Poitolna paviallrana. 4 Strokovni Ust za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". ... . Ust Izhaja 20. vsakega meseca. — Za člane v „ZvezI“ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 — ; posamezne številke 2 Din. -— = = Cena inseratom: */« strani D 5'— vključno davek. Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. ■— Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. —■■■ Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-■ seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. Štev. 8. V Ljubljani, 20 avgusta 1924. Leto XI. XI. Redni občnifzbor osrednje zveze gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani je bil dne 20. avgusta 1924 ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih gosp. Fran Kavčiča v Ljubljani. Zastopanih je bilo 17 zadrug z 72 delegati. Obrtna oblast zastopa magi« stratni komisar g. dr. Kodre. Ker je ob določeni uri navzočih za« dostno število delegatov, otvori pred« sednik g. K a v č i č zborovanje, pozdravi navzoče ter prosi kolikor mogoče parla« mentarnega razpravljanja, nakar se pre« ide takoj k nadaljnemu dnevnemu redu in se prečita zapisnik lanskega občnega zbora, h kateremu stavi g. nač. Zurc vprašanje, ali so se pa tudi sklepi lan« skega občnega zbora točno izvršili, na« kar se mu odgovori, da bo to takoj zve« del iz nastopnega poročila o delovanju Zveze v pretekli dobi. Zapisnik lanskega občnega zbora se brez ugovora odobri. Temu sledeče precej izčrpno poročilo o delovanju Zveze se odobruje na znanje vzame. To poročilo priobčujemo na dru« gem mestu. Poročilo o računskem 'zaključku za leto 1923 izkazuje Din 31.723-77 dohod« kov in Din 32.224-30 izdatkov, primanjk« Ijaja okroglo Din 500.—, katere je za iz« ravnavo računa posodila ljubljanska Za« druga. G. Bergant poroča imenom' revi« zor jev, da so se računi natančno pregle« dali ter predlaga dati odboru in knjigo« vodstvu absolutorij. K proračunu za tekoče leto se po« vdarja, da nad 600 naročnikov v lan« / skem letu ni plačalo svojih obveznosti in s tem zakrivilo okrog Din 12.000 izpad« ka, kar tudi povzroča, da ima Zveza dolg, za katerega poravnavo se mora v prvi vrsti skrbeti. Potrebščin se izkazuje Din 42.900-—, kritja pa je predvidenega Din 42.000-—, je tedaj z ozirom na eventuelni pri« manjkljaj in pa na izkazani dolg, za taj« ništvo in posojilo ljubljanske Zadruge t. j. prvemu Din 9.000 in slednji Din 3.125, skupaj Din 12.125 poskrbeti za kritje in plačilo, naj bi to Zadruge procentualno po številu članov prevzele. Predsednik g. Kavčič opozarja, da imajo nekatere Zadruge resnično ne« koliko rezervnega fonda, vendar ne toli« ko, da bi večje zneske lahko pogrešale, izravnan j e dolžnih postavk pa se mora na vsak način doseči in razodene, da je po dolgem razmišljanju prišel do za« ključka, da ni drugega izhoda, kakor da se naprošajo pivovarne, da zaračunavajo pri oddaji piva gostilniČarstvu pri vsa« kem hi Din 1 kot Zvezin prispevek. To pride na % sodček K 1 ali na zaboj 12% para, kar pri današnjih cenah ne igra skoraj nobene diference ter takorekoč kar zgine in bodo na ta način gostilni« čarji plačevali svoj prispevek k Zvezi skoraj nevede, vendar pa bo s tem orga« nizaciji omogočeno tudi v administrativ« nem delu še intenzivnejše delovanje. Zborovalci so ta predlog z odobrava« njem pozdravili ter nekateri predlagali celo Din 2 na hi. Po kratkem razmotrivanju domne« ve, da bi za enkrat postavka Din 1 fta hi zadostovala, sklenejo zborovalci na da« no glasovanje tega predloga soglasno na predlagani način priti do dohodkov, ter se naroča predsedstvu Zveze stopiti to« zadevno takoj v dogovore s pivovarna« mi in izposlovati, da pričnejo te že s 1. septembrom t. 1. vsem odjemalcem za« računavati po Din 1.— pri hi piva kot Zvezino doklado. Naročnina stanovskega glasila »Go« stilničarja« ostane kakor doslej Din 20. K točki 6. dnevnega reda, t. j. pred« logi za spremembo taksnega zakona, ozi« roma njega pravilnika se zborovalci po podanih razlagah o učinku in vplivu takse po tar. post. 61 izrečejo proti tej točki ne protestirati, istotako se ne ugo« varja proti tar. post. 63. t. j. taksa za osebno ali poklicno pravico. Proti tar. post. 62. t. j. polletna taksa za pravico, da se točijo pijače, pa se vsled številnih dokazov krivičnosti in nerodnosti tega pobiranja na predlog g. Kavčiča soglasno sklene podati Ministr« stvu financ in zakonodajnim' odborom parlamenta prošnjo, ozir. zahtevek, da se ta točka kakor tudi pravilnik k izvr« ševanju te točke taksnega zakona na vsak način odpravi in preuredi tako, da se bo plačeval ta točarinski davek, ako ga ni možno popolnoma odpraviti ali na« domestiti, da se preračuna koliko je ta taksa1 sedaj državi vrgla in dene na dr« žavno trošarino enakomerno za celo dr« žavo na 1 ali hi vina, ter pobira1 kakor do sedaj trošarinski davek vsakokrat kadar se vino nastavi za prodajo. S tem bodi uvedena enakomernost, pravičnost in enostavnost v celi državi. Dosedanji način pobiranja te takse pa naj se čim prej mogoče za vedno od« pravi. K 7. točki t. j. predlogi k osnutku no« vega obrtnega reda, se vsestransko stavi zahtevek, da bodi' novi obrtni red, koli? kor se nanaša na gostilničarstvo po mož* nosti povzet po avstrijskem obrtnem res du tako v obratnem, kakor tudi v organi* zatoričnem pogledu, da pridemo^ vsaj zo* pet katerikrat do prejšnjega reda in dis* cipline. Prečita se tozadevna spomenica, ki se naj predloži komisiji za izdelavo no« vega obrtnega reda Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu, ter zaeno obve* sti o tej tudi Trgovske zbornice in ostale Zveze v Kraljevini, kar se soglasno po* polnoma odobri. K raznoterostim so se oglasili govor* niki gg. predsednik Kavčič, podpredsed* nik in načelnik kamniške Zadruge Ce* rar, načelnik Zadruge v Novem mestu g. Zurc, načelnik Zadruge na Vrhniki g. Kos, načelnik Zadruge v Zagorju g. Gr* čar, načelnik Zadruge v Kranju g. Ku* ralt, načelnik Zadruge v Ložu g. Žnidar* šič, delegat g. Pleničar iz Litije, delegat Zadruge v Škofji Loki g. Ziherl, načel* nik Zadruge v Kostanjevici g. Bučar, de* legat Zadruge na Vrhniki g. Drašler, de* legat Zadruge v Krškem g. Omerza, pod* načelnik Zadruge za ljubljansko okolico g. Šušteršič ter delegat g. Bole iz Ljub* Ijane. Govorniki razmotrivajo, da bi kazalo tudi prirejati poučne izlete s primernimi zabavami in gledati, da bi taki ekskurzi vrgli tudi gmotni dobiček Zvezi. Pred vojno so se take prireditve si* jajno obnesle, zakaj bi ne bilo sedaj tega priporočati, ko smo še bolje organizira* ni. Izletniški stroški bi se krili s prodajo legitimacij. Sklene se podati še enkrat protest proti uvedbi prometnega davka v onih obratih, ki delajo brez pomožnega osobja. V zadevi občinskih doklad na trosa* rinski davek se vsestransko poudarja, da je ta bolezen postala naravnost kužna in se po občinskih zastopih sklepa kar vse vprek mnogokrat še prav brez vsakega dokaza resničnih potreb in to tja v en dan po 200 do 300% edino le na proiz* vode, ki se prodajajo v gostilniški obrti, drugi pridobitni sloji ne vedo ničesar o občinskih dokladah, dasi pridelajo ne le prislužijo, marveč pridelajo, ker jim zemlja zastonj rodi velikanske izkupičke na zemeljske pridelke n. pr. krmo, seno itd. in taki bogataši ne odlagajo niti vi* nar j a za občinske potrebščine, dasi ima* jo Ves užitek občinskih naprav. Dozna* no je, da se mnogokrat sklepajo v občin skih zastopih doklade iz gole animozno* sti in še povrh iz osebnega sovraštva; do gostilničarja, oziroma do stanu sploh brez izkazane potrebe za prebivalstvo ali občino. Sklene se podati Pokrajinski upravi spomenico, da naj ista občinskih skle* pov, ki merijo na več kakor 100% do klado pri užitninskih predmetih nikakor ne potrdi, ker uničujejo take naredbe gospodarsko stran gostilničarske obrti, podražujejo prehranjevalne proizvode, obremenjujejo nižje sloje, razbremenja* jo pa kapitalista, ki1 živi tako rekoč od dohodka posesti, ne da bi bil obložen z občinskimi dokladami. Z ozirom na prejšnji sklep, da je podati zahtevo zakonodajnim oblastvom v zadevi taksnega zakona, se ta sklep iz* popolnjuje v toliko, da bodi preuredba tar. post. 62., oziroma pravilnika k tej postavki popravljena le v toliko, kolikor zadene legitimno ali poklicno gostilni* čarstvo, trgovstvo pa, ki se vtika v točil* no obrt, naj plača i nadalje takso po do* sedanjih predpisih. Naj se poda Politični in Finančni upravi zahteva, da se pri komisij onelnih ogledih o prošnjah za nastanitev novih gostilnic pritegne tudi zadružni zastop* nik kot strokovnjak. Omenja' se, da ščiti taksa za krajev* no pravo le bogataše, da si revnejši ne more te pravice izposlovati. Želeti bi bilo odprave te takse. Ta predlog pa ni prišel do glasovanja1. Poroča; se, da se v nekaterih krajih na Notranjskem od strani žandarmerije stavi na gostilničarstvo zahtevke, da ne bi smeli prodajati vino čez Din 111. Zve* delo se je tudi, da izvira to preganjanje od višjega državnega funkcijonarja kot maščevanje za to, ker se je gostilničar* ska' organizacija' uprla podelitvi gostilni* čarske koncesije njegovi soprogi. Sprejme, se predlog, da poda1 Zveza proti taki zahrbtnosti protest pristojnim višjim oblastvom1. Sklene se tudi podati Finančni upra* vi pritožbe proti prestrogemu postopa* nju finančne kontrole pri vodstvu regi* stra in proti temu brezobzirnemu pošto* panju s kaznimi, ker so diference pri še tako previdnemu vpisovanju v register vsled raznih razlik v merah in tudi even* tualnega1 razlitja pri še tako natančni točnosti neizogibne, naj zahteva Zveza odpravo te pendanterije. Predlaga se tudi izposlovati pri Fi* nančni upravi za gostilničarje, ki so ob* enem posestniki polja; in zaposlujejo številno uslužbenstvo in delavstvo, da se dovoli odpis pri trošarini za domačo po* rabo potočenih pijač. Poroča se, da so znani slučaji, da fi* nančno*kontrolni organi sami nagovar* jajo trgovce in branjevce, naj točijo v odprtih posodah, dasi imajo pravico to* čiti le v zaprtih. Tozadevno se ima po* dati pritožba na Finančno direkcijo. Na interpelacijo, zakaj so morali prošnjiki za znižanje točilne takse, kole* kovati dotične prošnje z 20 Din in ne s 5 Din, ter tudi občinske izjave koleko* iti z 20 Din, se poda pojasnilo, in na opetovano urgenco proti 1% davku na promet, se poda istotako pojasnilo, kako je ta vsled nepazljivosti narodnih zastopnikov nastal, se priporoča podati' Finančni upravi še enkrat zahtevo, da se ta davek pri malih obrtnikih kratko* malo odpravi. S tem je bil dnevni red izčrpan, predsednik zahvali vso delegacijo za ta* ko častno številni poset ter izčrpne raz* prave na zborovanju in zaključi občni zbor ob tričetrt na 1 uro. Letni občni zbor Zadruge gostilničarjev za kranjskogorski okraj s sedežem na Jesenicah dne 6. avgusta 1924. ob 2. uri popoldne v restavraciji g. Humra na Jesenicah. Ker v določeni uri ni bilo navzočih zadostno število zadružnih članov, čakali so navzoči eno uro in ob 3. uri se je šte* vilo članstva pomnožilo tako, da jih je bilo navzočih 29, kar ustreza § 17, točka 6 zadružnih pravil. Načelnik kot predsednik otvori zbor, med tem ko je iskreno pozdravil navzoče člane in članice. I. točka dnevnega reda je: Poročilo načelnika o zadružnem delovaz nju v preteklem letu. Načelnik poroča izčrpno v vseh za* družnih zadevah in delovanju. Navaja, da ima zadruga 77 članov, da je imel za* družni odbor v letu 7 odborovih sej, da je oddal v 13 slučajih izjavo in mnenje o zadevah gostilniških koncesij in se je v štirih slučajih izrekel z a, v devetih pa proti. Zadruga je rešila 107« številk dopi; sov in vlog. Glede slučaja »Roko L a * z a n a« bo načelnik govoril pozneje. Načelnik poroča dalje, da je vršil in zavzel energično borbo zoper toCet»j« pijač po prodajalnah, zlasti zavzel nad vse odločno stališče napram obrtni obla* sti okrajnem glavarstvu v Radovljici, ki ni prav nič ščitila zadružno članstvo in je kazensko le malokrat postopalo in vse preveč milo. Posebno borbo je vodil na* čelnik zoper privandrane dalmatinske špekulante, ki so se vsedli na Jesenicah, začeli na podlagi obrtnega lista, ki daje pravico samo za prodajo v zaprtih stekle* nicah ozir. posodah ali na debelo točiti pijačo prav tako kakor v gostilnah. Od* dajali so tudi jedila in kršili na ta način obrtni red sto in stokrat na dan in s tem onemogočili razvoj poklicnih gostilai* čar j e v. Točili so manj vredno vino bolj poceni. Dalmatinec Roko Lazan potočil je sam samo s kršenjem zakona tekom leta več kot 10 vagonov vina, drugi gostilni* čarji so pa stradali, ker je delavska ma* sa, ki tvori na Jesenicah in Javorniku 90%' vsega prebivalstva trumoma zaha* jala v te nedovoljene dalmatinske bežni* ce, nosila vino domov v velikih množi* nah, ker je bila pijača poceni in ker so komunistični voditelji plačani od Dalma* tincev uporabljali vsa mogoča agitacij* ska sredstva za obisk teh beznic. Proti temu nezaslišanemu postopa* nju, katero se človeku zdi tako, da bi se komaj moglo misliti, da je mogoče, kar bi ne mogla trpeti nobena oblast, politi i* na oblast ni skoraj nič storila. Rečem, da se je vse to vršilo pred očmi organov, ki so poklicani, da ščitijo zakon in nje* gove predpise izvršujejo. Orožniki, de* dektivi, financarji itd. so bili stalni go* st j e teh beznic, dasiravno se od strani teh ni podala prav nobena ovadba. Delavske rodbine, nič druga;e rod* bine železničarjev stradale so doma medtem, ko so možje popivali in. se va* ljali po jarkih, da so se vsi pošteni ljudje zgražali nad tem. To so ljudje, ki slabo živijo in še za jed premalo zaslužijo. Vse te dogodke motril je načelnik z bistrim očesom in v vsaki seji poročal odboru. Na podlagi teh sklepov in iz lastnega nagiba napravilo se je na obrtno oblast I. stopinje okrajno glavarstvo v Radovljici veliko število utemeljenih ovadb, detajlnih in označenih s pričami in popisano vse to in še veliko več, kar je spredaj navedeno. Ta oblast je pora* bila zakon samo v treh ali štirih slučajih, kolikor je bilo zadrugi javljeno, da je prav z milimi globami kaznovala kršilce obrtnega reda. Storila pa ni tega, kar je zadružno načelstvo v vsakem primeru izrecno povdarjalo in zahtevalo, da se mora take elemente zatreti in se jim radi stotisočkratnega kršenja zakona odvzeti obrt in sploh prepovedati vsako proda* janje alkoholnih pijač. Dragi tovariši in tovarišice! Kar sem vam tu povedal, je samo malenkost in rečem, malenkost pred gorostast* nostjo, ki se je na to zgodila. Obogateli naš rojak Dalmatinec Roko Lazan iz Zatona doma, sklenil je iskreno prijateljstvo s tukajšnim želez* ničnim in policijskim komisarjem gospo* dom Vukmirovičem na Jesenicah tako daleč, da sta si postala »kuma« ali kakor mi rečemo, da sta bila v botrinji. Tako je imel naš dični Lazan svojega zaščitnika in zdaj pride glavno: Roko Lazan je vložil pri obrtni oblasti I. stop* nje v Radovljici prošnjo za podelitev go* sti!ničarske obrti, ozir. koncesije in Za* druga je bila o tem obveščena v smislu obrtnega reda. Glede na zakonite določbe je oddal zadružni odbor pri svoji seji zelo uteme* ljeno protiizjavo, vse okoliščine in popi* sal ves dejanski stan. Ta izjava se je po* slalai obrtnemu oblastvu I. stopnje. Tovariši! Ali veste, kaj se je potem zgodilo? Jeseniški obmejni itd. komisar je šel na okrajno glavrstvo v Radovljico in tamkaj energično interveniral za svojega pobratima in nekega lepega dne me je zadela pretresljiva novica v obliki ferma* na okrajnega glavarstva v Radovljici z dne 29. avgusta 1923. št. 13.446/23, da se je Roku Lazanu iz Zatona v Dalmaciji podelila pravica koncesije v smislu § 16., točka b) in c) obrtnega reda s stajališčem na Jesenicah. Proti tej nepričakovani odredbi je vložila Zadruga v smislu §§ 24. in 31, toč* ka 4. in 5. zadružnih pravil v odprtem roku priziv na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani in sem potem jaz še posebej pisal šefu tega od* delka, g. dr. Marnu, in mu pojasnil ves stvarni položaj v tem pogledu. Kaj mislite tovariši, da se je potem zgodilo? Dne 20. oktobra 1923 je prejelo za* družno načelstvo odlok okrajnega glavarstva v Radovljici z dne 13. oktobra 1923, št. 17.887/23, s katerim se obvešča žadru* ga, da se je priziv proti Roku Lazanovi koncesiji zavrnil z odlokom oddelka mi* nistrstva trgovine in industrije v Ljub* Ijani z dne 11. oktobra 1923, št. 6043, in da nadaljne pritožbe ni.« — »Bog visoko, kralj daleko.« Dragi navzoči! Povem vam še, in to je gotovo vsa* kemu znano, da se je zadružni odbor iz* rekel proti koncesiji poleg drugih argu* mentov tudi iz razloga, da ni krajevne potrebe. Tedaj je govoril v imenu vse* ga organiziranega gostilničarstva okraja kranjskogorskega. Izrečno še povdarjam, da se je tudi zastopstvo 6000 prebivalcev broječe ob* čine Jesenice soglasno izreklo proti po* delitvi zaprošene Lazanove koncesije, ker ni prav nobene krajevne potrebe. Na ta način je govorilo nad 6000 lju* di. Slišali smo, izvedeli smo tudi, pisme* nih dokazov sicer nimamo, toda splošno je znano, da je bil g. komisar Vukmirovič osebno pri g. dr. Marnu in da je v prid Roka Lazana interveniral in delal za za* vrnitev priziva zadruge. Višek je bil pa dosežen' z interven* cijo pri g. velikemu županu Lukanu. Takole, dragi moji sotrpini, sem vam popisal dogodek, ki je do pičice resničen, uradni podatki so tukaj, in kar je res, se ne izbriše. S tem, tovariši, končam in rečem: Obrtni red nekdanje Avstrije je dal nam, gostilničarjem, zaščito v smislu za* kona, ker je zakonodajalec želel in hotel, da se tudi gostilničarji organizirajo in odločajo sami o svoji usodi, v svoji eksi* stenci in tudi o konkurenci. Kako vse drugače razlagajo in upo* rahljajo ta zakon upravne oblasti v naši današnji mili in ljubljeni Jugoslaviji. Tovariši! Skoraj bi bil pozabil na nek dogodek v zadevi Rok Lazanove konce* sije, ki je pri vsej resnosti in pri vsej tragiki prav humoristična. — Poslušajte dobro: Ko je bil vložen naš priziv, je najel Rok Lazan svoje prijatelje in vplivnejše delavce, da so nabirali podpise med de* lavci, notoričnimi pijanci, in so jih baje nabrali 2000, in tisti podpis se je baje glasil: »Da je potreba ljudstva in krajev* na, da dobi Lazan koncesijo.« Na to rečem samo eno besedo: »Pri* zivna oblast je verovala delavcem*alko* holikom več nego poklicnim korporaci* jam!, zadrugi, da da mnenje za vse gostil* ničarje enega' okraja in občina velikih Je* senic v imenu vsega prebivalstva. Nadalje pojasni načelnik podrobno nov taksni zakon, ki je merodajen za gostilničarje, in sicer star nekaj stoletij, ki je lahko prikladen za vzhod, za nas pa ni. Dalje je načelnik odgovarjal na mnogostranska vprašanja in podal na* tančno sliko o vsem zakonu, ki je tako pomanjkljiv, da se pri vsaki podelitvi koncesije morajo ravnati s tem, da po* stopajo mešano z bivšim avstrijskim obrtnim zakonom. S krepko združitvijo in energičnim delom upam, da bomo dosegli navzlic no* vemu zakonu glede našega poklica prav gotovo večje uspehe in nobenih takih po* razov, kakor v slučaju gostilničarske kon* cesije Roka Lazana ne bomo več doživeli. II. točka dnevnega reda je: Letni račun in pogovor radi proračuna. a) Načelnik prečita posamezne po* stavke dohodkov in stroškov in sledi iz računa, ki se je vodil še v kronah, 16.752 kron dohodkov, izdatkov 12.136 K, torej blagajniške gotovine 4616 K. Račune sta pregledala zadružna čla* na Valentin Markeš in Davorin Tancar. Našla sta vse v najlepšem redu in izre* kata načelniku, ki opravlja vse posle sam, priznanje in naj lepšo zahvalo. Račun se soglasno odobri. b) Proračun za leto 1924. Načelnik je mnenja, da bi se ne pobiral noben pri* spevek od članstva, ker ima zadruga za eno leto še gmotnih sredstev. Vriva se mi pa mnenje, da bi bilo najbolje, da se Zadruga razide, ker je podobna »Blaže* vemu žegnu«, toda nazadnje izjavi, da naj ostane, kakršna je. Potem se soglasno napravi sklep, da se pobira kot letna članarina vsota 10 di* nar jev od vsakega člana ter sklene konč* no, da je članstvo obvezano, da se naroči na stanovski list »Gostilničar«, za kate* rega je letno 20 Din naročnine. Pri III. točki razgovor o zadružnih zadevah sploh in sklepanje morebitnih resolucij. V prvi vrsti je enoglasna .želja, da se načelnikovo poročilo dobesedno sprejme v zapisnik, original shrani v arhivu, pre* pisi pa predložijo I. in II. obrtni instanci. To se zgodi. Sklep je soglasen. Dalje se določi, da načelstvo ener* gično intervenira pri založniku piva, da se pivo ne bo prodajalo trgovcem. To se bo zgodilo. Razpravljalo se je tudi o različnih drugih zadevah in razmerah Zadruge, ka* terese se pa ne protokolirajo. Slučajnosti odpadejo, ker se nihče več ne oglasi k besedi. Načelnik bodri in poživlja vse član* stvo še enkrat k uspešnemu delu, zahva* ljuje ise navzočim za stanovsko zanima* nje ter zaključi ta značilni redni občnf 1 zbor. ~\ III. redni občni zbor gostilničarske zadruge za politični okraj Novo mesto se je vršil v Kandiji dne 10. avgusta 1924 ob pol 14. uri v gostilniških prostorih načelnika g. Jos. Zurca. Ker ni došlo v določenem času za* dostno število članov, otvori g. načelnik po enournem čakanju ob pol 15. uri občni zbor. Pozdravi s prisrčnimi besedami do* šle člane, posebno zvezinega tajnika g. Pintarja, odsotnim pa izreče svoje obža* lovanje za njihovo brezbrižnost do stas novske organizacije. Gosp. tajnik prebere zapisnik zad* njega občnega zbora, ki se odobri brez ugovora. Nato poda g. načelnik letno poro? čilo, kakor sledi: »Gotovo je gostilničarska obrt ena najvažnejših med vsemi drugimi obrtmi. Posebne važnosti je ta obrt v novejšem času, ko se dela tako za prospeh tujskega prometa. Obratno je pa gostilničarska obrt zelo otežkočena in obremenjena, poseb* no z ozirom na novi taksni zakon, ki ni v nobenem oziru povsem pravičen in proti kateremu zakonu so se vložile od posameznih članov gostilničarjev pritož* be, radi katerih se zdaj vrše poizvedbe potom finančnih organov. Glede vinotoča v zaprtih steklenicah smo vložili že opetovano pritožbo, ker se vrše v tem oziru nepostavne manipu* lacije, kajti ne prodajajo samo vina v zaprtih steklenicah, temveč prodajajo ce* lo v svojih lokalih jedila, kruh, kavo itd., kar je strogo prepovedano. Velika krivica se godi tudi našemu stanu glede podelitve gostilničarske in fčrčmarske koncesije, kajti pri vsaki obrti se zahteva usposobljenost — celo pri dimnikarjih — gostilno pa dobi celo tak, ki nima niti pojma o tej stroki, še manj pa kako usposobljenost. Tudi glede vinotočev pod vejo bomo storili vse, da se te pravic^ podeljujejo le takim producentom, ki ne morejo svo* jega pridelka prodati, in le tam, kjer stanujejo in so vino pridelali. Na vsalc način pa zahtevamo, da se tudi za gostilniško in kavarniško obrt zahteva usposobljenost, kakor pri drugih obrtih. Kateri se hočejo posvetiti temu stanu, naj se dajo vpisati pri Zadrugi v smislu § 10. pravil kot vajenci ter po dve* letni učni dobi prejmejo usposobljenost* no spričevalo. Iz letnega poročila o delovanju za* druge posnemamo, da je imela v prete* čenem letu 98 poslovnih spisov, 5 odbo* rovih sej, v kateril se je rešilo 28 pro* šenj. Odbor je rešil 18 prošenj ugodno, 10 neugodno. V zakup se je dala ena kon* cesija, dve sta ugasnili in pet se jih je preneslo na drugo ime. Vajenec se je vpisal eden. Članov je štela zadruga kon* cem leta 216. Blagajnik g. KušLjan poda sledeče poročilo: Dohodki 1.1923 so znašali Din 1650.— Izdatki 1. 1923 so znašali » 935.50 Ostane dohodkov . . . Din 714.50 Prebitek iz’ 1. 1922 je znašal....................• • » 1989.35 Čista imovina koncem 1. 1922 je znašala.............Din 2703.85 Gosp. Jos. Windischer, kot pregle* dovalec računov, poroča, da so računi v najlepšem redu ter predlaga, da se izreče blagajniku absolutorij. Soglasno sprejeto. K proračunu za tekoče leto se z ozi* rom na prebitek lanskega leta in na dejstvo, ker se bo dolžnike še izterjalo, konstatira, da se bo izhajalo brez za« družne doklade. Občni zbor je soglasno sklenil, da se spremene določbe § 14. pravil tako, da vsak član, ki v bodoče na novo pri* stopi k Zadrugi, mora plačati 1000 Din, potomci zadružnih članov pa 500 Din sprejemnine (inkorporacijske prijstoj* bine). Nadalje je zbor soglasno sklenil, spremeniti § 11. pravil v toliko, da se od* merja sprejemnina, ki jo je plačati va* jencem, na 10 Din, oprostnina pa na 50 Din. K slučajnostim se oglasi zvezini taj* nik ter poda pojasnila posebno k taks* nemu zakonu in njega pravilniku, o vpli* vu tega zakona na gqspodarstveni, za* družni in stanovski ozif gostilniške obrti. O občinskih dokladah, pretiranosti in škodljivosti tega davka. Glede pristopa trgovcev, ki se pe* čajo s točenjem, k zadrugam. O osnovanju novega obrtnega reda. O osnovanju organizacij in o napač* nih poročilih o vinski krizi, katere v Slo* veniji sploh ni; nasprotno naš vinski pridelek niti ne zadošča domačemu kon* zumu, kar dokazuje velikanski uvoz ba* natskega vina v naše kraje. Poročilom so zborovalci z zanima* njem sledili. Resolucije. Občni zbor je sklenil sledeče reso* lucije: 1. Glede podelitve gostilničarske in krčmarske obrti naj merodajne oblasti predvsem vpoštevajo usposobljenost prosilcev, kakor pri drugih obrtih, kajti gostilničarska obrt je posebno v zadnjem času vsled tujskega prometa med naj* važnejšimi obrmi. Zato naj pa oblasti, ki osebno podeljujejo pravico za to obrt, odločno zahtevajo, da ima prosilec tudi usposobljenost. 2. Nadalje se sklene, da se taksa za prenočišča v novomeški občini ukine, ker jeKs tem tujski promet več ali manj oviran, kar velja posebno za kmetsko prebivalstvo, ki prihaja na tedenske, me* sečne in letne sejme v Novo mesto. 3. Na predlog g. Kušljana je občni zbor sklenil soglasno, vložiti tudi sporne* nico na mestno županstvo v Novem me* stu, da se nočna taksa po 10. uri ukine iz razlogov, ker Je to za gostilničarje ve* lika težava, zahtevati od gostov kmet* skega stanu, ki prihajajo na predvečer tržnih dni in sejmov, predpisano nočno takso, kajti vsled tega se ljudje razbur* jajo, z gostilničarji kregajo, ker se bra* ni j o plačati nočno takso, četudi ni visoka. 4. K slučajnostim se še oglasi g. Bro* vet in predlaga, da se vloži pritožba na merodajno oblast: a) da se ne podeljuje točenja pod vejo lastnega pridelka vinogradnikom v drugih krajih ali celo občinah, ampak samo tam, kjer je vino pridelal ali pa na svojem domu, kjer producent sta* nuje. b) da se točilcem pod vejo zabrani prodajati jedila, kruh itd. c) Slednjič se naj naprosi, da se to* čenje v zaprtih posodah popolnoma uki* ne, ker se s tem le zakotno pijančevanje pospešuje. Vsi predlogi so bili z odobrenjem sprejeti. Ker se nadalje k slučajnostim ne oglasi nihče več k besedi, zaključi gosp. načelnik občni zbor in se predvsem toplo zahvali g. zveznemu tajniku, kakor tudi vsem članom, ki so se z važnimi nasveti udeležili zborovanja. Gostilničarski glasnik. Udruženje hotelirjev, gostilničarjev in kavar* narjev v Beogradu je imenom Centralne Zveze v Beogradu podvzelo akcijo za izdajanje centralnega glasila, ki naj zastopa vsevkupno gostilničarstvo naše kraljevine, takorekoč na viru naše zakono* daje v prestolnici. Iskreno pozdravljamo novega tovariša in želi« mo, da bi bil najodličnejši brambeni ščit v borbi za interese in pravice gostilničarske obrti. Pridobili smo s tem glasilo, ki bo v stanu ob* veščati nas vsestransko o najnovejših pojavih, ki bi ogrožali naš stan ter tako dajati priliko, da se zamoremo veano pravočasno pripraviti na ob ram* bo svojih interesov. »Gostioničarski Glasnik« bo pisan v srbohr* vaščini s cirilico in latinico, za Slovenijo bo imel vedno svojo rubriko, tako da sc bomo lahko sc* znanili z vsemi okolnostmi tovarišev Srbije, Hrvat* ske, Slavonije, Bosne, Dalmacije itd., od naše stra* ni pa podajali isto tako naše delovanje in strem* ljcnja, pritožbe in priporočila v listu, ki bo raz* glašal naše klice širom cele naše skupne očetnjave. Na nas Slovencih pa je, da ga vsi zavedni gostil* ničarji naročujejo, brezpogojno pa ga mora imeti vsaka Zadruga kot nekak naš stanovski uradni list. Inteligentnejši sc bodo polagoma pri. tej pri* liki lahko naučili citati cirilico, katero piše in bere danes nad dvesto milijonov ljudi in je vsa* kemu inteligentu že z ozirom na obrat potrebno, da zna čitati vsaj za silo to pismenost, ki je prav malo različna od latinske abecede. Sčasoma pa bo pokrajinskim Zvezam s tem osrednim organom tudi lahko odvzeto breme izda* janja svojih listov, ki vsled nezavednosti in brez brige točnega plačevanja životarijo težak obstanek. Poživljamo pa tudi zveze, kakor tudi posa* mezne stanovske zadruge, da list marljivo zapo* slujejo s stvarnimi dopisi iz naše pokrajine, da vzbudimo splošni interes za to naše centralno gla* silo in raznašamo s tem naše prilike in nepriliko v širšo javnost, kar smo do sedaj po naših lokal« nih listih vedno le gnetli v ožji domovini. Glasnik izhaja redno vsakega 1., 10. in 20. v mesecu ter velja za celo leto Din 72.—, do konca tega leta pa Din 30.—. Zadružna načelstva posebno opozarjamo, da takoj pošljejo naročnino do konca leta. — Naslov: Uprava Udruženja gostilničarjev, hotelirjev l ka* varnarjev v Beogradu. I. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice i. t. 9. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: sodairloo, pokalice, naravni mali« now in citrono* «ok, nadalje Izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodoveo, nektar, kristalno oltronado, jabol-fcnl biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Din Iz dolenjskih, hroatshlh In Štajerskih ulnsklh goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. 3» m m R NI m 'M i * ■ la a S O D15 vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam ysa v to stroko spadajoča popravila po na j nižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repič sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18. ■■■■ Inserfrajfe v »Gostilničarju** uu i pivovarna in sladarna m 1 I omaz VJOtZ ---------------------- Mariboru-----» priporoča svoja splošno znana in priljubljena visokoodstotna marčna in Bock piva v sodih in steklenicah pod najugodnejšimi pogoji, franko katerokoli postaja v Sloveniji. -a[=]i-==ir^^l=^E=====3f=ll=~—~.tb—isssssa \V pod najugodnejšii ^^ir=n r==i i=i m N N K N N srab, "kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija. Ma trpvUa Peter Stepic Spodnja SiSKa Ste?. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin Iz dolenjskih, gorišklh, Istrskih In štajerskih vinskih goric. Telefon it. 282. Zaloga stekla, porcelana to svetnik Fr.Kollmann v Ljubljani dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem prl“večjl naročbl izdatno znižane cene. II & f. Bajec g* cvetlični salon Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34 v Ljubljani. Proda se 60 hi dobre transportne vinske posode po zelo primerni ceni. Naslov pove uprava »Gostilničarja”, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16. KAR NE VES VPRAŠAJ Univerzalni Informativni Biro „ARGUS“ Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6 — 25. BEOGRAD (Pasaž Akademije Nauka.) u □ □ □ □ □ □ □ NOVO! POZOR! Za izgotovitev vsakovrstnih ogledal in brušenih kozarcev, kakor tudi za nanovo obložitev že zamazanih ogledal se priporoča „OQLEDALO“, d. o. z. LJJJBLJANA-ŠIŠKA, Kolodvorska c. 150 □ □ □ □ □ V 3ribunua J3. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Ceniki se pošiljajo franko! Delniška pivovarna Laško ■_ priporoča svoje — dvojno marčno pivo marčno nivo temno norter nivo \v •> e \tf * * V V •< >• V *M* v •s* \r •t * •ni* v •> *• v •s |»' \t T, K I ■? S Vi? i -V. i V! * J Utemeljeno 1908* god. Utemeljeno 1908* god. Hrvatska središnja vinara Zagreb PODRUMIs Zagreb, Jaška, Križevci, Vršac, Belacrkva. Največe nzorne pivnice i skladište odleianih vina iz avijn vlnogorja Jugoslavije: dalmatinsko, brvatsko, srljemsko, banatsko, 1 ljntomerško vino. Fina Izbrana vina n bntlljama Iz vlastUlh vinograda. V V •n e V V •il* v •s r V •ni* V *N * V V •, I* \f S t V •> r* \f ^ ji V % t V v | ZA L O G O | VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. lica 2311 gostilničarske zadruge v UuMjanl Gosposvetska cesta štev. 16 posreduje brezplačno za vse službo Iščoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, ■— z dežele 1 Din. ---------------- Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I Z A "Ji K E oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA. AVGUST AGNOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE GOSTILNIČARJI! AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI KTER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI. CENIKI NA RAZPOLAGO I Tovariši Inserirajte o našem listu! Veletrgovina z vinom in žganjem LUDOVIK DEKLEVA v Ljubljana — Sp. Šiška Celovška cesta št. 76 v J X Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kayarnarjem tvrdko JOSIP PETELINC Sy. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sy. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine. Nizka cena. Pošilja po pošti. Točna postrežba. Raznovrstno rudninsko vodo R S H H H R R F s g kakor: Rogaški Tempel vrelec, Styria vrelec, ,, Donati vrelec, Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino, Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo, Gubersko Srebernico priporoča A. Šarabon, Ljubljana. Glavna zaloga rudninske vode In špece rijska veletrgovina. * i Ceniki na razpolago! 1886 Ustanovljeno leta 1886 k H k R R # m R H k H F H P H n H F F F K F k k n I Z vrr.mi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst nam znlmi ln buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsolldneje tvrdka T. MENCINGER, ljubi j? na, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste. — Veleprniarna na kavo a elektr! 5nlm obratom. BS — Zaloga mlnoralnlh vod. ===== I Pivovarna »UNION« v Ljubljani I (Spodnja Šiška) j priporoča svoje izborne izdelke, kakor: L marčno, dvojno marčno in izvozno Rj pivo v sodčkih in steklenicah. Dobč to tudi tropino ln sladno cimo, ki io kot živinska krma zelo priporočljive. . Skaberne Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šiyane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd. 6rno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batistl in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. Itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. r Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona. batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice In dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd. Solidna in točna postrežba. Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk ..Narodne tiskarne". *