Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 85 Za inozemstvo: Mesečno L 180 Leto II. - Štev. 8 Gorica - 22. februarja 1950 - Trst Izhaja vsako sredo Ob novi šoli na Valerišču Zadnjič smo pisali o novi šoli na Valerišču in z vso pohvalo o-menili požrtvovalno zadrzan je soseske, pod katere območje spada novi šolski dom. Štever-jan že ima svoje lastno šolsko poslopje. Stoji skoro na vrhu števerjonskega ' griča in ima mi-havea razgled preko lepote kriškega gričevja. Za otroke na južnozapadnem pobočju v okolišu Bukovja. Valerišča in Ka-kenc je pa ta šola nekoliko oddaljena. Pot gre v strmino, je zlasti ob slabih vremenih precej naporna in zato šolski pouk ni tako uspešen, kot si ga starši že-Hjo. Kljub nemajhnim gospodarskim žrtvam, katere smo zadnjič mimogrede omenili, so se starši navzlic vsemu odločili za gradnjo nove lastne šole in so svoj sklep tudi v kratkem roku izvedli. Goriški šolski skrbnik prof. Be Vetta je v svojem nagovoru, hi ga je imel ob blagoslovitvi v nedeljo 12. t. m. prekipeval hvale nad možato odločnostjo naših Števerjancev. Poudaril je, da so storili nekaj izrednega nehaj, kar bi se v vsej Italiji težko zgodilo: ne da bi koga vprašali za pomoč in podporo, so ljudje zgrudili šolsko stavbo, ki so jo potrebovali, z lastnimi sredstvi. To je znak civilizacija in kulture, ki jima gre vse priznanje. Besede šolskega skrbnika so našle pri ljudeh hvaležen odmev in se tudi mi z njim povsem strinjamo. Opozorili pa bi g. proveditorja radi samo na nekaj, kar on ni izrecno omenil ,kar pa mora biti po našem mnenju močno podčrtano in pribilo pred vso našo javnostjo: ljudje, katerim je šlo njegovo izredno priznanje, so Slovenci, pripadniki slovenske manjšine v Italiji. Ti navadno prezirani nebogljenci smatrajo šolanje in izobrazbo svojih otrok za svojo sveto dolžnost in častno nalogo. V slučaju Valerišče so zato izvršili nekaj samoraslega, edinstvenega, izpričali so pred vsem svetom, kako jim je dobra in poštena vzgoja otrok pri srcu. Tega pa ne morejo ponavljati, marveč pričakujejo, da državna oblast sledi njihovi pobudi in uredi slovenski manjšini tako slovensko šolstvo kot ji gre po božjih in naravnih zakonih, po državni ustavi in po obveznostih, ki jih določajo mednarodne pogodbe. Slovenci v Italiji skušajo, kot štever janski primer neoporečno dokazuje in potrjuje sode- lovati pri izgradbi šolstva in podvigu lastnega in splošnega napredka. Oni so zato bridko zadeti, užaljeni in zbegani, ko vidijo, kako se skušajo kršiti njihove človečanske pravice, kako se pod pretvezo neke formalne upravičenosti odvzema njihovim malčkom pravica do vzgoje po načelih. ki so edino veljavna za svobodnega človeka, to je v materinem jeziku. Ta bridkost in užaljenost se še stopnjuje, ko vidijo, kako se starši pod pritiskom razdraženega javnega mnenja, v skrbi za kruh in delo, ne upajo odločno upreti ferma-nom, ki nosijo v sebi klice diktatorskih režimov in so v opre-ki z resnično demokracijo. Država je po naših demokratičnih pojmih ustanova, ki mora podpirati in ščititi koristi državljanov, Ona je ustanova državljanov, njihovo svobodno izbrano občestvo. Njeni zakoni morajo podpirati splošni blagor, ne smejo pa rušiti človečanskih pravic in svoboščin. Uveljavljanje takih zakonov vede dosledno in brez-pogojno v diktaturo. Zakon o rabi občevalnega jezika pri opciji, s katerim se izganja slovenske otroke iz slovenskih šol, je eden takih zakonov, krr je naperjen proti naravnemu zakonu in človečanskim pravicam. Je po bistvu nasilen in prvi korak v diktaturo, g. prefekt Palamara! Razgled po svetu Pretep v poslanski zbornici Poročilo v zadnji številki o parlamentarnem delu v Rimu smo aaključili z naznanilom, da je bila v torek 14. t. m. po živahnem »dgovoru min. predsednika De Gasperija na socialkoinunistične napade izrečena novi vladi zaupnica. To naše poročilo moramo v toliko izpopolniti, da je prišlo med govorom ministrskega predsednika, ki je živo obračunaval s svojimi levičarskimi nasprotniki, do velikih kravalov. Ko je De Gasperi svaril Nennijeve socialiste pred posledicami, ki jih bo rodila njihova zveza s komunisti, go komunisti pod Togliattijevim vodstvom navalili proti ministr-»kim klopem. Najbolj drzni med njimi so hoteli napasti De Ga-sperija boje osebno in so se skušali pribiti do njegovega sedeža od zadaj. INastal je divji pretep. Posamezniki in gruče so se spopadli po vseh pretepaških predpisih. Med hudimi rokoborbami in suvanjem so mnogi zleteli po tleh in odnesli marsikatero brco. Predsednik je prekinil sejo. Med peklenskim hrupom so se poslanci medsebojno obdelavali, dokler se vsled splošne utrujenosti boj ni polegel. Ko je po več kot enournem premoru predsednik zopet otvo-ril sejo in s težkimi besedami obsodil žalostne in sramotne dogodke, je De Gasperi nadaljeval in zaključil svoj govor. Pri nato sledečem glasovanju o vladni izjavi je dobila vlada več glasov kot jih je pričakovala. V senatu je razprava o vladni izjavi te dni na dnevnem redu in bo predvidoma zaključena prihodnjo soboto 25. t. m. po zaključni De Gasperijevi besedi. Volitve na Angleškem Prihodnji četrtek 23. t. m. se bodo vršile volitve v angleški državni zbor. Kakšen bo njihov izid, nihče ne ve z gotovostjo. Volivna borba je bila zelo ostra zlasti med obema glavnima strankama: laburisti in konservativci. Vodja konservativcev Churchill je kljub visokim letom — mož ima že nad 75 let — z mladeniškim ognjem vodil konservativce v napad in povzročil laburistom največ preglavic. Stari lisjak je spretno izrabil v svoje namene tudi zunanjepolitični položaj. Njegov predlog, da bo v slučaju konservativne zmage v svrlio svetovnega miru izvedel sestanek s Stalinom in Trumanom, je močno odjeknil v svetu. Toda kot rečeno: kakšen bo izid volitev, je popolna uganka. Obe glavni stranki sta polni rožnatih upov, vendar je vse samo ugibanje. Italijanske čete v Somaliji V ponedeljek 20. t. m. so dospele v Mogadiscio v Somaliji prve italijanske čete, ki so bile poslane tja za varnostno službo in bodo nadomestile sedanje angleške. Italijansko časopisje o dogodku obširno razpravlja. Kitajsko sovjetska pogodba Po dvomesečnih pogajanjih sta sovjetska in kitajska komunistična vlada objavili svoj dolgo pričakovani sporazum. Naj kdo reče kar koli o tem sporazumu, vendar se je z njim pričela nova stopnja sovjetske borbe za nadzorstvo nad Azijo. Sporazum je pred vsem tridesetletna pogodba, ki veže pod sovjetskim pokroviteljstvom dve največji komunistični državi in okrog 700 milijonov ljudi v gigantski blok, ki se razprostira od Labe do Kitajskega morja. Ustanovitev takega bloka je sama že presenetljivo dejstvo, ki bo imelo globok odmev v Aziji in Evropi. In to še toliko bolj, ker se na splohšno sumi, da objavljeno besedilo ni celotni sporazum, temveč so k njemu dodana še razna tajna določila, ki bodo morda pod pretvezo sovjetske pomoči kitajskim komunistom v borbi proti Čangkajšeku dovolila sovjetskim silam vstop na kitajska oporišča in na kitajsko morje, da bi s tem prekrižale ameriške zvezne črte na Pacifiku. Toda tudi tak sporazum, kot so ga objavili, ima velik pomen. Njegova propagandna vrednost za komunistično stvar je trenutno nepreračunljivn. Kajti medtem ko je napravil iz Kitajske novo sovjetsko pod-ložniško državo, se je Kremlju posrečilo prikriti to dejstvo na ta način, da se lahko Sovjetska zveza z dozdevno enostranskimi koncesijami spet postavi na sta- lišče neimperialistične sile vsaj v Aziji. Po drugi strani pa je Kremelj s tem omogočil kitajskim kom. voditeljem, da se bodo na vsa usta hvalili, da so lahko sklenili s Sovjeti boljšo pogodbo kot pa nacionalisti. Objavljeno besedilo določa, da se vrnejo Kitajski mandžux-ska železnica ter pristanišči Port Arthur in Dai-ren, ki so prišli pod sovjetsko nadzorstvo po Jaltskem sporazumu in na ameriški pritisk. Nadalje bodo po pogodbi vrnjene vse madžurske industrije, ki jih je zaplenila Sovjetska zveza in so jih nekoč cenili na dva bilijona dolarjev. Poleg tega pa daje pogodba Kitajski sovjetski kredit v znesku 300 milijonov dolarjev, ki ga bodo Kitajci odplačevali s svojimi dobrinami. Istočasno obvezuje obe državi, da bosta skušali čimprej skleniti skupno z drugimi silami — zaveznicami med drugo svetovno vojno mirovno pogodbo z Japonsko. Konferenca ameriških diplomatov v Bangkoku Te dni so se zbrali diplomatski zastopniki Združenih držav v Bangkoku, da bi na posebni konferenci ocenili položaj v jugovzhodni Aziji. Odkar se je končala vojna so postale posve- tovalne konference te vrste že priznana navada ameriškega zunanjega ministrstva in odgovarjajo meddržavnim konferencam raznih zaključenih zemljepisnih celot, ki jih sedaj redno prirejajo britanski diplomati v primernih tamkajšnjih središčih, konferenci v Bangkoku dajejo izredno važnost prav okoliščine, v katerih je bila sklicana. V vsaki državi tega zemljepisnega področja je protikomunistično gibanje. Ta gibanja uživajo v različnih deželah različno podporo ljudstva. Najmočnejša so tam. kjer je narodna vlada posvetila vse sile želji naroda, da se otrese tuje nadvlade in izboljša življenjske pogoje, v katerih sta že od nekaj prevladovala revščina in zaostalost. Upati je, da se bo izdelal načrt zdrave, novodobne politike, ki naj bi zajela nacionalistično mladino v Aziji. To politiko bi lahko označili kot odpoved vsem poskusom, da bi s silo vplivali na notranje dogodke v azijskih državah. To pomeni, da je prenehal zahodni imperializem na tem področju. To je ena stran te politike. Druga, boljša stran pa je v tem, da skuša z gospodarskimi posegi in s kulturnimi odnošaji ustvariti pogoje, ki bodo okrepili obstoječe nekomunistične vlade v Aziji. Iz življenja Cerkve Verske novice iz Južne Amerike »Duhovno življenje« stopa letos v svoje 17. leto — prenovljeno in razširjeno. Iz preprostega verskega lističa, kot je bilo v začetku, je postalo lani in letos bogata in razkošno opremljena revija, ki hoče nuditi Slovencem v tujini, kar potrebujejo za zdravo in enotno duhovno rast. Povečalo je število strani na 64 mesečno ter se pri tem združilo z mesečnikom Katoliški misijoni. Tako najdeš sedaj v Duhovnem življenju res vsega. Sodelujejo pri njem odlični pisatelji, duhovniki in laiki, ki žive danes v begunstvu. Naročnina znaša letos dva tisoč lir. Naroči se lahko pri upravi »Kat. glasu«. Ljubljanski škof dr. Rožman je po obisku v Argentini, o katerem smo že poročali, posetil še Čile, kjer biva več slovenskih duhovnikov in redovnikov. Tudi tukaj so ga sprejeli z največjim veseljem in tudi z velikimi častmi ne samo člani slovenske kolonije, temveč tudi tamkajšnji škofje s kardinalom in apostolskim nuncijem na čelu, saj vidijo v škofu Rožmanu vsi moža, ki se je po nauku Cerkve prvi brezpogojno uprl komunizmu in vsakemu sodelovanju z njim že veliko prej, nego je izšel znani dekret sv. oficija o komunizmu. Zato pa je postal tudi žrtev komunizma. Prav takrat ko je bil škof Rožman v Čile, sta bila posvečena v Santiago dva slovenska no-vomašnika: salezijanec Bogdan Metlika, primorski rojak iz Klanca v Istri, ter Anton Gril iz Šoštanja. V Čile so Jugoslovani dobili tudi svojega škofa. Je to hrvatski salezijanec msgr. B°* rič. Posvetil ga je apostolski nuncij msgr. Zanin 2. okt. 1949. Za škofa je bil imenovan v svojem rodnem mestu Punta Arenas na skrajnem jugu republike Čile. Tja so se preselili njegovi pokojni starši iz Dalmacije skupaj z mnogimi Hrvati, ki tvorij© lam doli močno kolonijo. Škol Borič ima 4 brate, ki so vsi salezijanski duhovniki. V škofiji Punta Arenas je tudi nekaj Slovencev. G. David Doktorič, bivši kaplan na Travniku v Gorici, ki je že precej let od tega odšel r Južno Ameriko, biva sedaj v Montevideju v državi Uruguaj ter opravlja dušno pastirstvo med tamkajšnjimi izseljenci. Položaj katolicizma v svetu Na 2. mednarodnem shodu iM-jaštva zahodnoevropskih narodov so predavatelji — odlični duhovniki in profesorji — prikazali takole podobo sveta: V človeštvu se oblikuje svetovna zavest, kajti svet je postal enota. V takem svetu moreš postaviti križ povsod tam, kjer ga doslej ni bilo. Svetovna zavest in ver« se torej skladata. Spreobračanje pa je drugačne vrste, kot je bilo spreobračanje nekdanjih poganov; novo poganstvo je namreč izšlo iz moderne ananosti. Sodobnega človeka je treba prijeti (Nad. no drugi strani) PRVA POSTNA NEDELJA Iz svetega evangelija po Mateju Tedaj je Duh Jezusa odvedel v puščavo, da ga je liudič skušal. In ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je bil naposled lačen. In pristopil je skušnjavec ter mu rekel: »Ako si Sin božji, reci, naj bodo ti kamni kruh.k On je odgovoril: »Pisano je: ,i\'a j ne živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust.' Potem ga hudič vzame s seboj v sveto mesto in ga postavi vrh templja ter mu reče: »Ako si Sin božji, vrzi se doli, zakaj pisano je: ,Svojim angelom bo za te zapovedal in na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen;’«. — Jezus mu je rekel: »Pisano je tudi: ,Ne skušaj Gospoda, svojega Boga.’« Iznova ga vzame hudič s seboj na zelo visoko goro, mu pokaže vsa kraljestva sveta in njih slavo in mu pravi: »Vse to ti dam, če predme padeš in me moliš.« Tedaj mu pravi Jezus: »Poberi se, satan; zakaj pisano je: gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi.’« Tedaj ga je hudič pustil in glej. angeli so pristopili in mu stregli. Po Janezovem krstu se je Jezus umaknil v samoto, v puščavo. Z molitvijo in postom se je hotel pripraviti na svoje delo. štirideset dni je prebil v samoti, ▼ pogovoru z Bogom. Cerkev posnema Jezusa. Na velikonočne praznike nas pripravlja s štiridesetdnevnim postom. Beseda »postni čas« nekoliko moti. Premalo pove. Ni namen postnega časa samo to, da si pritrgujemo v jedi. Cerkev pričakuje več od nas, pričakuje duha spokornosti. Kaj obsega duh spokornosti? Mnogo. — Naše cerkve so v postnem času brez okrasja in evetja; sveta maša se daruje v vijoličnem plašču. Povsod se opazijo znaki resnosti. Čim bliže prihaja velika noč, tem bolj se resnost veča in spreminja naravnost v žalost. Višek doseže na veliki petek. — Pravi katoličan mora čutiti in živeti s Cerkvijo Postni čas zahteva od njega po kore in resnosti. Vsaj v tem času se mora otresti tiste popolne brezbrižnosti za Boga in vero Veseljačenje mora odpasti. Duh spokornosti se kaže na najrazličnejše načine, prav za prav v vseh tistih stvareh, ki povzročajo našemu telesu neugodje, ki so aam neprijetne. In teh stvari je mnogo: pritrgavanje v hrani, v pijači, pri tobaku; odpoved kinu, plesu, hrupni zabavi; ^brzdanje jezika. To so stvari, ki si hočejo zasužnjiti človeka, da bi služil samo njim. Če je med letom preveč popustljivosti, vsaj v Koledar ta prihodnji teden postu mora biti drugače. Pokazati se mora, kdo je gospodar: duh ali telo. Toda vse te odpovedi so težke! Res težke. A čim težje so za koga, tem bolj so mu potrebne. Na njem se razodeva, da so ga muhe in zahteve telesnega življenja že čisto spravile pod svoj vpliv. Zato je zadnji čas, da se upre. Z vsako zmago, z vsako odpovedjo se bo krepila volja in bo rasla moč duha nad telesom, moč nad samim seboj. Današnjemu svetu je misel na -pokornost čisto tuja. Že beseda sama je ljudem zoprna in bi žele- li, da se izbriše iz človeške go- t Kanonik Jožef Gorensčak vorice. Na široko se šopiri uži-važeljnost. Vsako kapljico veselja je treba popiti. Nič ne de. če sc je drži greh še tako grd in umazan. Uresničuje se beseda iz neke igre: »Nikar ne jej toliko sladkorja, sladkor škoduje!;« — »Naj škoduje, sladak je pa le!« — Kaj greh, samo da je veselje, da je užitek. Jezus je po končanem postu z lahkoto premagal vse skušnjave hudobnega duha. S tem nam Jezus kliče: Posnemajte me v postu, v duhu spokornosti in zanke satanove, zanke pokvarjenega svela vam ne bodo nevarne. NEDELJSKA MOLITEV 0 BOG. KI SVOJO CERKEV Z VSAKOLETNIM ŠTIRIDE-SETDANSKIM POSTOM OČIŠČUJEŠ: DAJ SVOJI DRUŽINI, DA TO, KAR HOČE OD TEBE DOSEČI S SVOJO ZDRŽNOST-JO, Z DOBRIMI DELI DOPOLNI. kakih 400 oseb. To je bil prvi velik mednarodni kongres v Rimu ob priliki sv. leta. Ob zaključku bogastvo, da se je posvetila skrbi za služkinje, ki jih je videla tolikokrat izročene vsakovrstnim bi moral udeležence sprejeti v nevarnostim in zlorabam. Tako posebni avdienci tudi sv. oče, j je prišla na originalno misel, da toda ker je pretekli teden zaradi I je zanje ustanovila posebno hišo. influence odpovedal vse spreje- j kjer so dobile za prvo silo stano-. tudi časnikarjev ni sprejel. ; vanje, dokler niso našle primer- Zato pa jim je poslal svoj govor pisan. Objavil ga je »Osser. Romano«. V njem obžaluje sv. oče, da je toliko dežel, ki ne uživajo ne službe. Pozneje pa so se vsako nedeljo shajale v zavodu, ki jim je postal nekako zatočišče v vsaki potrebi. Ustanova se je svobode javnega mnenja in svo- ] izkazala za silno potrebno, tako hodnega časopisja, kar je v največjo škodo narodov. Potem opozarja časnikarje na važnost javnega mnenja in njihovo dolžnost, da se je kmalu razširila ne samo v Španiji, temveč tudi drugod po svetu, v Franciji, Angliji, Ameriki in Italiji. V Rimu so sestre da skrbe za obveščanje javnosti | Marije Brezmadežne odprle svo- io hišo na posebno željo sv. očeta Pija XI. V tej hiši so našle zatočišče tudi številne slovenske služkinje, ko so šle služit v Rim. Tam so se zbirale ob nedeljah popoldne in tam so imele pred vojno enkrat tudi duhovne vaje s p. Gregorjem, dokler se nune niso prestrašile, ko je tedanja kvestura začela poizvedovati, kaj pomeni ono shajanje slovenskih deklet sredi Rima. — Tako s« neustrašeno in po resnici, kakor je to vedno delala Cerkev. Še ena blažena X nedeljo 19. febr. je bila proglašena blaženim Vincenca Marija Lopez i Vicuna, po rodu Španka. Nova blažena je živela v preteklem stoletju na Španskem in je tam ustanovila poseben zavod za varstvo služkinj v Madridu. Po rojstvu je bi! Čedad, 20. febr. 1950 Velečastitega msgr. Jožefa Go-rensčaka ni več! Po dolgi mu-kepolni bolezni, popolnoma vdan v voljo božjo, je izdihnil svojo blago dušo v soboto 18. februarja, v 72 letu svoje starosti. Z msgr. Gorensčakom je izginila izrazita osebnost beneško-slovenske duhovščine in zelo ugleden član staroslavnega čedajskega kapitlja. Pokojni se je rodil v Dolenjem Mersinu leta 1878; študiral je v videmskem semenišču in pel novo mašo v rojstni vasi leta 1902. Njegov stari oče je bil znani »Mersinski zdravnik« (il mago di Mersino), h kateremu so hodili iskat zdravja od vseh krajev, tudi iz Rima, Milana, Dunaja itd.; zdravil je vse le z rastlinskimi zdravili. Kot novomašnik je bil poslan za kaplana v Zavrt (Dreka) in odtod k Sv. Lenartu pod župnikom Škavnikom. Leta 1920. je bil imenovan pa za župnika istotam. Zelo nadarjen in dobro podkovan z italijansko in slovensko kulturo, značajen in pogumen, je on prvi, po nasvetu pok. dr. Kreka, pretrgal okove takratnih oderuhov, ki so trdo držali zasužnjene slovenske male posestnike s tem, da je ustanovil »ljudsko posojilnico«, konsumno zadrugo, mlekarno itd. S tem pogumnim korakom si je nakopal sovraštvo prizadetih in preganjanje lažipatriolov, tako da mu je vlada dala »placet« kot župniku šele po prizadevanju uglednega furlanskega poslanca Ljudske stranke Fantoni-ja. Pokojni je sodeloval tudi pri urejevanju tretje izdaje »Katoliškega katekizma za Slovence videmske nadškofije«, ki so ga leta 1928. beneški Slovenci poklonili novemu nadškofu Jožefu Nogari, a leta 19.33. fašisti zaplenili. Užival je velik ugled med Slovenci in Furlani nele zaradi visoke kulture, ampak tudi zaradi slovenske gostoljubnosti. Vrata njegovega župnišča, bodisi v Šentlenartu kakor v Čedadu, so bila vedno na stežaj odprta. Nikoli pri njem ni manjkalo gostov in dobra kuharica Roža je morala vse pogostiti po .. . slovenski navadi! V času bolezni ,je bilo v hiši kakor v romarski cerkvi: nele Čedajci, ampak tudi deželani, zlasti duhovniki, so se hodili poslavljat od monsinjorja. Tudi prevzvišeni nadškof ga je ponovno obiskal. Posebno je bil vesel, da so ga obiskali domači duhovniki: vsakokrat so se mu vlile solze, ko jih je zagledal. Pogreb se je vršil danes v ponedeljek, 20. februarja in je bil veličasten. Poleg Čedajcev so se ga udeležili ljudje iz vse Benečije, zlasti iz Sv. Lenarta, s velikim številom duhovnikov obeh narodnosti. Na pogrebu so bili tudi zastopniki videmskega kapitlja. Zaslužnemu možu naj Bog da večni mir in pokoj, njegovo ime bo ohranjeno med nami v častnem spominu! plemkinja in zelo bogata. Toda j torej tudi slovenska dekleta doiž-žrtvovala je svoje plemstvo in na hvaležnost bi. Vincenci. Zakaj sem postal katoličan... Iz življenja Cerkve KOLEDAR 26. februarja. NEDELJA. Prva postna. Julijan in Konrad, 27. PONEDELJEK. Gabrijel od Žalostne Matere božje, spoznavalec. 28. TOREK. Roman, opat. /. marca. SREDA. Kvatre; Albin, Škof. 2. ČETRTEK. Neža Praška, devica, 3. PETEK. Kvatre; Benjamin muč. 4. SOBOTA. Kvatre; Kazimir, *po« znavalec, poljski kraljevič. v nravnosti, odtod gre pot v vero. Glede vernosti nekaterih evropskih narodov so pa to-le ugotovili: Značilna za ungleški katolicizem je njegova mlačnost, v francoskih muožicah pa je vera izpuhtela. Kako grozoten je položaj med delavskimi množicami, je pokazalo poročilo dominikanca p. Lerva o pristaniških delavcih v Marseillu. 99fi/o med njimi ne veruje v Boga in v nesmrtno dušo; od teh jih tretjina priznava, da je »nekaj« nad nami. Tudi tisti, ki mislijo, da imajo vero, so le v krempljih zmešanega praznoverja. Mnogi so jo izgubili med vojno in zaradi vojne. Vsi ti ljudje nimajo več vesti, njih pojmovanje dobrega in zlega je raaično različno od pravega. Laž n. pr. jim je dovoljena in celo hvalevredna. Trdijo, da se zahtevam narave ni moči upirati, odtod velika moralna ruzvratnost med njimi. Proti krivicam in žalitvam jim je redno sredstvo maščevanje in ne odpuščanje. Kar je cerkvenih obredov (krst poroka, pogreb), so le zunanja navada, ki se vedno bolj opušča. Ne smemo misliti, da ni tako hudo, zaključuje pater, v resnici je še slabše. Mednarodni kongres katoliških Časnikarjev v Rimu V četrtek 16. februarja se je olvoril 3. mednarodni kongres katoliških časnikarjev v Rimu na Kapitolu. Udeležili so se ga zastopniki iz 20 držav, skupaj Lani v jeseni sem se spoznal z mladim, 25 letnim Rusom, ki je spo« mladi 1949. stopil v kat. cerkev in ki sedaj v našem semenišču po* giabija in razširja svojo versko izo« brazbo. Pri spreobrnitvi so mu, ra« zen milosti božje seveda, veliko po« magali slovenski begunski duhovniki v Trcfflingu v Avstriji (kaplan Vuk« šir.ič, prof. Slapar in dr.), ki so ga poučili v verskih resnicah in pripra« vili na sv. krst. Svojim nekdanjim tovarišem in prijateljem, ki tega njegovega koraka niso razumeli, je odgovoril z naslednjim iskrenim in ganljivim pismom, ki nam jasno riše strašno duhovno tragedijo današnje ruske mladine: »Potem ko sem letos pomladi v taborišču DP (Treffling, Avstrija) sprejel kat. vero in nato čez nekaj mesecv odšel v Rim, da bi v ruskem semenišču poglobil svojo versko zobrazbo, so me mnogi mojih pri« jateljev in znancev izpraševali, za« kaj sem postal katoličan. Ker so sc po večini vsi moji bivši prijatelji in znanci razšli po vsem svetu in tako ne morem pisati vsa« kemu posebej, sem se odločil napi« sati to pismo, da bi ga mogli pre« brati tudi drugi. Tako kot večina vas, moji prija« telji, sem sc tudi jaz učil in vzgajal Sov. zvezi. O Bogu sem imel prav toliko pojma kot Eskim o ledenici. Kako sem bil doma v religiji, lahko vidite iz sledečega dogodka, ki sem ga preživel v Nemčiji 1942. leta Zaradi bega iz Nemčije me je Ge« stapo, ki me ie iz Slovaške zahteva« la na Dunaj, postavila pred trdo za« slišanje. Na vsako vprašanje in od govor sem dobil udarec z gumijasto palico po glavi, hrbtu in kamor je pač padlo. Vse to je bilo zame na« ravno, vedel sem zakaj, toda nisem vedel, zakaj so me bdi pri takih«le vprašanjih: »Kakšne veroizpovedi ste?« Jaz si s tem nisem razhijal glave in sem odgovoril, da sem jasno ruske. Toda po tem odgovoru so se mi pred očmi zaiskrile zvezde in po, valil sem se na tla. Ko sem prišel k sebi, slišim spet isto grozno vprašanje: »Kakšne veroizpovedi ste?« O, Gospodi, sem ugibal, kakšne veroizpovedi sem vendar? Jaz nisem ne Turek ne Kitajec, temveč Rus, kakšne torej morem biti? In misleč, da sem udarce dobil po pomoti, sem ponovil odgovor. Spet iskre. Tretjič prav to samo vprašanje. In sedaj sem sc spomnil. O, kakšen tepček cm jaz, da mi to ni takoj prišlo glavo! Skoraj s smehljajem sem pregovoril: »Krščanske . . .«, toda v istem trenutku sem se že zavalil v nasprotni kot sobe. Tukaj sem se že do konca zmešal. Kakšne vere jim je treba? Mogoče hočejo, da bi jaz rekel nemške? Misli sp se ena z drugo križale, a časa je bilo malo. In jaz sem se odločil odkrižati se jih z navadnim: »Ne vem«. Zatem je sledilo še veliko malokalibrnih udarcev in zaslišanje se je s tem nehalo. Iz tega lahko spoznate mojo ta« kratno versko izobrazbo. Minilo je šest let. V tem času sem uspel spoznati se z avstrijskimi, češkoslovaškimi in madžarskimi za« pori. Končno je od leta 1945«47 inoje življenje vzelo oster obrat. Dobil sem mesto pri nekih organih ruske armade v Madžarski, ki mi je orno« goealo polno svobodo (se razume samo med Madžari) in brezskrbno življenje. Začel sem nadomeščati ie« gubljeno . . . Kot večina ruskih ve« jakov sem pil, rogovilil, sramotil Bega z besedami, ob katerih mi je strašno še sedaj, živel najbolj ra*« brzdano življenje. Nerazumljiva du« ševna čustva, ki so se v meni, ne vem zakaj, pogosto javljala, sem skušal zaglušiti v pijači in veselih družbah. Toda ta čustva so se j a v« ljala zmerom bolj pogosto. V življc« nju- nisem videl več nobenega oilj* in cesto sem bil pripravljen končati življenje s samomorom. Preklinjal sem samega sebe, ker ni bilo v meni niti za to dovolj poguma in obupa« val sem brez kraja in konca. Ve*« sih sem izlival svojo dušo pred nek«« terimi madžarskimi znanci in zmeraj sem slišal isti odgovor: »Vam manj« ka vere v Boga«. Po takem odgovoru sem razočaran zapustil sobesednik«, ker razgovorov o Bogu nisem ljubil-Zame.so bili dolgočasne bajke. (Nadaljevanje) ,KatoliSki glas" v vsako slovensko družino 1 Akcijski odbor za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja Slovenski demokratski zvezi Slovenski krščanski socialni zvezi Skupini Neodvisnih Slovencev TRST Naš Akcijski odbor za obrambo STO*ja si šteje v čast, da Vam do stavlja priloženo spomenico, ki jo je vodstvo Tržaškega bloka odobrilo. Naš Akcijski odbor izraža ob tej priliki željo, da bi se naše prizade* vanje vzporedno z Vašim prizade* vanjem moglo uspešno uveljavljati za dosego skupnega smotra obrana* be STO*ja. V prepričanju, da nam ne bo manjkalo uspeha pri tem našem de* lu, Vas bratsko pozdravljamo. Predsednik: Odv. Mario STOCCA SPOMENICA Ker predstavlja STO, ustanovljeno in priznano po mirovni pogodbi, kompromisno rešitev, ki je poslala nujna ne samo zaradi političnih in gospodarskih zahtev prebivalstva STO: j a, temveč tudi zaradi naspro* tujočih s/ koristi Italije in Jugosla* vije ter drugih sil, ki imajo svoje koristi na našem ozemlju, ki je ta* ko velikega evropskega in svetovne* ga pomena; ker je bilo samo na podlagi tega kompromisa mogoče doseči mir med zavezniškimi in pridruženimi silami ter Italijo; ker jamči ta rešitev državljanom STO:ja osnovne človečanske pravice in svoboden razvoj vseh prosvetnih in narodnostnih vrednot tu prebiva* jočih prebivalcev, katerim jamči bla= ginjo in gospodarski napredek; ker je STO neobhodno potrebno za ureditev in gospodarsko ustvari: tev našega prostranega naravnega za* ledja, ki ima v Trstu svoje obrnor* sko izhodišče in tradicionelno luko za ves svoj prekomorski promet; ker more na tej stični točki med Italijo in Jugoslavijo samo obstoj STO:ja tvoriti spojni most med so--sednimi narodi, medtem ko bi nje* fjova ukinitev in vzpostavitev nepo* šrednih državnih mej tvorilo pr e: grajno steno med istimi narodi in nevarno torišče sporov med dvema državama; ker sedanja politična smer anglo* ameriške in jugoslovanske zaupne u* prave, namesto da bi stremela po spopolnitvi ST O: ja kot neodvisne tvorbe, ga upravlja kot ozemlje v likvidaciji odnosno ozemlje, določe* no za razdelitev, kar je najostrejše nasprotje in očividna kršitev točnih določb mirovne pogodbe in zaupne uprave, poverjene obema vojaškima upravama po Varnostnem svetu Or* ganizacije združenih narodov; ker je STO, kljub svoji nesmotr* ni in razkošni sedanji upravi vendar* le življenjsko in ker niso njegove go: spodarske prilike nič slabše od onih v sosednih državah, ampak se stalno izboljšujejo in je celo predvidena za nas samozadostnost za l. 1952; ker je pretveza revizionističnih struj o domnevnih narodnostnih spo* rih na STO:ju, gola izmišljotina, ki se je poslužujejo sile, ki so nam tuje in ki so nenaklonjene koristim in blaginji STO:ja; ker spravlja najnovejši razvoj po: litične smeri zaupnih uprav in za: držanje uradnih predstavnikov ko: niunističnih partij v resno nevarnost obstoj STO:ja, kar bi imelo nevar* ne posledice za bodočnost našega prebivalstva in za evropsko ravno: vesje v službi miru; je sklenil Tržaški blok, da ustano: vi Akcijski odbor za obrambo ST O: j a, kateremu daje največja po: oblastila za vsa dejanja politične, gospodarske in prosvetne narave v svrho dokončne uresničitve navede: nih smotrov na domačem m medna: rodnem polju. Odv. Mario STOCCA Slovenski svetovalci občine Devin-Nabrežina za obrambo STO-ja V nedeljo, dne 12. t. m., se je sestalo na pobudo Akcijskega odbora za obrambo STO-ja v Nabrežini 8 slovenskih svetovalcev občine Devin-Nabrežina. od teh 3 izvoljeni na listi Slovensko-ita-lijanske antifašistične unije, .8 izvoljeni na listi Slovenske demokratske zveze in 2 izvoljena na listi Ljudske fronte (ostali so bi- li zadržani in so svojo odsotnost opravičili) in so po podanem referatu dveh članov Akcijskega odbora soglasno pooblastili Akcijski odbor, da v njihovem imenu priobči sledečo objavo: Na vabilo tržaškega predsedstva Akcijskega odbora za o-hrambo STO-ja so se zbrali dne 12. 2. 1945 v Nabrežini slovenski občinski zastopniki za občino Devin-Nabrežina, izvoljeni na listah SIAU-ja (trije), SDZ (trije) in Ljudske fronte (dva) —-ostali so se opravičili — in so se po izčrpni diskusiji s t. č. predsedstvom A.O., katere so se udeležili vsi navzoči pripadniki imenovanih političnih skupin, izrekli za brezpogojno uveljavljanje mirovne pogodbe z Italijo in za popolno realizacijo Svobodnega tržaškega ozemlja v smislu te pogodbe. Prisotni občinski svetovalci so zagotovili, da bodo to svoje stališče zagovarjali pri svojih političnih vodstvih in so pooblastili t. č. predsedstvo A.O., da objavi to njihovo izjavo v listih. Koistituiranje Akcijskega odbora za obrambo STO-ja V smislu čl. 3 Organizacijskih pravil je bil izvoljen za prvega začasnega predsednika Akcijskega odbora g. dr. Franc Tončič, pri katerem je tudi začasni sedež A.O. Dopisi Bazovica Na pustno nedeljo so nam naši pevci zaigrali zanimivo Nikodemije* vo šaloigro »Postržek«. Igra je res šaljiva, toda v resnici je slavospev poštenosti in čistega življenja. Glav* na junakinja, uboga zapuščena dekli* ca s pridevkom Postržek, si takoj pridobi simpatije vseh. Njena pre* prostost in naravnost otroška naiv* nost je očarljiva. Pokaže se živo nasprotje med to preprosto dušo in med hinavsko prijazno in preračuna* no meščansko družbo, v katero je zašla. Igra je precej težka in zahteva mnogo od igralcev. Mirno lahko re* čemo, da so naši igralci dobro od* igrali svoje vloge. Prekosili so sami sebe. Najtežjo vlogo je imela Mari* ja Toževa, ki je igrala siroto Po* stržka. Pokazala je, da ima velike igralske zmožnosti in je odlično re* šila svojo nalogo. Hvala vsem igral* cem, ki so nam pripravili tako lep užitek. Samo naj ne ostane pri tem uspehu. Pokažite nam zopet kmalu kaj lepega. Prireditev jo zelo poživilo nekaj lepo zapetih narodnih pesini! Pevke same pa so lepo podale kuplet, ki kaže prepir med mestnimi gospodič* nami in vaškimi dekleti. Iz Podgore Dragi »Katoliški glas«. — Ker si zvedel za priprave na veselo prire* ditvico dečkov in deklic našega Ma* rijinega vrtca, se moramo sedaj pa še mi oglasiti in povedati nekoliko podrobnosti. — Res so se naši otroci vneto pripravljali. Zadnji čas smo temeljito obnovili oder v naši žup* nijski dvoranci; saj je bilo vse po* trgano in je vsega potrebnega manj* kalo. Odprli smo tudi nov, pripraven dohod na oder. Požrtvovalni Dario nam je poslikal pročelje, kulise in ozadja. Zahvaliti se moramo tudi g. ravnatelju podgorske tekstilne tvornice za lep dar v blagu, iz ka* terega smo napravili zastor. Žal nas je izredno deževno vreme zadnjega časa močno oviralo in je bil oder dogotovljen prav za prav šele kasno ponoči v soboto — torej šele po že končani prvi predstavi, ki je bila v soboto ob 4h pop. Kljub temu je bilo mladih udeležencev veliko. Pri* šel je k nam v goste tudi Marijin vrtec iz štandreža. Glavna prireditev pa je bila v nedeljo 19. t. m. po bla* goslavu. Dvorana se je napolnila z odraslimi] in pred našimi očmi se je začel razvijati pester in očarljiv pro* gram. Koliko vedrega smeha je vzbujala igrica »Dve teti«. Igralke so se imenitno postavile: prizor priho* t poljske in ameriške tete je bil res višek. Pohvaliti moramo pridno Marijo, Ido in posebno Lilijano. Po* hvalo so žele tudi »Mlade kuharice«: kar sline so se nam cedile po potici, ki je prav resnično prišla na oder! Usta so nas bolela od smeha, ko smo gledali »Zobozdravnika«, to je čevljarja, ki je izdiral zob po »rib* niškem receptu«. -— Živalska igrica »Dobrota je sirota« pa je bila kot nalašč za mladež, še celo majhni otročiči so vriskali od veselja, ko je volk zlezel v vrečo in potem dobil plačilo za svojo pogoltnost. — Ne* katere točke so žele tako priznanje, da so jih morali ponavljati. Tako na primer »Ohcet kosa in sove«, naj* bolj pa čarobno rajanje »Krasen po* gled«: bil je res krasen pogled! Pio* skanja kar ni hotelo biti konec. — Izredno lep vtis pristne slovenske domačnosti in zdravega dekliškega veselja nam je nudila vesela Klav* dija, ko nam je predstavljala Metko v »Planšarici«: njena poskočna po* pevka »Holadiola« nam ne bo več šla iz spomina; otroci jo kar po cestah ponavljajo. —. Pridni igralci so nam zapeli in prikazali še luštnega »Pete* linčka«, ki je deset let služil. Za* ključila je pa pesem Marijinega vrt* ca, ki so jo otroci zapeli ljubko zbrani ob Marijini sliki. — V ve* sclem razpoloženju in priznavanju je potekla prireditvica, ki pa je bila po svojem pestrem in obširnem progra* mu kar cela in lepo uspela predsta* va in nas je navdala z gotovostjo, da nas bodo pridni otročiči še kdaj povabili in razvedrili. Veseli smo njihovega uspeha in jim voščimo vedno večjega napredka. Sv. Vincencij v Trstu Ob raznih prilikah smo opomnjeni na velike naloge svetega leta: pri uri češčenja, pri sestankih Apostol* stva molitve in seveda pri nedelj* skih mašah. Tudi za romanje v Rim se število priglašencev veča; nekateri od teh že kar pridno hranijo denar. V bližnjih dneh se bo naša verska gorečnost znova poživila. Na 1. postno nedeljo, 26. febr. bo* mo pričeli opravljati postno pobož» nost. Vsako nedeljo ob 5h pop. bo* mo imeli 7 minut premišljevanja o Kristusovem trpljenju, nato pa bomo šli v procesiji od postaje do postaje in se zahvaljevali za milost odreše* nja z molitvijo — odpevi pri kri* Br. METOD TURNŠEK: Z letalom čez Kara »Gorje! Padamo! Bog sc usmili!« .okc planejo, da bi se kje oprijele. Igrabijo za prednji scdež. Padamo, padamo . . . »Kristus sveti! . . . Kaj počenjajo litotje? Gorje!« V smrtni grozi zamižim. Na jok ni gre. »O, kaj sem tvegal tole pot, kaj k> z menoj?« Drhtim, tresem se kot breza v otru. Motorji zabrnijo močneje, letalo e zopet ustavi. Smrtno grozo vzbu* ajoče padanje, do mozga in kosti retresujoče, ponehuje. — »Hvala Bogul« se mi izvije iz prsi. >ddahnem sc, ko letalo z novo moč* o spet vztrajno plava in sc dviga, edno više, že vštric vrha kamenite* a Stola. Na grebenu Karavank smo. liven, očarljiv je pogled na levo in desno (dasi je v prsih plaha tesnoba). Julijske Alpe s Triglavom, Škrlatico, Poncami kipe v nebo kot silne kope, tam v dalji pa se vije veriga še viš* jih drobno nazobčanih Visokih Tur, iz katerih se najbolj odraža konica Visokega Kleka. Ozrem se še pod sebe, na strma hrbtišča Karavank, na vrsto karavanskih grebenov še daleč tja na vzhod. Strmim in se čudim, se radujem in trepetam. Ali ni le bajna sanja, da ta hip plovem več kot 2000 metrov visoko, visim med nebom in zemljo, plavam pod sinjim nebom preko veličastnih gorskih ve* likanov, preko lastnih slovenskih gor, naproti Korotanu, najlepšemu delcu slovenske domovine? Saj skoraj ne morem verjeti lastnim očem, samemu sebi, da ta trenutek zrem na domovi* no iz blažene, hkrati pa tako gro* zotne višine. Slovenska domovina je čudovita zemlja, ki nam njenih baj* nih gorskih skladov, njenih zelenih dolin in sončnih ravnin, bistrih, či* stih rek in potokov in skrivnostnih jezer ne odtehtajo še tolikšni kupi zlata! Preko globokega sedla Švignemo na koroško stran. Skalnati prepadi pa spet * borim zelenjem porasle rute in pastirski stanovi, črede ovac po rebrih — kako slikovite planinske idile se drobe pod nami! Še veliki pasovi smrekovih gozdov se zvrste in že smo v Rožu, nad prostranejšo dolino ali bolje ravnino z lepo ob* delanimi žitnimi polji in ljubkimi vasicami, ki v njih živi slovenska kri in zveni blagoglasna slovenska bese* da. Tako drag ti postane ta svet! Srebrn pas, ves bleščeč se v soncu, se vije po sredi. Hej, to je Drava, deroča, belkasto se peneča sloven* ska reka, ki zbira vodovje in in z njim šum in glasno pesem tudi s slo* venskih gričev, host in livad. V nje* nih pozibavajočih se valovih, glej, se pravkar mučijo splavarji, sinovi rev* nega naroda. Pomahal bi jim v bo* drilen pozdrav, tem trpinom na ne* varni vodi, pa je letalo previsoko in smo si tudi predaleč narazen. Letalo se že nagiba k lesketajoči se gladini Vrbskega jezera. Sonce je razlilo na Vrbsko jezero milijone biserčkov, ki se v lahnem vetriču po gladini za čuda iskre. Oj jezero Vrbsko, ti naše največje, ki ti je pr* ve hišice ob njem sezidala kmečka roka in šele čez vekove sedanjo pre* šerno bogatijo oholi tujec, saj je v tebi z domačo zgodovino pokapan domač pravljični zvon, ki ga čuje v tihih nočeh le domače slovensko uho! — — .— Jadrnice se zibljejo po Vrbskem jezeru, motorni čolni puščajo za sabo dolgo penasto sled, kopice kopalcev z glasno tujo besedo mrgole po vodi, v čolnih in po obrežju, premnogo vil in hotelov se odeva v kričave barve državne zastave, vendar, jeze* ro Vrbsko, ki snivaš sredi naših gričev in dobrav, ki ob tebi še sa* mevajo vrbe, povej, povej, čigavo si! Nad glavami tisočerih in tisočerih tujih gosposkih kopalcev brzi naše 'letalo v mesto, ki so mu prve teme* Ije polagale roke slovenskih ribičev in kmetičev, ki mu kot najvrednejši, najstarejši domač spomenik daje čast in »lavo kamniti knežji prestol, pre* stol naših slovenskih kmetov svO* bodnjakov in naših slovenskih na* rodnih knezov — vladarjev. Letalo se suče, prevrača v zraku kot tekom stoletji trpki tok slovenske koroške zgodovine. Pa kako že pravi čelov* ška pravljica? Da so mrtvi nekoč vstali iz grobovi Čuvar na stolpu celovške stolnice, ki je smel trobiti le na sever, na zapad in vzhod, je nekoč v ponočni uri zatrobil tudi na jug, na kraj grobov, in tedaj so se odprle črne jame, kosti so se skle* nile in dolga, dolga procesija tihih senc je hitela k zaprti stolni cerkvi, Niso mogle duše skoz zaprta vrata, a so se oživljenci začeli oprijemati križev na oknih ter skoznje lesti v cerkev proti svetemu, pravičnemu božjemu oltarju ... Žvon v stolpu jo udaril eno in procesija se je ustavila, razbegnila, vrnila v grobo* ve. Toda prišla bo blagoslovljena noč, ko bodo slovenske duše le dosegle oltar svoje in. božje pravice... Pilotje drzno in sunkoma prevra* čajo nad Celovcem trimotornega pti* ča. Z obema rokama grabim za se* dež in skrbno čuvam svoj pošteno pridobljeni življenjski prostor. Konč* no se dotaknemo tal, podrčimo raal* cc po pesku in letalo se ustavi. Sko* raj omotičen sem. V ušesih mi šumi. Komaj kaj čujem. Brez besede opta* vim z uradniki. Pregled je hitro končan. Pogledam še na uro. Le 22 minut smo rabili s Kranjskega na Koroško. Sam »v. Jurij je nekoč, pra* vi legenda, 9 Koroškega na Kranj* sko potreboval dva cela dni. Sevč, ker se je spotoma *a cel dan zamu* ževem potu. Otroci v šoli se pridno vadijo za to lepo pobožnost. V dneh od 5. do 8. marca bo v naši župniji 40 urno češčenje Sv. R. Telesa. Vse 4 dni, pričenši v nede* ljo, bomo Slovenci imeli uro češčenja ob 5h popoldne. Ker so pred nami odgovorne naloge, se bomo obeh pobožnosti redno udeleževali in ,šc druge povabili. Obisk lani je bil razveseljivo številen. Sv. Jakob v Trstu Kot prejšnja leta bo v naši žup* ni ji tudi letos za slovenske vernike postna pobožnost. Vsako nedeljo se bomo zbrali v cerkvi ob 3.30 popol* dne. Govor nas bo uvedel v skriv* nost Kristusovega odrešilnega dela, nato pa bomo molili križev pot s petjem. Pridimo v lepem številu odrasli in otroci; moški so še poseb* no vabljeni. N o v i c e Dr. Miha Krek v Washingtonu Predsednik Narodnega odbora za Slovenijo g. dr. Miha Krek, ki je bival po odhodu iz Rima zadnje ča* se v Clevelandu in se tam v krogu »Ameriške domovine« trudil v prvi vrsti za zboljšanje položaja naših beguncev, se je z novim letom pre* selil v ameriško prestolnico Wa* shington. Tu bo imel več možnosti in prilike, da se bo politično udej* stvoval, zlasti ker bo živel v stal* nem stiku s predstavniki vseh dru* gih narodov, ki žive za železno za* veso. f Prežihov Voranc V Mariboru je umrl 18. t. m., star 57 let, znani komunistični vo* ditelj in pisatelj Lovro Kuhar, po* znan pod psevdonimom Prežihov Voranc. Med njegova največja dela spada povest »Doberdob«. Tudi v svojih leposlovnih delih je bil Vo* rane neugnan komunističen propa* gandist. Po rodu je bil Korošec, do* nva iz Kotelj. Setev Te dni je izšla peta številka »Se* tve«, glasila slovenske mladine. Tudi ta številka je zelo razgibana in pre* kipeva volje do dela in življenja. Zaradi tržaške stavke se je številka nekoliko zakasnila. Uti r ra — Casas Zadnjo nedeljo 19. t. m. je končno le bilo otvorjeno in blagoslovljeno tako zvano »begunsko naselje« ali pravilneje »naselje ezulov« ob robu Malih Rojc pred Štandrežem v go« riškem predmestju. K otvoritvi, ki je bila napovedana tudi v našem listu že pred par tedni, je med drugimi odličniki prišel ameriški veleposlanik Dunn v Rimu. Pri prihodu je gospa Dunn prerezala trak, ki je zapiral vhod v begunsko vas. Tam je goste pričakoval na častni tribuni g. župan, ki se je v svojem nagovoru zahvalil za pomoč Unrri, to