurg … schicken sullen …); dsks i, 29, št. 28; dsks ii, 190, št. 140. PUtschÖGl, ausschusstage, 433; dsks i, Xv; ilustrativno zeibiG, ausschuss-landtag, 203ss. nekaj konkretnih omemb (kranjskih) odborov za odborne zbore najdemo v: regesta imperii Xiv, 3/2, 950, št. 14684, 14686; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16848, 17412; dsksi, 34ss, št. 29s; 61s, št. 51; 67ss, št. 55, 57; 91, št. 72; 110ss, št. 89-94 (govor je o landtausschussen); 120s, št. 96; 127ss, št. 99, 101-104, 107-110; 155, št. 120; dsksii, 180ss, št. 133-136; 190ss, št. 140, 142-146; 205s, št. 152; 229s, št. 177s. vdrugi polovici 16. stoletja so odbore volili tudi na zasedanjih velikega odbora (koŠir, stanovski organi, 98). 7 regesta imperii Xiv, 3/2, 950, št. 14684; dsksi, 14, št. 13; 38, št. 30; 116, št. 94; dsksii, 229, št. 178. podobna odposlanstva so denimo sestavljali: andrej turjaški in upravitelj Pavel rasp (linz, 1500); jurij Puchhaim, žiga mordachs in eden od mest (dunaj, 1510); ljubljan-ski škof in administrator sekavske škofije krištof ravbar, deželni glavar hans turja­ški, viteza Gašper lamberger in Ulrik Wernecker ter ljubljanski župan hans standinat (Gradec, 1512); bistriški prior mihael, gospod hans Crnomaljski, Gregor lamberger, hans scharff in ljubljanski župan hans standinat (innsbruck oz. bruck na muri, 1515); bernard raunach, viljem lamberger z boštanja, hans scharff (innsbruck oz. bruck na muri, 1515); deželni glavar hans turjaški, bistriški prior, Gregor lamberger (kot zame­njava sta bila predvidena Gašper ali jurij lamberger), žiga mordachs, nekdo od mest (1515); bistriški prior mihael, Gašper in Gregor lamberger, žiga višnjegorski, hans scharff ter hans standinat in hans hasiber, mestna svétnika v ljubljani oziroma kamni­ku (velikovec, 1516); kostanjeviški opat arnold, deželni glavar hans turjaški, bernard raunach, Ulrik Wernecker, sigmund mordachs, ljubljanski mestni svétnik Peter Gaiser in kamniški mešcan jurij eisenbart (donauwörth, Wels, innsbruck, 1517-18); jurij sch-nizenpamer, jožef lamberger in jurij eisenbart (Wels, 1519?).8 odbor, ki ga je deželni zbor imenoval za uresnicevanje dolocenih sklepov, je imel navadno opraviti s pobiranjem odobrenih davkov. bil je nestalna institucija z omejenim mandatom in je bil razrešen z izvršitvijo sklepa. take zacasne izvršilne odbore prište­vamo k predhodnikom stalnega urada poverjenikov (verordnetenamt), lahko jih imamo tudi za zasnovo urada glavnega prejemnika.9 Prve vesti o odborih kot upravno-tehnic­nih nestalnih institucijah dajejo že sklepi samovoljnega lipniškega meddeželnega zbora (1462), na katerem so bile dežele (dokaze imamo sicer le za Štajersko) razdeljene na cetrti s cetrtnimi mojstri. za vsako cetrt sta bila izbrana (geordnent) po dva deželana, ki naj bi v imenu stanov pobrala odobreni davek. Poleg osmih pobiralcev davkov po cetrtih je sklep predvidel še štiri glavarje - prejemnike na deželni ravni; vsi so morali priseci, da bodo delo opravili vestno in brez škode za stanove in deželo.10 kranjskih izvršilnih odborov do maksimilijanove smrti v spisih prakticno ni. mo-žno je, da se taka institucija skriva v odborih, ki jih omenjajo najstarejši kranjski de­želnozborski spisi, pa nimajo narave odbornozborskega odbora. hkrati nam ni znana konkretna zadolžitev teh odborov, kar nekaj prstov pa kaže na možnost, da gre za zamet­ke kasnejših stalnih odborov kot ožjih posvetovalnih in pogajalskih organov kranjskih deželnih stanov. to so bili še vedno pooblašceni nestalni ad hoc odbori, ki pa so se ocitno sestajali v ljubljani in so bili nekoliko številnejši. Podatki kažejo 8 do 12 oseb, ki jim je po vsej verjetnosti predsedoval deželni glavar.11 zaCetki stalnih odborov za prave stanovske (deželne) odbore je znacilno, da so predstavljali stanovsko korpora­cijo kot celoto, da so bili pooblašceni za splošne in ne dolocene konkretne naloge ter da njihova funkcija casovno ni bila vezana na izvrševanje konkretnih nalog.12 odbor, ki je v veliki meri ustrezal naštetim merilom, so kranjci izvolili kmalu po smrti cesarja ma-ksimilijana, zadnjega januarja 1519 na deželnem zboru v ljubljani. Šlo je za 20-clanski veliki odbor; hkrati je bil za pomoc deželnemu glavarju izbran še polovico manjši mali odbor. odbora sta imela stalno sestavo in sta v prelomnem letu glavarju pomagala pri 8 Glej op. 6-7 in str. 209, op. 147s. 9 koŠir, stanovski poverjeniki, 161; mell, Grundriß, 360. 10 landtagsakten ii, 60ss, št. 120; krones, Quellenmässige beiträge, 34ss; mell, Grundriß, 362. 11 Prim.: dsksi, 8ss, št. 11; 56s, št. 47; 155s, št. 120; 161s, št. 124; dsksii, 220, št. 169. 12 moltke, siegmund von dietrichstein, 111. vodenju tekocih poslov; delovala sta do srede leta 1520.13ta praksa se s ponovno utrdi­tvijo deželnoknežje oblasti ni nadaljevala, tako da so v dvajsetih letih 16. stoletja delo­vali le odbori za odborne zbore. leta 1530 se je spet pojavil odbor kot posvetovalno telo kranjskega deželnega glavarja in v naslednjem desetletju je delo odborov bolj zaživelo.14 13. marca 1531 je bilo na deželnem zboru sklenjeno, da se ob morebitni nujni potrebi (landsnot) sestane ožji odbor; tedaj je skupaj z deželnim glavarjem in upraviteljem štel sedem ljudi. Ce je šlo za pomembnejšo zadevo oziroma ce je bilo na voljo vec casa, je glavar lahko sklical veliki (širši) odbor, ki je sestankoval skupaj z ožjim odborom. veliki odbor je imel v tem primeru 10 clanov, tako da bi se skupnega zasedanja lahko udeležilo 16 ljudi (glavar je sedel v obeh sestavih).15 odbor je bil tesno povezan z delovanjem deželnega glavarstva in je kot posvetovalno telo med dvema deželnima zboroma pred­stavljal najpomembnejši stanovski organ, saj je obravnaval vecino pomembnih deželnih zadev. to je veljalo do okoli leta 1540, ko je odlocilnejšo vlogo dobil urad poverjenikov. stanovski odbor je zasedal v širši, srednji ali ožji sestavi, poglavitno pa je, da v nobenem primeru ni imel enakih kompetenc kot deželni zbor. Ce ne drugega, ni smel odobravati davkov niti spreminjati odlocitev, ki jih je sprejel deželni zbor. v širši sestavi je (po letu 1540) navadno štel okoli 20 ljudi (na papirju lahko tudi vec, a udeležba nikdar ni bila popolna) in je v povprecju zasedal štirikrat na leto. ker so se zasedanja odbora na povabilo lahko udeležili tudi preostali deželani, se je število udeležencev marsikdaj pri­bližalo številu pravih deželnih zborov. vodboru so bili zastopani vsi štirje stanovi in vsi najpomembnejši deželni uradniki (glavar, upravitelj, upravnik, poverjeniki, prejemnik). zasedanja je vodil deželni upravnik, predsednik urada poverjenikov ali glavar, clane pa je izvolil deželni zbor.16 Prejemnik(i) Upravljanje deželnih davkov je bilo nemara najpomembnejše opravilo operativnega de-la deželnih stanov. stanovski interes je imel dve izhodišci: sodelovati pri reparticiji in pobiranju odobrenega davka ter soodlocati o porabi le-tega. Uveljavljanje teh interesov, zlasti zadnjega, je bilo do konca 15. stoletja v povojih.17 na Štajerskem naj bi že leta 1443 poskušali uveljaviti razdelitev na 22 okrožij s posebnimi pooblašcenci, ki so bili zadolženi za pobiranje odobrenega davka in novacenje vojaškegasklica.18jeseni 1462 so na lipniškem meddeželnem zboru sklenili dežele - verjetno tudi kranjsko - razdeliti na cetrti ter za vsako predvideli po dva deželana kot prejemnika odobrenega davka. Poleg tega naj bi po sklepu imeli še štiri glavarje - prejemnike na deželni ravni, pomembno pa je, da so bili odgovorni stanovom in da so njim tudi prisegli.19Ceprav naj bi bil ta model (samo na Štajerskem?) pozneje še nekajkrat uporabljen, nimamo o izvedbi niti enega 13 koŠir, stanovski organi, 62, 65s; koŠir, stanovski poverjeniki, 163; as2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 147ss; prim. WUtte, zur Geschichte, 30. 14 tega leta je bil izvoljen tudi 16-clanski ad hoc izvršilni odbor z nalogo ain anschlag sol machn – za izvedbo davcne naložitve torej. as 2, dsk i, šk. 875, sejni zapisniki 1, fol. 18v, 26r. Prepricani smo lahko, da je bil v tridesetih letih tak odbor ustaljena praksa in ne popolna novost. Podobni ad hoc odbori so bili potemtakem obicajni že nekaj desetletij predtem, pricakovati je le, da so bili manjši in da so se ukvarjali predvsem z izvrševanjem deželnozborskih sklepov, zlasti davcnih. trditve z viri žal ne moremo dokazati. 15 as 2, dski, šk. 875, fol. 42. 16 koŠir, stanovski organi, 78ss, 85, 93, 98ss; koŠir, stanovski poverjeniki, 159ss; koŠir, die krainischen landstände, 140ss; koŠir, stanovska uprava, 39ss. Glej tudi prvo knjigo stanovskih sejnih zapisnikov - as 2, dski, šk. 875, npr. fol. 32, 42. 17 schUbert, Fürstliche herrschaft, 49. 18 moltke, siegmund von dietrichstein, 107. 19 Prav tam; landtagsakten ii, 60ss, št. 120; krones, Quellenmässige beiträge, 34ss; mell, Grundriß, 362. porocila.20 domnevamo, da so odobrene davke do zadnje tretjine 15. stoletja pobirale posebne deželnoknežje komisije, v katerih so bili stanovi bolj ko ne le opazovalci. drugacno težnjo kaže eden izmed zadnjih sklepov velikovškega meddeželnega zbo­ra (1470). za pobiranje odobrenega vojnega davka - glavarine (davka na vse deželno prebivalstvo) naj bi deželani angažirali prejemnike (innemer); ti bi prisegli stanovom in delali izkljucno po njihovih navodilih.21 ko pa so notranjeavstrijski stanovi cez pol leta v Gradcu odobrili še en davek za poplacilo baumkircherja in najemnikov, cesar pa je hkrati naložil splošni davek na komorno posest (navadno duhovšcino, mesta, urbarialne podložnike in jude) treh dežel, je Friderik v zvezi s tem odmerjevalcem davka od kranj­skih prelatov in plemstva (unsern getrewn lieben n. den anslahern der preleten und vom adl) poslal ukaz, iz katerega bi povzeli, da so prej knezov kot stanovski izvršilni organ.22 Še nekaj let pozneje, aprila 1475, je mariborski meddeželni zbor odobril tedenski denaric in imenoval zbiralce (behaltern) denarica po deželah oziroma deželnih cetrtih. za ožjo kranjsko sta bila to Gašper Crnomaljski in jurij turjaški, za istro in kras jakob rauna­cher ter za slovensko marko in metliko oto semenic. našteti so morali zbrati denar in ga izrociti andreju hohenwarterju s kolovca in nikolaju ravbarju, ki sta v navzocnosti cesarskega svétnika napravila obracun in spisala pobotnico.23 Ker nobene vojne ni mogoce voditi brez denarja in moštva, kot lahko preberemo v rokopisni štajerski kroniki iz 18. stoletja, so stanovi na meddeželnem zboru v mariboru aprila 1475 cesarja prosili, da bi smeli vzpostaviti Landtschaft Casa. to naj bi po splo­šnem razumevanju pomenilo stanovsko blagajno (landschaftskassa) in za Štajersko tudi že zacetek posebnega prejemnega urada z glavnim prejemnikom na celu.24 Ceprav naj bi ne imeli razloga dvomiti o tocnosti kronistovega porocila, bi bila z nemško-latinsko sintagmo lahko mišljena tudi deželna hiša (casa, ae, f. = koca, bajta, hišica). res sicer je, da je v nadaljevanju govor o imenjih, kontribuciji, prejemniku in vojaških poveljnikih. in konec koncev je bila stanovska hiša pravi kraj za stanovsko blagajno. tako to porocilo kot drugi redki deželnozborski viri tega casa izpricujejo težnjo po cim bolj samostojni reparticiji in pobiranju odobrenih davkov. od sedemdesetih let dalje tako poznamo pre­jemnike, ki so jih za zbiranje odobrenega davka imenovali na deželnem zboru. bilo jih je vec in so bili navadno iz vseh štirih stanov. vcasih so bili razporejeni po deželnih cetrtih, a to ne pomeni, da so davke pobirali na terenu, ampak so davcne zavezance cakali v deželnem glavnem mestu. zavezancem so izdali pobotnice (quittung) in zbrani denar po­tem za pobotnico predali vicedomu, deželnemu glavarju ali kakemu drugemu knezove-mu pooblašcencu. bili so ad hoc ali poverjeni prejemniki (ge/verordneter (e)innemer).25 kranjskih stanovskih prejemnikov nam viri do zacetka 16. stoletja ne dopustijo spo­znati. kar vemo o njih za prvo cetrtino tega stoletja, se ne razlikuje od zarisanih okvir­ jev.26 20 moltke, siegmund von dietrichstein, 107s. 21 Item auf das alles sulle von den lantleuten innemer geor(d)net werden, solich ansleg abzunemen, die der lantschaft darzu gesworn sind, solh gelt alein nach rat der landschaft. schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 399ss, št. 210; mdc Xi, 168ss, št. 422. 22 as 1063, zl, št. 5832, 1471 januar 13., Gradec; landtagsakten ii, 131ss, št. 155; chmel, regesta Friderici iii., 602, št. 6190. 23 landtagsakten ii, 147ss, št. 166; Unrest, Österreichische chronik, 50s. 24 krones, vorarbeiten (1865), 100, št. 143/41; mell, Grundriß, 363, op. 447; 458; moltke, siegmund von dietrichstein, 108s. 25 Glej še: as40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65, 1478 februar 15.; stla, aUr, nr. 9948, 1499 november 21., Gradec (prepis); mdc Xi, 229, št. 570; regesta imperii Xiv, 3/2, 804, št. 13830; 819, št. 13904; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16952, 17277; krones, nachträge, 103, št. 58; moltke, siegmund von dietrichstein, 109s; Wadl, Geschichte der juden, 29; schÖGGl- ernst, vertreibung der juden, 308; hassinGer, landstände, 1020, 1022. 26 hka, Gedenkbücher, nr. 13, fol. 444/411; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 18950; as2, dski, šk. 312 (fasc. 209), sn. 13, 919; šk. 408 (fasc. 281), 6, 8, 10s, 28, 61, 201ss; šk. 848, št. 18, 20, 22, 25, 25a; dsks i, 37, št. 30; 86, št. 68; 89s, št. 70; 93, št. 74; 107, št. 85; dsks ii, 187, št. 138. iz nestalne funkcije stanovskih davcnih prejemnikov se je v drugi cetrtini 16. stoletja razvila funkcija stanovskega glavnega prejemnika. nastavki segajo najmanj v leto 1530. sredi marca 1530 so se kranjski deželani zbrali na dvorni veci v ljubljani in imenovali (verorden) jurija lamberga za prejemnika z letno placo 200 gld. s placo, ki naj bi jo dobil na jurjevo, naj bi sam placal pisarja.27kaže, da lamberger ni bil vec le za posame­zne davcne naložitve postavljeni prejemnik, ampak zacetnik bolj stalnega prejemniškega urada. kljub temu so bili v drugi polovici tega leta omenjeni še drugi prejemniki (land-schafft einnemer) - Pavel Wiener, krištof Gallenberger in Pankrac lustaller - ter poleg njih še 5 do 8 predstavnikov stanov, ki naj bi pregledali obracune prejemnikov (solln mit den einnemern raitn).28stanovski odbor je oktobra 1530 sklenil, da krištofu Gallen­bergu za preteklo leto pripada placa 100 gld., vsem trem prejemnikom skupaj pa še 30 gld. za knjigovodska opravila.29 malo pozneje ustanovljeni urad glavnega (generalnega) prejemnika z le enim (glavnim) prejemnikom je skrbel za stanovsko blagajno, v katero so se stekali deželni davki in druga sredstva, ki so jih pobirali stanovi. Glavni prejemnik je bil tesno povezan s poverjeniškim uradom; od njega je dobival zadolžitve. izplaceval je tudi place in dnevnice stanovskih uradnikom. stanovi so prejemnikovo delo regulirali z instrukcijami, od njega pa pricakovali prisego in redno porocanje.30 Poverjeniki (Urad Poverjenikov) najpomembnejši stanovski upravni organ je bil urad poverjenikov. ta kolegijski oblastni organ je skrbel za izvrševanje sklepov deželnega zbora in odbora, za vodenje stanovskih poslov med dvema zboroma ter nadzoroval delovanje preostale stanovske uprave in go-spodarstva. ker iz obdobja do smrti cesarja maksimilijana o poverjeniškem uradu ni sle­du, bomo tu le na kratko povzeli rezultate dosedanjih raziskav. stanovskih poverjenikov (verordnete) oziroma urada poverjenikov (verordnete amt/stelle) tako v terminološkem kot vsebinskem pomenu ne smemo enaciti z odborom (ausschuß) oziroma odborniki, saj gre za dva locena organa. stalni stanovski odbor (v širši ali ožji sestavi) je bil posvetoval-no zasedanje deželanov, ki so se ga sicer velikokrat udeleževali tudi poverjeniki, ceprav so bili le izjemoma imenovani za njegove clane.31 Predhodniki poverjenikov in njihovega urada so bili ad hoc odbori in delno poverjeni (verordnete) prejemniki, ki jih poznamo iz zadnjih desetletij 15. in prvih desetletij 16. stoletja (glej zgoraj).32 Poverjeniki v poznejšem pomenu so se na kranjskem za dobro leto dni prvic pojavili v prelomnem letu 1519, ko so stanovi poleg velikega in malega od­bora imenovali še štiri poverjenike, ki so bili kot svetovalci navzoci pri odlocitvah dežel­nega glavarja. vprelomnem casu so skupaj z odboroma odigrali pomembno vlogo, saj so na dolocen nacin nadomešcali deželni zbor in vsak dan vodili tekoce deželne posle.33 27 as 2, dski, šk. 875, fol. 4v, 27r. 28 Prav tam, fol. 6v, 18v, 19r, 26v. »revizorji« so ugotovili, da prejemniki od prejšnjih raithern niso dobili nobene davcne knjige niti knjige zaostankov, zato se niso mogli po nicemer zgledovati. sklenili so, da bodo deželni glavar, upravitelj, stanovski prejemnik jurij lamberger, jošt Werder, predstavnik ljubljanskega stolnega kapitlja in ljubljanski župan cimprej sestavili davcno knjigo (anschlagbuech) in knjigo zaostankov. 29 Prav tam, fol. 28v. omenjen je tudi braunsberger, ki so mu stanovi kot prejemniku za poltretje leto odobrili 125 gld., torej 50 gld. na leto. 30 Prim. koŠir, stanovska uprava, 113ss. nedatirani prisežni obrazec za kranjskega generalnega prejemnika v as 1080, zbirka muzejskega društva za kranjsko, muzejskega društva za slovenijo in historicnega društva za kranjsko, šk. 15 (fasc. 21). 31 Glej zlasti: koŠir, stanovski poverjeniki, 159ss; koŠir, stanovski organi, 95s. 32 Prim. še: as 2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 28; dsksi, 37, št. 30; 57, št. 48; dsksii, 197, št. 144; 220, št. 169. 33 koŠir, stanovski poverjeniki, 161ss; koŠir, stanovski organi, 62ss; koŠir, stanovska uprava, 51; seUFFert, drei regi­ster, 180ss; bUrkert, landesfürst und stände, 45. za Štajersko mell, Grundriß, 360ss in sittiG, landstände, 148ss mešata pojme kot osrednji stanovski izvršilni organ so dobili trajno mesto šele leta 1540, ko je bila zanje izdana prva instrukcija. Poverjeniki so bili izvršilni organ deželnega zbora in odbo­ra, v doloceni meri tudi dvorne vece. opravljali so naloge stanovske vlade, ki je v okviru stanovske avtonomije reševala vsakodnevne zadeve; predvsem so vodili t. i. deželno go-spodarstvo. imeli so pregled nad zbiranjem in odvajanjem davkov, davcnimi zaostanki, nadzor nad uradništvom, predvsem prejemnikom, vodenjem imenjskih in drugih davcnih knjig ter izstavljanjem individualnih davcnih pisem, skupaj s pisarno so vodili stanovsko korespondenco ... krog njihovih pristojnosti se je širil sorazmerno z razmahom stano­vske administracije. Urad poverjenikov je imel 3 do 6 clanov (najveckrat 4); volil jih je – sprva za enoletni in pozneje štiriletni mandat – deželni zbor. Po letu 1583 so enega izmed poverjenikov izvolili za predsednika urada. Poverjeniki so bili dolgo le clani obeh plemiških klopi, konec 16. stoletja je preboj uspel predstavniku prelatov, poverjenik iz mestnih vrst pa je bil redka izjema. o svojem delu so tudi poverjeniki porocali stano­vskemu plenumu - deželnemu zboru, njegovi sklepi pa so zamejevali njihovo delo. kot najvišji organ med zboroma so bil vezni clen med stanovsko in deželnoknežjo upravo. zaradi narave dela so bili vsaj nekateri poverjeniki vsak dan navzoci v deželni hiši.34 stanovskaPisarna, deželna hiŠa in arhiv vcasu Friderika iii. stanovi niso imeli svojih pisarn, to pa je poleg unicevalnih požarov eden izmed razlogov za slabo ohranjenost najstarejših stanovskih aktov. deželnozborske spise in drugo korespondenco je za stanove navadno pisal deželnipisar.35tudi pisarniško delo za kranjske deželne stanove je v prvih dveh desetletjih 16. stoletja opravljal deželni pisar oziroma pisar ljubljanskega ograjnega sodišca Wolfgang schwär. na deželnih zbo­rih je zapisoval sklepe in obravnave, po navodilu (nareku) predpostavljenih je odgovarjal na deželnoknežje propozicije. skrbel je za to, da so deželnozborski in drugi spisi dežel­noknežjega ali stanovskega izvora v izvirniku, prepisu ali konceptu prišli v stanovski arhiv. Poleg deželnega pisarja so kranjske stanovske dokumente pisali deželni glavar (hans turjaški), upravitelj in še nekateri drugi.36 Šef deželne (stanovske) pisarne je bil tedaj deželni glavar, ki je razporejal delo, pregledoval in odobraval koncepte. na njegov naslov je prihajala vecina stanove zadevajoce korespondence.37 »Pisava ustvari državo; arhiv je dolgorocno pomembnejši od orožarne.« s temi be-sedami je ernst schubert nakazal pomen poznosrednjeveške knežje pisarne, ki je bila »knezovo srce«.38arhiv je indiciral zakljucek procesa zgraditve rezidence. vladarjevih listin niso vec hranili v prenosnih (potujocih) vrecah, temvec v omarah in »arhivskih« skrinjah. teh listin v poznem srednjem veku niso obravnavali kot vladarjeve lastnine, verordenter ausschuß, ausschuß in verordnete. 34 koŠir, stanovski poverjeniki, 163ss; koŠir, die krainischen landstände, 136, 143ss; koŠir, stanovski organi, 116ss; koŠir, stanovska uprava, 51, 61. 35 landtagsakten i, 21, 29. Štajerski stanovi so leta 1494 v graški gosposki ulici kupili hišo, imenovano canntzley, ki naj bi jo upo­ rabljali tako deželni knez kot stanovi. maksimilijan je hišo oprostil vseh (mestnih) davkov in dajatev. regesta imperii Xiv, 1/1–2, 92, št. 36. 36 seUFFert, drei register, 168s, 178ss; dsksi, Xviii; dsksii, 220, št. 169. zdeželnim pisarjem schwärom ne smemo zame­ njevati loškega mešcana in cesarjevega svetovalca Wolfganga schwarza, ki je prav tako napisal nekaj kranjskih deželnozborskih spisov. Prim. dsks i, 45ss, št. 38; 77ss, št. 62; 83ss, št. 65; 105s, št. 83; 109s, št. 88. o schwarzu: žontar, locan volbenk schwarz, 25ss; ŠtUkl, donator Wolfgang schwarz, 23ss. 37 seUFFert, drei register, 193s; dsksi, Xii. 38 schUbert, Fürstliche herrschaft, 29, 33. ampak kot pritiklino dežele, zato so bile pri delitvah dežel že v 14. stoletju ustrezno raz­deljene, »arhivi« pa vcasih tudi že predmet državnopravnih pogodb.39 shranjevali so predvsem listine oziroma dokumente, od katerih so pricakovali nepo­sredno korist in (po)moc v ozemeljskih ali pravnih sporih nasploh – kot dokaz pravic. ta pomen »arhivov« se je v 16. stoletju še povecal, ko se je listinam, kartularjem, listinskim registrom in kopialnim knjigam v vecji meri pridružilo spisovno gradivo, v habsburških deželah predvsem v povezavi z oblikovanjem deželnih stanov. Pri njihovem uradnem poslovanju in korespondenci z deželnim knezom, njegovimi zastopniki ali stanovskimi korporacijami drugih dežel je nastajalo vedno vec dokumentov, tako da lahko govorimo o zgodnjenovoveški inflaciji spisovnega gradiva. Posebej dragocen je tisti del stanovskega arhivskega gradiva, ki je preživel zgodnja unicenja arhivov in vsebuje enkratne podatke za zgodovino »maticne« institucije. daje namrec najzvestejšo sliko nastanka in zgraditve institucije, podobo želja, namenov in ci­ljev, ki so se s tem povezovali, predvsem pa je zanesljiva prica njenih dejanskih uspehov in vpliva. zato so raziskave nastanka njenega arhivskega fonda nepogrešljivi del vsake temeljite obravnave institucije same.40 vzpostavitev pravega stanovskega arhiva je bila mogoca šele, ko so imeli stanovi svojo uradno stavbo in ko je bila v stanovskem poslovanju pisarniška praksa v glavnih potezah razvita. stanovski arhiv v grobem sestavljajo najpomembnejši deželi oziroma stanovom podeljeni privilegiji (deželne svobošcine), ki datirajo nekje bolj drugod manj globoko v srednji vek, ter pozneje nastale deželnozborske obravnave in gradivo stano­vske uprave, ki je po obsegu na prvem mestu.41do zacetka 16. stoletja so morali stanovi skrbeti le za razmeroma majhno zbirko deželnih privilegijev in drugih za deželo po­membnih listin. za hrambo so bili zadolženi uglednejši clani deželnih stanov, ki so listine hranili na svojih gradovih.42Šele z oblikovanjem stalne stanovske pisarne se je povecala tudi skrb za spisovno gradivo, ki je nastajalo pri vsakodnevnem poslovanju stanovskih upravnih organov. na kranjskem je v prvi polovici 16. stoletja za spisovno gradivo de­želnih stanov skrbel predvsem deželni pisar, po konstituiranju tudi urad stanovskih po­verjenikov. razen pri deželnih svobošcinah, ki so bile shranjene v posebni skrinji, pa v deželni pisarni ni bilo pretiranega reda. to je bilo pozneje vzrok za uvedbo posebnega uradnika, zadolženega predvsem za urejenost upravnih spisov.43 omenili smo, da so zasnove stanovskega arhiva povezane s pridobitvijo uradnega sedeža deželnih stanov – deželne hiše. zacetek le-te na Štajerskem je postavljen v leto 1494,44 na koroškem med leti 1574 in 1594,45 kranjci pa naj bi si prvo deželno hišo (landhaus = lontovž) uredili že leta 1467, kot je leta 1858 trdil anton jelovšek in so po njem povzemali vse do danes.46 Pogojnik v prejšnjem stavku narekuje jelovškova napaka. vsvojem prispevku je namrec citiral listino, ki ni obstajala, oziroma je zamešal 39 Prav tam, 79. za ponazoritev navedimo dolocbo habsburške hišne pogodbe iz leta 1364, s katero si je vojvoda rudolf iv. kot najstarejši izmed treh sicer formalno enakopravnih bratov zagotovil vodilni položaj. to se je pokazalo tudi v tem, da mu je bila zaupana hramba družinskih privilegijev, listin in dragocenosti. Der eltist under uns sol zuo unser aller handen gemainlich alle zeit innhaben inne-men und behalten unser aller gemeine hantvesten, briefe und klainoed, die wir gemeinlich nu haben oder hienach gewinnen. schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 234, št. 117. 40 sittiG, landstände, 19. 41 Prim.: Gesamtinventar stla, 89; mell, Grundriß, 466. 42 Prav tam. 43 koŠir, Urad deželne registrature, 29. Prim. še Gesamtinventar stla, 90s. 44 Gesamtinventar stla, 90 in tu op. 35. 45 deUer, landhaus, 15ss; oGris, kärntner landtag, 263ss. deželni stanovi spodnje in zgornje avstrije, ki so bili v razvoju stanovske ustave dolgo korak pred notranjeavstrijskimi, so zaceli urejati deželni hiši šele leta 1513 (dunaj) oziroma 1564 (linz). o tem glej: niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 221, 224; bUrkert, landesfürst und stände, 166s. 46 jelloUschek, beiträge, 61; dimitz, Geschichte krains i, 324; levec, landhandfesten, 269; lUschin, landstände, 384; koŠir, Urad deželne registrature, 29. akterje dveh razlicnih kupoprodajnih pogodb, prve iz leta 1467 in druge iz leta 1587.47 jelovšek namrec govori o kupoprodajni pogodbi med avguštinom smojkom (Smoikh) in kranjskimi deželnimi stanovi, iz katere naj bi bilo vidno, da je prvi drugim za posta­vitev deželne hiše prodal hišo in domec (voštat) na novem trgu med hišama kranjskega vicedoma jurija raynerja in martina Pregla za 42 dobrih polnotežnih ogrskih dukatov.48 Fabjancic take listine ni našel ne v arhivskem oddelku narodnega muzeja ne v teda­njem osrednjem državnem arhivu slovenije, ki je hranil listine nekdanjega stanovskega arhiva, je pa našel listino z istim datumom, kot ga navaja jelovšek, le da se vsebina v bistvenih delih ne ujema. v»pravi« listini z dne 16. januarja 1467 je ljubljanski mešcan Primož kuhar (Primos Khoch) kranjskemu vicedomu juriju raynerju prodal hišo in do-mec na ljubljanskem novem trgu med hišama kupca jurija raynerja in martina Pregla za 42 dobrih polnotežnih ogrskih gld. in dukatov.49torej ni nikjer govora ne o smojku ne o kranjskih stanovih. hiša je bila prodana vicedomu, ki je na novem trgu že imel svojo posest (hišo in dva domca) tik poleg kuharjeve. to je rayner od jurija Crnomaljskega kupil skoraj natanko tri leta prej.50 edina povezava med omenjenima listinama in kranj­skimi stanovi je ta, da sta v kronološko serijo listin arhiva rs sodec po zaznamkih na regestih obe prišli iz stanovskega arhiva. Fabjancic, po njem pa milko kos,51 je zato menil, da nakup hiš in domcev po vi-cedomu raynerju v letih 1464 in 1467 ni uvod v stavbo kranjske deželne hiše, temvec kvecjemu vicedomske palace, ce rayner ni kupoval zase, ampakza svoj urad.52nimamo torej nobenega zanesljivega dokaza o obstoju kranjske deželne hiše v 15. stoletju. kar dve hiši pa so kranjski stanovi zgradili malo pred novembrom leta 1504, ko sta bili predmet listine kralja maksimilijana i., v kateri je kranjske deželne stanove in njihovi dve novi hiši v ljubljani oprostil davkov, stražnine in drugih dajatev (bremen), ki bi jih utegnili naložiti lastnikom preostalih hiš v ljubljani.53 iz oprostilne listine natancneje ne izvemo, kdaj sta bili hiši postavljeni, spoznamo pa njuno funkcijo: bili sta prostor za zasedanje deželne pravde in deželnega zbora.54ker sta bili zato ne nazadnje koristni tudi za deželnega kneza, ju je oprostil mešcanskih bremen, in to za toliko casa, dokler bosta služili omenjenemu namenu. 47 napako je prvi razjasnil vladislav Fabjancic leta 1948. Glej FabjanCiC, slovenska akademija, 734. Še nekaj let prej je v svoji knjigi ljubljanskih hiš in njih stanovalcev tudi Fabjancic povzemal jelovška. 48 jelloUschek, beiträge, 61. 49 as1063, zl, št. 749, 1467 januar 16.; Gzlvi/24; prim. še FabjanCiC, slovenska akademija, 734. Ich Primos Khoch burger zu Laybach ... verkawfft habe f rechts vnd ledigs aigen mein haws vnd hofstat ze Laibach am Newn markcht zwischen des edlen vnd vesten Jorgen Rayner vicztumb in Krain vnd des Martin Pregl hewsern gelegen ... dem edlen vnd vesten Jorgen Rayner vicztumb in Krain vnd allen seinen erbern ... 50 as 1063, zl, št. 723, 1464 januar 13.; Gzlvi/18; FabjanCiC, slovenska akademija, 734. 51 m. kos, srednjeveška ljubljana, 20. 52 FabjanCiC, slovenska akademija, 734. tej misli ne moremo z zanesljivostjo pritrditi, ker iz listin ni vidno, da bi rayner ku­ poval »po službeni dolžnosti«. Preberemo lahko, da se prodaja dem edln vnd vesstn Jorgen Rayner vicztumb in Krain vnd alln seinen erbn (1464) oziroma dem edlen vnd vesten Jorgen Rayner vicztumb in Krain vnd allen seinen erbern (1467). Ce bi šlo za naslednika na položaju vicedoma, bi bilo to verjetno eksplicitneje izraženo. Po drugi strani pa je šlo leta 1464 za hišo in domca zw Laibach am Newenmarkcht bey dem stain am egk, torej na vogalu. kranjski lontovž je resda stal (in stoji še danes) na vogalu novega trga (novi trg 3), ki pa je dandanašnji omejen le na nekdanji turjaški trg, sprva pa je oznaceval ves obzidan prostor, zamejen z ljubljanico od dvornega trga do Šentjakobskega mostu, zoisovo cesto, emonsko in vegovo ulico ter crto od sedeža Univerze prek dvornega trga do ljubljanice; delil se je na križevniški, judovski, plemiški in mešcanski del. na tem starem novem trgu je vsaj že leta 1478 stala vicedomova hiša (vicztumbshaws, fištamija), in sicer na mestu zdajšnje Univerze, am egk zarisanega prvotnega novega trga (krepki tisk a. n.). Prim.: m. kos, srednjeveška ljubljana, 15, 20, glej tudi nacrt srednjeveške ljubljane v prilogi knjige; zWitter, zacetki, 234. 53 as 1063, zl, št. 1024, 1504 november 30., hall im inntal; glej tudi vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 421. 54 ... darinn hinfuran vnnser lanndsrecht in Crain auch die landtage gehallten werden sollen … Prislov hinfuran (odslej naprej, vnaprej) prica, da sta bili hiši zgrajeni nedavno, predvidevamo pa lahko tudi, da so se stanovi s prošnjo za oprostitev mešcanskih bremen za svoji hiši na deželnega kneza obrnili takoj po dokoncanju le-teh. tako lahko zanesljiv zacetek kranjskega lontovža postavimo v leto 1504 ali kvecjemu 1503. slika 27: listina odeželni hiši posredno govori stanovski registrator karel seifrid Perizhoffer v dru­kralja maksimili-gem delu svojega repertorija55 ob omembi požara, ki je leta 1506 unicil pretežni del sta­jana iz leta 1504, v novskega arhiva. Po valvasorju56naj bi bila deželna hiša mocno poškodovana v potresu kateri sta omenjeni leta 1509, vendar takoj omenja še potres leta 1511, ki ga potrjujejo tudi drugi dokumen­stanovski hiši v ti.57 novembra 1528 so namrec kranjski deželni stanovi na nadvojvodo Ferdinanda i. ljubljani. AS 1063, naslovili gravamina, v katerih so med drugim tožili zaradi deželne hiše, ki je bila poško-ZL, št. 1024, 1504 dovana v potresu leta 1511. Še preden so zbrali vsa potrebna sredstva in material za ob- XI. 30., Hall im novo, je 3. ali 4. maja 1524 silovit požar na novem trgu upepelil vecino hiš, med njimi ne Inntal. do konca obnovljeni lontovž in stavbni les zanj.58stanovi so tarnali, da nimajo nobenega prostora (wonung), v katerem bi lahko imeli zasedanja deželnega zbora in dvorne vece. Ferdinanda so zato prosili, naj jim od denarja, ki se je nabral s prekovanjem cerkvenih dragocenosti, odobri tisoc renskih gld. za gradnjo deželne hiše.59 Ceprav je že januarja 1529 v neki listini omenjena hiša na novem trgu pri hiši deželnih stanov in je bil istega leta o deželni hiši govor v mestnem sodnem zapisniku,60 je težko verjeti, da bi bila tedaj 55 as 2, dski, šk. 874, fol. 122r–122v (str. 150s). 56 valvasor, ehre Xi, 671, 714; Xv, 400, 402. 57 npr.: as2, dski, šk. 848, št. 17. jožef lamberg je v rimani avtobiografiji potres, ki je po njegovem na kranjskem porušil mnogo hiš in gradov, zamaknil v leto 1512. tersch, Österreichische selbstzeugnisse, 216; FabjanCiC, ljubljanski sodniki 2, 33 (tu je tudi Fabjancic še mislil, da je bil kranjski lontovž zgrajen 1467). 58 as2, dski, šk. 301 (fasc. 207), 378, Beschwärrarticl z dne 6. novembra 1528; as1080, zbirka muzejskega društva za kranjsko, muzejskega društva za slovenijo in historicnega društva za kranjsko, šk. 8 (fasc. 11), specifikacija gradbenih stroškov za lontovž na novem trgu v ljubljani (1524); klUn, diplomatarium, 67, št. 98; FabjanCiC, slovenska akademija, 735; zal, knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev, tipkopis vladislava Fabjancica iz let 1940–1943, ii. del (novi trg), fol. 483; valvasor, ehre Xi, 671, 714s; mal, stara ljubljana, 135, 140. 59 as 2, dski, šk. 301 (fasc. 207), 378s; glej tudi koblar, kranjske cerkvene dragocenosti, 20ss. 60 Prim.: FabjanCiC, slovenska akademija, 735; zal, knjiga hiš ii, fol. 483; m. kos, srednjeveška ljubljana, 20. že dograjena. videli smo namrec, kako so stanovi obupovali še novembra leta prej, pa tudi marca 1530 so na dvorni veci v ljubljani razpravljali o zidavi deželne hiše.61 Po Fabjancicevem mnenju je bil lontovž po obnovi verjetno tolikšen, kolikršna je danes stavba sazU-ja. vsekakor premajhen za razrašcajoci se stanovski upravni aparat. kranjski stanovi so zato v osemdesetih letih pokupili vsaj pet mešcanskih hiš ob današnji Gosposki in salendrovi ulici, jih porušili in v letih 1585–1588 zgradili novo deželno hi-šo, ki je vzdolž Gosposke ulice zavzemala vso površino med današnjo stavbo sazU-ja in salendrovo ulico. razširjeni lontovž je bil nekoliko poškodovan ob potresu leta 1622, v obdobju marije terezije temeljito obnovljen, a je ohranil podobo iz let 1585–1588 vse do velikonocnega potresa leta 1895, ki je porušil vecji del nekdanje rezidence kranjskih deželnih stanov. ohranil se je le njen »maticni« del, v katerem je sedaj sedež sazU­ ja.62 v tesni povezavi z deželno hišo sta arhiv kranjskih deželnih stanov in usoda njego­vega gradiva, ki je bolj sklenjeno ohranjeno od leta 1507 dalje. razlogi za to ticijo pred­vsem v mestnih požarih, ki so neusmiljeno brisali na papir ali pergament odtisnjene sledi preteklosti. leta 1493 sta zgorela škofijski in kapiteljski arhiv,63 v 15. stoletju pa je po besedah stanovskih poverjenikov iz leta 1760 popolnoma pogorel tudi stanovski arhiv.64 mogoce so imeli poverjeniki v mislih že omenjeni požar v letu 1493 (morda požar 1506), verjetneje pa gre za napako ali celo zavesten premik casa unicenja gradiva v zgodnejši cas, da bi tako z dolgo tradicijo lastnega arhiva še bolj poudarili castitljivost stanovske korporacije. za primerjavo povejmo, da je velik del arhiva koroških stanov zgorel v Št. vidu leta 1497.65 bolj zanesljivo je bil požar v letu 1506. takrat je zgorela le nekaj let stara deželna hi-ša (dve hiši?) na novem trgu. otem Perizhoffer piše: Die gar alte Landschafftliche Acta vnd Schrften seynt in einer Anno 1506 alhier entstandenen Feyerprunst vlig in rauch aufgegangen, dachero fanget sich Einer Llichen Landschaft Registratur ab Anno 1507 an ...66zgorelo je skoraj vse stanovsko gradivo, razen pomembnejših listin (deželnih pri­vilegijev) in še nekaterih spisov, ki jih je tedanji deželni glavar hans auersperg hranil pri sebi in jih je pozneje vrnil v novi stanovski arhiv.67 dokumente trajne vrednosti – zlasti so mišljeni deželni privilegiji – so hranili loceno od preostalega (spisovnega) gradiva, ob požaru ocitno na ljubljanskem gradu, kjer je rezidiral kranjski deželni glavar. Upraviceno je vprašanje, kje je bil stanovski arhiv po požaru leta 1506. ker je precej dobro ohranjen, je težko verjeti, da bi bil v lontovžu, ki ga je leta 1511 prizadel potres in trinajst let po­zneje (še ne do konca obnovljenega) nov požar. lontovža cetrt stoletja ni bilo mogoce uporabljati. menimo, da so stanovske privilegije še naprej hranili pri deželnem glavarju, morda pa tudi preostalo gradivo.68 kar zadeva prvotno ureditev stanovskega arhiva, se je uveljavilo mnenje, da so po casovnem zaporedju zakljucene spise vpisovali (evidentirali) v registraturne protokole, nastavljene za ta namen.69 namesto pravega registraturnega nacrta so se skladno s pri­ 61 as 2, dski, šk. 875, fol. 4r; Umek, sejni zapisniki, 102; radics, krainische landschaft, 176. 62 o zgodovini lontovža predvsem FabjanCiC, slovenska akademija, 759s. 63 mal, stara ljubljana, 140; v zvezi s požarom tudi: regesta imperii Xiv, 1/1–2, 345, št. 2751s; Gzliv/34. 64 as2, dski, šk. 313 (fasc. 210), 179s, odgovor stanovskih poverjenikov na vprašalnik, ki je bil pripravljen v okviru revizije de­ želne uprave na kranjskem leta 1760. ... das Landschaftliche Archiv in 15. Seculo vlig abgebrennen ... Glej vilFan, Ustavna ureditev, 236. 65 FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens ii, 125; regesta imperii Xiv, 2/2, 615, št. 8005; 641, št. 8217ss. 66 Glej op. 55. 67 Glej: op. 55; str. 27s, op. 6–8; dsksi, Xi. 68 radics je celo trdil, da so bile stanovske arhivalije preseljene iz gradu v lontovž šele leta 1785, ko je stanovski arhiv prevzel tudi gradivo nekdanjih jezuitov in stiškega samostana. radics, archiv, 1158. 69 vodnik ars, 316. stojnostmi deželnih stanov uveljavile t. i. snovne skupine (deželne zadeve, vojne zadeve, sredstvenina, verske zadeve, naklade ...), gradivo pa so potem na podlagi teh skupin hra­nili v zabojih ali omarah.70tovrstni sklep temelji na obstoju registraturnih protokolov, ki naj bi jih kranjski stanovi zaceli voditi že leta 150971in sestavljajo serijo 26 knjig proto­kolov v 24 škatlah oziroma fasciklih,72tako da je z njimi pokrita tako rekoc celotna prva registratura stanovskega fonda. Podrobnejši pregled strukture in vsebine teh protokolov nam ponuja zanimivo sliko, ki prica, da je bila vecja sistematicnost pri registriranju in hranjenju stanovskega gradiva uvedena šele z zacetkom dela posebnega registratorja ko­nec osemdesetih let 16. stoletja. Registraturs Protocoll vom 1509 biß 1520 Jar73 je tako kot vsi poznejši razdeljen na abecedni indeks »predmetov« oziroma zadev, oseb in krajev, ki so vpisani v drugem delu na oštevilcenih folijih kronološko. vsako geslo74indeksnega dela vodi do folija vpisnega dela, na katerem je vpisan dokument, ki ga zadeva, vendar se v indeksnem delu nakazani foliji ne ujemajo povsod z dejanskim stanjem v foliiranem delu protokola. vpisni del se zacenja na foliju 11/2 z vpisom porocne pogodbe z dne 15. februarja 1507. Folij 1 vse­buje po en spis iz let 1463, 1461 in 1499, dva iz leta 1500 ter enega iz leta 1472 (v tem vrstnem redu!). Folij 1v ima dva spisa za leto 1509, naslednji neoštevilceni folij pa ima za leto 1510 šest vpisov. Potem spremljamo tekoco foliacijo znova od 1 do 380; vpisi se nadaljujejo z letom 1511. sestavljavec protokola je vnaprej pustil za vsak mesec tri folije prostora, vendar je šele na foliju 10 prvi vpis (z datumom 3. april 1511), potem pa sta v tem letu le še dva vpisa. leto 1512 (fol. 37r–73v) nima sploh nobenega vpisa, leto 1513 tri, 1514 osem, 1515 enega, 1516 dva, 1517 enega, 1518 štiri, 1519 enega in 1520 sedemnajst vpisov. beden izkupicek napeljuje na misel, da protokol ni bil resneje voden oziroma da so ga pisali za nazaj – zato je vpisovalec vnaprej pušcal prostor za dokumente posameznih mesecev – sumljiva pa je tudi zunanja podoba protokola, saj nikakor ne sodi v zacetek 16. stoletja. Podoben vtis naredi protokol za obdobje 1521–1530.75 vindeksni del so ocitno vpi­sovali hkrati s kronološkimi vpisi drugega dela, ki tu obsega 396 folijev. spet zbode v oci, da ima na primer v stanovski zgodovini zelo živahno leto 1521 le dva registrirana dokumenta, naslednja leta le kakega vec. registraturni protokoli št. 3–8 za leta 1531– 159076 so po obliki enaki prvima dvema, za posamezen mesec je od leta 1544 naprej še vec prostora, ki je povecini neizkorišcen, saj tudi za vec mesecev skupaj ni nobenega vpisa. obcutna sprememba se je zgodila s protokolom št. 9, ki nosi naslov Einer Ersamen Landschaft des Htzogthums Crain Registraturbuech in zajema obdobje 1591–1593.77 Poleg naslova se je tistega leta spremenila tudi zunanja podoba knjige. Postala je manj­šega formata in tanjša kot predhodne, skratka bolj prakticna. vpisni del tega protokola ima le 130 folijev. indeks je v osnovi isti kot prej, le nekoliko bolj podroben. kronološki del je popolnejši in sproti voden – januar 1591 ima kar dvajset vpisov – pri tem je list po sredini locen na desni del, namenjen vpisu vsebine (regestu) spisa, na levi pa je do­locena skupina, v katero sodi: Landtsachen, Kriegssachen, Religionssachen ... ker so v 70 Prav tam. 71 Prav tam; koŠir, Urad deželne registrature, 29. 72 as 2, dski, šk. 849–872. 73 Prav tam, šk. 849. 74 v prvem protokolu so na primer gesla: Hanns Aursperg Landshaubtman in Crain, Doctor Brictius, Confinen, Schloss Erkhen- stain, Herr Phillip Bischoff zu Freysing, Landtsfreyhaiten, Khayser Maximilianus, Ordnung der Mz, Priesterscafft in Crain, Steur, Tkhen, Universitet zu Wien, Ydria ipd. (krepki tisk a. n.). 75 as 2, dski, šk. 850. 76 Prav tam, šk. 851–856. 77 Prav tam, šk. 857. protokol vpisovali bolj ali manj sproti, ni bilo vnaprej pušcenega prostora za posamezne mesece in tako z res redkimi izjemami ni praznih listov. enako sta bila vodena protokola št. 10 (1594–1597) in 11 (1598–1601).78 v nasprotju s prvimi osmimi knjigami tu spisi v okviru meseca niso natancneje (po datumu nastanka) kronološko registrirani, lahko pa predvidevamo, da so bili znotraj posamezne skupine odloženi po casovnem zaporedju, kot so prihajali oziroma bili rešeni. naslednji štirje protokoli (1602–1645) so bili vodeni po istem principu, le da list ni bil vec razdeljen po sredini, ampak je pred posameznim vpisom navadno le crka kot kratica za snovno skupino. Ponekod je še vedno tudi neskraj­šani naziv skupine, na primer Aufschlagssachen (naklade).79 spremembo, ki je nastala s protokolom iz leta 1591, je treba brez dvoma povezovati z imenovanjem hansa haltenspilla na mesto registratorja, ki so ga kranjski deželni sta­novi novembra 1586 angažirali v želji po vecjem redu in pregledu nad svojimi spisi.80 ob koncu 16. stoletja uvedeni red ni dolgo funkcioniral, saj je že po dobrega pol stole-tja (protokol št. 16 za leta 1646–165281) spet nastopila sprememba na slabše: knjiga je postala zajetnejša, kronološki vpisi nimajo oznacene snovne skupine, ampak le datume dokoncanja dokumenta; spet je obcutno vec listov praznih. sistem vpisovanja je enak kot v protokolih do leta 1590 in tudi zunanja podoba knjige (format, platnice) je enaka. Število registriranih spisov upada oziroma obcutno niha. razlika je poleg vecjega šte­vila vpisov tako rekoc le ta (in ta je poglavitna), da so spise evidentirali sproti. v tem casu (sredi 17. stoletja) so se torej v stanovskem arhivu lotili še evidentiranja spisov za nazaj (od prvih ohranjenih dokumentov do leta 1590), vendar so delo opustili že kma­lu po zacetku, drugace si pac ne moremo razlagati praznine v prvih osmih protokolih. Posebej zanimivo je, da so ta sistem registriranja spisov obdržali vse do leta 1783,82 to pa postavi pod vprašaj pomen Perizhoffovega dela in njegov vpliv na vecjo urejenost arhiva. o»prvotni« ureditvi stanovskih spisov (pomembnejše listine so bile tako ali tako hranjene posebej) lahko na podlagi serije registraturnih protokolov recemo, da so jih odlagali kronološko po snovnih skupinah, ki so jih v stanovski registraturi dolocili med letoma 1591 in 1645. za tako trditev sicer nimamo nedvoumnega dokaza, kot tudi ne za mnenje, da je bila ureditev spisov zgolj kronološka po mesecih, kar bi lahko povzeli po sestavi registraturnih protokolov po letu 1645. nasprotujoci si dejstvi namrec pricata, da je Perizhoffer pri preurejanju gradiva v 18. stoletju brez dvoma izhajal iz snovnih skupin, po drugi strani pa so tudi v njegovem casu spise evidentirali zgolj kronološko in brez navedbe snovne skupine.83 Še enkrat se vrnimo k lontovžu. maksimilijan je 1504 obe novi stanovski hiši na no-vem trgu oprostil davka in drugih mestnih bremen, ker sta bili namenjeni ograjnosodnim 78 Prav tam. 79 najpogostejše so te kratice: l = landsachen, k = kriegssachen, m = mittlding, z = zapfenmas, a = aufschlagssachen. 80 Umek, sejni zapisniki, 100; koŠir, Urad deželne registrature, 29ss. druga polovica 16. stoletja je bila v nemških deželah cas, ko je pri deželnoknežjih, stanovskih in tudi mestnih uradih kot spremljevalka vedno bolj izoblikovanega pisarniškega poslovanja nastala potreba po sistematicni ureditvi starejših spisov. znotraj (stanovskih) pisarn je nastal in se potem od njih locil poseben urad, ki je bil namenjen urejanju in hranjenju spisov – registratura. registrator in njegovi pomocniki (pristavi, adjunkti) so morali ustvariti in vzdrže­vati tak red in pregled nad spisi, da je bilo mogoce vsako stvar v cim krajšem casu najti na ustreznem mestu. Štajerski deželni stanovi so registratorja nastavili že leta 1567, zacetek koroške stanovske registrature v celovcu sega do nastavitve prvega registratorja v letu 1579; s tem je nastala podlaga za stalen stanovski arhiv. kranjskemu registratorju hansu haltenspillu je bilo ob imenovanju naroceno, da skupaj s poverjenikom scheyerjem pregleda in uredi spise v deželni pisarni; tam naj bi bili do ureditve lontovža, v katerem bosta deželni registra-tor in njegov urad dobila svoje prostore. leta 1587 so kranjski stanovi odlocili, naj akti ograjnega sodišca ne bodo shranjeni v stanovski registraturi. to jasno kaže na locen urad registrature oziroma arhiva. ker je obseg poslov s spisi narašcal, je bil registratorju že leta 1589 dodeljen adjunkt. Glej: žontar, razvoj sistemov, 30s; smole, zgodovina arhivistike, 10s; koŠir, die krainischen landstände, 133; mell, archiv, 3; Gesamtinventar stla, 91, 107; dinklaGe, anfänge, 254s; radics, archiv, 1134. 81 as 2, dski, šk. 862. 82 zadnji, šestindvajseti protokol (šk. 872), zajema obdobje 1772–1783 in zakljucuje prvo registraturo stanovskega fonda. 83 o poznejši usodi stanovskega arhiva nared, arhiv, 11ss. in deželnozborskim zasedanjem. kranjski stanovi so tedaj ocitno dobili svoje prve ura­dne prostore. ti pa so v naslednjih dveh desetletjih dvakrat pogoreli in bili (ce je od prve­ga požara sploh kaj ostalo) porušeni v potresu. zizjemo let 1503/04–06 torej kranjskega lontovža vsaj do leta 1530 niso uporabljali. v dveh ali treh »aktivnih« letih so v njem hranili stanovske spise, zasedali so avtonomni stanovski sodni organi, zelo verjetno tudi deželni zbor. Predpostavljamo lahko, da je imela hiša (hiši) dovolj veliko dvorano, da se je v njej lahko (vsaj stoje)84 zbrala slaba stotnija ljudi. Pred zgraditvijo prvega lontovža in vsaj še v poltretjem desetletju po prvem požaru so se kranjski deželani dobivali drugje. Ceprav ne poznamo dokazov iz tistega casa,85 se dovolj prepricljiv odgovor ponuja sam od sebe. deželni zbor je zasedal na ljubljanskem gradu, sedežu kranjskega deželnega glavarja, ki je bil navsezadnje neformalni šef deželnih stanov. Grad je bil upravno sredi-šce dežele, na nek nacin njen simbol. že veliko prej se je na grajskem gricu za pregled zbirala deželna plemiška konjenica in tudi deželni knez se je za dedno poklonitev moral povzpeti nanj. v casu prvega požara lontovža, ko je šel v dim najstarejši stanovski spi­sovni arhiv, dolga desetletja prej in še nekaj desetletij pozneje so v eni izmed grajskih skrinj hranili deželne privilegije.86 na grajskem gricu, loceno od grajskih stavb, sta bili v valvasorjevem casu deželnoknežja in stanovska orožarna.87zacetki obeh segajo v ma-ksimilijanov cas; deželnoknežja orožarna je na gradu zares zaživela leta 1525.88deželni zbor se je pozneje izjemoma sestajal tudi v sosednji turjaški palaci (zdaj ljubljanski me-stni muzej), menda pa tudi v vicedomovi hiši (zdaj sedež ljubljanske Univerze).89vnovi deželni hiši so bila po letu 1530 tudi zasedanja avtonomnih deželnih sodišc, stanovskega odbora, sedež urada poverjenikov in preostalih stanovskih uradnikov. Poleg tega je bil lontovž reprezentancni prostor za stanovska praznovanja in zabave.90 84 Predvidevati je mogoce, da je na deželnozborskih »zasedanjih« sedel le manjši del navzocih (baltl, Österreichische rechtsge­schichte, 104). 85 »stanovska dvorana«, kot se zdaj imenuje ena izmed vecjih soban ljubljanskega gradu, naj ne bi bilo historicno izpricano ime. nakljucno poimenovanje, ki verjetno sploh ni dalec od resnice? 86 Prim.: levec, landhandfesten, 274s, op. 1; koŠir, die krainischen landstände, 133. 87 valvasor, ehre Xi, 672. 88 regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17077; dsks i, 9s, št. 11; 153ss, št. 119ss; simoniti, vojaška organizacija, 180ss. kratka zgodo­ vina ljubljanskega grajskega hriba in gradu: reisP, ljubljanski grad; reisP, Gradovi dežele kranjske, 107ss. 89 radics, krainische landschaft, 174, 184. 90 koŠir, stanovska uprava, 306s. »dUalistiCni« deželni Uradniki deželni Glavar institucija kranjskega deželnega glavarja doslej še ni bila deležnacelovite in poglobljene raziskave, kakršno, denimo, poznamo za koroško.91 Poldrugo stoletje stari kozinov pri­spevek je zastarel, sicer na virih slonec razširjeni seznam kranjskih glavarjev do konca 15. stoletja.92 tudi tu se v zgodovino kranjskih glavarjev ne bomo podrobneje spušcali, temvec bomo povzeli le glavne znacilnosti njihovega položaja in se ustavili pri njihovi vlogi v okviru deželnih stanov oziroma položaju med deželnim knezom in stanovi. beseda glavar (capitaneus, hauptmann) na splošno pomeni osebo, ki ima vojaško po­veljstvo in vcasih predseduje sodnemu zboru kot namestnik višjega organa. deželni gla-var (capitaneus terrae, landeshauptmann) je to funkcijo opravljal na ravni dežele ter je poveljeval deželnemu plemstvu in predsedoval njegovim sodnim instancam.93 Funkcijo deželnega glavarja srecujemo v avstrijskih deželah od srede 13. stoletja. na kranjskem je šele s prihodom habsburžanov postala stalna. deželni glavar je bil namestnik dežel­nega kneza kot poveljnik deželne vojske in predsednik deželne vece oziroma ograjnega sodišca. bil je najvišji organ deželne uprave, predstavljal in zastopal je deželnega kneza. razglašal je razsodbe, odrejal kazni, posredoval v sporih, bdel nad pobiranjem davkov. v knezovem imenu je branil interese samostanov in drugih cerkvenih institucij.94 Plem­stvo iz goriških marke in metlike ter istre je imelo na podlagi privilegija iz leta 1365 pravico do lastnega glavarja in ograjnega sodišca.95 imenovanje deželnega glavarja je bilo izkljucno knezova pristojnost. Ceprav bi pri-cakovali, da je knez na to funkcijo nastavil domace plemstvo, so se na celu kranjskega deželnega glavarstva vse do srede 15. stoletja veckrat pojavljali tuji plemici.96 kranjci 91 WeberniG, landeshauptmannschaft, 13ss. 92 kozina, landeshauptleute, 2ss. Poleg kozinovega za tiste case povsem solidnega seznama, ki se ne ukvarja z naravo deželnega glavarstva, ampak samo kronološko našteva omembe glavarjev v virih, poznamo še nekaj nekriticnih seznamov kranjskih glavarjev; omenjamo jih zgolj informativno: valvasor, ehre iX, 14ss; as 730, Gospostvo dol, fasc. 80; as 1080, zbirka muzejskega društva za kranjsko, muzejskega društva za slovenijo in historicnega društva za kranjsko: šk. 18 (fasc. 27); dimitz, Geschichte krains i, 247, 259, 327s. 93 vilFan, Pravna zgodovina, 206. 94 vilFan, Pravna zgodovina, 206; vilFan, rechtsgeschichte, 139; WeberniG, landeshauptmannschaft, 37, 171s. 95 as1063, zl, št. 188, 1365 april 29., metlika; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 245ss, št. 120; nared, objava in prevod, 74ss; priloga 6; levec, landhandfesten, 279s, 285, 299ss, št. 3s; Štih, Goriški grofje, 175ss, 194ss; Štih, dežela Grofija, 135ss; d. kos, bela krajina, 15ss. 96 Poleg ne prevec zanesljivih seznamov glej: as1063, zl, št. 4876, 1444 februar 10., ljubljana; št. 642, 1454 november 24., du­najsko novo mesto (Štefan modruški); št. 716, 1463 januar 12., dunajsko novo mesto (grof Ulrik schaunberg); št. 5753, 1482 januar 7., ljubljana (sigmund sebriach); št. 877, 1491 marec 8., augsburg; št. 925, 1495 december 7., ljubljana (viljem turjaški); cksl, 1389 november 9., dunaj (hugo devinski); 1393 september 8., dunaj (herman ii. celjski); 1478 maj 9., Gradec (sigmund sebriach); koma-tar, schloßarchiv, 178s, št. 310; 181, št. 314; 184, št. 322 (Ulrik tocaj z ostrovice, 1417-19); 118, št. 475 (grof Ulrik schaunberg, 1463); so dokoncno prevladali šele z viljemom turjaškim (1483-1501). novi glavar se je ob imenovanju zavezal, da bo castno in zvesto opravljal svojo službo, za katero je iz dežel­noknežje (vicedomove) blagajne prejemal letno placo. knezu je obljubil, da bo skupaj z upraviteljem na ograjnem sodišcu sodil pravicno in nepristransko ter da bo ljudi po svojih moceh varoval pred nasiljem in krivicami.ob razrešitvi je moral takoj zapustiti službeni ljubljanski grad.97 Glavar je bil v sedlu do drugacnega ukaza ali knezove smrti. vemo, da je maksimilijan nekaj mesecev po smrti Friderika iii. viljemu turjaškemu obnovil deželnoglavarsko funkcijo, in sicer s pogoji, ki so veljali v Friderikovem casu.98Podoben primer je iz leta 1435, ko je Friderik iv. starejši kranjskemu glavarju joštu z ostrovice ukazal, naj bo odtlej pokoren novemu deželnemu knezu Frideriku v. (mlajšemu).99 do zadnje tretjine 15. stoletja je bil deželni glavar izkljucno deželnoknežji uradnik, podaljšana roka odsotnega vladarja. oblikovanje deželnih stanov je tudi na položaju de­želnega glavarja marsikaj spremenilo. vmaksimilijanovi dobi je zacela stanovska upra­va dobivati bolj oprijemljivo podobo. Glavar je bil še naprej stalni zastopnik deželnega kneza v deželi, zlasti kot poveljnik deželne vojske100 in predsedujoci deželnim sodnim kolegijem. v imenu deželnega kneza je opravljal razlicne upravne naloge, posebej je s stanovskimi prejemniki in vicedomom skrbel za pobiranje odobrenih davkov in davcnih zaostankov.101 Še pred uradnim zacetkom deželnega zbora se je deželni glavar - kolikor ni bil sam eden od njih - prek deželnoknežjih komisarjev seznanil z instrukcijo, saj je moral na zboru zagovarjati vladarjeve zahteve. ker je bil glavar od druge polovice 15. stoletja vedno tudi kranjski deželan in neformalni šef deželnih stanov, je s cesarjevimi zahtevami pogosto že prej seznanil stanovske kolege. ti so imeli tako vec casa za pri­pravo sklepov, deželnozborska procedura pa je na ta nacin potekala hitreje. Glavar je veckrat sam sodeloval pri pripravi stanovskega odgovora, tako da je na deželnih zborih zastopal tako deželnoknežje kot stanovske interese. Glavar je pozneje predsedoval tudi stanovskemu odboru. skupaj s svojim namestnikom (deželnim upraviteljem) je bil hkrati knezov in stanovski zaupnik, izpostavljen simbol prepletanja dveh sfer, ki mu pravimo stanovsko-monarhicni dualizem.102 na kranjskem je dvojno vlogo v polnem pomenu mogoce opaziti šele pri hansu turjaškem. dvojna vloga se je kazala v nacinu imenovanja. Glavarja in upravitelja je tudi takrat imenoval in placeval deželni knez, stanovi pa so pridobili neke vrste predlagalno pra­vico, ki jo je moral knez spoštovati. oba bi v resnici težko imeli za uradnika. bila sta služabnika in svetovalca deželnega kneza, ta pa je v listini o imenovanju opredelil njune zadolžitve in uvedel osebno službeno razmerje, ki ga ne moremo enaciti s splošnimi instrukcijami za delovanje deželnoknežjega ali stanovskega urada.103 Glavar je knezu obljubil zvesto službo in sprejel preostale pogoje.104 stanovi so od kneza zahtevali, naj birk, verzeichniss v, ccXXXi, št. 2622; ccXlvii, št. 2808; cclXvii, št. 3049 (Ulrik tocaj z ostrovice); as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65, 1478 marec 30., Gradec; 1478 maj 16., Gradec (sigmund sebriach); PetteneGG, Urkunden, 351s, št. 1340, 1343 (leutold stadeck, 1360); 365, št. 1394 (Ulrik i. celjski, 1366); 550, št. 2068 (Ulrik schaunberg, 1459); 567, št. 2129 (sigmund sebriach, 1472). birk, Urkunden-auszüge, 184s, št. 13 (reverz Štefana Frankopana, grofa senjsko-modruškega, 1453); WeberniG, landes­hauptmannschaft, 86s, o glavarjevi placi 174; birk, verzeichniss v, cccXX, št. 3670. 98 regesta imperii Xiv, 1/1–2, 52, št. 513. vvalvasorjevem casu je bila glavarjevaslužba že dosmrtna, glavar pa se je z gradu zaradi udobnosti in prakticnosti preselil v mesto blizu deželne hiše (valvasor, ehre iX, 14; Xi, 670). 99 birk, verzeichniss v, ccc, št. 3425. 100 regesta imperii Xiv, 2/2, 713, št. 8696, 8699; regesta imperii Xiv, 3/1, 212, št. 10190. 101 as2, dski, šk. 848, št. 18; regesta imperii Xiv, 2/1, 162, št. 4929; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16065, 17077, 17912, 18935; prim. tudi: mell, Grundriß, 155; moltke, siegmund von dietrichstein, 105s. 102 dsksi, Xiii, Xvii; mell, Grundriß, 324; WeberniG, landeshauptmannschaft, 176s. 103 moltke, siegmund von dietrichstein, 107; thiel, zur verwaltungsgeschichte, 94ss. 104 regesta imperii Xiv, 3/1, 405, št. 11496. bo glavar kranjski deželan,105 od glavarja pa so zahtevali prisego. stanovom je verjetno prvi prisegel hans turjaški. Poleti 1503 je namrec vicedom jurij eck pisal maksimili­janu, da mu turjaški kljub vec prošnjam noce pomagati pri izterjavi dolgov nekaterih imetnikov kranjskih deželnoknežjih uradov. deželni glavar se je izgovarjal, da bi bilo to v nasprotju z obljubo (zavezo, verschreibung), ki jo je dal kranjskim deželnim stano­vom. ker je maksimilijan potreboval denar in poslušnega glavarja, je hansu ukazal, naj vse uradnike, ki mu jih bo vicedom naznanil, z grožnjo z rubežem prisili k takojšnjemu placilu zaostankov. Ce tega ne bo storil, mu do izvršitve ukaza ne bo dajal glavarske pla-ce.106 Prisege hansa turjaškega ne poznamo, gotovo pa se ni veliko razlikovala od pri­sege kranjskega deželnega glavarja hansa kacijanerja iz leta 1530. deželnim stanovom kranjske, slovenske marke, metlike, istre in krasa (tako korporaciji kot posameznikom) je ta obljubil, da bo kot deželni glavar po najboljših moceh šcitil njihove pravice, privile­gije, obicaje in stare navade. Prisegel je tudi, da bo vsem, ne glede na stan, omogocil pra-vicno sojenje, da bo nepristranski, nepodkupljiv, da bo spoštoval službeno molcecnost itd. zzavestjo, da bo za svoje ravnanje odgovarjal na sodni dan, se je priporocil bogu in svetnikom.107tako kot od kneza ob dedni poklonitvi so stanovi tudi od njegovega name-stnika v deželi pricakovali najprej spoštovanje in zašcito podeljenih privilegijev in starih obicajev. besedilo prisege mu je prebral hans Crnomaljski, navzoci pa so bili stiški opat klemen, ljubljanski kanonik Pavel Wiener, baron krištof kraig, gospod nikolaj thurn, vitez jakob raunach, ljubljanski župan Peter reicher in kranjski mestni sodnik matevž košerak. Glavarju so v imenu stanov obljubili, da mu bodo poslušni, kot gre deželnemu glavarju.108 vprisegi hansa turjaškega kranjskim stanovom gotovo ni bilo dolocila, po katerem glavar vicedomu ne bi smel pomagati pri pobiranju dolgov deželnoknežjih oskrbnikov. hansovo izgovarjanje na stanovom dano obljubo zveni kot izraz nemoci in predvsem nezanimanja, saj so bili dolžniki povecini kranjski deželani. Glavar se je ocitno postavil na njihovo stran, ceprav je s tem deloval proti knezovi volji. Po grožnji z zaporo place je gotovo dobro premislil. spomladi 1504 so kranjski stanovi za stroške bavarske vojne in pohoda v rim odo­brili denarno pomoc v višini 4500 renskih gld. Glavar, ki je moral odobreni denar zbrati, se je maksimilijanu pisno zavezal, da bo znesek izrocil do mihaelovega (29. 9.). kralj je na podlagi glavarjeve zadolžnice od nižjeavstrijskega komornika hansa stettna dobil posojilo in ga pooblastil, da do dogovorjenega datuma od kranjskega glavarja ali nje­govih dedicev prevzame odobreni znesek skupaj s 150 gld. obresti. Glavar je odobreno vsoto z obrestmi vred s pomocjo stanovskih prejemnikov - ti naj bi delo opravili do 24. 8. - ocitno pravocasno zbral in v zameno prejel kraljevo pobotnico.109 v oci zbode, da je turjaški nase in na svoje potomce prevzel garancijo za placilo znatnega deželnega 105 seUFFert, drei register, 229s. 106 hka, Gedenkbücher 13, fol. 5r-5v/33r-33v; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17571; regesta imperii Xiv, 4/2, št. 20652, 20658. 107 as2, dski, šk. 875, fol. 20v. Lanndshauptmans hern Hannsn Catzianer aidsphlicht. ICH der Ko. Mt. zw Hungern vnd Behaim ertzhertzogen Ferdinanden zw Ossterreich etc. meines gnedigistn hern rat und landshaubtman in Crain Hans Katzianer riter schwer ainen loiplichn aufgerekhtn aid ain ersame landschafft in Crain, der Windischnmarch, Metling, Yssterreich vnd Karst von alln standen, auch sonder personen so beruerter landschafft anhengig vnd sonder freyhaiten haben, bey iren rechtn, gnadn, willn, landshantuestn, freyhaiten, gewonhaiten, alten herkhomen vnd gebreuchn als landshaubtman in Crain bis auf Ko. Mt. handthaben schutzen vnd schermen alsuil mir muglich ist, dawider nit dringen noch beschwaern auch des yemands andern zw thuen gestaten vnd ainen yeden hochs vnd niders stands ein gleichs gotlichs recht ergeen lassen, khain freundschafft noch feindschafft, muet noch gab, ansehen durch mich selbst oder ander wie des menschn syn erdenkhen mag zunemben oder nembn zw lassen. Auch khain sonder partheyen in gericht oder anhang vnd zwfall in vrtailn zwsuechen oder zwmachn vnd kainer parthey zu ratn oder warnen was in ratslegen gehandlt wirt oder solh handlung vor oder nach der urtl zwoffnen oder anzutzaigen. Auch die handl aus poeste mainung nach geuerlichen weis aufzwhalten vnd in die leug zwtziehen treulich vnd angeuerde als ich das am jungstn tag verantwurten will das helf mir got vnd all heylign etc. 108 Prav tam, fol. 21r. Prisego štajerskega glavarja jurija herbersteina iz leta 1557 je objavil scholz, ständefreiheit, 241. 109 dsksi, 5s, št. 4-6; hka, Gedenkbücher 13, fol. 411r-412v/444r-445v; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 18941, 18950. davka, in to kljub temu, da že tedaj ni manjkalo primerov davcne nediscipline kranjskih deželanov. stanovskim kolegom je ocitno dovolj zaupal, še verjetneje pa je, da druge izbire niti ni imel. deželni UPravitelj namestnik deželnega glavarja je bil (deželni) upravitelj ali upravitelj (deželnega) glavar­stva. v virih se imenuje verweser/verbeser.110 s tem imenom je bil na kranjskem prvic omenjen že leta 1352;111 od šestdesetih let 14. stoletja je v listinah ves cas navzoc.112 sprva je bilo mišljeno, da bi upravitelj v glavarjevi odsotnosti vodil politicno upravo dežele in imel s tem povezane naloge. že v privilegiju iz leta 1338 je bilo predvideno, da lahko glavar komu zaupa predsedovanje ograjnemu sodišcu, to pa je v praksi pomenilo, da je upravitelj vodil zasedanja deželne pravde. Glavarja je po potrebi zamenjal oziroma mu pomagal pri vojaško-obrambnih nalogah,113 pobiranju davkov in izvrševanju drugih knezovih ukazov, pozneje tudi pri sklicevanju deželnih zborov.114 deželnoknežji mandati so bili navadno naslovljeni na glavarja in/ali v njegovi odsotnosti upravitelja.115 deželni upravitelji so se menjali pogosteje od glavarjev in so imeli v praksi bržcas vec neposrednega stika z deželani kot glavarji, ki so pogosto prišli iz drugih dežel. Upra­vitelja je do konca 15. stoletja na glavarjev predlog imenoval deželni knez. leta 1453 je Štefan Frankopan v reverzu ob prevzemu mesta kranjskega deželnega glavarja obljubil, da sam ne bo nastavil upravitelja, temvec bo cesarju Frideriku iii. predlagal tri ali štiri domace deželane, izmed katerih bo ta izbral enega. hkrati se je glavar zavezal, da bo­sta skupaj z upraviteljem nepristransko vodila sodne obravnave.116 Upravitelj naj bi bil torej vsaj od srede 15. stoletja naprej domac plemic, a se knez tega ni vedno držal. med letoma 1484 in 1490 je bil upravitelj kranjskega glavarstva pod viljemom turjaškim Ceh krištof thein.117 tudi Pavel rasp na kranjskem ni bil posebej domac, saj se pred 110 osnovni pomen besede verweser je sicer namestnik, v literaturi najdemo tudi prevod upravnik. vilfan je v Pravni zgodovini, 206, 329, uporabil izraz upravitelj, in ta se je povsem uveljavil. leta 1992 je namesto izraza upravitelj, ki je podoben izrazu upravnik (verwal­ter), predlagal izraz namestnik oziroma glavarjev namestnik. ob tem se je zavedal, da je namestnik v nemšcini tudi statthalter, a ta naj bi nastopal v drugacnem kontekstu. Prim. vilFan, Ustavna ureditev, 230. zdi se nam, da je izraz upravitelj še vedno boljši. že v virih iz druge polovice 15. in predvsem zacetka 16. stoletja srecujemo vladarjeve namestnike (stathalter), ki imajo bistveno drugacno vlogo kot verweser. Gre predvsem za namestnika na ravni deželnih skupin, pojavlja pa se tudi skupaj z verweser-jem (as1063, zl, št. 1176, 1519 julij 27., barcelona; št. 1217, 1523 november 16., dunajsko novo mesto; št. 1257, 1527 oktober 4., dunaj; as 2, dsk i, šk. 408 (fasc. 281), 10; šk. 569 (fasc. 318), sn. 1; dsks i, 115, št. 93; 127, št. 99; m. kos, iz metliškega mestnega arhiva, 37, št. 9). za obravnavano obdobje ni nevarnosti funkcionalnih zamenjav med upraviteljem in upravnikom (verwalter), saj se je ta na kranjskem pojavil šele leta 1527/28. izraz (deželni) namestnik se zdi manj posrecen tudi zato, ker je bil na ravni dežele v bistvu že glavar namestnik (zastopnik) deželnega kneza ter koncno zato, ker se je tęrmin deželni upravitelj v nasprotju z izrazom namestnik v slovenski historicni terminologiji dodobra prijel. na koroškem so poleg izraza verweser do druge polovice 15. stoletja uporabljali tudi pfleger (oskrbnik). WeberniG, landeshauptmannschaft, 65s. 111 as 1073, zr, 274r, fol. 55r; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 393. 112 zal, ljU 346, rokopisni elaborati, šk. 29, markus j. Wenninger, prepisi in regesti listin iz hhsta, str. 5s (1363 januar 11.; 1364 junij 28.); as 1063, zl, št. 190, 1366 november 16., ljubljana; PetteneGG, Urkunden, 365s, št. 1395; 550, št. 2068; 557, št. 2093; 591, št. 2232; komatar, schloßarchiv, 178s, št. 310; 181ss, št. 314ss, 322, 330; 213, št. 374; 224, št. 400; 229s, št. 406; 234ss, št. 417; 21, št. 438; 118, št. 475; birk, verzeichniss v, cclXiv, št. 3023; cksl, 1442 januar 8., ljubljana; 1443 oktober 28., ljubljana; 1444 februar 10., ljubljana; 1478 februar 16., Gradec; as2, dski, šk. 848, št. 6, 8. seznam kranjskih deželnih upraviteljev ima valvasor, ehre iX, 73ss. 113 dsksi, 86, št. 68. 114 dsksi, 111, št. 90; dsksii, 221, št. 170. 115 Prim.: WeberniG, landeshauptmannschaft, 65s, 85s, 92ss, 173s; moltke, siegmund von dietrichstein, 106. 116 birk, Urkunden-auszüge, 184s, št. 13 (… er sey dann ain gesessner lantman, der wir dann ye zu zeiten seiner k. gnaden albeg drey oder vier bennenen sullen …); WeberniG, landeshauptmannschaft, 86s. 117 WolF, selbstbiographie christophs von thein, 106s, 112s. letom 1499 tu sploh ni pojavljal,118 pa je kljub temu do leta 1518 držal funkcijo kranj­skega upravitelja. Ceprav ne njega ne njegove rodbine do takrat na kranjskem sploh ni bilo zaznati, so ga kranjski deželni stanovi – tako je pisal glavar viljem turjaški kralju maksimilijanu – izvolili za (deželnega) upravitelja in maksimilijana prosili, naj predlog v obojestransko korist sprejme.119 Prav ta dokument nakazuje spremembo v postopku imenovanja upravitelja. zadnjo besedo je imel še vedno knez, pravico do predlaganja pa zdaj stanovi in ne le glavar. navadno so sicer predlagali tri kandidate, kranjske de­želane erliches geschlechts, ki naj bi morali po viru iz leta 1527 znati tudi slovensko, gotovo predvsem zaradi poslovanja na ograjnem sodišcu.120 Upravitelj je moral stano­vom priseci, da bo kot knezov predstavnik šcitil stanovske svobošcine in dobre obicaje, prav tako so stanovi njemu prisegli poslušnost in izrazili pripravljenost za sodelovanje.121 Upravitelj je tako kot glavar prevzel dvojni položaj stalnega deželnoknežjega uradnika in stanovskega zaupnika. Pavla raspa imamo lahko za pravo utelešenje dualizma, saj 13. novembra 1514. rasp je na zboru spisal tudi stanovski odgovor na »svojo« propozicijo. AS 2, DSK I, šk. 314 (fasc. 211), št. 52. 118 Prim.: as748, Gospostvo krumperk, fasc. 25, sn. a/i, 1; žvanUt, od viteza do gospoda, 23, napacno navaja, da je prišel rasp na kranjsko leta 1501. 119 regesta imperii Xiv, 3/2, št. 13054 (1499 marec 14., ljubljana). 120 vilFan, struktura stanov, 178; vilFan, Pravna zgodovina, 329; as 2, dski, šk. 569 (fasc. 318), sn. 1. 121 as 2, dski, šk. 301 (fasc. 207), 126ss. je bil na eni strani pogosto deželnoknežji komisar, na drugi pa je bil za deželnim pisar­jem Wolfgangom schwärom glavni pisec stanovskih dokumentov (sklepov, odgovorov), (so)pecatnik in tudi clan stanovskih poverjeništev in odposlanstev.122 o njegovi vlogi veliko pove to, da je bil novembra 1514 na istem deželnem zboru deželnoknežji komisar in pisec stanovskega odgovora na deželnoknežjo propozicijo.123 deželnemu glavarju in upravitelju se je konec dvajsetih let 16. stoletja pridružil še deželni upravnik (landesverwalter), ki je imel predvsem sodne pristojnosti in je bil s stanovi še tesneje povezan kot prva dva. valvasor piše, da je bil prvi kranjski deželni upravnik nikolaj thurn (leta 1527),124 v primarnih virih pa ga najdemo leto pozneje.125 122 Glej str. 165, op. 481-484; dsksi, 48s, št. 40. 123 dsks i, 111s, št. 90s. 124 valvasor, ehre iX, 70. 125 as 2, dski, šk. 409 (fasc. 281), 205; šk. 569 (fasc. 318), sn. 1. dejavnost deželnihstanov Pravni Položaj deželnih stanov, vPraŠanje rePrezentativnosti in Pristojnosti D eželni stanovi so korpora­ cija privilegiranih oseb, ki jih mora deželni knez na podlagi deželnih privilegijev in obicajev v dolocenih zadevah vprašati za nasvet ali dovoljenje. Predvsem v starejši literaturi je zato govor o pravici do sovladanja (mitregierungsrecht), vendar moramo to razumeti z nekaj zadržka. Clanov stanovske korporacije ne povezujejo fevdne vezi s skupnim gospodom, temvec skupno ozemlje (dežela), skupno deželno pravo in deželni gospod.1Po ottu brunnerju pa stanovi ne predstavljajo dežele, temvec dežela so. bistveno je razlikovanje pojmov landschaft in land. Prvi oznacuje deželne stanove, deželo v ožjem pomenu besede, drugi deželo v navadnem pomenu. to so sestavljali deželni stanovi in deželnoknežja oblastna sfera - komorno premoženje, v katero so na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek sodili deželska sodišca, rudniki, deželnoknežja mesta in trgi, židje, mitnice in nabitek (aufsch-lag) ter cerkvene osebe pod deželnoknežjim odvetništvom.2 kdor ni bil clan stanov, je lahko pravno gledano pripadal trem skupinam: lahko je bil podložnik clana stanov oziro-ma pripadnik skupine, ki je imela deželnostanovski položaj, lahko je bil »gost« (tujec), ki pravno ni sodil v deželo, a je bil v casu bivanja v njej pod njeno zašcito, lahko je sodil neposredno pod deželnega gospoda, v njegovo komorno premoženje.3 spravnim položajem deželnih stanov je tesno povezano vprašanje njihove reprezen­tativnosti. stanov pac ne moremo imeti za korporativno predstavništvo dežele kot geo­politicne enote in deželni zbor nikakor ni bil politicno zastopstvo deželnih prebivalcev. tovrstne teorije so vse prevec temeljile na konstitucionalizmu in politicnih razmerah od 19. stoletja naprej. izvirni greh je v prenašanju modernih pojmov v cas, ko država v modernem smislu ni obstajala in ko deželni knez ni bil suveren v današnjem pomenu besede. za položaj stanov in ureditev stanovske države je namrec poglavitna delitev de­žele v dve sferi – deželnostanovsko in deželnoknežjo. ti dve sferi nista fiktivna pojma, ampak pokrivata povsem oprijemljive stvari: posesti, ljudi, pravice. deželni stanovi, de­žela v ožjem pomenu, stojijo nasproti deželnemu knezu, njegovimpravicam in posestim. nad obema sferama ni države, marvec deželno pravo, po katerem so pravice deželnega kneza omejene s pravicami stanov. Ce dolocena zadeva ni bila izkljucno stvar enega ali drugega, so jo reševali v sodelovanju (npr. vojska in sodstvo) ali s pogajanji. deželani v deželnoknežji sferi naceloma niso imeli nobene besede. Predstavljali so lahko le sebe in svoja posestva (vkljucno s podložniki) ter v širši sestavi še cerkvene ustanove in mestne skupnosti. stanovom lahko reprezentativno naravo priznamo le v okviru njihove sfere, ki 1 Prim. vilFan, deželni rocini, 72. 2 brUnner, land und herrschaft, 239, 423, 437s; vilFan, država in dežela, 51s; vec na str. 96ss. 3 brUnner, land und herrschaft, 413. so jo sestavljali privilegirane osebe skupaj s svojimi posestvi, podrejenimi ljudmi in dru­gim premoženjem - vse to se skriva v besedi »landschaft«, ki je bila v obravnavanem obdobju najpogostejši izraz za stanovsko korporacijo - nikakor pa na ravni dežele.4 za kranjsko, kjer je v komorno sfero sodil znaten del ozemlja, je treba to še bolj poudariti. deželnozborski sistem sicer res vsebuje nekaj prvin parlamentarizma, vendar je da­lec tako od sodobne parlamentarne demokracije kot od avstrijskega deželnozborskega sistema druge polovice 19. stoletja, ki je posredno precej vplivalna raziskovanje zgodo-vine deželnih stanov in zborov. deželni zbori niso bili redni sestanki v parlamentarnem pomenu. nikoli niso imeli zakonodajne pravice v širokem pomenu besede, ampak le obcasno pristojnost v financnih, upravnih in podobnih zadevah. na deželnem zboru so se knez in stanovi pogajali na ravni dveh partnerjev; cilj je bil sklenitev koncnega dogo­vora, pogodbe.5 za pravice in pristojnosti deželnih stanov so uporabljali zelo splošna latinska izreka Quod omnes tangit ab omnibus approbetur in Ni(hi)l de nobis sine nobis. ob tem mo-ramo upoštevati, da je bil doseg stanovskega soodlocanja le v razmeroma majhni meri zapisan v deželnih plemiških privilegijih, deloma je slonel na nekodificiranih obicajih, vecinoma pa je bil odvisen od vsakokratnega razmerja moci med knezom in stanovi. med zapisane temelje stanovske moci sodijo predvsem tista dolocila deželnih rocinov, ki so zdaj bolj zdaj manj jasno omogocala omejevanje knežje oblasti na podrocju financ (davki, mitnine, (pre)kovanje denarja), vojaških zadev (obvezna in neplacana plemiška vojaška služba le v obrambni vojni) in sodstva.6 moc stanov je koreninila predvsem v davcni prostosti, povezani z vojaško-obrambno dolžnostjo. ta je stanovom na deželnih zborih nudila razmeroma mocno pogajalsko orodje v obliki odobritve davkov, s katero so lahko povsem zakonito pritiskali na deželnega kneza. odobravanje izrednih davkov je bila najmocnejša kompetenca deželnih stanov, a še zdalec ne edina. Pri deželnozborskih davcnih odobritvah je šlo nacelno za konfrontacijo obeh sfer, dežela pa je lahko v polni meri funkcionirala samo s sodelovanjem. knez in stanovi so se s prisegami ob dedni poklonitvi zavezali k sodelovanju v dobro dežele, vzdrževanju deželnega miru,7 preganjanju za deželo škodljivih ljudi,8 obrambi dežele pred napadi od zunaj,9oblikovanju obrambnega sistema, spoštovanju sodnih obicajev in deželnega prava nasploh.10 Ceprav so naštete dejavnosti potrebovale pravno regulativo, se ne moremo strinjati s starejšimi avtorji, ceš da so stanovi soustvarjali deželno zako­nodajo. Šlo je za sodelovanje pri upravljanju dežele, v prvi vrsti za (samo)upravljanje lastne sfere. k že naštetim splošnim funkcijam sodijo še sodelovanje pri opravljanju vloge varuha princa in posredovanje v dinasticnih konfliktih11 ter drugih sporih, priprava 4 vilfan ocenjuje, da so clani kranjskih deželnih stanov (samo plemstvo) v 16. stoletju v najboljšem primeru predstavljali od enega promila do (z družinami) pol odstotka deželnega prebivalstva. vilFan, deželni stanovi, 322; vilFan, crown, 78, op. 7. 5 vilFan, deželni rocini, 72s; vilFan, Pravni položaj, 11, 14; vilFan, Pravni znacaj, 214s; vilFan, deželni stanovi, 319; mell, Grundriß, 160ss; brUnner, moderner verfassungsbegriff, 513ss, predvsem 521, 525s; WiesFlecker, entwicklung, 21s; hintze, typologie, 230s; lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 221. Polemiko o reprezentativni naravi deželnih stanov povze- ma schUbert, Fürstliche herrschaft, 95ss. 6 vilFan, deželni rocini, 73ss; nared, Privilegij, 14ss; hintze, typologie, 232. 7 koroški stanovi so med vojno med cesarjem in korvinom s slednjim leta 1482 na svojo roko sklenili premirje, ki ga je Friderik dovolil ob primerni financni odškodnini. Placali so tudi korvinu. mdc Xi, 219ss, št. 550a; Unrest, Österreichische chronik, 131s; FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens i, 615s. 8 npr. regesta imperii Xiv, 2/2, 531, št. 7332. 9 vzvezi z deželno obrambo je zanimiva spomenica, ki so jo kranjski deželni stanovi leta 1474 naslovili na papeža siksta iv. vcasu najhujših turških vpadov so papežu izcrpno porocali o nevarnostih in trpljenju, ki ga turki prinašajo v deželo, ter ga prosili za podporo. as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65. 10 WiesFlecker, entwicklung, 17, 19; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 217, 238. 11 Pojav je bil omejen na zgodnejše obdobje stanovskega razvoja ter predvsem na avstrijo in Štajersko. Glej poglavje Prve oblike sodelovanja »stanov« pri vladarjevih poslih; birk, verzeichniss v, lXXXiX, št. 962, 964; ciii, št. 1104. kranjski stanovi so bili le redko obrambnih redov, nabornih in davcnih seznamov, skrb za javno moralo in stanu primerno obnašanje (t. i. policijski redi),12 nadzor nad kovanjem denarja ter vse v zvezi z odobra­vanjem, reparticijo, pobiranjem in delno tudi porabo izrednih davkov.13 pritegnjeni. Po smrti kralja albrehta ii. je bilo na avstrijskem deželnem zboru konec leta 1439 npr. predvideno, da bo Friderik v. kot varuh tedaj še nerojenega albrehtovega sina hranil albrehtove listine, srebro in druge dragocenosti, opravo in orožje ter bo ob polnoletnosti vse našteto izrocil princu. stanovi Štajerske, koroške in kranjske naj bi bili poroki, da bo dogovor veljal. odlocitev avstrijcev kaže, da Frideriku niso zaupali in da so želeli odgovornost naprtiti še stanovom njegovih dežel. GUtkas, mailberger bund, 54s. 12 Prim.: mdc Xi, 259ss, št. 671; regesta imperii Xiv, 2/1, 246, št. 5583. 13 WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 190ss; lUschin, Österreichische reichsgeschichte, 226ss. odnos med deželnim knezom in stanovi deželno pravo je v poznosrednjeveški in zgodnjenovoveški deželi hkrati povezovalo in locevalo obe oblastni sferi. bilo je tretji konstitutivni element dežele, ki je nemoteno funkcionirala le, ce so akterji - deželni gospod in v deželnih stanovih zastopana deželna skupnost - spoštovali stare navade in zapisane privilegije. na pravu so temeljili tako knezovo velicanstvo in oblastne pravice na eni strani kot plemiški privilegiji na drugi. deželni gospod je bil po medsebojni zavezi, ki sta jo strani sklenili ob dedni poklonitvi, dolžan šcititi deželo, deželno pravo in deželni mir, plemstvo oziroma deželni stanovi so mu morali pri tem svetovati in pomagati.14 to je bilo temeljno razmerje med deželnim gospodom in deželani, os dežele, kakršno poznamo od konca srednjega veka naprej ter je tesno povezana z oblikovanjem in delovanjem deželnih stanov. medsebojni odnos je ob nastopu vsakega deželnega kneza znova na simbolni ravni zakolicila dedna poklonitev, vzajemna prisega kneza in deželanov. Prvi je obljubil spoštovanje plemiških privilegijev in jih nato pisno potrdil, drugi so se zavezali k sodelovanju v dobro dežele, zagotavljanju in spoštovanju deželnega prava in miru, spoštovanju ustaljenih sodnih norm, vojaški obrambi dežele pred zunanjimi sovražniki ali deželnimi škodljivci … Formalno so re-kli, da bodo »pospeševali koristi deželnih knezov in odvracali škodo«, da bodo zvesti in poslušni. to je bil neke vrste pogodbeni odnos med deželnim knezom in plemstvom oziroma stanovi, ki je temeljil na zvestobi in dolžnosti.15 Plemstvo in potem stanovi so bili potemtakem dolžni svetovati in pomagati dežel­nemu knezu, ce se je ta v stiski nanje obrnil. bolj kot (na)svet (consilium, rat) je knez pricakoval pomoc (auxilium, hilfe) v vojakih ali denarju, v zameno pa je (ali naj bi) zagotavljal schutz und schirm.16 (na)svet je bil dolžnost posameznega deželana in sta­nov kot celote. Polje pogajanj o obliki in obsegu pomoci je bilo najveckrat deželni zbor, odobritev davkov ali vojakov njena najobicajnejša podoba.17 Poleg nasveta in pomoci je 14 brUnner, land und herrschaft, 413s, 423s. 15 brUnner, land und herrschaft, 424ss; mitteis, land und herrschaft, 486; nÄF, Frühformen, 227ss; mell, Grundriß, 143ss; landtagsakten i, 1, 5s; WiesFlecker, entwicklung, 16s; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 215s; PUtschÖGl, ausschusstage, 431s. Glej str. 193ss, op. 55ss. 16 nasvet in pomoc na eni ter varstvo in zašcita na drugi strani niso pravne maksime, ki bi jih rodilo šele oblikovanje deželnih stanov v 15. stoletju. v odnosu deželni knez – deželani gre za transformacijo visokofevdalnega odnosa senior – vazal. s fevdno prisego se je namrec vazal zavezal, da bo svojemu gospodu pomagal z nasvetom in orožjem, da mu bo zvest, lojalen. Gospod je zvestobo placal s fevdom in obljubil zašcito. vzporednice so jasne, razlike kljub temu velike. vazalna prisega (homage) je bila del fevdnega prava in je po principu daš – imaš ustvarjala osebno vez med seniorjem in vazalom. Prvi pogoj za dedno poklonitev je bila t. i. deželna vez, ki je pove­zovala kneza in deželno plemstvo. jedro deželne vezi je bilo v privilegijih kodificirano deželno pravo. vzajemnost se je z oblikovanjem dežele in nato stanov v teritorialnem smislu razširila; to je plemstvu v praksi odvzelo možnost izbire, pomoc pa je zacela dobivati novo obliko - žvenket orožja je zamenjal žvenket cekinov. ovazalstvu, prisegi in odnosu med seniorjem in vazalom temeljno bloch, Feudal society i, zlasti 145ss, 219ss. 17 brUnner, land und herrschaft, 426ss. knez vcasih terjal še beistand. o tem po pricakovanju lahko beremo predvsem v pozi­vih za vojaške, deželne in meddeželne zbore ter v tovrstnih instrukcijah.18 Pod knezovo splošno zašcito so bili celotna dežela in njeni prebivalci; skrbel naj bi za (deželni) mir in pravicnost. Poleg tega poznamo še posebno knezovo zašcito, ki so je bili deležni tisti deželni prebivalci, ki so v širšem ali ožjem smislu sodili v komorno sfero.19Pricakovanja deželnega plemstva so bila jasno izražena v švabskem zrcalu (1275/76): Wir sullen den herrn darumbe dienen, das sie uns beschirmen. Beschirmen sie uns nit, so sind wir ihnen nicht dienstes schuldig nach rechte.20 Ce se knez ne bi držal veljavnega deželnega prava, ki je izvorno od boga, torej tako nad njim kot preostalimi deželnimi prebivalci, bi se mu deželani po najbolj striktnem pojmovanju srednjeveške pravice do odpora (ius resistendi, Widerstandsrecht) lahko uprli in ga prisilili v spoštovanje veljavnih pravnih norm. Posameznikova pravica do odpora je z oblikovanjem stanovske korporacije prešla na (plemiške) stanove; ti so smeli omejevati knežjo oblast in jo držati v mejah prava.21 notranjeavstrijsko plemstvo in po­zneje stanovi (od rudolfovega privilegija iz leta 1277 Štajerci, s clenom o subsidiarnosti štajerskega deželnega prava po letu 1338 tudi korošci in kranjci) so imeli okrnjeno pravico do odpora. Po dolocilu o pogojnosti dedne poklonitve oziroma zaporedju priseg je bilo plemstvo dolžno priseci zvestobo novemu deželnemu knezu le, ce jim je ta prej s prisego obljubil, da bo spoštoval njihove privilegije.22 slika 30: dolocilo o pogojnosti dedne poklonitve, ki ga je rudolf habsburški leta 1277 uvrstil med pravice štajerskega plemstva in je subsi­diarno veljalo tudi na kranjskem. AS 1073, ZR, I/8r, fol. 5v. 18 as1063, zl, št. 682, 1460 maj 29., dunajsko novo mesto; as2, dski, šk. 848, št. 11; stla, aUr, nr. 7322a, 1470 junij 4., velikovec; mdcX, 377, št. 1135; landtagsakten i, 87, št. 33; 116, št. 50; Willich, regesten kaiser Friedrichs iii., 267, št. 358; land-tagsakten ii, 28s, št. 95; 43ss, št. 107s; 89, št. 130; 121, št. 147; 177, št. 189; Gzm vii/107; viii/64, 67; X/51; birk, verzeichniss vii, cccXlvi, št. 803; viii, dXvis, št. 793b; mdc Xi, 205, št. 511; chmel, actenstücke und briefe 3, 393, št. clXiX. 19 brUnner, land und herrschaft, 363ss, 372ss. Pod posebno zašcito sodijo pripadniki deželnoknežjih cerkva in drugih cerkvenih ustanov, deželnoknežja mesta in mešcani, deželnoknežji podložniki, dvorni služabniki, svetovalci, judje, popotniki. 20 lassberG, schwabenspiegel, 133; schUlze, landesdefension, 34. 21 Fehr, Widerstandsrecht, 1ss; kern, recht und verfassung, 61ss; brUnner, land und herrschaft, 140ss. 22 Ut autem tenor huius privilegii a futuris dictae terrae principibus ratus et stabiliter teneatur, praesenti praecipimus sanctio­ne, ut dum princeps qui pro tempore fuerit a ministerialibus Styriae fidelitatis exigit iuramentum. Ipsi ad praesentationem huiusmodi sacramenti, minime contringantur, donec princeps et dominus corporali suo iuramento promittat, se praesens privilegium in omnibus et singulis suis articulis servaturum. as 1073, zr, i-8r, landts handvest des hertzogthumbs steyer, Graz 1697, fol. 5v. Prim.: vilFan, Pravna zgodovina, 203; vilFan, kranjski deželni stanovi, 235, 239ss; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 181; nared, Privilegij, 15s. vecinoma pa je bila odvisna od dejanskega razmerja moci. bistveni instrument je bila plemiška davcna prostost kot pravna podlaga deželnih zborov.23vilfan je z analizo stano­vskih pritožb (gravamina) lepo pokazal, da stanovi niso smeli posegati v deželnoknežjo oblast (deželno gospostvo, landesherrschaft) niti tega niso poskušali. zadovoljiti so se morali s tem, da so v okviru podeljenih privilegijev izgrajevali stanovsko oblastveno strukturo (»landschaft«). odnos med deželnim knezom in stanovi ni bil odnos med dve-ma partnerjema na isti ravni, tako da o delitvi oblasti oziroma splošni stanovski pravici do udeležbe pri izvajanju oblasti (mitregierungsrecht) ne moremo govoriti. knez ni bil primus inter pares; stanovi so ga vedno priznavali za svojega gospoda, ta pa jih ni obrav-naval kot kolege.24 Friderik iii. je kmalu po nastopu samostojne vlade v svojo beležko zapisal tole pricakovanje: … ain jeder frumer landman seinem heren und landfursten pilleich hulf und dienet, als lehenleut und landleut von natturlichen dingen schuldig sind …25 na drugi strani sta zgovorna odgovora štajerskih, koroških in kranjskih stanov, v zacetku junija 1462 zbranih na meddeželnem zboru v mariboru. avstrijskim stanovom in dunajcanom, ki so se na albrehtovi strani Frideriku iii. »odpovedali« (mu napove­dali vojno) in k temu pozvali notranjeavstrijske stanove, so dali namrec jasno vedeti, da v sporu med vojvodskima bratoma podpirajo cesarja in notranjeavstrijskega deželnega gospoda Friderika iii., to pa so konec leta pokazali še z vojaškimkontingentom, ki je od­hitel reševat cesarja na dunaj. na poziv so odgovorili, da bodo svojemu gospodu nudili potrebno podporo. obrnili so se tudi na albrehta in posredovali za premirje med sprtima bratoma. So hoffen wir ewr baider gnaden auch land und lewt werd durch solhs in frid und aynigkait pracht, und was wir als getrew landlewt darczuhelfen und gedien kunnen, des sey wir mit gutem vleisz willig ze tun; so aber ewr furstlich gnad solhs verachten wolt, des wir doch nicht hoffen, verstet ewr furstlich gnad wol, das wir unserm allerge­naedigsten herren N. dem romischen kaiser etc. als regirundem herren und landsfursten hilf und beystand zu tun schuldig seyn, als wir auch das seiner kaiserlichen gnaden zu­gesagt haben, zu tun.26za sodelovanje pri pomiritvi so nato prosili še avstrijske stanove. bistveni poudarek stanovskih pisem je zvestoba dednemu gospodu in deželnemu knezu ter dolžnost v zvezi z zagotovitvijo nasveta in pomoci. oboje temelji v deželnem pravu in dedni poklonitvi. sredi oktobra istega leta so poskusili dunajcani notranjeavstrijske stanove z dobrikavim pismom še enkrat zvabiti v svoj tabor, a jim spet ni uspelo.27 Pojma stanovsko-monarhicni dualizem ali celo dualisticna stanovska država torej ni mogoce uporabljati v smislu delitve suverenosti na isti ravni ali v pomenu sovladarstva. deželni zbor kot najmocnejši stanovski organ je lahko sklical samo knez,28 pristojnost zbora pa se je omejevala predvsem na obrambno in davcno problematiko. na deželnem zboru sta se obe strani partnersko pogajali, vendar njuni izhodišci nista bili enaki.29 Pri dualizmu ne gre toliko za politicni model delitve oblasti (ceprav gre brez dvoma tudi za to), ampak predvsem za model funkcioniranja dežele na ravni splošne uprave, financ, vojske in sodstva. Gre tudi za stanje duha, za zavedanje nujnosti sodelovanja. shema-ticno povedano je dežela elipsa z dvema žarišcema, unija dveh množic, ki sta bili v kranjskem primeru po obsegu precej enakovredni. ena množica predstavlja komorno premoženje, neposredno deželnoknežjo oblastno sfero, njegova zemljiška gospostva, do­ 23 vilFan, deželni rocini, 73; vilFan, Pojmovanje oblasti, 171; carsten, Ursachen, 279. 24 vilFan, Pojmovanje oblasti, 169ss; vilFan, Pravni znacaj, 214s. lhotskY, aeiov, 198. 25 lhotskY, aeiov, 198. 26 landtagsakten ii, 43ss, št. 107s; as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65. 27 landtagsakten ii, 53s, št. 119; krones, Quellenmässige beiträge, 33s, št. iii; 38s, št. vii. 28 dovolj zgovorne so Friderikove reakcije ob samovoljnih deželnih zborih - glej str. 230s. 29 vilFan, Pravni znacaj, 215, 218; vilFan, deželni stanovi, 319; vilFan, Pravna zgodovina, 309s; prim. še: stUrmberGer, dualistischer ständestaat, 247ss; schUbert, Fürstliche herrschaft, 97s; mell, Grundriß, 154s. hodke in pravice. druga množica je »landschaft«, ki jo sestavljajo zemljiška gospostva svetnega plemstva in prelatov (s podložniki in pravicami). mesta so nekje vmes. obe množici se v velikem delu prekrivata. v preseku so: a) dedna poklonitev, medsebojna zaveza o sodelovanju in spoštovanju pravic; b) deželni zbor kot polje pogajanj o obliki in obsegu nasveta in pomoci; v tem kontekstu komisarji, ki so hkrati kranjski deželani; c) dualisticna uradnika, glavar in upravitelj; na srednjem in nižjem nivoju se prekrivajo tudi uradniške funkcije komorne in stanovske sfere; d) v preseku, morda precepu, so tudi tisti deželani, ki so hkrati zakupniki ali oskrbniki komornih gospostev. knez bi brez stanovske sfere ne bil knez; o tem govori poznosrednjeveška maksima »kein Fürst kann aus sich selbst bestehen«.30 stanovi so potrebovali vrhovnega voja­škega poveljnika, vrhovnega zemeljskega sodnika ter vsaj simbolicnega gospoda in za-šcitnika. oboji so potrebovali deželo kot pravni in teritorialni okvir. dualizem moramo zato razumeti kot hkrati prežemajoce in odbijajoce stikanje dveh oblastnih sfer, ki skupaj sestavljata deželo v polnem pomenu besede. dualisticno urejena dežela (država) je žive-la v ozracju komplementarne bipolarnosti. 30 schUbert, Fürstliche herrschaft, 41. davCne in vojaŠke odobritve davki so bili materialna oblika nasveta in pomoci. znacilno je, da je v virih zanje po­gosto uporabljen izraz hilf, hilfgelt31 in ne steuer. v zgodovini deželnih stanov imajo zato eno najvidnejših, ceprav ne dovolj raziskanih vlog. zelo kompleksnega razvoja de­želnih davkov se tu ne moremo lotiti, bomo pa skušali skicirati glavne poteze sistema deželnostanovskih neposrednih davkov v obravnavanem obdobju. težišce bo namenjeno plemstvu, saj je bilo to zaradi davcne prostosti v posebnem položaju, poleg tega smo o davcnih obveznostih prelatov in mest govorili že na drugih mestih (str. 136ss in 173ss). davcna prostost plemstva je bila v obicajnopravni praksi utemeljena s tem, da so bili plemici nosilci vojaške obrambe dežele, formalno, a ne nedvoumno pa so jo potrjevali deželni plemiški privilegiji. davcna prostost ni veljala le za plemiške osebe, ampak tu­di za premoženje, vsa zemljišca, gospostva in podložnike v plemiških rokah.32 deželni knez je neposredne denarne davke lahko nalagal le skupinam, ki so sodile v komorno premoženje, se pravi deželnoknežjim mestom in trgom, prelatom, komornim podložni­kom in judom. od plemstva je smel denarni davek izjemoma zahtevati le v treh ali štirih t. i. fevdalnih primerih. Poleg precej ohlapne deželne stiske (landesnot) je bil vzrok zbi­ranje odkupnine za ujetega deželnega gospoda, poroka princese in povitezitev princa.33 kaže, da se je knez tudi v teh primerih dolgo obracal predvsem na komorno sfero. v obravnavanem obdobju tako o kakem rednem obdavcenju plemstva ne moremo govoriti. neposredni davki so bili formalno in vsaj do konca 15. stoletja tudi v resnici izredni ter po nacinu odmere nestalni. Financna stiska je Friderika iii. silila v pogostejša izredna obdavcenja, vendar so bili stanovi že dovolj mocni, da razpis splošnega deželnega davka brez njihove privolitve skorajda ni bil mogoc. konkretnih podatkov je malo.34 Pravica, da plemstvo (stanovi) zaradi davcne prostosti odobri denarni davek ali po­stavi in za dolocen cas vzdržuje doloceno število vojakov, je bilatežišce stanovske moci in glavni generator razvoja deželnih zborov. Pravica do odobritve izrednih davkov se je zaradi plemiške davcne prostosti in financne stiske deželnega kneza razvila tako rekoc sama od sebe. v 15. stoletju je deželna obramba še vedno temeljila zlasti na osebni vo­jaški obveznosti plemicev in pozivu dolocenega dela ostalega za vojsko sposobnega pre­ 31 npr.: stla, aUr, nr. 9948, 1499 november 21., Gradec (prepis); as2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 28; dsksi, 3s, št. 2; 5, št. 4s; 53, št. 43; 104, št. 82; regesta imperii Xiv, 3/1, 125, št. 9586; 144, št. 9714s; regesta imperii Xiv, 3/2, 804, št. 13830; 813, št. 13884. 32 Glej: vilFan, Pravna zgodovina, 202s, 311; nared, Privilegij, 14ss. 33 bloch, Feudal society i, 223; mell; Grundriß, 245; srbik, beziehungen, 142s; vilFan, Pravna zgodovina, 312. angleška magna carta libertatum iz leta 1215 v 12. clenu navaja tri primere, v katerih se kralju pri naložitvi davka ni bilo treba posvetovati s svetom cerkvenih in posvetnih velikašev (o tem sicer govori 14. clen). Govor je o dajatvah za rešitev kralja iz ujetništva, dajatvah ob povzdignitvi kraljevega najstarejšega sina v viteški stan in poroki njegove najstarejše hcere. objave in prevodi magne carte: holt, magna carta, 441ss; WaGner, magna carta libertatum, 19ss, 30ss, 44ss; davis, magna carta, 23ss. 34 mensi, Geschichte der direkten steuern i, 2ss; vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 423s. bivalstva. vtem kontekstu so morali doloceno število konjenikov in pešakov postaviti - oborožiti in vzdrževati - tudi prelati ter mesta in trgi. dolžnost osebne udeležbe plemstva je z razmahom strelnega orožja in najemništva ter z uvedbo imenjskega davcno-oboro­žitvenega sistema sicer izgubila veljavo, vendar je v nacelu ostala še dolgo. zdi se, da je bil prispevek v denarju z materialnega stališca ugodnejši kot osebna udeležba, ki je v naj­slabšem primeru terjala glavo.35izredni davki so bili izredni v dveh pogledih. Placevanja davkov oprošceno plemstvo je davek legitimiralo s pridržkom, da je odobritev izredna in enkratna; to se kaže v zahtevah po izstavitvi zašcitnih pisem. izredni, a za tisti cas kar obicajni so bili razlogi za pobiranje izrednih davkov: turški vpadi, fajde, brzdanje naje­mnikov, vojne z madžari, benecani … denarna stiska je postala knezov vsakdanjik, zato so davcne odobritve od konca 15. stoletja naprej postale v praksi redne, vsakoletne. odobritve vPraksi izredni splošni deželni davek sta z izrecno privolitvijo avstrijskih prelatov, grofov, go-spodov, vitezov, oprod in mest prvic pobrala vojvoda albreht iv. in viljem, in sicer za izvedbo postopka proti deželnoškodljivim ljudem in placilo najemnikov za zatiranje razbojništva v deželi.36 za kranjsko obstajajo indici, da je plemstvo leta 1415 odobrilo izredni davek (pomoc) od svojih podložnikov,37potem pa v virih do srede štiridesetih let o stanovskih odobritvah ni sledu. do konca 15. stoletja je trajalo zacetno obdobje odo­bravanja deželnih davkov, ki so bili tudi v resnici izredni in po nacinu odmere nestalni. Predmet stanovske odobritve je bila lahko neposredna postavitev in vzdrževanje vojske za dolocen cas. druga opcija je bil davek, ki je bil dolocen deloma v absolutnih števil­kah deloma v vsotah za posamezne davcne subjekte ali v davcnih kvotah. reparticija in pobiranje odobrenih davkov sta bila že v tem obdobju marsikdaj prepušcena stanovom. davcni in vojaško-naborni sistem sta bila nasploh tesno povezana.38 v letih 1445/46, ce ne prej, so notranjeavstrijske deželne sklice že odobravali na (med)deželnih zborih. oborožitveni in davcni red treh dežel je leta 1445 predvidel, da bodo plemici na 100 funtov dohodkov postavili oboroženega konjenika, prelati poleg konjenika še enega pešaka. na 50 funtov gosposke rente je bil plemic dolžan postaviti pešaka, prelat pa konjenika. kolikor so dohodki znašali manj kot 50 ali med 50 in 100 funti, je bil od zneska (razlike) dolocen davek, ki so ga stanovi pobrali in ga porabili v korist dežele. mesta in trgi naj bi skladno z ocenjeno mocjo postavili doloceno število pešakov in voz. Glede na nižjo obremenitev plemstva v primerjavi s prelati je gotovo, da so od njih pricakovali tudi osebno udeležbo.39istega leta so razpravljali o vojaški ob-veznosti kmetov. devet kmetov naj bi oborožilo in vzdrževalo desetega. naborni sistem je temeljil na farah, ki so morale zagotoviti tudi vozove. za kranjsko žal ni podatkov o konkretnih obremenitvah, kakršne poznamo za Štajersko in koroško.40 leto pozneje je defenzijski red, sprejet na radgonskem meddeželnem zboru, kot od­govor na madžarske vpade od plemicev zahteval osebno udeležbo in skladno z njihovim premoženjem še dienern na konjih. od svojih kmetov so odobrili desetega moža in na 35 mensi, Geschichte der direkten steuern i, 48ss, 320ss; mell, Grundriß, 244ss; vilFan, Pravna zgodovina, 312; glej tudi str. 113ss. 36 WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 137. 37 as 1063, zl, št. 5814, 1415 april 23., dunajsko novo mesto; landtagsakten i, 54, št. 9; birk, verzeichniss v, cXli, št. 1546. 38 mensi, Geschichte der direkten steuern i, 12; vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 422. 39 landtagsakten i, 88s, št. 34; simoniti, vojaška organizacija, 30s. 40 landtagsakten i, 95ss, št. 44ss; bischoFF, nachrichten, 20ss, 35. dvajset oboroženih kmetov dobro opremljen voz. Prelati naj bi postavili konjenike in vsakega desetega kmeta z vozovi, mesta (in trgi) konjenike, pešake in vozove. Prelati in plemstvo so bili vkljuceni ne glede na to, ali so v deželi živeli ali so imeli v njej le posest. radgonski obrambni red je torej poleg splošne postavitve desetega moža razlikoval med plemstvom, ki se je bilo dolžno vojnega pohoda osebno udeležiti, in preostalima stano­voma, ki sta morala postaviti kontingente konjenikov, pešakov in voz.41 v zacetku šestdesetih let (1461) je bil nemara tudi na kranjskem mit der landschaft der maisten willen odobren davek na kmetije oziroma podložnike,42 poleti 1462 so na mariborskem meddeželnem zboru odobrili vzdrževanje vojaškega sklica za dva mese­ca,43 oktobra istega leta v lipnici spet splošni davek na stanovsko posest (podložnike) v podobnih zneskih kot leta 1461. (med)deželni zbor je dolocil tudi postopek pobiranja davka.44velikovški meddeželni zbor 1470 je za obrambo pred turki in poplacilo baum­kircherjevih najemnikov odobril splošni osebni (telesni) davek - glavarino. odmerili so jo vsem deželnim prebivalcem glede na stan, poklic oziroma premoženje.45 naslednje leto je z odobritvijo notranjeavstrijskih stanov vse kranjce doletel nov davek v višini tretjine letnih dohodkov (drittentail der gult ains jarnucz). komorno premoženje je Fri-derik obdavcil sam.46aprila 1475 je meddeželni zbor v mariboru zaradi turške nevarno­sti odobril splošno glavarino, imenovano tudi tedenski denaric (wochengeltz/phenning). vsak prebivalec treh dežel naj bi placal vsaj en denaric na teden, premožnejši lahko kaj vec. Ceprav so bili za zbiranje doloceni prejemniki, je jasno, da je bil dotok tega davka zelo pocasen in nezanesljiv.47turki in vojna s korvinom so bili v zacetku leta 1480 vzrok za Friderikovo zahtevo (werbung) kranjskim in koroškim stanovom po splošni deželni davcni naložitvi; zanjo naj bi prispevali vsi, namenjena pa naj bi bila postavitvi konjeni­ce in pešakov kot deželne brambe. vsak posestnik naj bi na 100 funtov pfenigov imenja postavil in vzdrževal enega konjenika, plemic pa naj bi se s svojimi ljudmi po potrebi tudi osebno vkljucil v deželno brambo. Glede na stopnjo ogroženosti je bil predviden vpoklic desetega oziroma šestega za vojsko sposobnega moža (podložnika).48 odziva kranjcev in korošcev ne poznamo, Štajerci so podobni zahtevi v glavnem ustregli. za obrambo dežele (im land zu halden) so bili pripravljeni postaviti enega konjenika (ne pa tudi zahtevanega pešaka) na 100 funtov imenja, privolili so v postavitev desetega moža. spomnili so, da je obdavcenje nižje duhovšcine oteženo, ker ni bilo pregleda nad njiho­vimi dohodki, ter zahtevali prispevek mest in samega deželnega kneza.49ali so kranjski stanovi maja 1490 tako kot štajerski odobrili zahtevani quottembergelt (cetrtletnico) za postavitev in trimesecno vzdrževanje 400 konjenikov in 500 pešcev, iz virov ni vidno.50 41 stla, hs. ii/14, fol. 96ss; landtagsakten i, 115ss, št. 50ss; mdcXi, 98s, št. 233s; valvasor, ehre Xv, 343ss; mensi, Geschi­ chte der direkten steuern i, 18ss; prim. Willich, regesten kaiser Friedrichs iii., 267ss, št. 358, 365. 42 landtagsakten ii, 35, št. 101. na Štajerskem so od dvora pobirali po 3 solde, od hube 60 denaricev, od polhube 30 in voštata 15 denaricev. kranjski stanovi so osebno udeležbo na pohodu proti madžarom odobrili že v letih 1459/60 - glej seznam stanovskih zboro­ vanj. 43 landtagsakten ii, 47, št. 110; mdc Xi, 147s, št. 365; Gzmvii/108, 110. 44 landtagsakten ii, 60ss, št. 120; prim. op. 41. schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 39ss, št. 210s; mdc Xi, 168ss, št. 422; Unrest, Österreichische chronik, 30ss; landtagsakten ii, 124s, št. 148; krones, vorarbeiten (1865), 96s, št. 137/35; krones, vorarbeiten (1869), 68s, št. 16; mensi, Geschichte der direkten steuern i, 41, 44s. 46 as 1063, zl, št. 5832, 1471 januar 13., Gradec; landtagsakten ii, 133, št.155; krones, vorarbeiten (1865), 97s, št. 138/36, 139/37; Unrest, Österreichische chronik, 32s (Unrest govori o davku v višini polovice imenja). 47 landtagsakten ii, 149ss, št. 166; krones, vorarbeiten (1865), 99s, št. 143/41; mensi, Geschichte der direkten steuern i, 45ss. leta 1478 je cesar narocal kranjskemu glavarju sebriachu, naj od zamudnikov izterja odobreni tedenski denaric. chmel, actenstücke und briefe 2, 904, št. mccXXvii; as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65, 1478 maj 16., Gradec. 48 chmel, actenstücke und briefe 3, 393ss, št. clXiX. 49 chmel, actenstücke und briefe 3, 380ss, št. clXvs; landtagsakten ii, 190ss, št. 196, 198. 50 Prim.: landtagsakten ii, 239ss, št. 226s; mensi, Geschichte der direkten steuern i, 39s. Prav tako nimamo konkretnih podatkov o odobritvi in pobiranju davka za placilo naje­mnikov, ki je dve leti pozneje gotovo doletel tudi kranjsko.51 videli smo, da so poznane vojaške in davcne naložitve vecinoma zajemale vse tri de­žele ter da so pri nacinu odmere improvizirali. kljub temu sklepamo, da so bile kranjske deželnozborske odobritve v osemdesetih letih že precej stalne.52sistem se je zacel urejati sredi devetdesetih let. imenje oziroma imenjska renta (gult), ki je dotlej nekajkrat (1445, 1470/71, 1480) že veljala za osnovo vojaške ali davcne obveznosti, je po odobritvi davka za izgon judov na Štajerskem in koroškem postala kljuc bodocih odobritev.53 na imenj-ski davcni osnovi so od okoli 1500 naprej na deželnih zborih dolocali osebno vojaško obveznost in deželni davek za najem najemnikov oziroma organizacijo obrambe nasploh ter davek za upravne, reprezentancne in druge potrebe deželnega kneza. kranjski stanovi so v maksimilijanovi dobi odobravali davek v razponu od 2000 do 9000 gld.54odobreni znesek so navadno zbrali v dveh obrokih, zamude pa niso bile redkost. leta 1502 je bilo treba na 100 funtov imenjske rente v obrambne namene za dolocen cas (od treh mesecev do treh let) postaviti po enega oboroženega konjenika,55 v letih 1509-1510 so kranjci na 200 funtov imenja za vojno z benecani odobrili štirimesecno vzdrževanje po enega konjenika in dveh pešakov.56 Poleg imenjskega sistema so v specificnih primerih davek odmerili na kak drug nacin, leta 1499 denimo na hube.57 zaŠCitnaPisma kot simbol in Garant izrednosti stanovskih odobritev deželnozborska odobritev ni bila bianco cek deželnemu knezu za porabo odobrenega denarja po lastni presoji in potrebah. namen odobritve je bil v vecini primerov jasno definiran. odobritev je bila poleg tega enkratna, formalno izredna. deželni knez je moral zato po odobritvi izstaviti zašcitno ali garantno pismo (schirmbrief, schadlosbrief), v katerem je izrazil hvaležnost in zagotovil, da je bila odobritev prostovoljna (… nicht aus schuldiger phlicht sonder aus undertenigem freyen willen …), da gre njemu na ljubo in v korist dežele, da je izredna in ne bo škodovala plemiškim oziroma stanovskim pravi-cam, med katerimi je bila mišljena predvsem davcna prostost. zašcitno pismo je sklepni dokument posameznega deželnega zbora. deželni knez ga je izstavil, ko so stanovi ali njihov del prevzeli obveznost, ki je formalno ne bi bilo treba. iz zašcitnih pisem, ki so poleg deželnozborskega sklepa pravzaprav edini zanesljiv dokaz, da se je deželni zbor uspešno koncal, navadno razberemo namen in višino vojaške oziroma davcne odobritve, ce pa manjkajo preostali dokumenti, lahko z zašcitnim pismom tudi približno definiramo cas deželnega zbora. Ce je bil knez na zboru navzoc, je zašcitno pismo izstavil takoj po odobritvi, sicer pa v doglednem casu – nekaj tednih ali mesecih. knez je pismo izstavil 51 landtagsakten ii, 252s, št. 237s. 52 Prim. moltke, siegmund von dietrichstein, 103s. 53 Glej: regesta imperii Xiv, 1/1–2, 453, št. 3566; regesta imperii Xiv, 2/2, 547, št. 7471. 54 hka, Gedenkbücher 13, fol. 411s/444s; as1063, zl, št. 1022, 1504 november 28., innsbruck; as2, dski, šk. 409 (fasc. 281), 6; regesta imperii Xiv, 2/1, 162, št. 4929; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 18950; dsksi, Xvi; 5ss, št. 5-8; 55, št. 46; 81s, št. 64; 87ss, št. 69s; 146, št. 114; vilFan, die wirtschaftlichen auswirkungen, 193s: 1508-1513 9000 gld., 1516-1535 6-8000 gld. na innsburškem odbornem zboru so vse dedne dežele skupaj odobrile placilo 400.000 gld. v štirih letih. na notranjeavstrijsko trojico je odpadlo 100.000 gld. ker je bila kranjska imenjska renta tedaj ocenjena na slabih 29.000 funtov, koroška na 36.000 in štajerska na 70.000, so kranjski stanovi v innsbruško vsoto prispevali dobro petino notranjeavstrijskega zneska, nekaj vec kot 5000 gld. na leto. Prim.: dsks ii, 204ss, št. 151, 153-156, 162-165; zeibiG, ausschuss-landtag, 270, 286, 289s. 55 regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16328a, 17072, 17077; regesta imperii Xiv, 4/2, št. 19963. 56 as 1063, zl, št. 1077, 1509 junij 5., störzingen; št. 1084, 1510 april 5., augsburg; dsksi, 27s, št. 25. 57 dsks i, 3s, št. 2. na prošnjo stanov, namenjeno pa je bilo predvsem plemstvu kot pravemu pogajalskemu partnerju. Prelati in mesta so bili navadno sicer omenjeni, a so bili v ozadju. zašcitna pi-sma pravzaprav niso imela trajne veljave, saj knez v njih ni obljubljal, da v prihodnje ne bo zahteval cesa podobnega, temvec je zagotavljal le, da konkretna odobritev ne bo okr­nila pridobljenih privilegijev in starih obicajev. odpovedal se je sklicevanju na pretekle odobritve, to pa seveda pomeni, da je bil formalnopravno vsak deželni zbor zgodba zase in da so se pogajanja teoreticno vedno odpirala na novo. zahteve po pisnem zagotovilu bržcas kažejo prodor miselnosti rimskega prava v stanovske glave.58 ernestovo zašcitno pismo kranjskim gospodom, vitezom in oprodam za odobreni da­vek od podložnikov iz aprila 1415 je eden od najstarejših znanih dokumentov te vrste in smogaževeckratomenili.59 Potemletuzijapraznina,kijezredkimiprekinitvamitrajala do zacetka 16. stoletja. veliko zašcitnih pisem je bilo brez dvoma unicenih, verjetno pa sprvapouspešnemzakljuckudeželnegazboranitinisobilasamoumevna.kranjskideželni stanovi so zašcitno pismo dobili leta 146060 in 1462,61 skupaj s Štajerci in korošci še na velikovškemmeddeželnemzboru1470.62 izmaksimilijanovegacasaježeprecejgarantnih pisem.63 vsklopu stanovskih listin so predstavljala posebno serijo z vec kot 170 primerki doleta1782.64 maksimilijani. jeizstaviltudiskupnozašcitnopismozastanovepetihniž­ i. kranjskim stano­vom za odobreno vojaško pomoc. AS 1063, ZL, št. 1051, 1507 IV. 29., Kon­stanca. 58 landtagsakten i, 23s; seUFFert, drei register, 81; levec, landhandfesten, 270s. 59 as 1063, zl, št. 5814, 1415 april 23., dunajsko novo mesto; landtagsakten i, 54, št. 9; birk, verzeichniss v, cXli, št. 1546. 60 as 2, dski, šk. 874, fol. 196/243; valvasor, ehre X, 294. 61 Prim.: landtagsakten ii, 47, št. 110; as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65. 62 landtagsakten ii, 124s, št. 148; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 402, št. 211; mdc Xi, 173, št. 431. 63 npr.: dsksi, 3ss, št. 1s, 4, 7, 10, 12; 27s, št. 25; as 1063, zl, št. 1077, 1509 junij 5., störzingen. 64 as 2, dsk i, šk. 874, fol. 219/277-231/302; prim.: mhvk 5 (1850), 38ss; levec, landhandfesten, 270s. tudi zašcitna pisma in pobotnice za Štajersko sestavljajo posebno serijo stanovskih listin. lUschin - kaPPer, katalog, 9ss. jeavstrijskihincelovsehavstrijskihdednihdežel,tegapastanovinisosprejelizodobrava­njem,sajnajbiskupnopismonamigovalo,dasoimeledeželetudiskupneprivilegije.65 imenjska renta imenje oziroma imenjska renta (gult) je bila že v letih 1445, 1470/71 in 1480 osnova za odmero vojaške ali davcne obveznosti, po odobritvi davka za izgon judov na Štajerskem in koroškem pa je postala kljuc za prihodnje odobritve. leta 1495 je kralj maksimilijan i. v zameno za 38.000 gld. privolil v zahtevo štajerskih stanov, naj se judje do zacetka leta 1497 izselijo iz dežele. Štajerci so na deželnem zboru dolocili prejemnike in osnovo za izracun davkov. za izracun prispevka so morali zemljiški posestniki predložiti urbari­alne registre, v nasprotnem primeru so njihove dohodke ocenili. na tej podlagi je v letih 1495-1496 nastala knjiga ocenitve imenj, a se ni ohranila. bila je vzorec za stanovsko davcno (imenjsko) knjigo iz leta 1516 in prihodnji obdavcitveni sistem nasploh.66 beseda imenje (gult/gt) je v zvezi z davki pomenila v denarju izraženo vrednost vseh zemljiškogospostvenih dohodkov, predvsem dohodkov iz naturalnih in denarnih dajatev podložnikov. donosi dominikalne zemlje praviloma niso sodili v davcno osnovo. izraz gult je bil potem v rabi tudi za sámo gospostvo - imenje. kot vsoto donosov jo slovenimo kot imenjsko rento, davek na osnovi te pa kot imenjski davek.67 donose posameznega zavezanca so po veljavni tarifi preracunali v denarno vrednost, izraženo v funtih gosposke imenjske rente (Herrengt).68 sprva je vsak davcni zaveza­nec sam ocenjeval svoje obdavcljive donose in si potem po dogovorjenem kljucu sam odmerjal vojaško obveznost (npr. en težki konj na doloceno število imenjskih funtov). Pozneje je vsak prijavil oceno svoje imenjske rente, nekakšno davcno napoved (einlag, ansag).69 vsota vseh ocenitev (napovedi) je predstavljala deželno davcno osnovo, od te pa so potem na podlagi deželnozborske odobritve odmerili globalni deželni davek - davcno ali vojaško naložitev (anslag, anschlag),70 denimo v višini tretjine ali polovice deželne osnove. to je seveda pomenilo, da je vsak posameznik od svoje rente placal davek v enakem kolicniku.71 dokler so bile temeljne imenjske napovedi realne glede na vrednost denarja, so kot davek odobravali dolocen kolicnik napovedane osnove. dejan-ska vrednost imenjske rente pa je z zmanjševanjem kupne moci denarja in prevalitvijo imenjskega davka na podložnike kmalu precej presegla ocenjeno, zato so davek odmer­jali v veckratniku napovedane deželne osnove; ta je za kranjsko v letih 1511-1542/43 znašala 28.700 funtov (=gld.),72 potem pa se je ustalila pri 22.000 gld. kranjci so od srede 16. stoletja placevali davek v višini poltretje deželne osnove.73 65 regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17072; dsksii, 204s, št. 151; moltke, siegmund von dietrichstein, 120. 66 regesta imperii Xiv, 1/1–2, 451, št. 3555; schÖGGl - ernst, vertreibung der juden, zlasti 307s; moltke, siegmund von dietrichstein, 98ss; FrÄss - ehrFeld, Geschichte kärntens ii, 34. Steuer-Anschlagbuch iz leta 1516 se v dveh delih hrani v stla, laa. a., antiquum, bücher; razdeljena je po deželnih cetrtih. 67 Polec, svobodniki, 16s; vilFan, Pravna zgodovina, 314; mensi, Finanzgeschichte, 41; mensi, Geschichte der direkten steuern i, 30, op. 2; dsks i, Xvi. 68 regestaimperiiXiv,4/2,št.19963.izrazherrnglt jebilsicernakoroškemomenjenževzacetku14.stoletja.mdcvii,94,št.239. 69 Prim. regesta imperii Xiv, 4/2, št. 19832, 20608. v dolskem arhivu (as 730, Gospostvo dol, fasc. 190, pag. 367s) se je ohranil nedatirani (verjetno iz srede 16. stol.) primerek izracuna gosposke imenjske rente za enega barona thurna. 70 as1063, zl, št. 1077, 1509 junij 5., störzingen; as2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 28; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17077; dsks i, 27, št. 25; 29, št. 27. 71 vilFan, Pravna zgodovina, 314; vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 430. 72 razmeroma dobro je dokumentiran postopek napovedi imenjske rente v notranjeavstrijskih deželah, ki je poleti 1518 sledil odo­ britvi odbornega zbora v innsbrucku. napoved imenjske rente in iz te izpeljana deželna davcna osnova sta bili kljuc do razdelitve 100.000 gld. davka, ki je od skupne vsote 400.000 gld. odpadel na Štajersko, koroško in kranjsko. Glej dsks ii, 206ss, št. 153–156, 161–165. 73 vilFan, Pravna zgodovina, 315, 321; Polec, svobodniki, 19s; mensi, Finanzgeschichte, 41ss; oGrin, nekaj o neposrednih temeljna imenjska davcna napoved izvira na Štajerskem in koroškem iz davka za iz­gon judov. kranjska naj bi bila po vilfanovih ugotovitvah zbrana leta 1504 in nato 1518, vendar vpis v cetrtem delu Putschevega repertorija potrjuje, da je najpozneje v letu 1497 obstajal tudi že kranjski imenjski seznam. z oznako adelsgt je namrec v zacetku 16. stoletja med kranjskimi listinami v habsburškem dunajskem arhivu obstajal ain aufzai­chnus des sumari einkumens des adels in Crain, darnach man ainen russtigung anslag gemacht hat vngeuerlich anno 1497.74 vsekakor se je zacela višina imenjskih davcnih napovedi že okoli leta 1500 ustaljevati in je veljala za vec vojaških oziroma davcnih odobritev. Posamezne davcne napovedi so vpisali v imenjsko knjigo (Gültbuch), davcni kataster za odmero imenjskega davka in prvi davcni kataster v tem prostoru nasploh. razdeljena je bila po deželnih cetrtih in v okviru teh po stanovih. Prva ohranjena(?) spodnjeavstrijska imenjska knjiga je iz leta 1513, štajerska iz 1516., kranjska iz 1539.,75 koroška pa je bila uvedena šele leta 1634. kranjske imenjske knjige se po strukturi ne­koliko razlikujejo od preostalih, saj delitev po cetrtih ni posebej opazna. le v prvi knjigi so loceno vpisane napovedi davcnih zavezancev s krasa in iz istre.76 slabo desetletje pred uvedbo imenjske knjige so njeno vlogo na kranjskem nadomešcale knjige davcnih naložitev (anschlagbuech) in knjige zaostankov (austandbuech), še prej (1520) pa so bili omenjeni davcni registri (Anschleg-Register).77 (ne)PlaCevanje odobrenih davkov deželnozborska odobritev je poleg višine in namena zneska predvidela rok, do katerega je bilo potrebno denar predati knezovim pooblašcencem. vsota je bila pogosto razdelje­na na dva ali celo vec obrokov. Po odobritvi se je knez z navodili pisno obrnil na clane deželnih stanov in prejemnike odobrenega deželnega davka. Poverjeni prejemniki sta­novskega davka so morali izracunati davcno naložitev za posamezne zavezance, od njih pobrati denar, jim s pobotnico potrditi prejetje denarja in zbrani davek potem za pobo­tnico predati deželnoknežjemu pooblašcencu, denimo vicedomu ali deželnemu glavarju. Pobotnico je lahko na koncu izstavil še sam deželni knez. Ce deželan ni bil pripravljen ali zmožen (pravocasno) placati svojega dela odobrenega davka, ce je bil neposlušen, so ga preostali deželani lahko prisilili k placilu oziroma so smeli njegov delež zarubiti od njegovega premoženja.78 imenjski davcni sistem je temeljil predvsem na obdavcitvi tistih donosov, ki jih je imel zemljiški gospod v obliki naturalnih in denarnih dajatev svojih podložnikov. Pod-ložniki so tako že v osnovi prispevali v odobreni davek, to pa deželanov ni oviralo, da jih ob zbiranju odobrenega denarja ne bi še posebej obremenili. stvar je bila posebej zapeljiva, ce je imel deželan v oskrbi ali zakupu kako deželnoknežje gospostvo. maksi­ davkih, 35ss; vilFan, zgodovina neposrednih davkov, 431. Štajerska osnova je leta 1518 dosegla 70.000, koroška 36.000 gld., leta 1542 pa je vsota deželnih imenj znašala 72.250 oziroma 34.800 gld. Glej še: mensi, Geschichte der direkten steuern i, 76ss, 435ss, 467ss, 481; scholz, ständefreiheit, 247ss. 74 hhsta, archivbehelfe, ivb 26 (alt 333/4), 146. 75 as173, imenjska knjiga za kranjsko, št. 1. knjiga je bila nastavljena leta 1539, vpisi davcnih zaostankov pa pri nekaterih sežejo vse do leta 1518. 76 Polec, svobodniki, 16ss; vilFan, Pravna zgodovina, 314s; mensi, Geschichte der direkten steuern i, 254ss; glej tudi: vil- Fan, rechtsgeschichte, 188s; vilFan, zemljiška gospostva, 190s. 77 Prim.: as 2, dski, šk. 875, fol. 26v–27r; as 173, imenjska knjiga za kranjsko, št. 1, fol. 461; valvasor, ehre Xi, 592. 78 hka, Gedenkbücher, nr. 13, fol. 444s/411s; regesta imperii Xiv, 3/1, 103, št. 9440; 144s, št. 9715; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 18950; as 2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 10s, 28s; šk. 848, št. 20, 25. Primeri pobotnic posameznikom, posameznim stanovom ali stano­ vom kot celoti: landtagsakten ii, 155, št. 171; as1063, zl, št. 925, 1495 december 7., ljubljana; stla, aUr, nr. 9948, 1499 november 21., Gradec; regesta imperii Xiv, 2/1, 156, št. 4863s; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16261s, 16741, 19379; dsks i, 6s, št. 6, 8. milijan i. je prepovedoval prelaganje stanovskih davcnih bremen na komorna gospostva in podložnike, saj je to neposredno šibilo komorno premoženje.79razvpiti jurij thurn si je v zacetku leta 1502 kot oskrbnik krškega gospostva prislužil maksimilijanovo grajo, ker je kanil dajatve komornih podložnikov vkljuciti v svoj del deželnega davka in ne v urbarialni davek. kralj ga je opomnil, da krško ni njegova last in da naj davek krških podložnikov pobere kot drugi deželnoknežji oskrbniki ter ga kot dotlej odrajta kranjske-mu vicedomu.80 tudi prelaganja deželnega imenjskega davka na plemiške podložnike deželni knez ni odobraval, saj so kmete prevec obremenili in ti niso mogli placati drugih davkov.81Praksa je bila pogosto drugacna. že v maksimilijanovem casu so kmetje poleg davka zemljiškemu gospodu placevali še deželni davek, to pa je bil eden od razlogov za kmecki upor leta 1515. Prevalitev dela deželnega davka na podložnike je bila potem tudi pravno regulirana.82 davek je bilo težko placati. kot vedno. vesti so vecinoma iz zacetka 16. stoletja, tako da je podoba davcne discipline okrnjena, pa vendar dovolj zgovorna. izmikanje placilu in zaostajanje pri tem je bil ocitno vsakdanji pojav, s katerim so se ubadale vse pristojne instance. tako knez kot stanovski organi so opominjali zavezance, naj se držijo dogovor­jenih rokov, ker bo le tako mogoce denar pravocasno predati v knezove roke in porabiti za odobreni namen. Grožnje z rubežem in denarnimi kaznimi (placilo dvojnega ali troj­nega zneska) so bile pri tem pogost prepricevalni argument, vendar dokazov o dejanskih rubežih ne poznamo.83 sposodimo si primer s koroške ter porocni davek in davek na hube, ki so ga tam tako kot na kranjskem odobrili konec leta 1499.84 13. januarja 1500 so se v Št. vidu zbrali prelati in plemstvo, da bi kralju oziroma njegovemu pooblašcencu izrocili svoj del obeh davkov. Ugotovili so, da niso zbrali niti polovice vsote, ki so jo maksimilijanu obljubili do preteklega božica. ker je kralj že veckrat ukazal rubež tistih, ki so s placilom davkov zaostajali, so zbrani deželani pozvali vse davcne zavezance, naj stanovskim prejemnikom med 2. in 11. februarjem predložijo potrdila (pobotnice) o placilu turškega in celo še judovskega davka. na podlagi teh naj bi obracunali judovski in porocni davek ter placali davcne zaostanke. Pozvali so, naj tisti, ki nima pobotnic, pri­seže, da je davek poravnal. kdor placila ne bo mogel potrditi s pobotnico ali ne bo želel priseci oziroma ne bo poravnal svojega dela turškega, judovskega in porocnega davka ter davka (hilfsgelt) na hubo, bo na maksimilijanov ukaz žrtev rubeža, s katerim bodo poravnani tako davek kot stroški za rubež in škoda, ki so jo dežela in ljudje utrpeli zaradi nerednega placila.85 resnemu opozorilu navkljub pa turškega in judovskega davka tudi do srede marca 1501 vsi še niso placali ali so ga placali le delno.86 22. avgusta 1513 je glavar hans turjaški pisal kranjskim stanovom. spomnil jih je, da so na zadnjem deželnem zboru – bil je 6. julija87 – sklenili, da bodo polovico od odobrenih 8000 gld. placali v 14 dneh pred praznikom sv. jerneja (24. 8.). stanovski prejemniki so se zato zbrali v ljubljani, aber gar wenig sein mit solher betzallung ge­horsam erschinnen. cesar je v ukazu izrazil pricakovanje, da bo 4000 gld. zbranih do jernejevega, vendar to zaradi neposlušnosti deželanov ne bo mogoce. ker zaradi tega in nekaterih drugih razlogov z zbiranjem odobrenega davka in starih davcnih zaostankov 79 regesta imperii Xiv, 3/1, 144s, št. 9715. 80 hka, Gedenkbücher, nr. 12, fol. 193v/221v–194r/222r; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16060. 81 regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17412, tocka 17. 82 GraFenaUer, kmecki upori, 50; dsksi, Xvi. 83 mdcXi, 229, št. 570; regesta imperii Xiv, 3/1, 103, št. 9440; 144s, št. 9715; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 18950; regista imperii Xiv, 4/2, št. 19832; as 2, dsk i, šk. 408 (fasc. 281), 1–5, 28; dsks i, 65s, št. 53; dsksii, 189, št. 139. 84 Prim. dsks i, 3s, št. 1s. 85 regesta imperii Xiv, 3/2, 819, št. 13904. 86 Prav tam, 1014, št. 15048. 87 dsksi, 86s, št. 68. ni bilo vec mogoce odlašati, je po pooblastilu deželnih stanov sklenil v ljubljani (za Gorenjsko) in novem mestu (za dolenjsko) zbrati nekaj deželanov iz vseh stanov, na konjih in peš. Mit denselben will ich die vngehorsamen gueter, wie mir das ain ersame landtschafft auff jungistgehaltm landtag auffgelegt vnd beuolhen hat, vonstund zu einer ersamen landtschafft handn eintziehen lassen vnd dyselben guetter so lang innen behal-ten, biß angetzeigte stewr vnd all ausstand mitsambt den costn daruber geloffen zwiffach betzalt sein. Šlo je za zadnje opozorilo. stanovski rubežni oddelki naj bi po izteku roka, ostala pa sta samo še dva dneva, zasedli posestva neplacnikov in tako zbrali dolžni davek z zaostanki in rubežnimi stroški vred.88 za pokoritev neposlušnih so bili torej poklicani kar njihovi stanovski kolegi, do­maca landschaft, saj sta bila reparticija in pobiranje davkov med glavnimi pristojnost-mi stanovske avtonomije.89 to je imelo dva neprijetna obraza. Po eni strani je placilna nedisciplina škodila vestnim deželanom in stanovom kot celoti, saj bi utegnili priti v nemilost pri knezu in tvegati denarno (npr. obresti) ali kako drugo kazen. Po drugi stra­ni se je marsikateri rubežnik bržcas upravi-ceno bal mašcevanja jeznoritega deželana. tako zagrožene kazni kot morebitni ru­beži niso dali pricakovanih rezultatov, saj so bili davcni zaostanki stanovski vsakdan. videli smo, da nekateri korošci še spomla­di 1501 niso v celoti placali sredi devetde­setih let odobrenega davka za izgon judov. kranjski in drugi notranjeavstrijski viri so polni starih davcnih zaostankov in dolgov, ki so se z vedno novimi odobritvami vrteli v zacaranem krogu.90zacasna rešitev so bila posojila financno mocnejših deželanov, a so problem le prelagala.91 Problematicen je bil tudi pregled nad zaostanki, saj so stanovski prejemniki še leta 1530 tožili, da nimajo no-bene (ažurne) knjige davcnih zaostankov, po kateri bi se lahko ravnali.92Prva kranjska imenjska knjiga iz leta 1539 je evidentirala davcne zaostanke, ki so pri nekaterih segali do leta 1518 in so znašali od nekaj do vec sto gld.93 88 as 2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 6. 89 Glej tudi: regesta imperii Xiv, 4/1, št. 16328a, 17077 (tocka 7), 17412 (tocka 9), 18950; regesta imperii Xiv, 4/2, št. 20345 (tocka 8). 90 Prim.: as40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65, 1478 februar 15., Gradec; 1478 marec 30., Gradec; 1478 maj 16., Gradec; regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17277, 18935; regesta imperii Xiv, 4/2, št. 19832, 20658; dsksi, 86s, št. 68; 93, št. 74; 97, št. 79; 103, št. 81; as 2, dski, šk. 312 (fasc. 209), 919s; šk. 408 (fasc. 281), 24s, 61s; šk. 848, št. 18, 20, 22s, 25, 101; šk. 849, fol. 132. 91 as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65, 1478 januar 23., Gradec; 1478 februar 23., Gradec. 92 as 2, dski, šk. 875, fol. 26v–27r. 93 as 173, imenjska knjiga za kranjsko, št. 1, passim. PrikljUCena GosPostva K ranjska, kot jo poznamo od zacetka zgodnjega novega veka, je poleg ožje kranjske z marko (od leta 1364 naprej vojvodine) obsegala goriško dedišcino na dolenjskem, v beli krajini in osrednji istri, nekdanjo devinsko-wallseejsko posest na krasu in ob kvarnerskem zalivu; navadno je v tem kontekstu še trst. Govori-mo o deželi in deželnih stanovih (landschaft) na kranjskem in v prikljucenih gospostvih slovenski marki,1 metliki, istri in na krasu. Poleg najpogostejšega izraza prikljucena gospostva (angeraichten herrschafften) je v virih - na primer v prvi skupni potrditvi kranjskih privilegijev rudolfa ii. iz decembra 1593 - govor o pripadajocih (angeho­rigen), pa tudi privešenih (anhangenden) gospostvih.2 v kontekstu razširjene kranjske pojma deželni stanovi vcasih niso uporabljali v ednini, temvec v množinski obliki - unser landtschaften gemainklich in unserm furstentumb Crain und den angeraichten unsern herrschaften Metling, Ysterreich und Carst.3 o precej zapletenem sestavljanju takšne kranjske gotovo še ni bila napisana zadnja razprava. dosedanje védenje o razvoju po prihodu habsburžanov smo skušali na kratko povzeti v razdelku teritorialno-upravni razvoj kranjske po letu 1335, zdaj nam ostane še vprašanje, kako se je ta heterogenost kazala v delovanju deželnih stanov. odnose posameznih ozemelj z ožjo kranjsko, danes bi rekli »z ljubljano«, so poleg izvora zaznamovale zapisane pravice, ki so jim zagota­vljale doloceno upravno in sodno avtonomijo. ta se je v vecini primerov hitro razblinila. Prva skupna potrditev kranjskih privilegijev leta 1593 je v resnici ni ukinjala, ampak je le de iure zapecatila poseben položaj, ki je bil že nekaj desetletij anahronizem. Poleg pravnih formalnosti so odnose ponekod zaznamovala veliko bolj oprijemljiva davcna vprašanja, ki so bila kislo jabolko spora. 1 slovenska marka ali samo marka je lahko pomenila tudi tisti del dolenjske, ki je že prej spadal v ožjo kranjsko. vzgornjem prime-ru gre za nekdanjo goriško posest na dolenjskem, za nekdanjo grofijo v Marki. drugace je v dsks i, 66, št. 54, kjer je marka povezana s kranjsko, goriški del marke (dolenjske) pa se skriva v prikljucenem gospostvu metlika. … in dem furstentumb Crain und der March auch den angeraichten herrschaften Metling, Ysterreich und am Carst … 2 as1063, zl, št. 1187, 1520 julij 10., ljubljana; št. 1822, 1593 december 3., Praga; as1073, zr, i-7r, 60ss; chmel, actenstücke und briefe 3, 393, št. clXiX; dsks i, 3, št. 1s; 159, št. 122; dsks ii, 214s, št. 163; prim. še: costa, beitrag, 36 (einverleibten Herr-schaften); bidermann, länder-kongresse, 265s. 3 dsks i, 6s, št. 7. marka in metlika dedna pogodba med vojvodo rudolfom iv. in goriškim grofom albrehtom iii. iz junija 1364 je habsburžanom zagotovila dedišcino istrske veje goriških grofov v istri in na kranjskem.4 Grofijo v marki in metliki je sredi 14. stoletja sestavljalo deset gradov s pripadajocimi gospostvi, in sicer sedem v marki (Šumberk, kozjak, žužemberk, so-teska, rožek, mehovo, hmeljnik) in trije v beli krajini (novi trg = metlika, Crnomelj, Gradac).5ob napovedani zamenjavi deželnega kneza si je goriško plemstvo prizadevalo pridobiti zagotovilo, da bodo njihove pravice spoštovali tudi v prihodnje. habsburžan rudolf iv., skupaj z mlajšima bratoma dolocen za dedica istrske veje goriških grofov, je plemstvu in njegovemu gospodu prisluhnil ter goriškim vitezom in oprodam 16. janu­arja 1365 obljubil spoštovanje pridobljenih pravic in svobošcin.6 ker le-te še niso bile zapisane, je albreht 29. aprila istega leta izstavil dva enaka privilegija za svoje plemstvo v marki in metliki7 ter istri. Privilegij goriškega plemstva iz leta 1365 je bil temeljni pravni dokument grofije v marki in metliki ter istrske grofije, saj je reguliral zadeve gle­de sodstva, vojaške obveznosti, fevdnopravnih, dednopravnih in premoženjskopravnih razmerij. Grofija je bila po privilegiju v bistvu samostojna dežela z lastnim deželnim pra­vom, deželnim knezom, ki je imel najvišjo sodno in vojaško oblast, ter lastnim glavarjem kot zastopnikom deželnega kneza. za plemstvo v dolenjsko-belokranjski grofiji je bilo pristojno posebno ograjno sodišce v metliki.8 Grofija v marki in metliki po smrti grofa albrehta iii. leta 1374 ni bila inkorporira­na kranjski. tako kot istrska (Pazinska) grofija je ostala državnoneposredna deželica. Pod habsburžani je imela lastnega deželnega glavarja, svoje deželno pravo9 in loceno ograjno sodišce, ceprav sta listini novih habsburških deželnih knezov o eksempciji od ljubljanskega ograjnega sodišca dopušcali plemstvu iz marke in metlike, da se odloci tu­di za ljubljansko sodišce oziroma kranjskega glavarja. metliško ograjno sodišce s tem za plemstvo iz marke in metlike ni bilo vec obvezna oziroma edinasodna instanca, to pa je ponujalo možnost za povezovanje obeh dežel. to je bilo brez dvoma v interesu deželnega kneza, ki je bil isti kot na kranjskem, pa tudi nekateri plemici so imeli posesti v obeh deželah.10habsburžani so redno potrjevali privilegij iz leta 1365 (do leta 1567 loceno od 4 Štih, Goriški grofje, 176s. 5 Štih, dežela Grofija, 128ss. 6 as 1063, zl, št. 184, 1365 januar 16., dunaj; levec, landhandfesten, 298s, št. 2. 7 as1063, zl, št. 188, 1365 april 29., metlika; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 245ss, št. 120; nared, objava in prevod, 74ss; priloga 6. 8 Štih, Goriški grofje, 175ss; Štih, dežela Grofija, 135s; levec, landhandfesten, 261ss, 279; nared, kranjski deželni privi­ legiji, 44ss; tu str. 68ss. 9 npr. m. kos, iz metliškega mestnega arhiva, 29, št. 3: nach … landes rechten der grafschaft in der Mettlikg (1431). 10 as 1063, zl, št. 220, 1374 marec 26., ljubljana; št. 222, 1374 julij 6., ljubljana; levec, landhandfesten, 300s, št. 4; Štih, dežela Grofija, 136. kranjskega)11 in obe grofiji sta ohranili pravno samostojnost in poseben položaj, ki se je skrival v pojmu prikljucena gospostva. ta je bil v rabi vsaj od leta 1493 naprej.12 habs­buržani so podedovane posesti na dolenjskem in v beli krajini že med letoma 1379 in 1383 zastavili celjskim grofom, ki so v prvi polovici štiridesetih let 15. stoletja v grofiji pridobili tudi deželnoknežjo oblast. Grofija je bila v celjski posesti do Ulrikove smrti; takrat se je vrnila v roke kranjskega deželnega kneza Friderika v. (iii.).13to se je zgodilo v casu, ko so zaceli kranjski stanovi dobivati bolj polno podobo. Prikljucitev marke in metlike ni bila problematicna in že leta 1457 je bil omenjen andrej hohenwarter kot habsburški glavar v metliki.14metliško glavarstvo se je po vsej 11 hhsta, Faa, Urkunden, 1374 marec 27., ljubljana (albreht iii.); as1063, zl, št. 223, 1374 julij 7., ljubljana (leopold iii.); št. 396, 1407 junij 17., dunaj (leopold iv.); št. 420, 1414 marec 11., ljubljana (ernest); št. 574, 1444 marec 4., ljubljana (a) (Friderik iii.); št. 908, 1494 januar 13., dunaj (maksimilijan i.); št. 1193, 1520 oktober 25., aachen (b) (karel v.); št. 1217, 1523 november 14., du­najsko novo mesto (Ferdinand i.); št. 1562, 1567 maj 1., Gradec (a) (karel ii.); prim.: volCjak, kranjski deželni privilegiji (katalog), 90ss, št. 6, 8–11, 15, 25, 27, 30; levec, landhandfesten, 285ss; nared, kranjski deželni privilegiji, 49ss. 12 Prim. brUnner, land und herrschaft, 216, op. 5. 13 Štih, dežela Grofija, 137ss; Štih, celjski grofje, 253s. Glej tudi poglavje teritorialno-upravni razvoj kranjske po letu 1335. 14 Glej str. 78ss, op. 134. kot zanimivost povejmo, da je cesar Friderik iii. leta 1465 okaral metliškega glavarja hohenwarterja, ker je ljubljanske mešcane klical na metliško ograjno sodišce, ceprav je bil zanje pristojen ljubljanski mestni sodnik. Gzliii/76. verjetnosti pokrivalo s prejšnjo grofijo in je lahko prevzelo funkcijo deželne cetrti, ka­kršne so v šestdesetih letih osnovali na Štajerskem. Grofija je bila razmeroma majhna, z malo plemstva, prelate sta predstavljala le metliški in nepomembni crnomaljski komtur, status mesta je imela samo metlika. jasno torej je, da grofija ni mogla imeti lastnega deželnega zbora in da so se njeni stanovi udeleževali ljubljanskihzborov. ob tem so po­udarjali svoj posebni položaj in vztrajali, naj jih na formalni ravni ne vkljucujejo v kranj­ske stanove. Govor je bil o dveh stanovskih korporacijah, zgornjih in spodnjih deželnih stanovih, o stanovih na kranjskem ter v marki in metliki.15ko je cesar maksimilijan za 4. oktober 1510 razpisal deželni zbor, pa v razpisnem pismu ni posebej omenil stanov v marki, se spodnji stanovi zbora niso želeli udeležiti in so povzrocili nesklepcnost. kranjci, ki so se zbrali in vast klainer anzall, so v odgovoru na propozicijo zapisali, da za odsotnost deželanov iz marke in metlike niso krivi oni, temvec deželni knez oziroma njegova pisarna, saj je na zbor povabila le kranjske stanove in ne tudi stanov iz marke (landschaft in der March), kot je bilo dotlej v navadi.16 vecjo težo je imel spor med ožjo kranjsko in metliško grofijo glede pravice do la-stnega ograjnega sodišca za tamkajšnje plemstvo. leta 1509 je moral v zadevo poseci maksimilijan in imenovati tripartitno komisijo, sestavljeno iz dveh cesarskih svétnikov, dveh kranjskih in dveh metliških deželanov.17 ker prepiri in pritožbe niso ponehali,18 je cesar leta 1518 ukinil loceno ograjno sodišce v metliki ter deželane iz grofije v marki in metliki podredil ljubljanskemu.19 Glavni razlog za ukinitev je bil bržcas ta, da v grofiji za nemoteno delovanje plemiškega sodišca ni bilo dovolj prisednikov.20 Ceprav je pra­vica formalno ostala, je z dejansko ukinitvijo posebnega sodišca dolenjsko-belokranjska grofija izgubila najmocnejši steber svoje avtonomije. nekaj casa, do 1556, je sicer še obdržala posebnega glavarja, pa tudi privilegiji so bili leta 1567 še potrjeni loceno od kranjskih in istrskih.21 Ceprav je bila prva skupna potrditev kranjskih, metliških in is-trskih privilegijev izstavljena šele konec 16. stoletja, se je grofija v marki in metliki že prej stopila s kranjsko; k temu so poleg ukinitve ograjnega sodišca in posebnega glavarstva pripomogli skupni deželni zbori, skupna (turška) nevarnost, skupna obramba in konec koncev premoženje, ki so ga številni imeli na kranjskem in v grofiji.22 mirno lahko sklenemo, da so bili stanovi z nekdaj goriških posesti na dolenjskem in v beli kra­jini brez dvoma del kranjskih deželnih stanov. za »mir v hiši« jih je bilo treba le posebej omeniti, pa še pri tem je šlo prej za necimrnost in mahanje s starimi privilegiji kot za resen vsebinski argument. 15 za spodnjo »entiteto« so uporabljali izraze (grofija) marka in metlika ali pa samo (grofija) metlika ali (grofija) marka. npr.: dsks i, 45, št. 38; 61, št. 51. 16 dsksi, Xiv, 39s, št. 32; Štih, dežela Grofija, 140s; levec, landhandfesten, 280. zanimivo je, da so v pol leta mlajši deželno­knežji instrukciji za deželni zbor 7. aprila 1511 in v kredencialu za isti zbor omenjeni le kranjski stanovi (stenden unser landschaft unsers funstentumbs Crayn oz. prelaten, adel, steten und merkhten unsers furstentumbs Crain), pa to ocitno ni nikogar zbodlo (dsks i, 41, št. 34; as 2, dski, šk. 314 (fasc. 211), št. 11). 17 dsksi, 20s, št. 20. 18 dsksi, 132ss, št. 102ss; dsksii, 196, št. 143. 19 dsks ii, 201s, št. 148s. 20 Prim. vilFan, valvasorjevo porocilo, 87s. 21 as 1063, zl, št. 1562, 1567 maj 1., Gradec (a); levec, landhandfesten, 291, št. 43-45. Štih, dežela Grofija, 141ss; vilFan, Pravna zgodovina, 197, 206; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschi­chte, 387. istrska (Pazinska) GroFija v goriško istrsko grofijo so leta 1342 poleg Pazina sodila gospostva in kraji lupoglav, kožljak, rakalj, završje, Pican, Gracišce, lovran, brsec, trviž, tinjan, barban in mo-mjan. z razdelitvijo goriške posesti med tri brate se je istrska posest pod albrehtom iii. skupaj z gospostvom v marki in metliki združila v svoj, od preostalih goriških posesti loceni dominij.23ker albreht ni imel potomcev, je posest istrske veje goriških grofov pri­pisal habsburžanom in poskrbel za zapis pravic istrskega plemstva, ki ga je izdal skupaj s privilegijem za marko in metliko ter je temu po vsebini enak.24 Po grofovi smrti (1374) je istrska grofija obdržala poseben status, ki se je kazal v posebnem glavarju, lastnem deželnem pravu in ograjnem sodišcu. listin(e) o eksempciji od ljubljanskega sodišca sicer ne poznamo, to pa ne izkljucuje možnosti, da jo je kateri od novih habsburških deželnih knezov izstavil. vsekakor je leopold iii. poleti 1374 potrdil albrehtov privilegij, a se listina ni ohranila. nasploh so potrditve istrskega privi­legija precej slabše ohranjene kot metliške ali kranjske, saj je prvi ohranjeni original šele karlov iz leta 1520.25iz ohranjenih potrditev sicer izhaja, da so privilegij poleg leopolda in karla potrdili tudi Friderik iii. (1444), maksimilijan i. (1494), Ferdinand i. (1523) in karel ii. (1567), rudolf pa ga je 1593 vkljucil v skupno potrditev.26 za ozemlje goriške istre se je poleg nazivov istrska grofija in istrska dežela po prehodu na habsburžane po­javil še izraz Pazinska grofija. že leopold iii. pa je loceval pojma istrska grofija oziroma dežela (land ze Isterreich) in Pazinska grofija (grafschaft ze Mitterburg). Prvo je namrec pomenilo vsa habsburška posestva v istri, drugo pa samo najvecje in najpomembnejše gospostvo v okviru le-te. Pazinska grofija je obsegala približno tri cetrtine habsburške istrske posesti.27 habsburška istra je skoraj hkrati z marko in metliko romala v zastavo. konec leta 1379 jo je za 14.000 zlatnikov dobil hugo devinski.28 kakšna je bila usoda istrske gro­fije takoj po izumrtju devinskih (1399), nam ni znano, vemo pa, da so njihovi dedici Wallseeji leta 1407 dobili Pazinsko grofijo ter istrska kastela završje in vranja v zakup za 28 let.29Gotovo je to vzrok, da iz tega casa ne poznamo potrditev plemiškega privile­ 23 mdc X, 62, št. 161. 24 original iz leta 1365 se žal ni ohranil. najstarejši ohranjeni prepis je verjetno v Friderikovi registraturni knjigi iz leta 1446 - hhsta, hs. W 10, fol. 127v-128r; glej volCjak, kranjski deželni privilegiji (katalog), 86s, št. 4. objava po kopiji iz leta 1533 de Franceschi, storia, 387ss, št. 5; prim.: levec, landhandfesten, 261ss; Štih, Goriški grofje, 175ss, posebno op. 28. 25 as 1063, zl, št. 1192, 1520 oktober 25., aachen (a). 26 as1063, zl, št. 1216, 1523 november 14., dunajsko novo mesto; št. 1563, 1567 maj 1., Gradec (b); št. 1822, 1593 december 3., Praga; volCjak, kranjski deželni privilegiji (katalog), 126ss, št. 24, 26, 31, 32; levec, landhandfesten, 285ss. 27 jUriCic CarGo, o odnosih, 167; jUriCic CarGo, Pregled, 64. 28 krones, Urkunden, 89, št. 312; de Franceschi, storia, 391s, št. 8; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsge­schichte, 445. 29 birk, verzeichniss v, lXXiX, št. 852s, cXlvi, št. 1614. gija niti v obliki omembe. vpoštev bi sicer prišla vsaj ernestova, morda tudi leopoldova (iv.) potrditev, vendar habsburžani tedaj v istri ocitno niso imeli deželnoknežje oblasti.30 tako devinski kot Wallseejci so razvijali svojo upravo, ki je temeljila na glavarskem sis-temu in se ni zelo razlikovala od nekdanje goriške uprave. Po izteku zakupne pogodbe v letu 1435 so habsburžani nastavili svojega glavarja in zaceli istro postopno prikljucevati kranjski.31 to je lepo vidno z dveh seznamov komornih uradov in njihovih dohodkov. seznam iz let 1437–1438 je istrske deželnoknežje prihodke evidentiral loceno od kranj­skih,32leta 1446 pa so se istrska urada Pazin (mit allen embtern vnd kastelln an Pemund) in završje ter istrska duhovšcina v popisu izredne davcne naklade znašli med drugimi kranjskimi deželnoknežjimi uradi;33to razkriva, da je bila istra tedaj že tesneje navezana na kranjsko. v drugi polovici 15. stoletja je habsburška istra obsegala Pazinsko grofijo, ki je vkljucevala številne mestne in vaške komune, ter gospostva lupoglav, kožljak, kršan, Grdoselo, racice, momjan, buzet, barban, Paz in nekatera cerkvena posestva. Po avstrijsko-beneški vojni so habsburžani leta 1523 izgubili momjan, završje, barban, rakalj, vižinado, racice, draguc in sovinjak z vrhom.34vPazinu je podobno kot v me-tliki sedel glavar, ki je bil deželnoknežji namestnik za celotno habsburško istro.35 nadaljnji razvoj, še zlasti odnos do ožje kranjske in tamkajšnjih deželnih stanov, je šel manj gladko kot pri metliki. vilfan je zapisal, da je bila vkljucitev istrskega komorne­ga premoženja v pristojnost ljubljanskega vicedoma nedvomna - to dokazujeta omenje­na seznama - plemstvo pa se je povezav bolj branilo. ker so bili plemici tako maloštevil­ni, da niso mogli zapolniti potrebnih prisedniških mest lastnega ograjnega sodišca, so se podvrgli sodbam domacih županskih sodišc. zasedanj ljubljanskega ograjnega sodišca se niso hoteli udeleževati ne kot prisedniki ne kot stranke, prav tako so s silo preprecevali izvršbo proti njim izrecenih sodb ljubljanskega sodišca. kranjci so po letu 1530 vendarle dosegli podreditev istrskih plemicev ljubljanskemu sodišcu.36 bolj kot posebno sodišce, ki je bilo predvsem stvar prestiža, je kranjce zanimal pri­spevek istrskega plemstva v skupno stanovsko blagajno. ob tem moramo upoštevati, da vecji del habsburške istre tako ali tako ni sodil v stanovsko, temvec komorno sfero ozi­roma obdavcenje. komorna posest je bila denimo vsa Pazinska grofija, preostala manjša gospostva pa so bili dedni fevdi plemiških rodbin. ta gospostva so bila tarca kranjskih deželnih stanov in stanovskega obdavcenja.37 redki zemljiški gospodje so se poskusom obdavcenja izmikali z izgovorom, da je bila istra podrejena le kranjskemu vicedomu in ne tudi stanovom. spori so bili do zacetka 16. stoletja še v povojih in so se potem vlekli dalec v novi vek.38 Še valvasor se je potrudil in med stanovskimi spisi izbrskal pro-kranjske dokumente, ki so po njegovem dokazovali, da so Pazinska grofija, kras in trst oziroma tamkajšnji stanovi pripadali kranjski.39 zajec je seveda tical v davcnem grmu; deželni davcni global bi se razdelil na vec davkoplacevalcev. 30 Prim. op. 11. 31 Prim. jUriCic CarGo, o odnosih, 168. 32 chmel, materialien i/1, 83, 95. 33 Glej npr. Gzl X/58. 34 jUriCic CarGo, o odnosih, 167s; jUriCic CarGo, Pregled, 64; PircheGGer, überblick, 495s. 35 seznam pazinskih glavarjev pod habsburžani de Franceschi, storia, 131, op. 1; s pridržkom valvasor, ehre Xi, 376. 36 vilFan, valvasorjevo porocilo, 85ss; vilFan, Pravna zgodovina, 206s; prim. tudi: jUriCicCarGo, oodnosih, 169; Štih, dežela Grofija, 141. 37 jUriCic CarGo, o odnosih, 168. 38 vilFan, Pravna zgodovina, 197, 207, 320; jUriCic CarGo, o odnosih, 169ss. 39 valvasor, ehre Xi, 590ss (Item die Graffschafft Mitterburg, Triest und ganz Kharst haben von Alter her je und je zu dem Haus der N. O. Lande gehet … Hieraus erscheint so viel, daß sich die Landschafft der Graffschaft Mitterburg, Triest und Karst, als ihrer Mitglieder angenommen und solche von dem Lande Crain keines Weges absondern lassen wollen. (1515)); glej tudi: haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 147s, op. 769; dsks i, 55, št. 46; 71, št. 57. v tem kontekstu moramo gledati tudi na udeležbo istrskih plemicev na kranjskem deželnem zboru. Ceprav v literaturi lahko preberemo, da se istrani oktobra 1510 tako kot deželani iz marke niso udeležili zbora v ljubljani, ker v sklicnem pismu niso bili posebej omenjeni,40tega po že omenjenem odgovoru na cesarsko propozicijo ne moremo reci. v njej je namrec eksplicitno govor le o tem, da stanovi iz marke niso bili omenjeni in so zato bojkotirali zbor ter povzrocili nesklepcnost.41 Prav tako ni prav verjetno, da bi šlo pri tržaškem srecanju prelatov, plemstva in mestnih komunov istre ter krasa sredi marca 1515 za kak deželni zbor. zbrani Humilissimi Capellani ac deditissimi subditi Praela-ti, Nobiles et Comunitates Provinciarum Carsie et Istrie so izdali instrukcijo svojemu odposlancu k maksimilijanu, v kateri so cesarja med drugim prosili, naj zaradi škode, nastale med avstrijsko-beneško vojno, zmanjša oziroma odpiše njihove davcne obvezno­sti.42kandler je v komentarju k instrukciji celo predvidel trikurijsko sestavo istrskega in kraškega zbora, ki ju vir sam sploh ne izpricuje.43tržaško srecanje je bilo bržcas spontan odziv, ki so ga spodbudili vojni dogodki, povzrocena škoda in okupacija nekaterih istr­skih krajev. srecanje je verjetno izrazilo tudi nejevoljo zaradi kranjskih zahtev, vendar mu kakih separatisticnih namenov ne gre pripisovati. Poleg tega ni razloga, da bi mu s formalnopravnega stališca priznavali znacilnosti deželnega zbora, saj ga gotovo ni skli-cal deželni knez in tudi nobene usodnejše odlocitve ni mogel sprejeti. težko je reci, koliko istrskih plemicev se je udeleževalo kranjskih deželnih zborov. Ce drži trditev v Perizhoffovem seznamu, da so se ob letnicah 1507 in 1515 navedeni plemici udeležili kranjskega deželnega zbora, sta bila leta 1507 navzoca lenart herber-stein in po imenu neznani kršanski.44imenjska knjiga iz leta 1539 kaže sedem plemiških davkoplacevalcev iz istre, od katerih so se po znanih podatkih sodec le redki udeleževali deželnega zbora. leta 1543 ni na zbor prišel noben istran, med pogrešanimi sta navede­na andrej kršan in kastelan barbo s kožljaka. Glede na to, da so nekatera posestva po vojni pripadla benecanom, nekatera pa so bila inkorporirana v komorno Pazinsko grofijo ali so kako drugace prešla v deželnoknežje roke, je razumljivo, da istrsko plemstvo v strukturi kranjskih deželnih stanov druge cetrtine 16. stoletja ni bilo opazno. z istrskimi prelati in mesteci pa na kranjskem tako ali tako niso resno racunali.45Po drugi strani tudi stanovi niso imeli velikega vpliva na položaj v habsburški istri, saj je bila vecinoma pod komorno upravo in obdavcenjem. stanovi so bili predvsem posredniki pri izvrševanju deželnoknežjih odlocitev.46 razmišljanje o položaju prikljucenega gospostva istra in tamkajšnjih deželanov skle­nimo s primerom herberstein. lastnica lupoglavskega gospostva ana eberstein je janu­arja 1409 le-to podarila možu Günterju iz rodbine štajerskih herbersteinov in njegovim dedicem.47 Günter je zasnoval istrsko-kranjsko linijo herbersteinov in lupoglavsko go-spostvo zapustil necaku andreju. andrejev sin lenart herberstein je bil v drugi polovici 15. stoletja vpliven kranjski plemic, znan predvsem kot glavar v Postojni in na krasu ter vipavski oskrbnik. lenartu in njegovi ženi barbari jamski se je leta 1486 v vipavi kot tretji sin rodil žiga, ki se je v zgodovino zapisal kot habsburški diplomatski odpo­slanec in pisec znamenitih moskovskih zapiskov (Rerum Moscoviticarum commentarii, 40 levec, landhandfesten, 280; jUriCic CarGo, o odnosih, 170. 41 dsksi, 39s, št. 32. 42 cdiiv, sub dato 1515 marec 17., trst; jUriCic CarGo, o odnosih, 171s. 43 Prav tam; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 446s. 44 as 2, dski, šk. 874, fol. 144/167, 150/179. 45 as 173, imenjska knjiga za kranjsko, št. 1, fol. 472ss; as 2, dsk i, šk. 322 (fasc. 216); prim. jUriCic CarGo, o odnosih, 172. 46 jUriCic CarGo, o odnosih, 176. 47 birk, verzeichniss v, ic, št. 1065; de Franceschi, storia, 397s, št. 12. 1549).48žiga se je v svojem imenu in imenu svojih bratov že s cesarjem maksimilijanom dogovoril za zamenjavo gradu lupoglav za dve vasi (Dorffer mit Namen Parthin und Samerckha) v mariborskem deželnoknežjem uradu. ker je cesar umrl pred izpolnitvijo dogovora, je žiga z nadvojvodo Ferdinandom i. novembra 1524 sklenil novo pogodbo, po kateri je deželnemu knezu za 10.000 gld. pripadel lupoglav z vsemi pravicami in pritiklinami, herbersteini pa so za isto vsoto dobili omenjeni dve vasi in grad hrastovec (Neitperg) z vsem, kar k njemu sodi. Šlo je torej za zamenjavo posesti v vrednosti 10.000 gld.49 v tem kontekstu je zanimivo po nakljucju odkrito pismo, ki ga je vitez žiga her-berstein že 12. februarja (sic!) 1524 pisal kranjskim deželnim stanovom, milostljivim in dobrohotnim gospodom ter dobrim prijateljem. ker se je obetal deželni zbor, ki naj bi odlocal o odobritvi pomoci proti turkom, je žiga stanovske kolege obvestil, da bodo bratje herbersteini posestva v istri in na krasu skladno z menjalno pogodbo do jurjevega predali deželnemu knezu. stanovom je zato naznanil oziroma jih prosil, auf vnß khain slika 34: »izstopna izjava« žige herber­steina. AS 2, DSK I, šk. 408 (fasc. 281), str. 219. steuer noch hilfgellt auf gemelte guetter angelegt werde, dan ich vnd meine gebrueder mochten solhs nit einbringen noch ainer ersamen lanndschafft vberantburten. dodal je še, das ich noch meine gebrueder in khainen anschlag oder ausgab bewilligen will.50 žigovo pismo s priloženo kopijo menjalne pogodbe, ki se žal ni ohranila,51 je svojevr­stna izstopna izjava, saj je herbersteinom z zamenjavo istrsko-kraških posesti za štajer­ske ugasnilo kranjsko deželanstvo. Ceprav se žiga kljub rojstvu v vipavi nikoli ni imel za kranjca, je ocitno, da so herbersteini iz naslova lupoglavskega gospostva placevali davek v stanovsko blagajno in da so se (lahko) udeleževali kranjskih deželnih zborov. navedeni primer morda ni najbolj reprezentativen, saj so bili herbersteini, še posebej žiga, znani po lojalnosti deželnemu knezu in oblastnim institucijam nasploh. kljub temu mislimo, da je tudi pešcica preostalih istrskih plemicev, ki so sedeli na imenjskih pose-stvih, hitro spoznala, da se stanovski davcni roki ne bo mogoce skriti. 50 as 2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 219s. kolikor vemo, je to edini znani herbersteinov avtograf v slovenskih arhivih. 51 možno je, da je bila sklenjena že novembra 1523 in da je napaka v kopiji, ki jo je za objavo uporabljal de Franceschi. druga možnost je, da je bilo sklenjenih vec menjalnih pogodb. devinsko-Wallseejska dediŠCina na krasU in v istri, kastav in reka Gospodje devinski so sredi 14. stoletja obvladovali pas gospostev, ki se je na severo­zahodnem robu krasa z devinom dotikal tržaškega zaliva ter se prek senožec, Prema, Gotnika, reke, veprinca in mošcenic spustil v kvarnerski zaliv. hugo devinski se je leta 1366 z našteto posestjo kot deželski gospod prikljucil habsburžanom, ki so tedaj na no-tranjsko-kraških prehodih uspešno razbijali oglejsko posest. Ceprav devinska posest ni bila neposredno vkljucena v kranjsko deželnoknežjo sfero - tako devinski kot za njimi Wallseeji so imeli svoje glavarje in lastno pravo ter so bili podsodni neposredno deželne-mu knezu - je bila hugova poteza za habsburški prodor proti morju vec kot dobrodošla. Poznejše imenovanje huga devinskega za kranjskega deželnegaglavarja je bila logicna zahvala. Wallseejci so 1407. leta poleg tega za 28 let zakupili Pazinsko grofijo ter istrska kastela završje in vranja,52 tik pred vrnitvijo zastavljenih posesti pa jim je cesar sigi­smund oktobra 1434 podelil pravico do krvnega sodstva.53 njihova posest na krasu in ob kvarnerju se je v casu habsburške šibkosti osamosvojila do te mere, da so si leta 1460 nadeli naziv »gospodje devina in krasa«. titula se ni dolgo svetila, saj je trdoživemu cesarju Frideriku iii. že v dobrem desetletju uspelo od Wallseejev podedovati Gotnik, kastav, reko, veprinac in mošcenice (1466) ter odkupiti gospostva devin, senožece in Prem (1470-1472).54 nadaljnji razvoj pridobljenih posesti je vse prej kot dobro razjasnjen. devinsko-wall­seejsko posest je Friderik prek pazinskega in postojnskega glavarja ter kranjskega dežel­nega vicedoma povezal s kranjsko.55 ker je šlo za gospostva v deželnoknežjih rokah, kranjski stanovi niso imeli neposrednega vpliva, morda nekaj posrednega prek glavarjev in oskrbnikov, ki so bili kranjski deželani. Uprli so se poskusom odcepitve prikljucenih gospostev, na primer v letih 1518 in posebno 1521/22,56davcne jurisdikcije na nekdanjih devinskih gospostvih pa si niso pripisovali. nekaj upanja so kranjci gojili glede kastva in reke, ki naj bi kot deželnoknežji mesti prispevali v stanovsko blagajno, vendar so morali septembra 1518 v instrukciji hansu turjaškemu za odborni zbor v Gradcu priznati, da desgleychn [tako kot trst] wolln die stät zu sant Veyt am Phlawm und Cesta auch nichts gebn.57kmestu kastav so 52 birk, verzeichniss v, lXXiX, št. 852s, cXlvi, št. 1614. 53 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 336, št. 178. 54 haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 135ss; chmel, regesta Friderici iii., 439, št. 4255; birk, verzeichniss vii, ccccXivss, št. 1580, 1604s; PircheGGer, überblick, 494s; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 446; m. kos, srednjeveški urbarji, 47, 50s. 55 Prim. str. 78ss, op. 134. 56 dsksii, 218s, št. 167; 226ss, št. 176; valvasor, ehre Xi, 590s; haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 147s; vilFan, kranjski deželni stanovi, 247ss. 57 dsks ii, 218s, št. 167. sodili precej veliko gospostvo ter trga veprinac in mošcenice; govorimo o kastavšcini.58 kastavšcina je postala leta 1466 komorna posest, ki jo je Friderik 1468 podelil v zakup jakobu raunachu, za njim pa so se kot zakupniki zvrstili tržaški in pazinski glavar ni­kolaj ravbar,59 Gašper ravbar, hans thurn in hans ravbar. Po letu 1482 kastavšcina ni imela lastnega glavarja, temvec skupnega z reko; reško-kastavski glavar je bil do leta 1531 tudi zakupnik kastavšcine.60 kot kaže stanovska pritožba iz leta 1520, vprašanje stanovskega ali komornega obdavcenja mesta kastva ni bilo razrešeno. stanovi so to-žili, da je kranjski vicedom kastav obremenil z urbarialnim davkom in ga tako locil od stanov, ter deželnega kneza prosili, da bi mestece pustil pey ainer ersamen lanndtschafft wie annder stet vnnd markht in allen gepurlichen mitleyden.61Prebivalci kastavšcine, še zlasti veprinca in mošcenic, pripadnosti h kranjski vecji del 16. stoletja niso priznavali. Predstavniki mesta kastva se kranjskega deželnega zbora kljub nekaterim vabilom v glavnem niso udeleževali, davke pa so placevali zelo neredno.62 reška zgodba je bila podobna. mesto se je branilo povezav z ljubljano in kranjskimi stanovi, vendar naj bi se v letih 1520/21 njegov predstavnik le udeležil deželnega zbo­ra.63 najpozneje do zacetka osemdesetih let se je reka tako ali tako povsem locila od kranjske.64 tako kastav kot reka sta vpisana v prvo kranjsko imenjsko knjigo,65 prav tako sta na seznamu odsotnih mest na zboru januarja 1543 in na seznamu za leto 1577, vendar je bila to zgolj »pobožna želja«.66 58 žontar, kastavšcina, 161ss; simoniti, statut mošcenic, 98ss. od treh glavnih krajev v kastavšcini je prednjacil kastav, ki se je leta 1374 imenoval grad (veste), veprinac in mošcenice sta bila le kastela (chastell). sredi 15. stoletja je bil kastav že mesto, veprinac in mošcenice še vedno le kastela. Prim. še: valvasor, ehre Xi, 45, 48 (tu piše, naj bi bilo kastavsko gospostvo kranjski prikljuceno že leta 1400); stari krajepisi istre, 219ss; kasPret - PircheGGer, historischer atlas, landgerichtskarte, bl. 37, mitterburg. 59 Glej: as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65, januar 1478; de Franceschi, storia, 411, št. 23. 60 žontar, kastavšcina, 167ss. 61 as 2, dski, šk. 301 (fasc. 207), 81, 108. 62 žontar, kastavšcina, 186s; simoniti, statut mošcenic, 100. 63 as 2, dsk i, šk. 409 (fasc. 281), 821ss; valvasor, ehre Xi, 590, 592s, 595s; haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 146, op. 763, 149. 64 haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 149; PircheGGer, überblick, 512. 65 as173, imenjska knjiga za kranjsko, št. 1, fol. 749ss. visti knjigi (fol. 629ss) je vpisan reški prior, ki si je ob letni napovedi 34 gld. v letih 1518-1536 nabral 455 gld. dolga. to pomeni, da imenjskega davka najverjetneje sploh ni placeval. 66 vilFan, struktura stanov, 177. trst trst si je s prostovoljno podreditvijo habsburžanom (1382)67 zagotovil precej avtono-men položaj, ki so ga bolj kot formalni gospodarji motili benecani. mestni statut iz leta 1468 je dal cesarju polno lastninsko pravico nad mestom,68 vendar trst s tem ni postal navadno, s celinskimi mesti primerljivo deželnoknežje mesto. bil je zelo »samosvoje mesto«,69 ki se je spretno potegovalo za lastne koristi. ko mu je cesar Friderik iii. 1461 podelil privilegij o prisilni poti in skladišcenju, je ukrep v dveh letih pripeljal do spopada z beneško republiko. Friderik je moral za sredo septembra 1463 v ljubljani sklicati de­želni zbor, da bi ta sprejel ukrepe za pomoc ogroženemu mestu.70 ker se pomoc, ki jo je zahteval od kranjskih stanov, ni izkazala za zadostno, je konec oktobra ukazal višnjegor­skemu oskrbniku Gašperju melzu, naj z vsemi razpoložljivimi ljudmi odhiti tržacanom na pomoc.71 Po zacasni odpravi prisilne poti se je zacel režim ob koncu sedemdesetih let obnavljati, sprva le za žito, po letu 1487 za vso trgovino iz habsburškega zaledja.72 to pravico so znali tržacani izkorišcati na škodo kranjskih stanovskih in deželnoknežjih podložnikov, ki so trgovali z žitom in soljo.73 tržaški predstavniki so bili ocitno veckrat povabljeni na kranjski deželni zbor. o njihovi udeležbi v 15. stoletju ni ohranjenih porocil, sklepamo pa lahko, da se zborov niso udeleževali. 3. avgusta 1491 je namrec cesar ukazal kranjskemu deželnemu glavarju viljemu turjaškemu (in vsem prihodnjim glavarjem), naj tržacanov odtlej vec ne poziva na kranjske deželne zbore, ker je to v nasprotju s starimi obicaji in so se tržaški sodnik ter mestni svétniki pritožili.74ko je bilo mesto v casu habsburško-beneške vojne v škrip­cih, so tržacani pozabili na »stare obicaje« oziroma so se verjetno spomnili na kranjsko pomoc iz leta 1463. kot pricati dve pooblastili za njihove odposlance, so se ti leta 1511 kar dvakrat (7. aprila in 12. julija) sami od sebe udeležili kranjskega deželnega zbora. na 67 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 273ss, št. 139. 68 chmel, regesta Friderici iii., 544, št. 5418. 69 simon rutar je za zbirko slovenska zemlja leta 1896/97 pri slovenski matici izdal »prirodoznanski, statisticni, kulturni in zgodo­ vinski opis« z naslovom samosvoje mesto trst in mejna grofija istra. 70 as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65; birk, verzeichniss vii, cccXlvi, št. 803. 71 birk, verzeichniss vii, cccXlviis, št. 815. 72 Gestrin, trgovina, 77ss; kosi, Potujoci srednji vek, 177. 73 Prim. regesta imperii Xiv, 2/2, 661, št. 8375. 74 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 423, št. 228. Uns haben die erbern weisen unser getreuen lieben der richter und rate zu Triest anbringen lassen, wie du si zu den landtegen so ietzuzeiten in unserm fstentumb Crain nach unserm geschefft und bevelhen gehalten werden, ervorderst und mainest, das si dabei sein sullen, des si sich nach dem das wider alts herkomen sei und zu den landtegen nicht gehn beswert bedunkhen, empfelhen wir dir ernstlich und wellen, das du die bemelten unser burger, solh landteg zu besuchen vertragest und deshalben mit in haltest, als es vormals gehalten worden und von alter herkomen ist, auf das wir darumb nicht mer angelangt werden … Glej še: cdi iii, sub dato; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 387s; levec, landhandfesten, 280. njem so se zavzemali za vojaško in financno podporo v boju proti benecanom.75 ko je najhujše minilo, so se pri cesarju maksimilijanu pritožili na sklep kranjskega deželnega zbora, naj tudi tržacani prispevajo v deželno davcno odobritev, ceš da poprej niso in der gleichen stewer oder hilfsgelden mit vnnser furstentumb Krain mitleiden getragen noch solchs geraicht. dodali so, da so v vojni utrpeli veliko škodo in zahtevanega zneska niso zmožni placevati. septembra 1518 so dosegli svoje - cesarjevo pismo kranjskemu gla­varju in cesarskim komisarjem, da kranjski stanovi tržacanom vnaprej ne smejo nalagati davkov.76 Ukaz je do 29. septembra že dosegel naslovnike, saj so takrat kranjski stanovi v instrukciji za odborni zbor v Gradcu potarnali, da trst ne bo vkljucen v aktualno davc­no naložitev, v katero noce prispevati niti reka niti kastav. ker je bila tedaj v igri tudi prikljucitev gospostev vipave77 in devina h Goriški in posredno pod innsbruški regi­ment, bi se napovedana deželna imenjska osnova obcutno znižala. kranjski odposlanec na graški odborni zbor hans turjaški je bil zadolžen, da od štajerskih in koroških stanov oziroma zbranih odborov pridobi podporo za predlog, da bi cesar trstu, reki, kastvu, devinu in vipavi ukazal, naj pri davcnih in vojaških naložitvah trpijo skupaj s kranjsko, saj bo le tako mogoce zbrati odobreni davek.78 Približno v istem casu je deželni glavar premskemu oskrbniku bernardu raunachu med drugim pisal, da se v trstu samo škof ne brani mit und neben ainer ersamen landschaft geburlichs mitleyden tragn.79 Placevanja v kranjsko deželnostanovsko blagajno in udeležbe na deželnem zboru so se tržacani odtlej še bolj vneto branili,80zato nas lahko zacudi kredencno pismo za bernarda Petaza, ki naj bi se 6. januarja 1531 kot predstavnik trsta udeležil kranjskega zbora.81 nic manj presenetljiv ni vpis v drugi registraturni protokol stanovskega arhiva, v katerem je z da­tumom 3. julij 1527 registrirana kopija deželnoknežje odredbe, naj tržacani kranjskim stanovom nemudoma placajo dolžne davke.82 trst je pred davcno roko kranjskih stanov poleg »starih obicajev«, deželnoknežjih ukazov iz let 1518 in 1519 ter tudi prepovedi pozivanja na deželni zbor (1491) že leta 1485 branil Friderik iii. z izrecnim ukazom, naj kranjski stanovi ne obdavcujejo tržaških mešcanov.83Podobno kot leta 1491 je šlo za poseg, ki dokazuje, da so kranjci že posku­šali obdavciti trmoglavo mesto. Prepoved je sledila vsaj še v letu 1492.84našteta dejstva predstavljajo samo drobec iz mozaika vse prej kot dobrih odnosov med kranjskimi de­ 75 dsksi, 44, št. 35; 54s, št. 45; haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 144s, je ob sklicevanju na dokumente iz cdizapisal, da so tržacani odtlej »vneto obiskovali kranjski deželni zbor«, a je navedel le nekaj referenc za leta 1510-1517 . 76 cdiiv, 1518 september 12., augsburg. Glej tudi as920, osebni fond levec vladimir, fasc. 5, snopic carniolica, izpiski iz dela m. kocha, chronologische Geschichte Österreichs, str. 203, 205. 77 medtem ko je bil vipavski zgornji grad habsburški že od leta 1344, so spodnji grad dobili leta 1500 kot dedišcino po goriških grofih. vipavsko (in devinsko) gospostvo je bilo v maksimilijanovem casu pripisano Goriški, to pa je vzbudilo nemalo nejevolje kranj­skih stanov. ti so se pritoževali, da kljub zmanjševanju deželnega ozemlja in dohodkov placujejo enako visoke davke kot prej. vipavsko gospostvo je nadvojvoda Ferdinand i. konec leta 1527 spet prikljucil kranjski. Glej npr.: as2, dski, šk. 408 (fasc. 281), 186ss, 202; as 1063, zl, št. 1257, 1527 oktober 4., dunaj; dsksii, 218s, št. 167; 227, št. 176; haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 145ss. 78 dsksii, 218s, št. 167, posebej op. 5; podobno tudi: dsksii, 227, št. 176; valvasor, ehre Xi, 590s; prim.: haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 145ss. 79 dsksii, 222s, št. 172. tudi iz prve imenjske knjige (fol. 629ss) lahko razberemo, da je tržaški škof davke vsaj deloma placeval. med letoma 1518 in 1536 je sicer nabral za 170 gld. dolga, to pa je bila le dobra tretjina dolga reškega priorja za isto obdobje. 80 kranjci so razumljivo zagovarjali nasprotno stališce, da namrec trst ni svobodno ali državno mesto, temvec sodi pod deželnega kneza in k deželi kranjski. navajali so tudi, da so prišli mestu v stiski vedno na pomoc z vojaki in denarjem. valvasor, ehre Xi, 590ss; bUrkert, landesfürst und stände, 117s; haUPtmann, nastanek in razvoj kranjske, 144s, op. 754; lÖWenthal, Geschichte, 84; koblar, kranjske cerkvene dragocenosti, 26; vilFan, kranjski deželni stanovi, 236s. 81 as 2, dski, šk. 409 (fasc. 281), 696s; valvasor, ehre Xi, 595. 82 as 2, dski, šk. 850, fol. 237. 83 schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 412s, št. 223; cdiiii, 1485 oktober 15., nürnberg; lÖWenthal, Geschich­ te, 84s. Ukaz o šcitenju tržacanov pred stanovskim obdavcenjem je bil naslovljen na Gašperja ravbarja, glavarja v trstu, Pazinu in na reki. 84 PircheGGer, überblick, 496s. želnimi stanovi in trstom, vendar so dovolj mocan argument, da trsta - enako kot reke, kastavšcine in od Wallseejev pridobljenih gospostev na krasu - ne uvršcamo v kranjsko deželnostanovsko sfero. kranjska landschaft je imela z njimi predvsem sitnosti. odnosis stanovidrUGih habsbUrŠkih dežel »notranje dežele« D ežela kranjska je bila od prihoda pod habsburško dinastijo naprej tesno povezana s Štajersko in koroško. deželno pravo kranjske in ko­roške se je že od zacetka habsburške oblasti zgledovalo po štajerskem; to dokazuje pre­vzem nekaterih štajerskih pravnih norm v plemiška privilegija iz septembra 1338. zadnji clen obeh privilegijev je za povrhu dolocal, naj se kranjci in korošci ravnajo po dolo-cilih štajerskega plemiškega prava v tistih zadevah, ki ju privilegija sama ne regulirata.1 Franz krones je ob naslonitvi na porocili janeza vetrinjskega in tomaža ebendorferja v tem videl kar namero vojvode albrehta ii., da bi iz Štajercev, korošcev in kranjcev napravil eno ljudstvo.2 ne glede na absurdnost kronesove teze je treba priznati, da sta vsebina obeh privilegijev in zlasti dolocilo o subsidiarni rabi štajerskega prava v vseh treh deželah zakolicila podobne pravne podlage. tendenca pravnega poenotenja ali vsaj prilagajanja se kaže tudi v koroški in kranjski zlati buli iz leta 1444 oziroma 1460, saj je bilo v koroško poleg potrditve ernestove privilegijske listine z inseriranim privilegijem iz leta 1338 vkljucenih trinajst dodatnih clenov iz štajerskega privilegijskega prava, v kranjsko pa sedem.3 Povezovalne sile so se okrepile po letu 1411, ko je vojvoda ernest železni po vec kot treh desetletjih družinskih prepirov in pogodb, sovladanj in varuštev sam zavladal v treh deželah,4 za katere se je v zgodovinopisju uveljavil izraz notranjeavstrijske dežele oziroma notranja avstrija. ernest je odprl pot notranjeavstrijski veji leopoldinske linije, ki je med habsburžani edina preživela srednji vek in kot ena najpomembnejših evrop­skih dinastij vladala do konca 1. svetovne vojne. izraz notranja avstrija je v uradno rabo prišel šele po koncu notranjeavstrijske teritorialne države (1564-1619), sledil pa je sku­pnim oznacbam treh dežel iz 15. stoletja. doslej je veljalo, da je prva tovrstna omemba iz poziva na štajerski deželni zbor, ki ga je kralj Friderik iii. 10. januarja 1447 naslovil na sekavskega prošta. kot razlog za sklic deželnega zbora je navedel napade in pusto­šenja (madžarov) na Štajerskem ter in andere unsere ynnere land.5vediciji najstarejših štajerskih deželnozborskih aktov je proti husitom in turkom naperjeni oborožitveni red, 1 as1063, zl, št. 5793, 1338 september 16., Gradec; levec, landhandfesten, 296ss, št. 1; nared, Privilegij, 13, 26ss; nared, objava in prevod, 70ss (kranjski); hhsta, aUr(rep. i), 1338 september 14., Gradec; schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 175ss, št. 94; mdc X, 34ss, št. 89 (koroški). 2 krones, landesfürst, 5, 210; prim.: thiel, zur Geschichte, 130s; mell, Grundriß, 37s; brUnner, land und herrschaft, 213; hÖdl, habsburg und Österreich, 90; nared, Privilegij, 6. 3 as1063, zl, št. 691, 1460 november 25., dunaj; mdcXi, 86, št. 205; vilFan, zlata bula kranjcev, 219ss; nared, Privilegij, 20ss; nared, kranjski deželni privilegiji, 54s. 4 Glej str. 86ss; thiel, zur Geschichte, 131; neUnteUFl, entwicklung, 513s. 5 landtagsakten i, 138, št. 69; WUtte, zur Geschichte, 25; schUlze, landesdefension, 37; hÖdl, habsburg und Österreich, 161s; niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 152. ki sta ga leta 1423 skupaj sprejela vojvoda albreht v. za avstrijo in vojvoda ernest za Štajersko, koroško in kranjsko, ki se imenujejo tudi Innerland.6 Poleg tega so bile v pogodbi med bratoma Friderikom v. in albrehtom vi. ter njunim tirolskim bratrancem sigismundom iz aprila 1446 prvemu dodeljene vnsere nydere ynnere lannd, ki so obsega­le Štajersko, koroško in kranjsko s slovensko marko, krasom, istro in Pordenonejem.7 v drugi polovici stoletja se je pojem še nekajkrat pojavil.8 Še bolj kot podobno deželno pravo in dinasticni klobuk je dežele povezovala usoda na jugovzhodu rimsko-nemškega cesarstva, predvsem nevarnost turških in madžarskih vpadov ter na plen prežeci beneški lev. obcutek povezanosti in skupnih interesov so poosebljale velike plemiške družine, katerih posest se je lahko raztezala v dveh ali vseh treh deželah.9 obseg notranjeavstrijske deželne skupine je bil že zarisan. v 15. stoletju je obse-gala Štajersko, koroško in kranjsko s prikljucenimi gospostvi marko in metliko, istro in krasom (z devinsko-wallseejskimi gospostvi na krasu in v istri, reko, trstom in Pordenonejem).10 v notranjeavstrijskem trojcku je imela Štajerska brez dvoma vodilno vlogo; kranjci so o Štajercih govorili kot o svojih vzornikih (Vorgehern).11 znano je, da je Friderik iii. takoj po prevzemu cesarske krone 6. januarja 1453 potrdil falzificirani privilegium maius rudolfa iv. in ob tem posebej dolocil, da se smejo z naslovom nad­vojvoda imenovati le tisti habsburški knezi, ki vladajo v kneževinah Štajerski, koroški in kranjski, ter njihovi nasledniki.12 Poteza je gotovo odražala Friderikovo nezaupanje do albertinske linije. to se je pokazalo tudi potem, ko sta mu pripadli obe avstriji, pa se je v obeh nerad zadrževal. hkrati je šlo za prestižno uveljavitev notranjeavstrijskih dežel, ki so tudi po maksimilijanovih upravnih reformah in delitvi leta 1564 ostale tr-dneje povezane med seboj ter so se v bruškem obrambnem redu iz leta 1578 postavile za geslo nerazdružljivo telo (unzertrentes Corpus).13kot posebna formacija so na odbornih zborih nižjeavstrijskih ali vseh avstrijskih dežel delovali tudi notranjeavstrijski stanovski odbori.14 Grofija Goriška je bila po izumrtju goriških grofov (1500) in dokoncnem miru z benetkami (1521/23) vkljucena v nižjeavstrijsko in ožjo notranjeavstrijsko deželno skupino, a je bila povezava bistveno ohlapnejša.15 6 landtagsakten i, 58, št. 12. 7 chmel, materialien i/1, 61ss, št. XXvs; Willich, regesten kaiser Friedrichs iii., 244, št. 319; 252s, št. 328; prim. še: chmel, materialien i/2, 56, št. XXXvii; thiel, zur Geschichte, 133. 8 chmel, materialien ii, 39, št. XXXv(vnsre nydre innre land, 1453); herold - holzner-tobisch, regesten kaiser Frie­drichs iii., št. 259 (nidre innere lannd, 1453); landtagsakten ii, 36s, št. 103 (unsere inndre land, 1461); 54, št. 116 (unser innern lande, 1462); 144, št. 163 in Gzmviii/64 (unsern innern landen, 1474); dünnebeil - herold - holzner-tobisch, regesten kaiser Friedrichs iii., št. 311 (ynnerin lannden, 1463); schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 414ss, št. 225 (ynnern lande(n), 1487); regesta imperii Xiv, 3/2, 748, št. 13594 (yndere lande, 1499). 9 moltke, siegmund von dietrichstein, 112; thiel, zur Geschichte, 130ss; vilFan, država in dežela, 55. 10 v tem kontekstu jemljemo dežele kot razmeroma zaokrožene teritorialne komplekse in ne upoštevamo statusa posameznih de­lov dežel - gospostev (komorno, stanovsko, v zakupu, zastavi; razlicne stopnje krvnosodne in druge avtonomije, npr. pri celjskih ali wallseejskih gospostvih, trstu, ki so bile do konca stoletja vecinoma presežene). o posameznih teritorialno-upravnih spremembah in površinskem obsegu glej: neUnteUFl, entwicklung, 514s, 521ss. kranjska s prikljucenimi gospostvi naj bi po neunteuflovih racunih leta 1564 obsegala dobrih 12.000 km2, notranja avstrija brez Goriške in Gradiške pa skoraj 45.000 km2 in naj bi imela približno milijon prebivalcev. 11 moltke, siegmund von dietrichstein, 112. 12 herold- holzner-tobisch, regesten kaiser Friedrichs iii., št. 258. kot nadvojvoda se je po letu 1414 sicer naslavljal že ernest. Prim. niederstÄtter, herrschaft Österreich, 154. 13 as 2, dski, šk. 291 (fasc. 165), 1570; simoniti, teritorialna država, 43; simoniti, vojaška organizacija, 71. 14 thiel, zur Geschichte, 134s; zeibiG, ausschuss-landtag, 203ss, zlasti 221s. 15 thiel, zur Geschichte, 135ss; neUnteUFl, entwicklung, 515, karta 1. sodelovanje deželnih stanov Prepletenost interesov in usod notranjeavstrijskih dežel je bil v tej raziskavi eden glav­nih vsebinskih in metodoloških poudarkov, saj zgodovine kranjske in njenih stanov ni mogoce obravnavati loceno od severnih sosed. Posebej spomnimo le na nekaj primerov sodelovanja deželnih stanov, predvsem v okviru meddeželnih in odbornih zborov, a tudi zunaj tega. okoli leta 1460 so denimo notranjeavstrijski stanovi ustanovili proti turkom namerjeno bratovšcino sv. jurija. Pridružil se ji je tudi cesar in ji podelil vec privilegi­jev.16 iz julija 1462 nam je znano trdno stališce v mariboru zbranih stanov Štajerske, koroške in kranjske, ki so v sporu med bratoma Friderikom iii. in albrehtom vi. gladko zavrnili podporo spodnjeavstrijskim kolegom ter jih hkrati prosili za sodelovanje pri spravi med bratoma, ker naj bi bilo to najbolje za prizadete dežele in ljudi.17 naslednje leto so se prelati treh dežel podpisali pod skupni ugovor cesarju Frideriku, naj jim spre­gleda ali vsaj zniža razpisani davek, a so naleteli na gluha ušesa.18 meddeželna solidarnost in vzajemna pomoc sta bili v nemirnem casu druge polovice 15. in v 16. stoletju mocna vez nerazdružljivega telesa. anonimni pisec je v leto 1470 postavil zavezo deželnih stanov Štajerske, koroške in kranjske, das sie in kainerlay wa­iss unnd weeg von einander gesindert, sunder was noth unnd gefähr ainer lanndtschafft unter den dreyen zuesteen wurde, derselben solten sich die anndern zwo dergestallt an-nemen, alls wann es ir selbst sache anträfe.19 meddeželna vojaška pomoc je bila potem v maksimilijanovi dobi pogosta tema odbornih zborov in se je razširila na vse avstrijske dežele.20 v innsbruškem obrambnem redu je dobila trdnejšo organizacijsko podlago.21 svojevrstni preizkus stanovskega sodelovanja je bil veliki kmecki upor leta 1515, ob katerem je nemirnejša kranjska pricakovala pomoc Štajerske in koroške ter je skupaj z njima na odbornem zboru nižjeavstrijskih dežel marca 1515 na dunaju agitirala za cimprejšnjo zadušitev upora.22 na innsbruškem odbornem zboru vseh avstrijskih dednih dežel je prišla homogenost notranjeavstrijskih dežel mocno do izraza, saj so bile na pogajanjih o meddeželni pomoci in koncni odobritvi davkov samostojen pogajalski partner, tako rekoc nevezan na nižje­avstrijsko deželno skupino oziroma obe avstriji.23 konec aprila 1518 dogovorjena odo­ 16 mdc Xi, 138, št. 339. 17 landtagsakten ii, 43ss, št. 107; as40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65. Prim. tudi: landtagsakten ii, 45s, št. 108; 53s, št. 115; 58s, št. 119; krones, Quellenmässige beiträge, 33s, št. iii. 18 as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 65, 1463 marec 24. in april 11. 19 lhotskY, Quellenkunde, 416. 20 npr.: regesta imperii Xiv, 4/1, št. 17077; as2, dski, šk. 137 (fasc. 87), sn. 1 (30. 4. 1509); krones, vorarbeiten (1869), 86, št. 53. 21 simoniti, vojaška organizacija, 37ss. 22 dsksi, 135s, št. 105; 139ss, št. 107; 148, št. 116. 23 zeibiG, ausschuss-landtag, 203ss, zlasti 221s; dsksii, 199ss, št. 145s. britev je Štajerski, koroški in kranjski naložila placilo 100.000 gld. v štirih letih. dva tedna po koncu zbora so notranjeavstrijski odbori sklenili pogodbo o napovedi imenjske rente in kot posledici razdelitvi odobrenega zneska med tri dežele, konec poletja pa so bile deželne imenjske napovedi že pripravljene.24 deželni, meddeželni in odborni zbori ter druge stanovske dejavnosti so terjali re-dno obvešcanje med deželnim knezom in stanovi ter stanovi samimi. Šlo je za priprave zasedanj, usklajevanje predlogov, posredovanje sklepov in podobno. žal je medstano­vska korespondenca iz obravnavanega casa zelo skromno ohranjena. da je obvešcanje funkcioniralo, potrjuje pismo štajerskih stanov koroškim, naj priložene štajerske sklepe posredujejo še na kranjsko.25otem veliko pove tudi kopialna knjiga kranjskih deželnih stanov iz leta 1519. Prepisani in priloženi dokumenti namrec kažejo, da so spodnjeav­strijski stanovi v prelomnem letu po cesarjevi smrti akte pošiljaliŠtajercem, ti pa so pre­pise posredovali kranjcem in najbrž korošcem. Po zaslugi takega internega dopisovanja se je ohranilo veliko zgovornih deželnostanovskih dokumentov.26 24 zeibiG, ausschuss-landtag, 289s; dsksii, 204ss, št. 151, 153-156, 161-165. 25 Ub Graz, hs. 1748, fol. 54; landtagsakten ii, 63s, št. 121. 26 seUFFert, drei register, viii, 160ss; kopialna knjiga je v as 2, dski, šk. 316 (fasc. 211). skUPna stanovska zasedanja skupna ali meddeželna stanovska zasedanja delimo na dva tipa. Prvi so meddeželni zbori v ožjem pomenu, torej zbori treh ali vsaj dveh notranjeavstrijskih dežel, na katerih so se praviloma na istem kraju in ob istem casu zbrali vsi stanovi teh dežel. meddeželne zbore Štajerske, koroške in kranjske lahko brez dvoma dokumentirano spremljamo od leta 1441. ssmrtjo Friderika iii. so se nehali sestajati oziroma jih je zamenjala podobna, vendar racionalnejša oblika - odborni zbori, na katere deželni knez ni vec skliceval vseh stanov, temvec le delegirane predstavnike stanov posameznih dežel, ki so nastopali kot stanovski odbori. obe obliki meddeželnih stanovskih zborovanj sta deželnemu knezu omogocali pogajanje z vec »deželami« (landschaften) hkrati, sklep enega zborovanja pa je zavezoval vse udeležene stanove. v praksi je bil najpogostejši zbor odborov petih nižjeavstrijskih dežel: spodnje in zgornje avstrije, Štajerske, koroške in kranjske. tem so se izjemoma pridružili še odbori gornjeavstrijske deželne skupine, prav tako redko so se zbrali samo notranjeavstrijski odbori. Poznamo 17 zanesljivo dokumentiranih odbor­nih zborov iz maksimilijanovega obdobja, poleg teh še nekaj verjetnih ali domnevnih. odborni zbori so bili najobicajnejša kolektivna vez med stanovi habsburških dežel na eni in njihovim knezom na drugi strani.27 Pogajanja z deželnim knezom ali njegovimi komisarji so lahko tudi na zboru vseh dežel (innsbruck, 1518) potekala v vsaj treh se­stavih: plenarno zasedanje vseh odborov habsburških dednih dežel; zasedanje odborov posameznih (gornjeavstrijske in nižjeavstrijske) deželnih skupin; zasedanje ožjih dežel­nih skupin, npr. notranjeavstrijskih dežel. Povezanost habsburških dežel konec koncev izpricuje dejstvo, da so bili deželni zbori (predvsem t. i. pripravljalni) vcasih sklicani na isti dan in da je bila deželnoknežja instrukcija v glavnih potezah za vse enaka.28 meddeželni in odborni zbori so bili sporadicni, sklicevali so jih po potrebi. Utrjevali so zavest o povezanosti habsburških dežel, niso pa sami ustvarjalistalnih državnopravnih institucij. Po uvedbi imenjskega obdavcenja so odlocilno pripomogli k uveljavitvi stalne deželne davcne kvote. stanovski odbori so bili ob složnem ravnanju mocan pogajalski partner in so kneza lažje pripravili do koncesij, ki jih stanovi posameznih dežel loceno ne bi pridobili. Po drugi strani se je na odbornih zborih rodila težnja po odobritvah za vec let vnaprej, poleg tega so bile odobritve odbornih zborov za posamezne dežele proporci­onalno praviloma višje od odobritev deželnih zborov.29 odborni zbori na odnose med habsburškimi deželami niso imeli zgolj konstruktivnih ucinkov. med notranjeavstrijskimi deželami in obema avstrijama se je od srede 15. sto­ 27 vec na str. 189s; prim. tudi: vilFan, Pravna zgodovina, 335ss; mell, Grundriß, 141ss; WUtte, zur Geschichte, 26s, 34ss; o temah meddeželnih in odbornih zborov faktografsko v kronološkem seznamu (str. 198ss). 28 regesta imperii Xiv, 3/1, 369s, št. 11257; 439, št. 11768; 443, št. 11804ss. 29 moltke, siegmund von dietrichstein, 114. letja kot posledica dinasticnih delitev vleklo pritajeno nezaupanje. združitev notranje avstrije z avstrijo nad anižo in pod njo zato po izumrtju albertinske linije in združitvi habsburškega dominija v rokah Friderika iii. ni bila samoumevna. Formiranje nižjeav­strijske deželne skupine in sestajanje njenih stanov na odbornih zborih je bilo v prvi vrsti posledica maksimilijanovih reformnih in centralisticnih prizadevanj.30 samosvojost no-tranjeavstrijskega terceta se je na odbornih zborih veckrat pokazala in »osamosvojitev« Štajerske, koroške in kranjske (ter Goriške) ob delitvi leta 1564 je gotovo imela globlje razloge. Še v maksimilijanovi dobi se je na odbornih zborih zaiskrilo vprašanje sedežnega reda in protokola pri skupnih posvetovanjih, glasovanju, pecatenju listin. bistvo spora je ležalo v tem, da notranjeavstrijski stanovi, predvsem štajerski, v odbornozborski proce­duri zgornji avstriji niso hoteli priznati statusa samostojne dežele, ampak so jo imeli za privesek spodnje avstrije. v zacetku decembra 1517 so zato v Welsu zahtevali, da kot prvi razpravlja in glasuje le en predstavnik obeh avstrij, kot drugi pa štajerski predstav­nik. zgornjeavstrijski odposlanci so seveda nasprotovali. Štajerci so se za posredovanje obrnili na odbor spodnje avstrije in opozorili, da notranjeavstrijske dežele avstrije nad anižo ne priznavajo kot posebne dežele. kolikor bi zgornjeavstrijski odbor vztrajal pri samostojnem statusu, pa »notranjeavstrijci« ne bi dopustili, da bi zgornjeavstrijski pred­stavnik razpravljal pred predstavnikom dežele kranjske.31 Po preselitvi odborov v innsbruck se je januarja zgodba ponovila. korošci in kranjci so zahtevali, naj najprej razpravlja predstavnik spodnje avstrije,potem Štajerske, koro­ške in kranjske ter kot zadnji predstavnik zgornje avstrije, dieweil das Osterland unter und ob der Enns f ein Land geachtet werde.32 notranjeavstrijske zahteve niso imele resne podlage - zgornja in spodnja avstrija sta bili vsaj od leta 1458 loceni kneževi­ni33 - a »spodnjeavstrijci« kljub temu niso podprli zgornjeavstrijskih kolegov, ceprav so na zboru sedeli drug poleg drugega. Predstavniki zgornje avstrije so spominjali, da na prejšnjih odbornih zborih njihov samostojni položaj in glasovanje takoj za spodnjo avstrijo nista bila vprašljiva. spor je innsbruški zbor bremenil do konca, potem se je za dalj casa polegel. leta 1614/15 se je ponovno razvnel in se koncal šele leta 1632 s ce­sarjevo odlocitvijo, da zgornja avstrija odtlej na posvetovanjih habsburških dežel ne bo vec nastopala kot samostojna kneževina, ampak bo mit Session und Stimme pritegnjena k spodnji avstriji in bo z njo po proceduri prva. kot samostojne dežele bodo sledile Štajerska, koroška in kranjska. Ce bi zgornja avstrija nastopala brez spodnje avstrije, bi se morala postaviti za notranjeavstrijsko deželno skupino oziroma za posamezno no-tranjeavstrijsko deželo.34 notranjeavstrijske dežele so slavile Pirovo zmago, saj so bili odborni zbori tedaj že preteklost, moc deželnih stanov pa precej votla. 30 moltke, siegmund von dietrichstein, 112; WerUnskY, Österreichische reichs- und rechtsgeschichte, 189s. 31 WUtte, rangstreit, 103. 32 Prav tam, 104. 33 niederstÄtter, jahrhundert der mitte, 146. 34 WUtte, rangstreit, 106ss. viri in literatUra UPorabljene okrajŠave ab archivbehelf(e) abt. abteilung aes acta ecclesiastica sloveniae afd archiv für diplomatik, schriftgeschichte, siegel- und Wappenkunde akÖGQ archiv für kunde österreichischer Geschichts-Quellen (od 1865 dalje aÖG) amsi atti e memorie della societá istriana di archeologia e storia Patria annales annales. anali za istrske in mediteranske študije / series historia et sociologia aÖG archiv für österreichische Geschichte arhivi arhivi. Glasilo arhivskega društva in arhivov slovenije as arhiv republike slovenije (številka za kratico pomeni številko fonda oziroma zbirke v registru arhiva) aUr allgemeine Urkundenreihe bayhsta bayerisches hauptstaatsarchiv bd. band bearb. bearbeitet von bkstGQ beiträge zur kunde steiermärkischer Geschichts-Quellen carinthia carinthia i. zeitschrift für geschichtliche landeskunde von kärnten cdi codice diplomatico istriano cksl centralna kartoteka srednjeveških listin za slovenijo Czn Casopis za zgodovino in narodopisje dsk i deželni stanovi za kranjsko, i. registratura dsks deželnozborski spisi kranjskih stanov ed. editor / edited by / edit es enciklopedija slovenije erg. bd. ergänzungsband Faa Fürstlich auerspergsches archiv (v hhsta) fasc. / Fasz. fascikel / Faszikel fol. folio Fra Fontes rerum austriacarum (Österreichische Geschichts-Quellen) gld. goldinar(ji) Gmds Glasnik muzejskega društva za slovenijo Gzl Gradivo za zgodovino ljubljane v srednjem veku Gzm Gradivo za zgodovina maribora h. heft hhsta haus-, hof- und staatsarchiv (Wien) hka hofkammerarchiv (Wien) hrG handwörterbuch zur deutschen rechtsgeschichte hrsg. herausgeber / herausgegeben von hs. handschrift hz historische zeitschrift imk izvestja muzejskega društva za kranjsko izd. izdajatelj jblnÖ jahrbuch für landeskunde der niederösterreich k. karton kal kapiteljski arhiv ljubljana kdz kranjski deželni zbor kronika kronika. Casopis za slovensko krajevno zgodovino laa. a. landschaftliches archiv landtagsakten die ältesten steirischen landtagsakten lch joannis abbatis victoriensis liber certarum historiarum lma lexikon des mittelalters lz laibacher zeitung mdc monumenta historica ducatus carinthiae mGh monumenta Germaniae historica mhvk mittheilungen des historischen vereins für krain miÖG mitteilungen des instituts für österreichische Geschichtsforschung oz. mitteilungen des Österreichischen instituts für Geschichtsforschung mmk mittheilungen des musealvereines für krain moÖla mitteilungen des oberösterreichischen landesarchivs mÖsta mitteilungen des Österreichischen staatsarchives ms. manuskript mz meddeželni zbor n. F. neue Folge nr. nummer nŠal nadškofijski arhiv ljubljana nUk narodna in univerzitetna knjižnica ljubljana Önb Österreichische nationalbibliothek (Wien) op. opomba oz odborni zbor r recto (razen, ce je sestavni del signature rokopisa) rep. repertorij s sledeca stran (folij, stolpec, številka) sbl slovenski biografski leksikon sn. snopic ss sledece strani (foliji, stolpci, številke) stla steiermärkisches landesarchiv (Graz) šk. škatla št. številka Ub Universitätsbibliothek (Graz) ur. urednik(i) v verso zal zgodovinski arhiv ljubljana zC zgodovinski casopis zhvst zeitschrift des historischen vereins für steiermark zimk zgodovinski inštitut milka kosa zrc sazU zl zbirka listin zr zbirka rokopisov zrcsazU znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti zrG (Ga) zeitschrift der savigny-stiftung für rechtsgeschichte (Germanistische abteilung) zzr zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v ljubljani viri neobjavljeni (arhivski) viri DUNAJ haUs-, hoF- Und staatsarchiv – allgemeine Urkundenreihe – archivbehelfe: iv b 26 (alt 333/4); Xiv/1, bd. 2 (alt 375/2); Xiv/1, bd. 5 (alt 375/5); Xiv/1, bd. 7 (alt 375/7) – Fürstlich auerspergsches archiv: Urkunden – handschriftensammlung: b 7, b 43, W 7, W 10 – maximiliana: 17-18 (alt 11) – Österreichische akten: krain, k. 1; kärnten, k. 14 hoFkammerarchiv – Gedenkbücher: nr. 12, 13 – Urkunden Österreichische nationalbibliothek – handschriften-, autographen- und nachlass-sammlung: cvP 8065, cvP 15283 GRADEC steiermÄrkisches landesarchiv – allgemeine Urkundenreihe – handschriftensammlung: 28/i, 816, 907, ii/14 – landschaftliche Urkunden – landschaftliches archiv, antiquum, Gruppe iii: – k. 165 (h. 539–541) – Privilegienbücher: nr. 3 – bücher: steuer-anschlagbuch 1516 – meillerakten: Xiv-a UniversitÄtsbibliothek – hs. 1748 LJUBLJANA arhivrePUblike slovenije – as 1, vicedomski urad za kranjsko: šk. 105 (i/59), 108 (i/61), 168 (i/97), 274 (i/139), 285 (i/145) – as 2, deželni stanovi za kranjsko, i. registratura: šk. 2 (fasc. 2), 29 (12), 137 (87), 147 (92a), 155 (97), 164 (100), 218 (129), 230 (136), 291 (165), 301 (207), 308 (208a), 312 (209), 313 (210), 314–316 (211), 322 (216), 408-409 (281), 413 (283), 432 (290a/1), 569 (318), 844–857, 862, 874-875, 933 – as 40, zbirka regestov in prepisov listin: šk. 65-67 – as 173, imenjska knjiga za kranjsko: št. 1 – as 596, zbirka fotokopij in fotografij listin – as 730, Gospostvo dol: fasc. 80, 119, 121, 123, 133, 137, 145, 190 – as 748, Gospostvo krumperk: fasc. 25 – as 920, osebni fond levec vladimir: fasc. 3-5 – as 992, osebni fond richter Franc ksaver: šk. 2 – as 1063, zbirka listin – as 1073, zbirka rokopisov: 63r, 274r, i-6r, i-7r, i-8r, i-15r, i-43r, i-53r, i-54r, i-55r, i-83r, i-84r, ii-11r, ii-25r, iii-3r – as 1075, zbirka rodovnikov – as 1080, zbirka muzejskega društva za kranjsko, muzejskega društva za slovenijo in historicnega dru­štva za kranjsko: šk. 2 (fasc. 3), 8 (11), 15 (21), 18 (27) – as 1398, osebni fond smole majda: šk. 4 (m. smole, Gradivo za zgodovino slovencev v tirolskem de­želnem arhivu) nadŠkoFijskiarhivljUbljana – kapiteljski arhiv ljubljana: fasc. 81 – zapušcine (steska viktor): fasc. 81 narodnain Univerzitetnaknjižnica – rokopisni oddelek: ms. 198 – institutionum seu elementorum d. iustiniani sacratissimi principis libri quatuor, norembergae 1529 zGodovinskiarhivljUbljana – knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev (tipkopis vladislava Fabjancica) – ljU 346, rokopisni elaborati: šk. 29 – dopolnilni mikrofilmi: d-117, d-118 zGodovinski inŠtitUtmilkakosazrc sazU – centralna kartoteka srednjeveških listin za slovenijo (prepisiboža otorepca za cas 1250–1500) MÜNCHEN baYerisches haUPtstaatsarchiv – Freising hochstifts literalien: hl – 4, Fasz. 41, h. 210, 211_1, 211_2 objavljeni viri arnold, Udo (hrsg.): die Urkunden des deutschordenszentralarchivs in Wien. regesten ii–iii (Quellen und studien zur Geschichte des deutschen ordens 60/ii–iii), marburg 2007 bachmann, adolf: briefe und acten zur österreichisch-deutschen Geschichte im zeitalter kaiser Friedri­chs iii., Fraii/44 (1885) bachmann, adolph: Urkunden und actenstücke zur österreichischen Geschichte im zeitalter kaiser Frie­drichs iii. und könig Georgs von böhmen (1440–1471), Fraii/42 (1879) baraGa, France (na podlagi gradiva boža otorepca): Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku 6/1 (thesaurus memoriae, Fontes 2), ljubljana 2002 baraGa, France: kapiteljski arhiv novo mesto. regesti listin in popis gradiva (aes 17), ljubljana 1995 bidermann, hermann ignaz: carniolica, mhvk 21 (1866) birk, ernst: Urkunden-auszüge zur Geschichte kaiser Friedrich des iii. in den jahren 1452-1467 aus bisher unbenützten Quellen, akÖGQ 10 (1853) birk, ernst: verzeichniss der Urkunden zur Geschichte des hauses habsburg, v: ernst maria Fürst lichno­wsky, Geschichte des hauses habsburg, iii. theil, Wien 1838 (regesti za obdobje 1308–1358); v. theil, Wien 1841 (1395–1439); vi. theil, Wien 1842 (1439–1457); vii. theil, Wien 1843 (1457–1477); viii. theil, Wien 1844 (1478–1493) bischoFF, Ferdinand: nachrichten über mehrere, die steiermärkische Geschichte betreffende handschriften, bkstGQ 6 (1869) bischoFF, Ferdinand: steiermärkisches landrecht des mittelalters, Graz 1875 blaznik, Pavle: srednjeveški urbarji za slovenijo 4, Urbarji freisinške škofije (viri za zgodovino sloven-cev 4), ljubljana 1963 chmel, joseph: actenstücke und briefe zur Geschichte des hauses habsburg im zeitalter maximilians i. aus archiven und bibliotheken, bd. 1–3, Wien 1854, 1855, 1858 (= monumenta habsburgica. sammlung von actenstücken und briefen zur Geschichte des hauses habsburg in dem zeitraume von 1473 bis 1576, abt. i: das zeitalter maximilians i., bd. 1-3) chmel, joseph: materialien zur österreichischen Geschichte. aus archiven und bibliotheken, bd. i/h. 1 (linz 1832), h. 2 (Wien 1837); bd. ii (Wien 1840) (Unveränderter nachdruck Graz 1971) chmel, joseph: regesta chronologico-diplomatica Friderici iv. romanorum regis (imperatoris iii.). aus­zug aus den im k. k. geheimen haus-, hof- und staatsarchive zu Wien sich befindenden reichsregistra­turbücher vom jahre 1440-1493. nebst auszügen aus original-Urkunden, manuskripten und büchern, abt. i: 1440-1452; abt. ii: 1452-1493, hildesheim 1962 (Unveränderter reprografischer nachdruck der ausgabe Wien 1838-40) chmel, joseph: Urkunden, briefe und aktenstücke zur Geschichte der habsburgischen Fürsten k. ladislaus Posthumus, erzherzog albrecht vi. und herzog siegmund von Österreich aus den jahren 1443–1473, Fraii/2 (1850) chmel, joseph: Urkunden, briefe und actenstücke zur Geschichte maximilians i. und seiner zeit, stuttgart 1845 codice diplomatico istriano, glej kandler, P. de Franceschi, camillo: storia documentata della contea di Pisino, amsi X, Xi, Xii (1964) deželnozborski spisi kranjskih stanov, glej verbic, m. die ältesten steirischen landtagsakten, glej seuffert, b. dimitz, august: zur Geschichte der städte und märkte in krain, mhvk 19 (1964) dünnebeil, sonja - herold, Paul - regesten kaiser Fried- holzner-tobisch, kornelia (bearb.): regesten kaiser Fried-richs iii. (1440–1493) nach archiven und bibliotheken geordnet. h. 18: die Urkunden und briefe des Österreichischen staatsarchivs in Wien, abt. haus-, hof- und staatsarchiv: allgemeine Urkundenreihe, Familienurkunden und abschriftensammlungen (1458–1463), Wien 2004 (elektronska verzija na naslovu http://regesten.regesta-imperii.de/, 07.04.2009) ebendorFer, thomas (hrsg. a. lhotsky): chronica austriae (mGh, scriptores rerum Germanicarum, n. s. t. Xiii), berlin - zürich 1967 GloboCnik, anton: der adel in krain, mmk 12 (1899) Gradivo za zgodovino ljubljane v srednjem veku, glej otorepec, b. Gradivo za zgodovino maribora, glej mlinaric, j. herberstein, sigismund: moskovski zapiski, ljubljana 22001 herold, Paul - holzner-tobisch, kornelia (bearb.): regesten kaiser Friedrichs iii. (1440–1493) nach archiven und bibliotheken geordnet. h. 13: die Urkunden und briefe des Österreichischen staatsarchivs in Wien, abt. haus-, hof- und staatsarchiv: allgemeine Urkundenreihe, Familienurkunden und abschrif­tensammlungen (1447–1457), Wien 2001 hitzinGer, Peter: aus dem archiv der stadt laas, mhvk 9 (1854) joachimsohn, Paul: zeitgenössischer Gesandtschaftsbericht über baumkirchers hinrichtung, bkstGQ 23 (1891) joannis abbatis victoriensis liber certarum historiarum (mGh, scriptores rerum Germanicarum in usum scholarum, ed. F. schneider), tomus ii, hannoverae et lipsiae 1910 kandler, Peter: codice diplomatico istriano, trieste 1862–1865 kasPret, anton - PircheGGer, hans (bearb.): historischer atlas der österreichischen alpenländer, abt. i, iv. teil, landgerichtskarte, Wien 1929 klUn, vincenz Ferrer: diplomatarium carniolicum, mhvk 10 (1855) komatar, Franc: archiv-inventare, mmk 17 (1904) komatar, Franc: das schloßarchiv in auersperg, mmk 18 (1905), 19 (1906), 20 (1907), carniola n. v. 1 (1910) komatar, Franc: ein cartular der karthause Pletariach, mmk 14 (1901) komatar, Franc: ein copialbuch des klosters Freudenthal, mmk 13 (1900) kos, dušan: Urbarji za belo krajino in žumberk (viri za zgodovino slovencev 13, novejši urbarji za slove­nijo 5), ljubljana 1991 kos, milko: iz metliškega mestnega arhiva, etnolog 10–11 (1937–39) kos, milko: srednjeveški urbarji za slovenijo 3, Urbarji slovenskega primorja 2 (viri za zgodovino sloven-cev 3), ljubljana 1954 krones, Franz: bericht über die ergebnisse einer archivalischen reise im herbste 1896, bkstGQ 28 (1897) krones, Franz: die oesterreichische chronik jakob Unrest‘s, Wien 1782 (= aÖG 48) krones, Franz: nachträge und ergänzungen zu den vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des mit­telalterlichen landtagswesens der steiermark, bkstGQ 3 (1866) krones, Franz: Quellenmässige beiträge zur Geschichte der steiermark in den jahren 1462-1471, bkst-GQ 11 (1874) krones, Franz: Urkunden zur Geschichte des landesfürstenthums, der verwaltung und des ständewesens der steiermark, bkstGQ 30 (1899) krones, Franz: vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des landtagswesens der steiermark, ii. epo­che (1522–1564), bkstGQ 4 (1867) krones, Franz: vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des landtagswesens der steiermark. nach­träge und ergänzungen mit einer Uebersicht der bisher gesammelten daten für die epoche von 1160-1522, bkstGQ 6 (1869) krones, Franz: vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des mittelalterlichen landtagswesens der steiermark, bkstGQ 2 (1865) lassberG, Friedrich (hrsg.): der schwabenspiegel oder schwäbisches land- und lehenrechtsbuch, aalen 1961 (ponatis izdaje tübingen 1840) lUschin, arnold - kaPPer, anton: katalog der landschaftlichen Urkunden (kataloge des steiermärki­schen landesarchives ii/1), Graz - leipzig 1899 maUrinG, janez e.: Utemeljitev mesta višnje Gore, imk 4 (1894) maYer, Franz: materialien und kritische bemerkungen zum Geschichte der ersten bauernunruhen in steier-mark und den angrenzenden ländern, bkstGQ 13 (1876) mlinariC, jože (izd.): Gradivo za zgodovino maribora vii–X, Xiii, maribor 1981–1984, 1987 monumenta historica ducatus carinthiae, glej Wiessner, h. nared, andrej: objava in prevod privilegijev kranjskega plemstva (1338) ter plemstva v marki in metliki (1365), v: kranjski deželni privilegiji 1338–1736 (Publikacije arhiva republike slovenije, katalogi 31, ur. a. nared in j. volcjak), ljubljana 2008 odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih arhiva sr slovenije (Publikacije arhiva sr slovenije, kata­logi 5), ljubljana 1987 otorePec, božo (izd.): Gradivo za zgodovino ljubljane v srednjem veku iii, iv, vi, vii, iX, X, ljubljana 1958-1965 otorePec, božo: Gradivo za zgodovino radovljice v srednjem veku, v: radovljiški zbornik 1995 (ur. j. sinobad), radovljica 1995 otorePec, božo - matic, dragan: izbrane listine zgodovinskega arhiva ljubljana (1320–1782). tran­skripcije z regesti in komentarji (Gradivo in razprave 19), ljubljana 1998 PetteneGG, eduard Gaston Graf von: die Urkunden des deutsch-ordens-centralarchives zu Wien, i. bd. (1170–1809), Prag - leipzig 1877 PreinFalk, miha - bizjak, matjaž: turjaška knjiga listin i. listine zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije turjaških (auerspergov) 1 (1218–1400) (thesaurus memoriae, Fontes 6), ljubljana 2008 regesta imperii Xiv. ausgewählte regesten des kaiserreiches unter maximilian i. (bearb. von hermann Wi­esflecker et al.), 1. bd./1.–2. teil (Wien - köln 1990); 2. bd./1. teil (Wien - köln - Weimar 1993); 2. bd./2. teil (Wien - köln - Weimar 1993); 3. bd./1. teil (Wien - köln - Weimar 1996); 3. bd./2. teil (Wien - köln - Weimar 1998); 4. bd./1. teil (Wien 2002, elektronska verzija na naslovu http://regesten.regesta-imperii. de/, 07.04.2009); 4. bd./2. teil (Wien 2004, elektronska verzija na naslovu http://regesten.regesta-imperii. de/, 07.04.2009) schUmi, Franz: Urkunden- und regestenbuch des herzogthums krain, ii. bd., laibach 1884/87 schWind, ernst von - doPsch, alphons (hrsg.): ausgewählte Urkunden zur verfassungsgeschichte der deutsch-osterreichischen erblande im mittelalter, innsbruck 1895 seemüller, joseph: ottokars Österreichische reimchronik, teil 1 (mGh, deutsche chroniken v/1), han­nover 1890 seUFFert, burkhard - koGler, Gottfriede (bearb.): die ältesten steirischen landtagsakten 1396-1519 (Quellen zur verfassungs- und verwaltungsgeschichte der steiermark, bd. 3, 4), teil i: 1396-1452, Graz - Wien - münchen 1953; teil ii: 1452-1493, Graz - Wien 1958 stari krajepisi istre (ur. d. darovec) (knjižnica annales majora), koper 1999 tomaschek, ignaz: Urkunden-regesten zur Geschichte krains, mhvk 18 (1863) Umek, ema: samostani kostanjevica, Pleterje in sticna (Publikacije arhiva slovenije, inventarji, samostan- ski arhivi 1), ljubljana 1974 Unrest, jakob (hrsg. k. Grossmann): Österreichische chronik (mGh, scriptores rerum Germanicarum, n. s. t. Xi), Weimar 1957 val asor,johann dieehre Xi,Xii,Xvlaybach nürn-nürn­ v asor, johann W eikhard: die ehre des hertzogthums crain, buch iX, X, Xi, Xii, Xv, laybach hertzogthumscrain,buchiX, - berg 1689 verbiC, marija (izd.): deželnozborski spisi kranjskih stanov i (1499-1515), ii (1516-1519) (Publikacije arhiva srs, viri 1-2), ljubljana 1980, 1986 vodnik po arhivskem gradivu o sloveniji v oblastnih, okrajnih in podjetniških arhivih Ceške republike (1212– 1945) (ur. P. rafaj et al.), ljubljana 2000 volCjak, jure: kranjski deželni privilegiji 1338–1736 (katalog razstave), v: kranjski deželni privilegiji 1338–1736 (Publikacije arhiva republike slovenije, katalogi 31, ur. a. nared in j. volcjak), ljubljana 2008 WaGner, hans (hrsg.): magna carta libertatum von 1215: lateinisch-deutsch-englisch mit ergänzenden aktenstücken (Quellen zur neueren Geschichte 16), bern 1973 Weiland, ludwig: constitutiones et acta publica imperatorum et regum 1198–1272 (mGh, constitutiones ii), hannover 1896 Wiessner, hermann (hrsg.): monumenta historica ducatus carinthiae v, vii–Xi, klagenfurt 1956-1972 Willich, thomas (bearb.): regesten kaiser Friedrichs iii. (1440–1493) nach archiven und bibliotheken geordnet. h. 12: die Urkunden und briefe des staatsarchivs in Wien, abt. haus-, hof- und staatsarchiv: allgemeine Urkundenreihe, Familienurkunden und abschriftensammlung (1440–1446), Wien - Weimar - köln 1999 WolF, adam (hrsg.): die selbstbiographie christophs von thein 1453–1516, aÖG 53/1 (1875) literatUra baltl, hermann: Österreichische rechtsgeschichte unter einschluß social- und wirtschaftsgeschichtlicher Grundzüge. von der anfängen bis zur Gegenwart, Graz 61986 baUmann, reinhard: landsknechte. ihre Geschichte und kultur vom späten mittelalter bis zum dreißigjä­hrigen krieg, münchen 1994 bidermann, hermann ignaz (hrsg. s. adler): die österreichischen länder-kongresse, miÖG 17 (1896) bizjak, matjaž: die geschichtlichen beziehungen slowenischer länder zu bayern im 15. jahrhundert unter besonderer berücksichtigung des hochstifts Freising, v: bayern und slowenien in der Früh- und spätgotik (hrsg. j. höfler und j. traeger), regensburg 2003 bizjak, matjaž: ratio facta est. Gospodarska struktura in poslovanje poznosrednjeveških gospostev na slo­venskem (thesaurus memoriae, dissertationes 2), ljubljana 2003 bizjak, matjaž: razvoj, uprava in poslovanje freisinške in briksenske posesti na kranjskem v srednjem veku, v: blaznikov zbornik (zbirka loški razgledi, doneski 11, ur. m. bizjak), ljubljana - Škofja loka 2005 blaznik, Pavle: spremembe v pravnem položaju loškega teritorialnega gospostva v 16. stoletju, v: haupt­mannov zbornik (razprave sazU i/5), ljubljana 1966 blaznik, Pavle: Škofja loka in loško gospostvo (973-1803), Škofja loka 1973 blaznik, Pavle: zemljiška gospostva v obmocju freisinške dolenjske posesti (razprave sazU iv/6), lju­bljana 1958 bloch, marc: Feudal society, volume i: the Growth of ties of dependence, london - new York 102001; volume ii: social classes and Political organization, london 101995 boockmann, hartmut: der deutsche orden. zwölf kapitel aus seiner Geschichte (beck's historische bibliothek), münchen 41994 boockmann, hartmut: deutscher orden, lma (cd-rom ausgabe), stuttgart - Weimar 2000 borst, arno (hrsg.): das rittertum im mittelater, darmstadt 31998 božiC, ivan: ludovik kozjakar v dubrovniku, zC 6–7 (1952–53) (kosov zbornik) brUckmüller, ernst: täler und Gerichte, v: herrschaftsstruktur und ständebildung. beiträge zur typolo­gie der österreichischen länder aus ihren mittelalterlichen Grundlagen (sozial- und wirtschaftshistorische studien, hrsg. a. hoffmann und m. mitterauer), bd. 3, Wien 1973 brUnner, otto: land und herrschaft. Grundfragen der territorialen verfassungsgeschichte Österreichs im mittelalter, darmstadt 1984 (nespremenjen ponatis pete izdaje, Wien 1965) brUnner, otto: moderner verfassungsbegriff und mittelalterliche verfassungsgeschichte, miÖG, erg. bd. 14 (1939) bUrkert, Günther r.: die reise österreichischer Gesandter an den hof karls v. im jahre 1519, mÖsta42 (1992) bUrkert, Günther r.: herberstein in der Politik der innerösterreichischen stände, v: siegmund von herber-stein. kaiserlicher Gesandter und begründer der rußlandkunde und die europäische diplomatie (veröf­fentlichungen des steiermärkischen landesarchives 17, hrsg. G. Pferschy), Graz 1989 bUrkert, Günther r.: landesfürst und stände. karl v., Ferdinand i. und die österreichischen erbländer im ringen um Gesamtstaat und landesinteressen (Forschungen und darstellungen zur Geschichte des steier­märkischen landtages 1), Graz 1987 carsten, Francis l.: die Ursachen des niedergangs der deutschen landstände, hz 192 (1961) carsten, Francis l.: Princes and Parliaments in Germany. From the Fifteenth to the eighteenth century, oxford 1959 costa, etbin henrik: ein beitrag zur Geschichte des ständewesens in krain, mhvk 14 (1859) davis, G. r. c.: magna carta, dorchester 71992 deUer, Wilhelm: das landhaus zu klagenfurt, klagenfurt 1994 deutsches Wörterbuch von jacob Grimm und Wilhelm Grimm. 16 bde. [in 32 teilbänden]. leipzig 1854– 1960 (spletna izdaja na naslovu http://germazope.uni-trier.de/Projects/Wbb/woerterbuecher/woerterbue­cher/dwb/wbgui, 07.04.2009) dimitz, august: Geschichte krains von der ältesten zeit bis auf das jahr 1813, i. theil: von der Urzeit bis zum tode kaiser Friedrichs iii. (1493), laibach 1874; ii. theil: vom regierungsantritte maximilians i. (1493) bis zum tode kaiser Ferdinands i. (1564), laibach 1875 dinklaGe, karl: die anfänge der kärntner landesverwaltung. der aufbau der kanzlei, buchhaltung, re-gistratur und archiv der landstände bis zur adelsemigration von 1629, carinthia 173 (1983) dokumenti slovenstva (ur. jože žontar), ljubljana 1994 dolenc, metod: Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, ljubljana 1935 dolGova, svetlana r.: Pomen in vloga sigismunda herbesteina ter njegove knjige moskovski zapiski za rusijo, v: žiga herberstein – odkritelj rusije. Xvi. stoletje v rusiji in slovenskih deželah (Publikacije arhiva republike slovenije, katalogi 17, ur. v. kološa et al.), ljubljana 1999 dolinar, France martin: križniki, es 6 (1992) dolinar, France martin: ljubljanski škofje, ljubljana 2007 dolinar, France martin: Prošti novomeškega kapitlja 1493-1993, novo mesto 1993 dolinar, France martin: ravbar, krištof, es 10 (1996) doPsch, heinz: ministerialität und herrenstand in der steiermark und in salzburg, zhvst 62 (1971) eder, karl: siegmund von dietrichstein und die anfänge Ferdinands i., v: karl eder (hrsg. h. j. mezler-an­delberg), der steirische landeshauptmann siegmund von dietrichstein (1480-1533). beiträge zu seiner biographie (Forschungen zur geschichtlichen landeskunde der steiermark 21), Graz 1963 eheim, Fritz: die älteste topographie von Österreich, jblnÖ, n. F. 33 (1957) FabjanCiC, vladislav: ljubljanski krvniki. smrtne obsodbe in tortura pri mestnem sodišcu v ljubljani 1524–1775, Gmds 25–26 (1944–45) FabjanCiC, vladislav: ljubljanski sodniki in župani 1269–1820, 1. zvezek: sodniki 1269–1504 (Gradivo in razprave 20, ur. e. Umek et al.), ljubljana 1998 FabjanCiC, vladislav: ljubljanski sodniki in župani 1269–1820, 2. zvezek: župani in sodniki 1504–1605 (Gradivo in razprave 23, ur. e. Umek et al.), ljubljana 2003 FabjanCiC, vladislav: slovenska akademija znanosti in umetnosti, tovariš iv (1948) Fehr, hans: das Widerstandsrecht, miÖG 38 (1920) Fehr, hans: vom lehnsheer zum söldnerheer, zrG (Ga) 36 (1915) Feine, hans erich: kirchliche rechtsgeschichte. die katolische kirche, köln - Graz 41964 FeldbaUer, Peter: herren und ritter, v: herrschaftsstruktur und ständebildung. beiträge zur typologie der österreichischen länder aus ihren mittelalterlichen Grundlagen (sozial- und wirtschaftshistorische studien, hrsg. a. hoffmann und m. mitterauer), bd. 1, Wien 1973 FrÄss - ehrFeld, claudia: Geschichte kärntens, bd. i: das mittelalter, klagenfurt 1984; bd. ii: die stän­dische epoche, klagenfurt 1994 Gesamtinventar des steiermärkischen landesarchives (veröffentlichungen des steiermärkischen landesar-chives 1, hrsg. F. Posch), Graz 1959 Gestrin, Ferdo: kmecka trgovina kot ozadje kmeckih uporov, v: kmecki punti na slovenskem. razprave in katalog dokumentov (situla 13, ur. b. Grafenauer in b. reisp), ljubljana 1973 Gestrin, Ferdo: nastanek trga in mesta radovljice, v: radovljiški zbornik 1992 (ur. j. dežman), radovljica 1992 Gestrin, Ferdo: radovljica – vas, trg in mesto do 17. stoletja, zC 45/4 (1991) Gestrin, Ferdo: trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja (dela sazU i/15), ljubljana 1965 Gestrin, Ferdo: trgovsko-prometni položaj novega mesta (od ustanovitve do konca 16. stoletja), v: novo mesto 1365-1965. Prispevki za zgodovino mesta (ur. j. jarc), maribor – novo mesto 1969 GloboCnik, anton: Uebersicht der verwaltungs- und rechtsgeschichte des landes krain, laibach 1893 Golec, boris: družba v mestih in trgih dolenjske in notranjske od poznega srednjega veka do srede 18. stoletja, tipkopis doktorske disertacije, ljubljana 1999 Golec, boris: nastanek in razvoj slovenskih mešcanskih naselij – naslednikov protiturškega tabora (prvi del), zC 54/3 (2000) Golec, boris: trgovski promet na širšem obmocju višnje gore do konca 18. stoletja v luci deželskosodnih in mestnih mitnic, zC 49/1 (1995) Golec, boris: višnja Gora, es 14 (2000) Gornik, Franc: bled v fevdalni dobi, bled 1967 Gornik, Franc: zgodovina blejske župnije, celje 1990 GraFenaUer, bogo: kmecki upori na slovenskem, ljubljana 1962 GraFenaUer, bogo: kranjska, es 5 (1991) GraFenaUer, bogo: Ustolicevanje koroških vojvod in država karantanskih slovencev (dela sazU i/7), ljubljana 1952 GraFenaUer, bogo: zgodovina slovenskega naroda, ii. del, ljubljana 21965; iii. del, ljubljana 1956 GrUden, josip: cerkvene razmere med slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije, ljubljana 1908 GrUden, josip: zgodovina slovenskega naroda, celovec 1910–16 (reprint celje 1992) GUtkas, karl: die mailberger bund von 1451. studien zum verhältnis von landesfürst und ständen um die mitte des 15. jahrhunderts, miÖG 74 (1966) GUtkas, karl: Friedrich iii. und die stände des landes Österreich, v: ausstellung Friedrich iii. – kaiserre­sidenz Wiener neustadt (katalog des n.-Ö.– landesmuseums, n. F. 29), Wien 1966 GUtkas, karl: landesfürst und stände Österreichs um die mitte des 15. jahrhunderts, moÖla 8 (1964) haberkern, eugen - Wallach, joseph Friedrich: hilfswörterbuch für historiker 2 (l-z) (Uni-ta­schenbücher 120), tübingen 61980 haGeneder, othmar: der landesbegriff bei otto brunner, annali dell' instituto storico italo-germanico in trento (jahrbuch des italienisch-deutschen historischen instituts in trient) 13 (1987) haselsteiner, horst: stände und herrscher in Ungarn und in den erbländern, v: vilfanov zbornik: pravo - zgodovina - narod / recht - Geschichte - nation (ur. v. rajšp in e. bruckmüller), ljubljana 1999 hassinGer, herbert: die landstände der österreichischen länder. zusammensetzung, organisation und leistung im 16.–18. jahrhundert, jblnÖ, n. F. 36/2 (1964) haUPtmann, ludmil: krain (a: entstehung und entwicklung krains, b: landgerichte), v: erläuterungen zum historischen atlas der österreichischen alpenländer, abt. i, iv. teil, h. 2, Wien 1929 haUPtmann, ljudmil: nastanek in razvoj kranjske (razprave in eseji 45), ljubljana 1999 heimat-atlas der steiermark, Graz 1946 heiniG, Paul-joachim: kaiser Friedrich iii. (1440-1493). hof, regierung und Politik (Forschungen zur kaiser- und Papstgeschichte des mittelalters 17), teil 1-3, köln - Weimar - Wien 1997 hellblinG, ernst c.: Österreichische verfassungs- und verwaltungsgeschichte. ein lehrbuch für studie­rende (rechts- und staatswissenschaften 13), Wien 1956 hentiG, hans von: die strafe. teil i: Frühformen und kulturgeschichtliche zusammenhänge, berlin - Göt­tingen - heidelberg 1954 hiestand, rudolf: ritterorden, lma (cd-rom ausgabe), stuttgart - Weimar 2000 hildebrandt, adolf m.: der kärntner adel, v: der adel in kärnten, krain und dalmatien. j. siebmacher's großes Wappenbuch, bd. 29, neustadt an der aisch 1980 (reprint izdaje nürnberg 1879) hintze, otto: typologie der ständischen verfassungen des abendlandes, hz 141 (1930) hirsch, hans: die hohe Gerichtsbarkeit im deutschen mittelalter (Quellen und Forschungen aus dem Gebi­ete der Geschichte 1), Prag 1922 his, rudolf: das strafrecht des deutschen mittelalters. bd. i: die verbrechen und ihre Folgen im allgemein, leipzig 1920 hÖdl, habsbur spätmittel­ dl, Günther: habsburg und Österreich 1273–1493. Gestalten und Gestalt des österreichischen spätmittel-alters, Wien - köln - Graz1988 az 1988 holt, james clarke: magna carta, cambridge 21997 holzhaUer, heinz: landfrieden ii, hrG 2, berlin 1978 hUber, alfons - doPsch, alfons: Österreichische rechtsgeschichte. Geschichte der staatsbildung und des öffentlichen rechts, Prag - Wien - leipzig 21901 jarc, janko: Gospodje Crnomaljski, v: dolenjski zbornik 1990 (ur. j. Grobovšek), novo mesto 1990 jelloUschek, anton: beiträge zur Geschichte des landhauses in laibach, mhvk 13 (1858) jUG, stanko: turški napadi na kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja, Gmds XXiv (1943) jUriCic CarGo, daniela: Gospodarski razvoj lupoglavskega gospostva v 16. stoletju v luci urbarjev in urbarialnih zapisov 1523-1573, ljubljana 1999 jUriCic CarGo, daniela: o odnosih kranjske dežele in habsburške istre v kranjskih virih 16. stoletja, an-nales 14 (1998) jUriCic CarGo, daniela: Pregled upravnega razvoja Pazinske grofije v letih od 1374–1809, acta histriae i (1993) kambiC, marko: razvoj kazenskega prava na slovenskem do leta 1848, v: maleficne svobošcine ljubljan-canov. ljubljanski kazenski sodni red (Gradivo in razprave 25, ur. n. budna kodric et al.), ljubljana - Gradec 2004 kaUFmann, ekkehard: diele, hrG 1, berlin 1971 kern, Fritz: recht und verfassung im mittelalter, hz 120/dritte Folge 24 (1919) knittler, herbert: städte und märkte, v: herrschaftsstruktur und ständebildung. beiträge zur typologie der österreichischen länder aus ihren mittelalterlichen Grundlagen (sozial- und wirtschaftshistorische studien, hrsg. a. hoffmann und m. mitterauer), bd. 2, Wien 1973 kobe, katica: iz zgodovine bistre, kronika 9 (1961) koblar, anton: kranjske cerkvene dragocenosti l. 1526, imk 5 (1895) kÖbler, Gerhard: bürger, bürgertum: i. terminologie und rechtliche stellung, lma(cd-rom ausgabe), stuttgart - Weimar 2000 komac, andrej: od mejne grofije do dežele. Ulrik iii. spanheim in kranjska v 13. stoletju (thesaurus me-moriae, dissertationes 5, ur. m. kosi), ljubljana 2006 komac, andrej: vzpon turjaških v srednjem veku (1. in 2. del), zC 54/1, 2 (2000) komatar, Franc: ein beitrag zur Geschichte der krainischen stände, lz 126 (1907) kos, dušan: bela krajina v poznem srednjem veku (zbirka zC 4), ljubljana 1987 kos, dušan: blesk zlate krone. Gospodje svibenjski – kratka zgodovina plemenitih nasilnikov (thesaurus memoriae, dissertationes 1), ljubljana 2003 kos, dušan: Cas bojevnikov, v: turnirska knjiga Gašperja lambergerja, ljubljana 1997 kos, dušan: Gospostvo novomeškega kapitlja do srede 17. stoletja, v: dolenjski zbornik 1990 (ur. j. Grobo­všek), novo mesto 1990 kos, dušan: imago iustitiae. historicni sprehod skozi preiskovanje, sojenje in pravo pri plemstvu v poznem srednjem veku (zbirka zrc 3), ljubljana 1994 kos, dušan: ortenburžani, es 8 (1994) kos, milko: Postanek in razvoj kranjske, Gmds 10 (1929); ponatis v: milko kos, srednjeveška kulturna, družbena in politicna zgodovina slovencev (izbrane razprave, ur. b. Grafenauer), ljubljana 1985 kos, milko: srednjeveška ljubljana. topografski opis mesta in okolice (knjižnica kronike 1), ljubljana 1955 kos, milko: Ustanovitev novega mesta, v: novo mesto 1365–1965. Prispevki za zgodovino mesta (ur. j. jarc), maribor - novo mesto 1969 kos, milko: zgodovina slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, ljubljana 1955 kosi, miha: Freisinški škofje kot ustanovitelji mest in zacetki Škofje loke, v: blaznikov zbornik (zbirka loški razgledi, doneski 11, ur. m. bizjak), ljubljana - Škofja loka 2005 kosi, miha: marginalije h knjigi vitez in grad, zC 61/1–2 (2997) kosi, miha: Potujoci srednji vek. cesta, popotnik in promet na slovenskem med antiko in 16. stoletjem (zbirka zrc 20), ljubljana 1998 kosi, miha: … quae terram nostram et regnum hungariae dividit … (razvoj meje cesarstva na dolenjskem v srednjem veku), zC 56/1–2 (2002) kosi, miha: viteški red, es 14 (2000) koŠir, matevž: die krainischen landstände und ihre versammlungen im 16. und 17. jahrhundert (ihre in-nere struktur zur zeit der reformation und Gegenreformation), Parliaments, estates and representation 24 (2004) koŠir, matevž: stanovska uprava v obdobju vzpona protestantizma in zmage protireformacije in absolutiz-ma (1560–1660) na kranjskem, tipkopis doktorske disertacije, ljubljana 1999 koŠir, matevž: stanovski organi, njihove kompetence, sestava in razmerja med njimi v deželi kranjski od 16. stoletja dalje, tipkopis magistrske naloge, ljubljana 1996 koŠir, matevž: stanovski poverjeniki in stanovski odbor ter instrukciji za poverjenike iz let 1540 in 1542, arhivi XXii/1–2 (1999)koŠir, matevž: Urad deželne registrature in stanovski arhiv od nastavitve registratorja v 16. stoletju do upravnih reform v casu marije terezije, arhivi XXiii/2 (2000) kozina, Georg: die landeshauptleute von krain bis gegen das ende des 15. jahrhunderts, v: jahresbericht der k. k. ober-realschule in laibach, laibach 1864 kranjc, janez: akademik prof. dr. sergij vilfan (1919–1996), v: vilfanov zbornik: pravo - zgodovina - na-rod / recht - Geschichte - nation (ur. v. rajšp in e. bruckmüller), ljubljana 1999 kranjc, janez: Privilegij mesta loža iz leta 1477, v: notranjski listi i (ur. j. Šumrada), stari trg pri ložu 1977 krones, Franz: landesfürst, behörden und stände des herzogthums steier 1283–1411 (Forschungen zur verfassungs- und verwaltungsgeschichte der steiermark iv/1), Graz 1900 lackner, christian: hof und herrschaft. rat, kanzlei und regierung der österreichischen herzoge (1365–1406), miÖG, erg. bd. 41 (2002) lackner, christian: zur Geschichte der Grafen von ortenburg in kärnten und krain, carinthia 181 (1991) leitner, Friedrich W.: die herren von kraig. eine genealogische skizze zu den erbtruchsessen in kärnten, afd 46 (2000) levec, Wladimir: die krainischen landhandfesten. ein beitrag zur österreichischen rechtsgeschichte, miÖG 19 (1898) levec, Wladimir - lUschin, arnold: ein Protokoll der stadt stein in krain aus den jahren 1502/03, mmk 18 (1905) leXer,matthias:mittelhochdeutscheshandwörterbuch(nachdruck ausg.leipzig1872–1878 eXer, matthias: mittelhochdeutsches handwörterbuch (nachdruck der ausg. leipzig 1872–1878 mit einer einleitung von kurt Gärtner), stuttgart 1992 (spletna izdaja na naslovu: http://germazope.uni-trier.de/Pro­jects/Wbb/woerterbuecher/lexer/wbgui, 07.04.2009) lhotskY, alphons: aeiov. die »devise« kaiser Friedrichs iii. und sein notizbuch, v: alphons lhotsky, das haus habsburg (aufsätze und vorträge ii, hrsg. h. Wagner und h. koller), Wien 1971 lhotskY, alphons: das zeitalter des hauses Österreich. die ersten jahre der regierung Ferdinands i. in Österreich (1520-1527) (veröffentlichungen der kommission für Geschichte Österreichs 4), Wien 1971 lhotskY, alphons: kaiser Friedrich iii. sein leben und Persönlichkeit, v: alphons lhotsky, das haus habsburg (aufsätze und vorträge ii, hrsg. h. Wagner und h. koller), Wien 1971 lhotskY, alphons: Quellenkunde zur mittelalterlichen Geschichte Österreichs, miÖG, erg. bd. 19 (1963) lÖWenthal, j.: Geschichte der stadt triest, erster theil: triest von der ältesten zeit bis zum jahre 1780, triest 1857 lUschin von ebengreuth, arnold: die anfänge der landstände, hz 78 / n. F. 42 (1896) lUschin von ebengreuth, arnold: die steirischen landhandfesten. ein kritischer beitrag zur Geschichte des ständischen lebens in steiermark, bkstGQ 9 (1872) lUschin von ebengreuth, arnold: landstände (i. in den altösterreichischen landen), v: Österreichisches staatswörterbuch. handbuch des gesamten österreichischen öffentlichen rechtes (hrsg. e. mischler und j. Ulbrich), 3. bd., Wien 21907 lUschin von ebengreuth, arnold: Österreichische reichsgeschichte des mittelalters (handbuch der öster­reichischen reichsgeschichte. Geschichte der staatsbildung, der rechtsquellen und des öffentlichen rechts, bd. i), bamberg 21914 mal, josip: stara ljubljana in njeni ljudje. kulturnozgodovinski oris, ljubljana 1957 melik, vasilij: mesto (civitas) na slovenskem, zC 26/3–4 (1972) mell, anton: das archiv der steirischen stände im steiermärkischen landesarchive. bericht über die vorläu­ fige ordnung desselben (veröffentlichungen der historischen landeskommission für steiermark), Graz 1905 mell, anton: Grundriß der verfassungs- und verwaltungsgeschichte des landes steiermark, Graz - Wien - leipzig 1929mensi, Franz von: Finanzgeschichte, v: Österreichisches staats handbuch wörterbuch. handbuch des gesamten öster - reichischen öffentlichen rechtes (hrsg. e. mischler und j. Ulbrich), 2. bd., Wien 21906 mensi, Franz von: Geschichte der direkten steuern in steiermark bis zum regierungsantritte maria teresias i-iii/1-3 (Forschungen zur verfassungs- und verwaltungsgeschichte der steiermark vii, iX, X/1-3), Graz - Wien 1910, 1912, 1921-36 mikUž, metod: vrsta stiških opatov (doneski k zgodovini stiške opatije), inavguralna disertacija, ljubljana 1941 milkoWicz, Wladimir: die klöster in krain. studien zur österreichischen monasteriologie, Wien 1889 (= aÖG 74/2) mitteis, heinrich: land und herrschaft. bemerkungen zu dem gleichnamigen buch otto brunners, hz163 (1941) mitteraUer, michael:ständegliederung ländertypen, herrschaftsstruktur ständebildung.bei­ ichael: ständegliederung und ländertypen, v: herrschaftsstruktur und ständebildung. bei­träge zur typologie der österreichischen länder aus ihren mittelalterlichen Grundlagen (sozial- und wirt­schaftshistorische studien, hrsg. a. hoffmann und m. mitterauer), bd. 3, Wien 1973 mitteraUer, michael: typen und räumliche verteilung der mittelalterlichen städte und märkte in den österreichischen ländern, v: michael mitterauer, markt und stadt im mittelalter. beiträge zur historischen zentralitätsforschung (monographien zur Geschichte des mittelalters 21), stuttgart 1980 mlinar, janez: janez vetrinjski in njegovo poznavanje kranjske v knjigi resnicnih zgodb (liber certarum historiarum), zC 58/3–4 (2004) mlinar, janez: Podoba celjskih grofov v narativnih virih (historia 11), ljubljana 2005 mlinariC, jože: arhiv samostana rein, zakladnica gradiva za slovensko zgodovino, arhivi 30/2 (2007) mlinariC, jože: kartuzija bistra, ljubljana 2001 mlinariC, jože: kartuzija bistra od 1255 do 1782, v: redovništvo na slovenskem 1 (ur. F. m. dolinar), ljubljana 1984 mlinariC, jože: kartuzija Pleterje 1403-1595, ljubljana 1982 mlinariC, jože: kostanjeviška opatija 1234-1786, kostanjevica na krki 1987 mlinariC, jože: krško in njegova gospošcina v srednjem veku, v: krško skozi cas 1477–1977. zbornik ob 500-letnici mesta (ur. l. smrekar), krško 1977 mlinariC, jože: malteški red na slovenskem, v: Glavarjev simpozij v rimu (simpoziji v rimu 16, ur. e. Škulj), celje 1999 mlinariC, jože: stiška opatija 1136-1784, novo mesto 1995 moltke, konrad von: siegmund von dietrichstein. die anfänge ständischen institutionen und das eindrin-gen des Protestantismus in der steiermark zur zeit maximilians i. und Ferdinands i. (veröffentlichungen des max - Planck - instituts für Geschichte 29), Göttingen 1970 müller, Wilhelm - zarncke, Friedrich (mit benutzung des nachlasses von Georg Friedrich benecke): mittelhochdeutsches Wörterbuch (nachdruck der ausgabe leipzig 1854–1866 mit einem vorwort und einem zusammengefaßten Quellenverzeichnis von e. nellmann sowie einem alphabetischen index von e. koller, W. Wegstein und n. r. Wolf), stuttgart 1990 (spletna izdaja na naslovu: http://germazope.uni-trier. de/Projects/Wbb/woerterbuecher/bmz/wbgui?, 07.04.2009) nÄF, Werner: Frühformen des »modernen staates« im mittelalter, hz 171 (1951) nared, andrej: arhiv kranjskih deželnih stanov, arhivi XXiv/2 (2001) nared, andrej: erazem (Pred)jamski – slovenski robin hood? zgodovina za vse v/2 (1998) nared, andrej: kranjski deželni privilegiji (rocini) 1338–1736, v: kranjski deželni privilegiji 1338–1736 (Publikacije arhiva republike slovenije, katalogi 31, ur. a. nared in j. volcjak), ljubljana 2008 nared, andrej: Privilegij kranjskega plemstva iz leta 1338 - temelj stanovsko-monarhicnega dualizma, v: med srednjo evropo in sredozemljem (vojetov zbornik, ur. s. jerše et al.), ljubljana 2006 nared, andrej: seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, v: zbornik ob osemdesetletnici Petra ribnikarja (arhivi 28/2 (2005)) neUnteUFl, Walter: die entwicklung der innerösterreichischen länder, v: innerösterreich 1564–1619. hi-storische und kulturhistorische beiträge (redigirt von a. novotny und b. sutter), Graz 1968 niederstÄtter, alois: das jahrhundert der mitte. an der Wende vom mittelalte neuzeit r zur neuzeit (Öster - reichische Geschichte 1400-1522, hrsg. h. Wolfram), Wien 1996niederstÄtter, alois: die herrschaft Österreich. Fürst und land im spätmittelalter (Österreichische Geschichte 1278-1411, hrsg. h. Wolfram), Wien 2001 od sanj do resnicnosti. razvoj slovenske državnosti (Publikacijearhiva republike slovenije, katalogi 18, ur. F. m. dolinar), ljubljana 2001 oGrin, rafael, nekaj o neposrednih davkih v Xvi., Xvii. in Xviii. stoletju. kratek prispevek k zgodovini davkov na kranjskem, kronika 6 (1958) oGris, alfred: kärntner landtag, landhaus und vierbergelauf im 16. jahrhundert. zur auswertung und rezeption landeskundlicher Quellen und Forschungsergebnisse, carinthia 177 (1987) olberG, G. v.: knecht, lma (cd-rom ausgabe), stuttgart - Weimar 2000 otorePec, božo: doneski k zgodovini srednjeveškega kamnika, v: kamnik 1229–1979. zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta (ur. j. žontar), ljubljana 1985 otorePec, božo: lamberg, es 6 (1992) otorePec, božo: ravbar, es 10 (1996) otorePec, božo: srednjeveški pecati in grbi mest in trgov na slovenskem, ljubljana 1988 Pavlin, vojko: o razvoju goriških deželnih stanov do konca 16. stoletja (pregled problematike in stanje raziskav v italijanski historiografiji), zC 57/1–2 (2003) PircheGGer, hans: Geschichte der steiermark i (bis 1283), Gotha 1920; ii (1282–1740), Graz - Wien - leipzig 1931 PircheGGer, hans: überblick über territoriale entwicklung istriens, v: erläuterungen zum historischen atlas der österreichischen alpenländer, abt. i, iv. teil, h. 2, Wien 1929 Pirjevec, avgust: hohenwart, sbli (1925-32) PodloGar, leopold: nemški viteški red v beli krajini, imk Xvii (1907) Polec, janko: svobodniki na kranjskem, Gmds 17 (1937) Porcedda, donatella: nobilitŕ e stati provinciali Goriziani nella seconda meta del cinquecento, studi Go-riziani. rivista della biblioteca statale isontina di Gorizia, lvii–lviii (1983) Porenta, tita: radovljica, naše staro mesto skozi stoletja, kronika 56/3 (2008) PreinFalk, miha: auerspergi. Po sledeh mogocnega tura (thesaurus memoriae, dissertationes 4), ljublja­ na 2005 PreinFalk, miha: Gospodje turjaški v srednjem veku. Genealoška podoba turjaške rodbine do 16. stoletja, tipkopis magistrske naloge, ljubljana 2001 PreinFalk, miha: radovljica in grofje thurn-valsassina, v: anton tomaž linhart. jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva (ur. i. svetina et al.), ljubljana 2005 PreinFalk, miha: rodbina v luci srednjeveških listin, zC 55/3-4 (2001) PreinFalk, miha: služba turjacanov deželi do leta 1500, v: historicni seminar 3 (zbornik predavanj 1998– 2000, ur. m. kokole), ljubljana 2000 PUtschÖGl, Gerhard: die ausschusstage der österreichischen länder, v: Österreich in Geschichte und literatur, Graz 1964 radics, Peter von: das archiv der krainischen landschaft, lz, 1862 in 1863 radics, Peter von: die krainische landschaft und das krainische landtagswesen (bis 1748), v: Österreichi­sch-Ungarische revue, Wien 1902 radics, Peter von: herzog rudolf iv. und das land krain, mhvk 19 (1864) redlich, oswald: allgemeine einleitung zur Urkundenlehre, münchen 1907 reisP, branko: Gradovi dežele kranjske, ljubljana 1998 reisP, branko: ljubljanski grad - zgodovinski oris (kulturni in naravni spomeniki slovenije, zbirka vodni­kov 144), ljubljana 1985 rileY-smith, jonathan: johanniter, lma (cd-rom ausgabe), stuttgart - Weimar 2000 rill, bernd: Friedrich iii. habsburgs europäischer durchbruch, Graz - Wien - köln 1987 rUtar, simon: die herren von kreyg in kärnten, krain und im dienste der gefürsteten Grafen von Görz, mmk 12 (1899) schmidt, hans-joachim: vogt, vogtei, lma (cd-rom ausgabe), stuttgart - Weimar 2000 schÖGGl - ernst, elisabeth: die vertreibung der juden aus der steiermark, kärnten und krain am ende des mittelalters. Quellen und Geschichte, Czn 71 (n. v. 36)/1–2 (2000) (judovski zbornik) scholz, ständefreiheit studien anteil landstände cholz, Günter: ständefreiheit und Gotteswort. studien zum anteil der landstände an Glaubensspaltung und konfessionsbildung in innerösterreich (1517–1564) (europäische hochschulschriften iii/358), Frank­furt a. m. 1994 schUbert, ernst: der rätselhafte begriff »land« im späten mittelalter und in der frühen neuzeit, concili-um medii aevi 1 (1998) schUbert, ernst: Fürstliche herrschaft und territorium im späten mittelalter (enzyklopädie deutscher Ge-schichte 35), münchen 1996 schUlze, landesdefension staatsbildung. studien kriegswesen innerösterreichi­ hUlze, W infried: landesdefension und staatsbildung. studien zum kriegswesen des innerösterreichi­schen territorialstaates (1564-1618) (veröffentlichungen der kommission für neuere Geschichte Öster­reichs 60), Wien - köln - Graz 1973 sellert, Wolfgang: landschädliche leute, hrG 2, berlin 1978 seUFFert, burkhard: drei register aus den jahren 1478-1519. Untersuchungen zu Politik, verwaltung und recht des reiches, besonders des deutschen südostens, innsbruck 1934 siegmund von herberstein. kaiserlicher Gesandter und begründer der rußlandkunde und die europäische diplomatie (veröffentlichungen des steiermärkischen landesarchives 17, hrsg. G. Pferschy), Graz 1989 simoniti, Primož: humanizem na slovenskem in slovenski humanisti do srede Xvi. stoletja, ljubljana 1979 simoniti, vasko: statut mošcenic iz leta 1616, acta histriae iii (1994) simoniti, vasko: teritorialna država: nasprotje in povezanost med deželo in vladarjem, v: od sanj do re-snicnosti. razvoj slovenske državnosti (Publikacije arhiva republike slovenije, katalogi 18, ur. F. m. dolinar), ljubljana 2001 simoniti, vasko: turki so v deželi že. turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju, celje 1990 simoniti, vasko: Umetnost pogajanja in neizprosnost oblasti, v: sigismund herberstein, moskovski zapi-ski, ljubljana 22001 simoniti, vasko: vojaška organizacija na slovenskem v 16. stoletju, ljubljana 1991 sittiG, Wolfgang: landstände und landesfürstentum. eine krisenzeit als anstoss für die entwicklung der steirischen landständischen verwaltung (veröffentlichungen des steiermärkischen landesarchives 13), Graz 1982 smole, majda: Grašcine na nekdanjem kranjskem, ljubljana 1982 smole, majda: zgodovina arhivistike in arhivske službe (arhivski prirocniki 4), ljubljana 1974 sPanGenberG, h.: landesherrliche verwaltung, Feudalismus und ständetum in den deutschen teritorien des 13. bis 15. jahrhunderts, hz 103/dritte Folge 7 (1909) sPieGel, j.: zeugenliste, lma (cd-rom ausgabe), stuttgart - Weimar 2000 splošni pregled fondov državnega arhiva lrs, ljubljana 1960 sPreitzhoFer, karl: Georgenberger handfeste. entstehung und Folgen der ersten verfassungsurkunde der steiermark (styriaca, neue reihe 3), Graz - Wien - köln 1986 srbik, heinrich von: die beziehungen von staat und kirche in Österreich während des mittealters, inns-bruck 1904 stradal, helmut: die Prälaten, v: herrschaftsstruktur und ständebildung. beiträge zur typologie der österreichischen länder aus ihren mittelalterlichen Grundlagen (sozial- und wirtschaftshistorische studi-en, hrsg. a. hoffmann und m. mitterauer), bd. 3, Wien 1973 stUrmberGer, hans: dualistischer ständestaat und werdender absolutismus, v: hans sturmberger, land ob der enns und Österreich. aufsätze und vorträge, linz 1979 sUtter, berthold: die residenzen Friedrichs iii. in Österreich, v: ausstellung Friedrich iii. – kaiserresi­denz Wiener neustadt (katalog des n.-Ö. – landesmuseums; n. F. 29), Wien 1966 sUtter, berthold: landesfürst und stände in der krise von 1519 bis 1523. ein Forschungsbericht als dis-kussionsbeitrag, zhvst 80 (1989) Štih, Peter: celjski grofje, vprašanje njihove deželnoknežje oblasti in dežele celjske, v: Grafenauerjev zbor­nik (ur. v. rajšp et al.), ljubljana 1996 Štih, Peter: dežela Grofija v marki in metliki, v: vilfanov zbornik: pravo - zgodovina - narod / recht - Ge-schichte - nation (ur. v. rajšp in e. bruckmüller), ljubljana 1999 Štih, Peter: državne tvorbe v srednjem veku na slovenskem ozemlju, v: od sanj do resnicnosti. razvoj slovenske državnosti (Publikacije arhiva republike slovenije, katalogi 18, ur. F. m. dolinar), ljubljana 2001 Štih, Peter: dve notici za najstarejšo zgodovino ljubljane, zC 56/1–2 (2002) Štih, Peter: Glose k novi monografiji o karantaniji, zC 58/3–4 (2004) Štih, Peter, Goriški grofje in devinski gospodje, zC 46/3 (1992) Štih, Peter: Goriški grofje in geneza Pazinske grofije, acta histriae iii (1994) Štih, Peter: Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v istri in na kranjskem, ljubljana 1994, 21997 Štih, Peter: nastanek dežel na slovenskem, v: obdobja 10 (obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, ur. j. toporišic), ljubljana 1989 Štih, Peter: studien zur Geschichte der Grafen von Görz. die ministerialen und milites der Grafen von Görz in istrien und krain, miÖG, erg. bd. 32 (1996) Štih, Peter: Ulrik ii. celjski in ladislav Posmrtni ali celjski grofje v ringu velike politike, v: igor Grdina - Peter Štih, spomini helene kottanner. ženski glas iz srednjega veka (zbirka korenine), ljubljana 1999Štih, Peter - simoniti, vasko: slovenska zgodovina do razsvetljenstva, ljubljana - celovec 1995ŠtUkl, France: donator Wolfgang schwarz in njegova zapušcina do danes, v: zbornik ob sedemdesetletnici dr. jožeta žontarja (arhivi XXv/1 (2002)) ŠUmrada, janez: Šteberški in njihova posest v srednjem veku, v: notranjski listi iii (ur. j. Šumrada), cer­knica 1986 tancik, Ferdinand: vojna stroka v obdobju od leta 1500 do 1650, v: kmecki punti na slovenskem. razprave in katalog dokumentov (situla 13, ur. b. Grafenauer in b. reisp), ljubljana 1973 tersch, harald: Österreichische selbstzeugnisse des spätmittelalters und der frühen neuzeit (1400–1650). eine darstellung in einzelbeiträgen, Wien - köln - Weimar 1998 thiel, viktor: zur Geschichte des begriffes innerösterreich, carinthia 103 (1913) thiel, viktor: zur verwaltungsgeschichte innerösterreichs im 16. jahrhunderte, zhvst 15 (1917) trotter, kamillo: die burggrafen von lienz und zum lueg (schlern - schriften 105), innsbruck 1954 Umek, ema: egkh, es 16 (2002) Umek, ema: sejni zapisniki kranjskih deželnih stanov, arhivi Xvii/1–2 (1994) vilFan, sergij: crown, estates and the Financing of defence in inner austria, 1500-1630, v: crown, chur­ch and estates. central european Politics in the sixteenth and seventeenth century (ed. r. j. W. evans and t. v. thomas), london 1991 vilFan, sergij: davcni privolitvi kranjske za leti 1523 in 1527 in popis prebivalstva gospostva Gradac iz teh let, zC 19–20 (1965–1966) (zwitterjev zbornik) vilFan, sergij: deželni rocini kot vir naše ustavne zgodovine, Gmds 25–26 (1944–45) vilFan, sergij: deželni stanovi in deželni zbori v evropi - primerjava (k zgodovini starejšega evropskega parlamentarizma), zzr 51 (1991) vilFan, sergij: deželni zbor, es 2 (1988) vilFan, sergij: deželno pravo, es 2 (1988) vilFan, sergij: die wirtschaftlichen auswirkungen der türkenkriege aus der sicht der ranzionierungen, der steuer und der Preisbewegung, v: die wirtschaftlichen auswirkungen der türkenkriege (Grazer Forschun-gen zur Wirtschafts- und sozialgeschichte 1, hrsg. o. Pickl), Graz 1971 vilFan, sergij: država in dežela od 13. do 18. stoletja, v: slovenci in država. zbornik prispevkov z znan­stvenega posveta na sazU od 9. do 11. novembra 1994 (ur. b. Grafenauer et al.), ljubljana 1995 vilFan, sergij: kranjski deželni stanovi proti znanilcem absolutizma po smrti cesarja maksimilijana, zzr 54 (1994) vilFan, sergij: lage und struktur der freisingischen herrschaften in krain, v: hochstift Freising (hrsg. h. Glaser), münchen 1990 vilFan, sergij: ljubljana (zgodovina), es 6 (1992) vilFan, sergij: novomeški mestni privilegij iz leta 1365, v: novo mesto 1365-1965. Prispevki za zgodovi-no mesta (ur. j. jarc), maribor - novo mesto 1969 vilFan, sergij: obljuba varnosti in njen prelom od dogodka do krajevnega izrocila (Pripovedka o andreju baumkircherju), traditiones 24 (1995) vilFan, sergij: Pojmovanje oblasti v izjavah kranjskih deželnih stanov v dobi reformacije, zzr 43 (1983) vilFan, sergij: Pravna ureditev kranjske po valvasorjevi slavi, v: valvasorjev zbornik ob 300 letnici izida slave vojvodine kranjske. referati s simpozija v ljubljani 1989 (ur. a. vovko), ljubljana 1990 vilFan, sergij: Pravna zgodovina slovencev od naselitve do zloma stare jugoslavije, ljubljana 1961, 21996 vilFan, sergij: Pravni položaj kranjskih deželnih stanov in njihov vpliv na reformacijo, v: družbena in kul­turna podoba slovenske reformacije (zbornik razprav, ur. d. dolinar), ljubljana 1986 vilFan, sergij: Pravni znacaj deželnih stanov v deželah s slovenskim prebivalstvom (notranji avstriji), zzr 48 (1988) vilFan, sergij, Prek gospostev do dežel, v: dokumenti slovenstva (ur. j. žontar), ljubljana 1994 vilFan,ser rechtsgeschichte slowenen jahre rechts-staatswissenschaft- , sergij: rechtsgeschichte der slowenen bis zum jahre 1941 (Grazer rechts- und staatswissenschaft­ liche studien 21), Graz 1968 vilFan, sergij: struktura stanov, deželne finance in reformacija, zC 49/2 (1995) vilFan, sergij: Ustavna ureditev kranjske ob zatonu deželnih stanov (1760), zzr 52 (1992) vilFan, sergij: valvasorjevo porocilo o županskih sodišcih, Gmds XXiv (1943) vilFan, sergij: zemljiška gospostva, v: Gospodarska in družbena zgodovina slovencev. zgodovina agrarnih panog, ii. del: družbena razmerja in gibanja, ljubljana 1980 vilFan, sergij: zgodovina ljubljane do zacetka 16. stoletja, v: zgodovina ljubljane. Prispevki za monogra­fijo (Gradivo s posvetovanja o zgodovini ljubljane, 16. in 17. novembra 1983 v ljubljani, ur. F. Gestrin), ljubljana 1984 vilFan, sergij: zgodovina neposrednih davkov in arestnega postopka v srednjeveški ljubljani, zC 6-7 (1952-53) (kosov zbornik) vilFan, sergij: zgodovinska pravotvornost in slovenci (Pravna obzorja 5), ljubljana 1996 vilFan, sergij: zlata bula kranjcev, zzr 53 (1993) vodnik po fondih in zbirkah arhiva republike slovenije (ur. v. kološa), i. knjiga, ljubljana 1999 voje, ignacij: Pravdanje domžalske soseske z grašcakom kozmom ravbarjem s krumperka v 16. stoletju, v: stiplovškov zbornik (historia 10, ur. d. necak), ljubljana 2005 Wadl, Wilhelm: Geschichte der juden in kärnten im mittelalter. mit einem ausblick bis zum jahre 1867, klagenfurt 21992 WeberniG, evelyne: landeshauptmannschaft und vizedomamt in kärnten bis zum beginn der neuzeit (das kärntner landesarchiv 10), klagenfurt 1983 Weltin, max: der begriff des landes bei otto brunner und seine rezeption durch die verfassungsgeschi­chtliche Forschung, zrG (Ga) 70 (1990) Weltin, max: zur entstehung der niederösterreichischen landgerichte, v: babenberger-Forschungen (= jblnÖ, n. F. 42, hrsg. m. Weltin), Wien 1976 WerUnskY, emil: Österreichische reichs- und rechtsgeschichte. ein lehr- und handbuch, Wien 1894– 1938 WiesFlecker, hermann: die entwicklung der landständischen verfassung in den österreichischen länder von den anfängen bis auf maximilian i., v: die entwicklung der verfassung Österreichs vom mittelalter bis zur Gegenwart, Graz - Wien 1963 WiesFlecker, hermann: die politische entwicklung der Grafschaft Görz und ihr erbfall an Österreich, miÖG 56 (1948) WiesFlecker, hermann: Friedrich iii. und der junge maximilian, v: ausstellung Friedrich iii. – kaiserre­sidenz Wiener neustadt (katalog des n.-Ö.– landesmuseums; n. F. 29), Wien 1966 WiesFlecker, hermann: kaiser maximilian i. das reich, Österreich und europa an der Wende zur neu­zeit, bd. 1, Wien 1971; bd. 2-5, münchen 1975, 1977, 1981, 1986 WiesFlecker, hermann: maximilian i. die Fundamente des habsburgischen Weltreiches, Wien - mün­chen 1991 WiesFlecker, hermann: maximilian i. und die Wormser reichsreform von 1495, zhvst 49 (1958) WissGrill, Franz karl: schauplatz des landsässigen nieder-oesterreichischen adels vom herren- und rit­terstande von dem Xi. jh. an, bis auf jetzige zeiten 5, Wien 1804 WohlFeil, rainer: ritter - söldnerführer - officier. versuch eines vergleiches, v: das rittertum im mittel-alter (hrsg. a. borst), darmstadt 31998 WUtte, martin: die erwerbung der Görzer besitzungen durch das haus habsburg, miÖG 38 (1920) WUtte, martin: die Wappen in den Wappensälen des landhauses zu klagenfurt und in den Wappenbüchern des kärntner landesarchives, carinthia 127/2 (1937) WUtte, martin: ein rangstreit zwischen ober- und innerösterreich, zhvst 15 (1917) WUtte, martin: zur Geschichte kärntens in den ersten zwei jahrhunderten habsburgischer herrschaft, ca-rinthia 125/1 (1935) zallinGer, otto von: das verfahren gegen die landschädliche leute in süddeutschland. ein beitrag zur mittelalterlich-deutschen strafrechts-Geschichte, innsbruck 1895 zallinGer, otto von: der kampf um den landfrieden in deutschland während des mittelalters, miÖG, erg. bd. 4 (1893) zeibiG, hartmann josef: der ausschuss-landtag der gesammten österreichischen erblande zu innsbruck 1518, akÖGQ 13 (1854) zgodovina slovencev, ljubljana 1979 zÖllner, erich: Geschichte Österreichs. von den anfängen bis zur Gegenwart, Wien 81990 zWitter, Fran: starejša kranjska mesta in mešcanstvo, ljubljana 1929 zWitter, Fran: zacetki ljubljanske mestne naselbine, v: hauptmannov zbornik (razprave sazU i/5), lju­bljana 1966 žiga herberstein – odkritelj rusije. Xvi. stoletje v rusiji in slovenskih deželah (Publikacije arhiva republike slovenije, katalogi 17, ur. v. kološa et al.), ljubljana 1999 žnidarŠiC Golec, lilijana: duhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega koncila (aes 22), ljubljana 2000 žontar, josip: kastavšcina in njeni statuti do konca 16. stoletja, zzr 21 (1945-46) žontar, josip: kranjski deželni vicedom. Prispevek zgodovini srednjeveške financne uprave na kranjskem, v: hauptmannov zbornik (razprave sazU i/5), ljubljana 1966 žontar, josip: locan volbenk schwarz. Prispevek k zgodovini financnega gospodarstva v dobi Friderika iii. in maksimilijana i., loški razgledi 4 (1957) žontar, josip: zgodovina mesta kranja, ljubljana 1939 žontar, jože: razvoj sistemov poslovanja s spisi pri upravnih oblasteh do reforme pisarniškega poslovanja leta 1956, arhivi Xvi/1-2 (1993) žvanUt, maja: od viteza do gospoda, ljubljana 1994 žvanUt, maja: slovenci v šestnajstem stoletju (katalog razstave), ljubljana 1986 dodatki PriloGe – objave virov Priloga 1: Seznam Kranjcev [1421–1422] original, papir. hhsta, Österreichische akten, krain, k. 1, Fasz. 1, fol. 1r-2v. [fol. 1r] * Hanns Rauber + · Landlewt, Krain, vocati vnder den Awrsperger · + Erasm Liechtemberger · · + · Jorg Mynndorffer der Elter · Andre von Seibenikh · + · Jorgg Mynndorffer der Junger · + · Gothart von Kreyg ~ · + · Andre Gall · + · Conrad sein sun von Kreyg der Junger · + · Fridreich Zobelsperger · · Jorg Lamberger ~ · + · Sigmund Moshaimer · · Jacob Lamberger ~ · Cristoffn Gumpeler · · Lienhart Pchl ~ · Jorg von Binder · · Achatz Grymschiczer · Mert Meichawer · Peter Grymschiczer · Jg Glogowiczer · · Nix Paradeyser · · Larenz Glogowiczer · · Anthoni Paradeyser · · + · Jorg Hoffstetter · · Jacob von Ekk · · Jostn von Strasspurg · · Colman Stermer · [fol. 1v] · Niclas Mangespurger · * Hainrich Gall + · Fridreich Mangespurger der Elter · ' + · Nix Hophenbacher · · + · Fridreich Mangespurger der Junger · ' + · Nix Matseral · ~ + · Stainer ze Klingenuels burggraf ' + · Jorg Harrer · · · Niclas Gallenberger · ' + · Jorg Cosiakker · · · Jorg von Stain · ' + · Jorg Sichelberger · · · Jacob von Stain · ' + · Merthl Zobelsperger · · · Fridreich von Stain · ' + · Pangretz Awrsperger · · · Ain Aphalter · ' + · Jostn Vaissten · · · Vlreich Lilienberger · ' + · Vlreich Mynndorffer · · ~ Hanns Liechtemberger · ' + · Merthl Mynndorffer · · · Niclas Gall · ' + · Achac Mynndorffer · · · Hanns Stegberger · ' + · Merttlein Bleslein · + · Niclas Stegberger · · + · Merthl Archer · · · Herman Zobelsperger der Elter · · + · Ott Archer · · · Herman Zobelsperger der Junger · ' + · Jacob von der Schutt · · · Berchtold von der Dur · ' + · Wilhalm Stern · · · Jorg Sneperger · ' + · Conrad Stern · · · Jacob Sneperger · ' + ~ · Dem Freichawer ~ · · Fridreich Rauber + · ~ + · Greiffn Turner · ' + · Hanns Schrabas ~ · Hanns Kestenpacher ' + · Pleben Greymblein an der ober Gurk · ' + ' Hanns Wernburger ~ ' + · Erasm von der Aynod ~ ' + ' Herman Turner ~ · Niclas Sawer ~ ' + Niclas Gosiakker ~ · Cristoffn Sawer ~ · ' · Walthasar Lamberger ~ · Micheln Sawer ~ · Wilhalm Zubretscher ~ · Ennderlein Sawer ~ ' + Vlreich Weichselberger ~ · Wilhalm Bernekker ~ · + Andre Greczer ~ · Hanns Bernekker ~ Wilhalm Melczen · Jorg Bernekker ~ [fol. 2r] · Jacobn Bernekker ~ ' + Erhart Zoblsperger * Caspar Apfaltrer Jorig Polcz · Hanns von Sand Peter ~ ' + Jg Liechtemberger · Engelhart Zellenperger ~ Caspar Harrer — Pirssn von Aich ~ Grogari Harrer · · Hanns Liemberger ~ · + Jorgn Rewtenberger * Herwart Awrsperger ~ Vlreich Matseral ~ · · Vernikker ~ [fol. 2v] · · Hanns Pettschacher ~ [napis na zadnji strani] · Peter Pettschacher ~ Lanndlewt Krain vnd in der Mettling Priloga 2: Seznam Kranjcev [1421–1422] original, papir. stla, meillerakten, Xiv-a, nr. 3, fol. 17r-18v. [fol. 17r] Krayner ß Conrad von Kreyg der Junger · Niclas von Stegberg . · + Hanns von Stegberg . · ß Jorg Awrsperger · ß Herwart Awrsperger · ß Erasm Liechtenberger · ß Hanns Liechtenberger · + Pangraz burggraf von Lüenz . · ß Conrad burggraf von Lüenz . · ß Toman burggraf von Lüenz . · ß Hanns Sichelberger . · + Jorg Sichelberger . ß · Jörg Lamberger . ß · Jacob Lamberger . ß · Walthesar Lamberger . ß · Berchtold Mynndorffer . ß · Vlreich Mynndorffer . ß · Jorg Mynndorffer . ß · Fridreich elter Mangespurger . ß + Fridreich junger Mangespurger . ß · Niclas Mangespurger . ß · Hanns Apfaltrer . ß · Conrad Apfaltrer . ß · Jorg Apfaltrer . + Vlreich Lilienberger ß · vnd sein sun Hanns Hanns 1 ß · Pyrss von Aich, Hanns vnd seine se brudern ß · Niclas Galln . ß · Jorg Galln . ß · Wilhalm Galln . ß · Conrad Galln . ß + Merkchel Archer . + Öttel Archer . [fol. 17v] · ß Engelhart Czellenperger · ß Caspar Wernekger . · ß Wilhalm Wernekger . · ß· ß· ß· ß· ß· ß· ß· + ß· ß· ß· ß· ß· ·ß · +· ß· ·ß ·ß ·ß · ß· · + + ß· · ß· ß· ß [fol. 18] ß· + ß· + ß· · ß ß· ß· ß+ ß· ß· Jacob Wernekger . Hanns Zobelsperger Herman Zobelsperger Merkchel Zobelsperger Erhart Zobelsperger Fridreich Zobelsperger Nix Hophenbacher Cristoff Gümpeler . Hanns Gümpeler . Mathe Matscherol . Nix Matscherol . Nix Cristof Sawer . Cristoff Sawer . Andre Sawer . Wilhalm Mert Meichawer . vnd sein bruder Fridreich elter Harrer . Fridreich junger Harrer . Wilhalm Sniczenpawner Krumpach Kolli Stermoler Paul Glogowiczer . Peter Glogowiczer . Hennsel Glogowiczer . Herman Glogowiczer . Hättl Glogowiczer . Hanns vnd von Roy . sein sun Niclas Paradeyser . Hanns Paradeyser . Conrad Preamer vnser phleger ze Scherphenberg Hanns Pettschacher . Fridreich [Pettschacher] Hans Aursperger Oswalt Pirchholz Hanns Freichawer Lorenz Perger vnd sein bruder Greif Turner . Geastl Turner . Niclas Lengenhaimer . Peter Lengenhaimer . Conrad Stern . 1 verjetno je mišljen predhodni hans. ß · Wilhalm Stern . + Jg Mynndorffer von Zapelza ß · Andre Gall vnd sein bruder Jorg von ß · Niclas Gutenberger riter Rudolffsegg ß · Herman Goziakcher . ß · Wilhalm Zubretscher ß · Jorg Goziakcher . · Hanns Toppenawer ß · Andre Paner [fol. 18v] ß + Parziual ze Kerner, sein sun Sigmund · Hanns von Herzogendorff ß Jorg Vlreich Scheyrer ß · Niclas Gallenberger ß · Vlreich Luger Erasm ß · Seifrid Gallenberger vnd sein bruder ß · Hanns Gallenberger ß · Hearttl Pleasel . ß · Wilhalm Gallenberger ß · Merttl Pleasel . · Conrad Hawnstetter ß · Erhart Potendorffer + Andre Sachs · Polz Hans Schrabass · Wilhalm Melcz · Merkchl Mynndorffer ß · Friz, Hanns Niclas vnd Vlreich den + Niclas Haydl Rawbern ß zwein sein bruder ß · Hanns, Erhart dem[!] Hohenwarter Fridreich, Jorg, Jacob von Stain ß · Merten von Tschornomel · Erhart Eberhart des pawrn sun ß Berchtold von der D · Jorg Hofstetter ß Jacob Sneperger · Jost Strassperger von Vichnawn ß Mert Sneperger · Pangrez Aursperger ß Jorg Sneperger · Ochsel burggraf zu Gratschan ß Hanns Sneperger · Jost Vaisst Priloga 3: Seznam kranjskih deželnih stanov iz leta 1446 original, pergamentni kodeks. hhsta, hs. W 10, fol. 137r–138v. Polkrepko so tiskana imena tistih, ki jih v seznamih iz maja 1446 ni (za primerjavo konkretno služi seznam v codexu auerspergensis).2 [fol. 137r] Preleten in Krayn Bischofe von Freysingen Abbt zu Sittich Abbt zu Lanndstrost Prior zu Frenicz Prior zu Pletriach Comendewr zu Laybach Comendewr zu Sand Peter Pryorin daselbs Priorin zu Michelstetn Priorin zu Mynnkendorff Priorin zu Laagkh Herren in Krayn Andree von Kreyg Hartneyd von Kreyg Jorg von Kreyg Jorg Pernegker Ritter vnd knecht in Krayn Jorg Aphaltrer Hanns Liechtenberger Jorg von Tschorneml Herwartt Awrsperger Volkhart Awrsperger Engelhart Awrsperger Wyguleys Awrsperger Jorg Lamberger Sigmund Lamberger Walthezar Lamberger 2 Petnajst je tudi takih, ki jih v tem seznamu ni, so pa v co-dexu auerspergensis (prim. prilogo 4). to so: Cristoff Gimpler, Cristoff von Tschenemll, Fridrich von Stein, Jacob Egkher, Jorg Rauber, Jorg in Caspar Scheyrer, Hans Schrabas, Jorg Leymtasch, Caspar Edlholtz, Michel von Scherffenberg, Hanns Winntter, Artolf von Manngspurg, Sebastian Egknstainer in Peter Schweinperkh. Fridreich Lamberger Thoman Lueger Anthoni Lueger Erasm Lueger Nicklas Lueger Fridreich Zobelsperger zum Schawnstain Mertt Schniczenpawmer [fol. 137v] Conrad Aphaltrer Caspar Aphaltrer Niclas Gallen Wylhalm Gallen Jorg Gallen Caspar Gallen Anndree Gallen Mertt Gallen Hanns Sicherberger Achacz Mynndorffer Larencz Mynndorffer Wylhalm Mynndorffer Walthezar Laser Mathes Zellemperger Benedict Wernegker Jorg Wernegker Wylhalm Wernegker Hanns Wernegker Hanns Zobelsperger Erhart Zobelsperger Jorg Zobelsperger Jorg Gumppler Hanns Matscherol Mert Rawnacher Jacob Rawnacher Jorg Weychselberger Wylhalm Weychselberger Hanns Weychselberger Fridreich Schrot Niclas Gallenberger Seyfrid Gallenberger Hanns Gallenberger Andree Gallenberger Walthezar Durrer Mert von Tschorneml Niclas Sawrer Jobst Sawrer Andree Sawrer Sigmund Yger Cholman Phaffoyczer Jorg Phaffoyczer Hanns Meichawer Larencz Krumpach Hanns Stermoler Jacob Stermoler Jacob Globiczer Jorg Paradeyser Lyenhart Paradeyser Hanns Paradeyser Lyenhart Freythawer Hanns Freythawer Jacob von Stain Jorg Hofsteter Jorg Ochsel Caspar Vayst Caspar Melcz Albrecht Melcz Hanns Rawber Vlreich Rawber Herman Rawber Hanns Chumer Jorg Greczer Andree Greczer Hanns Grymschiczer Achacz Ekkenstayner [fol. 138r] Hanns Seepacher Benedict von Tschkus Caspar Harrer Erasm Stayner Hanns Dachawer Caspar Leymtasch Mertt Leymtasch Achacz Tschugel Mert Liechtenberger Peter Weynperger Preym Petschacher Mertt Petschacher Andree Schreyenegker Nicklas Archer Achacz Reyser Andre Frolich Mert Malinger Wylhalm Toppenawer Rudolff Nepelperger Sigmund Rockhalm Jorg Gurkcher Jacob Edlinger Wylhalm Heritsch Hanns Schutter Jorg Rayner Herman Gosyackher Rutlieb Gosyackher Jorg Gosyackher Niclas Gosyackher Albrecht Gosyackher Larencz Globyczer Jorg Globyczer Jacob vnd Hanns Globyczer Gall von Purgstall Jacob Sneperger Mertt Sneperger Jacob Sneperger Hanns Sneperger Nicklas Lenghaymer Jorg Perger Mertt Galiencz Nicklas Durer Walthezar Durer3 Wylhalm Payrstorffer Wernher Klaynherr Hanns Liebenberger Erhart Hohenwarter Jorg Glaner Niclasen des Mospurger sun4 Hanns Gall Jorg Lamberger der Junger Jorg Aphaltrer der Junger Sigmund vnd Andre dy Myndorffer Jorg Mynndorffer mit den brern Jorg,5 Seyfrid, dye Pernegker Herman Zobelsperger Gregor Gumppler Sigmund Gallenberger6 Andree des Durrer sun7 3 v seznamu se tu pojavi drugic. 4 Gotovo lahko enacimo z Niclas Manngspurger khinder. 5 naveden je tudi med gospodi in kot Wernegkher še med vi- tezi. 6 Sigmund Gallenberger, Jacob Lenghaymer, Lienhart von Skusch in Hanns Durrer so v seznamih iz maja 1446 navedeni sku­paj z drugimi predstavniki svojih družin. 7 v ostalih seznamih Anndre des Duerer khinder. Jacob Lenghaymer Hanns Fernnegker8 Jorg Paradeyser9 Hanns Scheyrer Anthoni Grimschiczer vnd sein bruder Lienhart von Skusch [fol. 138v] Hanns Durrer Wilhalm Hawrer Jorg Harrer Mert Laymtasch10 Hanns Rayner Andree Rayner Achacz Kosyacker Wolfhart Kosyacker Andree Schrawass Jorg Sneperger Pylgreym Glowiczer Herrant des Kellerberger sun Bartholomee vom Hof Jorg Kaczianer Osterman Liebenberger Hanns Kotterman Puchar Fridreich Prager Jorg Snurl Mertt vom Vorst Vlreich Turrner im Veld Jorg Jegermaister Hanns Standacher Caspar von Newnhaws Steffan Strasperger 8 morda mišljen (P)Wernegkher. 9 v seznamu se tu pojavi drugic. 10 v seznamu se tu pojavi drugic. Gall von Motnigk Jorg Sewstrer Nicklas Pyrs Jorg Greczer Jobst Greczperger Jorg Semenitsch Merckhl Semenitsch Wylhalm Semenitsch Ott Semenitsch Gregor Semenitsch Hainreich Semenitsch Hanns Schyemtscher Andre Greczer Pottrer Jorg Rosemberger Herman Plesel Jan von Snopetschaw Hanns Stawdacher Hanns Silbrer Andre Hohenwartter Erasm des Luger sun Stet vnd merkht in Krayn Laybach Kraynburg Stayn Rudolfswerd Weychselberg Lanndstrost Metling Radmansdorff Laas Priloga 4: »Radgonski« seznam kranjskih prelatov in plemstva iz maja 1446 (prepis s konca 15. stol. /po 1493/) original, papirni kodeks. stla, hs. ii/14, codex auerspergensis, fol. 126v–129v. [fol. 126v] Lanndlewt des furstntums Khrain Prelaten Bischoue von Freysing Abbt zw Syting Abbt zw Lanndstrass Prior zw Fräntz Prior zw Pletriach Priorin zw Michelstetn Priorin zw Mingkndorff Herrn Anndre von Khreyg Hertneyd von Khreyg Jg von Khreyg Ritter vnd khnecht Herr Jorg Apfoltrer [fol. 127r] Her Hanns Liechtnberger Her Jorg von Tscherneml Her Eberhart Awrsperger Volkhart Awrsperger Englhart Awrsperger Wigilens Awrsperger Jorg Lamberger Sigmund Lamberger Walthesar Lamberger Fridrich Lamberger Walthesar Laser Thaman Lueger Erasm Lueger Niclas Lueger Fridrich Zoblsperger zwm Schstain Mert Schnitzpämer Khuenrad Apfolter Caspar Apfolter Niclas Galln Wilhalm Galln Jorg Galln Caspar Galln Mert Galln Anndree Galln Hanns Sicherberger [127v] Achatz Mindorffer Larenntz Mindorffer Wilhalm Mindorffer Niclas Manngspurger khinder Mathes Zellnnperger Benedict Bernnegkher Jorg Bernnegkher Wilhalm Bernnegkher Hanns Bernnegkher Hanns Macheroll Hanns Zoblsperger Jorg Zoblsperger Erhart Zoblsperger Jorg Gimpler Cristoff Gimpler Her Mert Rawnacher Jacob Rawnacher Jorg Weychslberger Wilhalm Weychslberger Hanns Weychslberger Niclas Gallnberger Seyfrid Gallnberger Hanns Gallnberger Andre Gallnberger Sigmund Gallnberger [fol. 128r] Fridrich Schr Walthesar Drer Mert von Tschernemll Cristoff von Tschernemll Niclas Sawrer Jobst Sawrer Anndre Sawrer Sigmund Yger Thoman Pfaffoyter Jorg Pfaffoyter Hanns Merchawer Larentz Khrumpach Hanns Jacob Stermoler Jacob Stermoler Jacob Globitzer Jorg Paradeiser Liennhart Paradeiser Hanns Paradeiser Lienhart Freythawer Hanns Freythawer Fridrich von Stain Jacob von Stain Jacob Egkher Jorg HoffsteterJorg Öchsl [fol. 128v] Caspar Vayst Caspar Meltz Albrecht Meltz Jorg Rauber Hanns Rauber Vlrich Rauber Herman Rauber Hanns Kher Jorg Scheyrer Caspar Scheyrer Jorg Gratzer Anndre Gratzer Hanns Grymsitzer Achatz Egnknstainer Hanns Sepacher Benedict vom Schkus vnd Lienhart sein brueder Caspar Harrer Erasm Stainer Hanns Schrabas Hanns Tachawer Caspar Leymtasch Jorg Leymtasch Caspar Edlholtz Anndre Schl [fol. 129r] Mert Liechtnberger Peter Weinperger Michel von Scherffenberg Hanns Winntter Preym Potschacher Mert Potschacher Anndre Schremegkher Niclas Archer Arher Artolff von Manngspurg Achatz Reyser Anndre Frolich Mert Malinger Wilhalm Toppmainerr Ruedolff Nellperger Sebastian Egkhnstainer Sigmund Rothalbm Jorg Gurckher Jacob Edlinger Wilhalm Heritsch Hanns Schter Herman Gosiacher Rutlieb Gosiacher Jorg Gosiacher Niclas Gosiacher Albrecht Gosiacher [fol. 129v] Larentz Globitzer Jorg Globitzer Jacob Globitzer Hanns Globitzer Gall von Purgstall Jacob Schneperger Mert Schneperger Jacob Schneperger Hanns Schneperger Niclas Lennghaymer Jacob Lennghaymer Jorg Perger Mert Galntz Niclas Hanns Der Anndre des Duerer khinder Wilhalm Payrstorffer Wernnher Klainher Jorg Raner Hanns Limberger Peter Schweinperkh Erhart Hohenbarter Priloga 5: Privilegij kranjskega plemstva iz leta 1338 1338 september 16., Gradec avstrijski vojvoda albreht ii. potrjuje deželskim gospodom, vitezom in oprodam dežele kranjske njihove stare pravice ter jim podeljuje nekatere nove. Original: as 1063, zl, št. 5793; pergament, 36,5 x 53 x 4 cm; visec konjeniški pecat izstavitelja v naravnem vosku, okrogel, 105 mm, poškodovan. listina dobro ohranjena, pisava (gotska minuskula) nekoliko zbledela po pregibih, nekaj temnejših madežev in na spodnjem delu manjših razjed. na hrbtni strani listine z roko sredine 15. stol. zelo slabo viden napis Lanthandvest von Crain in z roko ok. 1530 Wie herczog Albrecht von Osterreich dem lannde zu Crain newe privilegia und freyheit gegeben hat. Crain, privilegia H II, . 11, Ladl: 50. Inserti: as 1063, zl, št. 691, 1460 november 25., dunaj; št. 907, 1494 januar 10., dunaj; št. 1030, 1505 avgust 21., ljubljana (vidimus listine 1460 november 25., dunaj); št. 1188, 1520 julij 11., ljubljana; št. 1190, 1520 oktober 25., aachen c); št. 1218, 1523 november 16., dunajsko novo mesto; št. 1561, 1567 maj 1., Gradec; št. 1822, 1593 december 3., Praga; št. 1878, 1597 december 20., Gradec; št. 2528, 1660 september 13., ljubljana; št. 2887, 1736 marec 14., dunaj. Neoverjeni prepisi:11 as 1073, zr, 274r, fol. 75r–76v, ok. 1395; hhsta, hs. W 10, fol. 126r–127r (insert v prepisu listine 1414 avgust 2., ljubljana); nUk, ms. 198, fol. 32r–35r, k. 15. stol.? (brez uvodnih formul); nUk, institutionum seu elementorum d. iustiniani sacratissimi principis libri quatuor, norembergae 1529, na koncu na neoštevilcenih straneh, 2. cetr. 16. stol. (brez uvodnih formul); as1080, zbirka muzejskega društva za kranjsko, muzejskega društva za slovenijo in historicnega društva za kranjsko, šk. 2 (fasc. 3), 18. stol. (insert v prepisu12 zlate bule); as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 67, k. 19. stol. Tiski: landshandvest des löblichen hertzogthums crain, [Gradec] 1598, fol. 1v–4r; landts-handtvesst des loeblichen hoerzogthums crain, laybach 1687, str. 3–8 (obakrat kot insert v kranjski zlati buli 1460 novem­ber 25., dunaj). Izvlecki: hhsta, archivbehelfe, ivb 26 (alt 333/4), 143–145, ok. 1530 (zelo izcrpno). Objave: levec, landhandfesten, 296ss, št. 1; nared, Privilegij, 24ss; nared, objava in prevod, 70ss. Regesti: birk, verzeichniss iii, ccccXXXiX, št. 1171; levec, landhandfesten, 284, št. 1; komatar, copialbuch, 55s, št. 33; od sanj do resnicnosti, 248; volCjak, kranjski deželni privilegiji (katalog razstave), 80, št. 1. Foto: dokumenti slovenstva, 42; od sanj do resnicnosti, 19; volCjak, kranjski deželni privilegiji (katalog razstave), 81. Literatura: levec, landhandfesten, 256ss; vilFan, deželni rocini, 65ss; vilFan, Pravna zgodovina, passim; nared, Privilegij, 3ss; nared, kranjski deželni privilegiji, 38ss. transkripcija besedila v glavnem verno sledi izvirniku. izjeme: Crka v, ki se izgovarja vokalno, je pisana kot u (npr. vnd • und, vnser • unser, vmb • umb, chvnt • chunt, sev • seu, vnroublicher • unroublicher, vbersagen • ubersagen). nasprotno smo u pred vokali pisali kot v (veruallen • vervallen). Poenoteno (kot cz = z) je tudi pisanje soglasniških zvez tz in cz. interpunkcija v glavnem sledi objavam koroškega privilegija (schWind- doPsch, ausgewählte Urkunden, 175–177, nr. 94; in zlasti mdc X, 34ss, št. 89); odstavki skušajo lociti vsebinske sklope privilegija. 11 levec, landhandfesten, 286ss omenja tudi prepise (kopije) potrditvenih listin iz let 1460, 1494, 1520, 1523, 1593, 1597 in 1660, ki so nastali od 16. do 18. stoletja in naj bi bili v kranjskem deželnem arhivu. varhivu republike slovenije, ki je »podedoval« arhivsko gradivo kranjskega deželnega arhiva, jih nismo našli. 12 Gre za zelo svoboden prepis oziroma prevod v jezik 18. stoletja. Po orig. Wier Albrecht von gotes gnaden herczog ze Oeste-rich, ze Steyr und ze Kernden, herr ze Chrayn, auf der Marich und ze Portenawe, graf ze Habspuerch und ze Kybuerch, lantgraf in obern Elsazzen und graf ze Phirtt veriehen und tuen chunt offenlich mit disem brief allen den die ieczund lebend und die hernach chunftig werdent, daz fuer uns chomen unser getre-wen lieben, unser lantherren, ritter und chnecht von unserm lande ze Chrayn und paten uns vleizsichlich, daz wier seu von besundern gnaden bei etlichen al-ten gewonhaitten, die si von alter herpracht hieten, liezzen beleiben, und daz wier in darczue von newen dingen etlicheu recht geben. Nu haben wier angese-hen ir ernstlich pet, wan ez ouch uns, unserm lande und unsern leuten ze Chrayn nucz und notduerftig ist, und haben in ireu recht gegeben in solicher weis, als hernach geschriben stet. Des ersten, swer bei gutem gericht und mit stiller ge­węra ein aygen herpracht hat dreizzig iar und ainen tag, ein lehen zwelf iar und ainen tag, [ein]b purch­recht iar und tag, mag er daz furbringen, so hat er fuerbaz recht darczue. Wer auch, daz dhainer einen gewalt chlait, den sol er bewęrn selb dritte, tuet er daz, so muez ęner den gewalt pezzern selb ander; ist aber daz der dreyer ainer abget, so ist ęner des gewal­tes ledig. Wier wellen ouch, swaz ein man in unserm lande ze Chrain in nucz und in unroublicher gewer herpracht hat, daz in des niemant entwer noch da von treib, denn mit dem rechten alain. Ist ouch daz iemand den andern anspricht umb lehen, der sol die verantwuerten voer dem herren, da er sie von ze lehen hat. Wolt ez aber der lehen herr vercziehen, so mu-gen wier ez selben gerichtten. Wier sullen ouch selben oder der, dem wier emphelhen an unserr stat, richten umb lehen und umb aygen ze vier tagen ie uber sechs wochen. Man sol ouch in der schranne niemand haiz-zen stille sten, der in dem lande wol gesezzen ist, umb lehen und umb aygen, er bring in danne mit fuerbot und mit chlag fuer daz gericht. a na tem mestu je pisava le delno citljiva, zato je levec dopušcal možnost, da bi namesto stiller brali seiner. viljem Putsch, ki je vsebino kranjskega privilegija okoli leta 1530 izcrpno povzel v repertorij dunajske »schatzgewölbe«, je spor-no mesto prebral celo mit seiner swer; listina je bila tedaj ocitno že poškodovana (glej hhsta, ab, iv b 26 (alt 333/4), 143). ker objavi koroškega privilegija glede tega ne pušcata nobene­ga dvoma, se zdi branje mit stiller gewęr, ki je tudi vsebinsko smiselno, popolnoma nesporno. b besedica je v listini zabrisana. Prevod13 mi, albreht, po božji milosti vojvoda v avstriji, na Štajerskem inkoroškem,gospodnakranjskem,vmarkiinPordenonu,grof na habsburgu in kiburgu, deželnigrof v zgornjialzaciji ingrof v Pfirtu, izjavljamo in javno oznanjamo s to listino vsem zdaj živecimintistim,kibodoživelivprihodnje,dasoprednasprišli našizvestidragi,našideželskigospodje,14 viteziinoprodeiznaše dežele kranjske in nas vneto prosili, da jim po posebni milosti pustimo nekatere stare obicaje, ki jih imajo že od nekdaj, ter da jim poleg tega podelimo nekatere nove pravice glede sodstva. mismozdajuvidelinjihovoresnoprošnjo,in kerjetotudinam, naši deželi in našim ljudem na kranjskem koristno in potrebno, smo jim dali njihovo pravo v takšni obliki, kot je v nadaljevanju zapisano. Prvic, ce je kdo imel po dobrem pravu15 in v nemoteni posesti lastno posest16 trideset let in en dan, fevd dvanajst let in en dan, zakup po mešcanskem pravu leto in dan, ter lahko to dokaže, ima tudi naprej pravico do tega. Ce se zgodi, da kdo toži zaradi motenja posesti, naj to dokaže v troje;17 ce to stori, mora oni18 v dvoje dokazati nasprotno, ce pa od treh eden manjka, potem je oni oprošcen vsake krivde. mi dolocamo tudi, da ce kdorkoli v naši deželi kranjski kaj uživa in ima v zakoniti19 posesti, mu ne sme tega nihce odvzeti niti ga od tam pregnati, razen po prav­ni poti. nadalje, ce kdo koga drugega obtožuje glede fevda, naj to utemelji pred gospodom, od katerega ima fevd. kolikor pa bi fevdni gospod s tem odlašal, smemo o tem soditi mi sami. mi sami ali tisti, komur mi narocimo, naj namesto nas sodi o fevdih in o lastnih posestih v štirih narokih, vsakic na šest tednov. Prav takonajsenaograjnemsodišcu20 nikomur,kiprebivavdeželi,ne ukaže,najmiruje,najgrezafevdalizalastnoposest,potemkoje nasodišcuvložilsodnipozivintožbo. 13 Pri prevajanju smo želeli ostati kar najbolj zvesti dikciji izvirnega besedila. Posamezna manj razumljiva, sporna mesta ozi­roma variante prevoda so pojasnjeni v opombah in v komentarju privilegija (str. 62ss). za pripombe in nasvete pri prevajanju bese­dila se zahvaljujem kolegoma dr. borisu Golcu in dr. Petru Štihu. 14 Ceprav za »velike« gospode z lastnim deželskosodnim gospostvom v literaturi na podlagi vilfanove razlage (npr. Pravna zgodovina, 204) veckrat zasledimo izraz »gospod v deželi« ali tudi »deželanski gospod«, je »deželski gospod« po našem mnenju pri­mernejši prevod nemškega termina »landherr«. 15 Glede na kontekst dolocila, ki regulira priposestvovanje, bi bei gutem gericht lahko razumeli tudi v pomenu »v dobri veri«. 16 Aygen slovenimo kot lastno, dedno zemljiško posest, s ka­tero imetnik neomejeno razpolaga in je prosta vseh obveznosti. z drugimi besedami gre za alod. 17 s trojno prisego – s svojo prisego in prisego dveh pric ozi­roma prisežnih pomocnikov. »v dvoje« – s prisego obtoženega z enim spremljevalcem. 18 obtoženi. 19 dobesedno: »neroparski«. 20 dobesedno: »v ograji« (in der schranne). Ouch wellen wier ob ein gepower ichtes tuet, da mit er den hals verwarcht hat, umb welicherlay sache daz sei, daz des sein herr nicht engelt, swer der sei an seinem aygen oder an seinem guet; der richter sol seines laibes varen mit dem rechten und dem herren sein guet mit gemache lazzen. Tuet aber ainer einen toetslag und chumt er da von, der ist dem obristen ge­richt vervallen dreizzig mark und dem nidern gericht sechczig phenning und huet sich voer seinen veinden und voer dem geschray. Wiert er aber begriffen, so ist hals wider hals oder er lose sich, wie er stat an dem lantsherren vindet, und sol des sein housvrowe und seineu chinde nicht engelten an dem guet. Wer aber ieman, der ze Chrain guet hiet gelegen und in dem lande nicht gesezzen wer, der sol daz verant­wuerten ze Chrayn, da daz guet gelegen ist, voer dem gericht, da man umb ander guet verhoret. Ist aber daz ein gast chumt gen Chrayn in daz lande und voerdert ein recht an einem lantsman, der sol demselben recht hinwider tuen, da er recht von nęmen wil an der sel­ben stat umb sogetan sache, darumb er ez billeich tuen sol. Ouch wellen wier umb aygen und umb lehen, die von uns sint, daz darumb niemand gerichten noch verhoren m, den wir selben oder unser houptman oder wem wier ez enphelhen. Wem ouch unser houpt-man enphilicht zerichtten umb gult und umb newe auf­louff, der mag daz wol verhoeren und gerichten. Ez sullen ouch die grafen, die in dem lande ze Chrayn gesezzen sint, recht voer unser oder vor unserm houpt-man tuen, umb sweu man hincz in ze spręchen hat. So sullen die richtter, so si daz gericht enphahent, swern, daz si ręchtte richten dem armen als dem reichen und nicht durch lieb. Si sullen ouch nieman umb dhain puezze phenden, der vervalle ir danne ę vor gericht, und sol der richtter dieselben puezze in vierczehen tagen nemen. Ez sullen ouch alle leut in unserm lande ze Chrayn ze gemainen tagen gen drei stunde in dem iâr in allen unsern lantgerichtten und sagen pey dem ayde, den si da swern muezzen, ob icht schedliches oder ungerichtes sei in dem lande und ob icht sei, daz dem gericht zepezzern ist. Wer ouch dahin nicht chomen moecht voer ehaffter noet, der mag sich der wol beręden, chumt er aber nicht, in irr danne ehaft noet, so sol er puezwartig sein und sullen ouch die zwen phenning, die ze puezze wilent geben sint, ab sein. Ouch sullen der lantrichtter boten nieman fuer­gepieten, denn da der man gesezzen ist ze hous und ze hof und anderswa nicht. Man sol ouch die leut ę vor gericht bechlagen e man si verpiete. Phendet ouch der richtter auf ein guet, daz eines andern mannes ist, nadalje dolocamo, da ce kakšen kmet stori nekaj, zaradi cesar zaslužismrtnokazen,najbotokakršnakolistvar,najnjegovgo­spod za to ne bo oškodovan na svoji lastni posesti ali na svojem premoženju. sodnik naj kmetu s pravdo vzame stvari, ki jih ima nasebi,innajgospodunjegovopremoženjepustiprimiru.Cepa kdo zagreši uboj in pobegne, naj placa višjemu sodišcu trideset markinnižjemusodišcušestdesetpfenigovternajsecuvasvojih sovražnikovinpokrika. kolikorpasegaprime,greglavazagla­vo,alipaseodrešitako,kotnamestokrvnekaznipresodideželni gospod; njegova žena in njegovi otroci naj ne bodo oškodovani napremoženju. kdor ima na kranjskem posest in v deželi ne prebiva, naj zanjo odgovarja na kranjskem, kjer posest leži, pred sodišcem, kjer se sodi o drugih posestih. Ce pa pride v deželo kranjsko kak tujec in od deželana terja pravico, naj temu prav tako zagotovi, da bo sprejelpravonaistemmestuvistipravdnizadevi,zatodaboza­došcenopravici.Gledeposestiingledefevdov,kiizvirajoodnas, nadalje dolocamo, da ne sme o tem soditi niti zasliševati nihce drug kot mi sami ali naš glavar ali tisti, ki mu mi to narocimo. komur pa naš glavar zaupa soditi o imenjih21 in v sporih zaradi zviševanjadajatev,22 tasmeotemzasliševatiinsoditi. tudi grofje, ki prebivajo v deželi kranjski, naj se pravdajo pred nami ali pred našim glavarjem o vsem, o cemer se pred njim odloca. sodniki, ki prevzamejo sodišce, naj prisežejo, da bodo pravicno sodili tako revnim kot bogatim in ne tako, kot jim je všec. Prav tako ne smejo nikomur vnaprej zarubiti globe, ki jim zapade po izrekusodbe; to globo naj sodnikpoberev štirinajstih dneh. Poleg tega naj se vsi ljudje v naši deželi kranjski trikrat v letupojavijonasplošnihzborihvvsehnašihdeželskihsodišcihin naj pod prisego, ki jo morajo tam priseci, povedo, ce je v deželi karkoliškodljivega ali nesojenega, in ceje,dajetrebakaznovati na sodišcu. kdor tja ne more priti zaradi zakonitega zadržka, se sme opraviciti; ce pa ne pride in to brez zakonitega zadržka, naj 21 za gult sta v slovenšcini uveljavljena termina »imenjska renta« – skupek dohodkov, ki so izhajali iz zemljišc, posebno iz dajatev podložnikov – oziroma »imenje« kot izraz za zemljišce, ki prinaša imenjske dohodke (Polec, svobodniki, 17; vilFan, Pravna zgodovina, 314). tako razumevanje sicer temelji predvsem na sistemu imenjske obdavcitve, ki jo srecamo ob koncu 15. stole-tja in se je v 16. stoletju povsem razmahnila, zato prevod »imenje« morda historicno ni najbolj tocen, a pametne alternative ne vidimo. na tem mestu je treba »imenja« ocitno razumeti kot dajatve. 22 sintagma newe auflouff je problem, ki ga ne moremo do kra­ja razvozlati. osnovni, slovarski pomen besede auflouff/auflauf je razburjenje, spor; taka razlaga bi utegnila ustrezati tudi tu. ker pa lahko auflouff oziroma glagol auflaufen prevajamo tudi z narašcati, rasti oziroma dvigati, ker nastopa skupaj s pridevnikom »nov« in ker je predtem govor o dajatvah (imenjih), je najbolj verjetno, da se za newe auflouff skrivajo zviševanje dajatev in s tem povezani spori. Pri reševanju problema se opiram na razlage dr. herwiga Weigla in dr. christiana lacknerja, ki mi jih je v obliki elektronske pošte (20. in 22. 12. 2005) posredoval dr. Peter Štih. vsem trem se zahvaljujem za pomoc. und mag derselb man daz besteten, daz ez sein sei, dem sol der richtter daz widergeben an der stat. Ouch habent unser dienstherren ze Chrayn die recht, daz si daz recht tuen mugen uber ier biderb diener umb gult, umb gelubde und ouch umb schaden. Ez sol ouch ie der man hincz seinen gepowern daz recht tuen umb die sache, die auf seinem guet beschehent an alain umb die sache, die an den tod gent; ez wer danne, daz daz recht von des gepowern herren wuert verczigen, so mag unser richtter daruber richtten. Waz ouch dienst­herren ist, die stok und galgen habent und begriffen si dhainen in irm gericht, der dem lande schedlich ist, daz mugen si wol verhoeren und ouch richtten. Swa ouch ein notzog geschiecht in [unserm]c lande ze Chrain, mag man den war gemachen mit zwain, ez sein weib oder man, sein engelt ęner an dem hals und sol man demselben den hals abstoezzen mit einer dil­len. Wiert aber ein strazrouber begriffen mit der hant-haft, dem mag man mit zwain den hals an behaben; begreiffet man in aber an die hanthaft, so muez man in mit sibenn ubersagen und demselben strazrouber sol man den hals abslahen. Man ubersagt ouch wol einen moerder mit zwain und richttet und pezzert hin­cz im mit dem ratte. Den valcher,d der mit der hant-haft begriffen wiert, den sol man ubersagen mit zwayn und sol in darnach seczen auf einen roest. Aber einen dieb, der nicht begriffen ist mit der hanthaft, den sol man ubersagen mit sibenn und sol in danne henchen an einen galgen. Ouch wellen wier, daz alle herren, dienstleut und an-der edel leut ze Chrain in allen andern sachen, die hie nicht verschriben sint, richten nach dem recht als unser herren und edel leut in unserm lande ze Steyr. Und daz diseu recht elleu als si von wort ze wort in disem brief geschriben sint, also stet und unczebro­chen beliben, daruber so geben wier disen brief be-sigelten mit unserm insigel, der geben ist ze Grecz an mitichen nach des heiligen chreuczes tag als ez erhaben warde, do man zalt von Christes gebuerd tausent dreuhundert jar, darnach in dem aecht und dreizgisten jar. cbeseda je zabrisana (razjeda). dv koroškem privilegiju (objavah) pravilno valscher. bo kaznovan in naj bo tudi ob dva pfeniga, ki se jih vcasih daje kot kazen. sli deželskih sodnikov naj nikogar ne pozovejo pred sodišce, razen kadar je na domu in ne kje drugje. nadalje naj se ljudinajprejtožinasodišcu,šelenatopozovenazagovor. Ceso­dnikrubinaposesti,kijelastkakegadrugega23 cloveka,inlahko tadokaže,da je njegova,naj musodnikzarubljenovrnena kraju samem. naši deželski gospodje24 na kranjskem imajo pravico, da smejo svojim vrlim služabnikom25 soditi zaradi imenj, zaradi priseg in tudi zaradi škode. vsakdo26 naj poleg tega sodi svojim kmetom o stvareh, ki se zgodijo na njegovi zemlji, razen o stva­reh,kogreza smrtnokazen. Cepabikmetovgospods sojenjem zavlaceval,smeotemsoditinašsodnik. vrhtegasmejodeželski gospodje, ki imajo klado in vislice ter primejo v svojem sodišcu koga,kijedeželiškodljiv,tegazaslišatiinmutudisoditi. Ce se v naši deželi kranjski zgodi posilstvo, se lahko to dokaže z dvema prisežnikoma,27 najsi bo ženska ali moški; kaznuje se ga28 s smrtjo intemunaj se glavoodbije zdesko. Ce se cestnega razbojnikaprimepridejanju,semusmezdvemapricama29 vzeti življenje;cepaseganeprimepridejanju,gajetrebaprebesediti s sedmimi, in temu cestnemu razbojniku naj se odseka glavo. z dvemaseprebeseditudimorilcatersegaobsodiinkaznujesko­lesom. Ponarejevalca,kisegaprimepridejanju,najseprebesedi z dvema in naj se ga potem posadina žareco rešetko. tatu pa, ki ni bil prijet pri dejanju, naj se prebesedi s sedmimi in naj se ga potemobesinavislice. mi dolocamo tudi, da se vsi gospodje, ministeriali in drugi ple­meniti ljudje na kranjskem v vseh drugih zadevah, ki tukaj niso zapisane, ravnajo po pravu naših gospodov in plemenitih ljudi v naši deželi Štajerski. in da bi to pravo, kot je od crke do crke zapisano v tej listini, ostalo trdno in neprekršeno, dajemo to li­stino pecatiti z našim pecatom; ta je (iz)dana v Gradcu na sredo popraznikuPovišanjasvetegakriža,koseštejeodkristusovega rojstvatisoctristolet,inpotemvosemintridesetemletu. 23 napacnega (cloveka). 24 v izvirniku dienstherren, kar po mnenju herwiga Weigla pomeni isto kot »landherren«, torej odlicnejši, mogocnejši mi-nisteriali, predstavniki poznejšega stanu gospodov. kranjski pri­vilegij sicer pozna tudi izraze lantherren, herren in dienstleut. v obdobju »klasicnega« ministerialstva je bil dienstherr »službeni gospod«, kateremu je služil nesvobodni ministeral, služnik ali slu­ga (dienstmann). Prim. Štih, Goriški grofje, 36. 25 Biderb diener so »sicher keine hörigen Untertanen, sondern bessere leute – vielleicht sogar niederadel, obwohl dieser 'erber' sein sollte« (h. Weigl). 26 v kranjskem originalu, v levcevi in tukajšnji objavi ie der man, v obeh objavah koroškega privilegija ieder man. Prepricani smo, da je prevod »vsakdo« ustreznejši od vilfanove interpretacije »vsak mož«; ta ocitno izhaja iz objav koroškega privilegija. Putsch je v izvlecku kranjskega privilegija zapisal ein yeder, v potrditvah kranjskega privilegija pa vedno najdemo iederman. 27 v originalu samo »z dvema« (mit zwain). 28 Posiljevalca. 29 v originalu samo »z dvema« (mit zwain). Priloga 6: Privilegij plemstva v Marki in Metliki iz leta 1365 1365 april 29., metlika Goriško-tirolski grof albreht iii. potrjuje vitezom in oprodam v marki in metliki njihove pravice. Original: as1063, zl, št. 188; pergament, 24,5 x 36,5 x 4 cm; na pergamentnem traku viseci pecat izstavitelja odpadel. listina dobro ohranjena, pisava (gotska minuskula) normalno citljiva, majhna razjeda sredi petnajste vrstice. na hrbtni strani napis iz 16. stol.: Herrn Albrechten Grauens zu Gortz vnd Toll, dennen auff der March vnd Mtling, gegebene Freeit vnd Handvesst. napisa iz 18. stol.: Datiert am Newenmarckht in der Mtling am Sontag nach St. Georgentag a etc. 1365ten. NB: diese Urkunde ist in der Landeshandveste sub fol. 13. . 10. Cons. . 137. Per. . 10. Inserti: hhsta, Faa, Urkunden, 1374 marec 27., ljubljana; as1063, zl, št. 223, 1374 julij 7., ljubljana; št. 574, 1444 marec 4., ljubljana (a); št. 908, 1494 januar 13., dunaj; št. 1193, 1520 oktober 25., aachen (b); št. 1217, 1523 november 14., dunajsko novo mesto; št. 1562, 1567 maj 1., Gradec (a); št. 1822, 1593 december 3., Praga; št. 1878, 1597 december 20., Gradec; št. 2528, 1660 september 13., ljubljana; št. 2887, 1736 marec 14., dunaj. Neoverjeni prepisi: hhsta, hs. W10, fol. 128r–129v (insert v prepisu listine 1374 julij 7., ljubljana); nUk, ms. 198, fol. 36r–38r, k. 15. stol.? (brez uvodnih in zakljucnih formul); nUk, institutionum seu elementorum d. iustiniani sacratissimi principis libri quatuor, norembergae 1529, na koncu na neoštevilcenih straneh, 2. cetr. 16. stol. (brez uvodnih in zakljucnih formul); as 1080, zbirka muzejskega društva za kranjsko, muzejskega društva za slovenijo in historicnega društva za kranjsko, šk. 2 (fasc. 3), 18. stol.; as 40, zbirka regestov in prepisov listin, šk. 67, 19. stol. Tiski: landshandvest des löblichen hertzogthums crain, [Gradec] 1598, fol. 6r–7v; landts-handtvesst des loeblichen hoerzogthums crain, laybach 1687, str. 13–17.30 Objave: bidermann, carniolica, 25ss (po vidimusu maksimilijanove potrditve iz leta 1494, ki so ga 29. februarja 1504 izstavili konvent kostanjeviškega samostana ter metliški mestni sodnik in svet); schWind - doPsch, ausgewählte Urkunden, 245ss, št. 120; nared, objava in prevod, 74ss; PreinFalk - bizjak, turjaška knjiga listin i, 214ss, št. 152. Regesti: levec, landhandfesten, 284, št. 2; od sanj do resnicnosti, 248; volCjak, kranjski deželni privilegiji (katalog razstave), 84, št. 3. Foto: dokumenti slovenstva, 43; nared, kranjski deželni privilegiji, 46; volCjak, kranjski deželni privilegiji (katalog razstave), 85. Literatura: Štih, Goriški grofje, 175ss; levec, landhandfesten, 261ss; vilFan, deželni rocini, 65ss; vilFan, Pravna zgodovina, passim; nared, kranjski deželni privilegiji, 44ss. transkripcija besedila sledi izvirniku. izjeme: Crka v, ki se izgovarja vokalno, je pisana kot u (npr. vnd • und, vnser • unser, vm • um, vrloben• urloben, vrchunde • urchunde). nasprotno je u pred vokali pisan kot v (vnuersprochenleich • unversprochenleich, deruert • dervert, vmuangen • umvangen, geuallen • gevallen). nekatere loceno pisane besede (npr. her chomen, dar um, her pracht, da mit, nach chomen, haus pruech, sched leichen, lant richter, auf haben, dar nach) so smiselno pisane skupaj. interpunkcija je delno nakazana v predlogi, delno je vsebinsko smiselna. 30 v tiskanih rocinih so tudi potrditve iz let 1444, 1520, 1523, 1567, 1593, 1597 in 1660 (slednja le v tisku iz leta 1687), vendar albrehtov privilegij ni inseriran. Po orig. Wier Albrecht graf ze Goercz und ze Tirol, phalczgraf in Kernden, vogt der gotsheuser ze Aglay, ze Triend und ze Brixen, bechennen offenbar mit disem brief und tunt chunt, daz wir bethrachtet und voer augen gehabt haben die getrewen dienst, die unsern vordern und auch uns unser erber ritter und chnecht auf der Marich und in der Metlik, die nu verschaiden sint und die noch lebent, offt und dikch habent erczaiget, die ye unda ye mit trewen, mit eren, mit frumchait und mit ganczer undertaenichait an der herschafft ze Goercz vestichleich sint gewesen und herchomen. Und dar-um besunderleich daz aller sache gedechtnuesse mit den tagen hinget und vleuzzet, dew nicht mit brifen wirt geewigt und bestaetigt, haben wir in zu ainer ewigen gedechtnusse dew recht, dye soe pey unsern vordern saeligen und auch pey uns unversprochen­leich herpracht habent an alle irrung, an dem gegen­buertigem brif haizzen verschreiben, damit soe und ir erben nach unserm abgen pey den rechten ewichleich beleiben und von unsern erben und nachchomen der­selben rechten nicht werden beraubet. Des ersten habent soe dye recht herpracht, wer hincz in ze sprechen oder ze chlagen hat, ez sey um erb, um aygen, um guelt, um lehn oder um welcherlay sache das ist, oder ob ir ainer hincz dem anderm icht hat ze sprechen, der sol recht suechen in der graffschafft auf der Marich oder in der Metlik voer unser oder voer unserm haubtman, da suellen soe zem rechten sten und verantburten und nicht anderswo. Ob soe puezzvellikch werden, so sullen wir soe pezzern nach genaden und nicht wandel von in nemen wir noch unser haubtman. Darzue habent soe die recht,b wer hincz iren leuten ze sprechn oder ze chlagen hat, daz soe selb recht hincz in tun suellen um alle sache auzzgenomenleich den toed; deuff, mort, strazzraub, notzogung, hauspruech habent soe nicht ze richten, wand das uns angehoert ze richten oder wem wir unser lantgericht enphelhen. Dervert unser lantrichter ain schedleichen menschen auf iren guetern, oder ob ir leut um schedleich sache bechlagt werden, den sol unser lantrichter vordern an dem diener, auf des guet er ist gesezzen, und derselb diener sol den schedeleichen dem richter antburten, a schwind - dopsch in otorepec (cksl, sub dato) imata uns/ vns; bidermann ima hie vnd ye. b darzue habent soe die recht je bidermann prištel še k pred­hodnemu clenu. to bi bilo do neke mere možno, vendar je verjet­neje, da stavek uvaja clen o pravici do patrimonialnega sodstva v causae minores. Prevod mi, albreht, grof goriški in tirolski, palatinski grof na koro­škem, odvetnik škofij31 v ogleju, trientu in briksnu, javno priznavamo s to listino in oznanjamo, da smo videli32 in pre­tehtali zvesto službo, ki so jo našim prednikom in tudi nam cesto izkazovali naši vrli vitezi in oprode v marki in v metliki, tako preminuli kot še živi, ki so goriškemu gospostvu vedno zvesto, castno, pošteno in nadvse podložno ter stanovitno slu­žili. in še posebej zato, ker se scasoma33 izgubi spomin na vse stvari, ki niso ovekovecene in potrjene z listinami, smo ukazali na pricujoco listino njim v vecen spomin zapisati pravice, ki so jih oni imeli pod našimi rajnimi predniki in tudi pod nami, ne da bi jim jih kdo oporekal in brez vsakih zadržkov, zato, da bodo oni in njihovi dedici po naši smrti za vedno vztrajali pri teh pravicah ter da jim naši dedici in potomci teh pravic ne bodo odvzeli. kot prvo imajo pravico, da ce od njih kdo kaj terja ali jih toži, naj gre za dedišcino, za lastno posest,34za imenje,35za fevd ali katero koli drugo stvar, ali ce kdo izmed njih karkoli terja od drugega, ta naj pravico išce v grofiji v marki ali v metliki pred nami ali pred našim glavarjem; tu naj se sodijo in zagovarjajo, in nikjer drugje. Ce bodo zagrešili kaznivo dejanje, jih bomo mi milostno kaznovali in ne mi ne naš glavar ne bomo od njih pobrali globe. Ce kdo kaj terja od njihovih ljudi ali jih toži, imajo nadalje pravico, da jim sami sodijo v vseh zadevah, razen tistih, ki se kaznujejo s smrtjo;36o tatvini, umoru, cestnem ropu, posilstvu, vlomu ne smejo soditi, ker o tem sodimo mi ali tisti, ki mu mi zaupamo deželsko sodišce. Ce naš deželski sodnik izve za škodljivega cloveka37 na nji­hovih posestvih, ali ce so njihovi ljudje (ob)toženi zaradi škodljive stvari,38 naj (te)ga naš deželski sodnik zahteva od služabnika,39 na cigar posestvu tisti prebiva, in ta služabnik naj škodljivca le najnujnejše oblecenega40 izroci sodniku, ali 31 dobesedno »božjih hiš«, cerkva oziroma cerkvenih insti­tucij. 32 dobesedno »imeli pred ocmi«. 33 dobesedno »z dnevi«. 34 alod; prim. op. 16 v prevodu privilegija iz leta 1338. 35 Gotovo so mišljene dajatve od podložnikov. Prim. op. 21 v prevodu privilegija iz leta 1338. 36 tako je obicajno tolmacenje tega clena. Ce bi v izvirniku za auzzgenomenleich den toed postavili vejico in ne podpicja – tako imata npr. potrditev Ferdinanda ii. iz leta 1597 (as 1063, zl, št. 1878)inbidermann–bibilmogoctudiprevod»… vvsehzadevah, razensmrti,tatvine,umora,cestnegaropa,posilstva,vloma …«. 37 v pomenu zlocinca, hudodelca. 38 zlocina, hudodelstva. 39 mišljen je plemic, vitez ali oproda. 40 oblecenega le v to, kar drži pas (als in guertel hat umvan-gen). alz in guertel hat umvangen, oder sol in dem richter urloben an alles vercziehen; damit sol der diener an dem guet, das auf der huoben ist, unkolten und un­schadhafft beleiben. Geschicht ain todslag zwischn pawern, ist unser lant­richter gegenbuertig und choment des derslagen vreunt fuer in mit chlag und beschregent den, der den tod-slag hat getan, so sol er in aufhaben und recht hincz im tuen. Waer aber, daz ez ze richtigung choem und ze ablegung, so suellen dem erberm diener fuemf markch agreber gevallen, des man leiblos worden ist nach lan­des recht und gewonhait; gen den vreunten choem ab, der den todslag tuet, so er naest mag. Tuent ir pawern icht unczucht auf unsern maerchten und chirchtaegen, begreifft soe unser richter daselb, ee den soe choment auf irs herren guet, so mag er soe wol pezzern; cho­ment soe aber hin auf ires herren guet, under dem soe sint gesezzen, so hat derselb diener recht ze pezzern, alz soe verschult habent. Um lehenschafft habent soe dy recht herpracht, daz wir in leihen suen und tochtern, und der aeltist in ydem geslaechte sol lehen enphahen und tragen, und suellen wir in ire lehen leihen in der graffschafft auf der Ma-rich oder in der Metlik. Ob sich das fuegt, daz wir im land nicht węren, wie lang sich das verczueg, dennoch habent soe ir lehen nicht vermant; auf die czeit, daz wir ins land chomen, so suellen wir in leihen und soe von uns enphanhen ire lehen. Verschaid ir ayner an erben, so sol desselben erbtail, ez sey lehen oder aygen, an erbenc den naesten ge­sippten vreunt in dem geslaechte, und slen wir soe derselben erbschafft nicht enterben unkolten, ob soe dye mit einander habent getaylet. Si muegen auch ir hausvrawen morgengab und haimsteuer wol weisen auf lehen und auf aygen und nach iren toechtern ge­ben an unser hant, ob wir im land nicht sein. Wenn uns got ins land fuegt, so suellen soe uns die weisung antragen und wir suellen unsern willen darzue geben. Ez ist auch zwischn unser und unsern erbern diene­ren, ritter und chnechten sidlung abgenomen, daz wir nach iren lewten und soe nach den unsern an recht nicht suellen greiffen. Wenne das land und die herschafft, darinne soe sint gesezzen, von chrieges wegen not anget, so suellen soe uns dienstleich sein, so si pest muegen. Wolten wir soe aber auzz der herschafft ze dienst nueczen, so sul­len wir in darum tuen und geben alz andern erbern dieneren. cschwind - dopsch in bidermann imata anerben. naj ga sodniku nemudoma prepusti. služabnik naj tako ne bo oškodovan41 na lastnini, ki je na hubi. Ce pride med kmeti do uboja, je navzoc42 naš deželski sodnik; in ce pridejo predenj sorodniki ubitega s tožbo in s pokrikom naznanijo43 tistega, ki je uboj zagrešil, naj ga prime in mu so-di. Ce pa pride do poravnave in opustitve tožbe, naj vrlemu služabniku, cigar podložnik44 je bil ubit, po deželnem pravu in obicaju pripade pet oglejskih mark; s sorodniki naj se ubi­jalec45 kar najbolje pogodi. Ce njihovi kmetje zagrešijo kak prestopek na naših sejmih46 in prošcenjih ter jih naš sodnik ujame, preden ti pridejo na posest svojega gospoda, jih sme tudi kaznovati; ce pa pridejo na posestvo gospoda, pod kate-rim prebivajo, potem ima ta gospod47 pravico, da jih kaznuje skladno z njihovo krivdo. Glede podeljevanja fevdov imajo pravico, da jih podeljuje-mo sinovom in hceram, in najstarejši v vsaki rodbini naj fevd sprejme in prenaša; in mi jim bomo njihove fevde podeljevali v grofiji v marki ali v metliki. Ce bi naneslo, da bi ne bili v de­želi, kolikor casa se že to zavlece, oni svoje fevde kljub temu obdržijo do našega prihoda v deželo, potem pa jim bomo mi podelili njihove fevde in oni jih bodo od nas sprejeli. Ce kdo od njih umre brez dedicev,48naj njegovo dedišcino, bo­disi fevd bodisi alod, dedujejo drugi bližji sorodniki v rodbini, in mi jim te dedišcine ne smemo brez placila odvzeti, ce so jo razdelili med seboj. Prav tako smejo svojim ženam in hcerkam jutrno in doto49na fevdih in alodih odkazati brez našega privo­ljenja, ce nas ni v deželi. ko se bomo vrnili v deželo,50naj nam naznanijo nakazilo in mi bomo k temu dali naše privoljenje. med nami in našimi vrlimi služabniki, vitezi in oprodami je bil sklenjen tudi dogovor, da mi ne bomo protipravno posegali po njihovih ljudeh in oni ne po naših. Ce deželi in gospostvu, v katerih prebivajo, grozi vojna nevar­nost, naj nam po najboljših moceh služijo. Ce pa bi jih želeli 41 sol … unkolten und unschadhafft beleiben. namesto unkol-ten ima bidermann vnentgolten, enako beremo denimo v skupni potrditvi kranjskega deželnega rocina iz leta 1597. Unentgolten oziroma unentgeltlich sicer prevajamo z nevracljiv, brezplacen, brez vracila/placila, zastonj. 42 verjetno v smislu »pristojen«. 43 bidermann in potrditev iz leta 1597 imata dolocneje be-schreient oz. beschreyent. 44 dobesedno »clovek«. 45 dobesedno »tisti, ki je zagrešil uboj«. 46 vliteraturi (npr. Štih, Goriški grofje, 178s; d. kos, bela krajina, 12) je zastopano mnenje, da so z unsern maerchten mišljeni trgi v pomenu naselij, bolj verjetno pa gre za dve obliki sejmov, namrec letne sejme in cerkvena prošcenja. Prim. Golec, družba, 92. Prestopek, nespodobnost (unczucht) je v tem kontekstu pome- nil motenje sejemskega miru. 47 dobesedno »služabnik« (diener). 48 mišljeni so neposredni dedici, sinovi in hcere. 49 Haimsteuer je lahko tudi bala. 50 dobesedno nekako »ko nam bog da priti v deželo«. Tuet ain edel oder ein erber auf unsern maerchten und chirchtagen ain unbeschaidenhait oder anderswoe, den haben wir selb ze pezzern oder unser haubtman und nicht lantrichter nach genaden; ez waer dann die unbeschaidenhait alz groezz, daz er das leben ver­worcht hiet, so mag in der richter aufhaben. Darueber zu ayner ewigen gedechtnuesse der voerbe­schriben rechten und ze urchunde geben wir in disen prief mit unserm hangdem insigel. Geben zem Neun­marcht in der Metlik am eritag nach sand Goergen tag, nach unsers herren gebuerde droeczehen hundert jar darnach in dem fuemf und sechczigistem jare. uporabiti v vojaški službi zunaj gospostva, jim moramo zato placati tako kot drugim vrlim služabnikom. Ce plemic ali kaka vrla oseba na naših sejmih51 in prošcenjih ali kje drugje zagreši kako nespodobnost, ga bomo milostno kaznovali mi sami ali naš glavar, in ne deželski sodnik; ce pa je kaznivo dejanje tako hudo, da zasluži smrtno kazen, ga sme sodnik zapreti. v vecen spomin na zgoraj zapisane pravice in kot znamenje potrditve jim to listino pecatimo z našim visecim pecatom. (iz)dano v novem trgu v metliki na torek po sv. juriju, tisoc tristo let po rojstvu našega gospoda in potem v petinšestdese­tem letu. 51 Glej op. 46. seznam kranjskih deželnih zborov in meddeželnih stanovskih zborovanj z Udeležbo kranjskih Predstavnikov (1397–1518)52 Datum Kraj Vrsta zborovanja 1397, januar 6. dunaj skupno stanovsko zborovanje (mz?) avstrijskih dežel (?) 1401, po 28. aprilu ? zbor notranjeavstrijskega plemstva (domneven) 1405, november 6. novo mesto zbor kranjskega plemstva (??) 1414, marec 8.–11. (avgust 1.–2.) ljubljana dedna poklonitev ernestu železnemu 1415, april (?) ljubljana kdz (možen) 1421, avgust–1422, april ljubljana pregled kranjske plemiške vojske 1423, januar (?) kranjska oborožitveni mz (verjeten) 1423, marec 2. in 11. ljubljana druga dedna poklonitev ernestu železnemu 1431, maj 20. maribor oborožitveni mz (?) 1434, januar ali februar maribor mz najboljših in navidnejših deželanov (?) 1441, oktober 4.–9. Gradec mz 1443, marec ? mz (domneven ??) 1443, avgust 19. Gradec mz 1444, pred 4. marcem ljubljana dedna poklonitev Frideriku v./iii. 1445, februar 15. Gradec mz 1446, maj 6. radgona mz 1447, marec ljubljana kdz (domneven) 1447, maj 2.–7. maribor mz (domneven ?) 1453, julij 12.–15. velikovec mz 1457, februar ali marec Gradec mz (?) 1459, april 9. Gradec oborožitveni mz 1460, med junijem in novembrom ? oborožitveni kdz 1461, maj 20. Gradec oborožitveni mz (domneven) 1462, junij 28.–julij 4. maribor mz 1462, oktober 12.–16. lipnica samovoljni mz 1463, marec ljubljana posvet pomembnejših kranjskih plemicev 1463, september 14. ljubljana kdz 1467, maj ? mz (domneven ?) 52 razširjen seznam je na str. 198ss. kratice: kdz – kranjski deželni zbor, mz – meddeželni zbor (Štajerske, koroške in kranjske), oz – odborni zbor (nižjeavstrijskih dežel: zgornje in spodnje avstrije, Štajerske, koroške in kranjske). 328 Datum Kraj Vrsta zborovanja 1468, januar 20. Gradec mz 1468, marec 14. Gradec mz (domneven ?) 1469, zacetek marca Št. vid mz (možen ?) 1469, junij ljubljana kdz (možen ?) 1469, po 29. novembru Št. vid mz (zelo vprašljiv ??) 1470, marec 19. breže mz 1470, april 11. Št. vid mz 1470, sredina maja–zacetek julija velikovec mz 1471, januar 8. Gradec mz 1473, po juliju ? možen mdz (??) 1474, okoli 8. februarja Wolfsberg zbor koroških in kranjskih deželanov 1474, marec 20. judenburg mz 1474, junij 29. maribor mz 1475, februar 19. Wolfsberg srecanje notranjeavstrijskih deželanov s cesarskimi svétniki 1475, pred 28. marcem ljubljana kdz 1475, april 9. maribor mz 1476, januar 22. Gradec mz 1477, spomladi ? mz (domneven ??) 1478, november Gradec mz 1478, december 26. ljubljana kdz 1480, marec 8. ljubljana kdz 1488, jesen ? mz (domneven ??) 1492, marec ljubljana kdz 1493, avgust 16. ljubljana kdz 1493, december–1494, januar dunaj oz (?) 1493, december–1494, pred 10. januarjem ljubljana dedna poklonitev maksimilijanu i. 1494, april 7. maribor mz 1494, november 25. maribor mz (?) 1494–1495 dunaj pogajanja avstrijcev, Štajercev, korošcev in kranjcev (??) 1495, februar–marec dunaj oz (?) 1495, maj 19. ljubljana kdz (??) 1496, konec aprila ali zacetek maja ljubljana kdz (verjeten) 1497, zgodnja pomlad ljubljana kdz (?) 1498, november 21. ljubljana kdz 1499, junij 3. ljubljana kdz 1499, junij 15. linz oz 1499, avgust (?) Wels oz (verjeten ?) 1499, pred 6. novembrom ljubljana kdz 1500, konec marca ljubljana kdz 1500, december 5.–6. ljubljana kdz 1500, december Gradec oz Štajerske, koroške in kranjske (?) Datum Kraj Vrsta zborovanja 1500, druga polovica decembra linz oz 1501, maj 3. ljubljana kdz 1501, junij 28.–29. ljubljana kdz 1501, avgust 25. ljubljana kdz 1502, februar–marec ljubljana kdz (možen ??) 1502, avgust 28. dunajsko novo mesto oz 1502, november 25. ljubljana kdz 1503, marec 26. linz oz 1503, julij 22. ljubljana kdz (verjeten) 1504, februar ljubljana kdz (verjeten) 1504, maj 13. ljubljana kdz 1505, jesen ljubljana kdz 1506, med 2. in 17. majem ljubljana kdz 1506, julij 2. ljubljana kdz 1507, april 25. ljubljana kdz 1507, julij 30. ljubljana kdz 1508, februar 5. ljubljana kdz 1508, februar 13. knittelfeld oz vseh(?) avstrijskih dežel (?) 1508, maj 29. ljubljana oborožitveni kdz 1508, maj beljak oz (??) 1508, november 10. murzzuschlag oz 1508 bruck na muri oz Štajerske, koroške in kranjske (??) 1508/1509 Worms (?) državni zbor z udeležbo predstavnikov avstrijskih in burgundskih dežel (?) 1509, februar–marec salzburg oz 1509, druga polovica aprila bruck na muri oz 1509, pomlad ljubljana kdz 1509, december 6. ljubljana kdz 1510, april 1.–10. augsburg državni zbor z udeležbo stanovskih odborov nižjeavstrijskih dežel 1510, april 21. ljubljana kdz 1510, oktober 4. ljubljana kdz 1511, april 7. ljubljana kdz 1511, julij 12 ljubljana kdz 1511, avgust 22.–28. celje oz Štajerske in kranjske 1512, januar 22. ljubljana kdz 1512, februar 2. Gradec oz Štajerske, koroške in kranjske 1512, april 14. ljubljana kdz 1512, april 21. Gradec zbor štajerskih deželnih stanov in odborov koroške in kranjske 1512, julij 7. ljubljana kdz (?) 1512, avgust 7. ljubljana kdz 1512, december 10. ljubljana kdz 1513, julij 6. ljubljana kdz 1513, december 13. ljubljana kdz Datum Kraj Vrsta zborovanja 1514, januar 6. innsbruck oz avstrijskih dežel (?) 1514, marec 10. ljubljana kdz 1514, maj 7.–8. ljubljana kdz 1514, junij 2. ljubljana kdz 1514, julij 31. ljubljana dvorna veca 1514, november 13. ljubljana kdz 1514, druga polovica novembra radovljica srecanje odborov koroške in kranjske (verjetno) 1515, januar 11. ljubljana kdz 1515, januar 22. ljubljana kdz (?) 1515, februar 2. Gradec zbor štajerskih deželnih stanov ter koroškega in kran­jskega odbora 1515, februar 28. bruck na muri oz 1515, marec 15. ljubljana sestanek uglednejših kranjskih deželanov 1515, marec 20. dunaj oz 1515, maj 18.–19. ljubljana kdz 1515, po 17. juniju ljubljana, kam­nik srecanje (versamblung) kranjskih stanov 1515, avgust 24. ljubljana kdz 1515, oktober 22. ljubljana dvorna veca 1515, december 31.–1516, januar 1. ljubljana kdz 1516, julij 12. ljubljana kdz 1516, julij 25. velikovec oz Štajerske, koroške in kranjske 1516, september 6. ljubljana kdz 1516, december 17. ljubljana sestanek kranjskih deželanov 1517, oktober 16. ljubljana kdz 1517, december 4.–26. Wels preliminarna pogajanja odborov nižjeavstrijskih dežel 1518, januar 22.–maj 24. innsbruck oz vseh avstrijskih dežel 1518, julij 25. ljubljana kdz 1518, september 29. ljubljana dvorna veca 1518, oktober 18. Gradec oz Štajerske, koroške in kranjske (?) 1518, november 22. ljubljana dvorna veca 1518, december 13. ljubljana kdz slovensko-nemŠki slovarCek kljUCnih Pojmov53 baron – Freiherr, freyher(r), pogojno panierherr (davcna) naložitev – anschlag, anschlag, anslag davek – steuer, steuer, stewer, lantstewr, tudi po­moc: hilf(f), hilfgelt dedna poklonitev – erbhuldigung, erbhuldigung, erbpflicht, aydspflich dežela – land, land(e) deželan – landmann, lanndtman, landman, lant(s)man, Lands-Mitglied, mn. landleute, lan(n)dlewt, lan(n)dtlewte, landleut(h), landleute, lanntleute deželansko pismo – landmannsbrief deželna hiša (lontovž) – landhaus deželna veca – landtaiding, lanttaiding (deželni) glavar – landeshauptmann, houptman, haubtman, landshaubtman deželni knez – landesfürst, landfurst (deželni) rocin – landhandfeste, hantvest(e), hantfe­ste, hannduesst, landshantvest deželni stanovi – landschaft, stände, (gemain(e)) landschaf(f)t, lan(n)dtschafft, sten(n)den, stand(e)n, stennd, staenden, ständen, tudi parteien, partheyen, bartheyen (deželni) upravitelj – verweser, verweser, verbeser (der haubtmanschafft) deželni upravnik – landesverwalter deželni zbor – landtag, lan(n)dtag, lanttag, landteg, landtäg, tudi tag, besamnung, besammung, mn. landtegen, landtägen deželno pravo (tudi deželna pravda – sodišce) – landrecht, landes recht, lan(n)dsrecht deželnozborski sklep – landtagsabschied/beschluß, beschlus, odlok – abschid deželnozborski spisi – landtagsakten 53 v kurzivi so oblike, ki jih najdemo v uporabljenih virih. (deželski) gospod – landherr, lan(n)dherr, lantherr, her(r), dienstherr, mn. dienstleut deželski sodnik – landrichter, lantrich(t)ter deželsko sodišce – landgericht, lantgericht(t) dvorna veca – hoftaiding, ho(f)ftaiding gospostvo – herrschaft, herschaft grof – Graf, grave grofija – Grafschaft, grafschaft, graffschafft imenje – Gült, gult, gt imenjska knjiga – Gültbuch, tudi anschlagbuech imenjska renta – Gült, gosposka- herrengt, adels­ gt instrukcija – instruktion, instruction, tudi werbung, ftrag knez – Fürst, fst kneževina – Fürstentum, furstntum, furstenthumb komorno premoženje – kammergut, camergut komtur – komtur, com(m)endewr kredencno pismo – credentzbrief, credential meddeželni zbor – ländertag, länderversammlung, Gesamtlandtag, Generallandtag mesto – stadt, stet(t) nasvet in pomoc – rat und hilfe oborožitveni red – rüstungsordnung oborožitveni deželni zbor – rüstlandtag, gerüsteter landtag odborni zbor – ausschußtag ograjno sodišce – schrannengericht, schranne(n) opat – abt, abbt opolnomocje – g(e)walt, gewaltbrief oproda – knappe, knecht, knecht, chnecht, khnecht plemstvo – adel, adl, adel poverjenik – verordnete, verordnete pravica do odpora – Widerstandsrecht prejemnik(i) – einnehmer, innemer, verordneter (e)innemer, landschafft einnemer, tudi behalter prelat – Prälat, mn. Prälaten, preleten, prelaten, pre­latn prikljucena gospostva – angeraichten/anhangen-den/angehorigen herschafften, tudi einverleibten herrschaften prior – Prior prošt – Probst razpis (sklic) deželnega zbora –landtagsausschrei­ zpis (sklic) deželnega zbora – landtagsausschrei-bung, landtagseinladung, landtagspublication, landtag ausschreibung, landtagbrief, lanndttag- brief sluga, služnik – dienstmann (stanovski) odbor – ausschuß, ausschuss, verorden­ter ausschuss, tudi landtausschuss stanovsko-monarhicni dualizem – ständisch-monar­chisches dualismus svét, svétnik – rat, rath, ret, rät, deželni- landrat škof – bischof, bischoue, bischofe vitez – ritter, mn. ritter, ritterschaf(f)t vojvoda – herzog, herczog zašcitno (garantno) pismo – schadlosbrief, schirm-brief seznam kart karta 1: habsburška kranjska okoli leta 1340. Avtor: Miha Kosi, kartografija: Jerneja Fridl................................................... 73 karta 2: Goriški grofiji v marki in metliki ter v istri sredi 14. stoletja. Avtor: Miha Kosi, kartografija: Jerneja Fridl. ................................................. 76 karta 3: novoveška kranjska s prikljucenimi gospostvi. Avtor: Miha Kosi, kartografija: Jerneja Fridl. ................................................. 79 seznam slikovneGa Gradiva slika 1: kredencial za jurija Pybriacherja – najstarejši ohranjeni nelistinski dokument v kranjskem stanovskem arhivu. AS 2, DSK I, šk. 848 (foto: Milan Bizjak). ....28 slika 2: naslovnica tiskanega deželnega rocina iz leta 1598. AS 1073, ZR, I/6r (foto: Peter Hribar). ..........................................................................................31 slika 3: seznam kranjskega plemstva iz okoli leta 1400. StLA, Meillerakten, XIV-a, št. 1, fol. 35v–36r (foto: StLA). ...............................................................37 slika 4: seznam kranjskih stanov v Friderikovi rocni registraturni knjigi iz leta 1446. HHStA, Hs. W 10, fol. 137r–138v (foto: HHStA). ............................43 slika 5: Privilegij kranjskega plemstva iz leta 1338. AS 1063, ZL, št. 5793, 1338 IX. 16., Gradec (foto: Peter Hribar). ........................................................65 slika 6: listina, s katero je vojvoda rudolf iv. goriškim vitezom in oprodam obljubil spoštovanje pridobljenih pravic. AS 1063, ZL, št. 184, 1365 I. 16., Dunaj (foto: Peter Hribar). ...............................................................................68 slika 7: Pecat goriškega grofa albrehta iii. († 1374). AS 1063, ZL, št. 187, 1365 IV. 29., Metlika (foto: Peter Hribar). ........................................................69 slika 8: Privilegij goriškega plemstva v marki in metliki. AS 1063, ZL, št. 188, 1365 IV. 29., Metlika (foto: Peter Hribar). ........................................................70 slika 9: vojvoda albreht ii. (1330–1358). ÖNB Wien, Bildarchiv, PORT_00045480_01. ........................................................................................85 slika 10: vojvoda rudolf iv. (1358–1365). ÖNB Wien, Bildarchiv, PORT_00045449_02a. ......................................................................................86 slika 11: vojvoda albreht iii. (1365–1395). ÖNB Wien, Bildarchiv, PORT_00045435_02. ........................................................................................87 slika 12: vojvoda leopold iii. (1365–1386). ÖNB Wien, Bildarchiv, PORT_00045418_02a. ......................................................................................88 slika 13: (nad)vojvoda ernest železni (1402–1424). ÖNB Wien, Bildarchiv, PORT_00045663_01. ........................................................................................93 slika 14: rimsko-nemški cesar in nadvojvoda Friderik iii./v. (1435–1493). ÖNB Wien, Bildarchiv, PORT_00045571_01. .................................................110 slika 15: rimsko-nemški kralj, cesar in nadvojvoda maksimilijan i. (1493–1519). Narodni muzej Slovenije, inv. št. G-4681 (foto: Tomaž Lauko). ......................111 slika 16: innsbruški obrambni libel. AS 1063, ZL, št. 1166, 1518 V. 24., Innsbruck (foto: Peter Hribar). .......................................................................115 slika 17: seznam navzocih in cistopis seznama odsotnih clanov kranjskega deželnega zbora januarja 1543. AS 2, DSK I, šk. 322 (fasc. 216) ( foto: Milan Bizjak). ..........................................................................................123 slika 18: najstarejše ohranjeno zašcitno pismo kranjskega plemstva. AS 1063, ZL, št. 5814, 1415 IV. 23., Dunajsko Novo mesto (foto: Lucija Planinc). .............140 slika 19: zacetek radgonskega defenzijskega seznama (1446). StLA, Hs. II/14, fol. 126v (foto: StLA). ............................................................143 slika 20: listina o izboljšanju kranjskega grba, ki jo je Friderik iii. izstavil zaradi zaslug poimensko naštetih kranjskih deželanov. AS 1063, ZL, št. 716, 1463 I. 12., Dunajsko Novo mesto (foto: Peter Hribar). .................................147 slika 21: seznam kranjske plemiške vojske iz let 1421–1422. HHStA, Österreichische Akten, K. 1, Fasz. 1, fol. 1r–2r (foto: HHStA). ......................159 slika 22: dedna prisega deželnih stanov kranjske s prikljucenimi gospostvi slovensko marko, metliko, istro in krasom komisarjem karla v. julija 1520. AS 2, DSK I, šk. 315 (fasc. 211), št. 119 (foto: Milan Bizjak).................193 slika 23: Potrditev privilegija vitezov in oprod iz metlike in (slovenske) marke, ki jo je leta 1444 izstavil rimsko-nemški kralj in avstrijski nadvojvoda Friderik iii./v. AS 1063, ZL, št. 574, 1444 III. 4., Ljubljana (foto: Peter Hribar). ........................................................................................196 slika 24: najstarejši ohranjeni originalni poziv na kranjski deželni zbor. AS 1063, ZL, št. 972, 1501 VII. 6. (foto: Milan Bizjak). ..................................214 slika 25: Pooblastilo za deželnoknežje komisarje. AS 2, DSK I, šk. 314 (fasc. 211), št. 11 (foto: Milan Bizjak). ............................................................220 slika 26: opravicilo jurija ecka, ker zaradi šibkega zdravja poleti 1520 ni mogel priti na deželni zbor. AS 2, DSK I, šk. 408 (fasc. 281), str. 93 ( foto: Milan Bizjak). ..........................................................................................224 slika 27: listina kralja maksimilijana iz leta 1504, v kateri sta omenjeni stanovski hiši v ljubljani. AS 1063, ZL, št. 1024, 1504 XI. 30., Hall im Inntal (foto: Lucija Planinc). ..............................................................243 slika 28: detajl ljubljane v valvasorjevem casu. Janez Vajkard Valvasor, Topographia Ducatus Carniolae modernae, Bogenšperk 1679, faksimile Ljubljana 1995. ................................................................................247 slika 29: Pooblastilo komisarjem hansu turjaškemu, Pavlu raspu, juriju ecku in Gašperju lambergerju za deželni zbor 13. novembra 1514. AS 2, DSK I, šk. 314 (fasc. 211), št. 52 (foto: Milan Bizjak). ....................................253 slika 30: dolocilo o pogojnosti dedne poklonitve, ki ga je rudolf habsburški leta 1277 uvrstil med pravice štajerskega plemstva in je subsidiarno veljalo tudi na kranjskem. AS 1073, ZR, I/8r, fol. 5v (foto: Milan Bizjak). .....259 slika 31: zašcitno pismo maksimilijana i. kranjskim stanovom za odobreno vojaško pomoc. AS 1063, ZL, št. 1051, 1507 IV. 29., Konstanca (foto: Lucija Planinc). .....................................................................................266 slika 32: Pismo deželnega glavarja hansa turjaškega o zagroženem rubežu posesti »neposlušnih«, ki odobrenega stanovskega davka in dolgov še niso poravnali. AS 2, DSK I, šk. 408 (fasc. 281), str. 6 (foto: Milan Bizjak). ..........270 slika 33: listina avstrijskega vojvoda albrehta iii. o eksempciji plemstva iz marke in metlike od ljubljanskega ograjnega sodišca. AS 1063, ZL, št. 220, 1374 III. 26., Ljubljana (foto: Peter Hribar). ...............273 slika 34: »izstopna izjava« žige herbersteina. AS 2, DSK I, šk. 408 (fasc. 281), str. 219 (foto: Borut Jurca). .............................................................................278 land - Fürst - stÄnde heraUsbildUnG der landstÄnde Und landtaGe von krain bis 1518 zUsammenFassUnG Quellen: die für die herausbildung der krainer landstände relevanten Quellen sind nur in bescheidenem ausmaß überliefert, allerdings ist die lage nicht so hoffnungslos, wie man auf den ersten blick annehmen könnte. die Quellen sind nämlich in verschiedenen archiven und bibliotheken im in- und ausland verstreut und besonders in verschiedenen Publikationen. den hauptnachteil stellt die zerstörung der ältesten landtagsakten von krain dar, von denen es bis zum beginn des 16. jahrhundert schon etliche gegeben haben muss. Quellen zur frühen landstandgeschichte in herrschafts-, kloster- und stadtar­chiven sind karg. in steirischen und kärntner klöstern sind einige einberufungen von landtagen und Generallandtagen erhalten, ähnliches ist für die landtage von krain nicht erhalten. in den entsprechenden krainer archiven gibt es auch keinerlei mit dem Wirken in den landständen verbundene Urkunden. aus einem einfachen Grund: man war an der erhaltung der Urkunden interessiert, durch welche besitz-, einkommens- und Ge-richtsrechte belegt wurden, weniger populär waren Urkunden, durch die obliegenheiten ausgewiesen wurden (z.b. die entrichtung der landessteuer) oder die sehr schnell an aktualität verloren (einberufung des landtages). sehr aufschlussreich waren adels- und ständeverzeichnisse, steuerlisten, verzeichnisse der landtagsteilnehmer. sehr nützlich war die entdeckung einiger bisher unbekannter verzeichnisse, durch welche Fragen in zusammenhang mit der zahlenstärke des krainer adels und der teilnahme an landta-gen vielfach beantwortet wurden. DasLandalsGebiets-undRechtsrahmen:FürdasFunktionierendeslandeswares wesentlich,dassderadelsichvonderPersonen-oderlehensbindungbefreienunddassder landesfürstseineoberherrschaftüberdenganzenadelimlandegeltendmachenkonnte, nichtnurüberseineneigenen. sokonntesichdielandesbindung,dieterritorialebindung herausbilden. der landadel lebte nach dem landesrecht, dessen bestandteil adelsprivi­legien gewesen sind. an das land war der adel durch die landesbindung und den dem landesfürstenalsoberstemGerichtsherrenundoberbefehlshaberderlandesheeresgelei­steten eid gebunden. mit der herausbildung des landes und des landesprivilegienrechts waren alle voraussetzungen für eine allmähliche entwicklung des dualismus zwischen dem landesfürsten und dem landadel gegeben, der sich zahlen-und bedeutungsmäßig zum ausschlaggebenden kern der landstände entwickelte. allerdings verlief der Prozeß derherausbildungdeslandesinkrainundkärntenviellangsameralsinsteiermark. der formellechefdesGebieteshattenichtgenügendrückhaltinseinemdominiumundinden ministerialen, die unter (zu) viele herren verteilt waren. einen großen Fortschritt stellte nach der machtübernahme der habsburger das Privilegium von 1338 dar. durch dieses erlangtedasbestehendekrainerGewohnheitsrechtGesetzkraftundwurdedurchsteirische rechtsvorschriften ergänzt. es wurden die lehensverhältnisse, das besitzrechtliche und strafgerichtliche system geregelt und damit in erster linie die verhältnisse innerhalb des adelsstandesfestgelegt.derneuelandesfürstlegtedassteirischelandesrechtalssubsidi-ärerechtsquelleinkrainundkärntenimWunschnacheinerrechtsvereinheitlichungdie­serdreiländerfest,erkonnteallerdingsnichtvoraussehen,dassderkärntnerundkrainer adel später seine Position gegenüber dem landesfürsten gerade auf den subsidiaritätsar­tikel stützen würde. das Privilegium des Görzeradels aus 1365 bildete die grundlegende rechtsurkunde der Grafschaft in der mark und möttling und der Grafschaft istrien, denn es regelte dieangelegenheiten des Gerichtswesens, der lehensrechtlichen, erbrechtlichen undvermögensrechtlichenverhältnisseunddiemilitärpflicht. lautPrivilegiumwarendie beiden Grafschaften im Grunde selbstständige länder mit eigenem landesrecht, einem landesfürsten mit der höchsten Gerichts-und militärgewalt und einem eigenen landes­hauptmannalsvertreterdeslandesfürsten. Fragwürdigkeit derInterpretationen derAnfänge derLandstände in derälteren Literatur: die Pioniere der erforschung der landständegeschichte des österreichischen raumes waren sich wohl der tatsache bewusst, dass die landstände und die landtage des 15. und 16. jahrhunderts eine eigene vorgeschichte hatten. in der suche nach ihren Wurzeln gingen sie allerdings zu weit, in erster linie wurden die begriffe landstände und landtage in eine zeit projiziert, in der nicht einmal die strukturvoraussetzungen da­für vorlagen. die atmosphäre des verfassungslebens und des neuentdeckten Parlamen­tarismus nach der aufhebung der alten ständeverfassung in der zweiten hälfte des 19. jahrhunderts wirkte sich dabei zweifellos stimulierend aus. aber von einer existenz der landstände im 13. und auch noch im 14. jahrhundert zu reden, ist schon für Österreich und steiermark nicht angebracht, um von kärnten und krain überhaupt nicht zu reden. den zentralen ausgangspunkt unserer Untersuchung bildete die Feststellung, dass von mehr oder weniger herausgebildeten landständen erst die rede sein kann, seit die landleute (in der ersten Phase auch ohne die teilnahme von Prälaten und städten) auf­grund ihrer steuerfreiheit anfangen, zu landtagen zusammenzutreten, um auf vorschlag des Fürsten außerordentliche Finanzbelastungen und militärischeverteidigungsbelastun-gen zu bewilligen. die landständeverfassung tritt in voller Form erst in erscheinung, als in die stände neben den herren, rittern und knechten auch die Prälaten und städte ein­bezogen waren. also erst, wenn sich aus diesen Gruppen und dem ihnen gehörigen ver­mögen eine sondersphäre herausbildet, nämlich die landschaft – das land im engeren sinne des Wortes. diese wird vom landesfürsten anerkannt, von ihr fordert er zum Wohl des ganzen landes rat und hilfe. im 14. jahrhundert macht sich die einschränkung der landeshoheit kaum bemerkbar, außerdem sind solche erscheinungen auf die län­der Österreich und steiermark beschränkt. von einer teilnahme der landstände an der landesobrigkeitsstruktur kann keine rede sein. der landesfürst sah sich damals noch nicht dazu genötigt, denn eine steuerbelastung der standessphäre war damals noch nicht notwendig. er konnte ihr deshalb viel unbeschwerter entgegentreten als später, als ihm die einnahmen aus dem kammergut für die aufrechterhaltung des hofes, der verwal-tung und insbesondere des militärischen verteidigungssystems nicht mehr ausreichten. in Österreich und steiermark kann davon erst nach 1400 die rede sein. auch in krain wird als grobe Grenze zwischen der vorgeschichte der landstände und ihrer Geschichte die herrschaftszeit von ernst dem eisernen betrachtet, das heißt das zweite und dritte jahrzehnt des 15. jahrhunderts. die verspätung in der herausbildung der landstände von krain und ähnlich auch von kärnten im vergleich zu Österreich und steiermark ist wohl in erster linie der später stattgefundenen politisch-territorialen konsolidierung zuzuschreiben, es gilt aber wohl auch zu bedenken, dass sich krain eher im randbe­reich der hohen Politik befand. die landesherren residierten verhältnismäßig weit weg und »besuchten« das von den Ungarn, venezianern und türken gebeutelte land nur mit schriftlichen Forderungen. Terminologie: die stände wurden meist mit dem Wort landschaft bezeichnet. diese kann nur den landadel (herren, ritter und adelige knechte) einbeziehen, wobei diese deutung in erster linie in der anfangsphase üblich ist (etwa bis zur mitte des 15. jahr­hunderts). seit den vierzigerjahren des 15. jahrhunderts wurden in die »landschaft« auch die Prälaten einbezogen, einige jahrzehnte später auch die landesfürstlichen städte. die begriffserweiterung ist an den ausbau der landständestruktur gebunden, mit dem erscheinen von Prälaten und städten in landtagen und Generallandtagen. Um das jahr 1500, als die landstände praktisch herausgebildet waren, waren in die krainer land-schaft im allgemeinen alle vier stände einbezogen. deshalb ist der zutreffendste slowe­nische ausdruck »deželni stanovi«, landstände. dabei gilt es zu berücksichtigen, dass der Umfang des begriffs zeitlich und auch sonst bedingt ist und dass auf jeden Fall nicht nur einzelpersonen einbezogen waren sondern auch ihre herrschaftssphäre – Grundbe­sitze und vermögen. der begriff landschaft ist nicht mit dem land identisch. es geht eigentlich um zwei länder. im engeren sinne geht es um die landstandessphäre (»landschaft«), die zusam-men mit dem landesfürsten, seinem kammergut und seinem Gewaltbereich eine recht­lich-territoriale einheit bildet – das spätmittelalterliche land im weiteren, gewöhnlichen sinne des Wortes. die erweiterung des begriffs landschaft auf die Prälaten und städte – beide sind teil des kammergutes im weiteren sinne – ist das ergebnis des Prozesses der herausbildung der ständekörperschaft, in der sowohl die Prälaten als auch die städte das kammeretikett nie ganz loswerden konnten. auch der Umfang des begriffs landleute variierte, in der regel wurde er ausgewei­tet. im 13. jahrhundert umfasste er nur die Grafen, freien herren und ministerialen, die sich in der Folge im stand der (land-)herren konzentrieren. zu diesen kam der niedrige adel hinzu, ritter und knechte, die zusammen mit den herren den landadel bildeten, die landleute in der Grundbedeutung des Wortes. die stabilisierung der institution der landtage im laufe des 15. jahrhunderts führte zur einbeziehung der Prälaten und sogar der städte in diesen begriff, wobei beide den kammercharakter beibehielten. auffallend ist die synchrone erweiterung der begriffe landschaft und landleute. die landleute sind folglich in der Grundbedeutung der gesamte landadel, erst in der erweiterten be-deutung kommen noch die Prälaten hinzu (und ausnahmsweise auch die landesfürstli­chen städte), in der engeren bedeutung handelt es sich nur um ritter und knechte. in der Geschichtsschreibung herrscht die ansicht vor, dass der begriff stände in in-nerösterreichischen ländern um das jahr 1500 gebräuchlich wurde und zwar nach dem französisch-burgundischen vorbild. allerdings kommen in osterreich, aber auch in in-nerösterreichischen ländern »stände« bereits in den sechziger- und siebzigerjahren des 15. jahrhunderts vor, also schon vor maximilian, der in den österreichischen ländern »westliche neuheiten« eingeführt hat. der ausdruck wurde lange(ein wenig abschätzig) neben anderen kollektivbezeichnungen, insbesondere »landschaft« und »landleute« verwendet, allgemein allerdings erst gegen ende des 16. jahrhunderts. Zusammensetzung der Krainer Landstände. Prälaten: Gegen ende des von der studie behandelten zeitabschnitts, also im zweiten jahrzehnt des 16. jahrhunderts, ge­hörten der bischof von laibach, ein vertreter des laibacher domkapitels, die Äbte der zisterzienserklöster von sittich und landstraß, die Prioren der kartausen von Freudental und Pleteriach, der Probst des rudolfswerter kollegiatkapitels, die komture des deut­schen ritterordens aus laibach, möttling und tschernembl und der komtur der johan-niter aus st. Peter mit sicherheit dem Prälatenstand an. als weitere wahrscheinlich oder zumindest mögliche angehörige des standes kommen noch die bischöfe von Freising und von triest und der Probst in veldes in Frage. im laufe des 15. jahrhunderts, in krain seit der jahrhundertmitte, musste der lan­desfürst die einbeziehung »seiner« Prälaten und städte in das landessteuersystem dul-den. letzteres ging von der bewilligung jeder steuerabgabe durch den landtag und vom außerordentlichen charakter jeder bewilligung aus. Für die einbeziehung der Prälaten hatte der landesadel als kern der sich herausbildenden landstände unmittelbares inter-esse. andererseits ging es um eine praktische lösung, denn die beratungen der landtage und die steuerbewilligungen befassten sich in der regel mit der landesverteidigung, für die ein möglichst stark koordiniertes vorgehen unabdingbar war. in den letzten jahr­zehnten des 15. jahrunderts hatten demnach Prälaten und städte an der bewilligung und eintreibung der landständesteuern teil. allerdings blieb man sich der tatsache, dass sie bei der ganzen sache nicht denselben status hatten wie der adel und dass sie eigentlich unter die landesfürstliche steuerhoheit gehörten, durchaus bewusst. als untere Grenze von greifbaren ansätzen des krainer Prälatenstandes zeichnet sich die mitte der vierzi­gerjahre ab, als obergrenze die sechziger- oder siebzigerjahre des 15. jahrhunderts. DerAdel hat trotz der krise des spätmittelalters in verbindung mit dem landesfür­sten wesentlich dazu beigetragen, dass das land als fundamentale staatsrechtliche Ge-meinschaft am übergang zur neuzeit einen neuen inhalt erhielt, der durch den dualismus von ständen und herrscher und die daraus resultierende zweispurigkeit in verwaltung, Finanzen und heer geprägt wurde. die Quelle dieser Prozesse bildete die steuerfreiheit des adels, die in der Praxis auf der verpflichtung des adels zur landesverteidigung gründete und formell durch die landadelsprivilegien festgeschrieben wurde. die steuer­freiheit galt nicht nur für alle adelspersonen, sondern auch für vermögen, Grundstücke, herrschaften und die Untertanen in adelshänden. Für krain gibt es schon früh einen anschaulichen Fall. im april 1415 stellte erzherzog ernest eine Urkunde aus, mit der er in seinem namen und im namen seiner nachfolger den krainer herren, rittern und knechten für die von ihnen bewilligte hilfeleistung durch ihre leute dankte. zugleich versprach er, etwas Ähnliches in zukunft nicht wieder fordern zu wollen. obwohl es um einen einzelfall geht, können in die zeit der stabilisierung der habsburgerherrschaft in innerösterreich unter ernst dem eisernen doch die greifbaren ansätze der krainer landstände angesetzt werden. die tatsache, dass mindestens noch dreißig jahre in ih-rem rahmen keine Prälaten und städte zu finden sind, tut dieser Feststellung keinen abbruch. die landschaft bildeten anfangs eben nur die adligen mit ihren besitztümern und leuten. Herren: das hauptmerkmal der Gruppe der herren in innerösterreichischen län­dern, besonders in krain und kärnten, war ihre geringe zahl. im jahre 1446 waren in krain nur drei kraige als herren identifiziert. auf dem landtag anfang des jahres 1543 wurden die herren von zwei thurnen repräsentiert, vermisst wurden je ein auersperg, kraig, der herr von tschernembl und ein lamberg und die noch ungenannten erben des traian von auersperg. den herrenstand bildeten um das jahr 1520 die kraige (de facto mindestens seit der ersten hälfte des 15. jahrhunderts, formell seit 1466), die tscher­nembler (1463), auersperge (schönberger linie, 1497), ein teil der thurne (1498/99), möglicherweise einige aus der Familie rauber (?1516). inder zweiten hälfte des 15. und zu beginn des 16. jahrhunderts bildeten den stand der krainer herren nur einige wenige großjährige männer. nach unserem heutigen Wissen werden es zwei oder vier Personen gewesen sein, höchstens noch einer oder zwei mehr. obwohl keine Quelle überliefert ist, welche die struktur (sitzordnung) des landtages veranschaulichen würde, kann in an-lehnung an die verhältnisse in steiermark und kärnten gefolgert werden, dass die krai­ner herren wegen ihrer geringen zahl im landtag keine getrennte herrenbank belegten, sondern mit dem niedrigen adel auf einer gemeinsamen bank saßen. Ritter und adelige Knechte: adels- und ständeverzeichnisse sind aufschlussreich. Um das jahr 1400 gab es in krain 58 ritter (milites) aus 45 Geschlechtern. schon zwei jahrzehnte später gab es in zwei verzeichnissen des krainer adelsaufgebots 100 bezie­hungsweise 125 einzeln genannte adlige aus 65 Geschlechtern. mitte mai 1446 wurden im radkersburger verzeichnis 146 großjährige ritter und knechte aus 82 Geschlechtern genannt; nicht weniger als 52 davon waren nur durch einen angehörigen vertreten. Wenn man zu dieser beträchtlichen zahl noch 60 Personen vom nur einige monate älteren verzeichnis in Friedrichs (königlichem) registraturbuch dazuzählt, schnellt die zahl der krainer adligen auf über 200 in die höhe. Friedrichs verzeichnis wird wohl an die äu­ßerste Grenze der zahl des krainer adels stoßen, der damals in nicht zu übersehendem maße noch unter der herrschaft der gefürsteten Grafen von cilli stand. beide verzeich­nisse von 1446 waren militärischer natur, deshalb sind ihre angaben nicht ohne weiteres auf die landständische sphäre zu übertragen bzw. man kann nicht sich darauf stützend die landtagsbänke füllen. leider gibt es keinerlei angaben, wie viele von den aufgeru­fenen adeligen in der tat am militäraufgebot teilnahmen. obwohl es das recht bzw. die Pflicht eines jeden großjährigen adligen war, werden wohl am landtag mitte des 15. jahrhunderts kaum über 120 ritter und knechte teilgenommen haben. dass sogar diese hochrechnung überhöht ist, verrät der vergleich der verzeichnisse der anwesenden und ausgebliebenen angehörigen des niedrigeren adels aus dem januar 1543. damals waren laut den landständen 62 ritter und knechte zu erwarten gewesen, insgesamt hätten zum landtag in laibach höchstens 92 Personen kommen können (12 Prälaten, 7 herren, 62 ritter und knechte und 11 städte). ein auffallendes und bisher zu wenig berücksichtigtes merkmal der krainer Ge-schichte ist die tatsache, dass ein Großteil des landes (der landgerichte und Grundherr­schaften mit burgen) als kammergut in den händen des landesfürsten war. der Umfang dieses vermögens nahm nach dem aussterben der Grafen von cilli (1456) beträchtlich zu, als die habsburger ihre herrschaften erbten. Unter dem habsburger kammerbesitz gilt es insbesondere das erbe derer von duino und Wallsee auf dem karst und an der kvarnerbucht und die Grafschaft mitterburg zu erwähnen. ein Großteil von krain mit allen dazugehörigen Grundherrschaften war deshalb von den ständen unabhängig. so-fern ein adliger nur landesfürstliches vermögen verwaltete und kein eigenes vermögen (als besitz oder zu lehen) besass, gehörte er in der regel nicht den landleuten bzw. den landständen an. die landleute hatten auf kammerbesitz eben kein mitspracherecht, aber als Pächter, verwalter und ähnliche beamte verwalteten sie kammerbesitze und hatten eine Position sowohl in der ständesphäre als auch in der landesfürstlichen sphäre inne. das spiel zwischen der landesfürstlichen und der ständisches sphäre wurde in krain ende des 15. jahrhunderts alltag. ohne die mischung der durchdringenden und der zurückweisenden beziehung der beiden sphären hätte das gespaltene land kaum funktionieren können. Städte: Ähnlich wie die Prälaten bzw. die Geistlichkeit überhaupt gehörten die lan­desfürstlichen städte zum kammergut im weiteren sinne des Wortes. die beziehung war noch enger und unmittelbarer als bei den Prälaten. obwohl es wenig spuren für die einbeziehung der städte in die ständekorporation gibt, ist es doch klar, dass sie in diesem Prozess nicht sehr aktiv waren. die landesfürstlichen städte – was ähnlich auch für die Prälaten gilt – haben nämlich nicht selbst einen Platz unter den landständen errungen, ausschlaggebend war das interesse des landesfürsten und des adels daran. in krain kam es dazu im laufe der zweiten hälfte des 15. jahrhunderts, die kriterien wer-den wohl dieselben gewesen sein wie bei den bürgersiedlungen in den nachbarländern: städtischer charakter der siedlung (verliehene stadtrechte, stadtmauer), eine unmittel-bare beziehung zum landesfürsten (der Fürst als herr der stadt), ein gewisser Grad von autonomie und Gerichtsrechten (stadtgericht). von allen krainer ständen gibt die zusammensetzung des viertendie wenigsten rät­sel auf. durch die abrundung der besitztümer der vorherigen herrscherhäuser durch die habsburger waren in krain die voraussetzungen für die erhebung der alten städte und der zu städten erhobenen märkte zu landesfürstlichen städten gegeben. das angetretene erbe der Grafen von cilli bot eine reelle möglichkeit der einbeziehung der krainer städ­te in die landstände, denn ihre zahl war in kurzer zeit wesentlichgestiegen. die krainer städte erscheinen auf landtagen und Generallandtagen sporadisch seit den sechziger­jahren des 15. jahrhunderts, allerdings wurden sie bis zu maximilian i. mit sicherheit nicht zu allen landtagen geladen. bei seinem tod hatte krain 11 landesfürstliche städte, die auf eine einladung zum landtag rechnen konnten: laibach, krainburg, rudolfswert, stein, landstraß, möttling, Gurkfeld, Gottschee, laas, Weichselburg und radmanns­dorf. zeitgenössischen Quellen ist zu entnehmen, dass im ständischen rahmen die alten landesfürstlichen städte, in erster linie laibach, stein und krainburg vorreiter waren. die krainer märkte waren nicht in die landstände einbezogen. Voraussetzungen fürden Landstandstatus: Für krain ist aus dem 15. jahrhundert keine einzige landtagseinladung erhalten, aus der man auf die kriterien für die einbezie-hung in die stände hätte schließen können. die stellung der landesfürstlichen städte, aber auch der Prälaten war in dieser hinsicht auf jeden Fall eher passiv und vom interesse des jeweiligen landesfürsten abhängig, der zu den landtagen die vertreter derjeniger kirch-lichen und städtischen Gemeinschaften einlud, von denen er rat und in erster linie hilfe erwarten konnte. die hauptvoraussetzungen waren neben der erfüllung von formellen kriterien (stadtrechte, kanonische Prälatenwürde – nicht unbedingt notwendig!) eine un­mittelbare beziehung zum landesfürsten und ein gewisser Grad von verwaltungs- und Gerichtsautonomie. bei den Prälaten kommt noch versteuerbaresGrundeigentum hinzu. auch beim adel bilden die stellung im lande und die beziehung zum landesherrscher (Fürsten) die Grundvoraussetzung. otto brunner nannte als hauptvoraussetzung den besitz einer Grundherrschaft beziehungsweise eines adelsbesitzes mit Untertanen, die abgaben entrichten und andere dienste leisten, besonders hat er das »haus« (die burg) hervorgehoben, das in organisatorischer und symbolischer hinsicht das zentrum des adelsbesitzes und der adelsrechte darstellte. der besitz eines »landesunmittelbaren« hauses war die voraussetzung der landstandschaft. es ist anzunehmen, dass in der Pha­se der herausbildung der landstände die regeln auch beim adel noch nicht konsequent waren, dass sie vielmehr vom landesfürsten und denjenigen landesstellen abhingen, welche der landesfürst mit der einberufung der stände betraute. möglicherweise ist damit zu rechnen, dass anfangs alle großjährigen angehörigen von adelsfamilien am landtag teilnahmen, ungeachtet ihres besitzstandes, doch wird der mit einem befestig-ten haus gekrönte adlige individual- oder Gemeinschaftsbesitz (allod, lehen) zweifel­los bereits im laufe des 15. jahrhunderts zur Grundlage des landstandstatuses avanciert sein. erst durch die stabilisierung der landtage wird die regelung wohl etwas straffer geworden sein, um sich dann in der zweiten hälfte des 16. jahrunderts in den regeln für die aufnahme in die landstände niederzuschlagen. Landtage und Generallandtage: die landtage waren die fundamentale Form des Wirkens der landstände. in den landtagen wurde über die steuern, welche zu vertei­digungs- und anderen landeszwecken von den privilegierten bevölkerungsschichten, in erster linie vom formell steuerfreien landadel zu leisten seien, beraten, verhandelt und beschlossen. in habsburgischen ländern kann vor der jahrhundertwende des 14. und 15. jahrhunderts nicht von landtagen die rede sein. dass erst die landtage als echter beweis für das Wirken der landstände zu betrachten sind, obwohl zunächst (zu­mindest in krain) die Prälaten und städte noch nicht einbezogen waren, bildete den Grundausgangspunkt unserer Untersuchung. das soll nicht bedeuten, dass die ansätze der landstände und landtage mit der suche nach dem ausdruck landtag in schriftlichen Quellen ermittelt werden sollen, es wird vielmehr nach unmittelbaren und mittelbaren belegen für die existenz eines organs gesucht, das aufgrund der einberufung durch den landesfürsten zusammentrat und unabhängig von den regelmäßigen Gerichtssitzungen die Forderungen des Fürsten beriet und darüber beschlüsse fasste. land- und hoftaiding sind vorstufen des landtages nur in dem sinne, dass sie ab und zu als beratungsorgan des landesfürsten und nicht als Gerichtsinstanz des landadels fungierten. schon näher an den landtag kamen die erbhuldigungen beim regierungsan­tritt eines neuen landesfürsten heran. als unmittelbarste vorstufe der landtage kann das landesaufgebot betrachtet werden, das namens des landesfürsten und auf seinen befehl meist vom landeshauptmann durchgeführt wurde. die militärische verteidigungsfunk­tion der landesobrigkeit bildete die Grundlage der landtage. der adel war nämlich verpflichtet, das land persönlich zu verteidigen, deshalb hatten die adelsaufgebote den charakter einer sichtung der militäreinheiten und nach bedarf der versammlung vor einem kriegzug. die Prälaten und städte waren anstelle der persönlichen kampfteilnah-me verpflichtet, söldnereinheiten zu stellen und für die verteidigung Geld beizusteuern. über die verteidigung und die damit verbundenen belastungen sollte deshalb sinnvoller­weise an einer stelle beraten und beschlossen werden – auf dem tag, an dem neben dem adel als steuerfreiem träger der landesverteidigung in der zweiten entwicklungsphase mit der zustimmung des landesfürsten auch die Prälaten und die vertreter der städte teilnahmen. zu den schon traditionellen huldigungsversammlungen und den aufgebo-ten des landesheeres kamen noch die tage hinzu, die der verteidigung gewidmet waren und sich allmählich zu echten landtagen zur bewilligung von steuern entwickelten, die nur vom landesfürsten einberufen werden konnten und im Prinzip keine ständige einrichtung waren. der ausdruck landtag kommt im innerösterreichischen raum schon in den jahren 1411 und 1423 vor. ausserdem kommt für ein ständetreffen des landtagstyps noch der ausdruck besamnung beziehungsweise besammung vor. der erste mehr oder we-niger unmittelbar dokumentierte krainer landtag datiert erst aus dem september 1463, als sich in laibach die landstände (wohl in voller besetzung, mitsamt Prälaten und städten) versammelten und über die hilfe für triest gegen venedig berieten. ein halbes jahrhundert davor, im Frühjahr 1415, stellte ernst der eiserne dem krainer adel einen schadlosbrief aus, weil der adel die besteuerung seiner Untertanen bewilligt hatte. die krainer herren, ritter und knechte hatten nämlich davor eine rechtlich nicht obligatori­sche ausserordentliche steuer bewilligen müssen. Wenn es in dieser versammlung dazu gekommen war, könnte schon von einer art landtag die rede sein. der klassische landtag war eine versammlung, bei der es um Geld ging, deshalb ist in der literatur auch der ausdruck »Geldtag« zu finden. vom klassischen landtag sind die erbhuldigung, der rüstlandtag und der so genannte vorbereitende landtag zu unter­scheiden, auf dem die stände die ausschüsse für die ausschusstage wählten und für sie instruktionen und verbindliche vollmachten verfassten. der rüstlandtag bzw. gerüsteter landtag stellte eine der frühesten Formen des landtages dar und knüpft entwicklungs­mäßig an die aufgebote des adelskavallerie an. vereinfacht gesagt, es ging um eine versammlung, in der konkrete militärische Unternehmungen beraten wurden. die land-leute nahmen deshalb in voller rüstung, ausstattung und begleitung teil, um sofort nach der versammlung zum kriegszug aufbrechen zu können. der Generallandtag war in der mitte und besonders in der zweiten hälfte des 15. jahrhunderts sehr populär. belegt sind Generallandtage von steiermark, kärnten und krain seit 1441. ausschusstage sind für die zeit von maximilian typisch. bis 1500 sind zwei verbürgt, noch einige erscheinen wahrscheinlich; zwischen 1500 und 1519 können mindestens 15 verbürgte und nicht weniger als 5 anzunehmende ausschusstage gezählt werden. Das Landtagsverfahren: im 15. jahrhundert lud der landesfürst in der regel jedes mitglied der stände direkt zum landtag ein. es sind allerdings Fälle bekannt, dass der Fürst mit einem Generalmandat sich an die stände als einheit wandte. im inneröster­reichischen raum sind in erster linie die an kirchenwürdenträger und städte ergange­nen einladungen erhalten, allerdings verhältnismäßig wenige, wohl wegen der häufigen zerstörung von Familien- und herrschaftsarchiven. andererseits handelte es sich nicht um wegen ihrer zeitlich langen Wirkung erhaltungswürdige Urkunden. daraus war näm­lich eine verpflichtung des empfängers ersichtlich, nicht vielleicht sein recht, und noch diese verpflichtung war nach abschluss des landtages eigentlich obsolet. die älteste erhaltene aufforderung zur teilnahme am landtag ist die aufforderung für die stadt laibach aus dem juli 1501. maximilian gab die Praxis der persönlichen einladungen allmählich auf. die innerösterreichischen landstände beschwerten sich deshalb und er-suchten den kaiser, auch weiterhin an die landleute persönliche schriftliche einladungen zu verschicken. die bitte wurde nicht erhört und seit dem beginn des 16. jahrhunderts wurden landtage meist mit einer öffentlichen ausschreibung bzw. verlautbarung (»Pu­blikation«) einberufen, mit der der landesfürst die einberufung des landtages bekannt machte. in der verlautbarung war der Grund für die einberufung bzw. das thema des landtages unter angabe von zeit und ort enthalten. landeshauptmann oder verweser mussten dann die einberufung unter die stände verteilen. dazu verwendete man meist die landschaftsboten für jedes landesviertel. die einberufung war aber nicht in aus­schließlicher zuständigkeit des Fürsten, in seinem auftrag konnten das auch der lan­deshauptmann, landesverweser oder ein anderer ermächtigter tun. die einberufungen können als beleg für die abhaltung des landtags betrachtet werden, nur ausnahmsweise kam es nämlich nicht zur tagung eines einberufenen landtags. zwischen der einberu­fung und der tagung lagen selten weniger als drei Wochen, der krainer rekord sind 49 tage. der durchschnitt liegt bei fast vier Wochen. die im chronologischen verzeichnis der ständeversammlungen gesammelte statistik gibt aufschluss über den ort und den zeitpunkt der tagungen. alle erbhuldigungen fan-den in laibach statt, dasselbe gilt für die evidentierten hoftaidinge. die krainer land-tage und ihnen ähnelnde tagungen der landleute von krain fanden ebenfalls in laibach statt. in der zeit bis zu maximilians tod konnten 51 verbürgte, 3 wahrscheinliche und 8 bis 10 anzunehmende krainer landtage festgestellt werden. je eine versammlung (ver­samblung) fand in laibach und stein statt. vielfältiger ging es bei den Generallandta-gen aller dreier oder von zwei innerösterreichischen ländern zu (mit der teilnahme der vertreter aus krain). Weit voran geht Graz als (inoffizielle) hauptstadt der inneröster­reichischen landesgruppe mit 9 verbürgten, 2 vermutlichen und 1 fragwürdigen Gene-rallandtag. es folgt marburg mit 4 verbürgten, 3 möglichen und 1 fragwürdigen tagung. verbürgte Generallandtage gab es noch in völkermarkt, Wolfsberg, judenburg, st. veit, leibnitz, Friesach und radkersburg. in krain fand keiner statt. die krainer ausschüsse nahmen an ausschusstagungen in linz, Graz, bruck an der mur, innsbruck, Wien, cilli, völkermarkt, salzburg, Wiener neustadt und murzzuschlag teil. Wahrscheinlich ist eine tagung in radmannsdorf. vertreter aus krain nahmen außerdemmit sicherheit auch am reichstag in augsburg teil. bis zum beginn des jahres 1519 ist kein einziger krainer landtag bekannt, an dem der landesfürst teilgenommen hätte. zum landtag entsandte er meist seine räte und kommissäre, die sich vor den landständen mit seiner vollmacht auswiesen. der Fürst (maximilian) entsandte meist drei oder vier kommissäre. oft waren es krainer landleu­te, die ihm als landesfürsten als räte oder beamte dienten. als adlige und Grundherren waren sie landtagsmitglieder, zugleich waren sie durch die loyalitätserklärung an den landesfürsten gebunden. so vereinten sie zwei elemente, die interessen des landesfür­sten und der landstände. das land als verflechtung der landesfürstlichen und landstän­dischen sphäre war von den interessen beider sphären durchdrungen und es scheint sich niemand daran gestoßen zu haben, dass die kommissäre trotz ihrem eindeutigen mandat der monarchischen option auch für die stände ein offenes ohr hatten. sie lebten den dualismus und vereinten in sich selbst den kompromiss. Und der zweck des landtages war gerade die suche nach kompromissen zwischen der landesfürstlichen und der land-ständischen sphäre. die teilnahme war nicht ein recht der landleute, sondern in erster linie ihre Pflicht. durch den erbeid hatten sie gelobt, des landesfürsten fromen zu furdern und schaden zu wenden, auch treu und gehorsam zu sein. sie hatten rat und hilfe versprochen. Und gerade das erwartete der landesfürst von ihnen auf dem landtag. berichte über die teil­nahme an landtagen sind karg; es sind keine Präsenzlisten überliefert. der landesfürst erwartete die persönliche teilnahme jedes eingeladenen landmanns, es wurde allerdings schon in der einberufung die möglichkeit vorausgesehen, dass der eingeladene im Fall einer Unabkömmlichkeit einen ermächtigten vertreter schicken konnte. den Ungehorsa-men wurde eine strafe angedroht. es hieß auch, die Ungehorsamen sollen nach rat der gehorsamen bestraft werden, es ist jedoch kein einziger Fall einer bestrafung bekannt. durch das ausbleiben versuchten die landleute nicht etwa der steuerlast zu entgehen, die reise nach laibach war wegen der kosten wenig attraktiv, außerdem konnten klei­nere adlige und städte das ergebnis nicht wirklich beeinflussen. den entscheidenden kern der landstände bildeten wenige große steuerzahler, außer der in die landespolitik eingespannten stärkeren adelsfamilien und der Prälaten, die in ihren standpunkten der adelsmehrheit nahe standen, gehörten nur noch die vertreter von größeren städten dazu. es ist anzunehmen, dass etwa die hälfte aller berechtigten tatsächlich an den tagungen teilnahm. realistisch ist anzunehmen, dass es gegen ende des 15. und im 16. jahrhun­dert zwischen 90 und 120 berechtigte gab, über mittelbare belege ist anzunehmen, dass anfang des 16. jahrhunderts (in den jahren 1507 und 1515) 52 bzw. 43 adelspersonen teilgenommen haben. die meisten landtage, insgesamt 31, wurden wegen der bewilligung von außeror­dentlichen steuern oder der hilfe in soldaten (reiter, söldner) einberufen. siebenund­zwanzigmal nahmen die krainer landstände an landtagen teil, welche die veneziani­sche Gefahr (insbesondere während des österreich-venezianischen krieges 1508-16) zum thema hatten, fünfundzwanzigmal wurde über türkengefahr, türkeneinfälle und ihre abwehr beraten. etwa 15 landtage beschäftigten sich mit allgemeinen verteidi­gungsmaßnahmen, der beschließung von verteidigungsordnungen und der leistung der landüberschreitenden hilfe, aber auch wegen verschiedenen ständebeschwerden. ziem­lich aktuell, insbesondere in kürzeren zeitintervallen, waren noch folgende themen: kampfhandlungen und kriege mit den Ungarn, rebellische adlige (die Fehde von an-dreas baumkircher), die niederschlagung des bauernaufstandes (1515), verwüstungen durch söldnerbanden, die herstellung des landesfriedens und die Wahl von ausschüs-sen für die ausschusstage. Standesverwaltung: das land vereinte die landesfürstliche kammersphäre und ständische sphäre (die landschaft). es ging um zwei vermögens- und verwaltungsarten, die eng verflochten waren. bei der verwaltung könnte auf der ebene des landes von einer zweispurigkeit die rede sein. bis zum ersten viertel des 16. jahrhunderts gibt es noch keine spur einer richtigen ständeverwaltung. alle bis dahin bekannten ständeorga­ne (beamte) waren nur ein nebenergebnis der landtage und mussten nur die landtags­beschlüsse umsetzen. Um die Wende des 15. und 16. jahrhunderts wird unter den stän­deorganen am häufigsten der ausschuss erwähnt, wobei es drei arten zu unterscheiden gilt: a) den von den landständen zur Umsetzung von landtagsbeschlüssen ernannten ausschuss, b) den ausschuss für die ausschusstag; c) den (landes-) ausschuss als ver­sammlung der landleute. die beiden ersteren wurden zur Umsetzung eines einzelnen landtagsbeschlusses bzw. für eine ausschusstag gewählt. ihr zweck war im vorhinein klar festegelegt und hatte einmaligen charakter, deshalb ist von ad-hoc-ausschüssen die rede bzw. in den Quellen von verordenter ausschuss. Parallel zu den ad-hoc-aus­schüssen kommen seit den siebzigerjahren des 15. jahrhunderts die zwecks eintreibung der genehmigten steuer vom landtag ernannten einnehmer auf. es waren mehrere, sie gehörten allen ständen an. aus dem zeitlich begrenzten amt des steuereinnehmers ent­wickelte sich im zweiten viertel des 16. jahrhunderts allmählich das amt des General-einnehmers. die ersten ansätze des standesarchivs sind an die einrichtung des offiziellen sit-zes der landstände – des landhauses gebunden. die krainer sollen ihr erstes landhaus schon im jahre 1467 eingerichtet haben, doch haben eingehende Untersuchungen kei­nen verlasslichen beleg für die existenz des krainer landhauses im 15. jahrhundert erbracht, es muss allerdings vor dem november 1504 errichtet worden sein. es gab einen raum für die sitzungen des landrechts und des landtages, allerdings nur bis zum Feuer, das im jahr 1506 auch den Großteil des landesarchivs verschlungen hat. das landhaus wurde im erdbeben von 1511 noch zusätzlich beschädigt, im mai 1524 verschlang dann eine neue Feuersbrunst das noch nicht fertig renovierte landhaus und das gesamte bereit stehende bauholz. außer in den jahren 1503/04–06 konnte also bis 1530 das krainer landhaus nicht seinem zweck dienen. vor der errichtung des ersten landhauses und mindestens noch zweieinhalb jahrzehnte nach dem ersten Feuer tagten die krainer land-leute anderswo, sehr wahrscheinlich auf der burg, dem sitz des landeshauptmanns von krain. auf der burg fanden auch die aufgebote des landadelsheeres und die erbhuldi­gungen vor dem landesfürsten statt. bis zum letzten viertel des 15. jahrhunderts war der landeshauptmann ausschließ­lich ein landesfürstlicher beamter, die verlängerte hand des abwesenden herrschers. als landeshauptleute wurden vom Fürsten bis zur mitte des 15. jahrhunderts wieder­holt fremde adlige ernannt und erst mit Wilhelm von auersperg (1483-1501) erlang-ten die krainer die oberhand. seither war der landeshauptmann zusammen mit sei­nem stellvertreter (dem landesverweser) zugleich vertreter des landesfürsten und der landstände, eigentlich eine verkörperung der verflechtung von zwei sphären, die als ständisch-monarchischer dualismus bezeichnet wird. in vollem maße kommt in krain diese doppelstellung erst bei hanns von auersperg zum tragen, sie schlug sich allerdings auch im ernennungsverfahren nieder. landeshauptmann und landesverweser wurden noch immer vom landesfürsten ernannt und bezahlt, die stände hatten allerdings das vorschlagsrecht, das vom landesfürsten zu achten war. der landeshauptmann musste den landständen einen eid leisten – so wie vom Fürsten anlässlich der erbhuldigung erwarteten die landstände auch von seinem stellvertreter im lande in erster linie die achtung und den schutz der verliehenen Privilegien und alten Gewohnheiten. die lan­desverweser wechselten öfter als die landeshauptleute, der verweser wurde bis zum ende des 15. jahrhunderts vom landesfürsten auf den vorschlag des landeshauptmanns hin ernannt. nach der durchsetzung der landstände behielt der Fürst das hauptwort, das vorschlagsrecht hatten allerdings nur die stände, der landeshauptmann nicht mehr. meist wurden drei kandidaten vorgeschlagen, krainer landleute erliches geschlechts, die laut der Quelle von 1527 auch der slowenischen sprache mächtig sein mussten, zwei­fellos in erster linie wegen des Funktionierens des schrannengerichts. der verweser übernahm so wie der landeshauptmann die doppelstellung eines ständigen landesfürst-lichen beamten und eines vertrauensmannes der stände Rechtsstellung der Landstände, Verhältnis zum Fürsten, Zuständigkeiten: Die stände können nicht als korporative vertretung des landes als einer geopolitischen ein­heit betrachtet werden, der landtag war keine politische vertretung der landesbevöl­kerung. Für die stellung der landstände und die verfassung des ständestaates war die zweiteilung des landes wesentlich: in die sphäre der landstände und die landesfürstli­che sphäre. diese beiden sphären sind keine fiktiven begriffe, sie stehen vielmehr für konkrete dinge: besitze, menschen, rechte. die landstände stehen dem landesfürsten, seinen rechten und besitzen gegenüber. über den beiden sphären steht das landesrecht, das die rechte des landesfürsten durch die rechte der landstände einschränkt. die landleute in der landesfürstlichen sphäre hatten im Prinzip kein mitspracherecht. sie repräsentierten nur sich selbst und ihre besitze (einschließlich der Untertanen) und in der weiteren zusammensetzung noch die kirchlichen einrichtungen und die stadtgemein­schaften. repräsentationscharakter kann den landständen nur innerhalb ihrer eigenen sphäre zuerkannt werden, die aus privilegierten Personen zusammen mit ihren besitztü­mern, untergeordneten menschen und sonstigem vermögen bestand, keinesfalls jedoch auf der ebene des landes. im Falle von krain, wo ein beträchtlicher teil des landes der kammersphäre angehörte, muss das noch besonders ausdrücklich hervorgehoben werden. das gegenseitige verhältnis wurde beim regierungsantritt eines neuen landesfür­sten auf symbolischer ebene durch die erbhuldigung festgelegt, durch einen gegensei­tigen eid des Fürsten und der landleute. der erstere versprach die achtung der adels­privilegien, die er darauf auch schriftlich bestätigte, die letzteren verpflichteten sich zu einer zusammenarbeit zum Wohle des landes, zur achtung und aufrechterhaltung des landesrechts und Friedens, zur achtung der überkommenen Gerichtsnormen und zur militärischen verteidigung des landes. sie schworen, zu Gunsten des landesfürsten zu wirken und schäden abzuwenden, treu und gehorsam zu sein. es geht sozusagen um eine vertragsbeziehung zwischen dem Fürsten und dem adel bzw. den ständen, die auf treue und Pflicht basierte. der landesfürst war verpflichtet, das land, das landes­recht und den landfrieden zu beschützen, die landstände hatten ihn dabei zu raten und zu helfen. das war das fundamentale verhältnis zwischen dem landesfürsten und den landleuten, die achse des landes, die seit dem ende des mittelalters bekannt und eng mit dem Wirken der landstände verbunden ist. das landesrecht verband und trennte die beiden Gewaltsphären zugleich. es war das dritte konstitutive element des landes, das nur dann ungestört funktionieren konnte, wenn der landesherr und die in den landstän-den vertretene landesgemeinschaft die alten Gewohnheiten und die festgeschriebenen Privilegien achteten. das mitspracherecht in landesangelegenheiten und die einschränkung der fürstlichen Gewalt war in verhältnismäßig geringem Umfang im Privilegien- und Gewohnheitsrecht festgeschrieben, sie waren mehr oder weniger von den tatsächlichen machtverhältnissen abhängig. ein wesentliches instrument war die steuerfreiheit des adels als rechtliche Grundlage der landtage. die landstände durften in die sphäre der landesfürstlichen Gewalt nicht eingreifen, was sie auch nicht versuchten. sie mussten sich damit zufrieden geben, im rahmen der verliehenen Privilegien ihre ständische Gewaltstruktur auszubau-en. das verhältnis zwischen dem landesfürsten und den ständen war kein verhältnis zwischen zwei auf derselben ebene stehenden Partnern, so dass von einer Gewaltentei-lung oder einem allgemeinen recht der stände auf die teilnahme an der Umsetzung der Gewalt keine rede sein kann. der Fürst war kein primus inter pares; er wurde von den ständen immer als ihr herr anerkannt und behandelte sie auch nicht als seinesgleichen. ein wesentliches element der ständischen politischen Philosophie ist die treue gegen­über dem erbherrn und landesfürsten und die verpflichtung zu rat und hilfe. beides ist im landesrecht und der erbhuldigung verwurzelt. den begriff ständisch-monarchischer dualismus kann man nicht im sinne einer Ge-waltenteilung auf derselben ebene oder im sinne eines mitregierens auffassen. beim dualismus geht es weniger um das politische modell der Gewaltenteilung (obwohl es zweifellos auch darum geht), sondern in erster linie um ein modell des Funktionierens des landes auf der ebene von allgemeiner verwaltung, Finanzen, heer und Gerichts­wesen. es geht auch um eine Geisteshaltung, um das bewusstsein von der Unumgäng­lichkeit der zusammenarbeit. den dualismus muss man als zugleich verflechtenden und trennenden kontakt von zwei Gewaltsphären auffassen, die zusammen das land in der vollen bedeutung aufbauen. Wegen der steuerfreiheit des adels und der Finanznot des landesfürsten hat sich das recht auf die bewilligung der steuern sozusagen von selbst entwickelt. die Pflicht der persönlichen teilnahme des adels an kriegsunternehmungen hat durch das aufkommen der schusswaffen und des söldnertums und durch die einrichtung eines auf dem besitz gründenden steuer- und bewaffnungssystems zwar an bedeutung verloren, doch wurde sie im Prinzip noch sehr lange beibehalten. die aus dem 15. jahrhundert bekannten mi-litär- und steuerbelastungen bezogen meist alle drei innerösterreichischen länder ein, bei der art und Weise des belastungbestimmung wurde allerdings improvisiert. trotz der fehlenden angaben kann man annehmen, dass die krainer landtagsbewilligungen in den achtzigerjahren des 15. jahrhunderts schon ziemlich Gang und Gäbe waren. das system pendelte sich seit der mitte der neunzigerjahre ein. nach der Gült als Grundlage der besteuerung wurde etwa seit 1500 auf den landtagen die persönliche militärpflicht und die landessteuer für die anheuerung von söldnern bzw. die organisation der ver­teidigung überhaupt festgelegt, auch die steuer für verwaltungs-, repräsentations- und andere belange des landesfürsten. die krainer landstände bewilligten unter maximi­lian eine steuer in der höhenordnung zwischen 2000 und 9000 Gulden. die bewilligte summe wurde in der regel in zwei raten aufgebracht, verspätungen waren keine sel­tenheit. laut sergij vilfan soll für krain die Gültensteuererklärung (einlage) in den jah­ren 1504 und erneut in 1518 gesammelt worden sein, es gibt aber auch einen hinweis für die existenz eines krainer Gültenverzeichnisses im jahre 1497. auf jeden Fall pendelte sich die höhe der Gültensteuererklärungen um das jahr 1500 allmählich ein, sie galt für mehrere militärische bzw. steuerbewilligungen. War ein landmann nicht bereit oder im­stande, seinen anteil an der bewilligten steuer (rechtzeitig) zu entrichten, konnte er von den anderen landleuten zur zahlung gezwungen werden, an seinem vermögen konnte sein anteil auch gepfändet werden. Für die Unterwerfung der Ungehorsamen waren also andere landleute zuständig, die eigene »landschaft«, denn die repartition und steuer­eintreibung gehörten zu den hauptzuständigkeiten der standesautonomie. Angeschlossene Herrschaften: die Görzischen Grafschaften in Unterkrain und Weißkrain (die mark und möttling) und in istrien behielten nach dem aussterben der istrianischen linie der Grafen von Görz ihre rechtliche selbstständigkeit und sonder­stellung bei, die sich hinter dem begriff angeschlossene Herrschaften verbarg. der an-schluss der mark und von möttling war nicht problematisch. obwohl die gemeinsame bestätigung der krainer, möttlinger und istrianischen Privilegien erst aus dem jahre 1593 stammt, war die Grafschaft mark und möttling schon davor mit krain verschmol-zen, wozu außer der aufhebung des gesonderten schrannengerichts und der hauptmann­schaft auch die gemeinsamen landtage, die gemeinsame türkengefahr, die gemeinsame verteidigung und letztendlich auch das vermögen beitrugen, welches viele in krain und der Grafschaft besassen. die landleute aus dem einst görzischen ländchen waren ohne zweifel mitglieder der krainer landstände. auch die Grafschaft istrien behielt nach 1374 ihren sonderstatus bei, der sich in einem eigenen landeshauptmann, landesrecht und schrannengericht niederschlug. Für das Gebiet der Grafschaft istrien kam neben den benennungen Grafschaft istrien bzw. land istrien noch die bezeichnung Grafschaft mitterburg auf. allerdings sind beide be-griffe nicht identisch. der erstere beinhaltete alle habsburgischen besitztümer in istrien, der letztere nur die größte und wichtigste Grundherrschaft im rahmen von istrien – die Grafschaft mitterburg, die allerdings nur etwa drei viertel des habsburger besitzes in istrien umfasste. nach der beendigung der verpachtung an die duineser bzw. Wallseer begannen die habsburger istrien in den vierzigerjahren des 15. jahrhunderts enger an krain zu binden, aber der Prozess, der auch die integrierung des istrianischen adels in die krainer stände bedeutete, lief nicht glatt. der Großteil des habsburgischen istriens gehörte nicht zur ständesphäre sondern zur kammersphäre bzw. unter die entsprechende besteuerung, denn die ganze Grafschaft mitterburg war kammerbesitz. die wenigen Grundherren versuchten sich der ständischen besteuerung zu entziehen, sie machten geltend, istrien sei nur dem vizedom von krain untergeordnet gewesen und nicht den ständen. der istrianische adel war in der krainer landstandstuktur ohnehin kaum wahr­nehmbar und in laibach hat man mit den dortigen Prälaten und städchen kaum gerech-net. vertreter von triest wurden wiederholt zum krainer landtag eingeladen, doch nah-men sie daran offensichtlich nicht teil. sie erreichten sogar eine befreiung von der teil­nahme am landtag und an den ständesteuern. triest wurde deshalb in unserer Untersu­chung nicht in die landständesphäre einbezogen, so wie auch nicht Fiume (st. veit am Pflaum, reka), die Gegend von kastav und die von den Wallseern erworbenen Grund­herrschaften auf dem karst, die unter die kammerverwaltung gehörten. IMENSKO IN STVARNO KAZALO* ad hoc odbor; gl. odbor Admont, sam. 125 Aleksander IV., pap. 127 Aleksander VI., pap. 124, 129 Althofen 111 Andeški, gr. 169, 170 Anglija 117, 262 Aniža (Enns), reka 34, 83, 87, 89, 92, 109, 117, 290 Apfaltrer, družina 38 Andrej 44, 50 Blaž 47 Hans 160 Ludvik 202, 223 Archer, družina 45 arhiv kapiteljski 125, 244 stanovski 15, 18, 27-29, 32, 48, 128, 204, 223-227, 240-246, 248, 283 škofijski 31, 125, 244 vicedomski 27 Aspach, Leopold 40 Atene 112 Auersperg; gl. Turjaški Augsburg 207, 217, 218 državni zbor 33, 205, 207, 217, 218 Aussee 200 * Kazalo zajema besedilo od poglavja Uvod do poglavja Od­nosi s stanovi drugih habsburških dežel. Poleg osnovnega besedila (brez naslovov in podpisov k slikam) so upoštevane tudi opombe vsebinske narave. Kazalo ne vkljucuje poglavij Predgovor, Viri in literatura ter Dodatki, prav tako ne opomb z navedki virov in li­terature. V kazalu ni imen zgodovinarjev, ki se pojavljajo samo v pregledu historiografije (Uvod). V kazalu tudi ni pojmov deželni knez, Kranjska/Kranjci, kranjski (deželni) stanovi, kranjski deželni zbor ipd., saj se pojavljajo tako rekoc na vsaki strani. Osebna in krajevna imena so navedena v danes uveljavljeni obliki oziroma v obliki iz besedila, v oklepaju pa je ponekod tudi staro (nemško) ime. Ce je beseda v kurzivi, gre za obliko iz vira. Osebna imena knezov, plemicev, cerkvenih dostojanstvenikov ipd. so naceloma navedena pri imenu njihove rodbine oziroma sedeža. Ce je nekdo omenjen le z imenom svoje družine, je uvršcen k družini. Kratice: ces. = cesar; gl. = glej; gr. = grof (grofje, grofija), kr. = kralj; nadšk. = nadškof (nadškofija); nadvojv. = nadvojvoda (nad­vojvode); pap. = papež; sam. = samostan; šk. = škof (škofija); vojv. = vojvoda (vojvode, vojvodina). Pri posameznikih je rang naveden le v primeru, da so imeli višji rang od družine. Babenberžani, vojv. 58, 169 Friderik Bojeviti 58 Leopold V. 81, 82 Bajazit, sultan 153 Bamberg, šk. 138, 202, 215, 221 Barban 67, 75, 77, 80, 275, 275 Barbo, Kastelan 277 Baumkircher, Andrej 21, 110, 111, 114, 124, 137, 201, 202, 222, 226, 238, 264 Viljem 78 Bavarska, vojv. Ludvik, nemški kr. 60, 72, 84, 108 Ludvik 109 bavarska vojna 205, 206, 251 Bela krajina 24, 39, 47, 67, 68, 74, 75, 77, 78, 92, 110, 112, 130, 147, 148, 154, 171, 193, 199, 222, 271-274; gl. tudi Metlika Bela pec 78 Beljak 206, 217 Beneška republika; gl. Benetke beneško-avstrijska vojna 226, 233, 276, 277, 282 Benetke, Benecani 14, 21, 80, 107, 110-112, 151, 187, 201, 206-210, 215, 226, 263, 265, 277, 282, 283, 286 Beograd 110 Birk, Ernst 53 Bistra, sam. 29, 34, 46, 63, 92, 122, 123, 127, 128 Ciriani, Ludovik, prior 127 Mihael, prior 236 prior 39, 47, 121, 122, 126, 128, 236 Bizeljsko 45, 164 Blagoviški (Globyczer, Glowiczer), družina 38, 159 Blaznik, Pavle 132 Bled 134, 143 gospostvo 42, 134, 143-146, 154 grad 146 prošt 122, 135 proštija (kapitelj) 135 Bonifacij IX., pap. 127 Bonomo, Peter, tržaški šk. 135, 219 Bosna 112 Boštanj (Sawenstein) 153, 162, 236 Botsch, Gaudenz 219 Bovec, Bovško 112 Branik; gl. Rihemberk Brankovic, Katarina 110 Braunbart, Erazem 191, 219 Braunsberger, družina 239 Brdo pri Kranju 166 Breckerfeld, Franc Anton 50, 128, 131 Breže 111, 201, 217, 221 Brežice 45, 111, 146 Briksen, šk. 42, 63, 134, 135, 145 Bertold, šk. 144 Janez, šk. 134, 143 Brsec 67, 75, 275 Bruck na Muri 33, 206, 208, 217, 230, 236 Brunner, Otto 17-19, 21, 55, 56, 97, 119, 120, 178, 255 bruseljska pogodba 107, 110, 193 Burgundija 25, 107, 109, 112, 192 Karel Drzni, vojv. 109 Marija, žena Maksimilijana I. 109 Buzet 77, 276 Carigrad 112, 153 Celje 40, 112, 146, 164, 171, 207, 217, 221, 223 grad 163, 164, 221 grofija 221 Celjski, gr. 24, 29, 38, 40, 44, 77, 78, 86, 98, 110, 114, 121, 127, 128, 130, 142, 157, 158, 160, 162, 169-171, 273 Friderik II. 38, 78, 104, 199 Herman I. 34, 87, 92, 250 Herman II. 36, 38, 88, 128, 142, 158, 249 Herman III. 38 Katarina, žena goriškega gr. Albrehta III. 74, 75 Ulrik I. 34, 92, 250 Ulrik II. 38, 44, 75, 78, 104, 110, 273 Celovec 89, 246 Cerknica 74 cerkniška kotlina 20 župnija 127 Chiemsee, šk. 34, 92 Chmel, Joseph 52, 145 Contarini, beneški odposlanec 151 Cupi, družina 46 Ceška, Cehi 108, 109, 114, 117, 140 Albreht II., kr; gl. Habsburžani Janez, kr.; gl. Luksemburžani Ladislav, kr.; gl. Habsburžani Podiebrad, Jurij, kr. 109, 111 Premisl, Otokar, kr. 36, 59, 84, 91 cetrti 114, 214, 215, 236-238, 267, 268, 274 cetrtni glavar (stotnik, mojster) 114, 163, 165, 214, 227, 236 Cretež (Reutenberg, Rewtemberg) 75 družina 142, 143, 145, 150, 158 Elizabeta 150 Friderik 75 Friderik (Fric) 142 Hertel 142 Jurij 158 Martin (Mert) 142 Peter 142 crna vojska 22, 113 Crnomaljski, družina 45, 143, 146-149, 152, 155, 222 Baltazar, Jurijev sin 149, 155 Friderik (de Zernoemel) 147 Gašper 44, 146, 148, 149, 155, 172, 201, 202, 238 Hans 148 Hans, Gašperjev sin 133, 149, 155, 236, 251 Henrik 148 Henrik, Jurijev sin 149, 155 Jurij 44, 78, 134, 146, 148, 155, 201, 202, 242 Katarina 163 Krištof 148 Krištof, Hansov sin 149 Martin 148, 163 Peter 148 Crnomelj 27, 45, 67, 74, 83, 130, 148, 171, 172, 174, 272 komtur 47, 121, 122, 130, 131, 274 sodišce in mitnica 148, 172 Cušperk (Zobelsberg) 78, 142, 150, 160 družina 38 davki davcna knjiga 22, 179, 239, 240, 267 davcna lista 119, 127 davcna naklada (naložitev) 39, 41, 75, 77, 121, 130, 131, 137, 203, 237, 239, 245, 246, 262-268, 276, 283 davcna (imenjska) napoved 130, 137, 173, 175, 181, 233, 267, 268, 281, 288 davcna prostost plemstva 13, 31, 58, 71, 90, 92, 139, 185, 256, 260, 262, 265 davcne obveznosti 19, 22, 23, 39, 135-138, 173­176, 179, 181, 189, 212, 222, 262-265, 269, 277 davcni sistem 22, 136, 173, 181, 263, 268 davcnizavezanci(davkoplacevalci) 44,46,122,125, 133,149,162,173,174,222,238,267-269,276,277 davcno pismo 28, 33 deželna davcna osnova 175, 265, 267, 268, 283 deželni 28, 137, 206, 239, 263, 269 deželnostanovski 136, 173, 262 hišni (na hišo) 174, 175 imenjski 22, 137, 138, 173, 267-269; gl. tudi ime­ nje izredni 13, 16, 115, 116, 120, 121, 132, 136, 140, 168, 173, 174, 187, 203, 226, 256, 257, 262 od hub 168, 204, 264 odobravanje (odobritve) 13, 21, 23, 24, 31, 33, 46, 52, 82, 116, 120, 122, 126, 133, 136-140, 168, 173­175, 185, 186, 191, 199, 202, 204-210, 212, 221, 222, 225-227, 233, 237, 238, 250, 251, 256, 257, 262-270, 287, 289 osebni davek (glavarina) 137, 238, 264 porocni 168, 174, 269 pravica do odobritve 13, 116, 136, 230, 262 reparticija 173, 191, 227, 237, 238, 257, 263, 270 tedenski denaric 149, 151, 162, 164, 165, 203, 238, 264 urbariarni (redni letni) 115, 133, 269, 281 zaostanki 46, 48, 133, 175, 208, 240, 251, 268­ 270 dedna pogodba 14, 21, 35, 67, 74, 89, 110, 168, 170, 171, 272 dedna poklonitev 15, 16, 18, 23, 24, 30, 35, 39, 61, 86, 91, 92, 97, 108, 139, 186, 188, 190, 192-200, 203, 216-218, 221, 248, 256, 258-261 pogojnost poklonitve (prisege) 16, 71, 259 dedna prisega; gl. dedna poklonitev dedne dežele 33, 86, 107, 108, 112, 136, 138, 217, 235, 265, 267, 287, 289 dedni poklon; gl. dedna poklonitev Devin (Tibein) 72, 77, 78, 80, 112, 162, 210, 280, 283 družina 72, 77, 114, 141, 275, 276, 280 Hugo 35, 72, 77, 87, 249, 275, 280 dežela 19-21, 55-59, 96-98, 139, 191, 220, 233, 234, 255, 256, 258-261 deželanska pisma 27, 33, 48, 50, 51, 179 deželanstvo 134, 178-180 deželna hiša (lontovž) 238, 241-244, 246, 248, 250 deželna (o)bramba 22, 113, 114, 130, 139, 186, 191, 256, 262, 264 deželna pravda 63, 134, 150, 190, 191, 242, 252; gl. tudi ograjno sodišce deželna skupnost 19, 55, 191, 258 deželna veca 17, 81, 90, 91, 185, 249 deželna vez 21, 57, 59, 61, 81, 258 deželna vojska pregled (sklic) 36, 38, 40, 48, 96, 100, 121, 138, 186, 188, 199, 206, 226, 237, 248, 264 deželna zavest 21, 36, 56, 84, 141 deželne cetrti; gl. cetrti deželne pritožbe; gl. gravamina deželni glavar 36, 38, 39, 49, 50, 56, 62, 63, 69, 78, 82, 113, 114, 132, 133, 149, 151, 152, 161, 163, 175, 186, 197, 209, 213-216, 227, 237, 240, 244, 249-253 imenovanje 250, 251 prisega 251 deželni komtur 47, 122, 131 deželni mir 59, 64, 84, 91, 113, 139, 185, 191, 192, 200, 226, 231, 256, 258, 259 deželni privilegiji (rocini) 14-16, 18, 21, 24, 29-31, 58, 59, 61-72, 75, 81-84, 86, 89, 91, 92, 96, 99, 113, 114, 116, 123, 134, 139, 141, 142, 156, 168, 186, 191, 192, 194-197, 199, 200, 203, 212, 241, 244, 248, 249, 251, 252, 255-262, 266, 267, 271, 272, 274, 275, 285 deželni stanovi avstrijski 35, 88, 89, 104, 108, 109, 230, 260, 288 avtonomija 90, 185, 186, 190, 240, 270 goriški 14, 197 (iz)oblikovanje 14, 16, 17, 19-21, 35, 81, 84, 89, 97, 99, 178, 183, 190, 192, 241, 250, 258, 259 kmecko zastopstvo 20, 118 koroški 32, 33, 40, 42, 44, 52, 106, 111, 138, 146, 190, 204, 205, 208, 219, 221, 228, 231, 256, 257, 260, 264, 283, 287, 288; gl. tudi Koroška pogoji za sprejem 178-180 predzgodovina 81, 82, 90, 91, 93 reprezentativnost 17, 18, 89, 255, 256 sestava (struktura) 15, 16, 89, 117, 118, 181 štajerski 18, 31-33, 40, 42, 52, 89, 106, 128, 146, 179, 194, 197, 205, 207, 208, 213, 240, 246, 260, 264, 267, 283, 288, 290; gl. tudi Štajerska tirolski 35, 108, 208 deželni svétnik 151, 161, 165, 219 deželni upravitelj 49, 50, 63, 114, 132, 144, 148, 161, 164, 165, 175, 209, 214-216, 227, 237, 240, 250, 252-254, 261 imenovanje 253, 254 deželni upravnik 154, 161, 237, 252, 254 deželni zbor glasovanje 23, 211, 212, 228, 290 klopi (kurije) 23, 40, 42, 46, 47, 50, 97, 98, 100, 102, 117-123, 125, 126, 138, 131, 134, 135, 139, 141, 143, 152-155, 157, 158, 170, 211, 228, 235 komisarji 27, 31-33, 95, 128, 133, 135, 150, 151, 161, 165, 166, 191-194, 197, 207, 211, 212, 215­228, 231, 250, 254, 261, 289 navzocnost kneza 200-203, 207, 210, 217, 218 nesklepcnost 46, 221, 223, 274, 277 (ne)udeležba 48, 95, 101, 158-160, 178, 179, 181, 186, 202, 203, 205, 207, 213, 215, 221-229, 231, 274, 276, 277, 279, 282, 283 oborožitveni 188, 189, 198, 200, 206, 215 poklonitveni, gl. dedna poklonitev predhodniki 16, 18, 23, 90, 91, 185, 186 pripravljalni 188, 190, 191, 289 pristojnosti 15-17, 23, 256, 260 samovoljni 44, 104, 137, 163, 201, 211, 215, 217, 223, 230, 236 sklic (razpis) 31, 32, 101, 178, 204, 212-217, 231, 238, 285 deželno gospostvo 19, 21, 81, 82, 108, 120, 178, 260; gl. tudi deželnoknežja oblast deželno plemstvo; gl. plemstvo deželno pravo; gl. pravo deželnoknežja mesta (in trgi) 17, 22, 23, 28, 39, 47, 50, 61, 98, 99, 101, 116-118, 136, 167-173, 175, 178, 181, 185, 221, 255 deželnoknežja oblast 17, 19, 40, 61, 71, 75, 78, 121, 130, 148, 170, 172, 237, 260, 273, 276 deželnoknežja sfera 40, 72, 97, 160, 161, 197, 220, 233, 234, 255, 260, 280 deželnostanovska ustava 14, 18, 20, 23, 82 deželnostanovski status 118, 131, 135, 178, 197 deželnoškodljivi ljudje 64, 66, 84, 263 deželnozborski postopek 14, 20-24, 211-230, 250; gl. tudi deželni zbor, deželnozborski spisi deželnozborski spisi (akti) 18, 27, 29, 31, 32, 52-54, 98, 100, 103, 122, 128, 131, 137, 166, 216, 217, 219 instrukcija 27, 31, 32, 95, 116, 188, 190, 191, 205, 207-209, 211, 216, 218, 219, 221, 224-227, 235, 250, 259, 274, 280, 382, 289 pooblastilo (kredencno pismo, kredencial) 27, 28, 31, 32, 95, 105, 151, 164, 190, 191, 192, 207, 211, 217-219, 221, 224, 225, 274, 283 propozicija 25, 31, 32, 165, 206, 211, 212, 225­228, 240, 254, 274, 277 stanovski odgovor 31, 32, 165, 206, 208, 212, 218, 224-227, 250, 254, 274, 277 vabilo (poziv) na zbor 38-40, 121, 126, 143, 158, 169, 171, 188, 190, 198, 200, 202, 212-217, 225, 281 zašcitno (garantno) pismo 29, 31-33, 92, 138, 140, 142, 168, 187, 192, 198, 199, 203, 204, 206, 207, 212, 227, 263, 265, 266 deželski gospodje 18, 35, 62, 64, 72, 82, 83, 85, 87, 93, 96, 101, 117, 141, 142, 144, 280 deželski sodnik 64, 69, 132, 183 deželsko sodišce, deželsko sodstvo 63-65, 67, 69, 74, 75, 98, 116, 132, 141, 154, 160, 170, 255 Dietrichstein, Sigmund 25, 220 Volbenk 170 Dob (Aich), družina 38 Dobro Polje (Dobrepolje) 78 Dol 28, 49 Dolenjska 24, 39, 47, 61, 67, 70, 74, 75, 78, 87, 92, 112, 113, 129, 132, 133, 162, 171, 207, 222, 270­ 274 Dolnicar, Janez Gregor 50 Donauwörth 127, 165, 209, 236 Dornberg, Erazem 214, 219 Dornberk 74 Dovje 132 Draguc 276 Dravsko polje 40 državna neposrednost 75, 77, 118, 119, 132, 138, 142, 272 državni zbor 33, 114, 138, 151, 205-207, 209, 217, 218 Dunaj 34, 35, 44, 83, 85, 88, 91-93, 109, 111, 124, 129, 146-151, 167, 169, 198, 203, 204, 208, 217, 236, 260, 287 Hofburg 146, 231 pogodba 87 Dunajsko Novo mesto 86, 88, 111, 124, 139, 149, 205, 208, 217 pogodba 109, 111 Dürrer (Durrer), Andrej 41, 158 Baltazar 44, 78 Hans 41, 80 Jurij 134 dvorna veca 90, 91, 185, 190, 191, 208-210, 216, 240, 243 dvorni (knežji) svét, svétnik 23, 83, 84, 135, 164, 213, 215 Ebendorfer, Tomaž 61, 285 Eberstein, Ana 277 Eck (Egkh), družina 161, 165 Henrik 165, 174 Jakob 165 Jurij 134, 152, 165, 166, 170, 182, 219, 223, 251 Katarina 166 Krištof 165 Ehrenfels, družina 142 Hans 144 Eisenbart, Jurij 209, 236 Eknstainer, družina, 45 Elacher, Jurij 219, 220 Enns 198 Ernauer, Lenart 220 Eyzinger (Eytzinger), Ulrik 35, 104, 109 Fabjancic, Vladislav 242-244 Fini, Emanuel 48, 180 Firmian, Jurij 220 Flebusch, družina 46 Forhtenek 146 Francija 112, 117 Frankopani, gr. 110 Krištof 219 Nikolaj 180 Štefan 164, 249, 250, 252 Freising, šk. 34, 38, 40, 41, 50, 63, 92, 121, 122, 126, 131-134, 137, 138, 162, 202 Filip, šk. 63, 219 Henrik, šk. 134 Janez, šk. 148 odvetniki 132, 133 Freistadt 198 Friedrichstein 78 Furlanija 80, 110, 112, 154, 175, 193, 208, 220 Fürstenfeld 40, 42, 50, 124, 158 Gaiser, Peter 209, 236 Galiencz, družina 45 Gall, družina 38, 46, 159 Andrej 45 Hans z Rožeka 44 Mert 47 Ulrik 45 Viljem 45 Gallenberg(er), družina 38, 46, 159, 202, 223 Jošt 44 Krištof 239 Nikolaj 163 Seifrid 49 Gellersdorf 217 georgenberški privilegij 58, 71, 82 g(e)walt, gewaltbrief 127, 172, 190, 229, 235 glavarina; gl. davki glavni (generalni) prejemnik 234, 236, 238-240 Globocnik, Anton 50, 51, 145 Gorenjska 61, 78, 160, 161, 270 Gorica 112, 154, 219 Goricane 124, 142 Goriška 14, 24, 80, 109, 117, 118, 175, 179, 193, 283, 286, 290 Goriški, gr. 24, 60, 67-72, 74, 78, 80, 85, 110, 171, 172, 193, 202, 215, 272, 275 Albreht I. 74 Albreht III.(IV.) 67-69, 74, 75, 171, 272, 275 Henrik 34, 38, 92 Henrik (II.) Goriško-Tirolski 60, 84, 171 Lenart (Leonard) 14, 80, 111, 215 Majnhard 34, 92 Majnhard (IV.) Goriško-Tirolski 59, 60, 74 Gorjanci 68, 74, 171 Gorjuše 131 gornjeavstrijske dežele, deželna skupina 109, 190, 192, 205, 206, 208, 209, 289 Gornji Grad 46, 124 Gotnik 72, 280 Graceno 78 Gracišce 67, 75, 275 Gradac 67, 74, 272 Jurij (Gretzer) 44 Gradec 27, 34, 39, 61, 92, 111, 114, 125, 128, 149, 195, 197, 199-205, 207, 208, 210, 213, 216-218, 223, 228, 236, 238, 280, 283 Grades, Pilgren 63 Gradiška 14, 121, 175, 286 Grafeneck(er), družina 203 gravamina 19, 27, 32, 33, 128, 133, 172, 177, 205­210, 212, 226, 227, 235, 243, 260, 281 Grdoselo 77, 276 Gretzberger, Gašper 44 Griman, Vid 197 Grofija v Marki in Metliki 24, 40, 67, 70, 74, 75, 121, 130, 156, 169, 194, 272, 274, 275; gl. tudi Marka, Metlika Gumpler, Lenart 44 Guntersdorf 217 Gutenberg 142 Habsburžani, (nad)vojv. 14, 17, 18, 23, 24, 35, 40, 59, 60, 72-78, 82-89, 98, 107, 108-112, 116, 120, 128, 132, 142, 160, 162, 167-171, 201, 249, 271­276, 280, 282, 285 albertinska linija 87, 108, 109, 286, 290 Albreht I., nemški kr. 59, 60 Albreht II. (Hromi, Modri) 30, 35, 60-62, 67, 72, 84, 85, 91, 92, 142, 144, 194, 285 Albreht II./V., nemški, madžarski in ceški kr. 35, 38, 45, 88, 89, 96, 108, 140, 158, 257, 286 Albreht III. 35, 85-87, 89, 92, 93, 158 Albreht IV. 87, 88, 198, 263 Albreht VI. 21, 39, 44, 108, 109, 146, 150, 151, 194, 200, 201, 230, 231, 260, 286, 287 Ernest Železni 14, 30, 38, 39, 88, 89, 93, 96, 108, 128, 139-142, 148, 158, 163, 170, 187, 188, 194, 195, 199, 218, 266, 276, 285, 286 Ferdinand I., ces. 14, 25, 63, 107, 109, 110, 134, 138, 142, 191-194, 243, 251, 275, 283 Ferdinand II., ces. 179, 197 Filip 109, 153 Friderik III. (†1362) 72, 85 Friderik III./V., ces. 21, 22, 35, 39, 40, 42, 44, 45, 53, 54, 75, 78, 89, 95, 97, 104, 108-112, 116, 120­122, 124, 128-131, 136, 137, 141-151, 153, 157, 158, 163, 164, 169-172, 177, 182, 187-189, 194­196, 200-203, 212, 213, 217-224, 230, 231, 238, 240, 250, 252, 256, 257, 260, 262, 264, 273, 275, 280-290 Friderik IV. (Tirolski) 39, 88, 89, 108, 139, 144, 148, 194, 195, 250 Friderik Lepi 60, 108 Karel II. 14, 47, 180, 197, 275 Karel V., ces. 25, 109, 110, 150, 192-194, 275 Katarina, sestra Friderika III./V. 39, 41, 77, 121, 126, 132, 169, 173 Kunigunda, sestra Maksimilijana I. 168 Ladislav Posmrtnik (Postumus), madžarski in ceški kr. 21, 35, 108-110, 200, 230 Leopold I., ces. 31, 50, 127, 128 Leopold II., ces. 17, 18 Leopold III. 35, 75, 77, 85-87, 89, 92, 116, 174, 194, 275 Leopold IV. 83, 88, 89, 158, 199, 276 leopoldinska linija 14, 35, 87-89, 285 Maksimilijan I., ces. 14-19, 21, 25, 33, 53, 80, 89, 98, 101, 105, 109-112, 114, 116, 126, 128, 129, 132, 135, 141-143, 149-154, 161, 163-165, 168, 170-177, 182, 183, 190-192, 197, 203-210, 213­221, 223-226, 230, 233, 236, 239, 242, 246, 248, 250, 251, 253, 265-267, 269, 274, 275, 277, 278, 283, 286, 287, 289, 290 Margareta, hci Maksimilijana I. 109, 168 Marija Terezija, ces. 117, 244 Oton (Veseli) 60, 61, 91, 92 Rudolf I., nemški kr. 20, 30, 59, 60, 71, 74, 82, 84, 91, 259 Rudolf II. (†1290) 60 Rudolf II., ces. 271, 275 Rudolf IV. 34, 35, 62, 67, 72, 74, 85, 86, 89, 92, 93, 108, 116, 136, 169-171, 241, 272, 286 Sigismund Tirolski 108, 109, 286 Viljem 35, 87-89, 92, 96, 123, 198, 263 Hadersdorf 217 Hageneder, Othmar 55 Haltenspill, Hans 246 Harisch, družina 46 Harracher, Diepold 220 Harrer, družina 45 Hasiber, Hans 236 Hauptmann, Ljudmil 20, 72, 77 Herberstein, družina 277-279 Andrej 277 Gter 277 Jurij 251 Lenart 277 Žiga 153, 161, 278, 279 Herbst, Gašper 223 Hintze, Otto 24, 117 hišna pogodba 85, 86, 241 hišni red 21, 35, 85, 141, 144 Hitzinger, Burkhard 46 Hlapic, Gal 126 Hmeljnik 67, 74, 272 družina 148 Hofer, Hans 219 Hofstetter, družina 39 Hohenwart, družina 161, 163, 164 Andrej (ml.) s Kolovca (Gerlachstain) 45, 163, 164, 238 Andrej (st.) 44, 78, 163, 164, 174, 201, 202, 223, 273 Erhard 42, 163, 164 Hans 163 Ludvik 164 Štefan 44, 164 Hollenburg 88 Höltzl, Blaž 220 Hošperk; gl. Planina Hrastovec 278 Hrvaška 202 Hungersbach, družina 46 Simon 78, 215, 220 Hunyadi, Ivan 40, 158 Matija (Korvin); gl. Madžarska husiti 38, 96, 113, 139, 199, 226, 285 Idrija 112 imenje 48, 64, 137, 138, 156, 160, 181, 221, 238, 264, 265, 267 imenjska knjiga 47, 48, 119, 122, 137, 175, 179, 181, 240, 267, 268, 279, 277, 281 imenjska posest 46, 48, 122, 135, 154, 179, 279 imenjska renta 130, 137, 175, 176, 179, 265, 267 imenjski davcni sistem; gl. davcni sistem imenjski davek; gl. davki Innsbruck 127, 135, 208-210, 217, 236, 289, 290 libeli 33, 113, 114, 287 odborni zbor 33, 127, 165, 208, 210, 218, 220, 229, 267, 287, 290 instrukcija; gl. deželnozborski spisi Istra 15, 21, 24, 46, 47, 67-69, 72, 74, 75, 77, 78, 80, 87, 88, 92, 110, 112, 113, 156, 164, 165, 191-194, 206, 22, 238, 249, 251, 268, 271, 272, 275-278, 286 Istrska grofija 67, 70, 71, 75, 200, 272, 275; gl. tudi Pazinska grofijaIvana Blazna; gl. Španija ivanovci (špitalarji) 39, 42, 121, 122, 129-131, 137 izredni davki; gl. davki Jagielonci 111 Jama (Lueg) 38, 72, 78 Jamnizer, Lenart 126 Jamski, družina 38, 78, 159; gl. tudi Lu(e)ger Barbara 277 Doroteja 153, 162 Erazem 111, 163 Katarina 162 Nikolaj 148 Jelovšek, Anton 241, 242 Jeruzalem 129 Judenburg 91, 202, 215, 217, 231 Julbekch, Lewtel 36 Jurklošter, sam. 122, 128 prior 122 Kacijaner, družina 46 Hans 251 Kamen (Stein), družina 38 Kamnik 39, 45, 61, 131, 154, 168-170, 172-176, 181, 209, 216, 222, 236 Kandler, Peter 277 kapiteljski arhiv; gl. arhiv karalni postopek 64, 67 Kastav 46-48, 80, 153, 162, 164, 171, 280, 281, 283, Kastavšcina 281, 284 Kasthauer, Andrej 45 Kellerberger, družina 45 Kellner, Volbenk 126 Khümburg, Ulrik 49 Klevevž 111, 132, 133, 148, 153 Klocker, Štefan 126 Klosterneuburg, sam. prošt 198, 213 kmecka (podeželska) trgovina 182, 183 kmecki upor 100, 133, 145, 191, 208, 209, 226, 269, 287 Knaver, Peter 126 knežji svét; gl. dvorni svét Knittelfeld 206, 217 Kocevje 45, 47, 50, 160, 169-172, 175, 176 gospostvo 78, 142, 153, 169 Kogler, Gottfriede 32, 52 Kolnitz, Jurij 163 Kolpa 77, 160, 163 Komac, Andrej 20, 60, 86, 151, 153 komenda 39, 129-131 Komenda (Sv. Peter) 39, 42, 121, 122, 130 ivanovci 42, 121, 130 Jakob, komtur 131 komtur 47, 121, 122, 126, 131 komisar (svetovalec); gl. deželni zbor komorno premoženje 20, 22, 39, 77, 93, 97, 98, 115, 116, 120, 121, 128, 136, 137, 160, 167, 168, 173, 178, 233, 238, 255, 260, 264, 269, 276, 281 komtur; gl. Crnomelj, Komenda, Ljubljana, Metlika, Konjice 78 konstitucionalizem 16, 17, 89, 255 Koper 110 Korneuburg 217 Koroška, Korošci 13, 14, 16, 17, 24, 25, 32, 24, 25, 39, 40, 42, 57, 59-61, 67, 77, 78, 80, 84, 85, 87-92, 109-114, 117, 118, 123, 131, 131, 137, 138, 142­146, 155, 157, 158, 162, 164, 168, 169, 179, 189, 190, 192, 193, 195-210, 213, 215, 226, 227, 231, 241, 249, 252, 263, 265, 267-269, 285-290 Korvin, Matija; gl. Madžarska Kos, Dušan 130 Kos, Milko 78, 242 Kostanjevica, mesto 39, 45, 50, 61, 74, 128, 167, 169, 171-176, 200 Arnold, opat 209, 236 grad 74, 148, 161 opat 39, 47, 121, 122, 126, 127 sam. 127, 142 Kostel 78, 142, 160, 162 Košerak, Matevž 251 Kozjak 67, 74, 272 družina 158 Herman 75 Ludvik 45 Nikolaj 90 Kožljak (Waxenstein) 67, 75, 77, 275-277 Kraig (Kreyg, Kreig), družina 41, 42, 117, 134, 142­147, 158, 160 Andrej I. 143-146, 148, 155 Gothard I. 142-145 Hans (Jan) I. 144 Hartman III. 145, 146, 155 Hartneid I. 144 Hartneid (II.) 143, 144, 155 Jurij (II.) 143-145, 155, 202, 223 Konrad II. 134, 142, 145 Konrad III. (ml.) 39, 142, 144, 145, 158 Konrad IV. 145 Konrad VI. 144 Krištof 146, 154, 155, 251 Leopold I. 144 Poliksena 146 Tomaž 144 Wolfgang II. 144 Kranj 39, 45, 61, 100, 168-176, 181, 200, 216 kranjski deželni grb 44, 49, 50, 97, 146, 158, 162 Kras 15, 46, 47, 60, 74, 77, 78, 110, 135, 146, 148, 160, 163-165, 193, 206, 222, 238, 251, 268, 271, 276-280, 284, 286 Kravjek (Weineck) 142, 162 kredencnopismo(kredencial);gl.deželnozborskispisi Krems 217 križniki 39, 40, 42, 92, 121, 129-131, 137 Krka (na Koroškem), šk. 34, 50, 92, 122, 220 Krka, reka 74 Krmin 112 Krones, Franz 32, 34, 36, 52, 81, 89, 285 Kršan 75, 77, 276 družina 277 Andrej 78, 277 Krško 45, 50, 169-172, 175 gospostvo 78, 146, 153, 160, 269 Kuhar (Khoch), Primož 242 Kvarner 74, 77, 160, 271, 280 Laaser, Gašper 219 Lackner, Christian 21, 33, 83, 87, 198 Lamberg(er), družina 38, 46, 137, 143, 149, 154, 159, 161, 162 Andrej s Crnela 162 Baltazar 161 Baltazar z Boštanja 153, 154 Franc s Kamna 154 Friderik 45, 161 Gašper I. 161 Gašper II. 44, 134, 152, 161, 162, 219, 236 Gregor 162, 236 Hans 161 Hans s Crnela 154 Henrik 161 Jakob 134, 161 Jožef 135, 162, 236, 243 Jurij 50, 75, 134, 161, 162, 236, 239 Jurij I. 161 Jurij II. 161 Jurij ml. 44, 45 Jurij s Crnela 154 Jurij st. 45, 201 Krištof 45 Krištof s Snežnika 154 Viljem z Boštanja 162, 236 Žiga 161 Žiga (Sigismund), ljubljanski šk. 124, 161, 202, 223 Žiga s Crnela 162 Landau, Jakob 221 Landeck 219 Landherrentag 18, 23, 82 Landschaft 20, 93, 96-99, 101-106, 108, 140, 160, 189, 233, 255, 256, 260, 261, 270, 271, 284, 289 Landskron 158 Lengheimer, Hans 44 Laubenberg, Hans Gašper 220 Leoben 195 Levec, Vladimir 18, 28, 61, 64, 65, 68, 84, 122, 123, 169 Liechtenberg (Liechtemberg), družina 38, 45 Baltazar 90 Konrad 44 Liechtenstein, družina Ahac 223 Andrej 219 Doroteja 166 Rudolf 49, 50 Lienz 38, 112 Linz 60, 109, 151, 152, 203-205, 216, 217, 236, 241 Lipnica 44, 92, 111, 114, 137, 163, 169, 201, 217, 223, 227, 229-231, 236, 237, 264 Litija 65, 177 Ljubljana 22, 34, 35, 39, 45, 46, 61, 86, 89-92, 101, 111, 112, 125, 129, 130, 152, 160, 169-176, 182, 187, 190, 191, 194, 195, 197, 199-210, 213, 215, 216, 218, 219, 222, 223, 236, 239, 242, 244, 269, 270, 277, 281, 282 grad 151, 216, 244, 248, 250 kapiteljski oskrbnik 47, 122, 126 komenda 126, 129-131 komtur 35, 39, 42, 121, 122, 131 mestni sodnik 101, 170, 172, 213 mestni svét 101, 170, 172, 213 Novi trg 129, 242-246 stolni dekan 46, 47, 122, 124-126 stolni kapitelj 122-126, 137, 239 stolni prošt 124-126, 129 Sv. Peter, župnija 124 šentjakobski samostan 46 šk. 31, 46, 47, 100, 122, 124-126, 137, 161, 162, 168, 223, 236 župan 236, 239, 251 Ljubljanica, reka 33, 128, 242 Ljubljanska kotlina 74, 78 Ljubljansko barje 160 Logatec 151 Lokavice 153 lontovž; gl. deželna hiša Loser, Erazem 44 loško gospostvo 40, 131-133, 154 kašcar 133 oskrbnik 133, 134, 148, 165, 202 Lovran 67, 75, 275 Lož 20, 45, 160, 170-172, 175, 176 gospostvo 72, 74, 78, 142, 162, 171 Lu(e)ger, družina 46; gl. tudi Jamski Friderik 44 Jurij 45 Lukancic, Ivan Gotthard 48, 49, 51 Luksemburžani, družina 35, 60, 77, 142, 168 Janez Henrik 60 Janez, ceški kr. 60 Karel IV., ces. 72, 89 Sigismund, ces. 77, 142, 280 Vencelj (Vaclav), kr. 142 Lupoglav 67, 75, 77, 275-279 Luschin von Ebengreuth, Arnold 16-18, 23, 82, 84, 89, 122 Lustaller, Pankrac 239 Madžarska, Madžari 108, 109, 111, 117, 198, 199, Albreht II./V., kr.; gl. Habsburžani Hunyadi (Korvin), Matija, kr. 21, 109-112, 203 Ladislav, kr.; gl. Habsburžani Mager, Bertold 219, 225 Magna carta libertatum 262 Mailberg 36, 217 mailberška zveza 36, 109 Malta 129 malteški vitezi; gl. ivanovci Maltits, Gašper 219 Mansdorfer, Hans 193 Marano 208 Maribor 22, 40, 92, 162, 165, 176, 197, 199-204, 213, 217, 218, 223, 225, 227, 238, 260, 264, 287 Marka 15, 20, 24, 33, 44, 45, 60, 72, 74, 75, 83, 84, 86, 92, 150, 191, 192, 195, 199, 200, 207, 221, 238, 249, 251, 271-275, 277; gl. tudi Grofija v Marki in Metliki Markovic, Wolfgang 46 Martini, Julijan 126 Martinic, Simon 197 Matscherol, Hans 44 Maultasch, Margareta 60 meddeželanstvo (interdeželanstvo) 141, 179 meddeželna pomoc 205, 206, 210, 226, 287 meddeželni zbor 22, 24, 28, 32, 40-42, 44, 52, 53, 93, 99, 103, 114, 123, 124, 126, 132, 135, 137, 138, 145, 149, 158, 162-165, 169, 172, 188-190, 198­204, 208, 211-213, 216-219, 222, 223, 225, 227­231, 236-238, 259, 260, 263, 264, 266, 287-289 oborožitveni 199, 200, 213 Medvedgrad 153 Megiser, Hieronim 187 Mehmed II. Osvajalec, sultan 112 Mehovo 67, 74, 78, 272 Mekinje, sam. 29, 34, 35, 41, 46, 61, 122, 135, 136 opatinja 39, 42, 121, 126, 135 Melje pri Mariboru 130 Melk 217 Mell, Anton 17, 18, 21, 23, 25, 82, 83, 220 Melz, Albreht 151 Gašper 27, 201, 213 Mengeš, družina 38 Nikolaj 41, 158 Metlika 40, 45, 67, 68, 74, 78, 83, 128, 130, 169, 171, 172, 175, 176, 272, 274 glavar(stvo) 78, 80, 150, 154, 163, 164, 273, 276 komtur 42, 47, 122, 130, 131, 274 ograjno sodišce 69, 75, 90, 191, 272-274 pokrajina (Bela krajina) 15, 24, 39, 44, 67, 68, 71­ 77, 83, 86, 88, 92, 110, 121, 148, 156, 158, 191­195, 199, 200, 206, 221, 238, 249, 251, 271-276, 286; gl. tudi Grofija v Marki in Metliki Mihael iz Iga 125 militi; gl. nesvobodno plemstvo Milje 110 Mindorfer, družina 36, 38, 41, 45 Krištof 44 Matej 45 ministeriali; gl. nesvobodno plemstvo Mirna Pec 129 Mlinaric, Jože 127, 199 mobilizacijski red (seznam) 40, 42, 44, 121, 123, 131, 144 Modruški; gl. Frankopani Mohor z Lanišca 126 Mokovo 110 Mokrice 160 Mokronog 167 Moltke, Konrad 23, 25, 97, 188, 205 Momjan 67, 75, 77, 80, 275, 276 Montfortski, družina 86 Štefan 187 Moravska 140 Mordachs (Mordax), Sigmund 46, 209, 236 Moshaimer, Jurij 44 Moskva 153 Mošcenice 72, 78, 162, 280, 281 Moysee (Moisse), družina 46 Jurij 80, 219 Murau 223 Murzzuschlag 206, 217 najemniki 21, 22, 110-115, 124, 137, 139, 186, 201­204, 226, 231, 263-265 Naklo 165 nasvet in pomoc (rat und hilfe) 23, 93, 108, 113, 120, 121, 186, 197, 213, 221, 225, 226, 258, 260, 261 Naydeck, Jurij 220 nemški viteški red; gl. križniki nesvobodno plemstvo 21, 57-59, 62, 71, 82, 157 militi 21, 57-59, 62, 67, 156, 158 ministeriali 16, 20, 21, 57-59, 61, 64, 67, 81, 82, 84, 91, 101, 141-143, 147, 156, 157, 259 osvoboditev 21, 57, 156 Neuberg 86 pogodba 35, 87 Neuhauser, Hans 219 Niederstätter, Alois 13, 15, 107 Nikolaj V., pap. 136 nižjeavstrijske dežele, deželna skupina 14, 24, 33, 125, 138, 164, 190, 198, 203-210, 215, 216, 218, 220, 235, 286-290 Notranja Avstrija, notranjeavstrijske dežele 14, 15, 19-25, 31, 38-40, 57, 58, 89, 101, 103, 105, 108­110, 112, 117, 124, 131, 134, 138, 140-142, 144, 149, 157, 158, 177, 179, 188, 189, 194, 198, 207­217, 227, 228, 233, 235, 265, 267, 285-290 Notranjska 112, 162, 171 Novi grad (Neuhaus), Andrej 44 Erazem 44 Novi grad pri Kokri 166 Novi trg; gl. Metlika Novo mesto (Rudolfswert, Newnstetl) 39, 45, 74, 128, 169, 171-176, 182, 189, 200 kapiteljska cerkev 129 kolegiatni kapitelj 129, 137 prošt 47, 122, 129 Nnberg 114 Obdach 158 Oberweinmar, Jošt 219 odbor ad hoc odbor 125, 207, 227, 235-237, 239 stanovski 13, 25, 47, 122, 128, 135, 179, 226, 230, 233, 235-237, 239, 248, 250 za odborni zbor 24, 125, 127, 128, 188, 190, 204­209, 215-218, 229, 235, 237, 286, 288-290 odborni zbor 24, 32, 33, 52, 125, 127, 161, 164, 165, 188-191, 198, 203-211, 217-220, 222-230, 233, 235-239, 265, 267, 280, 283, 286-290 odvetništvo 98, 115, 119, 120, 136, 141, 255 Oglej 60, 72, 74, 130 Bertold, patriarh 61, 171 Bertrand, patriarh 91 patriarh 34, 72, 74, 75, 92, 124, 126, 129 Peregrin, patriarh 126 ograjno sodišce 21, 24, 33, 55-57, 59, 62, 63, 65, 67, 69, 71, 74, 75, 87, 90-92, 97, 136, 138, 140, 142, 147, 156, 185, 187, 190, 191, 214, 227, 240, 246, 249, 250, 252, 253, 272-276 Ogrska; gl. Madžarska opolnomocje, gl. g(e)walt Orehovica 75 Ortenburžani, gr. 24, 35, 63, 72, 77, 86, 141, 142, 157, 170, 171 Friderik 87 Oto 34, 35, 92, 251 Rudolf 251 Ortnek 78, 142, 160, 162 Ortner, Nikolaj 126 Ostrogon, nadšk. 111 Ostrovica ((Hoch)osterwiz), družina 142 Jošt, tocaj z 196, 250 Ulrik, tocaj z 36, 187, 249, 150 Otok (Gutenwerd) 148 Oton II., ces. 132 Otorepec, Božo 29, 44 papež 12, 119, 124, 125, 129, 130, 136, 256 Paradeiser, Lovrenc 44 parlamentarizem 17, 81, 256 partei 95, 104 Partinje (Parthin) 278 Passau, šk. 34, 92 Passer, družina 46 patrimonialno sodstvo 58, 63, 64, 67, 69, 71 Pavel II., pap. 124 Paz 77, 276 Pazin 46, 67, 75, 77, 80, 197, 275, 276 glavar(stvo) 78, 80, 161, 162, 164, 272, 276, 280, 281, 283 ograjno sodišce 69, 191, 272, 276 prošt 122 Pazinska grofija 33, 75, 77, 78, 272, 275-277, 280; gl. tudi Istrska grofija Perizhoff(er), Karel Seifrid 48-51, 160, 243, 244, 246, 277 Petaz, Bernard 283 Pican, šk. 67, 75, 122, 129, 275 Maninger, Jurij, šk. 125 Pij II., pap. 124 Piran 110 Pirs, Sigmund 78, 80 Pivka 164 Planina 74, 77, 78, 162 plemstvo deželno 15, 20, 21, 24, 30, 56-59, 67, 71, 83, 86, 90, 98, 100, 101, 103, 116, 136, 141, 156, 157, 180, 181, 185, 186, 190, 191, 249, 258, 259 gospodje 36, 40-42, 47-49, 57, 67, 68, 83, 84, 87, 88, 89, 96, 103, 104, 117, 139-144, 149, 154, 155, 158, 160, 187, 194, 195, 263, 266 pravno poenotenje 21, 57, 62, 67, 71, 285 vitezi in oprode 23, 40-42, 44, 47, 62, 67-70, 82, 89, 93, 96-103, 117, 118, 139, 140, 143, 155-160, 167, 181, 187, 194, 196, 263, 266, 272 Pleterje, sam. 29, 40, 42, 46, 47, 128 Hilarij, prior 90 prior 40, 47, 121, 122, 128, 129, 137 pobotnica 33, 126, 238, 251, 266, 268, 269 Poden, Nikolaj 126 Podiebrad, Jurij; gl. Ceška Podsreda 150 Podzemelj 130 pokrik 65, 66, 69 Polhaimer, Sigmund 220 Wolfgang 220 Polhov Gradec 78, 160, 161, 165 Poljane 78, 142, 160, 163 Poljska 117 Polzela 130 Ponikva 129 pooblastilo; gl. deželnozborski spisi Pordenone 77, 78, 286 Porec, šk. 122 Posavinje 20, 74 Posavje 160 Posotelje 20, 74 Postojna 72, 74, 77, 78, 80, 112, 146, 148, 162, 165, 219, 277, 280 poverjenik(i) 25, 131, 161, 165, 172, 179, 228, 234, 236-241, 244, 248, 254 Požarnica 110 pravica do odobritve; gl. davki pravica do odpora (ius resistendi, Widerstandsrecht) 56, 71, 113, 259 pravo dedno 69, 70, 272 deželno 14-16, 19, 21, 24, 30, 36, 55-57, 59, 61, 67, 69, 84, 191, 255, 258-260, 275, 285 fevdno 21, 69-71, 113, 258, 272 kazensko 66, 67, 69 obicajno 56, 62, 67, 259 premoženjsko 62, 69-71, 272 privilegijsko 57, 59, 116, 141, 259, 285; gl. tudi deželni privilegiji Preddvor 122 Predel 112 Predjama; gl. Jama Prednje dežele 60, 87-89, 97, 108, 109, 193 Pregl, Martin 242 Preinfalk, Miha 151-153 prejemnik(i) 25, 125, 137, 150, 161-163, 172, 175, 212, 227, 236-239, 250, 251, 264, 267-270 Prelokar, Tomaž 225 Prem 78, 280 Premisl, Otokar; gl. Ceška Prenner, Konrad 38 presedmovanje 66, 84 Presinger, Hans 219 Prežek 148 prikljucena gospostva 15, 24, 45, 47, 60, 75, 77, 110, 122, 135, 160, 191-194, 204, 206, 222, 271-273, 277, 280, 286; gl. tudi Kras, Marka, Metlika privilegij; gl. deželni privilegiji privilegijsko pravo; gl. deželni privilegiji, pravo privilegium maius 78, 85, 108 propozicija; gl. deželnozborski spisi Ptuj 111, 112, 173, 176 Puchheim, Jurij 146 Pustriška dolina (Pustertal) 110, 193 Putsch, Viljem 147, 268 Pybriacher, Jurij 28 Racice 77, 276 Radece 78, 177 Radgona 40, 42, 50, 123, 132, 158, 200, 217 seznam plemstva in prelatov 40-42, 44, 117, 121, 123, 128, 131, 137, 144, 158, 213 Radics, Peter 61 Radovljica 45, 50, 78, 137, 142, 160, 169, 170, 172, 175-177, 208, 215, 217 župnija 124 Raka 75 Rakalj 67, 75, 80, 275, 276 Rappoltstein, Viljem 220 Rasp, Pavel 134, 161, 165, 166, 191, 219, 236, 252, 253 Raunach, družina 161, 164 Bernard(in) 80, 127, 165, 209, 219, 236, 252, 253 Jakob 50, 164, 251 Jakob III. 78, 164, 238, 281 Martin 50 Ravbar, družina 38, 45, 46, 154, 155, 161, 162 Adam 155 Andrej 154, 220 Baltazar (Boltežar) 131 Erazem 162 Friderik 162 Gašper 78, 80, 125, 162, 281, 281 Hans 162 Hans, Gašperjev sin 162, 281 Herman 162 Jurij 162 Kozma 155 Krištof, ljubljanski šk. 31, 124, 125, 162, 236 Nikolaj 44, 78, 153, 162, 164, 238, 281 Nikolaj, Gašperjev sin 162 Ulrik 162 Ravne (pri Pivki) 164 Rayner, Jurij 242 Recelj, Andrej 30, 103 reformacija 19, 47, 100, 181, 197 regiment 25, 33, 175, 192, 213, 215, 220, 221, 223, 230, 283 registratura 27, 246 registrator 48, 243, 245, 246 registraturni protokol 244-246, 283 Reichenbach, doctor 220 Reichenburg, Reinprecht 220 Reicher, Peter 251 Rein, sam. 199 opat 122 Reka (St. Veit am Pflaum) 33, 46, 47, 72, 78, 80, 111, 112, 153, 161, 162, 171, 210, 280, 281, 283, 284, 286 prior 122, 283 Reka, reka 74 Reun 91 Ribnica 45, 78, 142, 150, 160, 163, 177 Richter, Franc Ksaver 28, 153, 199 Rihemberk (Branik) 74, 112 Rimsko-nemško cesarstvo 21, 109, 286 Rinža, reka 171 rodeški vitezi; gl. ivanovci Rodos 129 Rokanik 153 Rosalnice 130 Rožek (Rudolfseck) 44, 67, 74, 272 rubež 63, 133, 175, 176, 251, 269, 270 Salzburg 117, 118, 206, 217, 221 Lang, Matej, nadšk. 138, 220 nadšk. 21, 34, 92, 111, 138, 202, 215 Sava 20, 74, 160 Savinjska marka (krajina) 20, 74 Sawer, družina 38 Sawrer, Viljem 45 Schaitpeck, Johann 220 Schallenberg, Ulrik 220 Scharff, Hans 236 Schaunberg, Ulrik 44, 249, 250 Schertz, Viljem 41 Scheyer, družina 246 Schnizenbaum (Snitzenpamer), Jurij 150, 191, 236 Schönleben, Janez Ludvik 51 Schreyer, Jurij 45 Schrot, družina 46 Schubert, Ernst 97, 240 Schwär, Wolfgang 165, 240, 254 Schwarz, Wolfgang 219, , 240 Sebriach, družina 46 Žiga (Sigmund) 219, 225, 249, 250, 264 Seckau, šk. 34, 92, 115, 236 Matija, šk. 197 prošt 40, 123, 169, 230, 285 Semenic, družina 159 Albreht, metliški komtur 131 Andrej 44, 45 Oto 44, 238 Turck 45 Semic 130 Semmering 88 Sempach 87 Senožece 72, 78, 280 Serntein (Serentein), Ciprian 134, 166, 220 Hans 166 Seuffert, Burkhard 18, 32, 52 Sforza, Bianca Maria 153 Sicherberger, Nikolaj 44 Sikst IV., pap. 256 Sisak 155 Skenderbeg, Jurij (Đerd) 122 skrbništvo (varuštvo) 21, 35, 39, 87-89, 108, 109, 144, 148, 194, 230, 285 Slatkonja, Jurij 126, 129 Slovenska marka; gl. Marka Smlednik 148, 160, 161, 166 Smojk (Smoikh), Anton 242 Snežnik 142, 160, 162 družina 38, 159 Nikolaj 44 Socerb 110 Sostro (Osterberg) 163 Soteska (Ainöd) 67, 74, 272 Soteški (Helfenberger), Jošt 196 Sovinjak 276 Spangstein, Andrej 223 Spanheim, vojv. 143, 169, 170 Bernard 127 Filip 84, 91 Ulrik (III.) 20, 36, 59, 60, 84, 91, 127 Spodnja Avstrija 16, 23, 109, 111, 117, 118, 150, 151, 190, 200, 201, 204, 209, 217, 230, 241, 289, 290 Srbija 112 St. Pölten 217 Stadeck, Leutold 35, 250 Stainacher, Moric 222 Standinat, Hans 172, 236 stanovska država 24, 57, 83, 255, 260 stanovski arhiv; gl. arhiv stanovski odbor; gl. odbor stanovsko gibanje 14, 25, 197 stanovsko-monarhicni dualizem 13, 16, 17, 24, 71, 101, 139, 183, 250, 260 Stari trg; gl. Lož, Višnja Gora Statutum in favorem principum 81, 84, 89 Staufovci, Friderik II., ces. 59, 84 Henrik VII., kr. 81 Sterzing 228 Stetteldorf 217 Stetten, Hans 251 Sticna, sam. 46, 126, 130, 244 Albert, opat 187, 199 Klemen, opat 251 Martin, opat 126 opat 47, 121, 122, 126, 128, 137 Peter, opat 187, 199 Tomaž, opat 187, 199 Urban, opat 127, 223 Stockerau 217 Stradal, Helmut 20, 23, 119, 120, 126, 131 Stubenberg, Andrej 41, 142 Jakob 149 Leopold 196 Wolfgang 197 Studenice, sam. 122, 135 subsidiarno (pomožno) pravo 14, 67, 71, 72, 141, 259, 285 Sunthaym, Ladislav 45 Sv. Križ (na Vipavskem) 154 Sv. Peter u Šumi, sam. opat 122 Svibno 38, 77, 153 Henrik 91 Marjeta 149 Viljem 91 Šentpavel (St. Paul) na Koroškem, sam. opat 204, 213 Ulrik, opat 193 Šentrupert 129 Šentvid (Št. Vid, St. Veit) ob Glini 84, 89, 91, 92, 124, 145, 146, 195, 201-206, 213, 215, 217, 218, 223, 244, 269 Šentvid pri Sticni 75, 91 škofijski arhiv; gl. arhiv Škofja Loka 45, 49, 92, 133, 161, 165, 167, 173, 175 gospostvo; gl. loško gospostvo klarise 42, 46, 122, 135 opatinja (priorinja) 42, 121, 135 Škofjeloško 64 Šmartin pri Kranju 124 Šmihel pri Pliberku 124 Španija 25, 109, 112, 150 Ivana Blazna 109 Juan 109 Karel I., kr; gl. Habsburžani, Karel V. Štajerska, Štajerci 13, 14, 17, 22-25, 29, 34, 35, 39, 40, 42, 57-61, 71, 72, 77, 78, 82-93, 96, 100, 109, 111-114, 117, 118, 123, 131, 132, 137, 138, 142, 143, 146, 149, 151, 155, 157, 158, 168, 174, 179, 181, 188, 190, 192, 194-196, 198-210, 215, 217, 223, 226, 227, 231, 236-238, 241, 256, 259, 263­268, 274, 285-290 Štanjel 112 Štatenberg 75, 78, 148, 149 Šteberk 162 družina 39, 72 Štih, Peter 19, 24, 40, 55, 68, 74 Šumberk 67, 74, 149, 150, 152, 272 Janez II. 149 Švedska 153 Švicarji 107, 113, 114, 204, 226 tedenski denaric; gl. davki templjarji 129 Teschiz, družina 46 Textor, Urban, ljubljanski šk. 100 Thanhauser, Baltazar 220 Thein, Krištof 252 Thurn, družina 46, 143, 267 Andrej 153, 154 Anton 146, 153, 154 Erazem 154 Hans ml. 153, 154 Hans st. 80, 153-155, 219, 281 Jurij 128, 133, 134, 152, 153, 172, 192, 203, 269 Krištof 154 Matej 154 Nikolaj ml. 154 Nikolaj st. 153-155, 251, 254 Ulrik (Vlreich Turen) 63 Vid 54 Tinjan 67, 75, 275 Tirolska 20, 52, 87-89, 92, 93, 108, 109, 117, 118, 193, 199 Tirolsko-Goriški; gl. Goriški Tolminska 64, 112 Trappen, družina 46 Traungavci, vojv. 58 Otokar IV. 58 Tri fare; gl. Rosalnice Trient 112 Trsat 112, 153 Trst, Tržacani 14, 21, 33, 42, 44, 46, 50, 72, 74, 77, 78, 80, 88, 110, 112, 135, 146-148, 161, 162, 164, 171, 172, 187, 193, 201, 210, 271, 276, 280, 282­284, 286 šk. 46, 122, 135, 219, 283 Trviž 67, 75, 275 Tulln 217 Turjaški (Auerspergi), družina 38, 86, 149-153, 159, 227, 228 Andrej 236 Darij 150 Dipold 149 Engelhard 149, 150, 201 Hans (III.) 44, 151 Hans, deželni glavar 27, 132, 150-153, 155, 165, 191, 208, 209, 214, 215, 219, 228, 230, 236, 240, 244, 250, 251, 269, 280, 283 Herbard VIII. 150 Jakob, novomeški prošt 129 Jurij 149-151, 238 Jurij II. 36, 39, 49, 119 Krištof 164 Lovrenc 150 Oktavijan 150 Osterman 45 Pankrac (II.) 78, 150, 163 Suzana 150, 163 Trojan 46, 143, 150, 153, 219 Viljem (Bogati) 41, 45, 126, 131, 150-153, 163, 165, 182, 202, 204, 219, 225, 228, 249, 250, 252, 253, 282 Volf Engelbert 50, 153 Volkart 54 Volker III. 86 Volker V. 149, 150 Turki 14, 45, 96, 112, 113, 124, 126, 139, 141, 164, 169, 171, 179, 187, 202-201, 215, 226, 256, 264, 278, 285, 287 Turner, Baltazar 44 turški vpadi 21, 107, 111-113, 127, 137, 201, 203, 208, 209, 226, 256, 263, 286 Ungnad, družina 179 Katarina 163 Unrest, Jakob 53, 97, 113, 124, 135, 145, 164, 201, 202, 223 urad poverjenikov; gl. poverjeniki ustolicevanje 61, 91, 92, 199 vabilo (poziv); gl. deželnozborski spisi Valvasor, Janez Vajkard 19, 40, 41, 44, 45, 49-51, 53, 54, 92, 97, 100, 145, 156, 179, 187, 228, 243, 248, 250, 254, 276 vazal(stvo) 59, 91, 113, 258 Velesovo, sam. 29, 46, 61, 92, 122, 126, 135, 136 priorinja 39, 42121, 126, 135 Velikovec 53, 103, 111, 124, 135, 137, 172, 200, 202, 209, 213, 217-219, 222, 223, 227, 236 Veprinac 72, 78, 162, 164, 280, 181 Verbic, Marija 27, 31, 52, 125, 207, 208 Verneški (Vernek(er)), družina 38, 159 Andrej 44 Jurij 42, 143 Ulrik 209, 219, 236 Vigel (Wiguleis) 44 Vetrinjski, Janez 61, 91, 285 vicedom 46, 49, 78, 112, 126, 134, 138, 148-152, 164-166, 170, 173, 175, 177, 182, 191, 209, 215, 219-223, 233, 238, 242, 250, 251, 268, 269, 276, 280, 281 vicedomski arhiv; gl. arhiv Vilfan, Sergij 13, 15-19, 21, 24, 25, 44, 46, 47, 52, 53, 59-62, 70, 71, 90, 98, 99, 102, 117, 118, 132, 173, 186, 222, 252, 256, 260, 268, 276 Vinica 130 Vipava 46, 74, 77, 78, 80, 110, 112, 210, 277, 279, 283 Spodnja Vipava (Spodnji grad) 72, 78 Zgornja Vipava (Zgornji grad) 72, 80, 283 Vipavska dolina 74 virilisti (virilni glas) 101, 178, 179, 228 Višnja Gora 45, 47, 74, 161, 169-172, 175, 176, 182 Višnjegorski (Weixelberger), Jurij 41, 158 Žiga 236 viteški red 39, 42, 92, 119, 121, 129-131 viteški udarec 148, 156 viteštvo 35, 156, 158 vitezi in oprode; gl. plemstvo Vitovec, Jan 114 Vivodina (Herzogtum) 75, 77 Vižinada 276 Vogt, Gabrijel 220 Voitsberg 231 vojaška dolžnost (obveznost) plemstva 70, 71, 113, 139, 212, 256, 265, 267 Vorarlberg 20, 89, 109, 117, 118 Vovbrški (Vovbržani), gr. 58, 171 Vranja 77, 275, 280 Vrbovec 153 Wagen, Baltazar 44 Jurij 179 Waldenberg 78, 142, 146, 160, 161 Waldner, Johann 216 Wallner, Julij 27 Wallsee, družina 72, 77, 78, 157, 194, 275, 276, 280, 284 Rajnpreht 78 Wolfgang 78 Weispriach, Nikolaj 197 Ulrik 215 Wellsperg, Sigmund 192, 203 Wels 25, 127, 164, 204, 209, 210, 217, 236, 290 Weltin, Max 55 Welzer, Andrej 164 Werdenberg, Janez 192, 203 Werder, Jošt 239 Werdnek, Artaws 63 Werunsky, Emil 16, 23, 229 Wiener, Pavel 239, 251 Wiesflecker, Hermann 18, 22, 53, 185 Windischgretzer, Rupreht 197 Wolfsauer, Krištof 199, 200 Wolfsberg 124, 150, 165, 202, 215, 217, 223 Wolkenstein, Hans 219 Worms 206, 217 pogodba 109, 192 Wuldersdorf 217 Wutte, Martin 16, 84 zakonodaja 56, 89, 256 Zamarkova (Samerckha) 278 zapriseženi svét deželskih gospodov 23, 82, 83, 186 zašcitno (garantno) pismo; gl. deželnozborski spisi Završje (Piemonte, Pemund) 67, 75, 77, 80, 275, 276, 280 Zellenberger, družina 41 Matej 44 Zgornja Avstrija 109, 117, 118, 190, 203, 204, 241, 289, 290 zlata bula; gl. deželni privilegiji Žebnik 78 Žice 128 Žužemberk (Seisenberg) 67, 74, 78, 149, 151, 272 žlahtniki 103 Žvanut, Maja 49, 165, 253 Žumberak (Sichelberg) 77 Thesaurus memoriae Series Dissertationes 7 Uredniki zbirke Boris Golec, Eva Holz, Miha Kosi edDežela - knez - stanovi A n d r e j N ar ed Oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518 © 2009, Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU Recenzenta Peter Štih, Marko Štuhec Lektura Eva Blumauer Prevod povzetka Doris Debenjak Oblikovanje in oprema Milojka Žalik Huzjan Kartografija Jerneja Fridl Izdajatelj Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU Za izdajatelja Darja Mihelic Soizdajatelj Arhiv Republike Slovenije Za soizdajatelja Matevž Košir Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Tisk Birografika Bori, d. o. o., Ljubljana Naklada 350 Izid knjige sta podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Arhiv Republike Slovenije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)”13/15” 342.54(497.4)”13/15” 353(497.4)”13/15” NARED, Andrej Dežela - knez - stanovi : oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518 / Andrej Nared ; [izdal] Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU [in] Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. - (Thesaurus memoriae. Dissertationes ; 7) ISBN 978-961-254-130-9 245545984 Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli nacin, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugace, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta). Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610502654