KA.TOLJSK CERKVEN UST. „Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. (JO kr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za «>t«Mt leta 1 gl. M kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl.. za pol leta2gl., za čertet leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..D inioa«- «lan poprej. Teiaj XXXVI. V Ljubljani, G. rnal. travna 1883. List 14. Jezusu v naj svetejšem zakramentu. i. Vse, kar življenje v sebi ima, Naj z manoj hvali Jezusa, Ki v Zakramentu nam živi, Človeku v jčd se sam deli! Odpev. Češeno, vselej ljubljeno, Presveto Rešnje si Telo; Kar koli diha, kar živi, Naj hvali Tebe in časti! Duhovi rajski molijo Gospoda tu s ponižnostjo; O ž njimi skleni se, kristjan, Govori s sercem dan na dan : Odpčv. Češeno itd. O sladki Jezus, vsaki čas Daruješ tukaj se za nas; Daj, da za Tebe le živim, In vselej vredno Te častim. Odpšv. Oešeno itd. 4. Le Tebe duša zaželi, Po Tebi serce hrepeni; O Zakrament, nebeški slaj, Zavžiti vredno se mi daj! Odpev. Češeno itd. o. Le v Tebi najde se sladkost, Brez Tebe biti je bridkost; Za vselej saboj skleni me, Da večno v raju hvalim Te! Odpev. Češeno itd. /S. Frančiška Grizoldorct. Sv. Ghridon. Med mladostnimi svetniki, ktere sem že imenoval, je bilo veliko tacih, ki so posebno radi pri sv. maši stregli in se augeljsko lepo obnašali pri tem najsvetejšem opravilu. Ker je pa ta služba tako imenitna in sveta, da bi vsak, kteri jo hoče vredno opravljati, moral nekaj svetniškega imeti nad seboj, zato hočem še iz starodavnih časov en izgled povedati posebno za mašne strežnike in cerkvenike. Gvidon je bil rojen blizo belgijskega mesta Bruselj a v vasi Anderleht v IU. stoletji. Njegovi stariši so bili revni, pa silno pošteni in bogaboječi. KerŠč iaska dobrota bogoljubuih staršev se je kmali tudi pri si eku jela kazati. Svetnih zakladov mu niso mogli dati, ker jih sami niso imeli; tem bolj pa so želeli ga obogatiti z nemen-ljivimi nebeškimi darovi. V šolo ga zarad revščine tudi niso mogli dajati; pa učili so ga sami doma iu sicer le ene same reči, ktero so sami naj bolj znali, namreč temeljite bogoljubuosti iu strahu božjega. Pridno ga pošiljajo tudi v cerkev k božji besedi, in skerbno se prepričujejo, kako se vede pri službi božji in kako mu gre nauk k sercu, česar ne razume, mu ljubezujivo po-jasnujejo; če kaj prav ne opravi, ga resno posvarijo. Oboje nauke, domače iu cerkvene je mali Gvidon zvesto poslušal, pa tudi spolnoval. In tako je postal silno ljubezujiv deček. Posebno se je odlikoval v pobožnosti. poterpežljivosti iu usmilje-nosti do revežev iu bolnikov. Po več ur je molil na dan; in kadar je doma opravil svoja dela, ga ni veselilo drugam iti, kakor v cerkev, ali pa k bolnikom iu revežem. Nikoli se ni pritoževal zastran svoje iu svojih staršev revščine, marveč zadovoljen je bil z malim, kar so mu mogli dati. Dobro si je zapomnil iz svetega pisma nauk, ki so mu ga dobri starši večkrat ponavljali : „Dovolj smo bogati, ako se Boga bojimo in greha varujemo ter dobro delamo". Pa ne le sam je bil z malim zadovoljen, tudi druge je opominjal, kadar jih je slišal žalovati in pritoževati se zastran pomanjkanja, in prosil, naj bodo poterpežljivi. da ne zgubijo nebeškega zaklada. Solz se ni mogel zderžati, ko je videl, kako zelo imajo muogi navezano svoje serce na muljivo bogastvo. Že v zgodnji mladosti ie skušal z delom polajšati težko stanje svojim revnim stjr-em. Oe so sc okrašeni delavci poleg njega pritoževali zarad terdega dela in uboštva, jim je prijazno rekel: „O nikar ne tožite; Sin božji je tudi za nas reven postal, in On reveže blagruje". Taki in enaki opomini iz ust nedolžnega otroka so ganili iu poboljšali uezado-voljnežc. Rekli so mu: rPač prav praviš, dobri doček! Če ti inore> prenašati revščino, se moramo mi sramovati. če je ne nosimo s poterpežljivostjo. ker vemo. da si je L»<>q reveže odbral na zemlji, da bi jih obogatil po veri". — Enako usmiljeno in sočutno serce je kazal do bolnikov iu terpečih. Večkrat je kteremu rekel: ,Iiad bi Vam odvzel vaše terpljenje; ]»a mora biti že božja volja, da ga imate. Prenašajte toraj iz ljubezni do Boga!" Nesrečnim so bile take besede gotovo tolažba, zanj pa zasluženje v nebesih. Tudi to mu še ni zadosti, le z besedo tolažiti; ampak celo sum sebi priterguje od tesra malega, kar dobi. <]a more razveseliti bolne in ubožne, kadar jih obišče. Če kakšen dan ni mogel nikomur nobene dobrete skazati. je bil zvečer žalosten, kakor bi ga vest pekla. Tolika usmiljcnost jc gotovo veliko za taccga dečka! Lahko naru jc verjeti, da so tako bogoljubucga dečka starši in sosedje zelo čislali, ljubili in hvalili. Med ljudmi jc imel polog navadnega še dvojno ime (in večkrat je pomenljivo, kako ljudje koga imenu jcjo\ rekli ho mu „Anderieški ubožec", ali pa „vaški augelj". Pa ravno zato mu ni nič več prav všeč doma; rad bi skrivaj opravljal svoja dobra dela, da bi jih le nebeški Oče videl, iu miloščinjo tako delil, da levica ne vc, kaj je dala desnica. Naj raji bi pobegnil v kak samoten Kraj — v puščavo; in zelo mu je žal, da ne ve za tako puščavo in pa da bi ne mogel dobiti dušnega vodnika. Loj» ga je bil za kaj druzega odločil. V 1 i. letu mu smert pobere očeta in mater. Zapuščen od sveta toliko terdnejše zaupa v Boga, ki ga tudi v rcsnici ne zapusti. Ne daleč od njegovega doma jc bila močno obiskovana Marijina božja pot, Lacken (Luža) iuicuovana. V to Marijiuo cerkev priue tudi mladi Gvidon in pred oltarjem Matere Božje kleče dolgo dolgo moli. Menil je, da je sam; a več časa že so ga opazovali ondašnji gospod zupuik. Serčna pobožnost. kakoršne pri dečkih take stare sti niso še kmali videli, sc jim jako dopade i:i jih v serce ginc. Ko se mladi romar vzdigne in hoče zapustiti Marijino svetišče, mu pomig-uejo gosp. župnik, naj pride k njim, češ. dai majo nekaj posebnega govoriti ž njim. Vprašajo ga, od kod je, kako mu je ime. koliko je star, s čem sc peča in več taceua. Odkritoserčno in pohlevno deček odgovarja na vsako vprašanje. Castitemu duhovnu je deček čedalje bolj všeč, ko sc prepričajo njegovega pobožnega duha, čistega serca. bistrega uma in druzih lepih lastnosti. Nagovorijo ga, če bi ne hotel zmiraj tu ostati in službe cerkovnikove opravljati v Marijini cerkvi V Kakor iz nebes se mu zdi ta glas. Ravno take službe si je želel, da bi sc mogel Gospodu popolnoma darovati. Priserčuo se Bogu zahvali iu z veseljem nastopi novo službo. Kakor je bil nekdaj S.imuvel postrežljiv in poslušen služabnik velikemu duhovnu Heliju, enako goreč in pobožcu služabnik je bil Gvidon, — res pravi hlapec Gospodov. Spoštljivo se vede do duhovnov, častitljivo in .modro se obuaša v cerkvi v pričujočnosti božji, prijazen iu postrežljiv je do vsiii ljudi, domačih in tujih, ki ua božjo pot prihajajo. In ker je v cerkvi sleherno opravilo v čast božjo, se mu vsako še tako majhno delo v hiši božji zdi neizrečeno imenitno; vse opravlja in oskerbljuje z veliko zvestobo iu natančnostjo. Vse po cerkvi mora biti čisto in snažno iu v najlepšem redu. Skerbuo pometa tla. briše prah. čedi klopi in stene; redno pospravlja mašnikova oblačila in pazi, da je cerkveno perilo vedno lepo belo, da so cerkvene posode čiste itd. Zlasti pa oltarje z veliko vnemo pripravlja in spretno zališa z najlepšimi cvetlicami, ki jih more dobiti. Vse to pa zato tako zvesto opravlja, ker ljubi Gospoda iz vsega serca in mu je toraj vsled tega tudi lepota Njegove hiše nad vse. Kakor večua luč v svetil-nici, tako gori njegovo serce pred Jezusovim obličjem. Ko doverši vse svoje opravke, ne hiti precej iz cerkve, marveč dolgo še kleči pred sv. Rešnjim Telesom ali pred milostno podobo Matere Iiožje. Še celo po noči muogokrat v cerkvi ostaja, in kadar ga spanec premaga, je ccrkveni tlak njegova postelja. Kakor nekdaj v pervi mladosti, ima tudi še zdaj do revežev iu bolnikov enako ljubezen. Ne da bi si radoda-nost romarjev lakomno v prid obračal, še od te male plače, ki jo prejema za svoj trud, vse med ubožce razdeli ; le toliko zase prideržuje, kolikor mu je za silo potreba. Sicer je ves čas lepo in izgledno živel, vendar se jc imel za vclicega grešnika iu je bil skoraj vedno videti s solznimi očmi. Naj manjše napake je bolj obžaloval in objokoval, kakor mnogi največe grehe iu hudobije. Pozneje je romal v Rim in v Jeruzalem. Nekoliko časa po svoji vernitvi z božje poti pa sveti mož nevarno zboli, z veliko pobožuostjo zadnjikrat sprejme ss. zakramente in mirno v Gospodu zaspi 12. sept. 1012. Ogled po Slovenskem in dopisi. „Oljska pora" v Ljubljani. (Dalje.) Velika noč s prejšnjim postnim časom je minula, nova Oljska gora je ostala iu dobri verniki jo neprenehoma hodijo obiskovat in oudi molit, kakor je Sin Božji hodil molit na Oljsko goro v Getsemani. Bog daj, da bi sleherni, ki hodi ua novo Oljsko goro molit in premišljevat, prav močno v dobrem sam se vterdil. pa tudi mnogim grešnikom spreobernjenje sprosil. V ta namen še dalje s Katariuo Emerih premisljujino Zveličarja na Oljski gori. Ta služabnica Gospodova je v svojem premišljevanji vidila neko podobo od Boga. Vidila je, kako sc je božja natora Sinova v Očetovo nekako umakuila, in osebo sv. Duha šla iz Njiju in bila med Njima, iu vender je bil le En sam Bog. Kdo je zmožen to izreči? Vidilo se ji jc, kakor bi se božja volja Kristusova bolj v Očeta nazaj umikala, da bi svoje presveto človeštvo pustila terpeti vse tisto, za česar zlajšanje in odvernjenje je človeška volja Kristusova bridkostno prosila; tako da jc božaustvo Kristusovo, eno z Očetom, ravno to na svoje človeštvo naložilo, za česar odvzetje je Njegovo človeštvo prosilo Očeta. V tem trenutku je vidila tudi neko polajšanjo pri Jezusu po angeljih, ki so bili s tem terpljenjem giujeui in so Jezusa v Njegovem terpljeuji tolažiti želeli. Zapustili pa so ga angelji in pričele so se nove prehude, zgosteue britkosti. Med drugim je Zveličarja stiskala skerbljivost, kaj bode dobiček, sad tega darovanja, kteremu se zdaj izročuje; podobe strašne, prestrašne prihodnjosti so Mu stopale pred dušo. Nad pervega Adama je Bog dopustil spanje, od-pcrl je njegovo stran, je vzel eno njegovih reber, in stvaril je iz njega Evo, žeuo, mater vsih živih, in jo je peljal pred Adama. Iu Adam je rekel: To je zdaj kost iz mojih kosti, in meso iz mojega mesa. . . Zavoljo tega bo zapustil človek svojega očeta iu svojo mater, in se deržal svoje žene, iu bota dva v enem mesu. — To je bil zakon, o kterem je pisano: „To je velik zakrament, rečem pa, v Kristusu in v Cerkvi ;u zakaj Kristus, novi Adam, je hotel, da naj pride nad Njega spanje, spanje smerti na križu, tudi On si jc hotel dati odpreti stran, da naj se iz nje stvari nova Eva, Njegova deviška nevesta, sv. Cerkev, mati vsih živih. Dati ji je hotel kri odrešenja, vodo očiševanja, in svojega Duha, te Tri, ki spričevanje dajejo na zemlji. Dati je hotel svoji Cerkvi sv. zakramente, da naj bo čista, neomadežana, sveta nevesta. Hotel je biti njena glava, mi pa da naj bomo vsi njeni udje in glavi podložni, mi da naj bomo kosti od njegove kosti, meso od njegovega mesa. On, ko je človeštvo sprejel in hotel za nas umreti, je tudi zapustil Očeta iti Mater in se je deržal svoje Cerkve in postal je z njo meso, ker jo živi s presvetiiu Iiešnjim Telesom, v kterem se z nami za-roča vedno in brez prenehanja. Hotel je s svojo nevesto, sv. Cerkvijo, na zemlji biti, dokler bi se vsi ne znašli v nji pri Njem v nebesih. In rekel je: „Peklenske vrata je ne bodo premagale." Da bi vso to nezmerno ljubezen grešnikom skazoval, je Gospod postal človek in brat grešnikov, da je kazen vsega njihovega zadol-ženja na Sebe vzel. On je vidil velikost tega zadol-ženja in velikost zadostivnega terpljenja, vidil z veliko bridkostjo, in se je vender volji svojega nebeškega Očeta kot spravni dar radostno izročil. Zdaj pa je vidil vse terpljenje, skušnjave in življenje prihodnje Cerkve, svoje neveste, ki jo je hotel tako drago s svojo kervjo odkupiti; vidil je nehvaležnost ljudi. Pred dušo Gospodovo so se verstile vse prihodnje terpljenja njegovih aposteljnov, učencev in prijateljev, malo število vernikov v pervotni Cerkvi, potem krivo-verstva in razkolništva, ki so nastopovale pri njeni rasti, vse ponavljanja pervega greha z napuhom in nepokor-šino v vsih podobah nečimernosti in samolastnoga lažnji-vega opravičevanja. Prikazala se Mu je rolačnost, spa-čenost in hudobija neštevilnih kristjanov, raznotera laž in goljufljiva bistroumnost vsih prevzetnih učenikov, bogoskrunske hudobije pregrešnih svečenikov in strašni nasledki vsega tega, gnjusoba razdjanja u Božjem kraljestvu na zemlji, v svetišu nehvaležnega človeštva, ktero kraljestvo Mu je bilo ravno zdaj z lastno kervjo in življenjem med neizrečenim terpljenjem odkupiti in vstanoviti. -- Ako se pa z verta Getsemaua ozremo na človeško življenje, smemo prašati: Zakaj vender je usmiljeni Zveličar terpel tolike bridkosti ua Oljski goriV Vsak, ki je le malo v veri podučen, dobro ve, da je terpel vse le za nas ljudi; terpel je za naše odrešenje od pogubljenja, pa tudi terpel za naše tolažilo v premnogih bridkostih na zemlji. Naša oso da je terpljenje od zibeli do groba, pravi pobožna pisateljka gr. Adele Hoffelice v prelepih bukvah: „Iliilfe im Leiden" (Mainz 1882», iz kterih naj nadalje zajemamo kake kaplje tolažila za blage čitatelje. Terpljenje na zemlji izvira namreč od tod, ker kletbo, ktero sta si bila perva človeka z uporom zoper Boga nakopala, nas vse, povsod zadeva na duši in na telesu. Da bi se človek terpljenja na zemlji rešil, to je nemogoče. Hočeš, nočeš, moramo delati, terpeti in umreti. Moraš! — to je neogibna postava. Pervi otročji glas je jok in povsod pri višjih in nižjih stanovih vsake starosti pritožbe slišiš: „Oh koliko moram terpeti!" In to terpljenje utegne zadevati serce, duh, vest, mišljijo, ali pa celo naravnost telo. Terpljenje pa ni tako studa vredno, kakor se nam zdi na pervi videz. Tako imenovana sreča le takemu dobro de, kteri je kdaj nesrečen bil, — kdor tega ni poskusil, prav za prav ne ve, kaj je sreča. Tudi se sin blazega serca rad podverže kakemu terpljenju, ako bi s tem mogel mater, očeta, brata terpljenja rešiti. Bog, ki je v svoji večni pravičnosti neskončno dober, je terpljenje posvetil, ga s sijanjem nadzemeljske luči obdal in z njim neizrekljivo vrednost sklenil. Mora se pa terpljenja, če ne že z radostjo sprejeti, vender voljno prenašati, in tako terpljenje postane dar, dnrež-ljivost. „Jest imam lepo srečo", je rekla neka sirotiuska deklica svoji sestri, lvtera je bila ta „lepa sreča?*4 Na ponudbo ji je bilo, da bi se bogato oinožila; deklica pa je ponudbo odbila zato. da je svoji bolni „stari materi" zauiogla streči. Prijavila je: ..Nikar me ne milovaj, ker mi je dano kaj malega dobrega storiti.*4 To je darežljiv os t. Tudi ti si lahko napraviš „lepo srečo", če vse terpljenje daru je š Bogu na čast in v blagor, v z ve lit an je bližnjega. Kako sladko se človek lahko tolaži s tim, da poskušnja. ki lerpi le malo časa, mu je zaslužna za večno življenje. Sv. Auguštin pravi: „Večni pokoj bi se moral odkupiti / večnim delom Pa koliko je Božje usmiljenje! On ne pravi: Milijon let. tudi ne. tisuč let morate delati; tudi petdeset let ne določi. Ki naj jih v delu prevžijemo: pravi pa: Delajte, terpite v kratkem času svojega zemeljskega življenja, in to vam bo pridobilo večno čast"' Za terpljenje smo rojeni, pa zato ne smemo biti žalostni, in nbupui. Oserčevati se nam je po izgledu častitljivega župnika iz A rs-a, kteri je zjutraj imel navado reči: „Zdaj pa le, moja duša! Ves ljubi dan bode-v priserčni molitvi z ljubim Bogom v tovaršiji. ž Njim boš delala, ž Njim hodila, ž Njim se vojskovala in ter-pela. Delala boš, pa On blagoslavlja tvoje stopinje; terpela boš, pa On blagoslavja tvoje bolečine.- Kako srečen si. da si otrok katoliške Cerkve in tisto edino prave vere, ktera te tako lepo uči. koliko je vredno terpljenje. ktero z Jezusovim terpljenjem zedinjaš, se s svojim sercem naj svetejšemu Sercu Jezusa Kristusa bližaš, se ž njim poživljaš, ol Njega vsak čas zanesljive pomoči pričakuješ ter tako svojo duui-kili, svojih namestnikih. Naj boli pa človeško sene pretrese nepretergana v erst a pobožnega premišljevanja, navda ga z zveličanskiiu strahom: posvetne reči vse drugač pogleduje kakor sicer. in vse ga bolj vZiga k bogoljubnemu življenju. Sv. Frančišek Sale/ijati pravi, da se mora ura vsaki dan naviti, ali vender jo je včasih treba na drobno osriažiti; tedaj ie priporočal vsako leto kake dni v premišljevanje. To se zgodi pri duhovnih vajah ali pri ljudskem misijouu. Sv. misij on udari, kakor Mojzesova palica, na skalo terdovratnega serca. ga omehča in iuu obiluo ualije studenec gnade Im/je. Sv. misijon zaduši sovraštva med faraui: odpravi gre-ne navade, pijančevanje, kletev, ustavi domače nemire, vloži berzdo hudobnim jezikom, posili vračati ukradeno blago iu oskrunjeno čast: vse to premišljcvaje. je naklonilo g. farnega predstojnika, da je preskerbil svojim faranom sv. misijon. Sv. misijon na Igu se je obhalal od 7. do li». sušca: ta dan je bil slovesni sklep sv. misijona. Vodili so sv. misijon častitljivi očetje Laza-risti iz Ljubljane in Celja. Pripeljali so se v sredo i. sušca čč. očetje: Janez Kukovič. Crban Ne ž m ah, Ignacij Böhm, in Janez Mac ur, kteri so ob dveh popoldne že pričeli z otroci svoje poslanje. ter so potem do 19. sušca ti verli siuovi sv. Vincenca prav živo ogrevali serca k ljubezni božji, ' »kor dobrotljivo soluce s svojimi žarki ogreva merzlo /.cuiljo. Kakor povsodi, je tudi tukaj bila njih perva pot v cerkev. Ljudstvo, kteremu je slovesno zvonenje po vsih cerkvah napovedovalo prihod misijonarjev, je na trume hitelo k farni cerkvi, in pri mnogih se je vidilo, da so jih solze po- lile, ko so gDspode zagledali. Popoldne ob štirih so bili čč. gg. misijonarji iz farovža slovesno peljani v cerkev, ter odmolijo molitev k sv. Duhu („Veni s. Spiritus") in druge molitve. Domači gospod fajmošter so na to ljudstve nagovorili, častite g. misijonarje lepo pozdravili jih ljudstvu predstavili ter jim križauega Jezusa izročili. Nato je č. g. prednik vzel sv. križ, šel na prižnico, ter pričel razlagati namen sv. misijona in pri-poročevati pripomočke, da bi se ga z duhovnim pridom vdeležili. Vsaki dan je bila ob 6 sv. maša z blagoslovoma, nato pridiga, ob 10 peta sv. maša. potem pridiga; ob 2 popoldne križcv pot, ob 3 pridiga, iu potlej lita-nije z blagoslovom s presv. Reš. Telesom; vsaki večer je pa ljudstvo skupno v cerkvi molilo sv. rožni venec in druge molitve. Na sv. Jožefa dan so se domači gospod fajmošter po sklepnem misijonskem govoru častitim, neutrudljivim gg. misijonarjem prav ginljivo v cerkvi zahvalili, odpeli zahvalno pesem, in cerkveno opravilo je bilo končano. Popoldne ob .*> so se oglasili zvonovi farne cerkve in vseh podružnih cerkva, ter so oznanovali odhod pre-ljubljenih oo. misijonarjev. Pred odhodom misijonarjev se je pa velika množica ljudi zbrala okoli farne cerkve, ter se jim z očitnim veseljem zahvaljevala. Cerkev je bila vsaki dan natlačena; obilno spo-kornih solz se je prelilo, — bil je v resnici od 7. do 10. sušca za obširno Ižansko faro čas milosti božje. Obhajanih je bilo med sv. misijonoin več kot oOOO ljudi, kar je silno veliko, ker je bil sv. misijon le za domačo faro oklican, — domača fara šteje pa nekaj čez 5000 duš. ¡Spovednikov je bilo 9, kteri so vsaki dan od 5 zjutraj do * zvečer — ko je misijonski zvon zapel — le z malimi prenehljeji spovedovali. Posebna hvala gre tudi preč. g. gvardijanu P. Hugo-uu Novljanu, kteri so vsled svoje goreče delavnosti v spovednici silno veliko pripomogli, da ni veliko ljudi ostalo brez sv. spovedi. Tega sv. misijona na Igu — kteri je bil v resnici ve-lečasten in velikansk — ne bora obširneje popisoval in na široko hvalil; — hvaliti se ima sam, ako se bo veliko sadu pokazalo, — lo to povem, da se sovražniki po njem spravljajo, — zakonski pomirujejo. — nečist-uiki vezi grešnega znanja tergajo, — preklinjavci molijo; leni -- mlačueži trepetajo. Novo mesto, 25. sušca. Iluda burja je ta mesec brila okoli novomeškega kapitelna; vender serca meščanov so se ravno o tem času jele ogrevati, za kar se imamo posebno zahvaliti za Bogom tnilostivemu gospod proštu Petru Urh-u, ker so imeli tako jedernate, zares dobro sostavljeue, do serca in muzga segajoče postne pridige, ktere so pa tudi iz cele okolice toliko ljudi privabljale, da ob nedeljah, akoravno je bilo dvakrat prav slabo vreme, so cele procesije vidite se pomikati proti kapitelski cerkvi, ktera je bila vsako nedeljo popoldan v vsih prostorih tako natlačena, da so mnogi se mogli zopet verniti. ker ni bilo moč priti v cerkev. In enako zvesto in tiho so verni poslušali zares logične govore proštovc, o kteri h so naj imenitniše resnice našega odrešenja v vsih ozirih vterjevali iu skazovali, in vender z jasno besedo tudi priprostemu poslušavcu jih razumljivo razlagali. Odperali so nam v pervi pridigi dušne oči, da bi slehern spoznal svoje zadolženje; kako da smo vsi z mnogimi grehi razžalili svojega Boe. — Še nekaj naj opomnim, kar mi tukaj zelo dopada: Mirni, tihi in vljudni masni strežniki. To je tudi nekaj hvale vrednega: (Gotovo; pošljite jih kaj na Kranjsko. Vr.) Ker ne počenja Gradec svoje posebne politike, smem to točko preskočiti. Iz politike do vremena je pa majhen korak in tu mi je treba le reči. da imamo že lepo spomlad, da bo prav kmalu vse zazelenelo, ako ne prihruje zopet kaj nespomladanskega. — Mesto se vedno bolj lep^a. Hranilnica štajarska se bode razširila in Mura bode dobila med Albrehtoviin in Iiadetzkvjevim mostom ličen levi breg. Za cesarjev prihod se že delajo priprave. Obeta se razstava iu druge slavnosti. Do takrat imamo pa še tri mesece, in tako vidite, da sem v svoji graški kroniki za cele tri mesece prehite', torej sedaj zopet jahko malo počivam. (Pa nikarte predolgo. Vr.) Z Vojskejra. 30. sušca. Pri nas je danes dopoldne zopet za ped snega padlo, popoldne silno mede, da ni moč iti spod strehe. Veliki teden ga je bilo padlo blizo poldrugi meter, bilo je zelo mraz in je medlo z njim, da ni bilo moč na veliko soboto ognja zunaj blagosloviti; morali smo ga toraj v larovžu; mraza je bilo 11 stopinj Iieaum. Stari ljudje pomnijo en sam tako merzel veliki teden, kar velja tudi zastran velikonočne nedelje in pervih dveh po velikonočnih praznikih. Ze sem nekaj let tukaj, pa se skor ne spominjam, da bi kterikrat bilo tako hudo mrdlo, kakor danes, saj tako pozno ne; za-metje so toraj tu in tam čez seženj veliki. Da tukaj večkrat sneg tako pozno pade. ni nič nenavadnega, včasih zapade še pozneje; tako ga je bilo majnika 187«) čez čevelj, ter so tukaj nekteri Še le drugo polovico majnika začeli orati; 15. rožnika še ni bil ves skopnel; ono leto ga je bilo okoli svečnice kacih 9 čevljev ter od ss. :> Kraljev do velikega tedna ni nobeden mogel z vozom v Idrijo po živeža in železa za kovanje žebljev. — vse je bilo treba znositi. Tisto zimo je bilo treba iti bolj daleč obhajat: }»ri>li so štirje možje po-me in so ga gazili pred menoj: pa ko nazaj gremo, se gaz od poprej že ni več poznala, — kajti snežilo je. kakor bi ga bil iz vreče vsipal. Derž pa ko je nehal koenjati, so s kramplji dobro gaz za hojo skor pri vei * snega naredili tako, da je gaz bila le malo uižeje. k. l.or po-veršje snega. Kader je veliko snega, ljudje kramplje na noge navežejo iu se jim le prav inalo vdira. Ti kramplji (kerplje) so po poldrugo ped široki lesene obroči, prepleteni z močno pleteno vezjo, nasajeno iz pre-diva, ali konoplje, kar stori, da sneg ne more skozi. — tako si vedo pomagati v sili. Pomlad. Serce kipi veselja. Oko ozira se okrog. Narava se obnavlja Iz zimskih spenja se nadlog. Gore že zelenijo. Zeleni pert pokriva log. In lastovke hitijo Nazaj v priljubljeni svoj krog. Drevesa sadnja v vertu, Ki blagi so nebeški dar, Začenjajo berleti, Razcvetle bodo se že kar. Gorkota z dežjem krotkim Obleče drevje svatovsko, Prizor mi z dnevom vsakim Se nov odpira za oko. Krasota nenavadna! Enake tebi nima svet; A sapica soparna Vniči bogati ves tvoj cvet! Mladenči in dekleta! Dcvištvo ki hrauujete, Vi lepši ste krasota, Ak lice čisto vam cvete. Devištvo, cvet nebeški, Je krasen biser angelov; Naj rod bi že človeški Spoznal nebeški sad njegov! Sovražni mu divjaki Zadrege mnoge stavijo; Prijazni so lisjaki, Hinavci biser kradejo! Devištvo občutljivo Je bolj ko nežni cvet dreves, Je smertno že škodljivo, Če grešna želja piha čez. S—d—n. Danica.-) Dani se že, po nebu zar ja plava, Nebeški že obok se rumeni, Prelepi žar pa dol in plan zlati, Vse giblje se, k molitvi, delu vstava. Oj čas je že, oj vstajaj majka Slava. Tako je prav, le zdramljaj svojo kri! Na delo blago — bratje urno vsi: V molitvi, delu nam je sreča prava. Na blago delo vstajajo junaki; Tam glej ga — Aleksandra, — že hiti, Za vero dobro vstal je med pervaki. To zora je — pa se še le dani, Naprej vladar močan in vsi enaki! Da prave sreče svit vsem zablišči. — Hrepenenje. Kedaj lepo boš solnce vsem sijalo, Iu svet v najlepšem svitu se odpre, Da v miru, v blagru, v sreči bode vse? Vsaj to že zemeljski bi raj nam dalo. Serce, to berž ne bode kraljevalo; Viharji solncu jasnemu grozé, Dokler miljonom ne miné solzé, Dokler po veri se ne bo ravnalo. *) Veseli ine, da se kaže t Rusiji nekoliko dobrega-upanj« za vero. Pisat. Vladar! — glej, solnce Ti je prisijalo, Začel se blagra, sreče beli dan, O mili Bog, da bi tako ostalo! Pa glej, da v bedo ljud je zakopan; Resnici se je le začetek dalo, Daj dobro vse — to bode dan krasan! Brojanski. Razgled po svetu. V Rimn v luteranski cerkvi je veliko soboto kar-dinalvikar kerstil judovsko družino peterih oseb, potem pa 135 mladenčem podelil svete redove. Med poslednjimi jih je bilo 44 mašnikov posvečenih. Za pirhe so sv. Oče ubožnim družinam podarili posteljno pripravo in verh tega 12.000 lir razdelili med ubožne. Prusaško. Kraljeva pruska vlada za Kolonijsko je dala dva ukaza za šolstvo, namreč o katoliškem po-dučevanji po ljudskih šolah, in o vdeleževanji mladine pri katol. Božji službi. Pri tem so odpravljene nektere robatosti prešujega naučnega miuistra Falka. O praznikih katoliških, ko bi imelo prosto biti, pa pravi, da se bo pozneje bolj natanko določilo. To se katoličanom toliko bolj zoperno zdi, ker precej nato našteva celo versto judovskih praznikov, o kterih se judovski otroci šole oproste, ako starši otrok tako predlagajo. Zakaj se pa malo število katol. praznikov enako ne imenuje V Ali to ne kaže, da z malim številom j udov se hoče bolj mehko delati, kakor pa z milijoni katoličanov ? Pariški mestni svet in kazališni igravci. Mestni svet v Parizu je hotel svojo infercalsko jezo do katoliške vere prav očitno pokazati in je zapovedal najemniku mestnega kazališa, da naj bode igra na veliki petek! Voduik pa je v pismu do mestnega svetovavstva razodel, da te zaveze ne more spolniti, ker vse njegovo osebstvo se brani igrati ta dan! Kaže toraj, da kazališni igravci imajo vender več vere, kakor pa zagrizeno mestno svetovalstvo. Rnsko-Poljsko. „Moniteur de Rome" 15. sušca imenuje slaven in vesel dan v papeštvu Leona XIII in častni dan za Cerkev na Poljskem. Ta dan namreč so bili izvoljeni škofje za Rusko-Poljsko. Ta dan so Poljci zopet dosegli versko svobodo in neodvisnost svojih višjih pastirjev. Izgled, ki ga je dala Rusija, ko se je porazumela s katoliško Cerkvijo, je očiten dokaz, da svoboda sv. Cerkve ne žali ne deržavnih pravic iu ne koristi ljudstev, pravi omeujeni časnik. Rusija dobro čuti, da vera je naj močnejši jez zoper rudečkarsko povodenj, ki vedno huje naraša. To bodo čutili tudi bogatini in lahkoživci po druzih deželah, ki jim je vera in zveličanje poslednja skerb; če le ne bo prepozno! Tudi Prusija ima svojo nihiliste ter rudečkarje; toda sovraštvo zoper sv. Cerkev jim ue dopusti, da bi kato-ličanstvu in sami sebi dobro storili! Dve rani je dobilo mlado nemško cesarstvo precej pri svojem rojstvu, namreč : kulturno borbo in rudečkarstvo; kar preganjana Cerkev zgubi, tega ne dobi veri sovražna vlada, ampak rudečkarstvo, in tako prusaštvo samo sebi rane seka. Zaslužilo je udarec že davno s svojim počenja-njem zoper Avstrijo in zoper katoliško Cerkev. Bratovske zadeve. Zahvala: Več let sem splošno bolehal, in vsi, kteri so me vidili, so bili že skoraj obupali nad m »jim ozdravljenjem; v tej sili sem se z velikim zaupanjem obračal k N. lj. G. ter jo serčno prosil, da bi mi ona s svojo mogočno priprošujo izprosila ljubo zdravje, ako je moji duši v zveličanje: in glejte, kar sem prosil, to sera tudi dosegel ; zaraorem, hvala Bogu. zopet delo svojega poklica opravljati; in spozuati moram, da mi je to milost izprosila naša mila nebeška Kraljica; zatorej z veselim in hvaležnim sercem zakličera: Tavžeukrat češena in hvaljena bodi N. lj. G. presv. Jezusovega Serca! Jožef Te.