SLOVAR

k

»Latinskim vajam“ za I. in II. razred gimnasijski.

I. del.

Latinsko-slovensko-nemški.

Sestavil

^EB, p

EPIČ.

kralj, profesor gimnasijski.

N0V0MEST0.

Založil Deželni odbor Kranjski. — Natisnil Vincenci Boben.
1875.

,

j#

■ *' . t . ■ .

*•;?. •• n L rrrtfi

'ah


/ <>


V



®5ooV n  O



Pomote tiskarske in druge poprave

n' hajajoce S“ v slovarjih k „ La ti nsk < >-»1 o v e nskhn vaj. ni", ktei
naj učenci popravijo, pred-m. začno slovarje ahiti.

A)  V slovarju za I. razred po §§. razvrščenem.

* « pomčnja lčvi stolpec (ali polovico) strani, a 6 dčsni.

B)  V slovarju latlnsko-slovensko-nemškem.


I-

Stran 161 b  vrsta 38 namesti provžžem,

žitaj prevežem,

,, crimen
„ trans-figo
„ grždior (-grddior)
„ tribuo
„ -Sdis,

_yw

77  ->ri,

„ tutus  in tuitus
„ i — i posebno,

„ - inis,

„ (od tueor),

„ Tgrier.

,, (Jiixes
,,  kak
„ daljnji,
und,

„ Grade.

,, us" tatu s j

„  da bi,

„ soZZ (ut
„  (pri vodnica),

„ fle/ičo

„ (z bičem), šlenek.
„ tako-le
sil ,

Romam
n  v., ak),

„ v'cies,

,,  ma hrne
„ \ vmu

„ Voge-sengebirge
„ VoUhiii
„ vulnžro ,

Q V slovarju slovensko-latinskem.

b

S ti


&*

Stran


Opombe.

1) m.  pomčnja spol mož ki,/, ženski, n.  srednji; —r 2) pri adjektivih 3.
pomčnja, da je adjektiv trčh  konč&jev, n. pr. bonus, 3. ~ bonus, bona , bonum;
— 3) pri glagolih znači 1.  konjugacijo (sprčgo) prvo, 2.  drugo, 3.  tretjo,
a t.  četrto, n. pr. laudo, 1. — laudo , laudUre ; — 4) pri prvi konjugaciji in
četrti ni dod&n perfectum  in supinum,  ako jo pravilen na -avi -dtum -Ivi
-itum ; — 5) ako glagol perfekta in supina  nima, dodano je indikativu
praesentis  pri I. konjugaciji -are,  a pri TV. -tre;  — 6) sc.  pomenja scilicet,
t. j. dod&j ali razumevaj.

A.

A, ab, abs, od, v on;  3  (c. g.) von;  najabscindo -scldi -scissum, 3.  odcčpim, od-
(c. I.)  pri, an: a janua, a porta, ab\  trgam, odrčžem, abreissen.
alta parte.  abscido ( abs-caedo), -cidi -čistim, 3.  od-

A ~ Aulus, -i, m.  Au). režem, odsekam, abschneiden, abhauen.

ab — 1. a. jabsens (absum) -tis,  nepričujoč, nenazo

abduco -xi -ctum,  3, odpeljem, odve- žen, nenazoč, oddaljen, abtvesend.
dem, odnesem; ab-, teegfilhren, hin-  ab-sisto -stiti -stltum, 3.  odstopim, od

fuhren, mitnehmen;  odvračam, abtven-
den , oddaljim, entfernen.
abeo -ii -itum -tre,  odidem, odhajam,
uteg-, hingehen;  selim se, abziehen:
ciconiae.

abest, gl. absum.

abhorreo -ui 2. a re,  zgrozim se, za-
grožujem se, groza me je česa, zu-

ruchschaudern vor.

abies -etis, f.  jel, /. jela, jelka (drevo),
die Tanne.

abigo (ab-ago), -egi -actum, 3.  odženem,
odganjam, seženem, spodim, od sebe
tčram, weg-, vertreiben.
abjicio (ab-jacio), -jed -jectum, 3.  odvreči,
zagnati, weg-, herabtverfm , (se in mare)
zagnati se, skočiti v, sich herabstiirzen.
aboieo -evi -olitum, 2.  pokončam, uni¬
čim, vernichten; (legem)  odpravim, ovr-
žem, prekličem, ob veljavo denem,
aufheben, abschaffeti.

Aborigines -um,  m. prvi prebivavci, prvo-
seloi, Ureintvohner. [fen.

abrogo, 1.  odpravim, aufheben, abschaf-
abruptus, (abrumpo 3.), 3.  (odtrgan ab-
gerissen);  strm, jdh, abschiissig.
abscedo -cessi -cessum, 3.  odidem, od¬
rinem od, tveggelten, abziehen: Sparta;
odstopim) odneham od, ablassen.

jenjam, abstehen, ablassen.
ab-solvo -vi, -solutum, 3.  odrešim, opro¬
stim, za nekrivega spoznam (izrečem),
los-, freispreehen.

abs-tergeo -si -sum, 2.  obrišem, otarem,
abtvischen;  ( metum ), vzamem, odvza¬
mem, osvobodim od, benehmen.
abs-terreo -ui -itum, 2.  odstrašujem,
odvračam od, abschrecken.
abstinentia -ae, f. -vitiis  vzdržnost, zmer¬
nost, nesebičnost, nesamopridnost,
Enthaltsamkeit, Uneigenniitzigkeit.
abstineo (abs-teneo), -ui -tmturn, 2. vz¬
držim,  zadržim, udržim, pridržim, ab-,
zuruckhalten ; (verbis)  vzdržim se česa,
ne rabim, sich enihalten von.
abs-traho -xi -ctum, 3.  odvlečem, od-
vlačim, odvčdem, odpčljem, poberem, d
tveg-, fortschleppen : ad supplicium,  na
s., zum T.
abstuli, gl. auflSro ,

absum, abfui  in afui, abesse,  oddaljen —
nepričujoč —, daleč sem, sem od česa,
fern —, entfernt  —, abtvesend sein;
manjka (česa), fehlen : suspicio, non
multum abest, quin  (ne mnogo, rr malo
manjka, da ne [pa bi]); oddaljen sem,
ločim se, entfernt—-, verschteden sein:
non longe  (ne mnogo, nicht vid).

I

2

ab-sumo -mpsi -mptum, 3.  vzamem, nek-
men;  pokončam, pograbim, uničim,
vernichten, dakinraffen; pass.  poginem
od, zu Grunde gehen.
absurdus, 3.  zopern, napačni, neprikladni,
neumni, toidrig, ungerdumt , unschick-
lich, dumm.

Absyrtus -i, m.  Absyrt, brat Medejin,
Bruder der Medea.
abundans -tis,  obilni, reichlich.
abundantia -ae, f.  pretek, prebitek, obi¬
lje, obilnost, der Ueberfluss.
abundo (ab-unda), 1. -re,  obilujem s čim,
imam obilno, — na pretek (prebitek)
česa, Ueberfluss haben, reich sein an:
igne.

ab-utor -usus sum,  zlo rabim, — obra¬
čam, missbrauchen.

ac, conj.  (nikdar pred vokalom in pred
h),  in, ter, und;  kakor, wie, als (idem
ac, aeque ac, secus ac); ac quidem,  in
sicer, und zwar.

Aeademia -ae, f.  Akademija, ggmmsium
(vadilišče) bliz Athen, kjer je filosof
Platon učil. —■ Academl  ci  -bruni,
m.  Akademiki, Akademiker  (privrženci
akademiški [Platonove] filosofije).
Acastus -i, m.  rob ali soženj (Sklave)
M. Cicerona.

accedo (ad-cedo) -cessi -cessum, 3.  pri¬
stopim, pristopam k ali na, idem na,
pridem k, pridružim so k ali na,
hinzu-, herantreten, hinzukommen, tre-
ten, gehen zu,  X an: ad sellam , ad
magistrum, ad coenam, ad maleficium,
ad corporis firmitatem;  primaknem se,
približam se, sich ndhern: ad urbem,
ad munitiones; huc accedit  k temu do¬
daj še, hierzu kommt noch.
accendo -di -sum, 3.  zažgem, prižgem,
upalim, anziinden;  ožigam, vnemam,
podžigam, podbujam, anfeuern.
acceptus, 3.  prejet, empfangen  (od ac-
cipio).

accido (ad-cado) -cldi, 3 .  (padem k, hin-

fallen);  goditi se, zgoditi se, dogo¬
diti se, prigoditi se, naključiti se, pri¬
petiti se, primeriti se, zadeti koga,
vorfallen , vorkommen, sich ereignen;
toiderfahren, zustossen: šibi  (mu, iJim).
accipio (ad-capio) -cepi -ceptum , 3. spre¬
jemam, sprejmem, dobim, vzemem,
prejemljem, jemljem, annehmen, neh-
men, erhalten, empfangen: regnum, be-
nevolentiam, honorem;  na se jemljem,
prevzemam, nosim, aufnehmen, iiber-
nehmen: onus;  dobom, pretrpim, pre-
stojlm, erleiden, leiden: vulnus, inju-
riam;  zapopadam, učim se, fassen,
begreifen, lernen: virtutem; (sc. auri-
bus),  slišim, zvem, vernehmen, horen.
accommodo, 1 .  prilagojujem, prilagodim
kaj čemu, priklemljem, primerjam kaj
čemu, (u)ravnam kaj po čem, anpas-
sen, einrichten; s e , prilagujem se čemu,
pod&m se v kaj, ravnam so po čem,
sich beguemen: ad id solum.
accubo (ad-cubo) -ui -itum, 1.  ležim kraj
česa, liegen an;  ležim (mi: sedim) za
mizo, am Tische liegen (wir: sitzen).
accurro (ad-curro), cucurri  in curri, cur-
sunt, 3.  pritečem, herbeieilen, herbei-
laufen: Romam  (v R., nach R.).
accusatio -onis, f.  tožba, zatožba, die
Anklage.

accusator -bris, m.  tožnik, tožitelj, der

Ankldger.

aCCUSO (ad-causa), 1.  tožiti, zatožiti, ob¬
tožim, anklagen: injuriae  (zavoljo kr.)
ad populum  (pred n., vor d. V.);  to¬
žim se, potožim se na koga, grajam,
psujem, sich beklagen, tadeln, schelten.
acer, acris -e,  oster, scharf;  vnet, go¬
reč, srčen, krepek, silen, feuerig, that-
krdftig;  hud, silen, nagel, heftig, reiz-
bar (populus);  bister, ostroumen, bi¬
stroumen, scharf, scharfsinnig.
acerbe, adv.  trpko, želhko, hudo, britko;
težko, nevoljno, herb, bitter, schmere-
lich;  grozovito, neusmiljeno, grausam,

9

acerbitas -dtis, f.  trpkost, želhkost, gren-
kost, Bitterkeit;  ostrost, čemernost,
trdost, brezsrčnost, trdosrčnost, Harfe,
acervus -i, m.  kup, Haufe, m.
acesco, acui, 3.  kisati se, skisati se,
sauer uterden.

Achaeus m.  Achaejee, Achder,  pleme
Grško,

Achaja -ae, f.  dežela Grška (v Moreji).
Acheron -tis,  m. reka v podzemlju; pod¬
zemlje, zdolnji svet, die Unteruielt.
Achilles -is, m.  prvi junak Grški,
acies -ei, f.  ostrina, die Schdrfe;  bistri¬
na, der Scharfsinn;  bojni red, — vrsta,
die Schlachtreihe, -linie;  bitka, bitva,
boj, vojska, die Feldschlacht, das
Treffen, der Kampf.

Acilius -ti, m.

acfnaces -is, m.  (kriva, kratka) sablja
Persijanska, der (krumme, kurze) Sd-
bel der Perser.

acquiesco (ad-guiesco) -evi  - etum , 3.  po¬
čivam, odpočijem se, ausruhen.
aequiro (ad-quaero) -istvi -isitum, 3.  pri¬
dobivam, pribavim, pridobim si, hinzu-
emverben.

acriter (acer), adv.,  oster, scharf;  hudo,
trdo, silno, heftig.

Acropolis -is, f.  Višegrad, Akropolje,
grad, Burg;  zlasti v Athenah, insbe-
; sotdere die von Athen.

Acte -es, f.  staro ime dežele „Attica.“
Actiacus. 3.  Aktijski, bellum,  bitka,
Schlacht bei Actium.  — 'Actium,  nos
(Vorgebirge)  pri Akarnaniji.
actio -onis, f.  djanje, delo, die Handlung.
actus, 3.  vojen, prebit; zvršeni, dokon-
ean, zugebracht , vollendet  (gl. ago).
aculeus -i, m.  želo, der Stachel.
acumen -inis, n.  ost, dieSpitze;  ostrost,
ostrina, die Scharf e;  bistrina: ac. in-
genii,  ostroumnost, bistroumje, der
Scharfsinn.

acuo -ui -utum, 3.  ostrim, brusim, schiir-
fen;  vadim, urim, bistrim, iiben.

acutus, 3.  nabrušen, oster, geschtirft,
scharf;  ostroumen, birtroumen, umen,
scharfsinnig, geistreich.  — adv. acute.
acus -us, f.  igla, die Nadel.
ad, praep. c. acc.,  k, proti, zu, nach,
gegen;  pri, kraj, poleg, an, bei;  na
(c. acc.),  za (c. acc.), auf, zu f ur: ap-
tus, necessarius ad..., ad brevetempus;
do, tj e do, auf, bis auf, bis zu: omnes
ad unum,  vsi do zadnjega, vsi skup,
alle zusammen: ad senectutem,  do st.,
bis zum A.;  do, blizo, gegen: ad bis
tricies centum;  glede na (c. acc.),  v
(c. loc.), in Betreff, in Biicksicht auf,
nach; ad-usque,  tj e do, bis zu; ad-ver-
sus,  proti, gegen, gegen-zu.

Ada -ae, f.  kraljica Karijska.
adaperio -ui -ertum, 4.  odprem, odpi¬
ram, ojfnen, aufmachen.
ad-dfco -xi -ctum, 3.  prigovorim, pri¬
sodim, zusprechen;  razgovarjam se,
sprechen.

ad-do -didi -ditum, 3.  pridam, dodam,
hinzugeben, hinzufugen.
ad-duco -xi -ctum, 3.  pripeljem, dove¬
dem, hin-, herbeifiihren;  vvedem, vpe¬
ljem, einfiihren: philosophiam ad com-
munem vilam;  ganem, nažonem, sklo¬
nim, napeljem, pripravim, dahinbrin-
gen, beutegen: add. in consuetudinem
(spraviti... bringen...); in dubitationem
add.,  dvomim o čem, in Ziveifel zie-
hen;  poklicujem, herbeirufen.

1. adeo, adv.,  toliko, tako silno, tako
močno, tako, so sehr, so.

2 .  ad-eo -ii -itum -ire, c. acc.,  grem,
idem k komu, himugehen, -kommen.

adeptus, gl. adipiscor.
adest, gl. adsum.

ad-fčro (affero), adtilli (attHU), adlatum
(allatum), adferre (afferre),  prinesem,
prinašam, donesem, dajem, herbeitra-
gen, herbeibringen, bringen;  povem,
naznanim komu kaj, hinterbringen:
alipuid ad alqm;  prinesem, storim,

1 *

4

učinim, naredim, beivirken, machen:
finem tributorum; nova afferre  (vve-
dem, einfuhren).

ad-fTcio (ad-facio)  in afficio -feci -fectum,
3.  delam, storim komu kaj, anthun;
magno dolore affici,  jako se žalostiti,
i ion einem grossen Schmerz ergriffen
mrden; praemiis aff. alqm , nagradim,
obdarujem, belohnen;  zadenem, pri¬
tisnem, primem, heimsuchm: fames
alqm afficit; animo  gl. animus.
ad-fluo (affluo) -xi -xum, 3.  (pritekam
herzufliessen);  obilno je česa, im tfber-
fluss dasein;  obilujem čim, imam na
pretek česa, iiberflipssen, Ueberfluss
haben: voluptatibus; affiuens -tis,  na
pretek (prebitek), obilen, iiberJUessend,
reichlich.

adf... gl. tudi: aff...

adhibeo (ad-habeo) -ui -Uum, 2.  rabim,
imam (pri čem), obračam, amvenden,
veruienden, beiveisen: moderationem, \

diligentiam  (priden, maren sem, pa¬
zim), curam in re  (imeti skrb za,
tiorge tragen fur) ;  držim se česa, be-
obachten, halten;  vzamem, nehmen.
adhuc adv.,  doslej, do sedaj, dosihdob,
bisher, bis jetzt;  še, noch.
adhortatio -onis, f.  opomin, opominja¬
nje, Ermunterung f.
ad-hortor, 1.  opominjam, aufmuntern.
adimo (ad-emo) -emi -emptum, 3.  vzornem,
odvzamem, odjemljem, tcegnehnien, be-
nehmen.

adipiscor -eptus sum, 3.  dobom, stečem,
dosežem, erlangen.

aditus (adeo) -us, m.  pristop, der Zu-
tritt;  vhod, vhodišče, Eingang, m.
adjicio ali adicio (ad-jacio) -ječi -jectum,
3,  privržem, pridam, dodam, pridenem,
priložim, hinzmverfen, hinzulegen, hin-
zufiigen; — adjectus, 3.  privržen, pri¬
dan, hinzugefiigt.

ad-judlCO, 1.  dosodim, prisodim, zuer-
fcennen.

adjunctus, 3.  privčzan, angebunden;  pri¬
dan, pridružen, hinzugefiigt, zugesellt.
ad-jungo -xi -ctum, 3.  privežem, anbin-
den;  pridčnem, prid&m, dodžm, pri¬
družim, privežem, hinzufugen, vereini-
gen, verbinden.

adjutor -bris, m.  pomagač, der llelfer.
adjiitrix -icis,f.  pomočnica, pomagačica,
die Helferin.

ad-juvo -juvi -jiitum, 1. aligm,  podpi¬
ram, pomagam, unterstiitzen, helfen.
ad-ministro, 1. rem,  upravljam s čim,
oskrbljujem, ravnam, vladam, vodim,
verwalten', leiten. [bar.

admirabilis -e,  čudni, čudovit, ivunder-
admiratio -onis, f.  čujenje (čudenje), za-
čud nad kim, die Beivunderung: ma-
gna est admiratio dicentis  (mnogo se
čudijo njemu, ki...), cuivis injicit ad-
mirationem  'sui  (vsakega naganja ču¬
diti mu se, fibsst einem jeden die Be¬
ivunderung seiner selbst ein).
ad-miror, 1. c. acc.,  čudim se, divini se,
se čemu, komu, etwas beivundern;  —
admirandus , 3.  čuden, čudovit, beteun-
deruntjsroilrdig ; admirandum in modutii
neizrečeno, ausserordentlich.
ad-misceo -ui -istum, -ixtum, 2.  prime¬
šam, beimischen ; — admixtus,  3.
primešan, beigemischt.
ad-mitto -isi -issum, 3.  pripuščam, pod
se puščam, zulassen: partum;  pustim
pred se koga ali k komu, vorlassen ,
ad alqm;  dopustim, zulassen.
admodum adv.,  precčj, močno, jako,
ziemlich, sehr.

ad-mdneo -ui, -Uum, 2.  opominjam, opo-
mfenem, ermahnen, erinnern;  nagovo¬
rim, antreiben■

ad-nuo (annuo) -ui, 3.  prikimam; pri¬
trdim, zuniclcen, beistimmen, bejahen.
adolescens -tis  (rastoč), mlad; mladič,
mladenič (do kakih 20 lčt), jung,
Jiingling.

adolesco -evi -ultum, 3.  vzrastem, od-

5

rastem, ojačam, wachsen, heranteaeh-
sen, erstarken.

adolescentia -ae, f.  mladost; mladež,
mladina, die Jugend; ah adolescentia,
od malih nog, von Jugend atu
adolescentulus -i m.  zel6 mlad, mlade¬
nič, etn junger Mensvk, ein Jilngling.
ad-orior -ortus sum, 4. c. acc.  vzdignem
se na koga, napadem, angreifen;  lo¬
tim se, podzamem, unternehmen.
ad-pareo (appareo) -ui -Uum, 2.  prika¬
zujem se, kažem se, prikažem se, po¬
molim se, sichtbar iverden, erscheinen;
appdret,  očitno—, jasno je, es erhellt.
ad-pono (appono) -posui -posltum, 3.
alicui rem,  položim, postavim pred
koga, dam, postrežem, vortragen, vor-
setzen;  pristavim, pridčnem, hinzule-
gen, hinzufilgen.

ad-probo (app.), 1 .  odobrim, dovolim,
potrdim, billigen, gutheissen.
adpropinquo, 1 .  bližam se, primikam se,
približam se, herannahen, nahe snin :
adventus alieujus.

Adria (Hadria), -ae, f.  mesto na Beneš¬
kem, cine Stadt in Ober-Italien;  —
Adriaticus, 3.  Adrijanski, jadranski,
Tržaški, adriatisch.

adscendo (ad-scando)  in ascendo -di, sum.,
3.  popenjam se kam, grem na ali k,
hodim, stopam na ali k, aufsteigen ,
hinaufsteigen, besteigen: montem, in
equum.

adscisco -ivi -Uum, 3.  sprejmem, prej¬
mem, amiehmen.

ad-scribo (ascribo) -psi -ptum, 3.  pri¬
pišem, dazuschreiben ; vpišem za meš¬
čana (državljana); prištejem, prikro¬
jim, alsBilrger einschreiben, dazuzrihlen.
adsentior (assentior) -sensus sum, 4.  pri¬
trjujem, prav dam, sem s kim jednega
mnenja, pristopim komu, beistimmen.
ad-Sfdo (assido) -sedi -sessuni, 3.  sedem
(poleg koga), usčdem se, sich niederA
setven,

adspectus (asp.) -us, m.  pogled, ugled,
der Anblick.

adspicio (asp.) -exi-ectum , 3 . pogledam,
ansehen, anblicken, anschauen, hinse-
hen nach;  gledam, pazim na, auf
Jemand achten.

ad-stringo (astr.) -inxi -ictum, 3.  (nateg¬
nem, anziehen);  obvežem, zavežem,
verpflichten, verbindlich machen: jure-
jurando.

adsuesco (assuesco) -evi -etum, 3.  pri¬
učim, navadim, geivohnen:  navadim
se, sich geivShnen.

ad-sum (ass.), adfui (affui), adesse,  tu¬
kaj—, nazočen—, nazoč—, zraven—,
poleg — ; pričujoč sem, sem pri čem,
vpričo sem, udeležim se česa, da  —,
gegemvartig sein, beitoohnen: proelio ;
nahajati se, je česa ali kdo, vorhan-
den sein, existiren.

ad-tero (att.) -trmi -tritum, 3.  zatrem,
končam, oslabim, aufretben, schivčichen.
adtuli gl, adfero.

aduiatio -onts, f.  prilizovanje, laskanje,
die Schmeichelei.

adulator -oris, m.  priliznik, prilizovavec,
sladkan, laskatelj, Schmeichler.
adiilor, 1.  prilizujem se, laskam, schmei-
' cheln.

ad-uro -ussi -ustam, 3.  nažgem, naži-
gam, opalim, (o)smodim, posmojujem,
anbrennen, versengen, brennen.
ad-veho -xi -ctum, 3.  pripeljem, dovo¬
zen), herbeischaffen, herbringen, her-
fiihren.

advena -ae, m.  pribodnik, prišlec, ptujec,
der AnieSmmling, der Fremde.
ad-venio -veni -ventum, 4.  dohajam, pri¬
hajam, pridem, primičem se, ankom-
men, herankommen.

advento, 1.  prihajam, bližam se, pribli¬
žujem se, lierankommcu.
adventus -us, m.  prihod, dohod, primik,
die Ankunft, der Anmcirsch.
adversarius, 3.  protivni; protivnik, na-

6

sprotnik, zoprnik, entgegengesetzt, der
Gegner.

adversum iri a d v er s us, praep. c. acc.,
proti, zoper, nad (c. acc.),  do, na
(c. acc.), gegen , wider.
adversus, 3.  obrnjen proti ali k komu,
zuge.he.hrt: solum adversum intueri,
naravnost v solnce gledam, gerade ge¬
gen die Sonne sehen;  protiven, zoprn,
nasproten, neugoden, entgegengesetzt,
widrig, unglilcklich: res, fortuna,  tudi
neutr. plur.,  huda sreča, nesreča, Un-
gliick;  — adversus -i, m.  protivnik,
nasprotnik, zoprnik, der Gegner.
ad-voco, 1.  pozovem, dozovem, prikli¬
čem, herbeirufen; concionem adv.,  skli¬
čem narod v skupščino, das Volk zur
Versammlung rufen.

Aeacides -ae, m.  Aeakovec, sin ali vnuk
Aealcov, ein Naehkomme des Aeakus.
aedes -is f.  hram, tempel, der Tempel;
pl,  sobe, izbe, hiša, poslopje, das Haus,
das Gebdude.

acdificium -ti, n.  poslopje, zgrada, zi¬
danje, hiša, dom, das Gebdude, Ge-
hiift .

aedififco, 1 .  zidam, gradim, bauen.
aedllis -is, m.  aedil (uradnik v Rimu).

der Aedil.

Aeduus -ii, m.  Aeduan(ec), narod v
Gralliji, der Aeduer.

aeger, aegra -um,  bolan; bolnik, krcmk:

vulneribus  (od r. an d. W.).
aegre adv.,  težko, komaj, jedva, mučno,
schiver, mit Muhe, kaum.
aegritudo -inis, f.  bolezen, žalost, huda
skrb, čemer, d. Krankheit, d. Kummer.
aegroto, 1 .  bolen sem, bolujem, bole¬
ham, krank sein.

aegrotus, 3.  bolen; bolnik, krank, der
der Kranke.

Aegyptius -ii, m.  Aeg-ypčan AeggpUer;

v, gen. pl.  tudi Aegyptovski, — od.
Aegyptus -i, f.  Aegypet, Aeggpten.
Aeimiius Paullus -i -i, m,  konsul in voj¬

voda Rimski, romischer Konsul und
Feldherr.

aemulatio -onis, f.  tekmanje, tekmljenje,
skušanjp, poganjanje, zavist, Nach-
eiferung , Eifersucht.
aemulor, 1 .  hitim za kim, posnemam,
tekmim se s kim, nacheifern  — od.
aemulus, 3.  skušajoč se s kim, tekmen,
tekmec, tekmica, posnemaveo, u>ett-
eifernd, nachstrebend, Nebenbuhler,
neidisch.

Aeneas -ae, m.  kraljevič Trojski, ein
trojan. Prinz.

aeneus ali aheneus, 3.  medni, bakren,
bronast, ehem.

aerngma -dtis,. n.  uganka, zastavica, das
Rdthsel.

aequalis -e,  jednak, gleich;  jednako do¬
be, vrstnik, vrstnjak, sočasnik, von
gleichem Alter, Altersgenosse, Zeit-
genosse.

aeque adv.,  jednako, auf gleiche Weise.
aequitas -dtis, f.  pravost, pravednost,
pravičnost, spodobnost, vestnost, die
Billigkeit,

Aequi -orum, m. die Aeguer,  narod staro-
italijski.

aequo, 1.  izravnam, gleichmachen;  do-
sčžem, erreichen, gleichkommen.
aequor -oris, n.  ravan (j'.), ■  ravnica, pliin,
planjava, Fldche;  morje, površina
morska, die Meeresflache, das Meer.
aequus, 3.  ravdn eben;  jednak gleich;
neodločeni, nerazločeni, unentschieden;
prav, pravičen, praveden; miren, ge-
lassen : aequo animo,  ravno-, jednako-
dušno, z mirnim srcem, mit Gleichmuth.
aer a er is, m.  zrak, vzduh, die Luft.
aerarium -ii, n.  blagajnica, zakladnica,
denarnica, penezniea, die Schatzkam-
mer; aer. publicum,  blago, zaklad dr¬
žavni, der Staatsschatz.
aes -ris, n.  med (medi), ruda, lcotlovina,
das Erz;  dendr, penez, das Geld;
aes alienum,  dolgovi, Schulden,

7

Aeschines -is, m.  glasovit govornik Grški.
Aesculapius -n, m.  sin Apollonov, bog
zdravilstva.

aestas -atis, f.  leto (3 Vroči meseci),
poletje, der Sommer; aestatis,  letni,
poletni; aestatem transi,g o , po letu
sem, letujem, preletim, den Sommer
zubringen.

aestimo, 1 .  cenim, schdtzen: litem;  so¬
dim, presojujem, beurtheilm: ex veri-
tate,  po r., nach d. W.
aestlvus, 3.  letni, poletni, sommerlich;
aestiva (sc. rastra),  (po)letni tabor,
stan, letišče, das Sommer-, Standlager.
aestuo, 1 .  vrem, ivallen;  vroče mi je, vroč
sem, znojim se, heiss sein, sclmitzen.
aestus -us, m.  vročina, pripeka, Hitze:
magno aestu  v veliki vročini, bei gros-
ser Hitze;  vrenje das Wallen;  hrum,
vršanje, d. Brausen;  valovje d. Fluth.
aetas -atis, f.  vek, doba, leta (pl.)  čas,
življenje, Lebens-, Zeitalter: aetatem
ago  (življenje) živim, vek vekujem,
seine Lebenszeit hinbringen.
aeternltas -atis, f.  večnost, d. Ewigkeit.
aeternus, 3.  večen ewig; in aetcrnum,
na veke, in Emigkeit. [Aether.

aether -(ris, m.  aether, gornji zrak, der
Aethiops Spis, m.  Aethiop, der Aethio-
pier,  narod v Afriki.

Aetna -ae, f.  (ognjemetna gora) Aetna,
(der feuerspeiende Berg) Aetna.
Aetolia -ae, f.  (Grška dežela) Aetolija,
Aetolien. /,(/■■/

Aetolus -i, m.  Aetblec /der Aetolier,  na¬
rod na Grškem.

aevum -i, n , čas (večni), die (ewige) Zeit;
včk, doba, življenje, die Lebenszeit,
das Leben, das Zeitalter: aevum ago,
živim, vekujem, das Leben zubringen.
Afer -fri,  m, Afer, Afričan, d. Afrikaner.
affabilitas -atis, f. (affabilis -e,  s kimer
je lehko govoriti moč), prijaznost,
priljudnost, razgovornost, Freundlich-
keit, Leutseligkeit .

affectio -onis, f.  stan (duše), volja, miš¬
ljenje, Zustand (des Geistes), d. Stim-
mung, Gesinnung: animi.
affero gl. adfero.

afffcio -feci -febtum, 3. alqm. re,  storim
komu kaj (dobrega, zlega), skažem,
anthun, enveisen: poend aff.  kaznim,
bestrafen;  gl. tudi adficio.
afffnis (ad-finis) -e,  sosednji, angren-
zend;  srodni, srodnik, srodnica (po
ženitvi), svak, svakinja, venvandt, ver-
schiviigert, Schwager, Sclnvdgerin.
afffnftas -atis, f.  srodnost (po ženitvi),
žlalita, svaščina, svaštvo, die Verioadt-
schaft durch Heirath, Verschutiigerung.
affirmo (ad-firmo), 1.  trdim, za trdno
povem, uverjavam, versichern, be-
haupten.

afflictus (od: ad-fiigo), 3.  pobit, nesre¬
čen, beden, niedergesclilagen, unglUck-
lich, elend.

afflatus (adf.),  nadeli, nadehnjenje, nadu-
šenost, das Anhauchen, d. Begeisterung.
affligo (ad-fiigo) -oci -ctum, 3.  udarjam,
pobijam; trapim, schlagen, niederschla-
gen; gualen.  [Afriški.

Africa -ae, f.  Afrika; v gen. s ing.  tudi
africus -i, m.  jug (veter), Siidmnd.
Africus, 3.  Afriški, afrikanisch —  Kar-
tliaginski, karthagisch: terra Africa
(Afrika).

Africanus, 3.  Afriški, Afričan, afrika¬
nisch, Afrikaner.

age (ago),  nu, nuj, nujte, daj, le hajd,
dajte, ivohlan, wohlan denn.
ager -gri , m. polje, njiva, der Acker,
das Feld;  zemljišče, oblast, okrajna,
Gebiet: Nolanus;  kmetje, selo, Land:
in agrum.

Agathocles -is, m.  kjialj Sicilijanski.
Agenor -bris, m.  kralj v Phoeniciji.
agger -eris, m.  nasip, der Damm, Wall.
aggredior (ad-gradior) -gressus sum, 3.
c. acc.  grem nad koga, napadem, uda¬
rim na, angreifen, anfallen.

8

Agesilaus -i, m.  kralj Lacedaemonski.
Agis -idis, m.  kralj Lacedaemonski.
agitatio -onis, f.  kretanje Bemegung;

delo, delanje Besckdftigung.
agTto, 1■ c. acc.  gibljem, majem, krečem,
hin und her beivegen;  poganjam se za
čim, mislim na kaj, betreiben, worauf
sinnen;  gonim, teram, podim, verfolgen.
Aglaophon -tis, m.  slaven malar ali sli¬
kar, beriihmter Mater.
agmen -inis, n.  hod (vojske), Zug (eines
Ileeres);  krdelo, četa, vojska, armada
(na potu, maršu), Schaar, Heer  (auf
dem Marsclie).

agna -ae, f.  janje, jagnjica, das Lamm.
agnosco -novi -nitum, 3.  spoznavam,
spoznam, priznavam, pripoznčm, er-
kennen, anerkennen;  prepoznam, spet
spoznam, tviedererkennen.
agnus -i, m.  janje, janjec, das Lamm.
ago -egi -dum, 3.  teram, ženem, gonim,
poganjam, treiben; prae se , pred se¬
boj t., vor sich her treiben, carpentum
(ravnam, lenken)-,  delam, počenjam,
ravnam, razpravljam, tkan, machen,
handeln, verliandeln; nihil agendo,
nič ne delaje, dur eh  JV...; vodim,
prebom, preživim, sprovedem, spre-
vajam, živim, zu- hinbringen: senecr
tutem annos, vitam aetatem  (življenje
živim, vok vekujem), vita ada,  živ¬
ljenje življeno (vojeno); cum aliguo
a.,  ravnfan, postopam s kim, mit
Jem. verfakren; male agitur cum ali-
quo,  slaba se godi komu, es steht mit
J. itbel, geht ihm Ubel;  dam, abstatten,
sagen: gratias,  zahvaliti se, hvalo
dajem, Danic a.; id  (koc urmm) ago
{ut, ne),  delam, mislim na to, trudim
se, gledam na to, das betreiben, das
im Sinne haben, darauf denlcen; agi¬
tur res, agitur de re,  tiče se reči,
zadeva reč, gre za rčč, es betrifft
eticas, es handelt sich um ettvas-,  do¬
končam, svrMm, doženem, vollenden,

ausfilhren: adum est, es ist geschehen;
age,  nu, nuj, nujte, tvohlan!

agrarius, 3.  poljski, Aclcer-, lex agr.
(o razdelitvi državnega polja).

agrestis -e,  selski, kmetiški, landlich;
sirov, priprost, neizobražen, rok, un-
gebildet.

Agricola -ae, m.  Tacitov tast, Schmeger-
vater de s Tacitus.

agricola -ae, m.  poljedelec, kmet, der
Landmamn.

agricultura -ae, f.  obdelovanje zemlje,
poljedelstvo, kmetijstvo, der Landbau.

Agrippa -ae, m.

Agrigentum -i, n.  Agrigent, mesto na
Siciliji, s. Girgenti.

ain’ zz aisne?  veliš li, meniš li? pra¬
viš li? sagst du? meinst du? ain’tu?
zares? brez šale? — im Ernst?

Ajax -dcis, m.  junak ( Ileld)  Grški.

ajo, velim, pravim, rečem, djal sem,
dem, sagen-,  trdim, pritrdim, rečem
da je, ja sagen, hej aken.

alacer -cris -e,  živ, dobre volje, vesel,
munter, lebhaft, aufgerdunit.

alauda -ae,f.  šfcorjanec, škrlica, d.Lerche.

Alba Longa -ae -ae,  (Dolga Bela), naj¬
starejše mesto v Latiju {Latium).

Albanus, 3.  Albski, Albljan, von Alba,
Albaner; Albanorum,  tudi Albski.

Albis -is, m.  reka Laba, die Elbe.

Albuia -ae, f.  staro ime reke TibSris.

aibus, 3.  bel, tveiss.

Alcibiades -is, m.  vojvoda Athenski.

Alexander -dri, m.  i) kralj Macedonski,
2 ) tiran (vladar) v Tossaliji.

AlexandrTa -ae,  /. mesto v Aegyptu,
Alexandrien.

algeo -si, 2.  prezeb&vam, zebe me, zmr¬
zujem, frieren.

alias, adv.  drugi krat, drugače, ein an-
dermal, sonst.

alibi, adv.  drugdi, drugde, drugje, inde,
anderstvo, anderuidrts;  drugam anders-
tvohin; alibi spem ponebant,

9

alisno, 1.  otujim, odbijem, odženem od
sebe, entfremden; alienutus, 3.  nenag-
njen, entfremdet.

alienus, 3.  tuj, ptujec, tremd;  oddaljen,
neprijazen, nenaklonjen, škodljiv za,
entfernt, abgeneigt, schadlieh: ab ac-
tionibus, quam al. a litibus  (kak na¬
sprotnik [sovražnik] pravd); aes (die¬
tnim,  dolgovi, Schulden.
alio, adv.  drugam, anderswohin.
aliquamdiu, adv.  nekoliko—, nekaj časa,
tl o n e klej, eine Zeit lang.
aliquando, adv.  nekdaj, jedenkrat, neke¬
ga dne, einst, eimnal;  nektere krati,
časih, kdaj, manchmal.
aliquantus, 3.  nekolik ziemlieh, nicht
gering ; aliguantum,  nekoliko ziemlieh
viel; aliguanto,  nekoliko, nekaj, um
einiges, etivas.

alTquid, nekaj, etivas,  gl. alignis.
aliquis -ae (a), -id (subst.), -od (adj.),
neki, nekteri, nekdo, kdo, nekaj, kaj,
nekakoršen, nekak, kteri, kak, irgend
einer, irgend ivelcher, irgend Jemand,
irgend etivas, einiges; aliguo tempore,
jedenkrat, einst; de aliguo  (o kakem
človeku).

aIiquot, adj. num. indecl. plur.  nekoliko
(njih), nekaj, einige: horas.
aliquotiens (-ies) adv.  nekolikrat, ne-
kolikokrat, einige Male.
aliter adv.  drugače, drugači, sicer, an~
ders, auf andere Weise, sonst.
alius -a -ud,  drugi (izmed treh ali več),
ini, ein anderer; alius—alius,  jeden—
drugi, jeden — jeden, drugi — drugi,
einige andere; alia ab alia,  jedna od
druge, eine von der anderen.
aliunde, adv.  od drugod, od inod, an-
dersuioher.

allatum gl. adfero  ali affero.

AH'a -ae, f.  reka ( Flusschen ) v Latiju
( Latium).

alligo ( ad-ligo ), l.  privežem, pribijem,
prikujem, zvežem, anbinden, einbinden,

anschmieden, (zu Bundeln) binden;
ustavim, zadrgnem, festhalten, fesseln.
Allobroges -um, m.  narod v Galliji, AUo-
broger;  v gen. plur.  tudi Allobrožki.
alluo (ad-luo) -ui, 3.  oplakujem, spiram,
oblivam, obtekam, perem, bespiilen.
alloquor ( ad-loquor), -cutus  (- guutus )
sum, 3.  nagovorim, anreden.
alo -ui -altum, 3.  redim, hranim, živim
(-iti), gojim, imam, odgojim, pitam,
nahren, ernahren, erhalten, halten,
hegen: gallinas;  ali, rediti se, živiti,
Nahrung erhalten; vires al.  ohranju¬
jem, erhalten.

Alpes -ium, f.  Planine, Alpe, die Alpen.
Alpicus, 3. Planinski, zu den Alpen ge-
horig,  Planinec, Planinar, der Alpen-

beivohner.

alte, adv.  visoko hoch: altius eminere.
alter -Ura -um,  jeden; drugi (izmed
dveh), einer, der andere; alter — alter ,
jeden—drugi, drugi—drugi, der eine —
der andere;  bližnji, dernčichste.
altitudo -inis,  /. višina, visost, globo¬
čina, die Hohe, die Tiefe.
altus, 3.  visok, globok, hoch, hochgele-
gen, tief; in altum,  na visoko, visoko,
in die Hohe, hoch.

Alyzia -ae, f.  mesto v Akarnaniji na
Grškem.

amabilis -e,  ljubezniv, liebenstciirdig.
Amanus -i, m.  del Taurskih gor v Mali
Asi ji, Ziveig des Taurusgebirges in
Kleinasien.

amarus, 3.  grenek, želhek, gorjup, bri-
tek, bitter.

amator -bris, m.  ljubitelj, prijatelj, der

Liebhaher, Freund.

Amazones -um, f.  Amazonke, die Ama-
zonen,  narod junaških žčn.
ambio -m -itum, 4.  hodim za čim, iščem
česa, umgehen, um etivas laufen;  ob¬
dajam, obtekam, umgehen.
ambigue, adv.  dvoumno, zivcideutig.
ambitio -mm,  /. iskanje (prošenje) službe

2

10

državne (na dopuščen, pošten način),
die Bewerbung um Ehrenstellen ;  časti-
lakomnost, častiželjnost, pohlep za
častjo, častohlepje, der Ehrgeiz.
arnbitus -us, m.  iskanje (prošenje) službo
ali časti na nepostaven (nedopuščen)
način, unrechtmdssige Betoerbung um
Ehrenstellen, Amtserschleichung.
ambo -ae  -o, oba, beide  ( zusammen ).
Ambraciotes -ae, m.  Ambracijan, der
Ambraciote,  — Ambracia -ae, f.  mesto
v Epiru.

ambulo, 1 .  sprehajam se, grem se spre¬
hajat, —šetat, hodim, spazieren gehen,
einherschreiten , gehen.
amlca - ae , f.  prijateljica, die Freundin.
amicio -icui (-XI)  -ictum, 4.  ogrnem,
oblečem, bekleiden. [schaft.

amicitia -ae, f.  prijateljstvo, die Freund-
amictus, 3.  ogrnjen, oblečen, bekleidet,
gl. amicio.

amictus -us, m.  obleka, oprava, plašč,
die Kleidmig, der Mantel: amictui  (za
obl. zur KI.).

amlculum -i, n.  zgornja obleka, ogri¬
njalo, suknja, das Obergetvand, der
Mantel.

amiCUS -i, m.  prijatelj, der Freund.
amfcus, 3.  sprijateljen, nagnjen, geneigt,
befreundet; amicissimus,  največi (naj
bolji) prijatelj (prijateljica), der beste
Freund (Freundin).  I [Verlust.
amissus -us, m.  izguba, izgubljenje, der
amitto ( a-mitto ) -isi -issum, 3.  gubim,
izgubim, zgubim, izgubljam, verlieren:
lumina oculorum.

Ammon -onis, m.  (in Hammon),  Aegyp-
tovski bog.

amnis -is, m.  reka, der Strom, Fluss.
amo, 1.  ljubim, lieben.
amoenitas -atis, f.  milina, prijetnost,
ugodnost, ljubkost, die Annehmlichkeit:
loči.

amoenus, 3.  ugoden, prijeten, prijazen,
anmuthig, angenehm,

amor -oris, m.  ljubezen, ljubav (do),
Liebe  ( zu, gegen): c/more pacis  (iz
ljub... do..., aus Liebe zu...). sobolis.
a-moveo -ovi -otum, 2.  odmaknem, od¬
stranim, odvzamem, entfernen , weg-
nehmen.

Amphictyon -onis, m.  Ampbiktyon, kralj
Athenski.

amphora -ae, f.  vrč, der Krug.
amplector -exus sum, 3.  objamem, ob-
džm, umfassen, umgeben ;  zapamtim,
fassen, behalten.

amplexus -us. m.  objem, Umfassung,
Umarmung.

amplio, 1 .  razprostranim, razmaknem,
povekšam, enceitern, vergrossern.
amplitudo -inis, f.  prostranost, širina,
der weite Umfang;  veličina, velikost,
veličanstvenost, veličanstvo, d. Grosse,
die Grossartigkeit.

amplius, adv.  dalje, več (od, nego), wei-
ter, mehr.

amplus, 3.  prostran, prostoren, širok,
gerdumig, ausgedehnt;  velik .mnog,
znamenit, gross, viel, ansehnlich;  vrl,
izvrsten, ausgezeichnet.

Amulius -it, m.  brat Ndmitorja, kralja v
Albi Longi.

Amyntas -ae, m.  tako je bilo ime več
krajlev Macedonskih.
an. adv.  ali? jeli? oder, ob;  jeli — ali,
ob  — oder: Cajus an Tiberius  (jeli
C. ali T.); ne  — an,  jeli — ali, —
oder, ob  — oder.
anas -atis, f.  raca die Ente.

Anacharsis -is -idis, m.  Skythijan {Scg-
tha),  kraljevskega rodu.
anceps -cipitis  (dvoglav zioeikopfig) ;
dvoji, dvostrok, zmefach;  dvomen,
negotov, nedoločeni, nevaren, zwei-
felhaft, unentschieden, ungeuiiss, ge-
fdhrlich ,

ancilla -ae, f.  dekla, služabnica, kršče-
nica, služkinja, Dienerin, Magd.

Ancus -i, m.

11

Uligo -xi, 3.  (davim, tcurgen);  stiskam,
mučiin, morim, trapim, drdngen, qud-
len, Smgstigen, beunruhigen; angi ani-
mo,  delam si strah, bojim se, sich
iingstigen, beunruhigt tverden.

Anohi ses -ae, m.  oteč Aonejov, Faterl
des Aeneas.

angor -oris, m.  davitva, dos Wiirgen;

tesnota, strah, hritkost, die Angst.
anguis -is, m.  kaea,zmija, getd, d.Schlange.
angustiae -drum, f.  soteska, tesneč, tes-
nina, klanec, ožina, der Engpass;
ang. montium,  predel, soteska, der
Gebirgspass.

angustus, 3.  ozek, tesen, mg;  nevaren
bedenlclich, misslich: res  (nesreča),
anitna -ae, f.  dih, sapa, der Athem,
Ilauch;  duša, die Seele: animarn efflare,
dušo pustiti, sterben.
animadverto -ti -sum, 3.  spazim, opa¬
zim, zapazim, čutim, bemerlcen, ivahr-
nehmen; in alqm.  kažnim, ahnden,
strafen.

animal -alis, n.  živo bitje, žival, stvar,
vse kar živi, ein belebtes Wesen, Ge-
schiipf, Thier.

animans -tis,  živ; subst. c.  v plur.  tudi
n.,  živo bitje, živa stvar; žival, ein
belebtes T-Fesen, Geschopf, Thier.
animosus, 3.  srčen, junaški, muthvoll,
herzhaft.

animus -i, m.  duh, duša, misel, der Geist,
die Seele, DenkJcraft;  srce, strast, das
Herz, Gemiith, die Leidmschaft;  srce,
srčnost, pogum, der Muth;  mišljenje,
volja, die Stimmung, die Gesinnung:
m  patriam  (do, proti dom. gegen das
K), gtioguo animo  (s kakoršno koli
voljo, mit welch einer Gesinnung im-
mer), quo animo affectus sim,  kake
sem volje, in welche Stimmung ich
versetet bin, wie ich gestimmt bin;
onimi  tudi: dušni (der Seele).
annales (se. libri) -ium, m.  letopisi, die
Jahrbucher.

Amieius -i, m.  podvojvoda (legatus)  Ci-
oeronov.

anniversarius, 3.  obletni, alljd.hr lich: dies
ann.  (obletnica).

annona -ae, f.  letina, der jdhrliche Er-
trag;  žito, živež, Getreide, Nahrungs-
mittel, Proviant;  dragina (živeža),
Theuerung.

annus -i, m.  leto (12 mesecev), d. Jahr.

annuus, 3.  letni, na leto, jednoletni, na
jedno leto, jahrlich, jahrig, auf ein
Jahr.

anquiro ( an-quaero) -isivi -isitum, 3. c.
acc.  poiščem si, ozrem se po kom,
umhersuchm, sich umsehen nach.

anser -eris, m.  gos, gosak, goska, die

Gans.

ante adv.  pred, popred, poprej, vorher,
zuvor: paullo ante; praep. c. acc.,
pred (c. instr.), mr.

antea adv.  pred tem, poprej, pred, po¬
pred, vorher.

ante-cedo -cessi -ssum,  idem (grem)
pred kim, sem prvi v čem, vorange-
hen: aetate.

ante-fero, tuli, latum, ferre,  nosim pred
kim, vorhertragen;  predpostavljam,
vorziehen: aliguem alicui,  prednost

dam komu pred kim, rajši imam
koga od.

antehac adv.  pred tem, prej, vordem.

antelucanus, 3.  preddnevni, pred soln-
cem, predsolnčni, rani, vor Tage (ge-
schehend).

antenna -ae, f.  rajna, lantina, jadrenica,
jadrni drog, die Segelstange, die Rah.

Antenor -oris, m.  imeniten Trojan, vor-

nehmer Trojaner.

ante-pdno -pbsui -positmn, 3.  stavim pred
koga, voransetzen;  predpostavim, imam
rajši koga od, dam prednost komu
pred kim, vorziehen; senem aequalibus.

antequam, ante quam., conj.  predno, pre¬
den, poprčj nego, pred kakor, eher
als, ehe, bevor.

%*

12

Antias -atis,  Antijski, antiatisch;  Anti-
jan, der Antiate  gl. Antium.

Antigonus -i, m.  Grški vojvoda.
Antimachus m.  Grški pesnik.
AntiochTa -ae, f.  glavno mesto Syrije.
Antiochus -i, m.  1) tako seje  zvalo
več kraljev Syrskih. 2) filosof Grški.
Antipater -tri, m.  vojvoda Filippa, kra¬
lja Macedonskega.

antiquTtas -atis,  /. nekdanjost, starin-
stvo, stari časi, das Alterthum, die
friihere Zeit.

antiquTtus adv.  nekdaj, v nekdanjih
časih, vor Alters, ehemal.
antiquus, 3. prejšnji, nekdanji, star,
starodavni, alt , ehemalig, der friihere.
antistes -i (tis. c.  (predstojnik Vorstehev ),
mojster, učitelj, prvak v čem, Meister.
Antium -ii, u.  Antij, mesto v Latiju
( Latium).

Antonius -ii, m.

Antoninus Pius -i -ii, m.  cesar Rimski.
Anxur -uriš, n.  mesto v Latiju, s.
Terraeina.

anulus -i, m.  prsten, prstan, der Ring.
anxie adv.  boječe, britko, s strahom,
dngstlich.

apage (te),  (odpelji fUhre iveg)  ; poberi
se! zgubi se! proč s teboj (ž njim)!
fort mit dir! pack dich! weg damit!
Apenninus -i, m.  Apenninske goro v
Italiji, das Apenninengebirge.
aperio -rui -rtum, 4.  odprem, odkrijem,
razodenem, offnen, eroffnen, zeigen;
napravim, eroffnen.

Apelles -is, m.  slaven slikar (malar)
Grški, Apelles. [Eber.

aper, apri, m.  veper, divji prešič, der
aperte adv.  odprto, offen , offenbar;  od¬
kritosrčno, offen, gerade heraus.
apertus, 3. odprt, odkrit, očiten; jasen,
razvidni, offen, frei, offenbar; lclar,
deutlich: inimicitiae, narratio.
apis -is, f.  bčela, čbela, die Biene.

Apis -idis  in -is,  Apid, ime bika, ki so

ga starodavni Aegypčani po božje ča¬
stili v mestu „Memphis.“

Apollo -Uniš, m.  sin Jova in Latone, bog
prorokovanja.

apparatus (adp.) -us, m.  priprava, die
Zuriistung, Zubereitung: sine ullo

apparatu,  brez kakih posebnih priprdv,
ohne u>elche besondere Zubereitung.
appareo gl. adpareo.
apparo (adp.) 1.  pripravljam, bereiten.
appello (adp.) 1.  imenujem, zovem, re¬
čem, nazivljem, nazovem, prozovem,
nennen, heissen;  ogovarjam, nagovar¬
jam, anreden.

appello (adp.) -puli -pulsum, 3.  priže¬
nem, priteram, pritisnem k, antreiben,
landen: scaphas ad litus,  pristanem s
čolni k bregu, mit den Kiihnen landen.
Appius -ii, m.

appeto (ad-peto) -ivi -Uum, 3.  c. acc.
hrepenim za čim, želim, iščem, po¬
ganjam se za kaj, anstreben.
appllCO (adp.) -avi -dtum  in -ui -Uum,
1.  prislonim, pristavim, anlehnen, an-
setzen;  pridružim, anschliessen; se appl.
primaknem se, približam se, sich nii-
hern: ad flammam (sich der Flamme
preisgeben).
appdno gl. adponv.

apposTtus (adp.) 3.  priloženi, pristavljen,
hinzugefiigt, kinzugelegt.
approbatio (adp.) -onis,  potrda, odobre-
nje, pohvala, Billigung.
approbo gl. adprobo.
apricus, 3.  solnčni, solnčnat, prisojni,
na splncu, sonnig; in aprtcum,  na
svetlo, na dan, ans Tageslicht.
aprfcor, 1.  solnčam se, grejem se (ležim)
na solncu, sich sonnen.
aptus, 3.  zloženi, zvezan, zusammenge-
fiigt;  pripraven, primeren, priličen,
prikladen za kaj, prav, passend, ge-
schickt (ad  ali dat.): temnore apto,  ob
pravem času, su gclugener Zeit.
apud ,praep. c , acc.  pri, bei; a. Mantineam ,

13

Apulia -aef.  zemlja v južni Italiji, Apulien.
aqua -ae, f.  voda, das Wasser.

Aquae Sextiae, /. (Yode Sekstijeve),
mesto blizo Massilije v Galliji, s. Aix.
aqulla -ae, f.  orel, der Adler.
aquilo -onis, m.  s<5 ver, der Nordwind.
aquilonius, 3. severni, nordlich.
ara -ae, f.  oltar, žrtvenik, der Altar.
Arabs -dbis, m.  Arabec, Arap, d. Araber.
aranea -ae, f.  pajek, pavok, die Spinne.
Arar -dris, m.  reka v Galliji, s. Saone.
arbiter -tri, m.  priča, (pričujoč) svedok,
prisluševavec, der (gegenvartige) Zeuge,
Lauscher;  razsodni mož, razsodnik, iz¬
brani sodnik, der Sckiedsrichter.
arbitrium -ii, n.  odloka, izrek, die Ent-
scheidung, der Ausspruch;  samovolj-
. no st, volja, der WiUe, die IVillkur.
arbltror, 1 .  mislim, menim, držim koga
za, meinen, wofur halten.
arbor -oris, f.  drevo, der Baurn.

Arcadia -ae, f.  dežela v Peloponnesu
(Moreji), Arlcadien: Arcadiae  (Arka-
dijski).

arceo -ui, 2.  odvračam, odganjam od,
abhalten, abviehren: tecto.
arcesso in accerso -mi -itum, 3.  pošljem
po koga, pokličem, pozovem, herbei-
holen, holen lassen: ad se.

Archelaus -i, m.  kralj Macedonski.
Archias -ae, m.  pesnik Grški.
Archimedes -is, m.  sloveč mathematik
Grški v Syrakusah.

arcte adv.,  tesno, eng;  namoč, silno, sehr.
arcus -us, m.  lok, der Bog en;  mavrica,
božji stolček (stolec), der Iiegenbogen.
Ardenna (silva) -ae, f.  Ardennski les
(A, gore), der Ardennenioald in Gallien.
ardeo -si -sum, 2.  gorim, brennen, re  (od
česa, v or).

ardor - bris, m.  vročina, žar, pripeka,
žerjavica, die Hitze, Gluth;  želja Be-
gierde nach: studii  (za naukom); tan-
tus ardor armorum , tako ognjen (hud)
boj, soleh eine Hitzs des Kampfes.

arduus, 3.  strm, visok, steil, hoch; ar-
duum, n.  višina, gora, steile Anhohe;
težek, težaven, schioierig, 'beschuierlich.
arena -ae, f.  pesek, der Sand.
arenosus, 3.  peščeni, peščnat, peskovit,
sandig.

aresco, 'arui, 3.  sahnem, sušim se, osu¬
šim se, venem, troeknen, vertroeknen.
Arganthonius -ii, m.  Arganthonij, kralj
Tartesski (der Tartessier)  v Hispaniji.
argentum -i, n.  srebro, das Silber.
argenteus, 3.  srebrni, silbern.

Argi -orum, m.  in Argos,  n.  mesto v
Peloponnesu (Moreji), Hauptstadt von
Argolis.

argumentum -i, n.  dokaz, dokazalo, der
Beuieisgrund, der Beweis.
aridus, 3. suh, neželen, trocken, dilrr.
Ariobarzanes -is, m.  kralj Kappadocije
(v Mali Asiji).

Ariovistus -i, m.  vodja Germanski.
AristTdes -i, m.  vojvoda Athenski, slo¬
več zbog pravičnosti.

Aristogito -onis, m.  Athenec, ki je Hip-
parcha ubil.

Aristoteles -is, m.  iz Stagire (v Mace-
doniji), učitelj Aleksandra Velikega,
arma -orum, n.  orožje, die Waffen: esse
in armis  (pod or. unter d. TV.); tan-
tus ardor armorum,  tako ognjen (hud)
boj, soleh eine Hitze des Kampfes.
armatus, 3. (ob)oroženi, oroženik, ob-
oroženec, beuiaffnet, der Betoaffnete.
armentum -i, n.  (kar orje), oravna ali
plužna živina, svež (f.),  živina sploh,
zlasti goveda, Pfiugmeh, Thier uber-
haupt, besonders liindvieh.
armo, 1 .  orožim, oborožim, beuiaffnen,
ausriisten.

aro, 1 .  orjem, pfliigen, ackern.
aroma -dtis, n.  koren, korenje, dišava,
dišečina, vonjava, das Gemiirz.
Arpfnas -dtis,  Arpinski, Arpinec, arpi-
natisch, der Arpinate : ager.  — Ar pi¬
ti um -i, n,  mesto v Latiju,

14

arripio (ad-rapio) -ripui -reptum, 3. c.
acc.  pograbim, popadem; poprimem
se česa, ergreifen, hastig fassen.
arroganter (adr.) adv.  prevzetno, pre¬
drzno, oholo, anmassend: arrogcitius.
ars -tis/, f.  umetnost, umetnija, umetov-
nost, die Kunst; artes optimae , zna¬
nosti, znanstva, vede, die Wissen-
schaften:  rokodelstvo das Handiverk;
lastnost, krepost, die Eigenschaft, Tu-
gend;  pomooek, pripomoček, sredstvo,
dasMUtddfa.

arteria -ae, f.  oipla, žila privodnica,
Schlag-, Pulsader.

articulus -i, m.  člen, das Gelenk, Glied.
artifex -icis, c.  umetnik, der Kiinstler.
artificium -ii, n.  umetno delo, das Kunst-
werk;  umetnost, die Kunst;  zvijača,
Kunstgriff, List.

artus -us, m.  ud, kotrig, das Glied;
člen, das Gelenk.

arx -ds, f.  grad, trdnjava, die Burg,
die Feste, Citadelle.

as, assis, m.  as, As,  bakren denar Rim¬
ski, rom. Kupfermiinze — 12 unciae.
Ascanius -ii, m.  Askanij, sin Aenčjev
(des Aeneas).

ascendo (ad-scando) -di -sum, 3.  (kviško)
stopam, vspenjam se, vspnem se na,
stopim, stopam, idem, hodim na, vz-
lezem na, zasedem, zasedam (konja),
aufsteigen, hinaufsteigen, besteigent ju-
gum mantis, in equum;  vzdigam se
(na višo čast ali službo), pridem (do
više časti ali službe), steigen, sich
emporschmngen: per alterius incom-
tnodum.

Asia -ae, f.  Asija, Mala Asija, Asien,
Kleinasien; Asiae,  Asijski.
aspectus (ads.) m.  pogled, ugled, der
Mick, Anbliek, das Gesicht.
asinus -i, m.  osel, der Esel.
asper -Čra -um,  hrapav, negladek, rauh;
divji, sirov, tvild, roh;  oster, trd, gru-
dast, rauh, uneben, holperig;  zoperni,

misslich, u>iderwdrtig: res asperae,  ne¬
sreče, nezgode, das Ungemach, die
Widerwdrtigkeit.

asperitas -dtis,f.  hrapavost, negladkost,
die Rauheit;  sirovost, neotesanost,
die Rohheit, Wildheit ,
aspernor, 1 .  zametujem, zaničujem, ver-
schmdhen. [ansehen.

aspicio (ads.) -exi -ectum, 3.  pogledam,
asporto, 1 .  odnesem, odpoljem, nesem
(kam), spravljam, znosim, znašam,
4 vegschaffen, mgfiihren.
assentator -oris, m.  priliznik, prilizova-
vec, sladkdo, laskatelj, d. Schmeichler.
assentior gl. adsentior.
asseguor (ad-sequor), -cutus (-quutus)
sum, 3.  dosežem, dosegam, erreichen;
dojdem, dohajam, stignem, dostignem,
einholen;  zapopadem, spoznam, fas¬
sen, verstehen.
assTdo gl. adsido.

assigno (ads.), 1 .  odkažem, amveisen:
alicui rem.

assiduus, 3.  veden, neprenehljiv, nepre¬
stan, neprenehoma delaven, neutrudno
marljiv, neugn&n, bestandig, unablds-
sig; fleissig, unermildet.
assiduitas -dtis, f.  neprenehljivost, ne-
prestanost, die Bestdndigkeit: assid.
Uterarum,  nepretrgano dopisovanje,
ununterbrochener Briefwechsel.
astrum -i,n.  zvezda; zvčzdje, der Štern;

das Gestirn.
assuesco gl. adsuesco.

Astur -uriš, m.  Astureo, der Asturier,
narod v Hispaniji.

Assyrius -ii, m.  Assyrec, der Assgrier,
narod v Asiji (pri reki „Tigris“).
at, cotij.  ali, toda, nego, vendar, pa,
obet; doch.

ater -tra -um,  črn, temen, mračen,
scluvarz, dunkel;  nesrečen, ungliick-
Kch;  otožni, temen, diister, t.raurig.
Atlieas -ae, m.  Athea, kralj Soythovski
(der Scgthen).

15

Athenae -drum, f.  Athene, Athen,  slavno
mesto Grško.

Atheniensis -e,  Athčnski; Athenec, athe-
nisch ; der Athener; Atheniensium,
Atlienski.

AtTlius -ii, m. A. Begiilus,  vojvoda Rim¬
ski, ujet od Karthaginoev.

atque conj.  i, in, ter, in k temu, und
und dazu;  kakor, me.

atqui conj.  vendar, a vendar, pa vendar-le,
gleichuiohl, und doch;  pa, toda pri vsem
tem, nun aber, nun.

atrium -ii, n.  (ukajena velika) soba, atrij,
dvor&na, sala, das Atrium, der Saal,
die Halle.

attente adv.  pazljivo, pozorno, napeto,
gespannt, aufmerksam.

attero gl. adtero.

Attica -ae, f.  dežela Grška.

Atticus -i, m.  glasovit Rimljan.

Atthis -idis,  kraljica Athenska.

attTneo (at-teneo) -inui -entum , 2.  (držati
pri..., daranhalten);  zadčvati, tikati,
brigati koga, spadati na koga, ange-
hen: ad alqm.

attingo (ad-tango) -tigi -tactum , 3. rem.
dotikam se, dosegam, beriihren, er-
reichen.

attraho (ad-traho) -xi -ctum, 3.  privle¬
čem, potčgnem (na se), anziehen, her-
beiziehen;  nagnem, pregovorim, ziehen
zu, bewegen.

attribuo (ad-tribuo) -ui -utum, 3.  pridam
hinzufUgen;  podeljujem, dajem, pri¬
pisujem, odkazujem, zutheilen , amvei-
sen, zuschreiben, beimessen.

attritus -us, m.  trenje, drganje, das
Beiben , die Beibung.  ,

Attuli gl. adfero.

Attus Navius -i' -ii, m.  glasovit augur
Rimski.

auctor -oris, m.  početnik, začetnik, stvar¬
nik, Urheber, Schopfer;  svetnik, sve-
tovavec, Bathgeber ; auctor sum, c. gen,
svetujem, rathen; me amtore,  na moj j

svet, auf meinen Bath;  pripovednik,
pisavec, pisec, pisatelj, porok, Er-
zdhler , Schriftsteller, Getvdhrsmann.
auctoritas -atis, f.  veljava, veljavnost,
čast, spoštovanje, čislanost, važnost,
das Ansehen, Geivicht;  moč, oblast,
Machi, Gewalt: legum in  (nad Uber)
viros;  (važno, veljavno) mnenje, svet,
eine (geuiichtige) Meinung, der Bath',
sklep, das Gutachten, der Beschluss.
auctumnus -i, m.  jesen, jesen f '/.), der
Herbst.

audacia -ae, f.  srčnost, drznost, pre¬
drznost, nestrašljivost, poskus, Kiihn-
heit, Dreistigheit, Vencegenheit, Wagniss.
audacter adv.,  srčno, drzno, predrzno,
muthig, kiihn, herzhaft, verwegen.
audax -dcis,  srčen, drzen, predrzen, ne-
strašljiv, herzhaft, kiihn, veneegen,
unerschrocken.

audens -tis,  upajoč si, drzen, srčen,
tvagend, kiihn, herzhaft.
audeo, ausus sum, 2.  upam si, drznem,
predrznem se, (drzno) se lotim, po¬
skusim, (po)skušam, c. acc. vel inf.
wagen, sich unterfangen.
audio, 4.  slišim, slušam, poslušam, za¬
slišim, čujem, zvem, horen,vernehmen:
de filio  (o sinu, za sina, von dem S.) ;
difficultatem  (zvem za,..),
auditor -oris, m.  poslušavec, slušavee,
der Zuhorer, Hiirer.
auditus -us, m.  sluh, das Gehor.
aufero (ab-fero), obstali, abldtum, auferre ,
odnesem, odnašam, vzemem, uiegneh-
men, fortreissen, davontragen,
augeo -xi, -ctum, 2.  množim, pomnožim,
vočam, povečam, umnožim, vekšam,
vermehren, vergrossern: divitias, ani-
mum (erhohen);  obspem (obsuti), osre¬
čim, iiberhdufen, beglucken,  veličam,
slavim, verherrlichen.
augesco, 3.  večam se, rastem, zu tvach-
sen anfangen, zunehmen.
auflur -uriš, m.  augur, vedeževaveo (ve-

16

dež iz ptičjega letanja in petja), Au-
gur, Vogeldeuter.

auguratus -us, m.  augurstvo, vedežtvo,
augurovanje, das Augummt  gl. augur,
augurium -ii, n.  augurija, vedeževanje
(iz ptičjega petja), das Augurium;
znamenje, pomenek, das Wahrzeichen,
Vorzeichen;  proročanstvo, die Weis-
sagung.

auguro in auguror, 1 .  augurujem, vede-
žujsm (iz ptičjega petja), prorokujem,
pred povem, napovem, die Wahrsei-
chen beobachten , die Augurien anstel-
len, weissagen, prophezeien.

Augustus -i, m.  (častit, posvečeni, gehei-
ligt, ehnmlrdig);  prvi cesar Rimski.
Auletes -ae, m.

aura -ae, f.  sapa, vetrec, sapica, zrak,
die Luft, der Luftzug, das Luftchen.
Aurelius Victor -ii -bris, m.  zgodopisec
(Geschichtschreiber)  Rimski,
aureus, 3.  zlat, golden.
auriga -ae, m.  voznik, vozar, vozač, der
tVagenlenker.

auris -is, f.  uho das Ohr.
aurora -ae, f.  zora, jutranja zarja, die
Morgenrothe.

aurum -i, n.  zlato, das Gold.
auspicium -ii, n.  auspicija, pticogledje,
t. j. vedeževanje iz ptičjega letanja,
petja itd., das Auspicium, die Vogel-
sihau.

auspTco, 1.  auspikujem, die Auspicien
halten: auspicato,  po držanih auspi-
cijah, auspikovavši, nach gehSriger
Anstellung der Auspicien.
mitu mruis gl. auctumnus.
aut conj.  ali, ali pa, oder; aut  — aut,
ali — ali (pa), entweder  — oder.
autem conj.  (stoji za prvo besedo v
stavku, in ako je predlog prva, pa
za drugo), pa, pak, a, aber.
aux(lium -ii, n.  pomoč die Ililfe, der Bei-
stand; au.rilium feere,  pomagati, Ililfe

leisten; auzilio venire,  na pomoč pr.
zu Ililfe le.; auxiUa,  pomoč, pomočna
vojska (armada), pomočni polki, Hilfs-
truppen, Hilfsvolker.
avaritia -ae, f.  lakomnost, skopost, die
Habsucht, der Geiz.

avarus, 3.  lakomen, skop, lakomnik,
sjopuh, habsiichtig , geizig.
aveo, 2. 1) želim, hrepenim, begierig sein.
2) zdrav sem, sich ivoM befinden, ge-
sund sein; ave,  zdravo! z Bogom!
zdrav ostani (bodi)! Bog te obvdruj!
srečno! sei gegrusst! lebe wohl!
Aventinus (sc. mons  ali collis) -i,  gora
(grič) Aventin v Rimu, der aventini-
sche Berg.

aversor, 1. rem,  odurjavam, odurim kaj,
gnjusi ali studi mi se kaj, verab-
scheuen.

aversus, 3.  stran (proč) obrnjen, abge-
ivendet, abgekehrt;  od zad, v hrbet,
vm hinten, im Riicken.
averto -ti -sum 3,  odvrnem, odvračam;
(proč) se obrnem, abuienden, sich ab-
wenden.

avTdus, 3.  pohlepen na, željen česa,
golten, gladoven, lakomen, požre¬
šen, gierig nach, begierig, habsiichtig,
essgierig.  ,

avide ad.  pohlepno, željno, lakomno,
gierig, begierig , habsiichtig.
avis -is, f.  ptica, tiča, ptič, der Vogel;
avium  (ptičji).

avltus, 3.  dedinski, dedovslci, grossv&ter-
Uch, ahnherrlich.

a-voeo, t  (proč) pokličem, -kličem, -zo-
vem od, odvračam, odvrnem, odzovem,
odzivljem, odtčgnem, abrufen, abziehen,
zuriickhalten, entfernen: a conjunctione,
a rebus occultis.

a-volo, 1 .  odletim, odletam, fortfiiegen.
avus -i, m.  ded, dedček, der Gross-
vater.

axis -is, m.  6» (f,),  podvoz, die Achse.

17

B.

Babylon -onis, f.  glasovito mesto v Asiji
poleg Eufr&ta.

BabylonIa -ae, f.  1) mesto Babylon ; 2)
zemlja BabyLonska, Babtjlonien.

Babylonius, 3.  Babylonski, Babyl6nec,
batnjlonisch, der Babijlonier,

bacillum -i, n.  (pdlčica), palica, batina
(das Stockchen), der Štab, der Stock.

Bactrianus, 3.  Baktrijanski, Bakterski,
baktrisch, baktrianisch; Bactridna  (s.
Balkh), dežela v Asiji z glavnim me¬
stom „Bactra.“

baculum -i, n.  palica, batina, der Štab,
Stock.

Balticus, 3.  Baltiški, vzhodni, baltisch,
Ost  — .

barbarus, 3.  ptuj (ne Grk ali Rimljan),
barbarski, inostranski, vnanji, strani,
barbarisch, auslundisch, fremd ;  barbar,
ptujec, inostranec, der Barbar, Aus-
lander ;  sirov, divji, roh, wild, nnge-
bildet.

barbitos -i, c.  lira, varito, die Leier.

beate adv.  blaženo, srečno, gliicklich,
gliickselig.

beatus, 3.  blaženi, srečen, gliickselig,
gliicklich. [gier.

Belga -ae, m.  Belgijan, Belgijaneo, Bel-

bellicosus, 3, (po)bojni, ratoborni, za
vojsko vnet, bojevit, bojevaven, ju-|
naški, kriegerisch.

bello, 1.  vojskujem se, bojujem se, vo-
jujem, lcriegen, Krieg fiihren: cumdiis.

Bellovaci -orum, m.  pleme v Galliji, die
Bellovaker.

bellum -i, n.  vojska, boj, der Krieg:
ad bellum  (V vojsko, boj,) mitto ; bel¬
lum gero,  boj bijem, vojsko vojsku¬
jem, vojujem, vojskujem se, Krieg
fiihren ; bellum inf ero alicui,  z vojsko
se vzdignem na koga ~ idem na koga,
mit Krieg iiberziehen; belli fortuna
(bojna, junaška sreča, KriegsglUek );

belli domigue,  v boju in v miru, im
Krieg und Frieden.

belua (bellua) -ae,f.  zver, zverina, žival
(grda, velika,), ein (grosses, mldes)
Thier.

bene adv.  dobro, gut.
benefactum -i, n.  (dobro storjeno, gut
gethan) ;  junaštvo, dobro delo, die Hel-
denthat, edle Handlung, Gutthat.
beneficium -U, n.  dobrodelje, dobrodel-
stvo, dobročinstvo, dobro delo, do¬
brota, die Wohtthat: in eum beneficia
(dobrote njemu skazane, W.gegen ihn).
benefTcus, 3. dobrodelen, blagotvoren, do¬
brotljiv, dobroten, ivohlthiitig, gefattig.
benevolentia -ae,f.  dobrohotnost, dobro-
voljnost, blagohotnost, nagnjenost,
dasWohlwollen: benevolentia  (iz-, aus-).
benevolus, 3.  dobrohoten, blagohoten,
dobrovoljni, wohltvollend.
benignitas -atis, f.  dobrota, dobrina,
blagost, dobrotnost, dobrotljivost, do¬
brodušnost, die Giite, Milde, Gut-
miithigkeit.

benignius adv. (eomp.  od benigne),  do-
brotljiviše, rajši, giUiger, lieber, bereit-
toilliger.

benignus, 3. dobroten, blag, dobrotljiv,
milostljiv, giltig, liebevoll, mild.
Berenice -as, /. Berenika (soproga kra¬
lja Ptolomeja Euergeta).
bestia -ae, f.  žival, zver, das Thier.
bestidla -ae, f.  živalca, zverka, zverca,
das Thierchen.

Bias -antis, m.  jeden izmed 7 modrija¬
nov Grških.

bibo, hibi, bibltum, 3.  pijem, popijem,
trinken: cava mUnu  ("iz — , aus  —)■
biennium -U, n.  dvoletje, dve leti, Zeit-
raum von zivei Jahren, zuiei Jahre.
bifariam adv.  dvostruko, dvojnato, dva¬
krat, zwiefach, doppelt.
bini -ae -a,  po dva, je zrni,

3

18

bis, adv.  dvakrat, zweimal: bis tricies,
32 krat, 32 mal.

Bithynia -ae, f.  dežela v Mali Asiji,
Bithgnien! Bithyniae , Bithynski.
blandior, 4. prilizujem se, sladkam se,
slinim se, prikupujem se, ugajam,
strežem, schmeichgln, lieblcosen , kitzeln.
blanditia -ae,  /, večidel v pl.,  prilizova¬
nje, glajenje, sladkanjo, laskanje,
Liebkosung, Schmeichelei.
blandus, 3.  sladek, laskav, priliznjen,
ugoden, mil, schmeichelnd, liebkosend,
reizend, angenehm.

Bocchus -», ni.

Boeotia -ae, f.  zemlja Grška, Boolien.
BojllS -i, m.  Boj, Bojan, narod v Galliji,
der Bojer.

bomb yx'^-ycis, m.  (gosenica) svilnica,
svilna gosenica, svilna prejka, svilod,
der Seidemourm ,

bonltas -dtis, f.  dobrost, dobrota, do¬
brina, blagost, die G-ii.te,
bonum -i, n.  dobro, blagor, blaženstvo,
das Gut, GlUck;  vrlina, die Giite:
animi;  imetek, blago, das Vermogen,
die Gliicksg iiter,

bonus, 3.  dober, vrl, vreden, gut, brav.
bos, bovis, c.  govedo, goveja živina, vol,
krava, das Rind, ptie Kali.
Borysthenes -is, m.  reka (s. Dneper),

C. “ Cajus  ali Gajus,  ime, riimischer
Vornahme.

cacumen -inis, n.  vrh, der Gipfel.

cadaver -era, n.  mrtvo truplo, mrtvec,
der Leichnam.

Cadmus -i, m.  Phoeničan, utemeljitelj
mesta Thebae.

Cado, cecidi, casum, 3.  padam, padem,
fallen, stiirzen;  padem, poginem, fal-
len, umkommen;  propadam, zu Grunde
gehen;  padam, obletim se, ospom se,

der Dnieper in Russland.

Bosporus -i, m.  ime morskih ožin (pro-
livov), zlasti B. Thracius,  proliv Ca-
rigradski, jetzt die Strasse von Con-
stantinopel.

brachium -ii, n.  roka od lakta do pesti,
podkomolec, roka, der Unterarm, Arni.

Bratuspantium -ii, n.  mesto v Galliji,
Stadt der Bellavaker.

Brennus -i, m.  vodja Sennonskih Gallov.

brevis -e,  kratek, kurz; brevi (sc. tempore)
v kratkem času, kmalu, in Kurzem.

breviter adv.  ob kratkem, kratko, kurz,
in der Kiirze.

brevltas -dtis, f.  kratkost, die Kiirze.

Britannia -ae, f.  dežela, Britemnien.

Britannicus, 3.  Britannski, britannisch,
brittisch.

Brundislnus, 3.  Brundijski, brundisinisch,
Brundisium,  mesto v dolnji Italiji, s.
Brindisi.

Bruttii -brum, m.  narod v južni Italiji,
die Bruttier ;  Bruttijsko, das Land der
Bruttier.

BrutuS -i, m.  ime slovečih Rimljanov.

Byzantium -ii, n.  Byzantij, mesto, sedaj
Carigrad, die Stadt Bgzanz, Constau-
tinopel.

Byzantius, 3.  Byzantijski, Byzanoan,
bgzantinisch, der Bgzantiner.

abfalleu; lioe cadit in hominem,  zadeva,
zadene čl., trifft den M., fallt auf
deri M.

caducus, 3.  padav, razpadni, minljiv,
slab, hinfbllig, vergtinglich, schioach.
CaecTna -ae, f.  prijatelj Cičeronov.
caecus, 3.  slep, slepec, blind.
caedes -is, f.  klanje, umor, ubijanje,
ubojstvo, moritva, der Mord, das Blut-
bad, das Gemetzel;  poraz, izguba,
razbitje, die Niederlage, der Verlmt.

19

caedo, ceculi, caesum, 3.  bijem, tepem,'
tolčem, šibam, hauen, schlagen, stiiu-
pen, peitschm: bris;  posekam, koljem,
ubijem, niederhauen, todten.
caelum (coelum) -i, n.  nebo, der Himmel;
vreme, zrak, das Wetter, die Luft ;  pod¬
nebje, der Himmelsstrich; decaelotac-
tus  gl. tango.

caelestis -e,  nebeški, himmlisch;  nebeš-
ean, der Himmelsbeivohner;  božji, bo¬
žanski, gottlich: honores,

Caepio -onis, m. ein Homer.

Caesar -dris, n:.  1) glasovit Rimljan;

2) cesar, der Kaiser.

Caesarianus -i, m.  Caesarjevec, ein Cti-
sarianer, Anhdnger des Caesar.

Cajeta -ae, f.  mesto s pristaniščem v
Latiju, Stadt und Hafen in Latium.
Cajus -i, m.  ime Rimsko, rcm. Vorname.
calamitas -dtis, f.  (huda) nesreča, ne¬
zgoda, uima, izguba, das Ungliick, der
Schade, der Verlust, die Niederlage.
calamus -i, m.  trst, trstika, das Rohr;

pisalo iz trstike, das Schreibrohr.
calcar -dris, n.  ostroga, der Sporn;  na¬
gib ; spodbad, osten (ostna), nagon,
Sporn; Antrieb.

calceamentum -i, n.  obutev, obutva, obu¬
valo, die Fussbekleidimg.

Calchas -antis, m.  prorok Grški v Troj-
skem boju.

Calatia -ae,f.  mesto v Kampani ji (v južni
Italiji).

Caleo -ui, 2.  vroč sem, žerim (-eti), heiss
sein, glilhen.

calidus, 3.  vroč, topel, heiss, tvarm.
caliginosus, 3.  temen, meglen, finster,

nebelig.

Caligula, -ae, m. 3.  cesar Rimski.
calix -las, m.  čaša, kupica, kozarec, žmulj,
der Becker, Rocal, Kelch.
callidus, 3.  lokav, zvit, prekanjen, pre¬
brisan, premeteni, schlau, listig.
callidftas -dtis, f.  lokavost, zvitost, zvi-
hanost, prekanjenost, premedčnost, die

' Schlauheit, Verschmitztheit, Verschla-
genheit.

Callimachus -i, f.  glas. pesnik Grški.
Callisthenes -is, m.  fllosof Grški,
callum -i, n.  trda (debela) koža, žulj, trd-
nina ( solorum,  na podplatih) d. Schiviele,
karte Haut.

calor -oris, m.  vročina, toplota, d. Hitze,
Wdrme.

Calpurnia -ae, f.  soproga Caesarjeva.
caiumnior, 1 .  zvijače — , spletke delam,
Riinke, Cabalm schmieden;  po krivem
obdolžujem, falsch beschuldigen.
calx -cis, f.  apno, vapno, der Kalk.
Cambyses -is, m.  kralj Persovski.
camelus -i, m.  velblod, kamela, das Ka¬
mel.

Camillus -i, m.  glas. vojvoda Rimski.
Campania -ae. f.  dežela na zahodni strani
južne Italije, Campanien.
campus -i, m.  ravan (ravni), ravnica, die
Ebcne, Flčicke;  polje, poljana, das Ge-
filde, Feld; Campus Martius,  ali tudi
samo Campus,  Martovo polje, dasMars-
feld,  travnata poljana ob Tiberi, reki
v Rimu.

campester -tris,-e,  poljski, na ravnici
— poljani, črez polje, raven, auf ebe-
nem Felde, auf der Ebene, Feld  —.
cancer -eri, m.  rak, der Krebs.
candeo -ui 2.  žarim se, razbeljen sem,
gluhen, gluhend sein, eandens carbo
(živo oglje).

candldus, 3.  (svetlo) bel, blendend weiss,
colore candido  (bčle polti, Teint).,
candor -oris, m.  svetlost, svetloba, jas¬
nost, lesket, der Glanz, Schimmer, die
Mile.

caneseo, canui, 3.  postajam sivkast,-bel¬
kast, sivim, starim (-eti), grau  — ,
uteissgrau werden, altern.
canis -is, c.  pes, psica, kuzla, der Hund
die Hondin.

canna -ae, f.  trstika, trst, rogoz, sita,
das Rohr, Schilfrohr.

3 *

20

Cannae -arum, f.  Karme, trg (Flecken)
v Apuliji (v južni Italiji).

Cannensis -e,  Kannski, cannensisch: proe-
Uum Cannense (bei Canna).
cano, cecini, cantum, 3.  pojem, prepevam,
opevam, slavim v pesmih, singen (kra-
hen), besingen ; fldibus cano,  brenkam
na citre, auf einetn Saiteninstrument
spielen;  prorokujem, napovedujem, pro-
phezeien, iveissagen.  [jem Aegyptu.
Canopus -i, m.  Kanop, mesto v dolen-
canto, 1■  pojem, prepevam, popevam,
singen, besingen.

canus, 3.  siv, ser, sed, grmi, tveissgrau.
cantus -us, m.  petje, petva, prepevanje,
der Gesang.

capasso, -ssivi, -Hum, 3.  zgrabim, primem,
lotim se, ergreifen: fugam  (v beg se
spustim); začnem, beginnen.
cap i Mus -i, m.  las, lasje, kocine, brada,
das Haar, Haupt  —, Barthaar.
capio, cepi, capturn, 3.  lovim, vjamem,
fangen, gefangennehmen;  osvojim, (za)-
vzemem, z orožjem dobim, einnehmen:
(z naskokom, vrišem, mit Sturm);  je¬
mati, sprejemati, nehmen, fassen ; de¬
lam, stvarjam, storim, fassen; consilia
(consilium),  naklepe delam, osnove snu¬
jem, sklep storim (sklenem); prejem¬
ljem, čutim, vlečem, dobivam, imam,
empfinden fiihlen: voluptdtem, laeti-
tiam;  predobim, prevzamem, osvojim,
obvzamem, ergreifen, einnehmen, fes-
seln: amoenitate captus;  popadem, ob¬
idem, erfassen, sich bemachtigen: pa¬
vov capit milites; satietas capit me,
navolim se, naveličam se, satt  —, iiber-
driissig sein,  — iverden.

Capitolium -ti, n.  grič, hrib v Rimu, s
slovččim hramom boga Jova in gra¬
dom, das Capitolium.
capltulatim, adv.  ob kratkem, v malo
besedah, kurzgefasst.

Cappadocia -ae, f.  dežela v Mali Asiji,
Cappadocien.

capreolus -i, m.  srnjak, der Rehbock.
captfvus, 3.  ujet, zajet, ujetnik, zajetnih,
gef angen, kriegsgefangen, d. Gefangene.
captus gl. capio.  [Italiji).

Capua -ae, f.  mesto v Campaniji (južni
caput -Uis, n.  glava, der Kopf, das Haupt ;

glavno (včliko) mesto, die Hauptstadt ;

. capitisjiidiciim, krvava (zaglavna, kri¬
minalna) sodnija, peinliches (Crimi-
nal) Gericht ; capitis (-e) damno , na
smrt obsodim, zum Tode verurtheilen.
earbasus -i, /. plur. carbitsa -onim, n.
tanko predivo; tančica, tenka oprava
(obleka), feiner Flachs; ein (dar a us
verfertigtes) feines Getcand.
carbo -onis, m.  vogel, ogel, oglje, die
Kohle,

carcer -Uriš, m.  temnica, ječa, der Ker-
ker , das Gefdngniss.

careo -ui, -ituin, 2. c. abl.  sem brez česa,
pogrešam, entbehren, vermissen.

Caria -ae, f.  dežela na jugo - zapadni
strani Male Asi j e, Car len,
caritas, -dtis, f.  dragina; Theuerung ;
ljubezen do, Liebe zu: pabriae,  (domo¬
ljubje, Vaterlandsliebe),
carmen -inis, n.  pčsem, petje, der Ge¬
sang, das Lried, das Gedicht.
caro, carnis, f.  meso, das Fleisch.
carpentum -i n.  dvokolniee, voz na dve
kolesi, (ziveirddriger) W%gen.
carptim, adv.  deloma, na dele, del za
delom, po samem, stiick-, theilieeise.
Caerae -drum, f.  mesto v Mesopotamiji
(med Euphratom in Tigrom).

Carpo -psi, -ptum , 3.  utrgam, uberem,
abpfliieken, abreissen.

Carthaginiensis -e,  Kartliaginski, Kar-
thaginec, carthagisch, Carthager,: Car-
ihaginiensium,  (Karthaginski).
Carthago -inis, f.  Ifarthdgina, mesto na
severnem obrčžju Afriškem,
carus, 3. drag, theuer;  mil, ljub, drag,
tverlh u, lieb; carunt habeo algm,  rad
imam koga, jem, lieb  ( gern) haben.

21

Carvilius -ii, m.  Rimljan.

časa -ae, f.  koliba, hišica, koča, bajta,
die Hiltte.

caseus -i, m.  sir, der Kaše.

Casilfnum -i, n.  Kasilin, mesto v Kam-
paniji.

Cassius -ii, m.  Kassij, morivee Julija
C ae s ar j a.

castellum -i, n.  grad, trdnjava, das Ca-
stell, Fort, die Festung.

castigo, 1-  strahujem, pokorim, kaznim,
zuchtigen, strafen.

Castlcus -i, m.  Sekvanec, ein Seguaner
( Gallien ).

Castra -orum, n.  tabor, stan, das bager,

casus -us, m.  pad, padec; padeš, der
Fali; die Endung;  naključek, nakljue-
ba, prigoda, namera, zgodba, der Zu-
fall, Vorfall, das Ereigniss;  nezgoda
nesreča, der Unfall, das Ungliiclc, zlasti
casus adversi.

caterva -ae, f.  krdelo, kup, tropa, der
Ilaufe, die Schccgr.

catillus -i,  m. skledica, taljerček, ein
Schilsselchen, Tellerchen.

Catilina -ae,  Rimljan, ki se je zarotil
proti domovini svoji.

Cato -onis, m.  priimek imenitne rodo¬
vine Rimske.

Catulus (Q. Lutatius) -i, m,  glasoviti
k.onsul in vojskovod Rimski.

Caucasus -i, m.  Kaukas (tako so se
zvale tudi goro dalje od pravega Kau-
kasa tje do Indije).

cauda -ae, f.  rep, der Schivanz.

Caudinus, 3.  Kaudijski, caudinisch, (Cau-
dium -ii, n.  mesto v Samniju v sred¬
nji Italiji).

caulis -is, m.  steblo, stebelce, štibla,
kocenj, der Stengel, Stiel m Pflanzen.

causa -ae, f.  rčč, stvar, opravilo, die
Sache;  pravda, tožba, die Rechtssache,
der Process: desisto causa  (odstopim,
odneham od, abstehen von  —) ; vzrok,
razlog, pričina, kriv, die Ursache, der

Grund, die Veranlassung, Schuld:
causa  (iz vzroka, aus Veranlassung,
Ursache),  zarad, za voljo, ivegen, c. gen.
e d causa,  iz tega vzroka, zavolj tega,
desivegen, causam reddo  (povem, an-
geben — -), de causa,  iz vzroka, aus d. Gr.
cautus, 3.  varni, pametni, opazni, pre¬
vidni, vorsichtig, behutsam  gl. tudi
caveo.

cavea -ae, f.  kletka, krletka, gajba,
der Kafig.

caveo, cavi, cautum, 2.  varujem se, ču¬
vam se česa, koga, pazim se, Sich
hiiten vor: insidias, aliguem, a venčno ,
šibi ob insidiis  (obvarujem se od — ,
sich vorsehen gegeu — ■);  odredim, na¬
redim, ustanovim, verordnen, cautum
est legibus,

caverna -ae, f.  votlina, jama, luknja,
die Hohle, Grotte, das Loch.
cavus, 3. votel, šuplji, hohl; cavamanus,
saka, grst (f.), die holile Hand.
Cecropia -ae,  /. (Cekropovec), grad v
Athenah.

Cecrops -Spis, m.  Cekrop, naj starejši
kralj Athenski.
cecldi gl. cado.
cecidi gl, caedo.
cecini gl. cano.

cedo, cessi, -ssum, 3.  stopam, korakam,
idem, gehen, umhergehen;  od rčlc iti,
napredovati, von Slatten gehen, pros-
pere;  umičom so, popuščam, popustim,
nisem kos, prijenjam, odjenjam, ivei-
chen, nachgeben:pari,pareniibus\  umak¬
nem se, otidem, iveggehen, sich entfer-
nen: Athenis  (iz A., von A.) loeo, von
der Stelle, von seinem Posten sich zu-
riickziehen;  odstopim, prepustim, ab-
treten: eam Bianti; inpraedam cedere,
postati plen, oditi ko plen, zur Beute
uierden;  ognem se, sich fiigen,nachge-
ben;  odstopim, umrem, dbtreten, sterben.
cedo, sem daj, podaj, povej, č&j 1
cedrus -i, f.  ceder (drevo), die Ceder,

22

celeber -bris, -e,  glasovit, sloveč, razgla¬
šeni, slaven; slavljen, imeniten, ge-
feiert , verherrlieht, beriihmt;  obiskovan,
ljndnat, poln ljudi, besucht, volkreich.
celebrTtas -atis, f.  glasovitost, slava, Ver-
herrlichung, der Buhm;  mnoštvo, mno-
gobrojnost, obilno društvo, druščina,
die zahlreiche Gesellschaft;  svečanost,
slovesnost, dieFeierliehkeit.
celebro, 1 .  slavim, velioim, riihmen, prei-
sen;  obbajam, svetkujem, držim, imam,
feiern, halten.

celer -8ris, -e,  brz, hiter, schnell.
celeritas -atis, f.  brzina, brzost, hitrina,
hitrost, die Schnelligkeit.
celeriter, adv.  brzo, hitro, schnell.
cella -ae, f.  piskree, pregradelc, die Zelle.
celo, 1. c. acc.  skrivam, krijem, prikri¬
vam, zakrivam, zatajujem, verheimli-
ehen, verbergen.

celsus, 3.  visok, vzvišen, lioch, erhaben.
Celta -ae , m.  Celtijan, der CeUe~Gal-\
lus,  narod v Galliji.

Celtiberi -onim, m.  narod v Hispaniji,
die Celtiberer.
cena g), coena.
cenula, gl, coenitta.
ceno gl. coeno 1.

censeo -sui -sum, 2.  cenim, popišem,
(ljudi in imetek), schdtsen ; mislim, me¬
nim, der Meinung'sein, erachten, dci-
furhalten;  cenim, sodim, schiitzen, be-
urtheilen; virtute  (po - , nach  — ).
censor -bris, m.  censor, cenitelj (popi-
sovavec meščanov in conitelj imetka),
sodnik obnašanja (nravov), der Cen-
soi ', Sittenrichter.

Censorius (Cato) -ii, m.
censiira -ae, f.  censorstvo, die Čemur,
das Amt der Censoren.
census -us, m.  cenitvn, popis (meščanov
in njih imetka).

centeni, -ae -a,  po 100, je himdert.
centies, num. adv.  lOOkrat, hundertmal,
centies vicies,  120krat, 120mal,

centum, indecl.  sto, hundert.
centurio -Bnis, m.  stotnik, setnik, kapi¬
tan, Centurio, Hauptmann.
centuriatus -us, m.  stotništvo, kapitan-
stvo, Centuriat, die Hauptmannsstelle.
centuriatus, 3.  centuriatski (po centuri-
jah), nach Centurien, Centuriats ~:
comitia.
cepi gl. capio.

cera -ae, f.  vosk, vosek, das Wachs.
Cerberus -i, m.  troglavi ijes peklenski,
der (dreikopfige Hollenhund) Cerberus.
cerebrum -i, n.  možgani, das Gehirn.
Ceres -rčris, f.  Cerera, boginja poljskih
pridelkov, Ceres.

cerno, crevi, cretum, 3.  ločim, suheiden;
vidim, spazim, pokažem, sehen, zeigen:
in aUis.

certamen -inis, n.  prepir, spor, borba,
boj, bitva, der Streit, der Kampf, das
Gefecht;  tekma, poskušanje, pogan¬
janje (za prednost), tekmanje, der
Wettstreit, Wettka/mqf.
certe, adv.  gotovo, resnično, v resnici,
geiviss, bestimmt, sicherlich;  vsaj, u>e-
nigstens.

certo, 1 .  skušam se, tekmim se, tek¬
mam, poganjam se, ucettkiimpfen, wett-
eifern;  borim se, prepiram se, boju¬
jem se, pobijem se, potolčem še, kam-
pfen, streiten, de re  (za —, um  —),
cum aliguo; pugnatur,  boj se bije.
certus, 3.  (videni, gesehen);  gotov, res¬
ničen, zanesljiv, znan, stanoviten, va¬
ren, geiviss, sicher, zuverldssig: divi-
tiae:  stanovit, določeni, odločeni, od¬
merjen, ustanovljen, urečeni, bestimmt:
modus, dies;  veren, pravi, nedvomen,
fest, wahrhaftig; amicus; cCrtum scio,
za gotovo (trdno) vem, geiviss ivissen;
algm certiorem facio,  naznanim, spo¬
ročim komu, jemanden benachrichtigen.
cervix -icis, f.  večidel v plur.,  zatilek,
tilnik, zatilec, vrdt, der Nacken, das
Genih, der Hals,

23

cervus -i, m.  jelen, der Hirsch.
cespes ali caespes, -itis, m.  ruša, rušina,
trata, drn, ein Rasenstilck, der Rasen.
cesso, 1,  obotavljam se, neham, praz-
njujem, uženem se, polenim se, siiu-
men, zSgern, aufhoren, feiern, mussig
sein, unthiitig sein.

ceterum adv.  v ostalem, sicer, ubrigens.
ceterus, 3. večidel v plnr.,  ostali, drugi,
die ubrigen.  "

Cethegus -i, m.

Cevenna -ae, m. mons Cevenna , gora v
v Galliji, die Sevennen.

Chabrias -ae, m.  vojvoda Athenski.
Chares -etis, m.  vojvoda Athenski.
Chalcis -idis, f.  Clialcida, glavno mesto
na otoku Euboeji.

charta - ae , /. papir, popir, das Papier.
Charybdis -is,  /. vrtinec v Sicilijanskem
prolivu, ein Meeresstrudel in der sici-
lischen Meerenge.

Chersonesus -i, f.  Chersones (polotok);
Ch. Taurica,  Krim; Ch. Tliracia,  pol¬
otok Gallipolski (von GalUpoli).
Chermes -etis, m.  [Chij.

Chios -ii, f.  otok v Aegaejskem morju,
Chrysippus -i, m.  filosof Grški,
cibarius, 3.  jedni, živežni, zur Speise
gehorig: cibaria -urum, n,  živež, klaja,
hrana, die Speise, Nahrungsmittel, das
Futter:  prost, or dinar: panis c.  črn
kr., schmarzes Brdt.

Cibus -i, m.  jed, jestvina, die Speise.
cicada -ae, f.  svrček, čvrček, škržat,
die Oikade , Baumgrille.

Cicero (M. Tultius) -onis , m. naj veči
govornik Rimski.

ClCdnia -ae, f.  štorklja, štrk, der Storch.
cicur -uriš,  krotak, domač, pitomen,
pitom, zalim. [den.

Cilicia -ae,  /. dežela v Mali Asiji, Cili-
Cimbricus, 3. Cimberski, cimbrisch; Cim-
bri -orum, m.  narod Germanski, die
Cimbern.

Cimon -onis, m.  vojvod Athenski.

Cincinnatus (L. Quinctius) -i; m.  glas.
diktator Rimski.

cinCtus, 3. opdsan, obddn, okroženi,
umgiirtet, umgeben, umeingelt.
cingo -nxi -ctum, 3.  opašem, opasujem,
obdajam; obddm, ograjujem, obsto-
pam, zajmem, umgiirten, umringen,
umzingeln, umgeben;  ovijem, ovijam,
ummnden, schmiicken.

Cinna -ae, m.  plemenit Rimljan,
circa prap. c. acc. m adv.  okoli, okrog,
ciroiter adv.  okoli, blizo, ungefahr.
circulus -i, m.  krog, kolobar, <2. Kreis.
circu(m)itus -us, m.  obhod, obtek, der
Umlauf;  obseg, okoliš, okolje, okrog,
der TJmfang; circumitu,  v okrožju,
okoli, im U.

circum praep. c. acc.  okoli, okrog, krog,
um, rings um.

circum-eo -ii -itum -ire,  obidem, obha¬
jam, ogledujem, hodim okoli, herum-
g^en, umgeben, besichtigen: muros;
obstopim, obdam, zajmem, umgeben,
umzingeln.

circumago -egi -actum, 3.  okoli ženem,
zasučem, obrnem, herumtreiben, um-
lcehren, ■Umdrehen.

circumdo -dSdi -ddtum -ddre,  obdajam,
obdam, umgeben.

circumfluus, 3. obteženi, obtekari^, um-

flossen, umstromt.

circum-fundo -fudi -fiisum , 3. oblijem,
umgiessen: cera;  obdam, zajmem, um¬
ringen, umgeben.

circum-lino -Utum, 3.  oblčpim, omažem,
umkleben;  pokrijem, odčnem, beklei-
den, beivachsen: circumlitus  (obraščen).
circum-sedeo (-sideo) -sedi -sessum, 2.
obsedam, oblegam, osedem, umsitzen,
umlagern.

circum-sto -stati, 1 .  okoli stati, obstopati,
obdati, umstehen, umgeben , umringen.
circum-venio -veni -ventum, 4.  obstopim,
obd&m, umgehen , umringen;  goljufdm,
prevarim, hintergehen, betriigen.

TV

24

Cirous -i, m.  krog, der Kreis;  okrogli
pot, oirk, tekališče, jezdišče, jaha-
lišče, (lirjavnioa (ograjena), die Balin ,
die Rennbalm.

Cirta -ae, f.  mesto v severni Afriki.

citerior -ius -ioris,  tostrani, tokrajni,
tostranski, diesseiUg; citimus, 3.  naj-
bliži, der nachste.

C iti urn -ii, n.  mesto na Cypru (Cgpern).

citius gl. cito.

Cito adv.  hitro, brzo, brž, naglo, ge-
schwind, schnell; serius aut citius,
prej ali poznej, friiher oder spdter.

cifra adv.  s te strani, na tem kraju,
diesseits; citra ultrdgue,  s te in s one
strani, na to in na drugo stran, dies¬
seits und jenseits, nach dieser und je-
ner Seite hin; citra, praep. c. acc.
s te strani, takraj, diesseits;  brez,
ne glede na, ohne, abgerechnet, abge-
sehen von , [geschtvind.

Citus, 3.  hitri, brz, nagli, schnell, rasch,

civilis -e,  meščanski, državljanski, gra-
janski, burgerlich, Burger-: bellum c.
notranja (ali medsebojna, domača)
vojska (boj); priljuden, herablassend,
leutselig.

Civilftas -dtis, f.  priljudnost, prijaznost,
die Leutseligkeit, Herablassung.

clvis -is, c.  meščan, državljan, grajan,
someščan, sodržavljan, der Burger,
Mitbilrger.

civTtas -dtis, f.  meščanstvo, državljan¬
stvo, die Biirgerschaft;  meščanstvo,
državljanstvo (pravice meščanstva),
das Biirgerrecht;  mesto, die Stadt;
država, der Staat;  ljudstvo, prebivav-
stvo, das Volk.,

Clades -is,f.  poraz, poboj, pobitje, raz¬
bitje, izguba (boja), der Verlust, die
Niederlage.

Clam adv.  skrivitj, tiho, na skrivnem,
geheim, insgeheim; praep. c. abl.  skri¬
vaj od, brez znanja ukradši se od,
ohne Vormssen: mis.

damo, 1.  vpijem, kričim, kličem, rufen,
schreien. [Geschrei.

clamor -oris, m.  krič, krik, vpitje, das
clanculum adv.  skrivaj, tiho, heimlich.
Clandestinus, 3.  skrit, skrivni, potajni,
heimlich, verborgen.

Claritas -dtis, f.  glasovitost, slovečnost,
slavnost, die Beriihmthe.it;  jasnost,
svetlost, die lielle, Klarheit.

Clarus, 3.  bister, čist, jasen, svetel, klar.
hell, deutlich;  sloveč, glasovit, slaven,
častni, beruhmt, ausgezeichnet: man-
suetudine  (zavoljo — , ivegen, durch  —).
classis -is, f.  flota, ladjevje, brodovje,
die Flotte;  razred, razdelek, d. Classe.
claudlco, 1.  šantati, šepati, hromotati,
šepasto hoditi, hinken, lahni sein.
Claudius -ii, in.  ime dveh plemen Rim¬
skih.

claudo -si -sum, 3.  zaklenem, zaprem,
zaklepam, zapiram, schliessen,einshlies-
sen: in caved;  obdajam, umgeben, be-
gremen.

claudus, 3.  hrom, šepav, šantav, lahm,
hinkend: altero pede,  na jedno n., an
einern F.

claustrum -i, n.  večidel v plur.,  (zapah, ■
zapor, der Megel, das Schloss);  ključ
m trdnjava na meji deželni, branilo,
bramba, ostrog, namet, der Schliissel,
— die Grenzfestung , die Vormauer,
das Bolliverk, der WaU, Danim.
clavus -i, m.  žrebelj, ldinec, der Nagel;

kormilo, korman, das Gteuerruder.
clausus, 3.  zaprt, zaklenjen, geschlossen,
eingeschlossen.

Cleanthes -is, m.  filosof Grški,
clemens -tis,  blag, krotek, krotkosrčen,
pohleven, milosrčen, milostljiv, mild,
sanftmiithig, nachsicKtig , gnddig.
clementia -ae, f.  blagost, milost, mehko-
srčnost, milosrčnost, usmiljenost, die
Milde, Gnade, Ncichsicht, ScKonung.
Cleombrotus -i, m.

Cleomenes -is, m.  Lacedaemonec.

25

Cleopatra -ae, f,  glas. kraljica Aegyp-
tovska (von Aeggpten).

Cliens -tis, m.  klienet, varovanec, pod¬
ložnik, der Client, der Schutzbefohlene,

Clipeus -i,m.  ščit (okrogli, iz medi), der
(runde, eherne) Scliild.

Clitus -i, m.  Macedonec, prijatelj Ale¬
ksandra Vel. in vojvoda.

Ciodius -ii, m.  neprijatelj Ciceronov.

Cloeiia -ae , /. junakinja Rimljanka.

Cltiilius, 3.  ime plemena Albslcega, po¬
zneje Rimskega, iz kterega posebno
znan: Cluiiius,  zadnji kralj Albski,
od njega imenovana fossa Cluilia.

Clypeus gl. clipeus. (Vorname.

Cn. — Cneus -i,  ime Rimsko, romischer.

coactus gl. cogo.

coalesco -lui -Kluni, 3.  zrastem se, sto¬
pim se, zjedinim se, združim se, ver-
uicichsm, zusammenwachsen, verschmel-
zen, sich vereinigen.

coarguo -ui -utum, 3.  dopovem, razlo¬
žim, dokažem, razjasnim, darthun, in
helles Licht stellen.

Cocles -itis, m.  (jednook, čorav, eindu-
gig);  hraber Rimljan.

COCtus gl. coquo.

coecus, 3.  slep, blind.

Cooytus -i, m.  (plač, jok, das Heuleti);
p  Kocyt, r|ka v podzemlju (in der Un-\
tenoelt).

coelestis gl. caelestis.

Coelius (sc. mons) -ii, m.  holm (gora)
v Rimu.

coelum gl. caelum.

coena -ae, f.  obed, večerja (okoli 3.' — 4.
ure popoldne), die Mahlzeit , Haupt-
mahlzeit: ad  (za) coenam.

coeno, 1.  občdujem, večerjam, Mahlzeit
halten, speisen: ligneo catillo  (iz —,
aus — ■) ;  gl. coena.

coeniiia -ae, f.  občdek, mali obed, ve-
čerjica, eine lcleine Mahlzeit.

coeo (cum-eo) -ii -Hum -tre,  sniti se,
sestati se, shajati se, msammmlcmmen,

coepi, coeptum, -isse,  začel sem, jel sem,
začnem, počnem, pričnem, begonnen —,
angefangen habeh.

coerceo -ui -itum, 2.  omejujem, stešnju-
jem; krotim, brzdam, na uzdi držim,
pomirjujem, beschrdnken, einschriin-
ken; in Schranken halten, zdhmen , biin-
digen.

coetus -us, m.  shod, die Zusammenkunft;
družba, družtvo, die Versammlung, der
Kreis, die Gesellsehaft.
cogitatio -onis, f.  mišljenje, das Den-
ken\  misel, der Gedanke ; nakana, na-
mčra, der Plan, Entschluss.

Cogito, 1.  mislim, pomislim, razmislim,
premišljujem, denlcen, bedenken, nach-
denken: mecum , pri sebi, bet mir , de
re,  o čem, na kaj, an  —, uber.
eognatio -onis,f.  srodstvo, srodnost, die
Venvandtschaft.

cognatus, 3. sroden, srodnik, srodnica,
der Blutsverwandte , Veruiandte.
cognitio -onis, f.  spoznanje, poznanje,
poznava, znanost, vednost, das Ken-
nenlernen, die Erkenntniss, Kenntniss.
cognitus gl. cognosco,
cognomen -inis, n.  pridevek, priimek,
naimek, der Beiname: cognomine, s
priimkom, mit d. B.
cognosco ( cum-nosco) -ovi -nitum, 3.
spozndm, spoznavam, poznam, zvem,
kennen Umen, erkennen, erfahren.
cogo ( cum-ago), coegi, coactum, H.  se-
ženem, zberem, zganjam, skupljam,
zbiram, zusammentreiben, zusammen-
bringen,  — ziehen, -oersanimeln;  steram,
spodim, pripeljem, ivohin treiben,  —
brmgen;  silim, prisilim, moram, pri¬
moram, naganjam, ztvingen, dazu brin-
gen: terrore.

cohaereo (cum-haereo) -haesi -haesum, 2.
v zvezi sem, drsšim se česa, vezati se
med seboj, skup držati se, zusaminen-
Mngen: cum Italia,

eoliors ‘tis, f,  Hohorta, krdelo, deseti

4

26

del legije, okoli 400 — 500 mož, die
Cohorte, eine Truppenabtheilung.

colaphus -i, m.  zaušnica, pljuska, uda¬
rec s pestjo, ein Faustschlag, Backen-
streich, eine Ohrfeige: colapho percu-
tio,  pljusnem, za uho (po licu) uda¬
rim, einem einen Faustschlag versetnen.

Colchi -onim, m.  narod pri črnem
morju v Mali Asiji, die Colchier.

collabor ( cum-labor■),  -psiis sum, 3.  zru¬
šim se, zvrnem se; razpadem se, in
sich zusammenfallen,  •— stiirzen, ein-
stiirzen.

Collatia -ae, f.  mčsto v. srednji Italiji
kraj reke „Anio“.

Collatinus -i, m.  Kollatijan, Kollatin, iz.
mestaKoltatije, von Collatia, Collatinus.

collaudo (cam—laudo), 1.  pohvalim, hva¬
lim, sehr loben.

colljffla -ae, m.  sodrug, drug, tovaruš (v
službi), Amtsgenosse.

colllgo (cum-ligo), 1.  zvežem, zusammen-
binden, fesseln.

colligo (cum-lego) -legi -lectum, 3.  zbe¬
rem, zbiram, sammeln;  sklenem, iz¬
peljem, izvedem, sodim, schliessen,
folgern ,; iščem, pribavljam, enverben
suchen.

Colhnus, 3.  kollinski (-poleg holma
„Quirindlis“ y  Iiimu), collimsch.

COllis -is, m.  hrib, grič, holm, der Jlii-
gel, die Anhohe.

colloco (cum-loco), I.  zmeščam, zmestim,
namestim, stavljam, postavim, naprav¬
ljam, setzen, stellen, erbauen, Crrichten  :
in pectore  (v prsi), colonias; A&m  v
z&kon, za ženo, omožim s kim, dam
(hčer) zamoji, udam za koga, ausstat-
ten, verheirathen: diviti fitiam, nuptum
colloco alicui ; nastanim, naselim kam,
einguartieren, ansiedeln: in loco.

Colloquium -n, n.  pogovor, razgovor, do¬
govor, pomenek, die■ Unterredung, das
GesprSch.

collfiguor (cum-loquor) -locutus (loguutus)

sum, 3.  pogovarjam se, razgovarjam
se, dogovarjam se, sich besprechen,
sich unterreden: cum aliquo.
collum -i, n.  vrat, der Hals.
colo -ui -cultum, 3.  obdčiujem, obdelam,
bauen, bebauen, bearbeiten;  častim, štu-
jem, cenim, v čislih imam, ehren, ver-
ehren, achtungsvoll behandeln: aliguem
pro  (kot), als, deo;  izvršujem, gojim,
držim, obhajam, pflegen, iiben, feiern:
bonos moreš, sacra;  stanujem, prebi¬
vam, sich aufhalten, ivohnen.

Colonae -arum, f.  mestiSe v Troadi,
Stiidtchen in Troas (Kleinasien.)
Coloneus, 3.  Kolonski, von Colonus, co¬
lo nisch; Colonus -i, in.  hrib v Athe-
nah z grobom Oedipodovim (des Oe-
dipus): Oedipus Coloneus , naslov tra¬
gediji Sophoklovi.

colonia -ae, f.  naselba, naselbina, nasel¬
je, naselitva, die Colonie, der Pfianz-
ort, die Pflanzstadt.

colonus -i, m.  seljak, naeelnik, naselje¬
nec, der Colonist, d. Ansiedler, Pfianzer.
color -oris, m.  barva, šrst, polt (f.)
die Farbe, der Teint: candido colore,
(bele polti, von weissem Teint).
COlumba -ae,;/'. golob, golobica, die Taube.
columna -ae, f.  stolp, steber, die Saide:

c. Herculis, ~ Gibraltar.
colus -i, f.  preslica, der Spinnrocken.
coma, -ae, f.  las, lasje, das Haar, Uaupt-
haar;  list, pero, das Laub, Blati {der
Biiume).

comburo -ussi -ustmn, 3.  spalim, sežgem,
verbrenncn.

comedo {cum - edo) -edi -esum, 3.  snem,
pojem, jem, aufessen, verzehren.
comes -itis, c.  spremljavec, sprevodnik,
tovaruš, drug - , der Begleiter, der Ge-
fdhrte.

cometa -ae  ali cometes -ae, m.  ropača
(zvezda), repatica, repata zvezda, der
Comet, Haarstern.

Cominius -ti, m.  konsul Rimski,

27

comis -e, blag, uljuden, prijazen, mil,
ljubeznjiv, freundtich, leutselig, Ueb-
reich.

ComiilUS adv.  z mečem v roki, blizo,
odbliz, mit dem Degen in der Faust,
in der Ndhe , im Nahkampfe.
comlter adv.  prijazno, uljudrio, freund-
lich, leutselig.

comitium (cum-eo) -ii, n.  zborišče, zbi¬
rališče, der Berathurtgsort, das Comi¬
tium (in Rom);  v plur.  zbor, sesta¬
nek, skupščina, volitve (v zboru), vo-
litveni zbor, izbirališče, die Volksver-
sammlung, die Wahlversammlung, die
Wahlen , die Comitien: cont.it ia h.ahere
(halten).

eomitas -atis, f.  prijaznost* blagost, mi¬
lost, ljubeznjivost, die Freundlichkeit ,
Milde , Gefalligkeit , Herablassung.
comltor, 1 .  sprčmim, pratim koga kam,
begleiten, geleiten: in Capitolium.
commeatus -us, m.,  dopust, der Urlaub;
živež (za vojsko), privoz, dovoz (hrane),
die Zufuhr, der Proviant.
commemoro, 1 .  premišljam, ilberdenken;
napominjam, napomenim, spominjam,
omenjam, omenim, v misel vzamem,
envahnen, anfiihren: benefivia; soleo
memorare,  premišljavam.
commendatio -dnis,  /. priporočanje, pri-
poroka, priporočba, die Fmpfehlung.
commendo, 1 .  priporočam, empfehlen.
contmeo (cum-meo), 1 .  hodim,, zahajam,
ah- und zugehen, -kommen, (uiieder-
holt) kommen, besuchen: ad locum, ad
aliguem.

Commereium -ii, n.  trgovina, der Handel;
pečanje, občonje, druženje s kini, der
Verlcehr, die Verbindung, der Umgang.
Cpmminuo -ui. -utunr, 3.  zmenjšujem,
slabim (-iti), verleleinern, vermindern ,
s chteachen.

commlniscor, mentus sum, 3.  izmislim,
izumim, iztuhtam, ausdenlcen, ersinnen.
committo -tsi -issum, 3.  (vkup puščam,

"pošiljam, eusammenschicken);  iz¬
ročam, zaupam, zaupujem, poverja-
vam, anvertrauen: alicui collum;  za¬
čnem, začenjam, beginnen: proelium,
pugnam  (udarim se, pobijem se, spu¬
stim se v bitko — boj, liefern —);
dopuščam, zulassen, gestatten;  storim,
delam, doprinesem, pregrešim, bege-
hen, verbrechen: flagitium;  grešim,
pregrešim se, silndigen, fehlen.

commode adv.  prikladno, prilično, prav,
dobro, priložno, gehorig, gut , beguem,
passend.

commodftas -dtis,f.  zgodnost, ugodnost,
spodobnost, pristojnost, die Beguem-
liohheit, das Angenehme , die Schick-
lichkeit;  prikladnost, die Angemessen-
heit;  korist, der Nutzen, Vortheil.

commodum -i, n.  korist, hasek, hasen,
der Vortheil, Nutzen.

commodus, 3.  prikladen, priličeu, priro¬
čen za— , passend, geeignet zu: adrem.

commonefacio -feci -factum, 3.  opomnim,
opomenem, opominjam, (nachdriick-
lich) erinneru.

commoror, 1.  pomudim se, sich aufhal-
ten, venoeilen.

commoveo -ovi -otum, 2,  ganem, gibljem,
omečim, močim, betvegen, riihren,
ergreifen: animos;  zvabim, speljem,
verlocken: spe;  napravim, erregen:
hellum;  strašim, beunruhigen, er-
schrecken.

communieo, 1.  priobčujam, razodevam
(svoje misli), mittheilen: rem cum
aliguo.

communis -e,  obči, občni, splošni, skupni,

gemeinschaftlich, gemeinsam, gemein :
salus;  prost, vsakdanji, gemein, all-
gemein iiblich: vita;  priljuden, prija¬
zen s kim, družni, druživni, leutselig,
herablassend, umganglieh: erga algm.

CO m mu nit as -atis, f,  vkupnost, obenost,
die Gemeinschaft priljudnost, die
Leutseligkeit.

4 *

28

communTter adv.  vkupno, skupej, ge-
meinschaftlich.

commutatio -onis, f.  promena, spreme-
na, menja, die Veranderung: rerum
(okolnosti, sreče, der Umstdnde).
comoedia -ae, f.  komedija, vesela igra,
dcts Lustspiel , die Komodie.

Como -mpsi -mptum, 3.  uredim, razče-
šem, spletam, ordnen, frisieren.
coinpages -is, f.  stik, zlog, spah, die
Znsarmnenfiigung , Verbindung , Fuge;
poslopje, der Bau;  temnica, spone,
der Kerker, die Fessel.
compareo -ni, 2.  prikazujem se, poka¬
žem so, na dan pridem, erscheinen,
sichtbar sem ;

comparo, L  zadobim, pridobim, spra¬
vim si, spravljam, dobivam, prido¬
bivam, pribavljam, bereiten , ericerben:
divitias ;  napravljam, sklepam, prido¬
bivam, verschaffen, stiften: amicitias;
pripravim si, zberem, naberem, an-
toerben, ausriisten: copias;  uredim,
uravnam, einrichten.

comparo, 1. (pur)  primerjam, prilioim,
vergleichen , gleichstellen.
com pello, 1 .  imenujem, (na glas) nago-
govorim, (laut) nemim, anreden.
compello -puli -pulsum, 3.  zganjam, zu-
sttmmentreiben;  naganjam, priganjam,
antreiben;  nagnem, nagovorim, sklo¬
nim, beuegen.

Compendium -ii, n.  (prihranilo, Erspar-
niss);  ukrajsek, die Abkiirzung;  ko¬
rist, der Getoiiin, Vortheil.
compensatio -onis, f.  poravnanje, po-
vračanje, die Aus^eichnung;  zamenja,
zamenjevanje, menja, der Tausch.
compenso, 1 .  izravnam, ausgleivhen, er-
setzen.

CompČrio -peri -pertum, 4.  zvem, seznam,
(za)slišim za, erfahren, boren von: dere.
compes -edis,  /. železje, pota, spona za
noge, okovi na nogi, die Fussfessel,
die Beinschelle ,

compesco -seui, 3.  (kolenčati); (u)kro-
tim, brzdam, uzdam, ziigeln.
complector -exus sum , 3. c. ace.  obja¬
mem, zngrlim, oklenem se koga, ovi-
jem se okoli —, umfassen, umschlin-
gen;  zapopadem (v sebi), zapopadain,
obsegam, begreifen, auffassen, erhal-
ten;.  p oprimem se česa, angreifen.
COmpleo -evi -etum, 2.  polnim, napolnim,
napolnjujem, navdam, anfiillen, er-
fiillen: gaudio , piscincim  (zaspem—);
dopolnim, doživim, spolnim, verleben,
vollenden: annos.

Complexus -us, m.  objem, die Umarmung.
complures -a -ium, ad1\  več, premnogi,
veliko, mehrere, sehr viele.
compono -posui. -situm, 3.  zlagam, zlo¬
žim, sestavljam, spisujem, zusammen-
stellen, -fiigen, \rfassen : fabulas;  ure¬
dim, uravnam, v red denem, ordnen:
anfonos ;  poravnam, pomirim, beilegen:
bellum.

compos -olis, adj.  deležni, theilhaft;  mo¬
goč, v oblast imajoč, gospodar nad,
maehtig: mentis compos  (zavedajoč se,
pri sebi, seines Verstandes mdchtig).
composltio -onis f.  sestava, sveža, die
Zusammensetmng, Verbindung.
compositus, 3.  sestavljen, stvorjen, zu-
sammengesetzt; ad aliguid,  sposoben,
prikladen za, geeignet zu.
comprehendo -di -sum, 3.  zgrabim, er-
greifen;  zapopadem, razumem, erfas-
sen, begreifen: animo.
comprobo, 1.  odobrim, odobravam, potr¬
dim, potrjam, ('/anz) billigen,bestStigen.
computo, t  seStejem, zbrojim, zusam-
menzdhlen.

concedo -cessi -cessum, 3.  umaknem se,
odidem, grem, podam se, uieichen,
tvohin gehen, sich enifernen: Ar gos;
dopustim, dopuščam, dovolim, dovo-
Ijavam, gestatten, einriiumen;  pustim
komu kaj, prepustim, podelim, iiber-
lassen; alicui patrimonium.

29

concido (cum-caedo) -ctd-i -cisum, 3.  se¬
sekam, posekam, pokoljem, pobijem,
niederhauen, -machen.
concilio, 1.  dobim, dobivam, pridobim,
stečem, pribavim, gminnen, enoerben,
Vtrschaffen;  sklenem, sklepam, stiften:
pacem;  združujem, zvczujem, zjodi-
nim, sprijateljujem, vereinigen, be-
f reunden, geneigt machen.
concilium -ii, n.  zbor, skupščina, die
Versammlung, der Landtag: in conci¬
lium pastorum  (med pastirje),
concino (cum-cano) -inui -cfantum, 3.  spe-
vam, pojem, prepevam, (zusammen)
singen, besingen.

concio -onis, f.  skupščina, zbor, tabor,
die Versammlung, Volksversammlung,
der Meeting;  govor (v zboru), die Bede.
concionor, 1.  govorim, besedim (narodu),
(offentlich) reden, reden (vor einer Ver¬
sammlung): ex turri  (s turna).

A,  conclto, 1.  poženem, spodbadam, in Lauf
set zen, antreiben ; vznemirjam, pretre¬
sam, stresam, aufregen, erschiiltern;
prestrašim, plašim, erschrecken ;  vzbu¬
dim, napravim, erregen: bellum.
conclamo, 1 .  (jednoglasno) kričati, vpiti,
vskliknem, zusammenrufen, ausrufen.
concipio (cum-capio) -cepi -ceptum, 3.
zgrabim, zapopadam, fassen, aufneh-
men;  dobim, črpam, schopfen.
conclave -is, n.  soba, izba, stanica, das
Gemach, Zimmer.

concludo (cum-claudo) -si -sum, 3. za¬
prem, einschliessen;  sklenem, združim,
zjedinim, zusammenfassen: artibus  (v
znanstvo zložim); sklenem, sklčpam,
zaključim, schliessen, folgern.
concordia -ae,f.  jednoglasje, skladnost,
j edinost, Eintraeht , Uebereinstimmung.
concors -dis,  složni, jednodušni, jedne-
ga srca, skladni, v jedinosti, eintriich-
tig, Ubereinstimmend, einig.
concremo, 1.  sežgem, spalim, upalim,
(vbllig) verbrennen ,

concresco -crevi-cretum, 3.  (zrastemse,
, zusammenivachsen);  zgostim se, str¬
dim se, sich verdichten, verhdrten;
concretus, 3.  zgoščen, ustrjen, gost,
verdiehtet, dicht.

•  concupisco -pivi -pitum, 3.  želim, po¬
želim, hrepenim za čim, hočem, za¬
htevam, begehren, verlangen: rem.
concurro -curri -cursum, 3.  stekati se,
>  skup teči, vreti, zussmmenlaufen,
-stromen;  tečem, lauf en: ad mortem
(v smrt); potolčeni se, sprimem se,
zgrabim se, zusammentreffen i. Kampfe.
1  concursus -us, m.  steka, stekanje, der
Zusammenlauf.

concutio ( cum-guatio ) -cussi -cussum , 3.
potresem, stresem, pretresem, osla¬
bim, erschiittem , sch-ivdvhen.

,  condemno ( cum-damno ), 1 .  pogubim, ob¬
sodim, obsojam, obsojujem koga za¬
voljo česa, verurtheilen: ad mortem
(na smrt): perfidiae, (anklagen, ver¬
urtheilen tvegen  — ).

; condicio ( conditio ) -onis, f.  stanje, stan,
bitje, položaj, razmera, osoda, oko¬
liščine, die Luge, der Stand , das Loos,
Verhaltniss;  pogoj, pogodba, die Be-
dingung: condicionibus  (pod-, unter-)-
ponuda, prilika, der Vorschlag, die
Partie.

condimentum -i, n.  začin, začimba, za¬
bel, die Wiirze.

condio, 4.  začinim, začinjam, priprav¬
ljam, iviirzen, lecker zubereiten: cibos
šale-,  mažem, balsamujeni, (po)mazilim,
einbalsamieren.
conditio, gl. condicio.
conditor -oris, m.  zidavec, počotnik, za¬
četnik, ustanovni k, der Grilnder , Ur-
heber, Stifter.

condltus, 3. sezidan, postavljen, gegriin-
det, errichtet; Urbs condila,  početek
(zidatva, postanek) Rima, die Griin-
dung der Stadt (Bom).
condo -didi -dUum, 3.  sezidam., uteme-

30

ljim, postavim, ustanovim, osnujem,

erbauen , griinden, errichten: oppidum ,
urbein ; spravim, spravljam, hranjujem,
aufhebeu; beisetzen;  skrij em, verbergen:
in sacciperio.

conduco, -xi -ctum, 3.  speljem, zvedem,
zberem, zusammenfiihren, versammeln;
najmem, najemljem, miethen.
conductitius, 3.  najet, gemiethet , Mieths-.
confectus (conficio), 3.  storjen, naprav¬
ljen, nadopolnjen, gemacht, vollendet,
zuriickgelegt.

con-fero -tuli -colldtum (conlatum) -ferre,
znesem, znašam, prinašam, nanosim,
zusammentrageni  — bringen: talenta
Cgprum (Delum);  znosim, dam, obr¬
nem, beitragen, venvenden: crines in ,
(za, zu) vincula, ad utilitatem; confero
me,  grem, odidem, poddm se, upotim
se, odrinem jo kam, sich begeben: ex
Peršič Colmas; confero me ad rem,
dam so na kaj, posvetim se čemu,
poprimem so česa, sich widmen , sich
hingeben: ad rempublicam,  dam se dr¬
žavi v službo, idem v državno službo,
sich d, Staatsdienste uoidmen;  prime¬
rim, prispodobim kaj sčim, vergleichen.
confestim, adv.  koj, pri tej priči, pre¬
cej, zdajci, sogleich, unverziiglich.
conficio (cum-facio), feci -fectum, 3.  sto¬
rim, zdelam, izgotovim, naredim, zvr-
šim, dokončam, spišem, verfertigen,
vollenden,verfassen: aliguid manu , ora-
tiones;  delam, prehodim, zurucklegen:
itinera;  pokončam, ukončam, zatrem,
ugonobim, posušim, jemljem, auf  — ,
verzehren, zerstoren: animum;  .dokon-
čavam, tekam, vollenden: circos;  sla¬
bim, mučim, trapim, schiotichen, guulen.
confido -fisus sum 3.  verujem, (za) u-
pam komu, zanesem se, zanašam se
na, vertrauen , trauen, sich verlassen
auf: virtuti miiitum.
configo -fixi -xum, 8.  probodem, pre¬
sunem, durchbohren , durchstechen.

confirmo, 1.  potrdim, bestatigen;  trdim,
zagotavljam, uverjavam, betheuern,
versichevn;  urečem, ustanovim, fest-
setzen ; utrdim, krepim, befestigen,
starken.

confiteor (cum-fateor) -fessas sum, 2.
izpovem, spoznam, priznam, priznavam,
izpovem se česa, gestehen, belcennen:
rem. • [brennem

conflagro, 1■  zgorim, pogorim, ver-
confligo -xi -ctum, 3.  (po)bijem se, po¬
tolčeni se, udarim se, sich schlagen,
kdmpfen: cum eo.

conflo, 1 .  spišem (spihati), . zusammen-
blasen;  razpihati, zanetiti, vnamem,
napraviti, anfachen, erregen: bellum;
stopim, raztopim, topim, raztalim, ta¬
lim, einschmelzen: aurum.
confllio -xi -xum, 3.  stekati se, zlivati
se, skup vreti, susammenjiiessen,  —
str

confugio -fugi -Uum,  pribežim k, pobeg¬
nem, seine Zujiucht nehmen, ivohin
jtiehen: ad Caesaris pedes.
confundo -fudi -fusum, 3.  zmetom, zme¬
dem, zmčšam, venoirren ; vznemirjam,
beunruhigen: confusus , 3.  zmešan, zmo¬
teni, verwirrt.

congero -gessi -gestam , 3.  znosim, znašam,
nanosim, spravim, zusthmmentragen :
in. hoipa.

congredior, (cum - gradior) gressus sum,
snidemse, zusammentreffen;  spopadem
se, sprimem se, (p°)'Hj em  se, potol¬
čeni se, sich schlagen , sich messeh:
cum aliguo.

congrego, 1.  zbei-em, zbiram, sjedinim,
versammeln, vereinigen; congregari,  dru;
žiti se, sich versammeln, sich verbin-
den-.pares cum paribus  (volk z volkom),
congressus -us, m.  shod, sestanek,
društvo> razgovor, die Zusammen-
kunft, Unterredung.
conjecto, 1  ugibljem, sodim, presojam,
■muthmassen, ratheu,

31

conjectura -ae, f.  dozdeva, sumnja, do-
mišljanje, ugibanje, die Muthmassung,
die Vermuthung.

conjicio (eonicio, -cum-jacio) jed -jectum,
3.  zmečem; vržem videnem v, zu-
Sgmm&mverfen ; wohin tverfen: in vin-
cula  (v zapor), in aguam;  uganem,
ugibljen, previdim, sodim, sumnjam,
vermuthen: entnehmen;  potrošim, iz¬
dam, potratim na kaj, verivenden, ver-
schutenden; pecuniam in aliguid.
conjuncte, adv.  zvezano, verbunden;  pri¬
srčno, ljubeznivo, befreundet, nertraat;
cotnp, conjunctius.

conjunctio -oni.s, f.  zveza, včz, Verbin-
dung;  voznik, daS Bindeioort.
conjunctus, 3.  zvezan, združeni, složni,
verbunden, Ubereinstimmend;  sprijate-
ljen, befreundet.

conjungo -xi,ctum , 3.  zvčžem, spojim, skle¬
nem, združim, zjedinim, verbinden,
vereinigen ; v pass.  držim se česa,
susammenhdngen: cum, re.
conjuratio -onis,  /, zarota, urota, die
Verschivbrung. [Verschivorener.

conjuratus, 3.  zarotnik, zarotnica, ein
conjuro, 1.  zarotim se, zagovorim se,
sich verschtvoren: in remp.,  proti d.
gegen  —.

Conjux -Ugis c.  soprog, mož, soproga,
žena, der Gatte, Gemahl, die Gattin ,
Gemahlin.

nonnecto (conecto) -xui xum, 3.  zvoz-
lam, zvežem, sklenem, zjedinim, spnem,
zusammenr, verkuiipfeh, verbinden, zu-
sammenheften.

conniveo -im  ali -ixi, 2.  zažmirim, me-
žim, oči zatisnem, kroz prste gledam,
sich schliessen, die Augen zudrdcken,
Nachsicht hdben.

Conon -onis, m.  vojskovod Athenski.
conor, !■  snujem, namenjam, (po)skušam,
skusim, upam si, drznem, predrznem
se, počnem, lotim se, hočem, unter-
nehmen, uiagen, versuchen  •' rem accedere

conguero -guestus sum, 3.  (po)tožim se
na kaj; jaučem, vekam, 'liber eticas
klagen, beklagen; jammern: de re,
fortunam.

consaepio -psi-ptum, 4.  ogradim, zgradim,
umziiumen, einzaumen. ,
conscendo ( cum-scando ) -di -sum, 3.
stopim, idem na —, vzlezam, splezam,
vspenjam se na — , besteigen, wohin
steigen: ncmes, in ncivem,
conscientia -ae, f.  včst, duša, zlasti
slaba (huda) vest, das Getvissen, be-
sonders das bose Gewissen ; svest {f.),
zavest, zavednost, čut, das Beivusst-
sein: actae vitae.

conscisco -ivi -itum, 3.  odločim, potr¬
dim, odobrim, genehmigen, beschliessen;
prizadenem, natovarim, zufiigen, ge-
ben: šibi mortem  (življenje si vzamem,
umorim se).

conscius, 3.  svestni, sovodni, sovedoč s
kim vred, bewusst.

conscribo -psi -ptum, 3.  spišem, zusatn-
menschreiben;  naberem, ausheben.
Conseco -ui -ctum, 1.  sesekam, zrežem
(na kose), in Stiicke zerschneiden.
consecro ( cum-sacro ) 1.  posvetim, da¬
rujem, weihen, ividmeu;  (p)obožim,
pobogovim, bogovom prištejem, med
bogove štejem, vergottern, zur Gott-
heit erkldren; consecratus, 3.  posve¬
čeni; pobožni, geiveiht, vergiittert.
consenesco -nul, 3.  (po)staram se, sivim,
altern, ergrauen;  pešam, veljavo iz¬
gubim, schuiach werden, das Ansehen
verlieren.

consensus -us, m.  sloga, sklad, soglasje,
jednoglasje, jednomiselnos.t, jedinost,
die Uebereinstimmung, Einstimmigkeit,
Einmuthigkeit: consensu,  jednodušno,
einstimmig.

consentiens -tis,  soglasni, jednoglasni,
skladni, Ubereinstimmend, einmiithig.

consentio -nsi -sum, 4.  jedne misli sem,
ujemam se, slagam se, skladam se,

32

stikam se, iiebereinstimmen, einig sein.
Consequor -secutus (-sequutus) sum, 3.
dosežem, erreichen, erlangen, gleich-
Icommen;  idem za kim, nastopim, pri¬
dem za kim, sledim, nachfolgen, nctch-
kommen: alqm aetate  (v — ); dojdem,
dohajam, (do)stignem, einholen.
consero -sevi -situm, 3.  obsejem, pose¬
jem, obsadim, nasadim, obsevam, be-
sahen, bepflcmzen.

consero -rut -ftum, 3.  spahnem, skle¬
nem, zusammenfiigen , anknUpfen; ma-
nus cons.  spopadem se, sprimem se,
boj se strne, hdndgemem iverden.
conservatio -onis, f.  ohranjenje, ohram-
ba, oliranitva, vzdržba, Erhaltung ,
Bettung, Betoahrung.
conservatus, 3.  ohranjen; otet, erhalten;
gerettet.

eonservo, 1.  ohranim, obdržim, zadržim,
obvarujem, ohranjujem, erhalten, be-
wahren ; hranim, rešim, Suvam, otmem,
retten;  držim, držim se česa, spolnju¬
jem, halten , beobachten: indutias.
consessus -us, m.  seja, družtvo, slcup-
' ščina, die Gesellschaft, Versammlung.
consideratus, 3.  premišljen, pameten,
razborni, iiberlegt, besonnen.
considero, 1 .  gledam, betrachten ; raz¬
mišljam, preudarjam, enviigcn, iiber-
legen.

consTdo -sedi -sessum, 3.  sedem, usedem
se, ustanim se, spustim se, sich nieder-
setsen, sich niederlassen: in labellis
(na ustnice).

p cetiSilium -ii, n.  svet, nasvet, der Bath,
Bathschlag: c. dare aegrotis;  nasvet,
predlog, der Vorschlag;  posvet, po¬
svetovanje, die Berathung;  namen,
namera, nakana, misel, cilj, konec,
•die Absicht , der Zioeck;  osnova, na¬
klep, odloka, sklep, plan, der Plan,
Entschluss, Anschlag: consilia capere
(osnove snujem, Entschliisse fassen,
Mussregeln nekmeti);  modrost, razum¬

nost, sprevidnost, razsodek, pamet,
die Klugheit, Ueberlegung, Besonnen-
heit;  svetovavstvo, zbor, seja, der
Bath , die Bathsversammlung: cons.
publicum,  državno svetovavstvo (svet-
stvo), der Staatsrath.

Considius -ii, m.  vojvoda Kimski.
eonsisto, constlti -stitum , 3.  obstojim,
postojim, obstojim, stehen bleiben;  po¬
stavim se, vstopim se, stopim, sich hin-
stellen, auftreten, hintreten: in  (na, auf)
suggestis.

consitus gl, consero.
consolatio -onis, f.  tolaženje, tolaž, to¬
lažba, der Trost, die Trostrede, die
Ermutliigung.

consolor, 1.  tolažim, trosten.
consors -tis,  deležni, deležnik, theilhaft,
Theilnehmer an.

consono -ui , 1.  zvonim, šumim, brnim,
brečim, (zusammen)-tonen, schatten.
conspectus -us, m.  pogled, der Anblick:
in conspectu , pred očmi, vpričo, im
Angesichte.

conspergo (cum-spargo) -spersi -sum, 3.
poškropim, pokropim, polijem, pospem,
potresem, besprengen, iibergiessen, be-
streuen: floribus,

conspicio -spexi -specium, 3.  ugledam,
vidim, erbliclcen.

conspicor. 1.  zagledam, ugledam, spa-
zim, ansichtig wer.den , erbliclcen, sehen.
consplcuus, 3.  vidni, posebni, sichtbar,
auffallend;  izvrstni, odlični, ausgezeich-
net , nierkwurdig.

constans -tis,  stanoviten, stalen, fest,
standhaft, beharrlich.
constanter, adv.  stanovitno, standhaft;

potrpežljivo, beharrlich, mit Ausdauer.
constantia -ae, f.  stalnost, trdnost, die
Standhaftigkeit, Cliarakterfestigkeit ,
Festigkeii.

constat -stitit, 1.  stoji, dognano je,
es steht fest: inter omnes’,  gl. consto,
OCHStiti gl. eonsisto,

33

constltuo (cum-statuo) -ui -utum, 3.  se¬
stavim, postavim, zusammen-, fest-
stellen;  postavim, sezidam, erriehten
erbauen: statuam, aedem;  ustanovim,
odredim, urečem, odločim, festsetzen,
bestimmen: supplicium in (za, gegen)
aliguem;  uredim, uravnam, napravim,
urejam, ustrojim, einrichten , organi-
sieren: civitatem;  postavim, dam, auf-
stellen: exemplum ;  odločim, sklenem,
beschliessen: vitam agere;  postavim,
naredim koga za, aufstellen, bestim¬
men: judicem;  utrdim, naredim, be-
griinden: pacem.

constitutus, 3. postavljen, aufgestellt, er-
richtet;  odločeni, upeni, festgesetzt, be-
stimmt.

con-sto -stiti -dtum, 1.  stojim, obstojim,
sem iz česa, bestehen: in ve, ex re;
stojim, trpim, trajam, feststehen, dan¬
em;  gl. tudi constat.
con-stringo -nxi -ictmn , 3. skrčim, zu-
sammenziehen;  zvežem, priklenem, oku¬
jem, binden , fesseln.
con-suesco, -evi -etum, 3.  navajam se,
priučam se, sich getvohnen, gewohnt
werden; consuSvi,  navadil sem se, va¬
jen sem, imam navado, rad, ich bin
gemhnt, ich pflege: consuevi dormire.
rad spim, spavam.

consuetudo -inis, f.  navada, privada,
priuka, die Geivohnheit;  občenje, dru¬
ženje s čim, dnižčina, pajdašenje,
geselliger VerJcehr , Umgang.
consul -ulis, m.  konsul, jeden izmed o-
beh najviših oblastnikov v Rimu, iz¬
voljenih na jedno leto, det• Consul.
consulatus -us, m.  konsulstvo ; konsulo-
vanje, das Consulat.
consulo -ui -ulium , 3. posvetovati se,
preudarjati, sich berathen, berathschla -<
gen;  skrbim, sorgen;  za svet (po)pra-
šam, pračam, upitam zastran česa (o
čem, za kaj), um liath fragen, befra-
gem Apollinem, de re,

consulto, 1.  posvetujem, preudarjam,

premislim, berathschlagen, iiberlegen ,
ertviigen.

consulto, adv.  s premislikom, s preudar¬
kom, navlžtšč, mit Ueberlegung, ab-
sichtlich.

consultum -i. n.  odloka, sklep, der Be-

schluss.

consultus , 3. premišljen, preudarjen,
■ilberlegt, reiflich envogen ; vešč v čem,
zvedeni, hundig: juriš.

con-sumo -mpsi -mptum, 3.  obrnem, po¬
trošim, potratim, an-, verutenden:
operam;  sprovedem, prebom, zubrin-
gen: multum tempus,  dolgo časa se
pomudim; použijem, pijem, popijem,
verzehren, aufzehren;  ukončam, ugo¬
nobim, zatrem, poberem, ubijem, ver-
derben, vernichten , hinraffen , todten.

contagio -onis, f.  dotik, dotikanje, die
Beruhrung.

con-tego -xi -ctum, 3.  pokrivam, zasti¬
ram, bedecken.

con-temno -mpsi, -mptum, 3.  zametujem,
zaničujem, preziram, malo cčnim, ver-
achten, nichtachten;  zanemarim, ver-
nachlassigen.

contemplatio -onis,  /. gledanje, ogleda-
nje, die Betrachtung.

contemplčr, 1. c, acc.  gledam kaj ali
proti čemu, pregledujem; razmišljam,
premišljam, betrachten , aufmerken.

con-tendo -di -tum, 3.  napenjam, span-
nen;  napenjam se, trudim se, upiram
se, sich anstrengen, sich bemuhen;  hi¬
tim kam, ivohin streben, sich beeilen;
borim se, rvam se, prepiram se, bijem
se, streiten;  skušam se, poganjam se,
tekmam, tekmim se, utetteifern, stre¬
ben nach.

contentio -onis, f.  napenjanje, upor, upi¬
ranje, trud, prizhdeva, die Anstren-
gung, der Eifer;  prepir, borba, der
Streit , Kampf;  tekma, skušanje,. po¬
ganjanje, kosanje, der Wetietreit .

5

34

Contentus, 3.  zadovoljni s cim, da, zu-

frieden: parvo, expulisse.
conticesco (cum-taceo) -cui, 3.  zamol¬
čim, omolknem, potihnem, verstummen,
schioeigen.

continens -tis,  vzdržni, nesamopridni, ne¬
sebični, enthaltsam, mdssig , uneigen-
niitzig.

continentia -ae, f.  vzdržnost, vzdržlji¬
vost, nesebičnost, nesamopridnost, za¬
tajevanje samega sebe, die Enthalt-
samkeit, Mdssigung, Uneigennutzigkeit,
Selbstbeherrschung.

contlneo ( cum-teneo ), -ui, -tentum, 2.
skup držim; zusammen-, festhalten;
včžem, beisammen halten;  vzdržujem,
ohranjujem, obdržujcm, behalten, er-
halten • contineri  (inter se),  skup držat 1
se, ujemati se, stikati se, zvezan biti,
zusammenhangen , verknupfi sein; conti¬
neri (fluminibus),  omejiti se, omejevati
se, okrožen (obdan,'■ obkoljen) biti, be-
grenzt werden, umgeben-, eingeschlossen
sein, contineri (vita),  počivati na, stati
na, viseti od, beruhen auf; continere ali-
(juem,  na uzdi držim, uzdam, krotim,
im Zaume halten, beherrschen: lege;
držim, imam, halten: muraenas in pis-
cina ;  zapopadam, nahajam, enthalten:
aliguid.

COn-texo -ui -tum, 3.  setkem, spletem,
stikam, zvežem, zusammentoeben, zu-
sammenfilgen, verbinden.
contingo (cum-tango) -ttgi -tactum) 3.
dotičem se česa, beriihren: rem;  gre
po sreči, na dčl pride komu, doleti,
dojde, zadene koga, primeriti se, po¬
goditi  se, dogajati se, naključiti se,
pripetiti se, gelingen, zu Theil uierden,
mderfahren , begegnen: contingit sa-
pimti, ut....

continuo adv.  precej, koj, zdajci, pri
tej priči, sofort, alsbald , sogleich.
continuus (contineo), 3.  (skup držeči se,
sich zusammenhaltend);  ncprenehljiv,

neprestan, zaporedoma, j eden za dru¬
gim, po vrsti, fortivahrend, ununter-
brochen, auf einander folgend: per
septem dies continuos.
contio gl. concio.
contionor gl. concionor.
contra adv.  proti, zoper, nasproti, na¬
proti, dagegen: contra ire,  postaviti se
(komu) nasproti, entgegentreten; prdep.
c. acc.  proti, zoper, gegen, wider: con¬
tra ea,  nasproti (temu), dagegen.
con-traho -xi -ctum, 3.  zvlečem, skup
potegnem, stisnem, zožim, stesnim,
zusammenziehen: in exiguwm orbem
(na mali prostor); zberem, naberem, zu¬
sammenziehen, versammeln: exercitum.
contrarius, 3.  protivni, nasprotni, gegen-
ilberliegend, entgegengesetzt: in con-
trarias partes, pr o  in contra  (za
stvar in proti), pro und contra; e con-
trario , nasproti, pak, im Gegentheil.
contremisco ( con-tremo ) -mui, 3.  (po)-
tresem se 4  stresem se, trepečem,
(z)drhčem (zdrhtati), erzittern, erbe-
ben: omnibus artibus  (na v-, u-, an-).
controversia -ae, f.  prepir, razpor, svaja,
razpra, der Streit , die Streitigkeit.
con-tueor -tuitus sum, 2.  gledam, ugle¬
dam, spazim, betrachten, erblicken, ge-
wahr iverden.

contubernalis -is, c.  tovaruš (v vojski),
Zeltcamerad;  drug, pajdaš, Camerad,
Gefiihrte.

contumaciter adv.  trdovratno, trdoglavo,
trdokorno, hartndckig, halsstarrig.
eontumacia -ae, f.  trdovratnost, svoje¬
glavost, upornost, samoglavnost, die
Halsstarrigkeit, Hartnackigkeit.
Contumax -dcis,  trdovraten, svojeglav,
trdoglav, uporen, okoren, samoglaven,
hartndckig, halsstarrig, unbeugsam:
ad hoc unum  (v tem jedino, hierin
allein),

oontumelia -ae,f.  pogrda, ogrda, psovka,
grda beseda, razžaljenje; grdo rav-

35

nanje, Schmtihung , Beschimpfung, die
Schmach, der Schimpf, schimpfliche
Behandlung.

convalesco -lui, S.  ojačam, ukrepim se,
oporavim so, opomorem se, erstarhen ,
sich erliolen;  umnožim se, narastem
(se), razmorem se, uberhandnehmen.
con-vel lo -elli -vulsum, 3.  (strgam, zer-
reissen);  potresem, podkopljem, po¬
diram, erschiittern , untergraben.
convena -ne, m.  (sešlec, ZusammenkSmm-
ling); pl.  pritepenci, drhal, žlota, po¬
tepini, klateži, zusammengelaufene
Fremdlinge , (las Gesindel.
convenienter adv.  prikladno, primerjeno,
gemdss: naturae,  po naturi (kakor se
z naturo ujemlje).

con-venio -veni -ventum, 4.  sestanem
koga, snidem se, sestanem se s kim;
obiščem, zusammenkommen; besuchen ,
angehen: aliguem; ad Caesarem  (priti
k—, kommen zu—■).

conventus -us, m.  sliod, zbor, skupšči¬
na, die Zusammmkunft, Versammlung.
con-vorto -ti -sum, 3.  obrnem, umkeh-
ren, umwenden, umdrehen: in fugam,
zapodim v beg, in die Flucht jagen,
ad palmam;  obračam, rabim na kaj,
vertvenden, benutzen: aliguid ad alqd.;
preložim, prestavim, prevedem, iiber-
setzen, ubertragen: in latinum,  polati-
nim; (s)premenim, preobrnem, pre¬
tvorim, vencandeln: aligufn in canem.
conviva -ae, m,  gost, omiznik, gostova-
nee, pozvanec, povabljenec; tovaruš
pri jedi, Gast, Tischgast, Tischgenosse.
convexus, 3.  na oblok zidan, oblokan
(vdihan), svedeni, geioolbt: eoelum,
nebeški oblok (krog, svod), d,as Him-
melsgetviilbe.

con-vineo -ici -ctum, 3.  prepričam, pre-
svedočim, dokažem, ifberfuhren, iiber-
toeisen.

convivium -ii, n.  gostba, gostovina, po¬
jedina, gostje, gosti, gostovanje, das

Gastmahl, der Schmaus.
con-voco, 1 .  sezovem, skličem, zberem,
zusammenrufen, versammeln.
convulsus gl. convello.
cooperio ( cum-operio ) -rui -rtum, 4.  po¬
krijem, obspem, bedeeken, Uberschutten:
lapidibus  kamenjam koga, steinigen.
coorior (cum-orior) -ortus sum, 4.  vz¬
dignem se, vstanem, nastanem, sich
erheben, pVdtzlich entstehen.
eopia -ae, f.  množ, množina, obilje,
obilnost, kup, obilno, die Menge, F-iille;
pl.  čete, krdela (vojakov), trume, voj¬
ska, die Truppen-, plur.  zaloga, živež,
die Vorriithe, der Mundvorrath, Pro-
viant, die Lebensbedurfnisse.

Copiose, adv.  obilno, z obiljem besed,
zgovorno ,reichhaltig, ivortreich, beredt:
dicere.

copiosus, 3.  obilen, reichhaltig ; ljudevit,
ljudnat, poln ljudstva, volkreich;  bo¬
gat, premožni, icohlhabend, reich ; mno-
gobesedni, bogat/ (obilen) v besedah,
govorni, ivortreich, beredt.
copulo, 1 .  zvežem, spojim, sklenem, zdru¬
žim, verbinden  — knilpfen , vereinigen.
Coquo -xi -ctum, 3.  kuham, varim, pe¬
čem ; žgem, kochen , backen; brennen:
later coctus,  žgana opeka, gebrannter
Backstein  (, Ziegel.)
cdquus -*, m.  kuhar, der Koch.
cor -dis, n.  srce,, (v telesu) das Herz.
coram, adv.  vpričo, pričujoč, nazoči, ge-
gemvdrtig, in Person: adesse  (sam tu
hiti); praep. c. abl.  pred (c. instr.),
vpričo, nazoči, vor, in Gegemvart.
Corcyra -ae, f.  Korcyra, s. Krf, otok Grški
v Joniškem morju, Corcgra , j. Corfu.
Corcyraeus, 3.  Korcyrski, korcgrSisch,:
bello  (v. K. v.)

Corinthius, 3.  Korinthski, Korinthjan,
Korinčan, korinthisch, der Korinthier.
Corinthus -i,f.  Korinth, m. Grško, Korinlh.
Corioli -brnim, m.  mesto Tolskovsko
v Latiju, Stadt der Volsker.

36

Coriolanus, 3.  Koriolski, Korioljan, pri¬
devek C. Marcija od mesta „Corioli“,
/ coriolanisch; Corolianus.

Cornelius -ii, m.  Corn. Nepos, zgodopi-
sec Rimski.

Comu -us  in -u, n.  rog, rogovila, das
Horn, das Geioeih;  krilo, der FlugeJ
{des Heeres)-,  krajec, das Horn  (des
Mondes).

corona -ae, f.  venec, krona, der Kram,
die Krone.

corono, 1.  venčam, ovenčavam, kronam,
krasim, krdnzen , bekranzen, kronen,
schmiicken, zieren,

Corpus -oris, n.  telo, život, det• Korper,
Leih: corporis,  telesni (životni); truplo,
mrtvec, der todte Korper, Leichnam ;
toto corpore,  na vsem telesu, am g. K.

Corrigo (con-rego) -rexi -ecium, 3,  zrav¬
nam, popravljam, poboljšujem, gerade
richten, bericktigen, verbessern.

cornpio ( cum-rapio ) -pui -reptum, 3.
(s)popadem, zgrabim, ergreifen.

corrodo (cum-rodo) -si -sum, 3.  zglojem,
razglojem, razgrizem, zernagen.

corrumpo ( cum-rumpo ) -upi -uptum, 3.
kazim, kvarim, habim, spridim, 'ver-
derben :  podkupim, bestechen : praemio,
pecunia.

corruo ( cum-ruo ) -ui -utum, 3.  zrušim
se, podrem se, sespem se, razpadem
se; zgrudim se, zvrnem se, padem (na
tla), zussammenstiirzen, einstiirzen, zu
Bodem stiirzen.

Corslca -ae, f.  otok Italijski.

C 0 rtex -Ms, m.  skorja, koža, die Rinde.

C08, cotis,  brus, osla, der Wetz-,
Schleifstein, [Rabe.

corvus -i, m.  krokar, vran, gavran, der

COtidiSnus {quot,),  vsakdanji, tdglich.

cotidie ( quot.), adv.  vsakdan, tiiglich.

Cotta -ae, m.  Aurelius C., konsul in go¬
vornik Rimski.

Cotus -i, m.  kralj Thraški, ein Kffnig
v. Thracien,

Cotylas -ae, m.  aedil Rimski.

Cranaus, - i , m.  kralj Atlienski.
cras, adr.  jutri, morgen.
crassus, 3.  debeli, dick.

Crassus -i, m.  M. Crassds,- triumvir
Rimski.

crassitudo -Inis, f.  debelost, debelina;

gostčst, die Dicke, Dichte.
crastinus, 3.  jutrišnji, morgig.

Crates -is, m.  velikodušen Thebljan,
Thebaner.

CraHippus -i, m.  filosof Grški, učitelj
Ciceronov.

creator -oris, m.  stvarnik, stvoritelj, der
Schopfer.

crebro adr.  pogosto, cesto, hiiufig.
creber -bra  - bruni , pogostni, gost, cest,
hiiufig, dieht, gedrdngt.

Credibilis -e,  verjetni, glaublich.
čredo -<Mdi -ditum, 3.  verjamem, veru¬
jem, gluuben: alicui;  upam, zaupam;
poverim, izročim, amertrauen, 'trciuen,
glauben: alicui, alicui rem;  verujem,
držim kaj za (v mislih), dafurhallen.
cremo, 1.  sežgem, spalim, sežigam, ver-
brennen: igni

creo, 1.  stvarjam, stvorim, ustvarjam,
ustvarim, erschaffen; pass.  nastajam,
postajam, tverden, entstehen;  izberem,
izbiram, (iz)volim, naredim, postavim
koga za, ivahlen, envdhlen, machen:
magistratus, Ciceronem consulem, pon-
tifices  (vvedeni, einsetzen).
crepida -ae, f.  podplat, sandalja, die
Sohle, Sandale.

Cresco -evi -etum, 3.  rastem, ponara-
stem, vzrastem, (u)množim se, wach-
sen, zunehmen.

crepTtus -us, m.  ropot, rožljanje, das
Gerdusch, Geklirre.

Creta -ae, f.  otok v Srednjem morju,
s. Kandija.

Cretes -um  in Cretenses -ium, m.  Kre-

čani, die Krater, Krel nser,

crevi gl. cresco.

37

crimen -Vnis, n.  okriva, obdolžba, (ob)-
dolženje, obdolžek, die Besclmldigung;
očitanje, oponašanje, der Vormurf:
crimini alicui dare,  očitati, okrivlju-
jem, vonverfen, besclmldigen ;  hudo¬
delstvo, zločinstvo, krivnja, greh, hu¬
dobija, das Verbrechen, das Vergehen,
die Schuld.

criminor, 1.  (ob)dolžim, (o)krivini, čr¬
nim, beschuldigen , verleumden.
criminatio -onis, f.  okriva, obdolženje,
die Beschuldigung.
crmis -is, m.  las, lasje, das Haar.
crimtus, 3.  lasat, langhaarig; stella crin.,
repača, repata zvezda, kometa, der
Komet  ( Haarstern).

Crito -onis, m.  učenec. Sokratov,
crocodilus -i, m.  krokodil, das Krokodil.
Croesus -i, m.  bogati kralj Lydijski,
Konig der Lijdier.

crucio, 1.  (križam, kreuzigen ) ; mučim,
morim, trapim, peklim, gučilen, mar-

tem , peinigen.

crudelis -e,  srepi, neusmiljen, grozovi-

ten, trdosrčen, okruten, grausmn, ge-
fiih llos, unbarm herzig.

crudelltas -atis, f.  srepost, trdosrčnost,
nemilošrenost, die Grausanikeit, Vn-
barmherzigkeit.

crudeliter adv. (superl. crudelisshne),
neusmiljeno, grozovitno, srepo, okrut¬
no, strašno, grausam, gefiihllos, un-
barmherzig.

crudus, 3.  (krvav, blatig);  sirov; nepre¬
bavljen, neprekuhan, rob; unverdaut.
cruentus, 3.  krvav; krvoločni, grozovi-
ten, blutig; blutdilrstig, grausam.
crumena -ae, f.  mošnja, mošnjica, das
Geldsdckchen, Geldbeutelchen.
cruor -oris m.  krv, kri (gosta), das
( dicke) Blut.  i

CruS -ris, n.  golen (/.), piščal, noga,
skok (žabji), der Schenkel, das Schien-
bein, Bein: ad ima crura  (doli črez
golčni, do glčžnjev, bis an die KnSchel).

■  crux -ticis, f.  križ, das Kreuz;  smrt na
; križu, der Kreuzesiod: minari crucem.
: crystailmus, 3.  kristalov, kristalni, kry-
stallen; cnjstallina (sc. vaša),  kristal¬
no posodje, Kristallgefdsse.
cubrle -is, n.  ležišče, postelja, die Lager-
, stčitte, das Lager.
citbo -ui -Hum -are,  ležim, liegen: cubi-
tum ire , idem spat, — ■ na gredi,- schla-
fen gehen.

, cujus (genit.  od qui  ali quis),  čegav?

čegaver, čij, utessen, dessen.
culpa -ae, f.  krivnja, krivica, greh, die
, Schuld, das Verschulden; culpam su-
stineo,  krivnjo nosim, kriv sem, Schuld
an etwas haben.

Culeus -i, m.  meh, der Sack, Schlauch.
culter -tri, m.  nož, das Messer;  vinjak,
kosir, reznik, die Hippe; culter ton-
sorius,  britva, das Barbiermesser.
cultor -oris, m.  obdelovavec, der Bear-
beiter;  stanovavec, der Beivoliner.
cultura -ae, f.  obdelovanje, obdelatva,
die Bebauung;  izobraženje, izobraže¬
nost, die Pflege, Ausbildung.

Cultus, 3.  obdelan, bebaut;  izobražen,
(aus)gebildet;  gl. colo.

Cultus -lis, m,  okras, gizda, kinč, der
Schmuck: corporis;  obdelovanje, ob¬
delatva, die Bearbeitung, Pflege;  iz¬
obraženje, omika, die Ausbildung;
čaščenje, spoštovanje, die Verehrung ;
življenje, način življenja, die Lcbens-
wei.se.

cum praep. c. abl.  s ali z c. instr. mit:
esse cum ' aliquo,  učenec som komu,
Jemandes Schiller sein;  pri, bei';  na
c. acc., zu: cum salute;  (zapostavlja
se ablativom me, te, se, nobis, vobis
in qui).

cum ali quum conj.  kedar, ko, dokler,
da, als , wenn, indem, u>ann, so oft als;
cum  —• tum,  kedar — tedaj, kakor
— tako, ne le — ampak tudi soseb-
no, kolikor — toliko tudi, i — i zlasti

38

(posebno); wenn  — cdsdann; so uiie
— so auch, nicht nur  — sondern auch
besonders, soivohl  — als auch;  ker,
ki, da, iveil  (c. conj.);  če ravno, dasi-
ravno, če tudi, obschon, da doch (c. conj.)

cunae -arum, f.  zibel, zibelka, zibka,
die Wiege.

cunctor, 1.  obotavljam se, zatezam, zo-
" ‘gern , zaudern.

cunctus, 3.  ves (skupej), cčl, ves (kar
ga je), ganz, gesammt; plur. alle, ins-
gesammt,

cuniculus -i, m.  podkop, unterirdischer
Gang, die Mine.

cupide adv.  željno, rad, begierig, gern.

Cupidltas -dtis, f.  želja, poželjenje, po¬
hot, die Begierde , das Verlangen: glo-
riae,  slavohlepnost, die Rulimsucht;
strast, die Leidenschaft;  lakomnost,
die Habsucht.

Cupidus, 3.  željni, pohlepni na kaj, be¬
gierig nach: potentiae.

cupio -ivi -itum, 3.  želim, poželim, po-
željujem, hočem, zahtevam , wilnschen,
begehren, begierig sein.

cupedinarius, 3.  slaščičarski, zu den
Naschereien gehbrig; subst.  slaščičar,
der Zuclcerbiicleer.

Clir adv.  zakaj ? ivarum  ? est, cur (cum
conj.),  vzrok je, da..., imam zakaj
c. inf. ich habe Ursache zu...

cura -ae, f.  skrb, briga za kaj, die
Sorge. fur, um: exseguiarum;  skrb¬
nost, marljivost, die Sorgfalt;  trud,
opravilo, opravek, die Bemuhung, das
Geschiift.

Cilria -ae, f.  zbornica, svetovavniea,
mestna hiša, die Curie , das Rathhaus.

Curiatius -ii, m.  tako so se zvali Albski
trojčki, ki so v boju s Iloratiji po¬
ginili.

Curio -onis, m.  priimek Rimski.

curiosus, 3.  skrbni, goreč, sorgfdltig , eif-
rig;  radovedni, zvedav, vedčen, zvč-
dovni, radovednež, neugierig , vonvitzig.

Curius -ii, m.  ime plemena Rimskega,
iz katerega naj znaniji: M. Curius
Dentatus, ki je zmagal Samnite in
Sabince.

euro, 1.  ( rem ), skrbim, brinem se, bri¬
gam se za kaj, maram za kaj, mar
mi je kaj, na skrbi imam, sorgen, sich
hummem um etivas , besorgen ; poskr¬
bim, gledam, sorgen, sehen  ; upravljani,
vodim, vertvalten, leiten ; (c. partic. fut.
pass.),  dam, lassen ; zdravim, lečim
gajim, vračim, celim, curieren, heilen.
curnciilum -i, v.  t<>k, pot, der Lauf', die
Iiaufbajm.

curro, cucurri, cursum, 3.  tečem, tekam,
hitim, odidem, la/ufen, eilen, sich eilig
begeben: trans mare.
cursor -oris, m.  tekavec, der Lauf er ;
hitri sel, jadrnik, kurir, der Eilbothd ,
Courier.

Cursor -bris, m.  priimek Rimski,
cursus -us, m.  tek, dir; premik, (hitri)
hod, der Lauf, die Bewegung.
currus -us, m,  voz, kola, kočija.

Curtius Rufus -ii-i,m.  zgodopisecRimski.,
curulis -e,  (vozni, zum Wagen gehorig)
kurulski, curullisch: sella cur.,  uradni,
službeni stoleo, der Amtssessel des Con-
suls , u. s. iv.

curvus, 3.  kriv, pripognjen, zgrbljen,
prihuljen, gekriimmt, gebUckt.
custodia -ae,  /. straža, čuvanje, varo¬
vanje, die Wache,Beivachung, Aufsicht:
corporis ; zapor, tamnica, ječa, voža,
der Geivahrsam, das Gefdngniss.
eustodio, 4.  stražim, podštražo držim,
čuvam, vdrujem, pazim na, o(b)vdru-
jem, zavč rujem, beivachcn, beivahren,
hiithen: aliguem, locum, ah (por) aliguo;
spolnjujem, držim, beobachten, halten:
foedus.

custos - odis , c. stražar, stražnik, čuvar,
-ica, varuh, zavetnik, der Wčichter ,
Hiither, Beschiitzer.

Cybistra -onim, n.  mesto v Kappadociji.

39

Cyclops -opis, m.  Cyklop, der Cgclop.

Cydnus -i,  m.Cyden, reka vCiliciji, M.Asiji.

cynTcus, 3.  (pasji, Hund-) ; cyniški, cynik,
cgnisch , der Cgniker,  pridevek neke
vrste filosofov.

Cynoscephalae -arum, f.  (pasje glave,
Hundskopfe),  ime dveh hribov,.v '1'lies-
saliji.

Cyprus -i, f.  otok v Srednjem Morju,
Cyper, Cypern.

Cyrus -i, m.  1) utemeljitelj kraljevine
Persijanske; 2) C. mlajši ( minor ), sin
Darija Ocha, poglavarja Lydijskega
(Statthalter von Lydien). [zicus.

Cyzicenus, 3.  Cyziški, Cyzičan, von Cy-
Cyzicus -i, f.  mesto v Mysiji (Mali Asi ji).

D.

Dacia -ae, f.  dežela, s. Moldavija, (Ka-
rabogdanska), Valahija (Karavlaška)|
in Erdelj (Molclau, Wallachei und
Siebenburgen).

Damis -idfs, m.  Kralj Spartski.

damno, 1.  pogubim, obsodim, obsojam,

verdammen, verurtheilen : capite , na
smrt, zum Tode.

daminim - i , n.  škoda, kvar, der Schadc.

Danaus -i, m.  kralj v Argu (Arf/os).

Danubius -n, m.  reka, s. Donav, Dunav,
Donava, die Donau.

Darfus -ii, m.  ime več kraljev Per-
sovskih.

Datis -Mis, m,  vojskovod Persovski.

datus, 3.  dan; gegeben;  pisan, geschrie-
ben: literae.

de, praep . c. abl.  o (c. loc.), von, iiber;
s ali z (c. gen.),  od, izmed, von  — he¬
rcih, von, aus, unter: de legibus nul-
lam ■  zavoljo, za, zbog, zastran, u>egen
in Betreff, hinsichtlich, von: de urhe
certare, ne quid de legibus  (da nič na),
na (c. acc.)  za (e. acc.),  nad (c. instr.)
črez, von, an, liber: gueride  (na, črez)
liucuria, de Hannibale  (nad H.), victoria;
iz, aus: de rhetore fies, haurfire de
jugi puteo.

dea -cie, f.  boginja, božica, die Gottin.

debeo ( de-habeo ) -ui, Uum, 2.  dolžen
sem, dolgujem, zahvaljujem, zahvalim
se komu za, prejemam (imam) kaj od,
hvalo vem komu za, schuldig sein ,

schulden, verdanken, zu verdanken
haben: vilam, alicui rem  ; imam, mo¬
ram, dolžen sem, sollen, miissen; non
debeo , ne smem, nicht diirfen (miissen)
v pass.  prilpadam, grem, spodobim
se, gebUhren.

debilito, 1 .  slabim, oslabim (-iti) schwa-
chen, entkriiften, ciliguem; pass.  slabim
(-eti), obnemorom, geschwikht (schivach)
werden.

de-cedo -cessi -ssum, 3.  odstopim, oti-
dom, umaknem se, iveggehen, uieichen,
sich zurilclcziehen: Italia.  (iz I.), provin-
cici  in ex prov.  (die Provinz verlassen );
(sc. de vita), s  tega sveta (iz sveta)
se ločim, umrem, abscheiden, sterben.

decem, 10. decem septemgue n.

december -bris, e. mensis december  (tudi
brez : mensis) , gruden (mesec) , der
December.

decemplex -icis,  deseterni, desetorostrok,
desetkrat tolik, zehnfiiltig, zchnmal so
gross.

decemvir -Viri, m.  decemvir, (jeden iz¬
med deseterih mož, desetnik), ein De¬
cemvir.

de-cerno -c revi -etum, 3.  odločim, sklč-
nem; dovolim, beschliessen, verordnen;
beivilligen : vacationem.

de-certo, 1 .  (do odločbe) se borim, bo¬
jujem se, (bis z. Entscheiclung) kdmpfen.

decet -uit, 2.  pristoji se, pristojno (spo¬
dobno) je, pristuje, spodobi se, es ge*

40

ziemt, es schickt sich , es steht u>ohl an.
decido {de -eado) -cidi.,  spadam, padem,
na tla telebim, odpadam, osipljem se,
obletam se, herunter-, abfallen, fallen,
hinsinken.

decipio (de-capio),  goljufam, preslepim,
prevarlm, Mntergehen, betrugen , tiiu-
schen.

DecTmus -i, m.  ime Rimsko, romischer
Vorname.

decTmus, 3.  deseti, der Zehnte.

Decius {Mus) -n, m,  hraber vojvoda
Rimski.

de-clamo 1 .  vadim se v lepem govor¬
jenju, deklamujem, sich im Vortrag
iiben, declamiren.

de-claro, 1 .  razjasnjujem, dokazujem,
kažem, oznanjujem, zu erkennen geben ,
beiveisen, cmzeigen;  okličem, oglasim,
razglasim koga za, ausrufen , erkla-
ren;  opišem, izrazim, beschreihen, aus-
drilclcen.

declivis -e,  brezni, položni, povezni, na-
vdolni, nagnjen, absckussig, ablidngig.
decoro, 1.  krasim, kinčim, lepšam,
schmucken , zieren;  (po)slavim, veličam,
poveličujem, odlikujem, loben , ver-
herrlichen, auszeichnen.
decorus, 3.  spodoben, pristojni, častni,
krasen, anstaridig , schicklich , toohlan-
stdndig, zierlich; decorum  -i, n.  pri¬
stojnost, spodobnost, der Anstand.
decretum (decerno) -i, n.  odlok(a), sklep,
zaključek, der Beschluss.
decrevi gl. decerno  in decresco.
de-cresco -evi -etum, 3.  menjšam se,
ginem, pojemljem, staram se, kleiner-,
geringer merden, abnehmen: luna.
de-curro, cucurri  in curri, cursum, 3.
tečem — letim doli (na dol), herab-
laufen , -eilen.

decus -oris, n.  dika, gizda, okras, kinč,
der Schmuck, dieZierde;  lepota; čast,
slava, - die Schonheit, Ehre, der Buhm.
de-decus -oris, n.  nepristojnost, nespo¬

dobnost, sramčta, die Schande, Ent-
iviirdigung: dedecori fit  (biva na sr.,
sramoto dela).

dedi gl, do.

dedlCO, 1.  posvetim, blagoslovim, wid-

men, weihen.

dedrtio - onis, f.  predaja, podanje, po¬
daja, die Uebergabe, Gapitulation.

deditus, 3.  udan, podan, posvečeni, er-
geben, gewidmet , geweiht.

de-do -didi -ditum, 3.  predajam, izročam,
izročim, v roke dajem, dam, hingeben,
iibergeben, iiberliefern, ergeben;  gl.
deditus.

de-duco -xi -etum, 3.  speljem (doli),
odpeljem, odvajam, vodim, spravim,
herabfuhren, ivohin fiihren: in agrum;
s seboj vzamem, mitnehmen (auf einer
Reise);  zvlečem, spustim, potegneta,
herabziehen, -lassen; sinum; coloniam
ded.  (naseljence odpeljem), naselbo
utemeljim {Colonisten woliin fiihren),
eine Colonie griinden;  odvrnem, spe¬
ljem, z(a)vabim, verlocken, ablenken,
abwenden.

de-fatfgo, 1.  utrudim, upeham, ermuden:
defatigatus, 3.  utrujeni, truden, one¬
mogel, slab, ermudet , erschopft, miide.

defectio -onis, f.  pojemanje, manjkanje,
mrknjenje, die Abnahme: solis def.,
die Sonnenftnsterniss;  odstop, odpad,
izneverjenje, der Abfall, die Abtriin-
nigkeit.

defendo -di -sum, 3.  (o)branim od, proti;
zagovarjam, vertheidigen , schiilzen,
vor, gegen: rem ab aliguo, iivitatem
contra aligttetn.

defensor -oris, m.  branivec, branitolj;
zagovornik, zagovarjavec, der Ver-
theidiger.

de-fero -tuli -latum -ferre,  (doli) nesem
m znosim, prinesem, herabtragen, wo-
hin bringen, bringen: nihil dom.um;
izročim, izročam, predam, prenesem
na koga, iibertragen: rem ad aliguem,

41

ttlicui consulatum j  naznanim, poročim,
javim, povem, hinterbringen, berichten ,
anzeigen: rem ad populum,  predložim
narodu (prinesem pred narod) stvar,
die Sache vor das Volk bringen.
deficio ( de-facio ) -feci -fectuni, 3.  manj¬
ka mi česa, zapušča me kaj, opešam,
ni česa, ausgehen , fehlen, abnehmen,
schivinden: res-, aliguem res deficit;
izneverim se komu, odstopim, odpadem,
abfallen, abtriinnig tverden: ab alifpio.
de-ffgo -xi -xum, 3.  vtaknem, zabodem
v kaj, hineinfilgen , -stechen;  uprem,
festheftcn: defixis ocitlis,  oči vprvši,
mit starrem Blicke.

de-ffnio, 4.  omejim; določim, ustano¬
vim, oznanim, razjasnim, begrenzen;
bestimmen, festsetzen.
de-flagro, 1  zgorim, verbrennm.
de-flecto -xi -xum,  zakrenem, odklonim,
uklonim, obrnem, ablenken , tcegbeugen ;
odstopim, abiveichen: a veritate.
de-fleo -eri -etum, 2.  objokujem, opla-
kujem, plačem nad čim, beiveinen, tvei-
nen iiber: initium,

de-fungor -nctus sum, 3. c. abl.  dokon¬
čam, sklenem, vollenden, iiberstehen;
umrem, sterben.

dego ( de-ago ) -degi, 3.  sprovajam, spro-
vedem, prebom, živim, zubringen: Vi¬
tam;  živim, stanujem, leben, tvohnen.
deinceps, adv.  po vrsti, po redu, zapo¬
red, (zapo)redoma, jeden za drugim,
der Reihe naeh, nacheinander.
deinde, adv.  potlej, potem, zatem, hier-
auf , alsdann.

Dejotirus -i, m.  kralj Galatije (zemlje
v Mali Asiji).

dejicio (deicio, de-jacio) -ječi -jectum, 3.
(doli) vržem, herabioerfen: se dejicere,
vržem — , zaženem se (doli), sich her-
abstilrzen.

delectatio -onis, f.  razveseljevanje, krat-
kočasovanje, zabava, vesolje, naslada,
die ErgtStzlichkeit, Luet, ErgStzung.

delecto, i. (raz)veselim, razveseljujem,
naslajujem, obradujem, ergotzen, er -
freuen : aliguem re; pass.,  veselim se
česa, naslajujem se s čim, razvese¬
ljujem se, veselje imam nad čim, sich
ergStzen an , sich erfreuen iiber: aspec-
tu, historia.

deleo -«'«/, -Murn, 2.  uničim, razdenem,
pokončdm, razspem, razrušim, pode-
rem, zerstoren , vernichten; incendio
delere,  požgem, einSschern; incendio
deUri , pogoreti, eingedschert werden ,
abbrennen ;  zbrišem, auslSschen.
delTbatus, 3.  vzet, genommen;  okušeni,
verkostet.

delfbero, 1.  preudarjam, premišljujem,
posvetovavam se o čem, iiberlegen,
sich  . berathen : rem , de re.
delicatus, 3.  ugodni, vabni, slastni, lecker ,
lockend: cibus.

deiiciae -aram, f.  slast, n aslada, radost,
sladkost, veselje, die ErgdtzUchkeit ,
Lust, Wonne. [Vergehen.

delictum -i, n.  pregrešek, prestopek, das
deligo (de-lego) -legi  - lectum , 3.  odbčrem,
izberem, (iz)volim, postavim koga za,
lo&hlen , austvdhlen , envdhlen: duos du-
ces ; delectus, 3.  izvoljen, izbran, aus-
erioiihlt.

de-linquo -Uqui -lictuni , 3.  prestopim,
pregrešim, prekršim, zakrivim, ver-
brechen, verschulden.
delfro, 1.  norim, bledem, prismojeni sem,
besnim, brez uma sem, loahnivitzig ,
verrUckt sein, rasen.
delfrus, 3.  budžlast, bedast, nesldn, ne¬
spameten, zmčšane pameti, prismojen,
brezumen, blazni, nor, neumen, fase-
lig , tvahn-, abenoitzig, ivahnsinnig.
Delphi -oruni, m.  mesto v Phocidi (Pho-
cis, v Grški).

Delphicus, 3.  Delphski, delphisch,
delphTnus - i , m.  pliskavica, delfin, del-
pin, morska svinja (riba), der Delphin ,
Tummler,

6

42

Delos f.  otok cykladski v Aegaej-
skem morju.

deITtesco ( de-lateo ), -itui, 3.  skrivam se,
sich verbergen , ~ verstecken.

delta indecl., n.  delta, četrto pisme al¬
fabeta Grškega; Delta (das Delta),
zemlja med izlivi reke Nila v dolen-
jem Aepyptu.

de-mens -tis,  brezumen, nespametni, ne¬
premišljen, ohne Verstand, kopflos ,
thSrieht , unsinnig.

Demaratus -i, m.  bogat Korinthjan.

de-meto -essui -essum, 3.  požanjem, po¬
kosim, požinjam, pokdšam, abmdhen.
abschneklen.

de-mergo -si -sum, 3.  potopim, utapljnm.
pogreznem, pogrezujem, uniert.atichen
versenken: naoes,

Demetrius -i, ni. 1) Phalereus,  Phaler-
jan, von PhaKrum  (Phalerum, prista¬
nišče Athensko) 2) Poliorcetes,  sin
Antigona, kralja Macedonskega; 3)
naj mlajši sin Philippa, kralja Maco-
donskega.

de-migro, 1 . odidem, izselim se, fortziehn.
ausivandern.

de-mitto -isi -issum, 3.  (doli) spuščam,
— pošiljam, herdblasseh,  — schicken;
goltam, pogoltnem, požiram, hinab-
schlucken.

demo (de-emo) -mpsi -mptum,3.  vzamem,
odvzamem, odsekam , abnehmen, be-

nehmen; abhauen.

Democritus -i, m.  filosof Grški iz Ab¬
dere v Thraciji.

de-molior, 4.  poderem, snamem, strgam,
abtragen, niedevreissen: tectum.

de-monstro, 1.  dokazujem; razložim, po¬
vem, javim; pomenjam, hetveisen; hin-
iveisen, darthun, darlegen, bezeichnen.

Demosthenes -is,  Athenee, naj veči go¬
vornik Grški.

demum, adv.  stopram, šele, erst;  ravno,
eben.

denarius -a, m.  desetdk, der Denar, (10

asses,  kakih 40 kr. a. vr.), Srebrnjak
(Silbermiinze),  Rimski,
deni -ae -a,  po 10, je 10; gucrtemi deni,
po 14, je 14.

dcnique, adv.  na zadnje, naposled, end-
licli, zuletzt;  kratko in malo, z jeifno
besedo, kurz, mit einem Worte.
dens -tis, m.  zob, der Zaim.
densus, 3.  gost, diclit.

Dentatus, -i m.  (Zoban, Zobdč) priimek
Rimski.

de-nuncio, 1.  napovedujem, oznanjujem,
javljam, erkldren, kand thun, anknn-
digen.

de-pello -puli -pulsiim , 3. steram, spo¬
dim, odženem, vertreiben;  odvrnem,
odstranim, abicenden, beseitigen.
de-ploro, 1.  objokujem, oplakujem, ob¬
žalujem, tožim se na kaj, tožim, jo¬
čem, plačcm nad čim, beweinen, be-
klagen,jammern: rent, de re.
de-pcno -posul -posltum, 3.  odložim,
opustim, ablegen;  položim, shranim,
niederlegen: in aerario  (v blagajnico) ;
položim, odrečem se, odpovem se česa,
niederlegen: imperium.
de-porto, 1.  (doli) nosim odnesem, od¬
našam, weg-, forttragen: vim semi-
num ; prinesem, irohin bringen;  od¬
nesem, dobom, davontragen: trium-
phum;  odpraviti, ivohin schaffen: ossa.
dc-pravo, 1.  popačim, spačim, prevržem,
verdrchen, entstellen, verderben.
de-prehendo -di -sum, 3.  zgrabim, uja¬
mem, zalezem, zatečem, sasačiin, naj¬
dem, ergrefen, auffangen, ertappen ,
ilberrasehcn, treffen , finden.
de-pugno, 1.  (na življenje in smrt) bo¬
rim se, pobijem se s kini, (auf Leben
und Tod) kiimpfen  : cum aliguo.
de-rodo, 3.  oglojem, ogrudim, abnagen,
navaden le partic. derbsus, 3.  oglodan,
ogrujen, benagt.

descendo ( de-scando ) -di -sam, 3.  (doli)
stčpam, — stopim, — bodim, — grem,

43

s česa, spustim se, herab-, absteigen:
ex equo , s konja), a Palatio  (s Pa-
latija).

de-scisco -Ivi -Hum, 3.  odpadem od, iz¬
neverim se komu, odstopim, odrečem
se, abfallen, a re, descisco a me,  sebi
(~ svojim načelom) se izneverim, sei-
nen GrundsStzen untreu tverden.
de-scrfbo -pni- -ptum, 3.  prepišem, ab-
schreiben;  pišem, rišem, beschreiben ,
zeichnen: formas;  razdelim, razredim,
predelim, pregradim, eintheilen, ctb-
theilen: annum in menses.
descriptio -oni*; f.  (prepisovanje, na¬
črt, Abschreibung, Abzeichmmg ); raz¬
delka, razdelitva; razredba, die Ab-
theilung; Anordnung.
de-sero -ui  - tum , 3.  zapustim, popustim,
v nemar puščam, zapuščam, opuščam,
zanemarjam, zamujam, verlassen ; im
Stiche lassen, verabsdumen: officia.
de-seco -ui -dum, 1.  odrežem, odsekam,
abschneiden, abhauen.
desfderium -H, n.  želja, hrepenenje za
čim, das Verlangen, die Sehnsucht:
urbis. t

desidero, 1.  pogrešam, vermissen;  želim,
hrepenim za čim, zahtevam, ginem
za čim, verlangen, begehren: rem.
desidia -ae f.  brezdelje, nemarnost, lč-
nost, nedelavnost, pohajkovanje, top¬
ljivost, die Unthatigkeit, der Miissig-
gang: per desidiam,  v..:, auf unthd-
tige Weise.

de-sido -sedi, 3.  posedem se, pogrez¬
nem se, sich niedersenken, einsinken.
de-signo, 1.  zaznamim, označim, izberem,
bezeichnen, erkldren: consulein  (zn — ,
zum  — ),

de-sino -Ivi -Hum , 3.  nčham, jenjam,
sklenem, aufhoren , schliessen: Ms
verbis.

desTpio ( de-sapio) -m', 3.  neumen sem,
ohne Verstand  — , unsinnig sein, de-
sipiens,  neumen, ivahnsinnig,

de-sisto -stiti -stitum, 3.  odstopim, od
neham, neham, ablassen, abstehen:
eausa  (od — •, von  —), de re.
de-spčro, 1 , obupavati, zdvojavati nad
čini ali o čem, verziveifeln an  —, et-
was aufgeben: de re, rem, adventus
ejifs desperatur,  misli se, da ga ne bo,
man verzuteifeH an seiner Ankunft.
desplcio -spex :  -ectum, 3.  (doli) (po)gle-
dam na, herab-, niederblicken, -sehen:
preziram, ne cčnim, zaničujem, za¬
metujem, ne brigam se za, ne menim
se za, veraehten, verschmdhcn, gering-
scliStzen: injurias.

destlno, 1 .  odločim, sklenem, name¬
njam, namenim, odkažem, odmčnim,
festsetzen, bestimmen, sich vornehmen,
beabsichtigen.

de-stringo -inxi -ictum, 3.  izdčrem, po¬
tegnem, herausziehen, ziehen: gladium.
de-sum -fui -esse,  manjka komu česa,
manjkam, fehlen , mangeln: alicui res
deest;  ne pomagam, zapustim koga,
nicht beistehen, verlassen : alicui.
de-tego -xi -dum, 3.  odkrijem, odkri¬
vam, razodenem, izdam, entdecken,
enthilllen, verrathen , offenbaren.
deterior -ius -ioris , slabši, hujši, manjši,
milnj dober, manje cene, schlechter,
schicllcher, minder gut, arger, geringer.
de-terreo -ui -Uum, 2.  odstrašim, ostra-
šim, odvrnem, odvračam, abschrecken,
abhaUen: a scribendo.
de-traho -xi -dum, 3.  zvlečem, snamem,
ab- herabziehen, abnehmen: anulum
digito  (s prsta, vom F .); utrgam, pri-
trgam, entziehen, abbrechen\ de alquo
d.,  ponižujem, znižujem, v nič devam,
črn im, Jemand verkleinern, herabsetzen.
detrimentum - i , n.  škoda, kvar, izguba,
šgubitek, die Finbusse, der Schade,
Verhist.

Deucalion -onis, m.  vladar v Plithiji (na
Grškem); za njega je bil velik potop,
deus -i, m.  bog, Goti: dei,  božji.

44

deversorlum -it, n.  krčma, gostilnicn,
das Einkehrhaus.

de-vasto, 1.  opustošim, pokončavam,
gflnzl. verheeren, verwilsten, ternichteri.
de-vincio -nxi -nctum, 4.  privežem, pri¬
klenem, festbinden, fesseln;  zavežem
si, zadolžim si, sich verbinden, ver-
pfllichten: aliguem beneficio.
dc-vinco -tci -ictum, 3.  (po vsem, popol¬
noma) premagam, zmagam, preobla-
dam, vollig besiegen, iibenvinden.
de-voro, 1.  požrem, požiram, žrčm, ■ver-
schlingen, verschlucken.
de-voveo -mi -otum, 2.  za žrtvo oblju¬
bim, posvetim, žrtvujem, iveihen  (zimi
Tode ), opfern; se devovere,  posvetiti so,
žrtvovati se, posvetiti moje življenje.
dexter -tera  in -tra -um,  desen, pravi,
recht: dextrd \aevdque  desne strani in
leve, na desno i levo, rechts und links.
Diaeus -i, m.  Achaejec (Grk), etn Achiier.
Diana -ae,  /. sestra Apollonu, boginjo
lova in meseca, Diana.
dialectica -ae,f.  dialektika (nauk od mo¬
drovanja, razumoslovje), die Dialektik.
dialdgus -i, m.  pogovor, razgovor, das
GesprSch.

dicio -onis, f.  oblast, gospostvo, die
Macht und Geivalt, Bothmcissigkeit:
aliena; suae dicionis/acer.e,  pod svojo
oblast spravim, unter s. Bothtn. brin-
gen; in dicionem venio , pridem pod (v)
obl.; sub dicionem redigo , spravim
pod . ., bringen unter s. Bothm.
dfco, 1.  posvečujem, iveihen.

.<  dico -od -dum, 3.  govorim, rečem, be¬
sedim, velim, pravim, izrečem, izre-
kujem, pripovedujem, sagen, sprechen:
ad aliguem,  komu, dicor c. inf.  bajč,
pravijo da .., sollen  ; imenujem, zovem,
kličem, izberem, postavim za ..., nen-
nen, ernennen: dictatorem  (za, zum  — ) ;
causam dico, pro me dico,  zagovarjam
se, sich vertheidigen; causam capltis
dico,  na smrt sept tožen, peinlich an-

geklagt. sein ;  urečem, ustanovim, od¬
ločim, postavim, festsetzen, bestimmen :
diem,  (dan, rok, den Termin).
dictator -bris, m.  diktator (zapovednik
v Kirnu z neomejeno oblastjo naj dalje
na 6 mesecev), Dictator.
dictatura -ae, f.  diktatorstvo, samoveli-
teljstvo, die Dictatur; dictaturam gero
diktatorjujem, diktator sem, diktator¬
stvo imam, die D. bekleiden,  — ver-
ivalten.

dictio -onis, f.  govorjenje, das Sagen;
causae dictio,  odgovor, zagovor, bra-
nitva (stvari), die Vertheidigung ; iz¬
raz, pisava, die Ausdrucksiveise.
dietus, 3.  rečeni, 'gesagt; dictum -i, n.
beseda; ukaz, povelje: dieto audiens,
na besčdo poslušen,
dieto, 1.  narekam, napovedujem, diktu-
jem, vorsagen, dictieren.
didici gl. disco.

dies -M, m.  (v sing.  tudi /.) dan, den,
der Tag: indutiae triginta dierum  (na,
za 30 dni), d. anniversarius,  obletnica,
der Jahrestag;  dan, rok, der Termin,
die Frist.: diem dico,  gl. dico, 3.; dies
noctesgue,  noč in dan, Tag und Nacht;
in dies,  dan na dan, od dne do dno,
vsak dan, von Tage zu Tage, tSglich.
differentia -ae, f.  razloček, razlika, raz¬
bitost; naročje, der Unterschied, die
Verschiedenhe.it ; Mundart.
differo -distuli -dilatum, differre,  razne¬
sem, auseinander tragen;  odložim, od-
kladam, odlašam, verschieben;  razlo¬
čim se, razločen sem, razlikujem se,
verschieden sein, sich unterscheiden.

■  difficile, adv.  težko, ščhtver.
difficilis -e,  težek, kar je težko storiti,
schiver, schunerig;  nepristopen, trdo¬
glav, eigensinnig: difficilior est ad ...
(ddje se teže ganiti na — ).
difficultas dtis, f.  težava, težkota, te¬
žavnost, zadrega, pomunjkanje , die
Schwierigkeit, Noth, der Mangel,

45

dlfficulter, adv.  težko, schtver.
diffido ( dis-fido) -fisus sum, 3.  ne ve¬
rujem, ne upam komu, ne zanesem
se na kaj, n.isstrauen, ztneifeln: fidei.
diffindo (dis-findo) -f/di -fissum, 3.  raz-
koljem, razbijem, zerspalten, sprengen.
diffugio (dis-fugio), fSgi, fugitum, 3.  raz-
begnem se; skopnim , auseinander-
fliehen, sich zerstreuen ; verthauen, zer-
schmelzen.

dllucTdus, 3.  svetel, hell, licht;  jasen,

deutlich.

dimetior ( dis-metior ), -ensus sum, 4.  raz-,
iz-, premerim, vermessen , ausmessen.
dimico ( dis-mico ), 1.  borim so, bojujem
se za; Iciimpfen um: pro libertate, de
farna  (za dober glas, um seinen guten
Nameri).

dlmidius, 3.  pol, halb; dimidium -ii,n.
pol, polovica, dteHalfte: dimidio,  (za

diffundo ( dis-fundo) -udi -usum, 3.  raz-; p. um d. H.)

lijam, razsipljem, razlijem, razspem,
širim, ergiessen, zerstreuen, ausbreiten.

dimitto (dis-mitto) -tsi, issum, 3.  raz¬
pustim, odpustim, razpošljem, aus-,

digero ( dis-gero) -essi -estum, 3.  razne-; ent-, freilassen.
sem, auseinander trclgm, -treiben;  raz- dinumero, (dis-numero), 1.  pre-, sešte-

dellm, abtheilen;  prebavim, prebavljam,
prekuham, verdauen: cibos.
dlgltus -i, m.  prst, (m.) der Finger; d. Zehe.

jem, prebrojim, her-, aufziihlen , iz¬
računam, ausrechnen.

Dio - 5nis , m.  plčmonit Syrakušan, etn

dignitas -atis, f.  vrednost, die Wurdig- edler Sgracusaner.
keit ; dostojanstvo, č&st, poštenje do-IDiogenes ( Cgnicus ), -is, m.  filosof Grški
stojnost, das Ansehen, die Wiirde: im -1 (iz Sinčpe kraj črnega morja v Mali
peratoria.  Asiji). [gl. Cgzicus.

dignus, 3.  vrčden česa, wcrth, toilrdig: re.
dilabor (dis-labor) -pstis sum , 3.  razpa¬
dem se, razspem se, prepadem, proj-

Diomedon -tis, m.  Cyzičan, e in Cgzicener ,
Dionysius -ti, m.  ime dveh samosilnikov
(tgrannus)  Syrakuskih,

dem, raztajam se, pogibljem, zerfallen,  Diodotus -i, m.  filosof Grški, učitelj Ci-
schmelzeti, vergehen, zit Grunde gehen.,  ceronov.
dllacero, 1.  raztrgam, zerreissen.  dingo (dis-rego) -rexi, -rectum, 3.  ravndm,

dilexi gl. diligo . ;  upravljam, krmim, richten, lenken:

dilfgens -tis,  marljiv, skrben, priden,! našem.

natančni, sorgfaltig, gbtau, fleissig.  dirimo (dis-emo),  narazen jemljem; lo-
diligenter, adv. (comp. diligentius, superi.  čim, odločim, poravnam, razsodim,
diligentissime),  skrbno, marljivo, prid- trennen, aufheben, schlichten: sontro-
no, točno, natanko, sorgfaltig, fleissig, versiam  (prepir).

genau, umsichtig.

dlligentja -ae, f.  marljivost, skrbnost,
pridnost, točnost, natančnost, varnost,
providnost, die Sorgfalt, der Fleiss, die
Genauigkeit, Umsicht: diligentiam ad-
htbeo,  marljiv (priden) sem, pazim,
Sorgfalt anwenden'.

diligo ( dis-legc) -lexi -lectum, 3.  ljubim,
cčnim, štujem, (s)poštujem, rad imam,
čislam, v čislih irnam, achten, schii-
tzen, lieben.

diripio ( dis-rapio ) -ui -reptum, 3.  raz¬
trgam, zerreissen;  razgrabim, plčnim,
oplenim, ropam, oropam, plundem,
berauben.

diruo ( dis-rug ) -ui -ittum, 3.  razspem,
razrušim, razdenem, razderem, ein-
reissen, zerstoren.

dfrus, 3.  grozovit, grozen, strašni, ne-
srččen, grauenhaft, unheilvoll.
dfs -tis,  bogat, reich: exemplis  (z i;;.
gledi, an B .)

46

dis-cedo -essi, -ssum, 3.  razidem se, raz-
stanem se, razhajam se, razstajam se,
auseinander gehen;  odprem se, sich off-
nen: terra (coelum) discedit;  odstopim,
odstopam, odidem, odhajam, oddalju¬
jem so, ganem se, /ort-, u>eg-, abgchen:
a magistro, e comitiis, a recta conscien-
tia, Homa , (iz Rima von H.) e vita
d.,  s tega sveta se ločim, aus dem
Leben gehen, (scheiden); in sententiam
alicujus disc.,  pristopim čijemu mnenju,
Jmds. Ansicht beitreten; superior (proe-
lio) discedo  izidem iz bitke dobitnik,
zmagaveo sem, preohladam, als Sie-
ger aus dem Treffen gehen.
discepto (dis-capto), 1.  razpravljam,
pretresam, prepiram se, untersuchen,
verhandeln , debattieren: eontroversias,
de re.

di8-Cerno -crevi -retum, 3.  razločujem;

odločim, unterscheiden, entsckeiden.
discerpo (dis-carpo) -psi -ptum, 3.  raz¬
trgam, auseinander reissen\  prerežem,
razre ž oin, zersehneiden.
discindo ( dis-cindo ) -Mi -issunt , 3.  raz¬
trgam, auseinander reissen;  prerežen,
razrežem, zersehneiden.
disciplina - ae , /. uk, nauk, odgoj, der
Unterricht, die Erziehung;  znanstvo,
veda, umetnost, d. Wissenschaft, Kunst;
red, življenje, vedenje, nravi, d. Zucht,
Sitte : temporum ; disciplina militaris ,
(nauk od vojskovanja), vojaški red in
strah, (die Kriegskunst), Kriegszucht.
discindo (dis-claudo) -si -sum, 3.  razlo¬
čim, odlččim, oddelim, absondern tren-
nen: locis  (gledeč na mesto, raumlich).
discTpulUS -i, m.  učenec, der Schiller,
Lehrling;  slednik, sledbenik, der An-
hiinger.

disco -aidtei, 3.  (mn), učim se, naučim
3e, lernen: didicisse ,  to da se človek
nauči, gelernt zu haben.
discordia -ae, f.  nesloga, razpor, raz¬
dor. razprtje, nesklad, razpra, raz-

dir, die Ztvietracht, Zivistigkeit, die
Uneinigkeit.

discolor (dis-color) -oris,  raznobarven,
pisan, buntfarbig, hunt.
discors (dis-cor) -dis,  nesložni, neskla¬
den, nejedin, nepogodni, uneinig, un-
ertr&glich.

• - / . W

diserimen -Jnis, n.  narazje, der Ztvischen- <■
raum, Abstand;  razloček, razlika, der
Unterschied ;  nevarnost, odloček, od¬
ločni trenotek, die Gefahr, die Ent-
scheidung, der Entscheidungspunkt.
dis-curro -curri  in -cucurri -eursum, 3.
raztečem se, raznašam se, auseinan-
derlaufeu, sich verbreiten.
discutio ( di.s-guatio ) -ussi -ussum, 3.
raztresem, razbijem, auseinanderschla-
gen;  razpodim, razžonem, razteram,
verscheuchen ;  ovrem, ustavim, uničim,
disertus, 3.  govorni, besčctni, leporečni,
beredt.

disjicio (disicio, dis-jacio),  razmečem,
podrem, auseinanderwerfen , zerstoren.
dis-jungo -nxi -nctum , 3.  razvčžom, raz¬
dražim, ločim, oddelim, absondern,
trennen; disjunctus,  ločeni, getrennt.
dis-par -dris,  razločni, nejednak, un-
gleich, verschieden.

dispensator -oris, m.  hišni oskrbnik,
blagajnik, zakladnik, der Hausvemoal-
ter, Schatzmeister.

dispergo ( dis-spargo) -si -sum,  razkro¬
pim, raztresem, razženem, razpodim,
razspem, zerstreuen,. zersprengen: dis-
persus, 3.  raztresen, zerstrmt.
displcio -exi -ectum, 3.  ozrčm se, ogle¬
dam se, pogledam, oči povzdignem,
sich umsehen, aufblicken.
displiceo ( dis-placeo) -ui -Hum, 2.  ne
dopadam se, nisem vščč, slabo se do-
padam, missfatteii.

disputatio -onis, f.  (učen) prepir, pogo¬
vor, razprava, preiskava, die Abhand-
lung, Untersuchung, Disputation.
dis-piito, 1.  (filosofski) govorim, modra-

4 1

jem, (učeno) se prepiram, razprav¬
ljam, razkladam, dokazujem, ilber
ehoas sprechen , disputiren, eUvas ctb-
handeln: rem, de re.

dis-seco -eui -dum, 1.  razrežem, odlo¬
čim, odtrgam, auseinander-, zerschnei-
den, -hauen, -trennen.

disseiisio - onis , /. raznOst mnenja, razne
misli, Nichtilbereinstimmung , Meinungs-
verschiedenheit.

dis-sentio -nsi -nsum, 4.  ne ujemljem
se, ne zlagam (skladam) se s kim,
ločim se v mnenju od koga, drugega
(raznega) mnenja sem, nisem jedne
misli s kim, nicht ubereinstimmen: <ib
aliguo  ( mit ...).

dis-sero -ui -tum, 3.  govorim, razlagam,
razkladam, razpravljam, auseinander-
setzen, sprechen , abhandeln: rem , de
rebus.

dis-similis -e,  nepodoben, nesličen, raz¬
ličen, unlihnllch: optimo.

disslpatus, 3.  raztreseni, razsut, raztre¬
seni, zerstreut , verbreitet.

disslpo, 1.  razspem, razsipljem,razmečem,
raznesem, razkropim, razteram, razpo¬
dim, razženem, razpršim, zerstreuen;
širim, razširjam, aus-, verbreiten.

dis-solvo, 3. -vi -liitum,  razrešim, raz¬
vežem, razvezujem, razstavim, auf-
losen, trennen.

dis-suo -ui -utum , 3.  (razparam, cinf-
trennen);  razvčzem, (po)razdrem, (po)-
razdiram, ( allmShlich ) auflbsen , tren-
i\en: amicitias.

dis-tendo -di -tum  in -sum, 3.  raztegu¬
jem, ausdehnen;  napolnjujem, ( ganz )
vollfiillen.

distinguo -nxi -nctum , 3.  (raz)ločim, raz¬
ločujem, absoridem , trennen, unter-
scheiden.

disto ( dis-sto ), distare,  stati od česa,
narazen biti, daleč (oddaljen) biti,
getrennt , entfernt sem, 1  abstehen;  ločim
se, razlikujem se, sich unterscheiden.

dis-traho -xi -dum, 3.  razvlačim, aus-
einanderziehen;  raztrgam, zerreissen:
algm eguis;  raztresam, zerstreuen:
animum;  razstavim, razdenem, aus¬
einander bringen, trennen.
distringo ( dis-stringo) -inxi -ictum, 3.
potegnem, izderem, herausziehen, zie-
hen: gladke m;  zanimljem, obspem,
preobložim, mehrfach in Anspruch
nehmen, beschSftigen.
dis-tribuo -ui -utum, 3.  razdeljujem,
vertheilen, eintheilen;  naložim, nakla¬
dam, auferlegen: alicui rem.
ditio gl. dicio.

1.  diu, adv.  po dnevu, bei Tage.

2. diu adv.  ( comp. diutius, superl. diu-
tissime),  dolgo (časa), lange Zeit hin-
durch, lange: quam non diu,  kako
malo časa, wie kurze Zeit.

diurnus, 3.  dnevni, podnevni, tSglich ,
Tags-.  [gl, 2. diu.

diutius adv,  dalje, dalj časa, langer,
diutisslme adv.  kaj — , silno —, jako
dolgo, sehr lange,  gl. diu
diutlnus, 3.  dolg, dolgotrajni, lang, lang-
ivierig.

diuturnus, 3.  dolg, dolgotrajni, dolgo
trpeč, trpežni, trden, dolgo živeč, an-
haltend, lang, lange dauernd, lange
lebend.

diuturnltas -vtis, f.  dolgost, dolgotraj¬
nost, lange Dauer.

divello ( dis-vello ), -velli -vulsim, 3.  raz¬
trgam, zerreissen, zerstoren;  odtrgam,
ločim, trennen: inde  (“ a Sicilia,  od
nje, davon);  oškodujem, beeintrachtigen.
diverbero (dis-verbero), 1.  razbijem, zer-
schlagen.

diversus, 3.  nasprotni, protivni, entgegen-
gesetzt;  razen, različen, verschieden.
dlves -itis,  bogat, bogatin, bogateč, bo-
gat&š, reich, der Reiche.

DivTco -onis , m.  imen. Helvet (Svajoar).
di vi do -tsi -isuin, 3.  ločim, delim, raz¬
delim, razdeljujem, podeHrn, s cheiden,

theilen, ver-, eintheilen, inter  (me d, j
unter);  razkropim, zerstreuen.
divlnus, 3.  božanski, božji, gottlich.
divino, 1.  dozdeva mi se, previdim, pred-
čutim, napovedujem prihodnje reči',
ahnen, tveissagen, errathen.
divlsus, 3.  razdeljen, getheilt  gl. divido.
Divitiacus - i, m.  imeniten Aeduanec
(Aedutts), ein vornehmer Aedtier.
divfflae -drum, m.  bogatstvo, Reichthum.
dixi gl. dico, 3.

divus, 3.  božanski; bog, gottlich; Gott
(med bogove Uvrščen, vergottert,  mi:
rajni, rajnik, pokojni, der Šelige ); di-
vum -i , n., sub divo,  pod golim nebom,
pod milim bogom, unter freiern Himmel.
dO, dSdi, datum, ddre,  dam, dajem, podelim
geben, verleihen: ad rent  (na, za kaj,
zm...); operam do,  trudim se, upiram
se, sich Muhe geben; veniam do,  od¬
pustim, verzeihen ; filium obsidem do,
sina za ali kot talnika..., den Sohn
als Geissel...;  štejem, pišem komu kaj
v, anrechnen, auslegen: orimini,  v
greh pišem, očitam, zum Vonourfe
machen; se dare,  podam se, izročim
se, sich hingeben: jucunditati; jusjuran-
dum do,  prisežem, den Eid ablegeir,
predam, izročim, ilbergeben ; napra¬
vim, dam, veranstalten: ludos.
ddceo -ui -ctum, 2.  učim, obučavam, na¬
učim, podučim, lehren , unterrichten,
belehren;  pokazujem, pripovedujem,
povem, razložim, oznanim, zeigen,
erziihlen, bekannt machen: cur.
dOCilis -e,  učni, učljiv, naučljiv, gelehrig.
doctrlna -ae, f.  uk, nauk, die Unter-
weisung;  učenost, die Gelehrsamlceit;
nauk, veda, znanje, znanstvo, die
Wissenschaft;  učitva, die Lehrmethode.
dOCtllS, 3.  učeni, izobraženi, omikan,
gelehrt, gebildet.

documentum -i, ». nauk, učilo, dokuz,
die Lehre, der Bemis: perfidiae;  opo-
mena, svaritva, die Warnung.

Dolabella -ae, m.  zet Cieeronov.
dolenter adv.  boleče, žalostno, britko,
z žalostjo, mit Schinerz, sehmerzlich.
doleo -ui -Uum, 2.  boli me, bol (bole¬
čino) čutim, -imam, Schmerz ernpfin-
den, schmerzen;  žalostim se, žalujem,
sich betriiben;  milujem koga, žal mi
je za koga, bedauern: alqm, de aliguo.
doior -bris. m.  bol, bolečina, žalost, der
Schmerz, die Krankung: dolore afficior,
žalostim se, sich betriiben.
dolUS -i, m.  zvijača, lest (/.), prevara,
lokavstvo, die List, der Betrug.
domestlCUS, 3.  domač, hišni, privatni,
notranji, hiiuslich, einheimisch, inner-
lich; re d.  ( Privatsache ).
domi, dnmA, zu Hanse,  gl. domus.
domicili um -ii, n.  stan, stanišče, stanje,
stanovališoe, prebivališče, stanovanje,
der Wolmsitz, die VPohnung.
domina -ae, f.  gospA, gospodinja, go¬
spodarica, die Frau, die Herrin, die
Gebieterin.

domlnatio -onis, f.  gospodovanje, go-
spodstvo, die Ilerrschaft, Alleinherr-
schaft.

domlnatus -us, m.  gospodovanje, gospod-
stvo, vlada, samodržtvo, die Ilerr¬
schaft, AUeinherrschaft.
domlnor, 1.  gospodujem, gospodim, herr-
schen.

domlnus -i, m,  gospod; gospodar, Herr;
Hausherr;  Gospod, Bog, Herr , Gott;
gen. domini,  gospodnji; samooblast-
nik, samodržec, samovladnik, der Al-
leinherrscher.

DomTtius -U, m -  privrženec in podvoj-
voda Pompejev, AnhSnger und Unter-
feldherr des Pompejus,
domo -ui -Uum, 1.  krotim, ukrotim, pi-
tomim, zdhmen, bilndigen.
domus -us, f.  hiša, d6m, das Ilaus ,
domi,  domA, zu Hag.se; domi tuae,
na tvojem domu (v tvoji hiši), bei dir;
domum,  domu, nach Haase; dontum

49

suam,  v hišo svojo, k domu svojemu;
domo , od hiše (od doma), vom Hanse.
doneč conj.  dokler, so lange, so lange
als; bis, so lange bis.
dono, 1 .  darujem komu kaj ali koga
s čim, nadarim, obdarim, obdarujem,
poklonim komu kaj, prikažem komu
kaj, schenken, beschenken: civibus dona,
aliguem coronis, Murn civitate.
donum -i, n.  ddr, das Geschenk: dono
(na dar, na poklon, zum G.) mittere.
Dorienses -ium, m.  Dorjani, pleme Grško,
die Dorienser.

dormio, 4. spim, spavam, schlafen.
dorsum -i, n.  hrbet, grba, der Eilcken,

. tc Buckel. [Ajbstattung.

dos -dotis f.  dota, prinos, die Mitgift ,
Drusus m.  Rimljan, sin Tiberjev.
dubitatio -onis, f.  dvom, dvojba, dvo-
umljenje, der Ziveifel: in dubitatio-
tionem adduco rem,  dvomim, dvojim,
sumnjam o čem, etivas in Ziveifel
ziehen.

d ubito, 1 .  dvomim, dvournim, dvojim,
sumnjam, ziveifeln: nemo dubitat, quin
(da, dass);  pomišljam si, anstehen.
Bedenken tragen, c. inf.
dubius, S.  dvomili, dvojbeni, dvoumni,
nestanovitni, nestalni; neodločeni,
zweifelhaft, unentschlossen, ungeiviss,
unentschieden;  nevaren, misslich: res;
dubium  -m, n.  dvčm, dvojba, dvomba,
der Ziveifel.

ducenti -ae -a,  dvesto, ziveihundert.
duco -xi -ctmn, 3.  vodim, peljem, odvč-
dem, odpeljem, speljem, fiihren, ziehen,
dnfuhren: agmen, in Hispaniam, exer-
citum  (grem z vojsko) contra patriam ;
s seboj vzamem, mitnehmen: secum ;
potegnem, ujamem, ziehen, fangen;
napravim, ziehen: fossam;  vlečem, i
OC  diham, potegujem (v se), in sich zie¬
hen, athmen: aereni špiritu,; uxorem
d.,  vzamem, vzamem si ženo, oženim
se s ktero, heimfUhren , heirathen .j

Calpurniam;  izpeljujem, ableiten: no-
men ex re ; pripčljem, dovčdem, eu-
fiihren: alicui turmas;  peljem, vodim,
nagibljem, leiten , hinleiten, beivegen:
ad  (na, k) virtutum studia, ad cupi-
ditatem, aeguitate ducor (sich leiten
lassen) ad puniendum;  držati, cčniti,
fur etivas halten: pro nihilo  (nič ne
ceniti, za nič držati, nič ne marati
za kaj); zavlačim, zavlečem, zatežem,
in die Lange ziehen: bellum.
duetor -oris, m.  voditelj, vodnik, vodja,
zapovednik, der Fiihrer, Feldherr.
dudum, adv.  davno, dolgo, lange, langst,
dulcis -e,  sladek, ugoden, mil, ljubek,
siiss, Meblich, angenehm.
dulcesco, 3.  sladim se, posladim se, sla¬
dek postajam (prihajam), siiss tverden.
dum conj.  dokler, ko, v tem ko, med
tem ko, kedar, uiahrend, indem  , so-
lange als; bis ; — c. conj. ~ dummodo,
da le, samo da, wenn nur, wofern nur.
Dumnorix -igis , m.  sloveč Haeduanec
(Haeduus  ali Aeduus.).
duo -ae -o,  dva, zivei;  oba, die zivei,
beide: ex duobus Gracchis.
duodecim, indecl.  dvanajst, zivolf.
duodequadraginta, indecl.  (dva manj od
40), 38, acht und dreissig.
duplex -icis,  dvojni, dvostrok, dvogub,
doppelt, ziveifach. [doppeln.

duplico, 1.  podvojim, podvostročim, ver-
durus, 3.  trd, hart;  trd, trdega srca,
hart, hartherzig,  trd, hud, težek, ne¬
ugoden, hart, driickend: imperium.
duro, 1.  utrdim (z delom) abhiirten: du-
ratus,  utrjen, abgehdrtet;  trpim, tra¬
jam, obstanek imam, dauern.
durftia -ae, f.  trdost, trdina; utrjenost,
die Udrte; Abhdrtung: corporis.
dux -ucis, c.  vodja, vodnik, vojvoda voj-
skovod, zapovednik, Fiihrer, Leiter,
Anfuhrer, Feldherr, General: belli, na¬
vališ belli  (v vojski na morju, im
Seekrkge).

7

50

E.

E, ex praep. c. cibl.  (e  ne stoji nikdar
pred vokalom in h),  iz, aus;  s ali z
(c. gen.), von (-hercih): e muro;  iz¬
med, od, von, aus, unter: unus ex le-
gatis;  od, od-počenši, seit, von -an:
ex hodierno die;  iz, od, zavoljo, aus,
ivegen: e quo,  zavoljo česa, weswegen;
po; od, vsled, nach, gleich nach, ge-
mdss; in Folge: e somno,. ex summa
lascivia, ex lege, ex veritate aestimo;
ex vulneribus perire;  na (c. loc.) cin,
auf, ex corporibus, ex itinere.

ea (sc. parte  ali via),  tod, onod, daselbst,
da;  zato, desmegen.

ebur -bris, n.  slonova kost, slonokost,
das Elfenbein.

eburneus, 3. slonokosteni, slonokoščeni,
elfen beinern.

eclipsis -is,  /. (ginjenje, das Ausblei-
ben);  mrknjenje, die Finsterniss: solis
(die Sonnenf.)

ecquis, ecguid,  jeli kdo? jeli kaj? Je-
mand? etwas ? ob Jemand? ob etuias■?

edax -acis,  požrešni, požrtni, gefrassig;
grizoč, moreč, silni, n agend: curae.

e-diCO -xi -ctum, 3.  izrečem, oznanim,
aussagen, behannt machen;  zapovem,
velim, ukažem, befehten,

edictus, 3.  izrečeni, behannt gemacht;  —
edictum -i, n.  izrok, ukaz, naredba,
zapoved, povelje, der Befehl, die Ver-
ordnung; novas res in edictum addo,
novih reci dodam poprejšnjim nared-
bam, Zusdtze zu de friSmren Verord-
nungen machen; edictum est,  ukazano
je, es ist befohlen.

e-disco -diddci, 3.  (na)učim se (na pamet),
erlernen: rem.

editus, 3,  visok , hoch: conclave ed.,
gornja s., oberes Z.

edo edi, esum, bdere in esse,  jem, essen.

e-dO -dddi -diturn, 3.  izdam, hkrausgeben;
razglasim, oznanim, behannt machen,

veroffentlichen;  rodim, nosim, von sick
geben: fetum;  izpuščam, von sich geben;
ploratum,  jaučem, tarnam; izrečem,
razodenem, aussprechen, erhlaren, er-
theilen: oracula  (prorokujem), sortem
illam  (to odgovorim).

e-doceo -cui -ctum, 2.  izučim, učim, unter-
iveisen, unterrichten;  oznanim komu,
benackrichtigen : aliguem.

ediicatio -onis,  /. odgoj, odreja, odbrana
die Erziehung.

educo, 1.  odgojim, odgajam, odhranim,
vzredim, vzredim, vzrejam, odredim,
erziehen.

e-duco -xi -ctum, 3.  izvedem, izpeljem,
odpeljem, vodim iz, herausfuhren: ex
finibus;  pripeljem, ivohin fithren: in
locum.

effeci gl. efficio.

effectus -us, m.  učinek, vspeh, die Wir-
hung, der Erfolg; cifra effectum,  (ne
glede na vspeh) izvrševanje, die Aus-
filhrung,

effero (ex-ferus)4  divjim, sirovim koga,
delam koga divjega, ivild machen;pass.
divjam, sirovim (-eti), divjačim se,
divji (sirov) bivam, veruiildern.

effero ( ex-fero ), extiUi, elatum, efferre,
iznesem, iznašam, nosim iz, zagrebem,
ven odnesem, spravim, herapstragen,
begraben: de templo  (prinesem iz -);
nosim, rodim, hervorbringen: fruges ;
(po)vzdignem, erheben: alqm laudibus
(slavim, veličini).

effectrix -icis, f.  napravljateljica, stvar¬
nica, die Urheberin.

effeminatus, 3.  babji, mehkužni, medli,

weibisch, tveichlich.

effemlno ( ex-femina ) pohabim, pomeh¬
kužim, weibisch-, uieichlich machen, ver-
zčirteln.

efficax -dcis,  zdatni, veljavni, krepak,
koristni, utirksam,

51

efficio ( ese-faeio ) -feci -fectum, 3.  izdč-
lam, storim, stvarjam, napravim, na-
rejam, naredim, izvršim, znesem, zna¬
šam, delam, učinim, izgotovim, aus-
fdhren, vollenden, an-,verfertigen, be-
toirken, niachen: plus mali efficiunt,
ut ...; (parem) effici,  postanem, posta¬
jam, bivam prihajam, uierden.
efflo (ex-flo), 1.  izpihnem, izdahnem, aus-
hauchen: animarn  (dušo pustim),
effddio ( ex-fodio ) -fodi  - fossum, 3.  iz¬
kopljem, izkopavam, 'aupgraben.
effugio (ex-fugio) -fugi  -fugitum, 3.  ube¬
žim, utečem, uidem, ognem, izbegnem
iz, umaknem se, mtfliehen, entgehen,
eermeiden: periculum, ex teliš.
effundo ( ex-fundo ) -udi -usum, 3.  izlivam
razlivam, izlijem, izsppm, ausgiessen ,
-schutten .; effundi , raz-, izlivati se,
austreten;  izmččem, izvržem, auswer-
fen\  s sebe vržem, posadim, abioerfen:
algm super caput.

effiisus, 3.  izlit, ausgegossen;  črezmeren,
preteran, nadmeren, pregnan, iiber-
mdssig ilbertrieben: honares .
egens -tis  in egenus, 3.  potreben, siro¬
mašen, ubog, siromak, beduiftig, diirf-
tig, arm.

egeo -ui, 3.  potrebujem, potreben (ubog)
sem, treba mi je česa, siromak sem,
bedilrfen, nothdg haben, arm sein: pe-
cunia.
egi gl. ago.
ego, mei,  jaz, ich.

egomet, jača oblika za : ego,  jaz, ich.

Egilia -ae. f.

egredior (e-gradior) -gressus sum, 3.  izi¬
dem izstopim, stopim iz, odidem, her-
aus-, abgehen : e navi (pom Schiffe

ans Land gehen, landen).
egregie, adv.  izvrstno, predobro, ausneh-
mend, ungemein, vorziiglich.
egregius, 3.  izvrsten, vrl, izbran, dober,
krasen, auserlesen, vorzilglich, vorireff-

lich, ausserordenttich,

ejicio ( eicio, e-jacio) -jed -jectum, 3.  izvr¬
žem, izmččem, herausmerfen;  izteram,
izžčnem, austreiben: e civitate (ver-
bannen.)

ejulo, 1.  vekam, tulim, tarnam, kldglich
lieulen , meheklagen.

ejus, njegov, njen, sein, ihr, dessen, de-
ren,  gl. is.

e-labor -psus sum, 3.  padam iz, izpa¬
dem, uidem, izmeknem se, entschlii-
pfen, entgleiten;  izginem, entschmnden.
e-!aboro, 1.  trudim se, sicli Muhe geben.
elatus gl. effero, efferre.
electus gl. eligo.

eiegans -Us,  ulcusni, krasni, uglajeni,

fein, geschmackvoll.

eleganter, adv.  ukusno, krasno, uglajeno,

fein, geschmackvoll.

elegantia -ae, f.  ukusnost, uglajenost, die
Feinhett: el. vttae, feine Lebensart.
elementiim -i, n.  prvina, počelo, der Ur-
stoff; elementa,  črke, pismena, die Buch-
staben; (prima) elementa literarum,  po¬
čela znanosti, die Anfangsgriinde der
Wissen$chaften.

Eleus, 3.  Blejski, Elidski, eleisch, aus
Elis gebUrtig ; — Elis -idis, f.  dežela
v Peloponnesu.

elephantus -i, m.  in elephas -antis, m.
slon, der Elephant.

ellcio -ui -ttum, 3.  izmamim, izvabim,
herauslocken, hervorlocken;  napravim,
vzročim, iznčsepi, izpravljam na dan,
hervorbringen-, holen.
eligo ( e-lego) -logi -lectum, 3.  izberem,
izvolim, izbiram, ausivdhlen, eriodhlen:
ducem  (za ..., zum ...).
eloquens -tis,  besedni, (z)govorni, bla-
gorečni, toohlredehd, beredt.
eloguentia -ae, f.  izgovornost, leporččje,
(z)govornost, die Beredtsamkeit.
e-loquor -ciitifs (guiitus) sum, 3.  izgo¬
varjam, izrečem, povem, aussprechen,
aussagen.

O-ludO -si -sum, 3. c. acc.,  (igram, spie-

1 *

52

len);  rogam se komu, za bebca imam) e ' n ®CO -avi (ui), -utum (ctum), 1.  morim,

koga, zasmehujem, verspotten : igna-
viam,

e-luceo ~xi , 2.  zasvetim se; jasno (mi)
je kaj, herleuchten; einleuchten.
emax -acis,  željen kupovanja, kupčljiv,
kupovavec, kauflustig.
emendo ( e-mendum ), 1.  popravim (po¬
grešek), poboljšam, bessern, verbessern.
e-mentior, 4. algm,  zlažem se komu, hi-

trapim (do smrti), fast zu Tode gud-
len;  (počasi) umorim, langsam umbrin-
gen; pasa ., poginem, vergehen.
enervo ( e-nervus), 1.  oslabim (-iti), zmed-
lim, izmolzem, entnerven, entkraften.
enim, conj.  (zapostavlja se prvi besedi
v stavku, in ako je prva predlog, pa
drugi), kajti, zak&j; namreč, Aenn ,
ndmlich.

nim, ogoljufam, na videz spoštujem, er-  e-nitor, -nisuS

ali

sum, 3.  upi-

liigen, hintergehen, zum Scheine ehren.  j
e-metior -mensus sum, 4.  izmerim, aus-\
messen.

e-mico -ui -dtum , 1.  izskočim, švignem
iz, hervorspringen , schnell hervorstei-
gen ; zasijem, zasvetim se, pokažem
se, schnell hervorkommen , zeigen:
ignea vis

e-mineo -ui, 2.  ven molim,-stršim, her-
vorragen;  odlikujem se, znamenit sem,
prekosim druge, sich auszeichnen, sich
hervorthun: nobilitate.
e-mitto -isi -issum , 3.  izpustim, (ven) po¬
šiljam, pošljem, ah-, ausschicken , hin-
auslassm: ut videret  (gledat),
emo -emi -emturn, 3.  (vzamem, nehmen ) ;
kupim, kupujem, s sčim, za kaj, kau-
fen, erkaufen: dolore.
e-mollio, 4.  izmečlm, odmečlm, ertvei-
chen;  ublažim, ublažujem, mildern:
moreš  (nrave); utrujam, oslabljujem,
spehavam, schlaff machen, erschlaffen.
emolumentum -i, n.  korist, hasek, hasen,
prid, dobiček, der Vortheil , Nutzen.
emptio -onis, f.  kupovanje, kiip, der
Kauf , Ankauf.
emptor, - oris , m.  kupec, kupovavec, der
K&ufer.

e-nato, 1.  izplavam, herausschwimmen,
durch Schwimmen entkommen, durch
kommen.

en, interj.  glej! lej 1 evo 1 eto! eno
vidiš! na! sieh  ( seht)!

Endymion -onis. m.

ram se, napenjam se, trudim se, sich
anstrengen, sich bemiihen.

Enna -ae,  /. mesto na otoku Siciliji.
Ennius -ii, m.  pesnik latinski,
enodis (e-nodus), -e  brez grč, brez vej,
knotenlos, astlos.

eo adv.  tj e, tjelcaj, tam, dahin, dazu.
eo -Ivi -itum -žre,  idem, grem, pojdem,
gehen;  prejdem, minem, vergehen.
eo {obl.  od is  pred compar.),  s tem, tem,
toliko, to , um so, um so viel; quo
— eo,  s čim — s tem, čim — tčm,
kolikor — toliko, kar — to, je  —
desto.

eodem adv.  isto tam, ravno tam (tje),
ebendahin.

Epaminondas -ae, m.  sloveč vojskovod
Thebski (Grški).

Ephesius, 3 .  Epheski, v Ephesu, Epho-
šan, Ephešanski, ephesisch, Jiphesier.
Epbesus -i, f.  Ephes, mesto v Mali
Asiji pri Aegojskem morju,
ephippium -ii, n.  (nakonjel; jezdna
plahta, šabraka, čabraka, die Reit-
decke, Schabrafce;  sedlo, der Sattel.
ephorus -i, \  efor (nadzornik, nadgled-
nik, paznik), der Ephorus (Aufseher),
neka oblast v Sparti.

Epicurus -i, m.  Epikur, filosof Grški.
Epidaurus -i, f.  Epidaur, mesto v sever-
no-vshodnem Peloponnesu (Moreji).
epigramma -dtis. n.  napis, die Inschrift,
Aufschrift;  epigrama (pesmica), das
Epigramm, ein kleines Gedicht.

53

epflogus -i, m.  epilog, sklep — , zadnji|eripiO ( e-rapio ) -ui -reptum, 3.  ugrabim,
dčl govora, der Epilog, d. Schlussrede. \  po sili vzemem, iztrgam, izderem, od-
Epimenides-is, m.  Epimenid (sp&l 57 let). j vzamem, po siLi jemljem, herausreissen,
Epirotes -ae, m.  Epiree, der Epirote,' entreissen, wegnehmen.
vem Epirus; Epirus -i, f.  Epir, sedaj errans -Us,  blodeč; (sc. stella ) pomio-
Arbanija ali Arnautska, Epirus jetzt\  niča (zvezda), planeta, der Irr~, Wan-
Albanien,  dežela na zahodni strani od delstern, Planet.

erro, 1 .  blodim, zablodim, zajdem, irren,
irre gehen , umherirren: per multos
auetores  (po c. loc., in ...); blčdem,

Thessalije.

epistoia -ae, f.  poslanica, list, pismo,
das Sendschreiben, der Brief.
epulae -drum, f.  (tudi epulum -i, n .),j m6tim se, zmotim se, v zmoti sem,
pojedina, gostarija, gostba, gosti,j irren, sich verirren, einen Irrthum

gostje, gostovina, gostovanje, Mahl-
zeit, der Schmaus, das Gastmahl.

begehen.

error -oris, m.  blodnja, zmota, der Irr-

epulor. 1.  jem, gostim se, speisen , thmn, das Irregehen; in errorem in-

schmausen.

epulum gl. epulae. y  . a
equa -ae,  /. kobila, die Stute.
eques -itis,m.  konjnik, der Reiter ;  vitez,
der Ritte>\
equester -tris -e,  konjniški, na konju,
Reiter-, zu Pferd;  vitežki, Ritter-.
equldem ego guidem),  jaz sicer,
— zdse, — zastran sebe, — od svoje
strani, — kar se mene tiče, ich fur
meine Person,  — meinerseits,  — was
mieh betrifft;  (~ et gpidem),  sicer,
resnično, vsakako, zwar , allerdings ,
traun. [die Reiterei.

equltatus -us, m.  konjništvo, konjniki,
equito, 1 .  jašem (jahati), jezdim, reiten.

duco  (zaslepim, prevarim, irre leiten).
e-rubesco, -bui, 3.  zarudim (-eti), sra¬
mujem sc, errothen, scliamroth toerden.
erudio (e-rudis), 4.  (iz divjosti izlečem,
divjost odvzamem, razdivjačim, ent-
loilderri);  izobrazim, izobražujem, učim,
podučujem, omikam, izurjujem, unter-
richten , ausbilden, lehren: filios studiis.
eruditus, 3.  izobraženi, učeni, ausgebil-
det , gelehrt.

e-rumpo -riipi -ptum, 3.  izlomim, pro-
drom, udarim iz, udarjam, zaganjam
se iz (mesta), izviram, nastajam, her-
vor-, herausbrechen , ausbrechen, sich
stiirzen: ex oppido; risus erumpit
(...uide, posili človeka).

equus -i,[ m.  konj; žrebec, das Pferd,  eruptio -onis, f.  zagon, udar, napad
.ffioss; der Hengst: eqvo  (na konju! (> z  trdnjave), der AusfaU,

jezdeč, jež), zu Pferd.

|Erymanthus -i m.  gora v Arkadiji (v Pe-

eradteo ( e-radiso), 1.  izkorčnim, izderem,) loponnesu). [Speise.

izrujem, iztrčbim, entuiurzeln, mit  A-r esca -ae f.  jed, jedivo, jestvina, die
Wurzel ausreissen, ausrotten.
erant, bila sta, bili so, sie waren.
erat, bil je, er ivar.

esse, biti, sein  gl. sum ; in — Mere,  gl. edo.
jest, je, er ist; non est  (in est  s kako
drugo negacijo v stavku: nullus, nun-
erga, praep. c. acc.  (v prijaznem smislu),] quam),  ni, er ist nicht.

proti, do, gegen (im freundlichen Sinne).  esurio, 4.  jčsti želim, lačen — , gladen
ergo, conjun.  (za)torej, tedaj, zato, po tem sem, gladujem, essen ivollen, hungem.

takem, daher, demnach, also, folglieh. ^ hungerig sein.
erigo ( e-rego ), -exi -ectum, 3.  podignemJet, conj.,  i, in, ter, a, und ; i, tudi, auch;

postavim, napravim, errichten: tun

et,  i — i, soivohl  — als auch.

34

etenlm (et-enim), conjunc.  kajti, zakaj, i
dennn, namlich.

Eteocles -is, m.  sin Oedipa (Oedipus),
kralja Thebskega.

etiam, tudi, i; še (pred kompar.), auch,
noch;  celo, še celo, sogar; etiam
atgue etiam,  pogosto, močno, silno,
wieder und wieder, ofter-, sehr, drin-
gend: rogare; etiam nune,  še sedaj,
noch jetzt; etiam si,  tudi ako, 60  tudi,
auch wenn, ivenn auch, obschon, teenn
gleich.

etiarnsi conjunc.  tudi ako, i ako, dasi-
ravno, če ravno, če tudi, wenn auch , i
toenn gleich.

etsi conjunc.  gl. etiamsi.

Etruria -ae. f.  zemlja v Srednji Italiji,
s. Toskana; Etrurien.

Etrusci - onim, m.  Etruski, Etrušcani,
Etruskerr,  narod v Etruriji.

Euclldes -is, m.  filosof Grški iz Megare,

Eumenes -is, m.  tajnik ( Geheimsehreiber )
in vojvoda Philippa in Aleksandra
Velikega. [der Euphrat.

Euphrates -is, m.  Eufrat, reka v Asiji,

Euripldes -is, m.  Euripid, sloveč tragik
(pesnik) Grški, ein beriihmter tragi-
scher Dichter in Athen.  [ski).

Europa -ae,f.  Europa; Europae ( Europ-

e-vado -si -sum, 3.  izidem, izplavam,
herauskommen, emporklimmen: ex un-
dis;  izmaknem se, uidem iztrgam se,
entkommen, entgehen : e manlbus, e
corpSre  (ločiti se iz..., scheiden aus...)-,
postanem, uierden.

e-vello -vedli  in -vulsi -vulsum, 3.  iz-
diram, pulim, trgam iz, izrujem, iz-
derem, iztrebim, rujem, heraus- ans-
reissen.

e-venio -veni -rentum, 4.  izidem, poka¬
žem se, hervorkommen;  pri-, do-, zgo¬
diti se, dogajati so, pripetiti se, iziti
se, primeriti se, naključiti se, sich
zutragen, sich ereignen, sich treffen:
cvenit, ut.

eventus -us, m.  izhod, izid, konec,
vspeh, sodbina, der Ausgang, der Er-
folg, das Schicksal;  prigoda, dogodek,
der Zufall, die Begebenheit.
e-verto -ti -sum, 3.  razspem, razrušim,
razdenem, poderem, prevrnem, pre¬
kucnem, niederreissen, zerstoren, ilbern
llaufen werfen, umstiirzen : urbem.
e-vito, 1. c. acc.  ogibljem se, varujem
se česa, izbegavam kaj, ognem se,
vermeiden.

Evius -il, m. zz Baechus,  bog vina;
vino, der TFein,

e-volo, 1.  izletim, hitim od kod kam,
herausfliegen, davoneilen.
e-vdmo -ui, 3.  bljujem, izbljujem, izbru¬
sim, izbruham, izmečem iz sebe, me¬
čem iz sebe, ausspeien, v on sich g eb en.
ex gl. e.

exactus gl. exigo.

ex-aedTfico, 1.  sezidam, zgradim, erbauen.
ex-albesco -bui,3.  (po)bledim, (p)oblede-
vam, prebledevam, erblassen, erbleichen.
examen ( ex-ago) -inis, n.  roj, Sclmarm.
exammo ( ex-animal) L  (obrezdušim), dušo
vzamem, ubijem, usmrtim, umorim,
entseelen; pass.  umiram, sterben:  ( vul-
nere  (od...).

ex-ardesco -arsi -arsum, 3.  vžgem se,
upalim se, vnamem se, entbrennen.
ex-aro, 1.  izorjem, ausackern ; napišem,
(fluchtig aufzeichnen, entwerfen.
ex-Cedo -cessi -cessum, 3.  izidem, izsto¬
pim iz, ločim se od, odidem, heraus-
gehen: kine, corpore  (aus dem KSrper
gehen);  prestopim, prekoračim, pre¬
sežem, iiberschreiten : modum.
excel!ens -tis,  odlični, izvrstni, slavni,
vorziiglich, vortrefflich;  visok, empor-
ragend, hoch: locct.

exce!lo -ui, 3.  odlikujem se s čim ali v
čem, sich auszeichnen: corpore, plu-
ribus rebus  (v več rečeh).

Oxcelsus, 3.  vzvišeni, visok, vitek, hoch
' erhaben, schlank.

55

excTdium ( ex-cado ), n.  razsip, raz¬

dor, razdjanje, razvušba, pad, der
Sturz,  <ž('e Zerstorung , der lijeta.
excTdo (ea>c|d!o), 3. izsekam, izrežem,
abhauen;  razrušim, razdenem.
exc!pio (emc&pio), 3.  ujamem, polovim,
&uffangen\  dobim, sprejmem, prejmem,
bekommen, empfangen;  sprejmem, pri¬
čakam, pod streho vzamem, aufneh-
men: Hannibal exeeptus  (sprejem Han-
nibala, Aufnahme des H.);  prejemam,
dobivam, mi se jemljem, prenašam,
vzdržim, aushalten , aufnehmen, auf-
halten: plagam, labores, impetum.
ex-Cito, 1.  izbudim, vzbujam, zdramim,
prebudim, napravim, obujam, auf-
wecken; erregen : ex somno, aemula-
tionem;  izvabim, izkrešem, heraus-
lochen: ignem ex lapide;  spodbujam,
spodbadam, vzbujam, naganjam, vnč-
mam, meifern , ermuntern;  vzdignem,
oživim, okrepim, tolažim, aufrichten:
caput , afflictor.
excitus (od exctre), 3.  razdražen, vzne¬
mirjen, vzbunjen, aufgeregt.
ex-Clamo, 1.  vskliknem, zavpijem, za¬
kričim, ausrufen.

ex-Cllido (ex-clcmdo) -si -sum, 3.  .izklč'
nem, izločim, izklepam, izločujpm,
ausschliessen;  izleženi, izvalim, aus-
brilten.

ex-Cogito, 1■  izmislim, ausdenken, aus-
sinnen: supplicium in  (proti, za) par-
ricidas.

ex-colo -ui -ciiltum, 3.  izobrazim, iz-
obražam, omikujem, odgajam, izdelam,
spopolnim, ugladim, bilden , ausbilden ,
verfeinem , vervollkommnen.
ex-crucio, 1.  mučim, trapim, martern,
foltern;  strašim, plašim, angstigen.
exeuso, 1.  izgovorim, opravičim, ent-
schuldigen.

exeusatio -onis, f.  opravičevanje, izgo
varjanje, die Entschuldigung.
eXCt)tiO {ex-quatio) r  -ussi -ussum, 3,  iz

tresem, herausschiitteln;  ugrabim, iz¬
trgam, vzamem, entreissen.
ex-edO -edi -esum, 3.  izjem, izjedam,
razjedam, ujedam, grizem, izpodje¬
dam, (iz)glojem, izližem, izbrišem,
(ganz) verzehren, vertilgm, aushohlen,
ausfressen.

exemp!ar -dris, n.  izgled, primer, vzor,
podoba, das Muster, Vorbild.
exemp!um -i, n.  izgled, das Beispiel.
®X-eo -H -itum -tre,  izidem, herausge-
hen;  širiti se, raznašati se, sich ver-
breiten: fanta exit  (glas je počil).
exerceo -ui -itum, 2.  vadim se, urim se,
vadbe imam, Uebungen anstellen (ab-
solut);  vadim, urim, izurim, iiben;
teram, pečam se s čim, opravljam,
izvršujem, v djanju dopolnjujem, trei-
ben, ausiiben, sich beschaftigen, ver-
richten: agriculturam , exerceo me in
arte  (pečam se z rokodelstvom); ob¬
delujem, bebauen: rura;  trapim, mu¬
čim, plagen, beunruhigen.
exercltatio -onis,  /. vajenje, vaja, vadba,
zlasti vojna (bojna), die Uebung, be-
sonders die Kriegsiibung.
exercitatus, 3. (dobro) vajen, izurjen,
ijjvežban, iUcMig geiibt , eingettbt.
exerc(to 1 . (dobro) vadim, izurim, iz-
vežbam, tuchtig iiben.
exercitus -us; m.  (kar je izurjeno), voj¬
ska, armada, vojniki, die Armee, das
Kriegsheer; (sc.pedester),  peštvo, pešci,
pehota, das Fussvolk.
ex(go ( ex-ago ) -egi -actum, 3.  izženem,
izteram, preženem, izpodim, ivegtrei-
ben, herausjagen , prebom, sprovajam,
sprovedem, preživim; zubringen, ver-
leben: aetatem;  izterjani, zahtevam,
eintreiben, verlangen.
exiguus, 3. majhen, mali, neznaten, majč¬
ken, gering, klein.
exilium, existo, exul , gl. exs.
exilis -e,  suh, mršav, diirr, mager ; tenek,
dUnn\  majhen, slab, klein, schmch.

56

eximius, 3. izvrsten, poseben, odličen, jexpeditio -onis, f.  razvijanje, Entuiicke-
ausnehmend, ausserordentlich , unge-, lung\  vojna, vojska, podvzetje, vojni

mein , vortrefflich.
exinde, adv.  od onod, von dort, hicrauf.\

pohod, der Zuy, die Unternehmung,
die Expedition, der Feldzug.

existimo (ex-aesiimo), 1,  cenim, precenim, ex-pello -puli -pulsum, 3.  izteram, izže-
sodim, presodim, razsodim, dbschdtzen,,  nem, izpodim, poženem iz, vertreiben ,
beurtheilem magni, non minoris,  mnogo i verbannen: Sgracusis , e civitate.
ne manj (ravno toliko) cenim, hoch, expeditllS, 3.  slabo oboroženi, leicht be-

eben so hoch ansciUagen ; menim, mi
slim, imam, držim (y  mislih) koga za,
premislim, dafiir halten , glauben, er-
messen: divitias onus  (držim bogat-
stvo za ...).
exitium -ii, n.  poguba, končanje, pro¬
past, der TJntergang, das Verderben.
exitus -us, m.  izhod, konec, der Aus-
gang, das Ende: suh exitum,  (pod ko¬
nec, gegen d. E.)
existimatio -onis,f.  mnenje, die Meinung ;

glds, der Ruf. [wunschen.

ex-opto, 1 .  (zelo) želim, zaželim, sehr
ex-ordior -orsus sum , 4.  počnem, za¬
čnem, anfangen: a Claudio  (s Klaudi-
jem, mit C.).
exordium -**, n.  početek, začetek, der
Anfang, Eingang.
ex-orior -ortus sum, 4.  vzdignem se,
s ich erheben;  izidem, pomolim se, vs-
hajam, nastanem, postanem, porodim
se, sichtbar icerden, erscheinen, auf-
gehen , zum Vorschein kommen, ent-
stehen;  izviram, izhajam, herriihren.
ex-oro, 1 .  izprosim, preprosim, omečim,
pogovorim, erbitten, besdnftigen, ver-
suhnen.

exortus -us, m.  vzhod, izhod, der Auf-
gang: solis.

ex-pavesco -dvi, 3.  prepadem se, pre¬
strašim se, uzbojim se česa, sich ent-
setzen: tenebras.

expedio, 4.  razvežem, izvlečem loswiclceln,
-machen;  napravim, naredim, zu Stande
bringen, ausfuhren ; expedit,  koristno,
k pridu je, dienlich, zutrdglich sem',

odpravim, ab/ertigen, erledigen.

uiaffnet;  pripravljen na boj, sehlag-
fertig.

expergiscor -perrectus sum, 3,  vzbudim
se, prebudim se, erivachen ,
experior, -pertus sum, 4.  (po)skusim,
izkusim, skušam, spoznam, versuchen,
erfahren.

expers ( ep-pars) -tis, c. gen.  brezdeležni,
nedeležnik, brez česa, untheilhaft, be-
raubt: vitiorum.
ex-peto, -Ivi -itum, 3.  želim, zahtevam,
hočem, iščem, anstreben, verlangen,
begehren : nihil praemii.
expflo. 1.  obropam, oplenim, ausplun-
dern , berauben.
expleo -evi-etum, 2.  izpolnim, napolnim,
zadovoljim, erfiillen, Oeniige thun.
exp!ico -dvi -atum,  in -ui -itum, 1.
razvijam, razmotam, entfalten;  raz¬
jasnim, raztolmačim, erleldren.
explodo ( ex-plaudo ) -si -sum, 3.  izplos-
kam, ausklatschen-,  zavržem, venverfen.
ex-pldro, 1 .  razvidim, ogledam, razgle¬
dujem, ogledujem, izpitam, preiščem,
aus-, erforschen; exploratus, 3.  gotov,
dognan, izvestni, zuverldssig , geiviss.
ex-pono -posui -posltum, 3.  izložim, aus-
setzen;  razložim, razlagam, razkladam,
pripovedujem, auseinander^Aerklaren,
erzdhlen.

exprimo ( ex-premo) -pressi -pressum, 3.
iztisnem, ausdriicken, pressen ; izra¬
zim, izrečem, ausdriicken, aussagen.
exprobro ( ex-probrum), 1.  očitam, opo-
našem, vorwerfen, vorriicken.
ex-pugno, 1 . osvojim, z naskokom vza¬
mem, — jemljem, z orožjem dobim,

57

pribojujem, izvojujem, erobern, ein-
nehmen: Thebas.

exquisitus, 3.  (od exquiro , 3.  poiščem,
aussuchen),  poiskan, gesucht;  izbran,
izvrsten, ausgesucht, vorzilglich.

exsequiae -drum, f.  sprevod, pogreb,
pokop, das Leichenbegangniss.

exsequor -ciitus (guutus) sum , 3.  oprav¬
ljam, izvršujem, izpolnjujem, ausfiih-
ren, verrichten.

exsTlio (ex-salo) -ilui -ultum, 4.  skačem
iz, skočim kvišku, heraus-,aufspringen.

exsilium -ii, n.  izgon, izgnanstvo, pre¬
gnanstvo, die Verbannung , das Exil:
in exiliutn pello,  izteram iz dežele,
izženem (prošenem) na tuje, verbannen.

ex-sisto -stiti, 3.  (izstopim), izidem, iz¬
hajam, pokažem se, postajam, bivam,
sem, entstehen, auftreten, sem , ucerden:
ex venatore latro;  na dan (svetlo )
pridem, sich zeigen , ans Licht tr eten.

exspectatio -onis, f.  pričakovanje, die
Enoartung.

ex-specto, 1.  čakam, počakam, pričaku¬
jem, izčakujem; dočakujem, warten,
erioarten: Clodium.

exstinguo -nxi -nctum, 3.  ugasim, ga¬
sim, ausloschen, loschen: sitim;  udu-
šim, ukrotim, ddmpfen , unterdrilcken:
seditionem ; exstingui,  gasnem, ugasnem,
poginem, umrjem, minem, erlbschen ,
umkommen, sterben, vergehen: gaudio
(od..., vor...).

ex-StO -stiti -stitum, 1 , (ven molim štr-
šim, hervorstehen ); sem, nahajam se,
vidim se, vorhanden sein , sichtbar-,
bemerhbar sein.

exstruo -xi -ctum , 3.  sezidam, zgradim,
povzdignem, postavljam, stavim, na¬
redim, napravim, erbauen , errichten:
templa;  nagromadim, nakopičim, na¬
grabim (na kupe), aufhdufen: di-
vitias.

eXSUl -iilis, c.  izgnan, izterani, pregnan,
pregnanec, izgnanec, verbannt , der

Verbannte ; uskok, izselnik, der Aus-
gmvanderte.

exsulo, 1.  izgnan sem, živim v izgnan¬
stvu, (na tujem) in der Verbannung
leben.

exsulto {ex-salto) , 1 .  poskakujem (od
radosti), radujem se nad čim, auf-
springen , frohlocken: victoria ; razgra¬
jam, razsajam, divjam, vihram, aus-
gelassen sein , sehwarmen , toben.

ex-supero, 1.  preobladavam, prekosim,
prekašam, ubenodltigen, iibertreffen.

exkta - drum , n.  drob, drobovina (žrtvo¬
vane bogovom živine), die Eingeweide
(der Opferthiere.)

ex-tendo -di - sum, , in - tum , 3.  raztegnem,
razpenjam, razširim, povečam, aus-
dehnen , enoeitern.

extenuo ( ex-tenuis ), 1.  iztanjim, (iz)tanj-
šam, drobim, verdunnen , Klein machen ,
verkleinern , zerbrbckeln.

ex-terminO, 1 .  črez mejo teram, iz-, pro¬
šenem, vertreiben: urhe  (iz-, aus-).

exter in exterus, 3.  zunanji, vnanji, der
aussere , dusserliche , ausuidrtige;  v
compar.  tudi: krajni, der aussere;  v
superl.  tudi: naj hujši, naj viši, naj
veči, naj krajni, zadnji, naj zadnji,
poslednji, naj krajni, der dusserste ,
drgste , schlimmste , hochste , grosste ,
letzte.

externus, 3.  zunanji, vnanji, dusserlieh,
austvčtrtig.

extimesco ( ex-timeo ) -mui, 3.  ( rem ), bojim
se česa, furchten , sich fiirchten.

ex-tolio - tuli , 3.  povzdigujem, povišujem,
erheben, erhdhen.

ex-torqueo -rsi - rtum , 2.  izvijem, izmak¬
nem, iztrgam, entwinden , entreissen:
de manibus  (iz rok).

extra adv.  in praep. c. acc.  zunaj, vnej,
vani, razun, ausserhalb, ausser.

?X-traho -xi -ctum, 3.  izvlečem, izvla-
čim, herausziehen: verriculo  (v dragi,
mreži, im Schleppnetze ); potegnem

8

58

(iz sebe), iztrgani, izdiram, izderem,)
herausreissen: kastam.
extremus, 3.  ( superl.  od exter): in ex-,

trema Cappadocia,  na kraju (meji)
Ifappadocije, dn der aussersten Grenze
von C.;  gl. exter.

F.

Faber ( facio ) -kri, m.  rokodelec (ki iz
trde snovi, n. pr. kamena, lesd, ko¬
vine idr. kaj dela), kovač, stolar, te¬
sar itd., jeder Kilnstler in karier Ma-
terie: Sckmied, Zimmermann , Tischler
usu)., der Handtoerker: praefectus
fabrum , zapovednik rokodelcev (pio¬
nirjev) v vojski, der Feldzeugmeister.
Fabius -ii, m.  ime plemena Rimskega :
iz njega so najznaniši: 1 F. Celer,
stotnik, ein Centurio;  2. F. Pictor,
letopisec, Annalist;  3. F. Maximus,
slove« diktator.

Fabianus, 3.  E’abijev, Fabi j ski, /aWa«*'scA.
Fabricius -ii, m.  konsul Rimski, glaso-
vit zavoljo nepodkupljivosti,
fabula -ae, f.  basen, izmišljena povest,
bajka, govorica, pravljica, govorjenje,
die Fabel, Makre: eadem f. pueriles ,
pravljica za otroke, Kindenndkrchen;
igrokaz, drama, glediščna igra, zlasti
tragedija, ein dramatisches Gedicht,
ein Theaterstiiclc, insk. eine Tragodie.
fabulor, 1.  basnim, pravim, pripovedu¬
jem, fabeln , schicatzen.
fabulosus, 3.  izmišljen, basnovit, never¬
jeten, poln basni, basenski, fabelhaft,
voli Fabeln.

v,

facete adv.  šaljivo, smešno, ostro-, bistp-
umno, zbrisano, fein, ivitzig.
faclle adv.  lahko, lehko, leickt, mit leich-
ter Milke; facilius,  laglje, lože, leick-
ler;  rad, gern;  lahko, gotovo, sicker-
lich , bei weitem: facile prinveps ,
facies - ei , f.  lice, obličje, das Gesicht,
Antlitz.

facilis (facio) -e,  lahek, lehek, leickt-,
prijazen, priljuden, blag, gefiillig ,
herablassend , gutmiithig; manu.

facilltas -atis, f.  lahkost, die Leiektig-
heit;  blagost, priljudnost, prijaznost,
die Leutseligkeit , Zmorkommenkeit.
facillime adv.  naj laglje, -lože, amleich-
testen;  naj raji, am liebsten. [haft.
facmorosus, 3.  hudoben, zloben, laster-
facinus -oris, n.  delo, die Tkat;  sra¬
motno (hudobno) delo, gregreha, die
Schandtkat, das Verbrecken.
facio -feci -factum, 3.  delam, činim,
storim, naredim, machen , tkan, kan-
deln : vini (Geicalt anthun ), injuriam
(Unbild zufiigen) ; izdelujem, spisujem,
sestavljam, abfassen: tragoedias;  trpim,
leiden: naufragium  (ladja mi se raz¬
bije); držim, spolnim, kalten , erfullen;
pergratum f.,  vrlo ugodim, einen sehr
grossen Gefallen enoeisen; certiorem
f.  gl, certus; missum facio,  pustim
(na miru), izpustim, oprostim, frei-
lassen; dicionis suae f.,  gl. dicio;
verba f.,  govorim, besedim, Worte vor-
bringen, d. i. sprechen;  učinim, sto¬
rim, izvolim, izberem koga za, zu
etwas machen, zu etwas emvaklen:
aliguem nobilem, šibi■ collegam  (vza¬
mem sebi za...), se meliorem facere,
boljšam se, poboljšam se; tanti f.,
toliko cenim, so kock sckSlzen ; semen-
tem facio,  usčjem, sden;  gledam (da),
zusehen: (ut),  glej, daj.
factio -onri, /. stranka, razprtija, die
Partei, Partemng.

factus, 3. storjen, delan, gemacht , ge-
tkan; factum -i, n.  delo, čin, die Tkat,
Handlung.

facultas -dtis, f.  zmožnost, sposobnost,
moč, c las Vermogen, die Fdhigkeit;
dicendi , dar jezika, das Sprachvermt’}-

59

gen\  v plur.  imetek, denarji, das (zeti -1
Uche) Vermogen, die Geldmi/tel.
facundus, 3.  govoren, beseden, zgovo¬
ren, wohlredend, bereat.
fagus -i, f.  bukva, bukev, die Buche.  .
fallax - dcis , lažnjiv, goljufiv, goljufen, 1
varav, trilgeriseh , betriigerisch.
fallo, fefelli, falsum , 3.  goljuttm, varam,
slepim, ukanim, motim, Uiusehen, hin-
tergehen, betriigen.

falSO adv.  lažnjivo, lažno, krivo, po
krivem, ndpačno, falschlich, irrig: queri.
falsus, 3.  lažen, kriv, neresničen, iz¬
mišljen, goljufni, prazen, goljufiv,
falsch, erdichtet , nicht wahr.
falx -cis, f.  srp, kosa; krajec (meseca),
die Sichel, Sense.

farna -ae, f.  glas, govorica, pravljica,
sporočilo, das Geriicht, die Sage ; glas,
(dobro) ime, slava, der gute Ruf ,
— Name , Ruhm: famam sui  (za seboj)
relinguere.

fames -is, f.  gldd, lakot, der Hunger.
familia {famulus) -ae, f.  družina, služab¬
niki, das Gesinde;  rodovina, familija,
hiša, rodbina, die familie: pater fa-
milias , mater familias etc.,  hišni oče,
gospodar, hišna mati, gospodinja,
Hausherr, Hausmutter.
familiaris -e,  družinski, hišni, zuni Hause,
zur Familie gehorig , IJaus-: res fami¬
liaris , imetek, domače zadčve, gospo¬
darstvo, das VermogenHausivesen ;
subst.  prijatelj, mili (srčen) prijatelj,
ein vertrauter Freund, Hausfreund.
familiarftas -atis, f.  (prisrčno) prijatelj¬
stvo, družnost, die Vertraulichkeit,
vertrauter Umgang, innige Freund-
schaft.

familiariter adv.  (po) prijateljski, v srč¬
nem prijateljstvu, prisrčno, goreče,
freundschaftUch, vertraulich, innig.
famosus, 3.  glasovit,. razglašeni, raz¬
kričan, razneseni, beriihmt, beriiehtigt:
luxuria  (zarad-, rvegen-).

famularis -e,  služabniški, robski, Die-

I »gr-, Sclaven-.

famulus -i, m.  služabnik, sluga, rob,
der Diener, ein Bedienter.
fanum -i, n.  hram, tempel, svetišče, sve¬
tinja, cerkva, ein Tempel, Heiligthum.
far, farris , n.  p ir, pira, pirnica, der
Spelt, Dinkel;  žito (sploh), Getreide.
fari, fdtus sum,  govorim, pripovedu¬
jem, rečem, izgovorim, reden , sagen.
sprechen.

fas indecl. n.  pravo, prav, dopuščeno,
Recht,erlaubt :fas  est,  sme se, man darf.
fastus, 3.  sodnji, sodnijski, sodbeni, Ge-
richts-: dies  (kterega so se smele sodbe
dčlati); fasti -orum, m.  koledar, ko-
lendar, prdtika, der Kalender.
fatalis -e,  usodni, nesrečen, poguben,
nevdren, verhdngnissvoll, ungliicklich,
verderblich.

fateor, fassus sum, 2.  ( rem ), izpovem, pri¬
znam, izpovem se, gestehen, bekennen.
fatigatus, 3.  utrujeni, truden, ermildet,
milde.

fatigo, 1.  utrudim, zdelam, oslabim, upe¬
ham, jemljem, navaljujem na, ermii-
den, plagen; bestiirmen.
fatum -i, n.  proroštvo, prorokovanje,
(mališlci) izrčk, orakel, der Schicksals-
sprueh;  usoda, osoda, sodbina, umera,
odloček, namčnek, smrt, das Schiclc-
sal, das Verhdngniss, der Tod.
faux -cis, f.  večidel plur,,  grlo, grtan,
goltanec, der Schlund;  soteska, kla¬
nec, der Engpass;  ožina, die Fnge:
Isthmi  (medmorje Isthemsko).

Faustulus -i, m.  pastir Albskega kralja
Amulija.

faveo, fdvi, fautum , 2. c. dat.  prjiam tj.
komu, prijatelj-, naklonjen-, nagnjen-, "
na roko sem, ugodim komu, ugajam,
geivogen-, gunštig sein, begUnstigen.
favonius -//, m,  večornik, zahodnik(veter),
der Westmnd, Zephlr.
favor -oris, m.  prijdzen (/.), dobrohot-

§*

60

nost, blagovoljnost, nagnjenje, die I
Gunst, Begunstigung.
febris -is, f.  mrzlica, treslica, zimica,
das Fieber.

feci gl. facio.

fecundus, 3. plodni, rodni, rodovitni,
fruchtbar , ergiebig.
fel, fellis , n.  žolč, želč, die Galle.
feles -is,  /. mačka, maček, die Katze.
felicitas -atis, f.  srečnost, sreča, das
Glilck , die Gliickseligkeit.
felix -icis,  srečen, gliicklich.
femitia -ae,  /. žena, ženska, das Frauen-
eimmer, das Weib , die Frau.
fera (sc. bestia) -ae,f.  zver, zverina, ivil-
des Thier.

fere adv.  blizo, skorej, malo da ne,
domalega, od prilike, brez malega,
fast, beinahe;  z vekšino, večidel, na¬
vadno, meistentheils, geioohnlich, inš-
gemein. [(Jup iter).

Feretrius -ii, m.  pridevek boga Jova
feriatus 3. prost, feiernd , frei: dies,
praznik, Feiertag.

ferio -tre,  zadenem, udarjam, bodem,
letim v, treffen, schlagen: montes;  ubi¬
jem, erlegen, todten.

fero, tiili, latum , ferre , nosim, nesem,
odnašam, tragen, davontragen: lecticd
(na nosilih, in d. S.);  nosim, prenašam,
prenesem, trpim, ertragm, leiden: la-
boretn, injurias;  nosim, prinesem, s
seboj prenesem, bringen, leisten: opem;
pomagam rodim, rajam, nosim, hervor-
bringen: poetas, fructus;  predložfm, na¬
svetujem, dam, vortragen: legem  ( vor-
schlagen e. G.);  (od)dam, abgeben: sen-
tentiam , glasujem, glas d&m,'seine Stim-
me abgebenzzabstimmen; pripovedujem,
pravim, sporočam, sagen , erzdhlen, be-
richten: feror etc. c. inf.  pravijo da
(jaz), man sagt dass ich; faind feror  (v
pravljici se povzdigujem), pripovedu¬
jem se, sporočam se, (vomBufe erho-
ben tverden), berichtet tverden ; epistola

j fertur,  list se nahaja, slavi se, ist im
Umlaufe, tvird gepriesen; nuntius fer¬
tur,  glas se prinese (pride), 'žve se,
es mrd die Nachricht gebracht , man
erf&hrt ; ferri , letim, vrtim, se, fliegen
sich drehen.

ferox -ocis,  divji, sirčv, uporen, trdoglav,
silni, hud, (po)bojni,- junaški, ratoborni,
hraber, razuzdan, neukrotni, prešerni
objestni, drzni, tvild, trotzig, muthvoll ,
kriegerisch, unbiindig,freeh, iibermuthig.
ferreus, 3. železni, eisnem, von Eisen.
ferrum -i, n.  želčzo, das Eisen;  meč,
das Schioert.

ferus, 3. divji širčv, trdega srca, ivild,
hart, grausam , gl. fera.
festtnatio -onis, f.  hitnja, hitenje, die
File.

festino, 1.  hitim, naglim, podvižem, ei-
len, driingen.

fervor -oris, m.  vrenje, kipenje, das
Wallen, Brausen-,  ogenj, plamen, žar,
die Hitze, Gluth.

fessus, 3. utrujeni, zdelan, truden, milde,
matt.

festus, 3. slovesni, svečani, praznični,
festlich , feierlich: dies,  praznik, Sve¬
tek, god; dis Fest, der Festtag.  <
fetialis -e,  fetialski (kar se tiče fetialov,
ki so imeli pravo napovedati boj in
skleniti mir), fetialisch ; jas fetiale ,
pr&vo napovedati boj in mir skleniti,
bojno pravo, das Kriegsrecht.
fetus -ms, m .  plod, zarod, leglo, mlado,
mlddi (n. pr. volčž); sžd, pridelek,
die Frucht, die Jungen, Brut; der Er-
trag , die Baumfrucht.

IlctUS, 3.  gl. fingo.

fldelis -e,  zvest, veren, zanesljiv, getreu,
zuverliissig.

iideliter, adv.  verno, zvesto, getreu ; prav,
dobro, recht, gehdrig.

(idelitas -atis, f.  zvestoba, vernost, pri¬
vrženost, udanost, die Treue, Anhllng-
lichkeit ,

61

Fidenas -atis,  Fidenski, fidenatisch;  Fi-
deneo, der Fidenate,  prebivavec mesta
Fidenae -arum. f.  v Latiju.
fides ifidis) -is, f. pl. fides  -ium,  orodje
na strune (gosli, citre, lavta), das Sai-
teninstrument: cano fidibus,  brenkam
na citre, die Cither schlagen.
fides -$i, f.  vera, verovanje, der Glau-
he: jidem habeo,  verjamem, verujem,
zaupavam, Glauben beimessen ;  vernost,
zvestoba, zaupanje, poštenje, vestnost,
die Treue, das Zutrauen, die Redlich-
keit, Geivissenhaftigkeit;  varstvo, okri¬
lje, zavetje, der Schutz;  beseda, ob¬
ljuba, das (gegebene) Wort, die Zusage.
frdus, 3.  veren, zvest, treu.
fiducia -ae, f.  up, zaup v koga, das
Vertrauen, Zutrauen: alicujus  ; upa¬
nje-, zaupanje v sebe samega, das
Selbstvertrauen: sui;  svest (f.), die Zu-
versicht.

figo -xi -xum, 3.  pripenjam, pribijam,
filgen , anlieften;  udarjam, postavljam,
narejam, aufschlagen: domos  (Woh-
nungen).

figura -ae,  podoba, obraz, prilika, die
Gestalt, Figur: figura  (podobe), von
der Gestalt.

figuratus, 3.  upodobljen, ustvarjen, atvor-
jenza, gestaltet: ad onus accipiendum.
filia -ae, f.  liži , d ie Tochter.
filius - ti, m.  sin, sinko, der Sohn.
fingo -inxi -ictum, 3.  (u)podobim, obra-
zim, upodabljam, naredim, nardjam,
napravljam, storim, ustvarim, bilden,
schaffen, verschaffen: pecora  ; hinim,
heucheln: amkitias;  napravim, posne¬
mam, na se vzamem, annehmen: vul-
tum, incessum;  izmislim, erdichten, er-
denken.

finis, -is, m.  kraj, konec, meja, das En-
de, die GrenzejŽ; fines,  meje, zemlja,
kraji, okrajna, pokrajina, oblast, die
Grenzen, das Gebieth: finem adfSro,
storim, (naredim) konec (kraj); eipFnde

machen; finem impono,  konec storim,
dokonddm, ein Ende machen, beendigen.
fthio, 4.  kond&m, sklenem, beendigen,
beschliessen: vitam.

flnitimus, 3.  namejni, sosednji, mejad,
mej&š, sosed, angrenzend , benaclibart,
der Grenznachbar.

ffo -factus sum, fieri,  (pass.  od facio),
postanem, sem, postajam, prihajam,
bivam, werden: fiet , bode, mrd wer-
den\  goditi se, dogajati se, bivati,
zgoditi, zgajati se, geschehen: fit, ut',
storim se, delam se, naredim se, skle¬
nem se, gemacht iverden, zu Stande
kommen ;  postavim se, izberem (volim)
se, za, zu etwas gemacht  -, erivahlt,
iverden-,  biti (sem) na, gereichen: de-
decori; obscurior fio,  temnim (-eti),
dunkler iverden.

firmitas -dtis,f.  trdnost, čvrstost, jakost,
krepost, modnost, die Festigkeit, Starke.
firmamentum -i, n.  podpora, potrdilo,
das Befestigungsmittel, die Stiltze.
firmo, 1 .  trdim, utrjujem, krepim, fest
machen, befestigen, starken.
firmus, 3.  trdan, dvrst, jak, krepak, fest,
stark;  stalni, stanoviten, standhaft;
zdrav, gesund.

flagitium -ii, n.  zramotno, grdo delo,
sramota, grehota, hudodelstvo, hudo¬
bija, die Schandthat , das Verbrechen.
flagito, 1 .  Bilno zahtevam, tirjam, drin-
gend fordern, mahnen , verlangen.
flagro, 1 . bakljam, gorim od, flackern,
brennen vor: odio.

Flaminius -ii, m.  ime plemena Rimskega,
(lamina -ae, f.  plamen, plam, die Flamme.
flavus, 3.  rumeni, žolt, rumenkast, žolt-
kast, gelb, gelblich, fahl.
fiebilis -e,  pladni, oplakovan, objoko¬
vanja vreden, beiveinensiverth, kliiglich ;
žalosten, mil, solzni, thrdnenvoll, kldg-
lich, weinerlich.

flecto -xi -xwn, 3.  pri(po)gnem, pri-
gibujem, uklanjam, beugen, biegen;

62

omečim, erteeichen ; vodim, nagibam,
obračam, vladam, lenhen: vulgus, eguos;
obrnem, okrenem, tvenden: iter,  grem, j
napotim se kam, seinen Weg nehmen.
fieo -evi -etum, 2.  plačem (se), jočem se,
weinen: de re;  oplakujem, beweinen:
aliguem.

flexus -ms, m.  prigib, priklon, die Bie-
gung , Beugung , ovinek, der Umtoeg.
florens -tis,  cvetoč, cvetoč, cvetajoč, bliih-
end;  mogočen, bogat, blilhend , reieh ,
mdchtig ,

Florentia -ue,f.  Florenca, Florens , mesto
v Hetruiiji (Toskapi).
floreo -ui, 2.  cvetem, cvetam, bliihen;
odlikujem se, glasovit sem, slovim,
slovem (sluti), živini^ (spoštovan), sich
auszeichnen, gldnzen , angesehen sein,
im Ansehen sein : re. [aufbluhen.
floresco -rw», 3.  razcvetam se, zacvetam,
flos -ris, m.  cvet, cvetlica, cvetka, die
Bliiihe, Blume; flores , tudi: cvetje,
fluctus -ms, m.  tok, das Stromen;  val,
slap, die \Velle, die Woge\ plur.  va-
lovjc, slapovje, die Fluthen.
fiumen -mis, n.  reka, der Fluss, Strom.
fluo -xi -xum, 3.  tečem, fliessen, stromen.
fluviaiis -e, reški, potočni, Fluss -: aqua,
(tekoča, živa voda),
fluvius -U, n.  reka, der Fluss, Strom.
fluxus, 3.  minljiv, hinfdllig, verganglich.
focus -i, m.  ognjišče, der Herd, die Feuer-
statte.

fodio -fodi -fossum, 3.  kopljem, izkop¬
ljem, graben.

foede, adv.  grdo, sramotno, strašno,
schmfihlich, griisslich.
foedus -eris, n.  ugovor, pogodba; zave¬
za, zvčza, der Vertrag; das Biindniss:
foedus facio  (p. sklenem, einen Ver¬
trag schliessen).

foedus, 3.  grd, sramoten; strašan, hiiss-
lich, schiindlicn, griisslich.
folium -ti, n.  list, pero (na drevesu),
das Blatit plur.  listje, perje.

fons -tis, m.  studčnec, vrelec, die Quelle,
der Brunnen. [hinaus.  ,

jfbras, adv.  vi?n, nach aussen; heraus,
fore, gl. sum.

fores -ium, f.  duri, dveri, die Thiir,
die Doppel-, Fliigelthilr; die Pforte.
forem ~ essem,  gl. sum.

(for), fdtus sum, fari, gl. fari; fari ad
algm,  govorim komu.
foris, adv.  zunaj, vnej, vani, na tujem,
draussen, ausivdrts, in der Fremde.
forma -ae, f.  podoba, oblik, obraz, die
Gestalt ; rast, krasota, lepota, d. Schon-
heit;  podoba, slika, obris, das Biki,
der Umriss-,  (zemljepisna) podoba,
figura, geometrische Figur.
formica -ae, f.  mrav, mravlja, mravlji¬
nec, die Ameise.

formosus, 3.  lepe podobe, lep, krasen,
schongestaltet, schon.

fornfeatus, 3.  oblokan, svedeni, (velban),.i
na oblok, geieolbt; via Fornicata, die
Schtoibbogengasse,  ulica pod obloki.
fors -tis,/.  naključje, slučaj, der Zufall;
forte,  po naključju, naključno, slu¬
čajno, ravno, morda, morebiti, zufdl-
lig, gerade, etwa, vielleicht.
forsitan c. conj.  (tudi c. indic.fut.)  morda,
morebiti, vielleicht.

fortis -e,  hraber, srčen, pogumen, jak,
vrl, vreden, tapfer, muthig, stark, ica-
cker, brav;  junaški, heldenmiithig : vir
f.  junak, etn Held.

fortiter, adv.  hrabro, srčno, jako, vrlo,
tapfer, muthig, stark, tvacker ;  junaški,
heldenmiithig.

fortftiido -inis, f.  hrabrost, srčnost, po¬
gumnost, junaštvo, die Tapferlceit, der
Hcldenmuth.

fortuitus, 3.  naključni, prigodni, zufiil-
lig; ungefO.hr ; fortuito,  po naključju,
sufallig, von Ungefahr.
fortuna -ae, f.  sreča, naključje, der Zu¬
fall, das Geschielc, das Gluclc  ; fortuna
secunda , sreča, das Gliick , fortuna ad-

63

versa , huda sreča, nesreča, das Un -'
glilck-,  stan , der Stand; plur.,  imetek,
premoženje, blago, die Vermbgensrer- '
haltnisse, die Gliicksgiiter; Fortuna,
Sreča, die Glucksgottin.
fortunatus, 3.  osrečeni, srečni, beglilckt ,
glucklich,

fortuno, 1.  usrečim, osrečim, begliicken.
forum -i. n.  trg (veliki), forum , der
Markt , Marktplatz, das Forum.
fossa - ae , /. jarek, graben, rov, jama,
o(b)kop, der Graben.
foveo, fovi , fotum , 2. grejem, ogrevam,
toplim, ivdrmen: pullos;  grejem, le¬
žem, sedim na čem, ausbriiten: ova;
božam, pestujem, gojim, dober sem
komu, herzen, hegen, pflegen , begiln-
stigen: aliguem.

fragilis -e,  lomni, (raz)lomljiv, krhek,
razpadlj iv, zerbrechlich;  minljiv, slab,
opotočni, nestanovitni, rergdnglich ,
schicach, unbestiindig: fortuna.
fragiITtas -dtis, f.  lomnost, krhkost, die
Zerbrechlichkeit;  slabost, minljivost,
nestanovitnost, die Hinfdlligkeit , Un-
bestdndigkeit.

fragmen -inis, n.  odlomek, ulomek, kos,
etn abgebrochenes Stiick , Bruchstiick:
subsellii.

frango, fregi, fraetum, 3.  lomim, zlo¬
mim, (s)kršim, tarem, potrem, drobim,
razbijem, raztrupim, ubijem, stolčeni,
brechen , zerbrechen: calicem, ras;  osla¬
bim, brechen ~ entkriiften: proeliis
(v bojih potolčem).
frater - tris , on.  brat, der Bruder.
fratricfda - ae , m.  bratomorec, bratomor,
moriveo brata, der Brudermorder.
fraus -dis, f.  prevara, goljufija, slepa¬
rija, der Betrug.

fraxmus - i , f.  jesen (m.), drevo, die
Esche.

fremitus -us, m.  mrmljanje, šum, šum-
ljanje, šumot, hruš, vršanje, das Ge-
murmel , dumpfes Getose,

freno, 1.  brzdam, uzdam, krotim, zah-

men, zugeln, biindigen.
frenum -i , n. ,(jpl. freni  in frena).  brzda,
žvala, der Zaum, das Gebiss;  uzda,
der Ziigel.

frequens -Us  mnogobrojni, obilen, množ-
ni, številni, zahlreich ; gost, pogostni,
cest, hdufig: farna.

frequenter adv.  često, pogosto, pogosto-
ma, hdufig, oft;  mnogobrojno, obilno,

zahlreich, in Menge.

fretum -i, n.  proliv, morska ožina, der
Sund, die Meerenge-,  morje, das Meer.
fretus, 3.  upajoč v kaj, zanašajoč se
na kaj, rertrauend, im Vertrauen
auf: re.

frfco -ui -cdtum  in -ctum,,  tarem, drg- '
nem, reiben, frottieren.
frigidus, 3.  mrzel, kolt.
frigus -oris, n.  mraz, zima, hlad, hlad¬
nost, die Kitite, Kuhle.
frons -dis, f.  brst(/.), list, listje, perje,
brstje, mladika (s perjem vred), das
Laub, der Zweig-, frondes, das Laub-
iverlc,  brstje, listje.

fructlfer -era -um,  plodo-, sadonosni,
plodni, fruchttragend, fruchtbar.
fructus -us, m.  plod, sad, die Frucht;
korist, dobiček, der Nutzen, Ertrag,
Geioinn; pl.  sddje, Friichte, das Obst.
frUgaiis -e,  vrl, dober, priden, vreden,
zmeren, ordentlieh, rechtschaffen, brar,
ehrlich, mdssig;  trezen, prost, mdssig,
einfach: prandium.

frugaiitas -dtis, f.  vrlost, rednost, zmer¬
nost, treznost, poštenost, die Recht-
. schaffenheit, Biederkeit , Bravheit, Ord-
nungsliebe, Massigkeit.

■  fruges. frugum, f.  plodovi, sadovi, (polj¬
ski) pridelki, žito, Friichte , Feld-
> friichte, Getreide.

frugi indecl.,  zmčren, trezen, pošten,
vreden, dober, vrl, pameten, mdssig ,
rechtschaffen, brav, verniinflig, sparsam.

frugifer -ira -um,  plodo-, sadonosni,

64

rodni, plodni, rodovitni, žitni, korist¬
ni, fruchtbringend , fruchtbar , Nutzen
bringend.

frumentarius, 3. žitni, rodovitni, Ge-
treide-, fruchtbar: res, der Proviant,
živež.

frumentum -i, n.  žito, das Getreide.

fruor, fruitus  in fructus sum, 3. (re),
uživam, razveseljujem se; poslušani,
geniessen , sich ergotzen an; Mren:
aliguo.

frustra adv.  za(p)stonj, brez vspeha,
umsonst, vergeblich, ohne Erfolg.

frutex - tcis , m.  grm, der Straneh , das
Gestrduch.

(frux), friigis , gl. fruges.

fuco, 1.  barvam, farben;  malam, rude-
čim (lice), mažem, olepšam, schmin-
ken : fucatus , 3.

fuerunt, bila sta, bili so, sie sind ge-
ivesen.

Fuffetius (Fufetius) -n, m.  vojvoda in
knez v Albi Longi.

fuga -ae, f.  beg, die Flucht ; in fugam
converto , v beg zapodim, in die Flucht
schlagen',  ogibanje, izbegavanje, strah
od, zamrza od, die Scheu vor: fuga,
(zavoljo) laborum.

fugax -dcis,  bežni, leteč, begoč, flilch-
tig,  ( schnell) fliehend.

fugio -fugi -fugUum, 3.  bežim, pobegnem,
ubežim, fliehen, entlaufen;  hitim, mi¬
nem, prej dem (hitro) zginem, fliehen,
vergehen;  bežim izpred (od), varujem,
se, izbegavam, ogibljem se, fliehen
vor, oder etioas, vermeiden: congres-
sus, lupos.

fugo, 1.  v bčg zapodim, -naženem, -obr¬
nem, razkropim, razpodim, in d. Flucht
schlagen, verjagen.

fugitivus, 3. begoo, vbi&ni, fliichtig, ent¬
laufen.

fuit, bil je, er ist gewesen.

fulgetrum n.  blisk, der Blitz;
niče, das Wetterleuchten.

fulgeo -Isi, 2.  bliskati se, bliščati, sijati,
lesketati se, svetiti se od česa ali v
čem, blitzen , glanzen, leuchten : auro.
fulguro, 1.  bliskati se, blitzen.
fulmen -inis, n.  blisk, strela, tresk, der
Blitz , Blitz -, Wetterstrahl, Donnerkeil.
Fulvius ( Nobilior ) -ii, m.  konsul Rimski,
fumosus, 3. dimen, okajeni, sajav, rau-
chig, russig. [richtung.

functio -onis, f.  opravilo, posel, die Ver-
fundamentum -i, n.  podlaga, podstava,
osnova, temelj, der Grund.
fundltus, adv.  do tdl, von Grund aus.
fundo -fudi -fusum, 3.  lijem, spem, sip¬
ljem, giessen, schutten;  rodim, dajem,
reichlich spenden, hervorbringen; ex
sese partus, herbas;  (oj vojski); raz¬
kropim, razpodim, potolčem, razka¬
dim, pobijem, (aus dem Felde) schlagen:
fundere fugaregue,  popolnoma prema¬
gam, aufs IIau.pt schlagen.
funus -ms; n.  mrtvec, mrlič, die Leiche,
der Leichnam ; pokop, pogreb, (po¬
grebni) sprevod, das Leichenbegang-
niss, die Beerdigung ; smrt, der Tod:
maeror funeris  (nad smrtjo, pri po¬
grebu).

fur -is, m.  tat, der Dieb.

Furia, Furija, Srda, boginja maščevavka
(osvetnica), Furig, die Rachegiittin.
furiosus, 3. besni, stekli, divji, nor, ne¬
umni, iciithend, rasend , unsinnig.
furo -m, 3. divjam, besnim, norim, nor
sem, rasen , wilthen, toben.
furor -oris, m.  besnost, steklost, togota,
razkačenost, zloba, norost, die Wuth,
Baserei, der Unsinn.

Fuscus -i, m.  Rimljan, pri jatelj pesnika
Horatija.

fusus gl. fundo, 3.

futllis -e,  prazen, malovreden, nevreden,
unniitz, eitel,

futurus, 3.  prihodnji, bodoč, kiinftig:
fiitura , prihodnje reči, bodočnost, die
Zukunft ,

65

0 -.

Gablnius -ii, m.  konsul Rimski in voj¬
voda, privrženec Pompejev.

Gades -nem, f.  Gadi, sedaj Cadix, mesto
v Hispaniji, j. Cadix.

Gaditanus, 3.  Gadski, Gadijan, gadi-
nisch , aus Gades , der Gaditaner.
galea -ae , /. sišak, čelada (usnjena), der
Helm (aus Leder).

Gallaeci -orum, m.  Gallaeoijani, narod
v Hispaniji, die Galldciner.

Gallia -ae, f.  s. Francozko, GailUen, jebzt
Frankreich. [lisch.

Gallicus, 3.  Gallijski, Gallijanski, gal-
gallfna -ae, f.  kokoš, kura, puta, die
■ Henne.

gallinaceus, 3.  kokošji, HUhner-; gallus
gall.,  (domači) petelin, kokot, der
Hahn, der HUhner-, Haushahn.

Gallus -i, m.  Gallijan, Gallianec, der
Gallier (im heutigen Frankreich).
gallus -i, m.  gl. gallinaceus.
gaudeo, gavisus sum, 2.  veselim se, ra-
dujem se česa, ali nad čim, veselje
imam nad čim, drago mi je, sich
freuen, Freude hahen an: victorid.
Ganges -is, m.  Gang, reka v vshodni
Indiji.

garrio, 4.  brbram, kramljam, pomenku¬
jem se, blebečem, s chwatzen, plaudern.
gaudium -ti, n.  veselje, radost, zabava,
die Freude, das Vergniigen, der Genuss.
gelidus, 3.  ledeni, mrzel, hladni, eis-
Jcalt, kalt.

Gaza -ae,f.  mesto blizo Srčdnjega morja
v Palaestini.

Gebenna -ae, f.  Gebenna (gore Seven-
ske „les Cevennes“  na južno-vshodnem
Francozkem).

gelu -us, n.  mraz, led, der Frost, das Eis.
geminus, 3.  dvoji, dvojek, dvojček, dva,
oba, doppelt, der Zivilling, zivei, beide:
portus gemini,  obe pristanišči, der
i)oppelhafen, beide Hdfen,

gemltus -us, m.  vzdihljaj, vzdih, das
Seufzen, der Seufzer.
gemma -ae, f.  oko, popek, die Knospe;

dragulj, dragi kamen, der Edelstein.
gemo -ui -itum, 3.  vzdihujem, seufzen ;
pokam, škripljem, seufzen, knacken,
knarren.

gener -eri. m.  zet, der Schutiegersohn,
Tochtermann, Eidam.
genero, 1.  rodim, rajam, porajam, ustvar¬
jam, erschaffen, gebiiren; generatus,
rojeni, entsprossen, geboren.
generosus, 3.  plemenit, blagoroden, ve¬
likodušen, izvrsten, edel, edehnuthig,
vortrefflich.

genetrix -icis, f.  roditeljica, mati, die
Zeugerin, Mutter.

Geneva -ae, f.  mesto Geneva, Genf,  v
Švajci.

gens -tis, f.  rod, pleme, narod, das Ge-
schlecht, der Stamm, der Volksstamrn,
das Volk.

genius -ii, m.  genij, duh^ čuvar (varuh),
der Schutzgeist, Genius.
genu -us, n.  koleno, das Knie.
genus -eris, n.  rod, spol, das Geschlecht:
genus humanimi  (čl. rod); rod, pleme,
die Abkunft: regium;  vrsta, vrst, die
Art, Gattung: cibi, officii;  način, die
Ari ; omnis generis,  vsakovrsten, vsak-
teri, allerlei.

Genucius -ii, m.  konsul Rimski.
Germania -ae, f.  Germanija, Nemško,
Germanien, Deutsahland.

Germanus, 3.  Germanski, Nčmški, Ger¬
man, Germanec, Nemec, germanisch,
der Germane, Deutsche.

Germantcus -i, m.  (Nemški), pridevek
Rimski.

gero, gessi, gestum, 3.  nosim, tragen :
aliguid manu  (v roki, in d. H.); gero
me,  vedem se, obnašam se, sich betragen;
včdim, delam, opravljam, obskvbljujem,

9

66

(i)zvršujem, lotim se, počenjam, izvr¬
šim, izvedem, izpeljem, storim, nare¬
dim, opravim, pčljem, ausfilhren, ver-
richten , thun, treiben, unternehmen: ne-
gotium , res magnas , re mal£ gesta  (ko se
je rčč slabo zvršila, da die Sacheubel
abgelaufen war); bellum gero,  vojsko
vojskujem, boj bijem, vojsko (boj)
imam, vojskujem se, Krieg fiihren ;
vodim, upravljam, obskrbljujom, be-
kleiden, venvalten: dictaturam  (dik-
tatorujem, v diktatorstvu sem, dikta¬
tor sem), magistratus; geri , goditi se,
zgoditi se, dogajati se, vorgehen: dum
haec geruntur; gestus, 3.  storjen, iz¬
vršeni, ausgefilhrt: gesta. -orum , in
res gestae , dčla, čini, die Thaten.
gessi gl. gero. [auf...).

gesto, 1.  nosim, tragen: in dorso  (na...,
gestus, 3.  izvršeni, dokončan, ausgefilhrt:
res gesta , delo, čin, die That;  dogod-
ba, djanje, die Handlung, das Ereig-
niss; res gestae  tudi.' zgodovina, die
Geschichte,  gl. gero.

gestus -us, m.  držanje (kretanje, giba¬
nje) telesa, gestikulacija, die Geberde,
das Geberdenspiel, die Gesticulation.
gigas - antis , m.  giganet (velikan, orijaš,
sin zemljin), etn Gigant: gigantes
(Sohne der Erde ).

gigno, genui, genttum , 3.  rodim, rajam,
nosim, narejam, erzeugen, gebiiren ,
hervorbringen, tragen; pass.  rajam se,
postajam, rastem, postanem, entstehen
(von Sachen), tvachsen.
glacies -ei, f.  led, das Eis.
gladiator -oris, m.  gladiator, borec, bo-
rivec (kdor se zna boriti na mčč),
ein Fechter, Gladiator.
gladius -ii, m.  meč, das Schivert: gla-
diutn dbstringere  (potegnem, ziehen).
globosus, 3.  obli, okrogli (kot krogla),
kugelrund, kugelformig. [die Kugel.
globus -«, m.  krogla, oblica, kugla,
gloria - ae, f.  slava, der Buhm.

i, 3.  slavec se, hvaleč se,
bahaj e se, sich riihmend.
glorior, 1 .  slavim se, hvalim se, baham
se, ponašam se s čim, sich riihmen,
sich briisten: vetustate.
gloriose adv.  slavno, polno slave, ruhm-
voll, mit Buhm, riihmlich.
gloriosus, 3.  poln slave, slaven, riihm¬
lich, ruhmvoll.

gnarus, 3.  znajoč, vedčč, vešč, skušeni,
kundig: alicujus rei.

Gorgias -ae, m.  filosof in govornik grški
iz Leontinov na Siciliji.

Gortynii -orum,  Gortynci, Gortgnier
(stanovavci mesta „Gortyne“ na Kreti
otoku).

Gracohus -i, m.  ime dveh slovečih Rim¬
ljanov: Cajus in Tiberius Gracchus.
gradus -us, m.  kordk, stopinja, stopaj,
. der Schritt: gradum facio  (korak sto¬
rim, prestopim se); stopnja, stopnica,
štapnja, die Stufe: gr. honoris  (stop¬
nja časti).

gracllis-e, tenak, šibek, droben, mršav,
schlank, schmachtig, hager, mager.
Graece, adv.  Grški, po Grški, griechisch.
Graecia -ae, f.  Graeoija, Grško, Grška
(dežela), Griechenland.

Graeculus -i, m.  Grčič, Grk (zaničljivo),
ein Griechlein, Grieche (mehr in ver-
achtliohem Sinne).

Graecus, 3.  Grški, Grk, griechisch, der
Grieche: Graecorum  (Grški),
gramen -inis, n.  trava, zel (/.), das
Gras, die Ffianze, das Kraut.
grandmat -črnit, l.  toča gre ~ pada, es
hagelt, schlosst.

grandis -e,  velik, obilen, visok, gross,
reichlich, viel, erhaben: fetus.
granum -i, n.  zrno, zrnce, mrvica, ein
Korn, Kdrnchen: grana,  zrnje, Komer.
gratia -ae, f.  milina, die Annehmlichkeit,
Anmuth;  prijazen, nagnjenost, na-
klonost, die Gunst ; milost, die Gnade;
hvala, zahvala, der Dank: gratias ago ,

67

hvalo dam, zahvalim se, zahvaljujem,

Dank abstatten, danken; gratiam habeo,
hvalo vem, hvaležen sem, Dank wis-
sen; gratiam ref ero,  v djanju se za¬
hvalim, oddolžim se, mit der Tliat
danken;  ljubljenost, upljiv, moč, die
Gunst, Beliebtheit , der Einfluss ; gra-
tid,  zavoljo, zarad, ivegen: probri
gratia.

gratiosus, 3.  milostiv, blag, ugoden, po-
voljen, gunstig: condiciones.
g riti s adv.  zastonj, brez plačila, brez¬
plačno, umsonst , ohne Entgelt.
gratius adv.  (kompar.  od grate,  rad,
prijetno, geni, angenehm),  ugodniše,
prijetniše, raji, angenehmer , lieber,
mit mehr VergnUgen.
gratulatio -onis, f.  voščenjo sreče, (na)-
radovanje, čestitanje, die Gluckiviin-
schung, Freudebezeigung.
gratulor, 1.  naradovati se komu, radovati
se komu, čestitati komu, voščiti sre¬
čo, pozdravljati, pokloniti se komu,
Gliick tviimchen, begliickioiinschen: ali-
cui;  hvaležnost pokažem, zahvalim se,
seine Dankbarkeit bezeigen: Jovi.
gratus, 3.  mil, ugoden, prijetem, do¬
padljiv, drag, angenehm , tvillkommen,
gefdllig: guies  (sladek); gratum facio,
ugodim, ugajam, einen Gefallen er-
tveisen ;  zahvalni, hvaležni, hvaležnik,
dankbar: animus  (hvaležnost, d. Dank¬
barkeit).

Habeo, -ui , -itum, 2.  imam, držim, ha-
ben, halten: orationem  (besediti, go¬
voriti g.); aliguem carum habeo , imam
koga rad, jemand Ueb (geni) habert;
lioc habeo,  to (navado) imam, die Ge-
tvohnheit hab en; plus otii h.,  bolj
utčgnem, mehr Mitsse  ( Zeit) hahen ;
satis h.,  zadovoljen sem, zadovolja-
vam se, zufrieden sein, sich begnilgen;

gravis -e,  težek (na vago), schtver;  va¬
žen, veljaven, vere vreden, ivichtig,
geivichtig, glaubuiiirdig: historid, sen-
tentia;  važen, vreden, častni, častit¬
ljiv, vrl, častit, strog, oster, wiirde-
voll, geivichtig, angesehen, streng;  res¬
noben, resni, ernsthaft;  težek, hud,
trd, schtver, heftig: vulnus.
gravltas -atis, f.  teža, die Schtoere;  važ¬
nost , die Wichtigkeit;  strogost, ostrost,
resnost, vrednost, vrlina, častitost, die
Strenge , der teurdevollc Ernst , die
Wiirde des Charakters.
gravlter 'adv.  težko, schtver;  silno, hudo,
trdo, schtver, heftig-,  ostro, strogo,
streng: gravissime edicere.
grex -fyis, m.  čreda, die Heerde;  jato,
množ, četa, trop, die Schaar.
grunnio, 4.  hročom, krulim, grunzen.
grus, gruis , c.  žerjav, der Kranih.
gubernator -oris, m.  krmivee, kormanoš,
krmar, vladavec (ladje), der Steuer-
mann, Lenker.

guberno, 1 .  krmilim, kormiinim (ladjo),
strumljam, steuern;  vladam, uprav¬
ljam, ravnam, lenken, regieren.
gusto, 1 .  okušam, pokušam, pokusim,
kosten, von etivas geniessen.
gustus, -us, m.  vkus, okus, Geschmack.
guttur -Uriš, n.  grlo, die Gurgel, Kehle.
Gyges -is, m.  ljubimec (ugodnik) Kan-
daula, kralja Lydijskoga, ein Giinst-
ling des Igdischen Konigs Candaules.

honorem alicui h.  čast dajem, Ehre
eriveisen-,  imam, sodim, držim (v mis¬
lih) koga za, fiir etwas halten , haben
zu...: alkjuem fortunatissimum, prae-
ceptorem Lgsim-,  štejem, pišem v, dr¬
žim za kaj, anrechnen zu: gloriae
(za sl., v sl., zum R .); držim, ohdr-
žavam, halten, abhalten: comitia; ha¬
beo  in habeo me,  imam se, (po)čutim

9 *

68

se, nahajam se, sem, sich verhalten, sich
befinden, beschaffen sein;  stanujem v...,
inne haben , betvohnen: loeurn  ■ nonha-
beo (quod),  nimam, ne včm (kaj), nicht
haben  ( ivissen) zu; in summis ducibus
haben' , štejem se med naj veče voj-
skovode, zu den grossten Feldherrn
gerechnet werden; fidem h. alieui , ve¬
rujem komu, Glauben schenken ~ bei-
messen; fidem h.,  vero imam (najdem),
Glauben finden.

hablto, 1■  (imevam), stanujem, bivam,
prebivam v..., wohnen , betvohnen: lo-
cum , in loco.

Hadrianus -i, m.  cesar Rimski.

Hadriaticus, 3.  Hadrijski, Adrijanski,
Jadranski, Tržaški, adriatisch: mare.

Haeduus -i, m.  Haeduan, Iiaeduanec,
ein Haeduer  (Haedui, narod v Gtalliji);
Haeduorum  (Haeduanski); Ilaeduan-
sko, das Gebiet der Haeduer.

haeres gl. bereš.

Ha!ys -l/os  in -i/dos. m.  največa reka v
Mali Asiji, s. Kizil-Irmak.

Hamilcar -ar/s, m.  vojvoda Karthaginski.

Hammon gl. Ammon.

hamus -i, m.  trnek, vodica, die Angel,
der Angelhaken.

HannTbal -tilis, m.  sloveč vojvoda Kar¬
thaginski.

Hanno -onis, m.  Karthaginec.

Harmodius -it, m.  Athčnec.

harpago -Sms, m.  (grabivec), pritegdč,
kljuka, kavka, cempin, pik, kopika,
der Haben, Raub-, Enterhaken.

haruspex -tcis, m.  haruspik, vedeževavec
iz droba živine bogovom na čast za¬
klane, der Opferschauer,  ( Weissager
aus den Eingeuieiden der Opferthiere),

Hasdrubal -alis, m.  vojvoda Karthaginski.

hasta -ae, f.  sulica, der Spiess, Speer;
suh hasta veneo,  javno (očitno) pro¬
dan biti (ker se je na javnih dražbah
sulica zabadala v zčmljo), offentlich
versteigert  ( verkau/t) tverden (weil bei

Sffentlicher Versteigerung ein Spiess
aufgesteckt wurde).

haud adv.  no, ravno ne, nič kaj ne,
nicht, nicht eben: haud scio, haud ul¬
tra  (ne dalje, nicht weiter).
haurio -ausi -austum, 4.  zajmem, zaje¬
mam, (iz)črpam, schSpfen: de  (iz) jugi
puteo;  goltam, pogoltnem, požiram,
verschlingen;  pijem, trinken.
hTbes -etis,  t6p, tumpast, zaraščen skr¬
han ; nespreten, stumpf: aures ; upe¬
han, medli, mlohav, slab, mrtev, matt,
schtvach, abgestorben.
hebeseo, 3 .  topim se, slabim (-eti), od¬
povem, stumpf-, matt iverden: acies.
hebeto, l.  otopim (-iti), otumpim, (o)slabim
(-iti), abstumpfen, stumpf machen,
schicachen.  [skega.

Hector -oris,  sin Priama, kralja Troj-
Helena -ae, f.  prelepa žena Menelaja,
kralja Spartskega, hči boga Jova in
žene Lede; zavoljo nje se je vnela
vojska Trojska.

Hellespontus -i, m.  (Hellino morje, das
Meer der Helle), Hellespont,  s. proliv Lar-
danellslci, j. Strasse der Dardanellen.
Helvetius, 3.  Helvotski, Helvetijski, Hel-
vet, Helvetijan, Helvečan, helvetisch,
ein Helvetier  (Helvetii, nekdanji pre-
bivavci sedanje Svajce): Helvetiorum,
Helvetski, der H.).

Heneti -orum, m.  Henetje, die Heneter,
(narod nekdaj na Beneškem).
Hephaestio -onis, m.  vojvod in ljubimec
Aleksandra Velikega.

HeracITdes -ae, m.  (potomek Horaklov,
des Herakles ), der Heraklide ; tudi slo¬
več vojvoda Grški.

Heraciea -ae, f.  mesto.

Heracleotes -ae, m.  Heraklejan, aus He-
reklea, ein Ilerakleote.

Heraclltus -i, m.  filosof Grški,
herba -ae, f.  trava, rastlina, zel, zčlišoe,
bil (/.), bilka, daš Gras, das Kraut ,
der Halm;  setva, die junge Saat.

60

Herculanum -i, n.  Herkulan, mesto v

Kampaniji (Italiji), Herculanum-
Hercules -is. m.  polobog Grški, glasovit
junak .• columnae Herculis , stolpi Her-
kulovi — Gibrnltarski prolfv; vOc.
Hercule,  pri Herkulu, da me Herkul,
Bog me, Borme! beitn Herkules, wahr-
haftig !

Hercynius, 3.  Hercynski, hercgnisch: silva
H.  Heroynski les, das herc. Waldge-
hirge.

hereditas -aUs, f.  dedina, dedišna, (jerb-
ščina) die Erbschaft.
heres -edis, c.  dedič, dednilc, naslednik,
der Erbe.

heredium -ii, n.  dedna lastnina, dedo-
vina, das Erbgut.
heri, adv.  včeraj, gestern.
hesternus, 3.  včeranji, der gestrige.
Hesiodus - i , m.  starodaven pesnik Grški,
hiatus -us,  zev, zijalo, udrtina, prepad,
die Oeffnung , Khift.
heu, interj.  oli! joj! o! ach!

Hibernia -ae, f.  otok, s. .Trsko (Jrija,
Jrlandija), Hibernien , jetzt. die Insel
Irland.

hibernus, 3.  zimski, ivinterlich, Winter-:
hiberna (sc. Castra) -onim , n.  zimov-
nik, das TVinterlager, d. Winterguatiere.
hic, haec, hoc, 6v, ovi, ta, tč (moj, naš),
dieser, (metne, unserige ): hicj idem ,
ov (ta) isti, eben derselbe.
hlC, adv.  ovdi, tukaj, tu, hier , da;  pri
tej priliki, bei dieser Gelegenlieit;  nato,
hierauf, alsdann.

hicce, haecce, hoccd, tale, leta, ovi, die¬
ser da.

hiemalis -e , zimski, ivinterlich, Winter-:
vis h.,  hudost (ostrost) zime, d. Strenge
( Heftigkeit ) des Winters.

Hiempsal -dlis, m.  kralj Numidijski.
hiems etnis, f.  zima, der Winter, die
\Vinterszeit : hietne  (po zimi, im W.)
Hiero -onis, m.  ime dveh vladavcev v
v Syrakusah.

Hirosolyma -onim , n.  Jerusalem.
hllaris -e,  in hTlarus, 3.  vešči, zadovolj¬
ni, dobre volje, heiter , frohlich.
hilaritas -dtis, f,  veselost, dobra volja,

die Heiterkeit, Frohlichkeit.
hflus -j, m. (hilum -i, n.),  liis, das Haar ;
negue hilum (proficere),  in nič, in čisto
nič ne, niti naj manj, auch nicht, ein
Haar , — auch nicht das Geringste.
Himilco -onis, m.  sloveč vojskovod Kar-
thaginski.

hinc, adv.  od ovod, od tod, von hier;
zato, zavoljo toga, daher;  iz tega,
dava us ; tukaj, liier ; hip  — illinc,  od
tod — od, on6d„s te strani —• z one
strani, von dieser  — von jener Seite.
hinnio, 4.  rezgetdm, hržem, iviehern.
hinmtus -us, m.  rezget, rezgetanje, hr¬
zanje, das Wiehern.

Hipparchus - i , m.  sin Pisistrata, tirana
Athenskega.

Hippias -ae, m.  1) sofist (modrijan) iz
Elide ( Elis ); 2) naj starejši sin Pisi-
stratov. [neo.

Hipponicus -i, m.  tast Alcibiadov, Athe-
hippopotainus -i, m.  povodni konj, Fluss-,
Nilpferd.

hfrundo -inis, f-  lastovica, lastovka, die
ScJvwalbe.

Hispania -ae, f.  Hispanija j. Spanien.
Hispani -onim, m.  Ilispanci, die Hispa¬
nist' , j. Spanier,

historia ae, f.  povest; zgodovina, zgod¬
ba, dogodba, prigodba, Erz&Klung;
Gesehichte ; zgodopis(je), Glschichts-
schreibung.

historfeus -i, m.  zgodopiseo, povestnik,
Geschichtsschreiber, Geschichtsforscher.
hodie, adv.  danas, denes, danes, heute.
hodiern/us, 3, današnji, heutig: ex  (od,
von  — an) hodi«.

Homerus -i, m.  Homer, sloveč pesnik
Grški, Homer.

homo -inis, m.  človek, mož, Mensch,
Mann; homines , ljudje, Menschen, Lente;

70

hominum  (človeški, ljudski); hominis,
človečji.

honestas -Stis, f.  poštenje, poštenost,
krepost, spodobnost, pristojnost, čast,
die Ehrbarkeit, Anstiindigkeit, Ehre.
honeste, adv.  pošteno, pravično, krepo¬
stno, ehrbar , tugendhaft.
honestus, 3.  pošteni, kreposten, pristojni,
dobri, ehrbar, tugendhaft;  imeniten,
spoštovan, častni, angesehen, vornehm :
domicilium, locus  (stan, pleme);—' ho-
nestum -i, n.  poštenje, krepost, dobro,
das Ehrbare , die Tugend.
honor ( honos ) -oris, m.  čast, dostojnost,
poslavitva, odlikovanje, die Ehre, Aus-
zeichnung, Ehrenbezeugung ; čast, do¬
stojanstvo, služba (državna), častna
stopnja, Ehre, Ehrenstelle: honores.
honorlfice, adv.  častno, spoštljivo, slavno,
s spoštovanjem, ehrenvoll: honorificen-
tissime.

honorificus, 3.  častni, častitljiv, (často-
nosni), slavivni, Ehre and Ansehen d
bringend, ehrenvoll, Ehren-: epigramma ,
in (za) Cieeronem.
honoro, 1.  častim, spoštujem, ehren.
honos gl. honor.

hora -ae, f.  ura, čas, die Stunde.

H orati u s -ii, m.  ime plemena Rimskega,
horreo -ui -Uum, 2.  tresem se, strah me
je, groza me je, zgrozim se, sehau-
dern, zittern, sich entsetzen.
horreum -i, n.  skedenj, gumno, žitnica,
die Scheune, der Speicher.
horribllis -e,  grozni, strašni, schauder-
voll: entsetzlich: horribilia,  (strahote,
Schrecknisse).

hortatus -us, m.  (večidel le abl. hortatu ),
opominjanje, nagovarjanje, spodbu¬
janje, das Atif-, Ernmnte.rn, Zureden.
Hortensius -ii, m.  glas. govornik Rimski,
hortor, 1.  nagovarjam, spodbadam,
spodbujam, priliaganjam, opominjam,
antreiben, aufmuntern, zureden, er-
muntern,

hortus -i, m.  vrt, der Garten.
hospes -Ws, c.  gost, ptujec, der Gast;
gostoljub (ki gosta sprejme), prija¬
telj, der Gastfreund.
hospitium -ii, n.  gostivniea, nočivnioa,
(pre)nočišče, die Herberge;  gostinstvo,
gostoljubje, gostoljubstvo, die Gast-
freundsehaft.

bostia -ae, f.  žrtva, daritva, darilna ži¬
val, das Opferthier; It. humana,  bogu
ali bogovom na čast zaklan človek,
das Menschenopfer.

Hostilius -ii, m.  kralj Rimski,
hostis -is, m.  sovražnik, neprijatelj (v
vojski), der Feind (im Kriege zz ho¬
spes,  tujec, etn Fremder).
huc, adv.  sem, semkaj, hierher; nune
huc  — nune illuc,  sedaj sem — sedaj
tam, bald hierher  — bald dorthin.
humanitas -iitis, f.  človdčnost, Mensch-
lichkeit;  izobraženost, feine Bildung;
priljudnost, družtvonost, Leutseligkeit,
, Liebenswiirdigkeit.
humanus, 3.  človečen, uljuden, prijazen,
menschlich, menschenfreundlich, leut-
selig, Uebreieh;  človeški, ljudski,
menschlich, Menschen-;  človčški, ljud¬
ski, pozemeljski, menschl., irdisch: res.
hiimidus, 3.  vlažen, moker, feucht, nass.
humine gl. humus  in ne.
humo, 1.  v zemljo spravim (shranim),
pokapljem, zagrebem, beerdigen, be-
statten, begraben.

bumilis -e,  nizek, pritlični, niedrig;  prost,
gering, schlecht, einfach.
humiliter, adv.  nizko, zavrženo, niedrig,

niedertrdehtig.

humor -oris, m.  vlažnost, moča, toko-
čina, mokrina, die Feuchtigkeit , das
Nass , die Fliissigkeit.
humus -i, f.  prst (/.), zemlja, tla, die
Erde, der Boden , das Land: humi,
na tlčh, auf der Erde (dem Boden).
hyaena -ae, f.  hijčna (huda zver), die
Hgiine.

n

Hyrc5nus, 3.  Hyrkanski, hgrkanisch:
mare II.,  Hvalinsko (Kdspiško) morje,

das caspische Meer.

Hystaspes -is, m.  kralj Persovski.

X (vocalis).

lapetus -i, m.  Idpet, giganet (Gigant),
oteč Atlantov (des Atlas).

Iberus m,  Iber, sedaj Ebro, reka v
Hispaniji.

Tbi adv.  ondi, tam, tu, dort , daselbst, da.
ibis -is  in -Idis, f.  ibis (povodna ptica,
ki so jo Aegpčani po božje častili),
der Ibis.

ICO, ici, ictum, 3.  zadenem, udarim, po¬
bijem, ubijem, treffen, sehlagen , er-
schlagen: ictus fulmine  (ubit, udarjen
od, getroffen , erschlagen, von).
ictus -us, m.  udarec, der Schlag: i.ful-
min-is , tresk, der Blitzschlag ;  mahljej,
mah, bodeč, vržljej, der Hieb, Stich,
der Wurf.

idem, eddem , idem,  isti, ta isti, ovi isti,
oni isti, tisti, ravno tisti, eben der-
selbe, der nčimliche: eodem nomine
(istega alijednakega i., desselbm N.) ;
tudi, pa tudi, auch , gleichfatti; unus
idemgue,  jeden ter isti, ein und der-
selbe; hic idem,  ta isti, derselbe, der
ndmliche, dieser namMche.
idcirco adv.  zato, deshalb.

Idoneus, 3.  prikldden, pripraven, pri¬
meren, prilčžm za, dovoljni, geeignet,
tauglick, genbgmd zu: ad faciendum.
igltur, conjun.  tedaj, (za)torej, po tem
takem, dakle, nun, also.
ignavia -ae, f.  lenčba, lenost, brezdčl-
nost, nemarnost, tožljivost, die Trtig-
heit, Unthdtiglceit , Faulheit ;  plačlji¬
vost, strašljivost, plašnost, plahost,
die Feigheit.

ignavus, 3.  len, lenuh, trdge, faul ;  plašni,
plašljiv, strašljiv, strašljivec boječ,
feig, Feigling.

ignarus, 3.  neznajoč, nevedoč, nevčšč,
umvmend, merfahren, mbekannt t mn

ignarus sum consilii  (dobro vem za...,
icli lcenne gut...).
igneus, 3.  ognjen, feurig.
ignis -is, m.  ogenj, das Feuer: ferro
ignigue,  z ognjem in mečem, mit Feuer
und Schivert.

ignivomus, 3.  ognjebijuvni, ognjemetni,
feuerspeiend : mons  ognjena gora,
ognjenik, vulkdn, der Vulkan.
ignominia -ae, f.  slab glas (ime), brez-
častje, pogrda, graja, nečast, sramota,
die Beschimpfung , Schmach, d. Schimpf:
judicii i.  (od sodbe izrečena, der vom
Gericht ausgesprochene Sch.).
ignoratio -onie, f.  neznanje, nevednost,
nepoznanje, die Unkenntniss, TJnkunde.
ignoro. 1 .  ne vem, ne (po)znam, neznano
mi je, m mi znano, nicht ivissen, nicht
kennen: non ignoro,  dobro vem, ni mi
neznano, recht wohl kennen (wissen).
ignosco -ovi, otum, 3.  odpuščam, odpu¬
stim, oprostim komu kaj, verzeihen.
ignotus, 3.  neznan, nepoznan, nevešč,
unbekannt, unerfahren.

Ilerda -ae.  /, mesto v Hispaniji.

Ilias -ddis, f,  Iliada, die Ilias,  Homer¬
jeva sloveča pesem junaška o vojski
Trojski.

ille -a -ud,  oni, uni, jener ;  ta, dieser.
illatum gl. infero.

illecebra -ae, f.  vaba, nastava, meka,
die Lockspeise, die Anlockung; ille-
cebrae,  mamila, vabila, die Verlockungen.
iillbcralitas -dtis, f.  neplemenito ravna¬
nje, unedles, niedertriichtiges Betragen;
skopost, skoparfja, Kargheit, Knickerei,
Ulico adv.  koj, z mčsta, precej, pri tej
priči, zdajci, sogleivh , auf der Stelle.
Klinc adv.  od onod, von dort, von da)
ondi, tam, dort )  auf jener Seite.

72

illotus ( in-lotus  od lavo), 3.  neumit, ne-
pran, ungewaschen.

iilucescit -luxit, 3.  jamo se svitati ~
daniti, dan se napoči (zaznava), licht
werden, der Tag bricht an.
illue, adv.  tam, tje, tjekaj, dorthin , dahin.
lilildo, ( in-ludo) -Usi -usurn, 3.  prevarim,
preslepim, goljufam, betriegen, tiiuschen.
illustris -e,  svetel, jasen, čist, hell, licht-
voll, Mar;  odličen, slaven, sloveč, aus-
gezeichnet, berilhmt.
illustro, 1 .  razsvetljujem, erleuchten.
illuvies -Si,  /. poplava, prestop, das
Austreten des{Wassers):i. aguarum,  po¬
top, povodenj (/,) die Ueberschtvem-
mung, das ausgetretene Wasser.

Illyrii -orum, 2.  Illyrci, die Ilhjrier,  na-|
rod med Jadranskim morjem in Ma-
cedonijo.

lllyrfCUS, 3.  Illyrski, illgrisch ; — Illy-
ricum -i, n.  IIlyrsko, Illyrija, Illyrik,
lUgrien , na vshodnem obrežju Ja¬
dranskega morja.

Imago -inis, f.  podoba, slika, obraz, das
Bi Id, Bildniss: solis-, i. pida , malana
podoba, slika, das Gemalde; imagi-
nem refero,  imam sliko, sličen sem,
Shnlich s sin.

imbecillus, 3.  slab, nejak za, schivach,
kraftlos: ad contemnendam pecuniam.
imber -bris, m.  ploha, dčž, der Regen-
gass, Platzregen, Regen.
imbuo -ui -utum, 3.  namočim, pomočim,
pomakam v kaj, eintauchen, befeuchten:
aliguid re;  napolnim, erfUllen ; vtak¬
nem v kaj, stecken in : veneno^i.,  ostru-
pim, otrovam, vergiften.
imitatio - onis, f.  posnemanje, posnema,
nasledovanje, die Nachahmung.
imitor, 1 .  posnemam, poprijemam, nach-
ahmen: instituta.

immanis -e,  velikanski, neizmeren, neiz¬
rečeni, neznan, nečloveški, strašan
grozoviten, grozen, silen, divji, stra¬
hovit, ungeheiter, ungeheuer gross, mt-

setzlich, abscheulich, icild, unmensch-
lich: i. magnitudine  (neznane v., von
ung. Gr.).

immaturus, 3. nezrel, unreif;  zgodni, ran,
preran, unzeitig, zu friih: mors;  ne
goden, maloleten, neodrasel, nedora¬
sel, nicht mannbar.

immemor -oris, c. gen.  nepomni, nepom-
neč, nemisleo na, pozablivši, pozab-
ljujoč, uneingedenk, vergessend; imme¬
mor sum,  zabim kaj, uneingedenk sein,
vergessen.

immensus ( in-mensus  od metior), 3.,  (ne-
merjen, ungemessen);  neizmeren, brez¬
končni, unermesslich, ungemein.

immerito, adv.  po nedolžnem, po krivici,
po krivem, unverdienter Weise, un-
schuldig,

immerttus, ( in-meritus  od mereo), 3.  ne¬
zasluženi ; nedolžen, unverdient ; un-
schuldig.

immTneo, 2.  molim v kaj; Mizo sem,
pretim, hereinragen\ bevorstehen, dro¬
ben: mors.

imminuo -m-utum, 3.  umalim, umanjšam,
oslabim (-iti), vermindern, schtviichen;
uvredim, oškodujem, verletzen.

immito -hi -issum, 3.  pustim v kaj,
pošljem v kaj, hineinschicken ; se imm.,
spustim se v, zakadim se, zaženem
se med, sich stiirzen: in medios hos¬
tes  (vsred s., mitten uhter d. F.).

immo ( imo), adv.  ne temveč, da še, ne
ampak, kaj f celi), nein vielmehr, ja
viehnehr, ipt vielmehr.

immoderate, adv.  brez prave mere, no-
zmerno, razuzdano, unmassig, iiber-
mdssig, ziigellos.

immoderatus, 3. nezmeren črezmčren,
razuzdan, liud, unmassig, Ubermdssig,
ziigellos.

immodestia -ae, f.  neskromnost, drznost,
nespodoba, nepristojno vedenje, die
Unbescheidenheit , Mangel an guter

Zucht.

immodestus, 3.  neskromni, drzni, unbe-
scheiden.

immodTcus, 3.  nemerni, neumerjen, črez-
meren, nezmerni, brezmerni, unmdssig ,
das Mass iiberschreitend.
immulo (mola,  moka), 1.  (z moko po-
sipljem, mit Mehi bestreuen) ; žrtvu¬
jem, darujem, (za)koljem (za žrtvo),
aldujom, opfern , schlaehten.
immortalis (in-mort.) -e,  brezsmrtni, ne¬
minljiv, unsterblich , umergSnglich;
brezsmrtnik, der UnsterblicHe.
immortalftas -atis, f.  brezsmrtnost, die
TJnsterblichkeit: immortalitati trado

t (zvčenem, ovekovečim, obrezsmrtnim,
unsterblich machen, vereuiigen).
immortaliter, adv.  brezsmrtno, unsterb¬
lich  ; neskončno, neizrččeno, unend-
lich: gaudeo.

{minuto ( in-muto ), 1.  promenfm, menjam,
verdndern, vertauscheti; immutor,  me¬
njam se, sich verdndern.
imo gl. immo.

impatiens -tis, c. gen.  ne mogoč trpeti,
-prenašati kaj; ungern ipi$ulden$~nicht
ertragen kSnnemf; impatientissimus sum,
naj manj morem prenesti (trpeti), am
ivenigsten ertragen konnen: frigoris.
impedlmentum, -i,n.  zadržek, zapreka, na¬
po tj e, ovira, das Hinderniss; impedi-
menta,  pratež (f.),  prtljaga, die Ba-
gage, das Gepack der Armee.
impedio, 4.  zadržim, (pre)prečim, ovi¬
ram, ovrem, zaprččim, ustavim, hin-
dern , verhindem, Verhinders: quomi-
nus;  zaplčtem, zamotam, ujamem, ver-
tvickeln, verstriclcen, fangen;  odvra¬
čam, branim, abhalten, abtvenden.
impello ( in-pello ) -puli -pulsum , 3.  naga-
njam, priganjam, antreiben.
impendeo (in-p.), 2.  visim nad čim, her-
iiber hangen: alicui ; blizo sem, bli¬
žam se, bevorstehen: res.
impense adv.  s stroški, drago, theuer ;
zelo, črez mero, vrlo, sehr heftig,

-stark: gaudeo,

imperator -oris, m.  (najviši) zapovednik,
-poveljnik, der Oberfeldherr, Feldherr;
cesar, der Kaiser.

imperatorju^, 3.  zapovedniški, povelj¬
niški, vojvodski, feldherrlich: forma;
cesarski, kaiserlich: dignitas.
imperrtus, 3.  nevešč, neizkušeni, nezve-
deni, nevčden, unerfahren, unkundig.
imperium -ii, n.  zapoved, povelje, za-
povedništvo, (naj više) poveljništvo,
-poveljstvo, vodstvo, der Befehl, Ober-
befehl: i. militare  (vojno, v vojski,
im Kriege ), summum imp.;  gospod-
stvo, oblast, gospodovanje, die Herr-
schaft, Bothmdssigkeit: justum in alqm
(nad kim, iiber...), subjicere imperio ;
imp. omnium terrarum,  gospodarstvo,
vladarstvo vsega svetil, die Weltherr-
schaft;  vlada, vladanje, kraljevanje,
die Regierung: imp. susdpio , vlado
nastopim, die R. Obernehmen;  država,
cesarstvo, kraljestvo, das Reich.
impero, 1. c. dat.  zapovedujem, ukazu¬
jem, befehlen, gebieten;  gospodujem
nad kim, kraljujem nad, vladam, ce-
sarujem, herrschen;  premagujem, iiber-
winden.

impertio, 4. podeljujem, mitiheilen, zu-
kommen lassen: alicui rem.
impetro, 1.  izprčsim, (lobom, dosežem,
zadobim, ( durch Bitten) erlangen , er-
halten.

impetus -us, m.  naval, napad, naskok;

pritisk, der Angriff; Andrang.
impius, 3.  brezbožni, hudobni, gottlos,
verrucht, ruchlos.

impifler, 3.  neutrudni, neugnan, vrl, un-
verdrossen , tvacker: in re, ad rem.
impleo -evi  -etum , 2.  napolnjujem, pol¬
nim, voli-, anfUUen.

impllco -dvi -dtum,  in -ui -itum, 1.  za¬
motam, zavijem, zapletem, einmckeln,
verwickeln ; zaprem, oklenem, obdžm,
einschliessen: impliciti.

10

74

impono ( in-pono), -pSsui -pdsitum ,3.  vlo¬
žim, hineinlegen;  naložim, nakladam,
nalagam, auflegen, auferlegen: tibi
guicguam ; finem  ( bello) impono , ko¬
nec storim, zvršim, em setzen,

-machen;  postavim, beilegen: nomina
(ime zdevam, -dajem); postavljam nad
(črez) koga, stavljam na celo komu,
setzen iiber, cm Ate Spitze stellen:
alicui.

impos -otis,  ne mogoč, ne gospodar, ne
vladajoč, nicht machtig, nicht Herr:
animi  (s. Verstandes).
impotens -tis,  ne mogoč, ne gospodar,
ne imajoč v moči, nicht machtig, nicht
Herr iiber: sui est impotens  (ni san;
pri Bebi); nemočen, slab, ohnmachtig ,
schioach ; strastni, razuzdan, prevzetni,
leidenschaftlich , ziigellos , iibermiithig.
importunus, 3.  nepriličen, 'nespodoben,
strašan, unbeguem, ungestiim, grausam,
imprimis ( inprimis) adv.  med prvimi,
posebno, zlasti, v or allem Andern,
hauptsdchlich.

improbo, 1.  ne potrdim, zavržem, za¬
metujem, ne pohvalim, grajam, miss-
billigen, venverfen.

improbus ( in-pr .), 3.  nepošteni, krivičen,
brezbožen, nepravičen, hudoben, brez-
božnik, gottlos, boshaft, ungerecht,
schlecht.

improvidus, 3.  neprevidni, unvorsichtig.
improvfso, adv.  neprčvidoma, iznenada,
nanagloma, unversehens.
imprudentia -ae, f.  neprevidnost, die
Unvorsichtigkeit: cum impr.,  nepre¬

vidno, unvorsichtig.

impubes -eris,  nedorasel, nedoraščeni,
nezrel, nicht mannbar.
impudens -tis,  ne-, brezsramni, unver-

schamt, schamlos.

fmus superl.  od inferus), 3.  naj dolnji,
naj spodnji, naj nizi, der unterste,
niedrigste: ad ima crura  (dol črez
goleni, do gležnjev, Us an die KnS-

chel herunter).

ifl, pt*aep.,  v, na, in, auf;  1) c. acc.  v,
na, in, auf;  do, proti, zoper, na ( cum
acc.), gegen,wider: in patrem;  na, za
(c. acc.), auf: in diem certum, in dies,
dan na dan, od dne do dne, vsak
dan, von Tag zu Tag, taglich;  2) cum
abl.  v, na, in, auf;  v, pri, bei, in: in
abundantia, in sceleribus;  pred (c. i.),
vor: in senatu ; za (c. gen.),  v, pod,
tviihrend, innerhalb, unter : in decem
diebus, in imperio  (za zap unter
d. O.);  med (c. i.), unter: in aliis.
in-aedlfTco, 1 .  zagradim, zazidam, za¬
delam, verhauen, zubauen: vicos.
inanis -e,  prazen, nečemurni, brez vspč-
ha, brezkoristen,« jalov, zastčnj, nespa¬
metni, leer, eitel, unniitz, ungegriindet.
in-ambulo, 1 .  sem ter tje hodim, spre¬
hajam se, šetam, auf- und abgehen.
in-5resoo -rui, 3.  usehnem, (po)sušim
se, osušim se, trocken iverden, ver-
dorren.

incendium - ii , n.  požar, pogor, ogenj,
der Brand , die Feuersbrunst: incendio
deleo, z  ognjem pokončani, požgem,
einaschern.
incendo -di -sum. 3.  u\ zažgem, u-, za-
palim, razvnamem, raznetim, anziin-
den , entflammen: ira i ., razsrdim, raz¬
hudim na koga, erziirnen: in algm.
inceptus (od indpio), 3.  počet, započčt,
begonnen, angefangen ; inceptum -i, n.
poččtje, podvzčtje, das TJnternehmen.
in-certus, 3.  (nevideni); neznan, nego¬
tov, neizvestni, dvomni, dvojbeni, un-
geiviss, unsicher, schuiankend;  nestalni,
unzuverldssig; res incerta,  nevarnost,
nesreča, die Gefahr, missliche Lage.
incessus -us, m.  korakanje, hod, hoja,
das Einherschreiten, der Gang.
inchoo, 1.  za-, pričnem, pri-, začenjam,
anfangen.

incido ( in-cado), -cidi -cdsum, 3.  padam,
padem v (na, med), naletim na, na-

75

mčrim se na, pridem v, zajdem v,

■wohin fallen, geratJien, kommen: in
hostes, in amicitiam.

i ncipio ( in-capio ), -cepi -ceptum, 3.  za-,
počnem, pri-, začčnjam, jamem, an-
fangen , beginnen: a me  (z menoj, pri
meni, mit mir ); začeti se, anfangen:
amicitia.

inclto, 1 .  poženem, spodbodem, in scimelle
Betcegung setzen, anspornen: equum;
spodbadam, spodbujam, vzbudim, pri¬
ganjam, nadušim, aufmuntern, antrei-
ben, begeistern.

ilichno, 1.  prigibljem, nagibljem, neigen:
favor se inclinat.

inclildo (in-claudo), -si -sum, 3.  zaprem,
zaklenem, einschliessen, -sperren.
inelytus ( mcliitus, inclltus), 3.  sloveč,
razglašeni, slaven, belcannt , beriihmt.
in-cognltus, 3.  neznan, nespoznan, un-
bekannt.

incola -ae, m.  prebivavee, stanovavec,
Stanovnik, der Em-, Beivohner.
in-colo -ui -cultmn, 3.  prebivam v, sta¬
nujem v, betvohnen, ivohnen: quas

(v kterih).

incolumis -e,  cel, neoškodovan, brez
škode, neokvarjen, nekračoni, neo¬
slabljen, zdrav, rešeni, ohranjen, v
dobrem stanju, unverletzt, unversehrt,
tvohlbehalten.

incommodus, 3.  nepriličen, unbeguem ;
incommodum -i, n.  škoda, kvar, ne-
prilika, nesreča, der Nachtheil, Schade,
die Wiederwdrtiglceit.
inconslderate adv.  nepremišljeno, brez
premiselka, nnuberlegt , unbedachtsam.
inconsideratus, 3.  nepremišljen, brez
premiselka, uniiberlegt, unbedachtsam.
mcredibTIis -e,  neverjeten, nevčrovan,
silno velik, unglaublich, sehr gross.
in-crepo -ui -itum, 1.  (rožljdm, škrip-
ljem, pčkam, rasseln, klappern ); kri¬
čim na koga, grajam, laut tadeln :
aliauem.

In-CUltliS, 3.  neobdelan, unbebcmt ; neiz¬
obraženi, neomikan, ungebildet.
incunabula -bruni, n.  pelenice, die Win-
deln;  zibel, zibelka, die Wiege.
incilSO, t  okrivljujem, beschuldigen;  po¬
tožim se na kaj, sich belclagen itber  • rem.
incustodrtus, 3.  nestraženi, nevarovan,
neouvan, unbeioacht, unbewahrt.
in-curro -curri, in-cucurri -cursum , 3.
pritečem, zulaufen;  zaletim se, nava¬
lim, napadem, anlaufen, anstiirmen ,
angreifen.

incutio ( in-guatio) -cussi  - cussum , 3.  (za-,
vbijem, einschlagen),  vzročim, einflos-
sen, einjagent alicui timorem , spravim
koga v strah, F. einjagen.
indago, 1.  zasledujem, (zajsledim, zvo-
ham, ovoham, izsledujem, aufspiiren;
poiščem, aufsuchen.

inde adv.  od onod, odtod, von da; inde
(“ a Sicilia)  od nje, davon;  iz tega,
daher, 'daraus;  Vsled tega, in Folge
dessen\  nato, potem, hierauf;  od tega
časa, von da an: jam inde a pueritia,
uže od mladih nog, sehon von der
Kindheit an.

indemnis ( in-damnum ) -e,  nekvarjen, ne¬
poškodovan, schadlos: indemnem esse,
ne biti na izgubi, biti brez kvara.
index -icis, c.  znanivec, oglasnik, der
Anzeiger.

Indla -ae, f.  dežela v južno - vshodni
Asiji, Indien.

indicium -ii, n.  prijava, naznanek, po-
vedba, ovada, die Anzeige, Hinter-
bringung, der Verrath.

Indi -bruni, m.  Indi, Indijani, dielndier.
indlCO, 1.  znanim, razodevam, napovem,
oznanim, naznanjam, kažem, poka¬
žem, ovadim, anzeigen, zeigen, belcannt
machen, verrathen.

ln-diCO -xi -ctmn, 3.  napovčm, urččem,
oznanjujem, belcannt machen, ankiin-
digen;  skličem, sezovem, einberufen,
zusammenkonimen lassen: concilium

10 *

76

napovem, izrečem, erkldren: inimici-
tiae indictae.

Indlcus, 3, Indijski, Indijanski, Indov-
ski, indisch.

indignissime adv.  (od indigne superl.),
naj nevredniše, na naj nepristojniši
(malopridniši) način, auf die unwiir-
digste Weise.

in-dignus, 3. c. abl.  nevreden česa, ne-
vredncž, umvurdig. [unberedt.

in-disertus, 3. negovoren, nezgovoren,
in-dmsus, 3. nerazdeljen ,■ ungetheilt.
in-doctus, 3. neučeni, nespretni, neiz¬
obraženi, ungdehrt, ungebildet.
in-do, -didi -ditum, 3.  dam, zdevam, bei-
legen: nomen.

in-duco -xi -ctum, 3.  vvedem, vpeljem,
hineinfuhren ; zapeljem, verleiten: in
errorem ind. , zapeljem (v zmoto),
zvodim, prevarim, irre leiten;  nape¬
ljem, vodim, nagibljem, napeljujem,
naganjam, pripravim, nagnem, spod¬
budim, spodbodem, wozu bewegen, ver-
anlassen , bringen , leiten.
indoles -is, f.  čud (/.), narava, das Na-
turell, die angeborene Beschaffenheit;
zmožnost, spretnost, sposobnost, glava,
die natiirlichen Anlagen, das Talent,
die Fiihigkeit.

indulgeniia -ae , /. spreglednost, priza¬
nesljivost, milost, die Nachsicht;  na¬
klonjenost, nagnjenost, prijazen (f,),
die Gunst: fortunae.
indulgeo -si -tam, 2.  nagnjen sem, želje
izpobiljem, ugajam, geneigt sein, zu
Willen sein ; udam se, sich hingeben:]
šibi Mberius,  preveč sebi ugajam,- žel¬
jam strežem, sich zu frei dem Ge-
nusse hingeben;  spregledam, kroz prste
gledam, nachseheh, durch die Finger
sehen; indulgens -tis,  spregledni, milo¬
sten, dober, nachsichtig.
industria -ae, f.  pridnost, marljivost,
skrbnost, delavnost, obrtnost, derFleiss,
die Tluitigkeit, Betriebsamkeit.

induo -ui, -utum, 3.  oblečem, obujem,
anziehen, anlegen\  nataknem si, an-
stecken: anulum; indutus,  oblečen, an-
gehleidet, bekleidet.

Indus - i , m. 1.  Ind, der Indus,  reka v
Asiji; 2. Ind, Indijanec, der Indier,
narod v južno-vshodui Asiji.
industrius, 3. delaven, marljiv, priden,

fleissig, betriebsam.

indutiae -čirum, f.  premirje, primirje,
der Waffenstillstand.
indutus gl. induo.

in-eo -ii -Hum -tre,  vnidem v, hinein-
gehen;  storim ,fassen: eonsilium  (skle¬
nem, odločim,); stčpim v, nastopim,
antreten : consulatum.
inermis ( in-arma ) -e,  neoboroženi, brez
orčžja, unbetoaffnet, ivehrlos.
iners ( in-ars ) -tis,  nespretni, nepripravni,
nerodni, ungeschickt;  nedelaven, len,
tožljiv, tožljivec, gnjil, slab, mlačni, un-
thiitig, trdg, unuiirksam, mUssig, matt.
inertia -ae, f.  lenost, tožljivost, nedelav¬
nost, Trčlgheit, TJnthdtigkeit ; nespret¬
nost, Ungeschicklichkeit.
in-exsuperabilis -e,  neprestopni, nepre¬
hodni, nepreobladan, nepremagljiv,
neprekošeni, najbolji, uniibersteiglich,
unUbermndlieh ; unubertrefflich.
infamis ( in-fama ) -e,  zloglasni, slabega
glasa (imena), iibel beruchtiget.
in-fandus, 3. neizrečeni, strašen, nesre¬
čen, gnjusen, grd, klet, unsdglich, ab-
scheulich, ungliicklich, schrecklich.
infectus ( in-faetus ), 3. nestorjen, unge-
schehen, ungethan.

inferiae - drum, f.  žrtva (dar) za mrtve,
zadušna žrtva, die Todtenopfer: infe-
rias dare  (darbringen,  prinašati),
in-fero -tuli -inlatum (illatum) -ferre,
nosim v, vnesem, hineintragen-, alicui
bellum inf ero,  z vojsko se vzdignem na
koga, vojsko začnem s kim, idem z
vojsko na(d) koga, začnem boj proti,
mit Krieg iiberziehen, bekriegen.

77

inferus, 3.  dolnji, dolčnji, spodnji, un-
tenbefindlich, der untere ; inf eri-or um,
m.  dolnji (spodnji podzemeljski) svet,
podzem(e)lje, rdjniki v podzemlju, die
Todten in der Untenvelt , die Unter-
welt: apud inferos  (v, na.,.); (v comp.
in superl.  tudi): nizek, slab, majhen,
niedrig, gering , schivach, schlecht.
infestus, 3.  neprijateljski, sovražni, feind-
selig;  nevaren, unsicher , gefdhrlich,
aufsatzig: agrum.

infTcio ( in-facio ) -feci -fectum, 3.  nade-
(■ lam, zamfsim, anmachen;  porudečfm,
napolnim, triinken , fdrben: sanguine
(okrvavim); okužim, pokvarim, ver-
pesten, verderben.

in-fidus, 3.  neveren, nezvest, nezanes¬
ljiv, untreu, unzuverldssig.
infimus, 3.  naj dol(e)nji, naj niži, naj
prostejši, der unterste , niedriegste, ge-
meinste;  gl. inferus.

in-finltus, 3.  neomejeni, brezkončni, un-
begrenzt, unendlich.

in-firmitas -dtis, f.  nejakost, slabost,
bolezen, die Schwache, Krankheit.
in-firmus, 3.  nejak, nemočni, netrdni,
slab, slaboten , schieach, nicht fest :
infirmissima  (moenium ), naj slabši
deli, die schtoachsten Tlxeile...\  bolan,
lcrank.

inflammo ( in-flamma ), 1.  uplamenim, už-
gfem, zapalim, entflammen, anziinden.
in-flecto -xi-xum,  S.upognem, upogibljem,
beugen;  obrnem, umbeugen, tvenden.
in-fluo -xi -xum, 3.  tečem v, izlijam se,
zlivam se, hineinfliessen, s teh ergiessen.
infra praep. c. acc.  pod (c. i.) unterhalb,
unter; infra  (manji, niži od) elephantos.
infringo ( in-frango ) -fregi -fractum, 3.
zlomim, stčrem, ein-, zerbrechen, bre-
chen\  vzamem, oslabim (-iti), brechen,
schuiichen, viindern: speni, aUgueni.
in-fundo -udi -usurn, 3.  vlijem (v posodo),
vspem, hineingissen , -schutten: inric-
tum oris,

in-gemisco -mui, 3.  vzdihnem, vzdahnem,
vzdihujem nad čim, aufseufzen, seuf-
zen iiber: alicui rei.

ingenium -ii, n.  prirojenost, prirojeno
svojstvo,narav, čud (f.),  srce, značaj,
die Naturanlage, das Naturell, die Ge-
miithsart , der Charakter: ingeniorum
vitio, ingenio malo ; duh, lim, pamet,
(bistra) glava, ddr, talenet, sposob¬
nost, der Geist, die naturi. Fdhiglceit,
Anlage, der Kopf, das Talent, der Ver-
stand, der Scharfsinn ; misel, način
mišljenja, die Sinnesart.
ingens -tis,  silni, strašno (jako) velik,
neizrečeni, neizmerni, neznan, veli¬
kanski, grozen, strašdn, sprevelik,
sehr gross, ungeheuer, ausserordentlich:
odium.

ingenue, adv.  plemenito, pristojno, do¬
bro, edel, anstdndig,
ingenuus, 3.  plemenit, žlahten, blagoro¬
den, svoboden; blagodušen, dobrosr¬
čen, pristojni, edelgeboren, frei, edel,
edelmiithig , anstdndig: artes  (umetnije),
in-gratus, 3.  neugodni, neprijetni, un-
angenehm;  nehvaležen, nezahvdlen, ne-
hvalčžnik, undankbar, unerkenntlich:
adversus  (do) aliquem\ animus ingr.,
nehvaležnost, die Undankbarkeit.
ingredior ( in-gradior ) -gressus sum, 3.
grem v, hodim, noter stopim, noter (v
hišo) pridem, hinschreiten, einhergehen,
eintreten;  nastopim, betreten: Utr pe-
dibus,  (pčš se na pot podam, eine
Reise zu Fuss antreten).
in-honestus, 3. nepošteni, brezsramni,
unehrbar, schdndlich.
in-hžmanus, 3.  nečlovččen, nečloveški, <
unmenschlich;  sirčv, nepristojni, nepri¬
ljuden, unhoflich, unartig.
in-humatus, 3. ne v zčmljo spravljen,
nezalcopan, brez pokopa, unbeerdigt,
unbegraben.

inimica -ae,f.  neprijateljica, sovražnica,
die Feindin.

inTmrce adv.  sovražno, neprijateljski,
feindlich , feindselig.

immicrtia -ae, f.  (večidel v plur.)  nepri-
jateljstvo, sovražtvo, die Feindschaft.
inTmTcus (in-amicus), 3.  neprijateljBki,
sovražni, nepovoljni, protivni, nepri¬
jazni, feindlich, feindselig , ungUnstig :
in  (proti, do, gegen) patriam , consilia;
neprijatelj, sovražnik, der Feind; ini-
micissimus , hud sovražnik, ein arger
Feind ; škodljiv, schddlich: frugibus.
iltrquus (in-aequus), 3.  neravni; neprav,
nepristojni, nepravičen, krivičen, un-
eben, ungleich; unbillig-,  nepovoljni,
neprijazni, neugoden, zoprni, sovražni,
ungUnstig , widrig, feind.
initium (inire) -ii. n.  početek, začetek,
konec, der Anfang; initio , s početka,
anfdngs.

injicio (inicio, in-jacio] -jed  - jectum , 3.
vržem na (v) kaj, smečem v, denem
kaj v, icohin werfen: in flumen, ignem
aedificiis  (zažgem, upalim...); mamim
in aliguid  (roke položim, -stegnem
na..., lotim se česa, Hand an etivas
legen, Gewa.lt an etwas veruben ); na¬
pravim, vzročim, obudim v kom kaj,
beibringen, einjagen, einflossen: spem,
terrorem alicui  (v strah spravim koga,
Sehr. einjagen), cuivis injicit admira-
tionem sui  (vsakega naganja čuditi
mu se).

injuria -ae,/. nepravica, krivica, krivda,
žalitva, razž&la, die Unbild, Unbill ,
das Unrecht, die Beleidigung: injuria,
po krivici, krivo, mit Unrecht.
injuriosus, 3.  nepravičen, nepravedni,
krivičen, ungerecht, frevelhaft: in  (do,
gegen) proximos.

(injussus -us, m.), injussu,  brez naloga,
-ukaza, -zapovedi, dhne Befchl, -Ge-
heiss.

in-justus, 3.  nepravedni, krivični, nepra¬
vični, ungerecht.
jnm. gl. mm.

in-nocens -tis,  (neškodeč), neškodljiv,
nedolžen, (nicht schadend ) unschiid-
lich, unschuldig.

innocentia -ae, f.  nedolžnost, neškodlji¬
vost, die Unschuld, die Umchadlichkeit.
in-noxius, 3.  neškodljiv, nedolžen, ne¬
kriv, unschadlich, unschuldig.
innumerabllis -e,  brezštevilni, brez brojni,
nepreštet, unziihlig.

in-numerus, 3.  brezštevilni, -brojni, brez
števila, nepreštet, unziihlig.

!no - onis, f.  Inona, hči Kadmova (des
Kadmus).

inopia -ae, f.  brezponiooje, zapuščenost,
ubožtvo, siromaštvo, (po)mankanje,
potrčba, potrebnost,, reva, stiska, sila,
nuja. die Hilflosigkeit , Verlassenheit,
Armuth, der Mangel, die Noth, Diirf-
tigkeit.

in-ops -opis,  brez pomoči, žapuščeni, po¬
treben, ubog, siromašen, hilflos, diirf-
tig , arm.

inquam. velim, rečem, pravim, djal sem,
dem, sage ich.

insania -ae, f.  (nezdravje), besnost, no¬
rost, zmešana pamet, brezumje, (Un-
gesundheit), die Raserei, der Wahnsinn,
die Hi\rnwuth.

inquieto, 1 .  onepokojujem, strašim, pla¬
šim, beunruhigen, schrecken.
inquit, veli, pravi, djal je, sagte er,
gl. inguam.

in-sanus, 3.  ne zdrave pameti, brezumni,
blazni, blaznik, brezumnik, krank an
Seele, unsinnig , icahnsinnig, verstandlos.
in-sciens -tis,  nevedoč, brez znanja, un-
tvissehd, ohne Wissen.
in-scribo -psi -ptum, 3.  vpišem,i napi¬
šem, dam napisati, schreiben in, auf-
schreiben lassen ; dam (napišem) na¬
slov, uberschreiben, betiteln: liber in-
scribitur,  knj. nosi (ima) naslov ali
nadpis.

in-sector, 1 .  preganjam, napadam, verfol-
gen , angreifen.

79

insectum -i, n.  zaževka, žužek, preušče-
njenee, kukec, das Insekt.
in-setjuor 3. -cutus  ( quiitus) sum, 3. c.
acc.  idem, hodim za kim, nasledujem,
folgen auf , nachfolgen ; proganjam,
podim, nachsetzen, verfolgen: kostem.
in-sero -sevi -situm, 3.  vsadim, einpftan-
zen; insttus, 3.  vsajen, prirojen, ein-
gepflanzt, angeboren: in natura  (v na¬
turo postavljen).

itl-servio, 4.  služim, gledam na, skrbim
za, trudim se za, pospešujem kaj,
Aienen, fordern: saluti.
insTdiae - drum , f.  zasede, zalezovanje,
nastave, naklepi, prevare, zvijače, der
Ilinterhalt, die Nachstellung, Hinterlist:
insidias strm,  po življenju strežem,
Nachstellungen maehen ; nevarnost, die
Gefahr.

insTdiator -oris, m.  zasednik, zalezova-
veo, der Nachsteller.
insTdior, 1. c. dat.  zalezujem, zasedam
koga, po življenju strežem, prežim
na, izprežim, nachsteUen, lauern, ab-
lauern, abpassen.

insignio, 4.  zaznamim, označim, odliku¬
jem, be-, auszeiehnen.
insignis -e,  znamenit, imeniten, odličen,
izvrsten, poseben, ausgezeichnet, merk-
toiirdig, hervorragend, auffallend.
insipiens ( in-sapiens ), -tis,  nomčder, ne¬
spameten, neumen, bect&k, imwei$e,
thoricht, dumm.
insltus gl. insero.

in-splcto, 1.  gledam, Mn-, an-, zusehen.
in-solens -tis,  prevzetni, ošabni, drzni,
anmassend, iibermiithig, stolz;  neva¬
jeni, ungeuohnt ; nenavadni, unge-
todhnlich.

m-sperabilis -e,  neupan, nenadan, uicht
zu hoffen, unverhofft.
inspicio ( in-specio), -pezi -pectum, 3.
po-, ogledam, ansehen, anschauen,
besichtigen.

instar indecl. n.  podoba; ad instar  in

instar c. g.  (po podobi, na način),
kakor, ko, nach Art, wie: deorum in¬
star,  po božje, wie Gotter;  za, toliko
kolikor, gleich viel iverth wie: instar
milium. [erneuern.

in-stasiro, 1.  ponovim, spet napravim,
in-stltuo ( in-statuo) -ui -Utam, 3.  nasta¬
vim, postavim kam, hineinstellen ,
-setzen;  vvedem, vpeljem, ustanovim,
naredim, einsetzen , einfUhren, anord-
nen: sacerdotia;  napravim, naredim,
veranstalten: pulvinar  (efrichten ); od¬
ločim, nakanim, sich vornehmen, sich
entschliessen ; podučujem, učim, Izobra¬
zim, omikam, izobražujem, obučavam,
unterrichten , bilden.

instltutus, 3.  postavljen, ustanovljen,
eingesetzt, eingerichtet; institutum -i,
n.  ustanova, naprava, ustanovitria,

. uredba, uravnava, naredba, die Ein-
richtung, Verfassung:  namen, nakana,
das Vorhaben. die Absicht ; pravilo,
načelo, die Hegel.

in-sto -stiti, 1.  stojim na čem, auf etu>.
stehen;  bližam se, nastajam, primičem
se, blizo sem, sehr nahe-, vor der
Thiir sein, bevorstehen;  ženem se za
kim, podim, nachsetzen: alicui.
instrumentum -i, n.  orodje, sprava, die
Gerdthschaft, das Werkzeug.
in-struo -xi -ctum, 3.  stavim v, hinein-
fiigen;  postavim, napravim, aufstel-
len: aciem , vojsko postavim v bojni
red, -razvrstim, das Heer in Schlacht-
ordnung aufstellen,  tudi: ( legiones ) in
aciem-,  obrdzim, izobražujem, učim,
podučujem, unteruieisen , bilden: dis-
ventem previdim s čim, oskrbim, ob¬
orožim : pecunid, virtutibus, classem,
navem.

instructus, 3.  prevideni, obdarjen, ver-
sehen, begabt: re.

insula -ae, f.  otok, ostrov, die Insel.
in-sum -fui -esse,  sem v čem, m sein,
-sich befinden ,

80

in-sumo -mpsi -mptum, 3.  obrnem, po¬
tratim, potrošim na kaj, a n-, veriven-
den fur: alicui rei, in rem.
in-suo -ui -utum, 3.  všijem, zašijem v,
einnahen: in culeum.
in-surgo -surrexi -surrectum, 3.  vstajam,
vzdigujem se, sich erheben, aufstehen.
integer -gra -um,  cel, popoln , ganz,voll-
stSndig: senatus ;  cel, neoškodovan,
nekvarjen, unversehrt;  vrl, pošteni,
unbescholten.

integritas -atis f.  nenačetost, celost, Aie
Unversehrtheit;  poštenost, poštenje,
brezmadežnost, pravičnost, vrlost, die
Unbescholtenheit, Sittenreinheit.
intelligo ( intellSgo, inter-lego) -lexi -lectum,
3.  razume(va)m, urnem, spozn(av)am,
sprevidim, zapopadam, vidim iz česa,
verstehen, einsehen; ersehen.
intelligentia -a«, /• razum, umnost, pa¬
met, spoznanje, die Einsicht, der Ver-
stand , die Kenntniss.
intemperantia -ae, f.  nezmernost, ne-
vzdržnost, die Unm&ssigkeit ; prevzet¬
nost, razuzdanost, die Anmassung, die
Ziigellosigkeit.

intemperies -ei,  /. neumernost, neugod¬
nost, die ungemdssigte (ungUnstige)
Beschaffenheit; i. aguarum,  preveliko
deževje, povodnji, poplave, iibermas-
sige Reg en, TJeberschivemmungen.
in-tendo -di -tum  in sum , 3. nategujem,
napenjam, razpenjam, anspannen;  steg¬
nom, ausstrecken: manum  ; priprav¬
ljam, pretim komu s čim, richten.
{be)drohen: alicui periculum.
inter praep. c. acc.  med, v, sred, zm-
schen, unter ;  za (c. gen.) wdhrend,
unter: inter ludendum; inter nos (vos,
se),  se med seboj, uns (euch, sich)\
unter einander.

Interamnium -ii, n.  (Medvode, Medrečje),
Interamnij, mesto v Umbriji (Italiji),
intercalo, 1.  vteknem, vmes denem, ein-
schalten.

inter-cedo -cessi -cessum, 3.  stopam, ko¬
rakam med, nahajam se med, sem
med, dazioischen treten, -sein, sich da-
zmschen befinden: inter legiones.
intercludo (inter-claudo) -si  - sum , 3.  za¬
prem, abschneiden, versperren: aditus,
interdiu, adv.  po dnevu, bei Tage.
interdum, adv.  (v) časih, časi, (ne)kteri-
krat, bisiveilen, manchmal.
interea, adv.  med tem, unterdess, in-
zioischen.

inter-eo -ii -itum -ire,  (po)ginem, pogi-
bam, propadem, konec vzamem, v nič
pridem, untergehen, umlcommen, zu
Grunde gehen\ caede i.,  po umoru po¬
ginem, pokoljemse, ermordet-, erschla- ^
gen werden.

inter-est -futt -esse,  razloček je, es ist
ein Unterschied,  gl. intersum.
interfector -oris, m.  ubijavec, morivec,
uh ojnik, der Mor der.
interfectus, 3.  ubit, umorjen, getodtet,
ermordet.

interficio (inter-facio) -feci -fectum, 3.
zatrčm, pokončam, ubijem, (u)morlm,
pomorim, usmrtim, aufreiben, todten.
interim, adv.  med tčm, v tem, ta čas,
indess, unterdessen, inzwischen.
interlmo (inter-emo) -emi -emptum, 3.

umorim, usmrtim, umbringen, todten.
interior -ius -ioris , (z)notranji, der in-
nere ; (v suprl.  tudi) :  prisrčni, ver-
traut, innig,

interftus -us, m.  pogin, konec, poguba,
propast, smrt, der Untergang, Tod.
intermissio -onis,f.  opuščanje, preneha,
prenehljaj, pretrg, ustava, die Unter-
lassung, TJnterbrechung: literarum  (des
Briefuiechsels,  dopisovanja),
inter-mitto -isi -issum, 3.  pretrgavam,
opuščam (do neklej), zanemarjam, un-
terbrechen, aussetzen, vernachlassigen,
unterlassen (eine Zeit lang).
inter-nosco -ovi  - otum, 3.  razpozndm,
razldčim, (pon einander) unterscheiden,

81

internus, 3.  notranji, Innerlich-,  sredo-
zemni, mittelldndisch: mare.
inter-rogo, 1 .  vprašam, (u)pitam, izpra-
šavam, popitam, fragen; interrogatus,
3.  vprašan, gefragt: ad interrogdta,
na vprašanja, ctuf die Fragen.
inter-sum -fui -esse, c. dat.  sem
Sim, -v Sem, -pri čem, -vmes, -v sredi,;
sem nazooen pri Sem, udeležim se
Sesa, dazivischen-, dabei sein, beiivoh-
nen: bello concioni, sermoni;  slišim
kaj, koren; interest,  razloček je (ined),
es ist ein Unterschied  ( zivischen ); ležeče
je na tem, es liegt daran, multum in¬
terest  (zelo važno je),
inter-pres - etis,  c., tolmač, razlagavec,
der Dolmetscher, Ausleger.
inter-pono -posui -positum, 3.  postavim
vmes (sred), dazieischenstellen; se in-
terponere,  utikati se, mčšati se, uple-
tati se, vmešavati se v, sich einmischen:
Romanis,  v Rimske reči, in romische
Angelegenheiten.

intestinus, 3.  notranji, der innere.
intolerabilis -e,  neznosni, nepretr-pljiv, ne-
prenesljiv, unertraglich, unausstehlich.
In-tonSUS, nestriženi, ne(o)brit, bradat,
ungeschoren, biirtig.

intortus, 3.  zasukan, (za)vit, gedreht, ge-
mmden.

intra, praep. c. acc.  znotraj, (notri) v,
za (c. geti.),  (znotraj) med, innerhalb,
zivischen, ivahrend: inter parietes, in¬
tra annum, intra moenia;  pri, bei.
intro, 1 . c. acc.  stopim, pridom v, grem v,
betreten, eintreten in: domum, Thraciani.
intrepidus, 3.  brez straha, neprestrašeni,
neustrašeni, unerschrocken, ohneFurcht.
introitus -us, m.  vhod, vhodišče, vrata,
der Eingang, Eintritt.
in-tueor -Uus sum, 2. c. acc.  gledam
kaj ali v kaj, ogledujem, pogledam,
pogledujem au kaj ali proti čemu,
pazim, attselmi, amchauen, betrachten,
intus, adv.  notri, innen, darin (im Hause).

in-usitatus, 3.  nenavadni, neobični, un-

geivohnlich.

in-utilis -e,  nekoristen, škodljiv, unniitz,
schddlich  ; nerabni, neprikladni za, ««-
brauchbar, unertraglich zu: non inuti-
lis,  (zelo prikladen) alicui rei.

-si -sum, 3.  idem, pridem v, po¬
drem v, hineingehen, -hommen, -drin-
gen;  napadam, udarim na, popadem,
zgrabim, lotim se, primem, obidem,
polastim se, angreifen, an-, iiberfallen,
sich bemachtigen : omnes tristitia in-
vadit.

in-veho -xi -ctum, 3.  vpeljem, do vezem,
prinesem v, einfilhren, einbringen:
tantum pecuniae in aerarium; invehor
in aliguem,  zaprašim se v koga, na¬
padem koga, gegenjem. losfahren, los-
ziehen.

in-venio -veni -ventum, 4.  najdem, na¬
hajam, finden, aaffinden;  iznajdem,
izumim, erjinden;  napravim, naredim,
zu Wege bringen, machen: attritu.
inventor - oris, m.  izumnik, izumec, iz-
najdnilc, der Erfinder.
inventrix -icis, f.  izumiteljica, iznajd-
nica, die Erfinderin.
inventus, 3.  najden , gef-unden; inventum
-i, n.  iznajdba, izumek, iznajdek, die
Erfindung.

in-verto -ti -sum, 3.  nakrenem, obrnem,

umhehren, -tvenden.

invTcem adv.  premenjavno, vzajemno,
po vrsti, vrsteči se, čredeči se, pre-
vrstovdje se, abivechselnd, gegenseitig.
in-victus, 3.  nepremagan, nepreohladan,
nepremagljiv, unbesiegt, unilbencind-
lich, unbezicinglich.

in-video -Idi -isum, 2.  zavidim, zavidam,
ne voščim, nevoščljiv sem, beneiden,
missgonnen: alicui rem.
invldia -ae, f.  zavist proti, nevoščljivost,

der Neid, die Missgunst; alicnjus;
sovražtvo, rnržnja, der Rase, die Ge-

Mssigkeit.

medin-vado

11

82

invTdiosus, 3.  črčeni, sovraženi, odurni,
mrzek, verhasst, gehdssig;  zavidni,
nevoščljiv, neidisch.

invTdus, 3.  zavidni, nevoščljiv,'zavidnik,
nevoščljivec, neidisch , missgiinstig.
inviolate adv.  neoskrunjeno, nepoško¬
dovano, unversehrt, unverletzt.
invfsus, 3.  mrženi, sovraženi, odurni,
mrzek, verhasst, gehdssig,
in-vfto, 1.  vabim, pozovem, povabim,
einladen : ad coenam ; zmdmim, zape¬
ljem, reizen, verlocken.
invitus, 3.  neboteč, nerad, proti svoji
volji, nedragovoljno, ivider  ( seinen )
Willen, ungern.

invius ( in-via ), 3.  brezpotni, nedohodni,
nepristopni, umvegsam, unganghar ,
unzuganglich. [anrufen,

in-VOCO, 1 kličem, zovem (na pomoč),
in-volvo -w - lutum , 3. valjam v, einher-
W(ilzen;  zavijem, zamotan, zastrem,
eimoiclceln, einhiillen, bedecken.  [ski.
iphicrates -is’ sloveč vojskovod Athen-
Iphigenfa -ae f.  hči Agamemnonova (des
Agamemnon).

lonia -a«, /. zemlja v zahodni strani
Male Asije, Jonien.

ipse -a -mn , sam, selbst; ipsorum  (njun,
jima, ihr);  sam, prav, ravno, gerade:
suh ipsis faucibus, ipso na tali; hic
ipse , is ipse, ravno ta, ta isti, sam ta,
eben derselbe: hoc ipso  (ravno s tem,
gerade dadurch) ;  celo, še, selbst, sogar.
fra -ae,  /. srd, jčza, sržba, gn^ev, strast,
rnzkačenost, der Zorn, die Leiden-
schaft, Erbitterung.

iracunde, adv.  srdito, naglo, jezno, to¬
gotno, zornig, jdhzornig, hitzig.
iracundia -ae,  /. nagla jeza, naglica,
togota, togotnost, der Jdhzorn, die
Hitze.

iracundus, 3. naglojezni, nagli, togotni,
togotnež, jdhzornig, hitzig, heftig.
frascor -dtus sum, 3.  s rdim se na, je¬
zim se na(d), ziirnen auf: alicui , pa-

triae; iratus, 3.  srdit, razsrjen, jezni,
erziirnt, zornig.

iratus gl. iraseor.

irreparabiTis ( in-rep .), -e, nepopravljiv,
nepovračljiv, nepovratni, nenadomest¬
ljiv, unersetzlich, umoiederbringUch.

irretio (in-ret.), 4.  lovim (v mrežo), za¬
pletem, vzankam, in Netzen fangen,
verstrickeh.

irrideo ( in-rid ), -si-sam, zasmehujem,
rogam se komu, verlachen, aushohnen,
aliguem.

irrumpo ( in-rumpo ) -rupi -ruptum, 3.
vlomim, prodrem v, noter (v mesto) pro-
drem, v mesto pretrgam, ~ se zaženem,
-udarim, einfallen , einbrechen , eindrin-
gen: in domum.

imtamentum -i, n.  vabilo, dražilo, mi¬
kalo, spodbadalo na kaj, Reizungs-,
Anreizungsmittel, Erregungsmittel: ali-
cujus rei.

irruo ( in-ruo ), -ui -dhm, 3.  rušim se,
padem-, vržem se na kaj, prodrem v,
sich hineinstiifzen, eindringen.

is, ea, id,  on, er;  ta, tisti, oni, dieser,
derselbe  (zlasti ako sledi qui); id
quod,  kar (in to), was {auch);  t&k,
takšen, ein solcher, derartig, so be-
schaffen  (ako sledi ut c. conj. ,  ali
qui c. conj.): res eas, ut,  ....; et is,  in
to, und zwar : et ii; ejus,  njegov,
njen; eorum,  njihov; eo  (pred comp.)
s tem, to, um so, desto; quo  — eo,
(sj^im — (s)tem, kar —• to, je^desto.

Ismenias -ae, m.  Thebljan, ein Thebaner.

irocrates -is, m.  govornik Athenski.

isaeus -i, m.  govornik Athenski.

Isis -tdis,  /. Isida, boginja starih Ae-
gypčanov.

iste -a -ud,  ta (ki se tebe ali vas tiče),
ta-le, oni-le, ta-le (tvoj, vaš), oni-le
(tvoj, vaš), dieser {da), der {da), dieser
(deinige, eurige),

Ister -tri, m.  Grško ime reke: Donava,
Dunav, die Domu.

83

Istri - brum , m,  [stri, Istrijanci, Istrani,
die Istrianer.

Isthmus -i, m.  medmorje, die Landenge;
posebno medmorje Korinthsko, Isthem,
die Landenge bei Korinth, d. Isthmus.
Ita adv.  tako, tako-le, so, also, auf diese
Art.

Italia -ae, f.  Italija (Laško), Italien:

Italiae , Italjiski. ‘

Italicus, 3.  Italski, Italijski, italisch.
itaque adv.  in tako, und so;  zato, torej,
za tega deij, demnach , daher, also.
item adv.  ravno tako, tako isto, ebenso,
desgleichen.

Tter, itinbris, n.  p6t, hod, potovanje,
marš, der Weg, Gang, die Reise , der
Marsch; iter facio,  (po)potujem, mar-
širam, cine Reise machen , reisen, mar-
schieren.

rteratio - onis , /. opetovanje, ponavljanje,
die Wiederholung.

itero, 1 .  opetujem, ponavljam, ivieder-
holen;  spet orjem, preorjem, spet
vzorjem, zum ziveiten Male pflilgen.

Iterum adv.  spet, nanovo, drugi krat,
drugič, drugoe, še enkrat, wiederum ,
zum ziveiten Male.

L

J

(consonans).

jaceo -ui -itum; 2.  ležim, liegen , ležim,
(neobdelan, zanemarjen, zapuščen, v
prahu, razdjan sem), ( vernachlassigt ,
brach , im Schutt) liegen;  mrtev sem,
todt da liegen, umgckommen sein; ja-
cens,  mrtvi, der Gefallene.
jacto, 1 .  (sem ter tje) mečem, preme¬
tavam, hin- und henoerfen ;  izuščam.
govorim, vorbringen, sprechen;  trapim,
tarem, mučin, nadlegujem, vznemir¬
jam, plagen, beunruhigen: morbo jac-
tor  (trpim, bolujem od...),
jactiira -ae, f.  (vršenje, metanje, da s
Werfen);  (i)zguba, der Verlust.
jactus -us, m.  met, vržljaj, metanje, das
Werfen , der Wurf. [Wurfspiess.
jaculum -i, n.  kopje (metavno), der.
jam, adv.  uže, že, schon, bereits.
janua -ae, f.  duri, dveri, vrata, die Thiir,
Hausthur: a janua  (pri ali na..., vor
der Thiir).

Januarius (sc. mensis), -ii, m.  januar,
prosenec, der Januar.

Januš -i, m.  bog staro-itaijski, ein alt-
italischer Gott.

jecur -bris, i. jecinbris, n.  jetra, Leber.
jovor, 1 .  šalim se, šale zbijam, scherzen,
'schlickern,

jocosus, 3.  šaljiv, šalni, kratkočasni,
smešni, seherzhaft, scherzliebend.

jocus -i, m.  šala, der Scherz, Spass: joči
causči,  za šalo, zum (im) Scherze.

Jovis gl. Jupiter.

jubeo -jussi -jussum, 2.  zapovem, zapo¬
vedujem, ukažem, naložim, befehlen,
heissen, beauftragen; jubeor c. infin,
zapovedano (naloženo) mi je, zapo¬
veduje (nalaga) mi se, dobim zapo¬
ved, mir mrd befohlen, ich bekomme
den Rejehl: jussus  (ko mi je bilo za¬
povedano); ddm, ( thun ) lassen: cives
interfjci jussit; salvere jubeo,  pozdrav- <
ljam,' griissen lassen;  sklenem, odlo¬
čim, verordnen, beschliessen.

jucundus, 3.  ugodni, prijetni, cmgenehm,
ergotzlich.

jucunde, adv.  ugodno, prijetno, ange-
nehm, ergotzlich.

jucundftas -atis, f.  ugodnost; dobra vo¬
lja, vesolje, die Annehmlichkeit; der
Frohsinn.

judex -icis, m.  sodnik, sčdec, presoje-
vavoo, der Richter.

judicialis -e,  sodnji, sodbeni, soknijski,
Gerichts-.

judtcium -ii, n.  s6d, sodba, dasGericht;

n*

8.4

sod, sodba, razsod(ek), izrek, sklep
sodbe, das Urtheil , die richterlicke
Entscheidung, der Urtheilsspruch: ju¬
dicium facio , sodbo storim, -delam,
-izrečem, sodim, das U. fiillen: judi¬
cium capitis,  krvava (zaglavna, kri¬
minalna) sodba, Criminalprocess ;  sod¬
nija, sodišče, sodba, der Gerichtsort,
das Gericht: in judicium venire , na
sodbo pr., vor Gericht erscheinen , in
judicium vocare , pred sodnijo pokli¬
cati, tožiti, vor das Gericht laden;
razsodnost, das Urtheil-,  sodniki, sod¬
ba, die Richter, das Gericht: in judi-
cio,  pred sodbo, vor Gericht;  misel,
mišljenje, sojenje, mnenje, die Mei-
nung, Einsicht: meojudido,  po.., nach.
judico, 1.  (sodbo) sodim, presojujem,
urtheilen, beurtheilen: ratione,po  umu,
nach d. Vernunft;  obsojujem, verur-
theilen;  razglasim, izrečem, držim
koga za, mislim, erkldren , urtheilen ,
dafilrhalten, meinen: aliquem kostem.
jugerum -i, n.  rtil (f.),  oral, jutro (zem¬
lje), ein Morgen Landes, Juchert.
jugis -e,  neusahljiv, stanoviten, lebendig,
immer fliessend.

juguni -*, n. jarem, igo, das Joch-. ju¬
gu/m servitutis, suh  (skroz, unter) ju¬
gum mitto;  sleme, vrb, greben, sedlo,
Joch, der Kamni, Riichen: montis.
Jugurtha - ae , m.  kralj Numidijanski
(von Numidien).

Julianus -i, m.  cesar Rimski,
lulius Proculus -ii -i,  Rimljan,
julius, 3.  Julijev, Julij, julisch, Julius,
ime plemena Rimskega: ( mensis ) Ju¬
lius,  Julij, mali srpan, der Juli.

Junius -ii, m.  ime plemena Rimskega,
jungo -nxi -nctum, 3.  vežem, zvčžem,
družim, združim, verbinden, vereinigen.
Juno -onis, f.  Junona, boginja Rimska,
sestra in soproga Jovova {Jupiter).
Jupiter (. Tuppiter ), Jovis, m.  naj viši
bog Rimski; ker so mu darovali

„spolia optma“,  imel je pridevek, „Fe-
retrius“  (plenonos, d. Edelbeutetrager),
jura -ae, m.  gore v Oalliji, das Jura-
gebirge.

juro, 1 .  prisegam, zaklinjam so, prise-

žem, zakolnem se, schiooren.
juratus, 3.  priseženi, priscžni, porotni,
geschivoren, beeidigt,
jurgium -ii, n.  spor, prepir, kreg, svaja,
der Wortioechsel, Zank, die ZdnJcerei.
Juriš consultus, gl, consultus.

Jus, juriš, n.  pravo, pravica, das Recht:
jure,  po pravici, mit Recht-,  sodba,
das Gericht: in jus vocare;  pravo,
pravstvo, zakon, das Gesetz: civile.
jusjurgjidum, jurisjurandi, n.  prisega,
zakletva, der Eid, Schivur: j. dare,
priseči, d. Eid ablegen.
jussum -i, n.  zapoved, povelje, ukaz,
der Befehl, das Geheiss.

(jussus -us, m.)  zapoved, povelje, ukaz,
der Befehl, Auftrag: jussu,  po povelju,
auf Refehl.

justltia -ae, f.  pravica, pravičnost, pra-
vednost, die Gerechtigkeit.
justus, 3.  pravični, pravedni, gerecht;
dovoljni, veljavni, gegrilndet ; prav,
recht, ordentlich, formlich: proelium.

X u v e >1  a lis -is, m.  satirik (>S 'atirendichter)
Rimski.

juvenilis -e,  mladeniški, mladiški, mlad,
jugendlich: in j. aetate  (v mladih letih),
juveniliter, adv.  po mladeniški, -mladiš¬
ki, kakor mlad človek, jugendlich.
juvenis -is„  mlad; mladenič, mladič, ju¬
nak, fant, jung ; der Jilngling, der
jange Mann. [gend.

juventa -ae, f.  mladost; mladež, die Ju-
juventus -utis, f.  mladost (od 20 do ka¬
kih 40 let) ; mladež, mladi ljudje, die
Jugend , jange Le ute, die junge Mann-
schaft.

JUVO -jiivi -jutum, 1 .  podpiram, poma¬
gam s čim, koristim, /Grdem, unter-
stiitzen, helfen mit {durch): commeatu,

aliquem ; juvat (me),  godi' (mi), pri-i]uxta, adv.  jednako, ravno tali6, ebenso,
j e trio-, ugodno (mi) je, hoče (mi) se,j auf gleiche Weise: pati ; praep. c. ace.
cs freut, ergStzt (tnich).  I tik česa, zraven, poleg, neben, nahe bet.

L.

L. ~ Lucius -ii, m.  ime Rimsko.

labefacto, 1 .  majem, potresem, prekuc¬
nem, erschiittern, stiirzen.
labellum -i, n.  ustnica, die (kleine) Lippe.
Labienus -i, m.  podvojvoda (legatus)  Ju¬
lija Caesarja,

labor -psns sum, 3.  podrsnom sc, dr¬
sam, sklizam se, herabgleiten : super
caput  (zdrčim Srez glavo); padem,
spodtalcnam so ,fallen; lapsus, 3.  padli,
der GefaMene;  propadam, rušim se,
serfallen, zu Grunde gehen : vetustate
(od starosti, durch d. A.);  zmotim se,
blodim, sich tiiuschen.
labor -oris, m.  delo, upor, trud, težava,
muka, napenjanje, prizadeva, die Ar-
bei.t, Muhe, Anstrengung, Strapatze.
laboro, L  delam, arbeiten ; trudim se,
mučim se, upiram se, trapim se, pri¬
zadevam si, sich bemithen, sich abmuhen;
imam (bolezen), trpim po čem, leiden
an: morbo\  trpim, stradam, v potrebi
sem, leiden an, Noth, Mangel haben:
annona laboratur  (od dragine se trpi,
žita manjka, man hat Mangel an Ge-
treide).

laboriosus, 3.  delaven, arbeits'am.

Lacaena -ae, f.  Lokonka (Sparčanka),
cine Lakonierin. \
lac -ctis, n.  mleko, die Milch.
Lacedaemon - Sms , /. mesto Sparta v Pe-
loponnesu (Moreji).

Lacedaemcinius, 3.  Lacedaomonski, La-
cedaemonec, laceddmonisch, ein Lace-
damonier: Lacedaemoniorum  (Lace-

daemoiiski).

lacero, 1■  (raz)trgam, (raz)mrcvdrim ,
razmesarim, zerfleischen, zerreissen;
trapim, ujedam, guiilen.

lacertus -i, m.  nadlahti, nadkomoleo
roka (od lakta do rame), d. Oberarm.
iacesso -ivi -itrnn, 3.  dražim, kličem na
boj, izzivam, necken , reizen, heraus-
fordern.

Laco -onis, m.  Lakonec, Lacedaemonec,
Sparčan, ein Lakonier.
lacrima -ae, f.  solza, die Thrane.
lacrimo, 1 .  solzim (so), plačem, jočem,
Thrdiien ifirgiessen, tveinen.
lacunar -S«, h.  poljati strop, strop,
die getdfelte Dečke, der Plafond.
lacus -us, m.  jezero, der See; l. Maeb-
tis,  Maeotsko jezero (Azovsko [Su-
roško] morje), der mdotische See, (das
azov’sche Meer ); l. Lemannus,  Genov¬
sko jezero, der Genfersee.
laedo -si -sum, 3.  udarim, schlagen;
oškodujem, ranim, pohabim, pikam,
žulim, oerletzen, stechen;  uvrcdim (raz)-
žalim, beleidigen.

Laelius -ii, m.  ime plemena Rimskega,
laetitia -ae, f.  veselje, veselost, die Freu¬
de, Frbhlichkeit.

laetor, 1 .  veselim se česa ali nad čim,
sich freuen iiber : ti ulla re.
laetus, 3.  vesel, radosten, ugoden, 'freu-
dig, frohlich, erfreuend.

Laevinus -i, m.  pridevek Rimski,
laevus, 3.  lev, linic: laevd,  z leve strani,
links.

Lajus -i, m.  kralj Thobski, oteč Oedi-
pov (des Ocdipus).

lamentor, 1.  jaučem, tarnam, plačem,
objokujem, utehelclagen, beweinen.
lana -ae, f.  volna, die Wolle.
languldus, 3.  slab, medli, malt.
Lampsacum -i,  »• IMmpsak, mčsto v
Mijsiji (Mali Asiji).

86

languesco -gui, 3.  oslabim (-eti), oma¬
gam, onemorem, matt-, schtvach wer-
den, erschlaffen.

laniatus -us, m.  trganje, mesarjenje,
mrcvarjenje, die Zerfleischung, Zer-
reissung.

lanificium -ii, n.  delo z volno, die Woll-
arbeit.

lanio, 1 .  (raz)mrcvArim, mesdrim, raz¬
mesarim, zerreissen, zerfleischen.
lapillus -i, m.  kamenček, das Steinclien;

dragi kamen, dragulj, der Edelstein.
lapis -idis, m.  kamen, der Stein ; lapi-
des,  kamenje,
lapsus gl. labor, 3.

Iaqueus -i, m.  zanka, locenj, nastava,
die Schlinge, der Fallstrick.
largior, 4.  (obilno) dajem, (po)dčlim,
podeljujem, podarim, darujem, spenden,
austheilen, reichlich geben, schenken.
largltio -onis, f.  obilno darovanje, da-
režljivost, radodarnost, das reichliche
Schenken, die reichliche Spende, Frei-
gebigkeit.

lasclvia -ae, f.  ob(j)est, objestnost, raz¬
posajenost, samopašnost, veselost, ži¬
vost, der Malhiville, die Schdckerei,
ausgelassene Lustigkeit;  razuzdanost,
die Ausgelassenheit, Ziigellosigkeit.
lassitudo -inis,  /. trudnost, die Mattig-
keit, Miidigkeit.

lassus, 3. truden, slab, matt, milde,
erschopft.

late, adv.  široko, daleč, breit, iveit.
lateo -ui, 2.  skrit sem, tičim, verborgen
sein, stecken.

later -žris, m.  opeka, cegol, der Ziegel;
l. coctus,  gl. coguo.

Latinus, - i , m.  kralj v Latiju (Italiji).
Lati nus, 3. Latinski, laUinisch ; Latinum,
Latinščina, Latinsko, das Lateinische.
Latmus -i, m.  Latom, (Latnius)  gora v
Kanji (Mali Asiji).

latitiido -inis, f.  širina, širokost, die
Pr vite.

Latium -ii, n.  Latij, ( Latium)  dežela v
srednji Italiji,
latro, 1 .  lajam, bellen.
latro -onis, m.  razbojnik, rčpar, tolovaj
lupež, der Kduber, Strassenrduber
Bandit.

latroclnium -ii, n.  razbojništvo, razboj-
stvo, ropanje, die Rauberei: maris (na
morju, pomorsko, Seerduberei).
latus, 3.  širok, prostran, breit, iveit.
latus, gl. fero.

latus -Sris, n.  stran, bok (boku), die
Seite, Flanke.

laudatio -onis, f.  hvaljenje, pohvala, po¬
hvalni-, nagrobni govor, das Loben,
die Lob-, Leichenrede.
laudabllis -e,  hvale vredni, pohvale vred¬
ni, pohvalni, lobensiverth, ISblich.
laudandus, 3. (po)hvale vreden, lobens¬
iverth.

laudatus, 3. (po)hvaljeni, gelobt;  glaso-
vlt, riihmlich, berilhmt.
laudo 1 .  slavim, hvalim (v nagrobnem
govoru), preisen, loben (in einer Lei¬
chenrede), riihmen.

laurus -i f.  lavor, lovor, lovorika, lor-
ber, der Lorberbaum, Lorber.
laus -dis, f.  hvala, slava, spoštovanje,
pohvala, das Lob, die Achtung, der
Ruhm;  slavno delo, pohvalno delo,
slavni čin, lobliche, ruhmvolle That.
laute adv.  krasno, sjajno, prdchtig,
gldnzend.

Lavinla -ae, f.  hči kralja Latina.
Lavlnium -ii, n.  Lavlnij, (Lavinium)  inosto
v Latiju (Italiji).

lavo, lavi, lavdtum, lautum  ali lotum, 1.
mijem, umivam, percm, kopljem, iva-
schen, buden;  oblijem, polijem, baden,
benetzen: vultinn lacrimis.
lectlca -ae, f.  nosila (plur.),  nosilnica,
die Slinfte. [die Lectiire.

lectio -onis, f.  branje, čitanje, das Lesen,
lectulus -/, m.  postelja, sofa, kanape,
das Bett, Buhebett , Sopha,

87

lectus, -i, m.  postelja, das Bett.
lectus, 3.  gl. lego.

legatio - onis,  /. poslanje, das Absenden;

poslanstvo, poslanci, die Gesandtschaft.
legatus -i,  »i. poslanec,- der Gesandte;  j
legat, podvojvoda, namestni vojvoda,
der Legat , der Unterfeldherr.
legio -oms, /. legija, legion (okoli 4000
do 5000 vojakov), die Legion.
legionarius, 3.  legijski, na legijo spa¬
dajoči, zur Legion gehorig, Legions-.
lego, 1.  odpravim, pošljem, absenden;
včlim, sporočim, zapišem, zapustim,
vermachen, hinterlassen.
lego -egi -dum, 3.  berem, lesen, sam-\
meln;  bčrem, čitam, prebiram, lesen,  I
vorlesen: libram;  izbčrem, izvolim,
aiiihlen: in numerum; lectus,  izbran,
izvoljen, getvahlt, ausgetvdhlt.
Lemannus, 3. lacus L.  s. Genevsko je¬
zero ( Genfersee ) v Švajci.
legumen -inis, n.  sočivo, sočivje, die
Hiilsenfrucht.

lenio, 4.  ublažim, (u)tazim, utolažim,
utolim, zlajšam, omečim, umirim, po¬
mirim, lindern, beschvoichtigen, bcsiinf-
tigen, mildern;  pomanjšujem, umanj-
šam, mindern, lindern.
lerris -e,  blag, mehek, krotek, sanft, ge-
lind, mild, gelassen.

Lentulus -i, m.  pridevek Rimski,
lenitas -dtis, f.  mehkost, tihost, pohlev¬
nost, počasnost, mirnost, die Sanft-
heit, Milde, Gclindiglceit, Gelassenheit,
Langsamkeit.

lente adv.  počasi, pomalem, langsam.
lentus, 3.  vlačni, žilav, zah;  počasni,
kesni, mudni, langsam, saumselig.
leo -onis, f.  lev, oroslan, der Lbice.
LeonTdas -ae, m.  slavni junak Grški
(poginil v Tliermopylah v boju s Per-
sijanci).

Leontfnus, 3.  Leontinski, Leontinec,
leontinisch, der Leontiner (Leonfini
-brani, m.  mesto na Siciliji).

lepor -oris, m.  milina (v besedi), bistro¬
umnost, šaljivost, die Anmuth  ( dicendi ),
der Scherz, die Laune, der Witz.
Lepta -ae, m.  Rimljan,
lepus -oris, m.  zajec, zec, der Hase.
Lepidus -i, m.  pridevek Rimski.

Lesbos -i, f.  otok v Aegaejskem morju.
Leucothea -ae, f.  — Ino, hči Kadmova
(des Kadmus).

Leuctra -orum, n.  mesto v Boeotiji (na
Grškem).

Leuctricus, 3.  Leukterski, leuktriseh:

pugna (bei Leuktra).

Leucas -ddis, f  Leukada, otok in glavno
na njem mesto, Leukadien.
leviš -e,  lehak, lahek (na vago), leichb;
neznatni, majhen, unbedeutend;  lahko¬
miseln, lahkoumen, nestalen, omah¬
ljiv, vihrav, vetren, leichtsinnig, wan-
kelmiithig, unbestdndig.
levitas -dtis, f.  lehkost, lahkota, die
Leichtigkeit;  lahko umnost, lahkomisel¬
nost, nestalnost, omahljivost, d. Leicht-
sinn, der Wankelmuih, die Unbestan-
digkeit;  neznatnost, majhenost, die
Unbedeutendheit, Umeichtigkeit.
levitas -atis,f.  gladkost, gladkota, glad-
čina, die Glatte.

levo, 1.  (o)lakšam, zlajšujem, olajšam,
blažim, ublažujem, (po)tolažim, polaj-
šavam; vzdignem; erleichtern, lindern;
heben.

Iex -egis,f.  zakon, postava, nasvet (pred¬
log) zakona, das Gesetz, der Gesetz-
vorschlag;  pogoj, pogodba, die Bedin-
gung: his legibus  (pod t. p. unter d.
Bedingung).

libens -tis,  in libenter, adv.  rad, blago¬
voljno, drage volje, loillig, gern.

Liber -hi, m. —  Bacchus, bog vina.
liber -era -um,  svoboden, prost (od če¬
sa), svobodnjak, frei: curd (od..., von).
liber - bri, m.  knjiga, bukve, das Buch.
' liberalis -e,  plemenit, žlahten, svoboden,
edel, frei: artes liberales, studia libe-

88

ralia,  lepe umetnosti, Jreie Kunste,
die schonen Wissensehdften;  pristojni,
anstandig ; darežljiv, radodaren, frei-
gebig.

liberalitas -dtis, f.  darežijivost, radodar¬
nost, die Freigebigkeit.

Kberallter, adv.  plemenito, pristojno,
edel, anstdndig;  darežljivo, prijazno,
freigebig , freundlich.

Ubere, adv.  svobodno ; prostodušno, na¬
ravnost, odkritosrčno, frei jfreimuthig,
herzhaft.

llberi -onim , m.  otroci, deca, d. Kinder.

Iibero, 1.  osvobodim (od), osvobajam,
rešim, otmem od, befreien: periculis,
a tgrannis;  za nekrivega spoznam,
freisprechen.

ITbertas -dtis, f.  svoboda, svobodnost,
die Freiheit.

libertinus -i, m.  osvobojenec, osvobojen¬
cev sin, der Freigelassene, der Sohn
eines Freigelassenen. [gelassene.

libertus -i, m.  osvobojenec, der Frei-

libet -uit, 2.  ljubi-, hoče (mi) se, hočem,
es beliebt, ist gefdlUg , tvollen.

libido -mis, f.  želja, poželjenje, pohot,
(f.)  pohlep, strast, die Begierde , Lust,
Leidenschaft;  samovoljnost, svojevolj¬
nost, die Witfciihr, der Eigensinn.

libidinosus,, 3.  nasladni, nasladnik, ne¬
čistnik, loollustig , aiisschioeifend.

Iicentia -ae , /. dopuščenje, svoboda, die
Erlaubniss , Freiheit ; razuzdanost, die
Ziigellosigkeit.

Ilceor -itus sum , 2.  ponujam na kaj,
dražim, na dražbi kupujem, licitujem,
auf etioas biethen.

Ilcet -uit, 2.  dopuščeno je, smč se, (miki
etc  ) smem, morem, es ist erlaubt, diir-
fen , kSnnen.

ITcet, conjun. c. conj.  dasiravno, ako tudi,
obgleich, obschon.

LicTnius -vi, m.  Licinij (Licinius ), ime ple¬
mena Rimskega.

ligneus, 3.  leseni, drveni, hiilzern,

lignum -i, n.  les, poleno ; (pl.)  drva, das
Holz, Holzsche.it ; Brennholz.

limosus, 3.  blatni, mužnat, kalužni, za-
glenjeni, schlammig.

limus -i, m.  blato, glen, grez, muža, der
Schlamm.

Ifnea -ae,f.  črta, poteza, linija, die Lime;
meja, konec, kraj, die Grenzlinie , das
Ende.

lineus, 3.  laneni, platneni, leinen , lein-
ivanden.

lingua -de, f.  jezik, die Zunge;  jezik,
govor, die Sprache.

linquo -iqid -icturn , 3.  zapuščam, ver-
lassen.

linteum -i, m.  platno, peča, die Leinmmd,
leinenes Tuch.

linteus, 3.  laneni, platneni, leinen, lein-
ivanden , aus Leimvand.

liquefacio -fe.ci -factum. 3. (pass. ligue-
fio),  raztalim, raztopim, stopim, raz¬
pustim, schmelzen , Jiiissig machen.

Iiquidus, 3.  tekoč, fliessend, Jiiissig.

llquor -oris, m.  tekočost, tekočnost, te¬
kočina, die Flilssigkeit ,

Liris -is, m.  reka v srednji Italiji, sedaj
Garigliano.

lis -itis, f,  pravda, pravni prepir, der
Rechtstreit, Process;  prepir, razpor,
der Streit;  pravdna (preporna) reč,
pravda, die Streitsache, die Process-
summe.

Iftera (littera), -ae, f.  pisme, črka, der
Buchstabe ; plur.  črke, pismena, pismo,
die Buohstaben, die Schrift ; list, pis¬
mo, der Brief, das Schreiben: per
literas,  v listu, pismeno, schriftlich,
brieJUch ; znanosti, znanstva, vede,
nauki, die Wissenschaften: studia lite-
rarum , pečanje z znanstvi, ivissen-
schaftliche Beschdftigungen;  knjiga,
slovstvo, književnost, literatura, die
Literatur: l. Graecae; mommienta lite-
rarum , pisani spomeniki, knjige,
schriftliche Denkmdler.

r 'i

89

lituš -8ris, n.  breg, kr^j (morja), obrežje
morsko, das Gestade, TJfer des Meeres,
die Meereshiiste.

Livia -ae, f.  soproga cesarja Augusta.
Livius -it, m.  glasovit zgodopisec Rim¬
ski: Titus L.

loco, 1.  zmestfm, postavim kam, denem,
setzen, stellen: in pectore;  kladem,
dajem, vorlegen , vorsetzen;  sezidam,
errichten, erbauen.

Locri - orum , m.  mesto v južni Italiji,
locuples -etis,  bogat, bogatin, reich.
locus -i, m. (plur. loči  in loca),  mesto,
kraj, der Ort, Platz , die Stelle: in
locum  (namesti, anstatt) Tissaphernis;
mesto, prostor, der Raum: locis  (glede
na prostor ali mesto, po prostoru,
rdumlich ) discludere;  mesto, prilika,
die Gelegenheit-,  stan, rod, pleme, der
Rang, Stanci, das Geschlecht: honesto
loco natus,  imenitnega stanu, von vor-
nehmen Geschlechte.;  masto, služba, die
Stelle, der Dienst: scribae ; loca,  kraji,
krajina, pokrajine, die Oerter, Gegend.
Londinium -H, n. London.
longe adv.,  daleč, weit;  dolgo, lang;

mnogo, zelo, beiweitem: longe maximus.
longinquTtas -atis,f.  dalja, dolgost (časa),
dolgotrajnost, die Lange, lange Bauer.
longius ( comp.  od longe), adv.  dalje, liin-
ger y  iveiter: longius anno  (dalje nego
jedno leto), kesneje, pozneje,, spčiter.
longus, 3.  dolg, lang ; navis longa,  bojna
ladja, Kriegsschiff.

loquax -dcis,  govorljiv, zgovoren, brbrav,
razgovoren, blebetav, žlobudrav, jezi¬
čen, geschccdtzig, schivatzliaft, redselig,
plauderhaft.

loquaciter, adv.  zgovorno, brbravb, red-
selig, geschiviitzig.

Ioquor -cutus {guutus) sum, 3.  govorim,
dogovorim, s prechen.
lorum -i, n.  remen, jermen, bič, der
Rietnen, die Geissel, Peitsche.

Met, gl, libet,

Lučani -orum, m.  narod Lukanski, Lu-
kansko, (zemlja) v južni Italiji, die
Lukaner , das Gebiet der L.

Luccejus -i, m.

lueesco, 3.  daniti se, svetiti se začeti,
jame sijati, anfangen zu leuchten: sol.

luceo -xi, 2.  svetim, sijem, leuchten,
glanzen.

Lucilius - H, m.  satirik ( Satgrendichter )
Rimski.

Lucretia -ae, f.  liči Sp. Lukretija, a
žena Tarkvinija Kollatina: Lucretiae,
Lukrčtijin.

Lucretius (Sp.), -ii, m. Lucretius  (Lukre-
tij), gl. Lucretia.

luerum -i, n.  dobiček, dobitek, obrest,
der Geivinn, Profit, Vortheil.

iuotus -us, m.  žalovanje, toga, žalost,
die Trauer.

Lucullus -i, m.  glasovit Rimljan.

lucus -i, m.  log, gaj, der Hain  ( gehei-
ligter) Wald.

ludo -si -sum, 3.  igrdm, spielen;  šalim
se, scherzen.

ludus -i, m . igra, das Spiel, Schauspiel:
ludos dare  (napravim, veranstalten);
igrača, kratek čas, das Spiel, der
Zeitvertreib, die Kurzioeil ; škola, šola,
die Schule.

lugeo -xi -dum, 2.  žalujem (za kim),
obžalujem, togujem za kim, trauern,
betrauern: amicos.

lumen -tnis, n.  svetloba, svetlost, luč,
das Licht: solis;  svetloba, vid, das
Licht-. I. oculorum  ( Augenlicht), lumi-
na,  oči, vid, die Augen;  lesket, sjaj,
der Glanz, Schimmer;  sveča, svetilo,
die Leuchte, Fackel;  dika, čast, okras,
ures, kinč, die Zierde, die Leuchte,
das Licht, der Schmuck, der Glanz:
literarum latinarum  (v knjigi, jeziku
lat., der latein. Literatur).

luna -ae, f.  mesec (na nebu), luna, der
Mond.

luo *ui -uitum  ali •utum, 3,  oplaknem,

n

DO

!

operem, bespulen;  plačam kaj s čim,
trpim kaj za kaj, biissen: repugnan-
tiam morte.

lupa -ae, f.  volkulja, volčiča, Wolfin.

lupus -i, m.  volk, der Wolf.

luscfnia -ae, f.  slavec, slavček, Nach-
tigall.

Lusitani -orum, m.  Lusitanci, die Lusi-
tanier,  narod nekdaj na današnjem
Portugalskem ( Portugal); Lusitanus ,
Lusitanec, ein Lusitanier.

lusus -us, m.  igranje, igra, das Spielen,
das Spiel.

Lutatius ( Catulus ), -ti, m.  konsul in voj¬
voda Rimski.

lutum -i, n.  blato, der Koth ;  glina, il,
ilovica, der Thon , Lehm.

Iux - ucis, f.  svetloba, svetlost, luč, svit,
das Licht , Tageslicht: l. solis, cum
prima luce  (ko se je komaj dan za¬
znal, bevm ersten Tagesanbruche);  (ko
sladka beseda) penica, očesce, zlato,
srce, dušica, ( als LiebUngskosungstvort)
der Augapfel.

Iuxuria -ae,  /., ali luxuries -ei,  /. buj-
nost, hobotnost, obilnost, die Ueppig¬
keit;  raskoš (/.), (na)sladnost, naslad¬
no in razuzdano življenje, razuzdanost,
požrčšnost, potratnost, gizdavost, ne¬

zmernost, die Ueppigkeit, Schivelgerei,
Ubermassige Verschivendung, Prunk-
sucht , Ausgelassenheit: Graecorum.

luxuriose, adv.  razkošno, nezmerno, raz¬
sipno, nasladno, iippig, schivelgerisch.

luxuriosus, 3.  raakošni, nasladni, meh¬
kužni, razuzdan, razsipni, iippig,
schivelgerisch, ausschioeifend, tvolliistig,
verschtvenderisch.

|UXUS -us, m.  bujnost, die Ueppigkeit
raskoš (f.),  potratnost, požrčšnost,
nezmernost, die Ueppigkeit, ubermds¬
sige Verschwendung, die Schlemmerei.

Lycaonia -ae, f.  dežela sred Male Asije,
Lgcaonien.

Lyceum -i, n.  Lycej, gymnasij (borišče,
vadilišče, mesto za telesne vadbe) v
Athenah.

Lyeurgus -i, m.  sloveči zakonodavoc
( Gesetzgeber) v  Sparti.

Iynx -cis, c.  ostro-, bistrovid, Luchs.

Iyra -ae, f.  lira, varito, lavta, lutnja,
die Lyra, Laute.

Lysander -dri, m.  Lacedaemonec, ein
Spartaner.

Lysimachus -i, m.  Athenec.

Lysis -is, in -idis, m,  Athenec.

Lysippus -i, m.  glasovit podobar (kipar)
Grški.

M.

M. =3 Mat •cus -i, m.  Marko ime Rimsko.
M’, zz Manius -ii, m.  ime Rimsko.
Macedo -onis, m.  Macedonec, ein Mace-
donier: Macedonum,  Macedonski.
Macedonia -ae, f.  dežela na severu od
Grške, Macedonien.
tnacero, 1.  mečim, slabim (-iti), tveich
machenj  mučim, tarem, zdelujem, ža¬
lostim, abhdnnen, -grilmen, abgudlen,
maculo, 1.  omadežujem, oskrunim, i
flecken-,  potamnim, obrezčastim, ent-
ehren, verdunkeln,

macresco, 3. mršavim (-eti), hujšam,
sušim se, mager iverden.

Maeotis -is in -idis,  Maeotski, mdotisch,
gl. lacus.

maereo 2.  žalujem nad čim, žalo¬
stim se nad, trauern, sich grčimen iiber:
interitu.

Maeander -dri, m.  reka v Joniji, (Mali
Asiji).

maeror -oris, m,  žalovanje, žalost, toga,
otožnost, brhkost, die Betrilbniss , die
Traurigketi: fmeriš  (na pogrebnem

91

sprevodu, pogrebu, beim Leichenbe-
gangniss).

maestus, 3.  žalostni, otožni, traurig,
betriibt.

magis, adv.  bolj, mehr\ non magis , nič
bolj, nič manj, ravno tako, nichtmin-
der, ebenso.

magister -tri, m.  viši, Vorgesetzter;  na¬
čelnik, zapovednik, poveljnik, glavar,
Anfilhrer , Befehlshaber , Chef, Leiter  :
naris, eguitum  (konjništva, der Bei-
terei) ; učitelj, učenik, meštor, der
Meister, Lehrer , Lehrmeister.

magistra -ae, f.  viša, die Vorgesetzte;
načelnica, die Vbrsteherin;  učiteljica,
die Meisterin, Lehrerin, Lehrmeisterin.

magistratlis -us, m.  poglavdr, oblastnik,
urednik, eine obrigkeitliche Person, etn
Staatsbeamter;  poglavarstvo, gospčska,
obldst, ured, državna služba, č&st, ein
obrigkeitliches Amt , ein Amt: magi-
stratum gero.

magnanlmus (magnus-animus) , veliko¬
dušen, -srčen, -miseln, srčen, hoch-
herzig, muthig.

magnetlcus, 3.  magnetični, kalamitni,
magnetisch, Magnet-: acus  (magnet-
nica, severnica [igla]).

Magnesia -ae,  /. mesto v Kariji (v Mali
Asiji).

magnifice, adv.  krasno, veličastno, herr-
lich, prSchtig;  širokoustno, bahaški, mit
prilchtigen Woi-ten, grosssprecherisch.

magnificus, 3.  veličanstven, veličanski,
veličastni, velikolepni, velik, krasni,
prekrasni, prSchtig, grossartig, herr-
lich \  plemenit, velikodušen, edel, gross-
miithig.

magnitudo -inis, f.  veličina; velikost,
die Grosse: maghitudine  (v vel., glede
na vel., hinsichtlich der GrBsse).

magnopere (zr magno opere),  zelo, jako,
silno, vido, močno, sehr, sonderlich.

magnus, 3.  velik, gross;  (v compar.  in
superl.  z na tu  in brez n atu  tudi);

star, alt: major natu  (po letih, po
dobi, an Jahren).

major, gl. magnus ; majores -um, m.
sprčdniki, očetje, (pre)dedje, pred-
namci, die Vorfahren , Ahnen.

magus -i, m.  mag (modrijan in knjiž-
nik) pri Persijanih, ein Magier (Wei-
ser und Gelehrter bei den Persern).

majestas -dtis, f.  veličina, veličanstvo,
die Grosse, Hoheit, Majestdt.

majus gl. magnus.

male, adv.  zlo, hudo, slabo, schlecht,
iibel, bose; non male,  dobro, prav,
uicht schlecht, richtig , gut.

male-dfco -xi -ctum , 3.  zlo govorim, psu¬
jem, obrekujem, zmerjam, ogovarjam,
schlecht reden, schelten, schimpfen:
alcui.

male-dictum -i, n.  grda beseda, (p)ogrda,
psovka, die Schmahung, das Schhnpf-
wort.

maledicus, 3.  zmčrljiv, pogrden, sramo-
tiven, obrekaven, opravljiv, jezičen,
opravljivec, schmahsiichtig , schmahend,
schimpfend.

maleffcus, 3.  zlotvorni, hudodčlni, hu¬
dobni, zlobni, hudodelec, iibelhandelnd,
der Uebelthater.

maleficium -it, n.  zlodelje, hudodelje,
zločinstvo, hudodelstvo, zlo delo, hu¬
dobija, die Uebelthat , der Frevel, die
bose Phat.

malevolus, 3.  zlohotni, zlobni, zavidni,
nenavistni, škodoželjni, iibelgesinnt, ge-
hassig, abgeneigt, neidisch, missgunstig.

mallgnus, 3.  zlovoljni, zlobni, hudovolj-
ni, nApačni, zavidni, bosartig, bbsutil-
lig, bose, missgunstig.

malitia -ae, f.  hudobnost, zloba, die Bos-
heit, das Laster.

malo -iti, malle,  raji hočem, pred hočem,
raji (malo labarare,  raji delam), lieber
tvollen.

malum -i, n.  zlo, hudo, nesreča, nad¬
loga, nezgoda, muka, das Uebel, das

12 *

92

Bose, TJngliick, TJnheil, die Plage: malo
fuit  (škodila, schadete) opinio.

malus, 3.  zli, liud, hudobni, hudobnež,
zlobnik, Obel, schlecht, schlimm, bo$e:vi-
sus ; slab, malopridni, schlecht, sclmach,
elend: seges, orator.

malus -i, m .  jambora, jadrčna, jiidrnik,
drevo (na ladji), der Mastbaum , Mast.

mando, 1 . naročam, sporočam, auftra-
gen;  izročam, izročim, anvertrauem
einprdgen: memoriae aliguid  (vbijam v
glavo, pametim, zapomnim si, merken).

mando -ndi -nsum, 3.  žvečim, sežvečim,
Icauen.

mane, indecl , n.  jutro, der Morgen: ad
ipsum mane.

maneo -nsi -nsum, 2-  ostanem, ostajam,
trajam, obstojim, bleiben , fortdauern,
(aligueiri),  čakati, erwarten.

manes -im, m.  ( dii ), podzemeljski (dol¬
nji) bogovi, bogovi podzemelja (zdol-
njega sveta), die miter irdischen Gotter;
duše rajnikov- (pokojnih), mani, die
Seelen der Verstorbenen, die Manen.

Manlius -ti, m.  ime plemena Rimskega,
ki je štelo mnogo slavnih mož.

manlfestus, 3.  ooevidni, očitni (da se
lehko z roko prime), handgreiflich,
augenscheinlich.

mansuetudo -inis, f.  krotkost, blagost,
pohlevnost, krotkosrčnost, die Sanft-
muth, Milde.

Mantinea -ae, f.  mesto v Arkadiji (v
Peloponnesu).

manubrium -it, n.  držalo, ročnik, roč,
držaj, die Handhabe, der Griff.

manus -us, f.  roka, die Hand;  peščica,
množ, četa, krdelo, der Haufe, die
Menge , die Schaar: cava manus , šaka,
grst (f.),  peščica, die hohle Hand.

Marathon -onis, m.  mesto in poljana v
Attiki; campus Marathon,  Marathon-
sko polje, die marathonische Ebene.

Marcellus -i, m.  vojvoda Rimski, ki je
osvojil Syrakuse.

Marcius, 3.  Marcijev, marcisch: Narbo
Marcius , mesto v Galliji, s. Harbonne;
ime plemena Rimskega, od kterega
so najslavneji: 1 . Ancus Marcius , 4.
kralj Rimski; 2. Marcius Coriolanus•
3. M. Ruf us.

Marcus -i, m.  Markuš, Marko, ime Rimsko,
rom. Vorname.

Mardonius -ii. m.  satrap in vojskovod
Persovskega kralja Kserksa, potolčen
od Grkov pri Plataejah v Boeotiji.
mare -is, n.  morje, das Meer, die See:
f.errd marigue ,  na suhem in na vodi,
zu  I Vasser und zu Lande.
marfnus, 3.  morski, Meer-: agua.
maritlmus, 3.  morski, pomorski, Meer-,
See-: regnum  (pomorsko gospostvo);
primorski, mn Meere gelegen.
maritus -i, m.  mož, soprog, Ehemann,
Gatte.

Mario -onis, m.  tako se je nčk rob (so-
žčnj) zval.

Marius -ii, m.  sloveč vojskovod Rimski,
marmor -oris, n.  mramor, marmor, der
Marmor, Marmelstein.

Mars -tis, m.  bog vojske (bojev) pri
Rimlj anih, Mars, der rom. Kriegsgott;
boj, der Krieg, die Schlacht, der Kampf.
MarsiCUS, 3.  Marsovski, marsisch: bellum ,
{Marši -orum, m.  narod v srednji
Italiji).

Martius, 3.  Martov, martisch, Mars-  :
campus M.,  gl. campus ; (sc. mensis),
sušeč, brezen, marec, Monat Marž.
Masinissa -ae, m.  kralj Numidijski ( von
Numidien).

Masfeilia -ae, f.  mesto v Galliji, sedaj:

Mar s e Ule,  Massilien.

Massiliensis '.e,  Massiljski, Massilijan,-
massllisch, ein Massilier: civitas.
mater -tris, f.  mati, die Mutter: matris
(materin); materfamilias {matris fam.).
mati, hišna mati, gospodinja, doma¬
čina, die Hausmutter, -frau.
materia -ae,  in materies -ei f.  les, das

93

Sauholz;  snov (/.), snova, grdja; pri¬
lika za kaj, izvir, vzrok, der Stoff;
die Ursache, Veranlassung: joči , ma-
l5rum.

matrona -o«, /. gospd (visokega stanir),
imenitna žena, die Standesfrau.

Matrona -ae, f.  reka v Golliji, s. Marne.

maturesco -rt«, 3.  zorim, dozorim (-čti),
reif iverden.

maturo, 1.  zorim, sezorim kaj, reif ma-
chen ;  sezorim se, dozorim (-eti), reif
iverden;  pospešim, pohitrim, beschleu-
nigen.

maturus, 3. zrol, dozoreli, reif;  godni
za kaj, reif zu, erivachsen: alicui rei;
zgodnji, prezgodnji, zeitig , baldig, friih-
zeitig.

matutlnus, 3. ran, jutranji, frilh, Mor-
gen-, Frilh-: bora.

maxime, adv.  naj bčlj, neizrečeno, vrlo,
hudo, zelo, močno, jako, posebno,
zlasti, am meisten, sehr, beeonders:
poenitet.

maxlmus, 3.  (superl.  od magnus): maxi-
mam partem , večidčl, grosstentheils.

Maximus -i, m.  pridevek Rimski.

Medea -ae , f.  hči kralja Aeeta (des Aee-
tes)  v Kolchidi (in Kolchis).

medlclna-ae, /. lek, zdravilo, vr&štve,
die Arznei, das Heihnittel.

medicus, 3.  lekovit, zdravilni, heilend,
heilsam.

medicus -1, m.  lečnik, zdravnik, vrači-
telj, vrač, der Arzt.

medlterraneus, 3, medzemi, sredozemni,
v deželi, notranji, mittellčindisch, mit-
ten im Lande: mare,  Srednje morje,
rSgiones.

medltor, 1.  premišljujem, premišljam,
nachdenken , iiberdenken.

medius, 3.  srčdnji, der mittlere: media
nox,  polnoči, Mitternacht;  (z in)  v
sredi, sred, vsred, mitten (in): in me¬
dia i usula , in hostes medios (mitten
nnter d. F.).

medulla -ae, f.  mozek, das Mark.
Megara -onim, n.  in -ae, f.  mesto v sred-
Graeeiji.

Megarensis -e,  Megarski, Megarjan, von
Megara, der Megarer.
mehercflle (~ me Hercule),  pri Herkulu,
bog me, borme, v resnici, resnično,
beim Herkides, filrwa.hr .
mei, gl. ego;  (kednr je reflex.):  sebe,
se, meiner.

mel, melUs, n.  med (m.),  strd (f.), der
Honig.

melior, gl. bonus.

Melita -ae, f.  otok v Srednjem morju,
s. Malta.

membrana ae, f.  mrena, kožica, die
Hani, das Hdutchen.
membrum -i, n.  ud, ltotrlg, das Glied.
metnimi - isse , c. gen. in acc.  pomnim,
pametim, spominjam se, ne zabim, ne
pozdblm, pamčtujdm, mislim na kaj,
spčmnim se, sich erinnern, gedenken,
eingedenk sein, nicht vergessen: non
memini,  pozabim, vergessen , memento,
pomisli, glej, gedmlce, sieh zu.
memor -oris, c. gen.  misleč na, pomneč,
pomni, pomljiv, pameteč, ne poza-
bivši, spominjajoč se, eingedenk: rapi-
netruni ; memor sum  ( es, est),  spomin¬
jam se, mislim na, v pameti imam,
ne pozabim, ged^iken, nicht vergessen.
memoria -ae, f.  pamet, pomnivnost, spo¬
min, das GedSchtniss: memoria teneo,
pamtim, pametim, im GedSchtniss be-
halten; memoriae mando , pametim,
zapamtim, merken; memoria repSto,
spominjam se, sich erinnern;  spornem,
spomii|i na kaj, vspomena, pametva,
das Andenken an: guarum ; spomin,
die Erinnertmg.

memoro, 1.  omenim, omenjam, spomin¬
jam, eruiahnen, erzahlen.

Memphis -is  in -idis, f.  Memphida, me¬
sto v srčdnjem Aegyptu (Mittelaggpten).
mendacium -ii, n.  laž, die Luge.

I

/

94

Menandrus -dri,, m.  rob (soženj) Cice-
ronov.

rnendax - učiš,  lažniv, lažni, lilgenhaft.
mendicus, 3.  ubog, berač, ubožec, bettel-
arm, sehr diirftig, der Bettler.
Menelidas -ae, m.  govornik v Thebah.
Menelaus -i, m.  kralj v Sparti, mož lepe
Helene.

mens -tis, f.  duh, duša, pamet, um, ra¬
zumnost, der Geist, die Seele, d. Denk-
kraft;  misel, mišljenje, pamet, der
Sinn: in mentem venire , v misel (gla¬
vo, na pamet) priti, in den Sinn
lcommen, einfallen;  zavest, die Besin-
nung;  srce, volja, das Hers, Gemiith ,
der mile.

mensis -is, m.  mesec (30 dni), d. Monat.
mensa -ae, f.  miza, der Tisch.
mentum -i, m.  obradek, podbradek, brada,
das Kinn, [Lilgner sein.

mentior, 4.  lažem, zlažem se, lilgen , e in
mercator -oris, m.  trgovec, kupec, der
Handelsmann, Kauf manu.
mercatura -ae. f.  trgovina, kupčija, der
Handel.

mercatus -us, m.  senjem, trg, d. Markt.
merces -edis, f.  plača, plačilo za kaj,
mezda, der Lohn fiir: justitiae.
mercor, 1.  trgujem; kupim, handeln;
kaufen.

mereo -ui -it-um, 2.  ^služim, zaslužim,
vreden sem, verdienen: primum sti-
pendium  (prvikrat idem v vojsko, die
ersten Kriegsdienste thun) ; zasluge si
pridobivam za koga, (v perf.)  zasluge
imam za, zaslužen (-žna-o) sem za,
sich verdient machen um: bene de ali-
qiio: meritus, 3.  zaslužni, verdient :
bene  (mnogo, loohl) de republica).
mereor -itus sum, 2.  “ mereo.
mergo -rsi -rsum, 3.  potopim, tauchen,
eintauchen, versenken: in aquam  (v
vodo vržem).

merfdies -Si, m,  poldan, poldne; jug;
der Mittag ; Siid,

mentum -i, n.  zaslužek, zasluženje, der
Verdienst; das Verdienst. [dient.
meritus, gl. mereo ; tudi: zasluženi, ver-
merx -rcis, f.  b^o, rčba, die Waare. a,
Mesopotamia -ae, f.  (Medrečje), dežela
med Eufratom in Tigrom, Mesopotamien.
metallum -i,  kčv, kovina, ruda, d. Metali.
Metellus -i, m.  tako se zvalo več slav¬
nih Rimljanov.

metior -mensus sum, 4.  merim, messen:
redita  (po, nach...);  sodim, presojam
po čem, bemessen, beurtheilen nach:
ratione  (po preudarku).

Mettius gl. Fufetius.

metuo -ui, 3. c. acc.  bojim, strah me jo,
furchten: ut,  da ne, dass nicht.
meto, messui, messum, 3.  žonjem, kosim,
miihen, ernten, sChneiden.
metus -ms, m.  bojazen, strah od, banje,
die Furcht vor: metu,  (iz straha, bo¬
ječi se, aus Furcht), metu  (iz straha
od) belli.

Mettus -i, m.  gl. Fufetius.  [svoj.

meus, 3.  moj, mein;  (ako subjekt ego,)
mi, gl. meus.

Micipsa -ae, m.  kralj čfumidijski ('von
Numidien).

mfco -ui, 1.  migljdm, leskečem s e,fun-
keln, blitzen , schimmern ; bijem, tolčem,
Hipijem, schlagen.

Micythus -i, m.  ljubimec Epaminondov.
Midas -ae, m.  starodavni kralj Phrygi-
janski (in Phrggien in Kleinasien).
mTgratio -onis, f.  selba, selitva, seljenje,
izhod, das Wegziehen, die Wanderung.
migro, 1.  (pre)selim se, preseljujem se,
izidem, odidem, wandern, auswandern,
mgziehen.

Mile sius, 3. Miletski, Milečan, milesisch,
der Mileter  ; Miletus -i, f.  Milet, mčsto
v zahodnem primorju Male Asije.
miles -ttis, m.  vojiik, vojuik, der Soldat,-,
pešec, der Infanterist.
milia, gl. mille.

militaris-e, vojaški, vojniški, vojni,bojni,

95

Kriegs-: res m.  vojstvo, vojaštvo, vo¬
jaške reci, vojne zadeve, das Kriegs-
tvesen; tribunus m.  polkovnik, vojni
tribun, der Kriegstribun , der Kriegs-
oberste ; imperium m.  zapovedništvo v
vojski (boju), der Oberbefehl im Kriege.
mTITtia -ae,  /. vojevanje, vojstvo, vojaš¬
čina, vojaška služba, der Kriegsdienst;
vojska, vojaki, das Militdr, die Sol-
daten,

mlllto, 1.  vojujem, v vojski služim, Kriegs-
dienste thun.

mille, (sing. adj ,) indecl.  (v pl. millia ,
milia, -ium ,), n.  ti^oč, jezer, tausend;
mille passus  ( in passuum)  v plur. mi-
lig passuum,  (1000 korakov, Schritte ),
Rimska milja ('/s milje),
millies, adv.  tisočkrat, tausendmal.

Milo -onis, m.  tribun narodni, protivnik
Klodijev. [cev.

Miltiades -is, m.  ime dveh slov. Athen-
mma -ae,  /. mina (bliz 40 gold. a. vr.),
eine Mine.

minae ~drum,f.  grožnje, pretnje, žuganje,
Drohungen.

milvus -i, m.  kanja, lun, sokoli«, die
Weihe, der Taubenfalke.
mimurrio, 4.  gnilim, grgoljam, girren.
m(nax - acis , preteč, žugajoč, hud, dro-
hend: vultus.

Minerva -ae, f.  božica modrosti,
mlnlme, adv.  naj manj, naj menje, am
uienigaten ; nikakor ne, kaj še, gar
nicht, ganz u. garnicht: minime vero.
mlnitor, 1 .  pretim, žugam, grozim se,
drohen.

minister, 3.  služeč, dienend; subst.  slu¬
žabnik, strežnik, služnik, der Diener,
Aufivarter; -trn,  služebnica, strežni¬
ca, pomočnica, die Dienerin, Aufuičir-
terin , Helferin. [natu.

mlnor - oris , gl. parvus;  mlajši, jiinger:
mlnor, 1 .  pretim komu kaj, grozim se
komu s čim, žugam, droben: alicui
crucem.

mlnlstro, 1 .  služim, strežem, dvorim ko¬
ga, aufwarten. bedienen, dienen: alicui.

Minos -ois, m.  kralj Kretski, Minos.

Minturnensis -is, Minturnski, Minturnec,
minturnisch, ein Minturner ; Minturnae
-arum,  /. mesto v srednji Italiji (La-
tiju).

mlnuo -ui -utum, 3.  malim, (z)manjšam,
zmanjšujem, vermindem, verkleinern ;
slabim, schivachen ; pass.  slabim (-čti),
gesclnviicht iverden;  ublažujem, lindern.
minutus, 3.  kratek, majhen, klein, kurz;
uvredim, verletzen: religionem  (žaliti,
Abbruch thun).

minus, adv.  (comp.  od parum),  menje,
manj, tveniger: minus honoris ; non
minus quam,  ravno tako, kakor, eben
so ude.

mirabllis -e,  čudni (čemur se je čuditi),

bewunderungswurdig.

mlror, 1 .  čudim se čemu, sich uiundern,
betvundern: rem.

mi rus, 3.  čuden, čudnovit, uiunderbar:
non mirum,  ni čudo, es ist k. Wunder.

misceo -ui -ixtum  in -istum, 2.  mešam,
zmešam, primešam, mischen, vermi-
schen, beimischen: mixtus,  primešan,
beigemischt;  j edinim, (z)družim, ver-
einigen, paaren.

miser -era -um,  beden, nesrečen, žalo¬
sten, reven, ubog, siromašni, revež,
siromak, elend, ungliicklich, klaglich,
erbarmlich, bejjammernsicerth: vivere.

miserandus, 3,  obžalovanja (usmiljenja,
milovanja) vreden, beden, nesrečen,
žalosten, ubog, revni, beklagenswerth,
erbarmlich.

mlsereor -Uus (-rtus) sum, 2.  usmilim
se, pomilujem, sich erbarmen: alicujus.

miseret -uit, 2. aliguem alicujus,  žal mi
je koga, usmilim se koga, smili mi
se kdo, Mitleid haben, es jammert mich
Jemand.

miseria -ae, f.  beda, nesreča, reva, nad«
loga, ubožtvo, rčvščina, trpljenje,

96

stiska, das Elend, der Jammer, die
Noth, das Ungluck, die Miihseligkeit.
misericordia -ae, f.  milosrčnost, (usmi¬
ljenje, pomilovanje, milost, sočutje,
das Mitleiden , die Barmherzigkeit.
miseror, 1 .  obžalujem, milujem, beklagen ,
Mitleid haben: casum  (nesrečo, das
Ungluck).

missum (mitto) facio,  pustim na svobodo,
freilassen,  gl. facio.

mitesco, 3. ublažim se, ukrotim se, milde-,
sanft werden.

Mithridates -is, m.  kralj Pontski ( von
Pontus in Kleinasien).
mitigo, 1 .  utolažim, ublažim, zlajšam,
mildern, lindern.

mitis -e,  krotek, blag, mil, mehek, rahli,
mirni, pohlevni, mild, gelind, sanft,
iceich, lieblich, locker, ruhig.
mitto -isi -issum, 3.  pošljem, pošiljam,
pišem (list), schicken, abschicken,  (einen
Brief ) schreiben: ad bellum  (v vojsko,
boj, in den Krieg) mitto; sub  (slcroz,
durcK) jugum mittere, in proelium; ad
me  (mi, an mich);  pustim, na miru
pustim, pustim na svobodo, (roba)
osvobodim, izpustim, gehen lassen, frei¬
lassen ; missum facio,  gl. facio; mitto
dono  (munžri ), na dar (poklon) poš¬
ljem, zum Geschenke schicken  ; in exi-
lium mitto,  preženem, pretoram, ver-
bannen.

mixtus, gl. misceo.

mdbilis -e,  gibljiv, pomični, beiveglich;
omahljiv, nestalen, nestanoviten, un-
bestiindig, tvankelmilthig.
moderate, adv.  mirno, ravnodušno, mit
Gelassenheit.

moderatio -onis, f.  umerjanje, prava
mera, die Miissigung.
moderator -oris, m.  vzdrževavec, brzda-
telj, vladaveo, der Mčissiger, Begierer ,
Lenker.  i

mdderalrix -icis,f.  umerjateljica, vladali-
ea, viadavka, die Miissigerin , Lenkerin , i

mdderatus, 3. umerjeni, merni, zmerni,
gemdssigt, massig-,  kreposten, pflicht-
gemass.

moderor, 1.  umerjam, krotim, mdssigen,
bezdhmen ; ravnam, vladam, lenken:
equos.

modeste, adv.  domčrno, skromno, pa¬
metno, tiho, krotko, čedno, mit Mtissi-
gung, bescheiden, sittsam.
modestia -ae, f.  skromnost, pohlevnost;

modestia militaris,  vojaška] disciplina,
modestus, 3.  skromni, tih, pohlevni,
blag, pameten, krotek, bescheiden,
sittsam.

modlce, adv.  zmerno, mirno, voljno, mit
gehbrigem Masse, mussig , gelassen.
modius - ii , m.  vagan, korec, Scheffel.
modo, adv.  samo, le, nur: si modo,  ako
le, wenn nur;  samo, 16, allein, bloss,
nur: non modo  — sed (venim) etiam;
sedaj, jetzt , bald: modo  — modo,
bald — bald.

modus -i, m.  mera, das Mass: certus
agri modus,  stanovita mera, polja,
fest abgegrenzter Grundbesitz ; mera
kake reči, dolgost, veličina, das Mass
einer Sache, Ltinge, Grosse;  način, die
Art und Weise: nullo modo,  na nije-
den način, nikakor ne, auf keine
Weise, tali modo ; modo (c. gen.),  po
načinu, kakor, nach Art, me: modo
gigantum  (po gigantski),
moene -is, n.  (večidel v plur.),  zid, ob¬
zidje, zidovi, utrdba, A. Stadtmauern.
moeror (maeror), -bris, m.  žalost, čemer,
toga, otožnost, britkost, das Trauern,
die Traurigkeit, Betrubniss, der Gram,
Moesi -orum, m.  Moesijani, die Mosier,
prebivavci dežele Moesia  -ae, f.  s.
Bolgarsko ( Bulgarien ).
moles -is /. breme, množina, die Last,
Masse: rerum ;  nasip, der Danim.
moleste, adv.  nadležno, težavno, sitno,
Ustig , beschmrlich.

molestus, 3.  težavni, sitni, neugodni,

97

nadlčžni, neprilični, pitat, zoperni,
Idstig, beschteerlich, unangenehm, wi-
deriviirtig.

molestia -ne, f.  težavnost, nadlčžnost,
nadloga, nepriličnost, težava, zoper-
nost, die Beschwerlichkeit , Liistigkeit ,
Unannehmlichkeit, Verdriesslichlceit, Wi-
derivartiglceit.

molior, 4.  trudim se, prizadevam si, že¬
nem, opravljam, dčlam, jemljem na se,
pripravljam (s trudom), sich bemiihen ,
unternehmen , sich anstrengen , ms Werk
setzen, thun , scluiffen ;  snujem i. Schilde
fiihren.

mollesco, 3. mečim se, krotim se, bla¬
žim se, iveich-, sanft toerden.
moilio , 4.  (o)mečim, zmehčAm, omecu-
jem, krotim, (z)rahljam, razmehčavam,
erweichen , loclcer machen , zahmen ;

ublažim, ublažujem, mildern;  (po)meh-
kužim, veriveichlichen. [lich.

mollis -e,  mehek, iveich',  mehkužni, iveich-
molITtia -n«, /. mehkost, mehčina, die
Weichheit;  mehkužnost, die Weich-
lichkeit: moUitia  (iz-, aus).

Molo - dnis , m,  (Apollonius ), sloveč rhetor
(učitelj govorništva),
moneo -ui -itum, 2.  opomenem, opomin¬
jam, svarim, opomnem, erinnern, er-
mahnen: liber os.

monitus, 3. opomenjen, erinnert; moni-
tum -i, n.  opomena, opomin, nauk,
die Erinnerung , Ermahnung.
mons -tis, m.  gora, holm; montium , gor¬
ski, Gebirgs -: montium angustiae  (pre¬
del, klanec, Gebirgspass ) ; mons sacer,
3/5  a. milje od Rima.
monstro, 1.  (po)kažem, pokazujem, zei-
gen , 1 veisen : viam.

monstrum -i, n.  pošast,, spdka, das Un-
geheuer;  čudo, čudna prikazen, das
Wunderbare, Wunder.
monumentum -i, n.  spomenik, spominek,
das Denkmul ; literarmn mon,  pisani
spomeniki, knjige, schriftliche Dmk-

j maler ; sepulcri mon.  nadgrobni spo-
| minek, das Grdbmal , Grabdenkmal.
mora -ae, f.  odlog, odklad, odlašek, za-
tčzanje, odvlaka, der Verzug, Auf-
schub;  čas, die Zeit.
mora -ae,/. mora, t. j. oddelek (Abtheilung)
vojakov pri Sparčanih (400—900 mož),
morbus -i, m.  bolezen, die Krankheit:
morbo jactor  (mučim se, trpim, bolu-
jem od-, lelden an-).
mordeo, momordi , morsum, 2.  grizem,
beissen ; pečem, mučim, trapim, kriin-
ken , qudlen.
moreš gl. mos.

morior -rtuus sum, 3.  ( partc. fut. act.
moriturus),  (u)mrem, umiram, umrjem,
pomrem, sterben: morbo  (od b. za bol.
an -), moriens,  umirajoč, na smrtni
postelji, auf dem Sterbebette.
moratus, 3.  nravat, nravni, gesittet, ge-
artet: bene mor.,  lepega vedčnja, do¬
brega obnašanja, gut g.
moriturus, gl. morior.
moror, 1.  (za)mudim se, bivam, zadržim,
se, zaostanem, zogern, sich vertveilen;
zadržim, ustavim, auf-, abhalten.
morosus, 3. neušečni, zlovoljni, čudni,
verdriesslich, miirrisch, umnderlich.
mors -Us, f.  smrt, der Tod: ud mortem
condemno  (na smrt obs., zum T. v.).
morsus -us, m.  griz, popad, grizenje,
der Biss, das Beissen.
mortalis -e,  smrtni, umirajoč, smrtnik,
človek, sterblich, der Sterbliche, der
Mensch.

mortifer -Sra -um,  smrtonosni, smrtni,
todtlich: vulnus.

mortuus, 3. umrl, mrtvi, mrtvec, mrlič,
gestorben, todt, der Todte,  gl. morior.
mos -oris, m.  navada, običaj, šega, nrav,
die Sitte, Geuiohnheit, der Gebrauch:
vetusto more  (po st. šegi, nach altem
Brauch);  način, die Art und Weise:
more nivis,  kakor sneg, icie d. S. ; mo¬
reš,  vedčnje, obnašanje, nravi, pona-

13

98

sanje; značaj, die Sitten, das Betra-
gen, die Auffiihrung ; der Char akter.
Mosella -ae, m.  reka Mosella, der Fluss
Mosel.

motus -us, m.  gib(anje), premikanje,
kretanje, tek, hod, die Beivegung:
terrae motus , potres (zemlje), d. Erd-
beben;  ganjenje, občut, die Itiihrung,
Empfindung.

rnoveo -ovi, -otum , 2.  ganem, gibljem,
gonim, mioem, maknem, potresani, su-
čem, zasučem, obračani, krečem, obr¬
nem, okrenem, beivegen, ruhren: se mo-
vere  (ganiti se), circum axem, novitate
crudelitatis m.  (stresti..., erschiittern
durch ...); nagnem, nagibljem, spodbu¬
jam, beivegen zu ; vzbudim, napravim^
delam, erregen: bellum, misericordiam ;
maknem, pahnem, izženem iz, ausstos-
sen: senatu ; ganem, predobim, ein-
nehmen: oculos.

mox, adv.  kmalu, skorej, v kratkem, skoro,
bald, in Kurze.

Mucius -it, m.  ime plemena Rimskega,
muliebris -e,  ženski, weiblich, iveibisch.
muliebrfter, adv.  ženski, po babje, po
ženski, kakor ženske, iveibisch, iveib-
lich, nach Art der Weiber.
mulier -Ws, /. žena, ženska, das Weib,
das Frauenzimmer, die Weibsperson.
molgeo -si -sum, 2.  molzem, namolzem,
melken.

multa ( mulcta ) -ae,f.  globa, kazen v de¬
narjih, die Geldstrafe.
multifarius, 3.  mnogoteri, mnogoternat,
vielfdlUg, vielerlei.

multitlido -inis, f.  množ, množoa, mno¬
žina, ljudstvo, die Menge, Volksmenge.
multo (abi.  od multus,  pred comp.)  mno¬
go, daleč, um vieles, viel, iveit.
multo, 1.  kaznim, bestrafen: morte.
multus, 3.  mnogi, veliko, viel, zahlreich,
(ne zahteva genitiva  kakor slov. ve¬
liko); multum,  mnogo, veliko, viel:
jucunditatis.

Mummius -ii,m.  Mummius, Mummij, kon-
sul Rimski, ki je Korinth razsul,
mundus -t, «i. svet, die Welt.
mumcipium -it, n.  munioipij, svobodno
mčsto (s svojo uredbo), eine Freistadt.
munificentia -ae, f.  dobrodelnost, usmi¬
ljenost, darežljivost, dobrotljivost, die
MildtJiiUiglceit, die Wohlthdtigkeit.
mumficus, 3.  dobrodelni, dobrotljiv,
mildthdtig, ivohlthdtig.
munio, 4.  utrdim, utrjujom, zagotovim,
befestigen, venoahren;  utrem, natiram,
narejam, bahnen: iter;  (za)varujem,
branim, čuvam, schiitzen, decken.
munitio -onis, f.  utrjenje, utrd(b)a, die
Befestigung,

munitus, 3. utrjeni, trdni, befestigt, fest,
sicher.

munus -eris, n.  služba (državna), služ¬
beno opravilo, posel, opravek, delo,
dolžnost, der Dienst, das Amtsgeschdft,
die Verrichtung, die Pflicht;  dar, po¬
klon, prikaz, das Geschenk: muneri
(na..., zum G.) mittere.

Murena -ae, m.  pridevek Rimski,
muraena -ae, f.  murena, eine Murdne
(morska riba).

murmur -Uriš, n.  mrmranje, momljanje,
das Murmeln, Brumnim;  šumljanje,
das Gerdusch;  glas, govorica, das
Geriicht,

murus -t, m.  zid, die Mauer; plur. muri,
zidovje, ozidje, die Mauern, die Stadt-
mauern.

mus -iiris, m.  miš, die Mausj  podgana,
kuna itd., dieBatte, der Marder u.s.iv,
Mus -uriš, m.  Mus, pridevek Rimski.
Musa -ae, f.  Musa (modrica, vila), Mušt.
Musaeus -f m.  Musaeus, Musaej, staro¬
davni pesnik Grški,
musca -ae, f.  muha, die Fliege.
muscus -t, ni.  mah, das Moos.
mutatio -onis, f.  menjanje, men(j)a, pro-
mena, premčmba, die Verdnderung,
der Wechsel,

99

MutTna -ae, f.  mesto, s. Modena, y gor¬
nji Italiji. Mutinensis -e,  Mutinski,
mutinisch, bei Mutina: bellum.
miito, 1 .  promenlm, menjam, prenare-
dim, (spre)menlm, andern, verandern,
tvechseln, tauschen.

Mytiienae -dram  (Mitylena -ae) f.  mesto

na otoku „Lesbos“ v Aegaejsk. morju,
mutuo, adv.  vzajemno, med seboj, ivech-
selseitig. [der Stumme.

mutus, 3.  nem, mutast, mutec, stumm,
mutuus, 3.  vzajemni, med sob(oj)ni, po¬
vratni, ivechselseitig, gegenseitig , un-
tereinander.

N.

Naevius -ii, m.  Rimski pisec glediščnih
iger (Schauspieldichter);  -ius, 3.  Nae-
vijski, ndvisch: porta.
nactus gl. nanciscor.
nam, conj.  kajti, zakaj, denn , ndmlich.
namque, conj.  zakaj, kajti, denn, ndm¬
lich, denn ja.

nanciscor, nactus sum, 3.  (po naključju)
najdem, namerim se na kaj, dobim,
zufalUg treffen, erlangen: me.

NarbO -dnis, m.  mesto v (južni) Galliji,
s. Narbonne.

narratio -onis, f.  pripovedovanje, (pri)-
povest, die Erzdhlung.
narro, 1.  znAnim, pripovedujem, povem,
belcannt machen, erzahlen, sagen.
nascor, natus sum, 3.  rodim se, (po)ra-
jam se, geboren iverden; natus,  rojen,
geboren: bonis parentibus  (od..., von)  ;
imajoč, na svetu, alt: annos; ante
natum aliguem  (pred rojstvom..., vor
der Geburt ...); postajam, rastem, na¬
hajam se, entstehen, tvachsen, sichjfin-
den: plumbutn in Britannia.
natSlis -e,  rojBtni, Geburts-;  — -is -is
(sc. dres), m.  rojstni dan, god, der
Geb urtstag.

Naslca -ae, m.  pridevek Rimski.

Nasidius -ii, m. Ndsidius,  Nasidij, ime
plemena Rimskega.

natio -dnis,  pleme, die Nation, der Volks-
stamm, das Geschlecht.
nato, 1.  plavam, schmmmen. \

natura -ae, f.  natura, narava, die Natur:
natura  (od..., po.., von N.); neturae

(naturni, nature, naravni) lex, n. re-
rum;  priroda, die Natur, das Weltall;
natura, rdd, die Ordnung: natura re-
rum,  red (uredba) svetA, die Welt-
ordnung;  bitje, reč, das Wesen, Ding.
natus gl. nascor ; 'nobili genere natus,
imenitnega rodu, von vornehmer Ab-
kunft ; (natus  -ms), m.  rojstvo, doba,
leta, die Geburt, das Alter, die Jahre:
major natu.

naturalis -e,  naturni, prirojeni, prirodni,
ponaturni, natiirlich, angeboren.
naufragium -ii, n.  razbitje (razsutje) la¬
dje, der Schiffbruch: naufr. facio
(ladja mi se razbije ali razspe, Sch.
leiden);  nesreča, das Unglilck: patriae.
naufragus, 3.  komur se je ladja razbila,
nesrečni(k), schiffbriichig, ungluchlich.
nauta -ae, m.  mornar, brodar, brodnik,
der Schiffer, Seemann./p' ''j.
navališ -e,  ladijni, lAdjevni, na ladjah,
na morju, pomorski, zu den Schiffen
gehSrig, See-: pugna nav.  (na morju,
See-), bellum nav.  (na morje, See-);
na ladje, na čolne, Schiff-: pons.
navigo, 1.  jadram, jadrlm, vozim se (na
ladji), ladjam, pčljem se, schiffen,
segeln.

navis -is, f.  ladja, barka, br6d, Schiff:

navis longa,  bojna ladja, Kriegsschiff.
Navius -ii, m.  Ravius, Navij, ime pleme¬
na Rimskega.

ne, 1) adv.  ne, nikari ne, niclit , (pred
imperat.  in zapovednim conjunct.); ne
— guidem  (z naglašeno besedo v sredi),

13*

100

ni, niti, tudi — no, še — ne, nicht
einpial;  2) conjunc.  da ne, da naj ne,
naj ne, da ne bi, dass nicht , damit
nicht , soli nicht: ne guis  (da nebi kdo,
da [naj] nikdor, dass Niemand) }  ne
gnid  (da ne bi kaj, da nič, da naj
nič, dass nichts), ne cui  (da nikomur
ne, Niemandeh);  da (večidel s prihod-
nim časom), da ne bi, dass  (za gla¬
goli titneo, metuo , vereofjpericulum est
itd.) ; ut ne,  da naj ne, da ne bi, dass
nicht , soli nicht.

ne, adv.  ( partic. interrog ., ki se prvi
besedi v stavku zapostavlja in pritičel,
li? jeli? ali? ob (in Nebenbensatzen,
in Hauptsdtzen nichts): ne  — etn,  jeli
(li) — ali, (ob)  — oder; utrum  —
necne,  jeli — ali ne, (ob)  — oder nicht..

Neapolis -is, f.  (Novomesto), mesto Nea-
polj, Neapel  (v južni Italiji).

nec in neque, conjunc.  in (a, pa, ter) ne,
tudi ne, ni niti, und nicht , auch nicht:
nec  — nec, neque  — negue,  ni — ni, niti

—  niti, ne — no, iveder  — noch ; negue

— et,  nekaj ne — nekaj, einerseits
nicht ■— anderseits; negue guisguam ,
in nikdor (nobeden), und Niemand;
negue quicquam,  in nič, und nichts;
nec ullus,  in nijeden, und Jceiner; nec
solum  — sed etiam,  in(a) ne le —

' ampak tudi, und nicht. nur  — sondern
auch; necne,  gl. ne.

nebulo - onis , m.  malo-, nepridriež, posto¬
pač, lenuh, prepeljiih, nevrodnež, ne-
marnjak, der Taugenichts , Tagedicb ,
Biirenhauter.

necessarius, 3. neogibno (neobhoduo)
potreben, potreben, nujni, treba, noth-
wendig, unumgdnglich, unausiveichlich.

necesse est , treba je, mora se, neogibno
je trčba, es ist nothivendig, man muss:
mori.

necessitas -atis, f.  (neogibna) potrčba,
nuja, sila, neogibnost, die Nothiven-
digkeit , Unvermeidlichkeit, Unaustveich-

lichkeit , usoda, osoda, das Verhdngniss;
smrt, der Tod.

necessTtiido -mis, f.  potreba, nuja, die
Nothicendiglceit ; tesna zveza, prija¬
teljstvo, srodstvo, mge Verbindung,
Freundschaft , Veruiandtschaft: sortis ,
sodružtvo-, tavnraCtvo v službi, das
enge Amtsverh idln iss.
neco, 1.  usmrtim, umorim, ubijem, tbd-
ten, umbringen: veneno , otrujem koga,
zavdam komu, vergiflen.
necopinans (“ nec opinans),  niti ne
misleči, iznenada, nicht vermuthend.,
tvider Vermuthen.

nectar -dris, n.  nektar, božanska pijača,
der Nektar , Gbttertran/c;  med , der
Honig.

nefas, subsl. indecl., n.  greh(ota), hudo¬
bija, nedopuščeno, napak, der Frevel ,
die Šmide, nnerlaubt , unrecht, siindlich.
nefarius, 3. brezbožni, grešni, hudobni,
proklet, gottlos, verrucht , frevelhaft.
liefastus, 3. no sodnji, ne sodnijski,
nicht gerichtlich: dies,  kterega. se ni
smelo sodbe delati, an dem kein Ge-
richt gehalten iverden durfte;  nesrečni,
itnglucklich.
neglectus gl. negligo.
negllgens -tis,  nemarni, zanemarjajoč,
zanikami, neskrbni, nachlUssig, un-
achtsam.

negligenter, adv.  nemarno, zanikamo,
nachlUssig, unachtsam.
negllgentia -ae, f.  nemarnost, zanikar-
nost, noskrbnost, lenoba, die Nachliis-
sigJceit, Verabsdumung, Unachtsamkeit.
negligo -lexi, lectum,  3. c. acc.,  zauemd-
rim, zanemarjam, ne menim se za
kaj, ne maram za kaj, v nemar pu¬
stim, -puščam, zapustim, vernachlas-
sigen, ausser Acht lassen, sich nicht mn
etwas kiimmern.

nego, 1.  (za)nikam, rečem (trdim, pra¬
vim, govorim) da ne, lunini, verneinen ,
Uiugnen , sagen dass nicht: ventururp

101

se negavit  (rekel, da ga ne bo, sagte,
dass er nicht kom/men tvnrde);  odre¬
žem, kratim, uskratim, ne dovolim,
versagen, venveigern: nulli quidquam
(nikomur nič, Niemanden ettvas).
negotium -ii, n.  stvar, opravilo, opravek,
delo, posel, zlasti državni, das Ge-
schfift, Verrichtung, insbesondere ein
Staatsgeschdft. [Niemand.

nemo ( ne-homo ), -inis, m.  nikdor, nihče,
nemus -Bris, n.  gaj, log, hosta, das G ti¬
hot z, der Kam.

nepos -dtis, m.  vnuk, der Enkel.

Nepos -btis, m.  Nepot, Gornelius , zgodo-
pisoc Rimski.

Neptunus -i, m.  Neptun, bog morja
( Meergott ).

nequam, adj. indccl.  nevredni, malo-
vrčdui, malo-, nepridni, zanikarni,
slab, sprideni, za nič, brez cene, nič
vreden, nič prida, nevrednež, malo¬
pridnež, nichts taugend , nichtsnutzig,
liederlich, der Taugenichts: piscis-
nequaquam, adv.  nikakor ne, auf keine
Weise, ganz und gar nicht, keinesivegs.
neque gl. nec.

nequeo -wi  in -ii -Murn -ire,  ne morem,
nicht konnen , nicht im Stande sein.
nequicquam, adv.  zastonj, brez vspčha,
brez koristi, nepndfrma, vergeblich ,
mnsonst, ohne Wirkung, ohne Nutzen.
uequior -ius -bris , gl. neguam.

Nero -onis , m.  Neron, cesar Rimski.
Nervii -orum, m.  Nervijani, Nervijanci,
narod v Galliji, die Nervier.
nervus -i, m.  kita, žila, die Sehne, Flechse ;

nerv, živec, der Nerv.
nescio, L  ne vem, ne znam, nicht wis-
sen\ nescio an,  ne včm ali ne — mor¬
da, brž ko ne, ich iveiss nicht ob nicht ,
ich glaube fast.

nescius, 3. c. gen.  ne znajčč za kaj, ne
vedoč, umvissend, unkundig; non sum
nescius,  m mi neznano, dobro vem,
wohl uiissen.

Nestor -Bris, m.  Nestor, naj starši ju¬
nak Grški v boju Trojskem, kralj v
Pylu (in Pglus).

neuter -tra -um, (gen. -hts),  ni jeden ni
drugi, nobeden (izmed dveh), leeiner
von beiden.

nex, necis,f.  (posilna) smrt, (silna) smrt,
usmrčenje, der geivaltsame Tod, die
Ermordung: nečem paro alicui  (po
življenju strežem , nach dem Leben
trachten).

neve (neu — et ne),  1) adv.  in (a, pa
ter) ne, niti, und nicht  (pred imperat.
in imperativnim conjunct .); 2) conj.
in (a, pa, ter) da ne, in da naj ne,
in naj ne, niti, u. dass nicht, und
soli nicht, und damit nicht..
ni (~ nisi), conjun.  ako (če) ne, ko ne
bi, da ne, ivenn nicht, wo nicht.
nTdlffco, 1 .  grijezdiro, gnjezdo znašam,
ein Nest machen, nisten.
nidus -i, m.  gnjezdo, das Nest.
niger -gra -um,  črn, schivarz: nigris
oculis  (črnih oči, von schw. A.).
nihil, indecl. n.  nič, nichts: nifeil agri,
nihil ex  (od, von) praedis,
nihilum -i, n.  nič, nichts: pro nihilo da¬
čo,  za nič držim, ne cenim, fiir nichts
halten, gering schiitzen, nihilo mina s,
(za) nič manj, ništer mčnj, pri vsem
tem, ravno tako, vendar, (um) nichts
weniger, nichts desto uieniger, ebenso,
ebensoivoh l, dennoch.
nimis, adv.  preveč, črezmerno, allzu,
allzu sehr, -viel, iiber die Massen.
Nilus -i, m.  Nil, reka v Aegyptu, der
Nil.

nimius, 3.  črezmčrni, nadmerni, prevelik,
preveč, zu gross, das Mass Uberschrei-
tendj nimium,  preveč, allzu, zu viel,
zu sehr.

ningit -nxU, 3.  sneži, sneg gre, sneg
pada, schneien.

Ninus -s, m.  Ninus, Nin, kralj Assyrski
(von Assgrien mn Tigris),

102

nisi, conjun.  ako (če) ne, ko ne bi, da
ne, tvenn nicht, loofern nicht, wo nicht;
razun, razun ako, nego, kakor, ausser,
ausser tvenn, als: nihil aliud nisi, nun-
quam nisi,  vselej le, (nur immer), non
nisi  (le, nur).

nitor -oris, m.  sjajnost, lesk, svetlost,
rejenost, lepota, krasota, der Gianz,
die Nettigkeit, W ohlbeleibtheit, Schon-
keit, das schmucke Aeussere : corporis.

nftor, nisus  in nixus sum, 3. c. abl.  opi¬
ram se na, naslanjam se na, stojim
na, sich stiitzen, sich stemmen, beruhen;
napenjam se, upiram se, trudim se,
sich bemuhen, sich anstreugen, (durch-
zusetzen)' suchen: sirnima ope  (na vso
moč, mit der grossten Kraft) ; ženem
se, poganjam so za čim, hrepenim za
čim, silim v kaj, segam po čem, stre-
ben, trachten nach: in vetitum  ( stre-
ben gegen...).

mtrosus, 3.  pomešan s sodo (lugovo
soljo, solikom), sodovi, laugensalz-
haltig, Soda-: aqua.

lliveus, 3.  sneženi, bel kakor sneg, aus
Schnee, schneeiveiss.

nivis gl. nix.

nix, nivis , f.  sneg, der Schnee ; nives,
snegovi, velik sneg, Schneemassen gros-
ser Schnee.

no, 1.  plavam, schmmmen.

Nobilior {M. Fulvius), -oris, m.  konsul
Rimski, premagal Aetolee (d. Antolier).

nobflis -e,  znamenit, kennllich;  imeniten,
plemenit, blagoroden, žlahtni, imenit¬
nik, žlahtnik, plemič, edel, vornchni,
der Adelige , der Vornehme: nobiles,
plemstvo, d. Adel ; izvrsten, vorziiglich.

nobllltas -dtis,f.  znamenitost, glds, slav¬
nost, grosser Ruf , Berilhmtheit ; ple¬
menitost, blagorodnost, žlahtnost, der
Adel;  plemstvo, blagorodniki, žlaht-
niki, der Adel, ■die Adeligen.

nobilito, 1.  proslavim, povišujem, veli-
Čam, (po)žlahtnim, uplemenim , be-

kannt-, berilhnit machen, adeln.
nobis, nobismet (nam; sebi, uns)  gl. ego.
nocens -tis,  (škodee, schadend);  škodljiv,
schiidUch ; kriv, krivec, schuldig, gottlos.
noceo -ui -itim , 2.  škodim, škodujem,
schaden.
noctis gl. nox.

noctu, adv.  po noči, bei  ( in ) der Nacht.
nocturnus, 3.  nočni, bei Nacht , ndchtlich.
nodosus, 3.  poln grč (ozlov), grčav, gr-
čevit, grčat, knotig , voli Knoten.
nodus -i, m.  oze); grča, der Knoten ;
zveza, die Verbindung, das Band;  te¬
žava, neprilika, napotje, der Knoten,
die Schivierigkeit , das Hinderniss.

Nola -ae , /. mesto v Kampaniji (Italiji).
Nolanus, 3.  Nolski, nolanisch.
noli, gl. nolo.

nolo -ui, nolle , nečem, nočem, nicht u>ol-
len: noli,  nikar(i), no hoti, Molle nicht,
nicht, du solist nicht.
nomen -inis, n.  ime, der Name', eodem
nomine  (istega imena, von d. N.) ; no-
mine,  po imenu, Namens, nomine,  v
imčnu, od strani, im Namen, von Seite :
populi Romani; nomine,  pod imenom
(izgovorom), ko, unter dem Namen,
( Vonvande), als: obsfdum ; notnimi im-
ponere  (i. zdevam, dajem, Namen bei-
legen);  narod, das Volk, d. Natim.
nominatim, adv.  po imenu, z imenom,
na ravnost, namentlich, ausdriieklich.
nomlno, 1.  imenujem, (po imenu) zovem,
nennen, beim Namen nennen. ■
non, adv.,  no, nicht, kein ; non jam,  ne
več, nicht mehr ; non mirum  (ni čuda,
kein Wunder); non minus quam,  ne
raitnj nego, ravno tako kakof, ebenso
sehr  — als; non solum  (tantum modo)
— sed (venim) etiam,  ne lč (samo) —
nego (temuč, ampak) tudi, nicht nur
sondern auch; non nisi,  ne ako ne —
lč, nur. [zigste.

nonagesimus, 3,  devetdeseti, der neun-
nonaginta, devetdeset, neunzig.

103

nondum, adv.  še ne, ne še, noch nicht.
nonne (non-ne), adv.  jeli ne? kaj ne? ali
ne? jeli da? nicht? ob nicht? nicht
wahr ?

non-nullus, 3.  nekteri, neki, jedni, nekaj,
nekoliko (ne zahteva genit.  v lat.),
einiger, manche , etliche, einige.
non-nunquani. adv.  (v) časih, časi, zu-
•weilen.

nonus, 3. deveti, der neunte.

HOSCO, novi , notum, 3.  (s)poznavam,
spoznam, kennen lernen, erkennen  ;
novi,  spoznal sem, vem, znam, ich
habe kennen gelernt, ich weiss.
noster -tra -um,  naš, svoj (ako subjekt
nos,  mi), unser, der unserige.
novacula f.  britva, britev, das Scheer-
:messer,

noto, 1.  znamim, označim, zabeležim,
označujem, zaznamim, zaznamljujem,
omenim; omenjam, bezeichnen , auf-
zeichnen, erwdhnen.

nosmet ~ nos (nas; sebe, uns)  gl. ego.
nosse — novisse gl. nosco.
nostis — novistis gl. nocso.
nostrum, izmed nas, von uns, genit.  od
ego , gl. tudi no ster.
novi, novisse (nosse),  gl. nosco.
notus, 3. znan, bekannt.
notus -i, m,  jug (veter), der Siidmnd.
novellus, 3.  mlad, Jung.
novem, devet, neun: novem annorum
(devetletni deček, neunjShrig).
novltas - atis, f.  novost, novina, die Neu-
heitj  nenavadnost, neizreeenost, die
UngeivohnUchkeit, Unerh&rtheit: cru-
delitas.

novies, adv.  devetkrat, neunmal: novies
decem , 90.

novo, 1.  ponovim, erneuern;  preorjem,
preoravam, ivieder aufpfliigen: agrum.
novus, 3. nov, mlad, neu: annus.
nox, noctis, f.  noč, die Nacht : nocte,  po
noči, in der Nacht; media nox,  pol
noči, Mitternacht.

noxius, 3.  škodljiv, schadlich ; kriv, kri¬
vec, schuldig, strafbar.
nubo -psi -ptum, 3. c. dat.  uda(ja)m se
za koga, možim se, idom zd mož,
heirathen ; nuptum colloco,  za mož dam,
pomožim, verheirathen.
nubes -is, f.  oblak, die Wolke.
nubifer -era -um,  oblakonosni, oblačni,
Wolken tragend, -bringend.
nubilus, 3. oblačni, wolkig, trilbe: nu-
bilus sum,  (po)oblačim se, triibe sein.
nudus, 3. gol, nag, entblosst, nacht.
nullus, 3. nijeden, nobeden, nikdor, kein,
Niemand; nullo modo,  na nobeden
način, nikakor ne, auf keine Weise ;
n. de  (izmed, von) legibus;  čisto no¬
beden, nič, celo nič, brez cene: nul-
lum  (celo nič, ganz und gar nicht) esse.
num, adv.  (interrogativni), kaj ? jeli, ali?
li? če? jeli (ali, kaj) mar? ali morda?
(kedar se pričakuje n e za odgojror),
— ? doch nicht? ob?

Nlima -ae, m. 2.  kralj Rimski.

Numantia -ae, f. m.  v severni Hispaniji.
Numantfnus, 3.  Numantijski, numantiniscli
numen -inis, n.  mig, povelje, volja (ka¬
kega boga), der Wink, Wille  (eines
Gottes);  božtvo, božanstvo, božja moč,
bog, veličanstvo, die Gottheit , Majestdt,
Ilohett, gottliche Macht, Gott.
numero, 1.  štejem, brojim, preštejem,
zahlen, aufzahlen;  naštejem, izplačam,
dam, auszahlen, einhandigen: pccuniam
alicui; pecunia numerata  (gotov denar,
bares Geld).

numerus -i, m.  število, broj, die Zahl:
eo numero,  izmed onih, aus der Zahl
jener;  množ, Menge: impedimentorum.
Numlda -ae, m.  N um iti, Numidijan(ec),
ein Numidier,  ime naroda v severni
Afriki: Numidarum  (Numidijski).
Numitor -oris, m.  kralj v Albi Longi,
nummus (numus), -i, m.  dendr, penez,
novec, zlasti sestertij (t. j. kakih 8 kr.
a, vr.), die Miinze , besonders der num-

104

mu s s e s t e r t i u s  (~ gegen 8 kr.
ost. W..), das Geldstiick.
numquid, adv. (num-guid),  jeli kaj ? ali
mar? etwa? ob ettva?
nune, adv.  seddj, sedaj-le, zdaj, jetzt:
nune  — nune,  sedaj — sedaj, bald
bald; etiam nune ; še sedaj, noch jetzt.
nuncio, 1.  oglasim, oznanim, javim, spo¬
ročam, verkiindigen, melden , bekannt
machen, anzeigen , hinterbringen.
nuncia -ae, f.  glasnica, oznanjevavka, die
Bothschafterin, Verkandigerin , Bothin.
nuncius -ii, m.  glas o čem, vest, ozna¬
nilo, sporočilo, naznanilo, die Both-
schaft, Nachricht, Anzeige: alicujus
rei;  glasnik, sol, poslanec, oznanje-
vavec, naznanjevavec, poročnik, vest¬
nik, der Verkiindiger, Melder , Bothe,
Courier.

0, interj.  o!, o! ach!

ob, praep. c. ace.  zavoljo, zarad, zbog,
za (c. acc.), tvegen: ob hanc causam
iz tega vzroka, zato, destvegen.

ob-aeratus, 3.  zadolženi, dolžnik, ver-
schuldet.

ohdormisco (ob-dormio ), -Ivi, (-Itmn), 3.
zaspim, einschlafen.

ob-duco -xi -ctum, 3.  prevlečem, pre-
v hi čim, pokrijem, ilberziehen, bedecken:
cortfce.

ob-duro, 1 .  iz|trpim, pretrpim, dostojim,
stanovitno prenašam, aushalten, aus-
dauern.

obedio (ob-audio), 4. c. dat.  poslušen
sem, (po)slušam, posluhnem, pokoren
sem, ravnam (so) po čem, gehorchen, ge-
horsam sein, sich wornach richten: Deo.

ob-eo -ii -itum -tre,  obidem kaj, hodim,
potujem po, besuchen, bereisen.

obero gl. obsum.

Obesus, 3.  (najedeni, angegesseh)-,  rejeni,
tolst, debeli, fett; diek.

nuneupo, 1 .  imenujem, zovem, nazovem,

nennen, benennen.

nunquam, adv.  nikoli, nikdar, nie, nie-
mals: nunguam nisi,  vselej le, nie
ausser, immer nur.
nuntio gl. nuncio.
nuntius gl. nuncius.

nuptiae -arum, f.  ženitvanje, pir, svatba,
svatje, die Hochzeit; nuptiis jungor,
v zakon stopiti, vzeti se, eine eheliche
Verbindung eingehen, heirathen.
nusquam, adv.  nikjer, nikder, nirgends:
nusguam alibi  (nikamor drugam, auf
nichts anderes ) spem ponere...
nurus -us, f.  sneha, snaha, nevesta, die
Schioiegertochter, Schnur.
nutrio, 4.  dojim; hranim, redim, gojim,
živim, sdugen ; niihren, erniihren,
pflegen.

objicio (obicio, ob-jacio ) -ječi -jectum, 3.
vržem pred koga ali komu, vonver-
fen, hintoerfen: muraenis-,  očitam, vor-
iverfen, vorriicken;  izddm, preisgeben.
objurgatio -onis, f.  grajanje, psovanje,
zmerjanje, karanje, der Vericeis, das
Schelten: hac objurgatione sui  (tako
sebe kardje, unter diesem Vertveise
gegen sich selbst).

objurgo, 1. c. acc.  grajam, očitam, ko-
rim, karam, psujem, zmerjam, tadeln,

schelten.

obleeto, 1.  razveseljujem, naslajujem,
tolažim, ergotzen, trbsten.
ob-ligo, 1 .  vežem, privežem, zavežem,
obežem (na hvaležnost), anbinden-, ver-
binden, verbindlich machen.
oblivio -onis,  /. pozaba, pozabljenje, die
Vergessenheit ; obliviorte obruor,  poza¬
bim se, v pozabo pridem, in Ver¬
gessenheit kotnmen.

obli viscor -litus sum, 3.  (p)o’zabim, zabi-
Yam, pozabljujom, vergessen: conjugis.

105

oboedio, i.  gl. obedio\ oboediens,  pokor¬
ni, ravnajoči se po, gekonom i ventri.
ob-noxius, 3.  podvrženi, podložni, ver-
fallen, untertvorfen, ausgesetzt.
ob-ruo -ui -utum , 3.  zaspem, zakopljem,
zagrebem, pokrivam, zagrebam, ver*
scharren, vergraben , bedeclcen: terrd ,
(v zemljo, in d. E.)\  potamnim, po¬
mračim, verdunkeln.

obsCurOj 1■  potamnim (-iti), zaihračim,
potemnjujem, pomračim, verdunkeln  ;
v p as s,  tudi: potamnim (-eti), mrknem,
verdunkelt uterden;  uničim, vernichten ,
vertilgen. [bekannt.

obsciirus, 3.  temni, mračni, dunkel, un-
ohseero ( ob-sacro ), 1.  rotim, zaklinjam,
silno (živo) prosim, besclmbren, instan-
digst bitten, flehen.

obsequens -tis,  poslušni, pokorni, gehor-
sam, folgsam.

ob-sequor -cutus (guutus) sum, 3.  ugo¬
dim, ugajam, prijenjam, voljo izpol¬
nim, poslušam, pokoren sem, sichnach
Jmds. WUlen richten, willfahren, nach-
geben, gehorchen: aUcui.
ob-servo, 1.  pazim, beobachten, Acht ge-
ben: rem;  (s)poštujem, aehten, hoch-
achten, schatzm.

obses -idis, e.  talec, talnik, zastavlje-
neo, porok, der Geisselj Biirge.
ohsfdeo (ob-sedeo) -sedi -sessum, 2.  obse¬
dem, obležem, obsedam, oblegam, za¬
piram, einschliessen, belagern, blockiren.
ObsTdio -onis, f.  obseda, oblega, oble¬
ganje, die Belagcrmig, Rlockade.
obsolesco, -evi, 3i  zastarim (-eti), za¬
staram se, iz navade pridem, veral-
ten,vergehen: verba  o b s.  ne govorijo
se, sind veraltet.

obsoletus, 3.  ostareli; veraltet;  brez ce¬
ne, vsakdanji, ne čislan (cčnjen), all-
tdglich, nicht geachtet, gemein: honores.
ob-sto stiti -stdtum, 1.  nasproti stopim,
upiram se, na potu (napoten) sem,
branim, ovire (napotje) delam, ovi¬

ram, entgegen-, im. Wege~, mderstehen ,
hinderlich sem: alicui guominus.
ob-strepo -ui -itmn, 3.  sumim-, vršim
(-ati) proti komu, entgegenra.usr.hen,
-Idrmen;  s hrupom (hrumom) ustav¬
ljam koga v govorjenju, prehrupim
C-čti) koga, durch Gerausch in der
Rede unterbrecJien: Catilinae.
ob-stringo -inxi -ictmn, 3.  pritvezem,
zvčžem, anbinden, fesseln ; zavežem
si, zagotovim si, zavežem (na hvalež¬
nost), obežem, ( sich verpflichten , ver-
, bindlich machen).
ob-struo -xi, dum, 3.  zadelam, zagra¬
dim, založim, zaprem, verbauen, ver-
rammeln, sperren: valvas, portas.
ob-sum -fui -esse.  sem proti komu, ško¬
dim, škodujem, entgegen-, hinderlich
sein, schaden: alicui.
ob-tempero, 1. cum dat.  podvrgavam se,
pokoren, podložen, (poslušen) sem,
ugodim, voljo izpolnim, poslušam, rav-
ndm se po čem, Sich fiigen, folgen,
toillfahren, sich richten nach etu>.
obtineo ( ob-teneo), -ui -tenttim, 2.  ob-,
u-, zadržim, držim, imam, ohranim,
inne haben, behaupten, erhalten.
obtingo ( ob-tango ) -tigi , 3.  zadeti koga,
pripasti komu, na del priti, dogoditi se,
sufallen, zu Theil werden, begegnen,
wiiderfahren: alicui.
obtrectator -oris, m.  zniževatelj, zavid-
nik, tekmec, zoprnik, der Verkleine-
rer, Neider, Nebenbuhler , Gegner.
obtrectatio -onis, f.  (vlečenje, delanje
proti komu, das Entgegenarbeiten);
zavidno poniževanje, zavist, zavidnost,
neidische Verkleinerung, Eifersucht.
Obtrecto ( ob-traeto), 1.  (vlečem, delam
proti komu, entgegenarbeiten) ;  znižu¬
jem, črnim, zaviden, zoprnik sem, ver-
lcleinern, herabsetzen, neidisch-, zuivi-
der sein: alicui.

obviam (ob-via), adv.  naprot(i), nasprčti,
entgegen; obv, mittere.

H

106

ob-volvo -vi -lutum, 3.  zamotam, ovijem,
zavijem, pokrijem, einwi\kkln, verhiil-
len: toga  (v togo, in d. T.).
occasio -onis, f.  prilika, priložnost,
zgoda, die Gelegenheit, giinstiger Zeit-
punkt.

occasus -us, m.  zahod, zapad, der Un-
tergcmg  (der Gestirne) • der  T Vesten.
OCCTdo ( ob-caedo ), -idi -clsum, 3.  pose¬
kam, pokoljem, ubijem, umorim, usmr¬
tim, tbdten, niederhauen.
occido ( ob-cado ) -idi -cdsum, 3.  zajdem,
zahajam, zapadem, zapadam, unter-
gehen (von Gestirnen);  padem, pogi¬
nom, umkommen, fallen.
occulo -ui -ultrnn, 3.  s-, pri-, zakrivam,
skrijem, tajim, verbergen, verstecken ,
berhelen, verhMUen.

GCCultus, 3.  skrit, skrivni, potajni, ver-
borgen, heimlich, geheim j in occulto
(na skrivnem, in der Verborgenheit );
ex occulto  (iz skrivnega [mesta], aus
einem verborgenen Orle).
occumbo -ciibui -ciibltum, 3.  zrušim se,
padem, poginem, hinfallen, niederstiir-
zen, umkommen.

occupo, 1- c. acc.  zavzamem, (silama)
se polastim, ob(v)ladam, vzamem, po¬
sedem, prisvojim si, beset.zen , an sich
reissen : arcem, urbem, dorninationem;
zabavljam koga, delo (opravek) džm
komu, bescMftigen: 'dliguern.
occurro ( ob-curro ), -curri  ( eucurn) -cur-
sum, 3.  naproti tččem, -grem, -letim,
entgegengehen , -eilen;  srččam, begeg-
nenj  na misel (pamet) pride (prihaja,
-hodi), einfallen ; uslišim koga, prite¬
čem na pomoč komu, begegnen, ab-
helfen, zu Hilfe kommen: alieui.
oceanus -i, m.  ocean, veliko morje, der
Ocean, die offene See, das Weltmeer.
Octavia ae, f.  sestljra cesarja Rimskega i
Augusta,

Octavianus -i, m.  Oktavi&n, tako se je
zval Octavius, poznčji cesar Augustus.

Octavius -ii, m.  Oktavij gl. Octavianus.
C Ctogeslmus, 3.  osemdeseti, d. achtzigste.
cctoginta, indecl.  Osemdeset, achtzig.
ficulus -i, m.  oko, das Auge ; in oc&lis,
pred očmi, vor den Augen\ ante orn-
los versari  (hiti pred očmi, vor den
Augen schweben).

odi -osum -isse,  sovražim, mrzim, črtim,
odurjavam, zavidim kaj, hassen , nicht
giinstig sein: aliguem, aliguid.
odiosus, 3.  sovraženi, mrzek, oduren,
ostuden, verhasst , mdrig, ekelhaft.
odium -ii, n.  ort, mržnja na koga, so¬
vraštvo, zavist, der Hass, die Abnei-
gung, Feindschaft: Eomanorum  (mrž¬
nja na R., Hass gegen die RSmer );
odio  (iz s., a us H.).

iidor -oris, m.  duh, vonj, vonjava, pri-
jčtni duh, der Geruch: odores , vonja¬
ve, Wohlgeruche.

oeconomicus -i, m.  knjiga Xenophon-
tova o gospodarstvu (iiber die Wirth-
schaft).

Oedipus -pi -pSdis -podos, m.  Oedipus,
Oedip, kralj Thebski (in Theberi).
offepdo (ob-fendo), 3. c. acc.  udarim, udar¬
jam, sunem, anstnssen, -schlagen ; (raz)-
žalim, uvredim, ranim, oškodujem,
beleidigen, verletzen: factis cives-,  za¬
denem, namerim se na koga, najdem,
auf Jetnand stossen, antreffm, finden.
offero ( ob-fero ), obtuli, oblatum , offerre,
nosim komu naproti, entgegentragen,
-bringen ; nastavljam, izročam, izvr-
gavam, aussetzen, preisgeben: se peri-
culisj  ponudim, ponujam, dajem, an-
biethen, -tragen, geben.
officina -ae, f.  delavnica, kovačnica
(Cyklopska), die Werkstlitte, Fabrik:
Cgclopum, armorum  (orožarnica, die
Waffenfabrik).

officio ( ob-facio ) -feci -fectum, 3. c. dat.
nasproti delam, na potu sem, branim,
entgegenhandeln , im Wege sein, hin-
dern;  škodim, škodujem, schaden.

107

officiosus, 3.  uslužni, postrežni, dienst-
fertig, gefdUig.

officium -ii, n.  dolžnost, die PJUeht;
služba, der Dienst. ;  usluga, služba,
ljubezen, ljubav, dobrota, postrežnost.
poslužnost, prijazen, die Dienstleistung ,
Gefdlligkeit , Dienstfertigkeit, der Ge-
fallen;  čast, počastitva, die Ehren-
bezeigung: officii genus.
olea -ae, f.  oliva, maslina, maslična ja¬
goda, olivka, die Olive , Oelbeere ;  oljka,
olika, maslina, der Oelbaum.
olfacio -feci -factum , 3. (vioham, vo¬
njam, duham, riechen : aliguid.
olim, adv.  jedenkrat, nekdaj, njega dni,
svoje dni, einmal , vordem, ehemals,
dereinst.

olor -oris, m.  labod, labud, der Schuian.
olympias -ddis, f.  olympiada, Olgmpiade ,
čas štirih let. Grki so začeli računati po
olympiadah z letom 776. pred Chr. roj.
Olynthius, 3.  01ynthski, 01ynthijan,
olgnthisch, ein Olgnther; Olgnthus  - i,
/. »aesto v Chalkidiki (Macedoniji).
dmen -inis, n.  pomen, spomin, znamenje,
napoved, die Vorbedeutung.
omitto -isi -issum, 3.  (o)pustim, (o)puš-
čam, fahren lassen, unterlassen;  prej-
dem, preskočim, ne omenjam, molčim
o čem, ubergehen, nichts davon sa-
gen: rem.

omnino, adv.  po vsem, zevsem, čisto,
vsakako, v obče, sploh, celo, prav
čisto, kar, gSnzlich, Uberhaupt, ganz
und gar , allerdings: nullus omnino
(čisto.., gar..), omnino non  (čisto nič,
ne trošioe, gar nicht), nihil omnino
(čisto..., gar...).

' ,  nmn ' s  -e,  ves, vsak, oel, jeder, ganz ,
alle: ormies ad unum , vsi do zadnjega
— vsi skupej, alle bis auf letzten, d. i.
alle zusammen.

onero, 1.,  obložim, oblagam, natovorim,
obremenim, težim, obtežam, beladen,
beschtveren.

JmUtUh  Lhinl; h

orus -Uriš, n.  teža, tovor, breme, butni'a,
težilo, die Last, Ladung, Biirde.
Onusa -ae, f.  mesto v Hispaniji.
onustus, 3.  natovarjen, obtovarjen, ob¬
loženi, obremenjeni s čim, poln česa,
beladen, belastet, bepackl mit: praedd.
opacus, 3.  senčnat, senčni, osojni, hladni,
schattig, beschattet, kuhi.
opera -ae, f.  trud, dčlo, delovanje, pri¬
zadevanje, die Miihe, Bemuhung, Ar-
beit: operam do,  trudim se, prizade¬
vam si, sich Miihe geben; operae pre-
timn est,  truda je vredno, plača se,
es ist der Miihe werth ; sodelovanje,
pripomoč, prizadjanje, die.Mitivirkung,
das Zuthun.

operiš gl. opus. [bedecken.

operio -ui -rtum, i.  pokrijem, pokrivam,
opes gl. ops.

opifex -teis, c.  rokodelec, izdelovaveo,
der Handwerker , Werkmeister, V er -
fertiger.

opfmus, 3.  tolst, masten, fett;  obilni,
reichlich; spolia opima,  plemeniti plen
(orožje, ki ga je vojvoda protivnemu
vojvodi v borbi sam vzel), die Ehren-
riistung, Edelbeute: res opimae,  sreča,
das Glilck.

opinio -onis, f.  mnenje, zdetva, misel,
vera, die Meinung, Vermuthung, der
Glaube: ingenii  (mnenje o..., Meinung
von,..), Dei  (vera v..., Glaube an...).
opi nor, 1 .  menim, mislim, meinen, tvahnen.
opTtulor, 1 .  pomorem, pomagam, na po¬
moč pridem, Hilfe leisten, helfen, zu
Hilfe kommen, beistehen.
opis gl, ops.

oportet -uit, 2.  treba je (da), dolžnost
je, ima (mora) se, es ist nothig, man
muss (soli); non oportet,  ne sme se,
ni (c. inf.), man muss  ( darf) nicht ;
pravično je, pristoji se, spodobno je,
es ist billig.

oppidanus -i, m.  meščan; obsedanik, ob¬
leganec, der Stiidter, Belagerte.

14*

/

108

oppidum -i, n.  mesto (ne glavno), varoš,
die Stadt, Kleinstadt.
oppono ( ob-pono ), -posui -positum, 3.  na-
sprot stavim, stavljam proti, entgegen-
stellen , -setzen: se alicui.
opportunitas -dtis, f.  prikladnost, pri¬
ročnost, pripravna lega, zgoda, zgodni
čas, begueme Beschaffenheit, die giin-
stige Lage, der gilnstige Zeitpunkt.
opportunus, 3.  prikladen, priročni, pri¬
pravni, ugodni, koristni, bequem , giin-
stig, passend, vortheilhaft.
oppositus, 3.  nasprot postavljeni, po¬
stavljeni proti, nasprotni, entgegenge -
setzt , entgegenstehend, gegeniiber liegend.
opprimo ( ob-premo ), -pressi -pressum, 3.
tlačim, gnjavim, stiskam, zatiram, za¬
trem, gnjetem, potlačim, nieder-, un-
terdrilcken.

opprobrium -ti, n.  očitanje, ogrda, graja,
sramota, die Beschimpfung, der Vor-
tourf, Schimpf: aliena opprobria  (dru¬
gim očitane napake, andern vorgeioor-
fene Fehler).

oppugnatio -onis , /. napad, naskok, na¬
val, die Bestiirmung, der Angriff ; ob¬
seda, oblega, die Belagerung.
oppugno (ob-pugno)i 1. c. acc.  naskaku¬
jem, udarjam na, napadam; oblegam,
obsedam, bestiirmen, angreifen; be-
lagern.

(ops), Spis , f.  ( opern , ope, pl. opes -um\
ete.),  pomoč, die Hilfe, der Beistand:
opern fero , na pomoč grem, pomagam,
beistehen; summa ope , na vso moč,
mit aller Maclit;  ( plur.):  moč, sila,
vojna moč, vojska, die Macht, Kriegs-
macht, Truppe;  blago, bogatstvo, za¬
klad, die Beichthumer, Schiitze, das
Vermogen.

optabilis -a, želje vredni, vreden da se
želi, zaželeni, dober, kar je želeti,
iviinschens-, verlcmgensiverth.
optTme, adv.  naj bolje, vrlo (zelč) do¬
bro, am besten, sehr gut.

optimus gl. bonus.

opto, 1 .  želim, zaželim, zahtevam, tviin-
schen, verlangen.

upulens -tis  in opulentus, 3.  bogat, mo¬
gočni, reich, ivohlhabend , mnclitig.
opulentia -ae, f.  moč, mogočnost; bo¬
gatstvo, premožnost, die Machi; der
Beichthum.

Opus -čris, n.  delo, das Werk; die Ar-
beit;  utrdba, obzidje, o(b)kop, das
Befestigmgswerk, die Schanze.
opus est,  treba je komu česa, potrebuje
kdo česa, es ist Jmd. etwas nothig,
Jmd. hat etivas nSthig: alicui res  i. re.
ora -ae, f.  kraj, meja, der Itand, die
Grenze;  kraj, obrežje, breg, die Ge-
gend , die Kiiste.
ora gl. os, oris.

oraculum -i, n.  orakul, proročišče, das
Orakel; oraculo edere , prorokujem,
missagen;  proročanstvo, proroštvo,
izrek-, odgovor proročišča, orčJkul, der
Orakelspruch, die VVeissagung.
oratio -onis, f.  govorjenje, govor, be¬
seda, die Bede, Worte, orationem ha-
heo,  govor imam, -govorim, besedo
besedim, eine Bede halten ; prosti (ne¬
vezani) govor, prosa, die prosaische
Bede, Prosa.

orator -oris, f.  govornik, besednik, der
Bedner;  poslanec, der Gesandte (mit
milndlichen Auftrugen).
orbi8 -is, m,,  vse kar je okroglo, krog,
okoliš, der Kreis; per orbem,  okrog,
okoli, im Kreise; orbis  in Orbis terra-
rum , svet, vesoljni svet, vse dežele
skupaj, der Erdkreis , die Welt.
ordino, 1 .  uredim, urejam, v rod devam,
ordnen, ordentlich einrichten.
ordior, orsus sum , 4.  počnem, začnem,
počnem se, začnem se, anfangen , be-
ginnen: unde  (s čimer, kjer, wo-

mit, wo ).

ordo -inis, m.  red, vrsta, die Ordnung,
die Reihe ; uredba, uravnava, die Ein-

109

richtung: insidiarum;  stžn, ord. eque-
ster,  vitežtvo, vitezi, der Ritterstand.
Orestes -ts in - ne, m.  Orestes, Orest,
sin Agamemnonov; usmrtil mater, da
osveti umor očeta svojoga.

0rgetorix -igis, m.  Orgetoriks, Orgetorig,
velikaš ali knez Helvetski : (v 'dandan.
Švajci), Orgetoriz, Hauptling llelvetier.
oriens -tis  (sc. sol), m.  vshod, izhod,
der Aufgang (der Sonne), der Osten;
vzhodne (jutranje) dežele, der Orient,
das Morgenland.

origo -inis, f.  postanek, izvir, začetek,
rod, pleme, rodovina, der Ursprung,
der Stamm: originem duco (traho),
rojen sem, sem iz rodu, izhajam od,
abstammen von ; Origines, naslov zgo¬
dovini od Katona spisani, Name eines
von Cato verfassten Geschichtsiverkes.
orior, ortus sum, 4. (partic. fut-ur. act.
oriturus),  vshajam, izhajam, vzidem,
izidem, a,ufgehen: sol;  rodim se, po¬
stanem, vzdignem se, postajam, na¬
stajam, vzdigujem se, začenjam so,
entstehen: clcmtor ; pulli  (izvaliti se,
ausgebriltet werden); ex principio,  ro¬
diti so, rajati se, izhajati, izvirati,
geboren toerden , abstammen: natus,
rojeni, izhajajoč od, entsprossen.
oriturus gl. orior.

ornatus, 3.  ukrašeni, olepšan, nakinčeni,
ozališan, geziert , geschmiickt;  oboro¬
ženi, ausgeriistet, geriistet.
ornatus -us, m.  ukras; oprava, der
Schmuck; der Anzug: Persicus.
orno, 1.  krasim, ukrasim, lepo opravim,
nakinčim, kinčim, zdlišam, lepšam,

P. — Publius -ii, m.  ime Rimsko, rom.
Vorname.

pabulum -i, n.  paša, hrana, klaja, krma,
das Futter , die Speise, Nahrung.
pSCO, t  umirim, pomirim, ukrotim, zum

schmucken, ausschmiicken, zieren: vir-
tutibus;  naorožim, oborožim, ausriisten:
classem;  pospešujem, befordern.
oro, 1.  molim; prosim, bethen; bitten.
Orodes -is, m.  Orodes, Orod, kralj Parth-
ski, ein parthischer Konig.

Orpheus -i, m.  Orpheus, Orphej, staro¬
daven pevec Thraški.
ortus -us, m.  vshod (solnca), izhod, der
Aufgang, der Osten.

ortus, 3.  postal, nastal, prišel, entstanden.
os, oris, n.  obličje, obraz, das Antlitz,
Gesicht;  usta, gobec, der Mund, das
Maul;  ustje, izliv, die Miindung: Oce¬
ani ora (Gibraltar).

os, ossis, n.  kost, das Bein, d. Knochen.
ostendo -di -sum  in -tum, 3.  (po)kažem,
pokazujem, zeigcn: acumen;  na znanje
dam, razodenem, povem, an den Tag
legen, čiussern, sagen.
otiosus, 3.  brez dela (opravka), brez¬
delni, len, brez opravila državnega,
miissig, unthdtig, ohne offentliches Amt.
otium -i, n.  lažno, (prazni) čas, delo¬
pusti, die Musse: plus otii habeo,  bolj
utegnem, mehr (freie) Zeit (haben)  ;
brezdelje, brezdelnost, brezdelica, praz¬
novanje, der Mussigang;  pokoj, mir,
die Buhe, der Friede.

Ovidius -ii, m.  Ovidius, Ovidij, slov. pčs-
nik Rimski.

ovis -is, f.  ovca, das Schaf.
oviiis -e,  ovčji, Schaf- ; ovile -h, n.  (sc.
stabulum,  hlev), ovčjak, bravčj&k, der
Schafstall.

ovum -i, n.  jajce, das Ei.

Frieden bringnn, bdndigen ; pacatus,
miren, pokojni, friedlich, ruhig.
pactum -i, n.  pogodba, pogoj, der Ver-
trag , die Bedingung.
paciscor -pactus sum, 3 , pogodim se,

110

pogodbo sklenem, izgovorim si, ledin- 1|
gen, einen Vertrag machen.
pactus, 3.  pogojeni, ausbedungen,  gl.
pango.

Paedaretus -i, m.  Paedaret, hraber voj-
nik Athčnec.

paene, adv.  Mizo, skoro, malo da ne,
domalega, skorej, beinahe, fast.
paenula -ae , /. suknja, plašil (popotni),
das Reisekleid, der Reisemantel.
pagus -i, m.  vas, ves, das Dorf;  okraj,
okrožje, okoliš, kanton, der Gau, der
Canton ,

pala -ae, f.  lopata, motika, kopica,
der Spaten , die Grabscheit ; jamica za
dragulj (na prstenu), draguljak, der
Kasten (am Ringe).

palam, adv.  javno, očitno, pred ljudmi,
'dffentlich, vor den Leuten.

Palatium -ii, n.  Palatij, gora v Rimu in
grad na njoj, einer von den 7 Hilgeln
Roms mit dem Palaste des Augustus.
pallidus, 3.  bled, blass, bleich.
palliutn -H, n.  plašč, suknja, odeva, das
Obergewand  (der Griechen ), d. Mantel.
palliolum -i, n.  plašček, plašč, suknjiča,
ein (kleiner) Mantel.
palior -oris, m.  bledost, bledoba, die
Bliisse, Bleichheit.

palma -ae, f.  dlan, die flache Kand ;

palma, die Palme, der Palmziveig.
palmatus, 3.  (palmat, gepalmt, mit Pal-
men versehen)-,  ukrašen z vvez^nimi
palmovimi vejicami, mit eingestickten
Palmenziveigen geziert: tirnica.
palus -udis, f.  močvir, muža, mlaka,
luža, der Morast, der Sumpf, Pfuhl,
die PfUtze.

paluster -tris, -e,  močvirni, močvirnat,
mužni, mužat, blatni, Sumpf-, sum-
Pfig ; prostonog  (ptič), Sumpf-.
pando -ndi -nsum  i. passum, 3.  (raz)-
prostrem, stegnem, raztegnem, širim,
sprostrem, sprostiram, ausbreiten, aus-
spannen, ausstrechen: manus.

pango, papigi,  i. panxi  i. pegi, pactum, 3.
zabij em kam, einschlagen ; (v pogodbi)
'ustanovim, sklenem, ugovorim, ( durch
einen Vertrag) festsetzen, schliessen:
foedus;  obljubim, zaročim s kim, ver-
sprechen, verloben mit: pacta Turno
(zaročena s. T. verlobt mit Ti).
panis -is, m.  kruh, das Brot.
papaver -eris, n.  mak, de v Mohn.
papiiio -onis, m.  metulj, der Schmetterling.
Papirius -ii, m.  ime dveh slov. povelj¬
nikov Rimskih. [Paar.

par, pariš, n.  par, dvoje, dvojica, das
par, pariš,  jednak, gleich: eloguentid
(v..., in...);  pravični, spodobni, pri¬
stojni, billig, schicklich.
parens -tis, c.  roditelj (rodič, rodnik),
roditeljica, oteč, mati, Erzeuger, Er-
zeugerin, Vater, Mutter: parentes,  ro¬
ditelji (starši), die Eltern.
paratus, 3.  pripravljeni, pripraven na,
voljan, gotov; pripravljen za boj, be-
reit (ad dolores); schlagfertig;  oboro¬
ženi, prevideni, gerustet, versehen.
parcimonia gl. parsimonia.
pareo -ui -itum, 2. c. dat.  poslušen-,
pokoren sem, poslušam, slušam, po-
sluhnom koga, pokorjavam se, podvr-
gujem se, podvržen (podložen) sem,
ravnam so po čem, gehorchen, gehor-
sam sein, untenvorfen sein, sich rich-
ten nach. etiv.: deo, religioni.
paries -Vtis, m.  stena, zid, die Wand.
pario, peperi, partum, 3. (partic. :act.
pariturus),  rodim, (po)rajam, gebiiren:
ova  (nesti, legen);  kotim, iverfen: fe¬
tus  (povreči, storiti, imeti mlade); sto¬
rim, napravim, naredim, erzeugen , her-
vorbringen: lasciviam ; sklenem, na¬
redim, stiften: pacem-,  izvojujem, pri-
bojujem, erringen: pac\m et vietoriam;
(pri)dobim, stečem kaj, eriverben : fa-
mam; male parta  (kar je po krivici
pridobljeno, ungerecht ertvorbenes Ver-
mbgen).

111

Pariš -idis, m.  sin Priama, kralja Troj-
skega, ki je upeljal Menelaju, kralju
Spartskemu, prelepo Heleno.

Parius, 3. Parski, parisch; Paros -i, f.
otok v Aegaejskem morju.

Parma -ae, f.  parma, (mdl, okrogel ščit),
die Parme , kurzer runder Schild).

Parmenio -onis, m.  Parmenion, slov. voj¬
voda Aleksandra Velikega.

Parnassus -i, m.  Parnass, gora v Pho-
kidi (Phocis) na srednjem Grškem.

paro, 1.  pripravljam, pripravim, bereiten ,
zubereiten: epulas;  nabavljam, doba¬
vim, pribavljam, napravljam si, pri¬
dobivam (blago), pridobim (si), zado-
bim, anschaffen, eruierben: equos  ; pri¬
pravljam se na, Vorkehrungen treffen:
bellum  ( sich zum Kriege riisten);  pri¬
pravljam, snujem, namerjam, kanim,
nakanim, bereiten, worauf denken,
Willens sem, im Begriffe sein: nečem
in caedem  (po življenju strežem, nach
dem Leben trachten);  oborožim, riisten.

parneida -ae, m. (pater-caedo),  očeto-,
otcomoreo, morivec (očeta ali bližnjih
Brodnikov) , der VatermSrder , Ver-
teandtenmorder ; morivec, ljudomorec,
der Mbrder uherhaupt ; izdajavec do¬
movine, veliki izdajavec, Vaterlands-,
Hochverrather.

parricidium -n, n.  očeto-, otcomorstvo,
umor srodnikov (žlahte), der Vater-,
Vermandtenmord ; umor(stvo), Ijudo-
morstvo, der Mord iiberhaupt.

pars -tis, f.  del, stran, der Theil, die
Seite: maximam partem,  večidel, yros-
sten Theils; omnibus partibus,  na vse
strani, v vsakem oziru, in jeder Hin-
sicht ; partes,  dolžnost, služba, mesto,
naloga, rola, die Obliegenheit, das
Anit, die Jiolle; partes,  stranka, die
Partei: studium partium,  pristranost,

die Parteilichkeit.

parsimonia -ae, f.  varčnost, hranljivost,
dobro gospodarstvo, Sparsamkeit.

Parthus -*, m.  Parthijan, der Parther,  na¬
rod v Asiji, Kaspiškemu morju na jug.
particeps (pars-capio), -cipis,  deležni,
deležnik, theilhaft, der Theilnehmer.
partim (pars),, adv.  deloma, nekaj,
partior, 4.  delim, razdelim, theilen.
partus, 3.  gl. pario.
partus -us, m.  porod, mlado, mladi;
žrebe, die Geburt, Brut, das Junge;
das Fullen.

parum, adv.  malo, vrlo malo, kaj malo,
nič kaj ne, nič, skorej nič, wenig, zu
wenig, nicht eben viel, nicht sehr:
quam p.,  kako malo, wie tornig;  ni¬
kakor ne, gar nicht.
parvus, 3.  mali, majheni, klein:  (v comp.
in superl.  tudi): mlad, Jung: minor
natu.

pasco, pavi, pastum, 3.  pasem, iveiden;
redim, hr&nim, nahrenjuttern ; pascor,
pasem se, hr&nim (redim) se s čim,
živim od, jem, zrem, uieiden, sich nah-
ren von, fressen.

passer -Uriš, m,  vrabec, der Sperling,
Spatz.

passus, 3. gl. pando  in patior.
passus -us, m.  kordk, koračaj, stopdj,
der Schritt: mille passus  in passuum,
Kimska milja, eine rbmische Meile  ~
i/ 8  avstr, milje,

pastor -oris, m.  pastir, der Hirt.
pastus -us, m.  paša, hrana, die Weide,
das Futter, die Nahrung.
patefacio -feci -factum, 3. (pass. patefio),
odprem, odpiram, utrem, offnen, bah-
nen, gangbdr machen: aures  (poslušam,
sein Ohr leihen, Gehvr geben ), loca;
odkrijem, razodenem, erbffnen, ent-
decken.

patens -tis,  odprt, prost, plan, offen,

frei: loca.

pateo - ui, 2.  odprt sem, offen sein, -ste-
hen;  odpiram se, razprostiram se,
prčžam se, segam, sich erstrecken,
sich ausdehnen: Gallia.

112

pater - tris, m.  oče, otee, der Vater:
paterfamilias, patrisfam.,  hišni oče,
oče, gospodar, domačin, Hausvater,
Ilamherr ; patris , očev, očetov; stare¬
šina, der Bathsherr.
patera -ae,  /. (plitka) čaša, plitvica,
skledica, šalica, (Fhtsche), Trink- und
Opferschale.
paterfamilias gl. pater.
paternus, 3.  očetov, očin, očetovski,
očinski, vtUerlich , des Vaters: exse-
guiarum.

pati bris -e.  prenosljiv, znosni, pretrp-
ljiv, ertrilglich , leidlich: dolor.
patiens -tis,  potrpežljiv, potrpljiv, sta¬
noviten , geduldig , ausdauernd, aus-
haltend: alicujus ret.
patienfer, adv.  potrpežljivo, geduldig.
patior, passus sum, 3.  trpim, prenašam,
potrpim, dulden , leiden, ertragen;  pu¬
stim, dopustim, dopuščam, gestatten,
zulassen, erlauben.

patientia -ae, f.  potrpežljivost, potrplje¬
nje, potrpnost, die Geduld;  odjenlji-
vost, die Nachgiebigheit;  stanovitnost,
die Ausdauer.

patria -ae, f. (sc. terra, urbs),  rodno
(rojstno) mesto ali dežela, očetnjava,
očina, dom, domovina, domovje, dais
Vaterland, die Vatersladt, der Ge-
burtsort.

patrimdnium -ii, n.  očestvo, očinstvo,
oččtov imčtek, očevina, dedvina, das
Erbgut, das Erbvermogen.
patricius, 3.  patricijski, patricij (sena¬
torskega ali gospodskega rodu), vi-
sokorodni, patricisch, ein Patricier.
patri us, 3.  očdtovski, očinski; ocetni,
domač, vdterlicli; vaterldndisch.
pštro, 1.  storim (doprinesem), vollbrinA
gen, begehen,

patrocinium -ii, n.  hramba, hranitev,
obrana, zagovor; okrilje, varstvo, die
Vertheidigung, die Beschiitzung, Be-
sschirmung,

patronus -i, m.  zagovornik, zagovarja-
vec, hranitelj, der Vertheidiger: causae
(odvetnik, advokat, der Advocat, Sach-
tvalter) ; zavčtnik, vdruh, zaščitnik, der
Schutzherr; Patron. [breit.

patulus, 3.  širok, košat, ausgebreitet,
paucus, 3.  malo (njih), redki, malokteri,
malokdo, malokaj, nekteri (ne zah¬
teva v lat. genit.), wenig, tvenige.
paullulum (paululum), adv.  malo, maj-
heno, ein wenig.

Pauilus (Aemilius) -i, m.  Pavlus, Pavel,
prvi konsul Rimski, poginil v bitki
pri Kannah, 2. slov. vojskovod, pre¬
magal Perseja (Perseus), kralja Ma-
cedonskega.

pauilus, 3. (paulus),  mdli, majheni, klein ;
paulo  (pred comp.)  malo, um ein we-
niges, ivenig; paullo ante,  malo prej,
kurz vorher ; paulo post,  malo kesnčje,
kmalu potem, kurz vorher ; paullum
obesi,  malo manjka, (da no, quin), es
fehlt tvenig; paullum,  malo, nekaj,
ein tvenig, etivas.

pauper -eris,  ubog, siromašni, ne rav¬
no bogat, siromak, ubožec, arm, der
Arme.

paupertas -atis, f.  ubožtvo, die Armuth.
Pausanias -ae, m.  vladar v Sparti, po¬
tolkel Persijane pri Plataejah (na
srednjem Grškem).

pavor -oris, m.  prepast, strdh, osup-
(njenost), trepet, zona, die Angst, das
Entsetzen, die Furcht, das Zittern, die
Besturzung: pavor capit alqm.  strah
obide koga, Furcht ergreift Jmd.
paVO -onis, m.  pdv, der Pfau.
pax, pdcis, f.  mir, der Friede-,  mir (kot
božanstvo), die Friedensgottin.
pecco, 1.  grešim, pregrešim se, pogre¬
šim, ne prav naredim, fehlen, siindigen:
in  (proti, gegen) leges, in eo  ( darin).
peccatum -i, n.  greh. pregreha, pregro-
šek, der Fehler, die Siinde.
pecten -tnis, m.  glavnik, češelj, Kamni-,

115

greben, die Krdmpel ; grablje, zoba-
če, der Bechen, Harhen.
pecto -xi  in -xui -xum, 3.  grebenam, he-\
cheln, krampeln;  češem, kiimmen.
pectus -oris. n.  prsi, prša, grodi, die
Brust ; sreč, das llerz.
pecunia -ae, f.  dendr, denarji, penezi
(v skupnem pomenu, ne gledeč na šte¬
vilo), das Geld: magna  (mnogo, viel);
dendr, denarna vrednost, Geldimerth:
magnitudo pecuniae.

peeuniarius, dendrski, Geld-: res pecuA
niaria , denar, penez, die Geldsache,
das Geld.

pecus -črn, n.  živina (sploh), zlasti ov¬
ce, drobnica, das Vieh als  (Gattung
gedacht), insbes. die Schafe , das Klein-
vieh;  žival, das Thier.
pecus - udis, f.  ovca, tudi oveč, das
Schaf, auch die Scliafe , das Schafvieh ;
živina, živince, živdl, ein Stiick Vieh,
cin Thier.

pčdes -itis, m,  pešec, pešak (zlasti vo-
jdk), Fussgiinger , bes. der Infanterist.
pedester - tris , -e,  peš ( indecl.)  pešaški,
kar se pešcev tiče, zu Fuss: copiae,
peštvo, pehota, pešci, das Fussvolk,
die Infanterie ; arma , orožje pešdško,
1 Vaffen des Fussvolkes.
peditatus -tis, m.  pehčta, peštvo, pešci,
(vojniki), das Fussvolk, die Infanterie.
pejero, 1.  po krivem prisegam, ~ pri-
sežem, falsch schivbren , ineineidig sein.
pelagus -i. n.  morje, das Meer , die See.
pellicio (per-lacio) -lexi -ectum, 3.  zma-
. mim, zavabim, zapeljem, anlocken , ver-
locken.

pellis, -is, f.  koža, die Ilaut, das Fell.
pello, pepitti, pulsum, 3.  ženem, teram,
preženem, odženom, gonim, odganjam,
iztčram, spodim, zadrvim, treiben,
wegtreiben , - jagen , vertreiben , verjagen :
loco  (iz..., von...), in exsilium pello,
proženem (izteram, izženem) na tuje,
verbannen.

PelopTdas -ae, m.  Thebljan, sloveč voj-
slcovod, prijatelj Epaminondi, ein be-
riihmter Thebaner.

Peioponnesiacus, 3.  Peloponneski, pelo-

ponnesisch.

Peioponnesius, 3.  Peloponneski, Pelopon-
nosec, Peloponnčšan, peloponnesisch,
ein Peloponnesier.

PeloponneSUS, -i, f.  Peloponnes (s. Mo-
reja), der Peloponnes, j. Ilalbinsel
Morea.

pelta -ae, f.  okrogel ščitek, ein kleiner
runder Sehild, Peltaschild.
penates -ium, m. dii  in brez dii,  penatje,
bogovi-varuhi rodovin, hišni bogovi,
die Penaten, Schutzgotter der Fami-
lien, Hausgotter.

pendo, pependi, pensum, 3.  (občšam,
obesim, hdngen)-,  vdgam, wagen\  pla¬
čam, bezahlen, zahlen:  plačam, trpim,
bUssen, leiden: supplicia;  presodim, ce¬
nim, beurtheilen, sefidtzen: magni.
pendeo, pčpendi, pensum, 2.  visim, han-
gen, herabhangeu.

penes, praep. c. acc.  pri, v rokah (po¬
men j a, kdo kaj ima), bei, d. i. in der
Geivalt, im Besitze.

penetro, 1.  derem kam, prodrem, pri-
hrujem kani, predrčm, pretrgam kam,
dringen , vor-, eindringen.
peninsula -ae, f.  polotok, polostrov, po-
lostrvo, die Halbinsel.
penna -ae. f.  per 6, die Feder; pl. perniae,
perje, die Federn-,  peruta, lcreljlit, krilo,
der Fliigel,
pensus, gl. pendo.

penso, 1 .  vagam, wdgen;  poplačam, po¬
vrnem, bezahlen, ersetz/en , verguten ;
precenjujem, presojam, abschiitzen, be¬
urtheilen.
peperi, gl. pario.
pepigi, gl. pango.

per, praep. c. acc.  skozi, kroz, durch:
per septem dies  (7 dni, 7 Tage hin-
durch) ; v (o. I.),  za (c. g,), in, iriihrend

n

114

durch: per somnum, per desidiam-,  po
(c. I.) durch, iiber, auf: per legatum,
perPropglaea, per quod  ( iter ); za (c.< 7 .),
ob času, tvahrend: per secessionem;
per se,  sam po sebi, an undfiir sich.
pera - ae , /. torba, bisaga, der Ramen,
Quersack.

per-acerbus, 3.  zelo trpek; kaj zagatni,
vrlo skominast, zz žolhek, sehr hcrbe,
zelo britek, sehr schmerzhaft.
peractus, 3. dokončan, vollendet: belimi
p.  dokončatva-, dovršenje vojske (bo¬
ja), die Vollendung des Krieges.
per-ago -egi -actum, 3.  končam, zvršfni,
izvSdem, ausfuhren, vollenden  : peractn
consulatu,  po zvršenem konsulovanju,
nach Ab/auf des Consulates-,  projdem,
prehodim, obhodim, durchreisen, durch-
ivandern.

peragro, 1 . obidem, prehodim, obhodim,
durchreisen, -tvcmdern, -gehen: locum.
per-altus, 3.  sprevisok, jako visok ali
globčk, sehr hoch, sehr tief.
per-bene, adv.  jako dobro, kaj dobro,
sehr gut, sehr wohl.

percipio ( per-capio ), -cipi -eeptum, 3.
prejmem, uživam, zapopadem, empfan-
gen, geniessen, auffassen ; čutim, em-
pfinden: voluptatem-,  čutim, spazim,
bemerlcen, ivahrnehmen: oculis rent.
percello -culi -culsum, 3.  udarim, podč-
rem, potresem, pretresem, pobijem,
schlagen, niederwerfen , erschiittern, nie-
derschlagen.

percontor, 1 .  vprašam, pitam, forschen ,
fragen: de  (o, za..., nach...) feris.
percussor -oris, m.  morivec, umorec, ubi-
javec, der Mbrder, Todtschlager.
percussus, 3. ubit, umorjeni, ob glavo
djan, getodtet, gekopft.
percutio (per-quatio) -cussi -cussum, 3.
probodem, prodrčm, durchbohren : ros-
tro‘,  udarim, pogubim, schlagen: alqm
securi,  ob glavo denem, glavo odse¬
kam komu, mit dem Beile hinrichten,

coldpho alqm,  pljusnem, po licu s
pestjo udarim, einem eine Ohrfeige
geben ; stresem, erschiittern.

Perdiccas -ae, m.  Perdikkas,Macedonec.
per-do -didi -ditum, 3.  ugonobim, po¬
končam, pogubim, uničim, upropastim,
pokvarim, skazim, spridim, pohabim,
na nič spravim, zu Grunde richten,
verderben, vernichten;  potratim, zatni-
tim, zapravim, zastonj dam, verschiven-
den, vergeuden, unniitz anivenclen, -hin-
geben: vitam \  izgubim, verlieren.
per-diiDO -xi -dum, 3.  (peljem, včdem
skoz kaj, fiihren durch),  pripeljem,
privedem, hinfuhren-,  speljem, izpel¬
jem, post&vim, hinziehen: murum ;
spčljem, nagovorim, spr&vim, dovJdem,
napravim, loohin bringen, beieegen:
ad suam voluntatcm,  dobim na svojo
stran (za svoje namene), fiir'seine Ab-
sichten geivinnen.

peregrinus, 3. ptuj, vnanji, ptujec,/remd,
auslandisch , der Fremde.
peregrinatio -ohis, f.  (po)potovanje (v
tuje kraje), das Reisen (in d. Fremde).
per-eo -ii -itum -ire,  poginem, na (v)
nič pridem, izgubim se, konec vza¬
mem, pod zlo grem, umkommen, zu
Grunde gehen, verloren gehen.
per-exiguus, 3. zelo majheni, sehr klein.
per-facile, adv.  vrlo (jako) lahko, kaj
lehlco, sehr leicht.

perfecte, adv.  (zvršeno, vollendet)-,  po¬
polnoma, vollstdndig, voltkommen.
perfectus (perficio), 3.  zvršeni, dovršeni,
dokončan, vollendet-, bellum p.  dovr¬
šenje (koneatva) vojske (boja), die
Vollendung des Krieges ; popolni, voll-
standig, vollkomtnen.
per-fero -tuli  - latum, ferre,  prinesem,
prinašam, uiohin tragen, iiberbringen;
prenesem, prenašam, prestojim, pre¬
trpim, ertragen, erclulden: vim;  (ab -
solute):  nosim, potrpežljiv sem, potr¬
pim, tragen , geduldig  s ein.

115

perfTcio (per-facio) -feci -fectum, 3.  zvr*
Šim, dokončam, vollenden.
perfTdia -ae, f.  nevernost nezvestoba,
verolomnost, nepoštenje, nevestnost,
Treulosigkeit , Untreue, TJnredlichkeit.
perfuga -ae, m.  uskok, begunec, pre-
bežnfk, der Ueberliiufer, Deserteur.
per-fungor -unctus sum , 3. c. obl.  oprav¬
ljam,' dokonča(va)m, dovršim, zvršim,
zvršujem, prestojlm, vbrrichten, ver-
u)alten, vollenden , iiberstehen: munere,
bello , periculis.

pergo ( per-rego ), perrexi, perrectum , 3.
idem dalje, bitim dalje, delam dalje,
nadaljujem, fortfahren : amare  (dalje
ljubim); idem, odidem, hitim, podvizam
k, gehen, tilen: ad se  (k njemu, zu'ihm ),
nd aliguem ., auf Jind. zueilen).
per-grandls -e,  “zelo velik, sprevelik,
sehr gross.

per-gratus, 3. vrlo ugodni, jako drag,
zelo prijetni, namoč všeč, sehr ange-
genehm: pergratum facio  (vrlo ugo¬
dim, einen sehr grossen Gefallen er-
tveisen).

Pergamum -i, n.  Pergam, mesto v za-
padni strani Male Asije.
perhibeo (per-habeo), -ui -itum, 2. hin-
halten , (podajam); iziiščam, prdvim,
pripovedujem, sagen , erzdhlen , spre-
chen: perhibent (c. acc. el inf.),  ali
perhibeor (c. inf.),  pravijo da.,., man
sagi dass...;  omenjam, eruiahnen;  ime¬
nujem, nennen.

per-liorresoo -rut, 3.  zelo (vrlo) se bo¬
jim, prepadam se od česa, strašim se
česa, groza me česa, vor etuias sehr
schaudern, sehr fiirchten: Bospoi
PeriCles -is, m.  sloveč državnik in go¬
vornik Athenski, beriihmter Siaats-
mann und Hedner zu Athen.  '
periculosus, 3. poln nevarnosti, nevarni,
pogibelni, gefllhrlich , gefahrvoll.
perfculum -i, n.  nevarnost, pogibel, po-
giba, die Gefahr: esse in magno perieulo \

(biti v..., in grosser Gef. sein);  tožba,
pravda, die Anklage, derProcess:  po¬
skus, pokus, der Versuch.
per-indu!gens -Us,  vrlo blag, zelo pri¬
zanesljiv, jako spregledni, vrlo nežni,
-milostni, -dobri, sehr nachsichtig,
-zdrtlich , -giitig, -gnddig: in  (do, proti,
gegen) patrem.

peripatetlcus, 3. (sprehajaški), peripa-
tetiški, Aristčtelski, peripatetisch, zur
Schule des Aristoteles gehorig;  peripa-
tetik, (slednik modrijana Aristotela,
der Peripatetiker, Anhdnger der Lehre
des Philosophen Aristoteles.
perrtus, 3. včšč v čem, skušeni, zve¬
deni v, znaj deni, erfahren, kundig:
rei militdris.  /sehr angenehm.

per-jucundus, 3. jako ugodni, -drag,
perjurus, 3. krivoprisežni, -rotni, ki je
prisego prelomil, krivorotnik, mein-
eidig, eidbriiehig, der Meineidige.
per-lego -legi -ectum, 3.  pročitam, pre¬
berem, durchlesen.

per-maneo -nsi -nsum, 2.  ostanem, blei-
ben, verbleiben:  no poginem, bleiben,
danem, nicht zu Grunde gehen.
per-metior -mensus -sum,  4. izmerim,
durchmessen ; propotujem, prohodim,
projadrim , durchtvandern, durchse-
geln, passieren.

per-magnus, 3. jako včlik, zelo velik,
sprevelik, sehr gross.
per-mitto -isi -issutn, 3.  dopustim, do¬
volim, gestatten, erlauben;  prepustim,
izročim, iiberlassen.

per-multus 3. zelč mnog, premnog, vrlo
veliko, sehr viel: permultas gallinas.
ger-muto, 1.  zamenim, zamenjam, zame¬
njujem, menjam, zmenjam, vertauschen,
ausivechseln.

pernicies -ei, f.  poguba, propast, das
Verderben, der Untergang.
pernTciosus, 3.  pogubni, škodljiv, neva¬
ren, verderblich, schddlich, gef&hrlich.
pernix -ivis,  brz, hiter, schnell.

1 §*

116

pernocto (per-nox), 1.  nočmi, prenoču¬
jem, ilbernachten.

per-obscurus, 3. jako temni, zelo mrač¬
ni, sehr dunkel.

perpetior ( per-patior ), -pessus sam,  3.
pretrpim, prestojim, standhaft erdul-
den, ausstehen.

perpetuo, adv.  vedno, neprestano, v jed-
no mer, neprenehoma, vseskozi, brez
prestanka, bestčlndig , ununterbrochen,
in einem fort , fortwahrend.
perpetuus, 3. stalni, stanovitni, nepre¬
trgan, neprenehljiv, neprestan, včdni,
večni, neprenehoma, bestčindig, unun¬
terbrochen, fortivdhrend, fortbestehend ,
in einem fort dauernd.  -
per-rumpo -rupi -ruptum, 3.  prebijem,
prodrčm, durchbrechen , eindringen.
Persa -ae, m.  Pers, Persijan, Persijaneo,
der Perser,  narod v As.iji Hvalinske-
nefri morju na jug: Persarum,  Per-
sovski, ex Persis,  iz Persije, aus Persien.
per-saepe, adv.  kaj pogosto, zelo veli-
krat, jako cesto, sehr oft.
per-seribo -psi -ptuni, 3.  (natanko, ob¬
širno) spišem, opišem, popišem, (ge-
nau und ausfuhrlich) schreiben, be-
schreiben: res gestas.
per-sedeo -sedi -sessum, 2.  (dolgo) sedim,
ostanem, obsedim, ( lange ) sitzen, sitzen
bleiben j bleiben.

Persepolis -is, f.  Persepolje, mesto glav¬
no v Persiji, s. razvaline: Cil-minar,
Persepolis, von Alexander d. Grossen
zerstiirt.

per-sequor -guutus  ( cutus ) sum, 3.  sprem¬
ljam, idem za kim, nachfolgen, nach-
geheh, begleiten: urnim;  proganjam,
gonim, teram, podim, zatiram, zatrem,
verfolgen;  razpravljam, razlagam, raz¬
ložim, izbrajam, popisujem, naštevam,
razkladam, napomenem, abhandeln,
beschreiben, durchgehen, erzdhlen, vor-
tragen: voluptates. [Perses.

Perses -ae, m.  zadnji kralj Maoedonski,

Perseus -H, m. zz Perses.

persevero, 1.  stanoviten sem, ostanem,
(stanovitno, trdovratno) pri čem, na¬
daljujem, dalje, še, beharrlich fort-
fahren, verharren: agere  (dalje delam,
fortsetzen), bellare (den Krieg eifrig
fortsetzen,  stanovitno se dalje voj¬
skujem).

Persicus, 3.  Persovski, Persijski, Per-
sijanski,. persiseh: ornatus.

Peršiče, adv.  Persovski, Persijanski,
persiseh: loqui.

Persis -idis, f.  Persida, Persija, dežčla
v Asiji, Persien.

per-solvo -vi -utum, 3.  razrešim, razlo¬
žim, auflosen, erkl&ren•  plačam, iz¬
plačam, bezahlgi , auszahlen.

persona -ae, f.  maska, šema , die Maske;
oseba, osoba, die Person.

perspicio -spexi -spectum , 3.  pregledam,
razvidim, previdim, spozna(va)m, durch-
sehen,  1  besehen, einsehen, erkennen,
durchschauen.

perspicuus, 3.  razvidni, jasni, očitni,
augenscheinlich, sichtbar, deutlich.

per-stringo -inxi. -ictum, 3.  udarjam, ši¬
bam, rešetam, prečesavam, grajam,
durchziehen, tadeln.

per-studiosus, 3.  vrlo marljiv, -priden,

-željan, sehr beflissen, sehr begierig;
perst. sum,  zelo pridno (marljivo) se
učim, -ukvarjam se, -pečam se s čim,
-lotim se česa, sich sehr fleissig ver-
legen auf: Uterarum.

per-suadeo -si -sum, 2.  prepričam, pre¬
verim, osvedočim, iiberzeugen, iiber-
reden: alieui.

per-terreo -ui -itum, 2.  pre-, ustrašim,
pre-, poplašim, (sehr) erschrecken:
algm.

pertinacia -ae, f.  trdovratnost, upornost,
stalnost, die Ilartnaclcigkeit, Beharr-
lichkeit.

Pertinax -acis, m.  (trdovratnež, der Mart-
ndckige),  cesar Rimski,

117

pertineo ( per-teneo), -ui -tentum, 2,  raz¬
prostiram se, segam, sich erstrecken:
ad <tUquid;  tičem se česa, zadevam
kaj, sich ivorauf beziehen, treffen: ad
vem , ad aliguem.

perturbatio -onis, f.  zmešnjava, metež,
die Verivirrung , die Uhruhe;  strast,
die Leidenschaft.

per-turbo, 1.  zmeten, zmešan, (z)motim,
vzbunim, vznemirjam, in Unordnung
bringen, vemvirren, beunruhigen , be-
stUrzt machen, aus del" Fassung brin¬
gen : novitdte.

per-utilis -e,  jako koristen, kaj hasno-
vit, sehr niitzlich.

per-venio -veni -ventum , 4.  pridom, pri¬
hajam, dospem, prispčm, hinkommen ,
gelangen: regnum , pecunia pervenit ad
alqnt.,  pride na..., kommt an Jmd.
per-vetus -eris,  prestar, zel6 star, sta¬
rodavni, sehr alt.

per-verto -ti -sam , 3.  prevrnem, pre¬
kucnem, uničim, Mnstiirzen, vernich-
ten : tecta, jura.

pes, pŽdis, m.  noga, der Fuss ; črevelj
(mera), der Fuss, Schuh (aIs Ma$s).
pessimus, 3. g\.fmdlus, 3.
pestlfer ( pestis-fero), -'era -um,  (kugo-
nosni, pestbringend);  pogubonosni,
pogubni, škodljiv, verderbenbringend,
verderblich, schadlich.
pestis -is, f.  kuga, die Pest;  poguba,
propast, das Verdcrben.
peto -ivi  (-«') - itum, 3.  poganjam se za
čim, hrepenim za čim, grčm v, hitim
v, grem na(d) koga, napadam, napa-
padem, udarim na, nach etivas stre-
ben , uiohin gehen, -eilen, losgehen, an-
greifen: aliguem pugionibus, locun:,
insidiis aliguem  (komu po življenju
strežem, Jemand nachstellen) ; zahtč-
vam kaj od, prosim koga za, iščem,
fordern etivas von, bitten Jemand um:
auxilium ab aliguo, pacem, veniatn
(prosim za, bitten um), consilium  ( ka¬

len ) ;  iščem, zu erlangen suchen: fuga
salatem  (v begu rešitve, sein lleil in
der Flucht suchen);  vlečem, dobivam,
hoten, belcommen, nehmen: aliguid ab
aUquo.

Petrejus -i, m.  vojvoda Pompejev.

petulantia -ae, f.  občst, drznost, razuz¬
danost, der Muthiville , die Frechheit,
Ausgelassenheit.

Phaethon ( Phačthon ), -ontis, m , sin soln-
čev (Sol)  ali Apollonov, Sohn des
Sonnengottes.

pha!anx -ngis, f.  falanga (bojni red pri
Macedoncih), die Phalanx (macedon,
Schlachtordmmg).

phaierae -Hrum, f.  okras (kine) konjski
(na čelu in prsih), der Pferdeschmuck
(i an Štirn und Brust der Pferde).

Phalereus -ei, m.  Phalerjan, von Phale-
rum,  gl. Demetrius.

Pharnabazus -i, m.  Persovsld vojvoda
in satrap (deželski poglavar) pri Hel-
lespontu, Pharnabazus.

Pheraeus, 3.  Pherski, Pherjan, phdrisch,
von Pherii, ein Pherder; Pherae -dram,
f.  mesto v Thessaliji.

Pherecydes -is, m.  glas. filosof Grški.

Pllllippltles -ae, m.  pisatelj veselih iger
pri Grkih.

Phllippus -i, m.  slov. kralj Macedonski.

Philomelium -ii, n.  Philomelij, mesto v
Phrygiji (v Mali Asiji), s. Akšehr.

Philonides -is  in -ae, m.  tekavec Ale¬
ksandra Velikega.

Philopoemen -enis, m.  sloveč vojskovod
Grški.

philosophia -ae,f.  filosofija, modroljubje,
modroznanstvo, modroslovje, modrost,
die Philosvphie, Weltweisheit.

philosdphus -i, m.  filosof, modroljub,
modrijan, modroslovee, der Philosoph,
Weltweise.

Phoebus -i, m. (— Apollo),  bog solnca,
der Sonnengott.

Phocion -onis, m.  vojvoda Athenski,

118

Phoenix -icis, m.  Phoeničan, der Phoni -
cier , narod v Asiji pri Srednjem mo.rju.
PhoenTcius, 3.  Phoeniški, Phoen|jfan)-
ski, phonicisch).

Phormio -onis, m.  filozof Grčki.
pictor -oris, m.  slikar, malar, d. Maler.
pictura -ae, f.  mal, malarija^ slika, ma-
lana podoba, die Malerei , d. Gemalde.
pictus ( pingo ), 3.  rnalan, izmalan, sli¬
kan, gentalt: imago, tabula , malana po¬
doba, malarija, das Gemdlde:  (z iglo)
vezeni, (mit der Nadeft gesticlct: toga-,
pisan, hunt.

pietas -atis, f.  dolžnosti primerno ve¬
denje (obnašanje), pobožnost, das
pflichtmdssige Betragen, die Fromptig-
heit\  ljubezen (do roditeljev, otrok idr.),
(zartliche, vdterliche, hindliche u. s. tv.)
Liebe.

piget -uit, 2. aliguem alicujus rei,  mrzi
mo, mrzi mi se kaj, toži mi se, noče
mi se, Verdruss empfinden, ' es ver-
driesst mich etuias.

pignus -oris, n.  zalog, zastava, d. Pfand,
Unterpfand.

pfnus -i  in -as, f.  smreka, die Fichte.
Pindarus -i, m.  slov. liriški pesnik Grš¬
ki, beriihmter hjriscker Dichter bei den
Griechen.

pingo -inxi -ictum, 3.  malam, (na)sli-
kam, malen ; (sc. acu),  vezem, sticJcen.
piper -era, n.  poper, prper, der Pfeffer.
Pi raeus -i, m. der Piriius,  (pristanišče
Athensko, der Hafen von Aihen.)

Pl Sander -dri, m.  Lacedaemonec ein La-
cedaemonier. [scher.

piscator -bris, m.  ribič, ribaš, der Fi-
piscina -ae, f.  ribnjnlc, ribnik, der Fisch-
teich.

piscis -is, m.  riba, der Fisch.

Pisistratus -i, m.  samosilnik Atlionski,
Tyrann von Athen.

Piso -vuis, m.  pridevek Rimski, ein rom.
Beiname.

Pittacus -i, m.  fllosoij jedon od sedmih

modrijanov Grških, einer der  7 Wei-
sen Griechenlands. [Beiname.

pius -a, m.  pridevek Rimski, ein rom.
pius, 3.  pobožni, fromm ; nežni, ljubez-
njiv, hvaležen (do roditeljev, otrok
idr.), zdrtlich, Uebevoll, (gegen Eltern
und Anvertvandte).
pix -icis, f.  smola, das Pech.
placeo -ui -itum, 2.  dopadam se, dopa-
dem se, godim, ugodim, ugajam, ustre¬
žena, po volji sem, všeč sem, gefallen  ;
placet mihi , odločim, sklenem, hoče
mi se, den Schluss fassen, beschlies-
sen, ivollen  ; placet,  sklene (odloči) so,
es mrd der Beschluss gefasst.
piacide, udu.  blago, mirno, mirovno,
sanft, ruhig, friedsam.
placidus, 3.  blag, krotek, ugodni, sanft ,
zalim, ruhig, stili.

plačo, 1.  ublažim, po-, umirim, u-, poto¬
lažim, pomirjujem, besSnftigen, oer-
sohnen, beruhigen: placatus,  ublaženi,
blagohotni, nagnjen, besanftigt, wohl-
tvollend, geneigt.

plaga -ae, f.  stran (sveta), die Gegend,
Weltgegend: coeli.

plaga -ae, f;  udarec, der Schlag, Hleb ;

rana, nesreča, die Wunde, d. Ungluclc.
plane, adv.  ravno, eben, gerade ; jasno,
deutlich ; čisto, popolnoma, po vsem,
vollig, ganz: s atis plane.

Plancus -i, m.  pridevek Rimski,
planeta -ae, m.  (zvezda) pomičnica, pla¬
neta, der Planet.

plantties -ei, f.  ravan (ravni), ravnica,
die Ebene, FlSche.

planta -ae, f.  zel (f.)  sadika, sadež, rast¬
lina, bil (f.) die Pfianze , das Gciviichs,
der Setzling.

planu«, 3.  ravni, Jlach, eben.
platane« -i, f.  platan, činar, javor (ju¬
tranjih dežel), die Platane morgenldn-
discher Ahorn.

platea -ae, f.  cesta, ulica, stegne, pot,
die Strasse , Gasse.

119

Plato -onis, m.  filosof Grški,
plausus -us, m.  plosk, ploskanje, po¬
hvala, das Klatschen, Beifallsklatschen,
der Beifall.

Plautos -i, m.  Rimski pisatelj veselil)
iger, rom. Comiidiendichter.
plebejus, 3.  plebejski, neplemenit, ple¬
bejec, prostak, (človek od prostega
naroda), plebejisch , unadelig, ein Ple-
bejer:  plebeji, ljudstvo, das Gemein-
volk, die Blebejer.

plebs -ebis, f.  prosti narod, ljudstvo,
ljud, polk, das Volk, der Burgerstand:
e plebe  (izmed lj.. , aus d. V.): plebis,
narodni, ljudatveni, Volks-.
plecto, 3.  kaznim, ( be)strafen.
plenus, 3.  poln, polheni česa, napolnjen
s čim, voli , erfullt von,  od, mit: na¬
vitim , imaginibus.

plerumque, adv.  večidel, z vekšino, sploh,
navadno, meistens , meistentheils , ins-
gemein.

p!erusque, plerdgue, plerumgue,  (rabi
večidel v plut-.),  skoro ves, domalega
ves, malo da ne ves,- večidel, večina,
der meiste ; vrlo mnogi, sehr viel.
pldratus -us, m,  včk, tulpnje, das lleulen,
Weheklagen: ploratus edo,  (jaučem,
tarnam).

pluit, pluit m pluvit, 3.  deži, dež gro,-
pada, es regneU lapidibus  (kamenje
pada [z neba], Steine).
pluma -ae, f.  pevec, maha, puh, peresce,
die Vlaumfedcr.

piumbum -i, n.  svinec, olovo, das Btei ;

pl- album,  kositer, cin, das Zimi.
piurimum, adv.  naj več, vrlo mnogo,
jako veliko, naj bolj, sehr viel, sehr,
am meisten.

plurimus (superl.  od multus ), jako mnog,
premnog, zelo veliko (ne zahteva v
lat. genit.), sehr viel.
plus, pluris,  več, mehr,  gl. multus.
plus, adv.  več, bolj, mehr: plus diligere.
pluvia -ae, f.  dež, der llegen.

pluvius, 3.  deževni, deževit, Regen-,
regrtlerisch.  »

poculum -i, n.  čaša, kupa, kozarec, das
Trinkgeschirr, der Becker.

Poecile /. Poekila, pisani prehodi fi.
(galierija) [s slikami imenitnih mož v
Athenah], die hunte Halle (ein bedeclc-
ter Gang in Athen mit Gemdlden be-
ruhmter Mann er).

poema (poema), -atis, n.  pesem, Gedicht.
poena -ae, f.  kazen, kazna, kažnjenje,
die Strafe , Bestrafung: criminis.
poenitet -uit, 2. aliguem alicujus rei,
kesam se zavoljo česa, žal mi jo, es
reut mich, ich bereue.
poenitens -Us,  kesajoči se, skesan, be-
reuend, reuig. /Reue.

poenitentia -ae, f.  kes, kesanje, žal, die
Poenus -i, m.  Pocnec, Punec, Kartha-
ginec, der Pupier, Karthager.

Poenus, 3.  Poenski, Punski , pimisch,  gl.
Poenus -i.

poeta (poeta), -ae, m.  pesnik, Dichter.
Poliorcetes -ae, m.  (obsednik ali oblež-
nik mest, der Stddtebelagerer),  pride¬
vek Demetriju, kralju Macedonskemu.
polliceor -itus sum, 2.  obljubim, obetam,
versprechen , verheissen.
pollex -icis, m.  palec, der Dautnen.

Poilio -onis, m,  pridčvek Rimski.

Poiusca -ae, f.  mesto Volskovsko (der
Volsker)  v Latiju.

Polycrates -is, m.  vladjfr na Samu, (Sa- ■'
mos),  otoku v Aegejskem morju.

Polyilices -is, m.  sin Oedipa, kralja
Thebskega. H OecUikAA-

pompa -ae, f.  praznični obhod, slavje,
slovesnost, svečanost, velikolepje, der
feierliche Aufzug, das Geprdnge, die
Pracht.

Pompeji -orum, m.  mesto v Kampaniji
(v južni Italiji).

pomum -i, n.  sad (drevesni, npr. čreš-
nja, smokva itd.), jede Obst-, Baum-
frucht.

120

Pompejus -i, m.  glasovit Rimljan.
PompTIius -ii, m..(Niima),  kralj Rimski.
Pomponius -ii, m.  tribun narodni v Rimu,
rfim. Volkstribun.

pondero, 1 . vagam, ločigen;  precenim,
presodim, envagen, beurtheilen.
pondo, indecl.  (prav za prav abl.,  na
vago, dem Geioicht nach, sc. libra),
funt, libra, das Pfund.
pondus - eris , n.  utež (f.),  teža, žmeča,
das Geioicht , die Schtcere;  važnost,
veljava, das Geioicht, Ansehen;  mno-
ž(ina), vsota, suma, die Menge, die
Sumnie: auri.

pono, pbsui, positum, 3.  denem, posta¬
vim, stavim, položim, setzen, legen,
niederlegen , aufstellen: in templo  (v
tempe 1 , in den Tempe !); stavljam, po¬
lagam, in etwas setzen: spem in ar-
mis  (v orožje); positum esse in re,
stavljen biti na kaj, stati na (v), le¬
žati v (na) čem, beruhen auf.
pons -tis, m.  most, die Brucke.

Pontlcus, 3.  Pontski, Pončan, pontisch,
von Pontus, ein Pontier.
pontlfex jpis, m.  veliki duhoven, pon-
tifik, Pontifez, Oberpriester.

Pontus -i, m.  Ponet, der Pontus,  dežela
ob Črnem morju v Mali Asi ji: Ponti ,
Pontski, von Pontus.

Popilius -ii, m.  ubil Cicerona.
popularis -e,  narodni, rojaški, zum Volk
gehorig, landsmdnnisch, Volks-;  rojak,
der Landsmann : inter populares  (med
narodom, miter dem Volke).
populanter, adv.  navadno, sploh, v vsak¬
danjem življenju, im gemeinen Leben,
:  geivuhnlich.

populi-SCitum -i, n.  odloka (sklep, na-
redba) naroda ali ljudstva, der Volks-
beschluss.

populor, 1 .  pustošim, pustotim, pokon¬
čam, pokončujem, venvusten, verlieeren.
pupulus -i, m.  narod, ljudstvo, d. Volk,
die ffation;  državo, der Staat.

popuius -i, f.  topol, jagnjed, d. Pappel.
Porcius -ii, m.  ime plemena Rimskega,
porcus -i, m,  prašeč, svinja, svine, das
Schioein.

porrigo -exi -ectum, 3.  stegnem, prožim,
poda(ja)m, (po)molim, dam, ausstreken,
hin-, darreichen.

Porsenna -ae, m.  kralj Etrurski {in
Etrurien).

porta -ae, f.  vrata, das Thor.
portlcus -us, f.  trem, prehodi, sklonina,
sklonica, stebrovje, stebrišče, stolpo-
vje, podstrešje, arkada, die Halle, der
Sdulengang , der Bogengang, d. Arcade ,
porto, 1 .  nosim, tragen, nehmen, fuhren:

secum;  prinašam, prinesem, bringen.
portus -us, m.  pristanišče, pristan (f.)
loka, der Hafen, Seehafen;  pribeža¬
lišče, die Zuflucht.

posco, poposci, 3.  zahtevam, prosim ko¬
ga za, iščem, terjam\ verlangen , for-
dern: auzilium a Spartanis.
positus, gl. pono.

possessio -bnis, f.  posedovanje, posed,
posestvo, posest, (f.)  zemlja, zemljiš¬
če, der Besitz, das Besitzthum , Eigen-
thum, Gut, Grundstilck.
possideo -sedi -sessum, 2.  posedujem,
v posesti imam, besitzen.
possum (pote-sum), potui, posse,  morem,
lcbnnen, im Stande sein, vermogen ;
opravim, ausrichten.
post, adv.  potem, zatem, kesneje, pot¬
lej, poznej, hernach, nachher: paullo
post; praep. c. acc.,  za (c. i.) hinter:
post castra',  za (c. i.),  po (c. I,),  črez,
nach: post eum consul fuit, post ter-
tium diem.

postea, adv.  potem, zatem, pozneje,
hernach, spiiter, in der Folge.
posteaquam, conjunc.  potem ko, kakor,
nachdem.

posteri -bruni, m.  potemki, vnuki, po-
temstvo, mlajši, die Nachkotmnen:
posteri nostri,  zanamci.

121

posterlor -ius -ioris  (posterus ), kesneji,
zadnji, poslednji, der spiitere, hintere,
letztere.

posterltas -atis, f.  prihčdnjost, potem-
stvo, zandmstvo, prihodnji rodovi, die
Zukunft, Nachwelt, Nachkommenschaft.
(postčrus ali poster) -Sra -um,  sledeči,
prihodnji, drugi, hernachfolgend, -kom-
mend, kiinftig: dies, annus; in postž-
rum,  za naprej, v prihodnje, kiinftig
Mn, auf kiinftig;  (v comp.  in superl.
tudi): zadnji, kesni, poslednji; slab,
der hintere, spat, letzte ; gering , schleht,
posthac, adv.  odslej, zanaprej, potem,
hernach, kiinftig, in Zukunft.
postquam, conj.  potem ko, kakor, pokler,
kar, nachdem, als, da, seit dem.
postremo in (ad postremum), adv.  na¬
zadnje, zadnjič, naposled, zuletzt,
endlich.

postremus, 3. (posterus),  poslednji, zad¬
nji, der letzte, hinterste: postrema  (ko¬
nec, das Ende).

postridie ( posterus-dies), adv.  sledečega
dne, drugi dan, am folgenden Tage,
Tags darauf.

postulo, 1.  zahtevam, tirjam, iščem, for-
dern, verlangen, begehren: ab Euripide.

posui gl. pono.

Postumus (Cominius)-i,  Postumus, Postum,
konsul Rimski.

potens (possum) -tis,  mogočni, oblastni,
silni, mdehtig, einflussreich, geuialtig.
potentia -ae. f.  mogočnost, moč, oblast,
die Macht, Geivalt, der Einjluss.
potestas -dtis, f.  oblast, m6č (izročena
komu), die  ( iibertragene) Gewalt, die
Macht: potestate perpetud erant  (imeli
so... moč, hatten... Geuialt).
potio -onis, f.  pitje, pijača, das Trinken,
der Trank.

potior, (potiš), -ius,  bolji, draži, vorzilg-
licher, besser.

potior, 4. c. abl.  (redko c. gen.),  pola¬
stim se česa, oBvojtm, dobim, predo-

bim koga, sich bemdchtigen, erreichen;
bekommm, die Oberhand behalten iiber
Jrnd .; rerum potior,  polaščujem se,
imam naj višo oblast (gospodstvo).
potissimum, adv.  posebno, sosebno, zla¬
sti, naj pred, naj bolj, pred vs em,haupt-
sachlich, vorzugsiveise, vornehmlich.
potius, adv.  raji, več, marveč, prej, bolj,
vielmehr, lieber, eher.
poto, 1.  pijem, ločem (lokati), trinken,
saufen, zechen.

potus -us, m.  pitje, pijača, das Trinken,
der Trank.

prae, c. abl.  pred (c. i.), vor: prae se
agens-,  od (causal.),  zavoljo, vor , we-
gen: prae gaudio.

praebeo (prae-habeo) -ui, itum, 2.  poda¬
jam, prozam, dajem, nosim, prinašam,
podeljujem, getvahren, darreichen, ge-
ben: alicui rem-,  kažem, pokažem,
skažem, zeigen, beieeisen: se guaesto-
rem mittem  (izkazati se..., sich enoei-
sen, beivahren als...).
prae—caveo -avi -autum, 2.  (popred)
pazim se, varujem se, sich vorsehen ;
odvračam, odvrnem, (pre)ubranim,
uklonim, verhuthen, vorbeugen.
praeceps (prae-caput ), -cipitis,  na vrat
na nos, iiber Hals und Kopf;  nagli,
eilig, schnell;  strm, strmen, abschiissig,
steil: locus.

praeceptor -oris, m.  učitelj, naučitelj,
der Lehrer:  zapovednik , der Befehler.
praeceptus (praecipio), 3.  ukazan, sve¬
tovan, vorgeschrieben , gerathen;  —
praeceptum  -i, n.  predpis, pravilo,
vodilo, nauk, poduk, die Vorschrift,
Reg el, Lehre ;  ukaz, zapoved, povelje
naročilo, der Befehl.
praecldo (prae-caedo) -cldi -cisum, 3.
odrčžem, abschneiden ; presčkam, pre¬
trgam, podrem, (aufeinmal) abbrechen:
amicitias.

praecipio ( prae-vapio ) -cepi -ceptum, 3.

predpisujem, nalagam, nakladam, na-

16

122

ložim, zapovem, ukažem, zapovedu¬
jem, naročim, vorschreiben, anordnen ,
befehlen;  preddvam, razlagam, dopo-
vedujem, vortragen: alicui aliguid.

praeclpue, adv.  sosebno, zlasti, oornehm-
Uch, besonders.

praeclare, adv.  izvrstno, prekrasno, vor-
trefflich , sehr ivohl.

prae-clarus, 3. krasni, prekrasni, pre¬
slavni, izvrsten, vrli, vrlo slaven, ze¬
lo glasovit, sehr beruhmt , vortrefflich ,
ausgezeichnet, herriich , merkioiirdig:
propglaea.

praeclusus, 3. zaprt, zaklenjen, «e»'-
schlossen.

praecordia -brum, n.  prepona, prisrdje,
das Ziverchfell;  drob, osrčje, die Ein-
gernide;  srce, prsi, das Herz, d. Brust.

praeda - ae , /. plen, rop, die Beute, der
Raub.

praedico, 1.  oznanjujem, pripovedujem,
razglAšam, govorim, bvAlim, slavim,
imenujem, bekannt jnachen , sagen, aus-
rufen , riihmen, preisen: aliquem bea-
tum  (imam koga za...,  glucklich
preisen).

prae-dfco -xi -ctum, 3.  napovem, naprej
povčm, prorokujem, vorhersagen, pro-
phezeien ; zapovem, naložim, zatrdim,
befehlen, einschdrfen.

praedltus, 3. nadarjen, obdarjen, obda¬
rovan, prevideni, okoljen, begabt , ver-
sehen: mente, virtute , (kreposten, <w-
gendhaft).

praedo -o»is, m.  razbojnik, tolovaj, kur-
sAr, gusAr, der Uduber, Seerduber,

praefectus (praeficio ), 3. postavljeni pred
ali nad kaj, vorgesetzt: alicui; prae¬
fectus -i, m.  načelnik, glavar, zapo-
vednik, poveljnik, predstojnik, der
Vorgesetzte , Vorsteher, Befehlshaber:
classis  ( Admiral ); (deželski) poglavar,
der Statthalter.

prae-fero -tuli -Istum -ferre,  nosim pred
kim, vortragen, alicui rem ; predpo¬

stavim, predpostavljam, več cenim od,
prednost dam komu pred kim, raji
imam od, vorziehen , vorsetzen: utili-
tatem honestati.

praeficio (prae-facio) -feci -fectum , 3.
predpostavim, postavim črez, stavim
na čelo komu, postavim za načeljnika
(glavarja, zapovednika) koga komu,
vorsetzen , an die Spitze stellen: eum
• Numidis, legionibus legatos ; praeficior
imperio,  dobim poveljstvo (zapoved-
ništvo), ein Commando erhalten.
prae-for, -fari,t.  popred govorim, poprej
ržčem, vorherreden, -sagen.
prae-frigidus, 3. jako-, zelo-, grozno-,
vrlo mrzli, sehr kalt.
prae-mitto, -isi -issum, 3.  naprej pošljem,
-pošiljam, vorausschicken.
praemium -n, n.  nagrada, naplAta, pla¬
čilo, darilo, mezdil, podarek, die Be-
lohnung j aliguem afficio praemiis , na¬
gradim koga, obdarujem, belohnen.
Praeneste -is, n.  mesto v Latiju.
Praenestinus, 3. Praenetski, Praoneš-
čanski, Praeneščan, praenestinisch, von
Praeneste, ein Pranestiner.
prae-pono -posui -positum, 3.  stavim pred
koga, -nad, čroz koga, postavim komu
na celo, vorsetzen, an die Spitze stel¬
len: alicui:  predpostavim, več cenim
od, raji imam od, vorziehen, rem .ali¬
cui rei.

prae-paro, 1.  pripravim, pripravljam,
vorbereiten, zut>ereiten.
prae-scribo, -psi -ptum, 3.  predpišem,
odredim, dolččim, ustanovim, vorschrei¬
ben, verordnen, vorherbestimmen.
praescriptum, -i, n.  predpis, naredba,
naročilo, die Vorschrift, Eegel, Ver-
ordnung.

praesens ( praesum ) -tis,  sedanji, priču¬
joč, nazooni, gegemvartig, amvesend:
praesentia -hm,  sedanje reči (okol-
nosti), sedanjost, die gegenui&rtigen
Umstbnde, die Gegenuiart.

prae-sentio -»st -nsum, 4.  predčutim,
slutim, vorherempfinden, vorausahnen.
praesertim, adv.  posebno, sosebno, zla¬
sti, zumal, besonders.
praeses -Idis, m.  predsednik, poglavar,
der Vorsitzende, Vorsteher, Statthal-
ter;  branlvec, zavetnik, der Schiitzer,
Beschutzer.

praesidium -ti,  «. zaščita, (o)bramba,
okrilje, varstvo, branilo, pomoč, der
Schutz, die Hilfe;  posada, posadka,
die Besatzung;  straža, vojaško sprem¬
stvo, varnost, varuhi, Bedeckung,
schiltzendes Geleit.

praestabilis -e,  izvrstni, dobri, vorziig-
lich, vortrefflich.

praestans -tis,  izvrstni, odlični, vrli,
vredni, vorziiglich, vortrefflich, ausge-
zeichnet, sich anszeichnend.
praestituo ( prae-statuo) -iti -uturn, 3.  na¬
prej ustanovim, -ur^eem, -določim,
predpišem, vorherbestimmen, festsetzen :
diem.

prae-sto -stlti -stltum  ( statum ), 1.  stojim
pred kim, bolji sem od koga, odliku¬
jem se nad koga v čem, prekosim,
prekašam koga v čem, voranstehen,
sich auszeichnen vor, ilbertreffen Jmd.
in: sapientia ceteros; praestat,  bolje
je, es ist vorzilglicher, -besser ; skažom,
storim, učinim, držim, leisten, envei-
sen, halten: nihil;  skažem, (po)dam,
geben, gewčlhren\  pokažem, zeigen, be-
iceisen : virtutem;  platim, plačam, zah-
len: milic talenta; se praestare , ška-
žem se, pokažem se, sich erweisen.
praesto, bdv.  pričujoč, pri rokah, na
službo, gegemvdrtig, bei der Hand-.pr.
sum,  strežom, zu Diensten sein.
prae-stringo -inxi -ictum, 3.  zadrgnem,
zavežem, zuschniiren, zubinden;  ustav¬
ljam, oviram, hemmen;  slabim (-iti),
slopim, schtvčlchen ,' blenden: oculos.
prae-sum -fui -esse,  sem pred ali nad
kim, sem na čelu komu, som (poj¬
il

glavar čemu, obskrbljujem, opravljam,
upravljam, vladam, vorstehenj gesetzt
sein ilber, betreiben, besorgen, renčal-
ten: auspiciis, reipublicae, exerciiw.
praeter, praep. c. acc.  mimo, memo,
neben , vor, vorbei;  razun, zunaj, ne
glede na, ausser, nbgesehen von ;  proti,
gegen , under: praeter spem,  iznenada,
nenadama, ivider...; adverb.  razun,
zunaj, ausser, ausgenomnien.
praeterea, adv.  razun tega, zunaj tega,
vrh tega,; ausserdem , ilberdiess.
praeter-eo -ii -itum -ire,  mimo grem,
vorbei-, voriibergehen , - marschiercn;
prejdem, projdem, minem, vergehen:
tempus;  prejdem, preskočim, ne ome¬
njam, ilbergehen, unermdhnt lassen.
praeteritus, 3.  prošli, minoli, pretekli,
vergangen: tempus.

praeter -mitto -isi - issum , 8 .  mimo pu¬
stim, -puščam, vorbeigehen lassen;
opustim, zanemarim, v nemar pustim,
unterlassen, nihil (guin..,  da.., um zu);
preskočim, zamolčim, (mit Stillsehmi-
gen) ilbergehen.

praetextatus, 3.  kdor ima togam prae-
textam  (t. j. obleko s škerlatnim tra¬
kom operemljeno [obšito], kakoršno
so nosili otroci svobodnih Rimljanov
[in uradniki], mlad, der eine prae-
texta hat (d. i. eine mit einem Pur-
purstreifen verbramtes Kleid, desglei-
chen insbesondere freigeborne Kinder
in Rom trugen /and die Magistrats-
personen], jung: praet. admodum,  zelo
mlad, sehr jung.

praetor (praeeo ) -oris, m.  praetor, der
Praetor —  poglavar, deželski pogla¬
var, predstojnik, načelnik, der Vor-
gesetzte, Vorsteher , Chef, Verivulter,
Statthalter;  veliki sodnik (sodec) der
oberste Richter;  vojvoda, vojskovod,
der Anfiihrer, Feldherr.
praetorianus, 3. praetorski, priiturisch,
sum Prator gehiirig,  gl. praetor;  prae-
16*

124

torijanski, (od) telesne (životne) stra¬
že cesarske, telo-, životostražni, prii-
torianisch, von der kaiserlichen Leib-
tvache: milites; (praetorium -ii, n.
telesna [životna] straža cesarska, die
kaiserliche Leibtvache•).
praetura -ae, f.  praetorstvo, čast in
služba praetorja (velikega sodnika),
die Praetur, die Wiirde und Amt des
Praetors.

V j

t  prae-v(deo -vidi -istim, 2,  predvidim,
naprej vidim, vorher-, voraussehen:
futura.

prandeo -di -sum, 2.  zajutrekujem, ko¬
sim, ručam, friihstucken.
prandium -ii, n.  zajutrek, ručak, kosilo,
das Fruhstiick: ad  (za, zum) prand.
prave, adv.  zlo, hudobno, krivično,
schlecht, ungerecht.

pravus, 3.  spačeni, narobe, zli, zlobni,
hudobni, verlcehrt, bos, unrecht, iibel.
precor, 1 .  molim, prosim (boga), bitten,
anflehen, beten: deos, a diis.
premo, pressi, pressum, 3.  (s)tiskam,
tlačim, stlačim, stisnem, zamečkam,
zgnjetem, driicken, niederdriicken, zu-
sammendriicken: lac  (mleko v sir po¬
delam, zu Kčise machen); angues ma-
nibus  (zadavim, gnjetem..., ertviirgen);
zmagam, prevzmamem, Obermnden,
beuialtigen;  pritiskam, stiskam, zati¬
ram, driingen, bedrangen: premi bello.
pretiose, adv.  drago, dragoceno, krasno,
kostbar, prachtig: armatus.
pretiosus, 3.  drag, dragocen, predrag,
krasni, kostbar, theuer, prachtig.
pretium -ii, n.  cena, vrednost, Werth,
der Preis\  denar, Geldesiverth.
Priamus -i, m.  kralj Trojski, Konig von
Troja.

Priene -es, f.  Priena, mesto v Joniji
(v Mali Asiji).

prldie, adv.  prejšni dan, pred ta dan,
Tags vorher. [anfangs.

primo, adv.  izprva, v početku, zuerst,

prlmum, adv.  naj prej, naj pred, prvič,
zuerst, anfangs, erstlich ; quam (ut)
primum,  brž ko, kakor hitro, kakor,
sobald als.

prTmores -um, m.  prvi, naj imenitniši,
die Prsten, Vornehmsten.
primoris -e,  prvi, naj imenitniši, der
erste, vornehmste.

prfmus, 3.  (naj) prvi, naj prej, der erste,
zuerst, der allererste: pr ima  (početek,
der Anfang); in primis,  med prvimi,
unter den ersten ; gl. imprimis.
princeps ( primus-capio ), -cipis, c.  prvi, naj
imenitniši, prvdk, prvakinja, der erste,
vornehmste, angesehenste; principes,
prvaki, velikaši, imenitniki, die Vor¬
nehmsten;  knez, vladar, glavar, vodja,
kraljevič, vladavec, ein Vorgesetzter,
Fiirst, Regent, Prinz, Fuhrer ; začet¬
nik, der Urheber.

principatus -us, m.  prvenstvo, prvo me¬
sto, die erste Stellung, der Vorrang,
die Hegemonie;  najviše zapovedništvo,
-poveljstvo v, prednost med..., die
erste Befehlshaberstelle in, der Vorzug
unter: alicujus rei.

principium -ii, n.  počelo, početek, za¬
četek, der Anfang, der Ursprung: ex
principio  (iz počela, aus dem Grund-
stoffe).

prior -ius -oris,  prvi (izmed dveh), pred¬
nji, poprejšnji, pred, der erste, erstere,
frUhere, zuerst:  oni, jener.
priscus, 3.  star, starodavni, starinski,
alt, alterthiimlich, vor Zeiten lebend.
Priscus -i, m.  (stari, prvi, der alte, erste),
Priskus, Prisk, pridevek petega kralja
Rimskega Tarkvinija.
pristinus, 3.  prejšnji, poprejšnji, nek¬
danji, vorig, vormalig.
prius, adv.  pred, poprej, prej, friiher,
eher; prius quam,  predno, preden,
pred nego (ko), poprej kakor, dokler
ii{(, friiher als, ehe, eher als, bevor , C

priusquam gl. prius.

%

125

prlVStim, adv.  za se, posebej, skrivaj
na skrivnem, privatno, fiir sich, in
eigener Angelegenheit, privat, zu Hause.
prlvatus, 3 .  privatni, zasebni, osebni,
osebujni, neooitni, svoj, Privat -, eigen:
parietes, ager ; (sc. homo),  privatnik,
zasebnik, ein Privatmann ~ der kein
ojfentliches Amt bekleidet ; res privata,
lastnina (posameznega človeka), Pri-
vateigenthum.
pro, praep. c. abl.,  za (c. acc.), fiir;  za,
namesti, fiir, anstatt, statt;  za, kakor,
als, wie , so gut als: pro deo cultus ;
pred (c. *.), vor: pro aede;  na, v (c. I.),
spredej na, s (c. gen.), vorn auf, auf,
in: pro rostris, pro tribunali  (na so¬
dišču, na sodniji), pro ponte  (spre¬
dej na..., vorn auf...).
probabiiis -e,  verjeten, resnici podobni,
glaublich, tcahrscheinlich;  odobriv, do¬
sti dober, prilični, dopadljiv, prijetni,
beifallsioerth, ganz ertraglich, ange-
nehm: orator.

probdtus (probo), 3.  potrjeni, skušeni,
poskušeni, vrl, izvrstni, beuidhrt, er-
probt, trefflich.
probitas -dtis, f.  poštenost, poštenje,
pravednost, die Biederlceit, Rechtschaf-
fenheit, Redlichlceit.
probo, 1.  skusim, (pre)skušam, prosojam,
priifen, beurtheilen: aliguid (ex) re;
odobrim, odobravam, za vrlega (za
dobro) spoznam, pohvalim, potrdim,
prav dam komu, fiir tiichtig (beiviihrt)
befinden, billigen, genehmigen, fiir gut
kulten: pr obor ab aliguo, rem;  dokazu¬
jem, dokažem, spričujem, potrjujem,
darthun, betveisen: argumento.
probrum -i, n.  sramotno dolo, sramota,
die Schandthat;  graja, očitanje, psov¬
ka, delo graje vredno, der Schimpf,
Voruiurf, die Schmdhung: objicit ut
probrum.

probllS, 3 .  pošteni, pravični, pravedni,
pršv, pristni, dobri, vul, brav, recht-

schaffen, ehrlich, redlich, tilchtig , gut:
instituta.

pro-cedo -cessi -cessum, 3.  naprej sto¬
pim, -stopam, izidem, izhajam, pri¬
dem-, stopim na dan, vorivdrts-, her-
vorgehen, hervorkommen, sich zeigen:
foras  (izstopim, izidem ven, heraus-
treten, -gehen ); stopam, hodim na kaj,
zu oder an etwas schreiten: ad nego-
tia;  napredujem, fortschreiten, von
Statten gehen.
procella - ae , /. vihar, nevihta, hudo
vreme, der Sturm, das Umvetter.
prficer#S-wn, m.  imenitniki, velikaši,
prvaki, veljaki, boljarji, velmože, die
Vornehmsten, Grossen, Magnaten.
proceritas -dtis, f.  dolžina, dolgost, die
Lange ; veličina, velikost, vitkost, viši¬
na, visokost, rast, d. Grosse, Schlanlc-
heit, Ilohe, der Wuchs: arborum, cor-
poris (hoher Korpenvuchs).
procerus, 3 .  dolg; vitek, visok, velik,
lang; hoch, schlank, gross, erhaben.
proclivis -e,  strm, abschiissig;  lahek,
leicht.

pro-consul -ulis m.  namestnik konsula,
poglavar deželski, der Prokonsul,
Statthalter (in einer Provinz).
pro-creo, 1.  rodim, (po)rajam, storim,
nosim, hervorbringen, erzeugen; pro-
creor,  rodim se, postajam, entstehen,
geboren iverden.
procul, adv.  daleč od, fern, iveit von:
negotiis;  daleč, od daleč, z daleč, v
dalji(ni), iz dalj(in)e, iveit, von milem,
in der Perne , aus der Ferne.

Prociilus (JuUm), -i, m.  starešina Rim¬
ski, rom. Senator.

pro-curro -cucurri  -in curri -cursum , 3.
naprej (dalje) t^čem, iztekam, vor¬
ivdrts, uieiter-, h-ervorlaufen, -rileken;
prožim se, razprostiram se, auslaufen,
sich erstrecken: in locum, in latitu-
dinem.

prod-eo -ii -Uum -ire,  izidem, idem ven

126

(na ulico), stopim na, hervor-, aus-
gehen: in scenam , stopim na..., betre-
ten die...', in publicum , z (od) doma
hodim, (iz)idem-, hodim na ulico,
-na javno mesto, sich offentlich zeigen ,
ausgehen.

prodesse gl. prossum.
prodigus, 3.  zapravljiv, potratni, zatratni,
razsipni, zatorni, zapravljivec, ver-
schuienderisch, der Verschivender.
pro-do -didi -datum, 3.  izdam, izdajam
koga, verraihen;  zapišem, izročim,
uberliefern: memoriae (dem Andenken);
pripovedujem, pišem (da), sporočam,
erzUhlen, berichten , aufzeichnen : pro-
didit  (pripoveduje, erziihlt).
pro-duco -xi -ctum, 3.  izpeljem, izvedem,
odpeljem, hervor -, vorfilhren , hinfiih-
ren, -bringen: in concionem;  povzdi¬
gnem, emporbringen: ad dignitatem;
vlečem, in die Lange ziehen: bellum-,
2 )ass.,  trpim, dauern, sich in die Lange
ziehen.

proelium -ii, n.  boj, bitva, bitka, spo¬
pad, der Kampf ., das Treffen, Gefecht.
profectio -onis, f.  potovanje, odhod, das
JVeggehen, die Abreise.
profecto, adv.  v resnici, zares, resnično,
in der That , i vahrlich, tvahrliaftig.
pro-fero -tuli -latum , iznosom, izvlečem,
vzamem, potegnem, vorbringen, her-
vorholen: pecuniam ex crumena;  spra¬
vim, beicahren.

professio -onis, f.  izpoved, priznanje,
očitovanje, das Gestiindniss, Bekennt-
niss, die Aeusserung.
proticio ( pro-facio ), -feci -fectum , 3.
storim, učinim, opravim, ausrichten ,
betvirken : plus, negue hilum;  napre¬
dujem, forischreiten, vonvlirtsleommen:
in re.

proficiscor -fectus sum, 3.  spravljam
se na pot, odpotujem, potujem, od¬
idem, odrinem, izidem, idem, sich auf
den Weg machen , abgehen, aufbrechen,

reisen, ziehen, ausziehen: auxilio  (na
pomoč pridem, zu Hilfe ziehen);
ženem se za čim, težim za čim,
ausgehen auf, streben nach: ad (in)
rem;  grem, 'dohajam, kommen , her-
riihren: a re.

profTteor (profateor) -fessus sum , 2.  očit¬
no izpovem, izjavljam, priznam, oči-
tujem, izdajam se za, offentlich beken-
nen, gestehen, sich ausgeben fiir.
pro-fligo -xi -ctum, 3,  potolčem, zmagam,
preobladam, besiegen, schlagen, iiber-
ivdlUgen: copias hostium.
pro-fundo -udi -usum , 3.  prelivam, ver-
giessen;  tratim, razsipljem na kaj, ver-
thun, verschmenden auf: in rem.
progredior (pro-gradior) -gressus sum, 3.
naprej (dalje) stopim, -stopam, naprej
se pomikam, primikam se, vortvčlrts -,
vorgehen, vorrucken: ad locum;  na¬
predujem, fortschreiten , Fortschritte
machen ; stopim kam, vortreten , toohin
treten: in scenam  (na..., auf...).
progressus -us, m.  napredek, napredo¬
vanje, razvijanje, der Fortschritt, die
Entwickelung; progressus facio,  na-.
predujem, Fortschritte machen : in stu-
diis.

prohibeo (pro-habeo) -ui, -itum, 2.  odvra¬
čam, odvrnem koga od, oviram, ovrem
koga v čem, (v)branim komu kaj,
ustavim, udržim, zadržujem, zadržim,
(pre)prečim koga v čem, abhalten, ab-
wenden, hindern, verhindern: transitu ;
prepovem, brSnim, zatiranim, verbie-
then\  odpravim, oddaljim, entfernen ,
zuriickhalten.

projShtus, 3.  naprej moleč, -stoječ, -štr¬
leč, strašno velik, hervortretend , her-
vorragend, se.hr gross : center;  zavrže¬
ni, zaničljiv, zli, weggeworfen, veracht-
lich, schlecht.

projlcio (proicio , pro-jacio) -ječi -jcctum,
3.  (od sebe) vržem, zaženem, proč (v
stran) vržem, odvržem, hintverfen , iceg-

12 1

uierfen: se projicere in undarn  (sko¬
čim, planem, zaženem se v..., sich
stiirzen in...)',  zavržem, zametujem,
zaničujem, weywerfen , verschndhen :
divitias ;  gl. projectus.

Prometheus -ei, m.  sin Japetov, oteč
Deukalionov {des Deucalion).
promissio -onis. f.  obetanje, obet, oblju¬
ba, das Versprechen, die Versprechung.
promissum -i, n.  (obljubljeno, das Ver-
heissene),  občt, obljuba, das Verspre¬
chen, die Verheissung.
pro-mitto -m -issum, 3.  obetam, oblju¬
bim, versprechen, verheissen: rem.
promontorium -ii, n.  predgorje, nos, das
Vorgebirge, Cap.

promptus (promo,  iznemem, herausneh-
nehmen), '3.  gotov, pripravljen, pri¬
ročni, urni, hiter, okretni, bereit,fer-
tig, gleich sur Iland, riistig, rasch, ge-
wandt: consilio et manu,  vrl v zboru
in v boju, tiichtig im Kriegsrath und
in der Schlacht.

pro-nuncio, 1 .  izgovarjam, izrekam, go¬
vorim, deklamujem, aussprechen, vor-
tragen■  oznanjam, razglasim, bekannt
machen, verkiindigen, ankiindigen ; pri¬
povedujem, erztihlen.
pronus, 3.  naprej nagnjen, k zemlji pri-
(po)gnjen, k zemlji obrnjen, vonvdrts
sich neigend , zur Erde gebeugt-,  nag¬
njen k, podvrženi čemu, geneigt su:
in luxuriam. [pfianzen.

propago, i.  razplodfm, razmnažam, fort-
prope, adv.  in praep. c, acc.  ( comp. pro-
pius, superl. proxime ), blizo, bliz, nahe;
blizo, bliz, nahe an, nahe bei;  blizo,
domalega, skorej, beinahe, fast.
propensus, 3.  nagnjen, naklonjen k, ge¬
neigt su: ad discendum.
propero, 1 .  hitim, spešim, podvrženi, paš-
čim se, eilen ■ in locum, ad sedem.
propinqultas -atis, f.  bliža, die Niihe-,
rod, rodbina, (žlahta), s v oj d d, sredstvo,
die Verteandisehaft ,

propinquus, 3.  bližnji, blizki, nahe, nahe
gelegen-,  srodni, sorodnik, srodnik,
-niča, (v žlahti), rodbinik, venvandt:
propingui ; srodniki, (žlahta), die Ver-
tvandten.

propior -ius -ioris,  (prope ) bližnji, bliži,
bližiši, bolj blizo, naher.
propius, adv. {prope)  bliže, naher;  prej,
poprej, eher.

pro-pono -posut -positum, 3.  postavim,
odločim, odmenim, obljubim, aussetsen,
versprechen: praemium;  predložim, na¬
redim, odredim, vorschlagen, verordnen ;
predstavljam, razložim, pripovedujem,
vorstellen, erztihlen  ; postavim, vorhul-
ten: spes proposita  (dana..., bevorste-
hend, vorschtvebend...).
proprius, 3.  lastni, svoj ; posebni, eigen;
eigenthiimlich  ; proprium -ii, n.  last¬
nost, die Eigenschaft, Eigenthiimlihkeit.
propter, praep. c. acc.  zavoljo, zarad,
zbog, icegen;  bliz, bliz.o, nahe an, nahe
bei, neben.

propterea, adv.  zato, zbog tega, destce-
gen ; propterea guod,  zato ka (ker),
destvegen iveil.

propugnaculum -i, n.  obrana, bramba,
branilo, branišče, trdnjava, ostrog,
der Schulz, die Schutzivehr, das Fe-
stungsuierk, das Bolhverk.
propugnator -oris, m.  braniveo, borivec,
borivec za kaj, der Verfechter, Ver-
theidiger, Streiter: libertatis.
pro-pugno, 1.  borim se, bojujem se (za),
kSmpfen  ( fiir■): pr o re.
pro-pulso, 1.  odvračam, odvrnem; od¬
ganjam, odpodim, abmnden; zuruck-
schlagen, -treiben.

Propylaea -orum, n.  Propylaea, Pre-
dverje (veličanstvena vhodišča v hram
Palladin na gradu Atbenskem), die
Propglaen {die prachtvollen Zugdnge
zum Tempel der Pallas in Athen).
prorfpio {pro-rapio),_-ui -reptum, 3.  iz¬
trgam, izmaknem, hervorreissen , aus-

128

reissen: se proripere,  uidem, sich eilend
fortmachen, tveglaufen.
pro-rogo, 1 .  podaljšam, verlangern: im-
perium alicui:  odložim, odkladam,
verschieben.

prorsus, adv.  po vsem, sevsem, čisto,
celo, popolnoma, naravnost, gdnzlich,
vollig, gerade, geradezu: ita prorsus,
prav tako, ganz so.

proscriptio -onis, f.  (popis ljudi za smrt
odmenjenih), prosoripcija, preganja¬
nje, razglas da je kdo zapadel ime-
tek in življenje, die Proscription, die
Achtserkldrung.

pro-sequor -seciitus (guiitus) sum, 3.  sprem¬
ljam, pospremljam, sprovajam, spro-
vedem, pratim, sprevodim, geleiten, be-
gleiten;  obdarim, obdarjujem, častim,
beehren, begaben, beschenken: aliguem
beneficiis.

Proserpina -ae, f.  hči Cčrere in Jova,
soproga Plutonova, d. Tochter der 0'eres
l und des Jupiter, Gemalin des Pluto.
prospectus -us, m.  izglčd, razglčd, vid;

pogled, die Aussicht ; der Anblick.
prosper -Ura -um,  povoljni, srečni, pri¬
jazni, erwilnscht, glUcMich , giinstig:
valftudine prosper d  (trdnega zdravja,
t>o» ertv.  <?es.); prospera -orum, n.
sreča, giiickUche Umstiinde, das Gluck;
fortuna prospera  (sreča, Gliick).
prospere, adv.  povoljno, srečno, po želji,
dobro, gliiekUch, nach Wunsch, gut.
pro-sterno -stravi -stratum, 3.  na tla
treščim (vržem), podčrem, razvalim,
uničim, pokončam, hinstrecken, nieder-
werfen, vernichten, zu Grunde richten.
pro-sum, pro/ui, prodesse  (sem za koga),
koristim, basnim komu s čim, poma¬
gam, (fiir Jemanden sein), niltzen,
niitzlich sein, helfen: alicui re.
Pl*otafl6ra8 -ae, m.  filosol' Grški
pro-tego -xi -ctum, 3.  (spredej) pokri¬
jem, zaklonim, ovarujem, obranim,
(i >orn) bedeoken, beschiltzen,

protenus ( protinus ), adv.  liaprej, vor-
-ivdrts;  koj, precej, zdajci, sofort, so-
gleich.

pro-trfiho -xi -ctum, 3.  izvlečem, hervor-
ziehen ; zavlačim, odlašam , in die
Lange ziehen, verzogern.
provectus gl, proveho.
pro-včho -xi -ctum, 3.  izpeljem, dalje
vozim, hervorfuhren, uieiterfilhren;
naprej pomaknem, vorriicken: aetate
provectus sum,  postarel sem se, v
letih (prileten) sem, im Alter vorge-
rilckt sein.

proverbium -ii, n.  pregovor, poslovica,
prirečje, das Spriichivort: veteri pro-
verbio  (po st. pr., kakor st. pr. pravi,
nach d. a. S.).

pro-video -vidi -isum, 2.  naprej vidim,
previdim, predvidim, vorherseMn ; pre¬
viden (-dna, -o) sem, pazim, v&rujem
se, gledam, vorsichtig sein, sich vor-
sehen-,  skrbim za, priskrbim, oskrbim
kaj, Sorge tragen fiir, sorgen, besor-
gen: multa prudenter ; izmislim, Vor-
sorge tragen: nisi guid prov.
provincia -ae, f.  provincija, pokrajina,
dežčla (z orožjem podvržena).
proxTme, adv.  naj bliže, am ndchsten
(bet);  naj bližnji krat, zadnjič, ravno,
malo prčj, letztens, hurz vorher, eben;
skorej, prihodnjič, nachstens, kiinftig •,
gl. prope.

proximus, (prope) 3.  naj bliži, bližnji,
der nachste, ntichst kiinftig: dignitate
(v ali po..., an...), in diebus proximis
decem  (za prvih d, d., in den ndchsten
10 T.) ; poslednji, zadnji, der ntichst
vergangene, letzte.

prudene -tis,  (s)previdni, pimetni, modri,
vorsichtig, klug;  zvedeni, vešč v čem,
kundig, bewandert: 'in jure.
prudenter, adv.  previdno, modro, pa¬
metno, vorsichtig, klug',  včšče zvede¬
no, izkušeno, geschickt, mit Einsicht.
priidentia -ae, f.  previdnost, varnost,

129

modrost, opaznost, razumnost, pamet¬
nost), die Vorsieht, Klugheit;  zvede¬
nost, veščina v čem, znanost, die
Kenntniss, Wiasenschaft: juriš civilis.
Prusias -ae, m. Prusias,  kralj v Bithy-
niji (v Mali Asiji).

Ptolemaeus -i,  w». kralj Aegyptovski, ein
Konig. von Aegypten.
prytaneum -i, n.  prytanej, poslopje (v
Athenah), kjer so se oblastnici (pry-
tanes)  shajali, in tudi obedovali, das
Prgthaneum, das Versammlungs- und
Speisehaus der Prgtanen b. d. Oriechen.
pubes -?ri$,  dorasel, dorasteni, doletni,
doraščeni, možki, zamožno (dekle),
eru’achsen, mdnntich, mannbar: pueri.
Publicola ( populus colo)  ( Valerius ), -ae,
m.  (častiveo naroda), konsul v prvem
letu republike Rimske.
publTce, adv.  očitno, javno, ijffentlich ;
o državnom strošku, na državne stroš¬
ke, auf Staatskosten;  v imenu ~ od
strani države, von Staatsivegen.
publTcus, 3.  narodni, občinski, splošni,
oboi, državni, Stadt-, Staats-, Com-
munal-: aerarium;  (državna kasa,
Staatscasse);  javni, očitni, offentlich:
praeceptor;publicum,  javnost, die Oef-
fentlichkeit: in publicum , na ulice,
ven, od doma, na javno mesto, auf
die Oasse, -Strasse, -einen offentl. Ort;
res puhlica , gl. res.

publlco, 1.  odvzamem-, jemljem za dr¬
žavo, dem Staate zueignen, confisciren.
Publius -m, m.  ime Rim,, rom. Vorname.
pudendus, 3.  grd, sramotni, schimpflich,
schamenswerth, hdsslich.
puella -ae, f.  dekle, deklica, d. Mddchen.
pudet -uit, 2. aliguem alieujus rei,  sram
me je, sramim se, sramujem se, sich
šchSmen.

piidor -oris, m.  srdm; sramota , die
bcham, die Schande;  sramožljivost,
sramnost, die Schamhaftigfceit, Ziich-
Ugkeit,

puer -eri, m.  deček, dečko, fant, der
Knabe: a puero (pueris ), od mladih
nog, od mladosti, von Kindheit an;
(mlad) rob, soženj, služabnik, einjunger
Sklave, Diener ; pueri,  otroci, Kinder.
puerTlis -e,  otroški, detinski, kindisch,
Kinder: fabulae,  pravljice za otroke,
KindermShrchen.

pugio - onis, m.  bodalec, bodalo, (kratek)
meč, laški nož, der Dolch, ein  ( Icurzer)
Degen.

pugna -ae, f.  boj, bitka, bitva, d. Kampf,
das Gefepht, Treffen, die Schlacht.
piigno, 1.  bojujem se, bijem se, borim
se, kampf en, fechten, streiten, sich schla-
gen : cum aliquo.

pulcher -chra -um,  lep, krasni, schiin;
slaven, vrl, izvrsten, riihmlich, herr-
Uch, vortrefflich.

pulchritudo -inis, f.  lepota, lepost, kra¬
sota, die Schonheit.

pullus -i, m.  mladi, mlado (n. pr. žrebe,
osle, pišče, golobče idr.), das Junge,
(z. B. ein Fiillen, Kiichlein, usw.).
pidmo -onis, m.  pluča, die Lunge  (veči¬
del v plur.).

pulpamentum -i, n.  prigriz, kar se s kru¬
hom je, smok, die Zukost, tvas man
zu Brot isst.

pulso, 1.  bijem, tolčem, tepem, pretepam,
schlagen, priigeln;  tolčem na, klopfen,
schlagen an: ostium.
pulvTnar -i«, n.  blazina, blazinica za
bogove (ki so jih devali pred molike
[kumirje] pri slovesnih gostbah na¬
pravljenih v njihovih hramih [templih],
der Polstersite, Gotterpolster  (utelchen
man vor dem Bildnisse der Gotter bei
den. in ihren Tempeln veranstalteten
feierlichen Mahlzeiten legte).
pulvis -Uriš, m.  prah, prašina, der Staub.
PunTcus ( Poenus ), 3.  Punski, Karthagin-
ski, punisch, Icarthagisch: bellum.
punio (poena), 4.  kaznim, kažnjujem,
bestrafen , strafen,

17

130

puppis, -is, f.  krma, zadnji del lAdje,
zddek lAdje, das Schiffshintertheil, das
Hinterschiff ;  lAdja, das Schiff.
purgo, 1 .  čistim, reinigen;  opravičujem,
opravičim, entschuldigen, rechtfertigen.
purpura -ae, f.  škrlat, škrlatna obleka,
bagrenica, der Purpur, das Purpur-
kleid ,

purpuratus, 3.  v škrlatni obleki, in Pur¬
pur gekleidet;  dvornik, dvorjan, dvorni
urednik, (vshodnili kraljev), ein Hof¬
manu, ein Hofbeamter (der orientali-
schen Konige).

purpureus, 3.  škrlatni, bagreni ,purpurn.
purus, 3.  čist, rein.

pusillus, 3.  mAjheni, mAjčkeni, zelč maj-
heni, klein, sehr klein.
puteus -ei, m,  studenec, zdeneo, vir, vre¬
lec, der Brunnen, Bom;  jama, die
Orube.

puter -tris, -e,  gnjil, prhli, strolili, stroh-
nčl, faul, morsch.

putresco -trni, 3.  (se)gnjijem, (s)trohnim,
usmrAdimse, prhnem, in Fdulniss ilber-
gehen, verfaulen , morsch iverden, ver-
modern.

Q. “ (luintus -i, m.  ime Rimsko, rSm.
Vorname.

qua {sc. vid  ali parte),  kčdar; kod ? wo,
auf icelchem Wege.

quadragies, ade.  40 krat, 40 mol; gua-
dragies <quater,  44 krat, 44 mol.
quadraginta, indecl.  štirdeset, vierzig.
guadrigae -dram, f.  četver (f.)  štirje
konji, das Viergespann: guadrigis al-
bis,  s štirimi belci, mit vier Schimmeln.
quadringentesimu8, 3.  štiristot(n)i, der
vierlmndertste.

quaero, guaesivi, guaesitum, 3.  iščem,
suchen: aliguem  (za koga prašam, nach
Jmd. fragen ); vprašam, poprašum,
prašam, pitam koga, Jmd. fragen:

pfito, 1 .  čistim, obrezujem, putzen , be-
schneiden: arbores;  mislim, menim,
imam-, držim (v mislih) koga za, mei-
nen, glatiben, dafiir halten.

Pylades -is, m.  sin kralja Strophija (des
Strophius),  a prijatelj in drug Orestu
(des Orestes).

pyramis -idis, f.  pyramida (neki stolp
v Aegyptu), die Pgramide.

Pyrenaeus, 3.  Pyrenski, Pyrenaejski,
ptjrenaisch: montes, saltus P.,  gore, les,
die Pgrenden.

Pyrrhus -i, m.  kralj Epirski ( vonFpirus ).

Pythagoras -ae, m.  sloveč filosof Grški.

PythagoreuS, 3.  Pythagorov; PythAgo-
rovee (učenec, slednik Pythagorov),
pgthagorisch; ein Pijthagoreer (Schiller
und Anhiinger des Pgthagoras).

Pythias -ae, m.

Pythia -ae,/. duhovnica (svečenica) boga
Apčllona v Delphih (Priesterin des
Apollo in Delphi).

Pythius, 3.  Pythski, pgthiscli (Pgtho -us,
f.  kraj okoli gore Parnassa, zlasti
Delphi); Pythjan, ein Pgthier,  pridč-
vek boga Apollona.

ah  ali ex aliguo ; prašam, preiskujem,
preiščem, razgledam, erforschen, un-
tersuchen, fragen; sintne dii ; iščem,
ženem se za čim, skušam doseči, zu
erreichen suchen, anstreben: aliguid
severitate;  pridobi(va)m, stečem, pri-
trudim si, ertverben: aliguid manu.

quaesivi gl. guaero.

quaeso, guaesmnus,  prosim, molim (to),
le, bitte ich, so  — denn.

quaestio -onis, f.  vprašanje, pitanje,
preiskava, die Frage, Untersuchung,
Erforschung.

quaestor -oris, m.  kvaestor (doliodar,
blagajnik), der QuCistor (Schatzmeister.

quaestus -us, m.  pridobivanje, dobiček,

131

zaslužek, die Ertverbung, der Getvinn,
Vortheil, Verdienst: guaestus causa.
qualis -e,  kžk? k&košen? k&kov?; kč-
koršen, kaltov, tvie beschaffen, tvelcher-
lei, tvas fiir ein .

t|liani. adv.  kako ? tvie ?  (pred adj.  in
adv .); kakor, tvie, als: tam  — quam,
tako — kakor, so  — tvie (als), non
tam,  — quam,  ne toliko — kolikor,
nicht sotvohl  — als;  nego, ko, kot,
kakor, als, denn  (za komparativom,
ali us,  idr.): nusguam alibi guam;
kar, so — als mSglich  (pred superl.):
quam plurimis,  kar naj več ljudčm,
so vielen als moglich.
quamdiu, adv.  kakč dolgo, doklej ? kakor
dolgo, dokler, tvie lange, so lange Us.
quamobrem, (guam ob rem ), adv.  radi
česa, radi česar, zato, tveshalb, tves-
toegen, darum.

quamquam, conjunc.  dasi, dasiravno, ako
(če) ravno, ako (če) tudi, wiewohl,
obtvohl, ivenngleich, obschon.
quamvis conjunc. c. conj.  kakor hočeš,
ako tudi, dasiravno, )(ivcnn\ noch so,
-auch noch so sehr, tvie sehr auch ,
obgleieh, obschon.

quando, adv.  kdaj ? kedar, tvann ? als,
da;  kdaj, je, einmal: si guando.
quandoque; adv.  časih, zutveilen;  kedar-
koli, tvann einmal, so oft nur.
quanto (abl.  od guantus),  koliko ?  za ko¬
liko ? kolikor, um tvie viel, je  (pred
compar).

quantopere ( guanto-opere ), adv.  kako ja¬
ko? kako močnč? kak silno? o kakč ?
kako namoč ? uti e sehr ?
quantum, koliko? kolikor, tvie viel, tvie
sehr; tantam  — guantum (so viel —
als) : guantum frumenti, virium.
quantus, 3. kolik? kolikoršen, tvie gross;
tantus  — guantus,  tolik — kolikoršen,
so gross  — als;' tanto  — guanto  (pred
comp.)  toliko — kolikor, (s)tem — (s)čim,
um so (viel)  —- um tvie viel, desto  — je.

quare (gua-re), adv.  radi česa ? zakaj 1
radi česar, zato, tvestvegen, tvarum,
daher.

quartus, 3.  četrti, der vierte.
quasi, adv.  kakor, kot, tako rekoč, djal
bi, rekel bi kakor, nekako, gleichsam
(als), tvie, getvisser Massen (als); con¬
junc. c. conj.,  kakor da (bi), kakor (bi),
(gleich) als tvenn, tvie tvenn ,(gerade)
als ob.

qua8S0, 1.  potrčsam, (po)tresom, schilt-
teln, erschilttern.
quater, adv.  štirikrat, viermal.
quaterni -ae, -a,  po štirje, je vier, zu vier.
quatuor, indecl.  štirje, vier.
quatuordecim, indecl.  štirnajst, vierzehn.
que, eonjun.  (zapostavlja se prvi besčdi
v stavku in pritveza), i, in, ter, a,
und ; gue  —- gue, i  — i, sotvohl  —
als auch.

quem-ad-modum , adv.  na kak način?
kakč? na kakoršen način, kakor, auf
i vtlche Weise, tvie. [neti.

queo -ivi  in it, -Itum -tre,  mčrejn, kon-
quercetum (guerctis) -i, n.  hrastje, dč-
brava, der Eichemvald.
querela -ae, f.  tožba, die Klage, Be-
schtverde.

quercus -us, f.  hrast, dob, nitnik, die
Eiche, Sommereiche.

queror -estus sum, 3.  tožim (se), poto¬
žim se na kaj (orez kaj, zastran če¬
sa), obžalujem koga, klagen, sich be-
klagen, sich beschtveren, beklagen : de
natura, de injuriis, de me, rem.
qui, quae, quod, kteri, ki, kdor, kar;
kteri? tveleher, der, iver, tvas, tvelcher?
kak? kakošen? kakoršen, tvas f ur ein ;
(genit.  tudi): čegav ? čij ? čegaver,
ki njegov, ki njen, ki njib(ov), wes-
sen, Hessen, dereti; gui  (c. conj.) ~ ut
ego (tu, is etc.),  da (jaz, ti, on itd.),
dass, damit ich  ( du, er ); gui ZZ et ego
(tu, is), ego anteni, ego enim, ego igl-
tur , in (a, kajti, torej) jaz (ti, on itd.),
1 ?»

132

und (denn) ich, ich aber, (also ustv.):
ex quo tempore,  in od tega časa, und
von dieser Zeit an; id quod,  kar, (in
to), tvas  ( auch ), und dieses ; e quo,
radi česa, tveshalb-, quod  (kar) tempo-
ris, ivie viel Zeit.

qui ~ 1 ) abl. sing.  od qui  ali quis\  2 )
adv.  kako ? s čimer, wie ? ivomit, tvo-
durch.

quia, conjun.  ker, zato ker, tveil.
quicquam gl. quisquam.
quicum “ guocum  gl. qm  in cum.
quicunque, quaecunque, quodcunque , ktor
koli, kdor koli, kar koli, kakoršon
koli, tvelcher immer, iver -, i vas-, tvas
fUr ein immer: nomina.
quid (gl. quis),  kaj? čemu? tvas? tvozu?
quidam, quaedam, guoddam  in (subst.)
guiddam,  neki, nekak, nektori, nekdo,
nekaj, ein getoisser, einer , jemand ,
etivas , v pl ur. einige, etliche  : quodam
tempore,  nekdaj, einst: ad altiora qme-
datnfiti  nekaj višega, zu etiv. Hoherem.
quTdem, adv.  (zapostavlja se naj bolj
poudarjeni besedi), sicer, res je (da),
zares, zioar ; vsaj, ivenigstens ;  veli-
krat se ne sloveni, oft bleibt es un-
iibersetzt; nune quidem , sedaj-le, jetzt\
ne  — quidem,  (z naj bolj naglaseno
besedo v sredi), ni, niti, So — ne,
tudi — ne, nicht einmal ; namreč, nam-
lich: ad prandium quidem; ac  — qui-
dem , in to, und ztvar.
quie 8  -etis,  /. pokoj, počitek, mir, die
Buhe; guietes,  počitek, Arten d , Buhe ,
Erholungen.

quiesco -evi -etum, 3.  počivam, počijem,
ruhen , ausruhen.

quiete, adv.  pokojno, mirno, ruhig.
quietu8, 3.  pokojni, mirni, ruhig.
quTITbet, quael., quodl.  in (subst.) quidl.
kteri-, kdor-, kar si bodi, kteri ti dra¬
go, kterega hočeš, vsak, slednji, sle¬
herni, vsakteri, jeder iver tvill, jeder
beliebige, jeder ohne Unterschied.

quln, conj.  zakaj ne? no, i var um nicht?
ih  so; quin etiam , d a celo, pa še celo,
kaj ? celo, ja sogar ; c. conj. (— ut
noti  in qui non  za negativnimi stavki)
da ne, ki ne, dass nicht , ohne dass,
ohne zu, der nicht-,  da, dass  (za non
dubito , non est dubium, quis dubitat,
non abest suspicio , nihil praetermitto),
(za mtni dubito, non est dubium, nemo
dubitat  tudi) ; da ne bi, dass.
quTnam, guaenam, quodnam,  kteri pa? a
kteri? kakošen pa, tvelcher denn?
tvas fiir einer denn ?

Quinetili us Varus -ii -i, m.  vojvoda Au-
gustov, nesrečen v boju z Germani,
duinctius (T.  — Flaminius), -ii, m.  voj¬
voda Rimski; L. (juinctius Cincinnatus ,
diktator in vojskovod Rimski.
qufni -ae -a,  po pet, je filnf, zu fiinf.
quinquaginta, indecl.  petdeset, funfzig.
quinque, indecl.  pet, fiinf.
quinquennalis ( quinque-annus) -e,  petletni,
fiinfjdhrig.

quinquennium (quinque - annus ), -ii, n.

petletje, pet let, die Zeit von 5 J.
quinquies, adv.  petkrat, fiinfmal.
Ouintilis, mensis,  (peti, der fiinfle)  me¬
sec ~ pozneje, mensis J uliti  s,  der
spdter mensis Julius genannte Monat.
quintus, 3.  peti, der fiinf te: quinto qud-
que  0)1)10, vsakih pet let, jedes o. J.
dllintus -i, m.  ime Rimsko, romischer
Vorname.

quippe, conjunc,  namreč, namlich;  kajti,
ker, zakaj, denn, tveil; quippe qui,
(i quae, quod),  kajti on, kor on, als
tvelcher, denn er;  ko, kot, als.
duirlnalis -e,  Kvirinalski, quirinalisch:
collis  (v Rimu).

dulrbtes -ium, m.  meščani, someščani,
kviritje, rum. Burger, Quiriten.
duirinus -i, m.  ime Romula bogovom
prištetega, Name des Bomnlus tiach
spiner Vergvtterung.

quia? quid? kdo? kaj? iver? tvas?

133

/*■

■&-V.

quis, g«« ( qme), quod  in ( subst .) quid.
kteri, kak, kdo, kaj, ivelcher, iver,
ivas , cjner, ( indefinit .): si g«/s, «e quis,
da ne kdo (da nilcdor), dass Niemand,
damit Niemand , «e quid , da ne kaj,
da (naj) nič, ctas {damit) nichts.
quisnam? quaenam? quidnam?  kdo pa?
kdo li? a kdo? kaj pa? iver denn?
ivas denn  ? gl. quinam.
quispiam, quaep. {quodpiam ) in (s«hst.)
quid^[.,  nekdo, neki, nekteri, nekaj,
kteri, kdo, kaj, irgend jemand, irgend
einer, irgend etwas.
quisquam, quidquam (quicquam),  kdo,
-(  kaj, irgend Jemand , -etivas, wer, was

(v negativnih stavkih in vprašanjih z
negativnim odgovorom); nikdor, nihče,
nič [ako je uže kaka negacija v stav¬
ku), irgend Jemand, -etivas: nulli
quicquam (Niemanden etivas); neque
(nec) qmsquam,  in nikdor, und Nie¬
mand, neque {nec) quicquam,  in nič,
und nichts; neque quicquam met  (in
nič od sebe, und nichts von mir).
qui8que, quaeque, quodque  in {subst.)
quidque , vsak (pojedini), vsakdo, sle¬
herni, slednji, vsakteri, vsak posebej,
jeder, jeder einzelne: quinto quoque
anno,  vsakih pet let, alle fiinf Jahre;
(v odvisnih stavkih): kdo, kaj, kak,
jemand , etivas , einer; quoque tempore
(v kakem času, kdaj, zu jeder Zeit);
(za superl.):  vselej, ravno, immer ,
jedesmal, gerade: optimus quisque ;
(zapostavlja se superlativu, or-
dinalu,  in zaimonu, suus  in sui,
šibi , se).

quisqu!8, {quiqui, quaequae, quodquod)
in {subst.) quidquid,  kdor koli, kar
koli, kteri koli, kakoršen koli, iver
immer, ivas immer, ivelcher immer,
ivas fiir einer nur immer: quoquo
animo.

quivis, quaev., quodv.  in {subst.) quidv.,
kteri hočeš, kteri-, kdor-, kar koli,

kteri ti drago, kteri (kdor, kar) si

bodi, vsaki, iver-, ivas es nur sei, ivel¬
cher immer, jeder bcliebige, jeder ohne
Unterschied.

quo, adv.  kam? kamor, ivohin;  (pred
comp.),  čim, s čim, je: quo  — eo {hoc),
(s) čim — (s) tem, kolikor — toliko,
to — kar, če (bolj) — (bolj), (bolj)
ko — (bolj), je  — desto\ conjun. c.
conj.  (večidel pred comp. ~ ut eo),
da^ (s) tem, da, damit ^ desto, damit
{dadurch).

quoad, adv.  kako dolgo? doklej? toie
lange? conjun.  (dotlej) dokler, dokler
ne, so lange {als); bis.
quoCunque, adv.  kamor koli, wohin immer.
quod, conjun.  ker; da, ka, toeil, dass:
propterea quod,  zato ker (ka), des-
ivegen iveil; {c. conj.)  češ da, češ ker,
ker da, dass, weil  (c. conj.).
quo minus {guominus), conjun. c. conj.,
da ne, da ne bi, dass nicht, zu ^ cum
inf.  (za glagoli : impedio, proMbeo,
officio , obsto, deterreo  in podobnimi).
quomodu {quo-modo), adv.  na kak (kteri)
način? kako? kakor, auf ivelche Weise,
ivie, so ivie.

quondam, adv.  jedcnkrat, nekdaj, njega
dni, svoje dni, eintnal, ehemals.
quoniam (quum-jam), conjun.  ker užč,
kor ti, ker, da ja, iveil nun, da eintnal.
quoque, conjun,,  tudi, i, auch  (zapostav¬
lja se naj bolj naglašeni besedi): an-
num quoque,  i (tudi) leto, auch d. J.
quot, adj. indecl.  (v plur.),  koliko (njih)?
kolikor (njih), kako mnogi, ivie viele,
ivie viel: quot milites,  koliko (kplijfor)

vojakov. ^ Ct/i vj4/$0fiich;
quot-annis, adv.  vsako leto, vsakega lota,
qudtrdianus, 3.  vsakdanji, tdglich, all-
tiiglich.

quotfdie {cotidie), adv.  vsakdan, tiiglich.
quotiens {quoties), adv.  kolikrat, koliko¬
krat? kolikorkrat, ivie oft? ivie viel
mal ? so oft als ,

134

quotlens-cunque, adv.  kolikorkrat koli,
kedar koli, me oft mir , so oft nar.
quo-llsque, adv.  doklej? kako dolgo?

ivie langtf quousque tandem ?  doklej še ?
kako dolgo še ? ivie lange doch  ( noch)?
quum gl. cum.

M.

Rabies -ei,  /. togota, besnost, divjanje,
(huda) joza, die Wuth, Kaserei.
radius -ii, m.  žarek, žar, trak, Strahi.
radix -icis, f.  koron, korenina, Wurzel\
radices  (montis ), koren, (peta, dno,
vznožje) gore, podgorje, podbrdje, der
Fuss (des Berges).

radieftus, adv.  s korenom (korenino),
do tal, čisto, mit der Wurzel, von
Grund ans , ganz.
rana -ae,  /. žaba, der Froseh.
rapax -dcis,  grab(ež)ljiv, dereč, ropar¬
ski, ropni, reisšend, rSuherisch.
raplna -ne, rop, ropanje, grabljenje,
grabež, plenjenje, der Rmb, die Riiu-
berei, die PUinderung.
rapio -ui, raptum, 3.  po sili jemljem,
grabim, ropam, rauben ; vlečem, od¬
vlečem, nosim, ugrabim, reissen , fort-
reissen, schleppen, fortschleppen: filias
ad mortem  (na smrt); iztrgam, izvle¬
čem, otmem od, entreissen: a morte
(dem Tode)  J vlečem, mikam, hinreis-
sen : a d id.

rarius (ra.ro), adv.  bolj redko, rčje,
seltener.

rSrftas -dtis, f.  redkost, die Seltenheit;

der Mangel an Dichtheit , d. Lockerheit.
raro, adv.  redko, redko kdaj, setten.
nicht oft.

rarus, 3.  redek, raztreseni, selten , ein-
zeln stehend;  redek, ne gost, schutter:
peeten.

ratio -onis, f.  račun, (rajtba), die Rech-
nung;  račun, odgovor, die Rechen-
. schaft, Rechnung :  , rationem reddo,
račun-, odgovor da(je)m, odgovarjam,
Reckenschaft geben;  um, razum, pa¬
met, preudar(ek), premislek, die Vcr-

nunft , Ueberlegung, Klugheit: ratione
(po pametni porabi, nach verniinfti-
ger Amvendung) metiri;  osnova, der
Plan: ratio atque usus belli , nauk o
umnem vojskovanju in vajenje v voj¬
skovanju, theorija in praksa, die plan-
mdssige Kriegsfuhrurtg und die Kriegs-
ilbung , die Theorie und Praxis;  nauk,
vodilo, načelo, die Lehre, der Grund-
satz: summa;  razlog, pričina, vzrok,

’ der Grund , die Ursciche ;  ozir, poštev,
die Riicksicht: rationem habeo alicujus
rei,  oziram se, pomislim na..., v po¬
štev jemljem kaj, Riicksicht nehmen
auf, beriichsichtigen etwas , Sorge tra-
gen fiir;  način, Art und Weise: qua
ratione  (na..., auf...).
ratioefnor, 1 .  umujem, sklepam, mo¬
drujem, folgern, einen Schluss machen.
ratus gl. reor.

ratis -is, f.  plutva, pla v (f.), derFloss;

čoln, ladja, der Kahn, das Schiff.
ravis -is, f.  hripa, hripavost, Heiserkeit.
rebello, 1 .  vojsko (boj) obnavljam (po¬
novim), spet se vzdigujem, (po)bunim
se, puntam se, den Krieg erneuern,
sich agflehnen, sich emporen.
recens -tis,  nov, mlad, skorašnji, ravno
ujet, friseh, Jung, neu: piscis.
receptaculum -i, n.  shramba, sprava,
stan, das Behaltniss, der Aufenthalt,
der Zufluchtsort.

recessus -us, m.  odhod, vrnitev, umik,
der Rikkzug;  skrivno mesto, skriva¬
lišče, zakotje, geheimer Ort, Versteckr
recido ( re-caedo ), -Idi -isum, 3,  odrežem,
odsekam, abschneiden, abhauen: caput;
izrujem, izkorenini, iztrebini, ausrot-
ten: vitla.

135

recldo (re-eddo), -cidi -cdsum, 3.  nazaj
padem, -padam, zuruckfallen.
recipio ( re-capio), -cepi -ceptum, 3.  spet
vzamem, -osvojim, zopet dobim, zo¬
pet vzamem, nazaj dobim, -vzamem,
medernehmen,-erobern: urbem;  sprej¬
mem, pod streho vzamem, aufnehmen:
se recipere , umaknem se, vrnem se,
sich zuriickziehen. zuruckkotmnen.
reclto, 1.  berem-, čitam (na glas komu),
prednašam, recitujem, vorlesen , -tragen.
recedo -cessi -cessum , 3.  umaknem se,
zuriickweichen : a conspectu , izpred

oči grem, aus den Augen gedien.
recordatio -onis, f.  spomin, pomnjenje,
pametovanje, die Erinnerung.
recordor, 1.  spomenem se, spominjam
se, mislim, zmislim se na, stavim si
pred oči, sich erinnern , zuriickdenken,
sich mrgegenwtirtigen: alicu/us rei, rem.
recreo, 1.  nanovo ustvarim, ukreplm,
poživim (-iti), ukropljujem, oživljam,
iviederherstellen , erguickcn , aufrichten.
recte, adv.  prav, po pravici, pravično,
dobro, recht , richtig, gehorig, mit
Recht: colligere, recte factum  (prav
narejeno), slavno-, dobro delo, {recht
gemacht ), eine ruhmliche-, gute That.
reotor -oris, m.  ravnatelj, vladavec, vod¬
nik, krmivec, krmar, kormanos, der
Lenker , Filhrer , Leiter , Steuermcmn.
rectus, 3.  raven, gerade;  prav, dober,
recht, gut: cOnscientia, constlia ; po¬
šteni, tugendhaft; rectum  -j, n.  kar
je prav, krepost, das liechte, d. Tugend.
recumbo, -cuhui -ciibitum , 3.  ležem, ule¬
žem so (vznak), sich (riickUngs) nieder-
legen.

reciiso, 1.  odbijem, kratim, odrečem,
nečem, netrpim, branim se, kratim
se, ubranim, zaprečim, sich tveigern,
venoeigern, ausschlagen, nicht uiollen,
verhindern.

recupero, 1.  spet dosežem, nazaj dobim,
tvieder erlangen, -bekommen: rem.

red-arguo -ui -iitum, 3.  pobijem, (opr)o-
vržem, spodbijem, opovržem, podčrem,
tviderlegen : crimen.

red-do -didi -dttum, 3.  nazaj dam, (po)-
vrnem, spet dajem, (po)vračam, wie-
dtrgeben, zarilckgeben, zuriickstellen:
sanguinem reddo in  (razdeljujem, de¬
lim v, vertheilen);  iz sebe dam, von
sich geben: clamorem  (zaženem, vz¬
dignem..,, erheben...)  ; povem, dam, an-
geben: causam  (razlog, den Grunti ),
jus  (pravico-, sodbo delam, -storim,
sodim, Recht sprechen ), rationem  (ra¬
čun-, odgovor dam, odgovarjam, Re-
chenschaft geben);  storim, učinim, na¬
redim, delam, machen : aliguem fero-
ciorem, cautum  (spametujem, vorsich-
tig machen).

red-eo -ii -itum -tre,  nazaj grem, vrnem
se, povrnem se, (po)vračam se, nazaj
pridem, zuriickgehen, -kehren, -kom-
men: in gratiam cum aliquo,  pomirim
se, spravim se, sprijateljim se spet
s kim, sich mit Jemanden ctussohnen.
redlgo ( red-ago ), -egi -actum , 3.  nazaj
ženem, zurucktreiben  ; spravim, ivohin
bringen: suh {in)dicionem  (pod oblast,
unter die Bothmassiglceit...), suh impe-
rium, sub potestatem,  pod gospodstvo
ali oblast spravim, podvržem, unter
Jemands Herrschctft oder Getvalt brin¬
gen, untenoerfen.

redimo ( red-emo), -emi -emptum, 3.  od¬
kupim, odkupljujem, los-, erkaufen.
redltus (redeo), -us, m.  vrnitva, povr-
njenje, povratek, die Riickkehr, Ileim-
kehr;  prihodek, dohod(ek), dohodki,
das Einkommen, die Einkiinfte.
re-duco -xi -ctum, 3.  nazaj (od)peljom,
-(od)včdem, -pripeljem, -dovedem, zu-
ruckfiihren.

red-undo, 1.  izlijem se, izlivam se, uda¬
rim (stopim) črez bregove, razlivam
se, prestopam, austreten, iiberfliessen.
referoio ( re-farcio), -fersi -rtum, i.  na-

136

tlačim, nabijem, napolnim, vollstopfen ,
- fiillen , anfiillen.

re-fero -tuli -Idtum -ferre,  nazaj nesem,
-prinesem, odnesem, prinčsem, zuriick-
trcujen , zuriickbringen , ivohin bringen:
caput adJugurtham;  vvrstim, vvršču-
jom med (v), denem v, postavim v,
vprsetzen in: in nmnerum deorum  (pri-
Štejem bogom, miter die Gotter ver-
setzen) ; plačam, odplačam, vrnem,
zuruckzahlen: talenta - ,  nanašam, na-
vračam, vlečem na, sodim kaj po
čem, zurilckbeziehen, beziehen: omnia
ad voluptates;  predstavljam, kažem,
darstellen: imaginem,  imam podobo,
sličen (podoben) sem, iihnlich sein ;
(s)poročam, (s)poročim, pripovedujem,
povem, berichten, erz&hlen, sagen ; gra-
tiam ref ero,  skažem hvaležnost (se
hvaležen), hvaležen sem, mit der That
danken, dankbar sein.
re-fcrt -tulit -ferre , na tem je (ležeče),
za to (mi) je, -maram, es liegt daran ,
es kommt darauf an , es ist daran ge-
legen: alicujus, med  (meni, mir).
refertus (refercio), 3.  natlačeni, poln,
polheni, vollgestopft , angefiiUt, voli.
reficio (re-facio), -feci -fectum, 3.  spet
delam, toieder machen;  popravim, po¬
vrnem, ponovim, iviederherstellen , aus-
bessern: animos  (ohrabrim srca, die
H. ermuthigen ); po krepim, po-, oživim
(-iti), erguicken, neu starken: vires.
re-formido, 1. rem,  bojim se, groza (strah)
me je česa, sich fiirchten, schaudern
vor etivas.

re-fugio -fugi -fugitum, 3.  nazaj bežim,
-pobegnem, -uidem, zuriickjiiehen.
refugium -ii, n.  pribežališče, die Zujluvht,
der Zufluchtsort.

regina -ae, f.  kraljica, die Konigin.
regio -onis, f.  kraj, (po)krajina, strin;
okolica, okraj, okoliš, kanton, die
Gegend, Landschaft ; der Bezirk , Di-

tjtrickt, dcts Department,

regius, 3.  kraljlvski, kraljlvi, kraljem
pristojni, koniglich, Konigen geziemend.
regno, 1.  kraljujem, vladam, (als Konig)
herrschen, regi aren.

regnuin, -i, n.  kraljestvo, prestolje, kral¬
jevanje, vlada, kraljevsko dostojan¬
stvo, -čast, die Kbnigsherrschaft , der
Thron, Regierung , konigliche Wurde:
regnum teneo Italiae , kraljujem v...,
herrschen in... - ,  kraljestvo; kraljevina,
das Kbnigreich, Reich.
rego -xi -ctum , 3.  vlddam, ravnam, uprav¬
ljam s čim, vodim, lenken, leiten , re-
gieren.

Regulus - i , m.  (kraljic, kleiner Konig),
konsul Rimski, hraber vojvoda, na¬
zadnje ujet od Karthagincev.
rejicio (reicio, re-jacio) -ječi -jectum, 3.
nazaj vržem, zuruchuterfen;  zavržem,
zaženem, wegwerfen , abwerfen , ver-
tverfen - ,  zapodim, zavrnem, odpravim,
zurilcktreiben, abiveisen, entfernen.
re-laxo, 1.  razširim, ( ivieder ) erioeitern ;
olakšam, zlajšam, erleichtern ; razve¬
selim, razvedrim, auf-, erheitern.
re-lego, 1.  odpravim, odpošljem, proše¬
nem, izteram, izženem, odžfenem,/or#-
schicken, tcegschaffen , entfernen, ver-
iceisen, verbannen: ob hominibus  (iz
človeške družbe..., aus der menschli-
chen Gesellschaft entfernen).
religio -onis, f.  vera, verstvo, bogoča¬
stje, die Religion, Gottesverehrung ;
svetost, die Heiligkeit , Weihe - ,  vestnost,
zdušnost, pobožnost, die Gewissenhaf-
tigkeit, die Unstrdflichkeit.
re-ligo, 1.  zavežem, privlžem, zuriick-
binden, anbinden, befestigen.
re linguo -liqui -lictum, 3.  zapustim, za¬
puščam, popustim, popiiščam, zuriick-,
hinterlassen, verlassen.
reliquus, 3.  ostali, preostali, drugi, tibrig,
ubriggeblieben.

re-maneo -nsi -nsum, 2.  (zopet, nazlj)
ost&nera, ostajam, zaostanem; pre-

137

ostanem, zuruchbleiben , blsiben ; ilbrig
bleiben.

remedium n.  lok, zdravilo, pomoč,
pomčček, sredstvo, das Ileil-, Hilfs-
mittel, Mittel gegen etw: in  (za, als)
remedium.

reminiscor, 3.  spominjam se, spomnim
se na, zmislim se, pomislim na, sich
(zurilck)erinnern, sich ins Geddchtniss
zuriickrufen: alicujus, rem.
remissus, 3.  (naz&j puščeni, zurilckgelas-
sen);  omahli, nenategnjen, nenapet,
schlaff.

remissio -vnis, f.  odpuščanje, prizana-
šanje, spreglčd, die Nachlassung, die
Nachsicht, Milderung.
remuius, 3.  (odmaknjen), oddaljen od,
daleč, odlčžni, ( zurilckgeruckt , entfernt ,
abgeneigt: a luxuria.
re-mitto -isi -issum, 3.  nazaj spustim,
-pošljem, zurilclcgehen lassen, zuriick-
schiclcen.

re-moveo -ovi -otum , 2.  (odmaknem,)
oddaljim, odpravim, odstranim, odsta¬
vim, umaknem, ( wegriicken ), entferncn ,
megschaffen , zuriichziehen: arbitros,
a re famiUari.

Remus -i, m.  brat kralju Romulu.
remus -i, m.  veslo, das Ruder.
re-nfdeo -ui, 2.  odsevam, sijem, svetim
se, gldnzen ; smehljdm se, na smčh se
držim posmehujem, se, liicheln.
rentdens -tis,  prijazno (veselo) smejoči
se, freudestrahlend , lachelnd.
re-novo, 1 .  po-, obnovim, erneuern.
re-nuncio, 1.  nazdj javljam, oznanjam,
naznanjam, (sjporočam, povem, zuriick-
berichten , melden, hinterbringen.
reor -rdtus sum, 2.  (račlinam, rajtam,
rechnen ); mislim, menim, držim koga
za, meinen , glauben, dafilrhalten : op-
timum  (za naj bolje, fur das beste)
ratus est... gerere.

re-paro, 1 .  spet pridobim, -napravim,
-popr&vim; -obnovim, ivieder erwer-

ben, -herstellen , -ausbessern; -erneuern:
bellum.

re-pello -pitli -pklsum, 3  (nazaj) preže¬
nem, odžčnem, odbijem, od-, zapodim,
odganjam, odpravim, zurilektreiben,
vertreiben, zuruckstossen, -schlagen, zu-
rilckiocisen.

repenta, adv.  najed enkrat, nakrat, izne¬
nada, naglo , (na)nagloma, plbtzlich,
schnell, unvermuthet.

rčperio -pSri -pertum, 4.  nahajam, naj¬
dem, finden, antreffen: seriptum , (pi¬
sano, geschrieben, aufgezeichnet);  iz-
najdem, izmislim, erfinden , erdenken.

re-peto -Tei. -itum, 3.  nazdj zahtevam,
nazaj tirjam, zuruckforderu : Macedo-
niam ; lastim si, prisvajam si, prireku-
jem si, beanspruchen: IJomirum , t. j.
držim ga za svojega rojaka (zemlja-
ka), ihnfur seinen Landsmann hnlten\
ponavljam, opetujem, wiederholen,
wieder vornehmen, erneuern : lectionem ;
memoria repeto,  spominjam se, sich
erinnern.

repo -psi -ptum, 3.  lezem, lazim, pl&zim
se, po vseh štirih grem (hodim), krie-
chen, schleichen.

re-porto, 1.  nazaj odnesem, prinesem,
zuriickbringen , uberbringen: caput ■  od¬
nesem, obdržim, davontrageii: ex ali-.'
quo  (premorem koga, den Sieg iiber
Jmd. dav.)

repleo -evi -etum, 2.  napolnim, (icieder)
er-, anfilllen.

re-praesento, 1.  predstavljam, pod oči
stavljam, predočim, predočavam, ver-
gegemvartigen, darstellen, vorstellen ;
ne odldšam, ko j-, precej storim, nicht
aufschieben, sogleich machen.

re-prehendo -di -sum, 3.  (spet zgrabim,
mieder ergreifen ); graj am koga v čem,
korim, očitam komu kaj, prigovarjam,
zabavljam komu, tadeln, aussetzen an
Jmd. etuias: aliquem in crepidis  — in
eo  (grajam...v tem, tadeln..,darili).

IS

138

reprlmo (re-premo) -pressi -prešsum , 3.
nazaj tiščim, -teram, zurilck drangen,
-treiben ; zadržujem, zaviram, stesnfm,
na tesnem držim, krotim, ustavljam,
opoviram, opovrem, nieder-, zurilck-
halten ; einschranken, hemmen.
repu dio, 1 .  odbijem, odpravim, spodim ;
odženem, zametujem, zaničujem, za-
vržem, abiveisen, zuruckiveisen, zurilck-
stossen 4 , verschmdhen: aliguem.
repugnantia -ae, f.  upor, ovira, der Wi$-
derstand  ; nasprotno trjenje, nasprot¬
je, nasprotovanje, der Widerspruch.
re-pugno, 1 ■  upiram se, protivim se,
uprem se, nasprotujem, v bran se sta¬
vim, nasproten sem, sem proti komu,
sich tvidersetzen, entgegen sein, Wider-
stand leisten , sich vertheidigen, wider-
streben.

re-puto, 1-  računani, rajtam, rechnen ,
berechnen ; pomislim (zopet), razmis¬
lim, iiberdenken, Uberlegen:. rem secum.
requies -etis, f.  pokoj, počitek, die Ruhe,
die Rast.

re-guiesco -evi -etum, 3.  počivam, spo¬
čijem se, ausruhen.

requi ro (re-guaero) -isivi - isitupi , 3.  spet
iščem, poiščem, tviederaufsuchen , auf-
suchen;  zahtevam, iščem, hočem, ver-
langen: medicum;  pozvedujem, pre¬
iskujem, izpitujem, nachfragen, nach -,
er/orschen, untersucken.
res -rži, f.  reč, stvar, reči, zadeve, die
Sache , das Ring, Wesen: res militarist
vojaštvo, vojstvo, vojaške reči (stvari),
das Kriegstvesen , res peeuniaria , de-
narstvo, das Geldu>esen, res puhlica,
(stvar narodna, državna stvar, državni
posli, državne zadeve, državne stvari),
občinstvo, država, das Gemeindetvesen,
der Staat ; res,  imetek, das Vermogen:
res familiaris,  imetek, hišne reči, go¬
spodarstvo, das Vermogen, Maustvesen;
delo, dejanje, čin, resničen dogod, pri-
godek, zgodba, die That, Handlung,

der Thatbestand, V or f ali: res gestae,
dčla, čini, zgodovina, die Tkalen, Be-
gebenheilen, Geschichte, res g er er e ; reč,
predmet, zadeva, opravilo, posel (dr¬
žavni), der Gegenstand, die Angelegen-
heit;  delo, resnica, die That, Wahr-
heit: non re  (v resnici, in der Wirk-
Uchkeit) sed nomine;  okolnost, okoliš¬
čina, razmer(a) , der Umstand, das
Verhdltniss: res adversae, angustae,
etc.  (nesreča, das Unglilck);  država,
moč, der Staat, die Macht : res Romana;
(najviša) oblast, gospodstvo, vlada,
die  ( hochste ) Gewalt, d. Oberherrschaft:
summa rerum,  (naj viša oblast, die
hochste Gewalt), rerum potiri; res  (v
plur.)  reči, svet, die Ringe, Welt: in
rebus, rerum natura , red (uredba) sveta,
die VVeltordnung, der Lauf der Welt ,
re-saluto, 1 , c. acc.  pozdrav vrnem komu,
odzdrdvljam, odpozdravljam, odklonim
se, wieder griissen, ein Gegenkompliment
machen : aliguem.

re-SCindO -Idi -issum, 3.  raztrgam, po¬
diram, zerreissen, niederreissen: tectum.
re-SCrfbO -psi -ptum, 3.  odpišem, odgo¬
vorim: zuruckschreiben, antuiorten.
re-sido -sedi -sessum, 3.  sedem, sich nie-
dersetzen ; uležem se, ulegam se, utih¬
nem, potihnem, sich setzen, sich legen,
ruhig tverden: undae.
re-sisto, restlti, restltum, 3.  upičam se,
v bran se stavim, protivim se, ubra¬
nim se, widerstehen, sich widersetzen.
respergo (re-spargo) -rsi -rsum, 3.  oškro¬
pim, oškroiim, obrizgam, osičem (osi-
kati) , bespritzen , -sprengen: cruore
(okrvavim, mit BI. bespritzen).
resplcio -exi -ectum, 3.  ozrem se, ogle¬
dam 8e, zurUcksehen;  obziram se na,
gledam na, beriicksichtigen, auf etivas
sehen: eos.

re-spondeo -di -sum, 2.  odgovorim, od¬
govarjam, antivorten.
respublica (res puhlica) reipubltcae f.

139

država, občinstvo, republika, d. Staat ,
die Republik, das Gemeimvesen;  pčsel
(posli-) stvdr-, zadeva državna, die
Staatsangelegenheit , obldst državna ,
die Staatsgewalt\  imetek državni, das
VermSgen des Slaates ; dobro-, korist
države, der Vortheil -, das Beste des
Staates.

restltuo ( re-statuo) -ui -utum, 3.  nazaj
postdvim, ponovim, spet sezidam, wie-
der herstellen , erneuern: muros  ; na¬
zaj postavim, (po)vrnem, zuruckstellen,
-geben;  nazaj pokličem, zuriickrufen :
in patriam;  v poprejšnji stdn v (meš¬
čanske pravice) spet postavim , (in
seine biirgerlichen Rechte) ivieder ein-
setzen: aliguem populiscito.
re-tardo, 1.  ustdvim, zadržim, aufhalten,
hemmen: impetus.

restitutus, 3.  nazaj postavljen, povrnjen,
toieder hergestellt , zuriickgegeben.
re-sto -stiti, 1.  zaostajam, zuriickbleiben ;

ostajam, ostdnem, iibrigbleiben , -sein.
re-sumo -mpsi -mptum, 3.  spet-, nazaj
vzttmem, -primem, ivieder nehmen ,
-ergreifen: aliguid in tnanum.
retineo (re-teneo) -ui -tentum, 2.  zadržim,
zadržujem, auf-,zuriickhalten ; zadržim,
pridržim, behalten , beibehalten: judicem
(za s., als R.)‘,  obdržim, obdržujera,
ohranjujem, vzdržujem, erhalten: im-
perium ; ubranim se čemu, vzdržim,
se česa, ustavim, zuriickhalten, sich
enthalten , verhalten: viz lacrimas.
re-tracto, 1.  nazdj vlečem, zuriickziehen  ;
umičem se, ustavljam se, sich toeigern,
sich widersetzen , ablehnen;  spot raz¬
pravljam, -pregledujem, pondvljam,
ivieder vornehmen , -durchgehen, -be-
sichtigen , iviederholen.
re-tundo -Uidi -tiisum, 3.  otopim, skrham,
abstumpfen ; nazdj teram, vzbijem, od¬
bijem, nazaj pahnem, ovrem, ustdvim,
zurucktreiben, zurilckstossen , vereiteln :

. impetum,

reus -i, m.  toženec, zatoženec, ein An-
geTclagter.

reverentia -ae, f.  (s)pošt.ovanje, spošt¬
ljivost, die Ehrfurcht , Ehrerbiethung.
re-vereor -itus sum , 2. c. acc.  spoštujem,
bojim se, v strahu častim, častim,
hochachten , fiirchten, sich scheuen,
Achtung -, Ehrerbiethung erzeigen.
re-vertor (versus sum)  in reverti, sup.
reversum , 3.  povrnem, vrnem se, vra¬
čam se, zuruckkehren, -kommen.
revi visco ( re-vivo ), revizi -victum, 3.  spet
oživim (-eti), -oživevam, -oživljam,
ivieder aufleben\  opomorem si, ukre-
pim se, sich erholen.
re-VOCO, 1 .  nazdj (po)kličem, -(po)zo-
vem, povrnem, zuriickrufen , ivieder
herstellen ; odvrdčam, odvrnem, motim,
zuriickziehen, ab-, zuriickhalten: ali-
quem a re,

rex, regis, m.  kralj, vladavec, der Ko-
nig\ rez (apum)  maternica, matica,
mačica, kraljica, die BienenkSnigin,
der Weisel.

Rlienus -i, m.  reka, Rhen (Ren), der
Rhein.

Rhesus -i, m.  kralj v Thraciji, prišel
Trojanom na pomoč,
rheda -ae, f.  (popotni) voz (na štiri ko¬
lesa), kola, kočija, vierradriger Rei-
seivagen, die Kntsche.
rhetor -oris, m.  učitelj govorništva, der
Lehrer der Beredtsamkeit.
rhfnoceros -otis, m.  nosorog, d. Nashorn.
Rhodanus -i, m.  reka, s. Rhone, jetzt
Rhone , Fluss in Gallien.

Rhodius, 3.  Rhodski, Rhojan, rhodisch,
von Rhodus, ein Rhodier.

Rhodus -i,  /. otok in mesto na njem iste¬
ga imena v Srednjem morju na jugo-
zapadu od Male Asije.
rictus -us, m.  odprtje, žrčlo, die Oeffnung ,
der Rachen : oris,  odprta usta , der
geoffnete Mund.

rldeo -si -sum, 2.  smejam se, nasmejani

18 *

140

se, lachen ilber-, rem-,  rogam se čemu,
zasmehujem, izsmeh&vam, ver-, aus-
lachen, hohnen, verspotten: officii genus.
rigeo - ui, 2.  trpnem, trd (tog, okorel)
sem od, starren, unbiegsam sein, stari-
od. steif sein von: frigore. ■
rigo, 1 .  močim, polijam, nat&pam, poli¬
vom, beivdssern, besprengen: hortos.
rlpa -ae, f.  breg, kraj (reke), das Ufer
(eines Flusses).

rlstlS -us, m.  smeh, smejanje, das La¬
chen, Gelachter.

rite, adv.  pržv, po pravici, auf gehorige
Art, mit Recht.

rTtus -us, m.  način, šega, obred, na¬
vada, običaj, ceremonija, d. Gebrauch,
Getvohnheit, Sitte, Art, Mode, der re-
ligiose Gebrauch, die Ceremonie: ritu
pecudum,  po živinski, nach Art des
Viehes.

rivus -i, m.  potok, der Bach.
rixor, 1 .  prepiram se, svajam se, spo-
rečem se, zanken, hadern, streiten.
roblir -oris. n.  črepinjek, gnjelec, gra-
den, die Steineiche-,  jakost, krepost,
moč, sila, jezgra, jedro, cvet, die
Kraft, Starke, der Kern : Hispaniae.
robustus ( robur ), 3.  jak, krepak, močan,
stark,  jčdrnat, trden, krdftig, kernfest.
rogo, 1.  prosim, molim, bitten\  vprašam,
upltam, popltam, fragen, befragen.
Roma -ae, f.  Kirn, Rom.

Romanus, 3.  Rimski, Rimljan, romisch,
der Romer: Romanorum  (Rimski).
Romulus -i, m.  prvi kralj Rimski,
ros -roris, m.  rosa, der Thau.
rosa -ae, f.  roža, goščavka, die Rose.
Rosoius (Sextus) -ii, m.  Roscius Amerijan
(aus Ameria, einer Stadt in Mittel-
italien).

rostratus, 3.  kljunat, s kljunom, z no¬
som, z rilcem, geschndbelt.
rostrum -i, n.  kljun; rile* gobec, der
Schnabel-, der Riissel, die Schnauze,
das Maul-, plur. rostra,  govorlšče,

govornica, govorilnica, oder, leča
(skljuni od ladij ukrašena), die Redner-
biihne  (genannt von den an ihr ange-
brachten erbeuteten Schiffsschnabeln):
pro rostris  (na govornici, z govorišča,
auf der Rednerbiihne).

rudis -e,  sirov, divji, nevedni, roh, un-
erfahren, untvissend.

Rufus -1, m.  (rudčč, rjavec, fuchsroth),
pridčvek Rimski, rom. Beiname.

ruTna -ae, f.  pad; razsip, razvalina, der
Sturz: die Ruine, Trummer.

Rullianus -i, m.  Fabius Rull., konsul in
diktator Rimski.

Rullus -i, m.  Rimljan, ein Romer.

rumor -oris, m.  mrmranje, momljanje,
šepet, šeptanje, das Murmeln, das
heimliche Gerede ; govorica, glas, das
Gerede, Gerttcht.

rumpo, rupi, ruptum, 3.  raztrgam, raz¬
bijem, zerreissen, zersprengen;  pre¬
lomim, prokršim, brechen: foedus.

ruo -ui -uUum, 3-  zrušim se, zvalim »e,
razspem se, cin-, zusammenstiirzen,
fallen ; hitim, brzo minem, eilen, schnell
vergehen-,  zrušim, razspem, podrem,
zu Boden stiirzen, einreissen, zu Grunde
richten: rent.

rursus, adv.  spet, zopot, tviederutn ; na¬
sproti, dagegen.

ru8, ruris, n.  dežela (ne mesto), selo,
vds, polje, zemlja, kmetija, imanje,
das Land  (nicht Stadt), Dorf, Feld,
Landgut: rus,  na selo, na kmete,
auf s Land’, mri,  na solu, -kidanju,
-kmetih, auf demLande; rure,  s sela,
z ladanja, s kmetov, vom Lande.

rustlCUS, 3.  lunetiški, selski, poljedelski,
kmetovavski, na kmetih, Idndlich,
Land-: vita-,  seljak, kmet, poljedelec,
der Landmann, Bauer.

Rutuli - orum, m.  Rutul(c)i, narod v La-
tiju, eine Volkerschaft in T,atium:
Rutulorum  (Rutulski).

141

S.

Sabfnus, 3.  Sabinski, Sabinec, narod v
Srednji Italiji, sctbinisch , ein Sabiner.

Sabis -is, m.  s. Sarribro, reka v Galliji,
ein Fluss, jetzt Sambre im nordlichen
Franlcreich.

saccharum -4, n.  cuker, sladkor, der

Zuclcer, Zuckersaft.

sacciperium -i, n.  torba, mošnja, die
TJmhdngetasche, ein Geldsackchen.

sacer -era -um,  svet, posvečeni, heilig:
mons  (8/ s  avstr, miljo od Rima); sa-
crum -i. n.  žrtva; svetinja, svetišče,
das Opfer; Heiligthum; sacra -or um,
bogoslužje, bogočastje, d. Gottesdienst.

sacerdotium -ii, n.  duhovstvo, posve-
čeastvo, popovstvo, das Priesteramt,
die -wurde.

Saces -ae, m.  Sak, ime naroda, Saker
~ ScAjtha -ae, m.  (okoli kaspiškega
morj a).

8acrificium -n, n.  žrtva, aldov, dar, das
Opfer.

sacrifico, 1 .  žrtvujem, darujem, opfer n.

sacrutn gl. sacer.

sacro, 1.  posvetim, (der Gottheit) wei-
hen, ividmen.

sacrosanctus, 3.  svet, presvet, nežaljiv,
(kogar ni dopuščeno žaliti, poškodo¬
vati ali roke nanj položiti pod smrtno
kaznijo), umerletelich, hochheilig , sa-
crosanct.

saeculum (seculum), -i, n.  vek, stoletje,
das Jahrhundert ; vek, rod, čas, das
ZeitaUer, die Generation, die Zeit.

8aepe, adv.  velikrat, često, pogosto, do¬
stikrat, oft, vielmal; saepe num&ro,
velikrat, oftmals.

saepius, adv.  večkrat, češče, ofters,
mehrmals.

saepissime, adv.  naj češče, -večkrat,
vrlo često, -pogosto, zelo velikrat, am
oftesten, sehr oft.

saepio -psi -ptum, i.  ogradim (s plotom);

obdam, opašem, obvarujem, zaklonim,
verztluiken; umgeben, einschliessen, be-
deelcen, beivahren: membranis.
saevio, 4.  besnim (-oti), divjam, viliram,
razsajam, iviithen, toben, rasen.
saevitia -ae, f.  besnost, srepost, grozovi¬
tost, neusmiljenost, trdosrčnost, okrut¬
nost, die Wuth, Grausamkeit, Wild-
heit ; ostrost, die Strenge.
saevus, 3. grozovit, straš&n, grausam:
verbera;  besen, divji, ljut, hud, wii-
thend, ivild, bSse.

sagitta -ae,  /. strelioa, strela, puščica,
pšica, der Pfeil.

Saguntus i-, f.  in -tim, n.  Sagunt, mesto
na vshodnem primorju Hispauijo,
Sagunt.

Saguntinus -i, m.  Saguučan, Saguntiner,
sal, sdlis, m.  sol, das Salz; sales , dovtipi,
bistroumne šale, šegavo govorjenje,
osoljeni pogovori, der Witz, mitzige
Einfiille, die icitzige Rede.

Salii -orum, m.  (plesači, T&nzer ), du¬
hovniki Martovi, die Salier , Priester
de$ Mars.

salio -lui (fivi) -Itum, 4.  skačem, skak¬
ljam, springen, hiipfen.

Sallustius -ii, m.  slov. zgodopisec Rim¬
ski, beruhmter romischer Geschichts-
schreiber.

salsus, 3.  slan, gesalzen, salzig: agua
marina.

saltus -us, m.  1) skok, der Sprung ; 2)
gozdnata gora, gozd, les, gore, das
Waldgebirge, die Waldung: Fgrenaeus
(P. goi'a, die Pgreniien) : 3) klanec, so¬
teska, der Engpass. .
saluber -bris -e,  zdrav, celiven, zdravi¬
len, zdravju koristen, dober za zdravje,
lekovit, koristen, heilbringend, heilsam,
gesund, zutriiglich: herba.
salu® -utis, f.  zdravje, ozdravljenje, die
Gesundheit, das Wohlbefmden;  dobro,

142

blagor, sre6a; das Wohl, Heil, die
Wohlfah/rt, das Gliick;  življenje, das
Leben; Salus , boginja zdravja in bla¬
gostanja, GSttin der Gesundheit und
der Wohlfahrt;  rešitva, rešenje, otetje,
die Bettung: salutem dare  (rčšim, ret-
ten ); pozdr&v, der Gruss: salutem
( dicit ) alicui , pozdravlja koga, po¬
zdrav izroča, er griisst Jemand , ent-
biethet seinen Gruss.
salutaris -e,  zdrav, (o)zdravni, rešni,
rešivni, blag, koristen, heilsam , ge¬
sund, zutraglicli , erspriesslich.
saluto, 1., c. acc.  pozdravim, pozdrav¬
ljam, klanjam se, grilssen, begriissen,
sein Complime.nl machen.

(salveo), 2.  zdrav sem, gesund sein, sich
tcohl befinden ; salve,  zdrav bodi!
zdravo! pozdravljen bodi! Bog te
sprimi! dobro jutro ! dober dim! sluga
ponižen ! zdrav ostani! srečno ! z Bo¬
gom! sei gegrUsst! Gott griisse dich!
guten Morgen! guten Tag ! Jhr Die-
ner! lebe uiohl! adieu! Gott behiithe
dich! jubeo salvere aliguem , pozdrav¬
ljam koga, ich griisse Jemand.
salvus, 3.  zdrav, neoškodvan, neokvar-
jen, srečen, srečno, rešeni, otet, ge¬
sund, unverletzt, woidbehalten, gerettet:
salvus  (srečno, gliicklich) advenio.
Samius, 3.  Samski, Samljan, samisch ,
von Samos, ein Samier.

Samnis -itis,  Samnijski, Samnitski, Sam-
nijan, Samničan, Samnit, junaški na¬
rod v srednji Italiji, samnitisch, ein
Samniter: Samnitium,  Samnitski.
Samnium -H, n.  Samnij, gorata dežela
(ein Bergland)  v srednji Italiji proti
severu od Kampanije.

Samos ( Samus ), - i, f.  otčk v Aegaejskem
morju blizo Male Asije.
sancio -n:ci -nctum  in -citum 4.,  posve¬
tim, ustanovim, odredim, naredim,
utrdim, lieiligen  (als heilig und unver-
htzlich) festsetzen , verordnen: legem,

de eo;  potrdim, belcr&ftigen, befestigen ,
bestčitigen: rem ; pod kaznijo prepo¬
vem, verpSnen.

sanctus, 3.  (potrjen, bestatiget);  svet,
posvečeni, nedolžen, nežaljiv, heilig ,
geheiligt, unverletzlich ; svet, pobožen,
nedolžen, kreposten, bogoljubni, Bogu
ugoden, bogab oj e<S,unbescholten, fromm,
tugendhaft, gottgefdllig.
sangufs -inis, m.  krv, kri, das Blut.
sanotftas -atis, f.  svetost, nežaljivost,
die Heiligkeit, Unverletzlichkeit ;  kre¬
post, pobožnost, zdušnost, vestnost,
die Tugend , Frommigkeit, Geunssen-
haftigkeit.

sano, 1.  (iz)lečim, (o)zdravim, ozdrav¬
ljam, celim, heilen , gesund machen.
sanus, 3.  zdrav, gesund, heil;  zdrave
pameti, gescheidt.

sapiens -tis,  modri, modrec, modrijan,

weise, ein Weiser.

sapienter, adv.  modro, iveise: facere;

sapientius,  modrejše, uteiser.
sapientia -ae, f.  modrost, sprevid(nost),
pamet, die Weisheit, Einsicht;  razum¬
nost, veščina, die Vernunftigkeit, die
Kunst: civitatis constituendae.
sapio -ivi -ii  in -ui, 3.  slast-, tžk imam,
dišim po čem, schmecken ; moder-,
dameten sem, iveise-, gescheidt sein.
sareina -ae, f.  breme, butura, tovor,
pratež (/.), prtljaga, die Last, Biirde,
das Biindel, das Gepdck.

Sardanapalus -i, m.  kralj Assyrski (von
Assgrien).

Sardes -ium, f.  Sardi, glavno mesto v
Lydiji (Mali Asiji), Sardes.

Sardinia -ae, f.  otok bliz Italije, Sar-
dinien.

Sardus, 3.  Sardinski, Sardinec, sardi-
nisch, ein Sardinier.

Sardiniensis -e,  Sardinski, sardinisch.
Sarmata -ae, m.  Sarmat, Sarmatijan, der
Sarmate,  narod v Scythiji.
sat gl, satis.

satelles -Vtis, c.  spremljavec, životni
(telesni) stražnik, der Trabant , Leib-
gardist ; služabnik, ein Diener.
satietas -ati s) f.  sitost; n a veli žanje, pri-
skuta, pristuda, Sattigung, Ueberfluss,
Elcel: satietas capit me,  navolim se,
naveličam se, satt-, iiberdriissig taerden.
Satio, 1.  (na)sitim, sčittigen.
satira -ae, f.  satira, zabavljica, die Sa¬
tire, ein Spottgedieht.
satis, adv.  dosti, dovolj, zadosti, zadost¬
no, genug, hinldnglich: eloquentiae,
alieui  (za koga, filr Jemand), ad  (za,
zum) vivendum.

satisfacio -feci -factum, 3.  ( pass■ satisfio),
dosti storim, zadostim, zadovolim, iz¬
polnim, Geniige thun, erfullen: officio.
sati us ( comp . od satis), adv.  bolje, bes-
ser;  marveč, raji, vielmehr.
satrapes -is  in -ae, m.  satrap, deželski
poglavar pri Persih, der Satrap, ein
persischer Statthalter.

Saturninus -i, m.  pridevek Rimski, ein
romischer Beiname.

Saturnus -i, m.  bog (časa) Rimski, oteč
Jova ( des Jupiter); stella Saturni,
saturn (zvezda), gladolet, Saturn, der
Saturnstern, ein Planet.
satus gl. sžro, 3.
saucius, 3.  ranjen, venvundet.
saxum -i, n.  skala, pečina, kamen, der
Fels, Stein; saxa , skalovje, pečevje,
čerovje, kamenje.

Scaevola -ae, m.  (Levičnik, der Linh-
handige)-,  1) C. Mucius Scaev.,  ki je
hotel ubiti Porsenno, kralja Etrur-
skega; 2) P. in Q. Mucius Scaevola,
brata, oba sloveča pravoznanca ( Rechts-
gelehrte).

scamnum -i, n.  klop, stol, die Bank, der
Sitz ; podnožje, stolček, der Fuss-
schdmel, Tritt.

scala -ae, f.  (večidel v plur.),  lestve,
lestvica, (lojtra), stopnice, (štčnge),
die Leiter , Treppe, Stiege.

143

scapha -ae, f.  čoln, čeln, das Boot, der
Kahn, Nachen.

Scaurus -i, m.  Skavrus, Skaur, tako
se zvalo več imenitnih in slavnih Rim¬
ljanov.

sceleratus, 3.  hudoben, ndpačni, spačeni,
brezbožni, pregrešni, lasterhaft, ver-
rucht. [haft, gottlos.

scelestus, 3.  hudoben, brezbožen, laster-
soelus -eris, n.  greh, greličta, opačina,
napaka, hudobija, hudodelstvo, zlo¬
činstvo, hudobno delo, -počenjanje,
hudobnost, der Frevel, die Frevelthat,
das Laster, das Verbrechen, gottlose-,
ruchlose That, Bosheit.
scena -ae,f.  (šotor, das Kelt);  pozorišče,
glediščni oder, igralnica , die Scene,
Biihne, Schaubiihne.

scenlcus, 3.  pozoriščni, igralnični, gle¬
diščni, scenisch, theatralisch: (sc. ar-
tifex),  igravec (glediščni), glumec,
der Schauspieler.

schola -ae, f.  škola,'šola, die Schule.
scientia -ae, f.  ved (f.),  vedenje, ved¬
nost, znanje, znanost, veda, das Wis-
sen, die Kenntniss, Wissenschaft: juriš
sc.,  pravo-, pravdoznanstvo, Jtechts-
erfahrenheit.

sciens -tis,  znajoč, zvedeni, izurjeni,
vešč v čem, ivissend, kundig, geschickt
wwin: alicujus rei.
scintilla -ae, f.  iskra, der Funke.

SCio, 4.  vem, znam, ivissen, Kenntniss
von eticas haben.

scipio -onis, m.  palica, der Štab.

Scipio -onis, m.  Scipion, „Cornelii Sci-
piones“,  tako se je zvalo mnogo slav¬
nih mož in vojsko vodov Rimskih.
SCrTba -ae, m.  pisar, beležnik, tajnik,
der Schreiber, Secretdr.
seribo -psi -ptum, 3.  pišem, napišem,
spišem (-pisati), sestavim, schreiben,
verfassen; leges, librum de re, ad ali-
quem  (komu, an Jmd.), epistolam ad
aliguem  (komu); postavim za, schrift -

144

Uch ernennen, einsetzen zii: heredem;
naberem, nabiram, ausheben: milites.

SCriptor -oris, m.  pisec, pisatelj, pisa-
vec, popisovavec, der Schriftsteller,
Verfasser , Beschreiber: rerum , po-

vestnik, zgodopisec, der Geschichts-
schreiber; comoediarum, satirarum.

Scylla -ae , f.  morski vrtinec ali krnica
v Sicilijanskem prolivu, etn Meerstru-
del in der sicilianischen Meerenge.

Scytha in Scythes -ae, m , Scyth, Scy-
thijan, der Scgthe,  narod v severno-
vshodni Europi in severno-zahodni
Asiji: Scgtharum,  Scythovski, Scy-
thijanski, der Scglhen ; Schyth.es  (tudi);
Scythovski, scgthisch.

Scythicus, 3.  Scythovski, Scythijski,
scythisch.

Secedo -cessi -cessum, 3.  odidem, odse¬
lim se, oddelim se, fortgehen, aus-
ziehen.

secerno -crevi -cretum , 3.  ločim, od-,
razločim, absondern , unterscheiden,
trennen.

secessio - onis , /. (odstop, die Absonde-
rung ); izselitva, odhčd, der Auszug.

secessus -us, m.  odhod, samota, zakotje,
das Fortgehen, die Einsamkeit, einsa-
mer Ort.

seco -ui -ctum, 1.  režem, odrezujem,
schneiden , abschneiden, operieren: va-
rices.

secum gl. sui  in mm.

secundum, praep. c. acc.  po (c. I.),  za
(c. i.), nach, ncichst; secundum Deum
(za Bogom, ndchst G.);  po (c. I.)  pri¬
merno, primerjeno čemu, nach, ge-
mčiss • secundum naturam vivo;  tik, ob,
hart an, langs: secundum mare.

secundus, 3.  sledčči, drugi, der folgende,
der ziveite ;  povoljni, ugodni, prijazni,
srečni, gilnstig, glucklich: res secundae,
srečne okolnosti, srčča, das Glilch,
fortuna secunda,  sreča, das Glilck.
Sžcuris -is, /. sekira, das Beti , die Axt.

securus, 3.  brezskrbni, brezbrižni, brez
skrbi, unbehummert , sorglos, sicher.
secus, adv.  drugače, drugdč, anders ;
secus ac,  drugače nego (kakor), an¬
ders als;  zlo, krivo, schlecht, unrecht.
sed, conj.,  ali, toda, nego, ali vendar,
ampak, temuč, aber, sondern.
sedeo, sedi, sessum, 2.  sedim, sitzen.
sedes -is, f.  sčdež, stolec, der Sitz,
Stuhl;  sedišče, prebivališče, stanišče,
stanovališče, der Wohnsitz, die Woh-
nung, der Aufenthalt.
sedltio -onis, f.  vstanek, vstaja, pint,
hrup, metež, buna, vzdig, Aufstand,
Aufruhr, die Empbrung, Erhebung.
sedo, 1.  utolim, umirim, utažim, potolažim,
utišam, krotim, ustavljam, ublažim,
pogovorim, stillen, beruhigen, zur Buhe
bringen, Einhalt. thun , hemmen:  (v
pass.  tudi): uležem se, utihnem, mi¬
nem, sich legen, aufhoren, vergehen.
seges -žtis, f.  sčv, vsev, sčtva, žitno
polje, žito, die Saat, das Saatfeld.
Sčdulitas -dtis, f.  marnost, marljivost,
pridnost, die Emsigkeit, GeschiiftigkeU.
Segesta -ae, f.  mesto na Siciliji,
segnis -e,  negoreč, mlohav, len, nnidni,
kesni, počasni, mlačni, trilg, langsam,
saumig, lass, schldfrig, unbetriebsam.
segrego, 1.  ločim, razdelim, trennen.
Sella -ae, f.  stolec, stol, sedalo, der
Stuhl , Sessel: sella eurulis;  stol (no¬
silni), nosila ( plur .), der Tragsessel.
sejungo -nxi -nctum, 3.  oddelim, oddru-
žim, odločim, absondern, trennen, un¬
terscheiden.

semei, adv.  jedenkrat (ne večkrat), ein-
mal , ein einziges Mal.

Semen -inis, n.  seme, der Same.
sementis -is, f.  sčv, sčtva, das Silen, die
Saat: sementem facio,  usejem, silen.
semiammis -e,  na pol živ, na pol mrtev,
halb entseelt.

Semiramis -is  in -idis, f.  Semir&mida,
kraljica Assyrska (von Assgrien).

Semper, adv.  zmirom, zmiraj, vselej,
vedno, immer, allezeit, stets.

sempiternus, 3. vselejšnji, neprestan,
vodni, večni, vselej-, zmirom trpeči,
immertvahrend , eivig, unaufhorlich.

Sena -ae, f.  mesto v Umbriji (srednji Ita¬
liji), s. Siena.

senator -oris, m.  starešina, der Itaths-
herr , Senator.

senatus -us, m.  starešinstvo, die Raths-
versammlung, der Senat: senatus con-
sultum  (odloka-, sklep starešinstva,
der Senatsbeschluss).

senectus -utis, f.  (siva) starost, prilet-
nost, das Greisenalter, d is Alter.

sčnecta -ae, f.  gl. senectus.

senesco -nui, 3.  stdrarn se, starim (-eti),
alt tverden, altern,  neham, ginem, ab-
nehmen, schivinden  : bellum.

senex -nis,  star, starce, siv, sivec, star¬
ček, sivček, starka, alt, bejahrt, ein
Alter, -Greis.

SŠnones -um, m.  Senon(c)i, die Senonier
(eine Volkerschaft in Gallien, auch in
Oberitalien).

sensi, gl. sentio.

sensim, adv.  polagoma, počasi, malo pc
malo, allmahlich , nach und nacli.

sensus -us, m.  čut, občutek, počutek,
der Sinn, die Empfindung , das Gefiihl:
sensuum,  čutni, der Sinite-,  mišljenje,
die Gesinnung.

sententia -ae, f.  mnenje, misel, die Mei-
nung, die Ansicht: sententiam dico  (iz¬
rečem..., aussprechen...)-,  mnenje, iz-
rčk, glas, sodba, der Ausspruch, die
Stimme, das Urtheil: judicis-, senten¬
tiam fero , glas dam, glasujem, seine
Stimme abgeben, stimmen;  rek, izrek
(mčder), der Spruch, Ausspruch, Denk-
spruch;  misel, stavok, der Gedanlce,
Satzgedanke ; modrost, razum, d. Klug-
lieit, der Verstand  ; namera, strdn, der
Entschluss, das Vorhaben, die Seite.

sentlO, sensi senmm,4.  (ob)čutim, mislim,

145

filhlen, empfinden, denken: de re  (o
čem, von...);  spazim, opdžam, merken,
tcahrnehmen.

separatim, adv.  odločeno, posebej, abge-
sondert, besonders.

separatus, 3.  odločeni, oddeljeni, abge-
sondert, getrennt: agri.
separo, 1 .  ločim, odločim, oddelim, ab-
sondern, trennen: terram ah undis.
sepelio -ivi -pultum, 4.  zakčpljem, po¬
kopljem, zagrebem, zak&pam, zagre-
bam, pokopavam, zakopujem, bestatten,
beerdigen, begraben.
sepio gl. saepio.
septem, indecl.  sedem, sieben.
septemtrio -onis, m. septemtriones,  sedem
zvezd na severnem nebu, veliki med¬
ved, -voz, die sieben Sterne am Nord-
pole, der grosse Bar, der Wagen;  sč-
ver, der Norden.

septies, adv.  sedemkrat, siebenmal.
september -bris -e,  septembrov, d. Sep-
tembers: Calendae,  1. dan septembra,
der 1. September ; (sc. mensis),  sep-
somber, kimavec, d. Monat September.
septemtrionalis -e,  severni, nordlich.
septimus, 3.  sedmi, der siebente.
septuaginta, indecl.  sedemdeset, siebenzig.
sepulerum -i, n.  grob, gomila, nadgrob-
ni spomenik, nadgrobje, das Grab,
Grabmal.

sepultlira -ae, f.  pogreb, pokop, ukop,
das Begrdbniss , die Beerdigung.
Sequanus -i, m.  Sekvanec, Sekvan, na¬
rod v Galliji (kraj reke „Sequdna“
sedaj „Seine“), ein Seguaner: Seguano-
rum , Sekvanski.

seguor, seciitus (-guiitus ) sum, 3. c. acc.
grom za kim, nasledujem, držim se
koga, folgen, begleiten, mit Jmd. hal-
ten;  nastanem, sledim, erfolgen, fol¬
gen  ; risus.

SerSpio(n) -onis, m.  ime zemljepisca iz
Antiochije, ein Geograph aus Antio-
chien.

19

146

Serapis -is  in -idis,  (zzOsiris  in Apis),
naj viši bog nekdanjih Aegypčanov.
pozneje češčen tudi na Grškem in v
Rimu.

serenus, 3.  jasni, vedri, heiter, klar\
veder, vesel, heiter, frohlich: frons.
SerTphius -ii, m.  Serifljan, ein Seriphier,
von Seriphus; Seriphus -i, f.  siroma¬
šen otok Cykladski v Aegaejskem
morju.

series - ei , /. vrsta, die Reihe.
serio, adv.  brez šale, zares, resno, re¬
snobno, im Ernste, ernstlich.
serius, 3.  resni, resnobni, ozbiljni, ernst,
ernsthaft.

serius, adv.  gl. ser o.
sermo -bnis. m.  govor, jezik, beseda,
govorica, die Rede, Sprache ; pogovor,
razgovor, das Gesprdch , die TJnterre-
dung: Socratis;  govorjenje, izraz, die
Rede-, Ausdrukstoeise, die Sprache.
sero, adv.  kesno, pozno, spat, spat Abends ;
prekesno, prepozno, zu spat-, serius
pozneje, kesnčje, spdter: serius aut
citius,  prej ali poznej (slej), frUher
oder spdter.

sero, sevi, sdtum, 3.  (u)sejem, (po)sadim,
nasadim, zasadim, silen, pflanzen: fru-
mentum, arbores.

sero -ui -rium, 3.  staknem, zložim, sple¬
tem, fiigen, flechten ; sertus,  zloženi,
spleteni, zusammengefiigt: sertae lo¬
ri cae,  verižni oklepi, Kettenpanzer.
serpens -tis, c.  kača, zmija, gad, die
Schlang e.

šerpo -psi -ptum, 3.  lezem, lazim, pla¬
zim se, kriechen, schleiclien-,  vlečem
se, sich hinziehen.

serus, 3.  kasni, kesni, pozni, spiit-,  pre-
kasni, prepozni, zu spiit, verspdtet.
servfllter, adv.  robski, po robski, kakor
Božnji, sklavisch, auf slclavische Art,
ServHius -i, m.  konsul in diktator Rim¬
ski ; potolkel Galle.

servlo, 4 .  služim, robujem, sdženj sem, i

strežem, dienen, insb. als SJclave, froh-
nen: alicui ; brinem se, skrbim za,
pazim, mislim, gledam na kaj, tru¬
dim se za kaj, toorauf bedacht sein,
fiir ettvas sorgen, sich beflleissen :. va-
letudini, niagnitudini virium, homini-
bus, gloriae.

servltus -utis, f.  robstvo, sožanjstvo,
sočnost, hlapčevstvo, die Sklaverei,
Knechtschaft, Sklavenstand.

Servius ( Tuttius ) -ti, m.  kralj Rimski,
servo, 1.  ohranjujem, ohranim, ob-, za¬
držim, ohranim v življenju, življenje
pustim komu, otmem, rešim, erhalten,
bemihren, behalten, retten, am Leben
erhalten: nihil šibi s.  (nič ne hranim,
-zadržim zd se, nichtsfur sich behalten,
imperium, Eumenem-,  hranim, hranju-
jem, čuvam, spravim, aufbetoahren,
aufsparen-,  držim, izpolnjujem, zvršu-
jem, beobachten, erfUlien, halteh: legem ,
servus -i, m.  rob, sčženj, sožnik, hla¬
pec, služabnik, sluga, der Sklctve, der
Diener, Knecht.
sese “ se,  gl. sni.

sestertius -ii, m. (sc. numuš)  sostertij,
ein Sesterz,  srebrni dendr (Silbermunze)
okoli 8 kr. austr. vr., gegen 8 Kr. ost.
W. ; a sestertium -ii, n.  (postalo iz
millia sestertium ), 1000 sestortijev,
1000 Sesterzen.

severitas -diis, f.  ostrost, strogost, osor¬
nost, der Ernst, die Strenge.
severus, 3.  ostri, strog, osorni, resni,
resnobni, streng, ernst, ernsthaft: in
(do, proti, gegen, am), filium leges.
severe, adv.  ostro, strogo, resno, streng,
ernst, ernsthaft.

sevoco, 1.  stran (proč) pokličem, bel
Seite-, abrufen;  (od)ločim, odvrnem,
absondern, trennen , entfernen.
sex, adj. indecl.  šest, sechs.
sexagies, adv.  šestdesetkrat, sechzigmal.
sexaginta, adj. indecl.  šestdeset, sechzig.
sexcenti -ae, a , šeststo, sechshundert,

147

Sextius -ii, m.  Sextij, Sekstius, Sextius.

Sextius, 3. Sekstijev, sextisch: Aquae Sex-
tiae,  gl. Aquae.

sextus, 3. šesti, der sechste.

Sextus -i, m.  ime (Vorname)  Rimsko.

si, conjun.  ako, če, ko (bi), da, ivenn;
si quidem,  ako, ako namreč, to se ve
da ako, ivenn ndmlich,  ker, weil.; ut
si,  kakor da (bi), ivie ivenn, gleich als
ivenn-, etiam si,  tudi ako, če tudi, da-
siravno, auch ivenn, ivenn auch , obschon.

Sle, adv.  tako, so, cdso, siv est,  taka-le
je, so ist es.

Sfca -ae, f.  bodalo, bodalec, (laški) nož,
(kratek) meč, der Dolch.

STcarius -ii, m.  Zavratnik, skrivni inori-
vec, razbojnik, der MeuchelmSrder, der
Bandit.

siccus, 3.  suli, ne vlažni, trocken.

Sicilia -ae. f.  otok kraj južne Italije v
Srednjem morju, Sicilien.

Siculus, 3.  Sikulski, Sicilij(an)ski, sicu-
lisch, sicilisch;  Sikulcc, Sicilijanec, etn
Siculer, Sicilier.

sicubi, conjun.  ako kje, če kde, ivenn
irgendwo.

Siccius -ii, m.  Šikeij, ime slavnega ple¬
mena Rimskega.

SlCut ( sic-ut),  in s icuti, adv.  tako ka¬
kor, kakor, na priliko, some, gleich-
wie, zum Beispiele.

Sfdo, sidi  in sedi, sessum, 3.  sedem, use¬
dem so, sich setzen;  posedem se, (u)to-
nem, potopimj pogreznem se, sinken,
untersinken, zu Orunde gehen.

Sidonius, 3.  Sidonski, Sidonec, sidonisch,
ein Sidonier; Sidon -onih, f.  mesto v
Phoenieiji.

sidus - eris , n,  zvezdje, ozvezdje, das
Gestirn, Sternbild;  zvezda, der Štern.

Sigeum -i, n.  Sigej, nos (predgorje) in
pristanišče ne daleč od Troje, Vorge-
birge und Hafenort univeit Troja.

significo, 1.  znanim, zndčim, pomenjam,
naznanjam, na znanje da(je)m, kažem,

bedeuten, anzeigen; člussern, anspielen.

Silanus -i, m.  pridevek (rijm. Beiname)
Rimski.

stlentium -ii, n.  tišina, tihost, tihota,
molčanje, das Stillschiveigen, die Stille-,
silentio,  tiho, molče, stili.

sTleo -ui, 2.  tiho sem, molčim, stili sein,
schiveigen.

Silva -ae, f.  go(j)zd, hosta, les, d. Wald,
die Holzung.

Silvester -tris, -e,  gozdni, gojzdnat, les¬
nat, obraščeni, ivaldig, Wald-;  divji,
ivild.

similis -e,  podobni, slični komii, dhnlich;
tui  (sebi, dir), legum, veri similis,  re¬
snici podoben, verjetni, ivahrschein-
lich, patri.

similltudo -inis, f.  podobnost, sličnost,
die Aehnlichkeit.

simplex -icis,  jednojni, nezloženi, prost,
einfach;  odkritosrčni, aufrichtig.

simpliclter, adv.  prosto, odkritosrčno,
einfach, offen, aufrichtig; simplicius,
prosteje, bolj ponaturno, bolj narav¬
nost, einfacher, naturlicher.

sTmul, adv.  skiip, skupej, ob jednem, bei-
sammen, zusammen ; zugleich; simul
cum,  z, s (c. i.)  — vred, zugleich ^ mit;
simul atque  ( gc , ut),  kkkor, brž ko,
kakor hitro, so bald (als).

Simulacrum -i, n.  podoba (kakega boga),
das Bild, Bildniss , Gottesbild : deorutn.

simulatio -onis, f.  hinjenje, hlinjenje,
der Schein, die Ver steli ang, Heuchelei:
officii.

stmulatque, conjunc.  gl. simul.

stmulo, I. delam koga sličnega, -podob¬
nega, dhnlich machen: se alicui,  hinim,
binim se, delam se, heucheln, vorge-
ben, sich stellen als: sefurere-, simu-
latus,  hinjon, himbeni, liinjavski, er-
heuchelt.

sin, conjunc.  ako pa, |e pa, a če, ivenn
aber, ivofern aber.

sincerus, 3, čist; pr&v, post, odkritosrčni,

19 *

148

ne malan, rein ; aufrichtig , acht, unge-

' schminkt.

Sine, praep. c. abl.  brez, ohne.

singularis -e, jedmi, posebni, izredni,
einzig (in seiner Art), besonder, ausser-
ordentlich.

singuli, 3.  po jeden, pojedini, posamezni,
vsak, je einer, zu einer, einzeln, jeder
einzeln.

sTnister -tra -um,  lev, link ; manus,  le¬
vica, die Linke, linke Hand.

SlflO, sivi, sit um, 3.  pustim, puščam,
dopuščam, lassen, zulassen.

Sinus -us, m.  guba, nabor, žmokel, zbuh-
lina, der Bausch, die Falte;  krilo,
nedro, nedrije, der Schooss, Busen;
zaliv, zatok, der Meerbusen, die Bucht ;
kot, der Winkel, Schlupfwinkel.

Sipylus -i, m.  gora v Lydiji (v Muli
Asiji).

Sisyphus -i, m.  kralj Korinthski (zu
Korinth).

sisto, stiti, statum , 3.  stavim, stellen ;
ustdvim, hemmen, einhalten.

Sltio, 4.  žejen sem, užejam se, dUrsten,
durstig sein.

siti S -is, f.  žeja, der Durst.

situs (od sino, 3.) 3.  postavljen, položeni,
ležeč, stoječ, erricktet, gelegt, gelegen:
sitam vilam in eo (sc.esse),  da leži na
(v) tem, da stoji na (v) tem, da je
utrjeno v tem..., dass hierin...beruhe
(bestehe)■ situm esse,  stojim, ležim, na¬
hajam se, gelegen sein , liegen: urbrs.

sive, seu, conjunc.  ali ako, ali (kar jo
vso jedno), oder toenn, oder; sive  —
sive,  bodi si da — bodi si da, ali naj
— ali, ali — ali, sei es dass  — oder
dass , entmder  — oder, sei es  — oder,
ich, (du, er etc.) mag  — oder: sive
aequum, sive...durum fuit (imperium).

soboles -is, f.  potemstvo, zanamstvo,
otroci, die Kinder, Nachkommenschaft,
zdrod, plod, leglo, mladi, die Brut,
die Jnngen.

SOCCUS - i , m.  (labek, nizek) črevelj (pri
Grkih), obujek, die Socke, (eine Art
leichter Schuhe).

SOCer -8ri, m.  tast (ženin oče), der Schutie-
gervater).

societas -Site, f.  družba, društvo, die
Gesellschaft;  zveza, zaveza, das Biind-
niss, der Bund, die Verbindung ; vkup-
nost, sodoležnest, die Gemeinsehaft,
Theilname.

socius, 3.  zvezni, zavezni, das Bilndniss,
die Verbindung betreffend ; subst. so¬
cius -ii, m.  drug, tov&ruš, pajdaš,
deležnik, der Genosse, Gefdhrte, Ka-
merad, Theilnehmer ; zaveznik, der
Bundesgcnosse: sociorum,  zavezni.

Socrates -is, m.  Sokrat, modrijan Grški
(Aihenec).

sorialis -is, m.  drug, tovaruš (vedni, pri¬
srčni), (naj ljubši) prijatelj, bratec
(vinski), der Kamerad, Genosse, Bu-
senfreund, Dutzbruder, Herzensfreund.

sol, solis, m.  solnce, die Sonne-,  Solnce,
(bog, Apollon), der Smnengott-, a sole,
od-, s solnoa (t. j. stopi), (tritt) aus
(von) der Sonne: solis,  solnčni, der
Sonne, Sonnen-.

solamen -tnis, n.  tolažilo, tolaž, uteha,
der Trost ., die Linderung.

Sdlatium -ii, n.  tolaž, tolažba, der Trost.

Solea -ae, f.  podplat, sandala, d. Sohle,
Sandale.

soiemnis -e,  svečani, slovesni, feierlich.

SolCO -Itus sum, 2.  nav&do imam, vajen
sem, navajen-, navdden sem, navadno,
rad, (velikrat se sloveni s glagolom
nedovršnim, zlasti frokventativnim); so-
leo esse,  bivam, soleo dormire,  spdvara,
rad-, navadno spim, pflegen (zu thun).

SOlTtudo -inis, f.  samota, die Einsamkeit;
puščdva, pustinja, die Einode.

sollers (solers ) -tis,  vešč, zvedeni, urni,
moder, geschickt, einsithtsvoll.

sollemnis, gl. soiemnis.

SOllertla -ae,  /. veščina, zvedenost, mg?

146

drčst., umotovnost, znajdenoRt, rččnost,
urnost, die Geschicklichkeit, Erfindsam-
keit, Klugheit.

SOllicitudo -hiis, f.  skrb, briga, žalost,
die Bekllmmerniss, der Kummer.

SOlIfcTtO, 1-  nngibljcm, omajam, in Be-
ivegung setzen ; dražim, buuim, vzne¬
mirjam, motim, reizen, beunrnhigen,
auftviegeln ; v žalost-, v skrb priprav¬
ljam (pripravim), bekUmmern.

SOlIlCitus, 3.  nemirni, razdraženi, poln
skrbi, unruhig, beunruhigt, erregt, be-
bekdmmert.

sotium -i/, n. prestol, prestoljo, d. Thron;
kamena raka, ein steinener Sar g.

Solon - onis , ni.  glasovit zakonodavec
Athenski.

solor, 1.  tolažim, tešim, tažim, tr'6sten\
lakšam, blažim, erleichtern, lindern:
rem re.

solum, cul v.  le, samo, bi'oss, mir, gllein:
non solum  — sed etiam.

solum -i, n.  tla, j>od, zemlja, der Bnden ,
der Erdboden, die Erde ; podplat, die
Sohle, Fusssohle.

solus, 3.  sam, jedini, samo, allein, bloss.

solvo -vi -lutum, 3.  rešim, razrešim,
razvežem, razvezujem, losen, auflSsen,
aufbinden, losmachen;  podrčm, pre¬
lomim, ob veljAvo denom, in seine
Theile aujlosen , zertribnmern, aufheben ,
brechen : pontem  ; izplačujem, plačam,
bezahlcn: alicui pecuniam•  besedo iz¬
polnim, storim, Wort kulten, erfiillen,
thun;  ugAnem, ugibljem, errathen,
auflbsen;  (sc. navem ), odjadrim, od¬
rinem, absegeln , die Anlcer lichten.

somnio, 1.  sanjam, sanjA mi so, triiu-
men: de aliquo, rem.

somnus -i, m.  sen (gen.  sna), spanje,
der Schlaf.

sonltus -us, m.  glAs, zvok, doji A nje, šum,
ropbt, trčsk, bučanje, petje (trobento),
der Sekali, das Gerdusch, das Getose ,
Schmeltern (der Trompete),

sono -ui -Hum, 1.  donim, zvenim (-Ati),
žvečim (-ati), ertonen, klingen\  rož¬
ljam, Idirren: arma.

sonus -i, m.  zvok, glAs, der Sekali, Ton,
Klang;  šum, ropot, bučanje, das Ge¬
rdusch, GetOse.

sophista -ae, m.  (modritelj, der tveisc
mački) ; sofista, modrijAn, modrin,
modrež, der Sophist, (der spitzfindige
Weise).

Sophocles -is, m.  (Modroslav), Athenec,
pisec tragedij, Tragodienschreiber.

sopio, i.  uspim, einsckldfern;  k pokoju
spravim, upokojim, 'zur Ruke bringen,
beruhigen, stillen.

sordidus, 3.  umAzan, zamazan, pova¬
ljan, grd, zaničljiv, prost, siroinaški,
schmutzig, verdchtUch, niedrig, arm-
selig ; sk6p, geizig, knickerig, schmutzig,
geizig.

soror -oris, f.  sestra, die Schucesti r.

sors -tis, f.  ž(d)rol>, das Loos',  Rodbina,
osoda, sreča, zgoda, das Sckicksal,
Loos, Gesckick, die Unistandc,  odgo¬
vor, proroštvo, der Orakelspruch:
edo sorlem,  odgovorim, einen Orakel¬
spruch ertheilen;  služba (po ždrebu
dobljena), službeni posel, das (durchs
Laos erhultene) Amt , Amtsverrichtung.

SOrtior, l. c. acc.  ž(d)rebam, kockam,
ždreb vržem (mečem) za kaj, vadljam,
kocko vržem o čem (tudi : de re),
loosen um etwas,  razdelim z zdrobom
(po ždrebu), delim po srečki, izždre-
bam, po ždrebu si razdeljujem, durchs
Loos vertheilen ; po ždrebu (lobom,
-jemljem, dobim, dosežem, durchs
Loos erhalten, belcommen, crlangen.

Sp. ~ Spurius -H, m.  ime Rimsko.

Sparta -ae, f.  mčsto v južno-vshodni
strani Peloponnčsa : Spartae,  v Sparti;
Spartski.

SpartSnus, 3.  Spartski, Sparčan, spar-
tanisch, ein Spartaner.

Spartiates -ae, in.  Sparčan, Spartski, ein

/

150

Spartaner, aus Sparta , spartanisch:
pueri.

spatiosus, 3.  prostrAn, prostorni, gerttu-
mig, ausgedehnt.

spatium -ii, n.  prostor, der Baum;  čas;
daljina, die Zeit; der Zivischenraum,
die Entfernung.

species -ei, f.  vid, poglčd, der Anblich ,
die čiussere Erscheinung ; vid, obraz,
podoba, die Erscheinung, Gestalt:
specie  (obraza, von Gestalt ); videz,
podoba, der Schein ; utilitatis ; izgovor,
das Vorgeben.

specillum -i, n,  iskalo, sonda (kirurgiško
[ranocčlniško] orčdje), die Sonde  (ein
chirurgisches Wer1czeug). [tig.

speciose, adv.  lepo, krasno, schbn,priich-
spectaculum -i, n.  vid, poglčd, prizor,
gledanje, gledališčna igra, der An-
bliclc , das Schauspiel: spectaculo  (za
kratek čas, zur Augemseide ); gle-
d(al)išče, pozorišče, teater, d. Schau-
spielhaus, das Theater.
spectator -oris, m.  glčdavec, der Be-
trachter , Zuschauer.

spectatus, 3.  gledan, geschaut , gesehen;
skušeni, potrjeni, izvrstni, erprobt, be-
tciihrt , gepriift , vortrefflich.
specto, 1 .  gledam, ogleddjem, oziram se
na, schauen , anschauen , sich umsehen
nach: alqm;  gledam, obračam se, ge-
richtet sein: ad septemtrionem ; sku¬
sim, potrdim, prilfen, erproben : spec-
tatae virtutis.

speciila (spes), -ae,  /, nadica, upanjce,
up, eine (kleine) Hoffnung.
speculor, 1.  gledam, izpažujem, aus-
hundschaften, belcmern. beobachten.
speculum -i, n.  zrcAlo, ogledalo, Spiegel.
specus -us, m.  jdma, votlina, špilja,
brlog, zijAvka, die Hohle , Grotte, Grabe.
speratus, 3.  upan, gehofft.
sperno, spravi, spretum, 3.  proziram, no
cenim, zaničujem, zametujem, ver-
achten, v$rschm<ihen.

spero, 1 .  lipam, nAdjam se, nAdam se,

hoffien, enearten: rem.
spes, spii, f.  iip, nada, die Hoffnung :
spe,  nadjAje se, in der Hoffnung, prae-
ter speni,  nenadama, gegen die Er-
ivartung, unertvartet.
spTrftus -us, m.  sdpa, dih, deh, dušek,
der Athem, Huuch , die Luft , der
Athemzug: uno špiritu , v j ednem duš-
ku, brez preduška, in e in e m Athem¬
zug e;  vzdihljaj, der Seufzer-,  duli,
der Geist.

spiro, 1 .  dišem (dihati), athmen, hauchen.
spissus, 3.  gost, jedrnat, dicht, gedriingt.
Splendeo -ui, 2.  sijem, svčtim, svetim
se, blisčim, lesketAm se, blisketam se
v čem, glčinzen, strahl'en: re.
splendidus, 3 .  sjajni, svetli, blisčeč,
gldnzend ; krasni, lep, velikolepni,
prSchtig, herrlich.

Spoletium -«7, n.  Spojetij, s. Spoleto,
mesto v srčdnji Italiji,
spolia - orum , n.  plen, rop, grabež, die
Beute, Kriegsbeute ; uplenjeno orožje
in bojna oprava, die erbeutete Kriegs-
riistung ;  gl. tudi o p im us.
spoliatus, 3. obropan, oplčnjeni, siro-
mAšni, ausgepliindert, armselig.
spolio, 1 .  oplenim, obropam, pliindern,
berauben.

spondeo, spopondi, sponsum , 2.  obljubim,
občtam, zaročim, geloben , versprechen,
verloben: alicui aliguem.

(spons), sponlis , /. volja, dragoyoljnost,
der freie fVille; sponte (med, tud , sud
etc.),  sAm od sebe, sAm iz svojo v6!je,
dobrovoljno, po svoji volji, na svoj
odgovor, na svojo r6ko, aus eigenem
Antriebe, frehoillig, von selbst, auf
eigene Faust: bellum gerere.
sprevi gl. sperno.

Špur “ Spurius - ii , ime Rimsko, rom.

Vorngme.

Spurius gl. Špur.

stadium -ii, n.  stAdij, tečAj (125 korA?

151

kov ali 625 črevljev ~ blizo V«
austr. milje), ein Stadium {125 Schritt
oder 625 Fuss , 40 Stadien — unge-
fiihr 1 osterr. Meile) ;  tekališče, dirja-
lišče, dirjavnica, die Bennbahn.
statim, adv.  koj, tako^ precej, na mestu,
pri tej priči, zdajci, taki, sogleich,
alsbald , auf der Stelle , augenblicklich.
statio -bnis , /. stdnjo, stojališče, staja-
lišče, zatočje, der Staudort, Anker-
platz , die Rhede ; stajališče, straža,
mesto (kamor jo kdo postavljen), der
Posten , die Schildtvache.
statua -ae, f.  štatua, kip, soha, die
Statue, die Bildsdule.
statuarius -ii, m.  kipar, podobar, šta-
tuar, der Bildgiesser, -hauer.
statuo -ui -utum , 3- stavljam, st&vim,
hinstellen;  sklenem, odločim, ustano¬
vim ,festsetzen, beschliessen: perseribere,
gravius in aliguem , preostro s kim
ravndm (postopam), zu hurt gegen
Jemand verfahren.

statura -ae, f.  postava, vzrast («(.), die
Statur, Leibesgrosse: excelsd statura
(visoke postave, von...).
statufi -us, m.  stanje, das Stehen, der
Stand;  stan, položaj, lega, držanje,
mesto, der Stand , der Zustand, die
Lage, Stellung , Haltung, Umstdnde.
stella -ae, f.  zvezda,
sterilis -e,  nerodovitni, nerodni, neplo-
dovit, neplodni, jalov, unfruchtbar ;
prazni, piškav, leer, taub.

Slerto -ui, 3.  smrčim, hrhram, hrčim,
(brce) spim, schnarchen, fesi schlafen.
Stilpo -onis, m.  filosof' Grški,
šteti gl. sto. [der Stachel.

stlmulus -i, m.  bodilo, osten {gen.  ostna),
stipendium -n, n.  plača (vojaška), vo¬
jaška služba, der Sold, Kriegsdienst:
primum stip. merere,  prvikrat idem
v vojsko, prvikrat vojujom, die ersten
Kriegsdienste thurr,  davek, dača, n&-
log, die Steuer, Abgabe, der Tribut,

stipendiarius, 3.  davku podvrženi, obda-
čen, podložni, steuerpflichtig, tribut-
bar: Hispaniam stipendiariam facio
(H. na davek prisilim),
sto, šteti, statum, 1.  stojim, stehen ; ob¬
stojim, stehen bleiben.
stfpes -itis, m.  deblo, der Stamm ; štor,
der Stoclc, Pfahl.

stfpo, 1.  stiskam, zusammenpressen;  ob¬
stopim, obspem (obsuti), dicht umge-
ben, umringen.

stirps -is, f.  deblo, steblo, gim, Stamm ,
die Staude\  korenina, koren, die Wur-
zel;  zarod, rod, potomstvo, d. Stamm,
das Geschlecht, die Nachkommenschaft.
StoTcus, 3.  Stoiški, stoisch;  Stoik (uče¬
nec ali slednik filosofa Zenona), ein
Stoiker {Schiller oder Anhanger des
Philosophen Ženo).

Štolo -onis , m.  tribun narodni in konsul
Rimski, Vollcstribun u. Consul von Bom.
stdmachus -i, m.  želodec, der Mag en ;

požiravnik, die Spe.'serohre.
stratus (od sterno , stravi, stratum, 3.),
3.  pogrnjen, prostrt, ausgebreitet;
stratum -i, n.  blazina, die Matratze;
postelja, die Lagerstdtte ; odeja, sedlo,
čabraka, die Dečke, Pferdedeclce , die
Schabrake.

strenuus, 3. vrli, delavni, pridni, vredni,
srčni, toacker, rustig, thdtig, ent-
schlossen.

strepitus -us, m.  ropot, šum, hrup, rož¬
ljanje, das Gerdusch, Getose, Larmen,
Klirren.

StrTdor, -oris, m.  sič, čvrč, žvižg, fofot,
frfčt, das Zischen, Schioirren, Pfeifen.
strictim, adv.  kratko, obkratkem, površ¬
no, kurz, obenhin',  tesno, ozko, lmapp,
enge.

strictus, gl. stringo.
stringo, -nxi, -ictum, 3 ., prašnim, praš¬
nim, odrgnem, r&nim, streifen (ein
ivenig) venvunden;  potegnem, izderem,
(eine Waffe von der Sclieide) tniehen ,

152

ziicken; strictus,  potegnjen, gol ,geziickt:
pugionibus.

struo -xi, dum, 3.  zidam, sezidam, gra¬
dim, postavim, errichten, erbauen:
structus ; pripravljam, snujem, berei-
ten: insidias  (po življenju strežem),
studeo -ui, 2.  trudim se, prizadevam
si, upiram se, pridno se poprimem
česa, sich bemiihen , sich befleissen :
alicni rei ; štolam se, studieren  ; tršim
se, želim, (c. inf.),  (zu erreicheri)
suehen.

studiose, adv.  goreče, pazljivo, marljivo,
pozorno, pridno, željno, unoto, eifrig,
begierig , beflissen,

StudiOSUS, 3. c. gen.  goreč, marajoč,
vnet za kaj, željni, eifrig, eifrig erge-
ben, beflissen, sich befleissigend, begie¬
rig: discendi, virtutis stud. sum,  kre¬
posten sem, kreposti se držim, sich
der Tugend befleissigen, die T. iiben,
studium -ii, n.  gorečnost, vnetost, želja,
der Eifer, die Begierde;  pridnost, mar¬
ljivost, der Fleiss;  trud za kaj, pri¬
zadeva, težnja za čim, prizadevanje
za kai, die Bemukung, Bestrebung : stu¬
dia virtutum,  krepostno življenje, das
Streben... ein tugendhaftes Leben-,  uk,
nauk, učenje, pečanjo s čim, delo,
opravilo, das Studium, die Beschiifti-
gung: philosophiae, studia literarnim
teneo,  pečam se z znanostmi, die  i cis-
senschaftlichen Studienbeibehalten  ( tret-
beri)  ; studia,  vede, nauki, znanosti, die
Studi en, Wissenschaften: studia libe-
ralia,  svobodna (plemenita) znanstva,
lepe umetnosti, freie Wissenscliaften,
schone Wissenschaften.
stulte, adv.  neumno, bedasto, nespdmet-
no, thoricht, einfdltig, albern.
stultitia -ae,f.  neumnost, uespamet(nost),
dbota, tčpost, die Thorheit, Einfalt,
ATbernheit.

StultilS, 3 .  neumen, bedast, dboteu, ne¬
umnež, nespdmetnik, beddk, thoricht,

albern, einfdltig, dumm, der Thor,
Narr: bomo stultus,

stupor -oris, m.  brezčutnost, topost,
mrtvost, die Gefiihllosigkeit, Stumpf-
heit: sensm;  neumnost, die Dummheit.
suadeo -si -sum, 2.  svetujem, svet dam,
rathen, liath ertheilen.
suavis -e,  sladek, ugodni, prijeten, drag,
mil, siiss, lieblich, angenehm, anmu'hig-,
smvissimus  (v listu), predragi, (in
Briefen), der aUerliebste.
suavTter, adv.  sladko, ugodno, prijetno,
milo, siiss, lieblich, angenehm, anmuthig.
suavitas -dtis, f.  sladkčst, ugodnost,
sldst, milina, ljubkost, die Siisse, An-
muth, Lieblichheit, Annehmlichkeit.
sub, pretep, c. acc. et abl.  pod, miter,
1) c. acc.  (na vprašanje kam? ivohinl)
pod, miter; sub  (skozi) jugum mitto;
pod (e. acc.), gegen : sub exttum  , pod
konec, gegen das Ende;  2) c. abl.  (na
vprašanje kde? ivo ?),  pod (c. *'.) un-
ter;  v, pri, in, bei;  pod (c. i.)  za (c.
g.)  ob času, miter, ivdhrcnd: sub uno.
subactus gl. subigo.

sub-do -drdi -ditum, 3.  dčnem pod kaj,
dam, unterlegen, geben: calcar subdo
alicui,  spodbadam koga, die Spornen
geben, anspornen.

sub-dubito, 1.  podvomkujem, malo (ne¬
koliko) dvojim, -dvomim, ein wenig
ziveifeln.

Sttb-dflCO -xi -ctum, 3.  odvfedem, odpe¬
ljem (zlasti skrivčj), wegfilhren, -brin-
gen  (besonders insgeheim).
subigo (sub-ago), -egi -actum, 3.  teram-,
žčnem pod kaj, darunter treiben;
podvržom, podjarmim, premorem, un-
teriverfen, bezieingen, unterjochen;
pridno obdelujem, sorgfiiltig bearbei-
ten: humum.

SUbinde, adv.  mčrsikrat, časih, večkrat,
pogosto, oft, von Zeit zu Zeit-,  nato,
hierauf,

SUbito, adv.  iznendda, (na)ndgloma, na

153

jedenkrat, naglo, plotzlich , geschtcind,
jdhlings.

subitus, 3.  nepričakovan, izncnadni, no-
nčdan, nčgel, plotzlich, unvermUthet.
schnell. [tertoorfen.

subjectus, 3.  (od subjicio ), podvrženi, un-

SUbjicio ( subicio, sub-jacio), -ječi , -jectum,
3.  vržem pod kaj, unter etivas tverfen;
podvrženi, podložim, untenoerfen ; im-
perio subj.  (pod so-, pod svojo oblast
spravim, podvrženi sebi, untenoilrfig
machen, unterwerfeu): Hispaniam.

sublatus gl. tollo.

Sllb-levo, 1.  olakščvam, zlajšujem, zlaj-
šam, polajšam, podpiram, pomagujem,
erleichtem , unterstiltzen: vem, aliguem ;
vzdignem, aufrichten.

sublTcius (subUoa , kol, det■ Pfahl), 3.  na
koleh, auf Pfahl en ruhend , Pfalil--.
pons  (leseni most, die Pfahlbriicke).

SUtalime (sublimis -e , visok, hoch ), adv.
visoko, kvišku, v višini, hoch , in die
Hohe , in der Hbhe, empor.

sub-luo -ui -iitum , 3.  spodej spiram,
-splakujem, tfečem mimo česa, anten
tvaschen, unten anspiilen , vorbeistromen
an: urbem.

sub ministro, l.  podkjam, dajem, ponu¬
jam, prinčšam, verschaffen , darreiehen,
geben, darbiethen.

submissus (od sub-mitto , ,?.), 3.  spuščeni,
gesenkt;  ponižni, demiUhig: man us;
podložni, pri-, odjonljiv, unteriviirfig,
nachgiebig.

sub-mitto -isi -issnm , 3.  spustim; gubim
(sreč), herablassen; {den Muth) sinkert
lassen: animum.

sub-moveo -ovi -otum , 2.  odmaknem, od¬
daljim, tvegsehaffen, entfernen ; zaže¬
nem, steram, zapodim, zuriicktreiben;
aliguem trans  (za, hinter) Albim.

sub-repo -psi -ptmn, 3.  lezem pod kaj,
unten hinkriechen;  priplazim se, pri-
lezem, privlečem so, prikrčdem se,
herzuschleichen,

sub-ruo -ui -iitum , 3.  (od zdol) podrem,
porušim, razvalim, razepem (-šiiti),
podkopljem, uničim, (von unten) ein-
reissen , niederreissen, herabstiirzen, un-
tergraben, zerstoren : murum, arbores.
subsellium ( sub-sella ), —*t, n.  (nizka) klop,
eine  ( niedere ) Bank.

subsTdium -ii, n.  pomoč, die Hilfe: sub-
sidio  (na pomoč, zur Hilfe) proficisci,
-esse\  pomoček, das Hilfsmittel.
sub-sisto -stSti, 3.  obstojim, ustavim se,
stehen bleiben, Halt machen.
sub-sum -fui -esse,  sem pod čem, -zra¬
ven; aliguid subest,  nekaj je v tem
(resnice), etwas steclct dahinter.
subter, praep. c. acc.  in abl.  pod, niže
od, unter , unterhalb.
subterraneus, 3.  podzemeljski, unter-
irdisch.

subtjfliter, adv.  tanko, fino, fein;  po- <
drobno, točno, natanko, natančno, iz
dna. grilndlich , genau , ausfilhrlich.
sub-venio -veni -ventum , 4.  pridem-, pri¬
skočim (na pomoč), pomagam, bei-
stehen, zu Hilfe komtnen.

SUCCedo ( sub-cedo ), -cessi -cessum, 3.
grem pod kaj, unter etwas gehen;
sledim, nastopim za kim, naslednik-,
nastopnik sem komu, nachfolgen, fol-
gen: alicui, šibi  (njemu, ihm), in ejus
locum succ.  (stopim na njegovo mesto,
an dessen Stelle treten).
succumbo ( sub-eumbo ), -cubui -cubltum ,

3.  (na tik) padem, zgrfidim se, zu
Poden-, niederfallen ;  podležem komu,
podlegam, preoblkdan-, zmkgan sem
od koga: alicui.

succurro ( sub-curro ), -cucurri -eurri
cursum, 3.  priskočim, na pomoč pri¬
tečem, pomagam, beispringen, zu Hilfe
kommen, -eilen,beistehen: alicui, auxilio.
succus ( mcus ), -i, m.  sok, der Saft.
sudo, 1.  potim se, znojim se, schtcitzen.
siidor - oris , m.  pot, znčj, der Schuteiss.
Suebi -drum, m.  Suebi, die Sneber,  n»-

20

154

rod Germanski (starorimski): Suebo-
rum  (Suebski).

Sllfficio ( sub-facio), -feci -fectum, 3.  iz¬
berem-, izvolim na čije mesto, m
Jemands Stelle nachtviihlen: alicui

aKguem;  dosti biti, dovolj biti zakaj,
geniigen, genug sein zu: bello.
Sllffragium -n, n. ■  čreplna, die Scherbe ;
glas, mnenje, die Stimme, Meinung ,
das Votum: suffragium fero de aliguo,
glasujem o kom, votiren, stimmen
iiber; testarum suffragia,  ostracisem
—  sodba na ostrižne lupine zapisana
(v Athenah), das Scherbengericht, der
Ostracismus.

suggestum (od sub-gero, 3.), -i, n.  (na¬
nos, die Erhohung, das Zusammenge-
tragene);  besedišče, govornica, leča,
(die Anhohe aus Erde, von der man
ans Volk redet), die Rednerbiihne.
sui, šibi, se, sebe (se); on, njega (ga,
ako se ozira na subjekt  glavnega,
stavka), seiner, sich; er (tvenn es sich
auf das Subject  des Hauptsatzes
bezieht).

Sulla -ae, m.  glasovit vojvoda Rimski.
SulISnus, 3. Sulloy, sullanisch.

Silimo -onis, m.  Sulmon, mesto v zem¬
lji Pelignovski (im Pelignerlande)  v
srednji Italiji. [Rimskega.

SulpTcius -**, m.  ime slovečega plemena
sum , fui, esse,  sem, sein; est.mihi res,
imam kaj, ich habe etivas ;  sem komu
na (za), služim komu za, gereichen ,
dienen zu: cuiguam malo  (na škodo,
zum Schaden), mihi amictui ; soleo esse,
bivam, ich pflege zu sein.
summa -ae, f. (sc. res),  vsota, suma, die
Summe ; glavna stvar, die Ilauptsache,
das Hochste: summa rerum omnium,
naj viša obldst (v vsčli rečeh), die hoch¬
ste Geuialt (in allen Dingen), summa
imperii , naj više zapovedništvo, glav¬
no poveljstvo, der Oberbefehl.
summus (superl.  od superus), 3.  naj j

viši, naj veči, naj gornji, der hochste
grosste, oberste: summum imperium ,
naj više zapovedništvo, glavno povelj¬
stvo, der Oberbefehl; summa voce,  na
ves glas, mit der lautesten Stimme,
sehr laut; sirnima,  (naj)veča, das hoch¬
ste) senectus; summus mons , vrh gore,
der Gipfel des Berges; summa  (naj
veča..., die grossten) ingenia; summas
amphoras,  zgorej vrče ~ posode, den
obersten Theil der Gefasse ; naj veči,
naj izvrstniši, der grosste, ausgezeich-
netste: dux; in sunimo jugo,  gori na
vrhu, obeti auf dem Gipfel.
summopere ali summo opere, adv.  jako,
namoč, na vso moč, neizrečeno, gar
sehr, dusserst.

surno -mpsi -mptum, 3.  vzamem, jem¬
ljem, izvolim, nehmen, ivahlen: šibi
imperatorem  (sebi za..., s ich zum —
als);  vzamem, užijom, uživdm, neh¬
men, zu sich nehmen: cibum.
sumpius -us, m.  trošenje, trosek, stroški,
potrata, der Aufivand, die Kosten.
sunt, so, sta, (sie) sind.
suo -ui -utum , 3.,  šivam, sešijem, nd-
hen, zusammenniihen.
supellex -extilis, f.  pohištvo, poliišje,
pohišne reči, das Hausgerdth.
super, praep. c. acc.  in obl,  nad, črez,
vrh, -iiber: super  (črez) caput , super
(črez) corpus;  razun, zunaj, ausser.
Super-ad-do, 3.  na-, pridodam, še dodam,
noch dazu thun , -fiigen.
superbe, adv.  oholo, prevzetno, ošabno,
ponosno, stolz, ubermuthig, antnassend.
siiperbia -ae, f.  oholost, prevzetnost,
ošabnost, ponos(nost), der Uebermuth,
Hachmuth, Stolz.

superbio, 4.  oholim se, prevzamem se,
ošaben sem, prevzemljem se, ponašam
se, ubermuthig-, stolz sein , sich erheben.
superbus, 3. ohol, gizdav, preyzetni,
ošabni, ponosni, iiber-, hochmiithig, an-
massend, stolz.

155

superior -ius -ioris (comp.  od superus),
gornji, viši, der obere , hohere-,  jači,
močnejši v ali po čem, starker, mlich-
tiger an: numero ; discedo superior
( proelio ) izidem iz bitke dobitnik, nad¬
vladam, zmagam, dobim, die Oberkand
behalten, als Sieger a us dem Treffen
gehen]  prčjšni,ininoli, pretekli, fruher,
vorig: anno superiore,  lani, im vorigen
J'., tempore superiore, bello superiore
(v pred-idoči vojski, im vorhergehen-
den Kriege).

sflpero, 1 .  ostajam, preostajam komu,
na pretek je česa, reichlich vorhanden
sein, iiberfliessen, iibrig bleiben: alicui
■res;  prejdem, prekoračim, prestopim,
iiber eticas kommen , pussieren, iiber-
schreiten: locum;  prekosim, prekašam
koga v čem, iibertreffen Jmd. in: algm
■re\  nadvladam, premdgam, zmagam;
preobladam, predobim, iiberu)inden,
besiegen: impedimenta, aliguem.
superstTtio -bnis, f.  praznoverje, praz-
noverstvo, vraža, der Aberglaube.
super-sum -fui -esse,  (sem nad kim,
darUber sein)]  ostdnem, preostanem,
živ ostanem, preživim, iibrig-, am
Leben bleiben, iiberleben: alicui, pugnae.
superus, 3.  gornji, višnji, vrhnji, der
obere;  gl. tudi: superior, summus  in
supremus.

siipervacaneus in supervacuus, 3. ne¬
potrebni, prazni, brezkoristni, kar je
odveč (preveč), uberflussig, unnijthig,
unniitz.

super-venio -veni -ventum, 4.  vrh (razun)
tega pridem, dazu leommen.
suppedlto, 1 .  podajam, napravljam, ver-
schaffen: alicui regmetem ; obilno je
česa i(res), reichlich vorhanden sein ;
obilujem s čim, Ueberfluss haben cm: re.
supplex -teis,  ponižno-, milo proseči,
pohlevno proseč, ponižni, pohlevni
prosivoc, demuthig bittend, flehend,
der Schutzjlehende: supplex sum ali¬

cui,  ponižno (klečč) prosim koga, an-
flehen , vor Jmd. auf den Iinien liegen.
supplicium -n, n.  poklek, poniževanje,
die Demiithigung  (vor Oott);  (javna)
molitva, žrtve, bogočastje, das (bffent-
liche) Gebet , Opfer, die Gottesvereh-
rung ; kazna, kazen; smrtna kazen ;
končdnje, pogubljenje, smrt, Strafe ,
die Todesstrafe] die Ilinrichtung, der
Tod: abstrahor ad supplicium.
supra, praep. c. acc.  nad, črež, prek,
uber.

supprlmo ( sub-premo), -pressi -pressum,
3.  navzdol (doli) tiščim, tiskam, her-
abdrilchen ; pogreznem (v dno morja),
potopim, ih den Grund bohren, ver-
senJcen: naves;  zadržujem, ustavljam,
aufhalten, hemmen: hostes.
supremus ( superl . od superus), 3.  naj
viši, der hochste: lex;  zadnji, der
letzte: vitae dies.

surdus, 3.  gluh, glušec, taub, der Taube.
surgo (sub-rego), surrexi, surrectum, 3.
(vzdignem, emporrichten: rem);  vzdig¬
nem se, vzdigujem se, vstanem, vsta¬
nem, vstajam, sich erheben, aufstehen:
supra fortunam,  povzdignem se [vz-
višam se] nad, sich erheben iiber ; e
lecto]  vstajam, vshajam, vzidem, auf-
gehen.

surrlpio ( sub-rapio ), -ui -reptum, 3.  skri¬
vaj vzamem,, zmaknem, zmikam, une¬
sem, ukradem, heimlich ivegnehmen,
entivenden, steklen: rem ab aliguo  (in
alicui).

SUS, suiSj c.,  prašeč, svinja, das Schtvein,
die Sau.

susceptus ( suscipio ), 3.  počet, poprijet,
unternommen, begonnen.
suscipio -cepi -ceptum , 3.  prevzamem,
prevzemljem, na se vzamem, prenašam,
(za)počnem, ubernehmen, unternehmen,
auf sich nehmen: belimi, inimicitias
(nd se vzdmcm, nakopljem si, auf
sich laden...).

20 *

156

suspexl gl. suspicio.

SUSpeotuS, 3. sumnjiv, sumni, verdiich-
tig  gl. suspicio.

suspicio - onis , f.  sum, sumnja, dozdeva,
sumljenje, domišljevanje, der Verdacht ,
der Argtoohn, die Vermuthung.
suspicax -dcis,  sumljiv, natolcljiv, cirg-
ujohnisch  ; sumni, sumnjiv, verdachtig.
suspicio ( sub-specio ), suspexi , suspectum,
3.  (kvišku gledam, aufwdrtsschauen) ;
cenim, spoštujem, hochschdtzen, ver-
ehren ;  sumnim koga, sumnim na koga,
sum zaženem na koga, im Verdachte
haben,  gl. suspectus.
susplcor, 1.  sumnim, sumnjam, imam
koga na sumu, argivohnen : rem, ali-
quem;  domišljam si, v svesti sem si,
menim, domenjam, vermuthen, hoffen.
SUStento, 1.  vzdržim, ob-, udržim, iz-
državam , erhalten, tragen , aushalten:
rem j  hranim, vzdržim, erndhren , mji-
terhalten ; zadržim, ustavim, aufhalten,
hemmen: aliguem.

sustineo -ui -tentum , 2.  zadržujem, usta¬

T. ~ Titus -i, m.  ime (Vorname)  Riniko.
taberna -ae,  /. bajt(ic)a, koča, štacuna,
krčma, die Bude, Iliitte , der Kauf-
laden, das Wirthshaus.
tabernaculum -i, n.  šator, šotor, Zelt.
tabula -ae, f.  deska, tabla, das Brett,
die Tafel.

tAbulatum -i, n.  strčp, p6d, nastrčpje,
das Tafel-, Stockiverk.
tžceo -ui -itum , 2.  molčim (o čem), stili
sein , schioeigen: dere, rem  (zamolčim,
verschtveigeri).

t&citus, 3.  zamolč&n, neznan, verschtvie-
gen;  molčeč, (za)molčljiv, tih, schivei-
gend, stili, schtveigsam.

Tacitus -i, m,  Taeitus, T&cit, slavni po-
včstnik Rimski, berilhmter romischer
Geschichtsschreiber.

vljam, udržim, aufhalten: aliguem ;
držim se, sich halten;  vzdržim, vzdr¬
žujem, nosim, držim, prenisem, pre- €
trpim, prestojim, erhalten, tragen, aus-
halten: impetum, onera  (držim, nosim),
labores  (pretrpim, prestojim, ertra-
gen) ■ sustineo culpatn,  kriv sem, die
Schuld tragen, -haben an etwas: ali-
cujus rei.

sutor -oris, m.  črevljar, der Schuster.

SUUS, 3. svoj, si (~ svoj), sein , ihr, ei-
gen;  njegov, njen, njun, njihov (ako
se ne ozira na subjekt istega stavka),
sein , ihr.

Syracusae -Hrum, f.  Syrakuse, Sira-
gossa,  veliko nčkdaj mčsto na Si¬
ciliji, Sgrakus; Sgracusarum,  Syra-
kuski, von Syr.

Syracusanus, 3. Syrakiiski, Syrakušan,

sgrakusanisch, von Sgrakus, ein Syra-
kusaner.

Syria -ae, f.  zemlja med Eupbčatom in
Srednjim morjem v Asiji, Sgrien: Sy-
riae,  Syrijski, von Sgrien.

tac tu s gl. tango.

taedet -uit, 2.  gnjusi-, studi-, hrusti-,
gabi mi se, mrzi me kaj, mrzi mi se,
es ekelt-, es ividert mich etwas an, es
ekelt mir ehoas: aliguem alicujus rei.
taenia -ae, f.  trak, vozek, obveza, das
Band, die Binde,

talaris (talus -i, m.  gleženj, d. KnocheT),
-e,  do gležnja, do tal, dopetni, bisan
die Knochel geliend : tunica.
talentum -i, n.  talenet, das Talent ~
blizo 2400 gold. austr. vr. eine Sutnme
von ungefdhr 2400 fl. ost. Wahr.
tališ (od tam), -e,  tdk, tdk-le, t&košen,
takov, soleher , so beschaffen.
tam, adv.  tak6, takč Bilno, toliko, so,
dergestalt, so sehr  (stoji večidel pred
udj.  in adv .); tam  — quam,  tako —

157

kakor, toliko — kolikor, so  — wie,
soivohl  — als auch, non tam  — rjuam,
ne toliko •— kolikor, nicht soivohl
(so sehr) — als.

tamen, conjun.  vendar, vendar-le, pa
vendar, doch, jedoch , dennoch.
tam-diu, tako dolgo, dotlej, so lange.
tamquam, adv.  in conjun.  tako kakor,
kot, djal bi, rekel bi, tako rekoč,
souiie , gleichsam, so zu sagen;  kakor
da bi, kakor bi, gleich als wenn, als
6b (c. conj.).

Tanais -is, m.  reka, s. Don v Europski
Sarmatiji (na Rusovskem), der Fluss
Don {in Russland).

tandem, adv.  naz&dnje (včndar-le), ven¬
dar, za Boga, za Božjo voljo* end-
lich, zuletzt , endlich einmal, doch, ums
Ilimmels ivillen: tandem aliguando,
vendar jedenkrat, doch endlich einmal.
tango, titigi, tactum, 3. c. oec.  dotak¬
nem se Sesa, dotičem se, primem,
tipljem, s latam, berilhren , anrilhren,
befiihlen , betasten ; zadenem, ud&rim,
treffen , riihren: de coelo  (z neba ~
od strčle, vom Blitze) tactus.

Tantalus -i, m.  kralj Phrygijski (v Mali
Asiji). e in Konig in Phrggien).
tanto (abl.  od tanim , pred comp.)  toliko,
(s)tem, um so  ( vici ), desto: guanto  —
tanto , kolikor — toliko, (s)čim — (s)tem
je  — desto, tanto  — guanto,  toliko

— kolikor, um so viel  — je.
tanquam gl. tamguam.

tantum, adv.  toliko, so viel, so sehr;
(toliko) samo, le, (so viel) nar ; non
( nec) tantum  — sed etiam , ne samo

— nego i, nicht nur  — sordern auch.
tantum — modo, adv.  (toliko) samo, le,

(so viel) nur.

tantus, 3.  tolik, tako velik, so gross ;
tantum , toliko, so viel, tantus  — guan-
tus,  tolik — kolikoršen (kakor), so
gross  — als ; tantum  — guantum,  to¬
liko — kolikor, so viel  — als.

tarde, adv.  kesno, počasno, langsam ;
kesno, pozno, spat.

tardo, 1.  zadržim, zavrem, udržim, ustd-
vim, verzogern, aufhalten, hemmen:
impetum.

tarditas -atis , /, kesnota, počasnost,
mudnost, die Langsamkeit, die Sdu-
migkeit.

tardus, 3.  počasni, kesni, kasni, mudni,
langsam, saumselig.

Tarentum -i, n.  Tarenet, primorsko me¬
sto v Italiji južni, Tarent , eine Stadt
in Sild-Italien.

Tarentfnus, 3.  Tarentski, Tarenčan, ta-
rentinisch, aus Tarent, cin Tarentiner.

Tarquinii -ormn,  mesto v Etruriji.

Targumius -ii, m.  Tarkjinij, ime dveh
kraljev Rimskih (5. in zadnjega) in
njunih sorodnikov, Targumius.

TaurTcus, 3.  Taurski, taurisch: Chersone-
sus Taurica,  polotok Krim(ea), die
Halbinsel Krimm.

tilarus -i, m.  bik, vol, der Stier, Ochs;
' tauri,  bikov.

Taurus -i, m.  Tdur, Taurijan, der Tau-
rier,  ime naroda na polotoku Krimei
(auf der Halbinsel Krimm),  gl. Tau-
ricus.  [Mali Asiji.

T^iirus -i, m.  Taur, der Taurus , gora v

tectum (tectus, 3.  pokrit, gedeekt) -i, n.
streha, clas Dacli, Obdach;  hiša, stan,
stanišče, kvartir, das Ilaus, die Woh-
nung, das Quatier: in tectis  (po hišah,
in (juartieren).

tectus, 3.  pokrit, gedeekt.

tego -xi -ctum, 3.  pokrijem, pokrivam,
zakrijem, oblačim, declcen, bedecken;
zakrijem, skrivam, tajim, skrijem, ver-
hullen, verheimlichen: tectus,  skrit, za¬
tajeni, verheimlicht-,  varujem, čuvam,
ščitim, branim, zaklanjam, decken,
schiitzen, Schirmen.

tegimen 4nis, n.  pokrivalo, ogrinjdlo,
odčja, odšlo, die Dečke , die Hiille , Be-
deckung ,

158

tegumentum n.  (kar krije), pokrivalo,
odevalo, odelo, odeja, die Bedecleung,
Hiille;  branilo, der Schutz, Schirm.
telum n.  napAdno orožje (ki ranja),
strela, kopje, die Angriffsutaffe, der
Pfeil , <te Geschoss.

temerarius, 3. nepremišljeni, lahkoumen,
nespametni, predrzni, unbesonnen , un-
bedachtsam, unuberlegt , vertcegen ; na¬
ključni, zufdllig.

temere, po naključbi, brez vzroka,
nepremišljeno, brez namere, 00 » t7»*
gefiihr, unbedachtsam, unuberlegt, ohne
Grund.

temerttas * atis , /. nepremišljenost, lah¬
komiselnost, drznost, predrznost, die
Unbesonnenheit , Tollheit, Venvegenheit:
cum temeritate , brez premisleka,
Ueberlegung.

temperaiiS -ret/s, zmerni, vzdržni, vzdrž¬
ljiv, mSssig , enthaltsam: in vidu.
temperantia -«e, /. zmernost, vzdržnost,
Mdsšigkeit, Enthaltsamkeit.
tempestas -dtis, f.  čas, die Zeit;  vreme,
nevihta, vihar, huda ura, IFečter,
Ungeieitfer , der Sturm.
tempero, 1.  umerim, uravnam, v red
spravim, uredim, mlissigen , einrichten ,
regulieren;  vladam, lenhen, regieren.
templum ». hram, cerkva, tempelj
svetišče, (7. Tempel: coeli  (široko nebo, ■
der weite Ilimmelsraum ); pazilišče,
der Beobachtungsplatz, (filr Augurien).
tempus -bris, n.  čir s, die Zeit: guodam
tempere,  nekdaj, einst.
temulentus, 3.  pijan, vinjeni, trunken,
betrunlcen.

tenax -dcis,  držeči se, stanovitni, zvešt v,
haltend , festhaltend an, beharrlich,
treu in: amicitiarum.
teildo, tetendi, tensum,  in tentum, 3.  na¬
penjam, napnem, raztegam, prožim,
prodajam, dehnen, spannen, strecken,
ausstrecken: manus;  merim jo kam,
y 9 £im se^ peljem se kam, gehen, rei-

sen, schiffen utohin;  ženem se, hrepe¬
nim, namerjam, beabsichtigen, streben ,
denleen auf etw.

tenebrae - drum, f.  tema, tmlna, mrak,
die Finsterniss.

tetieo -ui -tentum , 2.  držim, halten ; dr¬
žim, imam, inne haben: primum lo¬
čnim aedium  (stanujem v prednjem
dčlu.., d en vordersten Theil des Hau-
des betvohnen) ; držim, zadfžim, imAm,
zavzemljem, vzemljem, besitzen, be-
haupten, einnehmen, nehmen: imperimn,
regnum Italiae  (kraljujem v Italiji),
držim, festhalten: in custodia  (v za¬
poru-, v ozi držim, zaprtega držim,
imam, in Venvahrsam...),  držim se,
ostanem, sich halten, bleiben: domi;
(za)držlm v pameti, pametim, zapam-
tim, im Geddchtnisse halten , sich mer-
ken  (z memoria  in brez memorid): le-
ges.nomina;  zadržim, ubranim se čemu,
zuriiclchalten: dglor tenet me, risum
teneo;  pridržim, držim se česa, beibe-
halten: t. literarum studia,  pečam se
z znanstvi, die Studien festhalten, d. i.
ihnen treu bleiben;  obdržujein, obdr¬
žim, ohranjujem, erhalten, behaupten ;
držim, osvajam, vlečem, fesseln: tenet
me desiderium;  vežem na kaj, binden:
legibus.

taner -Sra -um,  nežni, tenek, mehki,
drobni, rahli, zart, tveich, mild, lenk-
sam: animus;  slab, schivach.

tento, 1.  skušam, izkušam, poskušam,
skusim, poskusim, versuchen, priifen,
auf die Probe stellen: fortunam;  na¬
padam, motim, feindlich angreifen, an-
fechten

tenuis -e, tanek, tenak ; majhen, nezna¬
ten, dr n n; geringfugig , unbedeutend:
honores.

tenus, praep. c. abl.  do, bis an {za auf):
Dacid tenus.

tepidus, 3.  topli, mlačni, uiarm, lau:

. agua,

159

Terentia -ae,  /. soproga govornika Ci-
cerona, die Gemahlin des M. Cicero.
Terentius -ti, m. Ter. Varro,  konsnl
Rimski, potolčen od Ilannibala pri
ltannah.

tergum -i, n.  hrbet, der Mičken.
termino, T-  omejim, omejujem, begren-
zen;  končam, sklenem, beendigen, be-
schliessen: oraiionem in re.
terminus -i, m.  moja, mejnik, die Grenze,
Grenzmark. [ein jeder.

terni, 3.  po trije, vsak tri, je drei , dret
terra -ae, f.  zemlja, tla, die Erde, der
Erdboden;  suho, das Festland : terra,
martgue,  na suhem in na vodi, zu
Wasser und zu Land zemlja, dežela,
das Land,  (v plur.  tudi) svet, die
Welt: orbis terrarum  (svet, der Erd-
kreis).

terreo -ui -Hum, 2.  (u)strašim, (po)pla-
šim, erschrecken, in Schrecken. ’ .
terribilis -e,  strašni, schrecklich.
terrester -tris -e,  zemeljski, pozemelj-
ski, posvetni, Land-, irdisch animans ,
res;  na suhem, zu Lande, Land-:
proelium.

territorium -ii, n.  zemljišče, ozemlje,
okraj, oblast, das Ackergebiet (einer
Stadt ), Territorium.
terror - oris , m,  strah, der Schrecken.
tertius, 3.  tretji, der dritte.
testa -ae, f.  črepina, črep, die Scherbe;
lupina, Črepina (polža, ostrige, želve
itd.), die Schale  (der Schnecke, Auster,
SchildkrSte .tisti).).

testamentum -/, n.  oporoka, zadnja vč-
lja, das Testament, letzter Wille.
testimonium -n, n.  spričev&lo, spriče-
v&njo, svedoštvo, das Zeugniss.
testis -is, c.  priča, svedok, der Zeuge.
testor, 1.  pričam, posvedočim, bezeugen;
potrdim, trdim, zagotovim, uverjiivam,
versichern, betveisen.

teter ( taeter ), -tra, -um,  grd, gadni,
ostudni, odurni, hdsslich, garstig.

tetigi gh tango.

Te uto ni -or um,  (i. Teutones -um), m.
Teuton(c)i, narod Germanski, die Teu-
tonen, eine german. VSlkerschaft.

texo -ui -tum, 3.  tkam (tčem), setkam,
iveben;  predem, spinnen  (o pajkih,
von den Spinnen);  delam, izgot&vljam,
verfertigen.

Thales -is  in -etis, m.  filosof Grški iz
Mileta (von Miletus in Kleinasien ),
Thales.

Thamesis -is, m.  Thamisa, Themsa, reka
v Angliji, Fluss Themse in England.

Thebae -drum, f.  Thebe, Theben,  mesto
v Boeotiji (na srednjem Grškem).

Thebanus, 3.  Thebski, Thebljan, theba-
nisch, von Theben , ein Thebaner.

Themistocles -is, m. Themistokles,  gla-
sovit vojvoda Athenski.

Theodorus -i, m.  filosof Grški, Theodorus.

Theophrastus -i, m.  filosof Grški.

Theopompus -i, m.  glasovit zgodopisec
Grški. [Grški.

Theramenes -is, m.  filosof in vojvoda

Therm6pylae -arum, f.  (Topla vrata),
Thormopyle, (soteska, Engpass)  med
Thessalijo in srednjim Grškim, Ther-
mopgla.

thesaurus -i, m.  zaklad, blago, Schatz;
zakladnica, hlagčjnica, Schatzkammer.

Thessalia -ae, f.  dežela na severnem
Grškem, Thessalien.

Thoas -antis,  kralj na polotoku „Cher-
sone^us Taurica.“

Thracia -ae, f.  dežela kraj Aegaejskega
morja, Thracien.

Thracius, Thracijski, Thraški, thracisch,
von Thracien.

Thrasybuius -i, m.  glasovit Athenec.

Thrasymachus -i, m.  filosof in rlietor
Grški.

Thrax -dcis, m.  Thrčk, Thračan, ein
Thracier,  gl- Thracia.

ThiicydTdes -is, m.  glasovit povestnik
( Geschkhtsschreiber ) Grški, Athenec.

160

Thybrls -is  in -teliš, m. Tiberis,  Tibera
reka, die Tiber.

Ti. ali Tib. ~ Tiber rus.
tTbia -ne, f.  piščal, žvegla, die Pfeife,
Flote ; piščal, golen (f.), Schienbein.
Tiberinus, 3. Tiberski, tiberinisch : attinis
(Tibera, der Tiberflicss).

Tiberis -is  in -idis, m.  Tibera, Tevera,
reka, die Tiber  (in Italien).

Tiberius -ii, m.  ime Rimsko, posebno
znamenit : 1. Tib. Sempronius Grac-
chus.  ‘1. Tib. Claudius,  drugi cesar
Rimski.

Ticinus -i, m.  rčka Ticin, seditj Tessino,
ki se izliva v Pad, v severni Italiji,
ein Nebenfluss des Po.

Tigellius -ii, m,  Sardinec, ein Sardinier.
tigris -is  in -idis, c.  tiger (zvčr).

Tigris -is  in - idis , »i.  Tiger (rčka) v
Asiji, der Tiger, ein Fluss.
tilia -ae, f.  lipa, die Linde.
tlmeo -iti, 2. c. ncc.  bojim se, fiirchten,
in Furcht sein: ut,  da ne (c. ind.
fut.), dass nicht; ne,  da (c. ind. f ut.),
da no bi, dass ; timeor,  boje se mo,
ieh tverde gefiirchtet: inimicitiae ti-
mendae suni  (bati se je neprijatoljstev).
Tlmaeus -i m.  zgodopisec Grški,
timldus, 3.  boječ, plah, plašni, bojaz¬
ljiv, plačljiv, strašljivec, b&b ai,fnrcht-
sam, fOnetom, scheu;  v Arni, opazni,
behutsam. i ■■■■'.  t \ u  , j»

Tfmuleon -ontis, m.  vojskovod Korinth-
ski, ki je Siržkuse osvobodil aamo-
silnika Dionysija drugega, ein korin-
thischer Fehlherr, wehher Sgracus von
der Herrschaft des 2. Dioni/s befreite.
timor -oris, m.  bojazen, strah, skrb, die
Furcht, Besorgniss: esse in Umore

(bojim se, in Furcht sein).

Tfmotheus -i, m.  zyedcn vojskovčd,
Athenee.

Tfro -onis, m.  (novinec, Recrut);  osvo¬
bojenec Ciceronov, učim človek, der
Freigelassene des Cicero.

Tiryntliius, 3. Tirjmthski, Tirynthian “ A,
Herkul, UnjnthiscJi, ein Tirgnthier,
d. i. Hercules (Tiryns -niis, f.  mesto I
v Argolidi [Argolis, v Peloponnesu],
kjer je bil bajo Herkul odgojen).
T|issaphernes -i, m.  satrap (deželski
poglavar) Persovski, ein persischer
Statthalter in Kleinasien.

Tltius -H, m.  ime plemena Rimskega,
tltulus -i, m.  naslov, ime; slava, der Ti-
tel, Name ; der Ruhm.

Trtus -i. m.  ime Rimsko; Titus Flavius
Vespasianus,  cesar Rimski,
toga -ae, f.  toga (gornja oblčka meš¬
čana Rimskega za mira), die Toga (das
Oberhleid des rffm. Biirgers im Frie-
den) ; mir, der Friede.
toleranter, adv.  potrpežljivo, krotko,
geduldig.

tolero, 1.  prenčsem, prenašam, trpim,
tragen, ertragen, erdulden : inopiam.
tollo, sustuli, subliitum, 3.  vzdignem,
digriem, vzdigujem, povzdigujem, po¬
višujem, heben, erheben: in currtcm
(postdvim na,..), summis laudibus  (rrfs V >'
sldvim, -veličam, mit den grossten
Lobspriichen erheben ); odpravim, od¬
pravljam, odstranim, razvežem, izpu¬
stim, izbrišem, aufheben, entfernen,
beseitigen: luxuriam, nodum amieitiae
t.  (razvežem...), ex tragoeclia senten-
tiam  (izbrišem...); vzamem, odnčsetn,
toegnelimen: pecuniam;  ovržem, pre¬
kličem, auf heben, abschaffen: legem;
v pass.  tudi: neham, aufhoren,

Tomi -orum, m.  mesto v Moesiji (in Mo-
sien)  pri Črnem morju, s. Tomisvar,
tondeo, tbtondi, tonsum, 2.  strižem; bri¬
jem, obrijem, obrivam, scheren, rasie-
ren ; kosim, pokosim, (po)sečem, mShen,
abmdhen.

tomtru -us, n.  grom, der Donner.
tonitrus -us, m.  grom, der Donner.
tono, -iti, 1.  (ali tonat -uit, 1.),  grmeti,
donnern.

161

tonsor -dris, m.  brivec, brijač, Barbier,
Bartscherer.

tsnsorius, 3. brijaski, zum Scheren gt-
horig: culter t.,  britva, das Barbier-,
Schermesser.

tormentum (od torgueo), -i, n.  mučilo,
trapilo, teza, težlavnica; muke, trap-
ljenje, das Martenverlczeug, die Folter,
Tortur ; die Marter , Qual: vim tor-
mentorum;  Iučdlo, metalo, streljalo
(veliko), (mažina) metdlnica, die Schleu-,
der-, Wurfmaschine, grobes Geschiitz.
Torquatus -i, m.  (verigat, mit einer
Halskette versehen,  od torguis , m.,
ovratna verižica, Ilalskette); Titus
Manlius Torguatus , konsul in vojsko-
vod Rimski.

torqueo -rsi -rtum, 2.  vijem, siičem,
drehen;  mučim, trapim, foltern, guSlen.
torrens -tis, m.  hudournik, lijfik, Vrhov¬
nik, slapnik, bujiea, der Giessbach,
VValdstrom, Sturzbach.
tot, adj. indecl.  toliko (njih), tako mnogi,
so viele, so viel: tot viri,  toliko mož,
so viele Mcinner.

totie(n)s, adv.  tčlikrat, tolikokrat, so oft.
totus, 3. cel, ves, ganz: per totam vitam
(vse žive dni), se totos  (čisto, ganz)
tradiderunt voluptatibus.
tractatio - onis , /. obdelovanje, pečanje
s čim, die Behandlung , Betreibung:
studiorum.

tracto, 1-  (vlačim, vlečem, ziehen, schlep-
den ); vodim, v rčkah držim (imam),
pečam se s čim, obdelujem, razprav¬
ljam, tčram, handhaben, mit etwas
sich beschiiftigen , behandeln , ( be)trei-
ben: imperium ; vladam, regieren, li-
brorum lectionem ; upravljam, ravndm,
vodim, leiten, fiihren: retnpublicam.
trado ( trans-do ), -dldi, -ditum, 3.  pre¬
dam, izročim, izdam, predajam, izro-
čujem, prepustim, ddm, iibergeben,
iiber-, ausliefern, iiberlassen ; aliguem
magistratui, nos philosophiae curandos ,

alicui imperium, trado immortalitati,
z večnim, obrezsmrtnim, ovekovečim
kaj, verewigen, Eumenem sepeliendum
(pokopati, zum Begraben), tradere se
totos voluptatibus,  podam-, udam se
čisto..., sich ganz hingeben den...,
poculum trado , napijem, zutrinlcen-,
pišem, zapišem, sporočam, pripove¬
dujem, preddm, izročim, ( schriftlich )
uberliefern , erzahlen: memoriae  (pišem
sporočam, dem Andmken uberliefern),
de Indis;  preddvam, razlagam, raz¬
ložim, učim, mittheilen, verrtragen, leh-
ren: filio liter ar um. elementa, vias
artium  (pčte k..., die Mittel u, Wege
zu...) civibus.

traduCO ( trans-duco), -xi -ctum, 3.  pre¬
peljem, prevedem, prevodim, speljem,
hinilberfiihren, fiihren: copias per
(skozi, črez, durch) fines.

tragicus, 3. tragični, žalostni, tragiseh,
traurig.

tragoedia -ae, f.  tragedija, žalostna igra
(glediščna), die Tragodie, das Trauer-
spiel.

traho -xi -ctum, 3.  vlečem, ziehen, hin-
ziehen: algm. ad rem ; vlččem, zaje¬
mam, črpam, ziehen, schopfen: aguam;
nosim, tragen, fiihren: secum;  imam,
herleiten: nomen.

Trajanus -i, m.  cesar Rimski.

trajicio (traicio, trans-jacio), -ječi -jec-
tum, 3.  prevržem, vržem črez..., hin-
iiberwerfen;  prej dem pregazim, pre¬
bredem, prekoračim, prepeljem se
črez..., prevežem se črez..., hiniiber-
setzen, iibersetzen : fluvium ; prepeljem,
prOvežbm, iibersetzen, hiniiberfahren:
copias.

trans, praep. c. acc.  z one strani, on¬
kraj, na drugo stran, črez, prek, na
drugi strani, za (c. i.), jenseit, iiber-,
dariiber-hin: trans montem.

tranquillus, 3.  mirni, pokojni, tih, ru-
hig, stili ,

21

162


trans-duco gl. traduco.
transcendo (trans-scando), -di -sum, 3.
prestopim, prelezem, prekoračim, hin-
iibersteigen , -schreiten, ubersteigen:
loctun.

trans-eo -ii  *ttum -tre,  prej dem, preko¬
račim, idem-, potujem skozi..., durcli-
gehen, passieren: Thraciam;  prej dem
kam, odidem (na drugo stran), hin-
iibergehen , hingehen: ad deos;  prej-
dem, pretečem, minem, vorilbergehen,
vergehen: dies transit ;  preskočim, za¬
molčim, ubergehen: silentio  (zamolčim,
mit Stillschweigen ubergehen).
trans-fero -tuli -Idturn -ferre,  prenesem,
premestim, hinuber-, ubertragen: cor-
pus Memphim, titulum ad Apollinem  ;
presadim, versetzen: plantam;  prene¬
sem (od koga na drugega), (con einem
auf den andern) ubertragen-. ad ali-
, ;t  quem, crimeuf in se  (na se vzemem,
auf sich nehmen).

(  trans-figo -x\ -xum, 3.  probodem, pro-
drem, presdnem, durchbohren, durch-
stechen: alqm. hasta.
transfuga - ae , m.  prebežnik, uskok, be¬
gun, prebeg, Ausreisser, Ueberldufer.

.  trans-gredior -gressus sum, 3.  prej dem,
prestopim, prestopam, prekoračim,
idem črez..., hiniibergehen, iiberschrei-
ten: fluvium Alpes.

transgressus (part.), 3.  prestopivši, pre-
koračivši, prešedši, der uberschritten
bat: Alpes.

transigo (trans-ago), -egi -actum, 3.  spro-
vedem, sprovdjam, prebom, preživim,
h'in-, zubringen: hiemem  (prezimim,
prezimujem), vitam  (življenje živim,
-preživim, prebom); zvršlm, storim,
endigen, zu Stan de bringen: negotium.
trans ili o (trans-salto), -ui  in -wi -sul-
tum , i.  preskočim, preskakujem: hin¬
uber-, Uberspringen: muros.'
transitus -us, m.  prehod, prelaz, der
der Uebergang, Durchgang.

transmarinus (trans-mare), 3.  prek-, za¬
morski, jenseit des Meeres, uberseeisch.
trans-mitto -m -issum, 3.  spuščam črez
ali kroz kaj, puščam-, hinuber gehen

lassen.

transvectio (transveho), -onis, f.  preva¬
žanje, prepeljevanje, prevožnja črez..,
die Ueberfahrt Mer: Acherontis.
transversus, 3.  poprečni, prččni, quer-
liegend: non transversum unguem , ne
kar je nogt širok — čizto nič, ne za
lds, nicht einen Querfinger breit ~
nicht das Mindeste.

trans-volo, 1 .  preletim, hinuber-, iiber-

fliegen.

Trasimenus (Trasumenus), 3.  Trasimen-
ski, trasimenisch: lacus  (v Etruriji).
Trebia -ae, m.  In f.  sedaj Trebbia, pri¬
tok rčke Pada, ein Nebenfluss des Po
(in Ober-Italien).

trecenti -ae -a,  tristo, dreihundert.
trecentesTmus, tristoti, der dreihund&rtste.
tremisco, 3.  tresem se, trepečem, po-
tresam se, drhčem, zittern, erzittern.
tremo -ui, 3.  trčsem se, trpečem, drh¬
čem, drgetdm, zittern, erzittern.
tres, tria,  trije, tri, drei.

Treviri -orum, m.  Trevirji, die Trevirer,
narod okoli mesta ,,'frier", kraj reke
Moselle (Mosel).

tribunal -dlis, n.  sčdni stol, sodišče,
sodnija, die Gerichtsbiihne , das Tri¬
bunal;  prestolje, der Thron (fur ho-
here Magistrate.

triangularis (tres-angulus), -e,  troogleni,
trooglat, na tri čgle, dreieckig.
tribunicus (tribunus), 3.  tribunski, tri-
bunisch.

tribunus -i, m.  (glavar), tribun, (zastop¬
nik), der Tribun: plebis  (narodni...,
Vollcstribun), militaris  ali militum
(tribun vojaški, polkovnik, der Kriegs-
tribun).

trfbuo -ui -utam, 3.  dam, dajem, ska-
žem, zutheilen, ertheilen, ermisen;

163

honorem „■ dollm, razdelim, theilen: in
duas partes ; podelim, podeljujem,
dAm, dajem, geben, verleihen: cuique
suum;  pripisujem, zuschreiben, bei-
messen: fortunae , suaeculpae;  štejem,
računam, pišem v ali za..., anrechnen
als: ignaviae  (v lenost ali plačljivost,
als Feigheit).

tribus -us, f.  trlbua (oddelek, okriij,
okrožje, občina) die Tribus  (eine Ab-
theilung des rom. Volkes).
tribus gl. tres.

trlbutum -i, n.  dAvek, dača, nalog, die
Abgabe , der Tribut.

tributus gl. tribuo.

triceps ( tres-caput ), -cipitis,  troglav, tri-
glav, dreikdpfig.

trlcies, adv.  tridesetkrat, dreissigmal.
Tricipitmus, 3.  Tricipitln, oče Lukreoije,
soproge Tarkvinija Kollatina, konsul
Rimski. [Dreizack.

tridens -tis, m.  trozobje, trizob, der
triennium (tres-annus), -ii, n.  trolčtje,
tri leta, drei Jahre.

trigeminus ali tergeminus, 3.  troji, troj¬
ni, dreifach, -fttltig; (sc. filii  ali fra-
tres),  trojci, trojki, Drillinge.
trigeslmus, 3.  trideseti, der dreissigste.
triginta, indecl.  trideset, dreissig.
Trinacria -ae, f. — Sicilia.
trini -ae -a,  trije, drei  (rabi večidel le
pri subst. plur. tantum: trina castra;
cfr.  troja [a ne tri] vrata).
triplex -1 cis,  trogub, trostrok, trojni,
trojnat, dreifaltig, -fach.
tripus -idis, m.  tronog, trinog (kotel,
stol na tri nogč), der Dreifuss.
tnguetrus, 3.  trooglat, na tri ogle, drei-
eckig.

triremis (tres-remus), -e,  na troja vesla,
trovesleni, dreiruderig ; (sc. navis).
trovesljak, trovesljača, der Dreuude-
rer , etn dreirudriges Schiff  ( Galeere ).
tristis -e, žAlosten, (o)tožni, pobit, če¬
merni, zlovoljni, hude (slabe) volje,

traurig, verlegen, niedergeschlagen, fin-
ster;  strašni, furchtbar;  temni, megleni,
diister, nebelig: dies;  ostri, strog, res-
nčbni, ernst, finster: senex.
tristitia -ae, f.  žalost, toga; strogost,
resnobnost, die Traurigkeit, Betriib-
niss; die Strenge, der Ernst.
trTtieurn -i, n.  pšenica, der Weizen.
triumphans -tis,  triumfujoč, slavno, slo¬
vesno, svččano, slavodobitno, trium-
phirend.

triumpho, 1.  triumfujem nad kim, (slav¬
no) zmagam koga, triumphiren uber:
de Gallaecis.

triumphus -i, m.  triumf, slavni obhod,
slavodobitje; zmaga (slavna), der
Triumph, Siegeseinzug (eines romischen
Feldherrn in Rom ); der Sieg.
triumvir -| n, m.  triumvir (jeden od troje- f
možtva)/ einer von den drei Mdnnern,
Triumvir.

Troezen -enis, f.  mesto v Argolidi (Ar-
golis) v Peloponnesu.

Troilus -i, m.  sin kralja Priama.

Troja -ae) f.  mesto v Phrygiji (v Troadi
[Troas]  na zahodu Male Asije).
Trojanus, 3.  Trojski, Trojanski, troja-
nisch: bettum-

trucfdo, 1.  posekam, pokoljem, pomo¬
rim, zerhauen, niedermetzeln.
trudo, -si -sum, 3.  riyan, potiskam, tiš¬
čim, ženem, teram, stossen, fortstossen,
drdngen, treiben: alqm. ad mortem.
truncus, 3- oklčščeni, pohabljen na udih,
neimajoč-, brez kakega uda, verstiim-
melt, beraubt: pedibus  (brez nog, ohne
Fusse). [arborum.

truncus -i, m.  p Anj, deblo, der Stamm:
trux -Učiš,  grozovit, strašAn, divji,
schrecklich, grdsslich, wild.
tu, tui,  tl, du;  sebe, se (v odvisnih
pAdežih, ako se nanaša na subjekt),
deiner, dir.

tuba -ae, f.  troha, trobenta, trompeta,
die Posaune, Trompete.

21 *

164

tuber -Uriš, n.  bula, die Beule;  hrga,
grba, grbina, der Hoclcer, Btickel.
tueor -itus sum, 2.  gledam, pazim na
kaj, schauen , betrachten: rem;  varu¬
jem, (o)branim, čuvam, ščitim, obva¬
rujem, vertheidigen, schiitzen: rem a
re, aliquem.

Tullia -ae,  /. 1) hči Servija Tullia, 6.
kralja Rimskega; 2) hči govornika
Cicerona.

Tul li us -ti, m.  1) Servius Tulliue, šesti
kralj Rimski; 2) M. Tullius Cioero,
govornik Rimski. [Rimski.

Tullus Hostilius -i -ti, m.  tretji kralj
tum, adv.  ondaj, tedaj, takrat, damals;
ondaj, nato, potlej, zatem, darcmf ,
dann ; tum demum , potlej še le; tum
—• tum,  sedčj —• seddj, bald  — bald,
i — i, ne le ■— ampak tudi, sotvohl

— als auch; quum  — tum,  kolikor

— toliko tudi, ne samo — ampak
tudi, i — y posebno, sowdhl  — als
besonders, nicht mir  — sondern auch.

turmilus -i, m.  gomila, mogila, holmec;
liribec, der Brd-, Grabeshiigel, Hugel ,
das Grab.

tunica -ae, f,  tunika (spodnja oblčka
Rimska, srajca, suknja, das Unter-
kleid, Ilemd).

tune, adv.  tedaj, ondaj, takrat, potem,
nato, zatem, damals, dann, alsdann.
turbo, 1,  zmetem, zmedem, motim, raz-
brkam, podiram, vertcirren, in Unord-
nung bringen, st dren : circulos ; zme¬
šam, vzbunim, in Unruhe bringen, be-
unruhigen, vertvirren: Volscos.
turgesco, 3.  napnem se, nabreknem, auf-
schtvellen, anfangen zu schwellen.
turibulum -i, n.  kadilnica, das Bauch-
fass, die BUucherpfanne.
turma -ae, f.  škadron, truma, trop, kr¬
delo, (konjnikov), Schutadron, Schaar.
Turnus -i, m.  Turnus, Turn, kralj Rii-
tulski (v Latiju), Konig der Butuler.
turpis -e,  grd; pogrdni, brezčastni, sra¬

motni za koga, hilsslich ; schimpftich,
schmachvoll, schiindlich fiir: ei.
turpfter, adv.  grdo, sramotno, hasslich,
schimpftich, schmdhlich.
turpitudo -inis, f.  grdost, ostudnost, gr¬
dota, die Hasslichkeit ; sramčta, grdo
delo, sramotnost', der Schimpf, die
Schande  : esse turpitudini,  biti na sra¬
moto, zz sramotno, gereichen zu...,
hudobnost, die Schlechtigkeit.
turris -is, f.  turen (ne stolp  zz vo¬
lumna), der Thurm ; grad, pal&ča,
die Burg, das Sohloss, der Palast.
tus ( thus ), -uriš, n.  kadilo, Weihrauch.
Tusci -orum, m.  Tuški, Tuščani, die
Tusker,  narod v Etruriji (Toskani) v
srednji Italiji.

Tusculanus, 3.  Tuskulski, Tuskuljan,
tusculanisch, ein Tusculaner (Tuscu-
lum, -i, n.  Tuskul, mesto v Latiju):
ager; (sc. praedium) Tusculanum,
Tuskulan, grdd ( Landgut ) Ciceronov
blizo mesta „Tusculum“ ; v Tuskulanu
spisan, Tuskulanski, in Tusculanum
verfasst: disputationes  (delo Cieer,).
tussis -is, f.  kašelj, der Ilusten.
tutus (od tutor ), 3.  varovan, varen, za-
klonjen, zavarovan, v zavčtju, brez
nevarnosti, sicher, wohl vertvahrt, aus-
ser Gefahr, gefahrlos: a  (od, pred,
vor gegen) frigoribus, a senectute.
tuus, 3.  tvoj, dein;  svoj (ako se ozira
na subjekt: ti).' dein.
tyrannis -idis, f.  samosilje, tiranstvo,
samosilništvo, krvološtvo, die Gewalt-
herrschaft, Tgrannei.

Tyrannus -i, m.  (kdor se po sili polasti
vlade), samosilnik, tiran, kralj, der
Getvaltherrscher, Tgrann, Konig, Fiir st ;
krvolok, Despot, grausamer Begent.
Tyrius, 3.  Tyrski, Tyrjan, tgrisch, von
Tgrus, ein T\grier.

Tyrus -i, f.  Tyr, s. Sur, mesto primor¬
sko in kupčijsko (See- und Handels -
stadt)  v Phoeniciji.

165

U.

Uber (uber) - eris, n.  yfme, das Enter.
uber -bris,  obilen, hoboten, bogat, ro¬
den, plodni, rodovitni, reichlich, reich,
ergiebig, frachtbar, iippig: fruges.
ubertas -atis, f.  obilnost, bogatstvo, die
Reichlichkeit, der Reichthum.
ubl, adv.  kje? kde? kjer, kder, wo:
conjunc.  kakor, brž ko, ko, als , sobald
(als).

ubi-cumque, adv.  kjer-, kder koli, wo
auch nur , wo nur immer.
ubique, adv.  povsod, uberall.
ubi-nam, adv.  kjč-, kde pa? kje li? i
kde? a kdč? wo denn?
udus, 3. vlažni, mokri, feucht, nass.
ulciscor -ultus sum , 3. mestim, mašču¬
jem, pomaščujem, osvetim, kaznim,
rSchen, ahnden, strafen: injurias.
Ulfixes -ixis, m.  kralj na otoku „Ithake“
soprog Penelopin, a oteč Telemachov,
ullus, 3.  kad (za besedama sine  in vix
in sploh v negativnih stavkih in vpra¬
šanjih z negativnim odgovorom), ne¬
kak, kteri-, kakoršen si bodi, jeden
ktčri, kdo, irgend einer , -ivelcher : sine
ullo  (kake, alle) morbo;  nobeden, ni-
jeden, nikdor (ako je užč kaka ne¬
gacija v stavku n. pr. nemo, nunguam
etc.), irgend einer-, ivelcher: non ullus,
nijeden, keiner, neque ullus,  in nikak,
-nobeden, und keiner.
ulterior -ius -oris,  onostranski, -krajni,
-strani, daljnij, iveiter hinaus, entfern-
ter,jenseitig: Gallia; superl. ul ti mu s,
3 .  najskrajnji, naj d&ljnji, zadnji, naj
zadnji, poslčdnji, der dusserste, ent-
fernteste, letzte: tempus.
uiti m us, gl. ulterior.

ultor -oris, m.  masčevdvec , osvetnik,
der Iiacher, Restrafer.
ultra, adv.  diilje, iveiter hinaus: haud
ultra  (ne dalje, ne . več, nicht iveiter) ;
praep. c. acc.  črez, dalje od, preko,

z one strani, onkraj, onstran, za (c.
i.), jenseits Uber  — hinaus, uber, mehr
als: ultra Rhenum  (za Rhenom, Uber
den Rh. hinaus).

ultro, adv.  sam od sebe, dragovoljno,
brez povoda, von freienStiicken, ohne
Veranlassung , von selbst; belluminfe-
ro;  celč, še, yrh tega, sogar, obendrein,
noch dazu.

umbilfcus -i, m.  popek, der Nabel\  sre¬
dišče, sredek, osredje, sreda, der Mit-
telpunkt, die Mitte.
umbra -ae, f.  senca, der Schatten.
Umbria -ae, f.  zemlja v srednji Italiji.
Ummidius -ii, m.  bogataš, ein Reicher.
una, adv.  skup, skupej; ob jednem, zu-
sammen, beisammen: zugleich; una
cim patre  (z očetom vrčd).
unda -ae, f.  val, valovje, die Welle, die
Woge\  voda, das Wdsser.
unde, adv.  od kod? od kodar, kjer, tvo-
her, von ivoher ; kako ? ivie  ? unde
časih “ a guo (a quibus).
undique, adv.  od vsod od vseh strani,
von allen Setten.

unguis -is, m.  nogt, noht, der Nagel am
Finger und der Zehe).
unio -onis, m.  biser (velik), eine grosse
Perle.

universus, 3. vkupni, cčl, ves, ves sku¬
pej, vesoljni, gesammt, sasnmtlich,
ganz: mundus.

unquam, adv.  (v nikavnih stavkih in
vprašanjih z nikavnim odgovorom)
kdaj, kedaj , je, jemals-,  nikdar, nikoli
(ako je kaka negacija v stavku), je,
jemals: nulli unguam  (nobednemu

nikdar, kelnem je), nemo unguam  (ni¬
koli nikdor), non unguam,  nikdar, nie,
negue unguam,  in nikoli, und nie.
unus, 3. jeden, eden, jedini, einer, ein
einziger, allein-, unus e  (izmed, von)
militibus ;  jedino, le samč, allein, bloss,

nur: dd hoc unum, unum illum ; unus
idemque,  jeden ter isti, ein und der-
selbe.

unus-quisque, unaquaeque, unumquodque
in ( subst .) unumquidque,  vsdki poje¬
dini, vsak (posebej), vsakteri, vsakdo,
slehrni, ein jeder  ( einzelne ), jeder  ( be -
sonders).

urbanus, 3.  mestni, stadtisch ; krotek,
udomačeni, zahm: apes,;  fin, omikani,
izobraženi, olikan, fein.
urbs -bis, f.  mesto (glavno), zlasti Rim,
die Stadt , Hauptstadt, insbes. Bom:
ab Urhe conditd, urbs nobilissima
(glavno-, veliko mesto, Hauptstadt).
urgeo -rsi, 2.  pritiskam, drdngen;  bližam
se, nahe sein: tempus.
uro, ussi, ustum, 3.  žgem, palim, se¬
žgem, sežigam, spalim, brennen, ab-,
verbrennen\ uror,  gorim, belim se,
razbeljen sem, brennen, gluhen: calore
(v..., von H...).

urtlca -ae, f.  kopriva, kropiva, die Nes-
sel , Brennnessel.
ursus -i, m.  medved, der Bar.
urus -i, m.  tur, divji bik, der Auerochs.
usque, adv.  tje, tje do, bis, bis zu : us-
que  (tje do, bis zu) pedes, usque ad
finem, in Sarmatas usque  (tje do, tje
v..., bis zu...), ad Herculis usque co-
lumnas  (tje do..., bis zu...);  vedno, v
jedno mer, in einem fort, immerfort;
usque eo,  toliko, tako silno, bis zu
dem G^ade, so sehr.

USitatus, 3.  rdbljeni, navadni, obični,
geu/ohnlich, gebrduchlich, ublich,

U8US -us, m.  riba, poraba, der Gebrauch:
classis ; vaja, vadba; izkušenost, veš¬
čina, die Uebung, Erfahrimg: usuprae-
stans;  občenje, družčnje a kim, tova-
rušija, der TJmgang, Verkehr mitjmd.;
korist, basen (f.),  hasek, der Nutzen,
Vortheil: pecuniae  (cena, vrednost d.,
der Werthdes G.); ursui esse  (biti na
korist ali koristen, z. N. gereichen,

niitzlich sein);  potreba, nuja, d. Noth-
ivendigkek, das Bediirfniss ; prilika,
die Gelegenheit: usu venire,  dogoditi
se, sioh ereignen, geschehen, vorkommen.
ut (uti), adv.  in conjun.  kako ? kakor,
kot, wie: ut  — sic,  kakor —• tako,
wie  — so;  kakor, kakor na priliko,
wie, wie zum Beispiele ; ut si,  kakor
dat bi, wie tvenn, gleich als wenn;  ka¬
kor, kakor hitro, koj ko, brž ko,
brž kakor, als, sobald als, so wie
nur  (časih v tem pomenu namest ut
samega: ut pr imuni); conjunc. c.
conj.  da, da bi, dass, damit, auf dass,
um zu  (v namernih stavkih); da, da
naj, dass ich (du, er usul.) soli  (tft
hortativum);  da, tako da, dass, so dass
(ut consecutivum  za besedami: tam,
tališ,  t ant  us  etc.) ut ne,  da naj ne,
da ne, dass nicht , er  ( usw.) soli nicht;
da ne (večidel c. ind. f ut.), dass nicht
(za glagoli timeo, metuo, vereor,
pericrilum e st).
uter -tris, m.  meh, der Schlauch.
uter -tra -um,  kteri (od obeh), welcher
(von beiden ): ex duobus.
uter-que, utrdque, utrumque,  jeden in
drugi, obd, obddva, oboji, beide, der
eine und der andere , jeder von beiden.
uter-vis, utravis, utrumvis,  kteri hočeš-,
kteri koli (izmed dveh), einer von bei¬
den, sei cs tcer es uiolle: utervis vest-
rum,  ktčri si bodi izmed vaju, einer
von euch beiden, welcher immer.
uti gl. utor.
iiti gl- ut.

utilis (utor) -e,  rabni, za rabo, brauch-
bar ;  koristen, hasnovit , niitzlich;  pod-
učni, pojučni, lehrreich-,  pripraven, do¬
ber za, dienlich, geeignet, brauchbar zu:
ad rem, bibendo.

utilitas -dtis, f.  rdbnost, die Brauchbar-
Tceit ; koristnost, hasnovitost, korist,
prid, hdsek, basen, (f.), die NutzUch-
Jceit, der Nutzen Vortheil.

167

utT-nam, adv. c. conj.  o da! o ko bi! o
da bi, ko bi le! ko bi vendar ! o če
bi! Bog daj da! da bi Ič ! da le! o
ko bi Id! dass doch, o dass doch!
molite Gott dass!

utrimque, adv.  na obeli strančh, z obeh
strani, na obe strani, občjod, od obč-
jod, von, auf beiden Seiten.
utor -usus sum, 3. c. abl.  rdbim kaj,
služim se s čim, poslužujem se česa,
imam, gebrauchen, sich bedienen, ha-
ben: aliguo praeceptore  (imam koga

vacatio -onis, f.  oprost, oproščenje, osvo-
bojenje od, die Befreiung von: miltiiae.
vaco, 1.  prost-, prazen-, cist sem od,
sem brez česa, frei-, ledig-, leer sein
von, ohne ettvas sein: ab aliquo, culpa.
vacuus, 3.  prdzen, prost, svoboden od,
leer; frei von: culpa  (brez krivnje,
nedolžen).

vadimonium -ii, n.  porčštvo, die Bilrg-
schaftleistung.

vado -(si) -sum, 3.  idem, grem, kora¬
kam, stopam, tečem, gehen, schreiten.
vadum -i. n.  plitvina, gdz, seichte Stelle,
Untiefe, Furth ; voda, das IVasser, Ge-
wdsser. [me vidiš!

vae ! interj.  gorje! joj! au ! ach! ivehe :
vagor 1.  potčpam se, klatim se, ylačim
se, skltam se, pobijam se, umherstrei-
fen.- schiveifen, unstdt sein, herumirren.
valde, adv.  jdko, silno, zelo, močnč,
sehr, stark , heftig.

valens -tis,  zdrav, gesund; mov&n,)&k,  kre-
pdk, mogočen, stark , krtiftig, mdchtig.
valeo -ui -itum,2.  zdrav sem, jdk-, mo¬
čen sem v čem, dobro se čutim, stark,
sein in, sich wohl befinden: utrdgue
re ; morem, zmožen sem, premorem,
zmorem, opravim, vermogen, ausrich-
ten ; veljam, veljavo imam, gelten:
multum  (veliko veljavo imam, grosse

za..., haben zum...)-,  obračam, verwen-
den ; družim se skim, Utngang haben mit.
utrum, adv.  kaj (izmed dvojega), jeli,
■mas  (von beidem); utrum  — ati,  jeli
— ali, li — ali, ali — ali, jeli (bi) —
ali (naj bi), — oder, ob  — oder.
uxor -oris, f.  soproga, žena (zakonska),
die Ehefrau, Gattin, Gemahlin : duco
uxorem,  vz&mem (za ženo), (o)ženim
se, heirathen  (vom Manne).
uva -cie, f.  grozd, grojzd, die Traube;
v plur.  grozdje, die Trauben.

Geltung haben)-,  veljam, vreden sem,
gelten, Werth haben ; vale,  zdravo!
srččno! z Bogom! zdrav ostdni! Bog
te obvaruj! lebe ivolill Adieu ;  mogo¬
čen sem, mdchtig 'sein,  premagujem,
močnejši som, ubertviegen: animo.
Valerius -ii, m.  ime plemena Rimskega,
gl. Publicola.

valetiido -inis, f.  zdravje (bodi si trdno,
bodi si slabo), počutje, jakost, zdrdvje;
bolezen, der Gesundheitszustand, das
Befinden, die Starke, die Gesundheit;
die Krankheit: valetudine prospera
(trdnega zdravja, von enciinschter
Gesundheit), bona valetudo  (zdravje
[trdno], die Gesundheit).
valide gl. valde.

validus, 3.  zdrav, gesund;  jak, krepak,
močan, mogččen, veljaven, trden, stark,
mdchtig, viel vermogend, kraftig.
vallis -is, f.  dčl, dolina, das Phal.
vallo, 1 .  obkolim, s kolml ogradim, ver-
palUsadieren ; utrdim, ukreplm, ogra¬
dim, zavdrujem, zaslonim, verschanzen,
vermahren, decken: aciem elephantis.
vallum -i, n.  ograja s kolml, ostrog,
obkčp (s kolml utrjen), nasip, die
Verpallisadierung, die Verschanzung,
der Wall (mit Pallisaden),
valva -ae, f.  vrdtnica, dvernica, d. Thiir-

168

fliigel;  (večidel v plur.)  dveri, vrata
(dvokrilna), die Doppel-, Flugelthiir,
varietas -atis, f.  raznost, različnost,
mnogoličnost, mnogovrstnost, die Man-
nigfaltigkeit, Verschiedenheit;  spremem¬
ba, nestalnost, der IVechsel: fortunae.
varius, 3.  razni, različni, mannigfaltig,
verschieden ; nestalni, premenljiv, un-
bestandig, verdnderlich.
varix - ieis. , /. otekla žila (privednica),
die Krampfader  (an Schen/celri).

Varus -i, m.  Yarus, Var, gl. Quinctilius.
vas -dsis, pl. vaša -drum, n.  posoda, das
Gefdss, Geschirr.

vas, vadiš, m.  (sodbeni) porok, ( gericht-
licher) Biirge.

vasto, 1.  (o)pustošim, pokončam, pokon-
čujem, razdenem, razrušim, zatiram,
verivusten, veroden, verheeren ; (z)me-
šam, končujem, tarem, iviist machen,
vertcirren: mentem.

. vates -is, c.  videlec, prorok, vedež(eva-
vec), der Seher, Weissager, Prophetj
pesnik, der Dichter.

ve, conj.  (zapostavlja se in pritiče, etn
Anhangewdrtchen),  ali, oder: campus
nemusve.

vectigai -dlis, n.  davek, dača, dohodek,
prihodek, zlasti pristanina, desetina,
pašnina, die Abgabe, Einnahme, Ein-
kiinfte , insbesondere der Hafenzoll, der
Zehent, die Trifft,  (das Weidegeld).
Vedius -m, m.  ime plemena Rimskega,
vehemens -tis,  silen, jdk, hud, ndgel,
heftig , hitzig.

vehementer, adv.  silno, močno, hudo,
zelo, jako, vrlo, naglo, heftig, hitzig,
sehr stark: delector vehementissime.
veho -xi -ctum, 3.  včzem, vozim, vle¬
čem, fuhren, ziehen: currum; vehor,
včzim se, letim, tččem, fahren, fliegen,
laufen: in navi  (v lddji se vozim, ja¬
dram, im Schiffe fahren, segeln).
Vejentanus, 3.  Vejski, von Veji, vejen-
tanisch,  '

i Veji -orum. m.  mesto v Hetruriji ne da¬
leč od Rima.

, vel, conjun.  ali, oder: vel  — vel,  ali —
ali, bodi si — bodi (si), enttveder  —
oder-,  ali, do, bis: duodecim vel qua-
tuordecim-,  i, celo, še, tudi, sogar,
, selbst, auch.

■  velamentum -i, n.  zagrijnalo, odelo, ode¬
va, die lUille, Dečke, das Gewand.

,  velo, 1 .  zagrnem, zagrinjam, pokrivam,
odevam, zastiram, hilllen, verhullen ;
zatajujem, verbergen, verheimlichen.

;  veloCitas - atis , /. hitrost, hrzost, die
Schnelligkeit.

velox -ocis,  hiter, brz (kakor ptica,
-strelica), geschivind, schnell, pfeil-
schnell.

velum -i, n.  jadro, plahta (na ladji),

das Segel.

velut ali veluti, kakor, ko, wie, gleich
wie ; kakor, kakor na priliko, gum
Beispiele;  rekel bi, djčl bi, nekako,
gleichsam, gleich als;  kakor da (bi),
( gleichsam ) als wenn.
vena - ae , f.  žila, žila odvodnica, krv-
nica, die Vene, Blutader.
venatio -onis, f.  16v, lovnja, das Jagen,
die Jagd,

Venator -oris, m.  lovec, der Jager.
venatus -us, m.  lov, lovnja, das Jagen,
die Jagd.

vendlto, 1.  prodž(ja)m, verkaufen, feil-
biethen.

venenum -i, n.  strup, otrov, das Gift:
venenum do alicui , otrujem koga, za-
vdam komu, vergiften.
veneo -ii -itum -tre,  grem na prodaj,
na prodaj sem, prodajam se, prodam
se, prčdan sem, verkauft tverden, zum
Verlcaufe ausgeboten tverden: re  (za
kaj, um etwas).

veneror, 1.  častim (zlasti Boga), molim,
verehren-,  ponižno prosim, ehrerbiethig
anflehen,  - bitten.

venia -ae, f.  odpuščenje, odpuščanje,


odpust, die Verzeihung, Vergebung:  Vercingetorix -igis, m.  poglavar Cralli-
včniam do,  odpustim, verzeihen;  do- 1  janov (Oberhaupt der Gallier)  v voj-
pust, dopuščenje, dovoljenje, die Er -j ski s Caesarjem.
laubniss-,  potrpnost, die Nochsicht  / vere, adv.  resnično, wahr, in der Tkat ;
bona venia , milostljivo potrpljenje, po pravici, prav, richtig : vere dico (r.
blaga potrpnost, giitige Nachsicht. , bemerken).
venio, veni, ventum, 4.  pridem, dohdjam, verecundia -ae, f.  sram, sramežljivost,

prihajam, grem, konnnen, gelangen: in
judicium ad Caesareni, in mentem  (v
misel, na pamet..., in den. Simi kom-
men , einfallen), auxilio  (na pomoč, zur
Ililfe ); in taedium  (priskutim se, pri-
studim te (komu), zum Ueberdruss icer-
den; grem, zahajam kam, kommen:
ad aliguem; usu venire,  zgoditi se, do¬
gajati se, vorkommen, sich ereignen.
venor, 1 .  lov lovim, lovim (zverino),
jagen.

venter -tria, m.  želodec; trebuh, der Mn-
gen; Bauch.
venturus, 3.  prihodnji, ki ima priti, Icom-
mend, zukiinftig.
ventus m.  veter, der Wind.
venum-do -dMi -datum -dare,  prodam,
proddjam, verkaufen.

Venus -eris, f.  Venera, Venus,  boginja
lepote, miline in ljubezni, hči Jovova
{des Jupiter ), soproga Vulkanova (des
Vulcanus).

Ver -ris, n.  pomlad, vigred (f.) der Friih-
ling, Lenz: veris,  pomladanski, po-
mladanji, Friihlings-).
verber -eris n.  (večidel y ptur.)  bič, die

slenek, der Schlag , Peitschenhieb.
verbero, 1 .  bijem, tepem, bičam, schla-
gen, priigeln, peitschm , hauen.
Verbigenus, (sc. pagus) -i, m.  Včrbigen,
der verbigenische Gau (Canton von So-
lothurn),  krajina v Helvetiji (Švajci,
kanton Solothurnski).
verbum -i, n.  beseda, das Wort: verba
facio,  govorim, besedim, Worte vor-
bringen, reden-, epistola his verbis  (teh¬
le besed, to-le glaseči, so lantend).

poštenost, spodobnost, čednost, krot-
kost, skromnost, die Scheu, Schanihaf-
tigkeit, Sittsamlceit, Bescheidenheit.

verecundor, 1 .  sramujem se, sramim se,
bojim se, sich scheuen, Scheu haben:
prodire.

vereor -itus sum , 2. c. acc.  bojim se,
fibrchten: ne:  da (c. ind. fut.),  da ne
bi, dass, verbera-,  spoštujem, sramu¬
jem sej achten, sich scheuen vor.

veri-similis -e,  gl. similis.

VergTlius ( Virgilius) -ii, m.  pesnik Rimski.

Verginius -ii, m. Špur. Verginius,  konsul
Rimski.

veritas -dtis,f.  resničnost, resnica, istina,
die Wahrheit.

vermis -is, m.  črv, der Wurm.

vero, adv. in conjun.  res, resnično, v
resnici, gotovo, sdj, in Wahrheit, in
der That, ja, wirklich, sicherlich; eonj.
a, pa, pak, pa res, aber  (v tem po¬
menu se zmirom zapostavlja): stulti
vero.

Verres -is, m.  deželski poglavar (pro-
praetor ) na Siciliji ob času Cicero-
novem.

Beitsche, Geissel-,  udarec (z bičem); verriculum -i, n.  vldk, draga, mrčža,

das Zuggarn, Schleppnetz.
verro, verri, versum, 3.  metem, pome¬
tam; grabim, pograbim, fegen, kehren;

rechen.

versicolor -oris,  raznobarven!, pisan,
von verschiedenen Farben, hunt.
verso, 1.  obračam, vdljam, tvenden, mol¬
zen: saxum ; menjam, okrečem, ver-
lindern: mens versatur  (menja se, ver-
dndert sich); versor,  vrtim se, kre-
čem se, obračam se; nahajam se, bi-
23

170

vam, sich drehen, sich umdrehen, sich
ico aufhalten, sich befnden, sein: in
discrimine, in celebritate  (v družb i,
in zahlreicher Gesellschaft ), in exer-
citibus, multum in bello,  (v mnogih
vojskah biti, ati vieleti FeldzUgen theil-
nehmen) ; nahajam se, sem, schtveben:
ante oculos  (pred očmi biti); občim,
družim se s kim, umgehen mit: cnm
aliguo.

versiculus m.  vrstica, versok, stih,
das Verschen , der Ver s ; die Zeile.

versus -ms, m .  vers, stih, vrsta, vrstica,
der Vers, die Zeile.

versus, praep. c. acc.  proti, nach  — At«,
gegen : Roman versus ; večidel z ad  ali
in: ad orientem versus, in forum versus.

versutus, 3.  okretni, slikan, zvihan, zvit,
znajden, prekanjen, šegav, premedeni,
geivandt, verschlagen, schlau ; listig.

vertex -icis, m.  teme, vrh, der Scheitel,
Gipfel;  vrtinec, krnica, der Wasser-
tcirbel, Strudel;  viher, vihar, der Wir-
beltcind.

verum, conjun.  ali, pa, ampak, toda, te-
muč, nego, toda vendar, ali vendar,
aber, allein, jedoch, sondern; verum
tamen , pa vendar, gleichtvohl, doch aber;
non solum  — verum  (nego, sondern)
etiam.

verus, 3,  resnični, pravi, res, tcahr, Ucht  :
amicus ; verum -i, n.  resnica, kar je
resnično, resnična rčo, das Wahre ,
die Wuhrheit.

vescor, 3. c. abl.  živim o čem ali od
česa, jčm kaj, hr&nim (živim) se s
čim, uživam, geniessen, essen, leben von:
lacte.

vespa -ae, f.  osa, die Wespe.

vesp er -Sris  (vesperus -»), -m,  in ves-
pera -ae, f.  večer, der Abend-, vespere
in vesperi,  na večer, zvečer, Abends;
primo vespere,  ko se jame večeriti
(mračiti), mit Anbruch des Ab.

vespera, gl. vesper.

vesperasco -avi, 3.  večeriti se, mračiti
se, es wird Abend; coelum vesperas-
cit,  jame se mračiti, es wird Abend.
vespere in vesperi gl. vesper.
vespertilio -onis, m.  topir, netopir, ma-
topir, sišmiš, die Fledermaus.

Vestalis -e,  Vestin, vestalisch; virgo Ves-
talis,  vestalka (duliovnjca ali devica
Veste, boginje ognja in ognjišča, v
Ilimu), die vestalische Jungfrau, die
Vestalin.

vester -tra -um,  vaš, euer:  svoj (ako se
nanaša na subjekt vi), euer.
vestigium -ii, n.  stopinja; sled, die Fuss-
stapfe; die Špur.

vestimentum -i, n.  oblačilo, obleka, die
Kleidung, das Kleidungsstuck.
vestio, 4.  oblačim, oblečem, odevam,
odenem, pokrijem, preprežem, Jcleiden,
bekleiden, bedecken: oculos membranis;
ukrasim, ausschmiicken: rem re.
vestis -is, f.  obleka, halja, oprava, ode¬
va, odelo, das Kleid, die Kleidung,
das Getvand.

vestrum, izmed vas, unter euch, genit.

od tu; gl. tudi vester.
vestitus -ms,  »». obleka, oprava, die
Kleidung.

Vesuvius -ii, m.  Vesuvij, ognjena (ognje-
metna gora Vulkan) v južni Italiji,
veteranus, 3.  star, pčstarni, alt, bejahrt;
veteranus  (sc. miles),  veter&n, dosluže-
nec, izkušeni vojak (star vdjdk, ki
užč drugi pot služi), der Veteran, al-
ter, versuchter Soldat.
veto -ui -itum, 1.  prepovem, prepove¬
dujem, zabranim, zabranjujem, ver-
biethen, c. acc. et inf.: vetuit milites
domum violare;  v pass. c. nom. et inf.
vetus -eris,  star, starinski, nekdanji,
starodavni, alt, ehemalig; miles,  star,
iskušeni vojak, etn langgedienter ver¬
suchter Soldat.

Veturius -ii, m.  konsul Rimski,
vetustas -dtis, f.  starost, daljina-, dol-

171

gost časa, das Alter, die Lllnge der
Zeit;  starodavnost, nekdanjost, nek¬
danji (stari) časi, das Alterthum , elie-
malige Zeiten ; vetustate,  s časoma, »m'<

vetustus, 3.  star, staroddvni, nekdanji,
starinski, alt, altviiteriscli: v inum, scrip-
tores.

vexatu8, 3.  trapljeni, mučeni, morjeni;

nadlegovan, geplagt, geqiia.lt ; beldstiget.
vexo, 1.  (vlačim, hm und her ziehen );
mučim, trapim, trpinčim, plagen, qud-
len;  napadam, hort mitnehmen, an-
greifen: in eo libro  (zavoljo..., ivegen...),
via -ae,/. pot; cesta, ulica, der Weg;
d. Strasse, Gasse ; pot, sredstvo, pomo-
oek, prilika, d. Weg , dasMittel: artium.
viator -oris, m.  potnik, popotnik, der
Wanderer, Reisende,

vTbro, 1.  majem, tresem, gibljem, schnell
Mn und her betvegen, schiltteln: rem.

vices gl. vicis.
vfCi gl. vitico.

vicies, adv.  dvajsetkrat, zwanzigmal.
vicis (penit.) vicem, vice, plur. vices, (vi-
cium)  /., mesto, die Stelle-, vice,  na¬
mesti, kakor, ko, anstatt, teie, gleich-
ivie: numinis vice-,  men(j)a, vrščenje,
vrstenje, der fVechsel, die Abivech-
selung: in vicem  ali invicem,  premen-
jama, vrstama, vrsteči se, čredeči se,
vzajemno, med sobčj, abtvechselnd , ge-
genseitig, unter einander.
vicissitiido -inis,  /. menja, promemba,
der iVechsel, die Abivechselung.
victor -oris, m.  dobitnik, zmagovavec,
prema govavec, der Sieger, Besieger.
Victor ( Anrelius ) -oris, m.  Kimski zgo-
dopisec.

victoria -ae,f.  zmaga, premaga, dobitva,
dobitje, der Sieg: de Hannibale  (nad
ali črez H., iiber den H.).
victrix -icis, f.  dobitnica, zmag(ov)iWka,
die

zmagovavm : copiae,

victurus gl. vivo  in v inčo.
victum gl. vivo  in vinco.
victus (gl. vinco), 3.  prcobladan, zma¬
gan, premagan, predobljen, besiegt,
iibermmden.

victus -us, m.  življenje, hrana, živež,
jed, krub, der Lebensunterha.lt, die
Lebensmittel, Nahrung, Kost, der Un-
terhalt, die Speise;  življenje, die Le-
bensart, -wUse.

vicus -i, m.  v&s, ves, trg, das Dorf, der
Flecken;  ulice, ulica (f.),  cesta, die
Gasse, Strasse ; četrt-, oddelek mesta,
das Stadtviertel, -guartier ; kmetija,
pristava, das Landgut , Vorwerk.
videlicet (video - licet), adv.  očitno je,
jasno je, to se razume samo po sobi,
es ist offenbar, natHrlich ; namreč,
naimre, to je, nSmlich.
video, vidi, visum,  2. vidim, gledam, za¬
gledam, opazim, sehen ; erblicken;  raz-
vidim, sprevidim, spoznavam, einsehen.
videor, visus sum,  2. vidim se, vidijo
me, gesehen tverden ; zdeti se, videti
se, dozdevati se, pozdeti se, da...,
scheinen ; c. nom. et c. inf.: (tu) bo¬
nus esse videris,  zdi se da si (ti) do¬
ber, du scheinst gut zu sein: videtur
(sc. tihi),  zdi ti se, skleneš, es scheint
dir, du beschliessest.
vfgeo -tli, 2.  živim, živ sem, leben ; cve-
tem, čyrst-, čil-, kropok-, zdrav-, jak
sem, spoštovdn-, čislan sem, veljam,
odlikujem se, bliihen, lebhaft , munter,
frisch sein,  ,m Kraft sein, in Ansehen
stehen, toirksam sein.
vigilia -ae, f.  straža, die Wache, Nacht-
ivache;  bdenje, čuvenje, nespanje, das
Wachen, schlaflose Nacht.
vigilo, 1 .  bdim (bdeti), čujem, prebdim,
prečujem, prebdevam, tvachen, durch-
tvachen.

viginti, indecl.  dvajset, zuianzig.

Siegerin, Besiegerin;  predobitni,

vi lis -e,  dčber kup, cen, nedrag, ivohl-
feil;  slab, mejhene cčne, brez cčne,
28 *

172

malovredni, niščetni, gering, schlecht ,
tverthlos, verachtlich.
villa -ae, f.  poslopje na kmetih, prista¬
va, vila, die Villa, da s Landhaus , da s
Landgut, der Meierhof.
villiCUS -i, m.  hišnik (graščinski), oskrb¬
nik, pristavnik, der Wirthschafts-,
Gutsverioalter, der Meter.
vi nSrius, 3. yinski, za vino, Wein-: vas.
villus -i m.  dlaka, kčsem, kocina, volna,
(zottiges) Haar, der Zottel, die Wolle.
vincio -nxi -nctum, 4.  vežem, zvežem,
uklčnem, ukujem, v železje denem, v
spone okujem, zvezujem, stikam, ove-
zavam, ovijam, omotam, binden, fes-
seln, umbinden, ummnden: algrn. re.
vinCO, vici -ictum, 3.  preobladam, zma¬
gam, (pre)dobim, obladam, premagam,
nadvladam, premagujem, premorem
koga v čem, stegen, besicgen, iiber-
tvinden: prgelio  (v boju, in der Sch.),
patrem beneficiis  (v..., in d. W.)  ; pre¬
segam, prekosim, prekdšam koga v
čem, iibertreffen Jemand in; aliquem
beneficiis, aliguem industria.
vinculum -i, n.  vez, vezdlo, zveza, ko-
nop, vože (vožeta), das Band , Seti:
tormentorum;  spona, die Fessel ; vin-
cula,  spone, zapor, (v)oza, ječa, die
Bande, Fesseln, das Gefangniss; vin-
cula puhlica,  državna (v)oza, -ječa,
das Staatsgefangniss.
vindiCO, t  prisvajam si, prilastim si,
polastim se, prisvojim si, prevzamem,
zahtevam, Anspruch machen an, sich
anmassen, zueignen, in Anspruch neh-
men,fordern;  maščujem, mestim, osve-
tim, kaznim, kažnjujem, karam, rd-
chen, ahnden, rugen, strafen, bestra-
fen : aliguid in altero ;  otmčm, rešim
(od pogube): aliguem a re.
vindex -icis c.  branitelj, branivec, der
Beschiitzer, Vertheidiger;  osvetnik,
maščevavec, kažnjevaveo, der Biicher,
fiestrafer,

vindicta -ne, f.  osveta, maščevanje, kdz-
na, kažnjonje, die Bache, Strafe, Be-
strafung: de inimicis  (mašč, nad nepr.,
Bache a,n d. F.) ; obrana, Beschutzuug ,
Vertheidigung: libertatis.

Vinum -i, n.  vino, der Wein: per vinirm,
v vinu (pijanosti), beim Weintrinken,
in der Trunkenheit.

viola -ae, f.  ljubica, vijolica, Veilchen.
violo, 1.  oškodujem, poškodujem, poha¬
bim, uvredim, razžalim, oskrunim, ver-
letzen, beschddigen, beleidigen, enteh-
ren: domum, parentes ; prelomim, pre¬
stopim, verletzen , Ubertreten.
vir, viri, m.  mož, človek, der Mann, der
Men sch  ; junak, der Mann  ( lleld ).
vireo -ui, 2.  zelenim (-eti), zelen sem,
zelenim se, griinen, griin sem.
vires gl. vis.

Viriathus -i, m.  jundški Lusitanec (v
Portugaliji), ein tapferer Lusitaner.
virga -ae, f.  šiba, prot, die Buthe, der
Ziveig, ein  ( diinner ) Štab, die Gerte.
virgo -inis, f.  devica, deva, Jungfrau.
vlrllis -e,  možki jundški, mannlich,
muthig.

Virgilius gl. Vergilius.

Virgtnius gl. Verginius.
vTrllTter, adv.  možki; srčno, junaški,
mttnnlich-, muthig, standhaft, helden-
muthig.

vlrltlm, adv.  na moža, po sameznetn,
po sdmez, vsdkemu, Mann fiir Mann,
jedem einzelnen. .

virtus -Vtis, f.  junaštvo, srčnost, hrab¬
rost, die Tapferkeit ; čednost, krepost,
die Tugend ; cum virtute,  krepostno,
tugendhaft;  možtvo, moževnost, die
MSnnlichkeit ; vrlina, vrlost, prednost,
dobra lastnost, zasluga, die Tiichtig-
keit, der Geistesvorzug, die gute Eigen-
schaft, das Verdienst;  moč, jakost,
die Kraft.

Virus -i, n.  strup, otrov, das Gift.

Vis, vim, vi, plur, vires -hm, f.  moč,

4 *

173

sila, die Kraftf Geuialt, Macht ; sila,
nasilje, die Getvalt, Geioaltthat: vini
facio (Geivalt anthun ); sila, silnost,
hudost, die Heftiglceit: tormentorum,
hiemalis  (huda, silna zima, die Heftig¬
lceit des Winters)  ; sila, naskok, vriš,
der Sturm: vi  (z naskokom, vrišem,
mit Sturm) capio urbem ; silni vpliv,
moč, učinek, der geivaltige Einfluss,
die Wirkung;  sila, množ, die Menge:
opum , seminum , vis  ( Summe) pecuniae,
serpentum; vires , sile, moči, bojne
moči, vojska, die KrSfte, Streitkriifte.

vfs gl. volo (velle).

viscus - eris , n.  (večidel v plur.),  drob
(pluča, jetra, srce), čreva, die Einge-
iveide, besonders die edlen  ( Lunge, Le¬
bar, Herz).

Vistula -ae, f.  Yisla, die Weichsel,  reka.

Visurgis -is, m.  Visera, Yezra, reka,
die Weser.

VlSUS (od video), 3.  videni, gesehen;
visum -i, n.  prikazen (v senjah), po¬
šast (v senjah videna), die Erschei,-
nung, das Traumgesicht. [Gesicht.

VfSUS -lis, m.  pogled, vid, der Anblick, das

Vita -ae, f.  življenje, das Leben ; per
totam yitam,  vse žive dni, das ganze
Leben hindurch.

Vitellius -ii, m.  cesar Rimski.

vitis -is, f-  vinska trta, trs, der Wein-
stock;  vinska loža, vinska rozga, die
Weinrebe.

vitiosus, 3.  napačni, zli, hudobni, hibni,
pop&čeni, slab, fehlerhaft, schlecht,
verdorben , lasterhaft.

Vltium -ii, n.  napčka, pregreha, greli,
pregrešek, hiba, napačnost, der Fehler,
das Gebrechen, Verderbniss, Laster.

vito, 1. c. acc,  ogibljem se, ognem se
česa, izogibljem se, uklanjam se če¬
mu, izbeg&vam, varujem se, izbčgnem
kaj, uidem komu, meiden, vermeiden,
entgehen, ausweichen: sumptbs, Cha-
rgbdim,

vittatus (vitta -ae,  trak, die Binde), 3.
trakat, s trakovi ovit, mit Binden
umivunden.

vitulus -i, n.  tele, telec, das Kalb.
vttupero, 1 .  grdjam, opsujem, zmčrjam,
okregam, prigovarjam, zabavljam ko¬
mu, tadeln , schelten: Periclem.
vivo -xi -ctum, 3.  živim, leben: lacte
(o mleku, od mleka, von d. M.).
vfvus, 3.  živ, lebend, lebendig, im Leben.
vixi gl. vivo.

vix, adv.  komaj, jedva, kamn, mit Muhe.
(vix), vicis  gl. vici  s.

VOCO, 1.  kličem, zovem, pokličem, ru-
fen;  kličem, pokličem, pozovem pred
se, vorladen, laden: in jus  (pred sod¬
nijo tčram, tožim, vors Gericht...), in
judicium-,  pozivam, zovem, vabim, po-
vabljujem, einladen;  kličem, zuvem,
imenujem, nennen, heissen.

Vogesus -i, m.  Yoges(ske gore), Voge\-
S^engebirge), die Vogesen  (v Gali i ji),
volo, 1.  letim, letam, vihram, frfram,
fiiegen , Jlattern.

volo -ui, velle,  hočem, želim, tvollen,
tviinschen, verlangen: velim seribas

(želel bi da..., ich minschte, dass),
vellem.. esset  (želel bi, da.., ich iviinschte
dass..)',  odločim, beschliessen,verordnen.
Volscus, 3.  Volskovski, volskisch: bellum;
Volsci -orum, m.  Yolski, Yolsčani,
die Volslcer,  narod v Latiju (v sred¬
nji Italiji).

VolsTni* -orum, n t, mesto v Etruriji
(Toskani).

volucer -cris, -e,  leteč, krilat, brz, hitri,
fliegend, gefiitgelt, schnell;  —■ vol&cris
(sc. bestia), f.  ptica, der Vogel.
volumen -inis, n.  zvitek, dieBolle;  spis,
knjiga, zvezek, die Schriftrolle, Schrift,
das Buch , Band (eines Baches).
Volumnius -ii, m.  Rimljan, ein Homer.
vuiuntarius, 3.  dobro-, svoje-, drago-
voljni, samorad, freimllig, von selbst.
geschehend.

174

voluntas - atis , f.  volja, der Wille;  želja,
nagnjenje, der Wunsch , die Neigung;
blagohotnost, die Zuneigung, das Wohl-
tvollen;  misel, mišljenje, die Gesin-
nung;  volja, voljnost, privoljnost, die
Bereihvilliglceil ; dovoljenje, die Er-
laubniss: voluntate  (z dov..., mit Eri.)
Caesaris ; namera, das Vorhaben.
voluptas - atis , /. posldst, slast, veselje,
radost, naslada, nasladnost, razuzda
nost, das Vergniigen, die Lust , die
Belustigung, die Liiste , die Vergnii-
gungssucht, die Wollust.

VOtus (eoveo , obljubim, geloben),  ob¬

ljubljen, gelobt;  —• votlim -i, n.  ob¬
ljuba; želja; molitva, das Geliibde-,
der Wunsch ; das Gebeth  (mit Geliibden).
voveo -dvi -otum , 2.  obljubim, geloben ;
posvetim, iveihen.

vox -ocis, f.  glas, die Stimme , der Ruf: \

summa voce , na ves gl&s, sehr laut\
beseda, govor, das Wort, die Worte ,
das Reden.

vulgo (vulgus), adv.  povsod, večidel,
iiberall, insgemein, mehrmtheils.
vulgo, 1 .  razglasim (med ljudstvom),
oznanim, raznašam, raznesem (glds),
allgemein verbreiten, bekannt machen ,
aussprechen.

vulgus -i, ». ljud, ljudstvo, prosti na¬
rod, svet, polk, množca, das (gemeine)
Volk, die Menge , die grosse Menge , der
Haufe , die Lente, der Pobel.

VUlnaro, 1 .  ranim, rarijam, vertmnden.
vulnus -er/s, n. rana, die Wunde.
vulpes -is, f.  lisica, lisjak, der Fuchs.
vultur - uriš, m.  veliki skopec, kanja,
jdstreb, der Geier, Habicht.
vultus -us, m.  obraz, obličje, lice; po¬
gled, das Gesicht , die Miene, der Blick.

X.

Xanthippe -es, f.  Ksanthippa, soproga
Sokratova.

Xenocrates -is, m.  filosof Grški.

Xetlophon -ntis, m.  vojvoda in pisatelj
Grški.

jXerxes -is, m.  kralj Porsovski (d. Perser).

Z.

Zama -ae, f,  mesto v Numidiji (v se¬
verni Afriki).

Ženo -onis, m.  filosof Grški.
zephyrus -i, m.  zahodnj&k (včter), za¬

hodni-, večerni veter, večernik, der
Westwind, Zephgr.

Zeuxis -Idis, m.  sloveč slikar (malar)
Grški iz Heraklčje (von Heraklea).




/


/



v