Med najdenimi napisi zasluži največjo pozornost nad 150 vrst dolgo pismo, 
ki ga je Anam, peti Sinkašidov naslednik, pisal babilonskemu kralju Sinmu-
ballitu. Pismo nam kaže, kakšni so bili medsebojni odnošaji med dvema pri­
jateljskima državama v času neposredno pred Hammurabijem. Mesti Uruk in 
Babilon sta prijateljsko povezani (»-sta ena hiša-«), odkar se je Sinkašid oženil 
s hčerjo babilonskega kralja Sumulaila (1816—1781), ki se je imenovala Sallur-
tum. Kralji v Uruku so po tej ženitvi večkrat zaprosili babilonskega kralja, da. 
jim je poslal vojaško pomoč (od 1000 do 1ÔO00 mož) za varstvo njihove samo­
stojnosti. Tak vojaški kontingent je navadno ostal v Uruku nekaj let in bil 
nameščen v sredini mesta. Tako je tudi Sinmuballit poslal Anamu vojaško-
pomoč. Iz nam neznanega razloga Anam ni dovolil, da bi se babilonski za­
vezniki utaborili v mestu, ampak jih je nastanil pred mestnim obzidjem. 
Užaljeni babilonski kontigent je nato odšel, Sinmuballit pa je zelo očitno 
kazal svojo nevoljo. Anam v pismu skuša nekako vse pojasniti in apelira na 
dosedanje dobre odnošaje med Babilonom in Urukom. Svoje popolno zaupanje-
do Sinmuballita izraža z besedami, da Anamova »glava počiva v njegovem 
(Sinmubalitovem) naročju«. 
Pismo je zanimivo tudi v formalnem pogledu, ker kaže, kakšen je bil diplo­
matski pisemski slog v Hammurabijevem času. 
A. Falkenstein je dodal svojemu bogatemu poročilu tudi izredno lepe repro­
dukcije arhaičnih tekstov (Uruk IV a in III) zgodnjega sumerskega votivnega 
napisa in najbolj zanirnivih starobabilonskih dokumentov. Pravni zgodovinar 
mu je za naglo obdelavo zanimivih novih tekstov zares hvaležen. 
V. Korošec 
Hermann Junker: Die Geisteshaltung der Ägypter in der 
Frühzeit (österr. Akademie der Wissenschaften, Philos.-hist. Klasse, 
Sitzungsberichte, 237 Band, 1. Abh.) Dunaj (H. Böhlau) 1961, mali 8°, 
148 str. 
Nedavno umrli genialni egiptolog H. Junker (1877—1962) je ob svoji smrti 
zapustil kot svoje življenjsko delo preko sto publikacij, med katerimi je tudi 
12 knjig obsegajoča publikacija »Giza« (1929—1955) o izkopavanjih v vasi Gizeh. 
To delo imenujejo pravo kulturno zgodovino stare dobe (ca. 2850—2050) v deželi 
faraonov. Promoviral je v Berlinu kot egiptolog, 1. 1907 se je habilitiral na-
Dunaju, prevzel tam stolico za egiptologijo, bil profesor od 1909 dalje, 1. 1929' 
postal profesor na univerzi v Kairu, na Dunaju pa ostal honorarni profesor do-
1. 1938 in zopet od 1948—1953. Zaslovel je po izkopavanjih, najprej v Nubiji 
(1908—1911, in 1912—1929, s prekinitvijo med prvo svetovno vojno). Zlasti pa_ 
je presenetil javnost, ko je odkril prazgodovinsko naselbino Merimde, v zapadni 
Nuovi delti: ta izkopavanja je vršil po naročilu avstrijske in švedske akademije.. 
(Podatke povzemam po nekrologu G. Thausing v Archiv für Orientforschung, 
XX, 1963, str. 301 s.) 
Studijo z gornjim naslovom je predložil na seji filozofsko-historičnega 
razreda avstrijske akademije dne 24. junija 1960. — Najbrž je bil to labodji 
spev zaslužnega egiptologa. 
V uvodu ugotavlja, da je za pravilno vrednotenje najstarejše kulture 
Egipta treba poznati miselnost starih Egipčanov. Oporeka splošno razširjenemu 
mnenju, ki strmi nad njihovo napredno civilizacijo in visoko stopnjo njihove 
312 

umetnosti, hkrati pa jim odreka sposobnost za logično mišljenje. Po Junker-
jevem mnenju že v stari državi Egipčanom ni bilo tuje filozofsko razmišljanje 
in znanstveno raziskovanje, čeprav je res, da so ostali daleč od velikih filo­
zofskih dosežkov starih Grkov (str. 5). 
V svojih izvajanjih zavzema J. kritično stališče do raznih mnenj, ki so se 
pojavila v slovstvu, tako da preko arheoloških dognanj posega na filozofsko, 
etnološko, teološko (monoteizem in politeizem v Egiptu) področje. 
Od treh delov, na katere je J. razdelil svoj spis, prvi del obravnava teorije 
o mišljenju primitivnih ljudstev. V treh odstavkih se bavi s predlogičnini mišlje­
njem, z mitičnim (12—25) ter magičnim (25—36). Nato vzporeja z egipčanskim 
mišljenje starega vzhoda in starih Grkov (37—39) ter obravnava činitelje, ki so 
vplivali na razvoj, napredek in nazadovanje mišljenja v Egiptu. — Drugi del 
se bavi z »nasprotji«, ki se kažejo v mišljenju Egipčanov (49—54). Najbolj 
zanimivo in bogato je tretje poglavje o nastajanju egiptovske kulture. Pri­
čenja z datiranjem najstarejših egiptovskih kulturnih žarišč, jih vzporeja s 
sosedi, zlasti s Palestino in skuša določiti nosilce teh predzgodovinskih kultur. 
Naslednji trije odstaVki razpravljajo o najstarejšem egipčanskem verstvu in 
zanimajo zlasti primerjalnega veroslovca in etnologa. 
Z minuciozno skrbnostjo je pokojni Junker obdelal vse doslej v poštev 
prihajajoče arheološke in poznejše pisane vire, da je neegiptologu vsaj nekoliko 
olajšal spoznavanje in razumevanje miselnosti starih Egipčanov. 
V. Korošec 
Wörterbuch der Mythologie. Herausgegeben von H. W. 
Haussig, I. Abteilung: Die alten Kulturvölker: Teil I: Vorderer Orient, 
1.—4. Lieferung, 567 strani, 10 plošč; Teil II: Das alte Europa, 5. Lieferung 
(se bo nadaljevala). Stuttgart (založba Ernst Klett), 1961 ss. 8°. 
Potrebnost izdaje mitološkega slovarja utemeljuje založba s tremi razlogi: 
Miti so zgodnje oblike, v katerih se pojavlja človeška zavest, zlasti verska. 
Dalje odkrivajo, kako so se ljudje zgodaj duhovno spoprijemali s prirodnimi 
silami; tudi prvi začetki znanstvenih prizadevanj so povezani z miti. Končno 
so miti najstarejša oblika, v kateri se je ohranilo mnogo drobcev zgodovinskih 
spominov. 
Novi mitološki slovar hoče podati pregled mitologij vseh narodov sveta. 
Prvi oddelek naj zajame stare kulturne narode, drugi oddelek, ki se šele pri­
pravlja, pa primitivne narode. 
Prvi oddelek bo predvidoma razdeljen na pet delov. V prvem delu, ki 
obsega štiri sešitke, je obravnavan Stari vzhod (str. 1—567). Snov je razvrščena 
po posameznih kulturnih območjih. Dieter O. E d z a r d (München) obravnava 
mitologijo Mezopotamije, t. j. Sumercev in Akadijcev (= Babiloncev in Asircev) 
(139 strani s 4 stranmi slik); Einar von Schuler (Berlin) je obdelal Malo 
Azijo, t. j. Hetite in Hurite (75 str., 4 tabele); M. H. Pope (Yala) in W. R o 11 i g 
(Münster) obravnavata Sirijo (Ugarit in Feničane) (96 str., 8. tabel), Wolfgang 
H e 1 c k (Hamburg) stare Egipčane (94 str., 8 tabel), Maria Höfner (Tübin­
gen) arabski kulturni svet in sicer ločeno za Severno in Osrednjo Arabijo 
v predislamski dobi (dodatke iz grških in rimskih virov je prispeval Eberhard 
Merkel) (75 str.) in posebej za Južno Arabijo (70 str., 4 tabele). Ista avtorica 
je obdelala tudi Semite Etiopije (15 str.). 
313