Štajerski TEDNIK Aktualno Podravje z Bistričani razgrabili vrtičke, na Ptuju zasedena le tretjina COLOR CMYK stran 1 V središču Juršinci z Dve uri in pol za pot do šole s šolskim avtobusom  Stran 2 Ptuj, torek, 24. maja 2022 torek, 24. 5. 2022  Stran 7 Letnik LXXV z št. 39 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Podravje z Do izpita za skuter kmalu veliko lažje in ceneje Bo šest ur učenja dovolj za varno vožnjo? S prvim junijem bodo lahko vozniki, ki so že opravili izpit za avto (vozniško dovoljenje B), veliko lažje prišli še do vozniškega dovoljenja A1. Ne bo jim namreč treba skozi klasično proceduro teoretičnega in praktičnega usposabljanja. Po mnenju nekaterih inštruktorjev pa je le nekaj ur praktične vožnje veliko premalo za ustrezno obvladovanje skuterja. Več na straneh 6 in 7. Podravje Ptuj z Bodo Ulico Jožefe Lacko preplastili ali tudi razširili?  Stran 4 Podjetništvo Ormož z Gradnja Carthagovega obrata po načrtih, kako pa zaposlovanje?  Stran 5  Stran 8 Črna kronika Ptuj z Drevenšek noče (več) sojenja na Ptuju torkova izdaja  Stran 24 Foto: ČG Domovi upokojencev z Ptuj, Zadružni trg z Delavci odhajajo, čeprav plače niso tako zelo slabe Nesreča s skirojem naj bi se zgodila zaradi luknje na vozišču  Stran 3 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 13. maja do 23. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 25. junija do 27. avgusta! Več v notranjosti časopisa.  Stran 24 www.tednik.si Politika Podravje z Podjetniki niso navdušeni nad prvimi potezami nove vlade Simonov zaliv Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK stran 2 Aktualno 2 torek z 24. maja 2022 Ptuj z Novo vodstvo bolnišnice izbrano Spodnje Podravje z Državni protipoplavni center bo v Murski Soboti Novi direktor bo Aleksander Voda Podravje uradno ni uvrščeno med poplavno ogrožena območja Naslednji mesec se izteče štiriletni mandat direktorici ptujske bolnišnice Anici Užmah in strokovnemu direktorju Teodorju Pevcu. Na razpis za prosto mesto direktorja so prispele štiri prijave, svet zavoda je izbral Ptujčana Aleksandra Voda, ki bo predvidoma s 1. julijem nadomestil Užmahovo, medtem ko Pevec ostaja na dosedanjem delovnem mestu. Foto: ČG Aleksander Voda Ko so pred štirimi leti izbirali direktorja, so na prvem razpisu prejeli prav toliko vlog kot tokrat. Za direktorski stolček so se potegovali štirje kandidati, v drugo, ko je bila izbrana Užmahova, pa še dva več. Tokrat so obe delovni mesti zapolnili v prvem poskusu. Razpisna komisija je odprla vloge, ocenila njihovo popolnost in ustreznost kandidatov, nato pa je svet zavoda v četrtek prejšnji teden z vsemi štirimi opravil razgovore. »Predstavili so se kandidati za delovni mesti direktorja in strokovnega direktorja bolnišnice. Svet zavoda je za direktorja bolnišnice imenoval Aleksandra Voda. Imenovani kandidat je predstavil svoj program dela in razvoja bolnišnice. Svet mu je tako zaupal štiriletni mandat vodenja bolnišnice. Funkcijo strokovnega direktorja pa smo že drugič zapored zaupali Teodorju Pevcu,« pojasnjuje Danilo Lončarič, predsednik sveta SB Ptuj. Oba izbrana kandidata naj bi funkcijo nastopila 1. julija letos, seveda, če ne bo kakšnih zapletov. Pridobiti morajo še soglasje k imenovanju Vlade RS. Voda je polnih 30 let je zaposlen v ptujski bolnišnici, v zadnjih letih kot vodja upravno-tehničnih dejavnosti. V času, ko je ta zavod vodil Andrej Levanič, je bil vodja projekta izgradnje urgentnega centra. Je mestni svetnik in član Liste Andreja Čuša. Že lansko leto, ko je prejšnja sestava sveta zavoda nameravala razrešiti Užmahovo, a se to kasneje ni zgodilo, se je omenjal kot potencialni naslednik. »Imam vizijo, voljo, ideje in ekipo. Kaj več bi povedal, ko bo imenovanje zaključeno na Vladi, to je namreč le prvi korak. Vsekakor pa sem zelo zadovoljen in vesel,« je po seji sveta dejal (najverjetnejši) novi direktor ptujske bolnišnice. Dženana Kmetec Murska Sobota bo dobila državni center, kjer se bodo sile zaščite in reševanja usposabljale za primer poplav. Vseslovenski center za protipoplavno zaščito bo ob Soboškem jezeru, nasproti Expana, raztezal se bo na 18 hektarjih površin. Center bodo gradili fazno, za letos načrtujejo pridobivanje investicijske in gradbene dokumentacije, gradnjo prve faze pa v letih 2023 in 2024. Zastavilo se je vprašanje, zakaj bo vseslovenski center za protipoplavno zaščito v pomurski regiji oziroma Murski Soboti, saj so se največje poplave v minulih desetletjih zgodile v Podravju (2012), na Gorenjskem (Železniki), osrednjeslovenski regiji (Ljubljanica), ob Savinji (Laško) in Dolenjskem (Krka). Ne glede na to, da so poplave Drave leta 2012 po celotni dravski dolini za seboj pustile pravo opustošenje, saj je imela pobesnela reka rušilno moč, na Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR) ocenjujejo, da podravska in vzhodnoštajerska regija pač ne sodita med posebej poplavno ogroženi. Bolj ogrožena je po oceni URSZR pomurska regija, a tam poplav, primerljivih s tistimi v Podravju 2012, niso nikoli občutili. Za prvo fazo 3,4 milijona evrov Na URSZR so pojasnili, da so načrte o vadbenem centru za primere poplav v Murski Soboti začeli oblikovati v letu 2015, tako na ni- Foto: ČG Po podatkih URSZR se Podravje ne uvršča med poplavno najbolj ogrožena območja v Sloveniji, čeprav so bile poplave Drave 2012 ene izmed največjih v sodobni slovenski zgodovini. voju lokalne skupnosti kot tudi države. V novem centru bo delovala regijska izpostava URSZR Murska Sobota, tam bodo tudi skladišča za opremo civilne zaščite, med drugim bodo skladiščili opremo za primere reševanja v poplavah. „Lokacija je v bližini avtoceste in športnega letališča v Rakičanu, omogoča ustrezne logistične in operativne pogoje za hiter odziv sil zaščite in reševanja, tako v regiji kot tudi v državi in širše. Vseslovenski center za protipoplavno zaščito Murska Sobota ne bo omejen le na severovzhodno Slovenijo, pomemben bo za celotno državo, navezuje se tudi na mednarodni okvir, med drugim bo vključeval usposabljanja in urjenja reševalnih enot iz treh sosednjih držav (Avstrije, Madžarske in Hrvaške), ki spadajo v Po- donavsko makroregijo,“ so izbiro lokacije v Murski Soboti utemeljili na URSZR. Vrednost prve faze projekta, ki vključuje gradnjo objektov z vgradnjo elektro in strojnih instalacij ter ureditev okolice, je ocenjena na 3,4 milijona evrov. Viri financiranja bodo evropska in državna sredstva. Gradnjo bi začeli čez leto dni, medtem ko je za letos predvideno pridobivanje investicijske in gradbene dokumentacije. Medtem ko je Podravje pri vzpostavitvi državnega centra za urjenje v primeru poplav izviselo, pa se vendarle kaže možnost, da bi v spodnjepodravsko okolje dobilo podobno investicijo. Na URSZR so povedali, da na območju Kidričevega načrtujejo izpostavo državnega logističnega centra za zaščito in reševanje na površini okoli 20 hektarjev. Uprava ima za podravski konec v Mariboru v načrtu tudi nakup zemljišč in ureditev poligona za vadbo gasilcev, pripadnikov civilne zaščite in drugih reševalcev. Mojca Zemljarič Ogroženost regij zaradi poplav Po natančnejši razlagi Uprave RS za zaščito in reševanje je 22 občin uvrščenih v najvišji, peti (5) razred in stopnjo ogroženosti, od tega je največ, po pet občin, v Pomurski in Ljubljanski regiji ter štiri na Gorenjskem. 46 občin je uvrščenih v četrto stopnjo in razred ogroženosti, prav tako 46 pa v tretjo stopnjo in razred ogroženosti. 42 občin je uvrščenih v drugi razred in stopnjo ogroženosti, največ, 56 občin, pa v najnižjo, prvo stopnjo in razred ogroženosti zaradi poplav. Večina teh občin je v južnem, severozahodnem in severovzhodnem delu države. Vir: URSZR Spodnje Podravje z V Slovenski Bistrici 300.000 evrov za urbane vrtove Bistričani razgrabili vrtičke, na Ptuju zasedena le tretjina V Slovenski Bistrici so te dni odprli urbane vrtove, ki bodo meščanom omogočili pridelavo sadja in zelenjave na 25 m2 velikih vrtičkih. Občina je uredila 56 vrtov in vsi so bili oddani. »Veseli smo takšnega odziva, saj to pomeni, da ne bo treba občinski upravi okopavati pripravljenih vrtičkov,« je v šali dejal župan Ivan Žagar. Zakaj je bila ureditev bistriških urbanih vrtov desetkrat dražja od ptujske Največji finančni delež Slovenska Bistrica Ptuj (145.580 evrov) ureditve vrtov Št. vrtičkov 56 42 v Slovenski Bistrici je šel za 50 m2 Velikost 25 m2 obrtniško-gradbena dela, od Št. lesenih lop 4 2 tega za izdelavo in postavitev Vrednost projekta 298.423 evrov 30.590 evrov štirih lesenih lop 114.802 evra, za ključavničarska dela dobrih 13.000 evrov, za vodovod in zbiranje deževnice 7.500 evrov ter betonska dela 10.000 evrov. Edini, ki je oddal ponudbo na razpis slovenjebistriške občine, je bil domači podjetnik Krt Gradbeništvo, in sicer v višini 265.617 evrov. Dodatno sta bila podpisana dva aneksa k pogodbi, eden za podaljšanje del, drugi za dodatna dela. »Izkazalo se je, da je kotanja oz. depresija večja, kot je bilo videti na prvi pogled, zato je bil potreben dodaten navoz materiala. Ob tem velja poudariti, da gre za celovito ureditev območja, ki je bilo nekoč zaraščeno, nasičeno z odpadki, tako da so sedaj mnogi presenečeni nad ureditvijo urbanih vrtičkov s parkom, ki ga dopolnjuje sanirani ribnik. Osrednji strošek pa so bile seveda štiri lesene lope za imetnike vrtičkov. Te imajo dodaten nadstrešek, pod katerim je miza s klopema, dodatno pa smo uredili še sanitarije. Te smo sprva načrtovali kot dixije, nato pa smo se odločili za fiksna stranišča. Uredili smo še kanalizacijo in vodovod, tako da je na vrtičkih tudi pitna voda,« je obseg investicije povzela Lidija Razboršek Šlamberger iz bistriške občinske uprave. Foto: Mojca Vtič Meščani bodo odslej vrtnarili na 56 vrtovih. Medtem ko so na Ptuju prve urbane vrtičke, to je na lokaciji med Mlinsko cesto in Potjo v toplice, uredili že pred dvema letoma in vse odtlej iščejo najemnike zanje, je Slovenjebistričanom uspelo vrtičke oddati že na prvem razpisu. Tako bodo meščani Slovenske Bistrice vrtnarili na 56 vrtovih, ki so veliki 25 m2, to je pol manj kot na Ptuju, in na 15 visokih gredah. Najemnina zanje je prvih pet let brezplačna, upo- rabniki bodo plačevali le minimalne stroške komunalnih storitev. V mestu Slovenska Bistrica so bili do izteka leta 2021 vrtovi ob glavni cesti tik ob zdravstvenem domu, na zavarovanem območju kulturnega spomenika. Vrtovi so bili nenačrtovani, neoblikovani, brez vsakršnih regulacij, kar je slabo vplivalo na videz mestnega prostora. V Slovenski Bistrici so sklenili, da vrtove preselijo na primernejšo lokacijo, na ob- stoječi pa uredijo zelena parkirišča. Za ureditev območja urbanih vrtov, mokrišča, štirih lesenih lop ter drugih del so odšteli 298.423 evrov. Okrog 122.000 evrov jim je uspelo pridobiti evropskih sredstev (LAS), občina je prispevala 170.241 evrov, ostalo pa drugi partnerji v projektu – Komunala Slovenska Bistrica, Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica in Društvo Hermelika. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 24. maja 2022 3 Spodnje Podravje, Slovenija z Kadrovski in plačilni rebus v domovih upokojencev Delavci odhajajo, čeprav plače niso tako zelo slabe Domovi upokojencev se vedno pogosteje srečujejo s kadrovskimi izzivi, tovrstno delo glede na kadrovske primanjkljaje zanima vedno manj ljudi. V Žireh, kjer je SeneCura zgradila novi dom upokojencev, so zaradi pomanjkanja kadra dejavnost začeli kasneje kot bi jo sicer, če bi lahko zaposlili dovolj ljudi. Tudi ob odprtju pred nekaj tedni zaradi kadrovske luknje niso zagnali dejavnosti v celoti. Srečko Mlačnik, ki tri desetletja vodi Koroški dom starostnikov, pomanjkanje kadrov vidi kot enega največjih, če ne največji izziv stroke v prihodnje. Potrdil je, da je v Sloveniji ta čas kar nekaj domov, ki novih stanovalcev zaradi kadrovskega deficita ne sprejemajo. „Poleg tega so domovi, ki so tik pred tem, da bi jih morali odpreti, ker so že končani, pa jih ne morejo, ker nimajo ljudi, ki bi delali,“ je izpostavil in opomnil, da je Avstrija tista, ki je oziroma še bo odpeljala slovenske delavce. Pomanjkanje kadra tudi na Ptuju in v Ormožu Direktorica Doma upokojencev (DU) Ptuj Vesna Šiplič Horvat je povedala, da se v njihovi ustanovi srečujejo predvsem s pomanjkanjem kadra za delovna mesta srednja medicinska sestra, bolničar-negovalec, kuhar, pa tudi za gospodinje-oskrbovalke. „Lani in v prvih štirih Foto: CSO Foto: ČG Direktorica CSO Ormož Janja Jurkovič meni, da je neto izplačilo za delovna mesta, ki imajo začetni plačni razred pod minimalno plačo, prenizko. „Vsak zaposleni bi si zaslužil dostojno plačilo za opravljeno delo,“ je poudarila. Vesna Šiplič Horvat, direktorica DU Ptuj: „Dvig plač bi bil dobrodošel ukrep, vendar bi bilo smiselno dvigniti nominalne vrednosti plačnih razredov, saj se v nasprotnem primeru podrejo razmerja med višino plač na posameznih delovnih mestih.“ mesecih letošnjega leta je bilo največ odhodov diplomiranih medicinskih sester, bolničarjev-negovalcev, srednjih medicinskih sester in gospodinj-oskrbovalk. Za rešitev kadrovskega primanjkljaja bi bilo treba zadeve urediti na sistemski Foto: Dreamstime/M24 Perici 850, medicinski sestri 1.700 evrov Za domove upokojencev je nemalokrat slišati kritike na račun plač, vendar te tudi niso tako zelo, zelo nizke (npr. manj od 800 evrov), kot si marsikdo predstavlja. Iz DU Ptuj so nam posredovali vzorčne primere neto izplačil določenih skupin zaposlenih. Perica prejme 850 evrov, strežnica oziroma snažilka okoli tisoč evrov, pomočnik dietnega kuharja 1.140, dietni kuhar nekaj manj kot 1.400, bolničar 1.550 in srednja medicinska sestra 1.700 evrov. ravni. Spremeniti bi bilo treba kadrovske normative, saj novelirani pravilnik o standardih in normativih trenutnih težav nikakor ne more rešiti. Tudi dvig plač bi bil dobrodošel ukrep, vendar bi bilo smiselno dvigniti nominalne vrednosti plačnih razredov, saj se v nasprotnem primeru podrejo razmerja med višino plač na posameznih delovnih mestih. Tudi zaposlovanje kadra iz drugih držav bi bilo dobrodošlo, vendar bi bilo predhodno treba urediti birokracijo glede postopkov zaposlovanja, ki so dolgotrajni,“ je navedla Šiplič Horvatova. Enako je povedala direktorica Centra starejših občanov Ormož (CSO) Janja Jurkovič: „Strinjam se, da se večina izvajalcev socialnovarstvenih storitev srečuje s podobnimi težavami s področja kadrovanja. Glede na trenutne razmere na trgu dela so tudi pogoji zaposlovanja nekoliko drugačni, kot Foto: ČG Vodilni v domovih upokojencev odkrito priznavajo, da je ogromno medicinskega in negovalnega kadra pobrala Avstrija. Plače dejansko nad zneskom minimalne V Sloveniji je z zakonom predpisana minimalna plača 1.074 evrov bruto (I) ali okoli 760 evrov neto. Četudi zaposleni prejemajo doplačilo do minimalne plače, ker imajo v skladu s kolektivnimi pogodbami nižje osnovne plače, to pomeni, da mora bruto (I) mesečna plača delavca, zaposlenega za polni delovni čas in 100-odstotno prisotnost na delovnem mestu, znašati najmanj 1.074 evrov (okvirno 760 neto). K temu znesku se nato prištevajo dodatki, ki so od branže do branže različni, prav tako so razlike med javnim sektorjem in gospodarstvom. Obvezni dodatek za čisto vsakega delavca je dodatek na delovno dobo, ostali dodatki so odvisni od delovnih mest, kolektivnih pogodb, kadrovske politike delodajalca … Glede na to, da je delodajalec dolžan izplačati najmanj dodatek na delovno dobo, imajo vsi delavci v Sloveniji plačo, ki je višja od minimalne, saj se dodatki prištevajo k minimalni plači. Teoretično lahko ima plačo, enako minimalni, samo delavec začetnik brez delovne dobe, ki drugih dodatkov k plači ne prejema, ali pa delavec, ki je na (daljšem) bolniškem dopustu. so bili v preteklosti. Pred dvema letoma, ko smo odpirali enoto na lokaciji Sveti Tomaž, pri zaposlovanju nismo imeli večjih težav, res pa je, da smo potrebovali manj kadra, saj je enota manjša. Trenutno je pomanjkanje kadra pri bolničarjih-negovalcih, srednjih medicinskih sestrah in kuharjih. Domovi pri odpiranju novih enot verjetno naletijo še na več težav, saj je treba pridobiti številčno več ljudi za delo.“ Najpogosteje je razlog za odhod plačilo Jurkovičeva je dodala, da ormoški dom najpogosteje zapuščajo bolničarji, lani tudi srednje medicinske sestre in pomočniki kuharjev. „Vzroki za odhode so različni, največkrat (predvsem pri bolničarjih in pomočnikih kuharjev) je razlog prenizko plačilo. Medicinske sestre iščejo zaposlitev na delovnih mestih z ugodnejšim delovnim časom. Menim, da je treba urediti plačni sistem in normative. Če bodo pogoji dela boljši, bo tudi delovno okolje ugodnejše in bolj privlačno. Pri določitvi plačnega razreda zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih bi bilo treba upoštevati, da se opravljanje enakega poklica v različnih dejavnostih razlikuje, saj medicinska sestra, bolničar, strežnica … v domu za starejše opravljajo bistveno drugačno delo od tistega, ki je zaposlen bodisi v zdravstvenem domu bodisi bolnišnici.“ Mojca Zemljarič Ptuj z Nekaj pomislekov glede načrtovane gradnje na Potrčevi cesti Strah, da bo zaradi novega bloka preveč sence Čeprav je jasno, da na Ptuju nujno potrebujemo dodatne stanovanjske kapacitete, je pomislekov o izbrani lokaciji za gradnjo bloka z neprofitnimi stanovanji kar nekaj. Povezani so z ukinjanjem dela parkirišč za avtobusno postajo, zmanjšanjem površine zelenih površin in senčenjem sosednjih, obstoječih stavb. Načrti za postavitev bloka na Potrčevi cesti, v katerem bodo neprofitna stanovanja, so se v zadnjih mesecih spremenili. Razlog naj bi bila neskladnost želja in prvotno zastavljenih planov z dejanskim stanjem na terenu, predvsem zaradi obstoječih infrastrukturnih vodov. Izkazalo se je, da prvotno načrtovana postavitev bloka, v katerem bo 43 stanovanj, ni izvedljiva. Prav o teh spremembah ima mestna svetnica Sergeja Puppis Freebairn kar nekaj pomislekov. Na občino je naslovila vprašanja, povezana s to naložbo. Zanima jo, zakaj ob ugotovitvah, da je treba načrte spremeniti, občina te lokacije ni v celoti označila kot neprimerno za gradnjo. Poudarila je, da nikakor ni proti gradnji, meni pa, da izbrana lokacija ni primerna. Načrte so spremenili ... Na Mestni občini Ptuj so potrdili, da se je postavitev bloka od prvotno javno predstavljenih načrtov spremenila, in sicer z začetkom projektiranja. Sprva naj bi šlo le za nepreverjene želje in plane, ki so jih predstavili javnosti, a niso bili strokovno preverjeni. Blok so najprej skušali umestiti na način, da ne bi posegal v zelenico, kar pa ni bilo možno: »Lokacija novega stanovanjskega bloka je izbrana, tako da delno posega na zelenico, delno pa zavzame tudi parkirišče, zaradi zagotavljanja možnosti nadaljnjega razvoja območja in zaradi izogibanja infrastrukturnih vodov.« Javno parkirišče bo zaradi novogradnje manjše za približno 1.900 m², zelenih površin bo manj za okrog 850 m². Kljub temu na občini menijo, da je izbrana lokacija primerna in optimalna. Če bi blok umeščali južneje, bi zaprli javno povezavo med Potrčevo in Osojnikovo cesto. Bo v senci 16 ali 50 metrov? Še ena dilema, ki jo v imenu stanovalcev sosednjih obstoječih blokov izpostavlja Puppis Freebairnova, se nanaša na senčenje. Čeprav so na MO Ptuj zatrdili, da so se pri umeščanju z razdaljo 38 metrov od obstoječih blokov želeli izogniti vplivom senčenja novega objekta na obstoječe stanovanjsko naselje, stanovalci menijo, da ne bo tako. Razdalja novozgrajenega bloka od že obstoječih naj ne bi zagotavlja- Foto: ČG Stanovalci imajo pomisleke o zmanjševanju zelenih površin in parkirnih mest, pa tudi senčenja, ki naj bi ga bili deležni po gradnji novega bloka. la izognitve vplivov senčenja. Na podlagi izračunov stanovalcev bi bilo najmanj 50 metrov obstoječe- ga bloka ves čas osenčenega. Ob enakih pogojih so na občini izračunali bistveno manjšo senco, dolži- ne le 16,5 metra. Predlagali so, da opravijo študijo senčenja. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 24. maja 2022 Sp. Podravje z Poslovanje Finančnega urada Ptuj Ptuj z Salomonske rešitve za urejanje ceste nikakor ne najdejo Novi direktor je Janko Preac Ulica Jožefe Lacko: jo bodo le preplastili ali tudi razširili? Finančni urad (FU) Ptuj od lanske jeseni vodi Ptujčan Janko Preac. Po izobrazbi je magister znanosti za področje državnih in evropskih študij, celotno poklicno kariero je zaposlen v javni upravi, tudi na vodilnih delovnih mestih. Med drugim je opravljal funkciji direktorja Uprave za davke in namestnika generalnega direktorja FURS. Foto: ČG Direktor FU Ptuj Janko Preac ocenjuje, da se zavest glede plačevanja davkov pri zavezancih izboljšuje. „V 30 letih smo vendarle nekoliko dozoreli in razumemo pomen plačevanja davkov.“ V davčno upravo ga je poklicna pot pripeljala po vstopu Slovenije v EU. Pred tem je bil zaposlen na carinski upravi, med davkarje je stopil leta 2004. „Zaposlitev v finančni upravi mi je ponudila nove karierne izzive. Zanimalo me je področje obdavčitev znotraj EU, stekla je komunikacija z Generalnim finančnim uradom (GFU) in tako so me v začetku leta 2007 povabili na delo v Ljubljano. Zadolžen sem bil za področje DDV. Od lanskega marca do oktobra sem opravljal delo namestnika generalnega direktorja FURS, potem sem prevzel vodenje FU Ptuj, najprej po pooblastilu in sedaj s polnim petletnim mandatom. Pri vodenju urada ocenjujem kot zelo pomemben segment komunikacijo. Zagovarjam prijazen način pristopa do zavezancev in sodelavcev, spoštljivo komunikacijo, seveda pa je treba biti načelen in, ko je treba, odreagirati tudi odločno,“ je pojasnil novi direktor ptujskega davčnega urada. Veliko dela z odmero davka zaradi zaposlitev v tujini Med temeljnimi cilji, ki jim vodja ptujske finančne uprave sledi pri svojem delu, so ustvarjanje pozitivno naravnanega delovnega okolja, spodbujanje in pomoč pri prostovoljnem izpolnjevanju davčnih obveznosti, osebni stik z zavezanci, kjer je to potrebno, digitalizacija in poenostavitev procesov. Izzivi bodo tudi na kadrovskem področju, tako pri popolnitvi vrst inšpektorjev in nadomeščanju zaradi upokojitev. „Na našem območju imamo posebej veliko dela s tujci, ki jih zaposlujejo slovenska podjetja, in delajo v tujini, ali pa s slovenskimi državljani, ki so zaposleni v Avstriji. Največ dela imamo s tema dvema segmentoma zavezancev, ker tujci zahtevajo vračilo davka, naši zavezanci, ki živijo na ptujsko-ormoškem območju in delajo v Avstriji, pa želijo plačati davka čim manj. Nemalo pritožb beležimo pri odmeri NUSZ, ki ga z odloki definirajo lokalne skupnosti,“ je povedal Preac ter izrazil zadovoljstvo, da so se po sedmih letih pod območno pristojnost Ptuja vrnili finančni inšpektorji. „Leta 2015 so jih priključili Mariboru, sedaj smo jih dobili nazaj. Imamo sedem inšpektorjev in vodjo.“ Vodstvo FU Ptuj se nadeja tudi skorajšnje obnove in širitve poslovnih prostorov, v katerih delujejo. Za ta namen je Ministrstvo za javno upravo od Projekte inženiring kupilo še preostali del stavbe na Trstenjakovi ulici na Ptuju. „Pričakujemo investicijski načrt za obnovo in s tem zagotovitev optimalnih delovnih pogojev vsem uslužbencem.“ Mojca Zemljarič 277 milijonov evrov davščin FU Ptuj deluje na območju 19 občin ptujsko-ormoške regije. Pokriva 109.000 aktivnih davčnih zavezancev in zaposluje 81 sodelavcev za nedoločen čas. V letu 2021 so zavezanci, ki spadajo v pristojnost FU Ptuj, skupno vplačali 277,5 milijona evrov davkov in prispevkov, kar je največ v zadnjem desetletju. 98,4 odstotka vseh vplačil so zavezanci opravili prostovoljno. Sklepov o davčni izvršbi so na FU Ptuj lani izdali 4.746 v skupni višini 17 milijonov evrov. Z ukrepi davčne izvršbe so dolžniki poravnali 4,4 milijona evrov dolga. Posebna pristojnost FU Ptuj je tudi izvajanje nalog kompetenčnega centra za DDV – pavšalno nadomestilo za območje celotne Slovenije za okoli 30.000 zavezancev. Ulica Jožefe Lacko, ki je glede na gostoto prometa bistveno preozka, je potrebna ureditve. Že v prejšnjem mandatu se je občina lotila postopkov za začetek gradbenih del. V prvi vrsti bo treba pridobiti potrebna zemljišča za razširitev. Nekatera so zasebna, druga občinska last, a jih uporabljajo krajani, ki so nanje postavili garaže, lope, nadstreške ... Možnost, da jih bodo vendarle morali odstraniti z občinske lastnine, je zelo verjetna. O stanju Ulice Jožefe Lacko smo v zadnjih letih veliko pisali. Ker je cesta preozka, cestišče dotrajano, objektov ob njej in posledično prometa pa je vedno več, bo nujno najti rešitev. Prvi pogoj, da se občina sploh lahko loti urejanja, so zaključeni postopki pridobivanja zemljišč. Kot je pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek, so se s stanovalci dogovorili, da jih izpeljejo sami, a pri tem niso bili uspešni, saj se posamezniki s predlogom niso strinjali: »Na terenu smo se na iniciativo in pobudo stanovalcev z njimi dogovorili, da bodo sami peljali postopke pridobivanja zemljišč. Pred kratkim so nas obvestili, da niso bili uspešni. Širitev, kot smo si jo zamislili, za katero bi potrebovali projektiranje, brez tega ni možna. Moramo stakniti glave in najti drugo rešitev. Izpeljali bomo še en sestanek in se nato odločili, kako naprej.« Od tega bo odvisno tudi, ali bodo sredstva za preplastitev in razširitev v dolžini 1100 metrov v dopolnjenem predlogu proračuna za naslednje leto zagotovili ali ne. V prvi vrsti bi priskrbeli denar za Foto: ČG Ulica Jožefe Lacko je potrebna urejanja. pridobivanje projektne dokumentacije, za samo gradnjo zaenkrat sredstev še nimajo. Če ne bodo uspešni, je ena izmed možnosti, da se bodo lotili preplastitve cestišča, ne pa tudi širitve. Bodo garaže, lope in nadstreške rušili? Po besedah svetnika Rajka Fajta, so težava predvsem garaže in nadstreški, ki so dobesedno na občinski lastnini, cesti: »Najprej jim je treba naložiti, naj jih podrejo. Po lokacijski informaciji so nekateri imeli vhod z vzporedne ceste, ne pa Ulice Jožefe Lacko. Ker bi si prerezali parcele, so si urejali drugače.« Odmera, ki je bila narejena že v prejšnjem mandatu, je pokazala, da te navedbe držijo. Pred približno petimi leti so se na ptujski občini aktivno skušali spopasti s tem problemom, a neuspešno. Nekateri posamezniki naj bi po opravljeni izmeri mejnike enostavno prebarvali. »Vemo za te nadstreške, in če boste svetniki tako odločili, lahko pripravimo odmere in sklepe. Bo pa verjetno tudi na drugi strani kakšno dokazovanje, da so tam postavljeni leta,« je bila jasna Gajškova. Medtem ko je torej prihodnost, povezana z urejanjem Ulice Jožefe Lacko, negotova, bodo v kratkem začeli dela v Vodovi ulici, za kar je bil na občinskem svetu lani sprejet sklep. Županja je dejala, da se bodo stroji iz Ulice 5. prekomorske preselili neposredno tja. Prej ne želijo začeti delati, saj bi to povzročilo preveliko prometno zmešnjavo: »Ne moremo si privoščiti, da bo okrog šole vse odprto in bo to eno veliko delovišče.« Dženana Kmetec Destrnik z Zasedba volilne komisije tudi po izteku mandata ostaja ista Proti privilegiranju političnih strank Destrniška komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je obravnavala prispele vloge za nove člane volilne komisije, nato pa svoj predlog v obravnavo in potrditev posredovala občinskemu svetu. Robert Simonič, Elizabeta Fras in Marjan Lozinšek so novo osemčlansko volilno komisijo izbirali med enajstimi kandidati in soglasno predlagali Tatjano Vogrinec Burgar za predsednico, Dušanko Mohorič Vajngerl za njeno namestnico, člani naj bi postali Ivan Zorec, Mitja Mešl in Branko Matjaž, njihovi namestniki pa Simon Fridl, Milan Malek in Larisa Ziško. Kot je pojasnil Simonič, so pri izbiri kandidatov upoštevali zakonske obveznosti in hkrati naredili vse, da bo sestava komisije čimbolj pestra, da jo bodo torej sestavljali pravni strokovnjaki, predstavniki političnih strank in občani. Dva predloga za sestavo komisije Vendar županu Francu Pukšiču predlog mandatne komisije ni bil povšeči, zato je pripravil svoj seznam kandidatov. Ni se namreč strinjal, da bi v komisiji sedel samo po en strankarski človek, pač pa po dva iz SDS, SLS (iz njegove Najprej Destrnik) in iz Liste za Urban. Čeprav je Frasova kot članica v mandatni komisiji potrdila njen predlog, si je kasneje na seji občinskega sveta očitno premislila, saj je menila, da bi v njej morala sedeti dva iz stranke SDS, ki ji pripada tudi sama, to pa utemeljila z dejstvom, da tudi v občinskem svetu sedita Foto: SD Destrniški svetniki so imeli pred seboj dva predloga za sestavo volilne komisije, vendar jim je župan Pukšič dovolil glasovati le o njegovem. dva SDS-ova svetnika. Simonič je Pukšiču dejal, da SLS-u po tej logiki ne pripada nobeno mesto v volilni komisiji, saj stranka na Destrniku nima nobenega svetnika. Frasova se je nato sklicevala še na zakonodajo: »Volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Dva člana in dva namestnika članov volilne komisije volilne enote se imenujeta po predlogih poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih strank.« Sklicevanje na napačen zakon A Branko Horvat ji je očital, da bere napačen zakon, in sicer da je besedilo vzela iz 33. člena Zakona o volitvah v državni zbor, namesto da bi upoštevala 35. člen Zakona o lokalnih volitvah. »Tam lepo piše, da občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki pa se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov. Mandatna komisija je torej izbrala povsem korektno in uravnoteženo, župan pa želi privilegirati stranke, kar ni prav.« Ker sta prvotno predlagani predsednica in njena namestnica pravnici, njuni imenovanji za nikogar v destrniškem občinskem svetu nista bili sporni, v zraku pa je torej obviselo, kdo bo zasedel preostalih šest mest: za tri člane in tri namestnike. Glede na to, da so imeli svetniki pred seboj dva predloga za sestavo volilne komisije: eno od mandatne komisije in drugo od župana, bi pričakovali, da bodo glasovali o obeh. A se to ni zgodilo, kajti Pukšič mnenja komisije, ki mu predseduje njegov nekdanji podžupan Simonič, sploh ni uvrstil na glasovanje. Svetniki so zato odločali le o njegovem predlogu. In ga zavrnili. Volilna komisija tako do nadaljnjega ostaja v isti zasedbi. Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podjetništvo torek z 24. maja 2022 5 Ormož z Gradnja Carthagovega obrata teče po načrtih Ptuj z Še ena naložba v bolnišnici Bodo našli dovolj ustrezno kvalificiranih delavcev? Kmalu prenovljena lekarna V Ormožu poteka gradnja težko pričakovanega Carthagovega obrata, ki bo ponudil nova delovna mesta, ki so po lanskoletnem zaprtju največje tovarne Safilo še kako dobrodošla. Vendar pa gradnjo velikega obrata spremljajo tudi sence različnih pomislekov, od tega, zakaj vozijo na gradbišče pepel iz bosanske termoelektrarne, do vprašanj, ali bodo našli ustrezen kader, glede na to, da se nemalo delodajalcev po državi sooča s pomanjkanjem delavcev. Kot smo v našem časopisu že poročali, je podjetje Carthago, ki se ukvarja s proizvodnjo avtodomov, v bližini Lidla začelo graditi tovarno, ocenjeno na 45 milijonov. Po besedah direktorice slovenske družbe v Odrancih Sandre Županec dela potekajo v skladu s terminskim planom: »Trenutno izvajajo zemeljska dela, izboljšavo nosilnosti tal, komunalno opremljanje zemljišča, odvodnjavanje in pripravljajo plato za visok gradnjo. Pričakujemo, da bomo v drugem četrtletju leta 2023 lahko začeli proizvodnjo vozil Malibu Van (načrtujejo predelavo kombi vozil v počitniška vozila, op. a.).« Foto: ČG Pri prenovi bolnišnične lekarne Ministrstvo za zdravje financira milijon evrov, bolnišnica slabega pol milijona. Žirovnik: »Kadra je dovolj, največ bo odvisno od pogojev dela« V prvi fazi, torej predvidoma naslednje leto, v ormoškem obratu Carthaga predvidevajo zaposliti 160 delavcev, v prihodnje pa bodo število zaposlenih še povečevali, na 300 do 400. Ob tem se v javnosti pojavlja vprašanje, ali in kje bodo našli dovolj ustreznega kadra. Vodja ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje Tomaž Žirovnik pravi, da to ne bi smela biti težava, sploh ob dejstvu, da je Skoraj 1,5 milijona evrov je vredna prenova lekarne, ki so jo začeli v ptujski bolnišnici. Izbrani izvajalec je podjetje, ki bo sočasno gradilo tudi urgentni center. Foto: Vestnik.si Naslednje leto v marcu bo na lokaciji Carthaga v Ormožu začelo delati prvih 160 delavcev. lokalno okolje oz. širša regija pred približno enim letom z zaprtjem tovarne Safilo izgubilo 555 delovnih mest. Število brezposelnih je sicer aprila letos na ptujski območni službi znašalo 2.224, od tega 1.736 na ptujskem uradu dela in 488 na ormoškem. »Kadra je in tudi bo zagotovo dovolj v lokalnem okolju Ta mesec naj bi izbrani izvajalec začel graditi ptujski urgentni center, že v teh dneh pa se je začela še ena velika investicija, prenova bolnišnične lekarne. Za to naložbo bo država prispevala milijon evrov, še približno polovico tega zneska bo zagotovila Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, za kar bodo porabili del ustvarjenega presežka prihodkov iz lanskega leta. Kot je pojasnila direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah, so za načrtovano prenovo lekarne že izpeljali prvi koordinacijski sestanek za uvedbo izvajalca v delo: „Izbrani izvajalec je Medicoengineering, dogovorili smo časovnico poteka prenove. Osnovni namen prenove lekarne je zagotoviti prostorske pogoje in sodobno opremo za opravljanje lekarniške dejavnosti ter posledično verificirati bolnišnično lekarno.“ Užmahova dodaja, da je lekarna za delovanje zavoda vitalnega pomena. Za prenovo so si prizadevali dalj časa in zdaj jim je končno tudi uspelo. Lekarniška dejavnost v ptujski bolnišnici se je v preteklosti večkrat selila, delovali so v delu internega oddelka, kasneje v sedanjih prostorih ginekološkega oddelka, zatem v prostorih, kjer je danes rentgen. Letos bodo v bolnišnici deležni še ene dolgo pričakovane investicije. Del precej obsežnih dodatnih sredstev, ki si jih je Slovenija priborila iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF), bo namreč porabljen za prenovo informacijskega sistema. DK Starše z Občina pomaga podjetjem in kmetijam S pepelom iz bosanske termoelektrarne do izboljšanja tal Razpis za 120.000 evrov Kar nekaj duhov pa buri pepel, ki ga vozijo na gradbišče. Župančeva je pojasnila, da s pepelom iz bosanske termoelektrarne Starinari podjetje Terra-mix izboljšujejo sestavo tal. »Tovrstna tehnika izboljšanja tal s pepelom je stara več desetletij in se uporablja povsod v svetu, predvsem v Zahodni Evropi. Pepel, ki ga uporabljamo, ni odpad, ampak je po posebnem postopku predelan in pregledan v laboratorijih, tudi v Sloveniji, da ni okolju škodljiv in je primeren za uporabo v gradbeništvu in v kmetijstvu. Za navedeno razpolagamo tudi z ustrezno dokumentacijo, saj ga drugače pod nobenim pogojem ne bi bilo možno uvoziti v Slovenijo. V gradbeništvu se ta tehnika uporablja pri izdelavi betona, opeke, keramike, za izboljšanje tal, saj veže nase ogromno vode, izboljša samo nosilnost in obstojnost tal. Ker je mehansko vmešan in vezan v tla, tudi ne prehaja v globino. Omenjena tehnika je ekološko najmanj sporna, saj prihrani ogromno surovin in zmanjša čas gradnje, drastično zmanjša prisotnost potrebne gradbene mehanizacije, kar pomeni tudi manj izpustov v zrak. V nasprotnem primeru bi bilo treba ves material od izkopa odvažati na deponijo in ga hkrati zamenjati z drugo surovino.« Kot je še dejala, za bogatenje tal ne uporabljajo slovenskega pepela, ker je po analizah slabše kakovosti. Pepel, ki ga uporabljajo, je namreč ostanek pri izgorevanju čistega premoga in ni kontaminiran z drugimi snovmi oz. ni produkt sežiganja smeti. Foto: MZ Direktorica Sandra Županec je glede zagona proizvodnje optimistična. in v nekoliko širši regiji. Seveda pa je (in tudi bo) največ odvisno od pogojev dela, ki jih ponuja delodajalec. Prepričan sem, da bodo veliko delovnih mest zapolnile danes brezposelne osebe, še več pa jih bo prišlo iz vrst trenutno zaposlenih, če bodo le delovni pogoji (plača, pogoji dela, ugled delodajalca, pa tudi delovni čas, izmensko delo, skrb za zaposlene …) vsaj nekoliko boljši, kot jih imajo pri sedanjih zaposlitvah oz. delodajalcih.« Po njegovem obstaja možnost zaposlovanja delavcev iz sosednje Hrvaške, toda za to bodo morali biti izjemno konkurenčni pogoji: »V sosednjih regijah Hrvaške (Varaždinska, Čakovska in Krapinska) je namreč brezposelnost izjemno nizka (občasno tudi nižja kakor na naši strani) in ne beležimo ravno zelo velikega zanimanja za zaposlovanje najbolj iskanega kadra iz Hrvaške.« Na Carthagu že veliko prijav Foto: MH S pepelom, ki ga vozijo iz bosanske termoelektrarne, izboljšujejo tla. Tudi direktorica Sandra Županec glede zagotavljanja zadostnega in ustreznega števila kadra ne vidi težav in pravi: »V zadnjih tednih je na naš naslov prispelo veliko prijav. Naslednje leto v marcu bo na lokaciji v Ormožu začelo delati prvih 160 sodelavcev. Z rastjo naše proizvodnje bomo v krog naših zaposlenih povabili usposobljene in motivirane ljudi oz. sodelavce, ki bodo soustvarjali naše podvige in uspehe tudi v prihodnje. Kraj bivališča potencialnih novih zaposlenih ni odločilnega pomena. Ne glede na konkurenčen trg delovne sile in specifično delovno okolje v proizvodnji smo prepričani, da nam bo v prihodnjih mesecih uspelo zaposliti sodelavce na področju montaže, mehatronike, logistike, planiranja in tehnologije.« Na občini Starše so po vzoru preteklih let rezervirali denar za pospeševanje malega gospodarstva in podporo kmetijstvu. Na voljo je skupno 120.000 evrov, kmetije in manjša podjetja pa se bodo za svoj delež javnega denarja lahko potegovali na javnih razpisih vse do konca oktobra, razen če bo denar prej razdeljen. Foto: ČG Izjemna rast in dobiček Za gospodarstvo 80.000, za kmetijstvo pa 40.000 evrov Podjetje Carthago, ki je del skupine Carthago s sedežem v Aulendorfu v Nemčiji, je proizvodnjo v tovarni v Odrancih zagnalo leta 2008. V poslovnem letu 2020 je podjetje ustvarilo 217,2 milijona evrov čistih prihodkov in 8,3 milijona evrov dobička. Rast prihodkov, ki jih v celoti ustvarjajo v tujini, je tako 5,6 %. V podjetju je bilo konec julija 2020 zaposlenih 808 delavcev, največ s peto stopnjo izobrazbe in s področij mehatronike, strojništva, lesarske in elektro stroke. Zaposlenih s šesto in sedmo stopnjo izobrazbe je bilo 70. Podjetje ima od leta 2019 tudi pokojninski načrt kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene in jim plačuje mesečne premije. Monika Horvat Večji delež sredstev je namenjen spodbujanju razvoja malega gospodarstva (pomoč pri samozaposlovanju in odpiranju novih delovnih mest, spodbujanje razvoja malega podjetništva, materialne in nematerialne investicije), kjer je rezerviranih 80.000 evrov; do 3.000 evrov lahko prejmejo podjetniki v primeru samozaposlovanja ali zaposlovanja. V primeru zagona novega socialnega podjetja bo občinska spodbuda znašala do največ 4.000 evrov, z enako višino pa je določena maksimalna podpora podjetjem v primeru investicij v nepremičnine ali opremo. Sredstva po tem razpisu lahko pridobijo pravne osebe in samostojni podjetniki, ki imajo sedež podjetja v občini Starše in bodo na tem območju investicije tudi izvedli. Glede na podatke Statističnega urada RS je bilo v Staršah leta 2020 300 podjetij. Za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja je letos na voljo 40.000 evrov nepovratnih sredstev. Starški kmetje lahko denar med drugim pridobijo za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov, za zaokrožitev kmetijskih zemljišč, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. Občina bo med drugim sofinancirala tudi izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter promocijo proizvodov in storitev. Oba razpisa sta odprta do konca oktobra letos. EK Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK torek z 24. maja 2022 V središču 6 stran 6 Podravje z Visoke cene energentov zamajale prevozniški sektor Spodnje Podravje z Ena največjih sprememb glede vozniških dovoljenj v zadnjih let Najprej podražitev goriva, potem še vsega drugega Do izpita za skuter lažje in cenej „Podražitve goriva, ki od začetka leta dosegajo 30-odstotni dvig, imajo velik vpliv na sektor gospodarskih prevozov. Posledično to povzroča podražitve drugih proizvodov in storitev,“ so pred zadnjo regulacijo cen goriv opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Foto: MZ Podjetnik Srečko Frangež meni, da bi v regulacijo cen goriv z znižanjem trošarinske meje lahko posegel tudi Bruselj. „V strukturi cene goriva več kot polovico pobere država. Če bi Bruselj za znižanje minimalne trošarinske stopnje dal zeleno luč, bi države članice lahko ukrepale, a o tem se ne govori.“ Analiza gibanja cen goriva, ki jo je izvedlo Združenje za promet pri GZS, je pokazala, da cena goriva predstavlja že 30 % stroškovne cene prevoza. To pomeni, da so za zagotovitev rentabilnega poslovanja številni prevozniki primorani razmisliti o ustreznem dvigu cen prevoznih storitev. „Trenutne negotove razmere na trgu energentov so, predvsem za prevozniški sektor, velik izziv in ukrep regulacije cen naftnih derivatov se nam zdi v danih razmerah najbolj racionalen. Zavedamo se, da regulacija cen ne more postati dolgoročen ukrep, saj med drugim neposredno vpliva na javno finančne izdatke. Nasprotno pa v primeru deregulacije in ponovnega enormnega povišanje cen goriva ne bomo uspeli zaustaviti spirale dviga cen vseh storitev in posledično proizvodov ter dobrin, zato še vedno upamo, da se bodo razmere na trgu energentov umirile,“ je povedal direktor Združenja za promet pri GZS Robert Sever. Ne le gorivo, tudi cene avtomobilov enormno navzgor Prevoznik Srečko Frangež je pritrdil, da razmere v panogi res niso enostavne. Letošnja situacija, ko maloprodajne cene goriva dosegajo rekordne vrednosti, niso njihova prva resna preizkušnja na njihovi 30-letni poslovni poti. Krizne situacije so v podjetju občutili že v minulih obdobjih, najtežje je bilo po Frangeževih besedah med letoma 2009–2010. „Podjetje je bilo res na nitki, zaradi stečajev smo izgubili veliko denarja. Zahtevne razmere smo kljub temu prebrodili, kriza pa nas je okrepila. Poslovanje je od takrat vezano na več kupcev, bolj razpršeno in tudi varno. Situacija, s katero se srečujemo trenutno, je zelo kompleksna, kriza je prišla nepričakovano. S tolikšnim povišanjem cen pogonskih goriv v tako kratkem času se doslej še nismo ukvarjali. Ne govorimo pa samo o višjih cenah goriv, temveč Strošek goriva predstavlja 30 odstotkov cene prevozniških storitev. Tako hitrega in visokega skoka cen pogonskih goriv, kakršnemu smo priča letos, v novejši zgodovini ni bilo. Foto: Profimedia/M24 tudi vozil, ki so se podražila za okoli 30 %. Od 10 do 20 % so zrasli stroški dela. Vse to v kompletu predstavlja ogromen izziv, kako oblikovati cene naših storitev. Nekatere stranke situacijo razumejo, druge manj. Rast cen goriv je bila hitra in visoka. Upam, da se bo situacija umirila in se bodo pogoji na trgih normalizirali. Vojna v Ukrajini neposrednega vpliva na naše poslovanje sicer nima, saj z njimi ne poslujemo. Je pa nas, enako kot vse druge, prizadel posredni vpliv, ki ga občutimo skozi podražitve.“ Podjetje bodo preselili v poslovno cono Strnišče Srečko Frangež se s prevozniško dejavnostjo ukvarja tri desetletja, začel je kot samostojni podjetnik, kasneje je zaradi obsega dela registriral še družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Danes vzporedno poslujeta oba poslovna subjekta, ki skupno zaposlujeta okoli 110 sodelavcev. Na podjetju je registriranih 70 vozil, ki vozijo za živilsko industrijo, na s. p.-ju pa 22, največ za prevoze v avtomobilski industriji. 90 odstotkov prevozov opravijo na območju Slovenije, Avstrije in Nemčije. Sedež podjetja je v Zgornjih Jablanah v občini Kidričevo. Ker so locirani sredi vasi, v prihodnje načrtujejo preselitev v poslovno cono, ki jo občina Kidričevo trenutno komunalno opremlja. „Na voljo imamo 10 hektarjev zemljišč, kjer bomo zgradili upravno zgradbo, objekt za vzdrževanje vozil, parkirišča in skladišča, s širitvijo dejavnosti bomo predvidoma odprli nekaj deset novih delovnih mest. Računamo, da bi začeli graditi naslednje leto, a bo to odvisno od letošnjega poslovnega rezultata in gibanja cen v gradbeništvu. Z občino Kidričevo in podjetjem Talum sodelujemo tudi pri razvijanju ideje intermodalnega terminala v kidričevski industrijski coni.“ Mojca Zemljarič S prvim junijem bodo lahko vozniki, ki so že opravili izpit za avto (vozniško dovoljenje B), veliko lažje prišli še do vozniškega dovoljenja A1. Slednji velja za motorje do 125 kubičnih centimetrov oz. skuterje. Letos so namreč poslanci spremenili zakon o voznikih in poenostavili postopke za to kategorijo vozil. Do sedaj so morali kandidati za izpit A1 ne glede na že opravljene ostale kategorije skozi klasično proceduro teoretičnega in praktičnega usposabljanja skupaj z najmanj 22 urami vožnje, kar je zneslo okoli 1.000 evrov in več. Največja prednost omenjenih sprememb so tako precej manjši stroški in hitrejša pridobitev izpita. Po drugi strani pa tem spremembam nekatere avtošole in inštruktorji voženj niso naklonjeni. Po njihovem mnenju je nekaj ur praktične vožnje veliko premalo za ustrezno obvladovanje skuterja. V AMZS, kjer nove spremembe pozdravljajo, so lani predstavili pobudo, da bi bilo mogoče z vozniškim dovoljenjem B-kategorije voziti tudi skuterje oziroma motorna kolesa s prostornino motorja do 125 kubičnih centimetrov. »Takšna ureditev se je v nekaterih evropskih državah že izkazala za smiselno, predvsem z vidika, da so ta prevozna sredstva zaradi učinkovitosti, okretnosti in cenovne dostopnosti, delno ali v celoti nadomestila osebne avtomobile pri zagotavljanju osebne mobilnosti,« so poudarili na AMZS. Po njihovem mnenju je bila prejšnja ureditev neživljenjska, marsikaterega voznika pa je odvrnila od nakupa in uporabe tovrstnih motornih koles. »Izhajali smo tudi iz dejstva, da so morali kandidati za pridobitev katerega koli vozniškega dovoljenja A-kategorije v šoli vožnje opravljati identični program.« Bodo kandidati v šolah vožnje res kakovostno odvozili svoje ure? Manuel Pungertnik, vodja šole vožnje pri AMZS sicer podpira skrajšani postopek pridobivanja vozniškega dovoljenja kategorije A1, a le pod pogojem, če kandidat opravi tako teoretični kot praktični del izpita pred pristojno komisijo. »To se mi zdi edino zagotovilo, da bo kandidatom, ki ne bodo pokazali dovolj visoke stopnje znanja, onemogočena vožnja v prometu. Varnostno precej bolj vprašljiva je možnost, pri kateri kandidat pridobi le administrativno kodo. Kot vodja šole vožnje upam, da bodo tudi ostale šole vožnje varnost postavljale pred dobiček. Da se čez leto dni slučajno spet ne bomo pogovarjali o aferah, ki smo jim bili že priča v preteklosti. Srčno upam tudi, da bodo kandidati, ki bi želeli na hitro, zgolj z denarnico v roki, pridobiti pravico do vožnje, ostali pred vrati šol vožnje, ki ne bodo popustile pod pritiskom dobička,« je kritičen Pungertnik. Usposabljanje se v šolah vožnje začne čez deset dni, naval pa je že sedaj zelo velik. Javna agencija RS za varnost prometa je vse šole vožnje že seznanila s podrobnejšimi obrazložitvami vseh sprememb. »Ali uveljavljena ureditev prinaša prednosti, bomo lahko ocenili šele po izvedenih usposabljanjih in udeležbi usposobljenih voznikov v cestnem prometu,« pa so zapisali na Ministrstvu za infrastrukturo. Šest ur je za učenje vožnje s skuterjem veliko premalo Cvetka Meško iz Šole vožnje Prednost ni naklonjena omenje- Imetniki izpita za osebni avtomobil nim spremembam, saj je med kandidati veliko tistih, ki še nikoli niso sedeli na skuterju, kaj šele, da bi ga vozili. Prepričana je, da v teh nekaj urah večina ne bo osvojila niti poligona, kaj šele vožnje v prometu. »V šestih urah predvidenega programa bo voznike z manj izkušnjami ali brez njih zelo težko naučiti varne vožnje. Upam, da ne bomo prehitro priča negativnim posledicam tega usposabljanja oz. odločitev,« je dodala sogovornica. Za A1-kategorijo imajo na razpolago tri motorje in dva učitelja vožnje, moto ura pa stane 38 evrov. Ob tem sogovornica vidi še Lani na območju PU Maribor umrla dva voznika mopeda Na območju Policijske uprave Maribor se je v letu 2021 zgodilo 71 prometnih nesreč z udeležbo voznikov motornih koles, v katerih so trije vozniki motornih koles umrli, devet je bilo hudo telesno poškodovanih in 36 lahko telesno poškodovanih. Prav tako lani beležijo 65 prometnih nesreč z udeležbo voznikov mopedov, v katerih sta dva voznika umrla, pet je bilo hudo telesno poškodovanih in 35 lahko telesno poškodovanih. Izmed teh je bilo 27 voznikov mopedov starih nad 14 do 18 let, od katerih je bilo 11 lahko telesno poškodovanih, ostali pa brez poškodb. Foto: ČG Petnajstletniki bodo po najmanj petih urah praktičnega usposabljanja že lahko vozili moped. Štajerski TEDNIK torek z 24. maja 2022 torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 tih Juršinci z Finančni žulji v osnovni šoli je – pa tudi dovolj varno? Lansko poslovanje v rdečih številkah Svetniški zbor v Juršincih je na zadnji seji kar nekaj debate namenil šolstvu. Zaradi rasti stroškov so potrjevali nove cene varstva otrok v vrtcu, govorili so o šolskih prevozih, pa tudi minusu, s katerim je šola poslovala v lanskem letu. Foto: MZ Ravnatelj Matej Sužnik in računovodkinja Marija Ciglar sta svetnikom in vodstvu občine predstavila poslovanje zavoda in argumente za zvišanje cen varstva otrok v vrtcu. Foto: ČG bodo lahko na skuter sedli že po šestih urah vožnje v avtošoli. Foto: arhiv M24 Po novem zakonu obiskovanje tečaja teorije za opravljanje vozniškega izita A1 ne bo več potrebno. Kako do dovoljenja za kategorijo A1 Novi zakon prinaša dve poti, kako priti do dovoljenja za kategorijo A1. Prva, lažja in manj zahtevna, določa, da lahko vsak, ki že ima izpit za avto in ni mladi voznik, opravi najmanj šest ur vožnje in nato pridobi posebno kodo. To mu bodo vpisali na upravni enoti in bo označevala vozniško dovoljenje za kategorijo A1. Dovoljenje bo veljalo le za vožnjo po Sloveniji. Pri tej možnosti torej kandidatu ni treba opraviti niti teoretičnega niti praktičnega dela vozniškega izpita. Druga možnost, ki za predpogoj prav tako zahteva vozniško dovoljenje (in pogoj, da nisi mladi voznik), pa ima nekaj več stopenj. Kandidat bo moral opraviti zdravniški pregled, se udeležiti teoretičnega izpita (tečaj na avtošoli ni obvezen), nato odpeljati najmanj sedem ur vožnje, na koncu pa bo sledil še izpit. Vozniško dovoljenje, opravljeno po drugi možnosti, bo veljalo tudi v tujini in ne le pri nas. večjo težavo zaradi sprememb, ki se nanašajo na pridobivanje izpita AM (lahka štirikolesa in mopedi): »Zakon določa manjše število ur praktičnega dela usposabljanja za kategorijo AM, in sicer najmanj pet učnih ur. Petnajstletniki bodo v tako kratkem času zelo težko osvojili potrebno znanje. Poudarek je sicer na besedi »najmanj«, vendar smo že sedaj imeli primere, ko nas starši izsiljujejo in želijo otroka čim prej poslati na izpitno uro, kljub temu da mu vožnje sploh še ni uspelo osvojiti.« Spremembe zakona med drugim omogočajo, da se kandidati za voznike AM-kategorije o cestnoprometnih predpisih učijo sami, tudi doma, če želijo. Odpadla je namreč obveza prisostvovanja tečaju predpisov, kandidati pa se lahko sami udeležijo teoretičnega preskusa znanja. »Tako kot pri administrativni kodi A1 se tudi pri kategoriji AM poraja vprašanje, ali so 15-letni otroci res sposobni s tako majhnim številom ur vožnje pod budnim očesom učitelja sami voziti mopede v prometu. Izpitna vožnja, ki jo bo moral takšen kandidat opraviti, bo pokazala, ali smo precenili moč poučevanja. Težko verjamem, da sem sposoben kandidata v pičlih petih urah vožnje usposobiti za samostojno in varno udeležbo v prometu, kjer iz dneva v dan videvamo tragične zgodbe. Vsem staršem zato polagam na srce, da naj se z otrokom pogovori- jo o smotrnosti hitrega in enostavnega pridobivanja vozniškega dovoljenja, saj cesta le redko ponudi popravni izpit,« je eno izmed pasti omenjenih sprememb izpostavil Manuel Pungertnik iz AMZS. Postopek za pridobitev izpita za najtežje motorje, ki spadajo v kategorijo A, ostaja enak. Pogoj je starost 24 let ali minimalno 20 let, če ima posameznik že vsaj dve leti izpit za kategorijo A2. Tja spadajo vozila do 35 kW. Za pridobitev izpita kategorije A je treba odpeljati najmanj 20 ur vožnje. V primeru, da imate že dve leti izpit za kategorijo A2, pa je zakonski minimum devet ur vožnje. V obeh primerih na koncu sledi še izpitna vožnja. Estera Korošec Svetnikom sta se na seji pridružila novi ravnatelj Matej Sužnik in Marija Ciglar iz Računovodskega servisa – Center poslovanja, ki za OŠ Juršinci opravlja računovodske storitve. Namen njune udeležbe na seji je bil pojasniti razloge za predlagani dvig cen varstva otrok v vrtcu. Po besedah ravnatelja Sužnika je podražitev neizbežna, sploh pa ni nujno, da je letošnja zadnja. „Plače predstavljajo 80 odstotkov stroškov, nanje nimamo vpliva in imamo zvezane roke. Zadnje povišanje cen je bilo junija 2020. Izračun nove cene bo pokrival trenutne stroške, vemo pa, da cene pri dobaviteljih še kar rastejo. Možno je, da bomo septembra ponovno izračunavali novo ekonomsko ceno.“ Za prvo starostno obdobje se je cena dvignila za 70 evrov in znaša 357 evrov, za drugo starostno obdobje pa za 58 evrov in znaša 408 evrov. Svetnika Roberta Horvata je na seji zanimalo, koliko je med starši neplačnikov vrtca. Ravnatelj in računovodkinja sta odgovorila, da gre okoli 85 odstotkov plačil redno skozi, pri neplačnikih se je plačilna disciplina po njunem pojasnilu nekoliko izboljšala. „Redno pošiljamo opomine, prej so to bile ročne evidence,“ je pripomnil ravnatelj. Srečevali so se z likvidnostnimi težavami Ravnatelj Sužnik je na seji omenil finančne težave, s katerimi se šola srečuje, in povedal, da se ukvarja le še z ekonomijo šole, namesto z ravnateljevanjem, torej strokovnim pedagoškim delom. Lanskoletno poslovanje je OŠ Juršinci končala z 18.000 evri primanjkljaja. „Leto je bilo za OŠ Juršinci zelo turbulentno, na to so vplivali različni zunanji in notranji dejavniki, od epidemije do menjave vodstva šole, bolezni v računo- vodstvu ter obdelave podatkov na zastareli programski opremi, kar smo v letu 2021 končali in se lotili zahtevnega prenosa podatkov na novi računovodski program. Zaradi nepravočasne uskladitve ekonomske cene vrtca smo se v 2021 srečali z likvidnostnimi težavami. Sedaj obveznosti do dobaviteljev plačujemo z zamikom približno dveh mesecev,“ pa je ravnatelj med drugim zapisal v poslovnem poročilu za lansko leto. Lanski odhodki OŠ Juršinci so znašali blizu 2,1 milijona evrov in so za 286.000 evrov višji od predlanskih (1,8 milijona evrov). Predlani je šola poslovala s tako imenovano pozitivno nulo, lani je zabeležila 18.000 evrov minusa. OŠ Juršinci obiskuje 251 otrok, v vrtcu jih je 106. Šola in vrtec zaposlujeta 57 sodelavcev, od tega je 44 zaposlenih na delovnih mestih strokovnega (pedagoškega) kadra. Mojca Zemljarič Dve uri in pol za pot do šole s šolskim avtobusom V zvezi s šolo je bilo na juršinski občinski seji izpostavljeno še eno vprašanje – šolski prevozi. Občina Juršinci je z majem poskrbela za dodatne linije šolskih prevozov, ki se po mnenju nekaterih staršev otrok niso izkazale za najbolj posrečene, še manj pa za optimalne, saj se za tri kilometre dolgo pot otrok z avtobusom vozi več kot eno uro. Enako razdaljo bi peš prehodili v pol ure, z avtomobilom bi jo prevozili v nekaj minutah. „Če gre otrok na šolski avtobus, potrebuje dve uri in pol! Ob šestih mora vstati, avtobus pelje ob 6.30, vozijo se več kot uro in potem v šoli čakajo na začetek pouka do 8.30, razen če ne začnejo prej. Vam je to normalno? Sicer pa je bilo rečeno, da bodo dodatno linijo avtobusa uvedli marca, dejansko so jo šele sedaj, v maju,“ je izpostavil svetnik Ivan Toplak. Župan Alojz Kaučič je na očitek odgovoril, da naj potem šolarji uporabljajo redno avtobusno linijo. Dodal je, da je z ravnateljem dogovorjeno, da se bodo za naslednje šolsko leto prilagodili urniki – da bi se pouk zjutraj začenjal ob isti uri in da otrokom, ki začenjajo ob 8.30, ne bi bilo več treba čakati. Župan je še povedal, da bodo dodatni šolski prevozi, ki so jih začeli izvajati v maju, občino na letni ravni stali okoli 40.000 evrov. Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK Gospodarstvo 8 stran 8 torek z 24. maja 2022 Spodnje Podravje z Kaj gospodarstvo pričakuje od dela nove vlade Podjetniki niti malo navdušeni nad prvimi potezami nove vlade Slovensko in evropsko gospodarstvo sta zaradi vojne, predvsem pa odvisnosti od uvoza energentov, na veliki preizkušnji. Zato bo po mnenju poznavalcev gospodarskega področja zelo pomembno, kako trdno bo koalicija držala v rokah krmilo, predvsem pa, v katero smer ga bo obračala. V Štajerski gospodarski zbornici (ŠGZ) so navedli, da so pričakovanja gospodarstva do vsake vlade velika. „Seveda so pričakovanja vedno odvisna od mikro in makroekonomskih okoliščin in zdajšnje zares niso ugodne. Smo sredi ukrajinske tragedije, izvijamo se iz pandemije (ali vsaj mislimo, da se!). Vsi že zelo jasno čutimo energetsko, prehransko, gospodarsko in še kakšno krizo. Pričakovanja do prihajajoče vlade so torej velika, ne samo v gospodarstvu, ampak v celotni družbi,“ je izpostavila direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik. V Območni obrtno-podjetniški zbornici (OOZ) Ptuj od vlade pričakujejo stabilno poslovno in ugodno davčno okolje. „Pomembno je zavedanje, da obrt, malo podjetništvo in celotno gospodarstvo polnijo proračun, zato mora biti poslovno okolje stabilno in davčno okolje vzpodbudno,“ je dejal direktor ptujske zbornice Boris Repič. Višje plače in odprava prekarnosti „V gospodarstvu od nove vlade pričakujemo najprej strateški razmislek o prioritetah Slovenije, predvsem pa dobro sodelovanje in hitre ter učinkovite ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja. Seveda si tudi gospodarstvo želi, da bi plače zaposlenih postale višje in primerljive s tistimi v EU, da bi prekarnost postala preteklost in da čim prej vzpostavimo varno in fleksibilno delovnopravno zakonodajo. Hkrati se predvsem v gospodarstvu zavedamo, da vsega tega in tudi mnogih drugih ciljev ne bo mogoče doseči brez dviga produktivnosti in dobro delujočega gospodarstva,“ razmišlja Podgornikova. pretiran poudarek vzpostavljanju poslovnega okolja za solastništvo zaposlenih v podjetju. Napovedan davek na celotno premoženje vseh državljanov je po našem mnenju prikrita nacionalizacija in ti ukrepi bodo povzročili beg podjetnikov v tujino, zmanjšanje proizvodnje in zaposlovanja.“ Vlada naj zagotavlja razvoj, ne dodatnih obremenitev Foto: ČG V ŠGZ pozdravljajo predlog za oblikovanje ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Predvidoma ga bo prevzel Aleksander Jevšek, ki naj bi predlagal selitev sedeža ministrstva v Maribor. „Gre sicer za simbolni korak v smeri regionalnega razvoja, ki ga Slovenija in Štajerska ter njeno gospodarstvo nujno potrebujejo,“ meni direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik. Foto: ČG Direktor OOZ Ptuj Boris Repič je naštel množico davčnih neugodnosti, ki jih po njihovem mnenju prinaša koalicijska pogodba nove vlade. Dodal je, da so v obrti in malem podjetništvu zaskrbljeni ob napovedih dodatnega obremenjevanja gospodarstva, ki je pred obdobjem recesije. „Podpiramo nakazane spremembe v smeri večje varnosti davčnih zavezancev, preglednosti in hitrosti postopkov ter poenostavitve sistema obdavčitve, nikakor ne pristajamo na dodatne obremenitve in obdavčitve obrti in malega gospodarstva. V tem smislu je napovedana razveljavitev letošnjih sprememb zakona o dohodnini napačna. Tudi napovedana progresivna obdavčitev premoženja ni primerna, ker bo to onemogočilo vlaganja in razvoj podjetij v zeleni in digitalni prehod, pa tudi v delavce in delovno okolje. Predvidena koalicijska pogodba daje Foto: ČG Denarja za plače ne Brez gospodarstva ni socialne države zagotavlja vlada, ampak Direktor podjetja Boxmark Leather Kidričevo Marjan Trobiš je gospodarstvo poudaril, da ima gospodarstvo, ki je trenutno v dobrem položaju, Repič je pojasnil, da je veliko prioritet v koalicijski pogodbi javnofinančno dragih, zelo je poudarjena socialna komponenta. „Višje davčne obremenitve bodo zavrle gospodarski razvoj, posledično bodo nastale javnofinančne težave. Dejstvo, ki se ga moramo zavedati, je, da denarja za plače ne zagotavlja vlada, ampak gospodarstvo, zato mora vlada podjetjem omogočiti razvoj, ne pa jih dodatno obremenjevati.“ Potreben je pospešek za trajnostno prestrukturiranje Direktor kidričevskega Taluma Marko Drobnič se nadeja, da bo vlada imela posluh za industrijo. „Slovenija je industrijsko tretja najmočnejša država v Evropi, zato pričakujem, da bo nova vlada za sabo in pred seboj težke čase. Treba ga bo dovolj stimulirati, da bo lahko pomagalo državi, saj gredo iz tega naslova potem vsi ostali transferji. »Socialno državo bo treba krepiti, a brez gospodarstva socialne države ni!« je izpostavil Trobiš. 30-urni delovnik ne bo izvedljiv O osnutku koalicijske pogodbe je dejal, da jih je vrgla »na rit«, predvsem v delu krajšanja delovne obveznosti. „Napovedali so možnost 30-urnega tedenskega delovnika, kar bi v tem trenutku, glede na kronično pomanjkanje kadrov, močno oviralo gospodarsko rast. Primanjkljaj minulih let, ko smo iz objektivnih razlogov delali manj, poskušamo nadoknaditi z več naročili. Krajšanje delovne obveznosti bi pomenilo, da enostavno ne bomo zmogli izvesti prevzetih naročil, s tem bi bila gospodarska rast zelo vprašljiva. Izzivi v gospodarstvu so izraziti in bodo tudi v naslednjem letu. Uvedba šesturnika ali štiridnevnega dela v tednu bi pomenila velik korak nazaj.“ temu primerno izvajala strategijo. Le povečana dodana vrednost, ki jo generira gospodarstvo, prinaša blagostanje državi in državljanom. Za zagotavljanje rasti dodane vred- nosti in dvigovanja kakovosti življenja je treba gospodarstvu dati pospešek na nadaljnji poti trajnostnega prestrukturiranja.“ Mojca Zemljarič Ptuj z Načrtovane naložbe, ki jih letos v mestu skoraj zagotovo ne bo Slovo od depoja, križišča in dvigala Izgradnja arheološkega depoja, sanacija nabrežja pod dominikanskim samostanom, napovedana obnova križišča pri stavbi Upravne enote in dvigalo za Mestno galerijo so naložbe, ki jih letos – kljub temu da so načrtovane – skoraj zagotovo ne bodo izvedli. Razloga za takšno odločitev vodstva občine pa sta dva: dvig cen v gradbeništvu in neuspeh na razpisih za pridobitev državnih sredstev. »Stvari so pripravljene, ampak v trenutnih okoliščinah jih enostavno ne moremo izvesti,« o naložbah, za katere je jasno, da jih bodo skoraj zagotovo preložili na prihodnost, pravi županja Nuška Gajšek. Čeprav so imeli projekte pripravljene, so namreč bili neuspešni na nekaterih razpisih. To je eden izmed razlogov, da letos ne bodo urejali arheološkega depoja odprtega tipa, ki so ga načrtovali na Muzejskem trgu, ob dominikanskem samostanu. Tudi dejstvo, da so se cene v gradbeništvu močno dvignile, je vplivalo na prestavi- tev začetka gradnje. »Projekti so pripravljeni za začetek del. Čakamo še na kakšen razpis ali umiritev finančnih trgov, da se cene ponovno normalizirajo. Ko smo začeli s projektiranjem arheološkega depoja odprtega tipa, je bila prvotna ocena 150.000 evrov, v vmesnem času je narasla na 250.000 evrov, glede na trenutne razmere na trgu bi potrebovali kar 400.000 evrov. Mislim, da me pri tem ne bi nihče podprl, to enostavno ne bi bilo racionalno trošenje javnega denarja. Imamo bistveno večje prioritete in pomembnejše stvari, ki jih ljudje potrebujejo, zato takšne projekte začasno zaustavljamo,« dodaja županja. Glede na trenutno situacijo se ji zdijo vlaganja v takšne projekte nesmiselna. Neuspešni so bili tudi na razpisu za pridobitev sredstev za gradnjo dvigala v Prešernovi ulici, ki bi ga uporabljali za Mestno galerijo. Posledično te naložbe ne bodo končali skladno z zastavljenim terminskim planom. Prav tako se odmika začetek sanacije nabrežja pod dominikanskim samostanom. Na občini upajo, da se bodo tega lahko lotili v naslednjem letu. Foto: ČG Tudi gradnja arheološkega depoja se ponovno odmika. Foto: ČG Krožišča na Slomškovi ulici letos skoraj zagotovo ne bodo urejali. Kdaj bo urejeno križišče pri Upravni enoti? Pred nekaj meseci je ocenjena vrednost gradnje križišča pri Upravni enoti na Ptuju znašala okrog pol milijona evrov. Projekt je pripravljen, a ga predvsem zaradi dviga cen letos najbrž ne bodo izvedli. Načrtovana je sicer izgradnja štirikrakega klasičnega križišča s pasom za zavijanje desno s Slomškove ceste na regionalno cesto. Uredili bi tudi površine za pešce in kolesarje, preuredili obstoječo cestno razsvetljavo ... Sredstva za to naložbo naj bi v celoti zagotovila ptujska občina, a se v predlogu proračuna za leto 2023 ta postavka niža z letos zagotovljenih 460.000 evrov na pičlih 10.000 v naslednjem letu. Županja pojasnjuje, da bodo te zadeve vnesli v rebalans in da je trenutni predlog zelo ohlapna različica končnega proračuna. Bodo pa restavrirali mestno obzidje, za kar jim je uspelo zagotoviti denar iz državnega proračuna. Ministrstvo za kulturo jim je namenilo 40.000 evrov. Ptuj je sicer eno veliko gradbišče, največ je – podobno kot v drugih občinah v tem zadnjem volilnem letu – vlaganj v komunalno infrastrukturo. Tudi v primeru projektov, ki so že v teku, so možne dodatne podražitve. Cene v gradbeništvu namreč rastejo iz dneva v dan. Kako dolgo se še bo ta balon napihoval, preden bo počil in kaj bo sledilo, ostaja uganka. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo in podeželje torek z 24. maja 2022 9 Ptuj z Mesto tisočerih dobrot s slovenskih kmetij Prehranske varnosti ni brez kmeta in izdelkov s kmetij Letošnje Dobrote so ponovno dokazale, da tradicija, dolgoletno delo in vložen trud štejejo, saj so slovenske kmetije na ocenjevanje prijavile nekaj manj kot 1.000 dobrot iz 17 skupin, prvič so bili ocenjeni tudi ribji izdelki. Število podeljenih priznanj, to je 862, pa priča o znanju, inovativnosti in kakovosti izdelkov kmetic in kmetov. Festival Dobrote slovenskih kmetij je bil prvič organiziran pred 33 leti. »Na ta način nam je uspelo povezati različne slovenske pokrajine ter njihovo svojstveno lokaliteto, ki je prepoznavna tudi skozi pridelavo kakovostne slovenske hrane. Vsaka pokrajina nam namreč skozi jedačo in pijačo pripoveduje svojstveno zgodbo o zagnanosti in predanosti gospodinj in kmetov, ki vsak dan poskrbijo, da je na naših mizah zdrava domača hrana,« je prepričan dolgoletni predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič. Tradicijo pa je povezal z aktualnimi izzivi: »V času velikih Skupaj podeljenih priznanj v 33 letih festivala Priznanja Bronasto Srebrno Zlato 1990–2022 5573 6970 9399 Leto 2022 145 240 477 Skupaj 5718 7210 9876 22.804 Vir: KGZS, Zavod Ptuj geopolitičnih ter klimatskih sprememb se še posebej zavedamo pomena ‚domačega‘. Zdrava domača hrana je namreč ena izmed najpomembnejših človekovih dobrin in prav je, da smo je na naših kmetijah sposobni pridelati toliko, kot je potrebujemo.« Prav tematik samooskrbe ter prehranske varnosti so se dotaknili tudi govorniki na odprtju letošnjih Dobrot. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je zagotovila, da si bodo v najstarejšem mestu prizadevali, da bodo imeli kmetje pogoje in seveda površine za pridelavo hrane. Foto: ČG Tudi letos je bilo na odprtju festivala moč okusiti odlične jedi domače kulinarike. Foto: ČG Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je dodal, da je prehranska kriza, ki je nastala kot posledica ruske invazije v Ukrajini, priložnost, da preidemo na področju samooskrbe od besed k dejanjem, spomnil pa je tudi, da odkupne cene ne sledijo draginji reprodukcijskih materialov in da kmetje posledic draginje v celoti ne zmorejo prevzeti na svoja pleča. Da bo do sprememb, seveda na bolje, v slovenskem kmetijstvu oz. prehransko-živilski panogi prišlo, pa je potrebna politična volja. Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek je tako spomnil, da že več kot dve desetletji spremljamo, kako je osrednje gonilo živilskopredelovalne indu- Na 33. festivalu Dobrote slovenskih kmetij je bilo podeljenih: • 477 zlatih, • 240 srebrnih in • 145 bronastih priznanj. strije postal kapitalski dobiček. »Kapitalu ni bilo pomembno, od kod na primer izvira meso, danes vidimo, s kakšnimi težavami se soočamo na področju samooskrbe. Hrane je za zdaj še dovolj, vendar pa je pravo vprašanje, kako kakovostno hrano uživamo. Znak Dobrote slovenskih kmetij so garant za kakovost in bodimo pozorni, kaj piše na etiketi.« Izdelki, ki jih pripravljajo skrbne roke slovenskih gospodinj in gos- podarjev, so del kulturne dediščine slovenskega podeželja, in mnogi od njih so ocenjeni tudi na festivalu Dobrote slovenskih kmetij. Na vseh dosedanjih razstavah je bilo skupaj podeljenih 22.804 priznanj, od tega 9.876 zlatih. Na letošnjem ocenjevanju so kmetije iz Slovenije in zamejstva prijavile 987 dobrot, podeljenih pa ej bilo 145 bronastih priznanj, 240 srebrnih ter 477 zlatih priznanj. Mojca Vtič Slovenija, Podravje z Končno tudi kmetje dočakali kandidata za ministra »Upamo, da nas bo ministrica poslušala in slišala« »Končno se je beli dim pokadil v Rimu,« je pred nekaj dnevi slikovito dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved ob novici, da je stranka Gibanje Svoboda vendarle predlagala kandidatko za ministrico za kmetijstvo, to je Irena Šinko. Slab teden po tem, ko so se mediji že razpisali o številu ministrstev, strankarskih kvotah ter o večini ministrskih kandidatov, je vendarle jasno, kdo bo prevzel resor, ki pomembno vpliva na slovensko prehransko varnost in ki zaposluje 71.500 kmetov oz. 6,9 % vsega delovno aktivnega prebivalstva. Ireno Šinko so po poročanju časnika Delo v Gibanju Svoboda izbrali med tremi možnimi imeni, poleg nje sta bili potencialni kandidatki tudi Darja Majkovič (nekdanja direktorica direktorata za kmetijstvo) in Nataša Kopušar (zaposlena na agenciji za kmetijske trge). Predsednik sindikata kmetov pozdravlja imenovanje kandidatke za ministrico in ji želi dobro krmarjenje. »Upamo, da nas bo ministrica poslušala in slišala ter pomagala slovenskemu kmetijstvu, ki je trenutno v primežu cenovnih pritiskov in pred sprejemom programa skupne kmetijske politike do leta 2027. Želimo pa ministrici povedati, da se njive obdelujejo s plugom, travišča s koso, gozd s sekiro, divjadi in zveri pa s puško.« Direktor ptujske kmetijske zadruge Branko Valenko je o imenovanju kandidatov za kmetijsko ministrstvo dejal, da je to politična stvar in da on ni politik. »Od kandidata pričakujem, da pozna kmetijstvo in da bo panogo pametno vodil. Osrednji izziv pa bo oskrba s hrano. Zavedati se je treba, da Ukrajina prideluje hrano za 400 milijonov ljudi.« Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek pa meni, da je kmetijstvo ena najob- sežnejših in tudi najpomembnejših panog in da je tudi zaradi znanih razmer pred ministrico izjemno zahtevna naloga. »Žal smo v preteklih letih dobili občutek, da minule vlade niso razumele pomembnosti kmetijstva. Upamo, da bo nova ministrica razumela težave in izzive slovenskih kmetov ter dala nanje jasne odgovore. Želimo si, da bi se ponovno zvišala stopnja samooskrbe, s tem bi se izboljšala tudi prehranska varnost, da se uvedejo masne bilance, ki bodo jasno spo- Irena Šinko je trenutno višja svetovalka na oddelku za okolje in prostor na Upravni enoti Murska Sobota. Pred tem je bila med letoma 2010 in 2018, v času, ko je bil kmetijski minister Dejan Židan, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Irena Šinko je po izobrazbi univerzitetna diplomirana inženirka zootehnike ter univerzitetna diplomirana pravnica. Do imenovanja na čelo sklada kmetijskih zemljišč leta 2010 je bila vodja oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo na UE Murska Sobota. Svojo poklicno pot je začela kot tehnolog v ABC Pomurki in nadaljevala kot kmetijska inšpektorica na Medobčinski inšpekcijski službi občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota ter kot učiteljica strokovnega predmeta živinoreja na Srednji kmetijski šoli Rakičan. ročale, katerega izvora je meso, in da ohranimo obseg kmetijskih zemljišč.« Sicer pa si bodo na ptujskem zavodu še naprej prizadevali za dobro sodelovanje s kmetijskim ministrstvom. Na 74 straneh 10 omemb kmetijstva V koalicijski pogodbi s 74 stranmi je kmetijstvo omenjeno desetkrat. Med drugim je zapisano, da bodo spodbujali trajnostno in ekološko kmetovanje, podpirali mlade, ki vstopajo v kmetovanje, ekoturizem in uporabo novih tehnologij. Zmanjšali bodo rabo in okrepili nadzor nad rabo fitofarmacevtskih sredstev in spodbujali večji delež samopreskrbe. Podprli bodo ukrepe za bolj humano ravnanje z živalmi ter digitalizacijo kmetijskega sektorja. Slednje je Medved pokomentiral: »Povprečen slovenski traktor je star 18 let, digitaliziralo se bo lahko nekaj kmetijskih podjetij in nekaj vrhunskih kmetij. Glede gnojenja in s tem omejitvami vnosa dušika, fitofar- Foto: MZ Nova kmetijska ministrica Irena Šinko prihaja iz Prekmurja. macevtskih sredstev smo na repu držav, prav tako glede uporabe antibiotika. Tako da je naša hrana okolju prijazna, zdrava, žal pa jo izvažamo v tujino, uvažamo pa iz držav, kjer tovrstnih omejitev ni. Sicer pa je kmetovanje že postalo delo z naravo in skrb zanjo.« Iz stranke Gibanje Svoboda so še dodali, da bo prioriteta kmetijskega ministrstva tudi vzpostavljanje zelenih dobavnih verig (povezovanje manjših kmetijskih pridelovalcev in končnih kupcev). »S tem bodo dobavne verige bistveno skrajšane, ljudje bodo dobili dostop do kakovostnih slovenskih pridelkov, kmetje pa bodo dobili pomemben alternativen prihodek, s katerim bodo neodvisni od velikih trgovcev z nizkimi odkupnimi cenami.« Lotili naj bi se tudi lesno-gozdarske panoge, kako konkretno, še prav tako ni znano, vse pa s ciljem, da bi okrepili sodelovanje zasebnih lastnikov gozdov z domačo lesnopredelovalno industrijo. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve 10 stran 10 torek z 24. maja 2022 Ptuj z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 8. sezona Sponzorji prireditve Največji oder slovenske pesmi doslej Mladi pevci iz ptujskih osnovnih šol so peli preteklo sredo. Tudi tokrat so prevladovale mlade pevke, 22 jih je bilo, pevca sta bila le dva. Za oba pa je bil to krstni nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tega je uspešno opravilo tudi nekaj pevk. Sploh je bilo tudi v tej sezoni zelo malo pevcev, kar pa ne pomeni, da jim slovenska pesem ni blizu, saj pogosto pojejo v šolskih in drugih zborih ter skupinah. Tokrat je žal izostal nastop glasbene skupine treh fantov iz OŠ Mladika, ki naj bi se predstavili s tako rekoč legendarno narodno-zabavno skladbo V dolini tihi, ki jo je v originalu igral prav tako legendarni Ansambel Lojzeta Slaka. Prisluhniti pa bi morali še dvema mladima pevkama iz mlajše kategorije te ptujske osnovne šole. Pred nastopi v živo, ki se začnejo na valovih Radia Ptuj in na FB profilu Radia Ptuj ob 18. uri, vsi nastopajoči opravijo kratko tonsko vajo, na kateri dobijo še zadnje napotke za svoje nastope. Mladi pevci iz ptujskih osnovnih šol so skupaj sestavili lep, skoraj dvourni nastop slovenske zabavne glasbe in ene narodne, prav tako legendarne Avsenikove Čakala bom. Na polfinalnem odru bo iz OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, s pesmijo Poljubi me za božič, v mlajši kategoriji nastopila Iva Bezjak, v starejši se ji bo pridružila Vita Voda s pesmijo Čakala bom. Iz OŠ Ljudski vrt bo na tem odru v Sponzorji so bili: Mestna občina Ptuj, Ecoagro (generalni sponzor), Lunos, Avtoservis Turnšek Ptuj, Kaass avto Ptuj, Betonarna Kuhar, Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš, Talum in Sazas. mlajši kategoriji Kekčevo pesem zapela Jana Bombek, v starejši pa Brina Štefančič pesem Milijon in ena. Leili Bećirović iz OŠ Olge Meglič je v mlajši kategoriji uspelo s pesmijo Srajca, v starejši Hani Kmetec s pesmijo Ne bodi, kar nisi. OŠ Mladika bo v starejši kategoriji predstavljala Sara Sluga. Iz OŠ Breg bo v mlajši kategoriji nastopila Zoya Gavez, v starejši pa Aleš Prigl. Na mlade pevke in pevce so ponosni ne samo na osnovnih šolah, temveč tudi v MO Ptuj. Ptujska županja Nuška Gajšek je povedala: „Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, letos že 8. po vrsti, je še eden izmed projektov družbe Radio-Tednik Ptuj, ki je odlično sprejet med ljudmi in je postal tradicionalen. O uspehu priča tudi podatek, koliko otrok je v dosedanjih sedmih letih prepevalo slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi, koliko osnovnih šol in občin ste privabili k projektu, ne nazadnje tudi podatek, da si je prireditve v vseh teh letih ogledalo na desettisoče ljudi. V Mestni občini Ptuj se vselej trudimo podpirati Polfinalisti so: Iva, Vita, Jana, Brina, Leila, Hana, Sara, Zoya in Aleš Iva Bezjak (mlajša kategorija) in Vita Voda (starejša kategorija) sta polfinalistki iz OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena. Jana Bombek (mlajša kategorija) in Brina Štefančič (starejša kategorija) bosta na polfinalnem odru predstavljali OŠ Ljudski vrt. Iz OŠ Olge Meglič je uspelo Leili Bećirović (mlajša kategorija) in Hani Kmetec (starejša kategorija). Iz OŠ Mladika bo zapela Sara Sluga (starejša kategorija). Iz OŠ Breg pa bosta na letošnjem polfinalnem odru zapela Zoya Gavez (mlajša kategorija) in Aleš Prigl (starejša kategorija). mlade talente na najrazličnejših področjih, saj se zavedamo, da vlagati v mlade pomeni vlagati v prihodnost. Vaš projekt to zagotovo je, išče mlade talente, jim daje možnost, da se predstavijo in tudi na tak način izoblikujejo del svoje osebnosti. Ne gre le za promocijo slovenske glasbe, gre za širjenje obzorij, za pripadnost nečemu in glasbo, nastope v živo, kar smo v času epi- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Iva Bezjak, OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, 2. razred, pesem Poljubi me za božič (Nika Zorjan). Foto: Črtomir Goznik Manuela Kvar, OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, 7. razred, pesem Vem, jokala bom (Maja Oderlap). Foto: Črtomir Goznik Lara Kupčič, OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, 3. razred, pesem Se živi (Alya). Foto: Črtomir Goznik Vita Voda, OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, 9. razred, pesem Čakala bom (Ema Prodnik, Avseniki). NOVA FABIA IA NAJVARNEJŠA V SVOJEM RAZREDU KAASS-AVTO d.o.o., Puhova ulica 8, Ptuj, tel.: 02 749 22 50 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,7 – 5,1 l/100 km in 129 – 115 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0453 – 0,0113 g/km, trdi delci: 0,0002 – 0,00 g/km, število delcev: 0,0011 – 0,00001 x 10 11. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Neja Klemenčič in Lana Mia Marušič, OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, 5. a-razred, pesem Ni predaje, ni umika (BQL in Nika Zorjan). Foto: Črtomir Goznik Jana Bombek, OŠ Ljudski vrt, 2. razred, Kekčeva pesem. Peli so: OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena: Iva Bezjak, Lara Kupčič ter Lana Mia Marušič in Neja Klemenčič v mlajši kategoriji ter Manuela Kvar in Vita Voda v starejši. OŠ Ljudski vrt: Jana Bombek, Vita Perić in Iza Kores v mlajši kategoriji, v starejši pa: Naja Arnuš, Dea Muršič in Brina Štefančič. OŠ Olge Meglič: Livia Sartor, Špela Vtič, Hana Rojs in Leila Bećirović v mlajši kategoriji, v starejši pa Hana Kmetec in Eva Ritonja. OŠ Mladika: Ema Gabrovec in Sara Sluga v starejši kategoriji. OŠ Breg: Zoya Gavez in Niko Kostanjevec v mlajši kategoriji ter Vita Stanovnik in Aleš Prigl v starejši. demije še kako pogrešali. Glasba nas vselej povezuje, je hrana za našo dušo in veseli nas, da je toliko mladim glasba pri srcu, da jih veseli, še posebej slovenska. Zato vse čestitke in pohvale, da bodo otroci tudi z vašo pomočjo še dolgo odkrivali svoje glasbene talente in ohranjali ljubezen do slovenske glasbe.“ MG Foto: Črtomir Goznik Vita Perić, OŠ Ljudski vrt, 4. razred, pesem Za naju (Nina Pušlar). Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve torek z 24. maja 2022 Foto: Črtomir Goznik Iza Kores, OŠ Ljudski vrt, 4. a-razred, pesem Nabiralka zvezd (Tabu). Foto: Črtomir Goznik Livia Sartor, OŠ Olge Meglič, 3. razred, pesem Lepa si (Nina Pušlar). Foto: Črtomir Goznik Hana Kmetec, OŠ Olge Meglič, 6. b-razred, pesem Ne bodi, kar nisi (Ditka). Foto: Črtomir Goznik Zoya Gavez, OŠ Breg, 4. razred, pesem Zate dovolj (Nika Zorjan). Foto: Črtomir Goznik Naja Arnuš, OŠ Ljudski vrt, 6. razred, pesem Moja (Toše Proeski). Foto: Črtomir Goznik Špela Vrtič, OŠ Olge Meglič, 4. razred, pesem Daj se nasmej (Bepop). Foto: Črtomir Goznik Eva Ritonja, OŠ Olge Meglič, 7. b-razred, pesem Vzemi mojo dlan (Karmen Stavec). Foto: Črtomir Goznik Niko Kostanjevec, OŠ Breg, 4. razred, pesem Oba (Manca Špik in Isaac Palma). stran 11 11 Foto: Črtomir Goznik Dea Muršič, OŠ Ljudski vrt, 8. razred, pesem Kot nekdo, ki imel me bo rad (Ditka Haberl). Foto: Črtomir Goznik Hana Rojs, OŠ Olge Meglič, 5. a-razred, pesem Ne bodi, kar nisi (Ditka). Foto: Črtomir Goznik Ema Gabrovec, OŠ Mladika 7. razred, pesem Najino nebo (Gaja Prestor). Foto: Črtomir Goznik Vita Stanovnik, OŠ Breg, 6. razred, pesem Voda (Ana Soklič). Foto: Črtomir Goznik Brina Štefančič, OŠ Ljudski rt, 9. razred, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec). Foto: Črtomir Goznik Leila Bećirović, OŠ Olge Meglič, 5. b-razred, pesem Srajca (Papir). Foto: Črtomir Goznik Sara Sluga, OŠ Mladika, 9. razred, pesem Izgubljam se (Sarin slovenski prevod pesmi Not About Angels, Birdy). Foto: Črtomir Goznik Aleš Prigl, OŠ Breg, 9. razred, lastna spremljava na kitari, pesem Sladka kot med (MI2). Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK stran 12 12 Kultura in izobraževanje Ptuj z Teden multiple skleroze 2022 Ptuj z Osnovnošolci so izdelali avtomobile na električni pogon »Tudi mi smo del družbe« Tekmovanje v ekstramobilih GO – car – GO V tem tednu potekajo številne aktivnosti in dogodki, namenjeni ozaveščanju o bolezni tisočerih obrazov in podpori tistim, ki se z njo spopadajo. To je priložnost, da oboleli predstavijo bolezen in težave, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem življenju. Več kot bodo ljudje vedeli o njej, hitreje bodo tudi ukrepali pri zaznavanju morebitnih simptomov te neozdravljive bolezni. Foto: Črtomir Goznik Damjan Gašparič, predsednik ptujske podružnice multiple skleroze: „V tednu, ki je namenjen ozaveščanju o naši bolezni, bomo imeli 27. in 28. maja v Supermestu stojnico. Vabimo k čim večjemu obisku in s tem k podpori v naših prizadevanjih za enakopravno vključevanje v družbo.“ Najpogosteje gre za motnje občutljivosti, motnje v gibanju, motnje vida, utrudljivost. Predsednik ptujske podružnice MS Damjan Gašparič je zaradi težav z mravljinčenjem po levi strani telesa prvič obiskal zdravnika že leta 2003, pozneje so se pojavile še težave s koncentracijo, govorom, ravnotežjem, multiplo sklerozo pa so mu diagnosticirali leta 2014. „Trudim se živeti čim bolj normalno, imam pa velike probleme z utrujenostjo, koncentracijo in spominom,“ je povedal Damjan Gašparič, ki je zelo hvaležen ženi, da mu tako nesebično stoji ob strani in mu daje potrebno podporo. Vsi bolniki nimajo te sreče, veliko je samih, pove. V Sloveniji ob Združenju multiple skleroze Slovenije, ki bo prihodnje leto praznovalo že 50. obletnico delovanja in je v tem času razvila 18 socialnih programov, deluje še 16 podružnic. Ptujska podružnica multiple skleroze je prostor za aktivnosti dobila v Zlatem kotičku v Supermestu, za kar so zelo hvaležni njegovi koordinatorici Silvi Gorjup. Na Ormoški c. 30 se tako srečujejo ob petkih dopoldne. Vseh članov je trenutno 69, njihova povprečna starost je okrog 50 let, prihajajo pa iz 17 občin na Ptujskem in Ormoškem. Od tega je delovno aktivnih okrog 10, ostali so invalidsko upokojeni. Zelo so veseli vseh, ki prihajajo na ta druženja, na pogovore, delavnice, predavanja. V Zlatem kotičku jim je na voljo tudi telovadnica, kjer lahko igrajo namizni tenis, pikado, družabne igre in podobno. Enkrat mesečno pa se srečuje skupina za samopomoč, na katere vabijo tudi strokovnjake z različnih področij, ki jim lahko pomagajo pri lajšanju njihovih vsakodnevnih težav. Redno se udeležujejo športnih tekmovanj Združenja MS Slovenije. Vsako leto organizirajo tudi piknik, člane vsako leto povabijo tudi na prednovoletno srečanje. Sploh je družabni del njihovega delovanja izjemnega pomena. torek z 24. maja 2022 Strojna šola ŠC Ptuj že vrsto let na različne načine promovira tehniške poklice. Eden izmed njih je tekmovanje GO – car –GO, v okviru katerega osnovnošolci izdelajo svoje avtomobile in z njimi tudi tekmujejo. Prvi tak dogodek so pripravili že pred več kot desetimi leti na pobudo Stanka Kostanjevca. Letos pa so projekt nadgradili, saj so ga izvedli v okviru mednarodnega programa Erasmus+ in zanj prejeli 60.000 evrov. Največja novost je prav gotovo ta, da avtomobilčke poganja baterija. Zaključno srečanje s tekmovanjem so organizirali v minulih dneh na športnem igrišču za športno dvorano ŠC Ptuj. Osnovne šole, ki letos sodelujejo v projektu, so že pred meseci začele delati. Njihovi učenci so najprej zasnovali obliko avtomobilčka, nato pa skupaj z mentorji namestili dno vozila, ročno zavoro, sedež z varnostnim pasom in krmilo (volan). Pri izdelavi karoserije so bili tudi letos zelo domiselni, inovativni in kreativni. Učenci OŠ Hajdina so na primer izdelali avtomobilček iz recikliranega aluminija; z nasveti so jim pomagali inženirji podjetja Talum. Njihov navdih je bil aluminijasti bidon za vodo, ki so ga izdelali v omenjenem podjetju. »Naši učenci so k projektu zelo aktivno pristopili in se pri tem tudi veliko novega naučili. Menim, da jim je uspelo izdelati prav tako vozilo, kot so si zamislili. Tudi z njegovo hitrostjo smo zadovoljni,« je povedal Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina. Ekstramobil v obliki avtodoma so pod vodstvom učitelja Simona Petka izdelali učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Izdelava je potekala v okviru tehničnega krožka. Kot so izpostavili, njihov avtomobil ni dirkalnik, ampak učilo, ki predstavlja kreativni razvoj učencev. Foto: ČG, EK Tekmovalci so se preizkusili v vožnji naravnost, slalom in v krogu. Drugo leto bo ekstramobile poganjala solarna energija Na OŠ Olge Meglič so karoserijo avtomobilčka izdelali iz karbona. S tem materialom so se srečali prvič, zato so si pomagali z napotki z Youtuba. »Odločili smo se, da bomo izdelali enega najhitrejših in najdražjih avtomobilov, in sicer porscheja. Imeli smo kar veliko dela z izrezovanjem, brušenjem, spajanjem, vendar smo pri tem V projektu GO – Car – GO so letos sodelovali: Taluminka, OŠ Hajdina, Divji orel, Strojna šola Ptuj, Pivkovi tehničarji, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, Noddy Racing Team, OŠ Matija Gubec (Srbija), See – Through Car, OŠ Hodošan (Hrvaška), Super Mario E Car, OŠ Sveti Tomaž, Olgotech, OŠ Olge Meglič Ptuj, Traktormobil, OŠ Destrnik zelo uživali,« je o izdelavi vozila povedal učenec Staš Pevec. Ekstramobil so poimenovali kar po osnovni šoli – Olgotech. Vsi člani ekipe so komaj čakali, da se pomerijo z drugimi ekipami, njihovo vozilo naj bi doseglo hitrost 20 kilometrov na uro. Mentorica Vida Lačen jih je pri tem spodbujala, saj je njeno glavno vodilo pri raznih projektih, da se učenci v čim večji meri znajdejo sami: »Zelo pomembno je, da učenci poskušajo priti do rešitev samostojno, pri tem jim je seveda v pomoč znanje, ki so ga pridobili pri pouku tehnike. V takih projektih pa se tudi med seboj povežejo, bolje spoznajo, družijo.« Zaključnega srečanja na Ptuju so se udeležili tudi učenci OŠ Matije Gubca iz Srbije. Izstopali so po modrih kapicah, prav takšnih, kot jih ima risani junak Noddy. Njihov avtomobilček pa je bil enak tistemu v omenjeni risanki. Izdelali so ga iz Ptuj z Oder pred Mestnim gledališčem Zoran odstira tančice romske kulture Oder pred MG Ptuj bo do 29. maja likovna delavnica vsestranskega srbskega umetniškega ustvarjalca Zorana Tairovića, vodilnega zagovornika in promotorja romske kulture in njegovega izročila. Ustvarjal bo umetniško delo na temo Orfej in Evridika. Gre za poseben način umetnikovega dela in interakcijo z mimoidočimi. 25. maja pa bodo v prodajni galeriji Luna odprli tudi priložnostno razstavo njegovih manjših del, ki spadajo v njegov zadnji umetniški opus Tarot – Velika Arkana. Tairović ustvarja monumentalne slike, s katerimi želi preoblikovati evropsko miselnost skozi perspek- tivo romske umetnosti. „Ta projekt je živa oblika sodelovanja z Novim Sadom, ki je aktualna Evropska prestolnica kulture, in Zoranom, ki je vodilni zagovor- Foto: Črtomir Goznik V Zlatem kotičku potekajo tudi različna predavanja. Na enem zadnjih so se seznanili z zakonom o dolgotrajni oskrbi. Bolniki, ki imajo EDSS (razširjena lestvica za oceno stopnjo prizadetosti) nad 4, večja kot je številka, večja je prizadetost, lahko vsako leto koristijo 14-dnevno obnovitveno rehabilitacijo. Manj prizadeti pa jo lahko koristijo vsako drugo leto, je povedal predsednik ptujske podružnice multiple skleroze Damjan Gašparič, ki pravi, da to ni pošteno. Obnovitvena rehabilitacija bi morala biti na voljo vsem bolnikom vsako leto ne glede na stopnjo prizadetosti. Kar zadeva zdravstveno oskrbo, so zelo zadovoljni z delom nevrološkega oddelka mariborske bolnišnice, vedno so jim na voljo. Ena od zdravnic jim je sedaj na voljo tudi na Ptuju. V veliko pomoč pa jim je tudi osebna asistenca. MG lesa, dodali električni pogon, luči in se odpravili v Slovenijo tekmovat. V projektu GO – car – GO so sicer sodelovali že v letih pred epidemijo. Strojna šola ŠC Ptuj je tako po dveh letih znova obudila projekt GO – car – GO, tudi s pomočjo evropskih sredstev. Po besedah ravnateljice Anje Jesenek Grašič gre za novo generacijo avtomobilčkov na električni pogon, v prihodnje pa že razmišljajo o nadgradnji v smeri solarne energije. »Izjemno smo navdušeni nad inovativnostjo vseh ekip, ki letos sodelujejo. Učenci so imeli pri izdelavi vozil možnost razvijati domišljijo in kreativnost. Upam, da smo v procesu sodelovanja čim več osnovnošolcev navdušili za tehniške poklice,« je dejala Jesenek Grašičeva. Vodenje projekta pa bo drugo leto najverjetneje prevzela ena izmed osnovnih šol. Estera Korošec Foto: zasebni arhiv V osrednjem kulturnem hramu v središču starega Ptuja se že dolgo trudijo, da bi objektu vdihnili dušo in mu dali podobo pravega umetniškega hrama. V obliki umetniškega performansa bo ta čas nastajalo umetniško delo Orfej in Evridika, ki ga bo izjemni avtor Zoran Tairović ustvaril za MG Ptuj in bo krasilo podobo njegove notranjosti. nik in promotor romske kulture. Dejstvo je, da je romska kultura, predvsem romska glasba tista, ki je dala glasbeno osnovo glasbi vse Evrope, da je romska mistika in ezoterika temelj evropske ezoterike, da so Romi v naše kraje prinesli številne obrtne dejavnosti in tudi znanja, brez katerih bi bila Evropa veliko bolj pusta in brezdušna. Zoran s svojim izjemnim opusom ruši vse predstave o tem, kaj naj bi bili Romi in nam ponuja vpogled v bogastvo in izjemnost te kulture,“ je ob začetku umetniškega ustvarjanja Zorana Tairovića povedal direktor MG Ptuj Peter Srpčič. Zoran Tairović se ponaša z znanstvenim doktoratom, ob tem je akademski slikar, komponist klasične glasbe, avtor opere in režiser številnih filmov, aktivist in duhovni oče State of the art, kulturnega središča, ki povezuje umetnike s celega sveta in je prireditelj številnih festivalov in drugih dogodkov. MG Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK Atletika Kristjan Čeh poskrbel za novo rekordno znamko Stran 14 Nogomet Dravaši tudi teoretično brez drugoligaškega statusa Stran 14 stran 13 Nogomet Ekipa MNZ Ptuj za gol prekratka ... Stran 15 Nogomet »Fantje so dokazali, da še znajo igrati nogomet« Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL, 36. krog »Sedaj bo treba pokazati pogum in pripadnost klubu« V sobotnem večernem terminu so nogometaši Aluminija v zadnji tekmi sezone gostili sežanski Tabor in se z remijem poslovili od 1. lige. V šestih sezonah med prvoligaši so najboljšo uvrstitev dosegli v sezoni 2019/20, ko so zasedli končno 5. mesto. Trener Robert Pevnik je v zadnji tekmi, ki ni več odločala o ničemer, ponudil priložnost od prve minute naprej Roku Schaubachu (letnik 2004) na mestu prostega branilca, kasneje pa sta vstopila še dva domača mlada igralca, napadalec Tai Kmetec in vezist Nejc Medved (letnika 2003). Vsi so ponujeno priložnost s pridom izkoristili. »Na zadnjem srečanju sezone smo si želeli zmago, kar nam sicer ni uspelo, smo pa vseeno pokazali borbeno predstavo in smo lahko zadovoljni z remijem,« je dejal Tai Kmetec, sin nekdanjega odličnega golgeterja Marka Kmetca. V nadaljevanju je dodal: »Sam sem seveda srečen zaradi priložnosti, ki mi jo je ponudil strokovni štab. Upam, da bo takšnih priložnosti v 2. ligi še več. Že sedaj se tega veselim in upam, da se vrnemo v 1. ligo. Rad bi pomagal ekipi, bodisi z asistencami ali goli, podobno kot nekoč moj oče, ki je moj velik podpornik in mi velikokrat pomaga z nasveti.« Kljub podjetnemu začetku domačinov so do prvega vodstva na tekmi prišli gostje, v 14. minuti je v polno iz drugega poskusa zadel Robert Čakš – 0:1. Po nekaj polpriložnostih so domačini izenačili v 35. minuti, ko Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so se z remijem proti Taboru dostojno poslovili od prve lige, kjer so neprekinjeno nastopali zadnjih šest sezon. Prva liga Telemach REZULTATI 36. KROGA: Aluminij – CB24 Tabor Sežana 2:2 (1:1); Mura – Maribor 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Kronaveter (42.), 0:2 Milec (46.), 0:3 Mudrinski (53.), 1:3 Mitrović (65., ag.); Kalcer Radomlje – Domžale 3:3 (1:1); strelci: 1:0 Čuić (28.), 1:1 Adamov (37.), 1:2 Jakupović (52., z 11 m), 2:2 Pogačar (57.), 3:2 Šarić (73.), 3:3 Adamov (78.); Bravo – Koper 0:0. Rdeči karton: Bajde (87., Bravo); Celje – Olimpija 0:2 (0:2); strelec: 0:1 Kvesić (11.), 0:2 Kvesić (36.). Rdeči karton: Tomić (88., Celje). Končna lestvica sezone 2021/22: 1. MARIBOR 2. KOPER 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 4. MURA 5. BRAVO 6. KALCER RADOMLJE 7. DOMŽALE 8. CELJE 9. CB24 TABOR SEŽANA 10. ALUMINIJ 36 36 36 36 36 36 36 36 36 36 21 19 18 15 13 12 11 12 7 4 7 10 8 12 10 10 12 6 9 12 8 7 10 9 13 14 13 18 20 20 57:37 54:38 53:38 57:50 33:33 47:52 47:46 46:50 30:41 33:72 70 67 62 57 49 46 45 42 30 24 Aluminij – CB24 Tabor Sežana 2:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Čakš (14.), 1:1 Rener (35., ag.), 2:1 Martić (48.), 2:2 Monjac (54.). ALUMINIJ: Juric (od 81. Jarc), Fogec (od 67. Ploj), Martić, Schaubach, Turčin, Plantak (od 67. Nkama), Marinšek, Bolha (od 32. Kmetec), Brest, Bizjak (od 67. Medved), Kadrić. Trener: Robert Pevnik. TABOR: Rener (od 91. Simčič), Kouao (od 57. Koderman), Ovsenek, Ristić, Iscaye, Kljun, Zeljković (od 57. Tolić), Monjac, Mavretič, Čakš (od 47. Komano), Ndzengue (od 71. Keita). Trener: Dušan Kosič. je Haris Kadrić s strani poslal oster predložek v sredino, kjer je gostujoči vratar Arian Rener žogo nekoliko nespretno potisnil v gol – 1:1. Drugi del se je začel po željah šumarjev, ki so po predložku Jaka Bizjaka iz kota prišli v vodstvo v 48. minuti, na oddaljenejši vratnici je bil najvišji v skoku Tim Martić – 2:1. Minuto kasneje bi lahko domačini bolje zaključili protinapad, a se Kadrić in Kmetec pred golom nista najbolje odzvala. Gostje so izenačili v 54. minuti, ko je Mateo Monjac (nekdanji član Zavrča) izkoristil nesporazum Fogca in vratarja Jurica in žogo brez težav poslal v mrežo – 2:2. V zadnjem delu tekme je prišlo do zamenjave v obeh ekipah na mestu vratarjev. Pri domačinih je priložnost dobil Martin Jarc, pri gostih pa Vasja Simčič. Aluminij je spomladanski del končal brez zmage, na 16 tekmah so zabeležili le pet remijev in 11 porazov. Tabor na drugi strani čakajo dodatne kvalifikacije za obstanek s Triglavom (v četrtek in nedeljo). Dušan Kosič, trener Tabora: »Priložnost so tokrat dobili fantje, ki so skozi sezono igrali manj, a prav tako konkurirajo za tekmi dodatnih kvalifikacij s Triglavom. Želel sem videti zanesljivost, to se mi zdi ključnega pomena, saj smo med sezono prevečkrat izgubljali točke zaradi nezanesljivosti v igri. Potrebujem igralce, ki lahko odreagirajo mirno. To bo na tekmah s Triglavom pomembno, saj bo imel velik vpliv na rezultat psihološki moment.« Robert Pevnik, trener Aluminija: »Z remijem proti Taboru nisem zadovoljen, sem pa zadovoljen s tem, kakšen obraz smo pokazali na tem srečanju. Mladi igralci so dokazali, da lahko računamo nanje, to se mi zdi pomemben vidik. Sicer v dosedanji trenerski karieri še nisem doživel tako dolge serije tekem brez zmage, a to se lahko zgodi vsakomur. Sedaj bo treba pokazati pogum in pripadnost klubu. Skupaj bomo skupaj ostali še deset dni, priložnost za dokazovanje bo na treningih dobilo še nekaj mladih igralcev iz lastne nogometne šole in okolice, potem pa po kratkem premoru že začenjamo pot v sezono 2022/23.« Jože Mohorič Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora so s prepričljivo predstavo slavili na polni Fazaneriji (več kot 4500 gledalcev) in se veselili 16. naslova državnih prvakov. Maribor ni čakal na vesti iz Ljubljane, za 16. zvezdico so poskrbeli sami Po dveh sezonah neuspešnega naskakovanja na 16. naslov državnih prvakov (15. so osvojili v sezoni 2018/19, zadnja dva pa sta odnesla Celje in Mura), je vijoličastim vendarle uspelo najbolj zaželeno lovoriko v slovenskem nogometu znova pripeljati v štajersko prestolnico. Pred zadnjim krogom so imeli točko naskoka in boljši izkupiček v medsebojnih dvobojih s Koprom, zato so sami odločali o svoji usodi. Medtem ko jim jo je Mura lani zagodla in jim je lovoriko dobesedno pred nosom odnesla iz Ljudskega vrta (1:3), je bila tokrat situacija nekoliko drugačna, saj Mura ni bila neposredno vključena v boj za vrh. Maribor je to na razprodani Fazaneriji izkoristil v najboljši možni meri in je s poudarjeno željo po uspehu in taktično in strelsko prepričljivo predstavo zasluženo slavil. Strelci so bili »izkušeni mački«, 35-letni Rok Kronaveter in 30-letna Martin Milec in Ognjen Mudrinski. Slednji se je s 17 doseženimi zadetki okronal tudi za naj strelca 1. lige. Prvoligaška sezona se je devetič odločila v zadnjem krogu (tako je že v zadnjih treh sezonah), v kar sedmih primerih so bili v tem soudeleženi Mariborčani. Štirikrat so bili uspešni: leta 1999 so v neposrednem obračunu za vrh lestvice ugnali Gorico, dve leti pozneje Olimpijo, sezono zatem pa Primorje, letos pa so uspešno opravili gostovanje v Murski Soboti. Praznih rok pa so ostali ob koncu sezon 2003/04 (Gorica), 2017/18 (Olimpija) in 2020/21 (Mura). Koper je sezono končal na 2. mestu, v ponovitvi pokalnega finala proti Bravu mu ni uspelo zabiti zadetka. Prav v tej prvini so Koprčani v prvem delu sezone briljirali, v drugem jim je nekoliko pošla sapa. V tolažbo jim je pokalna lovorika ... Tenis z Roland Garros Tamara Zidanšek proti nekdanji prvi mladinki sveta V nedeljo se je začel drugi letošnji grand slam turnir, Roland Garros. Na njem bo ogromno točk iz lanskega leta branila naša najboljša igralka Tamara Zidanšek (25. na WTA), ki se je lani na peščeni podlagi v Parizu prebila vse do polfinala (ugnala jo je Rusinja Anastazija Pavljučenkova). 24-letna Konjičanka, članica TK Terme Ptuj, je lani v Parizu dosegla največji uspeh v svoji dosedanji karieri in nasploh enega največjih uspehov slovenskega tenisa. Tami je letos v Parizu 24. nosilka. V 1. krogu jo v torek čaka dokaj zahtevna naloga, saj ji je žreb namenil Američanko Claire Liu (92.). 21-letnica iz Kalifornije je v zadnjem času v odlični formi, kar je nazadnje prejšnji teden potrdila z uvrstitvijo v finale turnirja v maroškem Rabatu. Serijo zmag je začela že teden prej na challenger turnirju v Parizu (125.000 dolarjev nagradnega sklada), ki ga je s petimi zaporednimi zmagami tudi osvojila. Claire Liu bo prvič v karieri nastopila v glavnem delu odprtega prvenstva Francije, na turnirjih za grand slam pa doslej nima kakšnih izstopajočih dosežkov, le v Wimbledonu in dvakrat v New Yorku se je prebila v 2. krog. Ima pa za seboj blestečo mladinsko kariero: leta 2017 je bila prva mladinka sveta, istega leta je zmagala na mladinskem Wimbledonu, v Roland Garrosu pa je nastopila v finalu. Slovenski tenis bodo v Parizu zastopali še Kaja Juvan (v paru bosta združili moči z Zidanškovo), Aljaž Bedene (se je že prebil v 2. krog) in Andreja klepač, slednja samo med dvojicami. Lanska pariška pot Tamare Zidanšek: 1. krog: Bianca Andreescu (Kanada, 6.) 6:7, 7:6, 9:7; 2. krog: Madison Brengle (ZDA) 6:4, 6:1; 3. krog: Katerina Siniakova (Češka) 0:6, 7:6, 6:2; osmina finala: Sorana Cirstea (Romunija) 7:6, 6:1; četrtfinale: Paula Badosa (Španija) 7:5, 4:6, 8:6; polfinale: Anastasija Pavljučenko (Rusija) 5:7, 3:6. JM Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 Šport 14 Atletika z Diamantna liga »Ko sem spustil disk, sem vedel, da bo letelo daleč« Član Atletskega kluba Ptuj Kristjan Čeh je v soboto na tekmi diamantne lige v Birminghamu zablestel v metu diska in se s svojim najboljšim metom doslej – meril je kar 71,27 metra – zavihtel med najboljšo deseterico tekmovalcev v zgodovini te športne panoge. Za Kristjana je to drugi rezultat v karieri preko magične meje 70 metrov, prvega je lani junija dosegel v finskem Kuortaneju. »Noro je bilo, nisem si mogel predstavljati tako dobrega meta. Čutil sem ga že ob izmetu, a le, da bo dober. Ko pa sem videl na zaslonu daljavo, najprej nisem mogel verjeti. Sledilo je navdušenje, vsi tekmeci so mi čestitali. Bili so presenečeni, kot sem bil tudi sam,« je bil še vedno poln vtisov Čeh. »Že s svojim prvim metom na tekmi bi zmagal, četudi je bilo ogrevanje pred tekmo malo slabše kot običajno. Potem sem po prvi seriji le še stopnjeval. Dvakrat sem presegel še 69 m, ampak ta met prek 71 m je bil res poseben. Deseti izid vseh časov, to res veliko pomeni.« Dva metra in šest centimetrov visoki atlet iz Podvincev je dodal: »Svetovni rekord je pa še kar daleč, do 74 m je še kar dolga pot. A sem s tem nastopom, če ne prej, pokazal, da lahko veliko dosežem na obeh največjih tekmah leta. To je dodatna spodbuda.« 23-letni Čeh je bil v Birminghamu razred zase. Že v prvi seriji, ko so mu namerili 67,77 m, je prevzel vodstvo, te njegove daljave pa potem nihče izmed tekmecev ni presegel. Lestvica 10. najboljših izidov v metu diska: 1. 2. 3. 4. 74.08 m 73.88 m 73.38 m 71.86 m 6. 7. 8. 9. 10. 71.84 m 71.70 m 71.50 m 71.32 m 71.27 m Jürgen Schult (Vzhodna Nemčija) Virgilijus Alekna (Litva) Gerd Kanter (Esotnija) Yuriy Dumchev (Sovjetska zveza) Daniel Stähl (Švedska) Piotr Małachowski (Poljska) Róbert Fazekas (Madžarska) Lars Riedel (Nemčija) Ben Plucknett (ZDA) Kristjan Čeh (Slovenija) 1986 2000 2006 1983 2019 2013 2002 1997 1983 2022 Neubrandenburg Kaunas Helsingborg Moskva Bottnaryd Hengelo Szombathely Wiesbaden Eugene Birmingham Čehova serija metov v Birminghamu: 67,77 m; 69,10 m; 71,27 m; 63,11 n; 69,33 m; 65,28 m. Drugo mesto je osvojil Litovec Andrius Gudžius, aktualni evropski in nekdanji svetovni prvak, ki je zmogel daljavo 66,40 m. Tretje mesto je zasedel Stahl, njegov najboljši rezultat je bil 65,97 m. Rezultati diamantne lige v Birminghamu, disk: 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 2. Andrius Gudžius (Litva) 3. Daniel Stähl (Švedska) 4. Lukas Weißhaidinger (Avstrija) 5. Matthew Denny (Avstralija) 6. Nicholas Percy (VB) 7. Robert Urbanek (Poljska) 8. Simon Pettersson (Švedska) 71.27 m 66.40 m 65.97 m 65.14 m 64.15 m 63.03 m 61.06 m 56.82 m Čeh po razhodu s trenerjem Gorazdom Rajherjem od lani sodeluje z Gerdom Kanterjem, nekdanjim olimpijskim in svetovnim prvakom. Estonec je lastnik tretjega izida vseh časov (73,28 m), Čeh je bil doslej na 23. mestu. V torek, 24. 5., bo Kristjan nastopil na mitingu na Ptuju. Disciplina met diska bo na sporedu predvidoma po 17. uri. sta, JM Tudi teoretično ostali brez drugoligaškega statusa STRELCI: 0:1 Rantuša Lampreht (27.), 1:1 Miljanić (55.), 1:2 Gradišar (82.), 1:3 Neskič (90.). DRAVA: Trajkovski (od 52. Starič), Nanitelamio, Melvan, Šlamberger, Korošec, Tassin (od 50. Jelerčič), Penič, Erhatič, Ploj, Čeh (od 83. Vogrinec), Miljanić. Trener: Vladimir Pantelić. ROGAŠKA: Vunderl, Pirtovšek, Kodelič, Rantuša Lampreht, Majcen, Rokavec (od 91. Gajster), Gradišar, Neskič, Rešek (od 92. Deljić), Kožarić (od 92. Gajšek), Musulin. Trener: Oskar Drobne. Nogometaši Drave so na zadnji tekmi sezone 2021/22 gostili Rogaško, ki je bila v igri tudi še za 3. mesto. Kljub zmagi so gostje sezono končali kot četrti, dravaši pa tudi teoretično izgubljajo drugoligaški status. Pred tekmo je bilo na tribunah mogoče slišati, da lahko Drava v primeru osvojitve predzadnjega mesta še upa na obstanek, saj ekipa Fužinarja še ni dobila licence za naslednjo sezono. Vsaj z remijem bi dravaši res prehiteli Brežice, s porazom pa tudi te opcije ni več … V prvem polčasu sta ekipi pred približno 100 gledalci, od katerih je bila polovica privržencev Rogaške, na razmočenem terenu prikazali odprt in dinamičen nogomet. Edini strelec v tem delu srečanja je bil za goste 20-letni Rene Rantuša Lampreht. Svoje priložnosti so imeli tudi dravaši, od tega sta bili dve t. i. 100 %, a je gostujoči vratar v obeh primerih odlično posredoval. V drugem delu je igralce močil dež, kar pa domačinov ni oviralo in so iskali izenačenje. To jim je uspelo v 55. minuti, ko je lepo akcijo Alena Ploja in Jona Jelerčiča na levi strani z iznajdljivostjo pred golom in zadetkom kronal najboljši strelec ekipe Vice Miljanić – 1:1. To je bil za 23-letnega Hrvata peti gol na zadnjih petih tekmah. Tekma se je v naslednjih trenutkih močno razplamtela, tudi besedni dvoboj obeh trenerjev je prilil nekaj dodatnega olja na ogenj. Remi so dravaši držali vse do 82. minute (dve minuti pred tem so gostje zadeli prečko), ko je podajo za zadnjo vrsto lepo sprejel 19-letni Nejc Gradišar, žogo ob njegovem strelu pa je pri poskusu preprečitve zadetka v lastni gol potisnil eden izmed domačih branilcev – 1:2. V 88. in 89. minuti so bili domačini blizu izenačenja, a je strel z glavo Miljaniča lepo ubranil vratar Lan Vunderl, v drugem primeru pa je Penič iz idealne situacije za malenkost zgrešil gol … V naslednjem napadu je Alen Neskić postavil končni rezultat s strelom po tleh – 1:3. To je bila četrta zaporedna zmaga Rogaške. V obeh ekipah je nastopilo nekaj nekdanjih igralcev nasprotnikovega kluba, pri Dravi je bil takšen Alen Ploj, pri gostih pa Mitja Rešek, Rok Pirtovšek in Alen Neskić. Zelo dobro je tekmo za goste odigral nekdanji igralec Aluminija Jan Majcen. Ekipi Drave in Rogaške sta imeli v tej sezoni še eno skupno ime: trenerja Francija Fridla, ki si je tekmo nekdanjih klubov (Rogaško je vodil v večjem delu jeseni, Dravo pa nekaj tekem pomladi) z zanimanjem tudi ogledal. Vladimir Pantelić, trener Drave: »Iz tekme v tekmo se nam je ponavljalo, da smo dobivali zadetke iz Fužinar ostal brez licence Komisija Nogometne zveze Slovenije za licenciranje nogometnih klubov je objavila rezultate licenčnega postopka za klube 2. SNL za sezono 2022/23. Uspešnih je bilo 15 prosilcev, med njimi tudi ptujska Drava, prošnja ravenskega Fužinarja pa je bila na prvi stopnji zavrnjena. Za uspešno izveden licenčni postopek pri Dravi ima največ zaslug Andrej Maglica, ki je na izredni skupščini pred dnevi postal predsednik kluba. Podjetnik z Obale ima z Dravo resne načrte, med prvimi cilji pa je združitev članske ekipe in nogometne šole ter čimprejšnja vrnitev v 2. ligo (člani) in 1. ligo (mladinci, kadeti). stran 14 torek z 24. maja 2022 Nogomet z 2. SNL Drava Ptuj – Rogaška 1:3 (0:1) COLOR CMYK Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh je na Otoku v metu diska dosegel deseti najboljši izid vseh časov. V torek na Ptuju začetek mednarodne atletske lige, tudi s Čehom Ptuj bo v torek, 24. maja, gostil prvo tekmo letošnje mednarodne atletske lige Telekom Slovenije, ki ima 32.500 evrov nagradnega sklada. Skupaj bo letos sedem prizorišč, eno manj kot lani, liga pa se bo končala 9. in 10. septembra v Ljubljani z atletskim pokalom Slovenije. Za skupno zmago še vedno štejejo štirje najboljši rezultati, sprememba pa je ta, da atletom in atletinjam ne bo treba nastopiti na najmanj štirih mitingih, ampak bodo lahko tudi s tremi nastopi kandidirali za skupno nagrado. Lani sta ju osvojila Kristjan Čeh v metu diska in Agata Zupin v teku na 400 metrov z ovirami. Koledar lige je letos zgoščen zaradi dveh velikih tekmovanj, julija bo svetovno prvenstvo v ZDA, avgusta evropsko prvenstvo v Nemčiji, še prej pa bodo v Alžiriji sredozemske igre, kjer bo tekmoval tudi Čeh. Na Ptuju je bila lani nova postojanka v okviru najmočnejših slovenskih mitingov in tukaj se bo tudi letos liga začela. Miting v Slovenski Bistrici, ki bo 28. maja, je bil pred tem običajno prvi večji pri nas. Na obeh uvodnih mitingih bo tekmoval tudi Čeh. Koledar mednarodne atletske lige Telekom Slovenije 2022: - 24. maj: Ptuj (2. memorial Roberta Preloga) - 28. maj: Slovenska Bistrica (20. Stepišnikov memorial v metu kladiva in 2. memorial Marjana Štimca v suvanju krogle) - 9. junij: Ljubljana (mednarodni miting, 17. memorial Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana) - 14. junij: Maribor (8. memorial Iztoka Ciglariča v teku na 1500 m) - 24. in 25. junij: Velenje (državno prvenstvo) - 8. julij: Novo mesto (33. mednarodni atletski miting) - 9. in 10. september: Ljubljana (atletski pokal Slovenije). Foto: Črtomir Goznik Proti Rogaški so dravaši lovili vsaj točko, ki bi jim v primeru izključitve Fužinarja (neizpolnjevanje licenčnih pogojev) teoretično ponujala možnost za ohranitev drugoligaškega statusa. Niso je ulovili … povsem nenevarnih situacij, tudi tokrat ni bilo nič drugače. Tega si ne bi smeli privoščiti niti v 4., kaj šele v 2. ligi! Na drugi strani se mučimo skozi igro ustvarjati priložnosti, trudimo se, a iztržimo veliko manj, kot bi morali. Šli smo na zmago, imeli smo na pladnju tudi remi, a pri takšnih prejetih zadetkih je nemogoče karkoli načrtovati in kalkulirati. Verjamem pa v boljše čase Drave.« Alen Ploj, kapetan Drave: »Kot na številnih prejšnjih tekmah smo tudi tokrat imeli aktiven rezultat vse do končnice, a v ključnih trenutkih popustimo in prejmemo gol. Ali je to posledice padca koncentracije ali česa drugega, pa težko rečem, na to si mora vsak igralec odgovoriti sam.« Oskar Drobne, trener Rogaške: »Tekma je bila zelo težka, saj smo za potrditev 4. mesta potrebovali točko, na voljo pa smo imeli zelo oslabljeno moštvo. Na koncu smo s solidno predstavo dosegli zmago, ključna pa je bila zadnja tretjina tekme, ko smo z visokim presingom prevzeli pobudo in nanizali nekaj priložnosti. Generalno gledano pa je Rogaška kot novinec v 2. ligi pokazala veliko in je zagotovo opozorila nase.« V posavskem derbiju za obstanek uspešnejši Krčani Krško – Brežice Terme Čatež 1919 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Koritnik (39.), 2:0 Ikwuemesi (46.), 2:1 Kordić-Gružić (70.); Rudar Velenje – Gorica 2:0 (0:0); strelec: 1:0 Saramago (54, z 11 m), 2:0 Saramago (63.); REZULTATI 30. KROGA: Drava Ptuj – Rogaška 1:3 (0:1); Vitanest Bilje – Fužinar Vzajemci 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Pantelić (18.), 2:0 Zubanović (79.), 2:1 G. Kotnik (84.); Roltek Dob - Beltinci Klima Tratnjek 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Černe (26.), 2:0 Kasnik (64.); Primorje – Krka 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Huč (35.), 1:1 Sadiković (42.), 1:2 Majić (89.); Triglav Kranj – Ilirija 1911 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Vipotnik (73.), 1:1 Pedro (90.); Nafta – Jadran Dekani 6:0 (0:0); strelci: 1:0 Haljeta (48.), 2:0 Szabo (52.), 3:0 Drk (56.), 4:0 Nemeth (62.), 5:0 Csaba (70.), 6:0 Csaba (84.); Jože Mohorič 1. GORICA 30 2. TRIGLAV KRANJ 30 3. KRKA 30 4. ROGAŠKA 30 5. RUDAR VELENJE 30 6. NAFTA 1903 30 7. VITANEST BILJE 30 8. PRIMORJE 30 9. ROLTEK DOB 30 10. ILIRIJA 1911 30 11. FUŽINAR VZAJEMCI 30 12. BELTINCI TRATNJEK 30 13. JADRAN DEKANI 30 14. KRŠKO 30 15. BREŽICE ČATEŽ 30 16. DRAVA PTUJ 30 23 18 14 16 16 13 12 11 11 10 10 9 6 6 4 5 3 4 8 4 9 7 3 11 1 13 8 9 9 9 8 11 6 13 8 12 7 13 8 13 1311 8 16 8 18 5 20 55:20 55:19 54:35 51:38 51:43 68:36 38:39 46:36 45:46 35:37 46:52 34:47 31:38 25:54 28:60 30:92 72 62 51 51 49 47 45 41 39 38 37 35 31 26 20 20 Rokomet z NLB liga Slaba igra, slab rezultat joči pa Rok Žuran z osmimi in Bojan Herz Šmartno – Čudič s šestimi zadetki. Jeruzalem Ormož 32:30 Jeruzalem Ormož bo v zadnji (13:14) tekmi sezone gostil Koper. JERUZALEM ORMOŽ: Skledar, Balent, Sovič, Mlač Černe, Čudič 6 (6), Voljč, Pungartnik 3, Žuran 8, G. Hebar, Šulek, Pandev 4, Kosi 4, Krabonja, Ćirović 2, Škrinjar 3. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Herz Šmartno 2 (2), Jeruzalem Ormož 7 (6). IZKLJUČITVE: Herz Šmartno 8, Jeruzalem Ormož 6 minut. Rokometaši iz osrednje Slovenije so na svoji zadnji domači tekmi sezone na kolena položili v tej sezoni ne ravno prepričljive Ormožane. Ne glede na razplet te tekme pa se bodo po koncu sezone – skupaj z ekipo Ljubljane – poslovili od prvoligaške druščine. Večji del dvoboja je bila tekma enakovredna, prelomni trenutki dvoboja pa so minili v znamenju izbrancev domačega stratega Aleša Šmejca. V 57. minuti so si priigrali tri gole prednosti (28:25), nato malenkostno popustili in Prlekom dovoli, da so jim povsem zadihali za ovratnik (30:29), zmago pa sta gostiteljem priigrala pravočasna zadetka v režiji Tima Jerine in Jakoba Pelka. V domači ekipi sta bila najučinkovitejša Benjamin Cirar z devetimi in Janez Grum z osmimi goli, v gostu- To bo poslovilna tekma legende kluba Bojana Čudiča, ki zaključuje bogato igralsko kariero. sta, JM NLB liga REZULTATI 25. KROGA: Herz Šmartno – Jeruzalem Ormož 32:30 (13:14), Gorenje Velenje – Ljubljana 47:29 (26:14), Maribor Branik – LL Grosist Slovan 28:28 (14:12), Trimo Trebnje – Slovenj Gradec 32:28 (16:9), Koper – Urbanscape Loka 33:30 (16:13), Sviš Ivančna Gorica – Riko Ribnica 24:31 (11:14), Dobova – Celje Pivovarna Laško 28:37 (11:22). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 2. TRIMO TREBNJE 3. GORENJE VELENJE 4. RIKO RIBNICA 5. URBANSCAPE LOKA 6. KOPER 7. SLOVENJ GRADEC 8. MARIBOR BRANIK 9. JERUZALEM ORMOŽ 10. DOBOVA 11. LL GROSIST SLOVAN 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 13. HERZ ŠMARTNO 14. LJUBLJANA 25 24 24 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25 23 19 17 13 14 13 13 11 9 9 8 6 3 2 1 3 2 3 0 1 1 2 2 2 3 0 3 3 1 1 5 9 11 11 11 12 14 14 14 19 19 20 47 43 36 29 28 27 27 24 20 20 19 12 9 7 Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport torek z 24. maja 2022 15 Nogomet z Pokal regij Ekipa MNZ Ptuj za gol prekratka … MNZ Ljubljana – MNZ Ptuj 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Luštek (35.), 2:0 Mahič (71.), 2:1 Orovič (82.). MNZ LJUBLJANA: Jančigaj, Klančar, Šparovec, Tomšič, Dergić, Mahič, Luštek, Kovač (od 69. M. Hočevar), Majcen (od 46. Bizilj), Kunstelj, Bajrektarević (od 76. G. Hočevar). Trener: Žiga Starič. MNZ PTUJ: Maroh, Pušnik (od 56. Kapun), Jevšenak, Rozman (od 90. Fridrih), Ljubec, Bojnec, Kovačič (od 56. Bračko), Lipavšek (od 56. Zajko), Orovič, Dvoršak (od 56. Cesar), Bajraj. Trener: Simon Dvoršak. Sredi prejšnjega tedna je v Šenčurju na Gorenjskem potekala finalna tekma pokala regij, v katerem nastopajo amaterske reprezentance posameznih medobčinskih zvez, v glav- nem sestavljene iz igralcev iz klubov 3. lig. Na finalu sta se merili ekipi MNZ Ljubljana in MNZ Ptuj, slednji so potegnili krajšo, zmagovalci pa so si priborili nastop na najmočnejšem evropskem tekmovanju za amaterje – Uefa pokalu regij. V sezoni 2022/23 bo tekmovanje potekalo v Španiji, Slovenci bodo nastopili v skupini s Španijo, Madžarsko in Švico. Že pred finalnim srečanjem je bilo jasno, da bo ekipa, ki bo prva zadela, v veliki prednosti. V izenačenem obračunu je to uspelo Ljubljančanom, po podaji iz kota je z glavo zadel Peter Luštek. V drugem polčasu je vodstvo povišal Al Mahič, ki se je znašel sam pred Marohom. Ekipa MNZ Ptuj je tekmo znova naredila odprto v 82. minuti, ko je podajo iz kota klubskega soigralca Zika Zajka v gol pretvoril kapetan zasedbe Jernej Foto: arhiv MNZ Ptuj Ekipa MNZ Ptuj je v finalu pokala regij klonila proti amaterski reprezentanci MNZ Ljubljana. Ekipo so skorajda polovično sestavljali igralci in strokovno vodstvo Bistrice (9 igralcev tega kluba), 11 jih je bilo iz preostalih tretjeligaških ekip MNZ Ptuj. Orovič – 2:1. Zaključni pritisk Štajercev so Ljubljančani odbili in se zasluženo veselili pokala. JM Nogomet z 3. SNL - vzhod »Fantje so dokazali, da še znajo igrati nogomet« REZULTATI 25. KROGA: Bosch Bračič Videm – Zreče 4:2 (3:1), Posavje Krško – Cirkulane 1:1 (1:0), Dravinja – Koroška Dravograd 4:0 (1:0), Premium Dobrovce – Kety Emmi Bistrica 2:1 (2:1), Šmarje pri Jelšah – Šampion 1:4 (0:2), Korotan Prevalje – Šmartno 1928 3:4 (1:3). Tekma Podvinci – Zavrč bo odigrana v sredo ob 17.30. 1. KETY E. BISTRICA 25 2. DRAVINJA 25 3. K. DRAVOGRAD 25 4. ŠMARTNO 1928 25 5. CIRKULANE 25 6. ŠAMPION 25 7. PODVINCI 24 8. POSAVJE KRŠKO 25 9. ZAVRČ 24 10. DOBROVCE 25 11. KOROTAN PREVALJE 25 12. B. BRAČIČ VIDEM 25 13. ŠMARJE 25 14. ZREČE 25 18 15 14 13 11 13 11 10 8 8 8 7 4 3 3 5 2 4 7 0 5 7 7 5 5 7 4 1 4 5 9 8 7 12 8 8 9 12 12 11 17 21 80:19 52:26 58:47 49:41 44:36 51:43 48:34 44:46 35:40 45:53 34:55 41:59 23:66 25:64 57 50 44 43 40 39 38 37 31 29 29 28 16 10 Bosch Bračič Videm – Zreče 4:2 (3:1) STRELCI: 0:1 Jurić (13.), 1:1 A. Rogina (27., z 11 m), 2:1 Čuš (35.), 3:1 Šegula (38.), 4:1 Vidovič (58.), 4:2 Jurić (75.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Milić, Plajnšek, Zdovc, A. Rogina, Šegula (od 91. Lah), Krajnc (od 78. Ž. Rogina), Vidovič, Čuš (od 73. Zupanič), Adedoja, S. Rogina, Nahberger. Trener: Luka Gajšek. Po šestih tekmah brez zmage (pet porazov in remi) so nogometaši Vidma na domačem igrišču gostili zadnjeuvrščeno ekipo Zreč. Priložnost za prekinitev negativne serije so vendarle izkoristili. »Tekma je bila za nas težka predvsem iz psihološkega vidika, ker smo že nujno potrebovali zmago. Takoj smo prevzeli pobudo in imeli tudi priložnosti (stativa S. Rogine), gostje pa so pretili s predložki – tako so po podaji iz kota tudi povedli. Na srečo smo se hitro pobrali in po dveh natančnih globinskih podajah – pri obeh je sodeloval Čuš, v prvem primeru je bil nad njim storjen prekršek za 11-m, v drugo pa kot strelec – prešli v vodstvo. Kmalu nato je Simon Rogina lepo asistiral Šeguli za vodstvo 3:1. V drugem polčasu so gostje pritiskali, nam pa je uspelo prednost povečati iz protinapada, S. Rogina je tokrat asistiral Vidoviču. Tudi drugi gol na tekmi smo dobili iz kota, vseeno pa je naša zmaga zaslužena. Fantje so dokazali, da še znajo igrati nogomet,« je po tekmi dejal trener Vidma Luka Gajšek. Posavje Krško – Cirkulane 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Rešetič (29.), 1:1 Golub (49.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Živič, Bojnec, Lipavšek, U. Cesar, Kukovec, Nogomet z Lige MNZ Ptuj Hajdina še enkrat poskrbela za menjavo na vrhu Super liga Travnikar, Ljubec, Cimerman, Golub (od 87. Mlakar). Trener: Boštjan Zemljič. Nogometaši Cirkulan so v nedeljo popoldan gostovali v Krškem in na stadionu Matija Gubca v dvoboju ekip iz sredine lestvice izvlekli remi. Gostje so se na gostovanje odpravili z močno razredčenim igralskim kadrom, trener Boštjan Zemljič je imel na voljo le eno samo menjavo … Domačini so v vodstvo prešli v 29. minuti z golom Timoteja Rešetiča, za katerega je bil to že 11. gol v sezoni – je najboljši strelec svoje ekipe. Z enako mero je na drugi strani odgovoril ostrostrelec Cirkulan Sven Golub, ki je na začetku drugega polčasa izid izenačil s svojim devetim golom v sezoni (toliko jih je pri Cirkulančanih dosegel tudi Alen Cimerman). Boštjan Zemljič, trener Cirkulan: »Z naše strani je bila tekma kljub okrnjeni sestavi odigrana zelo dobro, pokazali smo veliko kombinatorike. Šepala je le realizacija, z nekaj več sreče in spretnosti pred golom tekmeca bi slavili, priložnosti nam ni manjkalo.« V zadnjem krogu čaka Cirkulančane nedeljsko gostovanje v Slovenski Bistrici, kjer bo tudi svečana podelitev nagrad domačim nogometašem za osvojeno 1. mesto in napredovanje v 2. slovensko ligo. JM Nogometaši Hajdine so v prejšnjem krogu zmagali v Poljčanah in Grajeni tlakovali skok na vrh, v tokratnem krogu pa so doma ugnali Grajeno in Boču tlakovali ponovni skok na vrh … Grajena je sicer z golom najboljšega strelca lige Vojka Tominca (17 golov) na Hajdini povedla, a so domači varovanci trenerja Mitja Tropa v zaključku zmogli izvesti preobrat, z goloma sta ga izvedla Rok Medved in Uroš Simonič. Hajdina tako ostaja ena izmed najbolj »vročih« ekip spomladanskega dela sezone … Boč priložnosti za ponovni vzpon na 1. mestu ni izpustil iz rok, čeprav je bila zmaga v Markovcih vse prej kot rutinska. Ob polčasu je bil izid poravnan, nato pa sta po dva gola zabila najboljša strelca Boča Borut Šket (5 golov) in David Vrabl (9). Domačini so tekmo končali z igralcem manj na igrišču … Skorba v zadnjih tekmah kaže občutno izboljšanje forme, »žrtev« tega so bili tokrat igralci iz Bukovcev. Niko Veršič (13 golov) je goste sicer povedel v vodstvo, a je za remi poskrbel izkušeni Matej Murat. Skorba še lahko računa na obstanek v boju z ekipo iz Apač, ta je tokrat visoko klonila v Stojncih. Druge zaporedne zmage so se veselili igralci Gerečje vasi, ki jim je tokrat v Gorišnici uspelo pokazati razliko med ekipama iz zgornjega in spodnjega dela lestvice. REZULTATI 16. KROGA: Skorba – Bukovci 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Veršič (48.), 1:1 Murat (65.); Markovci – Boč Poljčane 1:5 (1:1); strelci: 0:1 Jelovšek (21.), 1:1 Cesar (45.), 1:2 Šket (56., z 11 m), 1:3 Šket (58.), 1:4 Škrabl (70.), 1:5 Škrabl (78.). Rdeči karton: Strelec (Markovci, 66.); Hajdina – Grajena ANpro 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Tominc (45.), 1:1 Medved (75.), 2:1 Simonič (87.); Gorišnica – Gerečja vas 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Kraševec (10.), 0:2 Rozman (59., z 11 m), 0:3 Požegar (79.); Stojnci – Apače 4:0 (3:0); strelca: 1:0 Leben (12.), 2:0 Hozjan (14.), 3:0 Hozjan (42.), 4:0 Leben (85.). 1. BOČ POLJČANE 2. GRAJENA ANPRO 3. BUKOVCI 4. GEREČJA VAS 5. STOJNCI 6. MARKOVCI 7. HAJDINA 8. GORIŠNICA 9. APAČE 10. SKORBA 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 10 10 9 7 6 6 5 4 3 3 4 2 2 6 4 3 4 3 4 2 2 4 5 3 6 7 7 9 9 11 36:13 44:22 49:18 27:16 29:30 33:36 26:34 25:35 18:50 19:52 34 32 29 27 22 21 19 15 13 11 1. liga MNZ Ptuj: Tržec »jezil« prvake REZULTATI 13. KROGA: Podlehnik – Pragersko 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Fingušt (13.), 0:2 Fingušt (25.), 0:3 Mlakar (74.); Središče – Tržec 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Pečnik (36.), 1:1 Sakelšek (47.), 1:2 Pečnik (69.), 2:2 Jakl (77.). Hajdoše – Rogoznica Slofin 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Sitar (13.), 1:1 Krajnc (60.), 2:1 Novak (76.), 3:1 Meznarič (81.). Prosta je bila ekipa Ormoža. 1. SREDIŠČE 2. ORMOŽ 3. PRAGERSKO 12 9 3 0 55:9 30 11 7 2 2 33:12 23 11 6 2 3 47:22 20 4. HAJDOŠE 5. TRŽEC 6. PODLEHNIK 7. ROGOZNICA SLOFIN Foto: Črtomir Goznik Videm je na domačem igrišču ugnal zadnjeuvrščeno ekipo iz Zreč in prekinil negativni niz. 2 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11:5 0 7:0 0 3:0 0 2:1 1 3:4 1 6.9 1 2.3 2 1.5 2 1.9 6 3 3 3 3 3 0 0 0 0 1 0 0 6 6 8 10 25:40 15 21:20 13 14:42 9 9:59 3 REZULTATI 13. KROGA: Leskovec – Polskava avtop. Grobelnik 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Mlakar (60.); Mladinec Lovrenc – Oplotnica Senčila Senica 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Pučnik (42.); Zgornja Polskava – Makole Bar Miha 2:3 (0:2); strelci: 0:1 Peterkovič (15.), 0:2 Peterkovič (35.), 1:2 Furman (50.), 2:2 Furman (52.), 2:3 Rojs (64.). Rdeča kartona: Klajderič (32., Zg. Polskava), Stojnšek (32., Makole); Slovenja vas SMS sanacija – Dornava Digitalpartner.si 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Cener (6.), 1:1 Zagoršek (44.). 1. MAKOLE MIHA 2. LESKOVEC 3. OPLOTNICA 4. LOVRENC 5. POLSKAVA 6. ZG. POLSKAVA 7. DORNAVA 8. SLOVENJA VAS 13 13 13 13 13 13 13 13 9 9 7 5 5 4 4 0 1 0 0 4 2 3 3 5 3 4 6 4 6 6 6 8 46:17 32:25 26:25 23:24 26:28 26:30 28:38 11:31 Zakaj je Reporterju uspelo – in mimogrede, včasih se mi zdi celo boljši od Mladine pri svojih analizah?! Zavzeli so neko distanco do Janše, a še vedno ostali desni in vseeno ostali resen časopis. Kar imajo oni, je vse res. JANA, 17. maj 2022 VSAK PONEDELJEK 28 27 21 19 16 15 15 5 Jože Mohorič DR. SLAVOJ ŽIŽEK, filozof REZULTATI 3. KROGA (DELEGAT JE BILA EKIPA ZVONE TEAM-ŠP GABRNIK): ŠD Vitomarci – ŠD Bodkovci 8:3, ŠD Polenšak – ŠD Juršinci 1:2, Montevideo Team – KMN Vitomarci 0:3. Tekma RC Trcko – Bar Žabica-Podunca Team je bila prestavljena. 2 1 1 1 2 2 1 2 2 5 4 3 1 2. liga MNZ Ptuj: Zgornja Polskava trd tekmec za vodilne Makole Mali nogomet z LMN Juršinci 2022 1. ŠD VITOMARCI 2. RC TRCKO 3. KMN VITOMARCI 4. ZVONE T. GABRNIK 5. ŠD JURŠINCI 6. ŠD BODKOVCI 7. BAR ŽABICA 8. MONTEVIDEO TEAM 9. ŠD POLENŠAK 11 11 11 11 Štajerski TEDNIK 16 torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK torek z 24. maja 2022 Poslovna in druga sporočila ¸$/$3,1.$5,-( 28. maja 2022, od 10. do 17. ure QDSDUNLULćËX4FHQWUD3WXM 2PRJRËLPRRWURNRPQHSR]DEQHSRËLWQLFH stran 16 /a ŝŶ EE WZKsE^ Z>//EWK^>h a>/ZĂĚŝĂͲdĞĚ ŶŝŬĂWƚƵũ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞŽĚϯϬ͘ϲ ͘Ͳϯ͘ϳ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵ ǎďŝ 3RćOMLSMS: NADLANI DOL1$'/$1,QD DOLVYRMSULVSHYHNGDUXMQDSULUHGLWYL MXQLMDVH]QDPLSRGDMWHQDSRSRWRYDQMHSR',¦(o,LQ 1(½1,3529$16,UD]QROLNLSRNUDMLQLVVOLNRYLWLPKULERYMHP RËDUOMLYLPLVLYNLQLPLSROMLSUHSRMHQL]RPDPQLPLGLĄDYDPL LQGLYMHURPDQWLËQLPLUHQHVDQËQLPLJUDGRYL 9PHVWX*RUGHVVLERPRRJOHGDOLQDVWUPLKWHUDVDK]JUDMHQUHQHVDQþQLJUDGLQFHUNHYV VWROSLþL96HQDQTXHERPRRELVNDOLFLVWHUFLMDQVNRRSDWLMRNLVWRMLYR]NLGROLQLPHGVLYNLQLPLSROML0HVWQRVUHGLãþH$UOHVDQDPERSUHGVWDYLORNDWHGUDOR6W7URSKLPHDP¿WHDWHUNL MHãHGDQHVSUL]RULãþHUD]OLþQLKSULUHGLWHYWHUSULYODþQHWUJH.DYLFRPRUGDVSLMHWHYNDYDUQL &DႇHGX1XLWNLMRMHYYHþQRVODYRSRQHVHO9DQ*RJK90DUVHLOOXQDMVWDUHMãHPLQGUXJHP QDMYHþMHPPHVWXWHUQDMYHþMHPSULVWDQLãþXY)UDQFLMLERPRLPHOLþDV]DUD]LVNRYDQMH]DQLPLYLKXOLFNLSULþDMRRãWHYLOQLKGRJRGNLK2GWRGMHSURVWRYROMFHNRQHFVWROHWMDY3DUL] YRGLODUHYROXFLMDQDSURPHQDGQLXOLFL/D&DQHELqUHSDMHELODWHQWDWQDSUYHJDNUDOMD.UDOMHYLQH-XJRVODYLMH$OHNVDQGUD.DUDÿRUÿHYLüD =DGQMLGDQVHERPRVSUHKRGLOLSRPHVWXIRQWDQ$L[HQ3URYDQFHREþXWLOLåLYOMHQMHNRWMHELOR QHNRþLQQDþXGRYLWLWUåQLFLNXSLOLSURYDQVDOVND]HOLãþD9RåQMDþH]$]XUQRREDORQDVERSULSHOMDODYPHVWR*UDVVNMHUERPRRELVNDOLRSRMQRSDUIXPHULMR)UDJRQDUG CENA 295 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚ ŚŽƚĞůĂΎΎΎ͕ϮdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕njƵŶĂŶũŝ ŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũŽƉŽƚŽǀĂŶũĂ͘ ^ƉůŽƓŶŝƉŽŐŽũŝƐŽƐĞƐƚĂǀŶŝĚĞůƉƌŽŐƌĂŵĂ͊ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki torek z 24. maja 2022 17 Ormož z Obnovljena Košarkina hiša bo zaživela Ormož z Odprli rumeni kotiček za stare aparate Slavnostni trak prerezala 93-letna Pepca Kam s še delujočim likalnikom, cvrtnikom ... ? Na Kogu so se pred kratkim razveselili obnovljene Košarkine hiše. Nove prostore bodo uporabljala domača društva, namenjeni bodo tudi turistični dejavnosti in nasploh družabnemu življenju krajanov. Na ormoškem zbirnem centru so vzpostavili rumeni kotiček, kamor lahko oddate še delujoče električne in elektronske aparate. Te bodo nato mojstri iz CPU Ormož pregledali, očistili in pripravili za nadaljnjo uporabo, ter jih po simbolični ceni vrnili na trg. Stavba z bogato zgodovino, ki je dolga leta propadala, je zasijala v novi podobi. Zgrajena je bila v drugi polovici 19. stoletja (okoli 1870) in je spomeniško zavarovana. Od leta 2012 jo je občina, ki je lastnica objekta, fazno obnavljala. V prvi fazi se je lotila obnove in ureditve gospodarskega dela objekta, v drugi fazi kletnih prostorov hiše. Zadnjo fazo so končali pred kratkim; izvedli so energetsko sanacijo tako hiše kakor tudi gospodarskega poslopja – uredili fasado, zamenjali stavbno pohištvo, zamenjali ostrešje ter poskrbeli za notranjo opremo, kot so krušna peč, kmečka kuhinja, stoli, mize itd. Prav tako so uredili in opremili večji prostor, primeren za predavanja, izobraževanja ipd., ter dva manjša razstavna prostora in spominski sobi, kjer so trenutno predstavljeni štirje pomembnejši vinogradniški možje s Koga, ki so njegovo ime ponesli v svet: Josip Zabavnik, Anton Puklavec, Vinko Foto: MH Foto: Arhiv KS Kog Trak nove pridobitve, obnovljene Košarkine hiše, so prerezali: z leve župan Danijel Vrbnjak, Pepca Zabavnik, predsednik KS Kog Slavko Bedekovič in direktorica občinske uprave Milena Debeljak. Štampar in Stanko Čurin. Razstavo, imenovano Trta in vino, Kog in Kogovčani, so pripravili skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj–Ormož. Načrtujejo, da bi omenjeno razstavo dopolnili in predstavili tudi druge pomembne kogovske vinogradnike in vinarje. Zadnja faza obnove Košarkine hiše je stala nekaj čez 300.000 evrov, naložbo so delno financirali tudi z evrop- skim denarjem. Celotna vrednost obnove pa je ocenjena na nekaj manj kot pol milijona evrov. Po besedah predsednika KS Kog Slavka Bedekoviča gre za pomembno pridobitev v kraju, kajti stavba je v preteklosti z neurejeno podobo dolga leta kazila podobo tamkajšnjega vaškega jedra. Kogovčani so uradno odprtje izvedli sredi maja, ko se je plesalo in pelo. Slavnostni trak je v družbi župana Danijela Vrbnjaka, direktorice občinske uprave Milene Debeljak in predsednika Bedekoviča prerezala prav posebna gostja, 93-letna Pepca Zabavnik, edina še živeča od sedemnajstih, ki so prav v Košarkini hiši aprila leta 1945, ko je potekalo osemdnevno obstreljevanje Koga, našli zatočišče. Monika Horvat Cirkulane z Tradicionalna čistilna akcija gradu Borl Okolico bi morali kositi pogosteje Društvo za oživitev gradu Borl je tudi letos organiziralo tradicionalno čistilno akcijo na Borlu. 30 prostovoljcev iz različnih društev in vaških odborov je pokosilo travo, pobralo odpadle veje in smeti ter odstranilo več plezalk. Na pomoč so priskočili tudi predstavniki Zavoda RS za varstvo narave in Regionalne razvojne agencije Podravje. Prvo tako akcijo so na pobudo Društva za oživitev gradu Borl izvedli pred 16 leti, po navadi v maju. Prostovoljci so sprva čistili tudi notranjost gradu, od zaprtja objekta za javnost leta 2010 čistijo le še okolico. Njihova želja je, da bi bila okolica gradu čim bolje vzdrževana, predvsem pa prijazna za obiskovalce. Travo v zgornjem parku bi bilo sicer treba kositi pogosteje, vendar kaj več kot enkrat na leto za zdaj ni predvideno. Občina Cirkulane ima z lastnikom gradu, Ministrstvom za kulturo, sklenjeno pogodbo za vzdrževanje notranjosti objekta Foto: Mateja Golc Prostovoljci so združili moči uredili okolico gradu Borl. in košnjo trave. Pa še ta dogovor je veljaven samo do konca maja. Kako bo to urejeno v prihodnje, pa ne ve nihče. Kot je znano, naj bi kulturno ministrstvo iskalo upravljavca objekta, vendar za zdaj vsi postopki stojijo. Prioriteta novega ministra oz. ministrice najverjetneje ne bo usoda gradu Borl, zato bodo grajska vrata po vsej verjetnosti to poletno sezono ostala zaprta. Travnate površine v spodnjem delu parka je v preteklih letih enkrat letno mulčilo podjetje Arboretum Volčji Potok, sedaj pa naj bi sredstva za košnjo zagotovili v okviru projekta Drava Natura 2000. EK Destrnik z 40 let TD in 20 let Urbančank Z leve proti desni: Ludvik Hriberšek in Pavla Majcen iz Komunalnega podjetja Ormož, Robert Rajner in Marinka Vovk iz CPU, direktor družbe Zeos Emil Šehić in župan Danijel Vrbnjak pred rumenim kotičkov v Zbirnem centru Dobrava. Družba Zeos želi z lokalnimi partnerji – Občino Ormož, tamkajšnjim komunalnim podjetjem in centrom ponovne uporabe spodbuditi prebivalce k oddaji starih aparatov v kotiček, označen z rumeno tablo, ki je od nedavnega na voljo v zbirnem centru. Vanj je dovoljeno predati le aparate, ki so delujoči in primerni za ponovno uporabo, in sicer belo tehniko – pralne stroje, hladilnike, pečice, male gospodinjske aparate, zabavno elektroniko – radie, zvočnike, LCD televizije in monitorje, svetila, računalniško opremo ter orodje za dom in vrt; skratka vse naprave, ki delujejo na elektriko ali baterije. Vsem zbranim aparatom bodo nato preverili funkcionalnost in električno varnost, jih očistili, nakar jih bodo vrnili na trg po primerni ceni. Ta naj bi znašala od 5, 10 do 12 % vrednosti novega izdelka. Gre sicer za enega izmed 60 tovrstnih kotičkov, ki so planirani na različnih lokacijah po državi. Vsi zbrani izdelki, ki bodo primerni za ponovno uporabo, so/bodo skupaj s ceno in kontaktom prodajalca/ lokacije objavljeni na spletnem portalu zeos.si. Nekaj tovrstnih aparatov so dosedaj občani že prinašali v prostore ormoške trgovinice CPU, med njimi so bili tudi povsem neuporabljeni in še zapakirani. 2,1 mio evrov vreden projekt Aktivnosti potekajo v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno, ki ga vodi družba Zeos s partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD. Projekt v vrednosti 2,1 milijona evrov je sofinanciran s strani Evropske komisije v višini 55 % ter v 20 % od ministrstva za okolje in prostor. Poleg vzpostavitve mreže zbirnih mest za še delujoče aparate so/bodo spodbudili servisiranje s pripravo navodil za postopek priprave aparatov na ponovno uporabo in obnovo delov, vzpostavili spletne platforme krožnega gospodarstva ter spodbudili krožne poslovne modele v sodelovanju s start-up organizacijami in poskrbeli za splošno informiranost oz. ozaveščenost prebivalcev o konceptu krožnega gospodarstva in ravnanja s še delujočimi aparati. Monika Horvat Sv. Trojica z Promenada bogatejša za grmovnice in drevesa Nič več samo beton Delavci vrtnega centra Golob iz Trnovske vasi so nekaj dni ustvarjali v sosednji občini Sveta Trojica. Lepšali so namreč novozgrajeno Trojiško promenado, glavno vpadnico v Sveto Trojico, saj so ob njej zasadili grmovnice in drevesa. 24 priznanj krovne organizacije Čeprav je bilo Turistično društvo Destrnik ustanovljeno že leta 1966, letos slavi komaj 40-letnico delovanja. Ne, ne gre za slabo matematiko, pač pa splet okoliščin. Na željo Destrničanov je iniciativni odbor pred 56 leti društvo res ustanovil, a ni zaživelo, poleg tega se tudi ni prilagodilo pravilom tedanje zakonodaje o delovanju društev, zato so ga izbrisali iz registra. Vajo so nato uspešno ponovili 15 let kasneje, leta 1981, od takrat pa društvo deluje neprekinjeno in zelo aktivno. Še istega leta so organizirali kmečki praznik, ki je postal tradicionalna prireditev, po kateri je društvo, ki šteje kar 140 članov, še danes prepoznavno v širši okolici. Med drugim organizirajo vsakoletni bal, na katerem oblečeni kot nekoč uprizorijo nekdanja skupna Foto: SD Trojiška promenada bo s pravkar posajenim zelenjem lepša na pogled in prijetnejša za sprehod. Foto: TZS Turistična zveza Slovenije se je ob 40-letnici delovanja Turističnega društva Destrnik s priznanji zahvalila njegovim najzaslužnejšim članom. zimska kmečka opravila in zabavo po končanem delu in po starih običajih pridelujejo in predelujejo lan. Ker s svojim delovanjem sodi med primere dobre prakse v turistični društveni organizaciji, so ob jubileju zanje pripravili sprejem na Turistični zvezi Slovenije (TZS) in se jim zahvalili s 24 priznanji. Društvo je prejelo jubilejno priznanje, pisnega z bronastim znakom pa so za 20 let skupnega petja dobile ljudske pevke Urbančanke in Občina Destrnik za svoj prispevek in podporo pri razvoju društva. Pozabili niso niti na najzaslužnejše člane društva, med katerimi sta po novem dva ponosna prejemnika zlatega znaka, en srebrnega, 18 pa jih je dobilo bronasti znak. SD Promenada pa že sicer ni samo navaden kup betona in asfalta, saj je pločnik tlakovan z večbarvnimi modernimi trikotnimi ploščami, takšna pa je tudi ograja ob njem. Hkrati s pločnikom so v celoti rekonstruirali cestišče od nekdanjega bifeja Žaba do kapelice na vrhu Trojiškega brega oz. do mesta, kjer je nekoč stala kmetijska zadruga. Vstavili so nove komunalne cevovode in uredili odvodnjavanje, postavili drogove za javno razsvetljavo, obnovili kapelico, vodnjak in zgornje križišče, vendar lanskega decembra načrtovane otvoritve nato ni bilo. Občini projekta ureditve promenade namreč lani ni uspelo dokončati, saj se je zapletlo pri pridobivanju zemljišč. Pred dokončanjem so morali zato sprožiti postopek razlastitve enega od lastnikov ob trasi. SD Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 24. maja 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel spod Šilentabra Narodno-zabavna glasba na star način Ansambel je nastal v letu 2021, ko je bilo druženje prepovedano. Kljub temu so se fantje zbrali, da bi posneli skladbo na harmoniko Kucler, ki jo je njihov harmonikar David Penko leta 1992 kupil pri Lojzetu Slaku, kjer se je na to harmoniko pri njem tudi učil igrati. Nazadnje jo je uporabil leta 2011 na koncertu. Ko jo je pri pospravljanju studia ponovno našel, je nanjo zaigral, fotografijo pa objavil na FB. Uporabniki omrežja so jo želeli slišati, zato je poklical prijatelja Mitjo, ki je danes tudi član fantov spod Šilentabra. Skupaj sta posnela slakovo Nocoj, ko vse je mirno, jo objavila na FB. Samo v enem dnevu si je posnetek ogledalo več kot 4000 uporabnikov. Po tako lepem odmevu se jima je porodila ideja o tem, da bi bilo odlično, če bi skladno zaigrali z ansamblom in štiriglasnim petjem. Uspelo jima je poiskati prave glasbenike s pravimi (starimi) instrumenti. To jima je uspelo tako dobro, da so fantje že na prvih vajah, ob prvih zaigranih tonih takoj začutili, da to ne bo samo en skupni posnetek, ampak se bo iz tega razvilo nekaj več. Tako so nastali Fantje spod Šilentabra, ki so skupno točko našli na Šilentabru, hribu med Pivko in Ilirsko Bistrico, pove David Penko. Vsi tudi prihajajo z ene ali druge strani tega hriba. Ime ansambla so zapisali tako, kot ga govorijo, ne izpod, ampak spod. Ob harmonikarju Davidu Penku, ki je tudi vodja ansambla, so člani ansambla še: Damijan Penko (kitara), Franjo Penko (berda), Janez Tomažinčič (prvi tenor), Marko Žnidaršič (drugi tenor), Mitja Železnik (drugi tenor), Martin Novak (prvi bas) in Boštjan Strle (drugi bas). Repertoar ansambla Fantje spod Šilentabra temelji na starejši avtorski in narodni glasbi. Posebno mesto ima glasba Lojzeta Slaka, igrajo pa tudi skladbe drugih uveljavljenih starejših ansamblov, kot so Fantje z vseh vetrov, ansambel Štirje kovači, Poljanški, Niko Zajc itd. Začeli pa so že tudi ustvarjati lastno glasbo na star način. Na letošnjem festivalu na Vurbergu se bodo predstavili s skladbo Pogrešal te bom prijatelj moj, za katero je besedilo napisala Vera Šolinc, avtor glasbe in aranžmaja pa je Rok Švab. Vsi člani ansambla Fantje spod Šilentabra so z narodno-zabavno glasbo povezani že od zgodnjega Foto: zasebni arhiv Ansambel Fantje spod Šilentabra otroštva, z njo so rasli, z njo živijo. Harmonikar David Penko in kitarist Damijan Penko sta 20 let ustvarjala v ansamblu Narcis, trije pevci imajo svoj trio, basist je deloval v več ansamblih na Primorskem. „Slovenska narodno-zabavna glasba živi. Živi zato, ker po vseh festivalih, nastopih srečujemo mlade in stare ljudi, ki s srcem poslušajo ali izvajajo slovensko, domačo glasbo. Seveda se trendi v narodni glasbi spreminjajo, isto kot se spreminjajo trendi v modi ali kateremkoli drugem področju. In ni nujno, da je to slabo, prej bi rekli dobro. Vsi ansambli potrebujejo tako festivale kot vse druge vrste nastopov. Igranje samo na vajah prej ali slej postane neka rutina, ki počasi, ampak vedno hitro ugasne. Ansambel brez nastopov in povratnih informacij publike oz. poslušalcev ne more dobro delati, predvsem pa nima nobenega smisla,“ je v imenu ansambla povedal David Penko. Ni nujno, da se festival jemlje samo kot promocijo ansambla, vsaj (Fantje spod šilentabra) o festivalih razmišljajo drugače in jih drugače tudi razumejo. „Namreč zadnjih deset let smo opažali, da so se npr. na vsaj pet festivalov v istem letu prijavili isti ansambli. Torej je ansambel moral ustvariti po osem, deset pesmi v roku dveh mesecev, da se je na festivale lahko prijavil. Posledično smo tako na festivalih sicer lahko poslušali ogromno novih skladb, ki so bile narejene na hitro, pogosto tudi neprimerne za izvajalce in slabo izvedene. Naš cilj pri festivalih ni, da bi se ansambel v enem letu prijavil na Vurberk, Ptuj, Števerjan, Škofjo Loko in SPV. Naš cilj je, da se prijavimo s skladbo, ki je primerna za festival, ki ansamblu leži, da jo lahko dobro izvedemo in da smo nanjo ponosni, da bo živela tudi po festivalu in da jo bomo za svojo publiko in druge ljubitelje narodno-zabavne glasbe zaigrali s ponosom tudi čez pet let,“ je David Penko predstavil njihovo razmišljanje o festivalih in ciljih na teh nastopih. Uspeh na predizboru za letošnji festival Vurberk 2022, postali so finalisti, prejeli pa so tudi nagrado kot najvšečnejši ansambel predizbora, jim je prinesel veliko novih ponudb za nastope. Koledar se pridno polni. „Veseli smo, da so tako ljudje kot strokovna javnost v nas opazili nekaj, kar jim je domače, kakovostno, tudi če je narejeno na star način – drugačno,“ je pogovor sklenil vodja ansambla Fantje spod Šilentabra. Trnovska vas z 60 let skupnega življenja zakoncev Dominik iz Bišečkega Vrha Slovenija z STO podelila »zelene« znake Diamantni recept: treba se je poslušati Med zelenimi tudi Ptuj, Lenart in Sveta Ana Pred kratkim sta Marija, po domače Marica, in Stanko v ožjem družinskem krogu proslavila dan, na katerega sta leta 1962 dahnila usodni da. Zlata poroka pred desetimi leti je bila veliko bolj bučna in s številnimi gosti, pravita, diamantna pa je bila bolj umirjena. »Takrat sva obnovila poročne zaobljube, cerkvene in civilne, tokrat je bila le maša, nato pa kosilo,« na katerem niso smeli manjkati ljudski pevci, ki so zlasti pri srcu Marici. Nekoč je namreč tudi sama prepevala ljudske pesmi, še vedno pa ostaja zvesta cerkvenemu zboru. Hvaležna sta za darilo, ki jima ga je v imenu Občine Trnovska vas predal podžupan Alojz Fekonja, pa tudi za sprejem na dvorišču župnišča, ki ga je zanju in za svate pripravil bolfenški župnik Jože Škofič. Raje motiko v roki kot metlo Čeprav je doma v Bišečkem Vrhu, je Marico pot najprej odpeljala v Maribor, kjer se je kot strojepiska zaposlila v nekdanjem mariborskem gigantu TVT Boris Kidrič. Tam je kot klepar delal tudi njen Stanko. Svoje prvo stanovanje sta dobila v Kamnici, kar jima je bilo zelo ljubo, saj sta vedno bolj kot na mestni vrvež prisegala na podeželski mir. V zakonu se jima je najprej rodila hči Irena, tri leta za njo je na svet privekal še sin Lovro. V tistem času je družinskemu proračunu pomagala s šivanjem. Oba sta se ob delu dodatno izo- Foto: osebni arhiv Marica in Stanko Dominik si brezpogojno stojita ob strani že dolgih šest desetletij. braževala, tako da je Marica pokoj dočakala kot referentka nabave v lenarškem Lentermu, Stanko pa kot tehnolog v nekdanjem Tamu. Zdaj že 29 let živita v Bišečkem Vrhu, kjer sta si postavila lepo hišo. Kaj jim pomeni urejeno okolje, je opaziti na vsakem koraku: vzorno pokošena trava, obrezano drevje in vinska trta, krasen vrt … »Ko sva bila mlajša, sva obdelovala več zemlje, veliko sva se sprehajala po naših Slovenskih goricah, z otrokoma in prijatelji smo hodili na počitnice. Zdaj sva že bolj počasna, večinoma sva doma, zaposliva se z delom okrog hiše. Veliko raje imam namreč v roki motiko kot metlo,« se pošali Marica. V slogi premagala tudi bolezen Televizijo bolj malo gledata, sta pa redna bralca tako časopisov kot knjig. Ponosna sta tudi na uspehe svojih otrok: hči je sodnica in sin tehnolog. Vsak od njiju ima po tri otroke, tako da Marico in Stanka danes razveseljuje kar pet vnukinj in en vnuk. Čeprav sta izredno dobrovoljna in videti tudi zelo vitalna, pa vendar priznavata, da jima v življenju ni bilo vedno z rožicami postlano, zlasti težko je bilo, ko je Stanko pred leti prvič resno zbolel. »Najprej je bil to velik šok za vse, tudi za otroka, potem pa sva si rek- la, da nimava druge kot sprejeti to dejstvo in narediti vse, da bolezen skupaj premagava. Res nisva komplicirala, vzela sva vsak dan sproti. In zmagala, celo dvakrat.« Kaj pa recept za šest desetletij zglednega zakona, v katerem sta, kot poudarja Stanko, v bistvu ves čas preživela skupaj? »Živela sva skromno, veliko sva delala in se nisva imela časa kregati. No, kakšen špetir je že bil, to je normalno, sicer pa sva življenje jemala brez drame. Seveda sva se ob vsem tem imela zmeraj predvsem rada, se poslušala in si brezpogojno stala ob strani. Zato sva še danes srečna skupaj.« Senka Dreu MG Nacionalni program in certifikacijska shema Slovenia Green je s prvimi destinacijami in ponudniki zaživel leta 2015, zdaj pa je v njem že več kot 100 različnih deležnikov v turizmu. Foto: SD Slovenska turistična organizacija je Lenartu podelila srebrni znak zelene destinacije. Imetniki »zelenih« znakov morajo skozi ocenjevanje po mednarodnih kriterijih, s katerimi dokazujejo trajnostni razvoj turizma, nato pa so deležni promocijskih aktivnosti pod taktirko Slovenske turistične organizacije (STO). V shemo Slovenia Green je danes vključenih 60 turističnih destinacij, 101 ponudnik nastanitev, štirje naravni parki, sedem turističnih znamenitosti, 42 restavracij in ena plaža. Med njimi je Podravje slabo zastopano, saj so na seznamu destinacij le tri, in sicer so to Ptuj, Lenart in Sveta Ana. Obe slednji sta prejeli srebrni znak, Ptuj pa bronastega. Platinasti, najvišji znak kakovosti, je tako kot lani znova pripadel Bohinju, letos pa so se mu pridružili še Laško, Čatež-Brežice in prestolnica Ljubljana, ki se je z oceno 9,3 tudi najbolje uvrstila. Med 101 ponudnikom nastanitev, ki se ponašajo z znakom Slovenia Green Accommodation, je tudi šest podravskih hotelov; vsi z izjemo Pohorje Village Wellness & Spa Resorta so v Mariboru. To so hoteli Maribor župana Saše Arsenovića, Bau, Tabor, City Map in hostel Pekarna MKC. SD Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Naravni pripravki za varstvo rastlin in gnojenje Letošnja pomlad je spet pokazala, da je narava še vedno najmočnejša in jo je treba res spoštovati. Mila zima je omogočila preživetje večine škodljivcev. Res je, da je bila pomlad kar po meri, da je omogočala, da se je narava prebujala počasi in zlagoma. Prav vesela sem tudi bila, ko sem ob svetovanjih na vrtnarijah videla, da ljudje niso preveč hiteli z nakupom sadik plodovk. A vseeno, pred nami je poletje, ki lahko prinese veliko. Prvi topel vikend je že postregel z neurji. Dobro je vedeti, da nam tudi narava lahko nudi nekaj pomoči in lahko nekatere pripravke za pomoč rastlinam naredimo tudi sami. Zato ni odveč, če še enkrat objavimo in napišemo nekaj o naravnih pripravkih, ki si jih lahko naredimo doma. Čaj Čaj naredimo enako, kakor kuhamo čaje zase. Narezana sveža ali posušena zelišča prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in počakamo 15 minut. Sama navadno tekočino pustim stati tako dolgo, da se ohladi in odcedim šele takrat. Z ohlajeno tekočino poškropimo po rastlinah. Vsekakor čaj delamo sproti, tik pred uporabo. Včasih je že jutranja priprava neuporabna, stran 19 Nasveti torek z 24. maja 2022 Naravne pripravke delamo seveda iz naravnih materialov. Vsebujejo snovi, ki lahko krepčajo rastline, da se same ubranijo težav, lahko pa tudi neposredno škodujejo boleznim ali škodljivcem. Tudi pri uporabi naravnih pripravkov, kot so žajbljev čaj, čaj hrenovih listov, vratičev ali rabarbarin insekticid, moramo biti zelo previdni in zmerni. Uporabimo jih le takrat, ko je nujno potrebno, saj so to zelo močne substance, ki škodujejo tudi koristnemu, ne samo škodljivemu delu živega sveta. Koristne snovi, ki se skrivajo v različnih rastlinskih delih, moramo nekako spraviti v vodo, da lahko potem z njimi tretiramo rastline ali tla okoli njih. To naredimo na več načinov. Vsak je pravilen, zato naj vas ne moti, da boste v različnih zapisih našli različne recepte. V literaturi sem našla tudi več imen za te pripravke, sama sem se odločila za naslednje. COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Nočno delo Ali imam kot nočni delavec kakšne dodatne pravice? Ali lahko odklonim nočno delo? Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da se kot nočno delo šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne, če pa je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Nočni delavec je delavec, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa, oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa. Kot tak ima pravico do posebnega varstva. Če opravljate nočno delo, vam pripadajo določene dodatne pravice. Pripada vam dodatek za nočno delo, pri čemer se višina dodatka določi v kolektivni pogodbi. Prav tako vam pripada daljši dopust. Zakon ne določa, koliko daljši dopust vam pripada, ampak je to določeno v kolektivni pogodbi ali pa se to vprašanje uredi v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec vam mora zagotoviti tudi prehrano med delom in strokovno vodstvo. Foto: Dreamstime/M24 Čaj naredimo enako, kakor kuhamo čaje zase. Narezana sveža ali posušena zelišča prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in počakamo 15 minut. saj se učinkovine hitro razkrojijo. Iz tega tudi izvira, da čaja ne hranimo za naslednji dan ali celo teden. Mrzel izvleček Mrzel izvleček naredimo tako, da zelišča prelijemo z mrzlo vodo in pustimo stati 24–48 ur. Posodo z namočenimi zelišči postavimo v hladen in temen prostor. Tekočina se ne sme začeti peniti. Nato precedimo in uporabimo. Je že močnejši pripravek, a ga vseeno ne moremo hraniti za večkratno uporabo. Foto: Pravni nasvet Foto: MP Foto: Dreamstime/M24 Kaj moramo vedeti o naravnih pripravkih Pripravke pripravljamo iz svežih ali suhih zelišč. Tako si lahko zelišča naberemo v najugodnejšem času, posušimo in uporabljamo v celi rastni sezoni. Najpomembnejše pa je vedeti, da pripravkov nikoli ne delamo v kovinskih posodah ali sodih, vedno vzamemo lesene, plastične ali steklene posode. Tudi voda naj bo vsaj postana, zaželena pa je deževnica. Primerna je tudi voda iz domačih vodnjakov. Le tako bodo pripravki res delali. Čeprav so tudi naravni pripravki učinkoviti, seveda ne delujejo dolgo. To je ravno njihova prednost. Sončni žarki jih hitro razgradijo. Zato jih vedno uporabimo pozno zvečer, kolikor je le mogoče pred temo. Tako imajo čas celo noč, da opravijo svoje delo. Prav tako pa ne delujejo, ko je prevroče. Ob času nanašanja na rastline mora biti temperatura pod 30, še bolje pa pod 25 oC. Ker se hitro razgradijo, jih je treba uporabljati dokaj pogosto, vsekakor pa v času, ko je nevarnost pojava bolezni velika. In to je prav zdaj. Prav tako delujejo kontaktno, škodljivec mora priti z njimi v stik. Zato mora biti ob nanosu pripravka prisoten. Pripravki so najučinkovitejši, če se je škodljivec komaj začel pojavljati in če se znaki bolezni še niso razmahnili. Če je uši že toliko, da jih vidite z avtomobila, potem je potrebno tretiranje z naravnimi pripravki ponavljati večkrat v zelo kratkem razmiku – dva ali tri dni. In vsekakor bodo pripravki učinkoviti le, če vam bodo pri obrambi pomagale same vrtnine. To pa pomeni, da je treba narediti vse, da se bodo dobro počutile, pravilno gnojenje, kjer ne pretiravamo, rahla zemlja, letos tudi dovolj vode, redno vsakodnevno namakanje. Sprejem hranil je namreč možen samo ob zadostni količini vode, zaradi tako močnega sončnega obsevanja pa je potrebno namakanje vrtnin prav vsak dan. Prav tako pa naj bo zemlja pokrita – zastirke, da bodo korenine vrtnin funkcionirale normalno. Pomoč biostimulansov, kupljenih ali doma narejenih, pa je v stresnih situacijah vedno dobrodošla. Brozga Brozgo naredimo tako, da po receptu predpisano količino zelišč 24 ur namakamo v vodi, nato pol ure prekuhamo na počasnem ognju, ohladimo in precedimo. Tudi brozge ne moremo hraniti dalj časa. Prevlelka Prevrelko naredimo tako, da izbrana zelišča prelijemo s hladno vodo in postavimo na toplo, a senčno mesto. Vsak dan vse skupaj premešamo. Če tega ne naredimo, bo masa v vodi zaradi pomanjkanja kisika začela gniti, ne razpadati. S tem pa seveda dobimo tekočino, ki je celo nevarna okolju, ne pa uporaben pripravek. Če tekočini dodamo nekaj baldrijana ali kamilic, omilimo neprijeten vonj, ki se ob razpadu organske snovi sprošča. Ko se tekočina preneha peniti, ostanki zelišč pa potonejo na dno, je pripravek narejen. Precedimo in skoraj vedno pred uporabo redčimo. Večino prevrelk lahko shranimo v temnih stekleničkah v temnem in hladnem prostoru mesec ali dva. Na kakšen način bomo naredili pripravke, je odvisno od izbire vsakega posameznika. Ne glede na način priprave pripravki delujejo tako, kot je zanje opisano. Najmočnejša je gotovo prevrelka, potem pa po vrsti brozga, hladen izvleček in čaj. Miša Pušenjak ZDR-1 omejuje čas trajanja nočnega dela. Če je delo organizirano v izmenah, mora delodajalec zagotoviti periodično izmenjavanje izmen. V nočni izmeni lahko delate najdlje en teden, daljši čas pa le, če s takim delom izrecno pisno soglašate. Če ni z zakonom ali kolektivno pogodbo drugače določeno, delovni čas nočnega delavca v obdobju štirih mesecev ne sme trajati povprečno več kot osem ur na dan, če gre za delovno mesto, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, pa ne sme trajati več kot osem ur na dan. Nekaterim kategorijam delavcem ni mogoče odrediti nočnega dela, pri nekaterih pa je opravljanje nočnega dela vezano na njihovo soglasje. Soglasje mora biti podano v pisni obliki in pred opravljanjem nočnega dela. Posebno varstvo uživajo delavci, ki negujejo otroke, mlajši in starejši delavci. Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Enako velja za delavca, ki živi sam z otrokom, mlajšim od sedmih let, ali hudo bolnim otrokom ali otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo, prav tako pa tudi za starejšega delavca (starejši od 55 let). Nekateri delavci ne smejo opravljati nočnega dela, čeprav bi s tem soglašali. Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. Prepoved opravljanja nočnega dela velja tudi za otroke pod 15 let, posebna ureditev pa za delavce v starosti med 15 in 18 let. V vsakem primeru pa velja, da če bi se lahko delavcu zaradi dela ponoči poslabšalo zdravstveno stanje in če bo to potrdil izvajalec medicine dela (zdravnik), mora delodajalec takšnega delavca zaposliti na ustrezno delo podnevi. Delodajalec tudi ne sme razporediti na nočno delo delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela. Če spadate v katero od gornjih kategorij delavcev, lahko odklonite nočno delo oziroma ne daste soglasja. Če boste opravljali delo ponoči, pa vam pripadajo pravice, opisane zgoraj. Preverite tudi ureditev v kolektivni pogodbi, ki velja za vas. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 24. maja 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Proti Armeniji Na jugovzhodu države sem preživel kar precej časa, ki mi je navrgel nekaj zanimivih spoznanj in avantur. Ker sem do sedaj proučeval predvsem stare civilizacije in vpliv arabske kulture na turškem ozemlju, sem imel zdaj priložnost videti še, kakšno je kaj stanje ob meji z Gruzijo in Armenijo. Ti državi nista muslimanski in predvsem Armenija je igrala v zgodovini pomembno vlogo na tem območju. Iz mrzlega Erzuruma sem kar hitro prifrčal do Karsa, ki nekega posebnega vtisa ni naredil, predstavlja pa izhodišče za raziskovanje starodavnega mesta Ani. Ani je za časa Bizantinskega cesarstva predstavljal takrat enakovrednega tekmeca Istanbulu, ampak so ga vojne in potresi čisto uničili. Leži čisto na meji z Armenijo, najbližja vasica pa se imenuje Ocakli. Sicer je sploh ne bi omenjal, ampak če ste kdaj hoteli videti žalost v živo, si lahko pridete pogledat ta zaselek. Nekaj ljudi še baje živi tam, ampak jaz sem videl samo nekaj shujšane perjadi, traktor na »klocnih«, razpadajoče zidove in luknjasto cesto. Težko je opisati vse to – govorimo pa o zaselku, ki se dotika ene najbolj znanih zgodovinskih atrakcij v državi. Že od daleč se je na pečini videla utrdba, ki je svoje čase morala biti res mogočna, že na prvi pogled pa je bilo videti, da je bila antična naselbina pripravljena zelo strateško. Foto: Dani Zorko Mogočna utrdba v Karsu Foto: Dani Zorko Najlepši del vasice Ocakli Na eni strani jo je varovala reka, na drugi globoka dolina, na sprednji strani pa so zgradili približno tri kilometre dolg dvojni zid. V naselbini so do sedaj odkrili več kot 50 cerkva, seveda porušenih, nekaterih objektov pa še sploh niso prav identificirali. Čisto neverjetno, ampak dobil sem celo avdio vodnika, po gruntu pa sem raziskoval gotovo kakšne štiri ure. Po celi naselbini se nas je razteplo gotovo več kot sto ljudi, ki smo se ves čas srečevali. Težko mi je bilo verjeti, da je tu včasih živelo 100.000 ljudi, kar je v začetku 2. tisočletja našega štetja predstavljajo enega največjih mest na svetu. Še 40 let nazaj je bilo tu prepovedano hoditi in fotografirati, saj je do sem segala meja Sovjetske zveze. Na drugi strani reke je bil viden stolp še iz ruskih časov, na katerem je visela armenska zastava. Največji hec je bil, da je moj telefon izgubil orientacijo za čas. Armenija deluje namreč v časovnem pasu, ki je eno uro naprej od turškega, zato mi je telefon ves čas preklapljal uro sem ter tja, kakor ga je pač zadel signal. Tudi meni sprva ni bilo nič jasno, ko je bila ura vedno manj, namesto več. Ko sem se zvečer znova usedel v avto, sem doživel pravo razsvetljenje, saj je radio potegnil nekaj postaj sosednje države, kjer so vrteli glasbo v angleščini. Saj ne, da bi bil neki grozni navdušenec nad to glasbo, ampak ko že toliko časa po radiu poslušaš nehumane tone, se ti vsak drug jezik zdi, kot da bi te pobožal Orfej s trianglom. Nazaj grede sem se moral ustaviti v že opisanem predmestju ruševin in se malo sprehoditi peš. Raziskovanje po bajtah ni odkrilo nobene žive duše, le nek kuža me je prišel pozdravit. No, v bistvu fehtat za hrano, ker si je moj kos preste odnesel kar brez pozdrava. Foto: Dani Zorko Ena redkih ohranjenih katedral v Aniju KOLOFON Republika meri 23.200 km² in ima 260.000 prebivalcev. Glavno mesto, ki je tudi največje v državi, ima isto ime kot država in v njem živi dve tretjini prebivalstva. Je obmorska država na Afriškem rogu. Ozemlje Jemna na Arabskem polotoku loči od države le 20 km morja v prelivu Bab-el-Mandeb. Ima obalo dolgo 314 km. Najnižja točka je okoli jezera Assal (155 m), najvišji vrh pa je Moussa Ali, ki meri 2028 m. Državna denarna enota je frank, spletna domena pa .dj. ODEON - starogrška stavba za glasbene prireditve, RAJNIŠ - nemški zlatnik, kovan od konca 14. stoletja, renski goldinar, SEAGAL, Steven - ameriški igralec (film Patriot) Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 24. maja 2022 COLOR CMYK torek, 24. 5. 2022 Za kratek čas 21 Gorišnica z Občni zbor DU Zagojiči Podravje z Iz studia Radia Ptuj Srečanje po dveh letih osamljenosti Prihajajo Čalapinkarije! Kar več kot dve leti je trajalo, da so se spet srečali člani Društva upokojencev Zagojiči na občnem zboru v prostorih domačega gasilsko-vaškega doma. Zbralo se jih je kar blizu sto. Vsi so si bili edini, da so komaj čakali na ponovno snidenje. V soboto, 28. maja, nas čaka največji otroški dogodek v Spodnjem Podravju, ki ima tudi dobrodelno noto. Pripravite se na veselo druženje na Čalapinkarijah, ki bodo potekale od 10. do 17. ure pri zadnjem vhodu v Qcenter, torej pri trgovini Tuš. Sodelavci Radia Ptuj in Štajerskega tednika pripravljamo cel dan norčij in zabave za otroke Spodnjega Podravja z animatorji, napihljivimi igrali, igrami, brezplačnimi palačinkami, sladoledom in raznimi drugimi prigrizki. Pri izvedbi dogodka nam bodo pomagali člani Rotary kluba Ptuj s podmladkom – Rotaract klubom Ptuj. S pomočjo Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje bomo preko SMS-sporočil na številko 1919 zbirali sredstva za počitnikovanje otrok iz socialno šibkih okolij ter otrok s posebnimi potrebami, prostovoljne prispevke pa bomo zbirali tudi na sami prireditvi – skrinjice, v katere bo moč oddati prispevke, boste našli na različnih lokacijah našega dogodka. Že zdaj lahko svoj prispevek oddate tudi preko SMS-sporočil na številko 1919, kamor pošljete sporočilo Nadlani ali Nadlani 5 ter s tem za otroke, ki jim želimo omogočiti poletne počitnice na morju ali v planinah darujete en ali pet evrov. Najbolj slastne palačinke, oziroma čalapinke bodo pripravljali mojstri iz Restavracije Gastro, za namaze in viki kremo bodo poskrbeli v podjetju Petlja. Podjetje Pajs brez obresti pa bo z marmeladami brez sladkorja, glutena in laktoze poskrbelo, da bodo v slastnih čalapinkah lahko uživali tudi tisti, ki imajo omejitve glede prehrane. Najboljše sladolede bodo pripeljali iz trgovine Inplan, za žejne otroke pa bo s sokovi poskrbelo podjetje Ahac, Foto: arhiv Radia Ptuj ki podarja tudi slane prigrizke. Z nami bodo tudi številni partnerji, ki bodo poskrbeli za zabavo in nagrade – Cedevita bo prispevala lepe in privlačne nagrade za otroke, nagrado pa si boste lahko prislužili tudi v tekmovanju podjetja Gumitvist. Na prizorišču bodo napihljiva igrala Safari iz Maribora različnih velikosti, najmlajši bodo lahko jahali konje ali pa se preizkusili v vožnji, saj bo z nami tudi zaščitena znamka Mali vozniki – tematski program, kjer otroke poučijo o varni vožnji, saj pod vodstvom staršev in izkušenih animatorjev spoznavajo svoje zmožnos- ti ter samostojnosti vožnje. Bodite z nami, v soboto, 28. maja, med 10. in 17. uro pri Qcentru Ptuj na najbolj zabavnem druženju otrok Spodnjega Podravja. Sodelujte v številnih mini tekmovanjih in si prislužite privlačne nagrade sponzorjev, poleg zabave in igre pa bomo skupaj naredili še nekaj dobrega – omogočili lepe počitnice otrokom iz socialno šibkih okolij. Posebna zahvala podjetjem Silkem, Eltek in Ilkos, ki bodo s sponzorskimi sredstvi omogočili organizacijo dogodka. nš Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 5 6 1 8 7 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi 4 2 1 9 3 8 5 6 8 5 4 1 3 stran 21 7 1 2 9 Ljubezen Posel << << < <<< << < <<< << < <<< << <<< --------------- Denar €€ €€ € € €€ €€€ €€ €€€ €€€ €€ €€ € Foto: Alojz Župec Med časom pandemije covida so izgubili precej svojih članov. V društvu so ponovno začele delovati sekcije pikada, balinanja, v zadnjem obdobju pa tudi sekcija za izdelovanje rož iz papirja, ki jo vodita Jože Vajda in Danica Pernat, oba poznavalca te starodavne dejavnosti. V društvo je bilo na novo sprejetih štirinajst članov, ki so bili nagrajeni z rdečim nageljnom, zaslužni člani pa so ob tej priložnosti prejeli zahvale. Predsednik društva Janez Horvat je podal smernice za delo društva v naslednjem obdobju. V razpravo se je vključil tudi predsednik Pokrajinske zveze Društev upokojencev Spodnje Podravje Viktor Kokol. V svojem nagovoru je podrobno orisal evropska projekta Starejši za Starejše in SOS sodobna oskrba starejših na domu. V obeh projektih delujejo tudi člani društva. Prostovoljci redno obiskujejo starejše osebe, jih bodrijo s pogovorom in upanjem na boljši jutri. Njihov obisk za nekatere pomeni edino povezavo s sočlovekom. Mentorica za kulturo Marija Bezjak je pripravila kratek kulturni program, v katerem so nastopili domači tamburaši s pevko Barbaro Prelog, citrarka Marija Kolarič in domači upokojenski pevski zbor. Po uradnem delu so se zbrani ob obujanju spominov in zakuski zadržali do večernih ur. Lojze Župec Zdravje › ››› ›› ››› › ›› ››› › ›› › ››› ››› www.tednik.si Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 4 (velja za teden od 24. do 30. maja 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 30. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Anica Horvat, 2257 Polenšak Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 torek z 24. maja 2022 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]2EĀLQR&HUNYHQMDN 2EĀLQR6YHWL$QGUDçLQ2VQRYQRåROR&HUNYHQMDN9LWRPDUFL prireja oddajo =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL 2VQRYQHåROH&HUNYHQMDN9LWRPDUFL Oddaja bo v sredo, 25. maja, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUDWD2EĀLQD&HUNYHQMDNLQ2EĀLQD6YHWL$QGUDç Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IInf In nfo form macij acc je in n rezzerrva vaci ciije e za ko kopa palni lln ni avto avtto av obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D omi mino no n o cen ente terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15500,, www.av ww w..av w avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: avto je je: avvto obu usn ni prreevvo ozz in ko k paanjje. Od Od dho hodi ho di:: vssak di a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 0 iz Or Ormo m ža mo ža in ob ob 6.0 00 iizz Ptuja tuja tu ja.. Do na Do ag gra rad de e ste te up prrav vič ičen eni no ovii nar a oč očni niki ki,, ki ki k pre red d te tem m vs vsaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče čeni če n na Št ni Štaj taj a errsk skii tedn te dnik ik in se se zav avež eže ette e,, da bost bost bo ste e na aro r čn č ik ost stal ali vssajj eno le al etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM kmetijo v okolici Hajdina, Ptuj, Kidričevo. Tel. 041 881 643. Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) OSMRTNICA OSAMLJEN moški srednjih let z dežele, preskrbljen, brez obveznosti, išče osamljeno prijateljico srednjih let. Prideš lahko k meni ali jaz k tebi, tudi na manjšo kmetijo, po dogovoru z resnim namenom. Tel. 071 202 704. DELO IŠČEJO voznika D-kategorije za prevoz šoloobveznih otrok. Lahko je tudi upokojenec. Krodo, Adolf Kröpfl, s. p., tel. 031 675 486. Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA Marija Brenholc V 70. letu starosti je mirno in spokojno zaspal dragi brat, stric, svak in prijatelj IZ SAKUŠAKA 56 JURŠINCI Pogreb bo danes, v torek, 25. maja 2022, ob 13. uri na pokopališču v Juršincih. Krsta s pokojnico bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: vsi njeni Ljubil si sonce, ljubil si naravo, ljubil si vse nas, bil si naše sonce. Srečko Svenšek IZ SEL 7A Ob nenadomestljivi izgubi se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani in čutili z nami. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem za vsak ljubeč stisk roke, tople in sočutne objeme ter iskrene besede v tolažbo. Posebna zahvala bližnjim sorodnikom in dobrim sosedom ter osebju Doma upokojencev Ptuj, enote Juršinci za nego in prijazno pomoč. Hvala govorcu Branku Mariniču za ganljive besede slovesa, p. Jožetu Petku za opravljen cerkveni obred, Roziki Murko za molitev, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za melodijo slovesa. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Iskrena hvala tudi Občini Videm in članom OO SDS Videm ter vsem, ki sta ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Umrli so OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 91. letu po dolgotrajni in težki bolezni zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek Janez Kurež Z GORCE 1 PRI PODLEHNIKU Od njega se bomo poslovili v sredo, 25. maja 2022, ob 14. uri na pokopališču na Gorci pri Sveti Trojici. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjamo. Žalujoči vsi njegovi PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www www w.re .repor repor p ter.si si 23 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 98. letu starosti zapustila naša draga KUPIM traktor s priključki. Tel. 041 230 682. RAZNO stran 23 Oglasi in objave torek z 24. maja 2022 Mali oglasi COLOR CMYK IZ NO ŠTEV V E ILKE LOJZE PETERLE Janša je odprl vse mogoče fronte, kar je nespametno GIANNI RIJAVEC Niti ene od pesmi z letošnjega Evrosonga ni mogoče zapeti JANEZ JANŠA Si mu kdo v SDS upa reči, naj se umakne Anžetu Logarju? ROBERT GOLOB Katere od obljub prihajajoče vlade so dejansko uresničljive Umrli so: Angela Benčič, č roj.j Dündek, Ptuj, Volkmerjeva c. 7, roj. 1940 – umrla 8. maja 2022; Stanislav Širovnik, Zgornja Hajdina 197, roj. 1959 – umrl 9. maja 2022; Marjan Žibert, Koračice 13, roj. 1962 – umrl 10. maja 2022; Jožef Orlač, Ptuj, Ulica 14. Divizije 1, roj. 1952 – umrl 10. maja 2022; Neža Volfgang, roj. Pauko, Mestni Vrh 57, roj. 1929- umrla 10. maja 2022; Alojz Bedenik, Kupčinji Vrh 46, roj. 1935 – umrl 11. maja 2022; Marija Čelofiga, roj. Medved, Spodnje Jablane 41, roj. 1931 – umrla 12. maja 2022; Gjurgica Sabol, roj. Erjavec, Litmerk 34, roj. 1937 – umrla 13. maja 2022; Ivan Svenšek, Spodnja Hajdina 45, roj. 1942 – umrl 15. maja 2022; Marija Šimenko Bogdanović, roj. Kramberger, Žabjak 34a, roj. 1948 – umrla 15. maja 2022; udvik Pernat, Ptuj, Ulica Vide Alič 6,roj. 1939 – umrl 15. maja 2022; Silvo Majcen, Ptuj, Ob Rogoznici 6, roj. 1952 – umrl 15. maja 2022; Jožefa Potočnik, roj. Solatnik, Spodnje Jablane 5, roj. 1932 – umrla 16. maja 2022; Marija Slanič, roj. Stres, Ptuj, Raičeva ul.10, roj. 1924 – umrla 17. maja 2022; Ivanka Murko, roj. Topolinjak, Ptuj, CMD 17, roj. 1939 – umrla 17. maja 2022. V neskončnosti življenja, kjer bivam, je vse popolno in dovršeno. Sem gospodar svojega sveta in v mojem svetu je vse dobro. SPOMIN Bil je majski dan pred desetimi leti, ko si v mislih rekel zbogom in se poslovil od nas, dragi Marjan Škripač IZ GORIŠNICE 84 Slišimo te skozi glasbo, vidimo te v jati ptic na nebu, na najlepšem cvetu prostranega travnika, na krilih prelepega metulja. Žena Marija, hčerki Mateja in Lucija z družino Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna in žalostna stoji, ker tebe, dragi mož, več med nami ni. SPOMIN Danes, 24. maja, je leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Anton Geč IZ PRECLAVE 1 Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga radi spominjate. Žalujoča žena, vnuki in pravnuki Štajerski TEDNIK torek, 24. 5. 2022 COLOR CMYK torek z 24. maja 2022 Črna kronika 24 stran 24 Podravje z Financiranje muzeja še nerešeno Ptuj z Padel z e-skirojem in se hudo telesno poškodoval Muzej napovedal pritožbo na odločitev sodišča Nesreča naj bi se zgodila zaradi luknje na vozišču Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (PMPO) je napovedal pritožbo na odločitev ptujskega okrožnega sodišča, ki je dosodilo, da mora občina Središče ob Dravi zaradi nefinanciranja muzeju plačati le 17.000 od zahtevanih 31.000 evrov. Kot smo poročali pred kratkim, je sodišče odločilo, da mora središka občina v roku 15 dni zaradi neplačevanja obveznosti poravnati glavnico in zamudne obresti, vendar samo za leto 2019, v skupni višini okoli 17.000 evrov, za preostali del pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Muzej je sicer zaradi neplačevanja občine v približno dveh letih (2019 in 2020) po sodni poti s tožbo zahteval slabih 31.000 evrov. Stroške postopka je sodišče razdelilo med obe stranki, občina nosi stroške v višini 55 odstotkov, muzej pa preostali del. Po razglasitvi sodbe, ki sicer velja za sodni precedens, je direktor PMPO Aleksander Lorenčič, ki je bil seveda razočaran, tedaj za naš časopis dejal, da še ne more odgovoriti, ali se nameravajo pritožiti. Te dni pa je potrdil, da bodo vložili pritožbo: »V kratkem pričakujemo, da bo sodišče izdelalo sodbo z obrazložitvijo, zoper katero se bo vložila pritožba. Ostale občine soustanoviteljice, zlasti občini Ormož in Sveti Tomaž, sta bili absolutno za pritožbo.« Nedavno smo poročali o pasteh in nevarnostih vožnje z baterijskimi skiroji. Vozilo, ki ga je od lani dovoljeno uporabljati v cestnem prometu, še zdaleč ni nedolžno prevozno sredstvo, saj lahko pride med vožnjo zaradi padca ali trka do hudih telesnih poškodb. E-skiroji so postali zelo popularni, so cenovno dostopni, lahki, majhni, hitri in priročni za premagovanje krajših razdalj. Ob vseh naštetih odlikah je treba imeti v mislih tudi varnost. Varni pa niti niso toliko, kolikor so postali priljubljeni. Zaradi majhnih koles so nestabilni, zaradi baterijskega pogona pa tihi. Vozniki zelo radi pritisnejo na plin in prekoračijo dovoljeno hitrost vožnje. Večja kot je hitrost, več je možnosti za padec ali trčenje. S toplim vremenom je voznikov e-skirojev na cestah več, to pa pomeni tudi večje tveganje za nezgode. Policija: »Na vozišču opažena 'vdolbina'« Foto: ČG »V kratkem pričakujemo, da bo sodišče izdelalo sodbo z obrazložitvijo, zoper katero se bo vložila pritožba. Ostale občine soustanoviteljice, zlasti občini Ormož in Sveti Tomaž, sta bili absolutno za pritožbo,« pravi direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Vrbnjaka skrbi, da bo izstopila tudi tomaževska občina Razočaran nad sodbo je tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak: »Zgroženi smo. Ne vem, kakšen smisel ima potem pisanje odlokov, če jih ne spoštujemo.« Vrbnjaka ob tem še skrbi, kaj bo odločitev sodišča, če bo obveljala, pomenila nasploh glede financiranja skupnih javnih zavodov in služb večih ustanoviteljev v prihodnje, kako bo z delovanjem ormoške enote ter kakšni bodo nadaljnji koraki preostalih občin soustanoviteljic oz. ali bo izstopu središke občine iz muzeja sledila tudi tomaževska. »Če bo sodba obveljala, se postavlja vprašanje, kaj bo s Svetim Tomažem. Lahko se zgodi, da bomo v tej zadevi glede financiranja ormoškega dela ostali sami …« Rešitve glede financiranja ormoške enote tako še vedno ni. Še več. Zdi se, da se zgodba vse bolj zapleta. Občina Središče ne pokriva finančnega deleža, ki bi ga morala po odloku o ustanovitvi zavoda, preostali dve občini (Ormož in Sv. Tomaž) pa za zdaj še. »Poskusili bomo dobiti dodatna sredstva iz ministrstva za kulturo, da zagotovimo denar za nadomestno zaposlitev. Zadeve glede financiranja muzeja v prihodnje bo absolutno treba doreči, kajti trenutna pozicija je nevzdržna,« je še dejal župan. Monika Horvat Rojstva: Ana Kozel, Ulica Bratov Greifov 28, Maribor – deklica Nika; Mateja Kajtna, Podlehnik 81, Podlehnik – deček Valentino; Andreja Visočnik, Na travniku 6, Bistrica ob Dravi – deček Maj; Tina Čačilo, Stojnci 18d, Markovci – deček Nace; Larisa Žmavc, Cogetinci 76, Cerkvenjak – deček Filip; Jasmina Trbuc, Gorenjski Vrh 31a, Zavrč – Liam; Enduena Omaj, Bevkova ulica 12, Ptuj – deček Troi; Monika Jakopič, Obvezna cesta 1a, Zreče – deklica Emily; Nuša Robin, Krekova ulica 27, Maribor – deklica Flora; Barbara Krivec, Trg Dušana Kvedra 9, Maribor – deklica Otja; Vesna Žerak, Sveti Florijan 46, Rogaška Slatina – deklica Eva; Monika Hergan – deklica Taja; Nasja Žunko – deklica Inja; Sara Kosi – deček Anel; Anja Živko – deček Maj; Vanessa Kozar – deček Maks; Martina Šijanec – deček Urban. Nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval 48-letni voznik, se je sredi minulega tedna zgodila na Zadružnem trgu na Ptuju. Voznik je utrpel je hude telesne poškodbe in je izven smrtne nevarnosti, z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, so o dogodku poročali možje v modrem. Zanimalo nas je, kako hudo poškodbe je utrpel in katere dele telesa ima poškodovane, ali gre za odrgnine, zlom, udarec … Na Policijski upravi (PU) Maribor so pojasnili, da končna stopnja telesnih poškodb še ni znana. „Po navedbah zdravnice, ki je bila na kraju prometne nesreče, obstaja sum na hudo telesno poškodbo,“ so navedli na Policiji. Poizvedovali smo tudi, ali drži informacija, da je bila cesta, kjer je voznik e-skiroja padel, luknjasta. To po mnenju številnih domačinov sicer za Ptuj, kjer so cestne luknje prej pravilo kot izjema, ne bi bilo nič nenavadnega. „Na vozišču na kraju prometne nesreče je bila opažena »vdolbina«,“ so odgovorili na PU Maribor in dodali: „Gre za občinsko lokalno cesto,vzdrževalec je podjetje Javne službe Ptuj. Prometno nesrečo smo obravnavali kot sum storitve kaznivega dejanja opustitve nadzorstva v javnem prometu po 327. členu kazenskega zakonika. Obveščena sta bila tudi državna tožilka in preiskovalni sodnik.“ Ali je voznik e-skiroja vozil pravilno, pa policisti še preiskujejo: „Smo v fazi zbiranja obvestil.“ Deklica zapeljala v luknjo na bankini in umrla, sodijo vzdrževalcem Prav v dneh, ko je na Ptuju, domnevno zaradi cestne luknje, padel in se poškodoval voznik e-skiroja, se je v Celju začelo sojenje za tra- Foto: ČG Voznik e-skiroja je nesrečno padel na Zadružnem trgu in se po podatkih Policije hudo telesno poškodoval. Čelado na glavo tudi odrasli Po podatkih Policije in Agencije za varnost prometa (AVP) se število prometnih nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev povečuje. Varnostni organi predvsem pozivajo k uporabi čelad, tudi za starejše od 18 let, za katere čelade niso obvezne. Pri padcih z e-skiroji v več kot polovici nesreč pride do poškodb glave. Vožnja z e-skirojem je letos vzela eno življenje, več voznikov se je v nezgodah hudo telesno poškodovalo. gično smrt sedemletne deklice, ki je med kolesarjenjem zapeljala v udarno jamo na neurejeni bankini in padla. Utrpela je tako hude poškodbe, da je kasneje v bolnišnici umrla. Nesreča se je zgodila pred sedmimi leti (2015), organi pregona so na zatožno klop posadili tri vzdrževalce celjskega podjetja Vo-Ka, ki je bilo zadolženo za vzdrževanje cest na celjskem območju. Tožilstvo jih preganja za enako kaznivo dejanje, kot naj bi se pri padcu z e-skirojem po prvih podatkih Policije zgodilo tudi na Ptuju – opustitev nadzorstva v javnem prometu. Ker je deklica v Celju umrla, je zagrožena kazen zapora do osem let, sicer pa se omenjeno kaznivo dejanje sankcionira s kaznijo do treh let zapora. Mojca Zemljarič Ptuj z Iz dosjeja trojnega umora v Gerečji vasi Drevenšek noče (več) sojenja na Ptuju Po tem, ko je višje sodišče razveljavilo sodbo ptujskega okrožnega sodišča zoper Silva Drevenška za trojni umor, bi ta konec minulega tedna moral ponovno sesti na zatožno klop. Drevenška na sodišče ni bilo, saj je sojenje odpadlo. Za petek, 20. maja, je bil razpisan narok glavne obravnave, ki pa je bil preklican. Predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju Albina Hrnec Pečnik je pojasnila, da so narok preklicali zaradi predloga obdolženega za prenos krajevne pristojnosti, o katerem bo odločalo vrhovno sodišče. Predsednica sodišča je dodala, da se bodo v ponovljenem sojenju zoper obdolženega izvajali vsi dokazi. Silvo Drevenšek je sicer ob koncu odmevnega sojenja očitano mu kaznivo dejanje trojnega umora Foto: MZ Ponovljeno sojenje Silvu Drevenšku bi se na Ptuju že moralo začeti, a ga je ustavil predlog za prenos krajevne pristojnosti. Če na Urbana (25.) sonce sije, jesen polne sode nalije. priznal. Vendar priznanje ni omililo kazni, ki mu jo je naložilo sodišče – dosmrtni zapor. Obramba obdolženega se je zoper odločitev sodišča pritožila in bila uspešna. Višje sodišče v Mariboru je prvostopenjsko sodbo zaradi napake v postopku ocenilo kot nezakonito, jo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Če bo vrhovno sodišče Drevenškovi prošnji za prenos krajevne pristojnosti ugodilo, se bo sojenje preneslo na katero od drugih slovenskih sodišč. MZ Danes bo sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah možna megla. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 23 do 28, na vzhodu okoli 30 °C. OBETI: V sredo bo sprva precej jasno, popoldne bodo krajevne plohe in nevihte spet nekoliko pogostejše. 4-dnevna napoved za Podravje Poroke – Ptuj: Mehmed Sažić, BiH, in Viktorija Svenšek, Mestni Vrh 14a; Mitja Horvat in Urška Roganov, Ptuj, Volkmerjeva c. 29; Denis Perger in Lea Plajnšek, Zakl 14a; Samo Žerjav, Grabe 42, in Anja Lukner, Ormož, Novakova c. 21. Vir: ARSO