ŠSe«. 51 Cesta timte tis le usta Posamezna štev. stane 25 stotink let853lH 11$, i za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm j v4i- . kiiokostl 1 kolone (65 mm): ' za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1*20, oglase denarnih zavodov L 2‘— Mali oglasi: 30 stol. -«in.nnj L 5'— “tT- i ‘svetu Ko so pa slišali tujci /lape- j ravnati z motorno ladjo, so jeli vsi'stavili socijalisti; zanj so glasovali Narodna pesem Najlepši biser v kulturnem bo-!11^011110 občudovanje v nax ^е"ј3р0 0b kamenje ter se razbiti, gaetvu našega naroda so naše na- nje. Imamo celo vrsto skladate- Končn0) v zadnjem hipu, ji je prisko-vodne pestili Pripovedujejo nam 4ev, ki so si zapisali blestečo na-: ci) na pomoč neki parnik, jo ujel in o junaških delih naših pradedov,1 rodne melodije in so jih pripra- rešil, toda o strojniku ni kilo sledu. pripovedujejo nam o bojih s Tur-! vili za zborovsko petje (pravimo,.Pijani možakar je kakor čep utonil, ki, o vilah, ki so pomagale ljub- da so jih harmonizirali,. JEZ ČEZ NIL, llencu-junaku. Vse večje dogodke! Zborovsko petje — najpnstnej-; Jez 5ez Nil v Sudanu južno od v domači zgodovini je narod ope- ši slovanski pojav v našem kul-ј Egipta; je dogotovljen. 3400 m je dolg val Junake teh pesmi je~ narod turnem življenju — se je polastilo l in nad temeljnim zidovje 39.5 m vi- od narodne i kubičnih metrov vode. Vsebina zaje- seh y Pekingu imajo Kitajci eno žene vode znaša 485 milijonov ku- skoro vedno izpremenil v domače naše narodne pesmi, ohranilo jo: .^oku Najx ećja ^ezatvornice 420 veljake, ki govore jezik ljudstva, je иа večne čase Nasi zbori solVekundo gre skozi zatvormce ki mislijo kot misli ljudstvo: bi- danes nerazdružljro stroumno, a preprosto. Tako bli- pesmi. Nobena pesem ve j« | ,>ičnih metrov. „Glavni namakalni zu so nam ti junaki v narodnih tako lepa, naj bo od domačega ali;.ianai je 150 m dolg. Stroški zgradbe pesmih! Pred stoletji so se borili tujega skladatelja--ne vpliva ta-!so znašali 800 milijonov lir. Jez bo in umirali, stoletja so stare pesmi, ko silno- na naše ljudstvo, ko.; dužil za namakanje obširnih poljan, ki opevajo njihova dejanja, a ravno narodna pesem lsto ; ^ voiidai- up nam zdlio v nesmi živi za tuje 'poslušalstvo. Tildi glas- ;piede.ovali tam bombaž. Uomacml to ,M, kot bi äe danes*3 živeli. jben» najtežja in najgloblja h«- Ä Pa ne samo o 'junaških «n,h ^ F nacijonalci in monarhisti. Zdi se, da je že prešlo v navado, da je Nemčija za božične praznike brez vlade. Morda pa je to dobro, da uživajo lahka ljudje svoj mir neskaljeno in brez primesi politike. Stresemann bo odpotoval v Egipt; gre se zdravit. Wirth bo najbrže mož, ki bo za novo leto sestavil Nemčiji vlado. KITAJSKA Na Kitajskem stara pesem. Posamezni generali so si še vedno v la- VELIKI SADOVI. pojejo naše pesmi. Pojejo tudi o . , „ , ^ _ n’ tu_; ljubezni. Pojejo o ljubezni mate- jem Najlepše naše narodne pesmi I V «Sadjarju in vrtnarju» je nekdo IgTnim(sinom4 poj e j o o hreplne- vplivom evropske cM > wtTXeto^ koTerabT katfre EiuB vi K - m vino Za temnimi dnevi zasiie zo- letja ^urek; v Bosni in divji belfleurja mu je tehtal letos 4< kg; 1 a 1 1 - a - 1 - ^ Macedoniji so doma najlepši naši bobčev plod 26.5 kg, kruška dekanica . nVt 'iV napevi. Pod krvavim gospodstvom43 kg in kanadka 26. vlado, ki ji je varuh mandžurski diktator Cang-Tso-Lin, drugo imajo v Kantonu, ki so jo sestavili kitajski naeijonaiisti. Boji za Šangaj se še vedno nadaljujejo. mevne novite A pet. zlato solnce. Vse se Junak se je vrnil iz tujine, odpe- • Л “/ЛТ- тоГ Г tjal je izvoljenko na svoj dom. In Tuikov 91 / ohranilo ljudstvo le, ^»et noie narodna nesem o veseli svoje narodne oblčaie- ohranilo si. ^tovSini ü o Ln? nevesti Sva j® svojo narodno nošo, a duška je v Jal moglo dajati svojim občutkom, ije zaplešejo kolo, katerega vese- Vselim in žalostnim la melodija pripoveduje —vesenm m žalostnim, Tedenski pregled Našemu narodu, našim bravoem in na-rošnikom želita uredništvo in uprava „Novic11 vesele božične praznike. veselo zgodbo. Narodna pesem poje še o narav uih krasotah naše zemlje. Opeva domišljije, jezera in reke, opeva gore in mor- Pozna s j». ITALIJA Novi tržaški prefekt Minuli četrtek je prevzel novi tržaški prefekt kom. dr. Forna-ciari svoje posle. Ob tej priliki je pesmi. Zato so te pesmi tako lepe, ! Kratko je bilo zasedanje poslanske j^zdad bblsstem, fašistom in usta-ker je položil narodni pevec v nje'Zbornice. Tudi ni obravnavala zbor-.novapi javen proglas, v katerem vso svojo dušo vse bogastvo svoje uk8- bogve kako važnih zadev, če iz- .pravi, da bo vršil svoje delo v zna- vzamemo razpravo o liktorskem po- menju italijanstva in fašizma, kot . „ vpliv naže narodne! nič Äf min Nešteti so že zbirali naäe na P-t P«3*11,0/ nainovojžib zbo. . , l8lcr Volpl „ imel, kot v senatu, Blesteti so ze zmiaii nase na ,.jb naših skladateljev. isvuj govor o lin. politiki Italije. Zbor- vocne pesim. zapisovali so jin,. Naši skladatelji skladajo zbore niča je sprejela odloka o liktorskem kot so jih slišali iz ust naroda. in samospeve na besedila narod- posojilu z 241 proti 3 glasovi, mu je to nalogo poveril onorevo-le Mussolini. Novi c očinski komisar za mesto Trst Za prefekturnega komisarja tr- Veliki možje raznih narodov so nih pesmi. Napevi so narodni, ali Za letos je poslanska zbornica kon-iraške občine je bil imenovan me-občudovaii in občudujejo lepoto, — kjer so se ti izgubili — v duhu čaja svoje delo. Prihodnje leto pa je,gto dosedanjega Pereza, ki je po- ln pestrost naše narodne pesmi. I narodne melodije ustvarjeni. Prevajali so nekdaj in prevaja jo äe danes najlepše pesmi v svojo materinščino. Že mrtva beseda naših pesmi je vzbudila občudovanje po širnem Naši skladatelji so postali narodni pevci. Njihove pesmi bodo postale narodne, ako bodo še na- ffiiTÄS Ä hÄ! IM pr=№ pokrajine Brindisi, jetnosti v korporacijsko zbornico, jKom. 1 - omen. Narod ne bo volil več poslancev, Nadaljevalna šola v Idriji , v . marveč bodo voditelji slndakalnih 7T , . ,. . . ,. . , . dalje črpali iz neusahljivega vrel- organizacij pošiljali svoje zastopnike ... Javtja> bo > ca narodne pesmi. B. i v^zbornico. To so šele medli načrti; i Ib1,1)1 ustanovila nadaljevalna šo- gotovega niše nič. Vprašanje je Ta. Zanjo bo pa morala idrijska težko in ne bo ga mogoče zlahka re- 'občina plačevati skozi 5 let letni šiti. I prispevek 10.000 lir. JUGOSLAVIJA L, . . . ... . , Kat astralna revizija odplavljenih Novice iz vsega sveta FOTOGRAFSKI AVTOMATI Berlinske ceste in ulice bodo v nekaj tednih zopet za senzacijo bogatejše: Neka ameriška tvrdka namerava postaviti po najvažnejših trgih, v velikih trgovinah, po kolodvorih ter povsod, kjer buče veletoki množice, avtomate, ki to fotografirajo v nekaj minutah in za majhen denar, in sicer popolnoma mehanično, brez vsake pomoči človeške roke ali sile. Ti avtomati, ki so že na potu v Berlin, izglodajo približno tako, kakor telefonske celice. Kdor hoče imeti svojo sliko, stopi v celico in se postavi pred motno šipo, v kateri opazi svoj odsev. Nato vrže tri novce po petdeset pfenigov v špranjo, tako kakor pri avtomatih za čokolado ali milo, se pravilno uravna, se prijazno ali dobrovoljno nasmehi ja ali se zresni — kakor pač sam hoče — prime gumijasti ročaj, ga pritisne in — eksponiran]e je končano. Naročnik si more nato izbrati drugo pozo in izboljšati svoj izraz. Zato mora zopet pritisniti ročaj in nova slika je gotova. Tako gre to osemkrat, kajti avtomat izgotovi osem slik za tri novce po petdeset pfenigov. Medtem pa, ko se postavlja naročnik v drugič, tretjič ali osmič pred motno šipo, delajo nevidne jeklene in aluminijaste roke v notranjosti avtomata, vlečejo o-svetljen film skozi razvijalne in fiksirane tekočine, ga napno v kopirni okvir, prižgo malo kopirno svetilko, odrežejo kopijo in jo z elektriko posuše. Komaj zapustimo celico, že skoči iz neke špranje na zadnji strani celice izvršen trak z osmimi slikami. Za eksponiranje in ižgotovi tev osmih slik ne rabi avtomat več kakor pet minut. Jugoslavija še vedno nima svoje vlade. Politikom se prav nič ne mudi; Uzunovič, ki mu je poverjena sestava nove vlade, prav nič ne hjti. Poga- Ta nova pridobitev avtomatske teh- janja z načelniki strank se vršijo po-тке gotovo ne bo všeč fotografom, ßari. Demokratska zajednica (zveza Ce bodo ljudje zadovoljni z izvrše- nekaterih strank, med katerimi je slikami, je še vprašanje in ni najmočnejša demokratska stranka) izključeno, da se bo marsikdo vrnil gtavlja za vstop v vlado zahteve, ki od avtomata zopet k fotografu. Dati jjh radikali nočejo sprejeti. Tudi sam sebi pravilno fiziognomijo naj- SLS najbrže ne bo prišla v poštev mze ni tako lahko. Fotograf vam šele pri sestavi nove vlade. In Jugoslavija da lep, oziroma resničen obraz. imela zopet vlado, sestavljeno iz PIJANA DOGODIVŠČINA. radikalov in radičevcev. Manuk Effendi je obiskal nedavno svojo soprogo svojega brata Jer- LITVANSKA Na Litvanskem so doživeli revolu-. vabhi Effendija na krasnih Prinki- cjj0_ Puntarji, ki jim načeluje Sme-piških otokih. Po bogatem obedu se tona, so odstavili vlado. Predsednik je podala družba na izprehod- ob republike dr. Grinius se je odpovedal morski obali. Ker je bilo lepo vreme, predsedništvu. Za novega predsed-se je zatožila trojica bogato z jedjo mjm 80 izvolili prof. Antona Smeto-ter najela motorno ladjico, da bi pre- na Kot se vidi deiaj0 Litvanci kaj bila popoldne na morju. Ko so se vo- pjtro. Radi državnega prevrata na žili par ur po morju, se jih je lotil Litvanskem so duhovi na Poljskem glad m jeli so jesti. Seveda so zali- razburjeni. Pilsudski je poslal na vali slaščice pridno z močnim žga- poljsko-litvansko mejo močne posad-njem «dušikom». Prijazen kot je, je voiaštvn ponudil Manuk Effendi par kozarč-j ------------TTTT'— kov žganja tudi strojniku. Ta se ni | NEMČIJA dal dolgo prositi. | Nemčija se ni izmotala iz svoje Ko -se je stemnilo, se je hotela;vladne krize. Socijalisti so bili na- družba vrniti domov. Tedaj je posta-, Povedali Marxovi vladi boj. In vlada lo strojniku vsled preobiio zavžite pijače nenadoma slabo. Da bi se ne neženirano izpraznil, se je sklonil preko ograje in — telebnil v morje. Tega ni nihče opazil. Manuk in njegova družba so se medtem veselo zabavali. Motorna ladja je brnela ter se bližala brez pilota luki Halki. Ker ni zmanjšala brzine, so jeli gosti strojnika iskati. Ni ga bilo nikjer. Absolutno ga niso mogli najti. Tedaj sta se polastila vesele družbe strah in groza. Ker ni znal nihče od družbe nezaupnico zemljišč Kot smo v kratki brzojavni Vesti iz Rima sporočili, je ministrski svet na eni izmed svojih zadnjih sej sklenil dovoljevanje podpor v iznosu 50% dognane škode za obnovo in popravo kmetijskih poslopij poškodovanih po povodnji. Čim bo tozadevni odlok priobčen v u-radnem listu, bomo obširno in točno poročali. Dalje smo obvestili naše čitatelje, da je še v veljavi avstrijska ministerijalna odredba iz leta 1917., ki dovoljuje odpis davka od zemljišč, kjer so vremenske nezgode uničile poljske pridelke. Danes pa opozarjamo naše poplavljenem še na eno ugodnost, katere se lahko poslužijo. Premnogim je namreč sila deroče narasle vode odnesla vso rodovitno zemljo in se razprostirajo sedaj tam prodišča, kjer so bili poprej zeleni travniki, pašniki ali pa njive. V zemljiških knjigah so te parcele še vedno vpisane kot plodonosne parcele pod kategorijami travnikov, njiv, pašnikov ali pa gozdov. Zato morajo vsi ti obrežni posestniki v lastnem interesu, da ne bodo več plačevali za ta prodišča; davka leta in leta, ne da bi imeli od njih najmanjšega užitka, zahtevati revizijo katastralnih ugotovitev. Te prej plodovite parcele, a sedaj prodnate, se morajo vpisati v zemljiške knjige kot nerodoviten svet in temu sorazmerno e, % Em^tevčni m-ad opvctiti od ^ ie ^ ^ ^"Z vsakega davka Ker veljajo v naših pokrajinah v tem oziru še avstrijske odr edbe, se ta ugotovitev mora izvršiti na stroške državnega urada. Da bo nova ugotovitev in klasifikacija parcel med nerodoviten, prodnat svet imela veljavo že v letu 1927, se mora zahtevati katastralna revizija še tekom tega leta do 31. decembra pri katastralnem uradu. Goriška prefekture Ker uradi goriške prefekture še ne poslujejo, dasi je prefekt Cassini že na svojem mestu, opozarjamo, da naj se naši ljudje obračajo za enkrat še na prefekturo v Videm. Jih bomo že še o pravem Času obvestili, kdaj bo goriška prefektura začela poslovati. Nova ladja v Tržiču v našem dre,ce| Cigo, Anton - Planina, četrtič jo-. in vendarl Glej tani v solnčnem Marsikateri Lokovčan je zadnje vtoja”Jožef1'!— zapuetU svoj dom 'in šel'v Bodrež; Lužnik Karlo - Žabče, Žnidarčič SDi ^eto^? Neti verjel tujino služit kruh. To bi Se dalo, Iz f^J nomblrl štaS Äioizil iastnim očem, greš bliže, ogleduješ, ce ne že preprečiti, vsaj zelo, zelo №?en, Stotič Ivto - Biljana^Vapajne'vzameš vejico v roko in občuduješ, omejiti s tem, da se zopet z vso Jožef — Vojsko; Mihelj Milko — Velike Kako prijetno in blagodejno vpliva vnemo m vstrajnostjo popnmemo žablje, končno tudi novinec Skubin Hilarij na vsa naša, čutila: sveži cvet v sredi naše domače predvsem kovaške — Dolenje. I zime, saj nae spominja na pomlad, obrti ter jo dvignemo na nekda- Dvage «Novice»! j vso toplo, cvetočo jn prijetno . , . . - !nj0 stopnjo. j Bolgarski pesnik Hnstov je prvi po-, ^ ^ Sprejmite par vrstic od fantov-! nudil roko v spravo bratskemu Jugovo jak o v letnika 1906, ki služimo slovenskemu narodu, po bratsko po- | Čujemo, da nam namerava popri 7. bersaljerskem polku v De-jšteno mu je odgovoril Jugosioven slati škofijski ordinarjat italijan-senzanu pri Bresci. jKrhlec. A ni dolgo temu, ko je tudi skega duhovnika. Verujemo, da V prvih vrsticah voščimo vesele iz matuške Rusije odmeval glas, da škofija ne razpolaga s slovenski- božične praznike in srečno novo ^^a^^ojlhlužnth SovП0 Ali jf1 du£ovni- Mi pa nismo tega leto, Vam «Novice», ki nam pi*t- niso ti glasovi kakor cvetje v zimi, Arivl- :'' p-f 16 pnde, a ceikev bo našate novice iz naše lepe domo- oznanjujoee) da ge ђн^а velika, slo- ™ " vine, i vanska pomlad? Daj mili Bože, da Voščimo Vam, stariši, bratje in slana tega cvetja ne pomori! IZ FLAVIJ. Srečal sem znanca mladeniča, «O da si ml zdrav!» Ne zameri, kod prazna in molil bo sam!! IZ OPČIN, V soboto popoldne smo pokopali Andreja Sosiča (Kočo), moža 08ih let. Dolžnost je naša, da sc sestre, prijatelji in prijateljice, vesele božične praznike, srečno novo __ _ «Vulcania». Nova ladja ima težo! Briščak Josip, Lonj er pri Trstu aol... v južnih krajih. Dovršil sem, j vrstah. Bil je nekaj let voditelj 24.000 ton, je dolga 192 metrov in Mužina Romano, Skedenj pri zdaj sem spet doma.» — «Tako no, konsumnega društva ter večletni pol, široka 24.23 m in visoka nad Trstu; Uzmovič - Grilj Anton, Dol- povej mi, kako ti je šlo tam dol?» —! predsednik in odbornik. Nekaj let 14 m. Vsa ladja je zgrajena iz je- nji Zemen; Zmamković-Tomšić «Ne morem se pritoževati, znam ne- • je ^ tudi poštar. Sodeloval je pri kla. Ladjo gonijp motori. Na ladji Ivan, Knežak; Kradavič - Šabič ^oUko jezdea, vseh naših kulturnih in gospodar- im prostora za 3000 ljudi. «Vul- Franc, Zagorje pri Sv. Petru; Pu- f^li prišel navzkriž» — Pa bi bil' skih društvih. Do svoje smrti ječama» bo rabila za pot iz Evrope rič Josip, Veliki Repen, Jordana kar tam" doll ostal,» se pošalim. — bil cerkveni starešina. Kakor je v južno Ameriko 13 dni. j Romano, Rukavce; Vrtovec Vik- (,_Kaj šeh> __ stopi korak bliže — bil sam, tako je tudi svoje otroke Knjige Goriške Matice so pošle, tor, Šmarje; Sestan Vincenc, Ku- «čujete, verujte mi, nikjer je ni moje vzgojil strogo v narodnem duh v Naiznačilneiše znamenie na Ježevo pri Bistrici; Valenčič Josip, rodne grude, — samo tukaj in nič ni Pogreb je bil veličasten. Domače kat пабТп Je'sprejSo S' naše RuP»= Mmc Frage. Velika Buko- ^Pevsko društva «ZVon» mu jo m. ljudstvo letošnje knjige Goriške j]1™?”’ |FomaS ^ en e c, vrnil sem se tak, za izkušnjo žaIo?tin^» a Matice je to, da so že sedaj, komaj Mrija, Hlača Stanko, Stoniaž, b0gatej;§k pa 7XiraVo!» In prožil mi 8°dba igrala ^alne koračnice. Pr« štirinajst dni potem, ko so izšle, Krovatin r rane. Skoti je, Chel Lu- je deenje0- — Zahotelo se mi je ob- zadeti družim iskreno sožalje, pok pošle. Uprava jih nima več na raz- dvi^, Biljeg Leban Alojz, Tolmm, je|j ga in poljubiti. ;Sosiču mir in pokoj! polago in zato ne pomaga letos faiii vrh; Murovec Ivan,; —— I IZ RICMANJ. obračati se z zakasnelimi naroč- Miklavčič Jožef, Miklavčič. Rokodelec je, cel dan dela v Trstu, j Drugo nedeljo po novem letu bo bami na unr-ivo Ргепотпр na Franc, Kožbana; Menic Anton, zvečer se vrača truden domov. Sede'obhajal č. g. župnik Sancin, ki je pri rnčhe iz raznih kraiov riTso пГ Brdo; Bratuž Josip, Štorje; Smrdel in vzame tamburico v roke. Nemirno, Inas v pokoju - dijamantno sv. mašo, v , e. r/j rAzmn Krajev nase ae- p Studenec nervozno begaio trudni prsti po tan- t. j. 60-letnico. Slavnosti se bo hale žele ter od naših izseljencev iz Г1аис’ , __ , , 'kih žicah. Kot"lahna meglica se vije !udeležil tudi škof. C. g. župnik San- Francije, Avstrije in od drugod: охшпд wenuei melodija po. večernem mraku, tre-:cin je služboval v Miljah, Lazaretu, gredo v stotine. Uprava jim pa ne: Slovenski fantje in možje, naba- peče, skoro zamira, tiha, rahla kot Riomanjih in Predloki, od koder si je more več postreči, ker knjig ni jajoči se v severni Franciji, poši- skrit poljub. In narašča epet, krep-| zopet zaželel v Riemanje. Dasi nosi več — pravočasni naročniki so jih ljamo najsrčnejše pozdrave in bo- keje, obsežne je ter se druži s srebr-, č. g. župnik že lepo butaro let (84), vse pobrali. Le po nekaterih knji- žična in novoletna voščila vsem nim sopranom njegove mlajše sestri- venuar je se krepak! Naj nam ga Beg gamah se še dobi par izvodov. svojim sorodnikom, znancem in g v^oni večnolepi spev: «Cujte gere še ohrani! Ker bodo knjige Goriške Matice prijateljem ter vsem čitateljem 1 Ne f|ntaziram in si ne izmišljam, prihodnje leto še lepše in da ne «Novic». Želimo Vam v novem le-: navedel sem v teh vrsticah ie dejstva ostane v prihodnje nihče brez tu vse najboljše in nebeškega bla-!— resnico. Sprejmite dragi čitatelji knjig «Goriške Matice», poživlja-1 goslova. j in čitateljice «Novic» s tem moje mo vse naše ljudi, da se že sedaj I Gre nam še precej dobro. Zdravi! skromno voščilo k lepim božičnim in čim prej naroče pri domačem smo, kar upamo m želimo tudi praznikom: Mb- ercem vsem, ki so poverjeniku ali pa pri upravi Go-j vsem svojcem, riške Matice v Gorici, ulica S. Gio-| V geslu, v slogi je moč! smo re-vanni 6, I. na knjige za prihodnje kli tukajšnji Slovenci in ustano-leto. " ‘ vili podporno društvo, ki je še le «Brat Frančišek» v povojih, se pa dobro razvija in Slovo. Predragi Ricmanjci! Prišla je vrsta i name. S težkim srcem se moram ločiti od Vas. Zapustiti moram pre ljubljeni kraj, kjer sem od prvega .svojega nastopa delila z Vami veselje m žalost skozi dolgih 18 let. Nc najdem primernih besed, da bi žarnog! a ob tej priliki zadostno izrazite svojo zahvalo za vso ono prijaznofci in ljubezen, za vse one usluge in đo- blage volje! Vrničev. IS LOKOVŠKIH HRIBOV. (Naša domača ehrt.) Malone po veem Tolminskem in' brote, ki ste mi jih vedno in povsod Goriškem je znana naša domača | izkazovali. Kniiaa ki io ie snisal naš ni- šteje danes 40 pitnih članov. Ime jfokovška obrt- Kraji pri nas so| Kljub temu, da bom daleč proč od Ir’ance B=)k, eP Mla ? dru. *"*'"* Slovensko delavsko hl,toviti in'„„dovitnl btto P*:S3Ä№ÄÄÄ gi izdaji. Koliko vrednost zavze- K*^*"»*» "Edinost,, SU.],,», tudi gospodarsko ti Kraji niso na zdrav tudi vsem tistim, od katerih se ne bom mogla osebno posloviti. Emilija Tarko, učiteljica. —- Ko je bila našal judska šola lete 1910. razširjena v dvorazrednico, sme dobili poleg tedanjega voditelja Se O* -I/jVICLJ-I. ^ V 1. C-L4.11VO U £ј<Л V ćj\5'm (y Wendel in okusili že Ä ÄJ’ÄS. M Svlem|ozSuzeto nl rok™m Niso .e pa za. «Goriški Matici» v Gorici, via San Govanni št. 6. «Čukov koledar za I. 1927.» Kdor rad čita in se še rajši sme- beznjivi in se nas spomnili vsaj je, naj kupi to knjigo, zakaj v njej sedaj z božičnimi voščili, je za 112 strani smeha. Zbirka ob-: Peter Cigoj, Rožič Avgust, Osek; sega zgodbe, karikature in še mar- Flander Alojzij, Flander Ivanka, sikaj in vse za smeh. Koledar je. Grahovo; Kermperle Ivan, Nem-izšel te dni. Iški Rut; Anton Bric, Hudajužna; Kličemo Vam krepak: Zdravo! teklj k izseljevanju, kar smatrajo Prosimo, posebno fante, naša dekleta, da bi bili nekoliko več lju- ljudje äe dan», kot edino rečilno -eiteljico gosp W Tg» Celtt vejo v gmotnih krizah, ampak vaka v na§j vasi z neumorno Ijubez-njih skromnost m podjetnost jim пц0! z nepoplačljivim trudom a» je pokazala drug izhod. Začeli so odrasle, a osobito za izobrazbo naee izdelovati kmetsko posodo in mladine. Z materinsko ljubeznijo ee orodje, ki so ga prodajali no vsem je povsod lotila dela, kjerkoli je vl-Tolminskem in Goriškem. dela-, da nam lahko pomaga. Nobeno Če si prišel zimskega dne v lo- koristno delo ji ni mio pretežko. i v-, v:.v „„ .jToda pred par dnevi ee je blieke- kovsko hišo, se tl 3^ nudil vito razširila novica, da je naša gosp. ----—---- i Franc Klemenc, Marija, Klemenc, Pozdravi !к™шк; St»M»y Hvata, Ponl.,SVTrtor!’-y« dnlžlna na Misel poroma iz daljine in tu- jine v domači kraj, tiha in priprosta; obstane ob ognjišču in vidi in gleda domače obraze, domače duše. Zaživi v spominu in zadrhti v hrepenenju po lepih časih. Priprosta je sicer ta misel, toda iz srca prihajajoča; glasno pozdravlja domače in znance, prijatelje in tovariše, vso domovino. IZ BOLOGNE. Srčne pozdrave iz Bologne pošiljamo slovenski fantje, kateri služimo pri 6. genij-skem polku, starišem, bratom in sestram in tudi fantom in dekletom, dasi -smo prepričani, da ste mnogi pozabili na nas, a mi se v «Novicah» za praznike vas spominjamo. Ob tej priliki voščimo vsem vesele božične praznike in še srečnejše novo leto, da le bi jih bilo več srečnejših nego sedanje. - Vuk Maks, Nardin Peter — Vrtojba, Stergar Lojze, Cenčič Karlo — Staroaelo, Rojak Ivan, Bratuž Ivan, Plesničar Ciril — čepovan; Bavčar Albert, Maiti Hilarij — Selo; Bajt Andrej — Zatolmin; Bizjak Slavko — Vrtovic; Pizent Stanko — Nanos; Božični utrinki oče je bil mojster ali voditelj. Prvi gtjak na Krasu. Žalost in obup se F’ sin kuje žeblje za čevlje, drugi polotil vseh vaščanov, kakršen ee ne dela nože, sekire, cepine, kovanke, da popisati. tretji je mizar, oziroma rezbar in Pevski zbor «Slavca» in domača pripravlja najraznovretnejšo, le-!|a^a so priredili g. Turkovi prete-„ «mWHo ceno nedeljo ganljivo slovo. V dve- seno domačo porodu m J - ranj konsumnega društva je bila Mrzli vetrc brije od severne strani, Glavna je pa vendar KOvasKa zi>rana ce]a vas vrstili so se naši oster je kot nož, tanek kot igla, z obrt. Zvita lokovŠka glava, вкгот- zbori, igrala je mlada godba, ogla- vztrajnostjo išče golote, skozi obleko nost in delavnost je znala, kljub §ац so S6 razni govorniki, ki so sku-nam gre do kosti. Iz sicer vedrega krajevni revščini in neugodno- šali orisati zasluge g. Turkove in bel. neba sije solnce, a njegovi žarki so gjjm zaposIiti skoro vse ljudi lo- ki jo občutijo Ricmanjci z njeno iz-slabotni, medli, ne morejo premagati vovskjh hribov jgubo. Poslovilni večer ostane vsem v močnejših sunkov hladne, sape. Na-: je ^ doma6a obrt tod neizbrisnem spominm Bil je večer ^ r • • »ji* jokä. Jokcili so odrasli kot ot)oci « -.T , . ^ , sicer se ohranjena, a jasno sc V1h..j Go6podična! Vi odhajate! S čim I KPk^tete4 da dan za onem izginja, kakor iz- naj poplačamo ves Vaš trud, vse Vaše * " ginja med nami ona tiha skrom- delo? Naj bodo naša srca. ona, ki nas so na glasu kot izborna fsd še iz nost in delavnost naših očetov, bodo tudi ločene združevala! Vaši predvojnega časa. Da vdobi vsak, ki Res "so težkoče, kajti teke pomož- zlati nauki bodo ostali vedno med jih zahteva, tudi res prave naše teste- ne obrti, kot je naša, država ne nami jn naS3mi otroci, ^ nine, smo zopet upeljall zavoje po pozna in zato ni prosta taks ven-!vis spremljajo povsod! % in 1 kg, Zahtevajte pri trgovcih dar to ne sme še uničiti nase do-, ■ Ricmanjci makarone, špagete, subjote ali razne mače obrti, reši sc morda tudi to j (jako izkazuje naše ljudstvo fjiv iulme vrste le v zavojih z napisom vprašanje. Naša obrt, ki ima za bežen onemu, ki jo zasluži. - Op. uM .p . . , seboj precejšno zgodovino, ki je — pri veselem omizju so darovze* za naše kraje jako važna, edino Ricmanjci L 62 za Šolsko društvo. MANICA : J Božična noč. Božična noč, čarobna, noč, res čudežna je tvoja moč, ki živo mi spomin budi na davno preminule dni... Nad sabo zrem leseni strop in v kotu tam pastircev trop, krog jaslic liki zvezdic žar blesti se lučic kolobar. Pri meni mamica sloni, lase in čelo boža mi, objema me tako ljubo, poljublja me tako srčno... O srečni časi, kje ste, kje...? Zaman po vas mrje srce... V spominih teh božično noč .obhajam često — plakajoč. TONE GORjANOV: In mir ljudem na zemlji. (Iz vojnih spominov.) Takrat sem bil zaprt v vlažni celici na ljubljanskem gradu. Jeseni so me prijeli in me obtožili srbonlstva. Mislil sem, da bo moja poslednja pot pred puškine cevi, a čudno, me ni bilo hitre sodbe, nič tistih poslednjih želja, ki jih človeku izpolne, kot bi se hoteli rogati iz njega. Tudi težke poslednje poti ni bilo, ne groba in ne strelov, iz dneva v dan sem ležal na mokri slami in kot Robinson sem vdabljal v steno črte: vsaka črta je bil dam, grozen, večen dan čakanja in premišljevanja. Tako sem nekega dne izračunal, da je 24. december, da se bo Krist rodil. Takrat sem po dolgem času imel lepe, jasne misli. Videl sem se otroka v tistih lepih hribih, v tisti deželici solnea tap gori ob Soči. V Reber sem šel s svojimi bratci in prijatelji. Razposajena je bila naša mladost, pa smo odgrebali — glasni in vroči — sneg, da smo prišli do lepega, zelenega mahu. O, kako lepe so bile jaslice; svečica pri svečici in male ovčice so se kar zgubile v nagrmadenem mahu. Najlepši pa se mi je zdel angeljček, ki je plaval, z žimo privezan pod strop, nad jaslicami. Pri polnočnici se mi je zdelo kot v nebesih. Zaspan sem bil in vsako leto sem v cerkvi zadremal in v polsnu je vsa tista vesela godba in petje postalo tako lepo, da sem sanjal o raju... Na vlažni slami sem ležal, a moje misli so bile svetle. Isti čas je hodila moja mati svojo križevo pot. Naša‘vas je bila tik za fronto: od časa do časa, ko so bili napadi močnejši, ko se je razlival preko doline dušeč plin, so morali ljudje v hrib ne vedoč, če se bodo kdaj povrnili. Tisti čas, ko sem jaz ležal na slami, v celici ljubljanskega grada in sem gledal v svojo mladost, je moja mati Tisti hip so se nenadoma odprla vrata in v kuhinjo je vstopil stotnik, ki si je v naši hiši vzel sobo. Stopil je že na prvo stopnico, ko je zapazil Rusa, prepadenega in trepetajočega. Stotnik se je zarežal, odprl vrata in poklical s ceste patruljo. Desetnik je glupo gledal stotnika v obraz, kot da ni razumel povelja. Stal je nepremično in molčal. Stotnik je zarohnel nad njim; takrat šele se je desetnik zganil, prestrašeno stopil naprej in zdelo se je, da bo pokleknil pred Rusa, ko ga je vezal. Nekaj nerazumljivega se je zgodilo takrat. Skozi vas so šli in na dolenjem koncu, na Miklavčevem polju so postali. Moja sestraseje z drugimi otroci previdno plazila za njimi; skrili so se za zidom in radovedni dvignili glave. Tam pa so odgrebli sneg in potem, potem, so še rjavo prst kopali. Otroci tega niso doumeli in so gledali, gledali. Tam so postavili Rusa pred jamo, namerili nanj cevi in je počilo. Takrat so se otroci razbežali, Rus pa je zakrilil z rokami in padei na obraz. Položili so ga v jamo. Imel je široko odprte oči, ki so grozno strmele v vojake, ki so hitro metali zemljo na gorko telo in so gledali v daljavo, da bi ne srečali Rusovega pogleda. Na snegu je ostala velika, krvava lisa. Desetnik jo postavil svoje može v vrsto in odkorakal s trudnim, star- njegovi čevskim korakom: tudi na duši je rdela krvava lisa. Ko je pritekla sestra vsa prestrašena domov, ni bilo matere več na domu. «Gorjanovo so odgnali», je šlo pritajeno skozi vas. Pa so ljudje razlagali: «Zvedeli so, da je Tone, sin njen, zaprt v Ljubljani, ker je držal s Srbi». «Ustrele jo», so trdili nekateri. Moja sestra pa je prejokala ves večer, ves sveti večer na sosedovi peči. Mati pripoveduje večkrat o svoji križevi poti na sveti večer, a četudi sem to pripovest slišal že mnogokrat in se je to zgodilo pred leti, me stisne vsakikrat nekaj pri srcu in solze mi silijo v oči. Ko so odpeljali Rusa, je moja mati začudena vprašala: «Zakaj to?» To je bila njena misel, a ni se mogla domisliti in dognati vzroka. In še je mislila, ko so se spet odprla vrata; obstopili so jo in jo odgnali. Ni zajokala, ni se branila, šla je in je mislila: «Zakaj to?» Ni čutila mraza, ni se utrudila gaženja po snegu; le v možganih ji je vrtalo in iskalo, zaustavljalo se in spet vrtalo; «Zakaj to?» Pred njo je stopal eden, za njo drugi, prav zadaj pa desetnik, a ona je stopala, kot da je sama, kot da gre od pogreba svojega soseda. Zakaj to? Tako je prišla do čukle in šla mimo kapelice. Pogledala je Marijo in nje- stala pri ognjišču in kuhala polento. I nih sedmero mečev, ki so se ji zdeli Polenta me je zredila, vsak dan sem jo jedel, ob nedeljah sem iz nje izbiral rozine; le ob velikih praznikih je ni bilo. Takrat pa je moja mati kuhala polento na sam predpražnik Gospodov, in še te je bilo premalo. večji, kot kdaj prej. Skoro je pozabila prekrižati se, a ko se je pokrižal vojak, ki je stopal pred njo, je nesla tudi ona roko k čelu, k ustnam in na prsi in takrat se je spet domislila, da je sveti večer. Prehodila je s Kristom vso pot od Potrkalo je na vrata, na lahno, bo- betlehemskega hlevčka do farizejev in ječe, Vstopil je, ves premražen in otr-1 pismarjev, do križa in Golgote, in šla pel, bled in koščen, v same cape za- 1 vit. Vsedel se je na ognjišče in iztegnil svoje koščene roke proti ognju, da sc ogreje; oči polne trpljenja in smrti pa so se vsesale v kadečo se polento. Bil je Rus, ujetnik, eden izmed tistih, ki so jih rabili pri kopanju strelnih jarkov; eden izmed tistih, ki so nehali biti ljudje. Ni poprosil z besedo, a njegove oči so kričale, prosile in rotile. Moja mati je zajela iz kotla in mu postavila krožnik na stol. je s Kristom v grob in v veliko nedeljo do Oljske gore. Ko je prišla s Kristom na Oljsko goro je bila že trda tema; ona pa je gazila sneg tam preko hribov iz baške doline na Cerkljansko. Ni čutila mraza in utrujenosti; mir, božji mir ji je legel v srce in je začela moliti: «Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji». Pred njo bajonet, za njo bajonet; ona pa je mirna in vsa udana ponavljala: ...«in mir ljudem na zemlji.» ... Sveti večer je, Krist se rodi, a rodi se za trpljenje, za odrešenje; moral bo izpiti kelih pelina, bičan bo in opljuvan zato, da prinese: mir ljudem na zemlji. Ko so prišli v trg, so mater zaprli v temno klet; ona pa je pokleknila na zemljo in vsa verna ponavljala: «...in mir ljudem na zemlji». FRANCE BEVK: Bedni ljudje. Pri Stružnikovih so obhajali božični večer. Gospod in gospa StružniKo-va sta bila brez otrok in vse življenje sama; na sveti večer sta povabila redno par najožjih prijateljev k sebi na čašo čaja in na prijeten razgovor ob toploti m pojočem ognju. To leto sta izbrala izmed samcev gospoda Stojca, ki je bil tih, v svojo uradniško dostojanstvo zaljubljen človek in gospoda Nastrana, ki ni imel pravega poklica, a je trdil, da je časnikar; poleg tega je imel navado, da jc nasprotoval vsaki besedi bolj iz navade nego iz potrebe; ker je bil duhovit in je mnog obral, mu nihče ni ugovarjal. Ta večer so bili že prižgali drevesce, stoje odpeli «Sveto noč, blaženo noč,» pri čemer se Stružnik leto za letom ni vzdržal solz; gospa Stružnikova je s primerno svečanostjo razdelila darove. Po drugi čaši in po prvi smodki se je pogovor leno razpletel, zavit v ugodje tople sobe in sitega razpoloženja, ki je velo od rdeče tapeciranih sten. Pogovor je nanesel na božično izdajo listov. Številne strani z dolgimi kolonami, so vzbujale sentimentalno usmiljenje do ubogih, iz tega usmiljenja je dihala bolj toplota zakurjene peči kot toplota srca in v večji meri število plačanih vrst kot usmiljenje. «Lepo,» je dejal Stružnik in po-svaljkal ogorek cigare med prsti, «ali vse, kar je prav. Ljubim božično poezijo, izšlo iz duše kot vrelec iz hriba. Ali dolge, sentimentalne zgodbe o ubogih so mi gnusne...» «Morda,» je dejal Nastran, «da je veliko sentimentalnosti v tistih besedah, in da si besede leto za letom sli-čijo, kot oreh orehu. Res pa je tudi, da živi ljudje radi pozabljajo na mr-ive, in je radi tega prav, da jc enkrat na leto Vseh mrtvih dan. Tako tud. siti radi pozabljamo na lačne in če je en dan v letu, ko si vsak privošči največ, kot si po svojih možnostih more, je tudi prav, da se ob tej priliki vsaj spomnimo na ljudi, ki so lačni.» «Prav», je pritrdil Stružnik vljudno in ni hotel pobijati Nestranove ugovarjajoče nravi. «Prav; tega se rad spomnim. To ima tudi dvojno vrednost. Prvič se zavedamo, da se nam kljub vsem neprilikam godi dobro. Drugič se vzbudi v človeku usmilje- ü> nje, da odpira roko... Ali, kje so tisti uhogi? Zdi se mi, da je dokaj romantike v tistih zgodbah, in da niti ena ni resnična.» «To se pravi, da vi mislite, da revežev ni,» je dejal Nastran. «Tega ne mislim. Ni določenih meja, da bi vedeli, kje začne revež ih kje neha bogatin.» «Bedne ljudi mislite. Ljudi, ki niti skorje kruha nimajo v času, ko se njih bližnji v vseh odtenkih bogastva ali bolje rečeno uboštva, zabavajo po svoje.» «Te mislim...» «Ki zmrzovaje tičijo v vlažnem hlevu in se tresejo od mraza...» «Teh danes ni,» je dejal počasi uradnik Stojca in položil vžigalico na srebrn pepelnik. «Da nikoli niso bili, tega ne trdim.» «Teh danes ni?» je vprašal Nastran s takim naglasom, kakor da Stojca uči, da je ena in ena tri, Nato se je naslonil v naslonjač in se smehljal s smehom, kakor da je nekoga premagal. Molče so zrli vanj. Iz tega molka je gledalo vprašanje. Ko je Nastran nekaj časa z zadovoljstvom meril te poglede, se je molče dvignil. Stopil je k steni, kjer je stala mizica s prebranimi časopisi. Pobrskal je mej njimi in izvlekel iz dna kupa list, ki ga je razgrnil pred seboj in zadovoljen prikimal. Sedel je in bral; niti enö oko ni ganilo ob njegovih besedah: «Usmiljenim srcem! V ulici... št. 19. prebiva v vlažnem hlevu mati s tremi otročiči, od moža zapuščena, brez vseh sredstev in prosi usmiljena srca pomoči...» To m nič več. Prošnja je bila natiskana tik pred oznanili, z nekoliko večjimi črkami. Nastran je položil časopis na kolena in gledal navzočne. Nato je prebral še datum časopisa in povdaril:» Devetnajststošestm dvaj- set!» «Pogosto so ljudje sami krivi bede», jc opomnil Stojca. «Prav tako, kakor marsikdo res ni sam kriv, da je bogat», je končal Nastran. «Od tega je že pol meseca», se je izluščil. Stružnik počasi iz molka. «Nocoj je z njimi drugače.» «Kako sodite to?» «Tako», je dejal Stružnik. Iz poziva na usmiljena srca.» «Ali ste vi poziv brali?» «Ne...» «Prepričan sem, da bi se bili, če bi ga bili brali — ne zamerite mi tega — izgovarjali, da imate mnogo drugih opravkov. Stavim, da ga ni nad pet meščanov bralo.» «Nemogoče!» je vzkliknil Stružnik. Ta nemogoče se ni nanašal na prvi del besed, ampak na konec. «Ali se hočete prepričati?» je vprašal Nastran. Stružnik se je v tem hipu v resnici dvignil in začel oblačiti suknjo. Gospa Stružnikova ga je debelo gledala in prosila, da naj ostane, saj je naslednji dan tudi še čas. Stružnik pa je dejal, da se takoj vrne. Ni mu šlo zato, da v besednem boju z Nastranom zmaga, ampak da se prepriča o resničnem stanju zadeve. Ne samega sebe, meščanstvo bi bil rad videl na tehtnici. Cez pet minut sta z Nastranom stopila na mrzlo ulico in hitela ob hišah. Gospa Stružnikova pa je pogledala Stojca in vzdihnila. «Da povem po pravici», je dejal Nastran po poti Stražniku, «da sem jaz oral notico in tudi nisem bil tam.» Stružnik mu na te besede ni odgovoril. Vendar pa je Nastran občutil neznansko potrebo, da nadaljuje. «Gnala me je sama radovednost, a sem prišel samo do vrat; naprej me .e bilo sram iti.» Krenila sta po glavni ulici. Par ba-•ov je bilo odprtih. Med golimi drevesi sta šla kot senci in sta se tesno hdepala drug dragega. Zavila sta v peto prečno ulico na levo in na mestu, kjer je bila ulica najbolj temna, sta obstala pred starinsko, precej veliko hišo, ki je nosila številko devetnajst. Vrata so bila napol odprta; ko jih je skušal Stražnik za seboj zapreti, so težko zaječala, kakor ranjen človek. Po temni veži sta čutila okroglo kamenje pod nogami. Na koncu veže sta stopila na dvorišče, kjer je stalo dolgo nizko poslopje, podobno hlevu. Počasi, po prstih sta se približala velikim vratom, ki so vodila s konca v to poslopje, od katerega sta dihala vlaga in vonj po gnoju. Neprijetno čuvstvo ju je navdalo. V tujem poslopju sta se občutila kakor dva tatova. Bala sta se biti zasačena. Nikogar nikjer ni bilo videti ne čuti. Ves zadnji del poslopja je bil temen, le v zgornjem nadstropju se je svetilo edincato okno. Od sosednje hiše je prihajal lahek šum popivajočih in veselečih se ljudi. Nastran je otipal kljuko vrat in jo hotel pritisniti, a se je zbal. Nato je šel okrog vogla in pogledal na okno. Bilo je temno, visoko od tal in gledalo je kot začudenje samo. Vrnil se je in narahlo potrkal. Nihče se ni oglasil. Ko je pritisnil na kljuko, so se vrata udala in odprla. Pogledal je z glavo v temen prostor in ni mogel videti ničesar. Nato je stopil z eno nogo dalje in posluhnil... Iz oddaljenega kota je slišal iz teme dihanje spečih ljudi. Prižgal je vžigalico in stopil naprej, za njim je stopil Stražnik. Bilo mu je neprijetno udirati v spanje in sanje tujih ljudi, kesal se je že, da je šel od doma, zdaj ni mogel več nazaj. Vžigalica je vzplapolala in razsvetlila prostor; nekaj bornega pohištva, čudno razpostavljenega ob vlažnih stenah, nekaj ognjišču podobnega ter «Ne», je dejal Nastran in pogledal Stražnika. Ta je mislil; njegove oči so merile stene, vlažna tla, temen obraz ženske, pohištvo in strop. «Da je bilo v listih?» je zopet povzela počasi ženska. «Da je bilo...? Kaj pravite, ali je bral on?» «Kdo — on?» «Moj mož... Kaj pravim», je dejala jezna nase. «Saj vi ne morete vedeti...» Videla sta, da je za siromaštvom še nekaj drugega, kar prihaja večno skeleče na dan. Tam pa začenja družinska drama. Ne moreta ne soditi ne obsojati. «Saj mu nič ne rečem», je dejala ženska in dela sklenjene roke med kolena in zrla preko njiju glav nekam daleč. «Sama ne vem... Ah!» se je stresla in pogledala, kakor da je vrgla vse od sebe in se je zavedla. Iz prostora in iz ženske je dihalo občutje, ki je navdalo oba moža z neznano tesnobo. Spogledala sta se, imela sta zadosti. Odgovorila sta na vsa vprašanja in hotela oditi. Stražnik je segel v listnico in napol zmečkal bankovec med prsti, ko ga je podajal ženski. Ta ga je začudena sprejemala; rada bi se bila branila, a je pomenil toliko zanjo, da je v začudenju skoro izostala hvala. Ko sta stopila moža zopet na ulico, sta se globoko oddahnila. Nekaj težkega je preje ležalo nad njima. Čez dolgo časa je spregovoril Stražnik. «Slabi ljudje smo na svetu.» Mimi», je pritrdil Nastran, ki Q voljnost mu sije z obraza. Mnogo Stelo v sladkem trepetu. Izza onkraj SkJ dvlrAčtoЛп ZU fcrnda mu je bilo treba, skrbi in trp- dobrave pa je planil vesel vrisk na- slavi’a ofei tS toz sem rnmÄ ljenja, da se lahko nocoj z mirnim ravnost do zlatih zvezd, šinil v ne- zmočena ^d teže živliento khtoim fn srcem veseli. Stari gospodar, mož si- skonenost m zamrl nekje daleč v na- ihtim ored Tvotim vpRčnstvfvm TTmo mir ljudem na | vrtiček, ki je tako zapuščen. romarske palice, šepečejo tihe moli- I □□□□□□□□□H □□□□□□□□□ Ugotovivši, da je povpraševanje po zuravilu izredno močno, je lekarn uveila n iv» vrsto steklenic, ki vsebujeja večjo količino od prejšnjih ; tako zadostuje za kompletno zdravljenje le 6 steklenic. CENA STEKLENICI L 8*S0. Farm. CASTELLANOV1QH, via Giuliani No. 42 (pri svetem Jakobu.) Lastnik P. BOLaFFlO Javen ples se jo vršil v aeroplanu, ki vrši promet na progi London—Pai-iz, v višini 2000 m. V Zhmianiji bodo ustanovili vi-ioko šolo za telesne vaje. V Nemčiji in Ameriki obstoja že več takih «univerz». Na Francoskem v kraju St. Auba-ius je eksplodirala zaloga tekočega klora. Nesreča je zahtevala 19 smrtnih žrtev in več jih je bilo ranjenih. V Milanu je policija odkrila pona-rejevalnico denarja ter aretirala Krivce. Doslej so našli 649 za 70 tisoč, 149 za sto in 1 bankovec za 500 lir. Razno NEZNANI NARODI NA SEVERU Proučevanja in raziskovanja KOLIKO JE VREDNO ČLOVEŠKO TELO V Londonu je imel znani medici-uec Allan Craig te dni predavanje o vrednosti človeškega telesa. Allan Craig pravi, da je izračunal, da reprezentira človeško telo prav minimalno vrednost. Po njegovih računih bi bilo vredno človeško telo komaj 6 angleških šilingov. Telo odraslega človeka vsebuje količino sladkorja, ki bi se jo lahko spravilo v majhno sladkornico. Z apnom, ki ga vsebuje človeški organizem bi se pobelila srednje velika omara. Iz železa bi so mogoče dal skovati žebelj. Glavni sestavni del človeškega organizma je voda, ki pa reprezentira, kot znano, i minimalno vrednost. Iz fosforja bi se I dalo napraviti 8 do 10 žveplenk. če _imBkA Vfnv rr.nfaiL ■ X ! bi hotel kdo nakupiti vse te snovi v njeUke etnografske zveze imajo če- nnvp,1pnih unUxinA ki mnmi rn^ti stokrat zadovoljive uspehe! Ekspedicije doživljajo u a svojih potovanjih rasna presenečenja in odkrivajo popolnoma neznana dejstva. Nedavno se je vrnila v Leningrad ekspedicija, ki jo je vodil etnograf prof. Zolotarijev. Preiskala je sever-ие dele Laponske in severne dele leningrajske gubernije in ugotovila, da žive na teh ozemljih narodi, o katerih so učenjaki domnevali, da so že davno izumrli. navedenih količinah, bi moral plačati zanje kvečjemu 4 angleške šilinge. Vrednost materijala vseh trenutno na našem planetu živečih l judi, ki jih je 1700 milijonov, reprezentira po računih Al lana Craiga vrednost premoženja srednjevelike londonske' banke. VELIKANSKA SKI ADIŠČA ŽELEZA V RUSČJI. V 'guberniji Kursk so odkrili velikanske zaloge železa. Ležijo pa gl o- Cetrljarnica Forcessln Mlilema as mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premi«“ TSSV - Via Giuseppe Caprln 88ev. S pri Sv. Jakobu - TRST Kdor išče obuvalo cciiö a vendar lepo, bc pomislil malo, ne kupil ksr na slepo I In šel bo k „FORCESS1NU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatina — najboljše čevlje daja .. , ! boko pod zemljo, do 150 metrov. Prej Profesor Zolotarijev je v lemngraj- j niso nič vedeli zanje, pa je prišel siti akademiji poročal o svojem delu iu raziskovanjih in izjavil, da je na boto odkril plemena, o katerih se je domnevalo, da ne žive več, med njimi: Es ti, Vepsi, Lžori in Vojdi. Vse omenjene narodnosti je prof. Zolotarijev dodobra proučil in zbral z etnografskega stališča jako zanimive podatke. Ti narodi štejejo 10—15 tisoč ljudi, govore jezik, ki je soroden jeziku zapadno finskih narodov. Vepsi, ki žive ločeno, ne prevažajo blaga z vozmi, temveč prenašajo tovore na prastari način. Narod Vojdov prebiva v hišah, ki so popolnoma temne, ali nemški učenjak Stein in je raziskoval, zakaj magnetna igla tam ne kaže tako kot drugod, zakaj je zelo nemirna in bega sem in tja. Prišel je do zaključka, da morajo biti pod zemljo ogromne zaloge železa. Za njim je prišel do istega zaključka ruski profesor Lazarev. Najdišča se razprostirajo na prostoru 300 kvadratnih kilometrov, množino železa cenijo na 16 do 20 milijard ton. Ko je zboroval zadnjič geološki kongres v Stockholmu, so cenili vso železno rudo Evrope in Amerike na deset milijard ton. Novih najdišč še niso vpoštevali. Vidimo, da ima v zemljo izkop anUi duplinah. Vepsi samo kurs k a gubernija še enkrat to liko železa kot vsa Amerika in vsa Evropa skupaj. Ruska vlada si obeta od novega odkritja panoi n preobrat v gospodarstvu. Pa bi bil res velik preobrat ne samo v Rusiji, temveč v svetovnem gospodarstvu sploh. Seveda se to ne bo še tako hitro javilo. Zaenkrat iščejo Rusi inozemskega kapitala da bi začeli s kopanjem. (Nar. gosp.) pa žive skrajno primitivno, kakor pred 1(X)0 leti. Zoiotarijeva ekspedicija je zbrala emogo zanimivega materijala, ki je v zvezi z vsakdanjim življenjem omenjenih plemen: hrano, obleko, vzgojna sredstva. S sabo je ekspedicija pri-aeela tudi starinske obleke, stroje za predelavo raznih predmetov in druge zanimivosti. Od Vojdov so prinesli ščite, izdelane v obliki grbov, ki so označevali, kdo je lastnik seiišča. Nekateri izmed teh ščitov so stari uad 500 let. Ekspedicija je tudi ugotovila, da Vepsi v verskih obredih časte domače bogove. NEIZPOLNJENA OBLJUBA Pred petimi leti je prišel angleški prestolonaslednik v neko provincijal- . Tr , ao mesto. Pri tej priliki je naročil, sim Vas, ah bi ne bilo umestno, da se da vsakemu članu prve Škot- j da se to zopet vpelje? ske garde čaša vina. Godbeniki pa so i (Odgovor u r e d. Krivda ni si zaželeli piva. Zato je naročil princi na naši strani. Na vsa stavljena i*trd£>rm° at Jfj, bi.10 pi,v