št. 10 Maribor, dne lO. marca 1910, Tečaj XLIV S i m p i s m i-'-" ■s«. List ljudstvu v pouk .in zabavo. Ishaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 E, za droge izvenavstrijali« oeiele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 sin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne* zaprte reklamacije no poštnine proste. Občni zbor Slovenske kmečke zveze se vrši na velikonočni torek, dne 29. marca t. I. v Mariboru. Obenem bo protestno zborovanje proti vinskemu davku. - —J /m* Pristaši, dne 29. marca vsi v Maribor. Ustavljen je regulacije Drave. Velika sleparija. Nemški in nemškutarski listi in ž njimi ves liberalni in plojaški tabor so zagnali zadnji teden velikansko vpi^e, da je deželni odbor vsled slovenske obstrokcije ustavil regulacijo Drave. Kaj je resnice na tem? Regulacije Drave ni ustavil deželni odbor, ampak poljedelsko ministrstvo z ukazom dne 1. febr 1910., štv. 3437 — 4. Slovenski deželni poslanci pa so obstrukcijo sklenili, kakor znano, tudi 1. febr. 1910. Jasno je torej, ^ jda poljedelsko ministrstvo ni ustavilo regulacijo Drave zaradi slovenske obskakcije, ampak gotovo iz drugih razlogov. Čujmo, zakaj ? Nemška večina v deželnem odboru ni hotela v lanskem letu (to je v I. 1909., ko še naših sedanjih poslancev ni bilo v zbornici, še manj torej slovenske obstrukcije) izpolniti od c. kr. poljedelskega ministra stavljenih pogojev. Niti že za lansko leto 1909 dovoljenih 75.000 K dtielni odbor ni izplačal. Pribiti imamo torej zopet neizrecno nemarnost nemške v«dine, ki popolnoma opravičuje slovensko obstrukcjo. Nemarnost je tem bolj neodpustljiva, ker se je država zavezala prispevati 70 odstotkov vseh stroškov, tako da je za deželo ostalo samo 30%- A tudi tega nemška večina ni hotela izpolniti, že predno je sploh kdo mislil na slovensko obstrukcijo. Seveda, saj Drava teče po slovenskem delu aemlje in za Slovence ni treba skrbeti. PODLISTEK. Povest Hrvata „berdista". (Spisal Starogoreki.) V „Narodnem Domu" so igrali tamburaši. Bili so iz Hrvatskega, 3 ženske in štirje moški. Igrali so krasno, kakor ume igrati le Hrvat na svoj inštrument, v katerega vlije vso svojo dušo in srce. Hrvat, ki je igral „berde", ugajal mi je najbolj. Močni prsti so se oklepali strun, in čisti močni glasovi so uhajali iz inštrumenta. Dolgi brki so mu viseli pod nosom in kadar je zmigal z njimi, se zamajali težko, žalostno . . . Bisernico je igrala deklica, mlada kakor rosa. Menda je štela komaj petnajst let. Njen obraz je bil, kakor bi ga naslikal, oči so gledale v svet tako zaupljivo in nedolžno, kakor bi očudovale vse in spraševale, ali je res na svetu gorje, bol in tuga . . . Restavracija je bila polna ljudi. Ploskali so in kadili in pili. S časom in s časom je šla sedaj ta sedaj ona Hrvatica s krožnikom med goste in pobirala. Zadnja je Šla ona mlada. Slišal sem, da ho jo klicali za Miljutinko. Menda je dobila ta največ. Vsak je segel globlje v mošnjo. Pri srcu pa mu je postalo mehko in topi", ko je pogledal Mil ut nki v oči in dobil v zahvalo smehljaj, mičen, da bi dal zanj še enkrat in še več. Opazil sem pa tudi, kako je spremljalo skrbno oko „berdMa" to deklico. Najbrž bo njegova hčer, ali pa vsaj varovanka. In mikalo me je, da bi se seznanil natančneje b tem možem. Bil je mrk in resen človek. Spustil sem se i njim v pogovor. Spočetka mi je odgovarjal le kratko in pil moje vino le toliko, da bi ne ne Cela zadeva, ko j o so mislili naši nemško-slovenski nasprotniki izrabiti proti slovenskim poslancem, je končno pokazala samo, kako opravičeno so pričeli naši poslanci z obstrukcijo vsled zapostavljanja slovenskega dela štajerske dežele. Davek na vino. Čeprav se je vzdignil povsod, kjer se vino prideluje in kjer se zavživa, velik vihar nevolje, ko je finančni minister v poslanski zbornici dne 29. oktobra 1909. naznanil, da namerava vpeljati splošen davek na vino, vendar si je upal pretekli teden položiti na mizo poslanske zbornice načrt splošnega davka na vino. Naši poslanci so že od vsega početka zavzeli odločno stališče proti novemu davku ter skoraj sejo za sejo vlagali proteste in jih tudi z besedami podpirali. Ves Slovenski klub, v katerem se nahajajo poslanci Slovenske kmečke zveze in Vseslovenske ljudske stranke, se bo boril proti novemu davku, in je to stališče naznanil dr. Korošec na velikem shodu avstrijskih vinogradnikov dne 6. marca na Dunaju. V domovini pa bodo stranke, koje imajo svoje zastopnike v državni zbornici, to borbo z vso močjo in vstrajnostjo spremljale. Hud udarec bi bil za vse vinogradništvo splošen vinski davek. Vsled različnih trsnih bolezni in vsled ogromne množine pridelka v r»dnjih dveh letih se bojuje vinogradništvo za svoj obstanek. L. 1906. je bilo v Avstriji 247.226 ha vinogradov, od teh jih je bilo 166 549 ha okuženih. Prenovljenih je bilo samo 31.000 ha, torej komaj 20%- L. 1907. se je pridelalo v Avstriji 4,250.000 hI. vina, 1. 1908. pa 8 milijonov hI., in zadnje leto množina pridelanega vina gotovo ni bila manjša. Namesto da bi vlada podpirala- prenovljenja vinogradov in bi skrbela za prodajo vina, pa prinese sedaj načrt, s katerim hoče vpeljati splošen davek na vino in sadjevec. § 1 vladnega načrta za vinski davek se glasi: »Vino, vinski mošt, vinska brozga, sadjevec, sadni mošt, ki se uporabljajo v ozemlju, po tem zakonu določenem (izvzeta je namreč od novega davka Dalmacija in takozvaci zaprti kraji, ki imajo užitninsko črto), so podvrženi užitninskemu davku (vinskemu davku) v visokosti 4 K za hektoliter vina, užalil. Drug na njegovem mestu, bi gotovo ravnal drugače. Govorila sva o vsem, kje so bili, kam gredo, kakšen zaslužek je in druge malenkosti. Prešla sva na njegovo domovino Hrvatsko. Tedaj se je razvnemal starec vedno bolj in bolj in v koščena lica mu je šinila lahna rdečica. Ljubil je ta človek svojo Hrvatsko, ljubil, kakor more le ljubiti vrli sin svojo mater. Pravil mi je toliko lepega o svojem narodu, on, priprosti sin njegov, da sem začutil v sebi globoko spoštovanje do njega. Bil je daljši odmor. Pevci so zapeli „Slovenao i Hrvat", da je bobnelo po dvorani. Tedaj bi morali videti „berdista". Prša so se mu dvigala, oči iskrile in pel je seboj iz polne duše. Sprevidel sem, da ni samo dober „ber-disf, ampak tudi kaj moč<-n in izboren „basist". Ko so odpeli, je popil vino in djal: „Lepa pesem, kaj?" „Krasna, navdušena . . ." „In vi niste peli. Kako to, da niste peli? To pesem bi moral peti vsak Slovenec." „Saj jo i poje, prijatelj moj." „In \i je niste." „Nnem pevec. Ali poslušal sem jo zato z veliko večjim zanosom." „Beid.st" je zmigd z brki in me gledal. „Niste pevee ?. . . . Čudno to . .. Slovenec, pa ne biti pevec." Nato se je obrnil k deklici, ki je sedela molče pri svojem inštrumentu in djal: „Slišiš Miljutinko, ta gospod je Slovenec." Oaa me je pogledala, ej, tolike nedolžnosti še nisem Tiri v noben h očeh, toliko pr srčuosti še nikjer videl. „Ali umeješ, Miijutinka? Gotpod je Slovenec/ Dediča je pokimala in se nasmejala. 3 K 60 vin. za hektoliter vinskega mošta, 3 K za hektoliter vinske brozge in 1 K za hektoliter sadjevca in vinskega mošta". Zelo obtežilne so določbe vladnega načrta glede nadzorovanja, ki bi nastopilo za naše vinogradnike vsled novega davka. Ves pridelek, ki je podvržen obdačenju, se mora najmanj v 3 dneh naznaniti nadzorovalnim uradnikom. Kdor kupi vino, mora to v 24 urah naznaniti uradnikom. Prosti davka so: vino (mošt, brozga, sadjevec, sadni mošt), ki se uporabi doma za domačo družino in delavce; vino iz zaprtih krajev, kjer se je že plačala užitnina; vino za pridelovanje jesiha in žganja, potem vinske poskušnje in vino, ki se vzame za lastno uporabo na potovanje. Jasno je, da bi novi davek, ako postane zakon, neizmerno škodil trgovini z vinom, ker bi jo obtežil z davkom in sitnim javljanjem, katero se mora zvršiti nasproti nadzorovalnim uradnikom. Zato je pa tudi umevno, da so se vinogradniki cele Avstrije vzdignili kot en mož proti nameravanemu udarcu, ki ga jim misli finančni minister zadati. Zopet opozarjamo, da one občine in društva, ki še niso podpisale peticij proti vinskemu davku, kakoršne jim je vposlala Slov. kmečka zveza, to v najkrajšem store ter jih izročijo po pošti svojim poslancem. Državni zbor. Zadnji petek, dne 4. marca se je končalo prvo čitanje proračuna Proračun se je brez glasovanja odkazal proračunskemu odseku. O Grafenauerjevem nujnem predlogu, v katerem zahteva upoštevanje slovenskega jezika na državnih železnicah, se je razprava končala v četrtek dne 3. marca. Pri glasovanju so se združile vse slovanske stranke za Grafenauerjev predlog, a ker so bile klopi Poljakov vsled pozne ure že precej prazne, predlog ni dobil potrebne večine. Od slovenske strani sta govorila k predlogu Grafenauer in dr. Krek, ki sta zah>evala za Slovence tudi na železnicah enakopravnost in odbijala napade, koje so si privoščili tekom razprave nemški poslanci Wastian, Malik in Do-bernig. Za naše ljudstvo najbolj pomenljivo in obenem tudi žalostno dejstvo je, da je finančni minister te dni položil na mize poslancev zakonski načrt za davek na vino in sadjevec. „Da, Slovenec, papa." „In ne zna peti, slišiš, Miijutinka. Slovenec pa ne zna peti „Slovenec in Hrvat" „Sploh nobene pesmi, prijatelj", sem se branil. „Nimam posluha " Postalo me je sram, da nisem pevec. Starec pa je majal še vedno z glavo. „Ej, Slovenec, pa ne biti pevec . . . Miijutinka, ali si že videla Hrvata, ki bi ne pel?" „Sem, oče!" Starec pa se je silno začudil. „Si, za Boga. kje, kedaj . . .?" „Saša vendar ne zna peti." „Kaj Saša, on ni Hrvat, kaj Saša . . . Madjar je in zato ne zna peti." V tem pa si je menda domislil, da bi me lahko s tem užalil in mi ie rekel: „Hrvatje radi pojemo, čeravno pojete vi Slovenci lepše. In če kateri reče, da no zna, mu pa pravimo, da ni Hrvat . . . tako za šalo. Saša pa je dober Hrvat. . . kaj Miljutnka?" „Vrl Hrvat je Ša^a", je odvrnila deklica. „Kdo pa je ta Saša?" sem vprsšal. Miljotinkin brat, ali bolje pol brat ... po materi. Gledal sem ga radovedno. „Se čudite . Nato je pristavil tišje: „Ne čudite se .. . povedal vam bom " Primaknil se je b iije k meni, tako da bi ga hčerka ne slišrla. „Pogledite to mojo Miljutinko . . . Nu, pogledite . .. . Ali mi je podobna . . . Vidite, nič, popolnoma nič .. . in vendar sem ojen oče. . .„ i j ' Njena mati je bila ravno taka, ko je bila mlada. Bila je Hrvatica, in jaz Hrvat, živela sva oba v eni in «ti vasi, V torek, dns 8. marca se je začela razprava o novih davkih. Po ©pravilniku je ta razprava takozvano pivo čitanje, pri katerem se samo lahko g.¡vori, a se ne glasuje, ampak po razpravi se odkežejo vladni predlogi brez glasovanja odseku. Davčni predlogi se bodo odkazali finančnemu odseku, kjer je Slovenski klub zastopan po poslancih dr. Korošec in dr. Hcčevar. Dr. Korošec proti vinskemu davku. V seji dne 8 marca je kot prvi govornik o davčnih predlogih nastopil dr. Korošec ter se z vso odločnostjo iztekel prosi nameravanemu davku na vino. Slovenski klub ne bo nikdar glasova) za tak načrt, ki pomenja smrtni udarec našemu vinogradništvu. Govor objavimo prihodnjič. Politični ogled. — Rusko -avstrijska pogajanja za sporazum so se menda zopet ustavila, ker deia kralj Ferdinand bolgarski, ki se sedaj mudi v Petrogradu, na to, da se upoštevajo bolgarske žeije po Makedoniji in nasprotuje temu, da bi Avstrija m Rusija sklenile pogodbo, glasom katere bi se imelo na Balkanu vzdržati dosedanje stanje. Ali se sporazum med Avstrijo in Rusijo sklene, je odvisno od tega, kakšno stališče zavzame Rusija nasproti bolgarskim težnjam. — Špansko. Volitve so doiočene na 15. maj. Ministrski predsednik Canalejas je zagotavljal, da se vlada ne bo vmešavala v volilni boj V polni meri se bo oziralo na pravice voli Ice v. Vlada bo morda celo izvajala posledice iz izida novih volite? in odstopila) ako bi v novi zbornici ne imela večine. Canalejas se hoče popolnoma podvreči volji španskega ljudstva. Vendar upa ministrski predsednik, da bo radi svojega nepristranskega zadržanja v volilnem boju in r&di vladnega programa dobil vtčino v zbornici. Mala politična naznanila. Dne 4. sušca: Iz zaresljivih >irov se poroča, da bo hrvaški deželni zbor sklican dne 18. t. m. — Na Hrvaškem sklicujejo soc. demokrati po vseh večjih krajih dežele ljudske shode, da protestirajo proti vladi bana Toma-šica in koaliciji. — Poroča se, da so nesporazumljenja, ki so vladala med nemškim cesarjem Viljemom in angleškim kraljem Edvardom, popolnoma odstranjena. Dne 5. sušca: Češki deželni odbor je sklenil, da se iz deželnih sredstev ničesar ne izda za stan vanja orožništva in vojaštva. Vsled tega se bo prihranilo v deželnem proračunu dva milijona kron. — Ogrski ministrski predsednik grof Khuen je izjavil, da je položaj za vlado ngoden. Zbornica se razpusti okoli 24. t. m. nanovo pa skliče meseca junija. — Grška zbornica je včeraj sprejela revizijo ustave. Dne 6. sušca: Poroča se, da bosta potovala v Petrograd razun srbskega kralja Petra tudi rumunski prestolonaslednik in črnogorski knez. — V Gradec so došli 3. t. m. iz Belgrada črnogorski izseljenci, ki jih je srbska vlada izgnala iz * Srbije. Vsi potujejo v Švico ali v Ameriko. Izseljenci trdijo, da se je izvršil izgon iz Srbije vsled želje ruskega carja Nikolaja. — Srbski kralj Peter namerava potovati tudi v Rim ter je tje že odposlal poslanika posredovalca. Dne 7. sušca: V Szegethu na Ogrskem bi se imel včeraj vršiti ustanovni shod nove vladne stranke- Socialni demokratje so priredili velikanske demonstracije in mani- kake tri ure od Zagreba proti Slavoniji. Imela sva se rad«, tako rada, kakor ima jutranja rosa rada mlado solnce, ali kakor deklica lepo cvetko. Moji stariši in njeni stariši so si bili zelo dobri, da, moja in njena mati sta bili mladostni tovarišici." Tu se je sarkastično nasmejal „Ali veste, kaj je to mladostni tovariš . . . Mislim, da veste . . . Oseba, katero ljubimo tudi pozneje, s katero občnjemo tudi pozneje spominjajo se mladostnih dni." Popil je požirek vina in opazil sem v očeh nek čuden lesk, kakor bi se svetila jeza v njih. „Miljutinka je bilo ime moji nevesti. Za njo bi storil vse, dal bi zanjo tudi življenje. Človek najde malokdaj dekle, posebno pa dandanes že, da bi ji lahko zaupal. In Miljutinka je bila taka. Za njo me ni skrbelo, na njo sem se lahko zanesel..." Tu je obmolknil in brki so mu zmigali žalostno in turobno, kakor, ko je igral na „berde". Ker ni nič rekel, sem ga vprašal. „Kako pa to, da ima Miljutinka pol brata?" Vzdihnil je, vzdignil glavo in me gledal. „Tako je, gospod in brat Slovenec . .. „Vsi smo ljudje, vkljub teoriji „večne" zvestobe." „Večne" je posebno naglašal in se skušal smejati „Ali, da nadaljujem ... Ko je zvedela njena mati, da se midva ljubiva, tedaj se je ohladilo prijateljstvo med mojimi in njenimi stariši. ¿akaj, tega še d- ndanes ne vem. Največ so krivi ljudje. Razumete, ljudje. Vem, da ste že spoznavali ljadi, saj jih gotovo i pri vas Sloveuc h ne manjka, kateri se brigajo tako radi za druge. Pomislite, ali ima tak človek jesti ali ne, in čim bclj strada, tem bolj skrbi za druge Oj, tu je poln nasvetov in prerokovanj. Potem so tudi taki, ki se ti v obraz laskajo in te objemajo, a za hrbtom pa vedo povedati o tebi najstrašnejšo hudobije. Pa tudi taki se najdejo, katerih cela reč nič ne briga, a ti vedo svetovati to, odgovarjati ono, in če vidijo, da brez vspeha, potem pa ti prerokujejo strašno nesrečo in trpljenje, dasi niso niti najmanje pripravljeni, da bi mu k sreči ho-fcli pomagali, v nesreči pa odvzeti del trpljenja. Svetovale je po eeni. M, m tako se je godilo i ta. O njej so moji materi govorili razi čne gorostasnosti, še več pa o meni njenim starišem. Moji stariši so mi jo branih, ker je niso poznali. festacije za splošno in enako volilno pravico in so grofa Tiszo, ki je tudi došel na shod, obmetavali z gnjdimi jajci. — Cesar je v eraj sprejel barona Bienertha v dalj&i avdi-jenci. — V Krakovu so v soboto zaprli več oseb, ki so osumljeni vohunstva za Rusijo. Našli so mnogo obtežilnih snovi. — V Monakovem na Bavarskem je biia včeraj velika demonstracija za ustavo. Množica je zahtevala od kneza, da d& ustavo do 19. marca. Dne 8. sušca: Srbski zuoanji minister Milovanov.č se dogovarja, kakor se poroča, v Car gradu s turško vlado poleg drugih točk tudi o gradbi železnice od Donave do Jadranskega morja in o uvozu srbskih vojnih potrebščin za dobo 5 let skozi Solun. — Srbski vojni minister Marinovič je vložil prožnjo za odstop. — Srbski kralj Pet r namerava obiskati tudi dunajski dvor. Če pride do obiska, ga vrne prestolonaslednik. — V Berolinu je v nedeljo socialno-de-mokraško delavstvo zopet manifestiralo za splošno, enako in direktno volilno pravico. Prišlo je tudi do manjših spopadov s policijo, ki je bila vsa na nogah. Demonstrante se ceni na 100.000. — Hrvaški list „Obzor" poroča, daje razpust goriškega deželnega zbora gotova stvar in da se izvrši v kratkem. Cenjenim naročnikom. Mnogi so si na dopisnici naroČili Slov. Gospodarja. Dobili so nato položnice, da nam pošljejo naročnino. Večina se jih je temu že odzvala, a nekateri še dozdaj niso naročnine poslali. Tiste, ki so si list letos na novo naročili, a še niso dozdaj nič plačali, opozarjamo, da naj vsaj en del naročnine pošljejo, kajti drugače se ne morejo smatrati resnim naročnikom in se jim bo list odzdaj zanaprej ustavil. Stare naročnike vljudno prosimo, da naročnino prejkoprej poravnajo. Tistim naročnikom, Ki lista še nimajo plačanega popolnoma do konca pretečenega leta 1909, se bo iist ustavil s 1 aprilom, aRo do takrat zaostale naročnine ne bodo še poravnali. Poživljamo jih torej, naj kmalu plačajo zaostalo naročnino, da se dopošiljanje lista ne bode prekinilo. Razne novice. * Dahofska vest. V Šmartno pri Celju pride za kaplana g. P. Žagar, ki je doslej služboval v Poljskavi. — V začasni dvamesečni pokoj je stopil zaradi oslabelosti vsled operacije č. g. Fr. Ostrž, kaplan v Šmartnu v Rožni dolini in se poda v dthovski sanatorij v I o. Iz dež. šolskega sveta. . Učitelju gospodu Fr. Bezjaku pri Sv. Križu tik Slatine se povodom njegove vpokojitve izreče zahvala za njegovo dolgoletno zvesto službovanje. — V Hrastniku pri Trbovljah se ustanovi nova enorazredna ljudska šola z nemškim (?!) učnim jezikom. — Razširjenje šulferajnske dvo-razrednice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se vzame na Pri neki priložnosti pa so jo videli in govorili z njo in od tega časa so jo imeli radi. Pri meni je bilo drugače. Mene so ljudje pri njeni materi očrnili tako, da če bi se me to prijelo, bil bi črn kakor dimnikar, ko pomete vse dimnike po vasi. Ker me niso poznali, so verjeli." In tu je starec znižal glas: „Uboga Miljutinka. Kolko je prejokala in morala pretrpeti. A ljubila me je vendar le še vse bolj. O poroki ni bilo niti govora in naj sem še prosil tako in silil .... „Stariši ne dovolijo, brez njihovega dovoljenja ne bom nikdar tvoja", mi je pravila med jokom. Brat Slovenec, ali sta videli že tako dekle? Ali je med Slovenkami i taka, ki bi ljubila, a ljubila tudi s tarife, dasi ji ti prirejajo več hudega, kakor dobrega? ... Ali jo poznate . . ." Meni je nehote obvisel pogled na dekletu, ki je sedela pri svojem inštrumentu in gledala po restavraciji. Nato sem vprašal. „In vaša hčerka? . . . „Je sad brezupne ljubezni, spočeta brez cerkvenega blagoslova. Niti takrat je niso pustili, da bi se poročila. Raje so gledali Framoto, kakor pa bi se uklonila njihova trmoglavnost Dete sem vzel k sebi, saj ga niso trpeli, siroto .. . Ampak, dovolite, sedaj moramo zopet zaigrati. Povedal vam bom pozneje dalje." Vzdignil se je, močni prsti so prijeli strune, da je zabučalo in prijetna pesem „Kje dom je moj ..." je za-donela. Zdelo se mi je, da so strone govorile o ljubezni do domovine... Glelal sem Mljutnko, kako so njeni drobni, lepi prstki ubirali strune, gledal sem starca. Njegove brke so visele zopet žalostno in težko in tu in tam se zmajale. Ko so odigrali, je prisedel k meni. „Ali se je vaša nevesta potem omožila?" Pofcimal je z glavo in pil. „Prisilili jo so . . . Vzel jo je moj prijatelj . . ." Zopet sem opazil na njem nasmeh, kakor ko mi je povedal, da sta 8i bili njegova in njena mati mladostni tovaršici. „Pa ne mislite, da sem bil jezen nanj. Ne, tudi na njo ne, revico, ker je itak trpela preveč, niti na njene sta-riše Udal sem se v usodo, saj mi je bilo tako sojeno. Jezil sem se le rad samim seboj. Kolikokrat sem si pravil, zakaj sem jo uzljubil, zakaj se je nisem ogibal. Prihranil znanje. — Nadučitelji so postali: na slovenski šoli v Leitersberg-Krčevini učitelj na tamošnji nemški šoli Ferdinand Reich; za nadučitelja na tamkajšnji nem^ ški šoli pa Tomaž Wernitznigg (?!?), Idosedaj nad-učitelj na šoli v Pobrežju pri Mariboru. V Žiče pri Konjicah pride za nadučitelja tamkajšnji šolski vodja Josip Cucek, v Središču je dobil nadučiteljsko mesto učitelj Anton Kosi. — Za deiinitivnega učitelja na šoli v Zidanem mostu je imenovan Alojz Bučar, učitelj na Dobrni; definitivna je postala provizorična učiteljica Anica, Gorjup na dekliški ljudski šoli Tr-bovlje-Vode; na ljudski šoli v St. Lovrencu na Drav. polju pa tamkajšnji provizorični učitelj Ivan Sel. — Prestavljeni so: nadučitelj pri Sv. Juriju na Pesnici Simon Vodenik v Lembach; definitivna učiteljica v Središču Kristina Bregant v Konjice.; * Povišanje v deželni službi. Deželni odbor je povišal deželnega živinorejskega nadzornika g. Martina Jelov-šeka v 8. činovni razred. * Avstrijski vinogradniki imajo vso državo obsegajoče društvo, katero je imelo zadnjo nedeljo dne 6. marca veliko zborovanje, da je protestiralo proti novemu vinskemu davku. Okoli 5000 vinogradnikov se je udeležilo zborovanja. V imenu Slov. kmečke zveze je govoril tudi drž. in dež. poslanec dr. Korošec ter je izjavil za Vseloven-sko ljudsko stranko, da bodo vsi njeni poslanci ramo ob rami šli z drugimi zastopniki vinorodnih okrajev v boj proti krivičnemu in vinogradništvu škodljivemu davku na vino. Izjava slovenskega zastopnika se je vzela z velikim odobravanjem na znanje. Shod je sklenil ostro resolucijo proti nameravanemu davku. * Davek na vino. Občine in društva, ki še niso vposlala peticij državnim poslancem proti davku na vino, naj to v najkrajšem času store. Opomnimo, da poslanci takoj izroče peticije, ki jih dobijo, na pristojnem mestu, a nam je bilo težko prinašati vsa mnogoštevilna imena. Glavno je itak, da pridejo peticije v roke merodajnih činiteljev. Naznanilo. Zelo pogosto se dogaja, da, naši somišljeniki pošiljajo denar za razna društva na tiskarno sv. Cirila, ali na uredništvo „Slovenskega Gospodarja", ali na kak drug naslov. S tem se napravi tukaj mnogo nepotrebnega dela in tudi mnogo zmešnjav- Včasih bi bilo skoraj potrebno, da bi imeli v tiskarni lastnega raznašalca, ki bi raznosil pripo-slani denar raznim strankam po mestu. Zato opozarjamo cenjene somišljenike, da pošljejo vse denarne prispevke tistim društvom ali osebam, za katere je denar namenjen, in ne na tiskarno, ali na uredništva in upravništva raznih listov. Da pa bodo cenjeni somišljeniki tudi vedeli za naslove, jih tukaj navedemo: 1. Doneski za obmejne Slovence, za, šentiljski dom in za krščansko-socialno zvezo se pošiljajo na naslov: Krščansko-socialna zveza v Mariboru. 2. Doneski za Kmečko zvezo se pošiljajo na naslov: Slovenska kmečka zveza v Mariboru. 3. Doneski za dijaško kuhinjo se pošiljajo na naslov: Dijaška kuhinja v Mariboru. 4. Doneski za Zgodovinsko društvo se pošiljajo na naslov: Zgodovinsko društvo v Mariboru. 5. Denar za „Voditelja" gre na naslov: Uprav^ ništvo „Voditelja" v Mariboru. To naznanilo naj p. n. stranke blagohotno upoštevajo in se po njem ravnajo. — Tiskarna, svetega Cirila. bi ji trpljenje. Res je, da ljubezen ne vpraša, ampak vžiga, kakor užge strela, vendar me je mučilo to. Živela bi še lahko, če bi mene ne ljubila." Nisem si mogel kaj, da bi ne pripomnil : „Niste krivi vi, brat Hrvat, mati je kriva, da je mrtva." Pokimal je. „Kriva, kriva ... Ali kaj je njej to . . . Nič, saj je bil njen otrok." Povesil je glavo. Zdelo se mi je, da daši jok. „Ali je bila v zakonu srečna?" Pogledal me je, kakor bi hotel reči, zakaj vprašam tako neumno. „Toraj, če je uživala zakonski mir?" Zmigal je z ramami. „Ne vem tega. Bolehala je od dneva poroke in ko je dobila sina, je umrla na pljučnici." „To je toraj konec povesti." „Da, to je konec. Povejte mi brat Slovenec, ali imajo stariši otroke za to, da je mučijo?" Nisem vedel, kaj naj odgovorim. „So različni stariši. Vendar prehudo soditi jih ne smemo nobenih. Oui želijo otroka le dobro, oni mislijo le trezno, ker jim je že minil mladostni polet. Če so vas ljudje črnili, a oni vas niso poznali, potem jim ni zameriti, da vam niso hoteli dati svojega otroka." Starec me je prijel za roko in jo ¡stisnil. # „Prav govorite. Oni niso krivi . . . Jaz jih nisem sovražil, odpustil sem jim vse, kar sem pretrpel. Hčerko imam, spomin na njo, ki mi je bila zvezda, in to ljubim iz vse duše." Vzdignil se je, da bi igrali .. . Bilo je že proti polnoči, ko smo odhajali. Stisnil sem Hrvatu in Miljutinki roko: „Pa ne pravite tega okrog, kar sera vam povedal. Nimam rad. Vi se mi dopa dete, brat Slovenec, zato sem se izgovoril z vami." Obljubil sem mu. Nisem pravil, napisal sem. Saj ne sna čitati slovenski, tako ne bo zvedel. Doma pa sem sanjal celo noč o „berdistu" in iyegovi Miljat nki in v jutro sem se vzbudil s solzo v očeh. Bog ve, lahko da je povest Hrvata i moja povest.. . Pojasnila o inseratlh daje «pravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev. Loterijske Številke. Dne 2 marca 1910 Gradec 62 16 22 79 35 Dunaj . 10 6 70 54 79 ! močenje postelje! Ozdravljenje takoj Starost in spol naznaniti. Pojasnila zastonj. Zavod Aeskulap št. 523, Regensbnrg na Bavarskem. 16 Slatina z zelo dobro vode z gostilno s 6 sobami, kuhinjo, 8 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in žked«aj, gozd, njive in travniki, okoli 6 or»lof, ob cesti iu ob železnici na Koroškem ležeče se po ceni proda. Pojasnila daje Navratil v Lipnici (Leibnitz). 60 Lopa, vili podobna biža, enonad-stropa», z branjarijo, primerna tudi za trgovino mešanega blaga, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Proda te tndi neka druga hiša v Maribora. Vpraša se pri g. Kokol, gostilaičar v Maribora, Koroška cesta št. 22. 127 Želim vstopiti v službo kot gospodinja, samostojna, vajena tudi gostilne, zmožna tudi nemškega jezika. Nastop takoj. Naslov v upravništvu alov. Gosp. 128 Seme pravega Kašelskega zelja prodaje Ig. Mrcina v Zg. Kašljn pri D. M. v Polja, Kranjsko, po 20 gr. za K 1'10 poštnine prosto. Za pristnost in kaljivost- se jamči. Predaje se Bamo lastni pridelek. Pošilja se z obratno pošto, proti getovini ali povzetju. 145 Malo posestvo na Kušenikn, obstoječe iz vinograda, njive in sado-nosnika se proda. Poslopje v najboljšem stanju. Vpraša se pri g. Franc Jare, posestnik, Spod. dol, Sv. Jakob v Slov. gor.i 117 T nfjara se želi vzeti dobroidoča gostilna, pozneje se morda tudi kapi. V Mariboru ali v okolici. Ponudbe na poste restante štev. ICOii Lipnica (Leibnitz). 185 Učeiee od poštene hiše, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom in železom, Franc Korošec, Gornja Radgona. 118 Več lepili posestev in mlin v prav dobrem stanu pri sv. Lenartu v Slov. gor. so proda. Več se izve pri Francu Schütz pri Sv. Trojici v Slov. gor. 157 Sedlarski pomočnik se Wtro sprejme pri A. Hribernikn v Črni pri Prävaleh, Eoroško. 163 Slovenci, pozor! Dobičkanosno posestvi, pol ure od Maribora, se uradi preobširnega poBestva proda. Posestvo je vse skupaj in meri 80 oralov, je velik sadonosnik, njive in lepi travniki, ki se lahko živina redi, nekaj vinograda in tudi lepi gozdi, pač lepo kmetako posestvo a kmetskim poslopjem 1 Lega v lepem kraju, proti solncu obrnje-ra. O lastniku posestsa, ki pove ceno, se naj izve pri opravništvu Slov. Gosp. v Mariboru. 162 Pridna gospodinja, vajena vsakega dela, zna tndi knhati, išče službe. Naslov pove epravništvo tega lista 147 Posten, zanesUv vinlčar s 4 al; 6 os bani i se takoj spiejme pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša ne pri Rihirda Ogriseg, Weinbaugasse 18, Maribor. 164 Trsje na prodaj: Silvaner, gutedel, rjPT|n», velärizling, cepljena na Rip Portalis in 8 lonis, cena 100 komadov 12 kron. A Tarn, Globoko, pošta Studenice via Poljčane. 14g Oglas! Priden deček, kateri ima veselje za steklarsko (glažarsko) obrt se sprejme kot učenec, pri Ivan Kovacič-u, trgo»ina s steklom i> porcelanom v Radgoni. 149 Priporoča so, za vse v njegovo stroko spadajoča dela po nizkih cenah Tomaž Kavur, strngar, (Drekaler) ScLmidtplatz it. 3, Maribor. 150 Vinogradnikom I Podpisani na-■aanjam, da imam več tisoč cepljenih trsov na razpolago kakor: laiki risling, žiahtnina sylvaner, bnrgonder in d oz lt r, vse na rip Sortah« Trsi so od toče nepoško-ovani. Franc Bračko, trsničar, bv. Peter pri Mariboru. 161 Puškarski nčenec od poštene hiše, ki jina tndi nekaj nemtki, se takoj sprejne |dein, Štajersko. 177 P. zor! Proda se dobičkanosno posestvo, 6 oralov zemlje, pol ure cd Maribora, pri glavni cesti, cerkvi in šoli; posestvo obstoji iz velikega polnega lesa, njive, travnik, sadonosnik, brajde, velik vrt, iz katerega se lahko lep denar izkopi, lepi zidani hrami z gospodarskim poslopjem; proda se zaradi eta-roBti; cena je 11.000 K, izplača se pa ssme 5.000 K; izve se pri g. Jožefa Novak, Pobrež št. 269 pri Mariboru. 180 Hladenič, star 80 let, s premoženjem 3200 kron, želi ge spoznati s kako goatilničarako ali trgovinsko giapodično, staro od £0 do 35 let; ženi tudi vdovo brez otrok. Naslov pove opravništvo. 178 Lepo posestvo v mariborski okolici, z lepo eno-nadstropno vilo, obstoječo iz 7 sob, 2 knhinji, 1 kuhinja za perilo, dimnica, jedilna shramba, lepe kleti, kompietna preša, gospodarsko poslopje, nadalje 20 oralov arondiranega zemljišča, z lepimi, velikimi sadnimi drevesi, ki prin-šajo lep dobiček, nekoliko na novo nasajen vinograd, nj ve, travniki in gozdi, se radi družinskih razmer takoj po ceni proda. Naslov v upravništvu. 186 Mala hiša se proda za 4400 K. Izplačati je treba 3200 K. Vpraša 8e pri Janeza Mrumor v Stulencih pri Mariboru, Schulgaase štev. 9. 195 Malo posestvo zraven glavne ceste pol ure cd Maribora, z opeko krito, čez 2 orala zemlje, primerno za vsakega obrtnika ali npoko-jenca, najbolj pa za kolarja, se proda. Cena 6f00 kron, vknjiženih 2500 K. Več pove [Anton Kajzer, m zarski mojster v Poberžu štv. 206 pri Mariboru. 194 Gospodarstvo, 9 oralov zemlje, vse lepo in blizn cerkve, poleg zidane ceste, ni daleč od kolodvora, se proda; več si izve pri g. Tomažičn pri Mariji Snežni, pošta Marek. 193 Mladenič, rojen Slovenec, zmožen francoščine, z najlepšim izgovarjanjem in v pisavi, s priporočili, išče primerne Blažbe; na primer: za korespodenta ali vratarja, tudi k cdličoim rodbintm vstopi zaradi praka d jakov. Naslov št. 25 v uredništ-n Slov Goip. 197 I&če se priden, marljiv domači hlapec in izkušen, nekoliko starejši kravar. Oba morata Imeti dobra spričevala in biti na dobrem glasa. Plača 14 K mesečno in čez leto 24 K. Le delavni, trezni ljudje naj se javijo pii g. Konradu Ftirst v Ptuju. 198 Lop umetni mlin na selo obiskanem krajn se takoj po ceni proda. Naslov v upravništvu. 202 Slnžbo Išče popolnoma izurjena kuharica, v gospodinstvu skušeua in vsake ga dela vajena, k enemu ali d^ema g spcdona ali v kako žu-pnišče. Pismene pt. Cena 5000 K. Vprafatl je pri A-poloniji Štur'ej, LipovtC h št 8, Sv. Vid pri Grobelnem 208 Proda se, cventuelao tudi zamenja, b kako dobio idočo gostilno v večjem kraju, lepa vila s krasnim vrtom in njivo. Leži ob glavni cesti 10 minut od kolodvora, tik farne cerkve na zelo romantičnem kraju. Kje, pove upravništvo. 120 v Stampilje iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariborn. Serrairallovo železnato kina-vino Higien. raz?ta>a Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Izboren okns. Nad 6000 zdravniških spričeval. 8. Serravail©, c. kr. dvorni iotavitGlj Trieste-Barcola. Kapi se v lekarnah v steklenicah po pol 1 k K 2'60:in po 446 1 1 k K 4'80. Oklic. Podpisani Anton Krampergar ml. iz Babinee obžalujem svojo predrznost, katero sem storil proti g. Mihael Štiberc iz Cvena, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 199 Anton Krampergar, Babinci. _ — vabilo"™ k rednemu občnemu zboru „Posojilnice t FRAMU", registrovane zadrnge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 10 sušca 1910 ob 4. uri popoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1909. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Nadomestna volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. 166 Na6elstvo. Učenca, zdravega fanta z dobrim šolskim spričevalom sprejmem takoj v mojo trgovino, istotako enega pridnega in solidnega, mladega komlj*. Milan Hočevar, trgovina špecerijskega blaga CELJE, Glavni trg 10. 200 Poziv čast. kmetovalcem in vrtnarjem! Ako potrebujete pristnega de-teljnega semena, zajamčenega brez predenice (grinte), travnega in gozdnega, vrtnarskega in cvetličnega semenja, blagovolite se obrniti na staroznano, s častnim priznanjem odlikovano tvrdko Berdajs, Maribor, Zofijin trg. Zahvala. Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našega brata oziroma sina in strica Franca Jeseničnik izrazili svoje sožalje, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Prisrčno se zahvaljujemo č. g. župniku Arzenšeku, č. g. kaplanu M. Ocvirku za spremstvo in obisk v bolezni. Nadalje gg : zdravniku, učiteljem, orožnikom in drugim gospodom in gospem tržanom, sploh vsem, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat: Bog plačaj 1 VITANJE, dne 2. sušca 1910. 187 Rodbina Jeseničnik. Zoper Marijo Hriberšek, stanovnico v Podsevčnikn pri Sv. Andražu, katere bivališče je neznano, se je podala pri e. kr. okrajni sodniji v Šoštanju po Štefanu Sušeč, posestniku v Sv. Andražu tožba zaradi 2920 K s. prip. Na podstavi tožbe se je razp;sala ustna razprava na dan 26. marca 1910 dopoldne ob 9. uri. V obrambo pravic Marije Hriberšek se postavlja za skrbnika gospod občinski predstojnik v Sv. Andražu. T» skrbnik bo zastopal Marijo Hriberšek v oznamenjeni pravni stvari na njo nevarnost in stroške, dokler se ali ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija v Šoštanju, oddelek I., 196 dne 5. marca 1910. ZAHVALA. Eiačelstvo regist. zadruge „Hranilno in posojilno društvo v Ptujš" izreka s tem iskreno zahvalo vsem, ki so darovali na krsto g. Josipa Zelenile vence in ki so se vdeležili v tako velikem številu pogreba. PTUJ, dne 28. februarja 1910. 188 Izjava. Podpisana Rosa Salo ker sem gospoda Anton-a Hribernik-a, posestnika na Babnem štev. 7, tako razžalila, da je on bil primo-ran, proti meni tožbo zavoljo razžaljenja časti vložiti. Na mojo prošnjo za odpuščenje, je Anton Hribernik pri današnji obravnavi mi odpustil in zatožbo umaknil. Jaz se mu aato zahvaljujem in ga še enkrat za odpuščanje prosim. Celje, 2. sušca 1910. 184 Rosa Saloker« smt Slon. Bistrica in celi okraj naj kapnje najzanesljivejše in najcenejše vsake vrste semena, kakor deteljno pravo štajersko, ln-cerno, rudečo (inkernat), travno seme, semenski oves, svinjsko in druge vrste salato, repno, korenjevo seme itd. Za vinograde: galico, kakor novo že izkušeno sredstvo „tenaks", pri katerem ni treba ne apna ne drugih priprav, brizgalnice, različno orodje, gumi-trake, prejo, ličje itd. Iz velike zaloge vsakovrstnega blaga tudi bartelnov prah za živino, „lukulus" za svinje, tomaževa žlindra za travnike, vsake vrste železnino, cement itd. pri ia& Alojziju Pinter trgovcu pri farni cerkvi v Slov. Bistrici« Prodaja. Vsled preselitve k TrojiSki Slatini v Zg. Žerjavcah, katere lastuik sem sam, opu-.tim vso nvojo dosedanjo trgovino in prodam toraj tudi mojo hišo (vilo) v trgu Sv. Trojica v Slov. gor. z lepim vrtom, posebno pnmrrno za kakega penz. duhovnika ali uradnika, nadalje posestvo V Gočovi z lepimi zidanimi poslopji, ležečo na okrajni oesti Sv. Lenart—Sv. Trojica—Ptuj; za gostilno in malo trgovino zelo primerno; posestvo na Velki pri Novi cerkvi ali Mariji Snažni z zelo lepimi sadonosniki in mlin pri Sv. Lenartu v Slo*, gor. na obstoječi vodi. Mlinarji se posebno opozarjajo na mlin, kajti na Pesnici se bodo skoraj vsi mlini zaradi regulacije opustili. Proda se vse pod ze'o ugodnimi pogoji. Vse natančneje se izve pri lastniku franc 5 C h ii t Z pri Sv. Trojici v Slov. gor. 189 Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke! Svoji k svojim! F. P. Vidic & Co., Ljubljana — tovarna zarezanih strešnikov ~ ponudi vsako poljubno množino ig8 patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola" Brezjodprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh SedanjOSfl. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki 86 iščejo. Redka prilikal Nakupil sem od pogorele tovarne celo zalogo nekoliko skvarjenlh ,Križevska opekarna* * težkih flanelnvih ndei društvo z omejenim poroštvom s sedežem v Krlževclh na murskem 5 lA^lAvlV ▼ 111 društvo z omejenim poroštvom s sedežem v Krlževclh na murskem - pol|u, s temeljno glavnico 200.000 K. - To slovensko kmečko podjetje ima veliko zalogo raznih ilovnatih izdelkov kakor: zidno opeko, zarezane strešnike sistema Stein-briick, žlebnjake itd. izvrstne kakovosti po nizkih cenah. Tovarna z najmodernejšimi stroji stoji kakih 200 metrom oddaljena od železniške postaje Križevci na lepi ravni cesti. 52 Podpirajte edino slovensko kmečko industrijelno podjetje z naroČili pri vodstvu. — Naročila pošiljajo se pod naslovom : „Križetrska opekarna" v Križevci h. & najnovejSih vzorcev, na katerih je opaziti docela neznatne, komaj vidne madeže od vode in Jih pošiljam BC* 3 komade za 9 K težke odejo BC* 4 komade za 10 K "3C po povzetju. Odeje bo primerne za vsako boljše gospodinjstvo za pokrivanje postelj in oseb ter so zelo tople in mehke. Odeje so nad 190 om dolge in 135 cm široke. — Z mirno vestjo lahko rečem, da bode vsak z naročilom zadovoljen. OTON RFKFPI1 Odsluženi C. kr. nadzornik finančne V lun DC.RC 1XH, strale, NACHOP, (ČEŠKO). m Dobro upeljano Olj od motorja oddaje 100 kg po 25 K. e Tiskarna sv. Cirila, Maribor ^ Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje Iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni Apotheke „zur Sonne", Gradec. Jakominiplatz 24. 108 tovorno vozno podjetje V Mariboru s 4 konji in 10 vozovi ter z vsemi pripravami, se zaradi bolezni sedanjega lastnika proda pod jako ogodnimi pogoji. Natančnejše se izve v trgovini V. Weixl, Maribor, Gosposka ulica 33. 192 izkušene gospodinje: DCathreiner SKneippova sladna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moža in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim. ^Vrhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne.