Današnjja šfevilka obsega 16 slranL in stane 2 dfnarja- Leto V-, sf ev. 144L V Celju, n^delja due 23* decembra 1923. FoStnlna plačana v gotovinl. ^Q^^B u^^^mm ¦ l^l^^^^B ^BHIh^k f^ttt^^^M ^^^^^^H^^^^^^^^K' ^^^^^^^1 ^^^^^^^^L ^^^^^^B ^^^^^^Ht hB^^^^K ^^^^^^^b ^^Hh^k ^hBh^A y^A- _______ Stane letno 6Ü Din, rnesečno 5 Din, z. Inozerr.stvo 240 Din. Of lasi za mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstorn 1 Din. Posasiw.r.irsa .^fte-vilSca stane l Dir».. Izhafa vs&fe lorek, čeirf eSi in s^footo. UlredrtlŠtvo: Strossmayerjeva ul. 5t. 1,1. pritličje. Telef. 65. Upravtilštvo: Strossmayerjeva u.Št. 1, pritličje. Telef. 65. RaČun kr. poStnega čekovnega urada št. 10.666. Mir ljudem Petič obhajamo božične praznike v svobodni domovini. Mislili smo, da bomo letos lahko \z veselega srca za- klicali: »Mir ljudem na zemlji!« Ven- dar tega nikakor nc moremo storiti neprisiljeno. Evropa še vedno ni pomirjena, Francoska in Nemčija se nikakor ne morcta pomiriti, in Nemčija sama, kaka revščina in gospodarski propad. Nemško ljudstvo sirada radi svojc trmoglavosti, za nje ne veljajo besede: »Mir ljudem ...« Rusija šc vedno trpi pod boljševizmom, vcndar se porajajo znaki, ki kažejo, da sc razmere dnevno boljšajo. Grčija pa jc ravno prcd Božičem storila korak, o katerem . danes ne moremo reči, da bo pri- | nesel mir v deželo, tudi Bolgarija je j šg vedno v ognju. Pogled po ostalem j svetu nam kaže izbruhe rcvolucij, ki so v raznih državah prihesle žalostne božične praznike. Preiti ne smemo veüko vcs svet prelresujočo katastrofo I na Japonskem. Narod, ki si je z lastno j pridnostjo in inarljivostjo pridobil tako lepo blfigostanje, praznuje letos v žalosti, tugi in revščini svoj Božič. Kaj pa pri nas doma? Ne mo- remo reči: Mir ljudem, ki so dobre volje. Veliki davki in draginja sta dva faktorja, ki zelo tiščita na naše ljudstvo. Komaj zmagujemo bremena. In naši javni nameščenci, kako so sc žc veselili ti dobri, državi zvesti ljudje na božične praznike, saj se jim je ob- ljubilo, da dobe povišane prejemke, a žalibog njihov Božič bo letos ža- losten, pomanjkanje in revščina pri- tiskata na kljuke. Malčki uradnikov so se veselili, da jim prinese novo- rojeno dete lepih darov. A marsikateri bo z žalostjo gledal na skoro prazno božično drevesce, očeta pa bo bolelo sree pri pogledu na svoje Ijubljence. In naši zasužnjeni bratje v Italiji, ali ne bo njih Božič letos najžalost- ne.jši. Trgajo jim njihove pravice, \z- rinili so Italijani njihov jezik iz cerkve in sole. Ne bodo jirn donele na ušesa besede: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, v mili materinščini. Mar- sikateremu možu in ženi se bo poro- silo oko ob spominu na prejšnje bo- žične praznike, ko je donela na sveti večer slovenska pesem : >Slava Bogu na višavah«. In koroški bratje? Sovražni jim tujec je začel tudi tam potujčevalno delo v Soli in cerkvi. Tudi tam bo žalosten Božič. Mi pa, ki živimo v svobodni dr- žavi hočemo skleniti na ta Božič, de- lati v prihodnje tako smotreno, da bo prihodnjS Božič prinesel res mir lju- dem v naši domovini, da bo narod z veseljem in navdušenjem klical novo- rojenemu Zveličarju: »Slava Tebi Gospod na višavah, ki si prinesel zaželjeni mir!« Izjaue podpredsednilw najueEje amcrihonsliB banhe o Jupslasiji. »Jadran«, glasilo Jugcslovenske Narodne Obrane, ki izhaja v Buenos Aires, prinaša v številki od 15. nc- . vembra zanimiv članek pod zgorajšnjim f nasiovom, v katerem opisuje dopisnik '•¦ mnenje Arneričanov o naži državi. Da | sezranimo naše čitatelje z njega vse- bino, hočemo podati članek v celoti, kakor sledi: »Dsžeč ponovne konference s pred- ! stavniki raznih ameriških finančnih in ] drugih organi;;acij, kakor tudi z ame- rikanskim političnim svetom, sem uvi- del sam, kako ti kropi zelo malo vedo o Jugoslaviji in Jugoslovanih. Skušal sem seznaniti podpredsednika National City Banke, najveqega in najkonser- vativnejšega novčaniškega zavoda na svetu, g. B. A. Duisa s prirodnim bo- gastvo nase zemlje, in dobil sem od- govor: »Pa kaj vam vse to pomaga, ako se ne znate s tem bogastvom okoristiti.« Pokazal mi je poročilo »Sunday Observera« in dodal »tukaj vidite, da vam domovina razpada, ka- ko morete od nas pričakovati, da v vaši državi kaj stvarnega podvzamemo.« Take in podobne opazke čujete na vse strani. Dokazovalo se je tem ljudem, da je vse to propaganda naSih neprijateljev. »Pa če je to tako«, mi reče ta trdovratni bankar, »zakaj ne pobijate te neresnične vesti in nepri- jateljski propagandi ne zastavite pot. Poglejte Češkoslovaško in Poljsko in ako je zadnje valuta slabša od vašega dinarja, kako se ti vaši soplemeniki trudijo, da seznanijo ameriški svet s svojo domovino, zgodovino, umetnostjo itd. Vsak narod v Ameriki ima svoje urade in sposobne ljudi, ki pobijajo neresnične vesti, razun vas Jugoslo- vanov.« Mene je to globoko užalostilo in k sreči sem imel pri sebi članek na- šega ameriškega dopisnika g. Dragi- čevica, ki ie bil obelodanjen v velikem ameriškem dnevniku »Oakland Tribu- ne«< v katerem pobija neresnične na- vedbe »Sunday Observera«. S tem sem hotel dokazati, da imamo tudi mi Ju- goslovani sposobne ljudi v Ameriki. A zakaj se ne pride v stik s temi našimi ljudmi — naj odgovore naši državni organi. Temu Američanu je bilo drago, ko sem ga prepričal, da je Jugoslavia tu, da obstoja in napreduje. »Priznavam«, nadaljuje gosp. Duis, »da smo mi Američani slabo poučeni o današnjem stanju v kontinentalni Evropi. Mi znamo za Francosko, Ita- lijo, Nemško in Avstrijo, ker se te dr- Žave trudijo in je v njihovem interesü, da nas seznanijo s seboj in da nas drže o vsem informirane. Priznavam, da je morda naša pogreška, da ne znamo več o geografiji Evrope in pri- likah njenih novih držav. Vi lahko na- zivljate to kakor hočete, sli mi smo narod doma in preveč zaposleni, da bi se mogli spuščati v proučevanje vaSih notranjih razmer. Jugoslavija je mlada država, v vašem interesu je, da zunanji svet za vas zna, vsled tega ogla^ujte •n pišite o sebi v jezikn, da vas raz- umemo.« Naš Svetozar. 1hče drugi kot mladi Oton, sin gostilničarja Se- Ijaka. Skrbno je Klara varovala to taj- nost, četudi ji je Oton pisal skrivoma na dan poroke, da ji nikdar ne od- pusti tega koraka in se je tudi spo- minjati noče več. In tako sta trpeli obe duši tajno in mkomur, niti Oto- novi materi, ni bilo nič znanega. Odkar pa je za to zvedel Iskra, prestajati je morala Klara peklenske muke na zemlji. In ker je Oton, ka- kor je sploh v ljubezni navadno, vse- eno ni mogel pozabiti in jo je celo obiskal nekoc, ko ni bilo Iskre doma, zaprisegel se je trgovec, da se če kr- vavo mažčevati nad njim. O vsem tem niti slutila ni vdova Seljakova in je prišla nekega jutra k gospodu Martinu Iskra, da se ž njim pogovori o svojem dolgu. Hotela ga je prositi, naj ji zniža previsoke obresti, dasi je znala, da ji ne bo ustregel tak nasilnež in trdosrčnež, kot je bil on. Ko je vstopila v trgovino, ni bilo baš nikoga'* v njej. čula je glasno zmerjanje in vpitje iz sobe poleg pro- dajalnice in kmalu na to je vstopila mlada gospa Iskrova z objokanimi očmi. »Ka| pa je?« vprasa sočutno Se- Ijakovka, ki je poznala surovost tr- govčevo. »Ohl« potoži mlada žena, »on je zopet neznosenl Bzezmejno je njegovo nezaupanje vame. Zdaj celo trdi, da sem jaz komu podarila njegov privesek kf,uri, ki ga že nekaj časa pogreža.« Komaj je to izgovorila, že vstopi tudi Iskra za njo. Nekaj odurnega je v njegovi zunanjosti. Zbadljivi pogled v njegovih očeh, orlov nos, njegova Sčetinasta brada, ki obkroža obraz, ali plazeča se hoja, vse to napravlja že pri prvem pogledu na gledalea prav zopern vtis. Danes pa je gotovo mnogo pil, ker njegove oči so o-teklenele in njegova hoja je negotova. Ko tako nepričakovano zagleda vdovo, prestraši se vidno. Pa hitro se ojunači in reče zbadljivo: »No, Selja- kova gospa, štejem si v cast, da me obiščete!« »Gospod Iskra!« pričela je vdova, četudi ji je bilo težko, »rada bi govo- rila z vami v denarnih zadevah.« »Za to pa sem vedno pripravljen!« zarežal se je Iskra ter v hipni než- nosti objel svojo ženo, ki bi se rada otresla po pivu in žganju smrdečega pijanca, a si ne upa. »Prositt sem vas hotela, da mi znižate obresti, ker ne vem sicer, kako bi mogla vse zmagovatis nadaljuje vdova. »Pustite me v miru s takimi ne umnostmi!« je zakričal on. »Denar je denar! Jaz ga potrebujem istotako. ka- kor kdo drugi! Ako ga ne morete pla- čati, zakaj ste si ga izposodili?« In udaril je s pestjo po mizi, da je vse zaropotalo. Nato je odšel in pustil ženski sami. Vdova je omahnila na stol. Klara je stopila sočutljivo k njej. »Tako je vedno«, reče potrta. »A vendar ne obupajtel Zadnji čas sem opazila, da se kasneje omehča. Obudi se mu nekaka vest. In takrat bom Se enkrat govorila za vas.« »Kako ste dobral« reče vdova s hvaležnim pogledom. »Oh. saj se druži nesreča vedno z nesreČo! Najprej straSna smrt mojega moža in potem še ta grozni udarec, da obtožujejo mo- jega sina kot morüca očetovejcal In on vendar ni storil tega.« »Ne, tega ne veruiem tudi jaz net Kaj tacega ni mogoče!« zatrju;e K'ara odločno. »Saj kaj tacega 5e zmožen ni«. »•Kaj ne, tudi vi ste prepričana o njegovi nedolžnosti?« reče veselo vdova. »Popolnoma!« odvrae Klara. »Za- kaj se že ni jazjasmlo vse to? Saj mu ne morejo dokazati ničesar! Zakaf ga torej ne izpuste iz zapora?« »Ker noče povedati, kje je bil ono noč«. Mlada gospa se zdrzne. »Kai, te vsled tega mislijo, da je morilec?« je Štev. 144. »NOVA DOßA« Stran 3. Jak, Skaberne po 10 Dia; Rauch, Putan, »Värdar«, Neger, Kollenz. Špeglič, Ana Kolenc, Fran Jager po 5 Dm; Prelog 3'75 Din; neimenovan in Dergoš po 2 D'n. Ga. Pernat vec" komadov perila, g*. Vidic rn CiM Božič blaga in obleke, ga. Vošnak in g. JaniČ peciva. Naj- srčnejša hvala ! Čianske knjižfce, kakoršne obi- Čajno rabijo razna drnštva, im a v za- logi Zvezna tiskarna. Gretn?j trgovcev v Celju naznanja, da ostaneio'. trgcvine v nedeljo dne 23. %.. m. radi božičnih praznikov ves dan odprte. Sokolsko druStvo v Celju priredi kakor vsako leto tudi letos Silvestrov večer v Narodnem donm v Celju. Na sporedu je Šaljiva enodejanka, telo- vadne rocke in drugo- Spored je zelo zanimiv. VeČ o tem v prihodnji številki. Šolsko vodstvo zasebne dekllške sole So.skili sester v Ceiju se v ime- hu revnih učcnk prisrčno zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom za doposlana boŽJČna darila, bodisi v denarju, blagu ali pecivu, želeč jim vesele božične praznike in srečno novo leto. Pies S. S. K. Celja se vrSi pod pokrovitelistvom celjskih narodnih dam 12. januarja 1924 v Narodnem domu. 2a enkrat samo toliko, da igra prvo- vrsten akademski orkester. Prireditev v lastni režiji; za dober prigrizek in kapljico bo kar najskrbnejše preskrb- Ijeno. Cenj. druStva prosimo, da se na to prireditev ozirajo. V. obrtnläkl f>les se priredi kakor običajno tudi v tej seziji na dan pred Svečnico 1. II. 1924 v gornjih prosto- rih Narodnega doma. Zabavni odsek Občeslovenskega obrtnega društva je s pripravami že. pridno na delu. V če- trtek dne 17. I. se skliče javen obrtni- ški shod v Celju, na katerem se bode govorilo o zelo važnih obrtiških zade- vah. — ObČeslov^nsko obrtno društvo sporoča svojim Članom, da je prva za- loga »Obrtnifckega koledarja« pošla, Naročena je diuga partija, ki dospe v najkrajšem času, kar se bo še posebej objavilo. Koledar se zaradi svoje bo- gate vsebine prav toplo priporoča. Razdelitev dlpiom članom In cla- nlcam celjsker;a Sokoia za najboljšl uspeh v tektmh I. 1920 , 1922. in 1923. Celjski Sokol je priredil v četrtek, 20. t. m. priiateljski sestanek svojih čla- nov in clank. Na sestanku je predaval br. dr, Štempihar o zgodovini Sokolstva in,v lepih besedah bodril navzoče za bodoče. delo. Nato.je.br. dr. Milko Hra- Žovec razdelil diplome, ki so si jih priborili v župnih tekrnah bratje in sestre. Dobili so v višjem oddelku iz leta 1920.: Fran Dolžan 1. rnesto, Ru- dolf Polšak 5. Iz leta 1922. članice v viSjem oddelku : Cirila Rebekova 1. me-. sto, Marica Černejeva 2.; v srednjem oddelku: Rudolf PolSak 2., dr. Štem- pihar 5; v nižjem oddeJku: Jožef Ob- hšar 11. V letu 1923. v visiern oddelku: Zöra Jelenova 1. mesto, Marija Sko- kova 2., Mairija Butinar 3., Dora Ba- rova 4. in Danica Jedretičeva 5.; v nižjem oddelku: Gizela Ogrizekova 1., Marija Jelenova 2., Marta Karbova 4., Vida Lavračeva 5. Člani višjega od- delka: Rudolf PolSak 3. V nižiem od- delku : Tin^e Novak 1 . Franc Česen 3., Tonče Grobelnik 4. Župno prvenstvo je dobil Rudolf Polšak 1. mesto. zajecljala nezavestna. »Gotovo!« reče vdova, »ker ne hiore povedati svojega alibi«. »Moj Bog! Zakaj nisem pač na to mislila!« očitala si je Klara, sknšajoča se brzdati in rekla tresočim glasom: »on bo oproSčen, gospa Seljakova; zanesite sel Jaz hočem —¦« Ni mogla dalje. Vstopil je zopet Iskra v prodajalno in zakričal z moč- nim glasom: »No, no? Ali Še ne bo konecženskemu brbljanju?! Priporočam Se vam, gospa Seljakova!« Naglo je z^pustila Seljakova trgo-; vino. V glavi se ji je vrtelo, ko je premišljevala, kako čudno s? je ob- našala mlada žena in kai je nazadnje Tfkla. Morda je njej podrobnejSe znana tajnost, ki je doslej zastirala ze'gonetno smrt Štefnna Seljaka? Ali ji je mogoče, da bi razbreme- nila sina umorjenčevega in ga vrnila nedolžnega svoii materi ? '••'••' Vsa ta vpraSanja so se gnetla v vdovini glavi, ko se je vračala domov, Pa niti enega si ni mogh raztolmačiti. (Dalje prihodnlič.) Obrati smejo bits v nedeljo 23. de- cembra odprti. Ministrstvo za soci- ialno politiko je z rešenjem br. 127.470 dovoliio, da smcio biti v nedeljo, dne 23. i. m. v krajih, kjer je večina pre- bivalstva katoliške vere, obrati odprti in da je ta dan tudi pornožnemu osobju delo dovoljeno pod pogojem, ki ga stavi zadnji odstavek § 15. zakona o zaščiti defavcev. V prlii OiiaSki kuhlnji v Ceiju priredi v soboto, dne 19. jan. 1924 do- mačo veselico s plesom v spodnjih prostorih Narodnega doma v Celju gostilničar. Brate teiovadce Sokolakega dru- Stva v Celju se pozivlja, tia pridejo v telovadnico k izkušnji za nastop na Silvestrovem večeru v četrtek in petek, t. j. 27. in 28. t. m. Pridite vsi! TeČaj za prikrojevanje In prak- tično izdeSovanje damskih oblačil bo otvoril 14. januarja 1924 tukajšnji kro- jaSki mojster in strokovni učitolj g. Ivan Bizjak. Vpisovanje se vrši dnevno v modnem ateiju v PreSernovi ul. 11. Tečaj priporočamo! Dvajsetletni jubllej umetniškega delovanja slavi te dni g. Joso Zor:nan, Clan celjskega rnestnega gledališča. Našc iskrene častitke! »Toplodar«. Aparat za ogrevanje stanovanjskih, kakor tudi pisarniških ' in javnih lokalcv, je najnovejSe pa- tentirano srestvo, s katerim se lahko iz enega Štedilnika, ali katerekoli peči razgreva cela stanovanja brez druge kurjave. V Celju je praktično uporabljen v restavraciji hotela »Evrope« ter pri g. Jelenzu. trgovcu v Celiu, dalje v gostiini »Wilson« v Gaberju. Kdor želi uživati najprijetnejšo udobnost ter pri- Stediti na kurivu nad 17O°/o, naj si takoj naroči »Toplodar«. V Celju se naroča pri Grac^b. podjeMuGologranc K. ter pri stavbenem mojstru Fran jo Nerad, Gaberje; vLjubljani pri »Jugornetalija«, Ljubljana, Kolodvorska ul.; v Mariboru pri R. Nipič cfi drugovi, kovinska indu- strija. OoplsL Narodna slavnost v Žalcu. Z druge strani se nam poroča: Glede; kavarne na slavnosti je Se treba ome- nki, da je bila leta pod vodstvom žalske poStarice, gospe Drakulič, ter je stroške za kavarniški šotor prevzel Orel Žalec- Petrovče, dekorativna dela pa je izvršil brezplačno g. V. Vipotnik. Ponovno je še treba povdarjati požrt- vovalnost diletantov Dramat. druStva v Litiji, ki so s svojirn nastopom v Žalcu prevzeli precejšnjo žrtev ter bili zgled onemu domačinu inteligentu, ki sam ne stori v kulturnem oziru prav ničesar, pač pa se izborno razume na gostilniško krivično obrekovanje. Žalec. V nedeljo, dne 16, dec. 1.1. se je vršil v Kukčevj restavraciji v Žalcu lep sestanek JDS, ki ga je pose- tilo do 150 volilcev demokratske in samostojne kmečke stranke. Sestanku je predsedova! predsednik krajevne organizabije JDS. g. Vilko Kukec, ki je dal besedo predsedniku oblastne organizabije v Mariboru gosp. dr. Fran Lipoldu, ki je v svojem krasno zasno- vanem govoru priporočal spojitev obfh naprednih strank ter pozval svoje so- mišljenike naj pridno žtrijo demokrat- sko idejo. Na shodu sta govorila tudi g. Edvard Kukec, g. dr Bergmann in inž Šinkovec. V Kratkem se skliče veČji shod, na katerem bode poleg g. dr. Lipolda poročal tudi minister n. r. g. dr. Gregor Žeriav. Žalec. (B*'ž:čnica) Kakor običajno vsako leto priredi Prostovoljno gasüno druStvo v Žalcu tudi letos svojo Božič- nico vdvorani g. Fran Robleka v Žalcu na Štefanovo, dne 26. dec. 1^23. Po pozdravnem govoru se nam predstavi bogato okrašenoin razsvetljeno božično drevo. Po božičnici pa proizvajaio di- letanti ženskega Dramatičnega društva enodejansko veselo gro »S^ubač« ruski prevod A. Čchova. Igio režira gdč. Jania Hodnikova. Je to velezabavna igra zato priporo^amo obisk predstave posebno še zato, ker je čisti dobiček namenjen dobrodelnim svrham. SlovenJKradec. Na rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Alt-ksandra 1. je bila zavrSena pri okramem glavarstvu v Slovenjgradcu akcija v prid božični- cam za revno obmejno Solsko deco. Nabralo se je mnogo pnspevkov in danl. Na obmeine Sole Vrara. Pernire, Sv Jt-rnej, Muta, Marenberg, Remenik, Kapla, Brezno in Sv. Ožbalt je bilo razposlano blago v vrednosti čez 100.000 krön, in sicer: usnje za 105 parov čevljev, blago za 34 dečjih oblek. za 59 dekliskih oblek, za 66 hlač za decke, za 69 dekliskih jopic, 92 srajc^ 3 izdelane jopice za decke, 32 žepnih robcev, 4 rute za dekiice, 1 telovnik. nogavice, raznovrstne Solske potreb- žčine, kakor 300 komadov zvezkov, lez I00 komadov peresnic, svinčnikov, peresnikov, ravnil, kamenčkov, radirk, knjig ter čez 500 komadov koledarjev »Kraljevič Marko«. Božičnice bodo imele predvsem patriotičen značaj z na- govorom, petjem in deklamacijam. Revna obmejna šolska deca se bo Jahko veselila letošnje božičnice, veseli in hvaležni pa bodo tudi njih siarši. Osrednji odbor izreka tem potom vsem ljubiteljem mladine in velikodušnim darovalcem ter vsem krajevnim od- borom za nabiranje prispevkov, vsem narodnim druStvom, organizacijam, korporacijam in zavodom, ki so so- delovaü in prispevali v ta človeko- ljuben in naroden namen svojo pri- srčno in iskreno zahvalo! Ker je upati, da bodo osrednjemu odboru doposlana §e naknadno razna božična darila za deco in prispevki, bo končni rezaltat objavljen kasneje. Narodno gospodarstvo. Prospekt X!V. izdaje delnic LJubljanske kre- ditne banke v Ljubljani. (Zvišanje delniške glavnice Ljubljanskc kreditne banke v Ljubljani od 37,500.000 dinarlev na 50,000.000 dinarjev.) Na podlagi sklepa rednega občne- ga zbora z dne 6. maja 1923 je pro- vedla Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani koncem junija t. 1. s poseb- nim uspehom zviSanje delniSke glav- nice od 20,000.000 Din na 25,000.000 dinarjev. Skoro vsi stari delničarji so se odzvali tedanjemu subskribcijskemu vabilu in se poslužili pristoječe jim opcijske pravice. Zglasil se je tudi 5te- vilni krog novin delničarjev in vpisa! veliko število novih delnic tako, da je bila XIII. emisija delnic izdatno pre- subskribirana. Nabrane rezerve so Ljubljanskl kreditni banks omogočile, da je pro- vedla na podla^i sklepa istega občne- ga zbora po prejemu odobrenja Mini- strstva trgovine in industrije odd. VL, štev. 3399 od 14. avgusta 1923 na- .. daljno zvi^anje delniške glavnice od 25,000 000 Din na 37,000.000 Din na ta način, du je zvišala brez vplačila delničarjev iz ažijskega rezervne^a za- klada deiniSko glavnico za 12,000 000 dinarjev. Nominslna vrednost vseh iz- danih 250.000 delnic Ljubljanske kre- ditne blinke se je zvišala vsled tega od 100 Din na 150 Din, njihova de- janska vrednost pa je pri še vedno visokih preostalih rezervah in ugodnih poslovnih izgledih veliko višja, kar nam priča borzni tečaj delnic, ki ga pa pri sedanji stagnaciji na denarnem trgu tudi ne moremo smatrati kot no- tranji vrednosti delnic odgovariajočim. Polsgorria je zviševala Ljubljanska kredi na banka svojo glavmco. Njeno stremljenje je bilo placirati svo;e del- nice kolikor mogoče v domačih rokah, zato pa zviSavati glavnico le v toliko, v kolikor je delnic mogoče odditi na domačem trgu. To stremljenje je pa tudi uresničeno. IzvzemSi malenkostno Stevilo delnic, ki je še iz predvojnih časov placirano v sedanjem inozem- stvu, so vse delnice zavoda v domačih rokah. Stremljenje banke pa je bilo na- dalje, da drži čimbolje v skladu za- upana ji tuja sredstva s svojimi last- nimi sredstvi, s svojo glavnico ?n svo- jimi rezervami. Da se drži tudi v tem oziru svojega programa, je sklenila bančna uprava predlagati v to svrho na 15, dt'cembra tl. sklicanemu izred- nemu občnemu zboru delničarjev pro- vedbo z odlokom Ministrstva trgovine in industriie oddelek VI., Stev. 3399 od 14. avgusta 1923 ie odobrenega zviSanja delniške ^lavrrce od 37,500.000 dmanev na 49.999 950 dinarjev z iz- da|o 83 333 delnic po 150 Din nomi- nale. Izredni občni zbor je predloge bančne uprave odobril, ' vsled česar zvi§ava banka g avnico po pogojih, ki so razvfjni iz subskribcijskemu pro- spek'u pri!o?.enega subsknbcijskega Vabila. Razvoj LjubHanske kreditne banke je najbolje razviden iz v naslednjern navedenih bilančnih Stevilk zadnjih let: Delniška glavnica I. 1919 5,000.000 Dii>, leta 1920 12,500.000 Din, leta 1921 12,500.000 Din, 1.1922 20,000.000 Din; rezerve I. 1919 2,000.000 Din, I. 1920 9,750.000 Din, 1, 1921 10,250.000 Din, I. 1922 15,400000 Din; vioge na knfi- žice I. 1919 9,700.000 Din, leta 1920 24,300.000 Din, 1. 1921 42,600.000 Din, 1. 1922 51,000.000 Din; drug» upniki leta 1919 74,000.000 Din, leta 1920 122,000.000 Din, I. 1921 197,000 000 dinarjev, leta 1922 260.000.000 Din; dolžniki I. 1919 78,000.000, leta 1920 134,000.000 Din, leta 1921 205,000.000 dinarjer, J. 1922 251,000.000 dinarjev: vrednostni papirji Jeta 1919 2,900.000 dinarjev, 1. 1920 6,000.000 Din, 1.1921 6.500 000 Din, 1. 1922 13,700 000 Din; skupni promet leta 1919 3 000,000.000 d'narjev, leta 1920 9.000,000.000 Din, I. 1921 16 000,000.000 Din, leta 1922 28.000,000 000 Din; dpbiCek leta 1919 700000 Din. leta 1920 .2.400000 Din, 1.1921 3,300.000 Din. 1.1922 4,250.000 dinarjev; »livtdenda na delnico I. 1919 9 Din, leta 1920 1250 Din, leta 1921 15 Din, 1. 1922 17 Din. Vse te številke so jasen dokai rastočega zaupanja, ki ga uživa ta najstareišt in največji slovenski de- narni zavod, pnčajo pa tudi o veli- kanskem razmahu, ki ga je banka v zadnjih letih napravila. Banka je svoj delokrog tekom zadnjih let izdatno razširila z ustanovitvijo številnih novih podružnic, ki jih ima banka sedaj v Brežicah, Celju, Črnomlju, Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu. Ugodni razvoj številnih industrijskih in trgovskih podjetij, pri katerih je banka udeležena, obeta kot dosedaj tudi za nadalje banki primerne za- služke. Prijateljska poslovna zveza z največjimi tuzemskimi in inozemskimi denarnimi zavodi pa pospešuje njen ugodni razvoj. Kljub veliki denarni krizi, v kateri se nahaja naze celokupno gospodar- stvo in zlasti naše denarstvo v tekočem letu, pa so izgledi za uspeh banke tudi v tekočem letu zelo ugodni. Bi- lančni dobiček prvega polletja nadaja upanje, da bode banka zamogla, ker se je tudi v tekočem tečaju vrSilo po- slovanje z istim nspehom, za tekoče leto izplačati vsaj tako veliko, ako ne višjo dividendo, kot za leto 1922, da bo znaSala tedaj najmanj 17 Din na vsako delnico. Pri ugodnem emisijskem tečaju delnic nove emisije znači lansko-letna dividenda skoro 10% obrestovanje v novih delnicah naložene glavnice. »TrgovskJ koledar za leto 1924« je izšei ter ima naslednjo vsebino: Trgovčeva narodna zavest in narodni ponos, Slov. trgovsko druStvo Merkur in odbor, Kuratcrij podpornega zaklada, Posredovalnica, Podpomi zaklifd, Ko- ledar, Borzne uzance Novosadske in Zagrebške borze (blagovne) in posebne uzance Zagrebške borze za žitno trgo- vino in za kupčijo z mlevskimi izdelki, Uzance v svetovni žitni trgovini, Tr- govske vrste pšenice, Računanje obre- sti, Rsčunanje dobička. T^bela za izra- čunanje dnevov, O lesni trgovini, ime- na lesa v slov., nem, ital. in latinskem jeziku, barve in lastnosti lesa, njega vsušek in trpežnost, povprečna teža lesa, porabljivost posamezmh vrst lesa, O manufakturi (spisal J. J Kavčič), (predilstvo, tWalstvo, pleteninarstvo, priravnavanje (apretura), koliko se rabi za obleke blaga), Solidnost v kupčiji, Mere in vage (stare in nove), Stare srbske mere, Denar raznih držav, Ta- bJa za razredčenje alkohola, Pristoi- bine za paketne pošiljke, Pomen su- hih gob za narodno gospodarstvo, O porabi gonilnega jermena, izračunanje premera in obračajev jermenice in dolgost jermena, Ljubljanski velesejm, Mlinarstvo, Razni za trgovca važni iz- reki. Letošnji koledar se odlikuie po obSirni in izborni vsebini t«ko, da je vreden sovrstnik pred vojno izišlih koledarjev društva Merkur, oziroma je Se boljSi ter veliko praktičnejSi od prejSnjih. Koledar prav toulo priporo- čamo občinstvu, posebno pa sloven- skemu trgovstvu in pnvatmm name- ščencem. Koledar je nredil gosp. Fran Zelenik. Cena ko'edanu, ki |e ücno y platno vezan, je s poStnino vred 15 Dili. Naroča se pri: Slov. trgovsko druStvo Merkur v Ljubliahi, Gradi^če 17/1 Zakon o taksah in pristojbinah. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna itTAH 4. • NOVA DOB A« Stev. 144 zadruga. Strani 177. Cena Din 40"—, s poštnino vred Din 41 '50. V priročni fcnjigi je pravkar izšel Zakon o taksah. Tiskan je na dober papir in s širokim robom, tako da je poprava ev. poviškov taks mogoča ob robu. Cena slovenski izdaji je napram hrvatski, ki velja Din 100'—, razmeroma nizka. Knjiga bo krogom, ki imajo neprestano opra- viti z uradi, prav dobro došla, zlasti ker jl je pridejan abececini seznamek. Reorganizacija katastrsice službe. Kakor znano, namerava generalna di- rekcija katastra na predlog finančne delegacije v Ljubljani reorganizirati katastrsko službo v ti smeri, da se manjši uradi zemljarinskega katastra sukcesivno ukinejo in ustvarijo upravne edinice večjega obsega. Prva etapa re- forme se je že izvedia (Ur. I. St. 110 ex 1923). Začetni povod k predlogu je dala redukcija osobja, ki se da naravno tem racijonelneje izvesti, če se pred vsem odpravijo nepotrebni uradi. Da pa sedanja relativno gosta mreža evi- denčnih uradov ni potrebna, se razvidi Že iz tega, da geometer — ako se Tavna v smislu predpisov — strankam kratkim potom niti ne sme dajati po- jasnil, ki ne bi jih mogle povzeti tudi iz zemljiške kniige, iz map sodišča ali pa iz indikacijskih skic in drugih za- piskov davčnega urada. Koncentracija moči in s tem omogočeno štedenje Ž njimi in stvarnimi izdatki se da torej tem bolj zagovarjati, ker je le v inte- resu celokupnosti, da se osobje, ki ga pri nas lahko pogrešamo, dirigira v pokrajine, kjer ga primanjkuje. Sicer je pa delegacija svoj ne samo od teh- ničnpga, ampak tudi od administrativ- nega referenta podpirani predlog, predno ga je predložila generalni direkciji, pri- občila pokrajinski upravi in oddelku ministrstva pravde v Ljubljani, in ugo- tavlja, da sta oba organa brez pridržka vidirala akt, ne da bi ugovarjala. Turistika in sport Smuški tečaji (skikurzi). JZSS priredi v letošnji zimski sezoni v Bo- hinjski Bistrici dva redna smuška tečaja za novince, gospode in dame ter dece od 10. leta dalje. Pri tečaj bo trajal od 30. dec. tl. do 6. jan. 1924, drugi mu sledi od 6—14. jan. 1924. Absolventi prvega tečaja se lahko izpopolnjujejo tudi v drugem tečaju. Tečaje (kombinirana alpin. norveška smuška tehnika) bo vodil g. Rud. Badjura. Pristojbina znaša Din 50.—. JZSS si pridržuje pravice tečaje odpovedati, ako se ne bi priglasilo dovolj udeležencev, istotako tudi te- čaje pristavite v drug kraj ali priložiti na drug termin, o čemur bi se intere- sente pravočasno obvestilo. Da se čim- prej vse pripravi za udeležence, pro- simo vse interesente, da se nemudoma prijavijo. Vsa pojasnila daje in spre- ?ema prijave: Jugosl. Zimskosportni Saves, Ljubljana. Tvrka Gorec. Kre- äitna banka. Dnevnn kronika. Vesele božične praznike žellta cenjenim čitateljem urcdništvo in upiavništvo »Nove Dobe«. Današnji številki priiagamo ko- ledar za Lto 1924. Prihodnja števUka »Nove Dobe« izide v soboto 29. tm. r'ot novoletna Stevllka. Oglasl se sprejemajo do 28. tm. dopoldne. Nekateri naročnlki »Nove Dobe« še nlso poravnall naročnlno do konca tega leta. Ker pa smo navezani iz- ključno samo na dohodke naročnine, bo vsak naših naročntkov lahko previdel, da nam pri najboljši volji Tii mogoče pošiijatl Hsta zastonj ter je z ozirom na nizko naročnlno, ki jo gotovo vsak lahko pretnore, sko- raj brez pomena še uadaljna razjas- nitev ter prosimo, da nam isto poš" Ijejo ši pred novlm letom. Uprava »NOVE DOBE«. Protl r.emški ofenzlvl v Mariboru in okolici. V pondeljek zvečer so se sestali zastopniki vseh tukajSnj'h na- ciionalnih streik (JDS, SLS. NSS. SKS, NRS) in zastopniki narodnih ter kul- turnib organizacij (Oriuna, Jugosl* v. Matica) ter so izvolili akcijski odbor združenih slo/enskih političnih strank ter narodnih in kulturnih or^anizach v svrho var-^tva slovenskth narodmh in- teresov v Manboru in mariborski ob- lasti. Z ozirom na vesti, da vlada hoče dati našim Nemcem politične koncesije, sklicuje akcijski odbor za nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 11. uri dopoldne veliko ljudsko manifestacijo, in sicer za sluČaj lepega vremena na Slomškovem trgu, za slučaj slabega vremena v Narodnem domu. Akcijski odbor ostane perma- nenten. Imenovaiija za novo oblastno direkcijo državnih železnic v Ljub- Ijanf. Minister prometa je imenoval načelnike posameznih oddelkov, ki pre- idejo iz dosedanje južnoželezniške di- rekcije v državno. Kongres demokratske OmUdine v Beogmdu se je vršil 16. in 17. tm. Kongresu sta predsedovala demo- kratska poslanca Gjuro Vulovič in dr. Šumenkovič. Na shodu so se spreme- nili štatuti organizacije »Mlada demo- kracija«. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da je kongres dovršil svoje delo v največji slogi in edinstvu. Place uradnikom na Francoskem se zvišajo. Na dnevnem redu parla- mentarne seje v Parizu 18. tm. ie bHa razprava o zvišanju uradniških doklad. Vlada je pripravljena zvišati družinske dodatke za 50 odstotkov in poviSati krajevno-razredne doklade za 33 od- stotkov. Finančni odbor se je izjavil za vladni predlog. Povodsnj je napravila v Sloveniji 18, na lirvatskem pa 35 milijonov dinarjev škode. Žag je bilo v Sloveniji 100 par- nih (velikih), 1900 malih, v Bosni in Hercegovini 30 velikih in 70 malih, v Hrvatski 880 velikih in 150 malih, v Srbiji 14 velikih in 269 malih, v Črni gori 2 veliki in 23 malih, v Vojvodini 16 velikih in v Dalmaciji ni sploh no- bene žage. Glede žag stoji Slovenija na prvem mestu. Promet s SuŠakom. Železniška delavnica na Brajdici pri Sušaku se je popolnoma popravila. Uvedla se je električna razsvetljava ter [napeljali potrebni tiri. Ta delavnica bo ena naj- večjih v naši kraljevini. Pristanišče v Sušaku se je razSirilo za 15 m1 vsled Cesar bodo mogle pristati tudi večje ladje ter se bo tako olajšal pomorski promet. »Jadranka« 12. števllka je iz6]a s sledečo vsebino : Ob sklepu 3. lel- nika. — franc Žgur: Slava pesmi. — Svatopluk Čech (S. S): Signorina Gio- ventu. — M. Stepančičeva: Nova za- druga. — Aleksandra : Božična vigilija. — M. G.: Mati vzgojiteljica. — M. Gre- gorčičeva: Grinte. — Drobtine. — Uprava »Jadranke« sporoča, da odd?, stare letnike, to je 1921, 1922 in tudi 1923 po 12 dinarjev. Reflektanti naj se obrnejo na naslov gdč. Lucy Pertot, Celje, Razlagova ulica 7/1. Potresi. Pri zadnjem potresu v Kolumbiji je bilo 3000 človeških žrtev. Tudi v Mehiki je upostošil močan po- tres več krajev. Kompetenca velikih županov |v prosvttnih vprašanjih. Ministrski svet je sklenil, da ustanove in uradništvo ministrstva prosvete v nobenem slučaju ne spadajo v lcompetenco velikih žu- panov. Samo v materijalnih vprašanjih, ki se nanaSajo za vzdrževanje šol, je dovoljena intervencija velikih županov. Deset dinarski falzifikati Šef policijske uprave za mesto Beogr-.d Popovič je te dni aretiral v neki de- lavnici železničarja, pri katerem je naSM za 20.000 Din 10 dinarskih ponarcjenih bankovcev. Aretirani železničar je de- loma priznal, kako je dobil v roke bankovce. Popovič je odpotoval v Za- greb, tarn aretiral več oseb in zaplenil za 1,500.000 dinarjev 10 dinarskih fal- zifikatov. Družba je bila zelo dobro organizirana in imela zveze z inozem- stvom. V Nemčiji se snuje nova kron- princova stranka, kateri pripadajo raz- ni znameniti nemški voditelji. Nova stranka namerava nastopiti pri bodočih volitvah enotno kot resno-orijentirano nacijonalistično krilo. Nove takse za javne lokale. Mi- nistrstvo fmanc je izdalo naredbo po kateri se uvajajo s 1. januarjem 1924 nove takse na vse račune v hotelih, kavarnah, restavracijah, gostilnah in drugih javnih lokalih. Ministrstvo fi- nanc je izdelalo posebne računske obrazce in blöke z vtisnjeno takso v znesku 20 dinarskih par. To takso bodo morali plačevati vsi javni lokali v krajih, ki štejejo nad 2000 prebival cev, kraji pod 2000 prebivalcev in male gostilne bodo plačevale takso pav^*;alno. Otroški trupli vzaboju V S'>Oh, da, dober,« je ponovil on navdušeno. Cel čas, ko sem govorü, ata si prikimovala, se smehljala, mežikaia, delala pametne obraze, ali pa se mi je starček približal in mi rekel : »Govorite glasnejel... Ona ne sliši dobro ...« In ona od svoje strani: »Prosim Vas, m»k> glasneje !.. . •On si a bo s.l.iši . ..« Tedaj sem povzdignil glas. Oba sta me zahvaUla ,z ;nasmeškom; ta veli nasmešek, ki je veljal meni, je iskal globoko v tnojih očeh sliko njihovega Maurica; prevzelo me je, ko sem njo za^ledal motno, zagrnjeno in nedo- j sežno, zdelo se mi je, da vidim pri- | jatelja, ki se mi smehlja \z daljnje megle. Nenadoma se jc stari dvignil v svojem fotelju in rekel : »Na misel mi je prišlo, Mamette, da 5e ni južinal !« in Mamette je prestraSena dvignila roke proti nebu: »Ni še južinal! Vsemogočni Bog!« Mislil sem, da se še vedno go- vori o Mauricu in sem že hotel od- govoriti, da njihov ljubi sin obeduje vedno opoldne. Toda govorila sta o meni ; mor^li bi sli$ati vrišč, ki je nastal, ko sem jima povedal, da sem še tešč: »Hitro napravite mizo, male! Mizo na sredo sobe, nedeljski prt, krožnike s cveticamil Prosim, ne smejta se to- liko in podvizajta se ... Verujem, da sta se podvizali. Pre- šlo je komaj toliko časa, da bi raz- bil tri krožnike in že je bila južina pripravljena. ¦ »Skromnja, dobra južina !« mi je ' rekla Mamette in me peljala k mizi ; »Sami bodete... Mi smo že jedli zjutraj.« Revna stara ! Kaderkoli se vzame, vedno sta že jedla zjutraj. (Konec prihodnjič.) Ivan Strelec sedlar in topes air v CELJU se priporoča cenjenemu obcinstvu za izdelovanje vseh v sedlarsko stroko spadajočih del, kakor op« točjiVfconjsfclii opm ltd. Popravila izvršuje tocno in ceno Vesele božične praznike in obilo sreče v novem letu želi vsem svojim cenjenim strankam fotograf, Celje, Can- i karjeva ulica štev. 9 Vesele božične praznike ter srečno Novo leto želi veletrgovina A. Kolenc i. drugovi _______Celje , Vesele božične prainiltf in mn jfotfo lets želi vsem cenienim odjemalcem in prijateljem Ludovik Petek trgovina kolonijale, Celje Koneni uspeh Zlatorog-natečaj a! Na naš natečaj se glasi odgoyor: Le Zlatorog tntlo da belo pertSa! Sprejeli smo skupno 17.225 rešltev, od tega je 11750 pravilnih, ostanek jiapačen. 2e samo 3776 rešilcev je pozabilo na koncu tcga stavka klicaj. Radi te ogromne množine prijateljev našega Zlatorog mila, ki ga ima pri starih in mladih, kot bogatih tako tudi ubogih, smo prvotno množino nagrad za 11O darfil povlšaZI, tako, da iznašajo vse nagrade skupno Din 5.OOO. Med pravilnimi rešitvami je žreb določil sledeČe nagrade: 1 nagrada v gotovini Din 500"- gl. pril. imena 2 ,, „ „ „ oOU ,, ,t » 3-10 „ „ vrednosti „ ^00-— „ „ „ 11-20 „ „ „ „ 100-- „ „ 50 nagrad izven rednih po Din 201— (imena g\. pril. priloge) O" i> )> >» )} j) '" >j >» >> » Vsem rešilcem, posebno veliki množici pe^nikov in risarjcv zahval;ujemo se že na tern prostoru. K našemu posebnemu veselju smo že ob tej priliki do- gnali, da je izrek : Lc Zlatorog mllo $19 belo perllo! popolnoma upravičen in da na$e milo radi švoje prvovrstne kakovosti tudi drži smisel izreka. Radi tega naj zahteva vsak pri svojem trgovcr le Zlatorog-milo! Tvornice Zlatorog, Maribor. 1. darilo v gotovini Din 500"— Rezka Males, Kamnik, Godič 2. — 2. darilo v go- tovini Din 300 Jos. Fejfar, Kranj 5. — 3. darilo v gotovini Din 200' - Ma- rjja Brgles, služkinja, Store pri Celju, Franjo Jurhar, Griže pri Celju, Kranjo Pičulin, Radovina 17, p. Oorje pri Bledu, Franjo Polanc, orožniški nar., Hote- dršica pri Logatcu, Anka Hubad. učenka, Škosjaloka, Frančiška Woh, Studenci, Maribor, Frankopana ul. 8, M. Markovič, KrŠko, Rezika Kraner, Statenah 13, Sv. Jakob v Slov. Goricah. — 11 — 20, darilo vrednost Din 100"— Jaro Dolar, Ma- ribor, Wildenrajnerjeva ul. 13, Vončina M., Mariboi, Aškerčeva 6, Mirko Lo§ke, p. Sombor, Beogradska ul. 25, Ela Orel, Bukovšica-Selce nad Škofjoloko, Majda Baloh, Ljubljana, Stari trg 5Ül, Selma Šniderič. Kranj 44, Martin Jančič, želez- ničar, Top.ice 3, p. Laško, Globokar Ivan, Ljubljana, uČiteljiŠče, (Res!jeva cesta, Al. Jelen, postajriik, Voršinci, Ljutomer, Majžer Ladislav, Maribor, KoroSčeva 4/II. Rihard Slavecj Maribor, Kejžerjeva ul. 2«. — 50 daril po Din 20'— Ela Svetličič, Spod. Šiška, Ljubljana, Kolodvorska ul. 181, Vastič Evlalija, stara resta.vrarija, Hrastnik, Božidar Perko, fa. Perdan, Ljubljana, Franc Ribič, Fa. M. Qset, Mari- bor, Olavni trg, Jurij Tušnik, Maribor, Slov. ulica 8(1, Keber Ivan,' Studenec' 12, Dev. Mar. v Polju, Ljubljana, Jerica Keržič, Ljubljana, Kolodvorska ul. 33, Lu- cija Simonišek, Celje, Vodnikova ul. 9/1, Marija Rcdžič, Stari trg 34/1, 'Ljubljana, Elsa Mayer, Vojnik pri Celju 44, Franc Kramer, Prešernova ul. 4, Celje, Rezika Mfinarič, Stermecki, Celje, Albipa Marinkova, Vrhnika 9, Dragotin Kosi, Čadram, Oplotnica, Egidij Kolb, davčni sluga, Mokronog, Sokol Adolf, nadučitelj v Kotljah, Mežiška dolina, Fani Lampe, Ljubljana, Cankarjeva ulfca" St. 10, Anton Postružnik, Križevci pri Ljutomeru, Novak Josip, Ljubljana, Trnovska ulica štev. 3, Al. Nežman, delavec, Maribor, Vrazova uiica" štev. 2. Janko Gregorin, lhan 41, Domžale, Božo Globočnik, Ljubljana, Poljanska cesta, Julija Kystik, Jesenice-Fužine, Staša Murnik, Ljubljana, ces. .na gor. želez. 22, Anica Mulej, Radovljica, Marica Dekleva, Maribor. Strossmayerjeva ul. it', Ivan Bidovec, Mengeš 5, Mimi Bočkaj, Ljubljana, Prisojna ul. 1, Al. Kosmelj,' Brode p. Vransko, Justina Cmak, Polzela, Orla Herzog, Cret pri Celju, Terezija Grace, Sv. Primož na^Poh. p. Vuzenica, Minka Milavc, Ljutomer, Pavla Geršak, Črni pri Prevaljah, Štefka Ribnikar, Dolj. Logatec 12, Al. Pogačnik, Kranj 114. France Gajšek, Celje, Zrinjsko-Frankop. 7, Marija Puncer, Žlabor 15, Mozirje, MiliModre, Podgora 29, Sv. Vid n. Ljublj., Jostpina Rifelj, Ljubljana, Kersnikova ul.5/3, Ivan MihelČič, Selce n. Skofjoloko, Ana Robinšek, kuharka, kavarna Žigait, Maribor, Vetrinjska ul., Jamnik Daniel, Ljubljana, Gosposvetska 13, Horvat Mirko, Ljub- ljana, real. gimn. 5 b, R. Ravnikar, I. deš. m. š., Ljubljana, Franc Bračko, Ljub- ljana VII., Kamniška 266, Klavžer Bogomil, Ljubljana. Zrinjska c. 7, Milan Pajk, Ljubljana, dr2. realka, Ana Brsmec, Dobrova 19, p, Celje. — 60 daril po 10 Din: lvanka Zdešar, Brdo 19, Vič pri Ljubljani, Ivan Žišman, nadsprevodnik, Sp. Šiška 155, Ljubljana, Miha Starinko, Toplice, p. Zagorje ob S., Peter Ocvirk, bUgaj- ničar rudnjka Store, Jcs. Premrl, Ljubljana, SlomŠkova 16, Zaberčnik Tomaž, rudar, p. Črna pri Prev., Leopold Lorber, Dravograd, Planinšek Franc, Maribor, Mlinska ul. 11, Ciringer Fr., Dobrovce, Hoče, Fran Koštomaj, Celje, Prešernova 19, Ana Fekonja, babica, Ptuj, MikloŠičeva 6, Milena Perše, natakarica, Škofljica, Ljubljana, Ferd. Berglez, vlakovodja, Sušak, Kašičeva ul. 117, Anton Stibler, Ma- ribor, Smetanova 44, Pregl Francka, kopališče, Kamnik, A. Faleschini, Libno, p. Videm-Krško, Marija Florjančič, Mestnf trg 13/1, Ljubljana, Fortunat Špenko, Dol pri Ljubljani, Stane Vajevec, stud. inž. univerza, Ljubljana, .Anton Mahkota, nad- učitelj, Vokle, p. Senčur pri Kranju, Rozalija Kodrič, kuharica, Kpstanjevica 11, Feder Sajovi:, učenec, Ljubljana, Kersnikova 5, Martin Babič, Majstrova ul. 18, Maribor, Marica Polak, Ormo2 49, Anica Lingeli, Ruše, Maribor, 'Anton Junker, Maribor, Stritarjeva 7, Marija Polak, učiteljica, Št. Vid p. DoJehj., Milica Lacktier, Maribor, Koroška cesta 31, Cera Colja, učiteljica, Bela Cerkev p. Novem mestu, Rozi Fakin, Ljubljana, Kolodvorska 43; Frady Stupar, Maribor, Magdalenska 25; Karol Pupis, Ljubljana, Sredina 12; Amali;a Malenšek, Dolga roka p. Ralca, pri Krškem; Komavli Liberat, Strnišče-Ptuj, Bar 38; Jos. Ahčin, Sv. Duh pri Škofji- Joki; Viktor Kreugh, Studenci pri Mariboru, Kralja Petra c. 94; Anton Flerin, Dob 93 pri DomŽale; Kajin Jovo, Gaberje-Celje 135; Alb. Železnik, Ljubljana, Večna pot 3/ll; Bed. Soukup, Del. pivovarna, Laško; Fr. Kantušer, Zagreb 30 pri Celju; Katica Zernec, Sv. Benedikt v Slov. Gor.; Fina.Karlovšek, Šmarjeta-Novo- mesto; Logar Fr., cand. jur., Ljubljana, Sv. Petra, nasip 39/1; Valentin Sajovic, Gaberje pri Celju, Westen; Anton Kermelj, Selo 49, Moste pri Ljubljani; Paul Češnik, Planina pri Rakeku; Stanko Sečer, Sv. Pavel pri Preboldu; V. Kersnič, stud. inž. mont., Ljubljana, Resljeva c. 1./I; Marica Planko, Malibrez 7, Sv. Ru- pert, Sv. Jurij ob juž. žel.; Jur. Marenče, Dolenjska c. 20, Ljubljana; Leopold Furlani, učitelj, Ljubljana, Ul. Stara Pravda 6; Val. Zupanc, krojač, Jesenice- Fužine; Crnobori Blaž, Koro^ka c. 12, Maribor; Ivan Kapue, Jesenice; Vladko Lempel, Sevnica ob Dravi; Zabkar Alfred, Zrinjsk trg 6, Maribor; Sergius von Thomich, Rimske Toplice; Bizjak, Ljubljana, Resljeva c. 27; Iva Colarič, Ko- stanjevica, Dolenjsko. Vesele božične praznike ter srečno Novo leto vpšči vsem R. Grobelnik frizer za dame in go- spode ter gledališča Celje, Glavni trg št. 17 Zaloga in klini a puž. Nakup in prodaja las In kit. Stran 6. »NOVA DOBA. Sr<*v. ' 14 z $0$epfOi$ garnipotpiati. PreprfSajte se samf,. kako ugodni so za no- siti. Vzemite pa pred vsem y obzir, da je Bcrson-Kumi polpht e e n e j š i k ot us- iijeni ter poanenja nositev isti>h za Vas v e 3 i k prthranek. Zahtevaiie pa cxJ VaSeKa Cevljarja strokovno pritrditev xuml Dotolatov r. vporabo priloženeza ßerson-cementa. Vcsele \wfa% prazni|c in srcčno jVoVo icto :s^z:zm želi tvrdka E.BERNA,Celje Zlatorog je najlepše darilo! i tyesele božične \ ,; praznike • žeii vsem cenjenim odjemalcem; Franjo Dolžan lileparstvo in voiovod. iastalacija Celje, KraljaPelracesta i (Belie J Divane^ žimnicef otomane in vsa v tapetarsko stroko spada- joča dela od najcenejše do najflnejse izpeljave izvršuje sedlar in tapetar u Celju. loan Strelec *Zfese/b //? srec/zo J/yO0O /efo/ voJcY vsem SFiv ICartoeufz, Ceijey Kraüa «Petra c. 3» modna in manufakturna trgovJna. Srečne in vesele božione praznib želi svojim cenjenim odjemalcem tvrdka 1. & V, Dečko Vesele božičDe praz- nike in srecno Nova letO žeuva vsein cenj. odjemalcerrt, A. in «J. Konec delikatesna trgovina Celje, Glavni t>r> \\ Najveilia izbira volne, moderna | predtiskarija, vezenje in pletenje, gobelini, kelim, krizni vbodi, I Smirna-preproge, predloge itd. \ Izdeluje i k ročna dela, predtiskarija J SV Celje A VV^\ Vodnikova ul. 7-7 L//g Dovoljujem si Vas vljudno opozoriti, da imam redno v zalogi vse v vojaško opremo spadajoče predmete. Izdelujejo se vse vrste uniform, Čepic, kakor zavojake, žele^ni^arje, polieijo, orožnike, finančne stražnike, pos- tarje, ognjegasce itd.; istotako vsakovrstne športne čepice za gospode. dame in otroke, Velikanska zaloga kožuhovine in ko2uho- vinskih izdelkov. Prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča naročila tcr izdelnjem ista točno in po näjni-2ji ceni. Svitle kožuhovine se prevzamejo v snažcnje. kakor tudi vse vrste kožuhovine čez poletje v shrambo. Kože vseh vrst se prevzamejo v ustrojenje. Surove Kože kupujem po dnevni ceni. krznarija in izdelovanje čepic, 12 Celje, Kralja Petra cesta 11. 11 Priporoča m rotografs?i.i in umetno slikarski atelje za modern portret in industrijo Avg. ČERNE, Celje Ljubljanska cesta stev. 10. Poveča in slika po vsaki sliki in po naravi v olju, akvarel, pastel, tuš in krajon. Slika in založi razgledni- ce od 1OOO kom. naprej v e n o- in tribarvnem tisku. Re6tavrira stare slike, umetnine za muzeje, galerije, cerkve, privat, Md. Prldem tudi na d&m. (Za fotografe popust). Siike za legi- timaeije se dobe najhitreje! 18—15 Posebnost A. Öerne, patent slikarstvo. Drž, nradniKl Imajo znäten popust. j 2a razne veseUce, gledal. predstave, Köticerte tu dfuge tfträfediftve se dobe v vsaUI miaožinl blök (100 list.) pagtniran pd> $ t>ln v Zve&ni tistearnt v celju Špecerijsko in kolonijalno blago pö zrnernih cenah Ludowik PETEK, Calje 2 Moka Sz bamatfcküt* ifiBlnov. 2 Oglejte si manufakturno trgovino J. KUOIS GabcrjzSt. 3 (gostilna Plevčak) nasproti Mestnega mllna RÄ DÄOBM3! 55 50-50 NA DEBELOS - PRIPOROČA I svojim cenjenim odjcmaloem velifco mnoiino Ino- xemskega blaqa kakor eukno xa moškc in žera- ske obleke, cefiv, «ifon, vse krojäSke pott-ebzü- ne ter racnovrslno martufakturno bingo po celo nlzkih oeifcah. Stov. 144. , N I) V A D O B A « St ran 9. „Movl Dobi^ 23. dec. 8923, Svela noč, ki govoriš slednjemu srcu njegovo besedo in poješ pesem, da jo posluša sleherna duša, mehka noč, ki nam prinašaš mladost nazaj in naš maj, ki božaš spomine in sanje, da nas zaziblješ spet vanje, svetla noč, ki prižigaš lučic sto, da je deci svetlö in zagori še nam lučka drhteče sreče, o sveta foožična noč, vlij svojo čarobno rnoč v našo kri, in ko zaslišiš nocoj nad seboj angeljski spev . . . „Bogu, Stvarniku, slava! . . ." daj v srca naša odmev: ... „Mir in ljubezen in sprava ..." Evina skrinja. (Božična povest.) (Iz ruščine prevela A. V.) Bilo je o Božiču. Eva Sellhausen je vsled legarja smrtno zbolela. Mnogo se je govonlo o njeni razdrti zaroki, kako se je vrnil konj s praznimi sanmi v domači hlev, kako so jo po gozdu iskali in slednjič nezavestno na^li v snegu. Drugo jutro je prišlo pismo, v katerem ji je njen zaročenec naznanil, da ljubi drugo, da jo ne more dalje varati; tudi zaročni prstan ji je vrnil. Mnogo tednov je bilo Evino življenje v nevaruosti, naposled pa je le okrevala. Na dan, ko bi se morala vršiti poroka, je odpotovala z materjo na jug. Oče je v imenu hčerke vrnil Va- silju prstan ter si mislil : »Boljše konec z žalostjo, nego žalost brez konca.« Nikdar več se ni imenovalo Va- siljevo ime vpričo Eve. Gospa Sell- hausen pa je spravila balo v škrinjo, v kateri je bilo mnogo dragocenosti, katerih vsaka je imela zase malo zgodovino. Tudi o skrimi se ni nik- dar več omenilo. Romala je v pod- streSno sobico in čakala case, ko se bo Evina usoda obrnila na boljše. Toda Eva je trdno sklenila, odnfi se za vselej zakonski sreči. Vsako upanje matere je bilo zamanj. Ko se je v po- znejših letih oglasilo še nekaj snubcev, »h je Eva kratko in trdno zavrnila: jiVsak 2eli le moj denar.« Leto pozneje je Eva slučajno iz- vedela, da je Vasilij postal na nekem posestvu nadzornik ter se poročil z lepo, toda revno sestričino Helo Rad- nikovo. Eva ni črhnila besedice in tudi nihče ni zvedel, da je vso bodo- čo noč prejokala, kajti svojega Vasilja ni mogla pozabiti, dasi na zunaj tega ni kazala nikomur. Radi nje se je Vasilij sprl z oče- torn, ki je kmalu na to umrl, njegove sestre so 5le v samostan, grajščina Sancen pa se je prodala. Gospod Sell- hausen bi jo bil kupil, toda Eva je prasila svojega očeta, naj tega ne stori, da ne bode nekoč posestnica gradu, kjer bi bila morala stannvati kot rnlada žena. Leta so hitro minevala. Eva je odcverela in ko je Stela okoli trideset, so ji porrirli starSi. Mlada grajščakinja je bila sedaj popolnoma sania. Iskala ni nobene družbe. Živela je le svojemu gospo- dinjstvu, zvečer pa je sedla v očetov stol in čital«. Knjige so ji odprle nov svet. Nekega dne je čit?ila v časopisu naznanilo smrti njenega zaročenca. Vedela je, da je njegova žena umrla na porodu prvega otroka, dečka. Kaj je bilo pozneje s tern otrokom, to ji ni bilo znano. 0 dogodku, ki se je od- igral oni, davni Božič, ni hotela nik- dar premišljevati, dasi so se ji pogo- sto vsiljevali spomini na minule case. Tudi skrinjo, v kateri je bila zaprta bala, ni nikdar veČ odprla. Bila je takorekoč rakev, v kateri je bila po- kopana vsa njena mlada sreča, njena prva in edina ljubezen. * * * Nad petindvajset let je minulo od onega BožiČa, ko so Evo bolno pri- nesli iz gozda. Konjska kopita so se čula na zmrznjeni cesti. GrajšČakinja je jezdila na poti med svojim posestvoiu in grajščino Sancen. Tarn ob jezeru, ki je meja med posestvom Niederheide in grajSčino Sancen, so njeni hlapci včeraj lomili led. Danes se naj vozi prvi led. Eva jo bila na potu k jezeru, da nadzoruje delo. Vzdignila se je ne- koliko v sedlu, ko se je bližala jezeru, da bi boljše videla. Toda opazila je takoj, da nekaj ni v redu, hlapci so stali brezdelno ter se za konje niso niti brigali. »Da bi jih grom«, je za- mrmrala Eva |ezna in zdirjala proti jezeru. »Kaj je, ljudje?« Toda nadaljna vprašanja so ji obtičala v grlu- Na bregu jezera je ležala mlada deklica. Eden hlapcev jo je pokril s svojim plaščem. V hipu je skočila Eva s ko- nja in pokleknila kraj nesrečnice, ki so jo ravnokar potegnili iz ledeno- mrzle vode. PoskuSala jo je zopet oživeti ter ob enem kratko toda od- ločno ukazala : »Jan, vzemi konja in hiti domov po voz. Martin, poznam te, daj hitro steklenico z Lžganjem.« V zadregi in počasi je izvlekel Martin steklenico ter jo izročil svoji gospodinji. »Hvala Bogu, srce 5e biie«, je šepnila Ev^i ter vlila nesrečnici nekaj kapljic Žganja v usta. Med tern je eden hlapcev pripo- vedoval, kako je skočila gospodična v jezero, ravno ko so kreniii z vozom okoli ovinka. »To je učiteljica otrok iz graščine Sancen. Jan jo je z dro- gom zajel, toda vsi smo mislili, da je mrtva.« »Primite gospodično in jo nesite vozu nasproti«, je ukazala Eva kratko. Ukaz se je hitro izvršil in kmalu na- to je ležala rešena v staromodni po- stelji na posestvu Niederheide. Bilo je- trcba svežega perila. Obe, Eva in nje- na pomočnica gospodična Andersen- sta bili veliki in močni. Toda Eva si je hitro vedela pomoči. liitela je v podstreSno sobico, kier je stala stara skrinja. Čuden obČutek jo je obSel, ko je zagiedala po tolikih letih zaklad, pripravljen mladi nevesti. »Zakaj ni- sem vsega tega že podarila kaki revni nevesti?« si je mislila. Iz pietete do matere, ki je to tako skrbno hranila za svojo hčerko. Škripaje se je zavrtel ključ, skrinja se je odprla. Na vrhu je ležal zarumenel zaznamek perila. Toda Eva ni imela časa misliti na vsakdanje case, doli je čakalo ubogo bitie, ki je potrebovalo periio. Vendar enkrat se je načela vsebina skrinjel »Za božjo voljo, povejte mi ven- dar, zakaj ste skočili ravno v moje jezero?« je vprašala Eva diugo jutro svojo varovanko. »Sedaj se mi morate spovedati.« Uro pozneje je sedela Eva ob pi- salni mizi ter p^isala dvoje pisem. Enega na naslov: »Gospej baronici Rencau-Disterburg na gradu Sancen. Lastnoročno.« Drugo krajše na naslov: »Baron liellmar pi. Rude, Petrograd, Aleksandrov Lictuj.« Na večer tega dne je dospel kovčeg z rečmi učiteljice, gospodične Monike Holm in prihodnji Strau 10. »NOVA DOB A $»>v. 144 dftn se je o^lasil baron Rencau-Dbter- burg, v imenu svoje, na živcih obolele soprotie- Pogovor je bil kratt;k, kajti govorila ie \e Eva, kakor nje oče, kratko in jedernato. »Najprej se obdolži ubogega de- kleta, ki mora tuj kruh s'.uziti, tatvinc, dasi ni dokazov, in ne dovolj, poroca se kot dejslvo o stvari n?Laku v Petrograd!« »Pardon, milostljiva, moja žena je bila o stvari prtpričana, da si je go- spodična Hoim osvojila prstcm, kateri y\ je vedno ugajal.« »Toda iazT velerodni gospod, sem prepričana — med nama rečeno — da je bi! to edino Ie manever vaSe so- proge, da bi svojega nečaka, mladega barona privedla do tega, da bi razdrl tajno zaroko z gdč. Moniko.« »Oprostite, milostljiva !« »Počakajte, baron! So nisein kon- čala! Ali je dobro in lepo, dva revna človeka odvračati od lakote, o tem bi se dalo govoriti, toda previdnost v sredstvih bi biia na meslu. A človeku Skodovati na časti, to je kaj drugega Prstan se ho našel.« >Se je že naSel, milostljiva! Radi tega me je pos!ala moja žena. Žal ji je, da ie žalila gdč. Holm, kako naj bi moja žena slutila, da borto take po- sledice...« »Da nrrtado bitje, ki ima Cut za cast, ako &e mu predbaciva tatvina, in se to sporoči zaročencu, stori korak, enak v tem slučaju, je umevno. Po- vejte gospej soprogt, da ostane go- spodična v moii hiäi kot gost in pod mojim varstvom.« Pokimala je z glavo in mali go- spod, kateremu je bilo jako neprijetno, je bi! ocipiiščen. Od smrti svojih starSev Eva ni več praznovaia Božiča. Gospodičria Andersen je dobila potreben denar, da je obdarila služinčad, toda Eva seni nikdar udeležila najmaniše slovesnosti. To leto pa je bilo drugače. Uboga deklica je prinesla novo življenje v hišo. Oospodična Andersen in Monika sta krasili božično drevce. Eva se ni udeležiia te&a dela, tiho je šla v pod- strešno sobico, odprla skrinjo in se zamislila. Kar njej usodä ni podelila moža osrečiti in sama srečna biti — to mora zdaj poieiiti dvema nila- dima bitjima. Rahio je pogladila za- klade skrinje in bilo ji je, kakor da bl čula glas svoje matere: »Ko se Eva nekoČ poroči...« Odkar jo je Vasilij zapustil ni več mislila na. Iju- bezen, ta božiČni večer pa ji naj po- dart dvoje odrasüh otrok. Hellmar Rude, dijak petrograškega liceja, sin njenega nekdsnjega zaročenca, ki je umrl v revSČini, se naj poroči z de- klico, ki jo ljubi, zato bo poskrbela ona, Eva Sellhausen, ki jo irruijo vsi za skopo. Tako se je znaSel pod božiČnim drevesom v Niederbeide srečen par. Evi pa je bilo, kakor da uživa pozno srečo, ko je Vasiiijevega stna, mla- deniča svoje edine ljubezni zasigurala za celo Življenje ter mu podarüa ne- vesto. Hellmar je podedoval posestvo, Monika pa je dobila z& božično dariio skrinjo z vso vsebino. Alojzij Peterlin-Batog : Božic adjunkta Srakarja. Par dni pred boz'cem je sedel adjunkt Ivan Srakar v svoji pisarni ter listal po aktih, ki so ležali kot pre- ceišen kupec pred njim na mizi. Videti je bild da mu delo ne gre nič kaj od rok. Pa saj ni čuda, ako ima čiovt-k ženo, in še bolno ženo ter par malih otrok, pred vrati pa bož;č, a v žepu samo listnico in še to prazno. Ni vraga, jda bi se moral poleniti tudi najvest- nejši uradnik spričo tega Vesten pa je bil, še preveč vesten za tako ma- lenkostno plačo, na?; gospod adjunkt. Po cele dneve, od zgortnjega jutra do pozne nodi je presedJ v uradu in pi- sal, pisal, da so mu odreveneli prsti, temnilo se mu v glavi in mu pot cur- Ijal po obrazu. Seve je bilo to v ko- rist drz'ivi, za katero bi šel rad v smrt, Če bi trebirlo, a največ ga ie priganjala k temu.skrb za družino. A za ves ta trud, kako plačilo? Par sto borih ban- ;kovcev, ki so pošli že kar prve dni v mesecu, kakor skopni sneg prvih po- mladnih dni. Potem pa garaj, uboga para, in glej kako prež.viš sebe in družino v ostalih dneh ! Pa, da bi bilo vsaj zdravje v hiši ! A za nesrečo uprav se mu je rodiio dete, la »zduj« rebodigatreba ! Žena. ki ?nu je poma- Ki'.'a nositi težko pt-zo dnevn, je pod- kgla in U>xi boirm dtma; toiiko Ie, da se od Časa privleče do štedilnika in pripazi, da se skromno kosilce ne skvari; potrebne stvari z«gospodinjstvo mu itak prinaša stara ženjca iz so?e- i5cine vt. prodaialne, kjer ima 5e odprt kredit. AUo ne pride vsai za novo leto kaka pomoč, bo tudi tega kredita ko- nec In kaj potem? . .. Z rokami si je zakrti obraz, kakor da ga je sram takih muČnih misü. Vzdramil se je 5ete, ko je vstopil uradni s!t5ga ter ga pozval, naj gre nemudcuna k predstojniku, ki ga kliče. liitro je vstal. pogladi! si brado in lase, po- pravil si ob!eko in odssL Morda ga iznenadi pred^tojnik s kako veselo no- vico, rnorda s pcvii5anjem v službi ali, kar bi §e rajši, s povišanjern place, ali vsaj s kako podporo ta božične in novoN.'tne praznike. S temi misiimi j« vstopil k predstojniku in se glo- boko priklonil. Ta pa ga je pogleda! tako milo, kakor še nikdar ne, se sklo- nil nad mizo, vzel neki akt v roke in rekel : »Ne ustraSite se preveč, gospod Srakar ! Ni mi sicer piijetno, to vest?, ali rnoram vam v imenu viSje ob!»sti jHviti, da ste tudi vi reducirani in da preneha va5a služba 31. decembra.« Kakor okamene! ie sta! Srakar pred rijirn, izbulil je cči kakor blaznik, jel se tresti kakor šiba na vodi, od- piral usta, a ^ovor'ti ni mogel; na- posled je kr^evito pograbil akt, ki mu ga je mole' predstojnik in opot.ekaje se planil kot besen iz sobe. Žele na hodniku je rnogeJ obupan izreči bese- dici: »Reduciran, odpuščen !« Stopil je v svojo sobo in kakor pijan se je vrgej v stol. Še enkrat je odprl s tresočo roko usodepolni akt, zapičil je vanj svoje rnotne oči, a čitati ga ni mogel. Venomer mu je rojilo po glavi: »OdpuSčen, reduciran, vržen na cesto !« In zafcaj vse to? Za plačilo vestnega de!a ; zato, da se bo dmgim, ki ostonejo v službi, bolje ^odilo !? O, da bi se jim !e ! Saj nevoščljiv ni bil Srakar, 5e manj pa ubogSn param, takim kot on. - -... f Skušai se ie umiriU. Zato je zgani! akt ter ga vtaknil v žep. Segel je pp kupu aktov, jih preobračal semintja, a rei^iti ni mogel nobenegs, zakaj k veliki razočaranosti, ki io je občutil kaj bridko, se je pridružila še misel na boino ženo in malčke doma. Domov pojde ; v pisarni je itak odveč, ker za resno delo ni zmožen. Zlcžil je zopet akte na kup, vstal, oblekel ponašenp suknjo ter odšel iz pisarne. »Haha!« zasmejal seje.polglar.no, ko je stopil ra cesto in ozrl pnr raz- trganili beračev, ki so pravknr priha- iali iz gosposke hi§e in nosüi ttžke nialhe durov. »To čaka odslej tudi tebe, Ivan, ako boš hotel živeti,« si je mi- slil. »A kaj za to? Bogatejši so pri vsem svojem postopanju, kakor pa jaz po tolikih letih napornega dela !« In zopet se je bolestno zasmejal. Že je hotel pri vsej svoji rsvščini zaviti v bližnjo gostilno, da bi v vinu vtopii svoje skrbi, a ^pomnil se je svoje žene in otrok ter spei urnih ko- r«kov dalje proti donm. Te2ko je sto- pal po visokih stopnjicah v podstrešje, kjer je imel malo sobico, ki je bila spalnica in kuhinja obenem. Pred vratmi je še postal, da se pomiri ; nato je vstopil. Zatohlo je bilo v sobi. Na postelji v kotu je ležala boina žena z detetorn, ob Stediiniku pa je stala stara soseda, ki je priSIa, da postreže bclnici, ki da- ries nikakor ni mogla \i postelje, in poskrb' družini za kosilo. Otroka., de- ček in deklica, pa sta pcstavljala 2e ostarele jaslice v kotu pri oknn. Žena je.spala in ni čula njegovega prihoda. Obrnil se je k sosedi : »Kako je z ženo?« »Slabo, gospod ! Po zdrav- nika bo treba,« mu je ta tiho odgo- vorila. »Po zdravnika !« je biidko vzdih- nil Strakar ter nehot.e potegnil iz 2epa denarnico, ki je bila skoraj prazna. »Po zdravnika paČ, a po katerega ?« mu je ušlo polglßsno. Stara soseda, ki je po- znala njegovo revščino, je pripomnila : »1, po dr. Drčo; on je dober zdravnik, daleč na okoli znan kot prijatelj in tolažnik reveüev.« Kakor da b> ga kdo vbodel, zaskelela ga je beseda »revež« ; a priznati si je moral, da ie res revež, in danes še večji kot kdaj poprej. Pri- kimal je starki, ki je odšia nato po zdravnika. Komaj je ta zaprla duri. že sta otroka pri njem. Alilo se mu je sto- rilo, ko ju je objel. »Tatek, poglej najiue jaslice ! Ali ne bodo lepe?« vprašal ie defek. *V Stsiiro poglej, kako se nam JezuSček srnehlja !« nadaljevala je de- klica in vlekla očetJi k jaslicam. »Da, da ! Ali tiho govorita, da s« mamica ne zbudi!« ju je rniril j.djunkt. »TateK. kaj ne, iutri zvečer pa pride JezuSček tudi k n«m in nama prinese lepa darila?« poizvedoval je deček. »Ti ne ves", kako se že veseliva jutrslišnjega božičnoga drevcsca. Saj bova dobila to, za kar sva prosüa ? Vidii\ tu imava že pisemceza Jezufička,« dostavila je deklica in mu izročila pi- sernce. »Gotovol«. odgovoril je oče tja- venrian. Da bi prikril pred otročičerna svojo notranjo bol, silil se je k vese- losti in vprašal: »Kdo pa vama je napis^l to pi- semce : saj ne znata Se pisati I« »Mamica, kar v postelji. Prosila sva jo,« odgovorila sta hkratu o(roka. Zdaj se je probudila bolnica z vpraÄanjem : »Ivan, ali si Ie. doma? Zgoden si« »Da, ženka ! — Kako se počutiš danes?« S temi besedami je pristopil k r.jej in jo poljubi!. *Nekam čudno zgledaš, se mi zdi. Ivan, ali se je kai pripetilo?c poizve- dovala je v skrbeh bolnic?.. »•Da, tebi pe Ie zdi tako; v rcs- p.ici pa ni rsič posebncga. Lf» mirna bodi ; vznemirieno^t ti škoduje !« miril jo je mož, a sam pri sebi si je moral priznati, da dolgo ne bo 51o tako. Prej ali slej ji bo treba vse razodeti. PriSel je zdravnik. Lepo je po- zdravil navzoče, preiskal bolntco, za- pisal ji zdravila in se ljubeznivo po- slovil od nje, še bolj pa od otročičev, MoŽ ga je spremil po stopnjicah. V veži pa s^a sp ustavila. »No, gospod adjunkf,« je dejal poslavljaje se zdravnik, »vaša soproga je izven vse nevamosti, v par dneh bo lahko zapustila postelj. Toda za va^ se bojur». Nekam rsazburjeni ste videti. Kaj se ]t pripqtilo?« Tc2ko je bilo adjunktu pri srcu, ko ie počasi in obotavlj?;e se, odgo- varjajoč na razna vpraSanja zdravni- kova, razgalil mu ponolnoma svojo duSevno bol. Sam ni znal, kdaj in kako mu je izročil tudi pisemce otrok. Ko pa je zdravnik odšd in se je sam vra- čal v svoje stanovanje, mu je bilo sice mirno in polno tolažbe in novcga upanja. * * * Dan pred božičem je bil adjunkt Ivan Srakar kakor po navadi v uradu. Res, da mu je misel na redukcijo ho- tela rnotiti delo, a spomin na oni raz- govor z zdravnikom in njegove obljube mu je daja! nove pobude za vestno uradovanje. Ko pa je zvečer, na sveti večer, sedel ob postelji svoje boine žene ter pripovedcval otročičema božično po~ vest o nei: 300 vlakov. Na takrat še novi progi preko Vsokih Tur mi je tekla pot mimo Vörgla v Inomost. V novem julru pa vozimo proti Arlbergu in Bodenskem jezeru. Sedemo v vlak ; pet nas je bilo v nekadilskem oddelku III. razreda brzovlaka. Drug drugega nazaupljivo spogle- dujerno, potem se priene razgovor z ¦obiCajnimi vprašanji: »Kam se vozite?« »Od kod pr hajate?« itd. Bila sta dva Dunajčana, pristne pasrne, dva Madžara, bančna uradnika in pisec teh vrstic. Kako me je spreletelo, ko zvemo drug od drugega, da potuje ves kvmtet v Pariz Veselje nam je žarelo raz obrazov, kajti v Panz se pelje vsakdo z nekim strahorn in nšpektom, po- sebno še tednj, če potnik ni zmožen francoščine. Ista usoda nam je dala krasno fazpoloženje, biiskoma smo na Arbergu. Dnnnjčaiifi potujeta preko Curiha direktno na Francosko, Madžara se ustavita v Curihu za en dan in potti- jeta rirugi dan preko Bazcla v Pariz. Kcr je šla moja pot preko Bodenskega jezcra tudi v Bazel, smo morali v Bel- fortu ob 11. uri zvečer naše ure pre- makniti za 55 minut nazaj. Pričenja se pariški čas. Francozi so nam pač v vsern naprej, še solnce jitu eno uro poprej vzhaja kot pa nam srednje- evropcem. Tretji dan zjutraj ob 7. uri sem v Parizu. Brž v roke načrt in hajd k hotelu peš, kamor sem prišel v V* uri kljub neverjetnemu truSču in hrupu ter pro- metnemu divjanju. Ko pokažem najemnici hotela — penzijona — pistno, me je prijazno sprejela v slabi nemščini ter mi dala koj tudt sobo na razpolago. ; Po kratki toaleti in zajutrku jo krenern koj v Rue Sebastopol, kjer zapazim na ulici napis »Metro«, po- stajališče podzcmeljske železnice. Iz ulice stopam po stopnicah >v klet«. Prišel sem v novi svet. Veli- kanski prostori, koridori, čakalnice, uradniške pisarne, tobakarne i. t. d. Dobim si vozni listek in še etažo glo- bočeje na železniško postajo samo. Električni vlak pridrvi, stoji okoli 30 sekund, ljudje ven zopp.t noter, kakor organizirana masa. Vlak vozi dalje. Krasno je razsvetljen. Pogled na karto z omrežjem pariških podzemelj- skih prog mi daje takoj orijent^cijo, da se tudi tujec ne more zmotiti, ker so postajna imena ob vsej progi na- pisana z velikimi črkami. V desptih minutah sem v povsem novem delu mogočnega mesta, na kraju, kjer se začenja trpljenja polna pot po neskončnih pariških bulvarih in ul'cah. Kako majhen je Clovek napram pariškemu orjaku. 2e dva dni »romam« po pariški »božji poti«. Vedno novi, vedno mo- gočnejši utisi ob ogledovanju pre- krasnih palac in vcličastnih cerkva. Ušesa in glava se polnijo, a »kotel« vzlic temu ne poči. Tretji dan posetim dopoldne slavno pokopališče ^Per Lachaise«. Velik kompleks je gozd z lepimi drevoredi. Opažam skoraj iz- ključno le lepe mramornate kapelice drttga tik druge. Tu počivaio glasbe- niki Bellini, Boieldieu, Chopin itd. Zopet jo krenem nazaj na posfajo cestne železnice. Sedem v voz. Kar me nekdo udari z roko po rami. Brž se ozrem. Kdo je tu? Oba Ogra, s kojirn je bil dogovorjen sestanek v Bazelu, se mi nasmejeta. Neverjetno, a vendar resnično. Našli smo se v Parizu; na pokopališču se pa nismo videli. kjer sta se ona dva mudila ves dopoldan. Skupna je bila odslej trušna rajža, tern prijetnejša za-me, ker sta govorila oba francoski. Srečen slučaj pa je treba prazno- vati tudi slavnostno. Ker je nedelja, sklenemo, da izletimo s parnikom po Seini v St. Clud. St Clud je mesto z 8000 prebi- valci, v hribovitem terenu ležeče. Ob Seini (reki) pa se vrši »letni semenj« v St. Cludskem pratru. Dolga, prašna cesia Po njej pa se vali na stotisoče ljudi pariških izletnikov. Oklene se bivša avstro-ogrska trojica drug dru- geqa, zapnemo svršnike, če tudi v septemberski vročini, ker so nasoplašili veliki napisi: »Bojte se žepnih tatov!« Počasi se je vlekla ljudstva čreda, na levi navzgor in na desni zopet nazaj. Ob cesti pa koliba pri kolibi, ki nam nudijo raznovrstno zabavo, ki jo dobis saunn v Parizu. Pri nekürn »štantu« se ustavinio. Ob zadiiji stem sedi 12 iuoških in 12 ženskih karikatur v r.enavadnih toa- Ictah, žslostno gledajoč na svoje so- vražnikc, ki jih neusmiljeno bombar- dirajo s sukne::iini krogiami. Tudi mi trije smo začeli >karnenjati« prečndno družbo, ne da bi vedeli zakaj. Jaz nisem imel sreče. Pač pa eden izrned Ogrov. Z devcto krogljo je za- del srednjo »damo«, najlepšo izmed vseh v glavo ter se obrne v znak — Tukaj se povest neha. V neprijetni, včasih sumljivi gneči pridemo vendar le na konec kolibarske ceste, da se navžijemo iiovega zraka in »boljše sape«. Cesta se je razširila v velik prostor, napolnjcn z raznimi privlačiiicami, posebno za zaijubljenc ljudi. Pozdravlja nas nenavaden vrtilj- njak. Gostje pa ns sedijo na konjih ali prašičih, volih ali tigrih, temveč v ve- likih ponvah in drugih — doma čez dan — nevidnih posodah, seveda ne za eno, ampak za #šest oseb naenkrat. Gostom molijo le glavo ven. Družba zapušča suhih nog »potrebno zlo«. KriČa in vika čez glavo. Mi od- hajamo preko krasnega parka v Sevres, kjer sedemo v osebni vlak z enonad- stropnimi vozovi ter se pelfemo *do~ Naše slavnosti pa še ni konec. Zvečer smo v varijete gledališču »Olimpia« na bulvardu de Capucines. Zabaviščc odlične pariške družbe. — Vstopnina 6 frankov za osebo. Prva točka je gledališka predstavo. Zastor se dvigne. Igralci in igralke — dresirani psi in psički — nastopijo. Libretta nismo dobili v roke. Zanimivo pa je bilo in velezabavno. — Druga trika; umetnik na nožnih kolesih drsa in vozi po obširnem odru. In tako je šlo naprej. Senzacija za senzaeijo. In pariška povest je končana. Kdor pozna Pariz, ga želi videti vnovič. Takšnih »špasetelnov« pa si do- volijo danes samo še šiberji, verižniki in tihotapci. Vsi drugi ponižni zemljani pa ostanemo lepo doma valutarno-herme- tično zaprti, kjer se lahko v jugoslo- vanskem zraku svobodno gibljemo brez vizuma in potnega lista. Logarska dolina, Iz SolČave, zadnje gorske vasi v zgornji Savinjski dolini, je še en« uro pež hoda po novi, zu avtomobüe pri- pravni ce&ti do mosta, kjer se prične Logarska dolina. Se pet minut po gozdu in na kiancu pred Podbrežnikovo kme- lijo nthote obstaneS. Diven prizor! Pred seboj zagkdaš povsem ravno, ozko, dve uri dolgo dolino z njivami in travniki, vmes lepi gozdovi, po sredi se vije Savinja, dsta kakor ribje oko, okoli in okoli pa romantiČne, nebotične gore. 1st« se proti jugn počasi dvigajo od 1000 na 2400 m. Na spodjem delu Se rastejo gozdovi, potem še ruševje in paSn'ki in naenkrat same gole, sive, veličastne stene, ki padajo skoraj na- vpično v doiino in imajo Še do avgusta v osojnih krajth bel sneg. Na levo se dviga šiljasti Strelovec (1800 m) iz drevesnega oposja in polagoma prehaja v golo Grofičko, ki zopet pada strmo navzdol, da tern veličastnejSe pokaže strmine krasne Ojstrice (2350 m). Tarn zareza v Škarjah in nato se ra2teza mogočni masiv Planjave (2392 m), potem zopet dolg, temen lok — Kam- ni^ko sedlo —, ki vodi na Brano (2200 m). Iz globoke, s snegorn po- krite in navzdol viseče zareze se dvi- gajo ostre kopice; sledi Turska gora in zraven nje, ločen po znamenitem, vedno sneženem Turskem žlebu zve- davo gleda na divni OkreSelj svetlu- sivi poSevni vrh Štajerske Rinke, od koder se greben ktoži čez Savinjsko sedlo na težko dostopno Mrzlo goro, znano radi njenih lepih pečnic (planik). Tam vzadaj kaže Se koroška Kopa svojo kapo, dočim se odcepi od Mrz'e u:ore navzdolž Kogarske doline gorski greben, ki se polagoma zopet zniža čez Velki vrh in Vrlovec proti začetkt» doline. Ta stisnjen gorski obroč obrobija Logarsko dolino, ki slovi radi svoje lege med čudovitimi stenami gorskih velikanov in radi raznovrstnih, v ozkem pasu stisnjenih prekrasnih naravnih siik in slapov kot najlepša dolina naše domovine. Sai jo primerjaznani naravo- slovec Ami Bone divni &orski pJanott Gavarnie v Pirenejah. Kdor *e vide! Logarsko dolino, ob iepem viemenu j v prvi gorski spomladi, ko je vsa na- rava v bujn^m alpskem cvetu, temu ostane v neizbrisnem spomin» in sree f»a 2»ne vedno zopet na/aj v gorski raj, kjer vlada mir in pozabljenje ze- rncljskih skibi ... j Še pol ure niimo lepe Logarjeve j kmetije ob bisiri Savinji, Ui ne daieč od iste priSumlja kot močni drugi \z- virek Savinje \z tal, zagledaš na levo na koncu smrekovega gozda prijazno Piskemikovo zavetišče, prvo planinsko kočo Slov. planinskega druStva. Stoji v najlepšem delu Logarske doiine. Na. levo šumi lep mrežast Plesnikov sJap, ki šma v višini 20 m nad vziiozjem naraven baz^n, pripraven ob toplem popoldanskem solncu za kopel, pred seboj vidiš Plesnikovo kmetijo z le- pimi ravnimi njivami in travniki. Nad njo se dvigata velikana Ojstnca in Planjava. V tričetrt ure prideS mimo Ples- nika po gozdovih, pašnikih in prodct* poiagoma navzgor mimo Logarske pia- nine do klopi, kjer se ti piikaže gornji del slapa pod Rnko. Svet se počasi dviga, pot vodi skozi temne bukove in smrekove gozdove. Naenkrat obstane§ in vprašaš: »Kam naprej čez ta na* kopičen divji prod, ko je svet zaprt vsled strmih skal?» »Tam gori mimo one rdeČkaste kopice peije pot črz brv na Okrešelj,« ti odgovori smehljaje tvoj spremljevalec. Odkimaš z giavo in v naslednjem trenutku vpraža§, kaj tu tako šumi. Slap, 100 m gioboko v kotlino padajoči slap pod Rinko ! Res tam — ah, krasno I Na polukrogu — strme gladke rdečkaste stene, v sredi 30 m visok polustožec, kakor da ga bi kdo nalaSČ tja potisn:!, in od zgoraj meče iz ozke struge Savinja v dveh močnih curkih v zrak vodo, ki se raz- pr§i v miljonski vodni prah in potem zopet združi ter jezno praskne v polu- stožec, tako da je isti naenkrat ves v penah, potem pa polzi po stožcu na- vzdol, dere naprej in se izgubi v produ do drugega izvira. Jutranje aolnce ob- seva slap, na stožai se prikaže pre- krasna mavrica zdaj spodaj, zdaj maio višje. Veter zapihne — bežimo ! Pre- pozno ! Veter je pognal vodne praške od celega cu'rka v nas, da smo vsi rosnati in v lice udarja s silno močjo nebroj majhnih ledenih kapljic, da mo- raš bežati 50 m proč. Diven prizor, ki se ga ne mores dovolj nagledati ! Zdaj urno naprej mimo lesene ve- rande po vijugasti poti navzgor do one rdeče kopice. Tamkaj je nad slapom čez Savinjo prava planinska brv, močna bruna z ograjo. Zdaj prides v ozki, strmi žleb, po katerem dere med ogromnimi skalami Savinja. Na levi strani naglo polzi po gostem zelenem mahu petero kornaj pedenj širokih pri- tokov, da se čim preje združijo z glavno strugo Savinje, ki hiti naprej in se vrže v Rinkino kotlino. Na dtsni strani strme razorane stene, na katerih ra- stejo prve planike. Pot pelje deloma po vsekanih stopnicah popolnoma varno mimo glavnega izvira, potem po gozdu navzgor na prijazno kotlu podobno dolinico. — Pozdravljen, ti prekrasni Okrešelj in dični Prischaufov dom! Glavna planinska sezona v Lo- garski dolini traja od 15. julija do 15. septembra. In vendar je ta dolina najlepša meseca junija, ko vlada tu prva spomlad, ko so vrhovi 5e pokriti s snegom, ko bukev brsti in ko je vsa dolina v prvem zelenju in pölna izra- zitih alpskih cvetlic v pestnh barvah. Tam ob Plesnikovem slapu čuano pri- jetno mirisa rumem lepi jeglič (avrikel), tu doli zopet vse polno višnjevih vele- cvetnih šviSČev (encijana), kakor bi jih kdo posejal, tam preprega skale in prodec srebrnolistnata in belocvetoča velesa, tam zopet eel pašnik polvisokih rumenih pogačic s svoiim prijetnim vonjem, tu ob snegu so pognali ljubka viSnjeva soldant-la, Wuifenov jeglič, rumena dvocvetna vijolica in mesojedna mastnica, tam na solnčni legi pa že odpira svoj cvet grmasti sleč (rodo- dendron). In kako malo ljudi pozna to gorsko krasoto, to bajno lepo gorsko pomlad I Frischaufov dom na OkreŠlju ie pravo srediSČe in pnjeten dom v Savinjskih planinah. in planmci so lahko hvaležni predsedniku podružnice, ki ga ;e postavil na t^m lepem kraju. Go- to^'o sme biti p^'iosen na ta najlepši sad svojega 3C .tnega plodonosnega Stran 12. »NOVA DOBA Štev. 144. dela za naSe planinstvo. Za Lcgarsko dolino pa nikakor ne zadostuje več Piskernikovo zavetišče. Tu se vsako leto mnoči obisk, cesta do tega za- vetiSČa je napravljena, tako da laliko vozijo avtomobili in vozovi do sredine Logarske doline. Zlasti letos se je po- kazala nujna potreba, da se zida. Ne le planinci prihajajo semkai, ampak tudi neturisti bi radi tu več dni uži- vali krasno naravo in rnir. V Logarsko do)ino spada brezdvornno večji mo- derno urejen alpski hotel, ki bi dobro uspeval, zlasti ko se bo prometna zveza zboljSala. To je tudi uvkiel podružnični odbor in že kupil stavbišče poleg Pis- kernikovega zavetišča. Žalibog se ta lepi načrt do sedaj ni uresničil, ker manjka grnotnih sredstev. Neobhodno potrebno pa je, da se postavi vsaj lična planinska koča. Kakor se čuje, je odhor že sklenil postaviti zraven Piskernikovega zavetišča ponižno koČo s 5 sobami in skupnim ležiščem (okoli 20 postelj), če ne bo zoptt iste ovire — pomanjkanje denarja. Podružnica Slov. plan, društva naj bi v ta namen razvila živahno a^itacijo in načrt se mora uresničiti. To bi se dose^lo z darovi in s posojilom na nizke obresti. Zlasti nam v Celju naj bi bile Savinj- ske planine naS ponos. Celje bi se naj zavedalo, da s tern privabi tuica in du je središče in izhodišče Savinjske do- line in njenih planin. Celjani naj bi tekmovali po zgledu Ljubljane s pri- spevki in s tern, da bi opremili kakor Ljubljančani na Kredarici kako sobo v zav tišču ali v novi kotxi. Logarska i dolina je vredna te žrtve ! Na drugi ' strani pa bi se s to kočo odpomoglo ne le planincem, ampak tudi tistitn, ki želijo prebivati v tern idiiičnem kraju več dni v svrho odpočitka in uživanja krasne gor^ke narave. Odffovorni urednik: Lie. Edvard šknnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Mojim cenjenirn odjemalcem itt sreciio jKoVo kto! Anton Fazarinc, Celje, Kralta Petra cesta Božična dahlia! Cvetoče Aceleje, Cyklame, Primule, sveže cvetlice kakor tndi mizice za cvetlice najceneie pri I. Gradišer, Sna Celje, Razlagova ulica (hotel Union) Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka J. Kudiš, Celje - Gaberje. Vese/e božične praznike in srečno JVOVO letO želiva vsem cenjenim odjemalcem I. M, Sane, mlekarna in trgovina deželnih pridclkov Vodnikova ulica šfc. 2 Dvoje spomladanskih suinj DäDPOdäl p^praša se v joštovi viii Ceiie Vesele božične praznike in srečno IM OVO letO 2eli vsem cenienim odiemalcem — tvrdka Janko Božič, Celje — JWLJLBUr# mZ% fMLML€XLM rauškar priporoča za hlllu dania srožjc, tnunicijo, Original Bfcwnintj pijto!«, rrtöWcrje In loijljc potrt\foniti\rO' r-1i*tolj»*m., Cavtat, fUUrSZIllU. Maribop, Celje, IVTet-lto vlö, Dubpovnik, Prevalje, Hercegnovi, Sapaj « vo, Jelsa, Spilt, Jesenice, Sibenik, Korčula, Ti^žič, Kotor, Zagreb. Kpanj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ AmerfHattsHt oddclcK. Kaslo^J na brzojaVc: JadransHa. Äfiliirani zaVodf: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CH LE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Štev 144. »NOVA DOB A« Stran 13. esmo R*a deb^Bo! JPristsii vinslti ^^h ^^B Ifltt fl5i ^* i*i$ f^ft d9 ^K ^hI 5^9 ^^h ^^B a^9 ^H ^^H ^^1 ^^aW aa^^aal ¦¦¦ ^^H ^» »äl ^^v B9 ^^h^^^B Satno ma dabelo? in vse vrste žganja iz sadja Parna welezgaeiiaima ROBERT DIEHL, Celje. „LASTNI BOM6t VCELJÜ reglslrovana Uredft« na iinstavbenazadria* ga z omelemo zavezo _________ PWESERNOVA ÜL. ^5 _________ Spreiema hran. vlofte In tih obr. po 6/ iole 6 50Dtnfdsro, protl odpovedi do b Din od »to. Prl večjiti naložbaSi po dogovoru Vesele božične :: praznike in :: | srečno Novo leto želita vsem cen- jenim odje- malcem ! Hladia & Doboraik! i celje \ Vsem eenjenim mo]im odjemaleem želinn vesele bežične praznibe i» srečno Qoyo lelo! Anton Močnik, ceiie, oiavm trg s. takoj po d^ewmvh cen^h iz skladišča Zagreb vse stfoje in orodje za mizarje, tuarnice paiiišha, holarjc, Zugs, za ftljučavničarje.mefionilie in delauniCB za poprsuila, ftlepnrie, tuornice ploc, in kovinsliih predmetou. Bogatti sktadišče iransfnisčj, ivurowooljrah an b^ncin- motorjev, fttako** n«iprave 2ta varenje in tiele kovine. OrodjE in stroji deln. društvo MM* ]ETZB9EHEH9 ZagrebT tflašha ul. ZS. - V močuatih, 85 kg-skib, celih, brez krp, Kralj & Bolha Lyubljana 4~: Dunajska cesta št* 33 vsafeo množino Božične čudežne svečice najcenejše in sveže iz tovarne „Pyrota" Janko B01/Hfl, Celje 2 Kralja Petra cesta šteu. 31. 2 naznanja svojim vložnikom. da obrestuje od dne I. julija 1923 naprej hranilne vloge na knjižice ali v tekočem računu po oziroma (vezane) po Jj /n in L /Q Večje in trajne vloge po dogovoru tudi višje. Upravni svet. Stran. 14. » N n. v -\ si o !! A « Stfev. ?4V Uatanovljena I. 1846. Aleksancfirovai ulica. Usianovlfcn« 1.1846. Delniška glavnica: D 75,000.000' — Re/erv. zaklad: nad D 35,000.000*- Podrnžnice; Beograd Bjelovar Brod n. S. CHkvenica Cakovec Daruvar Delnlce Djakovo Gjurgjevac Ilok Karlovac Kraljevica Križevci Maribor Mitrovica Nova Gradlška Novi sad Ogulin Osijek g. grad CENTfftctLilt V ZAGREBU. Vloge: D 500,000.000"— Podružnlce: Požega Rijeka Senj Sisak Skoplje Subotica Sušak Sv. Ivan Zeüna Varaždln Vel. Gorica Vinkovd Viiovitica Vukovar Zagreb, Ilk» 117 Zemun. Ekspoziture: Osijek d. grad Vinica. Prejema vJoge na hranilne knjižice in na tekoči račun. — Eskomptira menice in devize. rrejema v jnkaso tu- in ino- zemske menice in čeke. Izdaja 41/2%ne zastavnice in 41/3%ne obveznice, ki so davka proste, pupi- larno varne in imajo jamstveno spo- sobnost. Kupuje in prodaja va!ute jn devize Izdaja jg^g jn kfodjtna pisma in preskrbuje izplačiia na te- melju akreditivov na vsa tu- in inozHimska mesia. ^aJe kredite v razni obliki. IzvrŠUje vse boržne naloge točno in kulantno. Posreduje pri nakazilih iz Amerike v tu~ zemstvo. ^B fll «W ^1 wk l^Vft Hi VnB HH^P ^^W V^P v (prej Golič & Co.) Celje Map m prodaja tti\ Vrst dfxelnih pridd^ (fižol, 'irotttpirjabollia, Vo^t; ill) Qhim pro- daja ,K0METs čis- tila za parkete. Pisarna in slti»dtšLa: Sovinjsho nsbrezje (Javno skladlšče) Prosimo, ponudbe za fižol in krom pit* z navedbo cene in količine. Pozorl KH'itiarji! Svilena in volnena mlinska sita se dobe v vsaki številki pri trgovcu: Pr. KARBEUTZ, Celje, Kralja Petra cesta štev. 3. 3—3 Darnskeplašče iz sukna, flauše in pliše, kožuhovine in vsakovrstne pletenine po zelo nizki Ceni se Oobio v modni trjrov'ni Cili Rožič, Celle Kr^IJa roda»al ^amo pr'stna-dal- trniPnskfi vi/i>i. bela »n čmn. Se pnpo to^a /.'A obnen obisk M **• R»«l»- Iw.jc, v/-:»>ki trgovcc « C'jhu 12-12 di;..; ' . ______________________ Yesele božične p»jr>LbznLilco želi vsGiTi cenjcnim odjem^lcem manufakturna in modna trgovina Celje, Kx>abljo. Petra cesta Prlppročam se za izdelovanj« modernega pohisfva \z vsakovrstnega tuzemskega, kakovlwU- inozejnskepa iesa. Brza in solidna pa- strežba. 10letna garancija in veiiica • zni2ane cene. S^aBne soSse ved™ no v zaBo^i! Franjo Korun St. Jtiv 12 ob Taboru (S. d,),. ^^H UBSi BBS HhH 9H ^HnlK BHH ^^^^B 1BBK BMBKšsj Hb^H ^^^^1 ^H^HHH^' HBhH vpendeljeK pred božičniiml prazraikl wBRstm Qb^vnt Amh ^Q^^r H ^%^r r^vO^ ^^wi^r Bw^B^^ V0^hb> BSmJ^ mIbv ^¦b^HBbi ¦¦¦¦' U-'-M'- daje veletrgovina Dalmatlnskili vln I- E^ BUB€ft4*wtf"iw¦ i^ GHB 69 O0 BBS VB« BBH ^StnfiH ^HB VJH «HA ^BBH^ ^Br Hi ^QHW Glovni trg štev. 8 Celje Glonni fry štev. 8 uötnaoifiiH»'us* Hra nilnicä mcstnß ODeinc CcljcWMnm»«». V let sib nil palači I>**i kolodvopu, . ,- -„.. t o. M K 42,OfiO.OOC9, Vpednosf pezrtrnos» in uyodno SPREJEMA tudi u oarno shrambo od strank in sodiftf mine urednostne poptrje, uloine kn|i- žtce 1.1. d. Daje u notem PREOALE v svotih safeblagajnah, tako da obdrži kljuC slranko sama. OSKRBUJE suojlm uložnikom prodajo in na- kup »seh ursi orednostnih paplr|eu ltd. Izur- §nje za nje fudi inkaso in druga denarna opra- uila najkulantneje. «ZPLAČJLA ü inozemsluo Izredno sdno In promptno. »*. *,*** «r«« oiv,i (id|ugodnej§imi pogojl. Brezplačna pojasnila In slrokounjaškl nasueii t .,seh denarnlh praSanjih, $fpv U-1. » N () V A I) () B A « Str»n 15. upuffc* tooažlčžiia darlla pri domacinu HI ^^^JF -mPmft^P" ^^^^*^* ^0BMafl^Gk^4HLJB™w^ ^sffiviBL JH*VBb ^«^0^ ^JOP Mfc^t».. Celje Distillerie et Fabrique de Liquers Vseni cenjenim strankam vesele božične praznike in srečno Novo leto Maks Zabukošek, krojaški mojster C'iiie | Delni&ka ^lawnio« in rrzerve I D n 5o o^o.ooo'—. i a___________________________________________________ Ifloge «Seai dimarjev f25jlo«?c,ooo*—.. R@Ler>ve preka Din 92v5oo.ooo"—• ^odružraice: Beograd, Bj lovar, Brod na Savi, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Šabac, Vršao, Wien, Novi Sad. Ekspozifures Rogaška SSatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afllijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslovanska industrijskabanka d. d. Split. Izv9*$uje vsc? bančy»e possie najfkulaisfn»je# Stran 16. »NOVA DOB A« Štev. 144. NARODNI DORR (MA QlaLU}. Telefon St. 22. Stanje hranilnili olog nid H ZüJSfl.OOO' Sprejema vloge proti najugodnejšem oforestovairju in točnemu izplače^aDJu. Obavlja vse denarne posle Bajkulantneje. Objava in pozitf k subskripciji novih delnic XIV. emisije. Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 6. maja 1923 in odobrenja Ministrstva za t.rgovino in industrijo odd. VI. ocl 14. avgusta t. l., štev. 3399 je zviSala Ljubljanska kreditna banka iz ažijskega rezervnega zaklada delniško glavnico od 25 na 371/2 milijonov dinarjev brez vsakega vplačila delničarjev potom zviSanja nominalne vrednosti vseh izdanih 250.000 delnic od Din 100"— na Din 150'—. Od občneg-a zbora dne 15. decembra tl. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke provaja na podlagi istega odloka Ministrstva za trgovino in industrijo nadaljnjo zvišanje delniške glavnice od 37 ^2 na 50 milijonov dinarjev z izdajo 83.333 novih delnic po Din 150*— nominale pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanjim delni^arjem se ponudi 41.666 delnic v no- minalnem iznosu 6,249 900'— Din tako, da smejo optirati na vsakih §est starih delnic eno novo po tečaju Din 175'— tel quel. V izvrSevanju opcije rnorajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekole- kovMnju. Inozemskim delničarjem, ki tie stanujejo v enem izmed subskripciisk'h mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v prekolekovanje mestu, ki bi se jim v tem slučaju naznanilo. OJlomki izpod 6 delnic se ne upoštevajo. 2. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva na- enkrat takoj ob subskripciji. 3. Potrdila 0 vplačilu se morajo skrbno shraniti. 4. Subskripcija traja od 20. decembra do 31. decembra 1923. 5. Kot subskripcijska mesta so določena : Ljubljanska kreditna banka v Ljubljana in njene podružnice v Brežicah, Cclju, Črnomlju, Gorici, Krftnju, Mariboru, Metkovicu, Novem Sadu, Ptaju, Sarajevu, Splitu in Trstu; Hrvatsko-slavonska zcmaljska hipotekarna banka v Zagrel)'.i; Živnostenska banka, filialka Wien; Živnostenska banka v Pragi. 6. Ostale delnice nove emisije prevzame garančni sindikat, ki garantuje uspeh nove emisije. 7. Vse nove delnice so deležne dobička za Ieto 1924 in imajo kupon za Ieto 1924. 8. Nove delnice se izroče subskribentom po rednem obJnem zboru, ki inu bo predložena bilanca za 1. 1923., pri mestih, pri katerih so delnice upisali. V Ljubljani, dne 15. decembra 1923. Upravni svet.