Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA : 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 • tel 3177 PODUREDNIŠTVO : 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 { Leto XX. - Štev. 21 (1001) Gorica - četrtek, 23. maja 1968 - Trst Posamezna številka L 50 ji# Za deželne volitve vsi združeni va ttfi J 'it Državnozborske volitve so za nami in L' !a nami so tudi nepotrebne polemike, ki nastale med nami Slovenci v zvezi s Ni volitvami. Naše mnenje je namreč, ^ ^ so bile vse te polemike čisto odveč, ■'■rej naj gredo v zgodovino. Zato pa se le dni ozrimo na sedanjost, ki bo za nas U ampak skupno politiko. vunčno zahtevamo, da je naš zastopnik °Venec ne samo po rodu, nego tudi po tePrlčanju in po svojih delih. Vemo, da o vseh naših demokratičnih sloven-■ ^ politikih ne moremo reči, naš izvo-in slovenski demokratični zastopnik 4 Utora to biti. l'1' ga imamo? Kandidati, ki so na Usti ^Venske skupnosti, menimo, da imajo *e lastnosti v večji ali manjši meri. % sf odč' nje- ,vn'1 ■M lot'1 11 111*1 m, smejo naši volivci mimo zanje gla-4,i in dati preferenco tistemu, ki jim ,1 Vft največ zaupanja. Po našem mnenju užita preferenco zlasti dr. Drago štola Tržaškem in dr. Avgust Sfiligoj Goriškem. MIKLAVŽ B02IC Pogumen odgovor Sovjetska tiskovna agencija Tass je pred kratkim objavila, da ni dvomov, da si je bivši češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk pred dvajsetimi leti sam vzel življenje. Dnevnik »Lidove (Ljudska) de-mokracie« je na to trditev objavil sledeči komentar: 1. Res je, mnogo Masarykovili prijateljev na Zahodu je prepričanih, da je napravil samomor. So pa spet drugi, ki izražajo dvome in opozarjajo na nekatere sumljive okoliščine smrti. Naša dolžnost je zato, ta stališča primerjati, zbrati vse mogoče podatke in tako omogočiti verodostojne sklepe. 2. Ce sovjetska agencija Tass smatra za neprimerno spravljati svetovalce iz sovjetske varnostne službe v zvezo z Masary-kovo smrtjo, naj ve, da ne gre toliko za Katoliška Cerkev v Severni Ameriki Trinajst angleških kolonij, ki so bile ustanovljene vzdolž atlantske obale Severne Amerike, so predstavljale prvo jedro sedanjih ZDA. Evangelizacijo so v njih pričeli leta 1528 španski frančiškani na Floridi. Bilo jih je pet in so jih Indijanci kmalu pobili. Podobni neuspehi so si sledili v tem področju v letih 1538, 1547 in 1559. Kasneje so se jezuiti z uspehom uveljavili v San Agustinu, a so bili tudi ti kmalu pobiti. Leta 1601 je sledilo mu-čeništvo frančiškanov, ki so jih umorili Indijanci rodu Timuaka in Tamene. Kljub temu so frančiškani uspešno proniknili v Arizono in Texas. Jezuit pater Quino je pričel z misijonsko delavnostjo v Kaliforniji. Leta 1634 so španski misijonarji ustanovili na skrajnem jugu sedanjih ZDA že 44 misijonskih postaj s 30.000 katoliškimi Indijanci. Francoski jezuiti pa so pričeli z evangelizacijo v Luisiani, v Hudsonu in ob reki San Lorenzo. V naslednjem stoletju je prišlo do zastoja zaradi ukinitve jezuitske družbe in angleške nadoblasti, ki je pospeševala protestantizem. V trenutku izjave ameriške neodvisnosti leta 1776 je bilo vseh katoličanov, razen nekaj redkih indijanskih misijonov, komaj 25.000. Po vojni za neodvisnost se je evangelizacija naglo širila, tako da je bilo leta 1850 že en milijon 800.000 katoličanov. Nato je sledila velika irska vselitev v ZDA. Tja jih je prišlo 4 milijone 500.000. Tako govore statistike za konec 19. stoletja že o petih milijonih katoličanov v ZDA. Leta 1893 je Sveti sedež imenoval prvega apostolskega delegata v Washingtonu. V ZDA je 256 različnih Cerkva in verstev z okrog 90 milijoni vernikov. Pet milijonov je judov, nadaljnjih 90 milijonov pa je takih, ki ne pripadajo uradno nobeni Cerkvi, ki so brezbrižni ali brez-božci. Država uradno ne prizna nobene vere; pred zakonom in družbo ima vsaka verska skupina enake pravice in dolžnosti. V začetku leta 1964 so našteli v ZDA 183 milijonov 783.493 prebivalcev, od katerih je bilo 44 milijonov 874.371 katoličanov. Število katoličanov se je v zadnjih desetih letih povečalo za 12 milijonov, kar je posledica naravnega demografskega prirastka in močnega vseljevanja iz Evrope. Od teh skoraj 45 milijonov katoličanov je 593.595 vzhodnega obreda. Vsi drugi katoličani so razdeljeni na 28 nadškofij in 12 škofij. O njih lahko nudimo tole splošno statistiko: tam je pet kardinalov, 32 nadškofov, 207 škofov in 44 opatov. Duhovščina: v ZDA je 35.077 svetnih duhovnikov, 22.251 redovnih duhovnikov, 12.132 bratov, 180.015 redovnic in 48.750 svetnih in redovnih semeniščnikov. Organizacija: v ZDA imajo 17.445 župnij, 12.076 kapel, 112 škofijskih semenišč, 495 redovnih semenišč in 17.445 misijonov. Podporne ustanove: poliklinik je 802, specializiranih klinik in sanatorijev 141; vsako leto zdravijo okrog 16 milijonov ljudi; sirotišnic je 255, domov za stare in onemogle 376. Sole: univerz in kolegijev je 295, višjih srednjih šol 2458, osnovnih šol 10.202. Masaryka kot za stotine in stotine nedolžnih ljudi, komunistov in nekomunistov, proti katerim so sovjetski generalmajor Likačev in dolga vrsta njegovih pomočnikov v času policijskega šefa Beri j a in po Stalinovih navodilih na češkoslovaškem sprožili cel kup krivičnih procesov, nedolžne žrtve zasliševali in določevali način sodnega postopka ter višino kazni. Kasneje so Stalinovi nasledniki tega Li-kačeva dali sami ustreliti zaradi njegovih zlorab v sovjetski varnostni službi. 3. Češkoslovaško ljudstvo teh zločincev ne istoveti s sovjetskim ljudstvom, saj se zaveda, da so narodi Sovjetske zveze prav tako trpeli zaradi delovanja Berije in njegovih pomočnikov kakor češkoslovaški državljani. Nevolja agencije Tass, da sedaj pišemo o teh zlorabah, je torej popolnoma neupravičena. Velik odjek v češkoslovaški javnosti je imela tudi izpustitev na svobodo bivšega notranjega ministra Rudolfa Baraka, ki je bil obsojen leta 1962 na 15 let zapora »zaradi sabotaže in kraje družbenega imetja«. Dejansko pa je šlo le za maščevanje sedaj odstavljenega Novotnega, čez kate-ga zlorabe se je Barak pritožil pri Hru-ščevu, Hruščev pa je Barakovo pismo enostavno poslal Novctnemu. Po sedanji oceni pa je bila obtožba o sabotaži zlagana, resni dvomi pa obstajajo tudi o drugih trditvah iz okrožnice. Namestnik državnega tožilca je že priznal, da je bila v Barakovem primeru kršena socialistična zakonitost. Mi občudujemo poguiii sedanjih češkoslovaških oblastnikov pri priznavanju krivde in popravljanju krivic. A istočasno si mislimo: kako je mogoče še podpirati, glasovati in navduševati se za stranko, v kateri so mogoče take zlorabe. Ali to ne znači skregan biti s pametjo? Izreden uspeh Krščanske demokracije na volitvah Ko pišemo to poročilo o zadnjih volitvah v Italiji, so nam znani samo dokončni rezultat za senat. V trenutku ko smo šli v stroj, se je pravkar zaključevalo štetje glasov za poslansko zbornico. Volilna udeležba za senat je znašala 93 %, za poslansko zbornico pa 82,7 %, za kako desetinko odstotka manj kot leta 1963. Veliki zmagovalec teh volitev je bila Krščanska demokracija, ki je po vsej Italiji okrepila svoj položaj. Že opolnoči od torka na sredo je izšla posebna številka strankinega glasila z velikim naslovom: »Krščanska demokracija je zmagala v vsej Italiji«. Dejansko je dosegla en milijon več glasov kot leta 1963. To pot je zanjo glasovalo dvanajst in pol milijona volivcev. Pa tudi združena levica, v kateri so se povezali komunisti in socialisti proletarske enotnosti, poje sama sebi zmago. Dejansko so na splošno napredovali pri volitvah za poslance kar za 800.000 glasov in s tem znova dokazali, da imajo zvest in soliden kader volivcev, ki jih niti stalinistične čistke niti dogodki v Pragi niti hlapčevsko udinjanje Moskvi ne spravijo iz ravnotežja. V novem senatu bo imela Krščanska demokracija 135 zastopnikov (leta 1963 - 133); komunisti s PSIUP 87 (leta 1963 komunisti sami 85); združeni socialisti 46 (leta 1963 Nennijevi socialisti 44, Saragatovi pa 14); liberalci De Gaulle v škripcih Francoski državni predsednik De Gaulle se je pretekli teden mudil v Romuniji. Lepo so ga sprejeli in veliko častili, toda De Gaulle je bil z mislimi bolj doma kot pa pri gostiteljih. Prav v času njegove odsotnosti so izbruhnile v Franciji delavske stavke, ki so končno ohromile vse javno življenje. Vlaki skoro ne vozijo, pošta ne deli pisem, bančni uradi so zaprti, delavci so zasedli tovarne, študentje držijo v svojih rokah gledališče Odeon in univerzo Sorbonno. Francoska vlada se je pokazala nemočna. Najprej je s silo izgnala študente iz Sorbonne, nato pa spet odpoklicala policijske oddelke in prepustila pobudo znova študentom. Ti se obnašajo približno tako kot Dutschkejevi pristaši v Berlinu ali maoistični razgrajači v Rimu. Na univerzi Sorbonni in v Odeonu so razobesili Mao-vo in anarhistično zastavo, prirejajo povorke in zborovanja, mažejo stene s propagandnimi napisi ter razbijajo pohištvo. Zahtevajo reformo univerzitetnega študija in odstop vlade. Njih protestno gibanje so spretno izrabile delavske organizacije, čeprav so jim študentje ponudili svoje sodelovanje, so ga delavski voditelji odklonili, češ da so polnoletni. Nemir je zajel samo golistično stranko. Voditelj levičarskih golistov Ca-pitant je izjavil, da je treba zrušiti sedanjo vlado ministrskega predsednika Pom-pidouja in da bo glasoval, ko se bo v parlamentu postavilo vprašanje zaupnice, proti njej. Sedanja vlada je po Capitantovem mnenju storila vrsto napak, ki so postale vir vseh sedanjih neredov med študenti in v delavskem razredu. Predstavnik demokratične sredine Jean Lecanuet pa je, ko je kritiziral postopanje vlade, dejal. »V današnjem času je dialog nujnost. Go-lizem ga ni znal ali hotel organizirati.« Nemir je zajel tudi samo policijo. Policija zahteva zvišanje plač, poleg tega je pa ogorčena, ker jo je Pompidou zapustil, potem ko je od vlade prejela nalogo, naj zatre študentovske nerede. Vse to je generala De Gaulla nagnilo, da se je vmil v Pariz že preteklo soboto na noč namesto v nedeljo 16. t. m., kot je bilo prvotno določeno. Sedaj bo največ odvisno od njegovih odločitev, v kateri smeri se bodo razvijali dogodki tega tedna. UTRIP CERKVE iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiii Pomembna redovna kongregacija za vzgojo mladine Kongregacija bratov krščanskih šol je bila ustanovljena leta 1682. Ustanovil jo je sv. Janez Krstnik de la Salle. Posveča se vzgoji in izobrazbi zlasti revne mladine. Kot je bil sv. Ignacij Lojolski ustanovitelj klasične šole, tako je bil omenjeni svetnik pobudnik poklicne šole. Bratje krščanskih šol vodijo danes na vseh petih celinah 1350 šolskih zavodov, kjer imajo skupno 800.000 gojencev; od teh jih skoraj 500.000 obiskuje ljudske in srednje šole, 250.000 klasične šole, 60.000 industrijske in trgovske šole ter 25.000 univerze, ki jih imajo 26 in so skoraj vse v Severni Ameriki. Več kot tretjina gojencev prejme vzgojo in izobrazbo brezplačno. Posobej pomembno je število duhovniških in redovniških poklicev, ki brste v zavodih, katere vodijo bratje krščanskih šol. Kongregacija se danes lahko ponaša kot s svojimi bivšimi gojenci s sedmimi kardinali, 150 škofi in 19.000 duhovniki ter z zelo velikim številom osebnosti, ki imajo danes veliko odgovornost v političnem, kulturnem in vojaškem življenju v različnih državah. Ustanovitelj te kongregacije Janez Krstnik de la Salle je bil proglašen za blaženega leta 1900 od papeža Leona XIII., za svetnika pa ga je proglasil papež Pij XII. leta 1950. Hkrati ga je proglasil za posebnega zaščitnika vseh vzgojiteljev. 16 (19), republikanci 2 (1), mi-sovci 11 (15), PSIUP 14 (12). V deželi Furlanija-Julijska krajina bo imela KD kot do sedaj 4 senatorje; to bodo Burtulo (Tol-meč), Tessitori (Videm), Pelizzo (Čedad) in Montini (Pordenone). Po glasovih je napredovala od 311.419 na 326.343 (od 44,8% na 45 %). Kandidat za go riško okrožje Vallauri ni bil izvoljen. Združena levica (komunisti in PSIUP) je dosegla v deželi 146.228 glasov ali 22,75 %. Zagotovila si je 2 sedeža (Komunist Sema v Trstu in psiupovec Albarello v Gorici). Združeni socialisti so dosegli le e-nega senatorja in sicer v Pordenonu. V sami Gorici je dobila KD za senat 13.233 glasov, levica 3269, združeni socialisti 5139, liberalci 2519, misovci 2050, republikanci 612. Belih glasovnic je bilo 901. Na volitvah za poslansko zbornico je goriški kandidat KD Mario Marocco uspešno uveljavil svojo kandidaturo. Poleg njega je bilo na isti listi izvoljenih še 6 demokristjanov. Socialisti so si zagotovili v deželi 3 poslance za rimski parlament, komunisti pa dva. Notranje ministrstvo je v torek okrog poldne objavilo tudi začasne volilne rezultate za rimski parlament. KD je narasla za 6 sedežev: 267 (proti 261 iz leta 1963), komunisti 177 sedežev (166), PSU 91, liberalci 31 (39), PSIUP 23 (—), misovci 24 (27), monarhisti 6 (8), republikanci 9 (6), južnoti-rolska ljudska stranka (Volkspar-tei) 3 (3). Ta stranka je ohranila tudi oba senatorja iz prejšnje zakonodajne dobe. Na Goriškem po slovenskih občinah je dobila v Števerjanu KD za senat 188 glasov, za poslansko zbornico pa 245, v Doberdobu 246 in 267, v Sovodnjah 310 in 330. Združena levica (KPI in PSIUP) je prejela v Števerjanu 84 in 76 glasov, v Doberdobu 394 in 386, v Sovodnjah 266 in 208. Združeni socialisti pa so odpravili takole: v Števerjanu 97 in 120, v Doberdobu 97 in 98, v Sovodnjah 373 in 417. V Trstu je Slovenska skupnost na volitvah za poslansko zbornico ohranila svoj položaj. Dosegla je 6141 glasov. Za KD je bilo oddanih 73.659 glasov. Izvoljena sta bila na njeni listi dosedanja poslanca Bologna in Belci. Pač pa ni prodrl demokrščanski kandidat za senat kakor tudi ne socialistični. Komunisti so dosegli 51.421 glasov. Preferenčni glasovi so omogočili, da je bil na tej listi izvoljen Albin Škrk, bivši nabrežinski župan. Združeni socialisti so odnesli 25 tisoč 109 glasov, PSIUP 5440, republikanci 4765, misovci 20.05, liberalci 22.042. Naj omenimo še rezultate za senat in poslansko zbornico v štirih tržaških občinah, ki jih upravljajo Slovenci. Za senat: Dolina KD 736, KPI-PSIUP 1901, PSU 298, bele glasovnice 368; Zgonik KD 143, KPI-PSIUP 401, PSU 91, bele 106; Devin-Nabrežina KD 1638, KPI-PSIUP 1368, PSU 575, bele 355; Repentabor KD 74, KPI-PSIUP 155, PSU 57, bele 51. Za poslansko zbornico pa je slika takale: Dolina KD 565, KPI 1848, PSU 124, lista Slov. skupnosti (LSS) 609, bele 125; Zgonik LSS 174, KPI 409, PSU 73, bele 35; Repentabor LSS 113, KPI 159, KD 50, PSU 38; Devin-Nabrežina LSS 646, KD 1552, KPI 1337, PSU 479. Svetovni dan družbenih občil Koncilski odlok o sredstvih družbenega obveščanja pravi v točki 18: »Da se bo mnogovrstni apostolat Cerkve glede družbenih občil bolj okrepil, naj se po vseh škofijah po svetu po sodbi škofov praznuje vsako leto poseben dan, ko naj se verniki poučujejo o dolžnostih v teh stvareh in vabijo, da v ta namen molijo in tudi prispevajo v denarju...« Na podlagi tega odloka je papež Pavel VI. določil vsakoletno nedeljo po vnebohodu kot svetovni dan družbenih občil. Letos ga bomo praznovali 26. maja. K sredstvom družbenega obveščanja prištevamo tisk, film, radio, televizijo in druga podobna sredstva. Ta so odprla nova pota hitrega sporočanja vsakovrstnih misli, smernic in vesti. Te čudovite tehnične iznajdbe dajejo nove okvire človeškemu sožitju, čas in prostor sta premagana, človek je postal svetovljan, sodelavec in priča najbolj oddaljenih dogodkov. Družbena občila imajo velik delež pri spremembah družbenih struktur, mišljenja in zavesti današnjega človeka. Kdo bi mogel oceniti njihov prispevek k rasti kulture, umetnosti, k razvedrilu, k medsebojnemu spoznavanju narodov! Cerkev visoko ceni in občuduje napredek na tem področju. Toda obenem je zaskrbljena. Tisk, film, radio .televizija razširjajo določeno sporočilo in s tem vplivajo na javno mnenje ter oblikujejo nazor in ravnanje posameznikov, še več! Izvajajo neki pritisk na mišljenje in vest človeštva, ki sta tako izpostavljena raznoličnim in nasprotujočim si vplivom. Ni mogoče spregledati nevarnosti in škode, ki jo te same po sebi dobre stvari lahko povzroče posameznikom in družbi, če ne ravnamo z njimi odgovorno, dobronamerno in skladno z načeli nravnega reda. Cim močnejša in vplivnejša so ta sredstva obveščanja, tem bolj odgovorno jih je treba rabiti. In poslanstvo Cerkve pri tem? V tretji točki odloka o družbenih občilih je zapisano, da mora Cerkev po Kristusovem naročilu brezpogojno oznanjati evangelij. »Zato sodi, da je njena dolžnost oznanjati zveličavno oznanilo tudi z družbenimi občili in ljudi poučevati, kako naj jih uporabljajo.« Zamejski Slovenci katoliškega svetovnega nazora v Italiji nimamo svojega filma ali televizije, tudi slovenski radio ni v naših rokah. Pač pa imamo svoj tednik in več rednih publikacij ter knjig, ki nas stalno obiskujejo. Bolj skromen je ta naš verski tisk, a če ga ne bi bilo, bi nastala med nami velika praznina. Zato ga ljubimo in širimo! Skromnost ni isto kot samozadovoljstvo. Napredovati mora: kvantitativno in kvalitativno, še marsikatera slovenska družina ga ne sprejema. To ni prav! Mar nismo vsi udje iste Cerkve in nismo vsi bili krščeni v Jezusa Kristusa? Pa tudi kvalitativno bo moral postati še boljši. To pa razen od dobre volje izdajateljev zavisi tudi od požrtvovalnosti poverjenikov ter večje materialne podpore naročnikov. Znamenja časa so pač taka, da se brez žrtvovanja ne da priti naprej. Končno vas prosimo 26. maja vsi de-delavci pri verskem tisku, da zmolite kakšen očenaš za nas, da bi zmogli kolikor toliko spolniti naloge, ki so naložene na naša ramena. I. Mk. Iz Slovenije imiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimmiiiniiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii PREDAVANJE 0 VLOGI in bodočnosti slovenstva Svoj ciklus predavanj iz sodobne slovenske zgodovine je SKAD iz Gorice zaključil z večerom, na katerem je govoril tržaški pisatelj prof. Alojz Rebula. Predavatelj je v svoji analizi na kratko pregledal vlogo slovenstva v zgodovini in jo v bistvu tesno povezal s krščanstvom. Prav krščanstvo je bila po njegovem tista sila, ki je v teku stoletij najbolj pripomoglo k ohranitvi slovenskega naroda sploh. Krščanstvo je tudi zaoralo globoke brazde v ledino našega kulturnega življenja, saj si naše literature in umetnosti sploh ne moremo predstavljati brez ljudi, ki jim je bil svetovni nazor krščanstvo. Prof. Rebula se je v svojih izvajanjih tudi dotaknil nekaterih senčnih strani v krščanskem pojmovanju zlasti slovenskega javnega življenja. V luči splošnega razvoja krščanstva in njegovih sodobnih smeri je predavatelj pokazal na nekatere pojave v evropsikem okviru, kot na holandske ali francoske krščanske struje. Pri tem je podčrtal, da imamo prav v slovenskem sodobnem krščanstvu podobne pojave ter spomnil na Janžekoviča in Kocbeka. (Mislim pa, da prav Kocbeka ni mogoče staviti v isto vrsto z nekim Daniel-Ropsom!). Prof. Rebula je nato še poudaril splošno življenjskost slovenskega naroda ter izrazil svoj optimizem v zvezi z narodovo bodočnostjo, ki po njegovem temelji še posebno na biološki osnovi kontinuitete. V svojih odgovorih na razna vprašanja je nato pisatelj Rebula podal nekaj misli, mimo katerih ne moremo. Težko je namreč danes, v dvajsetem stoletju, po vseh zgodovinskih izkušnjah še najnovejših časov, biti širokogruden do enega izmed totalitarnih ekstremizmov nasproti drugemu. Za nas so v načelu vsi enako zlo, proti kateremu se je treba z enako silo boriti. Saj vidimo, da so prav nasprotujoči si skrajni ekstremizmi, tako levi kot desni, oni, ki podpihujejo dandanes mladinske nemire po zapadni Evropi, ki bi jih nekateri radi prikazali kot pristen izraz sodobne mladine! Prav v tem oziru bi si pa morali vzeti za zgled res junaško mladino v Pragi in Varšavi, ki ve, kaj dela in si hoče priboriti pravo svobodo. Ob zaključku tega zanimivega ciklusa zgodovinskih predavanj moramo še izreči pohvalo predvsem odboru Slovenskega katoliškega akademskega društva v Gorici, ki je ves program točno in vestno izvedel. Zahvala gre tudi gg. predavateljem, ki so vsak po svoje mnogo doprinesli k boljšemu poznanju naše sodobne zgodovine in problematike. Nedvomno so od tega veliko odnesli vsi poslušalci, še posebej študirajoča višješolska in akademska mladina, ki se je vseh predavanj vedno polnoštevilno udeleževala. Spectator Nekje v Sloveniji leži Kozjansko Pred zadnjo svetovno vojno je veljalo Kozjansko za nekakšno slovensko Sibirijo. Sem so kazensko premeščali politično neposlušne učitelje in orožnike. Kozjansko je košček slovenske dežele, ki leži Bogu za hrbtom. Najlažje še prodreš v njegovo osrčje iz Celja ali iz Sevnice ali iz Raj-henburga, sedanje Brestanice, od severa od Rogaške Slatine, iz hrvaškega Zagorja pa preko Podčetrtka. Na Kozjanskem uspavajo kakor v Halozah dojenčka s cunjo, namočeno v žganju; in šolarji prinašajo s seboj v razred čutare z vinom, ki jim nadomeščajo zajtrk. Ljudje s Kozjanskega so se nekoč udinjali kot dninarji bogatejšim kmetom. Potem so omagali in ostareli, životarijo in umirajo brez sredstev. Pa ne čisto vsi. štiristo petdesetim najpotrebnejšim daje občina v Kozjem po pet starih tisočakov mesečne podpore, t.j. 2500 lir. Kako naj človek s petimi tisočaki na mesec živi? Pravijo, da je še in še koč, kjer bi si dedek in babica, bivša dninarja, vsaj za veliko noč rada privoščila kokoš. Pa si je ne, nikoli. Ne zmoreta. Kljub temu nista dedek in babica iz pravljice. S Kozjanskega sta, kjer so kmetje med vojno žrtvovali za partizanstvo toliko kot malokje. Po vojni so ostali pozabljeni kot v stari, »gnili« Jugoslaviji. Brajde po goricah so izčrpane in potrebne temeljite obnove. Molče o tem, da stane kmeta liter vina, ki ga iztisne iz žlahtne trte, zavoljo previsokih stroškov že 500 dinarjev, prodal bi pa ga lahko kvečjemu po 300 do 400 din za liter. Statistika pravi, da je v Sloveniji povprečni mesečni dohodek zaposlenih kakih 90.000 starih dinarjev. To pomeni, da so mnogi, ki prinesejo domov po sto petdeset ali celo več tisočakov, drugi pa prinesejo domov ne devetdeset, ampak trideset ali celo manj tisočakov za sedem ali osem ur trdega dela na dan. In ne pozabimo, da je edini hranitelj žene in kapice otrok,kot npr. mož od Matilde v bajti vrh slemena. V komunalnem podjetju Celje zasluži na mesec 35.000 S dinarjev. Otrok je osem. Kot čižki so; starejše punčke oblečene, mlajši, kot po navadi, bosih nog in v samih srajčkah. Osem otrok kozjanske revščine. Petintrideset, deljeno z deset, je tri in pol. Tri tisoč petsto dinarjev na mesec za človeka. Bi vi zmogli obstati pri taki vsoti? Morda vi ne, so pa, ki to zmorejo — ker morajo. Povzeto po »Tedenski tribuni« Nabirka za naše zavode Na kvatrno nedeljo, to je na praznik Sv. Trojice, dne 9. junija, bo kot običajno pri slovenskih mašah in duhovnijah nabirka za naša goriška zavoda Alojzijevišče in Zavod sv. Družine. Gg. dušni pastirji so naprošeni, da to nabirko prejšnjo nedelja oznanijo in jo potem čimprej pošljejo v Alojzijevišče. Našim dobrim ljudem pa jo toplo priporočamo, ker so potrebe velike. Goriški nadškof med slovenskimi verniki V ponedeljek, 20. maja so slovenski verniki, ki tako zvesto obiskujejo večerne šmarnice v cerkvi sv. Ivana, doživeli veselo presenečenje, da je prišel mednje nadškof msgr. Peter Cocolin. Cerkev je bila natrpana vernikov, še bolj kot druge večere, kar je jasno pričalo, da je mnogo premajhna za podobne slovesnosti slovenskih vernikov. Gospod nadškof je v spremstvu svojega tajnika prišel v cerkev takoj po končani večerni maši. Na vratih so ga sprejeli msgr. Močnik, dr. Humar in g. Eržen. Vsa cerkev je navdušeno zapela lepo Marijino: O Marija, naša ljuba Mati. Potem ko si je g. nadškof pred oltarjem nadel cerkvena oblačila, je spregovoril vernikom v lepi slovenščini. Poudaril je, kako srčno je želel to srečanje s slovenskimi verniki v cerkvi sv. Ivana. »Tu se zbirate vsak večer,« je dejal, »da vse bolj spozna- S TRŽAŠKEGA Sindikalne vesti Prejšnji teden je bilo v našem mestu več sindikalnih akcij. Tako so delavci za pet dni zasedli tovarno Atlas. S svojim odločnim nastopom so uspeli, da ne bodo tovarne zaprli. — Delavci tovarne SAIFAC so s protestno povorko opozorili na neurejene razmere v podjetju. — Sindikalni predstavniki so odločno nastopili proti nameravanim odpustom v podjetju Lucky Shoe. Seja pokrajinskega odbora Na zadnji seji pokrajinskega odbora sta bila sprejeta dva važna sklepa o vprašanjih tržaške pokrajinske umobolnice. Prvi sklep se nanaša na državni zakon in predvideva zaposlitev novih zdravniških moči, drugi pa na deželni zakon in predvideva izboljšave preventivnega zdravljenja. Škedenjski problemi V sredo, 15. t. m. se je vršil v Domu razgovor med občinskim odbornikom in Škedenjci o zadevi našega pokopališča. Stvar ni tako preprosta, zato mora biti predmet skupnega zanimanja. Stopili smo že do občinskega urada, sledili bodo še drugi razgovori, posebna deputacija bo šla na občino, občinski odbornik se bo vrnil v Skedenj za nadaljnjo razpravo. Ker imamo svoje pravice in želje, jih hočemo tudi izraziti. O vseh teh razgovorih bomo sproti obveščali. Imamo konkretne predloge za naše pokopališče, obenem želimo podpirati liste, katerim se razlašča zemlja zaradi razširitve pokopališča Sv. Ane. Ko omenjamo naše pokopališče naj dostavimo še drug važen problem. Križišče pri pokopališču je zelo nevarno, ker ni pogleda v nasprotno smer. Vogal vrta orožnikov je zelo nepregleden. Tu je nujno potrebna ureditev, da se izognemo prometnim nesrečam. Nevarnost moramo prehiteti, ne pa čakati nesreče. Sedma obletnica nabirk za škedenjski Dom V nedeljo, 26. maja je sedma obletnica, odkar smo začeli z nabirko za Dom. Ob 10. uri bo sv. maša za žive in mrtve dobrotnike. Vsak mesec objavljamo vsoto denarja in imena dobrotnikov. Svoj prispevek lahko položiš v tablo, kjer so izpostavljeni naši časopisi. Pripravljamo se na dokončna dela, kar upamo, da se bo kmalu zgodilo. Od 3. junija dalje bo poslovala v Domu pisarna namenjena našemu delovanju ter obenem za naš tisk in sicer vsak dan od 16. do 18. ure, razen ob sobotah. Telefonska številka 810285. Vsako sredo posluje urad za razno socialno pomoč od 18. do 19. ure. V nedeljo, 9. junija bomo poromali na Barbano ob 13.30. Vpisovanje se je že pričelo. vate globino ljubezni in vrlin nebeške Matere. Vsak dom je prazen, če matere ni več; ona je žarišče vse ljubezni ,dobrote in miline. Tudi naša nebeška Mati je kraljica vseh svetnikov, ki so tudi nam bratje. Skušajte tako živeti, da bomo vsi v nebesih ena družina in da bomo zapeli iz dna srca z nebeško Materjo: Moja duša poveličuje Gospoda.« Sledil je blagoslov z Najsvetejšim, katerega je podelil g. nadškof. Po blagoslovu je mogočno zadonela pesem slovesa naših množičnih romanj: Marija skoz življenje. Ob tej pesmi je g. nadškof vidno ganjen zapustil cerkev. Sklonil se je še k malčkom, ki so obkrožali oltar in marsikaterega pobožal. To je bilo prvo prisrčno srečanje našega g. nadškofa s slovenskimi verniki cerkve sv. Ivana in trdno upamo ter želimo, da ne zadnje. Prva sv. obhajila slovenskih otrok Mesec maj je čas prvih svetih obhajil. Tudi slovenski otroci so bili po vseh naših farah deležni te velike sreče. Zadnjo nedeljo je bila slovesnost sv. obhajila v Jamljah, kjer je pristopilo k angelski mizi osem otrok, v Doberdobu pa je bila prejšnjo nedeljo, o čemer poročamo na drugem mestu. V Gorici je bilo prvo sv. obhajilo slovenskih otrok v nedeljo, 12. t. m. v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Bilo jih je 21. Na ta najlepši dan življenja jih je skrbno pripravil katehet g. Stanko Jericijo, kateremu so pomagale še nekatere gg. učiteljice. Vsa slovesnost je bila prisrčna in preprosta. Na koru je malim prijateljčkom lepo prepeval otroški zbor, sv. mašo in sv. obhajilo pa je podelil g. Jericijo ob navzočnosti g. dr. Humarja. Žal je ena deklica tik pred velikim dnem zbolela in prejela nato sv. obhajilo šele naslednjo nedeljo, t.j. 19. maja pri sloven- ski maši na Travniku. Po svetem obredu so prvoobhajanei dobili še zajtrk z raznimi dobrotami, nakar so se veseli razšli na svoje domove, kjer so bili ves dat središče pozornosti in ljubezni s strani svojih domačih. Doberdob Dne 12. maja je 14 naših otrok prijelo prvo sv. obhajilo ob udeležbi svojih staršev, sorodnikov, učiteljstva in prijateljev-V lepo okrašeni cerkvi je vsa slovesnost potekla v najlepšem redu, s skupnimi molitvami, petjem in veliko udeležbo pri sv. obhajilu. Po maši je bilo seveda slikanja nato zajtrk v župnišču, čestitke in darovi-Popoldne, po šmarnicah, je mladina častila domače slavljence z igrico »Večer pred prvim sv. obhajilom«, prizorom »Sestrin varuh« ter s priložnostnimi deklamacijami. Pridnim igralcem izrekamo hvalo, prvoobhajancem pa kličemo v sp» min, kar je bilo zapisano v dvorani »Najlepši dan, - spominjaj me zvestobe vsaki dan!« Dne 19. maja pa smo imeli še kratke prireditev — že običajno vsako leto »Materinski dan« v župnijski dvorani. ?o zdravno besedo je spregovoril Marij Vižintin; mladina je pod vodstvom Marij* Ferletič zapela tri primerne pesmice 1 motivi materinskega dneva; sledila je en» dejanka »Kadar mamice ni doma«, ki j® je prinesla 6. številka letošnjega »Pastil ’0t’ ka« in končno še skupno pesem za takšen p dan »Hej, danes vsem od kraja, v ves? lju duša raja...«. Za dobro voljo so otroci še ponovili igrico »Sestrin varuh«. Tudi tokrat moramo pohvaliti pridne otro# za vse, kar so naredili za svoje mamici čeprav je to lepa dolžnost, mamicam p3 vzklikamo: »Bog blagoslavljaj slednji hip’ vam vsak srca utrip!« Izdaje lista »L’ Osservatore Romano« Vatikanski dnevnik »L’ Osservatore Rtf mano« izhaja dnevno v italijanščini, leg vsakdanje izdaje v italijanskem je ku izhaja »L’ Osservatore Romano« enkrs'1 na teden tudi v francoskem, španskem i°f angleškem jeziku. V francoskem jezili izhaja že 19 let, v španskem 17 let, v aO' _ gleškem pa šele nekaj tednov. OKNO \? DANAŠNJI SVET Sto let italijanske Katoliške akcije Italijanska Katoliška akcija je praznovala v Rimu stoletnico svojega obstoja. 2. maja leta 1868 je papež Pij IX. potrdil ustanovitev prvega mladinskega katoliškega društva. To društvo je imelo za cilj utrditev krščanskega življenja med mladino in obrambo pravic Sv. sedeža. Iz tega prvega središča se je pozneje po različnih potih in z različnimi sredstvi razvila italijanska Katoliška akcija. Resolucija proti suženjstvu Gospodarski in socialni svet OZN je sprejel resolucijo, s katero vabi vse dežele, naj pristanejo na konvencijo iz leta 1926 proti prodaji in kupovanju sužnjev. Dalje zahteva od komisije za človečanske pravice, da sprejme nejuspešnejše ukrepe za uničenje zadnjih ostankov suženstva na svetu, od organizacije UNESCO pa terja, naj nadaljuje s svojim programom vzgoje, da preneha nesocialna miselnost, ki dopušča sužnost. Črnka položila doktorat v Milanu Prva črnka, ki je bila proglašena za doktorico na katoliški univerzi sv. Srca v Milanu, je Pauline Klara Mkabipe. Nova doktorica je po rodu iz Johannesburga v Južnoafriški zvezi. Na milanski katoliški univerzi je mogla študirati po zaslugi štipendije, ki so jo poklonile žene milanske Katoliške akcije. Pozdrav turistov v ekumenskem duhu Škof iz Augsburga v Nemčiji msgr. Joseph Stimpfele in protestantski dekan tega mesta dr. Lindenmeyer sta sestavila skupno dobrodošlico številnim turistom, ki obiskujejo to zgodovinsko nemško mesto. Pozdrav napisan v angleščini, nemščini in francoščini je priključen kratkemu uradnemu vodiču mesta Augsburg. Ekumenski kongres na Švedskem IV. svetovni kongres Ekumenskega sveta cerkva bo letos v Upsali na švedskem. Tema kongresa: Glejte, jaz delam vse novo! Kongresa se bo udeležilo 2000 delegatov iz nad 80 dežel in nekaj opazovalcev katoliške Cerkve. Protestantski nadškof v Stockholmu Ilultgren je izjavil, da bo ta kangres najmogočnejši ekumenski sestanek modernega časa. S Akcija za beatifikacijo apostola gobavcev le* Nad 40.000 je že podpisov, s katerii*1 so verniki raznih narodnosti naprosili S' sedež, da bi pričel s procesom za beatifi kacijo apostola gobavcev patra Damijan* posvetil verski in zdravstveni pomoči g° ^rtl bavcev na otoku Molokaj. Med podpisnik ar je 300 škofov in nad 30.000 Indijcev, me^š i( enč Sžu 'Ost 'Ctls aas !T0 katerimi so zelo številni tudi budisti hinduisti. Filipini postajajo duhovno rodovitni Na Filipinih so zelo porastli misijonsK ^ redovni poklici. Leta 1956 je imelo des£ ^ kongregacij, ki delujejo na teh otokU1 «i 249 bogoslovcev, danes jih imajo že s kol1 ^ 1200. Dežela je dala že 23 duhovnikov do mačinov, ki vrše svojo misijonsko dela'1 nost v Indoneziji, Taiwanu, Braziliji, i’c ruju, Argentini, na Japonskem in v HanS kongu. 240 redovnic domačink pa je vdi tresenih po vseh celinah. &CI Dl Ka s ih Versko oblikovanje laikov v Ugandi Škofje iz Gulu, Aru, in Moroto v Ugam so ustanovili središče za versko oblikovanj1 laikov. Izobraziti žele katehiste veroučitslll|,|m lje za srednje šole in voditelje na področj apostolata. Tečaji bodo trajali dve leti. 1 njimi skušajo odpomoči velikemu pomafl) kanju duhovščine v tej deželi. ^ Katoliško šolstvo v Hongkongu Osj Guverner v Hongkongu je odprl dve vi katoliški šoli. Ob tej priliki je ta a11 gleški predstavnik izrazil svoje veliko d1 čudovanje za delo, ki ga vrši katoliš^ Cerkev zlasti na vzgojnem področju. Kol^ nija v Hongkongu ima namreč 205 1ju1^— .skili, srednjih in višjih katoliških šol, ^ jih obiskuje nad 150.000 mladih ljudi. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Zato, da bodo lahko izvoljen demokratični, res zavedni Slovel1 j, ci priporočamo, da naši voliv^ na Tržaškem poleg št. 1 dodaj'je še preferenčni glas št. 3, ki pre% stavlja dr. A. Sfiligoja.« Skupina narodno-zavednih Slovenk 5 na Tržaškem 'S; SVi »ed ko ' S( ‘ti; o s, lei,. ‘Op *Tc s tfba Zaveden Slovenec glasuje samo za Slovensko skupnost! Politične volitve so za nami. Veliko zavednih Slovencev je dalo svoj fe Slovenski skupnosti. Z glasom za lastno listo — čeprav smo vedeli, da bi bil naš kandidat izvoljen le, bi glasovali zanj vsi Slovenci — smo pripadniki slovenske narodne manjši-le v nedeljo, 19. maja hoteli zavpiti v 'et: v letu 1968, ki je leto človeških pra-,lc- še moramo čakati na ureditev naše-1 Položaja v Italiji; da zahtevamo enako pravico do lastne-1 zastopstva v parlamentu, kakor ga 'oiajo Francozi v Dolini Aosta; da beneški Slovenci v letu človeških pra-'fc še nimajo nobenih narodnih pravic ^ kot narodna skupnost tudi nobenih Mitičnih pravic! SLOVENCI, V NEDELJO, 26. MAJA VSI NA VOLIŠČE! Če kdo prejšnjo nedeljo ni volil ali ni "^l jasno pred očmi gori opisanega progama Slovenske skupnosti, bo 26. maja '°tovo šel volit in dal glas Slovenski 'tapnosti. V nedeljo so volitve v deželni svet ali ^elni parlament, v katerem smo doslej Slovenci enega posjanca. Tudi v netijo ga moramo izvoliti, in sicer takšne-ki zasluži vse naše zaupanje in ki je tokovno sposoben. Te lastnosti ima dr. ŠTOKA, uradni nosilec liste Sionske skupnosti. [SLOVENSKA SKUPNOST POTREBUJE VEČ GLASOV etos je bila odklonjena socialistična v Vidmu. To bo imelo za posledico Višanje tako imenovanega deželnega (|anka, to je glasov iz skupnega kotla, katerimi je lahko izvoljen naš (kandidat, zadnjih volitvah v deželni svet simo (t ^aški in goriški Slovenci zbrali skupno #ekaj nad 10.000 glasov, kar je bilo dovolj ** izvolitev našega zastopnika. Letos bi ®s lahko to število dvignilo in zato mora- 1,10 zbrati čim več glasov. Komur je pri SrcU izvolitev slovenskega zastopnika, bo kot zavuieu rojak ne glede na polico prepričanje glasoval za Slovensko Pnost, ki letos potrebuje več glasov. ^Referenčni glas dr. štokis fjjjl Kakor je znano, nastopa letos Slovenska SvsS>nost na deželnih volitvah v koaliciji difi ? 8°riško Slovensko demokratsko zvezo aiv!!i Slovensko levico iz Trsta. Goriška Slo-etjc pska demokratska zveza je svojim voliv-že dala navodila, kako naj volijo, nii r zadeva tržaške volivce, pa je položaj _^^kšen; Slovenska levica bo dala prefe-; i( et>čni glas svojim kandidatom, kar je ^umljivo in potrebno. Slovenska skupit pa je sklenOa pozvati volivce Sionske skupnosti, naj dajo preferenčni nosilcu 1 i s t e, ki je dr. DRAGO ^KA. Zato bodo dali volivci Slovenske ^ 'Upnosti preferenčni glas njemu tako, da .. do prekrižali znak Slovenske skupno-™ to je lipovo vejico, poleg pa v prvo d« sla'1 ?e oa( ra* tolsto napisali številko 1. da bi zmešali ljudi. NE NASEDAJTE NIKOMUR. Res je samo tisto in velja samo tisto, kar vam je sporočila Slovenska skupnost in kar vam tudi mi priporočamo. Na vse drugo se ne ozirajte. NAVODILA SLOVENSKIM VOLIVCEM NA TRŽAŠKEM Ko greš volit, vzemi s seboj volilno potrdilo in osebno izkaznico ali kakšno drugo listino s fotografijo (pokojninsko knjižico, potni list, šofersko izkaznico). Osebna izkaznica je veljavna, tudi če je zapadla. Če nimaš dokumenta, lahko glasuješ, ako te pozna kakšen skrutinator. Na volišču ti predsednik izroči glasovnico in svinčnik. Nato greš v kabino in prekrižaš ZNAK Z LIPOVO VEJICO z napisom UNIONE SLOVENA - SLOVENSKA SKUPNOST. Znak z lipovo vejico je na glasovnici na desni koloni tretji od zgoraj. Ko si prekrižal znak, napiši poleg njega na prvo črto od zgoraj številko 1. Nato zgrni glasovnico, jo zalepi, se vrni iz kabine in jo daj predsedniku. 26. MAJ NAJ BO DAN NOVE SLOVENSKE ZMAGE! Govor predstavnikov Slovenske liste po televiziji V petek, 24. maja od 18. ure dalje bo italijanska televizija oddajala govore predstavnikov vseh list, ki so imele svoje zastopnike v deželnem svetu. Govoril bo tudi predstavnik Slovenske skupnosti. Bazovica 23. junija bo pri nas spet praznik. Slomškov dom pripravlja slikarsko tekmovanje »ex tempore« za vse slikarje naše dežele. V času razstave del, ki jih bodo slikarji ustvarili do 23. junija, se bodo vršile v Slomškovem domu razne športne in kulturne prireditve. Tako bomo častno zaključili prvo polovico leta, ki nam je nudila toliko lepih prireditev. Prešernova proslava ob sodelovanju pevskega zbora »Lipa« in cerkvenega zbora, praznik staršev z gostovanjem ansambla Rokovnjačev iz Ljubljane, prvomajsko slavje z Beneškimi fanti in nastop Korošic so vtisnili v vseh nepozabne spomine. V našem Domu so se vršili tečaji, kulturni večeri, predavanja. Gotovo sta žela največ uspehov mariborski primarij dr. Pismo Slovencem ^°li slovensko! oli listo Slovenske skupnosti! "a/ preferenčni glas nosilcu liste dr. bRAGU ŠTOKI! NE NASEDAJTE! Kakor pri vsakih volitvah, bodo naši a s‘‘sprotriiki verjetno tudi zdaj v zadnjih trosili kakšne laži in izmišljotine, Prijatelji! V domači kleti me je oče učil, da je treba vedno točiti čisto vino. Prav tako čista in jasna mora biti tudi beseda. Z njo stopam še enkrat pred Vas v trenutku, ko se že skoraj odpirajo volišča. Slovenska skupnost me je na občnem zboru določila za svojega kandidata za deželni svet. Lahko mi verjamete, da mi je bilo lepo pri srcu, ko mi je bilo izraženo tolikšno zaupanje! Misel, da bom lahko v primeru izvolitve zastopal slovensko stvar in se po svojih močeh boril SAMO ZA SLOVENSKO SKUPNOST! Pri deželnih volitvah ne glasujemo za nobeno drugo stranko, ampak samo za Slovensko skupnost. Torej ne za italijanske komuniste, ne za italijanske socialiste, ampak SLOVENSKO, samo za SLOVENSKO SKUPNOST! za naše pravice in naše ideale, me je vsega prevzela. Toda, kaj bi tajil! Prevzela me je tudi skrb nad toliko odgovornostjo. Zato naj takoj poudarim: potreboval bom Vaše pomoči. Možje, ki imajo v naši Skupnosti dolgoletna izkustva, so mi že obljubili, da mi bodo prijateljsko pomagali. Isto prosim vse Vas, ki ste sklenili, da me podprete s preferenčnim glasom. Program, ki je izražen že v samih besedah SLOVENSKA SKUPNOST, naj bi po mojem mišljenju obsegal tudi tako tesno, SKUPNO sodelovanje med kandidatom in vsemi, ki so ga izbrali za svojega zastopnika. Program Slovenske skupnosti je vsem znan. Kar pa zadeva moj osebni program, ima samo štiri črke: delo. Z energijami se bom trudil, da bom čim uspešneje opravil male in velike naloge, ki bodo vse usmerjene v en sam cilj: doseganje pravic in koristi za Slovence. Izkustva si bom pridobil postopno, navdušenja in mladostnega zagona pa mi že zdaj ne manjka. Kot predstavnik mlajšega rodu pa i-mam hkrati še eno dolžnost in prednost. Trudil se bom, da si bodo segli v roke vsi, ki jim je Slovenska skupnost pri srcu. Dovolj dobro poznam razpoloženje naših ljudi po mestu in podeželju, da lahko iz dna prepričanja vzkliknem: SLOVENSKA SKUPNOST za vsako ceno! Moja sklepna misel pa je visoko nad volilne matematike. Prijatelji, spet nas opazuje širša in celo mednarodna javnost. Povejte vsem, ki še oklevajo: daleč pred vsemi ideologijami je najprej SLOVENSTVO. Naše glasovnice ne bodo šle samo v volilne skrinjice, marveč v zgodovino. In v zgodovino bodo šli vsi, ki bodo slovenstvu izrekli DA ali pa NE. Mi pravimo DA, mi pravimo SLOVENSKA SKUPNOST! Vaš DRAGO ŠTOKA Kdo je Drago Štoka? Izhaja iz narodno zavedne delavsko-kmečke družine iz Kontovela, kjer se je rodil leta 1937 kot četrti izmed petih o-trok. Slovensko gimnazijo in univerzo je končal v Trstu. Promoviral je iz pravnih ved. Že dolgo deluje v prosvetnih organizacijah, pri revijah in časopisih, predvsem pa je neutrudljiv politični delavec. Zato dobro pozna težnje in težave našega ljudstva ter njegov trdi boj za obstoj in napredek na narodnem, socialnem, gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Zato zasluži vso našo podporo in naš preferenčni glas. Prekrižajmo vsi znak Slovenske skupnosti in napišimo ob strani v prvo vrsto številko 1. (Povzeto iz lista Slovenska skupnost št. 4). SLOVENSKIM ŽENAM Slovenske žene, matere In dekleta ste bile vedno steber slovenstva. Nadaljujte to važno poslanstvo. Glasujte slovensko in poskrbite, da bodo glasovali za Slovensko skupnost tudi vaši možje, očetje, bratje, zaročenci, sorodniki in sosedje! Pertl in njegova gospa. Nikomur nismo zaprli vrat, temveč bila so odprta na ste-žaj vsem, ki so hoteli nuditi kaj dobrega našim vaščanom. Kmečka zveza, planinsko društvo, gospodarsko združenje so bili naši gostje. Predavanje prof. Jagodiča na tržaški univerzi Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je pretekli petek predaval ravnatelj Inštituta za politično ekonomijo na gospodarski fakulteti reške univerze prof. Jagodič o jugoslovanski gospodarski reformi. Predavanja se je udeležilo zelo dosti docentov tržaške univerze in krajevnih gospodarstvenikov. Po predavanju je bila na vrsti razprava, pri kateri je sodelovalo veliko število docentov in strokovnjakov. Vprašanje dr. Dolharja županu V zvezi z nameravanimi razlastitvami za razširitev pokopališča pri Sv. Ani, o čemer je že razpravljal svet Slovenske skupnosti, je občinski svetovalec Slovenske skupnosti dr. Dolhar naslovil na župana vprašanje, v katerem ga med drugim vprašuje, če namerava poskrbeti za primerna stanovanja zainteresiranim družinam in preprečiti nasilne izgone iz poslopij. Članski sestanek Sindikata slovenske šole Odbor Sindikata slovenske šole je sklical sestanek ter seznanil članstvo o svojem dosedanjem delu. Odborniki so predvsem poročali o svojem obisku pri prosvetnem ministru Guiju v Rimu. Med razpravo so člani ponovno odločno obsodili utrakvistični pouk na Repentabru in zahtevali, da ga nemudoma ukinejo. Enako zahtevo je ponovno postavil tudi svet Slovenske skupnosti na zadnji seji. Še je čas, da pridobimo kakšen glas za Slovensko skupnost. Slovenska skupnost nima denarja, da bi plačevala aktiviste. Imamo pa zavedne ljudi. In vsak zaveden Slovenec, vsaka zavedna Slovenka naj bo aktivist ali aktivistka za dobro stvar. Pridobivajmo nove glasove ,takšne, ki vemo, da so zavedni Slovenci, a iz kakšnega vzroka morda prej niso glasovali za Slovensko skupnost. Povejte ljudem, da letos vsi volimo slovensko. In dajmo preferenčni glas DRAGU ŠTOKI! Pismo treh slovenskih mater Prejeli smo s prošnjo za objavo; Podpisane slovenske matere smo čitale v Katol. glasu, da je neka gospa poročila dr. Branka Agneletta iz Trsta, da nas ta gospa smatra za manjvredne od Italijanov in da je za svojo hčerko raje izbrala italijansko šolo. Me smo vse preveč pretrpele pod fašizmom in pod Nemci, da bi molčale, ko nekdo pokaže prezir do slovenske šole. čudimo se pa tudi dr. Agnelettu, da je za vso stvar brezbrižen in da celo objavlja te ženine izjave v Vašem listu. Pri nas so bili vedno možje glavarji družine in so še sedaj; me mislimo, da bi moral znati tudi dr. Agneletto uveljaviti svojo voljo ter svoji ženi dopovedati, da je edino primerno pošiljati otroke iz naših družin v slovensko šolo. Trst, 17. maja 1968 (Sledijo trije podpisi) “MLADIKA,, štev. 5 Sredi meseca šmarnic je izšla in tako je napisana, da hitro bralca razpoloži ter ga za vzvišene vrednote kot so narodna zavest, družina in Cerkev vname. V uvodniku Lojze Tul utemelji, zakaj je prav, da se mladi rod vključuje v javno življenje in se mu zaupajo odgovorna mesta. Ta uvodnik tudi pojasni smisel dr. Štokove kandidature na letošnjih deželnih valitvah na listi Slovenske skupnosti. »Predvolilne glose« s svoje strani s toplo besedo predstavijo dr. Štoka, četrtega otroka iz petčlanske delavske družine. K premisleku sili statistika »Tako so volili Slovenci nekoč...« Prozo je prispevala Mojca Rant s črtico »Tudi tako je steklo življenje«. Avtorica pravi, da se je na to zgodbo spomnila, ko je brala v »Mladiki« misli o ljubezni v zakonu. Zgodba je hvalospev ženi Terezi, ki je ljubezen dajala, ne da bi gledala na povračilo, kajti ljubezen je le tista kaj vredna, ki se daje vnaprej in ne tista, ki se šele vrača. V tej številki najdemo poleg pesmi, majniški prelesti posvečeni pesnitev A. Manzonija »Binkošti« v lepem prevodu V. Beličiča. Pesnitev je čudovit hvalospev Cerkvi, najosebnejša in nazadnje napisana pesnikova stvaritev. Prof. Rado Bednarik začenja z razkrivanjem zgodovine rubijskega gradu pri So-vodnjah, Maks šah poroča »Iz šolske kronike«, prof. Martin Jevnikar pa predstavi sodobne slovenske zamejske literate Miroslava Pertota, Bruno Pertotovo, Marijo Mi-jot, Marka Kravosa, Ireno Žerjal-Pučni-kovo ter Josipa Tavčarja. V rubriki »Žena in dom« nudi članek »Pet glavnih napak zakonskih žena« psihološko utemeljeno razglabljanje o vzrokih, ki lahko z ženine strani povzročijo brodolom v zakonu. Vsa številka je prav zanimiva in vredna branja od prve do zadnje strani. K objavljeni nabirki za nedeljo katoliškega tiska je treba dodati prispevek Doline, ki je znašal 10.500 lir in Novi sv. Anton, Trst, 21.000 lir. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 26. maja do 1. junija 1968 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 Maigret in diamanti, II. nadalj. 22.25 Športne vesti. — Drugi: 21.15 Iz sveta znanosti in tehnike. 22.15 Settevoci. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Zmajeva rodbina, film. — Drugi. 21.15 Sprint. 22.00 Plošča za poletje. Torek: Prvi: 18.45 Problemi vere danes. 21.00 Zadnjih pet minut, drama. — Drugi: 21.15 Izgubljeni mir, zgodovinska oddaja. Sreda: Prvi: 21.00 Almanah. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 En dan na sodišču, film. Četrtek: Prvi: 21.00 Primer Chessmana, prikaz. 22.30 Čudna šola, film. — Drugi: 21.15 Gor in dol. 22.30 Iz filmskega sveta. Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Pravica, serijski film. — Drugi: 21.15 Če bi ti povedal... Sobota: Prvi: 19.30 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Nikar peti, spraži. 22.15 Iz gospodarskega sveta. — Drugi: 21.15 La fantarca, R. Vlad. ★ VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI Na k.v. 48,47, 41,38 in r>a s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15. Na k.v. 4138, 31,10 in na s.v. 1% m: v nedeljo ob 11.50. Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticano. ....................................................................................................................... Illlill................................................................................................................................................................................................................................................NllllllllllllllllllllllllllllillllllNIII.................................................................... •om ti ian) ;u j i ai1 ) d liš*1 SCoK lju< »1, [■i. °sEfine STEGBAUER Prevedel J. P. tfVeš la Slcvile S»l0.M?U K. _______________ j d1 vd1 j, livc daj'j,, re ■ne Na Tržaškem glasujoč za Slovensko skupnost dodajte št. 1 [dr. Drago Stoka) i i murnu ............................................... umu...imun.iiiiiiiiiiiimii.im...1111...................................................................... 66 'Saj ima tudi otrok, ki ga opisujem Svoji noveli, drugo ime, ki ga pa ne Otrok je izgubil spomin in prišel čisto neznane ljudi.« vt)t'nelija se ni mogla znajti. V glavi se ji mešale misli, ni jih mogla ure-»To Gretico Thorn vendar poznam. Se pravi: moja mati mi je pravila o ej.« je nazadnje izdavila. »In Gretica ima lastno mater.« ni njena prava mati. Ta jo je le svojo vzela, da bi Gretici ne bilo v sirotišnico. Gretica Thorn je tista deklica, ki je pri železniški nesreči lani izgubila spomin.« Zdaj sta se šele za silo razumela. Beseda je dala besedo in čez dobro uro je Kornelija Frohner že vse vedela. Poznala je po imenu vse člane krožka »Myste-rium«, vedela za njih ljubeznivi trud, z odprtimi usti poslušala, kaj je Mirku pisal grobar iz Rottendorfa. Spoznala je, da so pod imenom njene Rozvite pokopali tujega otroka, zakaj Rozvita nikoli ni nosila rdeče oblekice. Bilo je že precej pozno, ko je vstala, da bi se poslovila. »Ne vem, kako naj bi se vam zahvalila!« Zdaj ji ni bilo več težko vikati Mirka. Saj je stal pred njo kot odrasel mož, ki pozna življenje. Zato mu je kot odraslemu možu podala roko: »Naj vam bo v plačilo zavest, da ste osrečili nesrečno materino srce tako, da si tega sploh predstavljati ne morete. Zdaj bi pa rada vedela, kako bi mogla priti do Gretice.« »Kar takoj ne bo mogoče, ker je Gretica pri šolskem koncertu. Ta se je že zdavnaj pričel.« »Kje je ta koncert?« Mirko ni vedel, ker se za to ni zanimal. Pa se je ponudil, da bo takoj poizvedel. Najprej je telefonično poklical glasbeno šolo. Tam se seveda ni nihče oglasil. Ob nedeljah je bila šola zaprta. Potem je po vrsti klical Melanijo, Lore, Inge in Sento. Toda Melanija in Senta sta bili z vsemi domačimi pri koncertu, Lore in Inge pa sta šli s svojimi na sprehod in se še nista vrnili. Njegova sestra Marta je bila tudi zdoma pri babici na deželi. »Moj oče bo morda vedel,« je nazadnje menil Mirko. »Danes obhaja s sošolci v gostilni pri "Zlatem jagnjetu” obletnico mature.« »Tam je tudi moj mož!« je vzkliknila Kornelija Frohner. »Kar pustite, ga ni treba klicati. Se bom kar sama tja peljala.« Mirko jo je pospremil do tramvajske postaje in ji natančno dopovedal pot. Kot še nikoli v življenju vznemirjena se je odpeljala gospa Frohner proti gostilni. Ko je okrog devetih zvečer prišla tja, ni našla več nikogar. »Maturantje« so se že razšli. Vzela je taksi in se odpeljala na policijo, kjer je pri prijavnem uradu poizvedela, v katerem hotelu stanuje njen mož. Tam so ji rade volje pomagali in poiskali Jurijevo prijavnico. Izpolnjena je bila v hotelu Bittner. Spet je hitela k taksiju in se odpeljala v hotel. Ko je prišla tja, so ji sicer potrdili, da mož tam stanuje, a da je takoj po kosilu odšel in se še ni vrnil. Tudi ne vedo, kdaj bo prišel. Zdaj ni vedela ne kod ne kam. Nemima je hodila po hotelski veži in se ozirala na uro. A moža ni bilo od nikoder. »Vsaj ob desetih bo prišel,« si je mislila. Ko je ura bila deseto, moža še ni bilo od nikoder. Od neprestane hoje, vznemirjenja in razočaranja je utrujena sedla v naslonjač, ki je stal v vežnem kotu. Le s težavo je zadrževala solze, ki so ji silile v oči. * * * Jurij Frohner je ob četrt na sedem že prišel v rezervirano ložo. Ob njem je sedel odvetnik Burgl, katerega hčerka Senta je bila nastopila. Takoj je videl, da bo moral potrpeti, šele pri četrti točki je nastopila Gretica Thorn. Med čakanjem mu je advokat Burgl pokazal gospo Thorn, ki je sedela na drugi strani dvorane v loži z malo Marjetico. (se nadaljuje) SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA _ Pojasnilo edin nradstavnica nriškili Slmnmeev SDZ v Gorici je nastala leta 1947 kot samostojna politična organizacija, da bi branila Slovence v Italiji pred krivico in nasiljem in da bi se borila za priznanje in skoštovanje vseh njihovih pravic! V njej smo se združili zavedni katoliški in demokratični Slovenci. SDZ še danes živi in dela, samostojna in od nikogar odvisna! Kot nekdaj tudi še danes preudarno in stvarno presojamo položaj in potrebe našega ljudstva ter pogumno nastopamo, prosimo in zahtevamo. Po potrebi sklepamo včasih kak dogovor z italijansko politično stranko, če nam to narekujeta pamet in koristnost. Pogodimo se pa le s tisto stranko, ki odkrito priznava upravičenost vseh naših zahtev, vštevši enakopravnost slovenščine v javnih uradih, in ki nam je pripravljena pomagati, da pridemo do zaželenega cilja, ki je: absolutna in vsestranska enakopravnost vseh Slovencev v Italiji! Ta pot do cilja je posejana s precejšnjimi težavami in predsodki, ki niso odvisni od krajevnih činiteljev. Našo pravdo je treba večkrat potrpežljivo in vztrajno tolmačiti. Vendar danes lahko mirno rečemo, da so dosedanji uspehi vidni in zadovoljivi. V naših izjavah in dokumentih smo jih pokazali in nihče jih ne more zanikati. Šolski zakoni, slovenska imena, raba slovenske abecede, sodelovanje v odborih in svetih upravnih organov, nova šolska poslopja, ceste po naših vaseh, da ne govorimo o podporah slovenskim organizacijam vseh vrst, in še marsikaj. KAJ PA TITOVCI? NEKOČ SMO BILI ZANJE IZDAJALCI IN PLEVEL... Titovski listi so nas ob nastanku in še več let potem psovali, da smo izdajalci, ničvreden plevel, in še z drugačnimi pridevki so nas obkladali. In vendar se v tistih letih SDZ ni vezala z nobeno italijansko stranko ali se z njo dogovarjala. Bili smo pripravljeni, toda borili smo se in nismo klonili. Kje so sedaj tisti hrupni titovski »narodnjaki?? Ni jih več...! Izginili so, ker se niso borili za pravice slovenskega življa v Italiji, pač pa samo za koristi svoje partije! Danes vedrijo tisti »borci za slovenstvo« v italijanski komunistični partiji ali pa v italijanski socialistični stranki! Nobena od teh strank pa nima v svojem programu prav nobene zahterve o splošni in dejanski zaščiti Slovencev v Italiji. Tudi krajevne sekcije teh dveh partij nikakor niso zagovornice pravic slovenskega ljudstva ! Njihove izjave ob volitvah so navadna slepiva propaganda, daleč proč od resnice. Dobro vemo, da se italijanski komunisti v parlamentu ne potegujejo za slovensko stvar. Posamezni krajevni italijanski socialisti pa se celo odkrito postavljajo proti koristim slovenske manjšine. VVALTRITSCH SE SKUŠA REŠEVATI S CESTAMI IN LEVO SREDINO Zadnji kandidat na deželni italijanski socialistični listi je Slovenec Waltritsch. Skuša napraviti zmedo v naših vrstah, da naj goriški Slovenci volijo socialiste in dajo preferenco njemu ne pa dr. Sfiligoju, češ da on itak ne pride v poštev, ker da bo izvoljen Tržačan dr. Štoka. Dejstvo pa je, da bo od sedmih socialističnih kandidatov izvoljen samo eden, in ta bo nosilec liste udv. Devetag ne pa VValtritsch! Socialistična propaganda s podporo Wal-tritscha trdi, da so razne ceste urejene in asfaltirane po zaslugi socialističnih predstavnikov v sklopu leve sredine. Takim trditvam pravijo Furlani: »Ogni scusa tappona la busa.« Resnica je drugačna. VValtritsch in socialisti so zamolčali, da je tudi SDZ v sklopu leve sredine in sicer kot predstavnica slovenske narodne manjšine na Goriškem. Njene zastopnike v goriškem občinskem odboru in svetu ter v pokrajinskem svetu smatrajo italijanske stranke za predstavnike Slovencev. V svojih nastopih poudarjajo svetovalci SDZ, da so slovenski predstavniki. Slovenska socialista VValtritsch in Sanzin pa vedno izjavljata v upravnih organih, da govorita v imenu italijanske socialistične stranke. še nekaj so zamolčali VValtritsch in to- variši. Kako so se socialisti po upravnih volitvah leta 1965 borili mesece in mesece proti temu, da bi SDZ prišla v sklop leve sredine! Zamolčali so, da je pritegnitev SDZ zahtevala demokrščanska stranka in je vstop SDZ postavila kot pogoj, da sploh pride do ustanovitve leve sredine v goriškem občinskem svetu in v pokrajinskem svetu. Goriška SDZ je torej v sklopu leve sredine in njeni svetovalci v raznih upravnih organih so se živo in stalno zanimali za probleme in koristi našega ljudstva in slovenskih občin. Kar je leva sredina napravila v Gorici in v pokrajini, je napravila tudi po zaslugi in sodelovanju SDZ! Konkretna dejstva so npr. tale: Za asfaltiranje ceste v Štmaver so skrbeli in še skrbijo le naši svetovalci; le-ti so tudi dosegli otvoritev tamkajšnjega otroškega vrtca. Asfaltiranje ceste Devetaki-Poljane-Doberdob leta 1967 je bilo izvršeno na izrecno intervencijo pokrajinskega svetovalca SDZ in doberdobskih občinskih svetovalcev SDZ. Prav tako je uspeh skupnega nastopa pokrajinskega svetovalca SDZ in števerjanskega župana asfoltiranje ceste Sovenca-Bukovje leta 1967. Skupno delovanje gornjih predstavnikov SDZ, demokratičnih pokrajinskih in deželnih svetovalcev je doseglo, da je bila vključena turistična cesta Bukovje-Valerišče-Jazbine-Plešivo na eno prvih mest v lestvici turističnih cest in da je bilo zanjo Slovenski izobraženec, napravi svojo narodno dolžnost in voli LIPOVO VEJICO! Zavedni Slovenci — samo za slovensko listo! nakazanih 200 milijonov lir. Še posebej pa je bilo za turistično cesto Bukovje-Jaz-bine nakazanih pred kratkim 18 milijonov lir. Sad prizadevanja SDZ, števerjanskih upravnikov in demokristjanov je prineslo števerjanski občini priznanje za hribovito področje. Na izrecno intervencijo pokrajinskega svetovalca SDZ aprila 1968 je pokrajinska uprava asfaltirala še zadnji odsek ceste med Zgornjimi in Spodnjimi Gabrjami. Toda še nekaj so zamolčali VValtritsch in socialisti. Ob razgovoru o protosinhro-tronu v pokrajinskem svetu jeseni leta 1966 je edinole svetovalec SDZ zahteval, da se še pred zgraditvijo protosinhrotrona sprejmejo potrebni ukrepi za ohranitev slovenske etnične skupnosti. Socialisti z VValtritscham, komunisti in druge italijanske stranke so bile proti temu, da se ta zahteva vnese v resolucijo na vlado v Rimu. Podobno zahtevo so postavili svetovalci SDZ v goriškem občinskem svetu leta 1968. KDO JE KAJ DOSEGEL V DOBERDOBU? Levičarji se ponašajo tudi, da v dober-dobski občini velja pravilo, da se pri imenovanju uradnikov poznanje slovenščine ocenjuje kot predmet (titolo di valu-tazione). V resnici so to pravilo predlagali GORIŠKI SLOVENCI! »Primorski dnevnik« z dne 12. maja 1968 je zapisal, da slovenski kandidat na listi KPI NE bo izvoljen. Zakaj bi mu torej zaupali svoj glas? Tega bomo raje oddali slovenski LIPOVI VEJICI! svetovalci Slovenske liste, levičarji pa so temu pametnemu predlogu nasprotovali, češ da ga nadzorni odbor ne bo potrdil. Bali so se namreč, da bodo s tem pravilom prejudicirali imenovanje neke osebe, ki jim je bila pri srcu! Pravili so, da zadostuje dati poznanju slovenščine samo prednostni značaj. Pa so se naši svetovalci obrnili naravnost na predsednika nadzornega odbora in ta je vprašal župana za pojasnilo. Šele tedaj je doberdobski župan odgovoril, da se bo poznanje slovenščine ocenjevalo, ne bo pa imelo le prednostnega značaja. Čigava je torej ta zasluga in kdo se resnično bori za enakopravnost slovenščine? Gotovo ne levičarji! Odgovor na to pa ni težak: samo slovenski izvoljeni predstavniki so vedno resnično zagovarjali naše koristi. Zato bo v nedeljo 26. maja izbira lahka: volili bomo slovensko! Skupina slovenskih volivcev »Novi list« z dne 16. t. m. prinaša pismo Skupine slovenskih volivcev z Goriškega. Ker vsebuje to pismo razne netočnosti, smo dolžni pojasniti sledeče. 1. Vodstvu Slovenske demokratske zveze v Gorici ni nobena slovenska politična organizacija ali skupina predlagala skupnega nastopa pri parlamentarnih volitvah in v tem pogledu se sploh niso vršili niti razgovori niti pogajanja. 2. Vodstvo SDZ v Gorici ni nikoli poznalo »dvojne politične igre« in je ne pozna. Pozna samo trezno presojo položaja in koristi slovenskega ljudstva. 3. Glede sestave kandidatne liste na deželnih volitvah pa izjavlja vodstvo SDZ, da se ni nihče iz kroga »Novega lista« prijavil za morebitni nastop ali dogovor. že dne 16. t. m. je bilo v »Katoliškem glasu« objavljeno »Važno opozorilo gori-škim volivcem«, ki pravi, »da je za uspeh goriške liste važno, da volivci napišejo zraven znaka, ki je lipova vejica, tudi štev. 1 in 6«. To je preferenčni glas za nosilca liste dr. Sfiligoja (štev. 1) in za dr. Cemica (štev. 6). Vodstvo SDZ v Gorici SKPD »MIRKO FILEJ« V GORICI vabi na MISIJONSKO PREDAVANJE S FILMOM ki bo na vnebohod, 23. maja ob 18. uri v Katoliškem domu v Gorici. Predaval bo misijonar g. PAVLE BERNIK SDB iz Asama v Indiji. Pavle Bernik je že 36 let misijonar v Indiji. Sedaj je doma na dopustu in bo ob tej priložnosti obiskal tudi Gorico, da nas seznani s svojim delom in svojimi potrebami. Vsi prisrčno vabljeni. Vstop prost. V NEDELJO, 26. MAJA bo praznik Matere božje, ki se časti v svetišču na V E J N I . Ta praznik se obhaja vsako leto v nedeljo po vnebohodu. Slovenci se bomo zbrali k sveti maši ob 16.30. Posebnost letošnjega praznika bo sv. maša, ki jo bo daroval za nas nadškof msgr. Santin ob priliki petdesetletnice mašniškega posvečenja. Vabimo vse naše vernike, naj se te svete maše udeležijo v lepem številu. Še posebej vabimo strežnike. Pevci cerkvenih zborov naj se zberejo eno uro prej na koru svetišča. ^Pravilno fllasStako. Mm prekrižaj ZNAK in zraven znaka napiši kot preferenčni lili glas št. 1 [ki je nosilec liste) in št. 6 RADIO TRST A SLOVENSKI VOLIVCI! POZOR! 3 6 ZA KMETOVALCE Srečanje organistov in cerkvenih pevcev na Sv. gori Prihodnjo nedeljo, 26. maja bo na Sv. gori- škofijsko srečanje organistov in cerkvenih pevcev. Srečanje organizira škofija v Kopru in vabi organiste in pevce iz cele škofije. Namen srečanja je, poživiti zanimanje za cerkveno glasbo in petje, ki ima tudi po koncilu svojo bistveno važno vlogo pri bogoslužju. Srečanje se bo začelo s peto mašo ob 10. uri, pri kateri bo govoril prelat Andrej Simčič. S petjem bo pri maši sodeloval koprski stolni cerkveni pevski zbor. Po maši se bo razvrstil glasbeni in pevski del. Program obsega izvajanje raznih liturgičnih pesmi, novih in starih, vse pa s slovenskim besedilom. Pesmi bodo izvajali mešani, moški in ženski zbori, nekatere pa tudi vse ljudstvo. Iz p-rograma, ki ga imamo v rokah, je razvidno, da bo nedeljsko glasbeno srečanje na Sv. gori poskus prikazati, kaj premoremo Slovenci v liturgičnem petju po novih liturgičnih odredbah. Zato toplo priporočamo tudi vsem našim organistom in cerkvenim pevcem, da se nedeljskega srečanja na Sv. gori udeležijo. Za uspeh goriške liste je važno, da prekrižate znak lipove vejice in zraven znaka pa zapišete številki 1 in 6. To je preferenčni glas za nosilca liste dr. Sfiligoja (štev. 1) in za dr. I. Černiča (štev. 6). ♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* SPfST mmmmmmm .......... Odbojka - prihodnje tekme. Zadnja tekma prvega dela Serie D se bo igrala dne 23. t. m. ob 9" v telovadnici Galilei. 01ym-pija bo gostila Kras iz Zgonika. Igralci naj se zberejo vsaj do 8.30. Deželno prvenstvo naraščajnikov se bo začelo v nedeljo 26. t. m. 01ympija bo igrala proti moštvu Reanese iz Vidma ob 10h v telovadnici Galilei v Gorici. Pridejo naj naslednji igralci: Cemic L., Komel, Sossou, Pivk, Mermolja, Brecelj, Špacapan M., Nanut, Plesničar, Kranner Marko. Lahka atletika. Preteklo soboto so 01ym-pijci juniorji tekmovali v Tržiču. Rezultati so bili: Komavli, daljava, 5,68; Fantini, 800 m, 2'15"; Devinar, 200 m 25”6. Spored od 26. maja do 1. junija 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ivanhoe«. Dramatiziran roman. Šesti del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 »Birozavri«. Igra v dveh delih. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.00 Koncert v miniaturi. 18.30 Iz pesniških gajev: »Ivan Cankar«. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.20 Pod farnim zvonom župne cerkve v Žab-nicah. 21.00 Modemi ritmi. 21.40 Sodobna glasba. 22.10 Zabavna glasba. Ponedeljek. 11.34 šopek slovenskih pesmi. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.00 Zbor »A. Illers-berg« iz Trsta. 18.30 P. I. Čajkovski: Simfonija št. 3 v d-duru, op. 29. 20.50 Pripovedniki naše dežele: Luciano Nardelli: »Moje mesto«. 21.45 Slovenske ljudske pesmi v priredbah Slavka Osterca, Zorka Prelovca in Marijana Lipovška. 22.05 Zabavna glasba. Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v žabnicah. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Piero Pieri: »Italija in prva svetovna vojna«. 17.55 Zbor Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20,30 Carl Maria von Weber: »Ca-rostrelec«, romantična opera v treh dejanjih. 22.50 Zabavna glasba. Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Dr. Karel Štrekelj«. 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. 17,20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 18.30 Komorne skladbe B. Bjelinskega. 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.30 Simfonični koncert. 22.05 Zabavna glasba. Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Tri in ena - sobotni variete. Ponovitev. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: Marija Kacin: »Luigi Pirandello«. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 19.40 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst. 20.30 »Peti za bridge«. Radijska drama. 22.00 Skladbe davnih dob. Petek: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.10 Gospodinja nakupuje. 13.30 Izbor motivov in melodij. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi. 18.30 Iz koncerta, ki ga je priredil Nemški kulturni institut (Goethe Institut) v Trstu 5. aprila 1967. 19.10 Novele 20. stoletja: Smiljan Rozman: »Nenadna Korenova smrt«. 20.30 Gospodarstvo in delo. 20.45 Koncert operne glasbe. 22.20 Zabavna glasba. Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Iz starih časov. 14.45 Pojeta Dalida in Lado Leskovar. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. 29. oddaja. Dramatiki v naši deželi: (I) Jaka Štoka in Slavko Rebec. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Obletnica meseca: »Arrigo Boito. Ob petdesetletnici smrti«, pripravil dr. Andrej Bratuž. 17.50 Zbor »Glasbene Matice« iz Ljubljane. 19.20 Družinski obzornik. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 Ivan Tavčar: »Visoška kronika«. I. del. Lovska dovoljenja Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je izdalo 28. februarja 1968 odločbo glei1 lovskih dovoljenj. Kdor bo hotel v bode# dobiti lovsko dovoljenje, bo moral predi0' žiti zdravniško spričevalo in potrdilo usposobljenosti za lov. Potrdila o usposobljenosti za lov bod° dajali pokrajinski lovski odbori. V ta i>a' men bo treba vložiti prošnjo na kolkova-nem papirju in predložiti razne dokument* ter pred posebno lovsko komisijo opravi^ izpit, na katerem bo kandidat moral dOj kazati, da pozna lovske zakone in pravil' o lovu, divjačino in ptiče ter zna upora' ljati lovsko orožje. Zadevni izpit bo mol opraviti vsaj z oceno 6/10. OBVESTILA Natečaji. Ministrstvo za splošno '&0 brazbo razpisuje natečaj za 40 mest 23 svetnike 3. razreda z možnostjo napredov^' nja v stalež Osrednje uprave za splošno izobrazbo in šolskih skrbništev. Zahteva sž doktorat v pravu, filozofiji ali politični* socialnih in upravnih vedah. Rok za vi®, žitev prošenj do 10. junija 1968. Ministrstvo za splošno izobrazbo razp1' suje natečaj za 30 mest knjigovodje 1 možnostjo napredovanja v stalež Os red' nje uprave za javno izobrazbo in šolski!1 skrbništev. Zahteva se diploma knjig0, vodje - trgovske izvedence. Starost 18-3» let. Rok za vložitev prošenj do 10. jun. 196*' Ministrstvo za turizem in prireditve ra2' pisuje natečaj za 16 mest za podtajnik3 z možnostjo napredovanja. Zahteva se d>' ploma višjih srednjih Sol. Starost 18-$ let. Rok za vložitev prošenj do 2. jun. Ne pozabite! O polnoči od sobote na deljo 25.-26. maja začne veljati v ItaliJ1 poletni čas, ki bo trajal do sobote 21. seP' tembra opolnoči. Zaradi poletnega čas3 je treba pomakniti ure za 60 minut naprej' DAROVI: Za Slomškov dom v Bazovici: po 2.000' Frančiška Pečar iz Gropade, Emilija Kr$" mančič, N. N., Soszko Marija, Marii3 Križmančič; po 3.000: prof. Ivan Theuef' schuh, družina Kalc - Gropada, Mihal^ iz Drage, Kalc Karel - Padriče ob blag0, slovu nove hiše; po 1.000: Grion Lučkfll Martinovi iz Padrič, Mirošič; po 5.000: ^ N., A. Križmančič; družina Fonda 10.000 ob krstu Roberta Kalc in Pavla Bart’0 7.000, Mužina Angela, ob zlati poroki dn1' žina Soszko - Padriče 10.000 lir. Za Marijanišče na Opčinah: N. N., Trs*’ mesečni prispevek 1.000; N. N., Novl sv. Anton, 1.000; N. N. v spomin obletni^ smrti gospe Amalije Zini 5.000; Vikt. sič 5.000; N. N., Novi sv. Anton, 25.000 l*r' Za Slovenikuni v Rimu: N. N„ Tr5*' 5.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog P0' vrni, pokojnim pa daj večni pokoj! OGLASI Za vsak mm višine v širim enega stolpi trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 8^ davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močili Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo im minimum .......................................................milnim mm mirnimi mi . V nedeljo 26. maja glasujmo za lipovo vejico 1 u I