^J yak dan ras» ^^ in praznikov. ^ daily except Saturday* Sunday» and Holidays PROSVETA -YEAR XXXHL Cena liata je $6 00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ - — ttiifit lumi, 1« im ____l' " i ■ ——^b^z . . ■ . g U. A^T^IS « CHICAOO. ILL- ČETRTEK, j. NOVEMBRA (HOV. 6). 1841 Acceptance for maihni at special rate o( po«U«e provided for In »action HQS. Act of Oct I, 1917, authoring on June 4, 191 • Uradniški in upmvniákt prostori: 2607 South Lawndale Ave. Office of Publication: 1857 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904 . Subscription 9« 00 Yearly ÍTEV.—NUMBER SI7 nnške podmornice se pojavile obrežju Novefundlandije Kanada pravi, da sta bili dve napadeni v bližini ameriške baze. Ruti ustavili prodiranje Hitlerjevih armad na centralni fronti. . Cez 90,000 Nemcev ubitih in ranjenih v bitkah na Krimskem polotoku. Sovjetski letalci metali bombe na tri nacijska mesta 10. Kanada, 6. nov.— le podmornice operirajo v obrežja Novefundlandije, ¿i naznanil mornarični mi-Angus MacDonald. Dve ibili napadeni zadnji mesec po d bojni ladji in ena je inijbrze potopljena v prelivu »Isla, ki leži med Novofund-lijo in Labradorjem, 400 milj no od ameriške mornarične Belle Islem in Islandijo mnogo nemških podmor-je dejal minister. Podad-Percy Nelles, šef kanad-mornaričnega štaba, je lal, da bodo podmornice v vodah ob obrežju Nove e. n. 6. nov.—Nemško pro- nje na moskovski fronti je ustavljeno povsod, poroča to poveljstvo. V enem rju Donske kotline so bile rjeve kolone vržene nazaj imi izgubami. Na bojišču Ji kupi ubitih nemških vo- o naznanilo pravi, da so izvršili več uspešnih hapa-na nemške pozicije s kopne-iz zraka. V teh napadih so 176 tankov, 25 težkih to->0 municijskih in inian-h vozil in ogromne koli-drugega bojnega materiala, rlin. 5. nov.—Nemške arma-> Krimskem polotoku so za-Feodosio, mesto, ki leži 60 upadno od Kerča, sovjet-luke, poroča vrhovno povelj-Dve vojaški koloni prodi-proti Sevastopolu, glavni mornarični bazi ob Čr-morju. drugi strani Kerča leži (riar, kjer so bogata oljna na severovzhodni strani Rostnv, važno industrijsko («e "I) listju reke Don. Ka-"J»leč so nacijske kolone pri-' prodiranju proti Sevasto-* ni znano. Poveljstvo ome-» fc je bil odpor ruskih čet J^n povsod. < ftroca se, da so italijanske če-jwle rusko bojno črto v sek-¡J»*verno od Staline, indus-P«ga mesta v vzhodni Ukra-okupirale neko mesto. J vest pravi, da so ruske »admrilo nemške čete pri «'adu ,, so hi |e vržene na-P* vdikirni izgubami. ■*U,nk« Fin.ka. 5. nov,—Da-*J«vljcno uradno naznanitvi da so fin&ke čete oku. T Koivisto v Finskem Ta leži /apadno od Man-trdnjava*» črte, ob « vršile srdite bitke v "" '"'skd-ruski vojni. Otok f0 lezi 40 milj severoza-Kionstadta, mogočne •ve. Hutij», 5. nov.—Ma- r**k,h tankov so bile vrže- rjjTuT"- kalclpci,i J« OkU- t 1 « Klaae sem do- mškimsrms-Cpoveljuje ge- •«. Kleist. ' "klopne divizije na-*¡™k* vojaške pošto jan-reki Don. Ena Ilir dlv,z,J« je bila deloma n»**okih na ruske mm^ rnn m ljubili 400 E» tankov in dv»J«* «-j,, trdijo, da so bile zgra- l. na fronti pri k v urnike kolone so «J V bitki z Rusi KZ, «ovor* • uu- ■*„ frontah pri Tuli, " "> Krimskem polo- nov,—Uradni ko- munike omenja, da se bitke na daljujejo z nezmanjšano srditostjo pri Možajsku, Kalininu in na Krimskem polotoku. Sovjetski letalci so včeraj metali bombe na tri nacijska mesta — Gdansko, Koenigsburg in Rigp. Bombe so porušile več vojaških naprav in zanetile mnogo poža rov. . London. 5.. nov.—Del velike sovjetske armade 750,000 mož, ki so se izvežbali v Sibiriji, je odšel na fronte pri Moskvi in Rostovu, se glasi sem dospelo poročilo. Na te fronte je doslej odrinilo okrog 400,000 vojakov. Radijsko poročilo iz Moskve priznava, da je situacija na Krimskem polotoku kritična. Poročilo citira vest, katero je objavila Rdeča zvezda, glasilo ruske armade, da so Nemci utrpeli ogromne izgube v bitkah na Krimskem polotoku. Najmanj 90,000 vojakov je bilo ubitih in ranjenih v zadnjih dneh. Nemci so izgubili tudi 150 bojnih letal in 200 težkih topov. Nemška artiljerija še vedno bruha krogle na Sevastopol. Admiraliteta poroča, da so Angleži ujeli 1276 nemških častnikov in prostakov, članov posadk podmornic, katere so potopili v Rokavskem prelivu v zadnjih treh tednih. Koliko podmornic so potopili, poročilo ne pove. Angleški bombniki so bombardirali skladišča olja pri Cher-bourgu, Francija. Več skladišč so bombe porušile. Drugi roji angleških letal so metali bombe na nacijska oporišča v Franciji, Belgiji, Hoiandiji in na Norver škem. Tovarna ribjega olja v Bergsu, Norveška, je bila razdejana. Hoover kritizira »taliiče napram Fimki Washington, D. C., 5. nov.— Bivši predsednik Herbert Hoover je v javni izjavi kritiziral stališče ameriške vlade napram Finski in okrcal državnega tajnika Hulla, ki je dejal, da bo Amerika smatrala Finsko za sovražnico, če ne bo ustavila vojne proti sovjetom. "Protestiram proti ameriškemu pritisku ~mr Finsko . v prilog komunistični Rusiji." pravi Hoover. "Finska je pred dvajsethni leti dobila neodvisnost z ameriško pomočjo. Finci so bili edini narod v Evropi, ki so plačevali obveznosti na svoj dolg if Ameriki. Pred dvema letoma so sovjeti napadli Finsko in ameriški narod je sim-patiziral z njo in Ji pomagal." Koalicija zmagala pri volitvah La Guardia in McLevy ponovno izvoljena Chlca0o. 5. nov.—Kandidatje za mestne in okrajne sodnike na koalicijski listi demokratske stranke so prodrli pri včerajšnjih volitvah. Vsi, demokratje in republikanci, so bili ponovno izvoljeni Za 20 kandidatov na listi koalicije je bilo oddanih samo v Chicagu 420,000 glasov, kandidatje na republikanski listi pa so dobili okrog 125,000 glasov. Med zmagovalci je trinajst demokratov in sedem republikancev. Okrog 40 odstotkov volilnih upravičencev se je udeležilo volitev. New York. 5. nov.—Fiorello La Guardia je bil ponovno izvoljen za župana. Dobil je 1,-186,394 glasov, njegov protikandidat, demokrat William O'-Dwyer, pa 1,052,553 glasov. La Guardia je bil kandidat republikanske in delavske stranke in podpirali so ga tudi komunisti. Komunistični kandidat za župana Israel Amter je umaknil kandidaturo pred tremi tedni. Bridgeport. Conn.. 5. nov.— Socialist Jasper McLevy je bil ponovno in petič izvoljen za župana tega mesta. Dobil je 24,-896 glasov, demokrat Milton McDonald 8274, republikanec Nelson A. Parker pa 4061 glasov. Vsi socialistični kandidatje za mestne odbornike so bili izvoljeni. Amerika zgradi ladje za Anglijo Naznanilo morna-ricnega departmenta Washington. D. C.. 5. nov.— Mornarični department Je naznanil, da bo v vladnih ladjedelnicah na vzhodu in zapadu zgrajenih 50 ladij za Veliko Britanijo. Vse bodo razvijale veliko brzino in spremljale bodo parni-ke, ki vozijo ameriško bojno opremo v angleške lijkc. Stroški so proraeunani na tristo mthjtmov dolarjuv, kar pomeni. da bo vaaka ladja stala okrog #>,000,000, kolikor stana konstrukcija modernega rušilca sedaj. Te bodo prve ladje, zgrajene v Ameriki za Veliko Britanijo, na podlagi posojilno-na-jeroninskega programa. Oblika teh ladij je miliUristična tajnost. Podudmiral Samuel M. Robin-son, načelnik biroja za ladje, je pred kongresnim «idaekom za navalUtične zadeve priznal, da se b«» «radnja ameriških bojnih T^iij zavlekla, da pospeši kon-Ktfukcija Jadij za- Anglijo Konstrukcija teh im- bo piičela prihodnje leto v vladnih ladjedel Spor ustavil gradnjo pomola Stavka v letalskih tovarnah na sapadu i juriadikcij-ijama Ame-eracije. Spor o polagalcev ijo o vpraia-gotova dela. ornaričnl ba-milijone do- San Diego. C*l.. 5. nov. — Gradnja veliketftf pomola v tu kajftnji luki za bojne ladje Je bi la ustavljena zan skega spora med riAke delavske f< je nastal med u cevi in stavbno nju, kdo naj is J. T. Matthews! načelnik urada za javna deU,|e dejal, da Je bil spor predi deralnim avtoritetam v Washing tonu. Konstrukcfa pomola in drugih naprav v zi bo stala čez ti larjev. Loa Angelea. dkl« 5. nov. ~ Stavka, katero jejoklicala unija United Welders. Cutters and Helpers v ladjedelnicah v Long B'„*achu, Los Angflesu in Pugut Sc>un,du, 'se .je raaširila na letalske tovarne Consolidated Aircraft Corp. v San Diegu in Bur-bunku, Cal. Stavka je nastala tudi v ladjedelnici Los Angelas Shipyard St Drydock Co. v tos Artgelesu, kjer grade in popravljajo bojne ladje. Korportaija je naznanila, da bo smatrala ym stavkarje, če se takoj ne vrnejo na delo, za odslovljene. Hew York. 5. nov. — Henry Mayer, pravni svetovalec unije Loqji Line Telephone Workers, neodvisne organizacije, Je naznanil, da se bo vrfllla konferenca pi ihodnji petek med voditelji u-nije in uradniki American Telephone & Telegraph Co. v izravnave spora. Člani te.^rftlje so se pri glasovanju izrekli za oklic stavke, ker Je kom odbila zahtevo glede zvišanje plače za štiri odstotke. Washington. D. Cm 5. nov. — William H. Davies, načelnik federalnega posredovalnega odbora, je naznanil, da le ni bil dosežen sporazum med rudarsko u-nijo UMWA in jeklarskimi kor-P'»racijami glede zaprte delavni cc. Zaslišanje se bo danes nadaljevalo. John L. Lewis, predsednik u> nije, noče umakniti zahteve glede zaprte delavnice. On Je na pritisk predsednika Roosevelta preklical stavko v premogovnikih korporacij zadnji teden, nakar je bil konflikt predložen v rešitev federalnemu odboru. FRANK J. LAUSCHE, elevelandski župan ! FRANK J. LAUSCHE Pri mestnih volitvah dne 4. novembra Je bil rrank J. Lauach«, bivši okrajni sodnik^s veliko večino Isvoljen sa iupana mesta Clevelamda. On je prvi ameriški Slovenec ki ga le doletela čast. da Je tapen ameriškega velemesta, ki šteje prlblllno milijon pre-blvalcev. Lauache Je kandidiral kot demokrat In pognal Je Is mestne hiše republlkanako upravo, kt Je tam gospodartls sadnjlh let. Pros vete čestlts Lauschetu, na smagt In upe. da bo delal vso čast elevelandakim lloveneoan ne samo kot Bloveneem. temveč tudi kol delaveom poleg vseh ostalih deiaveev v Clevelandu. tako da bodo ponosni na ni vsi slovenski dola vet v Ameriki. Družba dobila iko naročilo Angleški poilanik obmetan z jajci Detroit. Mich.. 5. nov.-lv»rd Halifax, angleški poslanik. Je bil tarča jajc in paradižnikov, ko se ^ ^ ^ .......... je nahajal pred hotelom v glav-j ^'ah' prl Mare Ulandu, Cel., v nem delu mesta Napadla ga je| BšsnJe odnohMjev med Francijo in An-glljo _Petailiova vlada je utoni« na* daljnji korak, ds zatre opozicijo. Smrtna kazen Je bila raztegnjena na kolonijo za vse, ki jih sodlščs spoznajo zs krive komunističnih In snsrhlstičnih aktivnosti In odpor« proti avtoritetam. Anglija zavrnila burmeki apel London, A nov,- U. Saw, pie-niier liurrne, hnt«ke kolonije, jo dejal, da ga J« angleška vlada rezočaial«, ker Je zavrnila njegov apel /a neodvisnost Burme, ko je govoril z reporterji sme-rišklh listov Dalje je rekel, da mi dlskuzije med nJim, piemler-j« »n Chuicliillom in drugimi člani «ngleške vlade prišle v zastoj. Politični krogi so priznali, da bo Velika Britanija naletela na («Heškoče, ker Je zavrnila apel Premier Haw Je rekel, da Je svoj apel oprl na deklaracijo, ki »ta jo podala jHemler Churchill in predaadnik K138 Pomisleki ob Kuhar jevii zahtevi Prosveta dane« objavi marsikaj?* čemur te uredništvo idejno ali načelno ne strinja. To se tiče v glavnem člankov in raznih govorov jugoslovanskih piscev in političnih predstavnikov iz Washing-tona ali Londona. Ker pa hočemo biti tolerantni in ker želimo dati našim čitateljem vse stvarne strani najntdvejših problemov z ozirom na našo staro domovino, objavimo to in ono, odgovornost pa nosi avtor. Tako danes objavljamo na drugem mestu "Se eno pismo i* Londona" oziroma članek drja. Alojzija Kuharja, znanega slovenskega katoliškega časnikarja, ki nam je bil poslan te dni. Smisel tega članka nam ne ugaja, ker po našem mnenju prihaja z zelo letnega ali enostranskega gledišča na evropsko situacijo in ker nam hoče pisec skoro kategorično nekaj vtepsti v glavo, česar demokratično zavedni ameriški Slovenci ne bodo sprejeli kar takole brez pomisleka. Dr. Kuhar je namenil ta svoj članek ameriškim Slovencem, od katerih kategorično zahteva, da morajo delovati za rešitev Slovenije samo pod enim pogojem in ta je jugoslovanska državna ideja; druge rešitve zanj ni. , Najbrže ga ni le nihče informiral, da ameriški Slovenci na splošno nimamo več materialnih interesov v starem kraju—naši materialni interesi so in ostanejo v Ameriki—vendar mi, ki smo bili rojeni tamkaj, še nismo pretrgali vseh vezi s staro domovino, niti jih ne bomo, dokler bomo živi, zato smo jI pripravljeni pomagati, da po tej strašni nesreči spet vstane. To našo voljo za pomoč pa vodi močna želja, da bi se naši stari domovini v bodoče bolje godilo, veliko bolje kot v blvftl Avstriji in bivši Jugoslaviji, vsaj približno tako dobro kot se povprečno godi nam v Ameriki. To mi želimo slovenskemu ljudstvu v stari domovini. Kje pa so pogoji za takšno bodočnost Slovenije? ^ r ; Pogoji so gospodarski—katerih pa se dr. Kuhar niti z eno besedico ne dotakne v svojem članku. Takšnih ekonomskih pogojev, ki~i>i 'zagotovili Slovencem v starem kraju dostojno materialno eksistenco, pa nismo videli v bivši Jugoslaviji—ki je bila gospodarsko odvisna od Francije in Anglije—niti jih ne vidimo v bodoči Jugoslaviji, Če z dr. Kuhisrjem vred računamo samo z državnimi mejami, z razsekanim gospodarstvom ali državnimi "branjarlja mi," kot jih pravilno označuje Etbln Kristan v članku "Jugoslovanski problemi" v najnovejši številki Cankarjevega glasnika. - Ne, takšnih pogojev ne bo v obnovi državnih "branjarij" s finan carji v razdaljah na vsaki dve uri vožnje z vlakom. Pogoje, ki za-jamČljo Sloveniji ali Jugoslaviji materialno blagostanje v bodočnosti, mi vidimo le v organizirani ekonomiji vse Evrope, skratka v evropski federaciji. L Ta federacija mora priti z zmago demokracije. Mora! To bi morali vsi pametni voditelji evropskih narodov soglasno zahtevati, če hočejo svojim narodom dobro. Bodoča Evropa rtfora biti demokratična politično, ekonomsko in socialno, demokratična Evropa pa mora imeti enotno gospodarstvo in politično ter kulturno avtnomijo za vse narode. Lahko pa pride več federacij, ki bodo politično neodvisne, tem primeru nimamo nič proti temu, če bodo jugoslovanski narodi uključeni v vzhodnoevropsko ali podonavsko ali balkansko demo-kratično federacijo. Saj nI res, da je združitev vseh Slovencev mogoča le v obnovljeni JugostiVtjt. Zakaj pa ni bivfca Jugoslavija omogočila te združitve? Tudi jugoslovanski federaciji hismo nasprotni, ampak ameriški ^lovenci—vsaj velik del teh—ne bomo nikdar podpirali centralistične Jugoslavije, v kakršni je bila mogoča stupidna monarhistična diktatura s teptanjem vseh civilnih svobodščin. Najboljša garancija, da se kaj takšnega nikdar več ne ponovi, je odpruvu vseh jugoslovanskih dinastij. Zdaj je čas za to! Zmaga demokracije nad fušizmom In vsemi ostalimi diktatura* mi v Evropi pomeni, da morajo v bodoče biti vsi evropski narodi enakopravni. Ce tega ne bo, potem bo nekdo potegnil našega Roosevelta, kakor so leta 1919 potegnili našega VVilsona v Parizu Svarilo Kuharja, da Slovenci ne smejo misliti na nobeno zvezo s Nemci, Italijani in Ogri, ker "ne drže prisege,'* pomeni, da dr Kuhar nima dosti vere v demokracijo, če pride do večje feder« cije, bo morala bithpveza—in demokratična federalna vlada bo morala skrbeti, da oni šovinistični in dlktatorični elementi, ki ne drže dane besede, ne pridejo nikdar več do kakšnega vpliva. Niso bili samo Nemci. Italijani In Madžari, ki se ntso držali prisege v zadnjih dvajsetih letih! ... Ameriški Slovenci bomo pomagali naši stari domovini do vstajenja it pod razvalin. Dragr volje In nesebično bomo pomsgall (»lede tega ste lahko brez skrbi. Ampak ameriški Slovenci smo že bili v tej šoli—-ln dane« ne bomo več kupovali črnega mačka v žaklju. . Danes bomo pomagali le za ceno demokracije in prave svobode \ vseh ozirih za slovensko ljudstvo v starem kraju, pa naj ta demokracija In «voboda pride od koder koti in v kakršnem koli geografskem okviru. Naša nesebična ambicija je. da se bo našim ljudem v starem kraju—In poleg njih vsem ljudem v Evropi—godilo tako kakor se godi nam v demokratični Ameriki, kadar ae jim «•celijo težke rane. katere sta jim vsekala barbaniki.nacizem In fašisem Oni pa, ki se danes v inozemstvu smatrajo ta predstavnike In glasnike Slovencev v stari domovini, pa ee z nami ne strinjajo, na ae odstranijo in na rede prostor drugim, ki ae bodo strinjali. Če je vstajenje stare domovine odvisno od nas, imamo pravico to htevati. - Veselice ¿enakega kluba Paludl Hnijinrlinjiiri klub SDD priredi kart no ztbavo v nedeljo, 18. nov., v Delavskem domu na 437 Lhremois. Srečni bodo dobili purane in drugo perutnino, kar bo zelo prav prišlo za zahvalni dan. Imele bomo tudi okusno kosilo in večerjo. Zabava bo v korist Domove blagajne. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, pa tudi članice naj se udeleže v polnem številu. Članice se tudi opozarjajo, da se udeleže prihodnje seje kluba, ker bo več stvari na dnevnem redu. Pripraviti se moramo za novoletno veselico, na kateri bodo Igrale Bergantove sestre iz Liabona, O. Vsi pa na kartno zabavo 16. novembra. Polona Kralj. 518. Prosvetne matice V nedeljo popoldne, 9. nov., se vrši zborovanje okrožne konference Prosvetne matice v Slovenskem domu v VVaukeganu, pričetek ob 2. uri. Te vrstice naj služijo zastopnikom društev iq drugih organih zacij PM kot opomin, da se gotovo udeleže. Zborovanje obeta biti zanimivo. Tajnik. Nobene—klike Fontana, CaL—V štev. 207 Prosvete sem čital dopis Johna Janca iz Detroita, v katerem tudi omenja neko ^nasprotno kli-ko" v Fontani, ki je bila baje proti postavitvi Slovenskega doma. Ne vem, kje je Jane dobil tiste informacije, ki so brez vsake podlage. Svetujem mu, naj se omeji na svojo nase|b|no in tam pomete najprvo, druge naselbine naj pa v miru pusti. Pri nas je bila dvorana postavljena brez vsake nasprotne klike in prav tako jo tudi oskrbujemo sami brez kakšne zunanje pomoči. Toliko v blagohotno pojasnilo na dotično izjavo. Anton BlasLeh, 569. Kje so bojevniki? Cleveland.—Kot je čitateljem £*rosvete že znano, izhaja v Cle-velandu mesečnik Cankarjev glasnik, čijega urednik Etbln Kristan je eden največjih duhov današnjega časa med Slovenci v tej deželi. On je svetovno naobražen mož in čeravno že v visokih letih, je po duhu še vedno mlad bojevnik z bogati mi izkušnjami. Njegov članek "Nikar samo Stokati" v avgustovl številki bi moral čitati vsak Slovenec in Slovenka. Ce ga še niste čitali, 3a prečitajte in revijo dajte tu 1 drugim, da ga še drugi preči-tajo. To je delo, ki je vredno, da se ravnamo po njem. Članek zaključuje: "Krepilna beseda teh časih je duši več vredna kot •rebro in zlato, več kot žezlo in krona." Zelo značilne besede. Iz tega članki je razvidno, da bi se morali danes organizirati bolj v moralnem kot gmotnem smislu, kar je pravilno. Kdo bo pa spodbujal naš narod onkraj morja, ako ne ameriški Sloven-ci. Končno je dobro, če damo dolar, toda potrebno je tudi, da imamo gotove direktive, ker nam nI vseeno, kakšna bo nova država in vlada v starem kraju. Vem, da liri ne bomo odločevali, lahko pa vplivamo veliko. Važno za nas je tudi to, da danes malo več razmišljamo o raznih odborih in (ubežnih> vladah v Londonu, kakšni zastopniki in vlade so in kakšni ljudje prihajajo med nas v Ameriko. To je zelo tužno, a le malo se vprašamo, zakaj; le sprejemamo jih z odprtimi rokami na desna in levo vzlic temu, da dobro vemo, kakšno vlogo so igrali v prejšnji Jugoslaviji in kaj dobrega so storili za človeško družbo. Da, reakcija je dobro organizirana in pripravljena za vse slučaje. Ali moremo kaj takega reči o napredni strani? Ako pogledamo okrog sebe in malo pomislimo,v lahko pridemo do zaključka, ako nas vsa znamenja ne varajo, da je brezpravna masa postala pasivna, večina voditeljev pa so postali kruhoborci. Na vseh straneh umik, nič pozitivnega nikjer, nobene odločnosti, le samo ustre-zanje na vse strani; slepi nas tako zvano bratstvo in prijateljstvo. Zamislimo se 20 let in več nazaj. Kakšna razlika! Takrat so bili bojevniki, danes je pa mrtvilo med zadovoljnimi Kranjci. Ali je mogoče, da se ponovi kaj podobnega kot je bilo Republikansko združenje? Tako delo bi bilo danes zolo potrebno in brez njega tudi denarna pomoč ne bo imela dosti uspeha., Brezpravna masa mora imet^ en cilj, svojo besedo, ko pride čas, ne pa samo čakati Miklav-ža. Meni se Čudno zdi, da delavsko napredna organizacija kot je SNPJ igra tako klaverno vlogo v tem slučaju. Pet tisoč dolarjev so dali In nekakšno udanostno resolucijo sprejeli na zadnji konvenciji. Kje so tisti bojevniki iz prejšnjih konvencij? Kje so bojevniki tipa pokojnega Jožeta Zavertnika? Ni jih In menda jih tudi nikdar več ne bo pri SNPJ. To postaja bolj In bolj jasno, da gremo v nevtralno smer, kjer ni življenja, marveč na stara leta le kruhoborstvo z drugim^ vrpd. John Flllplč, 147. boste v trajnem spominu In če bo le mogoče, bomo tudi ml vrnili dobroto vsem, Svatbo sta priredila oče in. mati Walterja v Clevelandu. Vršila se je 25. okt pri Walter-jevi sestri Tifki, kamor je prišlo veliko število prijateljev. Ženin in nevesta sta bila tako vesela, da še nisem videla tako veselega para. Rajanje je trajalo do ranega jutra. Še enkrat lepa hvala vsem za udeležbo tukaj na Shirkievillu in v Clevelandu. Upam, da bo tudi Walter postal član SNRI, ker Jennie je že članica 17 let. V Clevelandu smo si ogledali tudi Slovenski dom. Je lepa stavba. Hvala Taucharju za prijaznost. . j- Ivanka Fink. O poroki hčerke Shlrkloville, Ind.—Želim poročati, da se je poročila moja edina hči Jennie Fink z Walter jem Hartmanom iz Clevelanda. Tukaj so ji prijateljice priredile "shower party" pri sosedi in povabile vse naše prijatelje — Slovence in Italijane. . Ves teden me je skrbelo, če bodo prišli, a skrb se je spremenila v veselje. Prišli so skoro vsi Slovenci in tudi mnogo Italijanov iz Universale, Clintona, Blan-forta, Terre Houta, Ind., in tudi iz Edgarja in Vermiliona, 111. Preveč jih je, da bi jih po. imenu navedla. Prej nismo vedeli, da imamo toliko prijateljev. Vsem skupaj se prav lepo zahvalim za darila moji hčerki In za prijaznost. Kako se dobro počutimo, ko vidimo, da imamo toliko prijateljev. Ostali nam O vremenu« sodni j L konvenciji Albia. Iowa.—Ko to pišem, pada dež kot za Stavo. Farmarji ne Tnorejo koruze obirati in tudi fižol je segnil na njivah, ker že več tednov ni dobrega vremena. Oktobra meseca sem bil pozvan na sodnijo, kjer so nas odbrali sedem moških in pet žensk v poroto. Tam smo viseli devet dni, za kar smo prejeli $27 pla-če, to je po tri dolarje na dan. Ker sem oddaljen pet milj od sodnije, sem povrhu dobil še 50c za "gas", vsega skupaj torej $27.50, kar je zelo majhna plača. Jaz sem bil primoran na to, tisti, ki so šli v Pittsburgh na 12. konvencijo SNPJ, pa n&o bili prisiljeni. Tisti, ki imajo dobre službe, naj bi bili doma ostali, saj jih je bilo itak preveč na konvenciji. Neko društvo je protestiralo, ker so njih delegatih jo domov poslali. Jaz pa mislim, da bi bilo dbbro, ako bi' jih bili polovico domov poslali, oziroma jih ni bilo treba toliko pošiljati na konvencijo. 337 delegatov po $12 na dan je preveč, poleg pa ie dobro plačana vožnja po pet centov od milje. Mislim, da ni nobenega bogatina pri SNPJ. Louls Palcic. 163. Burbonci ostanejo Burboncl Bellingham, Wash.—Zadnje čase prinaša Prosveta zanimivo gradivo. Anton Valentinčič lepo opisuje svojo življensko zgodbo. Je jako zanimivo, vsaj stokrat več vredno kot pa tista fantazija "Zeleni gradovi". Molkovo potovanje po Penni se je tudi lepo čitalo in je bilo podučljivo. Milčinskega črtice so pa nekaj posebnega, tako za izobraženca kot za preprostega človeka, za resnega kot za šaljivca. Čeprav jif resnega značaja, je pa za zdravje, ker se moraš smejati, če se nočeš. Na primer pri odstavkih, kjer so se Lužani maščevali nad Muhoborci s tem, da jim niso hoteli posoditi "gavg za obešenje coprnice Jeričke, češ da so vislice napravili zase in za svoje otroke. Pisma iz Londona, ki jih pošilja Dolenjka, so pa resnega značaja in tudi poduči j iva. Tako Či-tamo v njenem zadnjem pismu od 24. okt., kako so proslavljali polnoletnost jugoslovanskega kralja Petra II., starega šele 17 let. Jaz mislim, da bi bilo bolj prikladno v teh resnih časih, ako bi se ti "predstavniki" v izgnanstvu posvetili bolj važnim zadevam, kako dejansko poraziti sovražnika, namesto brezkoristnemu pompu In parazitskemu slavju. Od leve na deeno: D. E. Nlckereon. taln* érftavno dolarsko feterocUo v Oregon«; Jamo« A. Ter lor predsednik delavsko federacijo v Washington«. In C H. Haggorty prodeodeik delavske federacijo v CalMornlJl. Slika Jo bila vsota, ko ao ee «dolešUl konvencij« A DP. wy== 1 - - Kaj pa tak fantič sploh ve o trpljenju naroda, kateremu naj bo za kralja?! Ali bi ne bilo bolj častno za te "junake" in "predstavnike" zasedenih in oropanih dežel, da bi se organizirali in šli na pomoč Rusiji za poraz na-cijev? Ali mislijo, da bo Rusija, če se ji posreči poraziti Hitlerja, priznala njih predstavništvo? Pismo Dolenjke je zanimivo tudi radi tega, ker tako hvali ruske vojake in tudi Stalina. Res popolnoma drugače kot se je pisalo o Stalinu do zadnjega poletja. Da ne pozabim Therese Duša-kove. Tudi ona piše lepe dopise v Prosveti. Posebno oni se mi dopadei, v katerem je pisala, kako so po nastanku Jugoslavije Srbi prevzeli vse glavnejše urade v Sloveniji in je ljudstvo kmalu začelo peti: "{¿epa naša domovina, nima kruhaT nima vina." Rad bi vedel, kak načrt imajo ti "zastopniki" ljudstva, ko bo Hitler poražen in kako si ta jara gospoda tolmači demokracijo. Rad bi bil kje skrit, da bi jih od blizu slišal, kako kralj ičku tolmačijo demokracijo. Ampak kaj hočemo, saj tudi oni, ki bi morali vedeti, ne vedo, kaj je demokracija. -.A - Na konvencijo SNPJ se je pri šel poklonit eden teh zastopnikov in je izrazil upanje, da bo Jugoslavija dobila "bolj pravične meje." Ni pa povedal, čehui bodo meje. Saj ravno meje so tisto, kar je povzročilo toliko pa razitov, toliko zaprek, gorja in vojn. Glede jezika — neumnost! Naše ljudstvo se prilagodi in nauči vsakega jezika. Kar ljud stvo hoče in ^rotrebuje, je sasl« šok, pošten obstoj. Seveda, kjer bi bila večina, tisti jezik postane uradni. Da ne pozabimo glede mej. Abraham Lincoln, predsednik Združenih držav, je leta 1861-65 vodil in tudi izvojeval zelo ris-kantno in drago vojno baš radi meje, katero so Južnjaki u postavili in se odcepili od Unije. V Ameriko pa ti pride minister, ali kakor se že naziva, in pridi-guje Slovencem o "pravičnih" mejah! Pravične za koga? To bi rad 'vedel. Najbrže za novope-čenega kralj ička, za kronane parazite in njih trabante. Delavec in kmet bi gotoyo ne imela nič več koristi v bed oče kot sta jih imela v preteklosti. Ta gospod ni prav nič omenil o kakšni evropski federaciji za dobrobit vseh narodov pod pra vičnim sistemom, pod sistemom kooperacije in zaščite na podlagi socialne demokracije. Ne, tega ni on povedal. Gotovo si je mislil, da bi bilo potem preveč enolično. Yes, ljudstvo krvavi in strada, ti tiči pa igrajo opičje igre s fantičem, namesto da bi ga učili za kakšno koristno delo Ampak kaj takega od njih ni mogoče pričakovati, ker ga tudi sami ne znajo. Najlepše pa je to, da se ti ljudje zanašajo in opirajo na — demokracijo . George Gornik. 493 Moje hrepenenje po Ameriki in doživljaji j_Xjy. West Mlddleeex. Pa.—Leta 1914 sem se namenil, da se z družino vrnem v domovino. Istega leta meseca junija je šel v stari kraj mož moje sestre Joe Fink. Pa mu rečem, naj vzame s sabo eno mojih hčera in jo pelje k mojim staršem. Mary je bila najbolj korajžna, stara šest let In je šla z njim, mi drugi pa pridemo pred božičem. Tak je bil naš načrt. Ko je bil Fink z našo hčerko sredi morja, je izbruhnila vojna, vendar sta srečno prišla domov. Ram je bila pa pot zaprta. Skrbeli in kesali smo se, zakaj smo jo pustili. Doma je bila med vojno revtfina; nič nismo mogli pomagat ft) tudi pošta je bila uatavljena. Od leta 1906, ko sem se oženil, sem stanoval vedno v najemu. Leta 1917 so se nJiši otroci z drugimi otroki nekaj spričkali radi malenkosti, pa sem kar na-gloma kupil petMbno hišo z dve-mi stavbišči ali lotoma. Nikoli se nisem kesal, bili smo v svojem. nič več v strahu. ie sem zadnjtt omenil, da je 22. septembra tat« 1019 Izbruh nila velika jebarska stavka Hodili smo na unijske seje in shode. Držite se. pazite na ske-be. ao nas bodrili. Vse to je bilo bob ob steno. Prvi kot drugi je gledal, kdaj bo smuknil na delo Nekateri so se Izselili, drugi so ČETRTEK, P* P° !reh mesecih ^ lom. Jaz sem bil pn ' >*>ssu in moje ime j« bU0 Najmanj nja n*em lmel, J** kdaj delo v tisti tovarni «no štiri "boardarje" , mi se dogovorimo, da'ne delat do zadnjega. 1 Pa * » temi boardi govoril!, da začnemo tn Vseh smo v najem spred bo od Joeva Garma, ki urejena za trgovinski 10 Kichwood in French st smo z grocerijo in meso« cer smo imeli dolgo odpri šli so vasovalci in tudi t policaji na konjih so večk jezdili do nas in opazova smo štrajkarji, ker bilo znanjeno, da se pri nas ta rajo. Ker pa smo prodaj so robo poceni, smo ime odjemalce. Pa tudi konja mo smo kupili. Sel je . kot soldat. E to bo vozi kot Elija! Naš "kompanii bar, ki ima posel, da razn ročila gospodinjam po hI bo postavil. Konja sva kupila z No "ki se razumeva". Odbi sva $75 in se odpeljala i Hribar drugi dan že pelj tam. Ko pride domov, pi ne ve, kaj je temu konju: neče peljati, v dolino se ra. "Tako ga moram gla spet prične." Morda n< Oči ima lepe. Kratkovi< Neko popoldne ga doma simo. Bilo je več prazni bišč. Naložimo se na voj ženem po tistih lotah. Nt sa je šlo dobro, ko pa se til, ni več videl, kar zalet je kam; če smo ga zaei hitro poganjati, se nam vil. Začeli smo ga krišj nič ni pomagalo. Hribar naj dobimo drugega kon gače bo pa v košu nosil. Šel sem do tistega Žid hteval, naj konja nazaj Smejal se mi je, češ da smo napravili nobene gj in da takega je on kupil prodal. Spomladi smo { dali nekemu Italijanu, njim vozil sladoled in gi Kupili smo drugega konj ši je bil,«samo zobje, mii ga boleli, ker je tako kr< je jedel. Bili smo trije v kompa da eden bi bil lahko va vil. Kar nam niso kon; smo pa še mi zakadili: zmeraj v ustih. Nekaj pa tudi vnesli. Novak delati v tovarni, vsako pa nekaj vplačal kot kor Neke noči smo bili še ol Nekdo nam je iz sušilni več klobas in špeha. Z it Šlo na slabše. Nič ne b< biznlsom. Hribar se od gre delat, jaz sem f>a v< dela ne dobim nazaj, do tisti boss. In tako sem, i čil, da grem v stari kraj ¿računali smo, koliko, nosti v trgovini. Profila nekaj izgube. John N< potem vse tisto prevze preselil od mene h Garmi prišel z dela, je pa v t prodajal. Nesrečni naš b moja smola. > Meseca junija leta 1» prodal hišo z dvema stav se pripravljal z družino hod. Že sem zapisal, da je ski štrajk škodoval tudi nemu lesenemu Slovel domu. Ker sem bil tsjn ga, sem želel, da* v« uredi predno odidem r nsli smo vrednost taki Doma. Naročili sme. a pravne papirje, čredne in jih dali članom, da so delničarji Doma: «-vedi je zahteval denar, ga K 1 bil. Tako so potem 1**^ Dom delničarji po ** Imeli smo tudi «"i* hala — če se ne motim, ustsnovljena leta \9\ -blagajna je P^cj ^ nakup inštrumentov, kaj bilo vseh skupaj tt,^» ie pristopil h «odb». J^ plačati & u inttrur^ inštrument vrnit. ker so b.1i last t*>rna^ notna je nad t »odo.,^ ¿Inštrumenti pl*^' Prvi strog in vra^J' U| ako ni V» t,k 'hteval r • ** rv>hro so ** kanje . , (OalK 1 to* \ ■ 6 NOVEMBRA PROSVETA sen cilj. Če ga imamo pred o- orni, pot» zgrešiti ne moremo In vsaki skoki na stranpoti so izključeni. Ta naš program odgovarja popolnoma štirim velikim Roo-savaltovlm svobod«m: Svobodi vesti, svobodi govora, svobodi pred strahom in svobodi od potreb. Svoboda vesti in govora zahteva zadinjenje Slovencev in njihovega ozemlja. Svoboda pred strahom zahteva, da se slovensko ozemlje za vedno zavaruje pred bodočimi nevarnostmi, in svoboda pred potrebami zahteva, da se Slovencem v Jugoslaviji izroči Trst ne samo iz narodnostnih, marveč iz gospodar-sko-kulturnih razlogov. * Tako se borimo za slovenski narod, pa uspeh ne bo izostal. Dr. Alojzij Kuhar. Pretresljiva povest Hrvata Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti.) 7. oktobra 1941. Čitala sem pred nekaj dnevi v tukajšnjih časopisih, da se je g. Appleby pritožil, da je shujšal za več kilogramov na svojem obisku v Angliji. "Tako shujšati bi mu pa res ne b\ bilo treba, toliko bi mu še lahko dali jesti", je pripomnil nekdo v družbi. "A, če je tako izbirčen, da živi samo ob jajcih in surovom maslu in mesu in veliko sladkorja, potem je že mogoče, da mu ni preostalo drugega, kakor r,hujšati". G. Appleby je prišel k nam, na Angleško kot odposlanec vašega tajništva za poljedelstvo. Prišel je z nalogo, da prouči, kakšen je naš položaj plede prehrane. Da sam prcUudira, česa ' najbolj potrebujemo, da nam po- i ve, kaj naj lahko pošlje Amerika. Ali morda ne lahko, kaj nam1 loče in zmore posla' i Amerika, Na radiju spio ališali njegov zelo značilen govor o ameriški pomoči pri našem prehranjevanju. Zelo značilen, pravim, ker je globoko ganil ljudi tukaj. To pa zato, ker nam je povedal, da so živila, ki nam jih že pošiljate iz Amerike in ki nam jih še pošljete v naslednjin mesecih, pridelek Amerike, ki ni bil nikdar namenjen za izvoz. Od svojih ust si boste pritrgali —- kot pravimo po slovenske zato, da nam pomagate. To se nam zdi tako značilno, ker pomeni pravo žrtev na vaši strani zuto, da nam pomagate v tej vojhi Nikar ne mislite, da se tega. tukaj ne zavedamo, da vam nismo hvaležni za to. Verjemite, da vam tega ne bomo nikdar pozabili. Našteval nam je deleže vaše poljedelske produkcije, ki ste Jih namenili, da jih pošljete k nam. Četrtina, tretjina, polcvica vaših pridelkov v prehra njevalni produkciji: pridelkov, H Jih niste nikdar prej izvažali in ki jih letos ne bi izvažali, čc bi ne bilo, da nam hočete pomugati. To se bo poznalo pri vas, poznalo v vsakem ameriškem domu—kakor se bo poznalo pri na* v vsakem angleškem, domu. t* so nam o-bljubili, da bomo dobili več sladkorja in masti od p.cde novembra dalje preko zime Vse radi ameriških dobav! Z mlekom nI tako slabo, kot se nt.m je zdelo pred mcsecem ali dva, kg_ to nam obljubovali majhne dnevne porcije, ko se začne znižana zimska mlečna produkcija.' Zdaj so nam že povedali, da ne bo dosti slabše, kakor je bilo do zdaj, radi kondenziranega ameriškega mleka, ki nam, ga pošiljat*! Vsak dan se bo vala pomoč poznala v I vsakem angleškem gospodinjstvu. Le tega ne pozabite, mor-, da vam bo lažje prenašati skrčene zaloge prehrane v vaši deželi, če »e spomnite, zakaj. J Letošnja žetev je bila dobra, Senator Clark okrcal intervencionitta Washington, D. C., 5. nov.— Senator VVorth Clark, demokrat lz Idaha, je vfteraj udrihal po in tervencion istih in jih obdolži da namenom« zavajajo ljudstvo, kadar govore, da Hitler ne bo poražen, ¿a Amerika ne pošlje ekapedieljak* armad«* v Evropo. Clark je odgovarjal aenatorju I/uraau lAllUnoiaa. ki j« zanika trditev, da revizija nevtralnoat-nega zakona je korak v vojno. J9kUur0n štavmorji m vrnili na dalo Detrtrti, Ml« h., ft. nov — Dva dni trajajoč» stavk* katero j« oklic*la jeklarska unija CIO |»roti Great L« kes iteel Corp . )e bila preklicana, ko je korporsrija pristala na zahtevo gledr zvite' nja plače za pel odatotknv, nakar eo ae atavfaarjt vrnili na delo. V stavki je Mlo ravojevanIH toi 2M0 delavcev. PROSVITA ZELENI GRADOVI Ljubezenski roman it južnoameriških divjin Spisal W. H. HUDSOM Prevadel IVA* JOHTEZ Zaključil sem z drznimi besedami, ker nisem hotel, da bi uganil, da vem, kakšni črni naklepi se kuhajo v njegovi glavi, ali da ae mi vidi spor resen. Ko sem obmolknil, je Kuni dal od aebe glas, ki ni izražal odobravanja ne ukora, teniveč zgolj dejstvo, da me je sliial. Toda jaz sem bil zadovoljen. Njegov obraz ni bil več tako mrk. In čez čas ie pripomnil s komaj opaznim nasmeškom: "Belci se zelo trudite, da bi prišli do zlata. Ti si potoval dvajset dni, da si naiel rumen kamen, s katerim ne moreš ničesar kupiti!" Zdelo se je, da se mu je stvar zdela smešna, kar je bilo dobro zame. Odtiatihmal se je zdelo, da se je Runi odločil, pozabiti na moj prestopek; Indijanci niso bili več sovražni napram meni in moja družba jim je spet ugajala. Kadar sem šel iz hiše, so mi sicer sledili z nezaupnimi pogledi, a jaz sem ae delal kakor bi tega ne opazil. Sploh sem na vso moč glumil brezskrbnoat in dobro voljo, se pomenkoval z njimi in tako dalje. Tudi svojo kitaro sem popravU ter skušal kazati čim več veaelosti. Kadar pa sem bil sam v ivojl postelji, skrit pred njihovimi pogledi, sem se zavedal, da je prišlo nekaj novega v moje življenje; da je neka nova natura, temna in nepomlrljiva, izpodrinila mojo staro naravo. In često sem le z največjim naporom volje prikril in brzdal to furijo, ki je plamenela v meni ter mi prišepeta-vala, da bi stisnil enega teh Indijancev za golta-nec in ga tako dolgo davil, dokler ne bi zvedel vsega, kar aem hotel vedeti, poten-oa^mu raztreščil glavo na kamnu. Ampak jih je preveč in treba je bilo rabiti možgane. % Tretji dan po mojen povratku se je vrnil tudi Kva-ko. Njegov prihod me je razveselil, ker sem upal, da bom od njega najlažje Izvedel, kaj se je zgodilo z Rimo. Fant je moral prinesti važno novico, kajti kmalu sem opazil, da so bile v teku priprave za pohod. Ko sem še izvedel, da pojdejo na pohod samo štirje možje, sem stopil k Kva-ku ter ga prosil, da bi me vzeli s seboj. Fant je sporočil mojo željo Runlju, ki je po kratkem premisleku pristal na njo, rekoč: "Toda ti ne znaš rabiti našega orožja; kaj bol storil, če srečamo sovražnika?" Jaz sem se zasmejal ter odgovoril, da ne bom bežal. Toda jaz bi rad dokazal, da so njegovi sovražniki moji sovražniki in da sem pripravljen, boriti se za svojega prijatelja. Zdelo se je, da so mu moje besede ugajale in mož mi ni več stavil vprašanj, niti mi ni dal nobenega orožja. Toda drugo jutro, ko smo se podali na pot, sem izvohal, da je imel pod svojim predpaanikom opasan moj samokres; jaz sem bil prepričan, da ga je vzel s seboj zato, da bi mi ga dal v roke v slučaju potrebe, da bi jim pomagal v morebitnem boju. Pot nas je vodila v aeverozapadno smer in opoldne smo se utaborili pod akuplno pritlikavih dreves, kjer smo ostali, dokler ae ni sonce nagnilo nižje; potem smo nadaljevali pot po precej goli pokrajini. Zvečer smo se utaborili prt plitvem potoku in po večerji, ki je obstojala iz prekajenega mesa In pečene koruze, so se možje podali k počitku—razen mene in Kva-ka, ki je očivldno čakal, da jaz ležem prvi. Sedeč pri strežnem ognju, sem se odločil, da poskuaim spraviti iz Kva-ka, če ve kaj o Rimi. Primaknivši se k njemu, aem polglaano povzel: "Nekoč al rekel, da bom dobil Olavo za ženo. Žena mi bo potrebna." Funt je prikimal, češ, v.sak moški si zaželi žene. "Ampak kaj ste ml pa puatill?" aem nadalje» val obupano. "Moj aamokres je izginil, vžigal- nik sem dal Runiju in škatlico s petelinom tebi. In v povračilo nisem dobil nič—niti zabatane. Kako naj torej dobim laso?" , Kakor oetali, tako je bil tudi Kva-ko prepričan, da se ne morem meriti z njimi v preveja-noati in da nisem zmožen dvoličnosti in zahrbt-nosti, kakršno prakticirajo sami; zato je iel voljno v nastavljeno past. Začel me je tolažiti, da bom še lahko dobil Olavo vzlic svoji revščini; polagoma bom postal eden izmed njih, se naučil streljati in ribariti. Vrh tega pa ima Runi z menoj svoje posebne namene jn on ne bo dopustil, da bi ostal brez žene. Zaključil je s pohvalo, da sem marsičesa zmožen: znam peti in igrati, sem hraber in se ničesar ne bojim, in nazadnje bi lahko učil otroke, kako se je treba boriti. Jaz sem se branil, čei da pretirava, saj so oni prav tako hrabri. Mar niso pokazali enakega poguma, ko so začeli loviti v gozdu, v katerem prebiva Didina hči? ^Jaz sem Izustil to vprašanje trepetajoč od bojazni, toda on mi je začel mirno pojasnjevati, da so se tri dni po mojem begu ustavili v vasi trije popotniki, dva moška in ena ženska, ki so povedali, da so dva dni hoda od Ytaioe srečali tri ljudi, sivobradega starca, mladega moža s plaščem in mlado dekle, ki so potovali v nasprotno smer. Tako so izvedeli, da sem odpotoval s starcem in Dldino hčerjo. To jih je sprva presenetilo, potem pa so prišli do zaključka, da nas ne bo več nazaj ter se ročno odpravili v naš gozd in začeli na debelo pobijati opice in drugo divjad. Njegovo pripovedovanje me je zelo razburilo, toda jaz sem se krotil in se delal kakor bi me ne zanimalo prav dosti. "In potem smo se vrnili," sem naposled spre-' govoril. "Prav za prav samo dva in vsak zase, ker ona naju je zapustila v Riolami. Odšla je v gore, kdo ve kam!" "Toda ona se je vrnila!" me je zavrnil fant in v očeh mu je zagorelo peklensko zadoščenje, da me je zazeblo pri duši. "Ne verjamem," sem ga zavrnil, ko sem pretehtal njegove besede. "Ona se ni upala vrniti; ona se je skrila v gorah Riolame. Ona ni mogla priti nazaj." "Toda ona je p«ttuMj!" je vztrajal fant , ^ in oči ao mu spet zableščale zmagoslavja Jnz -jfiSko tudi konfin.t pripovedu-sam z roko otipal svoj nož, ki sem ga imel pod plaščem in le z največjo težavo sem se premagal, da ga nisem izdrl iz nožnice In zasadil vanj. On pa j* nadaljeval:. "Sedem dni, predan_si se vrnil, smo jo opazili v gozdu. Mi smo vadtfo oprezovali, pazili, vedno v strahu; in lovili smo po trije ali štirje skupaj/ Tisti dan smo jo opazili jaz in trije drugi. Bilo je na odprtem kraju, kjer so drevesa velika in redka. Mi amo planili na noge in ko je začela bežati, smo jo zasledovali, toda streljati se nismo upali. Ona je splezala na majhno drevo, potem pa kakor opica preskočila s najvišje veje na najbližja veliko drevo. Mi je nismo mogli videti, toda ona je bila na velikem drevesu, kajti v bližini ni bilo drugega drevesa—uiti ni mogla nikamor. Nato smo trije sedli pod drevo in jo strašili, četrti pa je atekel v vas. Njega pa dolgo ni bilo nazaj in mi smo se že pripravljali, da odidemo, kajti bali smo se, da nam ne bi prizadejala kaj hudega; tedaj se je vrnil in s njim so prišli ostali, možje, ženske in otroci. S seboj ao prinesli sekire in nože. Nato da, Runi rekel: 'Naj nihče ne izstreli pšice v ~drevo, kajti ona bi jo vrgla nazaj in umorila strelca. . (Dalja prihodnjič.) Muhoborci Fr. Mllčlnskl Sedmo poglavje NAJNOVEJŠE VESTI Preteklo je štirinjjst dni. V Muhoboru se je zgodilo marsikaj novega. Pričnimo t osebnimi vestmi. \ Kjavka se je preselila is nadu-čiteljevcga hleva v županov hlev, spremljana po solzah svojih rejnikov. T<*ia ni šlo drugače in kar je res, je res: župan jo je dobro in pošteno plačal. Mu je /e tako ka/.alo. Prihajali so čreženj časi, da je potreboval opore, in /delo »e inu p , da Je ubogi upokojeni nadučitelj in hkra* tu občinski tajnik tV naj/anes-Ijivcjšl od vseh. Podr>ajev Janko, vtaokošolec, m- je pripravljal n.i odhod Le na |H*mo prijatelj«* j« še tekal /atadi Mtanovanja potem pa hajdi na Dunaj* Svojo Copko, ki m* je nanjo vedno in vedno i«|Miminjal r milim čutom v niču. je redkokdaj v »lel, še tak-lat le ode bil sadnji (a» nattnpil mal pieobrat N'e /afctran Janka, ne' Zastran nje-K a je bilo ¿e vm> prt «tarem l.e maček ta %r je mo»al iz srca ji mttvJuuU ngvtmu t/icdmctu, ta novi predmet je bila rjavka.. ku ali t. - — JI .J - 4. ■ Kandidatu. Rjavka je bila zdaj deležna vse prekipevajoče ljubeznivosti Co-pkine in če bi ji bilo kaj do Čo-pkinega poljuba na mokri, mrzli smrček, pa bi ga bila nemara tudi lahko dobila. — O da je Janko vedel, kaj sta *e vae pogovarjali Čopka in rja^kal O splošnem položaju v Muho* boru ni bilo povedsti. da je bil ta položaj podnevi v merodajnth krogih vobče precej mačkovit. Muhoborski prvaki so se podnevi najrajši izogibali drug drugemu, da jim je vsem najbolj težilo srce. Zvečer, da, po tret-tjem. četrtem kozarcu se je še vedno razvnemalo staro rodoljubno navdušenje za prospeh domačega trga in za dvig sodnih o-pravil če so se r<»dile in beležile tožbe, ki naj polože temelj boljše lxtdočnosti; a kaj. saj so te tožbe, pi l dnevnem *vitu ogledati «v izgledale tako rila otročje, da je bilo vsakogar sram. nositi jih v l .ure in na sodni jo. Le Krunoslav Batič je oatal mož neupognjen in neustrašen. On edini je vestno in točno tožil /a »leherno razžalitev. Mo-žato m* je vozil s poito sli z drugo priliko v Luče, kadar je bil klican na glavno .a/pravo, s seboj je nosil podnl^asto usnjato torbico % kakršrrA ftodijo odvetniki po komisijah, odda leč akoiaj Ua je bil podoben.oUvetni- In kako prepričevalno in dostojanstveno je znal zustopati svojo ftvar navzlic neugodnim raz- meram, ■ • Sodnik ni bil naklonjen njegovim tožbam in flkdal je prezirljivo, ko je vprašaja ko ali e-nako: "Gospod Krunoslav Batič, vi EK, C. Nov,»,- tajnik, kako svinjsko * mi Dobro so j0 nam^ah * tajmk >av tlJ>]Je Prihodke.) RADA BI IZVEDELA kje se nahajata Andrej T, Noch. Leta 1916 sla s, , i Cleveland iz M,lw7uk* a" ta.—Ce kdo ve kje sta ali,. Ruski dalarcl in delavka kopljajo jarka na fronti pred Leningradom. . '''?§; A J? umaknete svojo tožbo, kaj ne, kakor po navadi? «Vačega nasprotnika navzlic povabilu niti blizu ni, prič tudi ne — menda so žc siti teh komedij!" Gospod Krunoslav se ni dal zbegati takim in »nekim zbadljivim besedam. Muno in resno je izpregovoril: "Stavna sodnija, prosim za kratko besedo!" Sodnik je rekel: "Pa bodi v resnici kratka In Krunoslav Batič je govoril: "Nemojte misliti, veleučeni gospod sodnik, da ne vem, da imate polno poslov; jaz to vem, jaz i-mam prijatelja, pa ve tukaj, daleč proč, štiri ure vožnje odtod, ta prijatelj ima službo na sodniji, znate, ne visoko slu;.bo, skromno službo ima, ampak je pošten človek. Ta prijatelj mi je pravil ..." jete na cesti, gospod Batič; meni le to povejte, ali umaknete tožbo ali ne. Da ali ne — nič drugega!" Gospod Krunoslav Batič je položil roko z odvetniško črno torbico na srce in rekel: "Slavna sodni ja! Jaz sem prekruto žaljen na svoji časti. To razžalje-nje mi grize dušo, slavna sodni-ja, kakor da sem izgubil, pravim vam, petdesotak. Petdese-tak ni mnogo za človeka, ki sedi v novcih, a za malega obrtnika, kakršen sem jaz, je petdepatak denar: koliko dni je treba, da se ga prisluži!" "Torej ne umaknete tožbe?" je nejevoljno vmes posegel sodnik. "Tudi prav! Se pa razprava preloži in se izostale priče s silo privedo." "Slavno sodišče! Jaz predlagam, da se izostale priče ne privedo, čemu bodo priče! Jaz sem razžaljen in samodsebe ne bi za nič na svetu hotel odpustiti raa-žaljenja. A ko mi rlavos sodniji prtRovarj«, haj odpustim, pa bodi in odpuščam. Slavna sod-nija, jaz umakne tožbo, jaz sem dober človek. Shvna sodni-ja . . ." Sodnik je naredil konec. "Postopek se ustavi," je rekel in pozval druge stranko. Tako nekako je vsakikrat opravil gospod Krunoslov pri sodniku. Potem se mu je globo- ko priklonil, namignil zapisnikarju in šel. Toda ni šel daleč, le po hodniku do prvih pisarniških vrat, potrkal je, pogledal noter, prijazno voščil dobro jutro, ^jata zopet zaprl in šel k bližnjim, kjer je enako storil. Tudi pri pisarni gospoda notarja je ponovil to skrivnostno početje in slednjič jo zavil v davkarijo. Na vse strani se klanjajoč je uravnal tam svoje korake naravnost in brez besedi v zadnjo sobo, kjer je stala železna blagajna in kamor stranke niso imele pristopa. Tam je odložil klobuk in suknjo, odprl je svojo podolgasto črno torbico, kakršne nosijo odvetniki s sabo po komisijah, in iz nje vzel ob-risačo, da, in britev, da, in tudi škarje in glavnik, da, in milo, sploh vse, kar treba za brivski obrt. Pripravil je stol, pripravil je vodo v umivalniku in potem so polagoma prihajali starejši in mlajši gospodje iz tepa in onega urada — prvi »je bil vsakikrat na vrsti gospod davkar — in vse je ostrigel ali obrti ali oboje, kakor je nanesla potreba, v splošno zadovoljnost in za groš ceneje nego brivec v Lučah, gospoda davkarja pa celo čisto za stonj. Ko je vse svojo naklonjene naročnike obril, počesal in ostrigel, -je šel v gostilno pri "Pošti" in tam jedel poparjene, z maslom zabeljene žemlje. Poparje« ne žemlje je zelo ljubil, toda v Muhoboru se jih ni dobilo in Muhoborci so bili celo ponosni na to in so zaničevali Lučane zaradi poparjenih žemelj. Tako je polagoma prišel čas. da je sedel na pošto in se zopet odpeljal v ljubljeni domači tr^ Doma pa je potem v mogočnih besedah pravil Slavici, kako in kaj je bilo na sodniji. "Bogami," je razkladal, "en mesec do šestih moteče v zapora bi dobil gospod župan na mojo tožbo, cn mesec do šestih mesecev, tako je zapisano v paragrafih! Pa sem rekel: "Slavna sod-nija," sem rekel, "jaz vem, kako kazen ukazujejo paragrafi na razialjanje časti, ali tožil sem jaz in zato pravim, župan ne bo kaznovan, jaz umikam tožbo!" Ko sem tako rekel. ni smel sodnik več obsoditi gospoda žu- = pana in gospod župan prost." Gospodična Slavica ni drugega rekla nego "za": kar z grozo jo je navdajala moč gospoda Krunoslava. Gospod Krunoslav pa je naprej razmotrival: "Jaz sem se že naučil polno paragrafov, bogami! Paragrafi zopte razžaljive besede: šest mesecev zapora! Ostra kazen za gole beseda! Ce uta . se pa koga drugače razžali, ne RoBe MfciMft * i samo z besedo, ampak drugače, Ave., Milwaukee w! Wnl recimo z roko, onda je kazen še mnogo višja. Če bi me kdo raz-žalil z roko in bi ga jaz tožil, bogami . . ." Kakor po naključju se je dotaknil roke gospodične Slavice in ker se mu ni umaknila, jo je pač še pobožal ali stisnil ali celo poljubil in vse to je trpela ugna-na gospodična Slavica. Tako je prekanjeni gospod Krunoslav koval svoje železo. Izmed važnejših domačih vesti bi bilo še zabeležiti, da je med kočarji, ki so izdelovali "klince", vrelo. "Reveža se že res vsakdo loti," so rekli. "Župar, ki v reše- tih spravlja bankovce, bi nam ¡THE NEW revežem rad odjedel še tiste' krajcarje, ki jih včaci zaslužimb1ENCYCLOPEDIA za pot na luško sodni jo. Ne ma-1 ramo sodnije v Muhobor, pa žu- MACHINE SIK >P pana tudi ne takega!" I In so imeli svoje skrivne sho- PRACTICE de in pomenke. Tako se je torej pletlo življenje po Muhoboru. Tiste dni je bilo pa je sedel v občinski pisarni tajnik Podr-žaj; kadil je pipo in obračal dopis luške sodnije s to vsebino: Občina nas vetu je sposobnega moža, kateri bodi za sovaruha osmim sirotam ubogega gostača, ki ga je bila pretekji mesec pobrala smrt! — Koga bi nasve-toval? Vsak se bo branil. Da, če bi sirotki imeli kaj dedščine, potem bi jim ne bilo sile za varuha, tako pa . . . Tačas so se po veži začuli krepki koraki. Tujnik jih je spoznal, še pogledal ni proti du-rim, ko so se odprle in je vstopil župan. "Zanikrna sodrga, bes te plen-taj!" se je jezil. "Ali si videl, 8pisal znani profesor n« Štev« Institut« of Technology v angl« GEORGE w. Barnwell Podlago ta mehanično znan, morete dobiti s knjigo NKW CYCLOPEDIA OF MACHINE S PRACTICE (v angleščini). Ta knjiga popisuje in v slikah pc temeljna dela mehanike. Razloi natanko, kar mora znati najl mehanik; pojasnjuje vporabo vi ga stroja, orodja in meril. Pouči kako je treba vporabiti načrte prints) ter vam tudi daje mnog čunskih tabel, da morete pos[ svoje delo. Ne glede na to, »I šele početnik, vam bo ta knjiga koristna in mnogo potrebna-slik in risb. 576 strani, trdo v< knjiga stane SAMO S1.98. -P( no plačamo mi. Naročite pri K GARNI SLQ^ENIC PUBL1SJ COMPANY® 6 West 18th NEW YOftKT— Zaloga ni v< Naročit^^važn^cnjigo TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VIA v tiskarska obrt spadajoča dela Tlaka vabila za tn«lica la shoda, risitnica. časnik«, ks kol »dar j«, lfttaka Ud. ▼ almnakam. hrvatskem, sloraikam feaftra, anglaškam Jaslim ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S.N.P.L TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskarn«.—Can« zm«rn«. uni|«ko dtlo pc« Pilit« po informacij« na naslov: SNPJ PRINTERY r» 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO. ILLIM TEL. ROCKWELL 4S04 TaaarJI aa dalu ▼ vladal lad)«d«lnici v Rock land u, Ma. naroČite si dnevnik prosvcti Po sktepu 19. rada« koavaadj« m lahko naroii na 1ui protnloj priit«J« «d«a. drsu trt fttiri ali p«t ttanor Iz «n« druiiiM» k «olaatK dni. List Prosvata stan« sa tm «nako. u ¿lan« ali n*daiw » w «aa l«tno nsrotnino. Kar pa člani i« plača*« pri «M«nen»u »i.»a tednik s« Jim to priit«)« k naročnini Tor«i ««d«i ni ' da J« list pr«drag sa ¿Um SKPJ. Ltai pr«.v#t. i* ',l'n'nJ gotovo J« v vsaki druiini aakdo. ki bi rad «tal 1U1 v»ak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prervha bttHj*' SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo »htcval sani. " tednik, bode moral tisti član iz dotične družine ki JaUJo naročena n« dnevnik Prosveto, to Ukoj naznaniti upr^ < L in obenem doplačati dotično vsoto liatu Prcveta Ako ci stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto na.otn. C«na listu Prasreta Jat Za Zdrui. držav« la 1 tednik ln___ S tednika la.____ 3 tednike la.___________9.40 4 tednik« In________f.90 5 tednikov la________ nič Z« Cicero In Chicago )• I tednik in —.......- s t«dnika in ....... 3 tednik* ia - - • 4 tadnik» m % tedalko* in fl* 11 I* JJ 2* I. Za Evropo J« $§00 Izpolnil« spadali kupo«, priloži.« potrebno Money Order v pismu in si naročil« Proavat«. lial. «' )• PROS VET A. SNPJ. 9SS7 Sa. Lawadal« A v«. m. Priloženo poAUj.m naročnino ^a Ikl 1 I) te_________________________" U,Jn, _ ______| ...... • Ustavit. M..» .. KI"»' * * člaaav moj« družin«: ■ ^ ČL druit»« i« I) ........................ i1"1 —----- ti druži v • W SI__------................- W čl druil^« %) ' — Cliružt^it ; ; _Držav« _____a tax •erecmM f /