Vestnik. Slarnost Gajere lOOIetnice r Erapini. Prijazni zagorski trg Erapina je bil te dni pozorišče velike hrvaške in slovanske kulturne slavnosti; slavili so tam dne 15. t. m. lOOletnico rojstva zbuditelja ilirskega pokreta dr. Ljudevita Gaja. — Ves trg je bil svefiano odičen z narodnimi trobojnieami in zelenjem, postavljena sta bila dva slavoloka, a Gajev spomenik sam je bil odičen z lovorjevimi venci. Prispelo je na slavnost tisoče gostov iz vseh brvaškib in slovanskih krajev. Bili so tam med drugimi: profesor Jagid z Dunaja, prof. 11 e š i 6, kakor predsednik BMatiee slovenske", župan Hribar itd. — Od drugih Slovanov so zastopali: Buse general Volodiroirov, Bolgare prof. Bobčev, Poljake Grobowski. — nZaveza" se je spomnila slavnosti z brzojavnim pozdravom. — Na skupščini društva za narodno prosveto, ki je prifiela v soboto ob 11. uri dopoldne, je govoril Fran Ivaniševid o prosvetnih razmerah v Dalmaeiji, prof A nd e r 1 i 6 o prosvetnih razmerah Hrvatov v Bosni, prof. Ilešič o prosvetnih razmerah med Slovenei, S. Pečib a r e c je govoril o delu vseučiliškega kluba za poučevanje analfabetor, a Ivan N o v a k o kulturnih razmerah med Hrvati v Medjumurju. Sprejeta je bila resolucija, s katero se protestuje proti raadjarskim šolam v Hrvaški. Eatoliška bnkvarna razpošilja te dni svoje cenike in naročilne liste za šolske tiskovine. Mislili smo, da se BEatoliška tiskarna" ne bo pečala s šolskimi tiskovinami, saj ima druzega posla čez glavo dorelj, računali smo na njeno kulantnost, dabo prepustila te tiskovine n a š i tiskarni, to tem bolj, ker je vedela, da smo mi z mnogim trudom in z velikimi žrtvami sestavili, uredili in založili šolske tiskovine. Prepričani smo tudi, da bi nEatoliška tiskarna" se ne pulila za to založbo, ki je za njo pri njenem ogromnem poslu le malenkostna, ako bi ne bilo med nami izdajice — Efialta! Ta najostudnejša kreatura, kar jih nosi naša uboga zemlja, je z zvijačo In lažjo izvabil iz naše tiskarne vse vzorce tiskovin in jih nesel v BEatoliško tiskarno" zato, d a somudalinekaj desetakov več letne nagrade^ kakor je je imel prej nekaj let v naši tiskarui. Pleteršnikov slovar niraa primernega izraza za individij, ki nosi ime Bučitelj", pa odjeda BUčiteIjski tiskarni" njene pičle dobodke in dela za ,,Katoliško tiskarno", ki je itak, kar se tiče dohodkov, prva na Slovenskem. Vprokletstvo naj mu bo to, da nih&e i z m e d u č i t e 1 js t v a, ki se še saj deloma zaveda svojegastanu.neuaroči tiskov i n , ki bi imele iti skozi njegove roke! Prošnja. P. n. c. k r. o k r a j n e š o 1ske nadzornike. prosim, da mi blagovolijo poslati teme in teze, kisejeo njih razpravljalo pri letošnjib. okrajnih učiteljskih konferencah, da jih natisnem v Letopisu Slovenske Šolske Matice. V Ljubljani, 20. avgusta 1909. Jakob Dimnik, nadučitelj. Občni zbor BSaveza hrr. nčiteljskih društaTa" se je vršil dne 11. t. m. t Zagrebu. Glavna točka dnevnega reda je bila izprememba pravil v svrho decentrahzacije, v prvi vrsti uvedba častnega soda, ki naj bi namesto občnega zbora reševal intimne osebne zadeve članov. Debata o tej točki je bilajako živahna, končno se je sprejel dotični člen pravil neizpremenjen, kakor ga je predlagalo vodstvo BSaveza". Drugi dan, 12. t. m. so bili na dnevnem redu predlogi posameznih užiteljskih društev, med njimi zagrebškega in varaždinskega glede cirilice v ljudskih šolah. Preden se je prešlo na dnevui rcd je vstal ravnatelj Davorin Trstenjak ter ostro protestiral proti napadom Frankovega BHrv. prava" na učiteljstvo po deželi. Maloštevilni navzoči Frankovci začno nato rabuko, med katero prisoli učitelj iz Bakrača Frankovcu Badavincu krepko zaušnieo. Nastane splošna zmeda; Frankovci skušajo učiteljem - vojakom vzeti bajonete. Eončno so hladnokrvnejši skupšfinarji napravili mir, da se je moglo razpravljati o dneynem redu. 0 regalacijl nčiteljskih plafi na Štajerskem pišejo: Septembra letošnjega leta bo 10 let, odkar so se plače štajerskemu uciteljstvu regulirale. Glasom nekega skepa v deželnem zboru štajerskem pa se ima slednje 10. leto glede izboljšanja gmotnega stanja ljudskošolskemu štaj. učiteljstva kaj ukreniti. No, tpzadevno bi bilo pač marsikaj ukreniti! Če poraislimo, kako rapidno je v zadnjih letih naraščala v vsakem oziru draginja, če dalje uvažujemo dejstvo, da so pripadcikom raznih drugih stanov dohodke dokaj izboljšali, plače učiteljem pa so ostale zadnjih deset let zmerom tiste: potem pač že glasno zahteva postulat pravičnosti, da dež. zbor štajerski tozadevno kaj izdatnega stori. — Ees je, da so deželne finance derutne, res je, da doslej država Štajerski ni prispevala ničesar ali pa le prav malo v pokritje njenih potrebščin; a to . &e niso argumenti, da bi zaradi njih ob regu- laciji ufiit. plač spet kar šli na dnevni red! Zakaj pa se najde denarnih virov, če gre za dobrobit drugih stanov, za drage, a čestokrat čisto nepotrebne nabave itd. ?1 — Mi trino upamo, da se to pot kaj stori radikalnega ter pričakujemo, da bodo v to pripomogli tudi naši slovenski deželni poslanci. Slovensko učiteljstvo je bilo doslej napram nemškemu jako prikrajšano. Nas Slovence se pač povsod zapostavljal Poglejmo! — Učit. plače na Štajerskem se delijo v tri razrede: v I., II. in III. Po zadnjem statističnem izkazu, ki ga je izdal štaj. BLehrerbund" na podlagi uradnib. podatkov, je bilo na Štajerskem 2597 ljudskošolskih učiteljskih oseb. Izmed teh je bilo v I. plač. razredu na Gor. Štaj. 467, na Sred. Štaj. 130, a na slov. Štaj. — 36; v II. plač. razredu na G. Š. 233, na Sr. Štaj. 578, na slov. Štaj. 543 ; v III. plač. razredu na G. Š. 0, na Sr. Štaj. 258, na slov. Štaj. 353. — Stajerske ljudske šole pa so imele razredov: na Zg, Štaj. 700, na Sr. Štaj. 960, na slov. Štaj. pa 931. — Iz suhih teh številk paž lahko vsak razumnik uvidi, kako pravičen in Bnepristranski" je slavni štajerski deželni zbor. — Zazdaj ne rečemo ničesar več. Govorili bomo dalje po izvršeni Bregulaciji". Osebne Testl na Kranjskem. Bivši nadučitelj v Hotedršici Iv. G a r v a s je imenovan za nadučitelja na ljudski šoli CirilMetodove družbe v Eorminu. — Okrajni šolski svet v Postojni je premestil dosedanjega provizoričnega ucitelja in vodjo enorazrednice na Slapu Vladimira P o ž a r j a na ljudsko šolo v Nadanjem selu. Anton. Berginec, nadučitelj v Sežani iu podpredsednik BZaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev je bil povodom cesarjevega jubileja imenovan šolskim ravnateljem. Oudno je, da o tem doslej ni porečal noben slovenski list! — Oestitamo vrlemu tovarišu! TJmrl jev Podsredi na Štajerskem nadučitelj Andrej Š k e t. Pokojnik je bil simpatičen, blag mož, dober učitelj in narodnjak, ki je užival ne le med tovariši, temveč tudi med ljudstvom zasluženo priljubljenost. Pokojnik je bil 8voj čas tudi zastopnik učiteljstva v okr. šolskem svetu in je z veliko vnemo zastopal napredek šolstva. Bil je tudi jako delaven v učiteljski organizaciji. Bodi mu labka zemljica doraača! Dijak nmrl na potoranju. Na počitniškern potovanju je prišel v Eamnik dijak Jožef Podgoišek iz Slivnice pri Oelju. Med pisanjem razglednic ga je prijel želodčni krč in sicer tako silno, da je bil za pol ure mrtev. JubileJ dopisnice. Letos je 401etnica korespondečnega listka, sedanjih dopisnic. Leta 1869. je namreč sedanji dvorni svetnik Herman predlagal, naj se dovoli uporaba posameznih odprtih listkov v poštnem prometu za znižano poštnino. Njegova ideja je obveljala po vsfm svetu. Drugi sestanek slorenskih srobodomislecer se vrši dne 5. septembra t. 1. v Ljubljani s sledečim vzporedom: 1. Ing. 0. J e k o t e c ; Morala Svobodne Misli. 2. Iur. e. L o t r i č : Bazmerje Svobodne Misli k politiškim strankam; organizacija slovenske sekcije. 3. Phil. c. L a h : Svobodna šola. 4. Iur. c. E i s o v e c : Jugoslovanski krematorij 5. Slučajnosti. — Ta vzpored je priobčil tudi BSlovenec", ki torej dela reklamo za BSvobodno Misel". Misijon in napad na nčiteljstro v Dramljah pri Celjn. Pred kratkim časom je poklical župnik Frane Ogrizek tri misijonarje iz Oelja ter napravil misijon. Eer se Ogrizek z učitelji vedoo prepira, je dal tudi misijonarjem taka navodila. Največ poguma za to je imel misijonar Erivec, ki je proti učiteljstvu tako rohnel, mu libeialstvo in Bmastno plačo" predbacival, da nadučitelj. obenem orglavec, teh napadov ni mogel več požirati ter je zapustil orgle in poslal ključe v farovš nazaj in se tej službi odpovedal. Od tistega časa se samo tihe maše berejo tudi ob nedeljah. Tov. nadučitelj je že enkrat pred nekaterimi meseci orglarijo zapustil, ker je župnik tudi sarn enako na prižnici učitelje napadal, pa na prošnjo Ogrizka je vendar zopet to službo nadaljeval. Ogrizek in misijonarji so vernemu ljudstvu tudi natvezili, da se duhovuike ne sme nikdar v časnike dajati, ker oni so k a kor Bog na zeralji, in tako pisanje je strašno velik smrten g r e h. 0, sveta nebesa! Prariea jarnostl. Dekliški licej šolskib sester v ulici P. Besenghi v Trstu je z ministrskim odlokom od 3. avgusta 1909. štev. 26.929, dobil za I. in III. razred pravico javnosti. Bedna seja c. kr. okrajnega šolskega STeta r Radovljlcl dne 29. julija 1909. 0. kr. okrajni glavar g. Fr. Župnek pozdravi v iskrenih besedah navzoče, proseč jih, da ga podpirajo v njegovem delu, da delujejo složno za blagor šole in učiteljstva. V imenu c. kr. okrajnega šolskega sveta odzdravlja državni in deželni poslanec g. Josip Pogafinik, a v imenu učiteljstva pa nadučitelj g. A. Grčar. — Gosp. predsednik poda nato vsestransko poročilo o rešitvah, ki so se rešile kurentnim potom. Iz tega poročila posnemamo sledeče: Začasna učiteljica na Jesenicah M. Zhorsky pl. Zhorska se je prostovoljno odpovedala službi, na njeno mesto je bila imenovana Oecilija Vilman, a kot suplentinja je bila na tisti šoli nastavljena Ma- rija Habetova. Vodstvo dvorazredaice v Belipeči se je izročilo tamošnji učiteljici Gizeli Eisenhut, a mesto odišlega nadučitelja F. Eisenhuta se je imenovala provizorični učiteljici Helena markiza pl. Gozani. — Eer je dobila učiteljica Nežika Bregar-Drol v Kranjski gori službo v Šiški, se je mesto razpisalo. — Mesto v marcu umrlega nadučitelja privatne nemške šole, L. Pospišila, se je oddalo Antonu Elima. — Mesto obolele učiteljice Earoline Zarus v Srednji vasi se je nastavila kot suplentinja Marija Nigrin, a na mesto obolele učiteljice J. Bizjak istotam se je imenovala suplentinja Heleua Eačič. Eer je dobila učiteljica pl. EappusPleničar 6mesečni dopust, suplira jo Marija Siruik. — Obolelo učitel]ico Marijo Preve na Eoroški Beli, nadomešča Ana Fajdiga. — Na dopustu nahajajočo se učiteljico Albino KranjeLegat (Bateče) suplira Angela Eunej. Obolelega učitelja na Bledu Avg Jenskota nadomešča izprašana učiteljska kandidatinja Zofija Suša. — V redni seji se je rešilo sledeče: Odobri se kompetentno tabelo za nadučiteljsko mesto v Beli peči in za učiteljsko mesto v Eranjski gori. — Prizna se III. petletnica učitelju Iv. Segi in V. petletuica nadučitelju Fr. Eusu na Bledu. — Predlagajo se sledeči učitelji, oziroma nadr učitelji za nagrado v poljedelskem pouku v šolskem letu 1908/9: J. Šemerl, Lesee, Jože Lampe, Ovsiše, Jos. Žirovnik, Gorje, Janko Zupančič, Eateče, Jan. Bihteršič, Srednja vas, Jos. Ažman, Breznica, Jos. Eorošec, Mošnje, I. Žagar, Dobrava pri Eropi, Iv. Jeglič, Dovje, Janko Baraga, Eoroška Bela, Franc Bus, Bled, Jos. Pleničar, Eropa, Janko Vrezec, Bibno. — Za pouk dekliških ročnib del, da se jim prizna nagrada, se priporočajo: Pavla Markošek, Ljubno, Marija Labernik, Leše in Marija Šemerl, Lesce. — Povoljno se reši nekaj prošenj za denarno podporo in stavijo se končno predlogi o nekaterih disciplinarnih zadevah. —a. Častna dlploma, ki jo je okrajoo uditeljsko društvo v Badovljici poklonilo pri letošnji okrajni učiteljski konferenci na Bledu svojemu bivšernu šestnajstletnemu predsedniku g. Andreju Grčarju je pač vredna, da se jo opiše natančneje, zakaj prepričani smo, da jo bodo tudi drugje posnemali. Diploma je povečana fotografija v barvi, kakor bi bila risana s črno kredo in predstavlja ta-le prizor v šolski sobi IV. razreda v Eadovljici: Za katedrom sedi slavljenec gospod Grčar r svečani obleki in steza desnico v pozdrav šestorici članov vodstva učiteljskega društva, ki so vsi enako oblečeni v salonsko obleko, ravno vstopili skozi odprta rrata v šolsko sobo in se bližajo slavljencu, da mu čestitajo in izrazijo svojo hvaležnost. Med vrati stoji izurnitelj diplome v razgovoru z g. učiteljem iz Lesec in kaže z roko na šolsko tablo, kjer ,je s kredo napisano besedilo častue diplome, ki daje poseben pomen pričujočemu prizoru. Pod besedilom so lastnoročni podpisi šesterih navzočih članor društvenega vodstva. Na sprednji stranci katedra sta napisani letnici 1893—1909 in nad njima se blišči zvezda. Ta zuak je obdan z lipovim vencem in kaže, kateri čas je bil slavljenec društveni predspdnik. Po stenab in na omari za vrati so razvrščeni v okrasek primerni šolski predmeti. Diplomo diči lep secesijonistjifien okvir z vzbočenimi modernimi črtami in kv<«barčki ter z lororjevima vejicama ob straneh. Ta znamenita diploma z okvirjem vred je ižrršena natančno po načrtu in pod nadzorstre<m g. Frana Bojca, ki je napravil tudi besedilo na diplomi in okraske na okvirju. Fotografično delo je izvršil g. A. Vengar, gol okvir pa se je izdelal iz rožičevega lesa v naravni barvi v delavnici g. Ivana PogaSnika. Vsem trem se je delo dobro posrečilo. Dobe se tudi razglednice te diplorae in sicer po 20 h komad pri fotografu A. Vengarju v Badovljici. —c. Okrajna učiteljska konferenca za radovljiškl okraj se je vršila letos dne 10. julija na idiličnem Bledu. Tožno ob 9. uri otvori predsednik g. J. Janežič konferenco, ki se spominja v svojem otvoritvenem nagovoru pomenljive 40 letnice, odkar itnamo novi šol. zakoa, ki je pravi biser med avstrijskimi zakoni. Glavne misli tega govora so: BSlarna skupščinal Velepomembne dogodke, ki preobrazujejo življenje držav in narodov, zapisuje zgodovina prihodnjim rodovom; potomci pa vpoštevaje njih važnost, slave jih v določenih dobah s primernimi prireditvami. Tudi nam letos nudi prilika, da se spominjamo štiridesetletnega povratka znamenitega 14. majnika, ki je za našo ljudsko šolo izrednega pomena. Imenovanega dne I. 1869. je podelil naš presvetli vladar svojim narodom državnošolski zakon, ki je baš učiteljstvu najdražji biser v diademu Avstrije. Osnora tega zakona je tako popolno in dojmljivo delo, s kakršnim se ne more ponašati nobena druga država. Imena vrlib mož, ki so si stekli za izboljšanje tedanjih šolskih razmer nevenljivih zaslug, kakor vitez pl. Hasner, dr. Beer, dr. Unger in drugih bodo blestela v zgodovini avstrijskega šolstva vsekdar. Gospoda moja! Navdušenost, ki je polnila srca učiteljska ob sankciji tcga zakona, umeva le tisti, kijetemeljito proučil tedanje šolske razmere. Le-teh Vam pač ne bom slikal, ker se je o njih, zlasti v zadnjem času, razpravljalo skoro v vseh strokovnih listih. Usojara se Vas opozoriti le na najvažnejše točke državnošolskega zakona, ki so 1. osemletna šolska obveznost, 2. uredba učiteljišč in 3. oskrba ufiiteljev, njihovih vdov in sirot. Te točke dragi tovariši, drage tovarišice, nam povedo skoro vse, česa je želel, česa je pogrešal učitelj -trpin pred -letom 1869. Slavna gospoda! Državnošolski zakon, s katerira je osrečil naš predobri cesar avstrijsko učiteljstvo, kaže kaj lepe uspehe, prav zato pa mu je — smelo trdim — ljudstvo po pretežni večini naklonjeno. Slovensko u6iteljstvo je ponosno nanj, ponosno pa ne le samo zategadelj, ker se mu je na podstavi tega zakona izboljšalo njega gmotno stanje, marveč tudi zato, ker se mu je omogočila večja naobrazba in mu ž njo vred pripomoglo do večjega ugleda. Za ta velikodušni dar je dolžoo učiteljstvo zahvalo Svojemu milemu vladarju, ki ga Bog ohrani v srečo avstrijskim narodom •do skrajnih mej življenske dobe. Vas pa, velecenjena gospoda, pozivljem, da zakličete v znak hvaležnosti presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. trikratno slavo. — Nagovor le obudil nepopisno navdušenje. Svojim namestnikom je imenoval starosto radovljiškega učiteljstva g. A- Grčarja. — Prva točka je bila: praktični nastop v risanju, kjer je nastopil g. Ivan E r b e ž n i k , ucitelj na Bledu. Nastop je bil povse zadovoljiv, vendar si dovoljujemo v obče pri nastopih omenjati le sledeče: Nastopi pri vsakoletnih uradnih konfereucah naj se ouste. S tem pa ne trdimo, da smo nasprotniki vsakega nastopa. Nikakor ne! Naša misel je sledeča: Naj se vrše nastopi. A omeje naj se na manjše okoliše, recimo na posamezue aodnijske okraje in ti naj bodo med šolskim letom. Ob takih prilikab bi se labko tudi predavalo o kakih zaniinivih pojavih na pedagoškem polju, oziroma, da se seznanja učiteljstvo s to ali ono razpravo, ki se je porodila v tem ali onem pedagoškem vprašanju. Pripomnimo pa takoj, da bi se naj take ekskurzije ne vršile na stroške učiteljskih žepov, temveč potnino povrne okraj. Ako je za razne druge eksperimente denarja nakupe, menimo, da bi se dobilo tudi tu potrebni Bpink\ — Zapisnikarjema sta bila voljena na predlog g. Fr. Jakliča g. Iv. Š e g a in gdč. M. Medičeva. — Sledilo je poročilo nadzornikovo. Njegovo poročilo se pač ni omejilo na ono šablonsko, duha morečo in dolgočano naštevanje napak in vrlin nadzornikovih šol, kakršna poročila strašijo po mnogih konferencah, tudi kranjskih, ki javno pričajo, da dotični nadzorniki ne umevajo svojega posla, temveč jasno govore, da so dotični nadaorniki žire mašine, ki tako poslujejo, kakor jim kažejo mrtvi paragrafi, brez življenja, brez umevanja dejanskib. razmer. Ne tako, g. predavatelj J. Janežič! Letos se je lotil enorazrednic. Nanizal nam je v svojem strokovnem, a vendar tako zanimivem poročilu nebroj zlatih naukov in iz vsega poročila je tako jasno odmevalo dejstvo, da ni g. predavatelj prespal dobo svojega učiteljevaDJa, ne meneč sa za nove in celo najnovejše prikazni in zahteve na šolskem polju. Njegovo poročilo nam je bil sijajen dokaz, da motri predavatelj kljub svojemu ogromnemu delu, paznega očesa vsak pojav najnovejših zahtev raznih šolnikov modernega naziranja. — Višek njegovih zahtev je pač mnenje, ba bi se moralo euorazrednice izročati edino-le izkušeuim šolnikom; zato bi morali imeti posebne nagrade. — Nadaljna točka je bila odobrenje podrobnega učnega načrta o spisju za I. in II. šolsko leto. ki ga je po^":! g. I. Šega v imenu dotienega odseka. Pc; .ilagani načrt je bil z malimi izpremembami sop^lasao sprejet. — Predsednik knjižničnega odbora, g. A. G r č a r je podal prav zanimivo poi*očilo, iz katerega posnemljemo sledeče: dohodkov Je bilo 715 K 54 h, a stroškov 621 K 84 h, preostanka tedaj 93 E 70 h. Knjižnici je priraslo v teku enega leta sledeČe število knjig: a) pedagoške vsebine 12 del v 12 zvezkih b) jez.inleposl. „ 16 „ „ 17 „ c) zgodovinske B 8 „ „ 9 e) prirodoz. iu kmetiške „ 7 „ „ 7 „ Skupaj 43 del v 45 zvezkih Enjižnica šteje po danaŠDJem staDJu sledeče število: a) pedagoške vsebine 466 del v 377 zvezkih b) jez. in leposl. „ 340 „ B 489 c) zgodovinske „ 141 „ „ 180 d) zemljepisne „ 58 „ „ 89 e) prirodoznan. „ 136 „ „ 179 f) matematične „ 30 „ „ 37 „ g) razne n 50 n n 62 . Skupaj šteje knjižnica 921 del v 1413 zvezkih Enjižnica je dalje naroeena na 16 časopisov oziroma revij in je ud sledečih društev: 1.) Slov. Šol. Matice, 2 ) SIov. Matlce. 3) Hrvaške Matice, 4.) Hrvat. ped. zbora, 5.) Glasbene Matice in 6.) Muzejskega društva. — Poročilo dalje omenja, da si je knjižnica nabavila krasen skioptikon s posebnimi slikami. Ta skioptikon je sedaj na razpolago vsem šolam v okraju. — Volitve: v stalni odbor so bili z vzklikom vo Ijeni: gg. A. G r čva r, Jos. Ažman, gospa Hu t h M. in Iv. Š e g a. V knjižnični odbor tudi z vzklikom: gg. A. Grear, Jos. Ažm a n, Iv. Semerl, Iv. Š e g a in gospa M. H u t h, — Samostojni predlog je bil le en in sicer je predlagal g. Iv. Šega, da izdaj c. kr. okraj. šol. svet zemljevid radovljiškega okraja kot učilo. Zeraljevid je pripravljen izgotoviti g. Iv. E r b e ž n i k, za kar ga naj c. kr. okraj. šol. svet posebej nagradi. . . Z>dnja točka je bilo poročilo o preosnovi ženskih ročnih del. V ta namen se je izvolil odsek štirih učiteljic, ki naj pretrese vse referate, a končno izdela skupni podrobni načrt, ki ga predloži v odobrenje. V tem odseku so: gospa M. H u t h, gospodične E. D r o 1, Fr. Z e m 1 j a n in Fr. P o g a č n i k. — Eonferenco je počastil tudi c. kr. okrajni glavar g. Fr. Ž u p n e k. —. Sklepno omenjamo še to, da je po končanem uradnem vzporedu konference izročil predsednik okraj. učit. društva g. Ivan Šega častno diplorno g. A. Grčarju s krepkim nagovorom. Slavljenec se je ginjen zahvalil ua izkazu časti. Zbrano učiteljstvo mujenato priredilo navdušeno ovacijo, želeč mu ša mnogo let. — Po konferenci se je vršii skupni obed v gostilni »TriglaV, kjer nam je g. I. Petrnel izborno postregel. — e —. Posestnikom skioptikona. Fotograf A. Vengar v Badovljici izgotavlja diapositive po poslanih fotografijah. Ima pa tudi že v zalogi vse lepše kraje naše divne Gorenjske. Gena enemu kosu je 80 h do 1 krone, pri večjih množinah je cena po dogovoru. Eavnajoč se po geslu: BSvqji k svojim" prav toplo priporočam to podjetje slovenskemu učiteljstvu. Iz seje c. kr. ožjega okr. šol. sveta za goriško okolico z dne 19. argnsta 1909: Gdč. Šusteršičevi se dovoli polletni dodust zaradi bolezni. Začasno so se namestili: Jos. Poberaj za Cerovo, Leop Beja za VrataGor. Lokovec, Al. Gorjup za Gabrije pri Ajdovščini, Jos. Drovenik za okraj. učitelja v Gorico, Al. Poljšak za Banjšice, K. Filipič za Eal, učit. kandidat Bibičič za Murovce, gdč. Gulin za Eihemberg učit. kand. Doljak za Eavne, gdč. Lapanja za suplentinjo v Bihemberg, gdč. M. Euutih v Prvačino, Arigler za supl. v Eihemberg, gdč. Podgornik v Opatjeselo. Nameščenje za tri šole se pred sejo c. kr. dež. šol. sveta ni moglo izvršiti, prepustilo se je predsedništvu, naj ga izvede po danem navodilu. Itazpisuna služba vadolškega nčltelja. Bazpisana je služba učitelja na pripravnici za srednje šole v Eobaridu, ki se otvori požetkom šolskega leta 1909/10. Za rarstvo ptičer. Tržaško namestništvo je izdalo na vse občine v deželi ukaz, ki stremi za tem, da izda od strani občin čimmanj dovoljenj za ptičji lov. Namestništvo utemeljuje to naredbo s tem, da so ptidarji po nekaterib. krajih popolnoma uničili vse ptice, zaradi česar se je pojavila v dotičnib krajih velika množina mrčesov, ki jih navadno pobirajo ptice. Ceška socialna deraokracija in češka BŠol8kc Matica"! Na Eladnu na Oeškem se je vršila 8 t. m. slavnost v korist češki Šolski Matici. Socialnodemokraški listBSvoboda" poroča o slavnosti, poudarja, da je imela lep uspeb in nadaljuje: BSocialnodemokraško organizirano delavstvo je sklenilo, ne da bi najmanje ravnalo proti svojemu socialistiškemu prepričanju, da se udeleži te slavnosti, na kateri je hotelo dati in je dalo izraza svojemu globokemu interesu za zatirane kulturne potrebe našega naroda." Zahvala. Mnogospoštovani gospod Alojz'j K r a j c , podpredsednik krajnega šolskega sveta, posestnik, lesni trgovec, gostilničar itd. je blagovolil podariti 50 K za tukajšnjo šolarsko knjižnico. Blagemu dobrotniku izreka podpisano vodstvo v imenu šolske občine za ta velikodušen dar najpresrčnejšo zahvalo. Bog plati! — Vodstvo trirazredne ljudske šole v Grahovem pri Girknici, 20. avgusta 1909. — Josip Ko bal, vodiHj.