Kasandra? Kasandra bila je — tako poveda paganska pravlica — v starodavnem času v lepi greški deželi prebrisana in postena deklica, v ktero se je bil izmialjeni bog Apolon zagledal, ter jo obdaril s preroškim duhoni in spoznanjem skrivnostnib reči. Pri vsein tem se je pa modra Kasandra proti Apolonu nekako leseno obnašala in prilizuna zaničevala, kar je Apolona razžalilo, ter je Kasandro z a r o t i 1, da je odslej sicer vselej resnico prerokovala, pa le samo nezgode, kar je pa najhujae za-njo bilo, nasla ni vere pri ljudeh, ter je niso posluaali. To je bila tudi njena smrt. — Od tihdob je nastal prigovor, da je ,,K asandrin glas", ako ljudje tistih ne poslušajo, ki jim dobro bote, ter svetujejo, kar je ljudstvu v blagor. — Taka se utegne tudi nGospodarju" goditi se spisom, ki ga danas svojim bralceni pošlje, ne da bi ti njemu ne verjeli, ampak le zato, ker oni sami, naj si tudi najboljšo voljo imajo, tega storiti ne morejo, kar jim nGosp." že v drugič nasvetuje in priporoča. Povedali smo poslednjokrat vzroke, zakaj da peša blagostanje na kmetih. Podoba, ki smo jo narisali, je dovolj žalostna in resnična, povedali ae pa nismo vsega, kako da se kmetom o sedanji liberalni dobi godi. Čemu tudi, vsaj čutite sami, kako da se vam godi. Srečen tisti, ki še kmetijo drži in se v dolgove ne zakoplje! Skrajni čas je pa, da mislimo na pomočke, kako v okom priti naglemu pešanju^ kmetskega blagostanja, dokler še ni prepozno. Čakati, da se davki znižajo, bilo bi prav tako napčno, kakor roke križem držati in sosedov čakati, ko začne biša goreti. Znižanja davkov mi učakali ne bomo, posebno ne tako dolgo, dokler si zaslepljeni ljudje pri nas in po drugod liberaluhe in nemskutarje za poslance volijo, ki le gledajo na to, kako da se vse po njih liberalnem ukusu prav drago snuje, ne pa na to, da se v mnogih rečeh, v kterih se je predalec stopilo, modro odjenja in stopi nazaj, da bi za kmeta boljse bilo. Cakati nam torej ni, marveč je treba iskati pomočkov, da bode kmečki stan zmagal velike stroske, ki se na vse strani od njega tirjajo. Naj zdatniai pomoček so pa Ijudske banke ali založnice, ki so za to, da dobi kmet v sili brž gotovega denarja na posodo, ter mu ni tieba ne dolgib potov ne stroskov, in tudi ne nagle prodaje svojih pridelkov pod ceno. Druga korist založnic je pa ta, da zamorejo ljudje, ki si kaj prihranijo, gotovino pri založnici na obresti vlagati, ki se kapitalu prištevajo, tako da si varčen človek v malo letih lehko toliko prihrani, da zamore potem kaj poštenega začeti in se na lastne noge postaviti. Varčnosti, bratje, treznosti in zmernosti je alovenskemu ljudstvu najbolj treba, in založnice, ako so v primernih krajih vstanovljene, so blagonosne aole za vse to. S takimi ljudskimi bankami so si pomogli in si še pomagajo kmetje in poeestniki na Českern in Moravskem, si pomagajo tudi slovenski posestniki v Ljutomerskem okraju in na Koroškem v Zilski Bistrici, ako se ne motimo. Tudi rGospod. list" na Goriškem priporoča v poslednji številki pret. leta kaj gorko vstanoviti ljudsko banko. Potrebo in korist tacih bank čutijo tudi naši narodni in politični nasprotniki, ki so že pred nekaj leti osnovali založnico v Jarenini, branilnico v šentlenarskem trgu in po drugod, v najnovejšem easu se je pa, če je ,,Mbg. Ztg." resnično poročala, založnica vstanovila v Slov. Bistrici za ves sodnijski okraj, ter je duša vsega g. Forinacher, agitator nemčurjev pri volitvah. Nečemo preiskavati, kakošen n a m e n naše naaprotnike pri vsem tera vodi; povzdignemo pa glas do slov. rodoljubov, da naj posnemajo gibčne in delavne nasprotnike v napravah, ki merijo na ljudski blagor. Vedno se od neke strani ponaTlja, da je treba za materialne (gmotne) koriati ijudstTa delati, ne gane se pa nihčer (razen pri TolitTah — seTeda!) tudi t onih krajih ne, kjer meščanje tso okolico dalječ okrog izsesaTajo, da bi se za ljudstTO kaj storilo, kar bi ga oderuhoT otelo, k TarČnosti in tieznosti napeljeTalo. PraT pri takih napravah imajo Tsi, naj so že konserTatiTci alj liberalci, široko polje blagonosne delalnosti za ljudstTO, in prepričani smo, da bi praT to združenje Tseh t eden blagi namen mnogo mnogo pripomoglo k sporazumljenju in slogi, ter bi nehal nesrečni lazpor, ki srca trga, Tsako domoljubno in Tspešno deloTanje oTira. Pred pa, ko pridemo do založnic, treba gospodarsko-političnih društeT po Tseh okrajih. V teh se bodo naali možje, ki bodo TstanoTljenje založnic t roke Tzeli. Samo začnimo t božjem imenu in ne držimo rok križem, t tem ko ee naši nasprotniki poTsod gibljejo, ter nam hote — po materialnih pomočkih — tla spodmaknoti. — Naj bi vendar ta glas ne bil zopet Kasandrin glas! Da pospešujemo napraTO gospodarsko - političnih društeT, podamo tu praTila, po kterib je enako društTO pri st. LoTrencu blizo Ptuja osnoTano. Pravila politiSno-narodno-gospodarskega druŠtva. §. 1. Vstanovi se pri N. politižno društvo pod naslovom: Narodno-gospodarsko-politično društvo. §. 2. Namen temu društvo je: razširjevati gospodarske vednosti, razjasnjovati ustavne postave, zadevajoče slovenske gospodarje, napravljati poštene veselice, braniti narodne pravice, in pospeševati koristi slovenskega Ijudstva. §. 3. Sredstva temu bodo: a) Shajanje udov v društveni sobi k mcdsebojnemu pogovarjanju in vesolicam; b) branje časnikov in primornih knig za poduk in razveseljevanje, ktere bode društvo oskrbelo; c) sklicevanje ljudskih narodnih shodov — taborov; d) sostavljenje in izročevanje prošenj — adres — spomenic in sklepov, ter njih razglaševanje po časnikih; e) priporačanje in podpiranje značajnih, katoliških in narodnih kandidatov za razne zastope, ter vedno občenje z izvoljenimi. — §. 4. Ud drustva je vsak polnoleten avstrijsk državljan, kterega v društvo sprejme društveni odbor. Ce ta komu sprejem odreče, se sme dotični predlog staviti društvu sanienu, ki o tem v prihodnjem zboru svojih udov tajno sklepa brez razgovora. §. 5. Vsak ud ima pravico vdeleževati se vseh društvenih zborov, razgovorov, glasovanj, volitev; staviti predloge in prejemati naročila in društvene službe; ima pa tudi vsak ud dolžnost po svoji moči pospeševati društveni namen. Stroški društva se bodo plačevali s proštovoljnimi doneski društvenih udov. §. 6. Voditelj društva je odbor sedmih udov, kterega voli društveni zbor vsako leto. Kdor izstopi, sm6 se spet izvoliti. — Odbor si izmed sebe izbere prvomestnika, njegovega namestnika, zapisovalca in njegovega namestnika, in blagajnika. §. 1. Odbor sklicuje društvene zbore, izvršuje njih sklepe, in odstopivši daje račun o društvenih denarjih. Da so odborovi sklepi veljavni, mora biti nazočih: prvomest- nik alj njegov namestnik, zapisovalec alj njegov namestnik, in 3 odborniki. §. 8. Prvomestnik in če je on zadržan, njegov namestnik, zastopa društvo na zunaj, in podpisuje s zapisovalcem vred vsa naznanila in opravila v društvenem imenu. §. 9. Da društveni zbor veljavno sklepa, mora nazoča biti naj manj tretjina vseh društvenikov. §. 10. V odboru, kakor tudi v društvenih zborih treba je nadpolovične večine vseh pričujočih, da sklep obvelja. §. 11. V razprtijah, nastajočih iz društvene zveze, razsoja konečno in veljavno društveni zbor, kteri ima tudi pravico premeniti pravila in skleniti, da se društvo razpusti. —Easpuščenega društva premoženje pripade zalogu za uboge v J. §. 12. Dokler se društveni odbor po teh pravilih ne izvoli, oskrbuje opravila osnovalni odbor. —