PRILOGA
živahneje rase. Že na zunaj se razlikujejo kvašene setve po tem, da so bolj zeleno od nekvašenih. Rastline so krepkejše in odpornejše- za sušo, preje cveto in prejo zorijo, kar so neoporečno važne okolnostL Poizkusi se do slej niso delali le z žitom, temveč tudi s po vrtnino in korenjstvom ln kažejo, da je povrtnina potem tudi nežnejša ln okusnejša. Kvasivo poživi vse procese v rastlini, predvsem usvajanje (asimilacijo) ogljikove kisline, ki je glavna rastlinska brana in so je zastonj v zraka neizmerne količine. Te homeopatsko maj« čkene količine kvasiva se tako zasidraj« v rastlinskih celicah, da delujejo ves čaj rasti kakor nekakšni rastlinski katalizatorji. Kvasivo ni strupeno in se smejo morebitni ostanki kvašenega žita brez skrbi pokrmitL
dne 29» decembra 1938.
Čuda umetnih rastil
Pridelek koruze: desno navadno gnojen« levo m dodatkom rastUa A
Kakšen pa je odnos teh novih snovi <Sg gnojenja in Se posebej do umetnih gnojil, bo zanimalo kmetovalca, strokovnjaka ht seveda tudi tovarnarja. Najbolje bo menda razjasnil njihov medsebojni odnos sledeči primer. Človek, ki boleha za hudo naduho^ mora prav tako jesti kakor njegov zdrav sosed, morda še bolje, ne more si pa služiti z delom kruha. Ce da zdravnik takemu bolniku primerno zdravilo, postane ta spet sposoben za delo, pri količini hrane se pa ta večji učinek skoraj nič ne pozna. Dunajski zdravnik-fiziolog During je namreč s poizkusi dognal, da porabi človek za turo na 1800 metrov visoko goro le toliko energije, kolikor jo vsebuje s sirovim maslom namazana žemlja. Slično je tudi pri rastlinah in bo treba kljub novim rasti-lom kakor doslej gnojiti s hlevskim gnojem, če tega ne' bo dovolj, pa pomagati % umetnimi gnojili. Ta rastila so kakor zdravila v gornjem primeru in usposabljajo rastline k živahnejšemu delovanju, ln zato tudi k obilnejšemu pridelku. Z uporabo teh kvasiv, sodim, je dana možnost za mal denar tako pomnožiti pridelke naših baj-tarskih njivic, da bodo imela vsaka usta svoj kos kruha.	Janko Kafi
Stot koruze za 30 par,
Nedavno sem čl tal reklamni letak za čilski soliter, v katerem piše tvornica, da je vzkliknil neki kmetič tam doli ob Ohridskem jezeru, ko je videl učinek tega gnojila. »To je čudežna sol!« Zares si danes kar ne moremo več misliti naprednega kmetovanja brez umetnih gnojil. Kakor so postavili za merilo omikanosti količino uporabe mila. tako se danes ceni stopnja naprednega kmetijstva po uporabi umetnih gnojil. Pred pičlimi štiridesetimi leti so pričeli po naših deželah za napredek in dostopni in kruha lačni kmetje uporabljati umetna gnojila Prav tako kakor danes ti-
Krompirjevi gomolji: levo navadno gnojeni, desno s dodatkom rastila
stl neuki tovariši is Južne Srbije so se prav po otroško veselili učinkov umetnega gnoja. Seno po travnikih je zraslo za moža visoko m gosto, da ga niti kača skoraj ni mogla prelezti. Vse svisli m parne so bile polne blagoslova »štupe«, kakor ao Imenovali naši Savinjčanl superfosfat, to prvo umetno gnojilo na našem trgu. Sam bog ve odkod se je vzela v o ta vi rmena lucerna T Kakor da jo je škrat nasejal! Pa je prišla na travnik tomaževa žlindra, ta črni superfosfatov konkurent, ter pričarala iz tal pustih travnikov rožnate cvetove črne detelje.
Pred svetovno vojno Je vsak naš kmet »štupal« travnike, polja pa je osvojil umetni gnoj šele po vojni žal le ponekod ln le za kratek čas. Pri šla je namreč kmetijska kriza. Cene kmetijskih pridelkov so zdrknile kar v brezcenje, visoke cene umetnih gnojil pa so ostale trdne. Kapitalist je zaprl raje tvornice in pognal delavca na cesto, kmet pa ne more svojega obrata ustaviti in se zaveda, da ga kljub svoji krl-vlfcni bedi ne sme ustaviti, ker je tak paft zakon narave, danes žal obvezen samo še za kmeta. Ne le, da naš kmet ni imel denarja za nakup umetnih gnojil — ničevi so namreč vsi rentabilltetni računi, Ce imaš v žepu namestu pare gada — toda kar je glavno, sedanje nizke cene kmetijskih pridelkov ne prinesejo več dragih umetnih gnojil.
Danes so shirane naše revne njivice, lačen naš kmet kljub vsemu svojemu celoletnemu trudu Vsi resnični njegovi prijatelji gledajo s skrbjo, kako hira ta kore-nika vsakega naroda in iščejo kakor dobri otroci v pripovedki »žive vode«, da bodo njive in travniki spet vzbohteli. Mnogi zna-
»t pšenice za 4 dinarje
ki govorijo, da je znanost že našla to živo vodo, ki utegne že v bližnji bodočnosti odločilno vplivati na vso rastlinsko produkcijo.
Do hitrega praktičnega uspeha pa bo vodil verjetno drug postopek, ki je mnogo enostavnejši. Prav nehote je odkril pred nekaj leti zdravnik dr. Kamp zanimivo okolnost, da imajo neka rastlinska zdravila tudi na rastline prav podoben učinek kakor na ljudi. Začel je z rastlinskimi poizkusi najprej v lončkih, potem pa je ponovil svoje poizkuse v večjem obsegu tudi na prostem, ter je tako dognal, da je na pravi poti. Pri svojih poizkusih je namakal seme raznih žitaric v razredčenem izvlečku nekih določenih rasti! Dognal je, da upliva na primer na rast in pridelek koruze in pšenice najlepše rastilo A v razredčitvi 1 : 30, na ječmen rastilo B v razredčitvi 1 : 1000 in podobno. Pridelek koruze ih pšenice se je po enournem kva-šenju v tej raztopini početvoril, ječmena podvojil. Ti rastni izvlečki so tekočine m je prav lahko napraviti iz njih tako redke raztopine. Druga njihova dobra lastnost je, da se držijo leta neizpremenjeni, tretja pa je najvažnejša in najboljša: dragi niso. Za en kg koruze, s katerim zasadimo že četrt orala, bi potrebovali 30 g tega rastila, ki stane le 50 din. Lahko pa uporabimo za isto količino koruze tudi slabšo raztopino, za katero porabimo le petdesetinko gornje količine rastila, kar nas stane en sam dinar. Pri tem se moramo pač »zadovoljiti« le z dvojnim običajnim pridelkom. Stot tako povečanega pridelka bi stal tako pri koruzi 1 dinar, pri pšenici pa 6 dinarjev. Poizkusi s temi rastili so tudi pri nas delno že uspešno dovršeni, delno še upam, da bom mogel že kmalu kaj več poročati o tem.
Mlada koruza: levo navadno gnojena, desno z dodatkom rastila A
Kako pa delujejo vsa ta umetna rastila, se bo vprašal morda strokovno izobraženi čitatelj. Odgovor na to vprašanje je znanost še dolžna. Za enkrat imamo le še nekaj boljših in slabših podmen. Dejstvo je, da se kvašena setev obilneje okorenini in
PRISTANEK V PUŠČAVI. V bližini Sueškega prekopa pri Almozi se Je te dni spustil na tla italijanski aero-plan, Id se nun Je v zraku zlomil propeler. Sest potnikov so morali odpeljati v bolnišnico
DVE DRAGOCENI SABLJI. Sablji, ki jO vidimo na tej sliki, sta okrašeni s demanti, rubini In smaragdi. Turški sultan Abdul liamlcl ju je po rusko-turšld vojni poklonil ruskemu carju Aleksandru D.
Najnovejše
Ruski veliki knez Vladimir KlrilovM po*
WOVI MADŽARSKI ZUNANJI HIMlSTEIf grof Štefan Csaky je postal naslednik odstoplvšega von Kanve
NAJBOLJŠA KUHARICA. Na tekmi kuharic v Chlcagu Je prejela prvo nagrado 17-letna Luiza Adamsova. ki Jo vidimo na tej sliki
OBNOVITEV MONARHIJE V ŠPANIJI T Španski infant don Juan, tretji sin bivšega kralja Alfonza Xm., ki velja za Franco-vega kandidata na španski prestol, s svojo soprogo, princeso Marijo Mercedes Burbonsko
NOVI PREZIDENT ŠVICE. Za novega pre-aldenta Švice je bil te dni izvoljen g. Filip Etter

križem sveta
dva poslanika v avdiencl Ameriški prezident Roosevelt je pred kratkim sprejel Willlama PhllUpsa, ameriškega poslanika v Rimu (na levi) ln ameriškega poslanika pri berlinski vladi, H. R. Wilsona (na desni),
PRINCESA, SESTRA RDEČEGA KRIZA. Soprogi Italijanskega prestolonaslednika Umberta, princesi Mariji Jos6, so te dni v Napollju Izročili dastno diplomo Rdečega križa. Princesa Je za časa abesinske vojne na bojišču stregla ranjencem
LONDONSKI GASILCI. Vse londonske gasilske postaje so v zadnjem času bile nanovo opremljene z novimi pripravami za gašenje požarov v primera
bombnih napadov
V ANGLIJL Angleži se Intenzivno pripravljajo P"? strupenimi plini Iz zraka. Na sliki vidimo otroško sestro ■ oojenckom. Oba sta opremljena a napravami proti strupenim plinom
LETALSKA RAZSTAVA V PARIZU. V Parizu so otvorili razstavo letalstva, na kateri zbuja posebno pozornost oddelek francoskega vojnega
ministrstva (slika)
Tedenska kronika
ii 111 ii 11 ■iwiiowinrninrriiiiBiirriiwiiiiiiBiii>wi'iiiiiiii liiim um m 11 m m mi ■m hm iwman, umih«.............„, -,
Vlak razbil poštni avto
Za tobačno tovarno v Ljubljani se je te dni pripetila strahotna prometna nesreča. Lokomotiva brzovlaka je razbila poštni avto, v katerem sta sedela dva poštna uslužbenca« šofer in spremljevalec. Spremljevalec, poštni zvaničnik Batist Rudolf je mrtev, šofer Majer Anton pa leži hudo ranjen v bolnišnici.
Pogled na kraj nesreče. Spredaj del zapornice, U po usodnem naključju nI pravilno delovala.
VZGOJA NA BELGIJSKEM DVORU. Otroka belgijskega kralja, princesa J osephlna-Sar lota la princ Baudola v parka graščine Lmeckea
GENERAL FAUCHER ZAPUSTIL PRAGO. General Faucher Je bil tisti francoski oficir, ki se Je ■ vso ljubeznijo oklenil Oe-škoslovaške ter se Je v znani septembrski krizi tudi stavil praški vladi ves na razpolago. Sel Je celo tako daleč, da Je podal ostavko na svoj čin v francoski vojski ter se priključil češkoslovaški armadi Francoski general je preživel dve desetletji med čehl. Naučil se Je češkega Jezika, ki ga brezhibno obvlada. Leta 1919 se Je hrabra boril na slovaškem ozemlju ln je bil za svojo hrabrost pozneje odlikovan. Na čelo francoske vojaške misije v Pragi Je stopil L 1926. V tem svojstvu Je vzgojil vrsto sposobnih češkoslovaških oficirjev, zlasti v tehnični stroki. Tehnična fakulteta v Brna mu Jo zaradi tega podelita naslov častnega doktorja.
■Vf«r er" ep*1
▼ HoUdl« CMV,
Chanvre , S KharKov Cu
Betterave » rs.rH". Tabac.
'0]/AQWt
letterave*
£RIMt,
Varsovie ^
\}ROUMANIE
3ucarest
Pzemije, kjer bivajo Ukrajinci, je danes razdeljeno med tri države: Rusijo, Poljsko in ČSR
Ukrajina* veliko vprašanje evropskega Vzhoda
KURBUS. lOletnico je praznoval pri v Rogaški Slatini upokojeni šol-gospod Tomo Kurbus, mia-čll tn še vedno marljiv. Zibelka ran tekla v osrčju prelepih Slovenskih gorlo, prt Sv. Benediktu. V Slivnici prt Cerklju je služboval kot šolski upravitelj nad 30 let. Ves prosti čas je posvečal Slivnlčanom in napredku okolice. Svoje bogato znanje Je Izpopolnjeval navadno ob počitnicah v rasnih tečajih doma ln v tujini Najdražje prijateljice so mn čebelice.