r Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 98-80*, 37.338 • Gorica 33.82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo TRST, torek 8. decembra 1959 Leto XV. . Št. 291 (4445) t?!fcNISTVO: MONTECCHl it. (, II. nas. — TELEFON IMM IN M-CM — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA K H - Jri .L7'338 — P«*™*»ica GORICA: Ulica S. Pelllco 1-If - Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18 - Tel 37-338 - ‘ CEN* •“I.ASOV: Za »sak mm viime » lirlru enega stolpca: trgovdd 80. finančn.Mi pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lic beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 lir. ceiolecna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: V tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poit m tekoči račun: Zalotnlitv« tržaškega tlaka Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600u70/3-375 no 380 din — Poštni tekoči račun: Založništvo Milazzova deželna vlada na Siciliji je ostala v manjšini in podala ostavko Na tajnem glasovanju za deželni proračun je prejela 44 glasov proti 45 - Socialisti: tSv ie, da je sedaj položaj 'OiKw got°vo težaven, ker av-'"»tas 81 dežela Sicilija nima ačun #?treb: ‘rešit. a in da je zaradi te- «0 zelo hitro poiska-•osj'*11®7, ki «bi jamčila mož-"* Pota Sic'hja se ne ustavi ‘"'elo u kateri je začela W-r°diti-» «Borba BDuron proti *, ‘‘stom, industrializaci-Vitaii,redek na vasi, javna it o««acBai ostanejo še nada. No , 7tle postavke, katere tudi v bodoče ‘,V. v osnovo svojega ' h-1?8 .in okrog katerih bo- OocuT - . OKr°g Karenu oo- n večin sa*‘ doseči učinkovitih 7?*’ ie svojo izjavo za-'-orallo. -fc^Llvo je, da je taši-J izt?,r.®dstavnik od MSI pr-!?1iltv sv°je veliko zado-, Pad« ter dejal, da pometi ® Milazzove vlade pro-■ pt0 7a'bnkvističnega mita« 11ifz« - *socialkomunistične tiop°iStN in «veliko ima-Nalnil katoliških in na-Stv0 f vrednot«. Podobno Shii , . da' tudi fašistični ^istianaJa>k Michelini. Demo-iS Prvaki pa so bili """"••• •■iiiiiiiiiniiiiMiiniiiiiiiniM Jugoslovanska odlikovanja italijanskim »narjeni 'iSšlanin. ~~ Jugoslovanski 1 •‘“it; *k v Rimu Mihailo .Je izročil danes v Sov J,'S0Ka jugoslovanska Klikov S^Pini uglednih ‘talijanskega po-lj,ieiija m gospodarskega V tepuai 3ih Je Predsed- ,e Jugoslavije Ti-za z usluge na © S0dplrazv°ia goPpodar- NiJ° in na!-’-a med Jug0' % ovs«., a 1°- Z redom tjtije i» tKe zastave II. ihVehi 11 odlikovan opol- lA v Minister in šef ka-U® trBn,mini®trstvu za zu-;*li inž- Tommaso V ta . Generalni ravnati v n,ilg0vinske sporazumi tta nistratvu za zuna-V6s lr>0 dr. Giuseppe V in A rav.natelj ministr-^ C»ti au®trijo jn trgovino Ji dalii-^fetolli, predsed-L ,zbonr> 5 o-j u g os lo v an ske 0 e v Milanu prof. t v,ie 'n ravnatelj ™?aniena ‘anove za izbra- !7,’‘81ioii . Pr°L dr. Oscar ( r„S° ^ odlikovani 'i lf. s.„go?'ovanske zastali {Na vi111-1®' medtem ko !ša-?Varm> rcialni ravna- Paini ^Cchi inž- Ales-V. \n Slavni ured-jih “‘en * i,a)JUS» dr, Cesare ’ m >lUBa,a lkovana z re-^opnje' ,ovanske zastave ^^ali ----------- ":i je .'•u-r-ivi, . vele- Sl ** Miv^ ■,Hlmu> je vele-I«1 nJV‘ha‘lo Javorški če- N. “a if1„sl?ve»noati1 ki je 0Va“*kem vele-itK Lv .»lmu, je ve S . °dlikffw Javor»ki < anim italijan-j\*ai>ih ’''ariem- V imenu “geli zahvalil inž. I|V *v, jjli^Narjg odlikovanji V'da Cr- j\aVanji'’. Sre za prvo t- al‘janskih funk-V it ‘Ji’ v nf Pripadajo di-K anik v iK 0dliknv dnji ted®n iz_ \ ^^kaveriT ,italii.anske ebnos^~ jugoslovan- da gre za prvo tiho in niso hoteli dajati nobene izjave. Deželni podtajnik KPI Ma-caluso Emanuele je izjavil, da izid današnjega glasovanja potrjuje »obstoj slabosti v avtonomistični fronti« Sicilije in da se mora zaradi tega nujno ta fronta razširiti. Dejal je, da se je »očitno pojavila na kakem sektorju negotovost v razvoj sicilske politične borbe, kar je povzročilo dvome glede' osnovnih političnih perspektiv v tej borbi«. Dodal je, da krščanska demokracija med parlamentarno razpravo ni nakazala nobene konkretne alternative za sestavo nove vlade, čeprav so nekateri deželni po-slanci KD omenjali možnost »odprtja v sm«ri PSI« in govorili tudi o »bolj enotni večini modernih sil okrog KD in PSI«. Toda tako «odprtje ni bilo nikoli politično določeno in ni nikoli dobilo obličja prave vladne alternative«. »Vsekakor pa je gotovo, da ostaja edina konkretna po. litična perspektiva Sicilije v izvajanju politike avtonomistične enotnosti okrog osnovnih vprašanj gospodarskega, socialnega in politična preroda otoka. Zato bo nemogoče iti nazaj, kajti delavske množice in sicilijansko ljudstvo ter opozicijske sile zahtevajo bolj odločno akcijo in nadalj-ni razvoj v smislu enotnosti In avtonomije«. Po drugi strani pa je Milazzova stranka ob sodelovanju s KPI in PSI zmagala včeraj na občinskih volit zah v štirih -občinah, tako da je samo v eni zmagala lista krščanske demokracije. Vse te občine so sicer majhne, toda zmaga naprednih sil je vendarle nadvse pomembna prav v trenutku, ko je Milazzo moral podati o-stavko. Za likvidiranje kolonializma BEOGRAD, 7. — Tretja konferenca Sredozemlja in Srednjega vzhoda za boj proti kolonializmu, ki je bila v Beogradu od 2. do 5. decembra, je pozvala odgovorne sile na svetu, naj skličejo konferenco, na kateri bi dali pobudo za likvidiranje ostankov kolonializma s sporazumevanjem s prizadetimi narodi in za okrepitev miru in varnosti na svetu v duhu sodelovanja. Hkrati je konferenca zahtevala od skupščine OZN, naj v načelu podpre sklicanje takšne konference. V resoluciji je med drugim rečeno, da ustvarja sedanje popuščanje napetosti ugodne pogoje za reševanje nujnih problemov, kot je razorožitev, prekinitev jedrskih poskusov, prepoved proizvodnje atomskega orožja, likvidiranje vojaških in raketnih oporišč, likvidiranje kolonializma v vseh njegovih oblikah in organiziranje pomoči 1 erazvitim državam. V sedenjem položaju, pravi nadalje resolucija, imajo narodi Sredozemlja in Srednjega vzhoda nove možnosti za učinkovitejšo dejavnost za reševanje skupnih problemov, zlasti pa za popolno odstranitev kolonializma. Udeleženci konference poudarjajo, da je obstoj kolonialnih režimov anahronizem, ki ogroža mednarodni mir. Na-dalje govori resolucija o alžirski vojni in poziva vse miroljubne narode, naj vplivajo na Francijo, da bi Alžircem priznala pravico do samoodločbe. Konferenca obsoja Francijo zaradi bojkotiranja razprave o Alžiriji v OZN in daje priznanje Alžircem, ki so dali življenje za svobodo svoje domovine. Resolucija nadalje izraža podporo protikolonialni borbi omanskega ljudstva, zahteva izvajanje resolucij OZN o Palestini ter se zavzema za samoodločbo prebivalcev Malte, obsoja britansko politiko v Adenu in izraža obžalovanje zaradi britanskih vojaških oporišč na Cipru. SILVIO MILAZZO mladine KPI obiskala Jugoslavijo TRST, 7. — Kot gost centralnega odbora Zveze ljudske mladine Jugoslavije je delegacija Federacije komunistične mladine Italije obiskala prve dni tega meseca razne kraje, tovarne, zadruge in šole v Jugoslaviji. Ob svojem povratku v Italijo se je delegacija, v kateri so bili Decimo Trias-si, Luigi Berlinguer, Giuseppe Mainardi, Sandro Curzi ter Sergip Perini, ustavila tudi na Reki, kjer se je razgovarjala s tamkajšnjimi predstavniki mladinske organizacije ter obiskala italijanski kulturni krožek. Vodja delegacije Decimo Triassi je izjavil, da so se z jugoslovanskimi tovariši dogovorili za tesnejše sodelovanje, izmenjavo informacij, publikaJ cij in delegacij ter študijskih skupin, in je poudaril, da take izmenjave in sodelovanje kre- Razgov jnnRI • • • Tito obišče Kambodžo - «Borba» obsoja razlikovanje Kreiskega med manjšinama na Koroškem in na Južnem Tirolskem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Nocoj je bilo objavljeno, da bo 9. decembra kot gost zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije prispel na večdnevni obisk v Jugoslavijo tajnik Socialistične stranke Italije Pietro Nenni. Nocojšnja »Borba«, ki objavlja to vest, objavlja tudi sliko Pictra Nennija. V Beogradu so se danes sestali zastopniki Jugoslovanske lige za mir, neod- visnost in enakopravnost narodov in Italijanskega odbora sa mir in pričeli raz-1U suungvanje Krp. rovore o sedanjem položaju pijo borbo napredne mladine iu Vlogi gibanja za mir, poza mir in socializem. sebno o vprašanjih borbe Delegacija je nocoj prispela za mir in sodelovanja obeh v Trst, od koder je z nočnim! organizacij. Italijansko de- brzovlakom nadaljevala pot v Rim Bonn protestira v Novem Belhiju BONN, 7. — Predstavnik Zahodne Nemčije v Novem Delhiju je danes posredoval pri indijski vladi, da dobi pojasnila o izjavi Nehruja glede nemške združitve. Kakor je znano, je Nehru na svoji zadnji tiskovni konferenci izjavil, da «nihče v Nemčiji in izven Nemčije noče združitve«. legacijo vodi generalni tajnik nacionalnega odbora Ve-l:o Sparto, jugoslovansko pa predsednik Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost Krsta Bulajič. Zadnja debata o jugoslovanski manjšini v avstrijskem parlamentu, posebno izjava Kreiskega o pripravljenosti Avstrije, da jugoslovanski-manjšini da posebno zgščito,1 se v Beogradu ocenjuje pozi ............................... •■•■■••••»•MN................................................................................................................................................................ «poskl,i, da s ga, v kategi dela razliko med "vstrijsko maffiširto v Ntafii in jugoslovansko manjšino v Av- ugotovili, da so se zaradi aktivnih naporov vseh narodov, posebno izvenblokovskjh. in vlad velikih sil, okrepile sile miru v svetu. Obe strani sta pozdravili obnovitev stikov med zastopniki velikih sil in izrazili upanje, da bodo ti stiki pripeljali do popuščanja napetosti in rešitev mednarodnih vprašanj. Med razgovori so posvetili posebno pozornost vprašanju razorožitev in gospodarski pomoči nezadostno razvitimi državami. Jugoslavija in Kambodža u-pata v uresničenje, širokega rodoma Turamarita, da obiš!« Kambodžo. B. B. »«------- Hroščev se vrača v Moskvo MOSKVA, 7. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je prišel danes iz Budimpešte v Urgorod v Ukrajini. £ njim potuje tudi prvi tajnik KP Madžarske Janoš Kadar. V kratkem govoru, ki ga je imel v prestolnici podkarpat-ske Rusije, je Hruščev med drugim izjavil; »Naše notranje zadeve gredo dobro. Sedaj preživljamo razdobje razmaha tako v kmetijstvu kakor v industriji. Naj vedo sovražniki komunizma, da bo delo Lenina v kratkem zma- načpta tehnične pomoči ne/a- ?a ln da ne mogel n‘' dostno razvitim državam, pr- e ustaviti naše poti v ko-venstveno po OZN. Med razgo- - munlzem»- vori so nadalje z zadovolj stvom ugotovili, da so na vseh tivno. Istočasno pa se ugotav-, nnlil. lia. da Jugoslavija ne soglašaj P°drOC1,h- odm>- s tistim delom izjave Kreiske- Mestecu Frejus grozi nova nevarnost zaratH novih nepres Ob obali je zasidrana velika vojna ladja, da v primeru potrebe vkrca 2500 ljudi - Nova polemika v časopisju - Poročilo preiskovalne komisije bo pripravljeno konec januarja - Poroka dekleta z mrtvim PREJUS, 7. — Mestecu Frejus, kjer niso niti še končali šteti mrtve in kjer še mrzlično delajo, ča znova spravijo v življenje razdejano mestece, preti nova nevarnost. Od pretekle noči neprestano dežuje. Reka Reyran, na kateri je bil zgrajen jez pri Malpassetu, vidno narašča in začenja prestopati bregove. Ker je masa vode, blata in skalovja porušila nasipe ob reki, bi poplave utegnile povzročiti nove nesreče. 2-upan iz Frejusa je do- segel, da je poveljstvo francoske mornarice dalo na razpolago za prebivalstvo veliko vojno ladjo, na katero bodo lahko spravili v primeru potrebe 2500 ljudi, ki živijo ob morski obali. Ukaz za evakuacijo bi utegnil priti vsak trenutek. Meteorološki opazovalci predvidevajo, da bo dež še dolgo trajal. Kakor rečeno, grozi sedaj pel. Od teh so jih identificirali 248. Uraden seznam italijanskih žrtev vsebuje do sedaj 29 imen. Pogrešajo še 110 oseb. Toda število pogrešanih bi utegnilo biti mnogo večje. Omenjenih 110 iščejo njihovi sorodniki. Toda mnogo delavcev posebno Italijanov, Spancev in Alžircev ni imelo družine. Zato niso na seznamih pogrešanih in ni mogoče vedeti, koliko jih je bilo. V sredo bo v Frejusu svojevrstna poroka: poročila se boT nevarnost obalnim krajem, ki | sta irene Jodar in Andre Ca- niso bili toliko poškodovani. Vojna ladja je vsidrana blizu obale. Njeno moštvo neumorno dela, da pripravi ogromno sobano z 2500 posteliami. Danes popoldne Je bil pogreb drugih 50 žrtev. Prebivalstvo je sedaj že popolnoma okaznenelo zaradi trpljenja ,n grozotnih prizorov. Zato ostajajo žalostni prizori, ki se ponavljajo ob pogrebh, skoraj neopaženi. Pod velikimi nalivi nastaja nova debela plast blata, ki po-kriva ruševine hiš in ki pokriva še toliko mrličev. Iskanje pogrešanih je s tem znova težavnejše. V italijanskemu uradu nadaljujejo funkcionarji treh italijanskih konzulatov in poslaništva identificiranje italijanskih žrtev. Število človeških žrtev stalno narašča od ure do ure, a je vedno nepopolno. Poveljstvo reševalnih operacij v Frejusu je nocoj javilo, pra. Dekle se bo poročila z mrtvim. »Nisem mogla biti njegova žena, je izjavila, zato bom postala vsaj njegova vdo. va.» Dovoljenje za to izredno poroko je dal državni pravd-nik. Skupine delavcev in strokov: njakov so neumorno na delu: da začnejo obnovo mesta., Ju-, tri bodo postavili več montažnih hiš, v katerih bo prostora za sto ljudi. Brez strehe je najmanj dva tisoč ljudi. Istočasno pa prihaja z vseli minister Chatenet je izj denarju, žive- da bo strani pomoč v žu in oblačilih. Z ztirlčami, ki so jih organizirali francoski radio, veliki dnevpiH RK in drugi organizmi, so zbrali okoli tri milijarde frankov. Jutri bo ministrski svet pod predsedstvom de Gaulla ponovno razpravljal o katastrofi v Frejusu. Poročalo bo pet ministrov, ki so si v soboto ogledali tamkajšnje področje. Popoldne je v Frejusu kro-da so do sedaj našli 276 tru-1 žila vest, da so v nekem delu ••HMitniitMiiiiiMiuMiiiiiiHiMMiiMiiiitiMiiiiMmiiiMiiiiiiiiiiiHiimiimiittiiHiiutiiiiiHiiiiiiitiiiniiiiiiHMiiuiiMitiitiimiiiiiMimiiiiiniiimimia Poziv OZN Franciji in Alžiriji naj začneta medsebojne razgovore Za zadevno resolucijo je glasovala večina delegatov - ni pa bila sprejeta z dvotretjinsko večino NEW YORK, 7. — Politič-1 »globoko zaskrbljenost zaradi ni odbor OZN je odobril no- trajanja sovražnosti v Alžiri-coj z 38 glasovi proti 26 in > ji», je bil sprejet z 58 glasovi n°stim. 17 vzdržanimi afriško - azijsko resolucijo o Alžiriji. Prvi paragraf resolucije »poziva o-be prizadeti strani, naj začneta razgovore za določitev pogojev, ki so potrebni, da se kolikor mogoče hitro izvede pravica alžirskega ljudstva do samoodločbe, vštevši tudi pogoje za ustavitev sovražnosti«. Resolucija pa ni dobila dvo. tretjinske večine. Najprej so glasovali za vsak paragraf posebej, ngtPi n*, p felotni resoluciji. Uvod, ki omenja prejšnje resolucije skupščine in listino OZN, je bil sprejet z 59 glasovi proti 4 in 18 vzdržanimi. Paragraf uvoda, ki »priznava pravico alžirskega ljudstva do samoodloča-nja«, je bil sprejet z 61 glH-sovi proti I in 19 vzdržani-mi. 1 Paragraf uvoda, ki izreka proti 3 in 20 vzdržanimi. Paragraf uvoda, ki se glasi »upoštevajoč, da sedanji položaj v Alžiriji pomeni nevarno grožnjo proti miru in mednarodni varnosti*, je bil sprejet z 38 glasovi proti 22 in 21 vzdržanimi. Zadnji paragraf uvoda, ki pravi »ugolavljajoč z zadovoljstvom, da sta obe prizadeti strani sprejeli pra.ico do sa-moodločanja kot podlago za rešitev alžirskega vprašanja*, je bil sprejet z 38 glsovi proti 28 in 20 vzdržanimi. Tisti del resolucije, ki poziva obe strani, naj takoj začneta pogajanja, je bil sprejet z 38 glasovi proti 26 in 17 vzdržanimi. Zatem je odbor odobril celotno resolucijo z 38 glasovi proti 26 in 17 vzdržanimi. Francija ni bila navzoča pri nobenem glasovanju. Za celotno resolucijo so glasovale: Afganistan, Albanija, Bolgarija, Burma, Bela Rusija, Kambodža, Cejlon, Kuba, CSR, Jugoslavija, Etiopija, Malaja, Gana, Gvineja, Madžarska, Indija, Indonezija, Irak, Jordanija, Libanon, Liberija, Libija, Mehika, Maroko, Nepal, Pakistan, Panama, Filipini, Poljska, Romunija, Saudova Arabija, Sudan, Tunizija, Ukrajina, SZ, ZAR, Venezuela in Jemen. Proti so glasovale: Avstralija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Kanada, Cile, Formoza, Kolumbija, Danska, Nizozemska, San Domingo, Ekvador. Honduras, Izrael, Italija, Luksemburg, Nova Zelandija, Ni-karagua, Norveška, Paragvaj, Peru, Portugalska, Španija Južna Afrika, Anglija in ZDA. Vzdržale so se: Argentina Bolivija, Kostarika, S. Salvador, Finska, Grčija, Gvatemala, Haiti, Islandija, Iran, In ska, Japonska, Laos, Švedska, Tailandija, Turčija in Urugvaj. mesta našli avtobus s turisti, ki so bilj vsi mrtvi. V zvezi s tčrni govoricami je poveljnik orožništva objavil poročilo, ki pravi, da je župan bližnje občine res obvestil oblasti, da je nekdo o-pazil zahodno od postaje v Frejusu avtobus, zakopan v biatu. Oblasti niso še utegnile podrobneje preiskati tega kraja, toda pri prvi inšpekciji niso ni« ugotovile. Poročilo izreka pridržke giede tega. da bi avtobus poln potnikov pogrešali že pet dni, ne da bi kdo to opazil, zlasti pa na kraju, ki so ga že skrbno pregledali zaradi iskanja poštnih vreč. Na vsak način bodo jutri nadaljevali i-skanje. Vladna komisija, ki ima nalogo Ugotoviti vzroke, zaradi katerih je jez popustil, baje izrecno izključuje, kakor trdijo nekateri francoski listi, tri vzroke, ki so jih zadnje dni omenjali z več strani; izbira kraja, kakovost skale in homogenost železobetona. Člani komisije so baje ugo- med skupnim tržiščtm in združenjem svobodne izmenjave. Vsekakor pa bo skušal med svojim potovanjem temeljiteje proučiti nekatere podrobnosti te zadeve. Izjavil je tudi, da se bo v Evropi razgo-varjal o trgovinski diskriminaciji in je dodal; «Skušamo j S°Y, odstraniti zadnje ostanke diskriminacije v škodo dolarja in v tem smislu‘smo izvrstno napredovali«. Dillon se bo vrnil v ZDA prihodnji ponedeljek. na razlika med vprašanjem avstrijske manjšine v.Italiji in jugoslovanske manjšine v* ftv-•;triji, ustvarja neugoden vii%» ugotavlja dinastija «Borba» »Jasno je, da je pravična rešitev samo v dosledni uoorabi načela, o katerem je govoril Kreisky, »da se mamšinam mora dati Dravica do posebne zaščite, brez omejitev«. Samb na taki osnovi se lahko pra-, vilno obravnava položaj slovenske manjšine na Koroškem in zgradi trden most za sodelovanje z Jugoslavijo.« zaključil ie »Borba«. Po informacijah iz dobro ob-, veščenih krogov se pričakuje, tla bo v začetku prihodnjega leta. takoi ko bo imenovan rov avstrijski veleposlanik v Beogradu, namesto dr. Voda ka, ki je, odšel na’ novo mesto, obiskal Jugoslavijo zunanji minister dr. Kreisky. Njegov obisk bo verjetno odloči ien korak na poti zboljšanja avstrijsko - jugoslovanskih odno- sov bili doseženi vidni rezul-Iji pdBbnaj z Adi enaflbsti pBfledoi? \L mnoiph mediiifrod- nih vprašanjih, in da obstaja- kVffVft ft »V"0 ‘m gosncPamkem pc^ihočiu, za poglobitev sodelovanja. Da se okrepi in razvije kuiturno so-de)«van;i«, bo v kratkem skle-rviena kulturna kopvenci.ia. Gleae na tb, da sb se dosedanji stiki pokazali ko; (Tr - ,„en prispevek za razumevanje in zbližanje, so sklenili nadaljevati to prakso. Predsednik Tito je z veseljem snreiel vabilo kralja No- V zvezi s svojim obiskom v Budimpešti je Hruščev poudaril prisrčnost in trdnost sovjetsko - madžarskih odnosov. Na istem zborovanju se je Janoš Kadar zahvalil »sovjetskemu ljudstvu, ker je poslalo Hruščeva kot voditelja delegacije KP SZ na madžarski kongres«. PRETORIA, 7. — Južnoafriški pravosodni minister Charles Swart' je bil imenovan za generalne-a guvernerja Južne Afrike kot naslednik Ernesta Jr.nsena, ki je umrl prejšnji mesec. Demokratična stranka o politiki Eiseniiow«rja NEW YORK, 7. — Posvetovalni svet ameriške demokratične stranke je objavil dokument, ki bo podlaga za volilno kampanjo stranke pri predsedniških volitvah 1960. Dokument obtožuje Eisenho-werjevo upravo, da je dal ZDA «drugovrstno» obrambo in zunanjo politiko in da je s tem spravil v nevarnost svobodo in varnost države. j|Nocoj je odpotovala iz Beo-| olrada delegacija Kambodže pod vodsi ca Sihanuka. Pred je princ vardu Banko v iču m cu, Rodoljubu Colakoviču. hi Marinku, Koči Popov . Ivanu Gošnjaku in drugim jugoslovanskim funkcionarjem visoka odlikovanja kraljevine Kambodže. Skunno poročilo o jugoslovansko - kamboških razgovorih, ki je bilo objavljeno danes ugotavlja, da so med razgovori, ki so potekali v ozračju zaupanja in prijateljstva, razpravljali o mednarodnih vprašanjih obojestranskega in- IIIHIIII Al llltll lllfltlll III, Intllitlli),11 „1,1,um,,, m,,, Eisenhower v Karačiju Razgovor z Ajubom Kanom Uradno poročilo o obisku v Ankari - Stevenson no odobrava predsednikovega potovanja KARAČI, 7. - Predsednik j nika sta imela oba predsed- ,je prišel danes I nika polurni razgovor. Nocoj iz, Ankare v Ka-1 je bil Eisenhovver gost na la,i ču ga je po- večerji, ki jo je priredil vil pasistanskr predsed-Aljub Kan skupno z vse-člani vlade. Pakistanski j. predsednik je v svojem pozdravnem govoru poudaril skladnost pogledov med Pakistanom m ZDA m je utekel zadovoljstvo zaradi Ei-senhowerjevega obiska. Eisenhovver je v svojem odgovoru izjavil, da obe državi sporazumno delata v korist svetovnega miru. Oba predsednika sta zatem odšla v mesto, kjer st je na ulicah zbralo okoli milijon ljudi, ki je pozdravljalo ameriškega tovili, da se je nesreča dogodila, ker je levi 'del jezu po- ___ j>U S1 v o d F * v1 ° b a z e n u ^atjedla 1 ..................................................... skalnati del, ki pa vendar velja za zelo trdnega. Z ni drugih podatkov. Notranji teresa in o ukrepih, ki bi jih gosta. E;senho«er bo ostal bilo potrebno sprejeti za na- : v KaraSju dva dni. daljnji razvoj medsebojnega j Takoj %o prihodu v rezi- sodelovanja. V razgovorih so denco pakistanskega predsed- HI poročilo komisije . pravljeno proti koncu januarja. (('Vendar pa ostajajo še nekateri sumljivi elementi, ki po-■Viročajo številne polemike. Tisk ponatiskuje n. pr. članek, ki ga je januarja 1957 objavil list '«Nice-Matin». Članek je odražal veliko zaskrbljenost glede trdnosti jezu. »Ali je točno — se je spraševal omenjeni list — da, če bi se bazen do kraja napolnil, bi pritisk vode na jez lahko povzročil hude posledice, ki jih avtorji načrta niso predvidevali?*. To vprašanje se danes zdi toliko bolj utemeljeno, ker se je bazen Malpasset do kraja napolnil 2. decembra, večer pred katastrofo. Iz drugih u-radnih dokumentov v arhivih prefekture izhajajo baje drugi vzroki zaskrbljenosti, ki »e je pokazala med graditvijo jezu in ob koncu dela, ko je bil bazen še na pol prazen. Znameniti inženir Andre Coyne, ki je pripravil načrt, je večkrat posredoval pri glavnem svetu departmaja Var, da pomiri zaskrbljenost nekaterih komisarjev in jim da zagotovila glede odpornosti jezu. ^Zaključena posvetovanja v Rimu ministra Pelle z de Murvillom Aljub Kan. Včeraj je Eisenhower pred odhodom iz Kima obiskal papeža, s katerim je imei polurni razgovor. Rape* je Ei-sennowerjil čestital zaradi njegovega pnzauevanja za sporazumevanj)!* med narodi. tJri-pomuil| je,' ua z veseljem pozdravlja njegove napore ter mu zen najvecji uspen, Takoj nato je g,isennower odpotoval v ivnaaro, kjer je imel razgovore s praasedmkom turske repunlike t,ajarjem in s člani turske viaae, O teh razgovorih so objavili uradno poročilo, v katerem oba predsednika pouuar-jata, ua ni mogo-e razdeliti številna vprašanja, ki sedaj iocijo Vznoa 00 Zahoda, v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutitiiiiiitiiniiiiiniiii ločene oaseae, ter da mora ! pomirjenje skupno z mirom ; veljati kot neueijiva celota. »ouuarja se tudi nujnost u-cinKOVite nadzorovane razoro-’ zitve, j-orocilo pravi tuai, da j so posvetili posebno pozor-I nost vprašanju »prevratnega ueiovanja« na Breunjem vztio-I uu 10 aa so poiozaj ocenili v okviru moreoitnega ozračja pomnjenja. Ministra sta govorila o splošni politiki v okviru odnosov i Vzhodom in o gospodarsko političnih vprašanjih lahodne Evropo Dillon odpotoval v London NEW YORK, 7. — Ameriški državni podtajnik za gospodarske zadeve Douglas Dii-lon je odpotoval davi iz New Yorka v London. Obiskal bo tudi Bruselj, Pariz, Bonn in drug« zahodne prestolnice. Pred odhodom je izjavil, da bo v Evropi obravnaval števil-' pira v Ntrassburgu v smislu RIM, 7. - Francoski zunanji minister de Murville je danes zaključil svoj obisg v Rimu in se je vrnil v Pariz. V rvimu je imel vec razgovorov z zunanjim ministrom Pello. Nocoj pa sta predstavnik francoskega zunanjega in načelnik tiskovnega urada zunanjega mini strstva v Kirnu dr. Jezzi naraduc imela v Rimu tiskovno konterencu, na kateri sta poročala o razgovorih. Dr. jezzi je izjavil, da niso objavili uradnega poročila, »er spadajo današnji razgovori v oDičaj pogostih razgovorov v okviru izmenjave m-lormacij. uanasnji razgovori so sestavni del dvostranskih stifkov v pripravah zahodne konference naj višjih. De Murville in Peila sta predvsem govorila o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o evropskem gospodarskem sodelovanju in o zahodnem sodelovanju na splošno. Nadaljevali so posvetovanja o vprašanjih, ki so jih bili obravnavali v Ktras-sburgu. Z italijanske strani so obvestili francoskega zunanjega ministra o italijan-sko-ontanskih razgovorih v Londonu. Kar »e tiče odnosov med šestimi se je poudarila težnja, ki se je okre- na gospodarska vprašanja in tudi lista, ki so povezana z ustanovitvijo skupnega tržišča in združenja svobodne izmenjave. Dalje je Dillon izjavil, da nima vzrokov biti zaskrbljen glede prihodnje konkurence raztegnitve izmenjave s pomočjo sprostitvenih ukrepov do tretjih držav. Ta težnja se nanaša tudi na države dolarskega področja. Kar se tiče političnega sodelovanja med šestimi, se je poudarilo, da to sodelovanje ni konkurenčnega značaja v odnosu z drugimi zahodnimi organizmi, kaicoi NATO in ZEZ. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Baiaduc je obžaloval, da ni mogel de Murville osebno priti na tiskovno konferenco, ker se je moral takoj vrniti v Pariz. Dodal je, da sestanek obeh zunanjin ministrov ni posledica nujnosti kakih odloči-. med šestimi je prav franco-sko-italijanska ideja, ki je nastala med razgovori de Gaulla in Gronchija preteklo poletje. Kar se tiče britanskih ugovorov, se je ugotovilo, da bo zahodnoevropska zveza lahko sklepni člen med šestimi in Velii.o Britanijo. »Vprašanje se ne bo poja-Ivilo več kakor lansko leto, je nadaljeval Baraduc. Gre za dve temeljni tocici: Veli- s utts tnsm uramffito vo misli pred sestankom sve- razmah v 'smeri proti* protek ta NATO, zahodne konference najvLjih in v zvezi z obiskom predsednika Gronchija v Szt. baraduc je izjavil nato, da sta de Murville 111 Peila govorila o dveh skupinah vprašanj: splošna politika v zvezi z odnosi z Vzhodom na eni strani ter gospodarsko sodelovanje in evropska vprašanja na drugi strani. Govorili so tudi o vseh vprašanjih, ki jih bodo obravnavali na konferenci najvisjih, ttaraduc je dodal; »btrinjamo se z Italijo o bistvenih točkah, ki se bodo obravnavale, začenši od razorožitve, ki se ne more ločiti od vprašanja varnosti. Seveda je izmenjava misli podrejena širšemu sporazumu z ostalimi zahodnimi zavezniki.« Kar se tiče evropskih vprašanj in političnih strani gospodarskih vprašanj, je Baraduc izjavil, da se lahko reče, da je bil na današnjem jutranjem sestanku sporazum popoln, politično sodelovanje cnuuztnu, kakor je nedavno poudaril «jr#r*ncoski zunanji minister.« Na vprašanje, ali je Italija zahtevala’ udeležbo nh razgovorih med uajvisjiroi, je italijanski predstavnik odgovoril s tem, da je govoril o prispevku, ki ga Italija daje za pripravo pogajanj med Vzhodom ih Zanodom Ta prispevek prihaja do izraza v odboru deseterice za razorožitev, v katerem je Italija članica. Baraduc je v glede tega izjavil, da se je s francoske strani dajala vedno večja važnost prispevanju Italije za pripravo zahodne politike in — če bo prišlo do razširitve — bo morala Italija biti povabljena, da se udeleži sestanka. Glede Berlina je Baraduc izjavil, da se po francoskem mnenju to vprašanje ne more ločiti od vprašanja nemške združitve. Baraduc je izjavil tudi, da se Francija strinja z Italijo, da je potrebno dati večjo važnost rešitvi vprašanja nezadostno razvitih držav. Kar se tiče gospodarskih odnosov in pomoči nezadostno razvitim uezeiam, je pied-seuniK «ajar pouuanl poneoo oviga zivijeujsae ravni lur-si.ega ljudstva. Freuaeamk Eisennower je po^azai razumevanje za gospodarske in soc.ame smotre Turčije. Sicer pa je izooljsanje življenjske ravni nezadostno razvitih ue«.ei nujen pogoj za mir in varnost na sveiu. Zaželena bi una 'kooruiuuana anczja. pridružitev *urcije g skup-neniu trziscu 01 lain.o bila cinilelj uoaatne solidarnosti za glane tega trži.-ča. Poročilo pravi tudi, da se -oba preuseuUina snrujaia o poglavitni važnosti soueiova-nja in stamin posvetovanj med ibA in Turčijo, taao na dvostranski pomagi, kakor v okviru NAiU in CisNTO. Ameriški demokratični voditelj Btevenson je po televiziji izjavil, da preusednik Eisennower ni piav storil, ko je začel svoje potovanje po avropi, Aziji in Afriki, ker »taka potovanja so primerna samo poredkoma in samo v primeru dejanske nujnosti«. Stevenson je dodal, da dejstvo, da Hruščev potuje okoli sveta, nikakor ne pomeni, da je dobro, da ga ameriški predsednik posnema, V zvezi z ameriškimi predsedniškimi volitvami je Stevenson izjavil, da ne bi odklonil mesta državnega tajnike, če bi mu ga ponudil demokratični predsednik. Kar se tiče bele hise, je Stevenson izjavil, da so na to mislil, ko bo to vprašanje nastalo, čeprav ni mnenja, da se mu bo nudila tretjič priložnost kandidirati za demokratično stranko. Vrem« vi*raj: Najriija temperatura 10.5, najnižja 5.3, zračni tlak 10085 stalen, veter 6 lan ju-govzhodnlk, nebo pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 13 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, *. decembra Brezm. sp. D. M, Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16 21 Dolžina dneva 8.49 Lu»» vzide ob 13.05 in zatone ob u.». Jutri, SJREDA, 9. decembra Valerija ^ Seja tržaškega občinskega svata Nadaljevanje razprave o proračunu in o pravilniku zelenjadnega trga Ob 18. obletnici smrti Trgovcem v Ul. Cinlia hoda mižali davke zaradi skrčenih prodaj - Vprašanja častnih dol na Krasu Tržaški občinski svet je na sinočnji seji nadaljeval razpravo o proračunu in o pravilniku trga za povrtnine in sadje na debelo. Kot običajno so bila na vrsti tudi vprašanja občinskih svetovalcev in resolucije. V diskusiji o proračunu sta spregovorila samo demokrist-jansika svetovalca Verza in Del Gonite. Prvi je bil do proračuna celo nekoliko kritičen, kar je pač treba pripisati dejstvu, da pripada de-mofcristjanski »desnici«. Sicer pa so bile njegove kritike zelo blage. Verza je najprej poudaril, da je uresničenje /proračunskih postavk predvsem odvisno od državnega prispevka za kritje proračunskega primanjkljaja, zaradi česar je treba odločno zahtevati, da se predvideni prispevek absolutno ne sme skrčiti. Pri tem se je treba spomniti, da je vladni komisariat lami skrčit celo prispevek za mestno čistočo, ki že tako pomanjkljivo deluje. Svetovalec Je tudi priznal, da je Trst zelo daleč od zaželenega gospodarskega napredka ter da je zato treba težiti k povečanju dohodkov in potrošnje. Eden izmed glavnih vzrokov občinske finančne krize je pomanjkljiva finančna zakonodaja in dolžnost vlade je, da poskrbi za njeno izboljšanje. Pri tem je Verza opomnil na postopno znižanje občinskega dohodka od trošarine na vino, zaradi česar bo občina izgubila v prihodnjih treh letih 350 milijonov lir, čeprav bo pridobila 200 milijonov s soudeležbo pri dohodkih od IGE. Zato bi treba misliti, kako nadomestiti to izgubo. Svetovalec je tudi poudaril, da so mestne ulice v slabem stanju, da so razna javna dela zakasnela ter da je tudi zakonodaja o zasebnih gradnjah pomanjkljiva, pri čemer je treba upoštevati, da je sedaj v Trstu edina cveto- S _ irra/iViOTia inHll. tktmu konzulu v Benetkah i vi zagotovil, da bo občina izraze solidarnosti ob hudi —*— *--*- —--------------------------- '--1 ča industrija gradbena industrija. Kar se tiče občinskega oseb-ja, je nujno, povečati število smetarjev in končno ustanoviti zbor občinskih redarjev. Izboljšati je treba tudi delovanje občinskih izpostav (delegacij). V začetku seje je župan sporočil, da je poslal franco- nesreči, ki je zadela prebivalstvo v Frejusu. Sledila so vprašanja svetovalcev. Dr. Teiner je omenil, da je pred meseci počila na klancu na G-reti vodovodna cev ter da so nekateri časopisi pisali takrat, da je treba to pripisati premikanju zemljišča. Vprašal, je, ali je to res in zakaj so tam blizu dovolili gradnjo večnadstropne hiše. Odbornik Geppi mu je odgovoril, da je bila veet časopisov netočna ter da cev ni počila zaradi premikanja zemlje, marveč najbrž zato, ker se je nalomila. Svetovalec Puppi je omenil pritožbe trgovcev v Ul. Giulia, katerim so se skrčile prodaje zaradi popravljalnih del. Odbornik za finance Rinaldini je dejal, da so ti trgovci vložili prošnje, naj se jim znižajo davčne dajatve ter da bo zadevni občinski oddelek te prošnje upošteval pri obdavčenju za prihodnje leto. Odbornik Geppi je odgovoril na nekatera vprašanja, postavljena na prejšnjih sejah. Tako je svetovalki Bernetiče- poskrbela za razna popravljalna cestna dela na Krasu ter rekel, da je bilo v zadnjih dveh letih porabljenih v ta namen 20 milijonov lir. Tako so asfaltirali tudi glavne ceste v Trebčah, glede katerih je bilo ravno postavljeno vprašanje. Svetovalka pa je odvrnila, da so se ta dela ustavila m je pri tem spomnila odbornika tudi na obupno stanje šole v Istrski ulici, kjer so otroci zaradi vlage vsi premraženi. Sledila so še vprašanja drugih svetovalcev, in diskusija o resoluciji dir. Pincher-leja o potvarjanju živil o čemer pa bomo obširneje poročali v jutrišnji številki. Na koncu seje so se svetovalci povrnili k diskusiji o členu 13 pravilnika o trgu na debelo, in sicer o nalogah težakov. Ta člen je tržna komisija, ki se je medtem sestala, nekoliko popravila, na kar je pristal tudi odbor. Diskusije pa niso zaradi različnih mnenj svetovalcev izčrpali in se bo je nadaljevala. Prihodnja seja občinskega sveta bo v četrtek. P. Tomažiču posvečena televizijska oddaja Priredil jo je ljubljanski televizijski studio Ljubljanska televizija je v nedeljo zvečer posvetila 25 minut oddaje narodnemu heroju Pinku Tomažiču, in sicer ob 18-letnici njegove smrti. To je bila dokumentirana oddaja, ki je imela za osnovo zadnja Tomažičeva pisma, in sicer pismo staršem, zaročenki in partiji, a je dejansko zajedla vse njegovo življenje, od rojstva do zadnjih trenutkov njegovega življenja. Oddaja je bila skrbno pripravljena, in čeprav je bilo na razpolago razmeroma malo dokumentov, ki pričajo o Tomažičevi vsestranski dejavnosti v borbi proti fašizmu in za pravice delovnega ljudstva, je vendar režiji uspelo, da je s pomočjo Pinkovih fotografij, indeksa, listov «Delo» in ((Plamena, «Piccola», ki je poročal o procesu, posnetkov koronej-skih zaporov, njegove hiše v Trstu in one nonine v Škrbini prikazala njegovo življenje v celoti, zlasti pa še njegovo ilegalno delo v Trstu in njegovo sodelovanje v delavskih vri stah v Mariboru ter naprednih študentskih organizacijah v Zagrebu. V njej smo slišali živo besedo onih ki so ža dobro poznali, videli smo dogodke, ki so vplivali na njegova dejanja in njegove odločitve, občutili smo njegovo veliko žrtev. V kratkih minutah od- daje je Pinko Tomažič zopet zaživel med nami in kdor ga ni osebno poznal, je lahko iz nje dojel njegovo življenjsko poslanstvo. In zato smo ljubljanski televiziji hvaležni. Hvaležni smo ji tudi zaradi tega, ker se je spomnila na našega velikega borca' in orisala njegov lik tako, da je tudi naša mladina epoznala njegovo življenje in njegovo delo, saj je bil Pinko mlad človek in kot tak vzor mladi generaciji. Dokumentarni oddaji o Pinku Tomažiču so v nedeljo zvečer sledili številni ljudje v vaseh zgornje in tržaške okolice, pa tudi na Goriškem. Jutri stavka tiskarjev dnevnikov Sporočilo odbora za okrepitev in obnovo DZ Obsodba nedemokratičnega ravnanja pri imenovanju članov upravnega sveta Danes ob 17.30 bo na sedežu vzajemne blagajne tiskarjev skupščina vseh tiskarjev, ki so zaposleni pri tiskanju dnevnikov. Poročali bodo sindikalni predstavniki, ki so se udeležili pogajanj za obnovo delovne pogodbe v Rimu. Kot je zna- no, so se pogajanja razbila in . . so zato sindikalne organizacije že napovedale enotno stavko, zaradi katere v četrtek ne bo izšel v Italiji noben dnevnik. Odbor za okrepitev in obnovo Delavskih zadsug je izdal naslednje sporočilo: V teh dneh so bila objavljena imena tistih oseb, ki so po odloku dr. Pglamare poklicane, da dopolnijo upravni in nadzorni svet Delavskih zadrug. V nasprotju s pričakovanjem članov in demokratične javnosti in v popolnem navzkrižju z jasnimi napotki zadnjih volitev se dosedanja znana imenovanja tičejo o-seb, povezanih z listo koncentracije, ki jo je večina članov 22. novembra hudo porazila. Spričo takšnega kriterija, ki ga je sicer odbor pričakoval, vlada splošno mnenje, da je ta postopek naravna posledica kupčije, do katere je prišlo svoj čas med Krščansko demokracijo in njenimi družabniki, kar imenovanje profesorja Dulcija za predsednika Delavskih zadrug jasno potrjuje. Odbor obsoja to nedemokratično ravnanje in opozarja nanj vse člane. Pri tem nalaga upravljavcem. Enotne liste obnove nalogo, naj delujejo v skladu z mandatom članov in programom odbora za okrepitev in obnovitev tora DZ, V IliVA preti nevarnost zapore nekaterih oddelkov Delegacij« notranje komisije podjetja je bila včeraj pri občin, skem odborniku dr. Gasparu in mu obrazložila položaj v podjetju Sestanek med sindikati in ravnateljstvom CRDA Včeraj je odbornik tržaške občinske uprave Gasparo sprejel delegacijo notranje komisije železarne ILVA. Omenjeni predstavniki so obrazložili težaven položaj podjetja ter zlasti poudarili nevarnost, da bo-do zaprli nekatere oddelke. Ze sedaj namreč pričenja primanjkovati osebje v določenih zastarelih oddelkih in kaže, da sta zlasti v nevarnosti jeklarna in valjarna. Predstav- niki so tudi dejali, da se ne morejo zadovoljiti s splošni- mi zagotovili minisitra za dr žavne udeležbe, da bodo položaj proučili, da bodo skušali na kak drugačen način zagotoviti delo uslužbencem ILVA. Delavci so tudi mnenja, da predstavlja edini resni način za ureditev položaja, če se podjetje razširi in se doseže, da bo poslovalo v celotnem ciklusu proizvodnje in da ne more predstavljati rešitev predvidena preureditev podjetja v tovarno cevi. Odbornik je odgovoril, da občinska uprava zastopa podobno stališče glede vseh navedenih vprašanj in da bo občina sprejela pobudo, da se položaj pravočasno uredi, tako da ne bo uresničena stvarna nevarnost, da prično zapirati oddelke. Notranja komisija ILVA bo v prihodnjih dneh z akcijo nadaljevala, da doseže podporo od vseh tržaških ustanov Zabavni Jazz orkester iz Trbovelj Je v soboto zvečer do poznih ur zabaval staro la mlado na plesu v dvorani na stadionu aPrvi maja. Prav tam Je bil v nedeljo popoldne koncert tega orkestra, ki se Je izkazal kot zelo sposoben ansambel, ki mu Je dirigent Miha Gunzek — vir- tuoz in profesor igre na klarinet — zanesljiv vodnik. Lepo sta se uveljavila tudi oba pevca. — Na gornji sliki ansambel s solistoma-pev-cema med koncertom, na spodnji sliki pa predaja predstavnica SPZ dirigentu šopek nageljnov. •lIlllllUIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIMimilUIIHIIIMIHIMIltUHIIIIIluliilUNIMMaMII imiMiuiiiiMMtiMMmmMmMtMiiiifiiHtiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii 54 oseb prijavljenih sodišču zaradi tihotapstva iz pristanišča Gre za največjo tihotapsko akcijo v zadnjih letih, ki so jo od-krili v Trstu in v katero so zapleteni tudi finančni stražniki Kaže. da ni samo poveljstvo finančne straže temveč tudi sodna oblast končala s preiskavo v zvezi z doslej največjim tihotapstvom, ki so ga v zadnjih letih odkrili v našem mestu. Rezultat te preiskave, ki je trajala precej dolgo, je 54 prijavljenih oseb sodišču pod najrazličnejšimi obtožbami, ki gredo od organizacije kriminalne skupine pa do tihotapstva in podkupovanja. Večji del teh oseb, v glavnem šoferji in trgovci, je na začasni svobodi. Le glavni organizatorji, ki so znali spretno razpresti tihotapsko mrežo iz tržaškega prostega pris/tanišča vse do Furlanije in še dalje, so v zaporu. Kakšna je njihova krivda bo moralo določiti sodišče z razpravo, ki se bo zelo verjetno začela 9. februar- ja prihodnjega leta. Ni izključeno, kar vemo že iz prakse, da bo proces, ki bi moral trajati 20 in še več dni, iz enega ali drugega razloga odložen. V zaporu so poleg prof. Stel-la, Raffaela Passanteja in Antonia Fichera, ki so prvi padli v past finančnih organov, še Giacomo Cragnolin iz Ul. Mo-lin a Vento in trije agenti finančne straže: Leonardo Ferraro iz Messine, Glauco Doria z D’Annunziovega drevoreda In Giulio Baroll iz Videmske ulice. Vsi ostali, med katerimi je še nekaj agemtov finančne straže (ba’» jih je vsega skupaj 10), pa so na začasni svobodi. Sest oseb pa prelsko. valni organi ie r>irn mogli aretirati. Zato so za njih izdali zaporni nalog, in sicer proti 35-letnemu Albertu Baroniju iz Trsta, 50-letnemu Giuseppu Dubravcu iz Milana, ki je trenutno v Švici, 34-letnemu Gior-giu Montagni, Carlu Barbie-riju in 38-letnemu Giorgiu Stublu, vsi iz Trsita ter 26-let-nemu Alessandru Bianchiju iz Milana. Kot je znano to tihotapili iz prostega pristanišča okrom-ne količine sladkorja, olja, volnenega blaga, električnih bril-nih aparatov, krogljičnih ležajev in preprog. Nekaj vtihotapljenega blaga so finančni organi odkrili, za i jčji del pa ne vedo kam je izginilo. Baje ae preiskava v notranjosti korpusa finančnih straž še vedno nadaljuje. Govori se, da ao v preteklih dneh razre' šili službe štiri podčastnike. in od javnega mnenja,- saj ne gre za ozko vprašanje enega podjetja, temveč za industrijski kompleks, od katerega je v znatni meri odvisen tudi industrijski razvoj Trsta. Od 1. januarja pokojnina obrtnikom Pokrajinsko vodstvo ustano. ve INCa opozarja, da bodo imeli od 1. januarja 196Q pravico do pokojnine obrtniki, moški in ženske, ki bodo dopolnili 65. leto starosti in so plačali 12 mesečnih obrokov ter 'so bili od leta 1957 redno vpisani v sezname bolniške blagajne. Za prejemanje pokojnine je treba vložiti zadevno prošnjo. Za vse informacije, navodila ter sestavljanje prošenj naj se upravičenci obrnejo na sedež ustanove INCA v Ulici della Zonta 2, ki vsakemu nudi brezplačno pomoč. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor je na svoji seji 3. t. m. proučil nekatere sklepe tržaške pokrajine in občinskih uprav ter med drugim odobril sklep miljskega občinskega sveta glede podpore raznim ustanovam; sklep repentaborske-ga občinskega sveta glede izredne podpore župnemu uradu za leto 1959, sklep pokrajinskega sveta gtede razdeljevanja božičnih paketov' otrokom, sklep miljskega občinskega svota Ele de nakupa knjig za občinsko knjižnico ter sklep dolinske občinske u-prave za brezplačno dodelitev naočnikov Viktoriji Dose, Delavci proti izročitvi menz CRDA v opravo Delavskim zadrugam Pogajanja se niso še razbila in se bodo nadaljevala v petek Včeraj dopoldne je bil na intersindu sestanek med tržaškimi in tržiškimi sindikalnimi predstavniki in predstavniki ravnateljstva podjetja CR DA glede obratnih menz. Ravnateljstvo je sporočilo, da nameravajo menze predati v upravo Delavskim zadrugam in da zato menijo, da se je s tem sestankom pričel postopek za odpustitev osebja, ki je zaposleno v menzah. Predstavniki vseh sindikalnih organizacij so se uprli tako postopku kot tudi nameram, da bi menze predali v upravo Delavskim zadrugam. Sindikalne organizacije se nameravajo upreti tej predaji, ker morajo delavci soodločati pri upravi menz, pri pravilniku in drugih vprašanjih, ki so zvezana s to pridobitvijo. Poleg tega pa je treba upoštevati, da bo parlament v kratkem razpravljal o zakonskem osnutku glede predaje dela v najem in ki bo po vsej verjetnosti prepovedal predajo določenih dejavnosti v upravo nekemu drugemu podjetju iz špekulativnih razlogov. Glede vseh bistvenih vprašanj ni prišlo na sestanku do enotnega stališča, vendar se za sedaj pogajanja še niso razbila in se bodo nadaljevala v petek. ——««—— Nezgode na delu 19- Verjetno se bo moral letni Giorgio Furlan iz Ulice Madonnina zdraviti najmanj 40 dni in to zaradi neprevidnosti, ki ga je precej drago stala. Za sedaj je moral fant ostati zaradi zloma .zapestja in podlahtnice desne roke na ortopedskem oddelku, kjer je zdravnikom povedal da si je roko zlomil med delom v pekarni v Ul. sv. Marka. Fant je delo že končal in je začel čistiti mešalni stroj, ko je ta nepričakovano stekel, zaradi česar mu je kolesje na dveh .mestih zlomilo roko. Na delu se je ponesrečil tudi 19-letni električar Livio Bergher iz Ul. Denza. Fant je delal v neki delavnici na Ka-tinarski cesti in ko je hotel vtakniti stikalo v električno napeljavo, je nastal kratek stik, pri čemer je švignil proti fantovemu obrazu in roki precejšen plamen. Ker je Bergher zadobil precejšnje opekline, so ga naložili v avto in so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo o-krevanja v 20 dneh pridržali na dermatološkem oddelku. Tudi 38-letnega steklarja Raffaela Zappadorja iz Ulice Puccini je včeraj spremljala smola. Mož je z drugimi razkladal v notranjosti tovorne postaje v Ul. Flavio Gioia zaboje s steklom. Delavci so si pomagali z dvema tramoma, po katerih so spuščali proti tlom težke lesene zaboje. E-den od teh pa je med drsanjem proti tlom zadel v Zappadorja in mu povzročil razne poškodbe po desni roki in desnem kolenu. Ker ni izključeno, da ima tudi zlom nadlahtnice, so mu priporočili, da bi se zadržal 5 do 40 dni na ortopedskem oddelku. dokler se naše največje zadružno telo ne vrne pod popolno vrhovnost članov. G. Piščanc 25 let na Katinari n , Pred 25 leti je prišel na Katinaro, kot župni upravitelj gospod Anton Piščanc. G. Piščanc se je rodil 12. januarja leta 1900 v Cvetrožu pri Kihemberfu. Šolal se je v St.. Vidu, bogoslovje pa je dovršil v Gorici, kjer je bil posvečen za duhovnika na dan sv. Petra leta 1926. Prvo službo je nastopil kot kaplan v Postojni, kjer je ostal samo eno leto. Nato ga je tržaški škof poplal v Brkine za kurata na Suhorje, kjer je imel težko in naporno službo celih sedem let. Leta 1934 je bil premeščen na Katinaro, kjer je bil imenovan za župnika leta 1937. Nemci so ga 1. februarja 1944 aretirali ter odpeljali v zloglasno taborišče Dachau, kjer je ostal do julija 1945. Nato se je vrnil na Katinaro med svoje farane. V najhujših in težikih časih je gospod Piščanc vedno bil ob strani svojega ljudstva kot zaveden Slovenec in dobri dušni pastir. Za včasih trdo zunanjo skorjo, se skriva zlato srce. Vsakomur rad pomaga in za vsakogar ima lepo besedo ter dober nasvet. Gospod Piščanc je zelo priljubljen po celi katinarski župniji, kjer živi z ljudmi in pozna njihove skrbi in tržave. Vsi farani mu čestitajo in želijo, da bi še mnogo let ostal med njimi. M. M. Beiežni koledar Dijaške Matice Je izšel. V vsako slovensko hišo slovenski beiežni koledar. iiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiHiiiimMiiaaiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimtiiiMHmiiimtiiifnitimiitiiifiiiiitittiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifitifiii Dva mladeniča mrtva zaradi prehitre vožnje V gledališču «Modernoi občinstvo navdušeno Včeraj je bilo kino-gledali-šie Moderno pri Sv. Jakobu zopet napolnjeno. Gledalce — in poslušalce — je privabila Lola Gracv z vso varietejsko ekipo, med katero je žel zlasti mnogo odobravanja pritlikavec Lino Robi. Navdušil pa je tudi španski balet, a-krobatska dvojica in orke-straši sami. Vsa prireditev traja dobro poldrugo uro, nakar sledi še zabavni film. Sodeč po vče-rajšnjem obisku in zadovoljstvu občinstva, ki je zasedlo vse prostore, tudi stojišča, je prav verjetno, da gledalcev tudi na današnji praznik in jutri ne bo manjkalo. Poskus samomora Živci in žalost, da je mož v bolnišnici, so spravili 63-letno Marijo Grezar por. Polo iz Ul. Industria v obup in do sklepa, da si vzame življenje. V ta namen je spila tekočino dveh majhnih steklenic in povrhu še zaužila 30 uspavalnih praškov. Vsekakor preveč za njeno šibko zdravje, a na srečo je njena 33-letna hči, ki živi z njo, pravočasno ugotovila vzroke njene slabosti, zaradi česar ni izgubila niti trenutka in je poklicala osebje Rdečega križa na pomoč. Ti so priletno žensko spravili v rešilni avtomobil in jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo izročili v varstvo zdravnikom IV. notranjega oddelka. Ti so si zaradi njenega resnega stanja pridržali prognozo. Nesreča se je zgodila na cesti pri Proseku na ovinku v bližini ljudskih hiš Se ene hude prometne nesreče dveh skuteristov Dva mlada fanta, ki nista mogla brzdati svoje volje po blazni hitrosti, sta to drznost plačala v nedeljo z življenjem. Dva nova grobova se bosta odprla za 22-letnega Ubalda Me-negattija, stanujočega v cestarski hiši na Konkonelski cesti na Opčinah in njegovega 21-letnega prijatelja Petra Soa-veja iz Križa 59. Menegatti, ki služi vojaški rok pri alpincih v Vidmu, je v nedeljo končal dopust in bi se moral včeraj vrniti k svoji edinici. Usoda pa je hotela, da je ostal mrtev doma. Oba prijatelja sta se proti večeru domenila, da se odpravita na Prosek, kjer bi zadnje ure Menegattijevega dopusta preživeli v prijetni družbi v tamkajšnji plesni dvorani. Sedla sta na motor in se pognala prorti cilju. Žal je bila hitrost prevelika, zaradi česar je Menegatti, pri ljudskih hišah na Proseku prav na ovinku izgubil oblast nad vozilom, ki je najprej oplazil rob pločnika in nato silovito treščilo v obcestno drevo. Menegatti, ki je imel grozne rane na glavi in obrazu, je na pločniku obležal mrtev, Soa-veja pa je sunek vrgel na desno, kjer je padel na sredo ceste. Bilo je takoj jasno, da so tudi zanj minute življenja štete. Takoj po nesreči so privozili po cesti z drugim motorjem bratje obeh ponesrečencev, ki so bili ravnotako namenjeni plesat na Prosek. Ti so z bližnjega telefona zahtevali pomoč, a ko je prišel vašnico splošne bolnišnice. Včasih si človek ne more obrazložiti kako je mogoče, da mladina vzpostavlja svoje življenje v nevarnost samo iz ljubezni do hitrosti. Tragična smrt dveh fantov na Proseku bi morala vsakogar pretresti in še # posebno tiste, ki se po. služujejo za vožnjo vespe ali kakega skuterja. Včasih pa to' ne pomaga, kar dokazuje ravno nezgoda, ki se je pripetila včergj zgodaj popoldne v ,Vi-colo del Castagnetto, kjer sta dva skuterista trčila drug v drugega iu se hudo poškodovala. Bilo je nekaj minut po 15, uri ko so z rešilnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico 25-letnega Aurelia Roncel-lija in 35-letnega Alessandra Gerchija, oba iz Vicola del Castagnetto. Obema so ugotovili tako resne telesne poškodbe, in sicer pretres možganov ter verjetno prebitje lobanje, da so ju sprejeli na II. kirurškem oddelku, kjer so si morali zdravniki pridržati prognozo. Kot so ugotovili, je do trče. nja prišlo v Vicolu del Castagnetto, po katerem se je Roncelli vozil z vespo proti gornjemu koncu ceste, medtem ko se je Gerchi pripeljal z lambreto z nasprotne strani in je bil namenjen v središče mesta. Približno šest ur .kasneje so sprejeli na istem oddelku tudi 64-tetno Bruno De Filippi vd, Caftarlni iz Ul. Vasari, ki je bila vsa odrgnjena po čelu in obrazu ter po desni zdravnik Rdečega križa na roki in desni nogi. Ker je l-kraj, nista nesrečneža rabila mela verjetno zapestje leve v 30 dneh na ortopedskem od. delku. Priletna ženska, ki se je pripeljala v bolnišnico z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, je izjavila, da je hotela prečkati D’Annunziov drevored nasproti kina Capitol, ko se j« vanjo zaletel z novim fiatom 500 Marto Potossi iz Ul. Capitolina, ki je vozil proti Garibaldijevemu trgu. Ni še minilo pol. ure, ko so bolničarji Rdečega' križa pripeljali v bolnišni&i 49-letne- ga Ifmberta Urzana iz Ulice Kandler, katerega so zdravniki zaradi rane na čelu in zloma noge poslali na ortopedski oddelek. Urzan, ki bo verjetno okreval v mesecu dni, je povedal, da je z vespo vozil po Senenem trgu proti mestnemu središču. Preden je zavozil na D’Annunziov drevored, pa je prišlo do trčenja med njim in fiatom 600, s katerim je 39-lema Loretta Valerio por, Callegari iz Ul. S. Giustina privozila z nasprotne strani in je začela zavijati. [ OMPAMlC* 1 Slovensko gledališče v Trstu D a n e a 8. t. ra. ob 16. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 2 JOSIP TAVČAR NICKY - ZLATI DEČEK komedija v treh dejanjih V soboto 12. t. m. ob 21. uri v AVDITORIJU v Trstu JURCIC - KLEMENČIČ DESETI BRAT Igra v dvanajstih slikah zadnja predstava IGRALSKA ŠOLA Danes 8. t. m. ob 20. uri v BORŠTU CLAUDE-ANDRE’ PUGET Srečni dnevi komedija v treh dejanjih O----------------- Jutri 9. t. m. ob 20.30 uri v prosvetnem domu na OPČINAH SREČNI DNEVI —o— V nedeljo 13. t. m. ob 16.30 v AVDITORIJU v Trstu CLAUDE-ANDRE’ PUGET SREČNI DNEVI komedija v treh dejanjih VERDI V soboto ob 20.30 prva predstava opere Ognjeni angel, Sergeja Prokofjeva v italijanski ritmični verziji Maria Nordia. Dirigent Gabor Otvos. Jutri zjutraj začetek prodaje vstopnic pri gledališki blagajni. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri Gogoljev »Revizor*. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni. C Kino D Ezceistor 14.30 »Zenska obsedenost*. Cinem»stope, barva De Luxe. Susan Hayward, Stephen Boyd, Barbara Nicols. Izlmznice ne veljajo. Feulce 14.00 »Kratka ljubimkanja na Palmi Di Maiorca*. Obilo smeha. Alberto Sordi, Dorian Gray, Belinda Lee. Cinemasco-pe v barvah. Izkaznice ne veljajo. Fllodrammatlco 14.00 »Mumija«, nastopajo isti igralci kot v filmu »Dracula-vampir«. Grattaclek) 14.00 »Mostiček čez reko smole«, morje smeha, tech- ■ " gi» - -■ ------ nicolor, v glavni vlogi Jerry Lewis. Superelbema 14.00 «Mačke, miSI,. in fantazija«, najlepše darilu za Miklavža. Za odrasle in otroke. Ogromen uspeh. Arcobaleoo l».oo »Vdovec*, Alberto Sordi Astra 14.30 »Tujec v Cambridgeu«. Aurora 14.30 »Moja zemlja«, R. Hudson. Alabarda 14.30 «Tipi s plaže«, zabaven cmemascope technicolor film z Ugom Tognazzijem, C. Martelom in J Doreilljem. Capitol 14.30 Kralj kriminalk Alfred Hychocg vam predstavlja svojo umetnino »Mednarodna spletka*, G. Grant, E M. Saint, J. Mason. Izkaznice neveljavne, Cristailo 14.15: »Teror barbarov«. Garlbaldš 15.00 »Skrivnostni konjenik«. Technicolor Ceiad. A. Ladd, Patricia Medina, Peter Cusihing. Im pero 14.00 »Sinja obala«, A. Sordi, G. Ralll in F. Fabrizi. Clnemascope, technicolor. Mladini prepov. Itatta 14.30 »Glejte jih, a se jih ne dotikajte«, Tognazzi In Vla-nelk). Massimo 14.30 »Od Apeninov do Andov«, Eieonora Rossi Drago, Marco Paoletti, Fausto Tozzl. Velik uspeh. Moderno 14.00 Lola Graycl v svoji reviji z Linom Robbijem, Jolando Marcantonl in baletom Bao Lebron. Na platnu: »Pica na Pacifiku*, Tina Pica, U. To- OD VČERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7, dfcembrg se ie rodilo v Trstu 11 ofrok, umrlo je 16 oseb, poroka je bila 1. POROČILI SO SE: pomorščak Giuseppe Donu o in delavka G»-brlella Angrvte. UMRLI SO: 53-letna Margherlta SaUuouo, AlMetna Candia Ohirar- dinl por. Roccatelll, 93-letna Glor- gina Irene Serra vd. Valentlnot-tl, 56-letnl Carlo Paoletti, 72-1 et- na Lucia Roslgnoll por Sergo 50-letni Silvio Ress, 72-')etn! E-doardo Sappino, 73-letnl Vittorlo Sai, 57-letni Giuseppe AHredo Veri, 79-letnl Amadlo Sacchettl, 71-letna Gluseppina Tarlao por. Fiorlnl, 53-Ietni Pletro Fllstum, 66-letnl Mlchele Plnguentlni, 83-letna Lulgla Percig vd. Demanti), 73-letnl Giovanni Braico, 47-letni Angelo Zuliani. -«»- NOČNA SLUŽBA LEKARN Prosvetno društvo »LIPA« iz Bazovice priredi v nedeljo 13.XII.1959 v HERPELJAH-KOZINI kulturni popoldan s sodelovanjem pevskega zbora, folklorne skupine i* Skorklje in vaškega na novo ustanovljenega orkestra nobene pomoči veči Kasneje so trupla obeh ne-srečnih fantov odpeljali v mrt- roke zlomljeno, so jo pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali v najslabšem primeru Začetek ob 16. url Kulturnemu sporedu sledi ples Dr. Codermatz, Ul. Tor San Plero 2; D« Colle, Ul. P. Revo! tella 42; Depangher. Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Plave 2; Zanettl-Testa d’oro, Ul Mazzini 43. Valute 1 Trst Milan Zlati funt 5750,— 5700 — Marengo 4250,— 4225 — Zlato 703,— 702 — Dolar 620,— 620,— Frank franc. 124.60 124.73 Frank švlc. 143.05 143.25 Sterling 1737.— 1737.— Dinar 0.72 0.73 Šiling 23 91 23 92 Zah. n, marka 148.82 148 82 j gnazzi. Parter 350 lir, 250 lir. flale 14.00 «Pesem v P«*} B Claudio Villa novi leg °n*' „ nim,n Hubezni m r stoiovščin. Prvič v Trstu. ^ Radio 14.30 «Dežurni kaplar*, Arena in N. Taranto. ^ Vittorlo Veneto 13.45 Techni«J“; ittorio veneto ij.iv 1 technirama: »Zimske poUjJFy, , A. sordi, Michele De Sica. E. Rossi Drago, r.ato Salvatori. Ideale 14.30 «Naskok k01?*?? Sovkoksi* - mogočna človeška zgodo*. (Tihi Don). Barve SOT^it Velik ruski film. Pretresu1” g. Bistrickaja, R. Glebov. j, Marconi 14.00 »Druga Technicolor. Jane Wyin*jji'"p Hudson, Čustvena zgo*"^,. vas bo pretresla do ^ nr)rf, Savona 14.30 «Calypso», M-V S Neal. Cinemascope. Vor|0, S. Marco 14.30 »Narednik Gary Cooper, Walter Br Joan Leslie. Velik u^n,W Odeon 14 00 «Tap root» 1 wr, velikanov). Epičen tečni" L, Susan Hayward in Van RAD rToJ TOREK, ». decembra U* RADIO TBST A ^0, 8.00 Jutranja glasba »Fjili: O.W JULI **•—-f-l. tfOV' 3.30 Slovenski ansambli 9 00 Beethoven: Sonata opus 5 št. 2 za klavir » jjjo 9.30 Glasbena -"^>neia: —s mmivosti za naše ,2°rij4i , 12.10 Za vsakogar nekaj, tjjgl svetu kulture; 12.55 A po Carlo Pacchiori; 13.30 Gia c,. željah; 14.45 Orkester samassima; 15.00 Maltpi®r®; jjjj , cert za violino in ° ] Jugoslovanske ritmične PzLf# 16.00 «Trije smehljaji i»“ Nliir Mihaela«, po noveli Levi* j | lajeva Tolstoja; 17.00 P*.. [|J9 nami; 17.40 Mladinski zh01^, 2 Radijska univerza; 19.00 , gyO0 vzgoja; 19.20 Pestra gla»?J 0‘ Šport; 20.30 Rodgersove “ ir^« | nove melodije; 21.00 . Srt** "• predavanje — Mojstri i.in*. aivers: ftTU- : metnosc in življenje, — slovanski skladatelji t* Stolcer Slavenski«; 22» n(g. ples; 23.30 Glasba za lanK» NACIONALNI PROGRA*/# 10.15 Simfonična o(*il VViiliam Galassini in nje* iJ.l“ sfer; 12.00 Venček P«^0«*! Glasbeni album; 14.45i C , # im; i».«• glasba; 15.00 Operna gl^VoniiJ1 i- 18.00 SIT, n«* Vesele pesmi, -— koncert; 21.00 Andah-s radijska komedija; 22*1' nična glasba. II. PROGRAM 9.00 »Capolinea*, % nje vesti, koledar m ptrj. mivosti; 10.00 Zeleni dišJ-Gi)J»» dopoldanska oddaja;; 1L za praznični dan; in tretji; 16.00 Tretja stri*' gg Zločin in kazen, r0*£ti Mali glasbeni variete, tetotb«; 21.00 Skrinjiri-jj jtr vodi Mike Bongiorno; skop. III. PROGHA** gf|dr 16.30 Potovanje v V«^f. jtg jo; 17.45 Igor StraviMf nijo; koreografske scene; l*-' Kc0c',f novosti; 20.00 Večerni jj V o/i »T l D /vrvi o rur P rO»• 21.20 «11 Romancero«; bernova dela. KOPER _ ?o 5.00-6.15 Prenos »» č°!Lr. 5.00-6.15 Prenos , a Prenos RL; 7.15 Glasb*^ ju t jutro; 7.40 Glasba za do**# r 11.00 Otroški kotiček, \uiij>’.,; Čajkovski: «Romeo in B Simič: «Movimento “ 50 v j, 12.00 Glasba po željah, () k™ »o,iih- man KmvlSfltl li o— —trn«; ri-*"jiviJ'1>s. iz oper; 14 30 Sola .450 “jj- «Rod Sinjega Sale;f!,a Mirod11'V bena medigra; 15.20.ajeV ml in plesi iz razn|nPrfuoSj(» goslavije; 15.40-17.00 Q 17.00 Plesni ritmi;.,17' tI jifie glasba; 18.00 Kronik* vrnskega življenja; '^,1 I*J/t nični koncert; 19.00 PJ.j ne Amerike; 19.30-22. ne Amerike; o--*'- --a RL; 22.15 Igra »“"V-22.35 Glasba za lahko SLOVENIJA 5.00-8,00 Dobro )utr®ieStrf , ,wi,,urnih or_i»snI 1 albuma popularnih picsj* melodij; 9 00 EvropsW jt - melodij; 9.00 Evrops~,nl; r , kestri; 9.35 G._ lJ*V opere Madame Butten 10.^® ]i.O® opere iviHuciiiic »■u*'”- . ju*' |jyw berite melodijo morni zbor RTV LJO" v |» gjir Skladbe za violino, k Cf*djV- Fo; lT30-Ža otroke:^’. kovec: Pesmi za ptro (č#,v-ni skladatelji pU*l\Jkl9 ’>*! 12.00 Na obisku pri c” |D nih ansamblih; L2-* po tj nasveti - Inž. M S?,,, Letošnji razvoj 8’1« vok*!? I7!* na vinski trti; 12A }>ti, ,3« stet bratov Pirnat lz jpa,, jj.3® Igra vam Kmečka 8 Jo* Obvestila in zabavna1 f njt. ||i Arije iz «r 14 25 Zanimivosti5 5S tehnike; 14.40 Naš P®. i5.15,jF ttnnike; 11« n"*, n-. i»; stitajo In pozdravljala, | klame In zabavna Vn; 7 j6% Naši popotniki na tuj ,j|j; jjl« filmov In glasbenih pjta, ,„tir Ansambel Mojmlra 31730 v r Razgovor z volivci, jt, nln Dvorak: Slmf°JhJ*|katjM molu; 18.00 Iz z^T1" sKl»2J>. lov; 18.20 Slovenski 4j ti ,j. nOV, a«.«v — pišejo za mladino: vorl o mednarodni P ur 20 00 Narodne in Rafllg 10.30 Radijska Igr* ,, 35 ,fvirJ, rlnkovlč: Glorija. , k|a,,j!(‘, Mihelčič: Concertin«1 ‘(et J/ orkester; 21,45 ^ iug°S ialFfr Kampiča; 22.15 Iz Lvat!31/ komorno - glasbene gfV . 23.10 Plesni orkestri ^gtaJ1’ Ijana; 23.30 Z»Mvn,1A ,4) "“""isSIsi 1, 00 mm* » Poroka po_ raj^poroc11^ Od 20.50 dalle Pre tuje TV postaj«. ČITATELJI! ^ NAROČITE S® j|p ^Primorski dneVl1 za I*® ,9* wjl< ne & te sedaj •“ novega leta- -•* Vsak " ovl dohl n »«r?,go Gorica živi svoj najveselejši teden v letu And rejev sejem privabil obiskovalce iz drugih mesi Velik dotok kupcev z jugoslovanskega obmejnega pasu «Punčke» še vedno nujvečju privlačnost ■ Kot vsalko leto se je tudi leto« pričel Andrejev sejem skupno z vsem tistim, kar to toliko časa poznamo: igranjem na avtomobilčkih, streljanjem s floberti, ogledovanjem motociklistov, ki vozijo Po zidu, vozarjenjem z avtomobilom po vrtoglavih višinah, uživanjem mandorlata, tavanjem med stojnicami in Prerivanjem v gneči ljudi, ki M z vseh vetrov prišli v £»o-hco, da si spet in spet ogledajo to jesensko goriško posebnost. , V nedeljo, pa tudi včeraj ja bil zaradi ugodnega vremena zelo velik obisk. Bilo 1® dosti obiskovalcev iz Furlanije, Trsta in jugoslovanske-8* obmejnega pasu. Zabavica so bila do kraja zasedena; ponekje je bilo treba čakati, če si hotel priti na Vrsto. Kramarjem je vse to vrgk> lepe denarce, saj so C obiskovalci pokazali zelo razsipne. 1*° pravici rečeno, je kar n®mogoče držati listnice v a®PU, ne da bi od časa do . oasa segel po njej in si pri-v°ščil zdaj eno, potem dru-8° zabavo. Ce te do tega ne Pripravi notranja nagnjenost t® do tega marsikdaj pripravijo prijazna dekleta, ki tako prijetno vsiljivo vabijo, a se njihovemu vabilu kar n® moreš odreči. ‘Se celo pa je križ z otro-T( Vse bi hoteli imeti, kar ^dijo njihove «velike oči». (Koliko solza pretočijo, ko starši povlečejo dalje, da bl čimprej prišli do kraja. Pri «punčkah» postane naenkrat mopolnoma obratno. Odrasli, zlasti ženske, se nikakor ne morejo ločiti od bjih. Pred palačo INPS in Pri stojnici državne loterije Prod Ljudskim vrtom proda-listke, od katerih je v ''aakem kolu vsaj eden «ta teavi« Zenske odhajajo z 'tolikimi škatlami, zadovolj-* m polne zmagoslavja, saj ■*l tako lahko nesti domov j?*0 drag predvsem pa ve-^ dobitek za razmeroma CjOhen denar. Kakor vedno je zelo velik obisk na srečolovu in na vinski razstavi na pokritem trgu. Ljudje najprej poskušajo, če se jim bo sreča nasmehnila in jim prinesla enega izmed zajcev ali fazanov, potem pa nadaljujejo pot v pofeuševalnico vina, da v njem utopijo razočaranje nad srečolovom, Taiko bo šlo vsak dan do prihodnjega torka. «»---- Nad 78.000 prehodov s propustnicami v novembru Obmejna policija je te dni objavila število prehodov, zabeleženih v mesecu novembru. S potnim listom je čez prehod Rdeča hiša šlo 2712 italijanskih in 1909 tujih državljanov. V okviru malega obmejnega prometa je prekoračilo razne prehode 59.179 Jugoslovanov in 19.221 ital. drž.. Z dvolastniškim dovoljenjem 3 tisoč 448 italijanskih in 8.006 jugoslovanskih kmetovalcev: z navadnimi propustnicami 17 tisoč 25 ital. in 52.681 jug. državljanov; posebnih propustnic se je v novembru poslužilo 224 ital. in 92 jug. drž.; izrednih dovoljenj pa 15 ital. in 11 jug. drž.. S tranzitnim dovoljenjem je prekoračilo razne obmejne prehode 1007 jugoslovanskih državljanov. V mesecu novembru so največ prehodov zabeležili na naslednjih obmejnih prehodih: Rdeča hiša, Ceglo, Solkan I, Šempeter, Pristava in Medana. (»------- Vidirajte obrtnice! Do konca meseca januarja prihodnjega leta morajo trgovci prinesti svoje obrtnice na občinski protokolni urad, da jih vidirajo za prihodnje leito. Obrtnice lahko prinesejo sami, ali pa jiih izročijo zvezi trgovcev. K obrtnici bodo morali priložiti potrdilo poštnega urada, s katerim bodo dokazali, da so plačali državno Dovtlie 50 *e vedno velika privlačnost in so Jih na tisoče 0*8pili prebivalci jugoslovanskega področja, ki so obiskali Andrejev sejem v rekordnem številu takso za obnovo zdravstvenega dovoljenja. Mesarji bodo morali plačati 4.000 lir, prodajalci salam 4.000, prodajalci prekajenega mesa 5.000, mlekarji 500, trgovci z rabljenimi predmeti 2.000 in trgovci z dragocenimi predmeti 5.000 lir. urnik trgovin Danes, praznik brezmadežnega spočetja, bodo vse trgovine zaprte razen pekarn, mlekarn, cvetličarn ter trgovin s sadjem in zelenjavo, ki bodo odprte samo v dopoldanskih urah. V Gorici bodo odprte tu. di mesnice od 7.30 do 11. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte cel dan. »« ----- 10. in 11. decembra stavka pekov Strokovna zveza pekov pri UIL poziva svoje člane, naj pridejo v sredo 9. decembra ob 18. uri na sedež na Travnik, kjer bodo razpravljali o stavki, ki bo po vsej državi 10. in 11. t. m. ■ «»----- Globe v novembru V mesecu novembru so mestni stražniki zabeležili 356 glob, od katerih; 299 zaradi prekrška cestnega pravilnika, 24 pravilnika mestne policije, 24 tržnega pravilnika, 4 globe so prisodil; poljski stražniki, 3 globe so prejeli lastniki psov, 2 globi pa so mestni stražniki prisodili gradbenikom, ki niso spoštovali stavbnega pravilnika. V istem mesecu je psoderec ulovil 14 psov, ki so bili brez nagobčnika. Napredek ladje dolske industrije na Beki Z novimi napravami bodo lahko gradili 50.000 - tonske ladje Pripravljajo se tudi na gradnjo ladij na atomski pogon Na Andrejevem sejmu v Gorici so razstavljeni tudi najnovejši poljedelski stroji iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiuininiiiiiAiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiniiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniii Vesti iz sovodenjske občine Konkurenca med ATA In Ribi na progi €1 orica-Gabrje Ali avtobus iz Štandreža ne bi mogel peljati do Sovodenj? Sovodenj*^; župan Jožef Če-ščut je bil v- soboto dopoldne v Trstu, kamor fe šel posredovat glede vožnje mestnega avtobusa. Med podjetjem ATA in Ribijem obstaja namreč konkurenca zaradi vožnje po Tržaški cesti. Potniki iz Gabri j, Rupe in Peči, ki se vozijo v mesto ali iz njega, se raje poslužujejo mestnega avtobusa št, 5, ker plačajo za vozni listek samo 45 lir. Za avtobus, ki vozi na progi Gorica . Trst plačajo od kilometra, tako da stane listek 70 lir. Ribi zahteva, da bi se vozni listek avtobusov ATA na prog; št. 5 zvišal do tiste mere, da bi odpadli razlogi za konkurenco. Sovodenjsko prebivalstvo, ki je z novimi vožnjami zelo prizadeto, saj zapravi več kot MMIIMIIII|!lllllllll||||||||||||IHlllJiH|||||HH|||||nil|||| lili IlIllUllIllllfliHH m niiiniiiiiiiiiiiiiiiii Ob udeležbi številnega občinstva Uspelo miklavževanje v dvorani v Standrežu Na programu je bila tudi kratka igra je razdelil veliko darov Miklavž , V Jtandreški prosvetni dvorani so imeli v soboto zvečer miklavževanje, katerega se je udeležilo zelo veliko domačinov. Dvoranica je bila nabito polna, tako da so morali mnogi ostati na hodniku. Vse je zanimalo, kdo bo letos Miklavž, kaj bo povedal, kdo ga bo spremljal, predvsem pa, kaj bo prinesel. »Prišel sem iz Srbije — je rekel Miklavž, Prijezdil sem na oslu. Vse je šlo v redu, toda ko sem ilegalno prišel čez mejo, da bi prišel v Stan-drež, so me ujeli Čerini«, in pokazal na tri črne parklje, ki so renčali in rožljali z verigami. (Smeh v dvorani). Otroci so se pričeli stiskati k materam, ko so videli peklenščke. Miklavž je potem začel z oddajo; Pokaži kij. znaš. Najprej je moral sam pokazati svoje znanje. Zaigral je na violino, spremljal pa ga je neki ..'. mladi harmonikar. Peklenščki so se pomirili, Miklavž je pričel razdeljevati darila. Razdeljeval jih je dolgo v noč, toliko časa, dokler vir ni usahnil. Zvečer so bili vsi zadovoljni nad tako uspelo prireditvijo, predvsem pa malčki, ki so nesli domov vsak; svoje darilo. Pred Miklavževim prihodom sta predsednik domačega društva Tabaj in tajnik ZSPD Černe imela kratek nagovor, potem pa so domači igralci prikazali kratek prizor »Miklavžev večer v delavski družini v Standrežu«. «1111 '""iiiiiiiiiini,,,!,,,,,,,,,miiiii ......................................................................................................... Prvenstvo diletantov II. kategorije pol ure, preden pride v mesto, pa želi, da bi vsaj nekajkrat zapeljal avtobus št. 1, ki vozi v Standrež, tudi v Sovodnje. Morda bi zadostovali tudi samo dve ugodno izbrani vožnji. • -«»------ Padec motociklista v Ul. Aquileia V Ul. Aquileia je v nedeljo ponoči padel z motornega kolesa 40-letnj Silvio Lovisini iz Ul. Madonnina del Fante št. 22. Z nekim zasebnim avtomobilom so ga najprej prepeljali v bolnišnico S. Giusto, nato pa v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili poškodbo lobanje, podplutbo nad levim očesom in rane po rokah. Zdraviti bi se moral v bolnišnici pet dni, Lovisini pa je to odklonil in šel domov. Nesreča Jugoslovanke v Ulici Raštel 57-letna Ana Jerkič iz Rožne doline št. 9 je včeraj 0-poldne prišla s propustnico čez prehod Rdeča hiša v Gorico, da bi si ogledala Andrejev sejem. Ko je hodila po Raštelu, se je nekg oseba tako iriočnb zaletela vanjo, da jo je- prevrnila. Pri padcu si je ženska zlomila desno stegnenico. Z rešilnim avtomobilom so jo prepeljali v civilno bblnišnico in jo pridržali na zdravljenju. Ozdravela bo v 6Q dneh, če ne bbdo nastopile komplikacije. Ogenj Motociklistka mrtva - ra**i trčenja v zapornico nedeljo ponoči je v Trži-’ in sicer pri železniškem ®hodu S. Rolo prišlo do °tnetne nesreče Ob 0,55 so bt 6 ornen)fenem železniškem ^.^nodu zaprli zapornice, ker moral ob tisti uri mimo jeV°rn' vlak. Prav tedaj pa Vn,u preceJ«njo naglico pri-4* 19-letna Anita Stocco *>je Gonarsa> Ki je na zad-111 sedežu motornega vozi-*ik Pe'ia'a 23-letnega orož-* Uiuseppa Massa. 0 je dekle privozilo ia do Ž®1 >a„0pazil°. aPrte ;°*nie ................. k- ^alet®la se je vanje s ta-3; »ilo ’ ■ • • ič sko- železniškega prehoda da so zapornice vendar zaradi hitre se ni mogla ustavi- da je njo in sopot- Vl'Rlo na železniški tir. 4er.OJŽni° pomoč »o ponesre-^ cei»a nudili mimoidoči, 4jUSu Poskrbeli tudi za re-n'.- \vto>nobU. Ko so usluž-c* Kelenega križa iz Trži-Jla na kraj nesreče so ha °vili, (ja je bj]a stocco ^ mestu mrtva. Orožnika Prepeljali v bolnišni-Kjer so si zdravniki zara-ran pridržali pro- ♦0 A.' ejer SO «mSVUnih y «»--- N«sreča motociklista N iz Pevme L-OjUv* je v nedeij0 zve. fŠ-let at*e* 1 motornim vozilom •evj/1* Alojz Gabrijelčič iz kega e\ ,K>a bi ne povozil ne-iakn, plJanca. ki mu je nepri- btS° Pree,t81 cest0- je G*- ^moki, pac!el na tla- z *v- ra_.I°m Zelenega križa so v civilno bolniš-Ijiti 'z I*r ®e bo moral zdra-r»t|p Pretresa možganov, Za nadmočne Sovodenjce so bili Podgorci trd oreh Kljub premoči so belomodri prinesli domov samo eno točko Rezultati 5. nedelje: Podgora — Sovodnje 1-1 Hausbrandt — Sagrado 2-2 S. Marco — S. Canciano 0-2 Romana — Villesse 1-0 S. Lorenzo — Panzano 1-4 Lucinico — Moraro 3-4 Farra — Caprivese 3-4 LESTVICA S. Canciano 5 5 0 0 19 1 10 Romana 5 3 2 0 12 4 8 S. Marco 5 2 2 1 7 7 6 Lucinico 5 3 0 2 10 12 6 Sovodnje 5 2 12 8 7 5 Hausbrandt 4 13 0 7 6 5 Podgora 5 13 1 11 9 5 S. Lorenzo 5 2 12 7 8 5 Farra 5 12 2 6 7 4 Caprivese 3 111 6 7 3 Sagrado 5 0 3 2 5 9 3 Moraro 5 113 9 16 3 Panzano 4 10 3 4 6 2 Villesse 5 0 14 3 15 1 Tekme 13. decembra 1959: H en dni, Podplutbe na obrazu Sovodnje - Panzano, Sagrado . Podgora, Hausbrandt - S. Marco, Moraro - Villesse, S. Canciano - Romana, Caprivese - Lucinico, S. Lorenzo - Farra. PODGORA . SOVODNJE 1:1 Ce belomodri v nedeljo niso zmagali, potem res ne vemo, kdaj jim bo to še uspelo. Prevladovali so vseh 90 minut igre, toda domačini so izsilili neodločen rezultat, nad katerim so se upravičeno radovali, saj jim je točfka padla kot z neba. Z nekoliko večjo mero »reče m z uresničevanjem v zaključnih akcijah bi Dondo-vi igralci lahko zmagali z visokim rezultatom. Dogajalo pa se je, da so napadalci zapravili celo vrsto ugodnih prilik. Ne glede na to so dečki pokazali, da so spet v poletu in da je med njimi nekaj dobrih igralcev. Morda še nekoliko šepa desno krilo, toda žogo obvladajo vsi brez razlike in si jo z veliko tehniko podajajo po tleh. Nedeljska tekma Sovodenj je bila morda najboljša tekma tega prvenstva. Dobro so igrali ne morda zaradi tega, ker so imeli opravka s šibko ekipo — Podgorci so bili zelo trdoživi — ampak, ker so pokazali svoje znanje. Najprej so potresli mrežo domačini. Vižintin je bil za obrambnim zidom sovodenj-skih igralcev v offsidu in streljal. Šuligoj je branil, toda žoga mu je ušla iz rok. V 15. minuti je nasprotnikov vratar odbil v kot močan Fer-foljev strel. Y 43. minuti pa je Oblak podal v globino prostemu Plesničarju, ki je presenetil vratarja in izenačil. V drugem polčasu so se Sovodnje za dobre pol ure usidrale na nasprotnikovem igrišču. Sodnik je razveljavil Ferfoljev gol, češ da ga je napravil iz offsida. V 20, mi- ugodnega položaj« prehitro streljal in zastreljal lepo žogo. Sovodenjci so streljali 8, Podgorci pa 1 kot. SOVODNJE: Šuligoj, Hmeljak, Vižintin II., Petejan I„ Podgornik, Ferfolja, Plesničar, Oblak, Anselmi, Petejan II., in Vižintin III. PODGORA: Zeno, Leon, Clarig, Drigo, Binausig, Velussi, Kodermac, De Balo, Vižintin, Biduelli in Sfiligoj. Neprecizno je sodil Fogar iz Tržiča. Dobra Juventina izgubila v Ronkah Juventina iz Štandreža v nedeljo igrala v Ronk Ce bi Trevisan od Ronk minut pred koncem prvet polčasa ne zabil gola, bi b rezultat neodločen. Juventinr je dobro igrala. Uspešno jt odbijala nasprotnikove napade, imela pa je to smolo, da svojih napadalcev ni u-spela spraviti pred nasprotnikov gol in vanj poslati tisto nesrečno žogo, zaradi katere je sedaj s 6 točkami tri mesta pred krajem na lestvici. V začetku drugega polčasa je Furlan iz Ronk zadel vratnico. Dober Pizzi je bil sicer nemočen, toda kapetan Cijak je s prisebnim posredovanjem nuti pa je Anselmi iz zelo rešil ekipo drugega gola. v Ul. Monache V Ul. Monache v stanovanju Belinde Michelin je včeraj popoldne pričelo goreti. Vžgala sta se namreč tramova, ki sta bila v posredni bližini dimnika. Domači so takoj poklicali gasilce, ki so v eni uri ogenj pogasili. O-genj je povzročil 30.000 lir škode. Števerjanec si je zlomil stegnenico V ponedeljek okoli 20.30 se je 50-letni kmetovalec Ed-vgrd Brak iz Steverjana vračal domov v Sčedno in se spotaknil. Udaru se je v levo nogo, vendar je vseeno odšel domov. Cez noč pa so bolečine postale neznosne in domači so včeraj poklicali rešilni avto, ki je moža prepeljal v civilno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da si je mož zlomil stegnenico leve noge. V bolnišnica se bo moral zdraviti 60 dni. Padec v stanovanju V stanovanju je včeraj padel in se udaril v desno nogo 55-letmi Comelio Candut-ti iz Svetogorske ulice št. 14. iiiiiiiiiiiiiimimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiin Kino v Gorici CORSO. 14.30: »Zgodba neke nune«, A. Hepburn, P. Fiuch, v barvah. VERDI. 14.30: »Zadnji dnevi Pompejev«, C. Cautmann, S. Reve, cinemascope v barvah. VITTOR1A. 15.00: »Car«, K. Novak, T. Power, cinemascope v barvah. LNTRALE. 15.00: »Piknik«, W. Hclden, K. Novak, cinemascope in v barvah. IODERNO. 15.00: »Operacija skrivnost«, R. Widmark, B. DaTVi. —«»-------- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 11,8 stopinje ob 13.30, najnižja 0,6 stopinje pod ničlo ob 6. uri. Vlage 83 odstotkov. »»-------- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Kor-I zo Italia št. 4, tel. 25-76. Z avtom Zelenega križa je odšel v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili potrebno pomoč. ——«»—— Zabava na sejmu se je slabo končala Petnajstletna dijakinja Egle Maguolo iz Ulice Orzoni, je šla ob 17. uri v družbi svojih kolegic na Andrejev sejem. Ko je na Trgu Cesare Battisti hotela sesti na avtomobilček, se je močno udarila v zapestje leve roke. Zdravniško pomoč je iskala v civilni bolnišnici, kjer so ji rano obvezali in jo poslali domov. Ozdravela bo v sedmih dneh. Ladjedelnica «3. maj« na Reki je največja v Jugoslaviji in stalno napreduje, tako da sploh ne občuti svetovne krize ladjedelniške industrije. Vodstvo, tehnično osebje in delavci 9krbijo, da se naprave izpopolnjujejo in modernizira-da so naročila pravočasno dokončana in ladje izročene. To dejstvo ter zmerne cene in solidno delo so velike važnosti in zagotavljajo reški ladjedelnici zadostno število naročil domačih in tujih pomorskih družb. Tako ima ladjedelnica «3. maj« zdaj zagotovljena naročila kar za dve leti naprej. Zaradi tega je največja skrb povečati zmogljivost ladjedelnice in jo pripraviti tudi za gradnjo ladij na atomski pogon. V prihodnjem letu bodo uporabili za gradnjo ladij od 45 do 48 tisoč ton kovinskih izdelkov, to je 17 tisoč ton več kot letos. Splavili bodo 17 novih ladij za skupno 160.300 ton, izročili bodo tudi 11 novih ladij v skupni nosilnosti 173.500 ton. Zvišali bodo torej tonažo, obenem pa bodo v prihodnjem letu začeli graditi nove vrste ladij, ki zahtevajo posebno specializacijo. Prihodnje leto bodo v reški ladjedelnici začeli graditi petrolejske ladje 32.000 ton nosilnosti. Začeli bodo tudi graditi ladje tipa »brelk - carrier« po patentu Mac Gregorja, ki so najbolj primerne za prevoz žita, premoga, rude itd. in jih gradijo le nekatere ladjedelnice na svetu. Dve taki ladji po 18.000 ton bodo zgradili za Švico, dve petrolejki ladji po 32.000 ton nosilnosti pa bodo zgradili za domače pomorske družbe. Med , nove tipe ladij, ki jih bo reška ladjedelnica začela graditi prihodnje leto spadajo tudi tri «liners» za Argentino, ki bodo imeli posebne prostore za moštvo in kabine za 20 potnikov ter naprave za zračenje skladišč. Kmalu bodo dokončali obnovitvena dela in modernizacijo naprav, ki so jih začeli pred dvema letoma. Med drugim je ladjedelnica dobila 3 nove žerjave, ki ima vsak 45 ton zmogljivosti; več modernih strojev in naprav, tako da se ladjedelnica lahko loti gradnje petrolejskih ladij in prekooceanskih ladij do 50.000 ton za 1.20Q potnikov. Poleg tega ladjedelnica «3. maj« izdeluje močne Diesel-motorje. Urnik trgovin za DANES 8. DECEMBRA so vse trgovine zaprte, z naslednjimi izjemami: pekarne in mlekarne od 7 do 12, cvetličarne od 8 do 13, slaščičarne od 8 do 21.30, ribarnice od 8 do 12. PISMA UREDNIŠTVU Prejeli smo: Spoštovano uredništvo. V času zasedanja mešanega odbora v Rimu je Vaš list objavil članek, v katerem je postavil zahtevo, da se industrijski tečaj na Opčinah in strokovni tečaji s slovenskim učnim jezikom sploh — preimenujejo v strokovne šole. Nič nismo slišali, da bi o tem vprašanju razpravljali v okviru mešanega odbora za izvajanje določil Posebnega statuta, zaradi česar si dovoljujem omeniti naslednje: Cl. <(c> priloge 11 spomeni- 0 borovega prelca! Goriški župan sporoča, da morajo vsi lastniki borovih gozdov, kakor tudi posameznih borov do 31. januarja 1960 pobrati vsa gnezda borovega prelca. Delo morajo opraviti v prvih jutranjih urah. Zbrana gnezda naj zažgejo na krajih, kjer nič ne rase, da se prepreči nastajanje škode. Kdor bo gnezda zažigal, mora ostati pri ognju, dokler se ne pogasi. Po tem roku, bodo gozdne oblasti same odredile uničenje gnezd na stroške last- nlkov- 2 miklavževanja prosvetnih društev na stadionu »Prvi maj« umnim ........................................................ mm.. Iz sodnih dvoran Ponovno odložena razprava proti ženski, obtoženi poskusa detomora Amnestija rešila mnogo obsojencev, ki so vložili priziv Nedda Cosimelli por. Pero, ki je obtožena, da je hotela ubilti svojo 4 in pol mesecev staro hčerko Danielo, bo morala počakati še nekaj dni, preden bo izvedela kakšna bo njena usoda. Včeraj bi moral spregovoriti njen zagovornik, a ker je neka porotnica zbolela, so morali nadaljevanje razprave odložiti na prihodnji petek t.m., in sicer zato, ker se bo v sredo in četrtek nadaljeval proces proti Francesci Ustolin por. Balza-no, ki ima na vesti umor iz častnih razlogov svoje komaj rojene deklice. Kot j« znano, je državni pravdnik zahteval za Neddo Cosimelli por. Pero 12 let zapora in 3 leta zdravljenja v umobolnici. Po odložitvi včerajšnje razprave je Perojeva ob izhodu iz dvorane naročila svojemu možu, ki je z njo na zatožni klopi pod obtožbo, da jo je silil k splavu, naj danes izroči hčerko njeni sestri, ki jo bo peljala na obisk v zapor, * * * Čeprav so bili lastniki nekega podjetja v začetku zadovoljni z delom 34-letnega Marija Pensiera iz Tržiča, ki je bil njihov predstavnik v tistem mestu, so se začeli kmalu globlje pozanimati zanj. Ugotovili so, da si je mož v prvih mesecih 1957. leta pridrževal denar, ki bi se moral stekati v blagajno podjetja. Res je, da je Pensiero lahko nabiral denar, a tega bi moral takoj pošiljati v Videm, kjer je imelo podjetje svoj sedež. Tega pa ni storil in ker so ugotovili njegovo nepoštenost, je predsednik družbe prijavil moža sodišču. Pensiero ni nikoli zanikal dejanja. Izgovoril pa se je, da se ni hotel prisvojevati denar, ja, temveč, da ga je na to prisilila huda stiska. Med njegovimi odjemalci je bil nekdo, ki je milijon lir vredno blago] pod lažno etiketo olivnega. plačal z menico, ki mu jo je on osebno potrdil. Ta odjemalec pa je prijavil stečaj in tako je moral Pensiero izplačati menico. Prav zaradi tega je hotel zakasniti predložitev računov. Sicer se je domenil s podjetjem, da bo poravnal ves dolg, ki je znašal v začetku 600.639 lir, kasneje pa, ker je nekaj plačal. 490.703 lire. Junija lani Je bil v Gorici proces proti Pensieru, ki pa ni prišel na razpravo, ker je bil zaradi posledic prometne nezgode v bolnišnici. Sodniki so ga spoznali za krivega pri-svojevanja tujega denarja in ga obsodili, pa čeprav pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 4 mesece in pol zapora in na 10.000 lir globe. Seveda je Pensiero, ki je o obsodbi izvedel iz časopisov, vložil priziv, a ker je ta prekršek zapadel zaradi amnestije, se je mož vrnil brez skrbi domov. * * * Vsi časopisi so polni vesti o prijavah sodišču zaradi potvarjanja olja in drugih živil. Tq di v našem mestu pristojni or-gani nadzorujejo trgovce in marsikdo se je že moral zagovarjati pred sodnikom. Včeraj sta prišli dve ženski na vrsto: obe sta bili obtoženi, da sta prodajali kot olivno olje mešanico tega in semenskega iz ameriških lešnikov ter drugič, da sta prodajali mešano olje KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 8. t. m. ob 16. uri Lux cinemascope fil«t: Po kraljevem ukazu Igrajo: JEAN MARRAIS, NADIA TILLER in E. ROSSI DRAGO Prva je prišla pred sodnika 26-letna Ilda' Vran iz Ul. sv. Marka, ki ima trgovino z jestvinami v Ul. Marconi 16. Pri njej so pristojni organi našli mešano olje, kar so ugotovili z analizo in septembra letos je ženski prišel domov kazenski dekret, s katerih je bila obsojena na plačilo skoraj 300 tisoč lir globe. Naravno je, da se je ženska pritožila in se izgovarjala, da olja ni mešala ona, pač pa, da je prodajala takega, kot so ji ga dobavili. Zaradi tega so žensko oprostili prve obtožbe, češ da dejanje ni kaznivo, drugo obtožbo pa so ji nekoliko spremenili in jo obsodili na plačilo 137.000 lir globe, na sodne stroške ter stroške analize. ce o soglasju pravi takoj na začetku, da se bo obema etničnima skupinama »nudil pouk v materinem jeziku v o-t roških vrtcih, osnovnih, srednjih in strokovnih šolah*, potem pa še, »da bodo te šole uživale enakost v ravnanju z ostalimi šolami iste vrste glede preskrbe učbenikov, poslopij in ostalih materialnih sredstev...*. Temu členu je priložen tudi seznam šol, ki pod točko 3 predvideva obstoj naslednjih strokovnih šol in tečajev: a) Občina Trst: Industrijska strokovna šola — Rojan; Industrijska strokovna šola — Sv. Ivan; Dvoletni industrijski strokovni tečaj — Opčine; Dvoletni trgovski strokovni tečaj — Prosek; Dvoletni trgovski strokovni tečaj — Katinara; Strokovni tečaj — Sv. Križ. b) Občina Devin-Nabrežina: Dvoletni industrijski strokovni tečaj — Nabrežina. c) Občina Dolina: Dvoletni industrijski strokovni tečaj — Dolina. Točka 3 seznama šol pa je dopolnjena z naslednjim besedilom: aOmenjeni strokovni tečaji bodo spremenjeni v strokovne šole v skladu z italijanskimi zakoni«. Čeprav je od podpisa londonskega sporazuma poteklo že več kot 5 let, pa se omenjeni strokovni tečaji še vedno niso spremenili v ustrezne strokovne šole. Ne vem, kaj je temu krivo, toda vse kaže, da pristojnim oblastem ni mar, da se to vprašanje reši in da so na stališču, da se o-hrani »status quo». Tako stanje ni v korist slovenski šoli oziroma slovenskim strokovnim tečajem, ki so zaradi tega zapostavljeni in ne uživajo enakih pravic kot enakovredne italijanske šole. To se je pokazalo tudi ob vselitvi industrijskega strokovnega tečaja v novo šolsko poslopje na 'Opčinah. Poslopje je novo, notranja oprema stara. Prav tako so stari tudi stroji, ki so poleg tega še pomanjkljivi, da ne govorimo o pomanjkljivem orodju sploh. 1 Ali lahko potem rečemo, da se izvaja člen 4(c) priloge II, ki pravi, »da bodo te šole u-živale enakost glede preskrbe učbenikov, poslopij in o-sta lih materialnih sredstev»? Ugotavljamo namreč, da jt sorodna italijanska šola z vsem tehničnim materialom preskrbljena in uživa v tej zvezi vso podporo in razumevanje. Dejstvo je torej, da se Posebni statut, kar se industrijskih tečajev tiče, ne izvaja. Zato bi bilo prav, ko bi naši predstavniki v občinskem svetu, v pokrajinskem svetu ter predstavniki slovenskih političnih »kupin enotno nastopili ter zahtevali, da se ta del sporazuma oziroma Posebnega statuta začne čimprej izvajati. Menimo namreč, da je bilo našega čakanja dovolj, in da je 5 let zadosti dolga doba, v kateri bi lahko to vprašanje uredili. Zlasti še, ker gre za obvezo, ki jo je sprejela italijanska vlada in ki bi jo moral njen predstavnik v Trstu spoštovati in izvajati, (sledi podpisi predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 15. Paramount vistavision technicolor Ulm: ari «Hollywood ali smrt» Igrajo: JERRY LEWIS, DE AN MARTIN ANITA EKBERG MED BURMO IN KITAJSKO Spor za mejo Resni obmejni incidenti na indijsko-kltajski meji niso ostali brez odmeva v Burmi. Mejni spor med Burmo in Pekingom, ki je izbruhnil že leta 1956, do danes še ni bil rešen, kljub temu, da je burmanska vlada to večkrat skušala doseči., Zato so danes vsi pogledi obrnjeni na 1500 kilometrov dolgo mejo med Burmo in Kitajsko, ker ta meja še ni dokončno določena. V čem je spor? Najnovejše kitajske geografske karte kažejo, da naj bi nad 50.000 kvadratnih milj o-zemlja pripadalo Kitajski. Sporno področje sestoji iz treh naselij in dela neprehodne džungle v državi Va. Ta naselja so dejansko na področju važnega strateškega gorskega prehoda iz kitajske province Junan v Severno Burmo, kjer so Kitajci že zgradili dohodno cesto. V želji, da bi se to vprašanje rešilo, se je Burma odreka tem spornim naseljem in umaknila vojsko s tega področja, toda zahteva pogajanja o ozkem predelu džungle, skozi katero bi se v kratkem morala zgraditi cesta, ki bi povezovala burmansko državo 6an z državo Kačin. Frea tremi leti je predsednik kitajske vlade Cuen-laj dejal takratnemu burmanskemu predsedniku vlade U Nuju, da se Kitajska «strinja z burmanskim delom MacMahonove mejne črto. Meja Indije in Burme proti Kitajski je znana kot MacMahonova črta. MacMahon je bil angleški predstavnik na konferenci v Simli leta 1913, ko se je prvič dokončno določila mejna črta med Indijo in Burmo na eni strani in Kitajsko na drugi strani. Spri; go dejstva, da so Kitajci letos izjavili, da se ne strinjajo z indijskim delom MacMahonove črte, se je burmanska vlada ponovno znašla v negotovosti. Na burmanski predlog za začetek pogajanj, da bi potegnili jasno mejno črto, Kitajska do danes še ni odgovorila, dasi je vprašanje nastalo že leta 1956. Domneva se, da bi Kitajska želela etnično mejo, ki bi zajela vsa plemena, ki žive v Južni Kitajski in na skrajnem severu Burme, medtem ko Burma želi strateško in zgodovinsko mejo. že poma tri lete Kitajska vztrajno molči na ta burmanski predlog, s katerim se Rangun odreka trem spornim naseljem. Po umiku burmanske vojske s spornega področja, se je na to področje naselilo okrog 10 tisoč beguncev iz Južne Kitajske. Spričo okoliščine, da je to področje ostalo brez vsakršne javne uprave, do neredov pa je prišlo zelo pogosto, je bila Burma prisiljena poslati ponovno svoje čete na to področje. Nerešeno vprašanje meje s Kitajsko je samo del obmejnih vprašanj, ki danes tarejo Burmo. Tu so še druge skrbi: streljanje na meji z vzhodnim Pakistanom in veliko število beguncev; vojno stanje med plemenoma Naga in Kačinci na meji proti Indiji uporniška plemena Va na meji proti Kitajski in, končno, preostale kuomintanške čete v burmanski državi San, na meji proti Laosu in Tajlandiji. že dalj časa Burma išče rešitev za vsa ta vprašanja. Prvi sporazum so dosegli na meji proti Pakistanu. Ob priliki obiska predsednika burmanske vlade gen. Ne Vina v Karačiju, pred dvema mesecema, so v glavnem razpravjjali o obmejnih vprašanjih, kakor tudi o velikem številu beguncev iz vzhodnega Pakistana na burmanskem ozemlju. Manj je znano, da se v Arakanu (zapadno področje Burme) nahaja danes protizakonito nad 200.000 vzhodnih Pakistancev, ki so delno dobro oboroženi in ki ne priznavajo nobene javnoupravne oblasti. Dosegli so sporazum na podlagi katerega bo vsa vprašanja v zvezi z obmejnimi incidenti in begunci takoj rešilo več vladnih komisij, ki so se v teh dneh sestaie na meji. Na severozapadu predstavljajo obmejni spor plemena Naga, ki žive na indijski in burmanski strani meje. Ta plemena se že šest mesecev vojskujejo s Kačinci (prebivalci severne Burme). Težko je predvideti, da bi moglo priti do skorajšnje rešitve tega krvavega spora, ker niti v mirnem času ne pride nihče na to področje (ta plemena so namreč poznana kot lovci na človeške glave). Najbolj zanimivo vprašanje predstavljajo na pol divja plemena Va na meji proti Kitajski. Niti dolgoletni angleški upravi v teh krajih ni uspelo, da bi jih ukrotila niti da bi vzpostavila kakršno koli upravno oblast. Z istimi vprašanji se muči že enajst let neodvisna Burma. Spričo okoliščine, da se plemena Va nahajajo na spornem področju s Kitajsko, je bilo mnogo predlogov, da jih preprosto prepuste Kitajcem, da bi si oni* belili glavo z njimi. Dokler se ne bo na tem področju rešilo vpraša-rje meje proti Kitajski, bo težko najti kakršno koli rešitev. Končno pa že točno deset let muči Burmo vprašanje preostalih kuomin-tanških čet, ki se nahajajo na vzhodni meji proti Laosu in Tajlandiji. Poleg teroriziranja prebivalstva, se čangkajškovi ljudje pečajo zelo uspešno tudi z ilegalno trgovino; z njihovim posredovanjem se vrši pretežni del ilegalne trgovine z opijem in zlatom. Burma skuša predvsem začeti pogajanja s Kitajsko, da bi dosegli mejni sporazum, ki bi preprečil kakršne koli incidente ali večje konflikte na tem delu burmanske meje. Tudi Maroko ima sedaj svojo agencijo za informacije M.A.P. otvoril sam kralj Mohamed V. Nedavno jo je slovesno PROGRAM PRIREDITEV ZA PRIHODNJE LETO Ljubljana pomembno središče za specialne mednarodne sejme LJUBLJANA, decembra. — Slovenska prestolnica ima že precejšnje izkušnje v prirejanju sejmov in razstav. Ljubljana se uveljavlja kot središče ne le domačih specializiranih prireditev, pač pa tudi kot središče mednarodnih specializiranih sejmov. K temu je pripomogel na eni strani nagel gospodarski razvoj vse Jugoslavije, na drugi strani pa tudi moderno Gospodarsko razstavišče, ki ustreza tudi zahtevnim pogojem specializiranih razstav. Kot je sicer za večino sejmov značilno, da so predvsem komercialnega značaja, služijo specializirani sejmi, kakršne prireja Ljub- ljana za posamezna področja industrijske in gospodarske dejavnosti, predvsem posredovanju najsodobnejših dosežkov v gospodarstvu, znanosti, in tehniki. Zaradi dejstva pa, da je Ljubljana zelo primerno središče, kjer se ob izrednih pogojih spajata ali vsaj srečujeta Vzhod in Zahod, te razstave v večini primerov pomenijo tudi nekakšno splošno in objektivno merilo napredka, ki ne služi le posameznemu obiskovalcu, pač pa tudi in predvsem razstavljavcem. Vrsta sejmov, ki jih leto za letom prireja Ljubljana, je postala že docela tradicionalna in to tudi v mednarod- ČUDNA PROTISLOVJA V ŠE BOLJ ČUDNIH ODNOSIH Mlado izraelsko nacionalizem štir Ben Gurion je ponovno opozoril na trenja med «narodi» - Libijski Judje se držijo svojega poklica, španski Judje pa so najslabše zapisani » Prav gotovo ni naroda, ki bi bil več trpel zaradi nacionalizma, kot Judje. Pomislimo le, kaj so pretrpeli Judje v Nemčiji v času nacizma, ki se je v svojem rasističnem besu nad njimi znesel tako, da je nemške Jude malone iztrebil. Ne v tolikšni meri, vendar pa prav tako divje so se proti Judom pognali tudi somišlje- vsak nacionalizem. Nasprotno,, nedostopni, na znotraj pa niki fašizma in nacizma v drugih deželah, kot na pr. na Madžarskem, v Petainovi Franciji, pri nas v fašistični Italiji, pa tudi v ustaški Hrvaški. Po vseh teh žalostnih izkušnjah bi bilo pričakovati, da bodo Judje vsaj v svoji deželi — v Izraelu — zatrli . *■;: ■ ■ ' s- e,* m iss n.,-'. . - Lv-:jii.;iiLl:Oi::ii*i Frank Druce že 40 let piha steklo: nič čudnega, če so se mu lica tako močno raztegnila! gojijo ga ali bolje netijo proti sodržavljanom Arabcem, kolikor jih je tu še ostalo, in vzdržujejo živega celo med seboj. Judovska država je namreč šele po zadnji vojni dobila svojo obliko in samostojnost, ustvarjala pa se je že dolgo, ko so se proti koncu prejšnjega stoletja začeli vračati v Izrael Judje, ki so se pred stoletji po svetbpi-semskem »prekletstvu«, ali bolje zaradi zgodovinskih raz-mer iz svoje dežele skoraj povsem izselili. Menda ni na svetu naroda, ki bi bil med seboj tako ločen in razcepljen kot je judovski. To je tudi razumljivo, saj so se doseljenci vrnili v svojo prvotno domovino iz vseh krajev sveta, kjer so se v prejšnjih generacijah navzeli različnih običajev, navad in celo pogledov, vsakdo pač takih, ki veljajo v krajih, kjer so stoletja živeli. In tako imamo sedaj v Izraelu pravo pisano družbo «narodnosti«. To zveni čudno, skoraj neverjetno, vendar je tako, da veže vse Jude skupno poreklo, toda hkrati jih ločuje »narodnost«, ki so se je navzeli v deželah, kjer so živeli. Kljub tej pisanosti pa se dajo »narodnosti« Judov v Izraelu skr. čiti na štiri glavne »skupnosti«. Najštevilnejša in najtrdnejša skupnost so seveda »avtohtoni« Judje. To so Judje, ki so rojeni v Izraelu. Tem pravijo »Sabre«. Po naše bi to pomenilo indijska smokva ali italijanski ficodindia. Iz tega imena ali vzdevka razberemo, da so na zunaj odbijajoči in sladki, dobri, kot je pač to sadje. Drugo «skupnost» tvorijo tako imenovani «Azkena-zi», ki predstavljajo tiste Jude, ki so se vrnili v Izrael s severovzhoda. Beseda »Azke-nazi« pomeni pravzaprav Nemce, vendar tvorijo osrčje te skupnosti Judje, ki so se vrnili v Izrael iz severovzhodne Evrope, torej iz Poljske Sovjetske zveze, Češkoslovaške in seveda tudi nekaj iz Nemčije. Za temi pridejo na vrsto Judje, ki so prišli iz Sredozemlja. Tem pravijo »Sefardi-ti», kar pomeni po naše Spanci. Vendar s tem ni rečeno, da so dejansko živeli prej le na Španskem, pač pa tudi v deželah Severne Afrike, v J* taliji in drugod ob Sredozemskem morju. Kot zadnji so še Jemeniti. Ustavimo se pri posamezni »skupnosti«. Jud zelo nerad govori o tem, toda sam predsednik izraelske vlade Ben Gurion je moral pred kratkim ponovno spregovoriti o »čudnih tendencah«, ki se odražajo med posameznimi »skupnostmi«. Sami pravijo, da so k njim prinesli neke vrste rasizem ruski in poljski Azkenazi, ki da so se tega navzeli že v dobi, ko so živeli v raznih getih na Poljskem ali v Rusiji in od koder se je začela akcija za ustanovitev judovske samostojne države že ob koncu preteklega stoletja. Poleg že prej omenjenega i-mena »Azkenazi« tem Judom v Izraelu pravijo tudi »slane ribe«, kajti ti Judje so ohranili navado, ki so jo prinesli iz Rusije, da je njihova »nacionalna jed« slana riba Nji- ........................................ O KNJIGI «ITALUA V DRU Nesposobni in nehvaležni Mussolinijevi generali 3. Niti ni prav, da tt ljudje skušajo slepomišiti in mešati svoj položaj s položajem navadnih vojakov in nižjih oficirjev. Italijanski vojak ne po. trebuje obrambe nikogar. Vsi vedo, in zlasti tisti, ki so ga v slabi veri obrekovali, kako se je boril, 'celo takrat, ko so mu slabo poveljevali in celo takrat ko je vedel, da se mora borili in umirati v neami; »elnih vojaških operacijah, ki so lahko »lužile samo dvem smotrom: ali podaljšati ne- smiselno in nepopravljivo domovini škodljivo vojno, ah pa zato, da te priskrbel napredovanja, odlikovanja in č*«tl je. neraiom 'na)Višjfc fcinov.jMio sprejeli nas* odgovornost, da Jso gnali v operacije take vrste, vojake v kla,yflico.. , Vojaška čast dežele in vojske je vazna stvar, je Dfštvefto nacionalna zadeva in ne more biti odvisna od političneg# »oportuj nen 'nizma ,n kariera *1> podob« l* nih Skolisaia. 1 t "ji* Italija si*je * Mus*o11n$ev«f tek vojno pripravljala iz dneva v " dan katastrofo take vrste, da nihče ne more reči, kdaj se bo do kraja rešila njenih posledic. Pri pripravljanju te katastrofe je šlo za neposredno in posredno odgovornost. Niso bili kaznovani vsi tisti, ki so bili neposredno odgovorni za katastrofo. Se slabše pa bi bilo, če bi tisti, ki so po-siedno odgovorni, skušali prikazovati to svojo odgovornost kot zaslugo brambe časti Prav zaradi tega nepošten podle goljufij o pregrehah, vse do danes absurdno in globoko ločena v pravične in nepravične, v čiste in nečiste, v opravičene in neopra vičene, V vseh odtenkih, ta- ko da popolnoma primanjkuje tiste moralne strnjenosti in enotnosti, ki je osnova notranje sile vojska. In razni ministri, ki so sledili drug drugemu v vojnem ministrstvu po «svoboditvi», se za to ne zmenijo, puščajo krivice tam, kjer so bile in kakršne so bile, če jih celo ne izkoriščajo za svoje bedne spletke. Knjiga, generala Faldelle, ki je bila zamišljena kot precej drzno delo s širokim obzorjem, bi morala 15 let po koncu vojne težiti k obnovitvi ravnotežja in k ponovni združitvi vojaškega ambienta, ki »o ga po vojni tako izumetničeno razkosali in zagrenili; ta zahteva je toliko bolj upravičena, ker nosi knjiga podnaslov »Revizija sodb«. Ce je bil to namen knjige, tedaj je treba pogledati, ali uporabljena sredstva ustrezajo smp-tru. Ustavimo se na obrambnem stališču, ki ga je Faldel-zav/.el do nekaterih vodil- mož in položajev v pretekli ve? ni. General Faldella zelo hvali maršala Messeja, človeka poraza v Tuniziji, ki ga je Mussolini povzdignil v čin maršala »motu proprio« z enako vojaško kompetenco, s kakršno je, kot smo doslej videli iz Faldellove knjige, vodil priprave za vojno. Messe je vso svojo kariero dolgoval Mussoliniju. Mussolini je z repu-bliko v Saloju. ustanovljeno na željo Hitlerja, komaj postal pravi moralni mrlič, ko se je dal Messe ujetnik Ae-gležev, odvesti po svojih gostiteljih v Brindisi v «južno kraljevino*, da bi se zaefcl boriti proti Mussoliniju. Noben italijanski general ni dobil od Mussolinija toliko činov in ni bil deležen toliko časti kakor Messe in nikomur se ni tako mudilo, da bi se obrnil proti njemu. Noben pošten vojak, ki se zaveda važnosti značaja v opravljanju najvišjih poveljniških nalog, se ne more strinjati s Fal-dellovo hvalo Messeja. Faldel-la sicer večkrat ponavlja in dokazuje, da je bila vojaška operacija v Tuniziji, kateri se mora Messe zahvaliti za svoj «maršalat», operacija v »čisto izgubo«. Kaj naj bi rekli, o povišanju Messeja v ugledni čin maršala, ki sta ga država in vojska plačaia z grmadami mrličev in rekami krvi zaradi operacije, ki je pomenila »čisto izgubo« za vse, razen za Messeja. Se manj sprejemljive so hvale Cavalleru. V svoji dolgi karieri sem imel večkrat o-praviti s tem človekom, ki ga je Ciano z diplomatsko taktiko imenoval «pustolovec». Končno ga je Italiji daroval kot načelnika generalnega štaba v najbolj kritični url narodnostnega obstoja čloVek, ki je bil mnogo slabši kot kak »pustolovec«, t. j. Viktor Emanuel lil. Faldella Cavallera sicer tudi nekoliko kritizira, toda v svobodnem in objektivnem zgodovinskem delu bi bilo treba reči mnogo več o dejavnosti tega načelnika generalnega štaba, ki je dejansko izročil julija 1942 italijanske oborožene sile Nemcem, medtem ko je bila država na robu propada, in ki je bil tako predrzno ciničen, da je organiziral hrupno »dučejevo« potovanje v Libijo z retoričnimi proglasi, belim konjem, iilan-sko sabljo itd. ter mu je obljubljal osvojitev Aleksandri je, medtem ko je šlo v resnici samo za to, da mu tudi on izsili (jovišanje v čin maršala zase in za generala Bb-stica. Pod nobeno pretvezo ni mogoče zagovarjati vojaškega voditelja, o katerem je bilo z nravstvene »tran, mogoče pisati to, kar »e bere v zgodo vinskem dokumentu, kot je Cianov »dnevnik«. Faldella je dolgo sodeloval z generalom Roatto in povzdiguje njegovo razumnost. Do tu se lahko v določenem smislu tudi strinjamo s Faldello, Toda vsaka možnost popustljivosti do Roatte se izključuje, če upoštevamo njegovo obnašanje 9. septembra 1943 zjutraj v Rimu, ko je kot poveljnik borečih se sil zbežal, čeprav z brzostrelko čez pas, z bojišča, ko je obljubil, da bo ual nove ukaze tistemu, na čigar ramena je z nezaslišano nesramnostjo prevalil vso svojo odgovornost ter se skril, da je lahko zbežal daleč do Brin-disija. Druga stvar pa je o-bramba generala Guzzonija, pri čemer je treba upoštevati geometrijo s teorijo »vzporedne vojne«. Generalu Alfred#i Guzzoniju se očitata v glaž-nem dve stvari: 1. nesposobnost v poveljevanju šesti armadi med zavezniško invazijo Sicilije poleti 1943; 2. da je dal pobudo in da je odgovoren za poklic nemških enot v Italijo. Kar se tiče prve obtožbe, je treba poudariti, kako je že stara italijanska navada, da se naprtijo vse krivde generalom, kakor hitro se pokaže neuspeh kakšne vojaške o-peracije, ki bi morala zaradi ogromne razlike v vojaških sredstvih ali iz drugega odločilnega vzroka vsekakor propasti. To navado je treba pripisati težnji političnih krogov, da bi se rešili vsake prehude odgovornosti ter da bi jo naprtili vojaškim grešnim kozlom. To navado pa je treba pripisati tudi vse obsodbe vrednemu pomanjkanju resnosti in premišljenosti nekaterih časopisov ter hlapčevskemu duhu srednjih slojev, k čemur je treba dodati še vse obsodbe vredno pomanjkanje čuta tovarištva in značaja v vojaški hierarhiji. Zato je prav,, da Faldella odločno brani generala Guzzoni- ja pred popolnoma neutemeljeno obtožbo, ki se samo po sebi zanikuje spričo velike strokovne sposobnosti Guzzonija in spričo vztrajnosti, s katero je kljub pomanjkanju sredstev zaviral uspehe zaveznikov v Siciliji. Toda da bi branil italijanskega generala, ni bilo Faldelliju potrebno, da bi se skliceval na uradnega zgodovinarja ameriške mornarice prof. Morisona. Morison, ki je menda tudi admiral, a-meriški seveda, je eden izmed najbolj vidnih svetovnih prvakov vojaške nevednosti in nesramne goljufivosti v razlagi zadev, ki jih ne razume in katere so na poti njegovi omejeni ameriški miselnosti. Pri tem je dovolj, če ugotovimo, da sam Galeazzo Ciano, k' je bil često v neposrednih službenih stikih I* časa vse vojne z Guzzonijem in ki ga v svojem »dnevniku« nikakor ne hvali, nikoli ne postavlja v dvom generalovih strokovnih sposobnosti, niti ga zaradi tega nikoli ne kritizira. Da je general Guzzoni glavni krivec ali vsaj najbolj navdušen zagovornik zahteve po prihodu nemških enot v Italijo, tega nihče ne more zanikati in general Feldella je to dokazal tudi z dokumenti. Toda skuša ga opravičiti, pri čemer uporablja teorijo o vzporedni vojni. Ta vzporedna vojna naj bi bila vojna Mussolinija, ki ga je grizla zavist proti Hitlerju in ki je hlepel Po lahki vojaški slavi. Takšna vojna naj bi bila vojna, ki jo je Mussolini vodil po svoji volji do začetka leta 1941, pri čemer je povsod naletel na neuspehe. Slo naj bi torej za nekaj avtarhičnega, to je za vojno osebnega prestiža v konkurenci z nemškimi vojnimi o-peracijami in zmagami. Z vojaškega stališča bi bil to hvale vredna namen, če ne celo ganljiv, hkrati pa otročji, kajti Nemci so se na vojno zelo vestno in močno pripravili, medtem ko je Mussolini mislil na vse prei, kot na resno »pripravo«. Glavna napaka je bila ravno v tem in generali z Badogliom in Sodduom, ki so za nepripravljenost vedeli in so dopustili, da se je drža, a usmerila na pot katastrofe, nosijo tako veliko krivdo, da jim ne more noben Italijan, ki razpolaga s svobodno pre: jjo, tega od pustiti. Sklicevati se glede Ba-doglia, kakor dela Faldella na zasluge — ki so celo dvomlji ve — pri osvojitvi Sabotina in pri zmagi Vittoriu Venetu, kar naj bi služilo kot olajševalna okoliščina, je morda zelo velikodušno, toda prav nič prepričljivo. V določenem trenutku so se generali, ki so imeli čut odgovornosti in nekaj vesti, in med te je treba Guzzonija brez dvoma prišteti — vprašali, kako naj bi velikemu zlu opomogli .Guzzoni je nedvomno v dobri veri mislil, da ni bilo boljše rešitve kakor ta da zaprosijo za neposredno nemško pomoč. Zanjo je zaprosil in jo je dobil. Na ta način je prenehala »vzporedna vojna«, toda Nemci so postali gospodarji Italije in poskus, da bi se rešili verige, v katero so nas zakovali je prinesel 8. september. Neopravičljivo paničarstvo in nesposobnost našega odposlanca Castellana, ki jo Faldella priznava in jo odločno obsoja zlasti pa neumnost zaveznikov so privedli do bega v Pescaro. Toda pred 8. septembrom je moral sam Guzzoni spoznati, kaj je pomenilo imeti Nemce doma. Kot poveljnik armade, kateri je bila poverjena obramba Sicilije, je po 20. juliju zašel v razmere, ki jih je Faldella sam takole opisal: »Italijanske sile niso bi lc le manjše od nasprotnikovih, marveč tudi od nemških (Nadaljevanje sledi) hova pa je tudi «ustanova» »kibutz«, to se pravi nekakšni kolektivi, ki slone na skupnem obdelovanju zemlje, skupnih prebivališčih in celo skupni menzi. Priznati je treba. da so ta sistem uveljavili tudi pri drugih skupnostih. Najslabše so pri Judih v novi državi zapisani Sefardi-ti. To so Judje, kot smo že rekli, španskega «porekla», in teh Judov ne marajo nikjer. Sefarditi se nočejo vključiti v »kibutze«, pač pa raje žive po mestih in v kolikor je v Izraelu kriminala, gi4 skoraj ves na rovaš Sefarditov. Med Sefardite spadajo seveda tudi italijanski Judje, za katere pa velja, da so povečini razumniki in kot taki ne spadajo med gornje slabo zapisane Jude. Značilno pa je, da je fašistična Italija dala Izraelu tudi svoj delež. Vsi Judje, ki so se iz Libije izselili v Izrael, gredo k policiji. 2e v času fašizma so se naučili' služiti «javnemu redu« in to, »dediščino« so prenesli tudi v novo domov-ino. **— , - . Kot'ž'adnje smo prej ' omenili Jemenite. Čeprav so Jemeniti na «družbeni» ' lestvici na dnu, ker so prišli v Izrael »goli in bosi«, predstavljajo za novo deželo nekake mi-ljenčke. Teh je okoli 70.000 in v Izrael so se preselili iz Jemena, kjer so vse od prvih izselitev Judov po svetu o-stali najbolj zvesti svojim tradicijam in svoji nacionalni skupnosti.- Jemenitom. pravijo, da so najbolj čistokrvni Judje. Zanimivo je, da Judje, ki so zgradi nacistične »čistokrvnosti« toliko pretrpeli, še danes upoštevajo ta princip v lastni deželi. Toda to nujno spada k že omenjenemu nacionalizmu. ali rasizmu, ki smo ga omenili. Prej smo rekli, da se z za-devo nacionalizma in rasizma ukvarja čelo sam Ben Gurion. Pomeni, da stvar ni tako enostavna. In čeprav se zdi čudno, rešuje mlado državo Izrael pred tem zlom — vojska Izraelci, ki so zaradj militarizma toliko pretrpeli, *o si ustvarili edinstveno vojsko V svetu, koder so živeli ijj koder še živijo, Judje ne pred-stavljaio za vojske posameznih dežel kakega posebno priporočljivega elementa. Povsoij se znajo kolikor toliko' služenju vojske umakniti. Doma pa sO pravi militaristi. Pravzaprav ne smejo reči, da *i želijo vojno, radi pa služijo vojsko in Izarel je edina dežela na svetu, kjer je tudi za ženske vojaška služba obvezna. Mladeniči služijo dve leti in pol, dekleta pa dve leti. Vendar pa je treba priznati, da ima izraelska vojska tudi svojo pozitivno plat, kajti tu se mnogi Judje, ki so se priselili v Izrael in ki doma še govore v tem ali onem jeziku, naučijo hebrejščine. Poleg tega služi vojska za medsebojno spoznavanje in razumevanje pripadnikov vseh štirih #skupnost:», ki smo jih že prej omenili. V izraelski vojski se dopoldanske ure posvetijo vojaškim vajam, ves popoldan pa vojaki prebijejo v šoli in pri učenju raznih poklicev. Disciplina v tej vojski je dobesedno nemogoča, vendar pa je treba priznati da vlada med častniki m vojaki izredno soglasje, kajti tudi najvišji častnik živi enako življenje kot slednji vojak, kar ustvarja med vso »uniformirano skupnostjo« čut solidarnosti in čeprav je vojska sestavljena iz štirih »skupnosti«, disciplina ne trpi. Zato vidi Ben Gurion v tej vojski edino pot k amalgarn>ranju izraelskega ljudstva v eno na-rodnost, kajti sicer je ta mlada dežela zares preveč piša na, da bi v njej moglo življenje teči normalno pot. nem merilu. Zato se število razstavljavcev, kli se teh prireditev udeležujejo, stalno veča. Ker gremo proti koncu leta, bi morali sicer spregovoriti o prireditvah, ki so bile, toda gospodarstveniki delajo raje načrte za vnaprej in iz teh načrtov zvemo, da bo v Ljubljani v prihodnjem letu vrsta pomembnih sejmov, med katerimi bo kar pet razstav ali sejmov mednarodnega značaja. Prva tovrstna mednarodna prireditev bo že v prihodnjem januarju. Od 16. do 24. januarja bodo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču imeli tradicionalni sejem tekstilne industrije, konfekcije in usnjenih izdelkov. Ta razstava bo nosila naslov »Moda 1960» in bo nekakšna otvoritvena razstava v novem letu. Hkrati bo prireditev »Moda 1960» edini domači, jugoslovanski sejem s tega področja in bo zanimiv že zaradi vedno pomembnejšega mesta jugoslovanske tekstilne industrije ter sorodnih oblačilnih in galanterijskih dejavnosti. To postaja še posebno važno zaradi splošnega napredka industrije in vedno zahtevnejšega potrošnika. Kot se je zvedelo, pripravljajo mnogi jugoslovanski razstavljavci za to prireditev vrsto presenečenj, vendar bo prireditev , služila tudi vpogledu potrošnika v nove možnosti. V okviru prireditve bodo seveda tudi številne modne revije, ki se bodo vršile vsak dan. Po krajšem premoru bo sledil tretji mednarodni lesni sejem. Ta bo od 21. do 29. maja. Za to prireditev menijo, da je najboljši posrednik med proizvajalcem in potrošnikom. To prihaja posebno do izraza zaradi pospešenega tempa gradnje stanovanj v Sloveniji in vsej Jugoslaviji. Čedalje občutneje se namreč pojavlja problem proizvodnje nove moderne opreme, ki naj bo čimbolj praktična, čimbolj funkcionalna, bolj okusna, pa tudi cenejša. Klasična oblika pohištva se nekako umika, vtem pa se novi pogledi sodobne opreme šele uveljavljajo. In tem pogledom je treba dati obliko, da bo o-prema ustreznejša zahtevam, hkrati pa tudi komercialno stabilnejša. Računajo, da bo vprav ta letošnja prireditev v tem pogledu pokazala dokajšnjo preobrazbo, posebno še, ker bo ustvarila pogoje za . redno razpisovanje natečajev za moderno opremo, . ki; naj ustma. okusu in po-' gofenf -“jugoslovanskega delovnega človeka. Dva tedna za to prireditvijo bo v Ljubljani nova mednarodna prireditev. Gre za Mednarodno razstavo motorjev in motornih vozil, ki bo od U. do 19. junija. Na predlog Združenja motorne industrije v Jugoslaviji bo ta prireditev uvrščena v koledar mednarodnih prireditev, kar je potrdil'tudi stalni biro avtomobilskih konstruktorjev na svojem jesenskem zasedanju v Turinu. Razstava bo toliko bolj pomembna, ker bo v istih dneh omenjeni biro avtomobilskih konstruktorjev imel svoje redno letno zasedanje na Bledu. ' V naslednjem razdobju in sicer od 3, do 8. septembra pa bosta v Ljubljani hkrati kar dve tradicionalni mednarodni sejemski prireditvi. Predvsem bomo tu omenili Že šestj mednarodni vifciki »ejtm V fst»m č^su pa bo tu tudi že četrti mednarodni sejani embalaže, . Ppmen teh dv^h prireditev je izredno v.elik. Na prv.em sejmu se ocenjujejo najboljša vina z vseh celin. Hu se podeljujejo zlate, srebrne in bronaste medalje za najboljše vrste visoko kakovostnih svetovnih vin. Na drugi prireditvi pa se .ocenjujejo najsodobnejši dosežki v embalaži Posebno za prvo prireditev je Ljubljana posebno važna ker se hkrati z razstavo vin vrše tu tudi strokovna po- svetovanja, pri katerih lujejo strokovnjaki iz bolj kvalificiranih vinorod* nih krajev. Sezono mednarodnih prU* ditev v Ljubljani bo zaklju-čil VIL mednarodni sej«# sodobne elektronike, ki )* glede na pomembnost te V*" noge izredno zanimiv ne 1* za strokovnjake, pač pa tud! za povprečnega človefc*i predvsem za mladino. Leto«, nji sejem elektronike v Ljub* ljani ni pokazal izrednih #• spehov te panoge le v svetovnem merilu, pač pa pred-vsem v jugoslovanskem ®#” rilu. Ta prireditev ie P* membna zato, ker daje nekak1 pregled proizvodnje «■ lektronskih naprav in še P®* sebej pregled sestavnih delov za elektronske naprave, kjer se Jugoslavija, ki je n* tem področju še tako ®1*” da, že začenja uveljavljat* in prav nič ni pretirano reči. da si je Jugoslavija *» .postavila trdne temelje ** domačo elektronsko industrijo. Na osnovi teh ugotovitev in v luči novih pogojev ** široko uporabo elektronike v industriji in gospodarstvu, bo sejem prihodnje ies??| posvečen predvsem tehnik* elektronskih merilnih instrtt* mentov ter sestavnim delo® in napravam za avtomatu*” cijo industrijskih obratov. Kot vidimo, bo progra® sejemskih prireditev v M j ljani bogat in vse kaže, d* bodo te prireditve v prihodnjem letu ponovno uspele ® dale svoj delež občemu napredku. M. M- HOROSKOP ZA DANES J OVEN (od 21. 3. do 20. Primeren dan za razčiščen) problemov med sodelavci, * kor tudi med poslovnimi lJtt mi s) BIK (od 21. 4. do 20. Srečali se boste z neko® od tega srečanja bosta i®* koristi oba, ker se bo ust rilo potrebno vzdušje ra spešno dejavnost poslovne* značaja. . DVOJČKA (od 21. 5. do 6.) Vaš prestiž pri Pr®dSL nikih bo pridobil. Cenih do vaše delo, še bolj Pa v čiste poglede. j) RAK (od 23. 6. do 22. • Dobro obdelajte načrt ® ^ nato izvedite do P°drobn kajti sicer bi se vam 1 vsa stvar močno zaplesti j LEV (od 23. 7. do 22. ' Ce nameravate zares na _ ne govorite o tem d®** n, Skušajte zadevo spraviti ^ pravo pot, stari spor Pa diti brez prepira. jj. DEVICA (od 23. 8. do 9.) Težave v zvezi z ajt« nančno zadevo. Ne 8 ^ j# sporazumov za vsako ce ^ naj se vam ne mudi. Z 1 jem bo kar šlo. do TEHTNICA (od 23. »•nj 23. 10.) V poklicnih z®"njčni bo šlo kot namazano. y ^ predlogi finančnega zna Ce so vam storili krivi®0 šajte to pozabiti. io ŠKORPIJON (od 24. 22. 11.) Dopoldne praktičnim stvarem. ^»j pa ne oozabite, da ste ^ obljubifr čemur se ne te izogniti. ,0 JO. STRELEC (od 23. U- “,ivoi 12.) Na vrsti je obisk J.Vjgt«, osebi, ki ga že dolg° °--t0 S* Sedaj je skrajni čas- z opogumite in razčistit^ vo. ki vas že dolgo teži- 12. d« KOZOROG (od 21. ‘fLjt- 20. 1.) Dobro finančno ^ jjj je in tudi z načrti, ki ]jpi-pripravili, boste z .mo**’ Kdor se ukvarja z ume jo, bo imel srečen dan. jj, VODNAR (od 21. L 2.) Finančne težave, ki b°' n*” nujno prišle, so posled® premišljenih stroškov. J.) RIBI (od 20. 2. d° pfedeo Pošiljajo vas na Pot- stf*f vzamete kovček v r0 Ljšsj'* pošteno proučite in s ^ vs* halogo razčistiti, da ne^ vl», odgovornost padla le — imuiuu razne minetulne vode... — Dobro, prinesite mi steklenico teranat 8. decembra 1959 Republika Gana in sodobna Afrika Govor«, da 3« obdobje pred drugo svetovno vojno pripadalo Aziji, da pa povojno obdobje pripada Afriki. Popol-Boma res j«, da zavzemajo danes Afrika in njeni narodi osrednje mesto v areni med-Barodnih dogajanj in da vae »«4 državnikov proučuje bodočnost tega kontinenta. Gana se je pojavila leta 19&7 med prvimi afriškimi državami, ki je dobila svobodo in samostojnost. Zato je Popolnoma jasno, da ima svobodna Gana zelo močan vpliv Bs ostali del Afrike. Ce bo ^*ni uspelo, da bo utrdila •vojo demokratično državo v skladu s težnjami ljudstva, dvignila življenjski standard Prebivalstva, ohranila stabil-"o in progresivno vlado, ki bo branila dostojanstvo in spoštovanje Afrike v skup-Bosti harodov, bo postal u-•P*b Gane svetilnik upanja ** vse Afričane, ki še trpe kolonialnim jarmom. Od tod izhaja osnovno nadelo zunanje politike nove vlade svobodne Gane, da so brtve v boju za neodvisnost 6*TOo prvi korak k skupne-rou napredovanju njihovih bratov v Afriki. Gani in nje-Bi vladi je bilo že od začetka jasno, da je že samo ob-sl°i Gane hrabrilen za kolo-Bialno Afriko. Njena dolžit je, da zdaj napne vse s,le za vsestranski napredek eiriškega kontinenta. Gana da tesno sodeluje z o-ltalimi državami Afrike. Za-*° je bil sestanek svobodnih ®friških držav aprila 1958 v j bani veliko priznanje naše-!®u ljudstvu. Tej konferenci 1* sledila vseafriška konfe-fe,lca decembra 1958 v Akri ’B konferenca zunanjih ministrov svobodnih afriških dr-8v v Monroviji avgusta le-1959. . Probleme sodobne Afrike 1* mogoče opredeliti takole ofrika si želi povrniti svo-°^o, dostojanstvo in mir. .voboda je nujno potrebna, * hoče izboljšati gospodar--5* standard, politični, so-L®'nl in kulturni razvoj, ta-*° ha bi prišli afriški narodi vrsto narodov ostalih kon-'Bentov na bazi enakosti in Prijateljstva. Afrika hoče i-?eli svobodo zato, da bi pri-,° do unije vseh držav — enotne akcije na vseh po-8j*b- kar bi ublažilo slabe po-baice umetnih meja, ki jih j. Povzročila tekma imperia-,ličnih sil pri razkosavanju *°n‘inenta. ^ tem je bistvo afriškega mblema, kakor ga vidim 0,2- Gana je' odločena, da v l0,v’ru politike, ki jo je do-a, ! a konferenca svobodnih r,ikih držav, pomaga k na-«mu razvozlavanju 'teh prodov Pri tem upoštevamo p ja načela: st rv'č: prepričani smo, da neodvisnost in svoboda ioi ■uJljivi pravici ljudi, da yico > vse afriške dežele pra-lahv ne°dvisnosti in da bod sarne odločajo, kdaj bodo to samostojnost . Pri tem je zelo važ- b®biie Bo, čat m se vsaki deželi določi um osvoboditve, tako da 0s(Se načrtno pripravljale na Bnovitev svoje vlade, rugif. afriški kontinent d0JJada afriškim ljudstvom, djj^Brodcem. Afrika ni po-konr nobenega drugega j8 "nenta. Zaradi tega mo-Bov vel'ka večina Afriča- ja na svojih področjih ba-j( 28 sestavljanje vlade. Res tjL.. bo manjšinske rase, Pri« ' evropskega porekla, BomPfVa'e veHk delež k eko-bat mu življenju področij, ftl0!!ra so upravljale. Zato ne v uveljavljati rasizma sani° smislu; ustave le ,°s*°inih dežela bi morate legitimne pravi- lt^/h^nskih skupnosti. To, Bian.°. Bojonro, je dejstvo, da "'na izkorišča svoj seda- nji privilegiran položaj, da bi zatirala afriško večino na način, kakršen je v praksi v Južnoafriški uniji, v Federaciji Rodezije in Njase ali pa v Keniji. Tretjič; verujemo v enakost vseh ras. To je razlog, zakaj obsojamo rasizem v vseh njegovih oblikah. Zaradi tega je politika rezervatov za črnce v Južnoafriški uniji tako zasovražena pri vseh Afričanih, ki spoštujejo sami sebe. Četrto; napredek afriških narodov na ekonomskem, socialnem in kulturnem polju, kakršen je bil dosežen že na drugih kontinentih, je najpomembnejši za blagostanje A-frike. Zato vlagamo toliko sredstev za razvoj držav. Pomoč nerazvitim državam je dobrodošla in iskana, inozemske investicije pa zelo potrebne za izkoriščanje naravnih bogastev naših dežel, Peto; svoboda in samostojnost Afrike ne bosta popolni, dokler njene dežele ne bodo ustvarile trdne unije afriških držav za enotno akcijo v notranji in zunanji politiki kontinenta. Ekonomsko, socialno in kulturno sodelovanje mora biti baza politične enotnosti. Skrajno škodljivo bi bilo, če bi dežele, ko dobe samostojnost. krenile vsaka pr svoji poti — kontinent bi bil politično razbit. To tudi pojasnjuje, zakaj je prišlo do združitve Gane in Gvineje. To načelo je prevladovalo tudi v sklepih konference, na kateri je bil predsednik Liberije, predsednik Gvineje in jaz v Sanikliju v Liberiji julija letos. Radi bi osnovali skupnost afriških držav, brž ko bi svobodne države Afrike, pa tudi one, ki imajo že določen datum, kdaj bodo postale samostojne, dosegle sporazum o njeni ustavi. Radi bi ozdravili rane, ki jih je povzročilo umetno razdeljevanje Afrike s strani imperialističnih sil ter zagotovili, da se samostojna e-mancipacija afriškega kontinenta odvija harmonično in v sodelovanju pri vseh bistvenih vprašanjih, kjer je skupna akcija mogoča. To je vroča želja in težnja vseh odgovornih voditeljev Afrike in afriških množic. S tem je povezan tudi odpor proti snovanju drugih skupnosti, ki naj bi ostale privesek metropol evropskih držav. Te skupnosti niso nič drugega kot poskusi imperialističnih sil, da bi zadržale svoj vpliv v Afriki. Upamo, da bodo že v bližnji prihodnosti Afričani iz teh skupnosti, prežeti z željo po popolni svobodi akcije, prisilili svoje voditelje, da jim snamejo te okove. Zaradi tega njoramo biti budni in ne smemo dovoliti, da bi se podobni načrti, kot je Svobodno evropsko tržišče, izkorišščali za izpodkopavanje ekonomske stabilnosti Afrike. In končno, Afrika je bila dolgo v rokah kolonialnih sil; v mednarodnih forumih so v njenem imenu govorili drugi. Svobodne afriške države imajo sedaj možnost, da pripeljejo Afriko in njene narode na mednarodno prizorišče, da se zasliši tudi glas Afrika ima končno možnost, važnejših vprašanj, ki zahtevajo varnost in mir v svetu. Afrika ima konččno možnost, da poudari svojo svojstvenost na mednarodnem področju in to svojstvenost so sprejela kot silo, s katero je treba računati. Vsi afriški voditelji žele, da se ta sila uveljavi na strani mednarodnega miru in razumevanja. Afrika si želi mir, kajti samo v miru je možen njen napredek. , (Za «Medjunarodno politiko» napisal Kvarne Nkru-mah, predsednik republike Gane.) Le kaj je Janez XXIII. povedal tako zabavnega, da se Je moral predsednik Eisenhovver tako od srca nasmejati. Častnik v sredi je tolmač, polkovnik Vernon Walters, ženska na desni pa Eisenhovverjeva snaha Odlok ministra za javna dela Izdatki za ljudska stanovanja bodo smeli biti nekoliko višji Povišek se sme uporabiti samo za material in opremo boljše kakovosti in trajnosti ne pa za zunanja dela RIM, 7. — V okviru pobud za vedno večjo funkcionalnost in primernost najbolj cenenih ljudskih stanovanj, določenih za družine, ki stanujejo sedaj v nezdravih prodorih, je minister za javna dela odločil, naj se stroški za prostor v stanovanju zvišajo od 440.000 lir, kako je bilo doslej po zakonu določeno, na 500.000. Do tega odloka je prišlo, ker se je ugotovilo, da omejitev na v naprej dovoljeni izdatek ne zagotavlja vedno zaželene stopnje funkcionalnosti stanovanj in pa uporabe kar najbolj mo- iiiimiiiiiui Do 20 metrov visoki valovi premetavajo ladjo «Quenn Elizabeth» (83.673 ton!) Neki švedski vlačilec je komaj rešil posadko z nemške ladje «Seevogel> Z mrzlim vremenom je prišel tudi sneg Izgubljenih 12 mornarjev angleške ladje ,,George Robb" LONDON, 7. — Izredna depresija nad Atlantikom, ki se pomika proti Zahodni Evropi, je že povzročila silne neprijetnosti in težave mnogim ladjam. Tako je morala čezocean. ska ladja «Queen Elizabeth« (83.873 ton) zmanjšati svojo hitrost, ko se je nahajala okrog 1000 km zahodno od otočja Scilly. Vanjo so se zaganjali 12 pa tudi do 20 m visoki valovi. In tako je 700 potnikov tega največjega transatlantika doživljalo v nedeljo zelo dramatične trenutke. Ladja se je nahajala prav sredi nevihte, ki je bila prav gotovo ena najhujših, kar se jih je lahko tudi najstarejši mornarji spominjajo. Valovi so pljuskali tudi na najvišji krov. Stekla nekaterih okenc, ki so več centimetrov debela, so se zdrabila pod silo valov in pri tem so bili nekateri potniki tudi nekoliko ranjeni. Vse gornje naprave na ladji pa so utrpele znatno škodo. Poveljnik ladje je ^fSkazal spremeniti smer, da bi bilo mogoče nekatere stvari na ladji takoj popraviti v zatišju. V Southampton bo ladja prispela z najmanj 24-urno zamudo. Vse pomorske reševalne postaje na angleški obali so bile že od noči v stanju pripravljenosti. Vihar je pihal tudi s hitrostjo do 190 km na uro. Več ladij je oddajalo znak SOS. Večinoma jim je bilo mogoče pomagati in jih spraviti v kako pristanišče. Nemška ladja sSeevogel« je nasedla na skalnem obrežju baltskega otoka Norra Udde. Zaprosila je takojšnjo pomoč zaradi nevarnosti, da se potopi. Ponoči se je položaj ladje še poslabšal. Sprejemati niti ni mogla več radijskih sporočil, ker je njena antena odle- ItlllllllllllllllllllllltllllttltllHIIIIIIItllllllllllV Na Portugalskem 17 pomorščakov izginilo v valovih PORTO, 7. — Davi je prišlo v Leikoesu blizu Porta do hude nesreče. Zaradi neugotovljenih razlogov se je neki vlačilec prevrnil ter potegnil s seboj dve tovorni ladji, naloženi s cementom Pri tem je izginilo 17 mornarjev, ki so jih skušali najti. Toda zvečer so opustili vsako nadaljnje upanje, da bi jih še lahko našli žive. tela v morje, ko so valovi odnesli vse, kar je bilo na krovu. Na ladji je bilo 16 mož posadke, katero je pa rešil švedski vlačilec, ki mu je vendar uspelo, da se je nemški ladji približal. • Položaj pa je bil takšen, preden je prispel vlačilec, da je nemški poveljnik ladje že sporočil, da se bo le-ta vsak čas potopila. Tudi danski ferry-boat «Ka-strup« s 30 potniki je za nekaj ur nasedel južno od Kjoe-benhavna. S pomočjo vlačilca pa se je vendar rešil iz neugodnega položaja. Ladje potujejo v velikimi zamudami. Italijanska ladja »Au-gustus«, ki prihaja iz Neaplja, ima že 16 ur zamude. «Queen Mary» ima 24 uri zamude, najhitrejša ameriška prekocean-ska ladja »United States« pa je prispela v New York z zamudo 5 ur. Prav času, ko se I i 7 ' Ing. Andre Coyne, projektant jezu Malpasset. Dejstvo, da se je ta Jez podrl, je stalo življenje več sto ljildi. Vsa materialna škoda Je ogromna je ta najbolj moderen trans-atlantik nahajal sredi nevihte, je neka potnica rodila dečka. V Severnem morju blizu Grimsbyja je angleška ladja «Baluchistan» rešila 11-člansko posadko ribiške ladje «Revel-los, ki je oddajala znake SOS. Vendar je en mornar izgubljen. Kmalu po rešitvi posadke se je »Revello« potopil. Angleška ribiška ladja (George Robb« se je razbila ob škotski obali. Neka reševalna enota ni našla sledov posadke in vse ladje v bližini so bile pozvane, naj iščejo morebitne brodolomce. Danes zvečer pa so opustili upanje, da bi še našli pri življenju 12 članov posadke razbite ladje. Računajo, da s« Ja v vallld nevihti, ki Je razsajala na britanskih obalah, izgubilo 1( mož. Poleg omenjenih 12 članov posadke ribiške ladje »George Robb«, sta so dva druga pomoridaka izgubila s holandske ladje, ki Jo Je neki vlačilec peljal x Brindlinton (Yorkshire). Dragi dve osebi, ki sta izgubljeni, pa sta pripadali obrežni reševalni posadki, ki Je sodelovala pri reševanju omenjene holandske ladje. Pomorska radijska postaja Norddeieh (Severno morj«) je zvečer sporočila, da je ujela poziv« za pomoč z nemške trgovinske ladje »Merkur«. Holandski vlačilec «Cyclop» je pa taproeil pomoč za 6 mož, ki »e nahajajo na treh tovornih čolnih, ki jih je on vlekel. Vlačilec Je sporočil, da ne more Obdržati čolnov, ki Jih nosijo valovi kake pol milje od obale, Slabo vreme pa je povzročilo tudi poplav« polj v jugozahodni Angliji, Ob škotski Obali pa je plovba ribiških ladij ustavljena. Tako iz Kjobenhavna kot la Stockholma poročajo, da pada sneg. Na Danskem je začelo snežiti že v noči od sobote na nedeljo; na mnogih mestih je prekinjen cestni, železniški in pomorski promet. Tudi na južnem Švedskem močno sneži, kar ima hude posledice »a promet. Pri Bergi je sneg neki vlak blokiral, TURIN, 7. — Zvečer kmalu po 20. url je pričelo snežiti v mestu, medtem ko je prej deževalo. V nekoliko višjih predelih — pri 500 m — pa je snežilo že popoldne. Okrog Mondovija in Acqui Terme sneži že od davi. Prav tako že od jutra sneži na višjih me. stih okrog Lago Maggiore. Vodovje — Pad in druge reke — večinoma upada. Na li-gurski obali v Tigulliu je bilo včeraj sončno in toplo, kakor pomladi. V vasi Vignolo je tehnični urad iz Savone ukazal 120 prebivalcem, da se izselijo iz svojih hiš, ki jim grozi plaz. * * # TOKIO, 7. — 2e več kot dva meseca po nesreči, ki jo je v pokrajini Nagoya povzročil tajfun »Vera«, živi okrog 2600 prizadetih oseb še vedno na strehah svojih poplavljenih hiš. V kraju Tobišita, ki je popolnoma izoliran, je voda še visoka približno poldrugi meter. goče trajnega materiala, upo- lotno vprašanje in samostojno ‘ odločal o podražitvi časopisov. <(»------------------ Začetek sezone v milanski «Scali» MILAN, 7.’—'z Verdijevim «Otellomn se je danes zvečer pričela sezona milanske «Sca-!e». Dirigiral je Antonino Vot-to, Otello je bil Mario del Mo-naco, Jago Tito Gobbi, Desde-mona pa Leonie Rysanek. Režirala je Margherita Wa!l-mann, scene pa je napravil Nicola Benois. Mnogi tujci so zaman poskušali še dobiti kakršenkoli prostor za katerosibodi ceno. Tudi Marie ne Dietrich je večkrat telefonirala iz Pariza, toda vstopnice ni dobila — tako je bilo gledališče zasedeno. V reprezentančni loži sta bila poleg toproge predsednika republike ministra Tupini in Angelini, prefekt, župan in drugi. Med občinstvom je bilo tudi več indijskih princev in drugih manj navadnih gostov. _—«» ---------------- Mnogo napora a nič koristi RIM, 7. — Jz hotela Metropole so trije roparji ponoči odnesli blagajno Ta trud bi se jim moral izplačati, ker so domnevali, da je v blagajni kakih 15 milijonov lir za trinajste plače uslužbencem. Toda zaradi neke zamude v soboto ta vsota ni bila v banki dvignjena in tako je bilo v blagajni gotovine le za kakega pol milijona. Policija pa je roparje kmalu staknila in aretirala, z blagajno pa je lastnik dobil nazaj še tudi ves denar. BONN, 7. — Odvetnik Seidl, ki je na niimberškem procesu branil vojnega zločinca Rudolfa Hessa, je danes postavil zahtevo, da Hessa takoj izpuste iz ječe. števajoč pri tem, da se je tudi cena materiala, odkar je bil .sprejet zadevni zakon do danes, nekoliko povišala. Minister Togni je odlok sporočil vsem organom ministrstva ter prizadetim ustanovam. Pri tem je pa tudi izdal navodila, da je treba novo mejo za stanovanjski prostor ime. ti samo za večji strošek, namenjen zgolj za uporabo materiala in opreme boljše kvalitete in trajnosti ter za dela, ki so potrebna za večjo funkcionalnost stanovanja. Ne sme se pa povišek porabiti za izdatke za vsa tista zunanja dela, olepšavo itd., ki niso absolutno neobhodno potrebna za dostojnost in trdnost stavbe. Pač pa se je treba izogibati nevšečnosti, o kateri so se večkrat slišale tožbe, ki jo je povzročalo preveliko utesnjevanje, kolikor se tiče prostora posameznih stanovanjskih prostorov. Protsori naj bodo raje v skladu v tistimi človečanski, mi in socialnimi kriteriji, po katerih bodo lahko družine, ki se bodo izselile iz nezdravih bivališč, našle nova stanovanja v skladu z realnimi potrebami ter zahtevami po civiliziranem življenju. Podražitev časopisov RIM, 7. — Osrednja komisija za cene se bo ponovno sestala v sredo v ministrstvu za industrijo in trgovino. Nadaljevala bo z obravnavo predloga komisije za papir glede zvišanja prodajne cene časopisov zaradi naraščanja stroškov pri izdajanju časopisov. Podražili naj bi se samo tisti čaospisi, ki izhajajo na več kot šestih straneh, cena ostalim pa bi ostala neizpremenje-na. Sklep omenjene osrednje komisije bo nato predložen — zaradi dokončne odobritve — medministrskemu odboru za cene, ki se bo sestal v petek. Ce ne to prišlo do sklepa, potem bo medministrski odbor za cen« (CIT) obravnaval ce- I V Massalombardi Je bilo tako potem, ko Je že odtekla voda, ki je stala meter visoko po mestu. Mesto Je bilo poplavljeno, ko se je podrl nasip na levem bregu reke Santerno 20 delavcev izgubilo življenje ko se je prevrnil motorni čoln ATENE, 1. — V umetnem bazenu za jezom Megdova je utonilo 20 delavcev, ker se je prevrnil motorni čoln, na katerem so se peljali Delavci so se z dela vračali v domačo vas, M je na nasprotnem bregu jezera. U- metno jezero je bilo zelo razburkano in valovi so bili visoki več metrov. # * • LILLE, 7. — V bližini Bail-leula v pokrajini Lille je hotel neki avto, v katerem je bilo šest oseb, prehiteti neko drugo vozilo. Pri tem ga je zaneslo s ceste v neko drevo. Avto se je razbil in iz ostankov avtomobila so potegnili trupla petih oseb medtem ko so šesto prepeljali v bolnišnico; njeno stanje je zelo resno. A. Palle je odnesel nagrado «Renaudot» Podeljena je tudi zadnja izmed francoskih velikih literarnih nagrad, ki jih podele proti koncu leta. Gre za nagrado icRenaudot«. Prejel jo je časnikar Albert palle za knjigo <(L’Experience». Avtor, ki dela pri tednikih «France Dimanche« in «EUe», se je rodil 1. 1916 v Le Havru in je diplomiral v filozofiji. V svoji knjigi, za katero je prejel nagrado, opisuje zgodbo nekega starega skoraj slepega časnikarja, ki se na ukaz svojega glavnega urednika zopet loti dela, da bi pojasnil neko zagonetno dramo. Sodelovanje ameriških in sovjetskih astronomov V zadnjem času so bili postavljeni znanstveni stiki med astronomskim svetom znanstvene akademije SZ ter Smitsonianskim observatorijem, ki je glavno središče za opazovanje umetnih satelitov v ZDA. To je sporočila podpredsednica sovjetskega astronomskega sveta Alja Masevič, ki je obenem povedala, da so sovjetski astronomi že prejeli od svojih a-meriških kolegov z omenjenega observatorija okrog 700 rezultatov opazovanj tretjega sput-nika. Sovjetski astronomi pa so Američanom poslali rezultate svojih opazovanj ameriških satelitov. Gospa Masevič je dejala, da so talke izmenjave informacij neobhodno potrebne za razvoj kozmologije. Innocenti se ne bo poročil z Utrillovo vdovo V^ova slikarja Utrilla, Lučie Valore, ima že 80 let pa so ji vendar nekateri listi našli ženina v florentinskem umetnostnem kritiku Mauru Innocentiju. Ko so ga včeraj v Florenci časnikarji staknili, da bi jim povedal, kaj je na zadevnih vesteh, ki prihajajo iz Pariza, je Innocenti te vesti energično zanikal. «Ze trideset let, je rekel, sem samo v ‘ Florenci in Rimu in se ukvarjam z umetnostnimi kritikami. Ne morem razumeti, kako je mogla ta vest nastati in se razširiti.« Več kot leto dni tega je imel Innocenti priložnost, da se je kot umetnostni kritik in pisec pogovarjal z nekaterimi osebami iz okolice Utrillovih v zvezi s sestavljanjem knjige o velikem umetniku. Knjiga bo kmalu izšla v Franciji. To so vsi Innocen-tijevi odnosi z Utrillovo vdovo. Stara devica Dawn Adams je v intervjuju listu «Daily Mail» med drugim povedala, da se je poročila s princem Vittoriom Mas-simom iz smešne bojazni, da ne bi ostala — stara devica. s* m- s:* «is- r« -s* -a* *?:- -st* -; A. F. PRČVOST lil cino n Ho!} mul >0000000OOOOOOOOOOC pišite, koliko bi hoteli, pa da te nadiežnosti ne občutite sem ga vprašal. »m je dovolj nesramen, da Je zahteval dva louisdora. Dal jU brez odloga. )PovT° kajti mladeniču nameravam dati svoj naslov, da da ; ‘n> kajti mladeniču nameravam dati svoj naslov, ovesti, če bo potreba, in potem bom že vse ukrenil, jutznujejo, le zapomnite si!« Zadeva me je stala naposled celih šest louisdorov. J&a beznlvf>st ln t0Pla hvaležnost, ki mi Jo je izkazoval ui neznanec, me je do kraja prepričala, da je plemenitega p vreden moje darežljivosti. ,i ,red odhodom sem ogovoril še njegovo drago. Odvrnila tako ljubko preprosto, da sem nehote začel razmlš-jko sem odhajal, kako nedoumljiv Je ženski značaj. Mih Sen» ss vrnil na svoj samotni dom, nisem več mogel jJ:1: Poteku te prigodbe. V necelih dveh letih sem bil že p« nanjo. Na lepem sem pa slučajno zvedel vse okolnosti. prihajal sem z markizom, svojim učencem, iz Londona (jvJ" ‘ais. Prenočevala sva, če se prav spominjam, pri «Zla-‘evu>, kjer sva ne vem že zakaj, ostala ves dan in še . ‘fdnjo noč. Ko sem popoldne šel po ulici, se mi je zazdelo, b'‘dlm tistega mladeniča, ki sem se bil z njim seznanil taliju- Zelo slabo je bil opravljen in bolj bied kot ono-’ V roki je imel oguljen kovček in je najbrž pravkar od nekod dospel. Ker je bil izredno lepega obraza, ga je bilo lahko spoznati. Takoj sem se ga spomnil. «Ustaviva tega mladeniča!« sem deja! markizu. Tudi on se me je domislil in ni vedel, kam bi od veselja. »O gospod,« Je vzkliknil in mi poljubil roko, «sedaj vam lahko še enkrat izrečem večno zahvalo.« Vprašal sem ga, odkod prihaja Prispel da je po morju iz Le Mavra-de-Gr&ce, kamor je bil malo prej dopotoval iz Amerike, je povedal. »Mislim, da niste kdo ve kako pri denarju,« sem pripomnil. »Pojdite k »Zlatemu levu«, kjer prenočujem! Kmalu bom za vami!« Seveda sem pohitel, željan, da bi nazadnje le »vedel kaj vač o njegovi nesreči in o njegovem potu v Ameriko. Obsipal sem ga s samo prijaznostjo. V gostilnici sem naročil, da ne sme pogrešati ničesar. Ni se dal prositi, da bi mi povedal zgodbo svojega življenja. «Gospod,» je dejal, »tako ste plemeniti z menoj, da bi si očital kot grdo nehvaležnost, če bi kaj skrival pred vami. Pripovedoval vam bom o svoji nesreči in svojem trpljenju pa tudi o svojih zablodah in nizkotni slabosti, ker vem, da me boste morali pomilovati, čeprav me boste obsojali.« * * e • Tu moram opomniti bralca, da sem zgodbo zapisal skoraj takoj potem, ko sem jo slišal, in se zato lahko zanese, da jo povsem točno in verno pripovedujem. Pravim verno, in to velja tudi za pripovedovanje misli in občutkov, ki Jih je mladi klatež tako prostodušno izražal. V to zgodbo ne bom vpletal vse do konca prav ničesar, kar ne bi bilo njegovega. * * * Bilo mi Je sedemnajst let in sem končeval filozofski študij v Amiensu, kamor so me bili poslali starši, ki so iz zelo ugledne rodbine iz P... živel sem tako pametno in urejeno, da to me učitelji dajali za zgled drugim v zavodu. Ne pravim, da sem se moral posebno truditi za to odliko, le po naravi sem bil blag in miren. Oprijemal sem se učenja, ker sem bil k temu nagnjen. Razen tega so mi šteli med kreposti nekaj vrojenega odpora do grdobije. Zavoljo rodbine, uspeha pri učenju in lepe zunanjosti sem bil znan in cenjen med vsemi poštenimi meščani. Napravil sem javni izpit s tako splošno pohvalo, da mi j« gospod škof, ki je bdi navzoč, predlagal, naj grem za du-hovjiika, kjer se bom, je dejal, više povzpel kot pri malteškem redu, ki so me vanj bili namenili starši. Pripeli so mi bdli že celo križec, nosdl sem ga z imenom viteza Desgrieuskega. Ker so bile počitnice na pragu, sem se odpravljal nazaj k očetu. Obljubil mi je bil, da pojdem kmalu v viteško akademijo. Slovo od Amiensa mi je težko le zato, ker sem zapuščal prijatelja, s katerim sva si bila tako dobra. Bil je nekaj let starejši od mene. Odrasla sva skupaj. Pri njih doma jim je bolj tanka predla in je zavoljo tega moral v semenišče. Ostal je v Amiensu, da bi se izšolal za duhovnika. Sama čednost ga Je bila. Spoznali ga boste po prelepih lastnostih v nadaljnjem pripovedovanju, zlasti po prijateljski vnemi in plemenitosti, ki Jih ni primere med vzorniki starodavnih časov Da sem tedaj poslušal njegove nasvete, bi bil zmeraj dober in srečen. Rešil bi vsaj del razbite ladje svojega premoženja ta svojega imena, da sem vsaj upošteval njegove očitke, ko sem bdi že v prepadu, kamor so me pahnile strasti. Za svoje prizadevanje je žel le grenko zavest, da vse nič ne zaleže, ln včasih sem mu hudo plačeval z nehvaležnostjo, z užaljenostjo in ga zavračal kot sitneža. Določil sem bil dan slovesa od Amiensa. Joj, kaj ga nisem določil dan preji Prišel bi bil k očetu še ves nedolžen Zvečer pred odhodom sva se sprehajala s prijateljem, ki mu Je bilo ime Tiberge. Zagledala sva poštni voz iz Ar rasa in mu sledila do gostilnice, kjer se ustavljajo postiljoni Onala naju Je gola radovednost. Izstopilo je nekaj žensk pa so se takoj razšle. Ostalo je le zelo mlado dekle in čakalo samo na dvorišču, medtem ko se je postaren mož, ki je po vsem videzu dopotoval z njo, sukal okoli prtljage i jo vlekel iz voznih košar. Zazdela se mi je tako ljubka, da sem se jaz, ki še niko nisem pomislil na razliko spolov, niti se z marnjo ozrl 2 dekletom, da sem se jaz, pravim, ki so vsi občudovali mo; čednost in vzdržnost — na mah z vsem plamenom vn zanjo. Imel sem neko napako: preboječ sem bil in lahko n je bilo zmešati. Toda ta slabost me še malo ni zadrževal da se ne bi bil približal kraljici svojega srca. čeprav je bila mlajša od mene, se vendar ni zbegal pri mojih poklonih. Vprašal sem jo, kaj jo je privedlo Amiens in če ima kaj znancev v mestu. Prostodušno mi priznala, da so jo starši poslali in da pojde v samosta: Ljubezen, ki se mi je vnela v srcu, me je že toliko razsvetl la, da sem v tem načrtu videl smrtni udarec svojim željar Govoril sem ji tako, da je uganila moje občutke, saj bila bolj izkušena kot jaz. V samostan ni šla rada in so tja pošiljali najbrž, da bi obrzdali v njej nagnjenje do uš vanja, ki se je že kazalo in ki je v nadaljnjem prived njo in mene v nesrečo. Z vsemi razlogi, ki mi jih je šepeta mlada ljubezen in narekovala šolska zgovornost, sem izpo bijal kruti namen, starše v. Ni se ustavljala ne s strogostjo ne s Dremanjem I kratkem premolku mi je dejala, da že ve, kako bo nesrečn a .daJe1..najbTŽ volia- ker Ji bog ne dopušča nober poti, ki bi se po njej izognila vsemu temu i-n^ih 411 sladka otožnost obraza pri te besedah, ali bolje rečeno, sila moje usode, ki me ie vlek loE«; •s.rn.rriHr0®? “ s pomišljati kaj naj ji odgovorim. Dopovedoval sem h r bom dal življenje, samo da jo rešim nasilnosti HnmmMh i jo osrečim, če ima vsaj malo' zaupanja vame ta “jo n tonemo ljubezen, ki mi jo že vliva v srceZeUs^ratse se čudil, ko sem o tem razmišljal od kod S im toliko smelosti in lahkote izražanja Toda ubem « £h ST’ ^ nC dela čudežev- ^da> --JUs^nočniIkr (Nadaljevanje sledi) 70. kolo nogometnega prvenstva A lige Porazi vodilnih enajstoric so zagostili položaj na vrhu 70.000 gledalcev na novem stadionu v Neaplju - Položaj Juventusa ni več tako čvrst - Zaslužen remi Udinese v Palermu A LIGA Rezultati •Alessandria-Roma M »Bari-Lanerossj 0-0 •Fiorentina-Milan 1-1 'Genoa-Atalanta 1-1 •Inter-Boiogna 2-1 •Lazio-Sampdoria 3-1 'Napoli-Juventus 2-1 •Pa lermo-U rti nese 0-# •Spal-Padova M LESTVICA Juventus 1« 7 1 2 JO 10 15 lnter 10 5 4 1 11 11 14 Milan 10 5 3 2 15 10 13 Bologna 10 S 3 2 10 1 13 Fiorentina 10 S 2 3 20 13 12 Roma 10 4 4 2 14 10 12 Sampdoria 10 4 4 2 14 10 12 Spal 10 3 S 2 12 10 U Lazio 10 3 5 2 10 u 11 Atalanta 10 2 5 3 18 14 0 Napoli 10 3 3 4 t 12 S Alessandria 10 1 7 2 6 12 5 Padova 10 3 2 5 10 1« 0 Udinese 10 2 4 4 i 13 1 Lanerossi 10 2 3 S » 14 7 Palermo 10 1 5 4 5 13 7 Bari 10 2 2 6 3 14 6 Genoa 10 1 2 7 6 15 4 TEKME 13 XII. Alessartdria-Napoll, Atalanta-Roma, Bari-Udinese, Bologna-Lanerossi, Juventus-Inter, La-zio-Fiorentina, Milan-Palermo, Padoa-Genoa, Sampdoria-Spal. B LIGA TEKME 13. XII. Brescia-Parma, Cagliari-No-vara, Como-Taranto, Marzotto-Lecco, Messina-Venezia, OZO Mantova - Simmonza, Reggiana-Modena, Trtestina-Torino, Ve-rona-Catanzaro. V Športne stave TOTOCALCIO X X X, x 1 1, I * x, 1 X * * Kvote: 13 točk 10.031.000 lir, 12 točk 303.000 lir. V Trstu je samo 7 dobitnikov z 12 točkami. TOTIP £22 121 222 1x2 Kvote: 12 točk — nihče, 11 točk — 2.045.029 lir, 10 točk — 58,429 lir. Predvidevali smo sicer, da bo 10. kolo prvenstva A lige zelo zanimivo, da pa se bo končalo s takimi rezultati in s s tolikšnimi presenečenji kot se je, tega nismo mogli v nobenem primeru pr /-okovati. V devetih tekmah samo tri domače zmage, na vseh ostalih igriščih pa samo neodločeni rezultati predstavljajo vsekakor najbolj nepričakovan izid, če pa k temu dodamo še, da so bile med edinimi poraženimi prav tri trenutno najboljše enajstorice na lestvici potem je to vsekakor dovolj velik dokaz da je n letošnjem prvenstvu zelo težko biti prerok. Seveda so taki rezultati i-meli posledice tudi za lestvico, v kateri je prišlo do znatnih sprememb, ki pa bodo prišle do še večjega izraza prav gotovo v naslednjih kolih. Razlike v zgornji polovici so namreč namah postale prav neznatne in niti veliki Ju-ventus se kljub prednosti e-ne točke, ne more več počutiti varnega na svojem prestolu, ki se mu je prav tokrat krepko zamajal na vročih napolitanskih tleh. Isto, toda v še večji meri, velja seveda za Bologno in Samp-dorio, medtem ko so močno porastle delnice lnterja in še kakšnega drugega upravičene, ga kandidata za najboljša mesta. Prav tako gosto kot v zgornji polovici, pa je tudi v spodnji polovici lestvice, kjer je samo Genoa nekoliko v zaostanku, medtem ko je med desetoplasirano Atalanto in predzadnjim Barijem samo tri točke razlike. Zadostuje torej samo še eno tako presenetljivo kolo, pa se bo položaj v hipu spremenil. Toda pojdimo bežno k posameznim srečanjem. Juventus je torej moral pustiti kožo v Neaplju. Novi stadion Fuorigrotta, ki bo odslej menda nosil ime «Stadion sonca«, je Laurovi enajstorici prinesel srečo. Po toliko razočaranjih se je vročim neapeljskim navijačem končno nudila izredna nogometna nedelja, v kateri so njihovi mi-Ijenci izbojevali sicer močno zaželeno, toda tudi prav tako nepričakovano zmago nad samim Juventusom. Pred 70 tisoč gledalci (I) je Napoli prikazal res izvrstno igro in niti reprezentativni blok Juventusa mu ni mogel biti kos. Ni sicer mogoče trditi, da čr-no-beli ne bi napadali ali da bi igrali popolnoma podrejeno vlogo, toda pogrešili so, ker so vztrajali v frontalnih napadih, namesto da bi dobro zaseden napolitanski center skušali obifi z igro kril Stac-chinija in Bonipertija, ki sta bila med vsemi morda še najboljša. Napoli je dosegel vodstvo že v 6' po Vitaliju, ki je z glavo poslal v mrežo žogo, katero je Pesaola iz kazenskega strela poslal pred vrata. Juventus je reagiral, toda brez uspeha in že X' kasneje se je Vintciov strel odbil od prečke! V 13’ drugega polčasa bi Juventus lahko izenačil, toda Stacchinijev strel proti praznim vratom se je odbil od droga. 4 minute kasneje pa je stadion znova eksplodiral v navdušenju, ko je Vinicio na predložek Vitalija dosegel drugi gol. Pri tem rezultatu bi potem verjetno tudi ostalo, če ne bi sodnik Jonni v zadnji minuti podaril Juven-tusu 11-metrovko, katero je re. aliziral Cervato. Nič bolje kot Juventusu se ni godilo Bologni v Milanu proti Interju. V komaj zadovoljivi igri je Bologna sicer kmalu vzela vajeti igre v svoje roke in po začetnih priložnostih lnterja, ki pa jih neizkušeni debutant Rancati ni znal izkoristiti, dosegla v 25’ vodstvo po Campani iz verjetne offside pozicije, lnter je reagiral ,toda zaradi slabega dne Angelilla in le malo koristnega Firmanija na krilu ni mogel priti do uspeha, čeprav je v 42' Firmani iz ugodne pozicije streljal v drog. ‘ Položaj se je spremenil v prid domačim šele v drugem polčasu, ko je Bologna začela dajati znake utrujenosti. V 16’ je Lindskog posredno iz kazenskega strela najprej izenačil, Štiri minute kasneje pa je Firmani dosegel zmagoviti gol Od treh velikih je še naj- bolj razočarala Sampdoria, če. prav je imela razmeroma najšibkejšega nasprotnika. Začela je sicer izvrstno in v 9’ tudi dosegla po Mori vodilni gol. V 14’ bi lahko vodstvo povečala, toda prav ta zamujena priložnost je pomenila preobrat v igri. Lazio se je organiziral in že v 20’ dosegel izenačenje ' po Visentinu. Dve minuti kasne je je dosegel vod- Mednarodni :* st v o za Rimljane Bizzariin v 36’ je posta vil končni re- najstorico Macassar z 2:1 r i 1 F n * Da i T7 SOFIJA, 7. — V prijateljski nogometni tekmi je Bolgarija pred 55.000 gledalci premagala Dansko z 2:1 (1:1). * # # TUNIS, 7. — V afriški coni kvalifikacijskega tekmovanja za olimpijski nogometni turnir je Tunizija premagala Malto z 2:0 (0:0). # * * PARAM ARIMBO, 7. — V a-meriški coni kvalifikacijskega tekmovanja za olimpiado v Rimu je moštvo Surinuma premagalo nizozemske Antile s 4:1. * * • TEHERAN, 7. — V tekmi za azijski pokal je Perzija premagala Izrael s 3:0 (0:03. * * * GUYAGUIL, 7. — V tekmi za južnoameriško prvenstvo je Brazilija premagala Paragvaj s 3:2. # # # DJAKARTA, 7. — Švedski klub Djugarden je_na turne-o Indčneziji premagal e- ■IIIIIIIIIUIIIMIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIHIIIIIIIUlUUIIHIlHIlIHMIHIUIIIMMIIIIIIHmilHHIIHIIIIIIIIIIUtlltnUHIIIHIUmlMtllllllinaiMMMIIHalmMaiHU«« Italijansko košarkarsko prvenstvo Kolo brez pr Poraz Stocka v Varese Ženska vrsta Stock zlahka odpravila šibko Osmo iz Faenze. Zmaga Don Bosca Nič posebnega se ni zgodilo v 11. kolu Prve serije košarkarskega prvenstva. V vseh srečanjih so zmagale favorizirane vrste in zaradi tega se tudi vrstni red na lestvici bistveno ni spremenil. V vodstvu Je slej ko prej Simmenthal. ki Je v Bologni odpravil Giro z razmeroma tesnim rezultatom, sledi pa mu s točko manj Oransoda Virtus, ki Je v Cantuju premagala domačo Fonte Levissimo. Stock Standa Fiat Fontana Ozo Milano Omsa Montecatini Tal. Torino Na svojih igriščih sta morali I Lestvica: položiti orožje tudi vrsti Pe- | Udinese trarca proti Stelli Azzurri in Santagostino proti Lancu iz Pesara, pa čeprav obe le s tesno razliko v koših. Na domačih igriščih sta bili uspešni vrsti Livorno proti Re. yerju in pa Ignis proti tržaškemu Stooku. Tržačani v Varese niso igrali tako slabo, kot bi bilo mogoče sklepati iz visokega rezultata. V začetnih minutah so celo vodili, pozneje pa kljub prizadevnosti niso mogli biti kos izvrstno razpoloženih domačinom. Glavno privlačnost srečanja je predstavljal dvoboj dveh najboljših strelcev prven. stva domačina Zorzija in Tržačana Gavagnina, ki se je zaključil v korist Zorzija. V vrsti Stock se je kot realizator odlikoval še Natali, ki je bil zelo dober tudi kot organizator, pri Ignisu pa je izstopal Vianello. Rezultati: Oransoda Virtus -Levissima 54:47, Simmenthal -Gira 50:45, Stella Azzurra -Petrarca 45:42, Livorno - Re-yer 76:65, Lanco Pesaro - Santagostino 64:62, Ignis - Stock 81:55. Lestvica: Simmenthal 11 11 6 734 564 22 Oransoda V. 11 10 1 850 660 21 Stella Azz. 11 7 4 692 655 18 IgnisVarese 11 6 5 756 716 17 Lanco Pes. 11 6 5 732 720 17 Petrarca 11 F. Levissima 11 Livorno 11 Stock 11 Reyer 11 Gira 11 Santagostino 11 7 7 I 308 161 14 7 6 1 236 264 13 7 4 3 365 302 11 7 4 3 286 260 11 7 4 3 263 281 11 7 4 3 249 288 !1 6 2 4 177 246 8 7 2 5 221 234 8 6 1 5 247 308 7 Lubiam Mant. 7 8 7 224 349 7 V moški A seriji so bila odigrana samo tri srečanja, ker se bosta Udinese in Goriziana pomerili šele danes. Vrstni red na lestvici je zaradi tega provizoričen, v vsaikem prime, ru Da bomo že jutri imeli v vodstvu eno samo vrsto. Tržaški predstavnik Don Bo-sco tokrat dosegel svojo tretjo zmago na škodo Stamu-re, katero je odpravil sicer samo z 10 točkami razlike, lahko pa bi jo tudi s 30 točkami, če bi lrhko nastopil komple- ten. Rezultati: D’Alessandro-Tre. viso 64:41, Safog Gorica . Fi- 6 5 627 618 17 6 5 669 659 16 4 7 663 728 15 3 8 598 692 14 3 8 624 718 14 3 8 604 663 14 1 10 577 736 12 Tudi v ženski A seriji je poteklo vse po predvidevanjih. Tržačanke so igraje odpravile razmeroma šibko vrsto Omse iz Faenze, vodilne Videmčan-ke pa so bile z visokim rezu! tatom uspešne v Mantovi. Borba za prvo mesto je praktično omejena samo na ti dve yrsti. Rezultati: Fiat - Ozo Manto, va 41:21. Stock - Omsa 60:34 Udinese - Lubiam Mantova 61:33, Fontana - Montecatin 81.22, Standa . Talmone 60:51. des Roseto 91 >63, Don Bosco - Stamura 60:50. Lestvica: Udinese Goriziana Safog Gorizia Don Bosco D’Alessandro Treviso Stamura Fides Roseto 4 4 0 258 174 8 4 4 0 254 192 8 5 3 2 323 307 8 5 3 2 310 307 8 5 2 3 284 272 7 3 1 4 241 316 6 5 1 4 224 284 6 5 1 4 274 326 6 ItaNjanski klubi za žrtve v Frejusu MILAN. 7. — Na pobudo predsednika nacionalne nogometne zveze so številna italijanska moštva A lige izrazila pripravljenost za gostovanje v Franciji v korist žrtvam katastrofe v Frejusu. Med drugimi so tako pripravljenost izrazila moštva Palermo, Padova, Bologna, Roma in Ales-aandria, vendar pa njihove ponudbe zaradi organizacij' skih težav in zaradi pomanjkanja obojestransko prostih terminov za sedaj ne morejo biti upoštevane. Kljub temu pa je predsednik francoskega kluba Toulone, ki je prejel večino ponudb, zaprosil Nacionalno zvezo, naj izrazi javno zahvalo vsem italijanskim športnim društvom, ki so tako velikodušno ponudila svojo pomoč žrtvam strašne katastrofe. zultrtt Rozzoni. V drugem pol*, času se je Lazi o omejil v glavnem na obrambo igra zaradi tega tudii.ni bila več zanimiva. S tem smo odpravili edine zmagovalce in edine premagance 10. kola, toda zanimive so bile tudi nekptere dfuge tekme, predvsem seveda med Fiorentino in Milanom. Neodločen rezultat je v bistnu pravičen, čeprav je res, da je imela Fiorentina precej smole, ker je že po 12’ igre izgubila Rimbalda, ki je samo statiral in ke: tik pred zaključkom tekme sodnik Mar-chese ni hotel priznati očitne 11-metrovke zaradi prekrška nad Lojaconom, ki so ga videli in priznali Milanovi igralci sami. igra je bila obojestransko živahna in zanimiva, manjkali pa so zaključni streli. Pri Fio-rentini se je v napadu odlikoval samo Hamrin, medtem ko so bili Montuori, Schiaffi-no in Galli dokaj slabi. Odlično je igral Orzan v krilski vrsti, ter Castelletti v obrambi. Pri Milanu je bil izreden Ghezzi, zelo dobro pa sta i-grala še Liedholm in Maldini, medtem ko je Altafini izmenjaval odlične poteze s slabim« in komaj povprečnimi. Oba gola sta bila dosežena v drugem polčasu. V 17’ je bil za Milan uspešen Altafini, dve minuti kasneje pa je izenačil Lojacono. Udinese je povsem zasluženo prinesla točko iz Palerma in prisilila domače k že četrtemu zaporednemu neodločenemu rezultatu na »Favoriti«. Bila je tudi blizu zmage, saj so njeni napadalci v prvem polčasu ustvarili mnogo priložnosti za gol. V drugem polčasu so Videmčani igrali pretežno defenzivno, kljub te. mu Pa so obdržali vajeti v svojih rokah. Enako zaslužen je bil tudi remi Padove v Ferrari proti Spalu. Domači so sicer dosegli vodstvo v 4’ prvega polčasa po Morbellu, toda Padova je potem skoraj vet čas prevladovala in v 10’ drugega polčasa izenačila po Bri ghen tiju. Tudi Roma ni mogla v A-lessandrii preko neodločenega rezultata brez golov. Priložnosti za gol na obeh straneh sicer ni manjkalo, toda napa dalci so bili dovolj nespretni, da jim to ni uspe'o. Genoa je na svojem igrišču rešila točko šele proti koncu drugega polčasa. V prvem jta bila oba vratarja le malo zaposlena, ker se je igra v glavnem odvijala na sredini igrišča. V drugem polčasu pa so gostje zaigrali bolje in v 12' dosegli vodstvo po Maschiu, ki je zatresel mrežo iz prostega strela. Genoa je izenA čila v 31’ po Dalmonteju, Čeprav je imela Atalanta več od igre. N.ajslabša tekma kola Je bila prav gotovo v Bariču med domačim Barijem in l.anerosii-jem. Obe enajstorici z repa lestvice sta pokazali mnogo več hib kot dobrih lastnosti, kljub temu pa je treba Bo-riju priznati, da je z igralcem manj (Catalano je zapustil igrišče v 20’ prvega polčasa) rešil točko. Strelci po 10. kolu; 7 GOLOV: Charles (Juventus), Firmani (lnter), Piva-telli (Bologna), Siporj (Juven. tus). 5 GOLOV: Altafini (Milan), Mora (Sampdoria), Rossi (Spal). 4 GOLE: Battini (Udinese), Brighenti (Padova), Cervato (Juventus), Manfredini (Ro ma), Nicole (Juventus), Pa-scutti (Bologna), Tacchi (Aleš, sandria), Zaglio (Roma). BONN, 7. — Zahodnonemška levizija J»o prenašala tekmo d Jugoslavijo in Zahodno čijo, ki bo 20. decembra _ Hannovru/ Tekma se bo pričela ob 20. uri, televizijski prenos pa po končani tekmi i-sti dan ob 17. uri. * # # BUDIMPEŠTA, 1. — U j pest je osvojil prvo mesto jesenskega dela madžarskega nogometnega prvenstva. Jugoslovanski nogometaši gredo na zimski odmor Crvena zvezda jesenski prvak zaradi poraza Dinama na Reki Z novim domačim porazom Odred pristal skoraj na dnu V slovenski ligi tandem Branik-Kladivar Jesenski del nogometnih prvenstev v Jugoslaviji je zaključen. V nedeljo so bila odigrana zadnja kola in sedaj bodo nogometaši uživali zimski odmor tja do marca ali aprila, ko se bodo spet spoprijeli v borbah za točke. Medtem pa tudi ne bodo povsem mirovali. Mnogo najboljših enajstoric se bo podalo na turneje v inozemstvo, v prtostalih nedeljah letošnjega leta pa bodo odigrali še četrtfinalne, polfinalni, in finalno tekmo za jugoslovanski nogometni pokal. Potek prvenstva v I. ligi je skoraj ves čas kazal na to, da bo naslov jesenskega prvaka odromal z Dinamom v Zagreb. Zagrebčani so bili še namreč po predzadnjem kolu v sodstvu z enakim številom l< č)t ko1 Crvena -:vez la in le malo komu se je sanjalo, da bi si po tolikih naporih pustili odvzeti naslov prav v zadnji tekmi in povrhu še proti zadnji Rijeki. Toda zgodilo se je kar se \ nogometu če-sto dogaja. Rijeka, ki v dosedanjih desetih tekmah ni mogla zbrati več kot 3 točke, je z odlično igro in povsem zasluženo premagala «plave» in jim prekrižala vse račune. Kar je še manjkalo pa je s svoje strani dodala Crvena zvezda, ki je dan prej na svojem igrišču odpravila tuz-lansko Slobodo. Tako je jesenski naslov odšel v Beograd namesto v Zagreb, čeprav je istočasno tudi Vojvodina v derbiju s Partizanom v Beogradu prinesla domov 2 točki. Tako je prišlo do povsem Povsod se pripravljajo na zimsko olimpiado Tudi Jugoslovani gredo v Squaw Valley Načelno naj bi v ZDA odpotovalo 5 jugoslovanskih tekmovalcev Zimske olimpijske igre v Squaw Valleyu so tako rekoč pred vrati in v vseh državah, ki v smučanju nekaj predstavljajo, so že dalj časa v teku priprave za udeležbo na tej elitni zimskošportni prireditvi. Skoraj povsod so že določili tekmovalce za razne panoge in discipline in tudi v Jugoslaviji, kjer so udeležbo najprej odpovedali, so se po zadnjih vesteh premislili. BEOGRAD, 7 — Na izred-1 dejansko nikakor ne gre da nem plenumu' smučarske zre- bi jugoslovanskim zimskim že Jugoslavije, ki je bil pod s predsedstvom Ivana Frola, so sprejeli sklep, naj Smučarska zveza Jugoslavije predlaga jugoslovanskemu olimpijskemu komiteju naslednje r Jugoslavija: naj bi se zimskih iger leta 1960 v Squau> Vallegu udeležila s petimi tekmovalci, in sicer j dvema skakačema, dvema alpskima tek- ŠPORTNO ZDRUŽENJE « B O R » sekcija za namizni tenis organizira 12. in 13. t. m. medmoštveni namiznoteniški turnir Vpisovanje od’7. do tl. t.m. v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška. Vpisnina za vsakega posameznega tekmovalca (štiri člane moštva in rezerve) je 50 lir. bil Rieder svetovni prvak v Slak iu za 1. 1958. —«»----- V sredo povratna tekma Beograd v Barcelono BEOGRAD, 7. — Danes popoldne je odpotovala s posebnim letalom v Barcelono nogometna reprezentanca Beograda, ki bo v sredo odigrala v Barceloni proti mestni reprezentanci povratno tekmo za pokal vclesejemskih mest. Prva tekma v Beogradu se je končala neodločeno Ul. Na pot so se podali naslednji igralci: šoškič, Vidinič, Durkovič, Jusufi, Kranjič, Tasič, Miladinovič, Spajič, Peta-kovič, Sekularac, Zebec, Ma-ravič, Ognjanovič, Mihajlovič, Popovič. Beara dobro čuva »Zvezdina« vrata nepričakovanega zaključka jesenskega dela, ki pa pušča na stežaj odprta vrata za spomladanski del. Za Crveno zvezdo, Vojvodino in Dinamo se je uvrstil Partizan, peto mesto pa je pripadlo Hajduku, ki je po slabem startu izvrstno nadaljeval, v glavnem po zaslugi starega Vukasa, ki je v igro mladih vnesel potrebno umirja nost in treznost. Ker bodo skoraj vse boljše enajstorice spomladi morale gostovati v Splitu je skoraj gotovo, da bo «majstor s mora« še napredoval, čeprav mu najbrž ne bo več uspelo ogrožati vodilnih v borbi za naslov. Preostala beograjska predstavnika Radnički in Beograd sta pristala na sredini lestvi ce, v predveži kritične cone pa so se zaustavili Sarajevo Velež in Sloboda. Zadnja dva stolčka sta ostala za Rijeko in Budučnost in vse kaže, da je njun zaostanek že tolikšen, da ga bo tudi z najboljšo igro in požrtvovalnostjo le težko nadoknaditi. Rijeki letos ni šlo prav nič od rok iu lahko rečemo, da je šele to nedeljo proti Dinamu zaigrala v slogu lanskega leta. Njena sicer tesna zmaga nad Dinamom bi lahko bila namreč znatno večja, ne glede na to, da je Dinamo dosegel svoj drugi gol samo 4’ pred koncem iz U-metrovke. REZULTATI 11. KOLA; Rijeka - Dinamo 3:2, Crvena zvezda - Sloboda 5:2, Partizan. Vojvodina 0:1, Hajduk-Buduč- nost 3:0, Velež . Beograd ltl* Sarajevo - Radnički 2:2. • LESTVICA Crv. zvezda 11 8 1 2 21:10 1' Vojvodina 11 6 4 1 19:6 *6 11 7 1 3 28:8 15 11 6 2 3 26:15 1* 11 5 3 3 27:11 13 11 4 3 4 14:13 11 U 3 4 4 12:15 10 11 3 3 5 13:20 9 11 2 5 4 14:19 « 11 3 3 5 8:21 » U 2 1 8 14:3a 5 11 1 2 8 18:27 * Dinamo Partizan Hajduk Radnički Beograd Sarajevo Velež Sloboda Rijeka Budučnost Zaključek v drugi zvezni gi (zahodna skupina) je li- bil normalen, kot je bil normalen ves potek. Prvo mesto je zi' služeno ostalo banjaluškemu Borcu pred Splitom in zagrebško Trešnjevko. .. Edini slovenski predstavni* v Ligi, Odred, ni delal posebne časti slovenskemu nogometu. V enajstih tekmah J* sicer dosegel 4 zmage, zato p* tudi kar sedem porazov. Prl’ stal je na predzadnjem mestu z 8 točkami, torej le z no več kot zadnje plasirani Lokomotiva in Elektrostroj-Zadnji poraz je doživel pr»v to nedeljo proti vodilnem11 Borcu na lastnem terenu. Oar red je začel sicer dobro, tod* gostje so že v 4’ dosegli vodstvo in potem bili skoraj vedno v premoči, tako da je Dd-redu uspelo izenačiti šele v 40’ prvega polčasa iz U'me’ trovke. y drugem polčasu Je bil Odred zaradi prednosti ej nega igralca v stalni teren**} premoči, vendar pa so bil> Prvenstvo v orodni telovadbi za ženske Rossella Cicognani državna prvakinja Samo tri seniorke na zadovoljivi kvalitetni višini movalcema in eno alpsko tekmovalko. Njihon nastop na o-limpijskih igrah pa bi bil zagotovljen šele, če bi ti tekmovalci na letošnjih mednarodnih tekmovanjih pred olimpijskimi igrami dosegli zadovoljivo uvrstitev. Skakalca bi na štirih tekmovanjih avstrij-sko-nemške turneje smela zaostati za prvoplasiranim le za 6 do 8 odstotkov s pogojem, da se bodo teh prireditev udeležili olimpijski kandidati — (najmanj dva) iz Norveške, Finske, Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze. Tekmovalci o alpskih disciplinah naj bi nastopili v Wengenu in Kitzbne-helu s te«n, da bi na najmanj dveh preizkušnjah dosegli do 1(1 točk. Enaka norma naj bi veljala tudi za tekmovalke, ki naj bi startale v Grin-deltoaldu in Kitzbuehel«. Odločitev plenuma Smučarske zveze Jugoslavije pušča za jugoslovansko udeležbo v ZDA samo ozko odprta vrata. Načelno pg je vendarle prevladal (rezen preudarek, kar športnikom že od vsega začetka onemogočili merjenje sil v olimpijski areni. Tako pa bo zadoščeno obveznosti Jugoslavije, da se tudi postavi v vrsto držav na tako pomembnem športnem slavju, kakršno so zimske olimpijske igre. * * * ASPEN, 7. — Najboljši ameriški alpski smučarji so že od prejšnje srede na skupnem lumiiiitiiiiiiitiiiiiHiiiiiHtMiiiiiiiimiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiHiiiititiiiiiimiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiJii treningu v Aspenu (Kolorado) in so tudi že v dobri formi. V Aspenu bodo ostali do 10. januarja nakar se bodo udeležili olimpijskih iger v Squaw Valleyu. Med olimpijskimi kandidati na treningu so: Zenske: Beverly Anderson, Linda Meyers, John Hannan, Penny Pitou, Betsy in Sunny Snitr. Moški: Chuck Ferris, Max Marlot, Buddy Werner, Tom Corcoran, Frank Brown, Da-ve Gorsuch, Gorcy Eaton, Ga-ry Vaughn, Ken Lloyd. • • • HELSINKI, 7. — Finski o-limpijski odbor je sklenil, da bo poslal najmanj 50 atletov v Squaw Valley. To število pa se bo povečalo še za 17 ali 18 tekmovalcev, če bo hokejska reprezentanc% pokazala, da se lahko enakovredno meri, z močnima moštvoma Švedske in Sovjetske zveze. * # » MOSKVA, 7, — V umetnem drsanju na olimpiadi v Squaw Valleyu bodo SZ zastopali dva drsalca, dve drsalki in dve dvJ!ci. V moški konkurenci bodo nastopili 21-letni sovjetski prvak 1959 Lev Mihajlov, drugi tekmovalec pa še ni znan. V dvojicah bodo nastopili Nina in Stanislav Juk ter Ludmila Belousova in Oleg Protopopov. Drsalki bosta izbrani po selekciji med mnogimi od 15 do 16 let starimi tek. movalkami. • • • MADRID, 7. — Španska smučarska zveza je angažirala znana avstrijska smučarja Jo-sla Riederja in Osmo Hiller-brandta, ki bosta pripravljala španske smučarje za bližnje zimske olimpijske igre v Squaw Valleyu. Kot znano je napadi Borca nevarnejši ko je v 30’ njegov napadal Knez prodrl v kazenski Pr?" štor, ga je obramba D^re<*,, zrušila in dosojeno 11-metro • ko so gostje realizirali ter 0 nesli domov obe točki. . Položaj Ljubljančanov je * cer kritičen, vendar Pa 0 brezupen. Ce bodo v druge delu prvenstva zaigrali bolJ5 1 se bodo zlahka rešili. REZULTATI 11. KOLA: ^ komotiva - Elektrostroj Jv Trešnjevka - Šibenik 3:1. leter - Split 2:4, Varteks - b ljezničar 1:0, Igman - »** 1:4, Odred - Borac 1:2. LESTVICA __.lS j7 Borac Split Trešnjevka Zeljezničar Šibenik Zagreb Varteks Proleter Igman Odred Lokomotiva Elektrostroj 11 8 1 2 25:1- g 11 8 0 3 30:}3 11 7 0 4 '8:1« .................. Namizni tenis med nažo mladino Gojenci Dijaškega doma proti Svetoivančanom Kot smo že na kratko omenili v eni izmed naših prejšnjih izdaj, je bil v četrtek 3. t. m. v prostorih Dijaškega doma namiznoteniški dvoboj med tamkajšnjimi gojenci ter pd S. Škamperle. REZULTATI; DIJAŠKI DOM B — ŠKAMPERLE B 3:5 Drašič . Furlanič 0-2 (15:21, 17:21), Skrk - Rupel 2-1 (21:17, 15:21, 21:7), Svetina - Jurkič 0-2 (11:21, 8:21), Skrk - Furlanič 2-0 (21:11, 21:17), Drašič Jurkič 0-2 (14:21 in 16:19). Svetina • Bupel 0-2 (9:21, 19:21), gkrk - Jurkič 2-1 (21:23, 21:9, 21:11), Svetina - Furlanič 1-2 (19:21, 22:20, 16:21), DIJAŠKI DOM A — ŠKAMPERLE A 0:5 Guardijančič . Stanissa 1-2 (21:18, 16:21, 23:25), Mijot . Grbec 0-2 <14:21 in 16:21), Tomažetič - Kovačič 0-2 (15:21, 19:21), Guardijančič - Grbec 0-2 (9:21, 13:21), Tomažetič - Stanissa 0-2 (6:21, 18:21). Proti pričakovanju so proti B ekipi Skamperla dijaki nudili močan odpor. Furlanič je z zmago nad Drašičem povedel v vodstvo. Skrk je takoj izenačil. Potem ko je proti Ruplu zgubil prvi set, je prepričljivo osvojil ostala dva. Sledila je zmaga Jurkiča ter spet izenačenje Škrka. Jurkič in Rupel sta povedla avoje moštvo na 4:2 z zmagama nad Drašičem in Svetino. Skrk je z zmago nad Jurkičem spet znižal rezultat, v zadnji tekmi pa je Furlanič v treh borbenih setih premagal Svetino in postavil končni rezultat 5-3. Mladi 1. Skrk je s svojo i-gro presenetil vse prisotnei Z lahkoto je premagal vse svoje nasprotnike in le Jupkič se mu je nekaj upiral. Ce upoštevamo, da je bil to njegov prvi nastop, predstavlja pra vo odkritje. Njegova igra si cer ni lepa, toda koristna. Od- [ na bodočih turnirjih. Tu bodo likuje »e v »pimplanju« in kar je najbolj važno za plng-pon-gaša — ima mirne živce. Tudi Drašič je igral lepo ln bo lahko mnogo napredoval. Svetoivansko A moštvo je z avtoriteto premagalo svoje nasprotnike. Kvalitetna razlika igralcev je bila očitna. Gojenci so igrali požrtvovalno, toda proti izkušenim sotekme-cem 10 vsj morali kloniti z 2-0, le Guardijančič je proti Staniasi izbojeval en set. Kljub porazu v obeh srečanjih 10 gostitelji veselo presenetili. V njihovih vrstah, ra. zen pekaj izjem, so sami mladi in neizkušeni igralci. Svetovali bi jim, naj sodelujejo imeli možnost igrati z močnejšimi igralci in le kvalitetno izpopolnili. Prvo priliko jim nudi Športno združenje Bor, ki je prav te dni razpisalo meddruštveni turnir. Športnemu referentu Doma bi priporočati, naj spodbuja gojence k treningu in tekmovanju, seveda kolikor jim u-čenje dopušča. Ce bo v njih ljubezen do tega športa, bodo po končanem šolskem letu nadaljevali z igranjem v domačem društvu, v kolikor ima namiznoteniško sekcijo, v nasprotnem primeru pa bi jo morda celo skušali ustanoviti. Naj omenimo še, da sta se Dijaški dom ter Škamperle domenila za dvoboj ženskih vrst, ki bo v kratkem. J. F, VIDEM, 7, — Sinoči se je v Vidmu zaključilo državno prvenstvo v orodni telovadbi za ženske. V odsotnosti sestre Mirande, je premočno osvojila prvo mesto med seniorka-mi Rossella Cicognani. Telovadba senlork je bila na zadovoljivem kvalitetnem nivoju, vendar pa je bila očitna kvalitetna razlika med prvimi tremi in ostalimi, ki bodo morale še zelo napredovati, če bodo hotele priti v poštev kot olimpijske kandidatinje. Na drugo mesto se je u-vrstila Gabriella Santarelli, s tretjim mestom pa se je morala zadovoljiti Elena Lagora-ra, čeprav je po sobotnih prostih likih le malo zaostajala za Cicoenaniievo. Med ostalimi je zadovoljila še Benečan-ka Fagarazzi, ki je bila še lani juniorska prvakinja. Pri juniorkah je bil kvalitetni nivo znatno nižji in edina, ki nekaj obeta med njimi je bila Gioncada, ki se je odlikovala predvsem na dvovi-šinski bradlji in v parterni telovadbi. Vr*tni red: SENIORKE: 1. Rossella Cicognani 75,05, 2. Santarelli 74,25, 3. Lagorara 74,10, 4. Costa 73,35. 5. Fagarazzi 72,95 itd Vrstni red po orodjih: Preskok konja: 1. Cicognani 9,50, 2. Lagorara 9,40, 3. Cosfa. Bradlja: 1. Santarelli 9,40, 2. Lagorara 9,30, 3. Cicognani 9,15. Gred: 1. Cicognani 9,50, 2. Costa 9,50, 3. Santarelli, Parter: 1. Cicognani 9,60, 2. Lagorara 9,35, 3. Santarelli JUNIORKE: 1. Gioncada 73,10, 2. Ravaioli 72,05, 3. Bos-si 71,20, 4. Peratti 70,70, 5 Guadalupi 70,45 itd. «»------- Riviere in njegova udeležba na 1 Italijanski atleti v prihodnji seZ®Jdstvo FLORENCA, 7. ~1]0 1? FIDAL je danes _ Po bili d~ cionalne rekorde, ki * . seženi v minuli *eZ?jmpijsl.. stavilo seznam 60 °! e0a h-kandidatov, katerih 1 jn, Jp do objavljena z pr® ročilom Fidal. »nea1*"' določilo datume za m, žen8' kih „ Končno je vodstZd»< nastope moške v pr atletske reprezentance ^ hodnji sezoni. Vazn državni dvoboji: ,nfllP 15. jun. v Londonu- griš., Italija (moški); 9. tonu: AngliJa-ItaliJ® ‘ ,„|ij»' 9. . 10. jul. v Florenci-4 jfl Jugoslavija (m0**1?/, . avg. v Oslu: Norve* It#l"v (moški); 8. do 9. o* j' (M- e-Francija (moilt*. R®19 p-SS"?. i’#!t, tenzivnimi Pnp _fanje deljsko interno sr rVeg».ffifi> rinom. Vsi 5Un* p jjivi 7?ciji tva, ki so v z?d.^. kon .rj8 in v dobri trentre so pod vodstvo jjr»jšo .j) Trevisana odigra*' .j osh1 j( ning tekmo osem pNastoP faj po širini igrišča. N® tudi Secchi, ki ■ ,opu»t®,] jf vrnil s krajšega dajeva* Trening se bo na nes. Odgovorni STANISLAV Tiska Tiskarski *» ured»IKrt vod •