Št. 34. V Trstu, v sredo 24. avgusta 1881. TcfcaOfT M*. -* > EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V e-Uriosti Jo mo8< »EDINOST« izhaja v-uki tredo; >:<:na za vsj b»t> jo 4 gM. 40 kr., za p>lu luta 2 gld. 30 kr., zu čotrt loti I glcl. 20 kr. — Pimrnizno đt jvilk s pri upravnlštvu In po trafikah v Trstu »a dobi vajo po 8kr. — NaroSnitie, reklamacij i hi inzerate prejemu Upravniitvo »vla Zonta 5«. Val dopisi so poJilJiuo Uredništvu >via S. Laziaro > Tip. Ibiala; vsak mora biti frankiran. U ikojilal brez poiebtw TMdnoatl m na fnum. - Inurati (ium vrtt i nainanlla ln poaUnlee) m laraSunljo po pogodbi -prav cono; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami ho plačuje /.a vsako bjs-ilo 2 kr. Češkega naroda rodoljubje. Blagor narodu, ki v svojem srcu nosi t;iko gorko, čisto i sveto ljubezen do domovine, kakor češki I Z veselim očesom sme zreti v bodočnost ter se nadejati lepili blaženih dni. — V nesreči so čisti človek, kakor v ognju zlato, i poljski pregovor pravi: nesreča krasi človeka, kakor raka krop. Kar pa velja o posameznem človeku, to ima veljavo še bolj v celem narodu. Češkega naroda od osodopolue bitve na Belej gori ni zibala sreča; trpel jo toliko, da bi so nže davno bil zavalil kamen na njegov narodni grob i le v zgodovini še živel, da ga ni vzdrževala žilava krepka natora i nepokvarjena, vse navale odbijajoča moralna moč. Bil jo uže podoben drevesu v poznem jesenskem času; kakor vihra siplje perje z drevesa, tako so v grob sipale češki rod na češkoj zemlji mnogoletne ljuto vojne, krvavo svađe i zarote; moreče kuge so kosilo LibuŠino ljudstvo, kakor kosec kosi travo. A narod ni umrl, kakor mnogo družili v cuacej osodi, ampak prebil je vse zlo in okrepljen in ojačen, kakor ptica Feniks, vstal je iz narodnega pepela prerojen in očiščen. Iz zdrave korenine so mu zrastlo novo veselo mladike. Pozabljena je bila stara Rlava, stara umetnost. Iz pajčevine jo spravil na dan i svetu naznanil Hanka »Kraljedvorski rokopis«, čudovito krasno poezijo, ki je vos češki I sploh slovanski narod ogrela I navdušila; iz zaprašenih i založenih listin jo Palacky oznanil sedanjemu rodu Pfo-mislovih potomcev slavna dela. I češki narod je poslušal ter v svojo srce sadil razodetja i nauke; kakor Žojin jelin hrepeni po bistrej vodi, tako je češki narod hrepenel po nauku in omiki. Će prav je bil tudi v zadnjih lotili na zid pritiskali, vendar je napredoval i delal v lastnej hiši s toliko marljivostjo in vslrajnostjo, da lahko ponosno pred vsem svetom kaže svojo dolo i govori: Glej, jaz nisem bil len i nemaren, nisem zapravljal svojih talentov, ampak rabil sem jih v dobro. No le v palače visoke gospode, no le v tako imenovane izobraženo kroge, v vse češko ljudstvo, do zadnje uborne koče, svetela je prosvete i rodoljubja svitla dobrodejna luč. I zato jo ta narod krepek kakor skala, zato ga čisla i spoštuje vsak razumen i dober človek, zato se vanj tako strastno zadirajo vsi tisti, katerih srca niso čista, ampak napojena strupom sebičnosti. Dobra reč ima povsod in vselej protivnike, iu mora jih imeti, d,'i se ojači iti okrepi. Palacky je rekel: »Ako bi Avstrije ne bilo, morala bi so ustvarili«; mi Id temu pristavili: »Ako bi Cehov ne bilo, nemoyota bi Avstrija bila*) a o tem nečemo dalje govoriti, saj je to vsacemu znano iz zgodovine in izjav državnega zbora v zadnjih dvajsetih lotili. Kdor je imel ušesa, da je poslušal, in oči, da jo gledal, ne hode nam oporekoval. Kakor pa je bil Ceh Avstriji najboljši i najtrdnejši varuh pri vsem proganjanju i zatiranju, enako je skrbel tudi za lastno svojo hišo. Res je, to je bilo silno teško pri tako neugodnih razmerah, vendar nemogočo ni bilo njemu, kor je poznal svoje dolžnosti, svojo pravice i svojo moč i to svojo moč opiral na državno blagost I rodoljubje — dva nerazrušljiva stebra. Da je rodoljubje res nerazrušljiv steber, to se kaže zadnjo dni tako lepo, da nam srce v prsih poskakuje. — Češki narod - kakor je vsacemu znano — zidal jo v tistih letih, ko je bil najbolj na steno pritiskan, prekrasno narodno gledišče; ves narod se jo te zgradbe veselil ter jo podpiral, kolikor jo mogel. Ne moremo tukaj omenjati, kako se jo to najkrasnejše poslopje češkega kraljestva izvršilo, lo to poudarjamo, da gaje izvršilo vse ljudstvo brez razločka slanu, da zadnji dolalec si jo ottrgal kos kruha, da jo majhen dar daroval narodu, i to narodno delo je trajalo trideset let. Ko pa je bila dovršena ta krasna zgradha, katero so je ves češki narod veselil, ker je bila v pravom pomenu besede vsemu narodu častno i sloveče delo — do tal je pogorelo I V pepel se jo spremenila vsa krasota, vsa umetnost, gledišča krasna krona je pala v prah; ljudstvo jo jokalo po praških ulicah, i nam drugim Slovanom je trepetalo srce v prsih, ko smo slišali o tej veli kej nesreči. A v tej velikej nesreči je tudi velika sreča, da je ves svet ostrmel o češkega naroda plemenitem rodoljubji; nesreči niso vrata zaprta, tudi protivnikova ne, ker ona budi siniljenje tudi tam, kder ni oglušelo sočutje do bližnjega; nesreča pokopljava sovraštvo i sklepa ljubezen. To jo v omenjenej nesreči prva sreča. Druga sreča pa je ta, da se je bratovska vez mej Čehi i druzimi Slovani tesnejšo napela i da je rodoljubje češkega naroda vsplamtelo tako veličastno, da enacega le redko v zgodovini nahajamo. Ganljivo je, I v novej zgodovini nezaslišano, da je uboga deklica ves svoj lišp darovala; da so betežniki, hromi, slepi ild. pri trgal I si kos kruha; da se delale i sami ponujajo za brezplačno delo; da ves narod, brez Izjeme stanu, dela i nabira ogromno darove. Tako rodoljuben jo češki narod. — Nam Slovencem je bil ta narod vodno vzor; mnogo dobrega smo so od njega naučili; bodi nam vzor tudi sedanja njegova radodarnost, požrtvovalnost, plemenito njegovo rodoljubje; — iz pepela češkega gledišči nuj vraste tudi nam narodno kreposti i slave blaženi sadi 0 množenji i propadu ljudstev. V Rojanu, 13. avgusta. Je-li srno propali v last Besovej koži, kakor nekdaj Heroslav, ki nas počasno a vsejodno napredovalim uničuje! Tu čem spregovoriti besedico o poslednjej štetvi Slovoncev v tržaškem meslu i predmestjih, i to iz posebnega stališča. Nekaterim narodom južne i srednjo Evrope se tolsto godi; na primer llomanski narodi, a osobito Francozi so leto za letom neznatno procentno poinnožujć. Po poslednjej statistiki jo Francoski narod se pomnožil lo za bornih 0'99%. Regresivno številno stopajo vročekrvni Arapi v Aziji, Afriki, I v Evropi Arpadovi sinovi, ki utogno časom šo celo Izumreti. Občni pregled statis. Slovanskih narodov objavlja, da odstotno število poinuožka loto za letom oČi-vidno raste. Našli so strokovnjaki i obliko podvojitve pri raznih narodih, naslanjajo so na vsakoletne od-stotko pomnožetija. 1 ukanili so, da sinovi Sla-vije se sploh v 50—52 podvojijo. .leden primer: 18211. jo govorilo ruski jezik povprek 30 milijonov glav, a sedaj govori isti jezik nad G5 milijonov duš. Po tem takem nničivalnej Hidri ni še Slo-vanstvo propalo v žrtovl Ako pa pregledamo broj slovenskih stanovalcev v Trstu i predmestjih, to jo nekdanja nizka okolica (basso piano) — ta izrodek poslednje bro-jitve so mi kažo popolnem »absolutistično dote«, to je: Zavidljiva babica ga jo pri rojstvu po-kvečila. »Absolutistično« nas Čejo omejiti naj- manjim aritmetičnim izrazom — ker smo i njih utopijam prenevarni; ali »relativno« nas biva v samem mostu ob sinjoj Jadri, najmanje dvakratno toliko. Nepristranski statisti l zemljc-piscl broje samo v Trstu I v spodnjej okolici do 05 lisoč stannjočih Slovencev] Slovencom sovražna svojat jo naštela v mestu i predmestjih (exra m u ros) stannjočih našincev lo 26.035 glav. Po prav istej metodi skovanej statistiki nas jo nabrojila v i. 1808 20.180 glav. V 12 letih jo Slovenstvo po omenjenih čisto nič zanesljivih virih Izgubilo 154 duš; ali vsako leto 1283 duš. Ali temu so ne bomo čudili — Če pomislimo na sredstva, ki so jim rabila v dosego njih namena — če daljo pomislimo, kako je usta-vovorna stranka v Beču ropotala nasproti vsemu, kar diši po Slovanstvu — nadalje če pomislimo, kako je prav ista stranka hotela lopar na glavo potisnoti zvestemu Slovanstvu v Avstriji, hoteča do nje nepravičnega cilja priplazit i se je I to »pridi prav malenkosti« poslužila, daje v popis, pole, nastavila rubriko, na Čelu koje se bliščita »Obče-valni jezik«; namestil čeloslova »Narodnost«. Iz tega se lahko vidi, kedo je imel pri tem poslu v pesteh škarje 1 sukno l Cita so o Midi, da jo moral od gladu pogl-notl — ker po svojstvu od Diha vinoljubitolja prejetem, jo vso v čisto zlato spremenjal — česa so jo doteknol. Ona vrsta Midasovcev so i tu nahaja, da trdo Slovence, kar skoz noč v Čiste dušo, »di puro sangue italicocdi taseo idioma« prestvarja. »Sed historia mater alma nationum optima docet« ljubiti, kar jo ljubezni vredno i dopušča črtitl vse ono, kar si jo prokletstvo svojim postopanjem zaslužilo. Akoprav so mnogo Lahov v Trstu nabrojili, a vsejedno jih Še primanjkuje dokaj tisoč do »conto mllla prettamento Iti-liani«. Krivična dela nepristranska zgodovina brez milosti obsoja. Ker užo govorim o statistiki sedaj, pre-idem na smaragdni otok, ki uže dokaj stoletij ječi pod neznosljivim jarmom angleških lordov. Poglavitne Številko poslednjo štetve v Irlmdijl je angličauska vlada objavila. Od meBeca marcija i. 1878 do meseca mar-cija 1881 i. je zgubil otok dobro '/t milijona svojih probivaleov. Ljudstva broj v letu 1871 je znašal 5,401.759 duš; sedaj 1881 leta pa le 5,159.849 duš. Podlistek. Delo sv, Cirila i Metoda, V spomin 5. julija 1881. Splsul Jitromir Vulkov. II. (Daljo.) V imenovanoj okrožnici papež popisuje živenjo i delovanjo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila 1 Metoda, ter isto nadaljuje mej drugim tako le : »Spomin na ta dejanja je bil Nam jako prijeten, čestitljivi bralje, i ganeni smo globoko, ako se daleč nazaj ozremo na krasni i sijajni početek zveze slovanskih narodov z rimsko Cerkvijo. Kajti ta dva razširjalca krščanskega imena, o katerih smo govorili, šla sta sicer iz Carigrada k poganskim narodom, a njiju poslanje se jo moralo vendar od te katoliško stolice, od središča katoliške jedinosti, ali sploh ukazati ali pa, kar so jo več nego jedenkrat zgodilo, veljavno i sveto potrditi. I res, tukaj v Rimu sta račun dajala o prevzetem poslu ter sla odgovarjala na ohdolženja; tukaj sta na grobu Petra i Pavla prisegla na katoliško vero, tukaj sta prejela škofovsko blagoslovenje; tukaj se je dovolila raba slovanskega jezika pri svetih opravilih i letos se izpolni deseto stoletje, kar je pipež Ivan VIII. do moravskoga kneza Svatopluka tako-le pisal: »Slovanski jezik, v katerem se Bogu glasi dolžna hvala, po pravici hvalimo i velevamo, da v le-tem jeziku naj Krista, Gospoda Našega, slava i dela ozna-nujejo. Tudi ni nič nasprotno zdravej veri ter nauku, mašor peti v le-tem slovanskem jeziku, ali sveto blagovestjo ali božanska berila, nove i stare zaveze, dobro poslovenjene itolma-čene, čitati, ali spevati vso druge dnevnice.« To Šego je po dolgem Času potrdil Benedikt XIV. v apostolskem pismu od 25. avgusta I. 1754. — Rimski papeži pa, kolikorkrat so jih bili prosili knezi, kateri so gospodovali narodom, ki so bili po trudu Cirila i Metoda krščanskemu obredu pridobljeni, niso nikoli dopuščali, da bi so pogrešala njih dobrotnost v pomoči, Jjudoljnb-nost v nauku, dobrovoljnost v dajanji svetov, v vseh rečćh, kdorkoli so mogli, vselej so imeli najboljšo voljo. Prod drugim pa so Itastlslav, Svatopluk, Kocelj, sv. Ljudmila, Rogoris, po okoliščinah i času okušali preizvrstno ljubezen Naših prednikov.« Kako skrben jo sedanji Rim za slovanske narode, to užo omenja enciklika, katero tu od besede do besede navajamo; glasi se tako le: »Rimski papeži so v raznih časih i raznoterim narodom pošiljali oznanovalce sv. blagovostja; svetima možema Cirilu i Metodu so oblast dali, naj apostolsko opravilo prevzameta pri slovanskih narodih. Vse slovansko dežele užo od nekdaj nikoli niso nehale proslavljati Cirila i Metoda, tudi Cerkev ju jo Čislala; ona je vrlo Čestila oba, dokler sta živela, i od jednega umrlih tudi kožčic ni hotela pogrešati. Zato je užo od leta 1803 slovanskim Čehom, Moravcera i Hrvatom, ki so vsako leto 9. marcija praznik v poče-ščenje sv. Cirilu i Metodu obhajali, po privoljenji Pija IX. bilo dopuščeno, ta god vprihodnjo 5. julija obhajati i dnevnico v spomin sv. Cirila i Metoda opravljati. Za čas i, ko jo bil veliki vatikanski cerkveni zbor, prosilo je prav veliko vladik apostolski sedež, naj bi se njuno obhajanje 1 stalni gol na vso cerkev azširil. Da pa se očitniše pokaže, kakšna sta moža, katera ka- toliškemu svetu za češčenje i obhajanjo prod oči stavimo, ozrimo so nekoliko v zgodovino njunih dejanj. Ciril i Metod, prava brata, rojena Iz preimenitne Solunske rodovine, napotila sta so zgodaj v Carigrad, v glavnem mestu na Jutru viših ved se izučit. Višje zmožnosti iskra, katera je užo takrat svetila v mladeničih, ni skrita ostali; oba namreč sta v kratkem prav dobro napredovala; najbolj pa Ciril, ki je dosegel toliko pohvalo v učenosti, da je bil v posebno čast modrijan imenovan. Ne dolgo potem je stopil Metod v meniški stan, Ciril pa je bil vreden spoznan, da mu je cesarica Teodora na spodbudo očaka Ignacija izročil i opravila v krščanskej veri izuči onstran Krzoncza stanujoče Kazare, kateri so v Carigradu prosili zmožnih verskih služabnikov. To opravilo jo voljno sprejel. Napotil se je toraj v Krzon na Tavriškem, nekaj časa se učil domačega jezika ondotnega naroda, kakor nekateri pripovedujejo; prav v istem Času je na veliko srečo našel svete ostanke papeža sv. Klementa I., katere je lehko spoznal Iz razširjenega izročili od prednikov i pa iz kolke, ker je bilo znano, daje bil z njo presrčni mučenec na povelje cesarja Trajana v morje po-groznen i potem pokopan. Ko jo imel ta predragi zaklad v rokah, prehodil jo k izarska mosta i sela; a potom, ko so bili po njegovih naukih izurjeni i po Božjem razsvltljenjl spodbujeni, zjedinil jih je po zatrtem mnogoterim neverstvu z Jezu Kristom. Kadar p.i je bila nova krščanska občina prav dobro vtrjena, dal jo spomina vreden vzgled zdržnosti i krščanske ljubezni, ker odbil je vsa od domačinov ponujana darila, razen oproščenja sužnjev, kateri so bili kristijani. Zdajci se je vesel vrnil v Carigrad i umaknil v samostan Polihron, v katerem jo bil užo njegov brat. Mej tem pride glas o srečnem vspehu inej Kazari do Rastialava, moravskoga kneza. Le — ti, spodbujen po vzgledu EDINOST. Od I. IHtJ! do 1. is; I se je zmanjšalo stanovništvo z i 396.298; a od 1. 1851 do I. lHfil za 775.311 duš, i o.l I. 1851 za 2,442.319; tedaj v tem desetletju največ i to radi t a daj na ntoku vladajoče lakote i pomanjkanja. V 40 letih je Irlandija izgubila prebivalcev 3,030.749. Krono-vina Ulster je v desetletju od I. 1K7I do I. 1881 največjo razljudenje učakala; namreč: 93.000; potem Manster 69000; Leinster 00.000 i Con-nanjlit za 29.000 i ta najmanje. V kronovlni ul-sterskej Imajo tnali najemniki posebno pravico, da jim je dovoljeno prodati pravo obdelovanja njih zemljišč na javnej dražbi onemu, ki zanj največ ponudi. Številke nam jasno kažo, da posestniki se tega prava prepogosto poslužujo, i odkupnim denarjem romajo v Ameriko i ga tam ulože najbolje obrestno, ko jim je mogoče. Takovo ravnanje od strani malih posestnikov se bode i Se povečalo, če londonski državni zbor sprejme takozvano »Lami bili«. Samo v treh okrajih na otoku se je prebivalstvo pomnožilo i ti so: Dublinski, Kerryski, Antimski, v kojih se firoteituritje nahajajo v večjem Številu. Napačno je bilo verovati, da i Ulster je povsem protestantovsk. V vseh grofijah imenovane kronovine Izvzemši grofij i Antrim, Down, Lon-donderrv; katoličani v ostalih prekoso protas-laute. Sedaj živi na otnku do 3,951.885 katol., 635.G70 udov irlandske cerkve; 485.503 presbi-terjanov; 47.G09 metodistov; okoli 1000 Židov, i 1144 svobodomiselnikov (brezvercev), A. 13. Dopisi. Iz TrMA 17. avgusta. Dehilska društva v Trstu rastejo kakor gobe po dežju. Najprej se jo ustanovilo italijansko društvo, ki jc razen obile množice Italijanov tudi mnogo Slovencev nase potegnolo; potem delalsko podporno društvo, katero tudi dobro napreduje; za tem »Tržaško podporno društvo«, ki je čisto nepotrebno, ker ima — vsaj tako se nam poroča — enak namen s zadnje imenovanim ; da celo škodljivo je, ker cepi tako potrebne moči, poleg tega pa tudi zarad majhnega števila udov ne bo moglo namena spolnovali, tedaj tudi ne se vzdrževati. Zdaj snuje še znani Sandri tretje društvo ter obeča, da bo delalcem za delo skrbel. Jako čudno se mora to vsaeemu zdeti; kako 1)0 ta gospod skrbel za delo drugim, ker gaje So sam krvavo potrebon. Slišimo, da so jc mnogo delalcev raznih narodnosti vpisalo v to društvo s pristavkom: »Če bode?« Naša dolžnost je, da deialce svarimo, naj ne hodijo na limanice, vsaj se Še spominjajo, kako je ta mož obeča] raznim ljudem delo v tukajšnjej eolnini, za kar so mu tudi velike svote dajali, pa ni bilo iz vsega nič. Slovenski delnici, bodite pametni! Sandri, ki ne umeje ni bese.lice slovenski, ostal bi pri Italijanih, ako more res kaj storiti, kaj mu je treba tolikokrat okoličanov loviti in skupaj vabiti. Obečati je lahko, a mož beseda biti, mnogokrat teško, znan je pregovor: kdor mnogo obeča, malo da. Svarimo vas tedaj, no hodite na led; varujte se tujih ljudi, držite se svojega naroda. Tujec nema srca za nas, on gleda le na svoj dobiček, malo pa mu jo mar vaše sreče. Ne bodite podobni otroku, ki roko v luč stega, da se ne opečete, Saj Imate domače društvo, ki skrbi za deialce, kolikor mu dopuščajo sedanje moči. K temu pristopajte, kolikor več bo vas v njem, toliko več pomoči bo moglo ono dajati. Podpurna društva, ki imajo malo udov, niso koristna, ker imajo v primeri z vložnino preobilo upravnih troškov; zelo koristna pa so tedaj, ko je veliko udov, dobra uprava i lepi red. Vse to nahajate uže zdaj pri delalskem podpornem društvu; tega se tedaj oklenite; kdor vam drugače svetuje, ta ni vaš prijatelj. K Hrrva v Istri 13. avgusta. (Pomoti!) Obhodil sem zopet nekaj sveta po Krasu, Bregu do Kopra. Žalostno je osobito v Bregu. Zemlja je vročega solnca nžgana, hribi in travniki rujavi; fižol, turŠica in drugi pridelki suhi, Uhogo ljudstvo I užo tretjo leto ga stiska slaba letina, in sicer vedno hujše. Živeti bo teško brez vlade in posebne pomoči od dobrotnikov tistih dežel, ki jili je Bog kaj bolj obdaril s6 zemeljskimi pridelki. Naj bi prenmozi dobrotniki v Trstu, ki tako obilo skladajo in znašajo za j ude na Ituskein, raj še v deželi pomagali domačinom, kateri so veliko potrebniši nego oni. Neka iskrica upanja se izstradanemu Brežanu vendar prikazuje, da si p risluži potrebnega kruha. Namerjava se namreč delati ccsta iz Trsta skoz Dolino v Člčarljo. Bil je uže inženir tukaj ter pregledal omenjeno Črto. Pa dežela, ubožna in izstradana, no bo mogla toliko troškov plačati, obrnoti se bo treba, pravijo, na Dunaj, da pride pomoč, sicer bo huda. Na neko Čudno prikazen sem tu na svojem potovanji zadel. Po krčmah pije se večidel tako-imenovani »peteš«, na Vipavskem »knak« imenovan, ali pa zelo slaba ptuja vina. V Bregu, osobito v Dolini, naletel sem pri prijateljih na tako dobro domaČo vinsko kapljico, da bi Človek mislil, lo so najboljše butilijc, proti vinom, ki se jih udobi po krčmah. In le ti prijatelji tožijo, da ni nobenega kupca od nikoder; da vina ni mogoče po nikakem prodati. AH bi ne bilo pa-inetniše domače dobro vino konsumirati, kmetu pripomoči do denarja, taistega v deželi obdržati, nego pa za slabe pluje pijače denar v druge kraje pošiljati I Pomočil upijoš, pomagaj si pa tudi sam, dragi Bržan. V Ljubljani 12. avgusta. Načelnik nemškega »Schulvereina« ali društva za germanizacijo, dr. WeitlofT z Dunaja, počastil je te dni svojim pohodom naše Kočevarje ali Tajčkrajnarje, kakor Be v najnovejšem času imenujejo. »Laib. \Vochenblatt«, sprideno dete nezrelega dečaka, pokrlvajofiega svojim imenom pisateljske grehe drugih ljudi, bombastično oznanja, da je prišel nadzorovat kočevske iofe, da so je vsled tega pohoda ustanovilo krajno zastopništvo nemškega »Schulvereina« in da osnujejo C nemških šol na slovenskej meji. Nam je malo mar, kdo je tisti dr. Weitloir z Dunaja, kam gre in koliko troškov si za pot da izplačati od svojega društva; tudi se malo brigamo, ako ga mika poznati domovino po vsem svetu znanih igralcev na »grad'oder ung'rad«, »lioch mul nieder«, ali ako študira, kako bi nastanovil Pirkerjev bataljon vojakov, da bi bilo vsem Kočevaricam prav: — to pa smemo vendar prašati, od kod Ima ta dunajski rovač pravico nadzorovati kranjsko šole, delati propagando za germanizacijo in ščuvati Kočevarje zoper svojo sodeželanc? Čemu pa imamo dež. šolski svit In od vlade imenovane nadzornike? Ako Ima lista gospoda na Dunaji toliko denarja za nemške Šole mej Slovenci in ob slovenskoj meji, naj ga da rajše ubogim Kočevarjem, da no bo mej njimi toliko rubežni in eksekutivnih dra-zeb, kakor nikder na Kranjskem in da jim ne bo treba ubijati se po vesoljnem svetu. Koliko solz bi posušili! — Eden najbolj strastnih agi. tatorjev društva za poneinčevanje na Kočevskem je Knapp, ravnatelj tamošnje gimnazije. Badi bi prašali, je li dostojno za javnega profesorja in ravnatelja, da se vrsti, pozabivši svoj vzvišeni poklic, mej preproste hujskače? je li dostojno za državnega uradnika, dražiti narod zoper narod, agitovati zoper vlado, ki hoče biti pravjčnavsem narodom ? Naše profesorje so prestavljali v najskrajnejše dežele cesarstva le zato, ker so bili rojeni Slovenci i se niso hoteli po-renegatiti, ampak so tiho živeli vedam in svojemu poklicu — tujci pa lahko delajo, kar hočejo I Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor, kakor se za gotovo pripoveduje, skliče se konec meseca oktobra. Načelnik poslansko zbornice, dr. Smolka, so je zadnji teden dogovarjal z ministri, da razpošlje dotičnu vabila. Socijalisti so sklenoli rovarske spise tudi na Dunaji tiskati. Vsled teg.i jc policija tlskar-nico. v katerej služi socijalistični agitator stavec Christoph, posebno v očeh imela. Zadnji petek pa je zaprla delalko Antonijo Pokorny, ko je šla iz tlskarnlce i dobila pri njej več tisoč iz-tiskov, ki ščuvajo ljudstvo k revoluciji. Na Hrvatskem je začela vlada kaznovati uradnike, privrženo narodnoj stranki. Vseuči-HŠČna profesorja dr. Vrbančiča in dr. Vojno-viča je iz službe odstavila, nekoliko družili uradnikov pa premostila. Če vlada misli, da s taciin ravnanjem opozicijo zatre, jako so vara; muče-niška kri je najrodovitniša. Novoizvoljeni občinski svet v Zagrebu se je 11. t. m. sešel, da izvoli novega župana. Ker se je dosedanji župan dr. Mrazovič od povedal brez dvombe zato, ker ga je vlada k temu prisilila, izvoljen je bil dr. Iloffinan. 13. t. m. jc hotel občinski svet izreči zaupanje staremu županu, a vladni komisar Mihalič seje nepoklican i nepostavno temu uprl ter zbor zaprl. To je pač čudno postopanje i kaže se iz njega, da pride še kaj hujšega. Zadnje dni je ilo 360 ReČanov in Retank v Budapelt pozdravljat svoje brate. Bili so večinoma Italijani, ono stranko, katerej mi pravimo »Irredenta«. V sv. Petru se jim je pridružil nek »Verfassungstrouer« Iz Ilirske Bistrico. V BudapeŠtu so jih nagovorili madjarski, odgovor pa je neki bil italijanski. To dosti razodeva. V Dudapeitu jc bil zadnji teden učiteljski zbor. Sklenolo so je, da se ima madjarski jezik uvesti v vse šole v deželah in krajih, kdor ne prebivajo Madjari. Taki sklepi ne odvrn6, ampak le pospešijo madjarskemu jeziku podpisano smrtno sodbo, ker taki sklepi so greh zoper natoro, ki so vselej prej ali slej grozno maščuje. Madjari morajo vedno koga iinoti, kateremu prete se svojo mogočnostjo, da svetu bolj im-ponlrajo. Zdaj so se spravili zoper Humunljo, češ, da so rumunski vojaki prestopili madjarsko mejo ter kar brez vsake šale zahtevajo, naj vojska odrine v Bumenijo. Da pa Rumenija ne ostane sama, napadajo tudi Rusijo, trdeč, daje Ignatiev nakazal mnogo denarja, da se dela na Oger>keni propaganda zoper Madjare mej ne-madjarskimi narodi, ki se po krivici imenujejo narodi. — Madjaroin bi nekoliko već ponižnosti prav nič ne škodilo. V GuČki v Hercegovini je bila zadnji dan min. meseca vojaška pošta oropana i dva vojaka umorjena. Vsled tega in ker se roparstva ponavljajo v tem In bileškein okraju, okiieala je deželna vi ida za oba okraja stojuo sodbo ter razpisala darila onim, ki roparje ovadijo. Črno-gora čuje na meji, da roparje prime, ako bi se na črnogorsko zemljo hoteli oteti. Vnanje države. Italijanski kralj menda obišče o priliki našega cesarja. Iz tega pa se še ne more sklepati na zvezo z Italijo, o katerej zdaj časniki toliko govore. Italijanska zveza bi visela na tankej niti. Italijanski listi so se zadnje čase, kar je izišla papeževa enciklika in so bili slovanski romarji v Rimu, začeli bolj pečati z Slovani. List »Diritto« večkrat piše o njih. Zanimljivo je, kar priobčuje »Bersagliere« On se naslanja na papeževo encikliko in pravi, da Vatikan krepko pospešuje narodno idejo pri južnih Slovanih. On govori o cerkvenem zedinjenju in pride do sklepa, da se s tem lahko doseže tudi politično zedinjenje. Ker Slovani niso nasprotni zedinjenej Raiiji, zato svetuje on Italijanom ožjo zvezo z južnimi ni zapadnimi Slovani. On daje svete, kako naj so Italijani kulturno zvežejo z Slovani in seznanijo z njihovimi političnimi razmerami. Ta list jo Slovanom dobrohoten, priporočali bi ga našim italijanskim časnikom v posnemanje, Poljakom se kaže ruska vlada zelo naklo-nena, ker dela na to, da zadobe popolno enakopravnost z Rusi; v Peterburgu se jo uže dovolilo poljsko gledišče. — Ko bi so v Beču dovolilo n. pr. češko gledišče, hrup bi vstal: na Dunaju je nemštvo v nevarnosti I V Moskvi, kakor pripoveduje »Novoje Vre-mja«, bode pravoslavni koncil, h kateremu so povabijo tudi katoliški duhovniki vseh slovanskih dežel. Pri volitvah v francoski državni zbor so republikanci z veliko večino zmagali, pridobilt so 45 sedežev, največ jo bilo izvoljenih zmernih republikancev; bonapartisti so mnogo sedežev zgubili. Pri volitvah na Španskem so bili večinoma vladi prijazni kandidatje izvoljeni. Orika vojska jo zopet začela zasedati one kraje, katere je Turčija odstopila grškemu kraljestvu. V sevemej Afriki se muselmanska vstaja vedno bolj Širi. Tudi v južnem delu marokanskega cesarstva se je unel velik upor zoper sultana Sidi Malej Hasana. Trdi se, da so vstaši v zvezi s Bu-Amemo. — V južnej Afriki pa so se zopet uprli Zulu zamurci; Angličani so uže poslali vojsko zoper nje. Fenierji so v Chikagi sklenoli delati propa" gando za razrušenjo angleške države. Angleško. Škotsko in Irsko naj se spremene v zvezno državo, Kanada naj se vteli amerikanskim severnim državam, Avstralija naj bo samostojnai v Indiji naj se zbudi vstaja zoper Angleže ln v južnej Afriki naj se ustanovi neodvisna republika. — Z dinamitom prete pokončati vse angleško vojne ladije in državna poslopja. Prvosednik severnihamerikanskih držav, Gar-fleld, kakor novejši telegrami iz Londona poročajo, zopet je v veli kej nevarnosti. Kazarov, dogovarja se s cesarjem Mibajllom III. o tem, da pokliče nekoliko evaugeljskib delalcev iz Carigrada, I kar je želel, to je dosegel brez težave. Uže s toliko deli proslavljena krepost Cirila i Metoda, i jasna volju, bližnjemu pomagati, storila jo, da sta ona bila odmenjena v Moravijo. Na potu skoz Bolgarijo, kder seje bilo krščanstvo uže začelo, na nobenem kraju nista opustila prilike, vero razširjevati. V Moravsko pa, kder so jima do državnih mej množico naproti hitele, bila sta sprejeta z največjo radovoljnostjo i veselo slovesnostjo. Brez pomude sta se lotila krščanski nauk vlivati v dušo, i upanje jim k nebeškim dobrotam dvigati; to pa s toliko močjo, s tako delalno marljivostjo, da se je moravsko ljudstvo v ne dolgem času k Jezusu Kristusu obrnilo. K temu ni malo pomoglo znanje slovanskega jezika, kojega si je Ciril pridobil bil poprej, i veliko je storilo sveto pismo oboje zaveze, katero je bil preložil na lastni narodni jezik. Zato se ima ves slovanski rod sila veliko zahvaliti možu, ker od njega je prejel ne le dobroto krščanske vere, temuč tudi družbinske izobraženosti; zakaj Ciril i Metod sta bila prva, ki sta iznašla tudi pisavo, s katero se slovanski jezik piše i znamenja, iz tega vzroka se ona po pravici cenita za začetnika tega jezika. Iz tako dajnlh i razŠirnih okrajin pa v drugič srečen glas naznani slavna dejanja v Rim. Papež Nikolaj I. vrlima bratoma zapovo v Rim popotovati, i brez pomude se odpravila i spol-nita povelje i ko potovanje veselo nastopita, neseta seboj svetinje svetega Klementa. Na to naznanilo Adrijan II., ki je bil nastopnik umrlega Nikolaja, spremljan od svečeništva i naroda, gre z veliko čestjo preslavnima gostoma naproti. Telo sv. Klementa, zdajci proslavljeno z velikimi čudi, v slovesnem sprevodu neso v baziliko, ki je bila v Konštantinovem času zidana na istem mestu, kder je stala očetina hiša nepremaglji- vega mučenika. Na lo Ciril i Metod papežu v pričo dnhovstva poročata o svojoj apostolskoj služIli, katero sta sveto i marljivo opravljala. Ker sla delala nasproti ustanovam prednikov i svetim verskim Šegam, ko sta v opravilu službe božje rabila slovanski jezik, zagovarjala sta svojo reč s tako zanesljivimi i jasnimi razlogi, da so papež i vse duhovstvo moža hvalili i potrdili. Potem sta oba po predlogi izrekla katoliške vere izpovodanje, a zaprisežena, da ostaneta v veri sv. Petra i Rimskih papežev, bila sta od Adrijana samega imenovana i posvečena vladiki, a mnogo nju učencev je prejelo razne stopinje posvečovanj. Bilo pa je v previdnosti božjej, da je Ciril v Rimu dokončal dni svojega živenja 14. februarja 1. 800, dozorel bolj v kreposti, nego starosti. Imel je očiten i preslaven pogreb, kakor ga imajo rimski papeži, i položen je bil /. največjo čestjo v grob, kateri jo bil papež Adrijan sebi sezidal. Pokojnikovoga svetega trupla rimsko ljudstvo ni dopustilo v Carigrad prenesti, čeprav jo želela i prosila preužuljena mali; neseno je biio v cerkev sv. Klementa i položeno blizu njegovih koščic, katere je Ciril sam toliko let spoštovanjem imel v varstvu. Ko so ga peljali skozi mesto mej slovesnim psdmo-petjem, no toliko v pogrebnem, kolikor zmagoslavnem sprevolti, bilo je v| leti, da rimsko ljudstvo nebeške slavnosti skazuje presvetomu možu. Ko so je to spolnilo, vrnil se je Metod ko vladika na povelje i z bi igoslovoin pip:ževiiu k navadnim apostolskim opravilom i dolžnostim na Moravsko. V tej deželi je bil iz vse dušo v/gled čedi, katoliški roči je služil od dno d > dne z večjo prizadevnostjo; nemirnim začetnikom novotarij so je srčno ustavljal, da ne bi protresli katoliškega imena z nespametnimi menjavami; Svatopluka kneza, kateri je z i llastislavom nastopil, pod-učeval jo v veri, i ko jo dolžnost opustil, tedaj ga je opomina], svaril in poslednjič s prepovedjo svetih skrivuostij kaznoval« Iz teh vzrokov si je nakopal jezo ostudnega i nečistega nasilnika, kateri ga je pahnol v prognanstvo. Ko jo bil pa nekoliko pozneje zopet vstanovljen, dosegel je z opomini v pravi čas, da je knez boljše misli razodeval i spoznal, da poprejšno navado mora z novim živenjem popraviti. To pa je res čudno, da je čnjoča Metodova ljubezen, prestopivšl moravske meje, kakor pri Cirilovem živenji Liburnijane I Srbe dosegla, tako zdaj Panonco pridobila, katerih poglavarja, Koclja po Imenu, podučil je v katoliški veri i v dolžnosti ohranil; tako tudi Bolgare, katere je z njih kraljem Borisom vred v krščanskej veri potrdil; pa Dalmatince, s katerimi je nebeške darove delil i ovih deležne storil; i Korotano, mej katerimi je veliko delal, da bi jih privedel k spoznanju i češčenju pravega Boga. Toda ta reč je možu napravila nepriliko. Zakaj nekateri iz novega krščanskega družbinstva, zavidajoči čvrstim vspehom i kreposti Metodovi, zatožili so nedolžnega Ivanu VIII., nastop-nlku Adrijanovemu, da je sumljiv v veri i žali šego pradedov, kateri so pri svetih opravilih rabili le jedino grški ali latinski jezik, i nobenega druzega ne. Tedaj papež, ves goreč za celoto vere i starega reda, pokliče Metoda v Rim, i veleva, naj se krivde opraviči i očisti. On pa, kakor je bil vselej pripraven v podložnosti i zanašajoč se na pričanje svoje vesli, ko jc leta 880 stal pred Ivanom z nekaterimi vladiki i mestnim svečeništvom, dokazal je lehko, da je sam ohranil i druge pridno učil prav tisto vero, katero je v pričo i s potrjenjem Adrijana bil spoznal i prisego potrdil na grobu apostolskega prvaka; kar pa tiče rabo slovanskega jeziki pri svetili opravilih, da jo to storil iz pravilnih vzrokov po pravu i po dopuščenji papeža Adrijana, ter da temu sveto pismo ni nasproti. (Dulje prihodnjič.) EDINOST DOMAČE STVARI. e na leto 90.000 ljudi zara l tega zapre, ker v pijanosti prepovedane i nevarne redi počenjajo. Širjanje jezikov. Nemški č.isnik »Hundsehau tur Geograpnie umi statistik« je to le proračunih V letu I8U1 je govorilo nemški jezik 38 milijonov ljudi, francoski 34, .španski 32, ruski .«>, angleški 22, italijanski 18, portugiški H milijonov. Zdaj pa govori angleški jezik 90 milijonov, nemški 00 milijonov, ruski (13, francoski 46, španski 44. italijanski .'10, portogiški 13. Gospodarske stvari, Avstrijske hranilnice. Prva hranilnica se jo ustanovila leta 1810 na Duniji, zdaj pa jih je v Avstriji uže 300. Iz početka so se hranilnice zelo počasi množile: še lo po letu 1850 so se začelo bolj množiti. Od lota 1850 do 1800 so jih ustanovili 48, od leta 1800 do 18G9 pa užo 120 in od leta 1870 do 1870 152. Največ so J11 ■ napravile občine pod lastnim poroštvom, mnogo manj pa družbe. Mej ljudstvom je nad 1'/, milijon bukvic tako, da na 1000 osob spada 70 buk vic. V hranilnico se je od leta 1870 do 1880 vložilo okoli 1800 milijonov goldinarjev, največ na Spodnjo Avstrijskem in Češkem, Izplačalo se je v tfj dobi 1070 milijonov gold. Obresti znašajo na leto okoli 30 milijonov goldinarjev. Zoper trtno «5 priporočijo na Francoskem pelin ter trdč, da je zelo koristen, ako so mr> » 1U0 državnih mark.....57 « 3G « Latteria Milanese 11 Via cleirA.cc|ueclotto 11 V omenjeni prostor se pobija vsak dan iz Latteria Milanese tvrdke Biihringer, Millui et Co. v Milanu svežo mleko, kakor tudi najfinejše milansko surovo maelo najboljše vrste na prodaj. Liter mleka velja 16 kr. Kozarec » » E> » Naročnikom se mleko po 16 kr. liter na dom pošilja. Naročila se zu zdaj sprejemajo v prostoru (13—13j 11 Via deirA.ocfUĐclotto 11. H. Lazn-ova fabrika I* nrif. — Aff a n ii li «i I m - Dunaj priporoča svojo znane kmetijsko stroje vsako vrste, ■lanlt liliorno ročne-mlatilnice in slamo-reznice po najnižjih cenah. Zastopništvo in zaloga pri A. Debevo-u, v Ljubljani, Rimska oeata (Gradižče) štev. 19. ■ Ceniki gratis In franko. (3-3) Skladišče vsakovrstnih Singer-jevih amerikanskih Šivalnih strojev. Amerikanski Singerjovi stroj s pdboijjunlm niahalulm kolo-80m* TI "troji so pridobili na ^nimJnČ^^ v 1 rilZ8tttVllh darila, ho nuj-iMđBiL—■Jhtt boljši, in poroštvo dajem za njo TOT H let, akoprav Singor & Comp. Pf I l/ za svoje samo 5 let garantira. 11 l^ll - Skladišče od Howeja, Wilson-a WyjKvnr- "i \Veeler-ja Itd. Naročila iz de-^f^jp^^^i žele In poprave se cono In na-tančno izvršujejo. Prodaja tudi in plačilne delo po 1 gld. na teden. Prltlklina, kakor Slvanke, sukanec Itd. po najnižji fabrlSkl ceni. 12-9) l< lil|» Untlleli, Aquedotto št. 23. Trst. ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje In za konserve iz sadja. Sesalke -vseh. vrst, Plinovi motori OTTOVI, popolnejša in bolj ekonomična sistema. Železne cevi, Stavbeni stroji. SCEHABL & C. V Trstu via Carintia IT. (30—12) Važno gospodinjam! Moj najboljši in izvrstni stroj za pranje in izžemanje Mk so skrbnim gospodinjam ne more ^ < JEL dovolj priporočati. Dale pri pri- ^^TV^s^Jjfio hrai»hi mnogega časa in materi- fiffli mi " 'M 1 naJV02im varovanjem Vri vT T^B® najčistejše peri/o, kakor so z roin Vr "• .jfl^l nikoli ne more prirediti. Edino • '' yV) ženska zadostuje, da perilo sred- ff j-* " • _ »j« hišo v nekaterih nralt popol- ^^^ tloma osnali. — Cena stroju t. navorom za pranje je 15-20 Kld„ stroju za izmečkanjo gld,, stroju za pranje z mahavnim kolesom l5, -10, 45, 50 gld. (15—3) Ilaniol Mola m i ti, Wlen, Marlahllf, Stumpfergasse Nr. 19. tzr ljubljanske siveke po 28 gld. — plavajoče uh inesi-riie obroke po 2 gld. ali na tedenske obrok- po 50 kr pri •V«»«*l|»n /Hldmi u verllleijski un d za vsa lot.-rijska z robovanja, v Trstu, v hiši Strniti poleg r. k. namestnlštva. Na sto (isoč ljudi V"- bvalo za lepe, gosto lase edino obstnjmVj c. kr. In kr. ogtTsko izključljlvo priviligiram-j Esenci za lasno in bradno rast, ki tudi grl n te brez sledu prežcin , kakor k njej spa-dajočej pristnej pomadi 1/. štajerskih planinskih ze-/išč, alt orchuv lz c. k. in kr. ogerski izključljlvo prlvlllgirano fabrike M. A. Plei*clličkn Na Ounaji, l/Vieden, Hauptstrasse, J/. 36. To nepresegljlvo sredstvo je moja mnogo Imenovana esenca :n lasno in bradno rast, ki pri pravil •'j rabi in s prldeto pouiaito štajerskih planinskih zelišč ali orehovim Izleckorn uŽe v kratkem času et'lo na najboli gntih krajih naprari goste lase prejšnje barve! Mnogo mladih mož ve hvalo za le/te polne brnite mojej etettei ?n lasno in bradno rast. Ce lasje lit izpadejo, vpliva u2e v osmih dneh, pri grintali n Že po trikratnej rabi. 1'rar «ti! škml- jt^ . VOtn ; sivim, celo liivo in najbolje snežnobelim la- barrilo zu lase ("^J^r^fc \ sem daje popol-i> Koppitzimh jfefajiI ,\ noma crno svit-(brez primeša- Jj^jjlobo. 1'ri rab- nega svinca) ki JlJHF lasnih barvili barva v vseh pri poročam po- bareah irno-ru-'"^^^■sebnosvoj »Kop-jaro ali stitlo- pitzinai,« prl- rvjaro r tO mi- \\Mkstno, dvojno nntah po,I poro M- močno pomudo iz orehovega lzlečka, tudi (v kozmetiki) pomado vpalclcah, kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega Izlefika za barvanjem lasno rast. Moji oe«. In kralj, ogerska izključljlvo priv. Esenca za lasno in bradno rast ozdravlja v vseli prlmerljajlh bolne lasne korenlke popolnoma ln v najkrajšem času zagotavlja do noj-poznejše starosti zelo goste lase, vpliva prav prijetno na gfamo koio, brani od vsake glhtlčne in revmatične glaio-boli in odpravlja vse kožne nesnage, Resnica je, da je dobilo stotero osob, ki so I bile popolnoma brez brade ali plešaste, uŽe od enega do treh meserer, v primeri tedaj v nererjetno kratitem tasn, lepo in gosto polno brado, ali goste polne lasi. ZaJerajo&e „ninge zahralnice so razstavljene. Naročila naj se pošiljajo glavne j zalogi ees. In kr. ogerski lzklj, priv. esenco za lasno in bradno rast Marije Ane Herdlička C. k. in kr. ogersk. izklj. poieitniei prieilegija Wieden, Hauptstrasse 36 na Dunajf. Cenik: 1 velika alabastrova steklenica dvojno močno esenco za lasno in bradno rast 3 gl. 51 kr. 1 majhna ..........2»_„ 1 alabastrova steklenica pristne pomado iz štajerskih planinskih zelišč 1 » 50 » 1 alabastrova steklenica pristne po-made orehovega izlečka za obnovljenje .............2 » — » Pristno lasno barvilo »Koppitzinal« za rudeče, črne, rujave, ali svitlorujavo Št. 1 (plavo) št, 2 (rumeno) obe steklenici s pladnjema in krtačama velja l steklenica olja orehovega izlečka za omnovljenje las........i « _ « Pomada obrehovega izločka kosmetlk v plačlcah..........- . do > Naročila iz inozemstva ali domaČih dežel se proli pošiljale! ali povzetji ročno in naglo trši. Zavitek 30 kr. vec. m Auerovo m najboljše barvilo za lase za blttknstn, ruj.iro In rmo idino najboljši na kmtinentii, s pnmitrom, d» se p -vrne znesek, barva v t.> n,i«Htak |n s:al,m, da s.' barva pri Kotiranja ne „d,,,i>■*. Patent Irr/n- t/ii -k k Cena /!t. .......... tekočina za iirnhelkasto 1 gld'. - /a črno rttjaro gld, ^ z natančnim na/nanilom, kako se ima rabiti :»U kr. več v gotovini ali s povzetjem. »Koppitzinovo« najboljše sredstvo za ohranjenje k >le zoper prhi nt, rerma-lizeai, k,/.ne spf&.tj,-, start in w«rf rane, otekline, kakor tildi zoper vsako drugo zunanjo bolezen steklenica 1 gld. JU kr v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom 20 kr. vec. .1/nogo sončol leži na razgled pri M. Hrdlićka, 'J: k0J'r v- vlastnik na Dunaj!, Wieden, Hauptstrasse st, db. kamor naj se pošiljajo vsa naročila. (21—13) Ravnanje z vinom so djansAo uči v novo izdani knjigi s recepti, ktera obsega: navod k požlahtenju kislega, pustega natornega vina, napravljanje vina brez grozdja; vina iz droiij (iz 100 litrov 1000 litrov) s prlstavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domafo pijačo, in fina vina v lutelije; daljo naredijo umetne prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma likera sadnih izlečkov, droiij, dtSav, zdravilnih spiri-toznih balzamov, mjila, in nad 1000 trgovinskih stvari k ero dajejo več ko 100% dobička. -(.ena .t Rl. — Naročaje se z gotovim denarjem ali postnim povzetjem pri: Marija Hrdlička, c. k. priv lastnica, \Vien, VViedeu, Hauptstr. Nr. 38 I. Stock 34. (24 20) Od c. k. av. namestništva potrjeni bureau za inserate in naznanila Vincencija Hrdlička, OunaJ, Wieden, Hauptstrasse 36. I. nadstropje se priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim za-vodom hi vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih in tujih deželah sploh za posredovanje pri nazna- nilih pod strogo tajnostjoIII inserati za vse koledarje in časnike se sprejemajo cenejše, kakor Če se neposredno naročajo. KAip in prodajo hiš, posestev ln blaga vsako vrste, posredovanje pri denarjih ln službah, pri ženltbensklh ponudbah itd. prevzame za inserlranje pod popolno tajnostjo bureau m inserate in naznanila Vincencija Hrdlička ____» žatnlk« na >vetu. (24-8) Velika zmaga vednosti i i «Antlepileptikum» je sredslvo, uradno preiskovano notrjeno ln priporočeno po zdravnikih strokovnjakih popohinma in jedrno ozdraviti v vsakem slučaju najhujšo od vseh bolezni: Epilepsijo (božjnst) ln tudi vsakojako oslabljenost čutnio. To zdravilo je velikega pomena za vso bolnike; uže na tisoče oseb mu Ima zuhvalltl pomoč. To jo netajljlva ri's-nica, katero je odločno priznalo mnogo domačih in tujlli časnikov. Antleplleptlkum se razpošilja v zabojih s 6 ste-klenicami s priloženim podukom, proti pošiliatvl 25 frankov fn poravnanju poštnih stroškov Uspeh se garantira; samo v izrednih sinčailh je potreba, zdravilo podvojiti. 1 Naročila gredo na glavno skladišče Ilir. Kirohnor. (10—3) Berlin, W. W. lirltcken Allee U. Vinske sesalke (pump •) najboljšo s-slavo, pri »hodu vlnorejcev na Dnnajl z li'Žavnim in ^aim zlatim darilom zaradi d'»bre i/,| «laV"' odlikovane, s v.s > pritlklino; prave aiuerikanske cevi zdv-btnim purustvnm, Muusseux, si»i.lcl, menjalne In kljunaste pipe, prehodim zaklop-uice in vsi izdelki 1/. kovine pri Franc Sfro*y, NVion, III, Hezlrk, Fasangasse Nr. 1«, v lastnej hiši._ (24—0) Jos. Svoboda, lekar pri,zlatem orlu' v Ljubljani, Prešernov trg. prlporoSa hutno lsclulane posebnosti, ki ao t i. Vesoljna štupa za živino za konje, govedi, ovce inpreAiće, kadar necejo jesti, pičlem mleku itd. v zavitkih po ^o in ,Jo kr. - |-rava Franc-ova esenoa, izvrsten domač pripomoček pri vseh boleznih v želodcu steklenica po i.> kr - .t. Svalki začistenje krvi, v škatlah po ^o kr. - Balzam loper ozebline po 20 kr. - j. Tinktura zoper bolečine zob po io lu. - O, stupa za pokončanje Aurkov v zavojih po 20 !?.. LI • ~ 7' 8a,i0il»k6 u»«na voda po 60 kr. inSt- licilskl zobni prah po .jo kr., sta najboljša sredstva za čistenje ust in zob. - 8. Salloilska tlupa zoper potne noge. - 9, Čudoviti balzam za vnanjo in notranjo rabo po 10 Ur. — 10. Takozvani fljakarikl prah zoper kašelj. 2o kr. - 11. Balzam za puio (krof), s tem se odpravi napihnjeni vrat, 5o Ur. - u Konjska tekočina, s to se mačejo bolni Uonji — i3. Strup za podgane, s tem se pomore podgane in miAi, — i.j, Terpotčev sok, zoper bolezni v prsih in na pljučih. — i5 Santoninski celtelol zoper črve pri otroUih, — Potem seidlični prah, malinskl sok itd. itd. Dobi se nadalje vsa najznamenitejša zdravila od blizo in od daleč, ribja mast, vino iz Malage za bolnike in ozdrav-Ijajoče, franoovo žganje, in tudi natančno pripravljene homeopatiike zdravila po najnižjih cenah. (15 -4) TEODOR SLABANJA H srebrar v Gror-ioi ■ ulice Morelli štev. 17, priporoča vis. častiti duhovščini crkveno orodje naj-nov.-jšo oblike, Id je ima uže napravljeno alf je hoče napraviti kakor se bo želelo namreč: Tudi se pri njem staro cerkveno orodja v ognju posrebrl, pozlati, i/eisti In popravi; zavezuje se tudi, da bo vse po poslanih narisih, kakor se mu blagovoli naročiti, v kar najbolj mogočo kratkem času in po liizkej coni izgotovil. Na blagovoljena vprašanja se radovoljno odgovarja in vsako blago dobro shranjeno in noitnlne prooto pošilja. (pj,_G monstrance, kustodije, kelihe, ciborije, svetilnice. svečnike, altarne, tabernakeljske in štacijonske, kadilnice s kad.čoiniči. altarne in foanderne križe, kanonske table, relikvarije, kotliSe za blagoslov, vodo, posode za sv. olje, držala za sveča, itd. Odtor društva „Edinosti" priporoča slovenskim rodoljubom po vsili slovenskih pokrajinah list „Triesler Tagblatt". \ 1 Ta list zagovarja prav gorko koristi Slovanov na Primorskom in sploh v jugu Avstrijo živečih, 011 so poteza za enakopravnost vsili avstrijskih narodov. Vsled tega je želeti, da so ta list razširi v jugu Avstrije, in da se oni Slovenci, ki sploh čitajo nemško liste, rajši naročajo na »Triester Tagblatt«, nego pa na drugo nemške liste. — Omenjeni list jo tudi pripravljen sprejemati dopise iz rodoljubnih krogov slovenskih. — Zatorej dajmo mu prednost in sezajmo po njemu ter tudi v njemu zagovarjajmo naše pravico, da bodo zanje zvedeli tudi taki čitatelji dražih narodnosti, ki ne razumejo in ne čitajo naših listov. Trst, 18. avgusta 1881. P. T. Gestatten Sie, dass vir Sie hiermlt ergebenst darauf auf-merksam maclion, dassdas »Trio«l«r TartlMll. iSLiuS^l^nt^ lintl ielegrafisclieu Specialdienst allo Provinz-Journale Oesterreichs ubertrifTt, im Kiistenlande und nach Krain, wohin es sofot nach Erscheinen mit deinFriihzuee umVnUhr theilungen bringt, welche dure h die lViener oder Grazer Dlatter sKl ,Nachls odeT 'rst am folgenden Tuge dorthin gelangen. u mltJ?ez"{? a"f ilieseungew6hnlichen Vortheile, f,n. ii 'Trl©»|©P Ta|rlilai|. dem Publikum in Krain bietet uns erlauhen, Sie hoflichsl /.ura Abonnementaufdas I rivsU r Ani1 einzuladen, erhieten wiruns, damit Sie aus eigener Anschauung unser Blatt nUher kennen zu lernen Gelecenheit liaben, Ihnen dnsselbe bis zum Schlusse des Afonates ue,egennel1 vinentgeltlich franco zuzusenden, wenn Sie uns auf einer Correspondenzkarte hierzu goneigtest Auftrag ertheilen. P"« Be8tellu"9 u»d Annahme dieser Probenummer ver-pflichtet meht zum Abonnement. Wir soben iler Rflcksendung