rEDNIK
,^gILO   SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA  LJUDSTVA
PTUJ. 25. septembra 1969
*     LETO XXII., št. 38
CENA 0,50 DIN
POETOVlO 69 -1969 PTUJ
Spored osrednjih prireditev
v jubilejnem letu Ptuja je bilo že več prireditev.
Te dni bomo priča osrednjih proslav katerih spored je
naslednji:
JUTRI, V PETEK 26. septembra bo ob 19. uri fe-
stival narodno zabavne glasbe na dvorišču minoritske-
ga samostana v Ptuju. Podrobno o festivalu smo po-
ročali v prejšnji številki Tednika.
V SOBOTO, 27. septembra bo ob 16. uri slavnostna
seja SO Ptuj in podelitev domicila Lackovemu odredu
na dvorišču minoritskega samostana. Ob 19.30 uri bo
osrednja proslava 1900-letnice na Titovem trgu v Ptu-
ju pod naslovom »Od Poetovie do Ptuja«. Po končani
prireditvi bo ognjemet. Ob 21. uri bo drugi del festi-
vala narodno zabavne glasbe na dvorišču minoritskega
samostana.
Maketa Ptuja; Foto S. Kosi
SPORED KMETIJSKE RAZSTAVE IN VINSKE
TRGATVE
Kot smo že obširno poročali, bo od 4. do 12. okto-
bra v Ptuju kmetijska razstava in vinska trgatev, sled-
nja že drugo leto zapovrstjo. Program omenjenih pri-
reditev je naslednji:
V SOBOTO, 4. oktobra ob 14. uri bo sprejem go-
stov in pozdrav pokrovitelj a. otvoritev razstave in vin-
ske trgatve. Ob 15. uri bo nastopila dekliška garda iz
Deutschlandsberga v Avstriji. Ob 19.30 uri bo »Večer
v čitalnici«, oživitev gledaliških večerov iz sredine
prejšnjega stoletja. Ta večer bo tudi program ansam-
bla Maksa Kumra, sledila bo zabava s plesom.
V NEDELJO, 5. oktobra bodo ob 9. uri nastopile
godbe na pihala na ptujskih trgih in parkih. Sodelo-
vale bodo godbe iz Deutschlandsberga, Stainza obe iz
Avstrije, godba iz Kidričevega in pihalna godba iz Ptu-
ja. Gostje si bodo lahko ogledali kmetijsko razstavo,
pokušali vino v ptujskih in haloških kleteh. Organi-
zirali bodo prevoz na trgatev v Haloze in Slovenske
gorice. Zanimivo za turiste bo, da bodo lahko sami tr-
gali grozdje, ga zobali in opazovali pravo trgatev od
branja, prešanja in vkletenja mošta v vinogradih KK
Ptuj. Ob 16. uri bo modna revija. Ob 17. uri bo nasto-
pila dekliška garda iz Deutschlandsberga. Program bo
nadaljeval ansambel Toneta Kmetca. Sledila bo za-
bava s plesom.
V PONEDELJEK, 6. oktobra bo ob 9. uri ogled
vinogradniških nasadov KK Ptuj in vinarskih kleti ▼
Ptuju. Ob 16. uri bo nastopil ansambel Toneta Kmetca.
V TOREK, 7. oktobra bo ob 9. uri trgatev v vino-
gradih, pokušnja vina, ogled kmetijske razstave. Ob
16. uri bodo nastopili pevski zbori. Sledila bo zabava s
plesom, na kateri bo igral ansambel Jožeta Krežeta.
V SREDO, 8. oktobra bo ob 9. uri trgatev v vino-
gradih, pokušnja vina, koncert velikega zabavnega or-
kestra iz Ptuja, nastopili bodo humoristi. Sledilo bo
ljudsko rajanje.
V ČETRTEK, 9. oktobra bo trgatev v vinogradih,
pokušnja vina, ogled razstave, ljudsko rajanje. Igral
bo ansambel Vandrovček iz Ptuja.
V PETEK, 10. oktobra bo ob 9. uri trgatev v vi-
nogradih, pokušnja vina. Ob 16. uri bo ljudsko raja)nje.
Igral bo ansambel bratov Kovačič iz Maribora.
V SOBOTO. 11. oktobra bo ob 9. uri trgatev v vi-
nogradih, pokušnja vina, ogled razstave. Ob 16. uri bo
nastopil ansambel Lojzeta Slaka. Sledilo bo ljudsko ra-
janje. V večernih urah bodo izbrali »miss Ptuj-1900«,
Tudi za ples bo igral ansambel Lojzeta Slaka.
V NEDELJO, 12. oktobra bo ob 9. uri »dan kme-
tijske mehanizacije«, ki jo bodo prikazali tudi v po-
vorki po ptujskih ulicah. Tudi zadnji dan kmetijske
razstave in vinske trgatve bo veselo rajanje. Ob 15.
uri bo veseloigra v domačem narečju »Zadrega nad za-
drego«. Uprizorila jo bo ptujsko gledališče. Ob 17. url
bo nastopil ansambel Toneta Kmetca, ki bo igral vse
do zaključka vinske trgatve in kmetijske razstave.
Od 6. do 11. oktobra bodo zborovanja vinogradni-
kov, sadjarjev, živinorejcev, kooperantov perutninar-
jev, gostinskih in turističnih delavcev, slovenskih 'm
jugoslovanskih mlekarjev ter proizvajalcev alkoholnih
in brezalkoholnih pijač. ZR
Udeležite se osrednje proslave
ob 1900 letnici ptuja
STRAN 2
tednik — Četrtek, 25. septembi^

v njih torej smemo vi-
deti n^ekdainjih komisij zgolj
sektor5?ke narave, temveč ob- J
like, v katerih je moč abrav- ■
navadi katerokoli aktualno in
perečo temo. V sekcijah se
ne ukvarjajo z delom, kakr-
šno opravljajo predstavniški,
politi<čini, izvršilni, upravni
in drugi organi, marveč ob-
ravnavajo družbene odnose
na omenjenih področjih in
njihov razvoj. Sekcije orga-
nizira katerakoli organizaci-
ja ali pa tudi več organizacij
Socialiistione zveze glede na
interese in sicer na pobudo
ali zahtevo članstva, lastno
pobudo ali pa na pobudo
drugih družbenih organiz-
mov.
V krajevnih skupnostih de-
lujejo organizacije Sociali-
stične zveze pretežno po te-
ritorialnem načelu, v klasič-
nih oblikah delovanja orga-
nizacij, kot so sestanki član-
stva, podružnic itd. Bliže so-
dobnim smotrom Socialistič-
ne zvezje pa je tak način de-
lovanja organizacij, ki zaje-
ma vse tiste oblike, v kate-
rih se združujejo občani in
v katerih zadovoljujejo svo-
je interese. To so razna zdru-
ženja in društva. Oblika de-
lovanja Socialistične zveze v
krajevnih skupnostih so tudi
razni organizmi družbenega
upravljanja. Vse te oblike so
lirfiko po vsebini dejansko
sekcije Socialistične zveze.
Po potrebi in kjer ni razvi-
tih drugih oblik za združe-
vanje občanov, da bi obrav-
navali pereče družbene pro-
bleme, ustanavljajo krajev-
ne organizacije Socialistične
zveste razne sekcije in tribu-
ne V te sekcije n tribune
morajo vabiti k sodelovanju
vse tiste, ki jim je do tega.
da bi obravnavali določene
probleme. Krajevne organi-
»acije Socialistične zveze tudi
povezujejo in združujejo de-
lo vseh organizacij, društev
j« sekcij, kadar problemati-
ka presega okvir njihovega
interesa; tako postaja akti-
ve« )ntegracijs'ki faktor v
krajevni skupnosti.
Gradivo za sestanke sekcij
so dolžini pripravljati sekre-
tarji sekcij, komisije ali dru-
ga telesa. Ze v pripravah za
take dogovore je treba omo-
gočiti vsem zainteresiranim,
da se javno vključijo v delo.
K temu sodi tudi pravočasna
objava gradiva in osnutkov
sklepov.
Le tako bo mogoče sklepe
kvalificirano sprejemati. O-
pozoriti je treba na nevar-
nost, da bi zapirali delo sa-
mo v okvire sekretariatov,
komisij, ker s tem prepreču-
je občanom, da bi dejansko
sodelovali pri urejanju druž-
benih zadev Gradivo za tak-
sn*: pogovore mora biti stro-
kf^vno 'n politično temeljito
nripravljeno. Upoštevati je
' ba dolgoročne rešitve in
rilj^ rrtudi je no-^nsredni
namen reševati trenutne po-
"'•■n^ situacije. Gradivo je
lahko pri pravi ieno v več va-
riajitah,   proučeno iz raznih
zorn.''h kotov, glede na raz-
lične interese im usmerjenost.
Udeležence je treba obvezno
seznaniti tudi z mnenji, gra-
divom, predlcgi stališč, ki so
dcjdatno predlagani od posa-
mezinikov, skupin, delovne
organizacije. druš.tva itd. De-
mokratična razprava, v kate-
ri morajo vladati svoboda
izražanja, konstruktivnost,
strpnost do argumentov, bo
omogočila udeležencem lažje
delo in treznejšo presojo ter
odločitev.
(Ilonec prihodnjič)

Ta teden se sestane več
skur)ščinjskih odborov in ko-
misij. Odbor za urbanizem
ter stanovanjsko in komunal-
no gospodarstvo republiške-
ga zbora, skupaj z odborom
za družbenoekonomske odno-
se gospodarskega zbora ob-
ravnava poročila skupine po-
slancev, ki je na osnovi ana-
lize komunalnega gospodar-
stva v SR Sloveniji, imela
nenosiredne razprave o izva-
janju predpisov, ki urejuje-
jo komunalno gospodarstvo
v Sloveniji, s predstavniki
nekaterih občinskih skup-
ščin in komunalnih delovnih
organizacij. Poročilo se zlasti
zadržuje na nekaterih bistve-
nih vprašanjih s področja iz-
vajanja zakona o prispevku
za uporabo mestnega zemlji-
šča, zakona o urejanju in od-
dajanju stavbnih zemljišč ter
zakona o komunalnih delov-
nih organizacijah, ki oprav-
ljajo dejavnost posebnega
družbenega pomena. Na tem
področju družbene dejavno-
sti se namreč javlja vrsta
problemov, ki so nerešeni o-
ziroma se njihova delna re-
šitev realizira zelo različno.
Odbor za prosveto in kul-
turo republiškega zbora med
driigim obravnava predlog
za izdajo zakona o slovenski
akademiji znanosti in umet-
nosti. Z zakonom naj bi u-
strezno uredili mesto., vlogo
in organizacijo SAZU ter tu-
di njene naloge pri obliko-
vanju in uresničevanju na-
cionalne znanstvene politike.
Sejtane se tudi skupna komi-
sija vseh zborov Skupščine
SR Slovenije za spremembe
in dopolnitve skupščinskega
poslovnika, ki bo med dru-
gim   razpravljala o delovni
osnovi odloka   o
področju   zborov,
njih, glede   katerih^
dati mnenje delegati
in o razmerjih med z]^
Pristojni odbori repiij
skupščine razpravlig,
gradivu za pripravo ijj,
za republiško bilanco n
ga je skupščini poslaf,
bliski sekretariat za fi^'
Skupščina naj bi po te'
pravi sprejela resoluc^
kateri bi ugotovila druži
ekonomska izhodišča 25
hodnje leto, na kater;;
zasnovala svojo bilancj
določila načela, na k;'
namerava opredeliti pr;
zajemanja in razdelitve
jih dohodkov. V nasledr.
zi pa naj bi sprejemai'
nutke predpisov, pripr-
nih v smislu resolucije,
za tem bi sprejemala'd(
tivne predpise, vklj^i
proračunom SR Sloven.
finančne načrte avtonc;
republiških skladov. K&
rajo take akte sprejeti
občinske skupščine najpi
Je do 31. decembra 16?
"^morala skupščina to ;
svoje delo zaključiti d?
ca novembra, razen ret
škega proračuna in finas
programov skladov.
Kakšen razvoj
kmetijstva in vasi?
(Nadaljevanje)
Izhajajoč iz specifičnosti
naše poti v izgradnji sociali-
stičnih družbenih odnosov v
kmetijstvu in na vasi in upo-
števajoč obstoječo agrarno
strukturo se bo Socialistična
zveza odločno borila za rea-
lizacijo agrarne politike v
sferi družbeno-ekonomskih
odnosov in to z vključeva-
njem zasebnih proizvajalcev
v samoupravni sistem.
Poleg uresničevanja samo-
upravljanja na področju pro-
izvodnje, bo naloga Sociali-
stične zveze, da dovede do
naineposrednejše udeležbe
zasebnih proizvajalcev v
skupščinah občin, skupnosti
zdravstvenega zavarovanja in
izobraževanja, zavarovalnih
organizacijah in v druge sa-
moupravne institucije, v ka-
terih se odloča o delu dohod-
ka, ki je izločen za zastop-
stvo kmečkih proizvajalcev v
pokraiin.skih. republiških in
zveznih organih.
Zvezna konferenca SZDL
je tudi mnenja, da se prek
krajevnih skupnosti s samo-
prispevkom in drugimi aktiv-
nostma lahko rešujejo mno-
ga vprašanja, ki so povezana
z življenjskimi in delovnimi
pogoji na vasi. S samou-
pravnim odločanjem o for-
miranju in razdelitvi prora-
čunskih sredstev občin je po-
trebno podpirati akcije kra-
jevnih skupnosti za urejanje
vasi. elektrifikacijo, gradnjo
cest. šol in proistorov za kul-
turno-zabavno in športno
življenje prebivalstva na va-
si-
Razširjena materialna ba-
za in družbene spremembe
na vasi zahtevajo, da se hi-
treje dela na urbanizaciji
vaških naselij. Na ta način
se bo zagotovila racionalna
uporaba sredstev za gradnjo
stanovanj, poslovnih prosto-
rov za trgovino in obrt, cest.
vodovodov, šol, zdravstvenih,
kulturnih in šjTortnih objek-
tov m vsega, kar prispeva k
izboljšanju življenja in de-
lovnih pogojev na vasi.
Družbene organizacije in
institucije za kulturo in izo-
braževanje naj bi se borile
za razvoj kulture in zadovo-
ljitev kulturnih potreb na
vasi. Potrebno bo nenehno
razširjati znanje iz obsega
pravilne prehrane, higiene
življenja in dela v vaških na-
seljih.
Ena od zelo važnih bodo-
čih nalog bo. da bo čim večje
število kmečke mladine obi-
skovalo in tudi dokončalo o-
semletno šolanje. V okviru
učnih programov v osemlet-
kah na vaških področjih pa
bo potrebno več pozornosti
posvetiti pridobivanju zna-
nja in kmetijstva. S tečaji in
drugimi oblikami dopolnilne-
ga izobraževanja se bodo mo-
rali ustvariti pogoji, da mla-
dina in odrasli proizvajalci
dobijo potrebna znanja za
sodobno kmetijsko proizvod-
njo, za delo v storitvenih de-
javnostih in v gospodinjstvu.
Organizacije Socialistične
zveze naj bi se vključile v
organizirano delo mladine,
šol. televizije in drugih druž-
benih organizacij im institu-
cij pri opismenjevanju pre-
bivalstva in odpravljanju ne-
pismenosti.
Ena bodočih nalog bo upo-
raba novega sistema zdrav-
stvene zaščite in zdravstve-
nega zavarovanja, da bi se u-
spešno rešila vprašanja
zdravstvene zaščite kmečke-
ga prebivalstva. Zdravstveno
zavarovanje se bo moralo
razširjati v skladu z materi-
alnimi možnostmi in nepo-
srednimi interesi v sklSdu
zasebnih proizvajalcev, da iz-
ločajo sredstva za uresniče-
vanje večjih pravic do tistih,
ki so zagotovljena v temeljni
zJravstvcni zaščiti. V skla-
du s tem je potreben takšen
program razvoja mreže usta-
nov in števila zdravstvenih
delavcev, ki bo ustrezal po-
trebam prebivalstva na vasi.
Sprejem zakona o pokoj-
ninskem zavarovanju zaseb-
nih kmetijskih proizvajalcev
in principih prostovoljnosti,
samofinanciranja in solidar-
nosti pa bo kmetijskim pro-
izvajalcem omogočil to, kar
ima delavstvo že dolgo. Zato,
da je zvez-na konferenca
SZDL dala popolno podporo
narodom, da se socialni pro-
blemi na vasi rešujejo na
podlagi solidarnosti in vza-
jemne pomoči.
(Prihodn-jič konec)
Lemirško gostinstvo
v svetlo|šili
perspektivoh
v gostinskem podjetju Le-
nart so se poikaaali v letoš-
njem prvem polletju razme-
roma ugodni rezultati poslo-
vanja ki so v primerjavi z
istim obdobjem lani na ne-
primerno »perspektivnejših«
finančnih postavkah. Promet
se je v primerjavi z ]an.s:kim
prvim polletjem povečal za
13.6 odst., dohodek za 53,3
odstotka, razdelitev za 31,4
odstotka in ostanek dohodka
za 53,3 odstotka. Te številke
so sicer nekoliko va.rljive,
vendarle pa je ugodno dej-
stvo, da je podjetje Po pre-
cejšnji »gostinski krizi« v
lanskem letu uspelo zagoto-
viti pozitivna gibanja po-
slovnih rezultatov in s tem
tudi perspel^ive za svoj
nadaljnji razvoj. J. S.
Juri m seji
SO LeiHirt
Na jutrišnji 5. skupni
obeh zborov skupščine 1
ne Lenart bodo odbo!
obravnavali:
1. Ugotovitev sklepal
in potrditev dne\i
reda
2. Izvolitev dveh over:
teljev zapisnika
3. Poročilo o izvršitvi!
pov in potrditev a
niika 4. seje
4. Razprava in sklepa
predlogih komisij«
za volitve in imen!
nja
5. Razprava in sklepi
o predlogih sveta al
spodarstvo ,
6. Razprava in sklepi
o predlogih sveta
družbeno načrtovi
in finance
7. Razprava in sklepat
predlogih sveta za'
stvo, kulturo in pr*
to
8. Razprava o pre^!'
zaključkov splo^
zbora v zvezi s pr'
matiko kmetijstva ^
9. Razno ,
O     posameznih
dnevnega reda bomo i
ročali v naši naslednji
Vilki. '
_ ^
VREME
za čas do nedelje, 5.
bra 1969.
Polna luna bo dane«:'
trtek 25. sektembra ob
NAPOVED: do četrtf'
oktobra bo lepo vreme
plo do 20 stopinj CelzUJ
krog 3. oktobra se bo ^
poslabšalo. _j
Alojz

^ ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA 1969
STRAN 3
11)0 odsie] kriv
I nf^^irejen promet
L jiedavnim je bil se-
katerem so raz-
.kako urediti pro-
^ Ptuju. Sestali so se V.
načelnik v SO Ptuj;
"Cabrijan, predsednik
' 23 notranje  zadeve;
in Vela, predstavni-
jjijgke komunale; K.
^ komandir ptujske
:e milice; D. Klobučar,
^nt za varstvo prometa:
t|!;č, predsednik komi-
J varnost prometa in
ji.T.berger, šef ptujskega
p^a obrata.
klobučar   je   seznanil
jče s stanjem prometa.
«dstavlja na naših ce-
zdneva v dan večji pro-
Zgrajene ceste ne zmo-
več frekvence vozil, ki
J in hitro   narašča.   V
ije problem večji zara-
di in različno speljanih
katerih gradnja ni bi-
tdvidena   za   današnje
ere. Zato nastopajo tež-
fcbiemi pri urejevanju
leta v mestu. Prav tako
laziti, da vse službe, ki
iižne skrbeti, da bi bil
; promet v mestu ure-
temu posvečajo prem.alo
Bosti.   Vedno   najdejo
I; izgovorov, češ. da ni
tev, da so vozniki ob-
; in da uničujejo   pro-
0 signalizacijo in druge
»re; uslužbenci    milice
Brejo izvajati kontrole,
8i urejena cestna signa-
ija in končno, v mestu
pna. ki bi dnevno nad-
mestne ulice zaradi mo-
nih okvar, k: nastajajo
Btiščih in na cestni sig-
iciii. Ko opozarjajo ko-
alo na tako in podobno
ie. je bil odgovor, da naj
'naročilnico za ureditev
onega znaka, barva-
ftstnih označb . . . Mno-
?bilo govora   o   stanju
•^la na sejah komisije za
prometa, dajali so
f^čila, da so naletela na
''Ušesa. Izgovor, da za to
''dvidenih nobenih sred-
■ie bil vedno pri roki.. .
"■'ske ulice niso (ali pa
malo) uredili v zadnjih
*h, medtem na je števi-
naraslo za 100 "/o. Pri
"'^0 šteta vozila domačih
*iih turistov. Močno po-
"5 frekvenca   cestnega
^3    povzroča    težave
^sem v starem delu me-
^Paziti pa je. da tudi uri
^fadnjah premalo upo-
razvoj cestnega pro-
Glede na   dosedanje
Jn nezadovoljivo ure-
^) je daleč od prometa
^'■j' je pozval navzoče,
^ctio uredijo stanie, da
IJ'^.  kdo in kako bo v
jjj^^^i^rbel za vzdrževanje
''^ ulic   in   parkirnih
odpravil kritične
"^e točke in podobno.
i,g^''a se je burna   raz-
je trajala več ur.
\^ so prišli do sklepov.
^ ^rih mora prevzeti n-
a j^^st prvega in drugega
'    tečejo   skozi   Ptuj,
cestno podjetje iz Maribora,
vse druge ceste in ulice pa
ptujsko komunalno podjetje.
Glede na to mora skrbeti tu-
di za cestno signalizacijo in
podobno. Za nered na večini
ulic bomo torej lahko krivili
komunalno podjetje in obči-
no, ki bo ureditev financira-
la. Načrt o ureditvi prometa
v Ptuju bo naredila posebna
komisija, ki jo bodo sestav-
ljali prometni strokovnjaki.
Občina bo morala v pogodbi
s komunalnim podjetjem
strogo določiti in pozneje
kontrolirati izvajanje del pri
ureditvi prometa. Stvar se
mora premakniti z mrtve
točke. Pri naraščajočem pro-
metu ne sme biti več izgo-
vorov, ali prelaganje skrlDi z
enega na drugega, ne, da bi
kateri izmed teh sploh po-
skusil kaj ukreniti.
Sklenili so, da bodo takoj
uredili parkirni prostor za
tovornjake na Rogozniški ce-
sti, v Gregorčičevem drevo-
redu pa bodo prenovedali
parkiranje. Uredili bodo no-
vo asfaltno traso, ki jo kon-
čuje skozi mesto z znaki za
obojestranski promet. Na o-
grajo mosta prek Grajene bo-
do dali opozorilno tablo. Tu
je predvidena razširitev ce-
stišča. Uredili bodo parkirne
prostore na Miklo.šičevi uli-
ca, na trgu MDB. na cestišču
ob Dravi od bivšega mostu
do stolpa . . . Najti in urediti
bo treba tudi prostore za ko-
lesarnice. ZR

Primerjalni podatki vred-
nosti novogradenj v ormoški
občini — glede na sektor
lastništva nam kažejo, da se
vrednost gradbenih del iz leta
v leto povečuje, in sicer po-
prečno letno v družbenem
sektorju za 33 ",'o in v zaseb-
nem sektorju za približno
25 o/o.
Pri tem velja omeniti, da
gradijo zasebniki pretežno v
lastni režiji s pomočjo obrt-
nikov, le poredko pa oddajajo
gradbena dela gradbenim po-
djetjem. Ob spremljanju sta-
novanjske gradnje v zaseb-
nem sektorju je opaziti čvrst
porast vrednosti opravljenih
del v letu 1965. in to celo za
50 "/o več kot leto prej. Ta in-
tenziteta pa je predvsem od-
raz tega, ker so delovne or-
ganizacije skoraj izključno
namenile razpoložljiva sred-
stva stanovanjskega prispev-
ka — stanovanjski graditvi.
V zadnjih petih letih je
upravni organ skupščine ob-
čine Ormož, pristojen za
gradbene in komunalne zade-
ve, izdal večje število loka-
cijskih odločb za gradnjo in-
dividualnili stanovanjskih
hiš. Največ odločb je bilo iz-
danih v Ormožu, sledijo pa
krajevni centri: Podgorci, Ve-
lika Nedelja, Središče itd. V
njih se v največji meri odvi-
ja strnjena stanovanjska iz-
gradnja in tu je tudi največja
dnevna migracija v druge
kraje. Kljub porastu stano-
vanjske gradnje, ki se kaže v
zasebnem sektorju, pa je ka-
zalec novogradenj na obstoje-
či stanovanjski fond preni-
zek.
Obseg stanovanjskih gra-
denj bi bilo treba pospešiti s
tem, da bi tudi delovne orga-
nizacije namenile del sred-
stev za družbeno stanovanj-
sko gradnjo na že komunalno
opremljenih zemljiščih.
Ob vseh prizadevanjih pa
ne moremo mimo dejstva, da
sta razvoj in dinamika grad-
bene dejavnosti ozko poveza-
na z gibanjem obsega inve.sti-
cijske potrošnje. Od vseh in-
vesticij v gospodarskih in ne-
gospodarskih dejavnostih
družbenega sektorja je bilo v
letih 1965—1963 uporabljenih
skoraj polovico sredstev za
gradnje.
Zelo nestimulativno vpliva
na obseg gradenj nenehno
zviševanje cen gradbenemu
materialu in večanje osebnih
dohodkov zaposlenih, kar ka-
že, da so gradbene storitve
zopet pod vplivom inflacij-
skih tendenc. Tudi prepočas-
ne kvantitativne in kvalita-
tivne spremembe v gradbeni
dejavnosti pripomorejo, da se
dela pri gradnji določenega
objekta časovno podaljšajo,
vzporedno pa naraste tudi
vrednost opravljenih del. Iz
tega razloga smo večkrat pri-
če sporom med investitorji in
izvajalci del. Postavlja se
vprašanje, kje dobiti dodatna
sredstva za kritje nastalih
prekoračitev, ki na eni in
drugi strani vnemirjajo že ta-
ko »napeto« vzdušje.
Tako, kot lahko na eni stra-
ni opažamo, da podražitev
gradbenega materiala zmanj-
šuje število novogradenj, pa
je na drugi strani prav ta po-
dražitev vzrok, da nekateri še
intenzivneje gradijo* da še
pravočasno ujamejo »zadnji
vlak«, ki jim bo lahko, ozira-
je se na njihove finančne
možnosti, omogočil skorajšnjo
družinsko gnezdo in pobeg
pred novimi podražitvami.
J. S.
KAKO PRODATI CBILMi PBSDELEK
SADM...?
Izvršni odbor občinske
konference SZDL v Sloven-
ski Bistrici je pred dnevi
sklical sestanek, na katerem
so se predstavniki kmetijske-
ga kombinata, skupščine ob-
čine, predstavniki kmetov
in družbenopolitičnih orga-
nizacij pogovarjali o proda-
ji letošnje obilne letine sad-
ja. Zal se sestanka ni ude-
ležil nobeden (xl vidnejših
predstavnikov Povrtnine iz
Maribora, ki so bili na sesta-
nek tudi vabljeni ter s tem
pokazali svojo neresnost pri
reševanju tako perečih pro-
blemov, kot je prodaja sadja
\T. kmečke proizvodnje.
Letošnja letina sadja na
slovenjebistriškem območju
je izredno obilna. Razen tega
je sadje izredno čisto. Tako
predvidevajo, da bodo v tej
občini letos pridelali nad 500
vagonov sadja na približno
nekaj več kot 800 hektarjih
sadovnjakov. Pri tem pa ni
problem prodaje plantažnega
sadja, vsaj tako so povedali
predstavniki kmetijskega
kombi.nata. Problem prodaje
se postavlja pri prodaji
kmečkega sadja Po predvi-
devaniih bo kombinat odku-
pil nel-ai manj kot 100 va-
gonov tega sadja s tem, da
ga bo uskladišči! v lastne kle-
ti. Za ostalo sadje pa so se
dogovorili, da ga bodo poiz-
kušali prodati s pomočjo sin-
dikalnih organizacij. Po tak-
šn poti bi lahko skupaj z za-
logami, ki bi jih prevzel
kombinat, prodali največ 150
vagonov sadja. Postavlja pa
se vprašanje, kaj z ostalo za-
logo. Možnosti so. da se osta-
lo sadje proda kot industrij-
sko. Vendar so pogoji za pro-
dajo tako slabi, da je vpra-
šanje, ali se bo tak.š.na pro-
daja izplačala. Kilogram in.-
dustrijskega sadja ima od-
kupno ceno med osemnajsti-
mi in dvajsetimi starimi di-
narji, franko kupec, kar po-
meni, da bi morali kmetje
sami plačati prevoz sadja do
tovarne, ki bi sadje predela-
la
Razprava pa je odprla tu-
di drug problem: kakšna je
razlika  med  plantažnim  in
kmečkim sadjem? Predstav-
niki kmečkih proizvajalcev
sadja so povedali, da v več
primerih ni nobene razlike,
saj ga ti prav tako gojijo kot
na kombinatu. V za'boju pri
prodaji pa tako ne piše, ka-
tero s^^^e za kmečko, če je
to enako po kvaliteti plan-
tažnemu.
Ko so se pogovarjali o o-
kusih potro-šnika pri naku-
povanju sadja, si lahko pri-
šel do prepričainja, da ni po-
trošnik tisti, ki izbira bolj.še
(predvsem pa dražje vrste
sadja) ampak grosist, ki ima
pri sadju manjše kvalitete
oziroma nekih vrst sadja, ki
imajo nižjo ceno, majši za-
služek in zaradi tega ta ni
zainteresiran za njegovo pro-
dajo. Veliko razburjenje med
vsemi je povzročilo dejstvo,
da slovenske hladilnice v
Celju. Sevnici in Mariboru
uskladiščujejo samo dve vr-
sti sadja in to jonatain in
zlati ter rdeči delišez Toda
to ni toliko boleče kot dej-
stvo, ia so v teh hladilnicah
uskladiščili sadje iz drugih
republik (Srbije, Makedo.ni-
je) medtem ko našega, prav
tako kvalitetnega sadja ne
moremo usk!ad:šči.ti
Zaradi tega je med disku-
tanti prevladala misel, da bi
v naslednjih letih v Sloven-
ski Bistrici zgradili hladil-
nico, ki bi zadostovala do-
mačim in širšim potrebam.
To misel je podprl tudi pred-
sednik skupščine občine Mi-
ro Koleinko. ki je dejal, da
bi m.orali že sedaj iskati fi-
nančna sredstva, tako da bi
to zamisel lahko uresničili
vsaj v dveh ali treh letih.
Pred kmete se namreč po-
stavlja problem, da bi svoje
sad^ njake izsekali ter plače_
vali davek za travnike Za to
misel se jih je ogrevalo kar
precej, seveda s tem, da bi
donosne sadovnjake negovali
nanrej, medtem ko bi (wtale
poizkušali intenzivno obnav-
ljati. Kmet sedaj ko vidi, ka-
ko slabo je s pri^dajo, nam-
reč ni zaimteresirain za ob-
novo, ker ne ve. ali se mu
bodo vložena sredstva vrnila.
B H.
Skrb zd žene
Zapostavljenost žena je še
vedno ena glavnih točk na
ra.zpravah o uveljavljanju
naših žena v družbeno-poli-
tičnem življenju. Zato tak-
šna razprava ni izostala tudi
na zadnji seji komisije za
družbeno aktivnost žena v
Slovenski Bistrici.
Ena glavnih ugotovitev so
kriteriji pri delu. Ti so za
žene mnogo ostrejši. Zato so
se tudi dogovorile, da bodo
pred volilnimi konferencami
SZDL sklicale posebne se-
stanke žena na terenu in v
delovnih kolektivih Na njih
bodo izvolile svoje kandidat-
ke za bodoče člane odborov
SZ v občini.
Eden od perečih proble-
mov .ki so ga obravnavale,
je tudi odhod staršev ngi de-
lo v tujino. V mnogih prime-
rih o.stanejo otroci pri starih
starših ali celo pri sosedih, ki
pa zanje ne skrbijo tako kot
njihovi starši. Zato bi bila
po tej strani potrebna skup-
na akcija socialnega varstva
in Zavoda za zaposlovanje,
ki bi te probleme bolje ure-
dili, kot so sedaj.
V slovenjebistriški o)>čini
išče zaposlitev 277 žena. Ve-
čina njih pa nima nobene
kvalifikacije. Zaradi tega bi
morali izobraževanju žena
posvetiti mnogo večjo pozor-
nost. Ekonomski center v Ma-
riboru že drugo leto izdelu-
je analizo, kako rešibi ta slo-
venjebistriški problem.
Delavska univerza bi naj
pripravila potrebna predava-
nja, na katerih bi se žene se-
znanile z reševanjem pro-
blemov, katerim sedaj nismo
kos. B. H.
STRAN 4
tednik — Četrtek, 25. septembr^I
Slikorskfj kalanija na Borlu
16 slikarjev iz 4 držav je
slikalo v Halozah
Razstava njihovih de^^ bo čez dva meseca
Tc dni je 16 slikarjev sli-
kalo v koloiniji na Borlu. Le-
tošnje slikarsko srečanje je
organiziral pripravljalni od-
bor pod predsedstvom dr.
Vladimirja Bračiča. člana IS
SRS. Stroške srečam j a bo kril
odbor za proslavo 1900-letni-
ce Ptuja.
Nekega deževnega jutra
pretekli teden sem jih obi-
skal na Borlu. V kolomiji so
slikali: Milan Dvorsak. iz
Krškega. Lojze Kirbiš iz Ptu-
ja, Janez Mežan iz Ptuja,
Janoš Horvath iz Szombat-
helyja. Janez Vidic iz Mari-
bora, Maks Kavčič iz Mari-
bora, Lajči Pandur iz Mari-
bora. Ludvik Pandur (mlaj-
ši) iz Maribora, Willi Ulfig iz
Regensburga. Viktor Gcričan
iz Zagreba, Oto Polak iz Ma-
ribora, Vera Kuntner iz Va-
raždina, Remigij Bratož iz
Maribora, Albin Lugarič iz
Ptuja. Miloš Urbasek in Vje-
ra Gergelova iz Bratislave.
Z nekaterimi izmed njih sem
se pogovarjal o koloniji in
slikanju v Halozah:
Oto Polak iz Maribora: »Po-
zdravljam kolonijo na Borlu.
Nekaj smo vedeli o Halozah,
a si nismo mogli predstavlja-
ti njihovih lepot. Za vsakega
slikarja je dobra študija na-
rave vsaj od časa do časa. To
nam je omogočila kolonija,
Poleg tega izmenjujemo
mnenja.«
■Willi Ulfig iz Regensbur-
ga: »Ze v spominsko knjigo
sem zapisal, da je umetnost
vez med narodi. To mišljenje
zopet potrjuje srečanje sli-
karjev 4 držav na Borlu. Mo-
tive za svoje slike sem iskal
v ravninskem predelu ptuj-
skega polja in hribovitih Ha-
lozah.«
Maiks Kavčič iz Maribora:
»Sem Sitar znaaiec Haloz. Sli-
kam jih že od 1946. leta. Ve-
dno znova me »draži« pokra-
jina, ki je lepa in tudi težka
za slikarje. Vesel sem sreča-
nja tudi zaradi tega, da bo
še več slikarjev spoznalo tu-
kajšnje lepote, ki jih bomo
z našimi deli posredovali
drugim. Opozoriti le treba
tudi ljudi, ki živijo v težjih
pogojih. Zanimivo je tudi u-'
gotavljati, kako pokrajino vi- ^
dijo, doživljajo in slikajo'
drugi slikarji iz drugih kra-
jev.«
Viktor Goričan iz Zagre-
ba: »Rojen sem v Leskovcu.
V Halozah sem preživel o-
troš:ka leta. Zame so najlepši
kraj na svetu. Pogosto se
vračam v rojstni kraj. kjer
se duševno pomirim. Slikar-
sko srečanje je zame veliko
doživetje, ker sem spoznal
slovenske slikarje, predvsem
Mariborčane, ki sem iih po-
znal le po imenu. Ponosen
sem, da so umetnikom Halo-
ze všeč in da so nanje nare-
dile globok vtis. Vesel sem,
da kolegi cenijo tudi haloško
kapljico. Menim, da bo ko-
lonija na Borlu ena naju-
spešnejših v Sloveniji, če ne
celo v Jugoslaviji.«
Janez Mežan iz Ptuja:
»Kliub zelo slabemu in ne-
primernemu vremenu za sli-
kanje smo veliko naredili.
Slikarji so delali z vnetostjo
in prizadevnostjo. Vesel sem,
da so jih Haloze pritegnile
in da so našli dovolj moti-
vov. So neizčrpno območje
za slikarja. Zadovoljen sem
da smo Haloze globlje pogle-
dali in jih doživeli. Razumeli
smo se odlično. Delali in ži-
veli smo kot ena družina, če-
prav je bilo v koloniji več
slikarjev iz drugih držav.«
Miloš Urbasek in Vjera
Gergelova iz Bratislave sta
povedala, da jima mir omo-
goča ustvarjati. Doma (v Ce-
Slikarji slikarske kolonije na Borlu
hoslovaški) preživljajo težke
čase. Navdušena sta nad pri-
jateljstvom, svobodo...
Lajči Pandur iz Maribora:
»Lepota Haloz me je priteg-
nila že prej. Vesel sem, da se
je moje doživetje uresničilo
med tem srečanjem.«
ZR
Slovenjebistriška
občina v prazgodovini
Danes ob 18. uri bo v stav-
bi družbenopolitiohih organi-
zacij predavanje kustosa Ar-
heološkega muzeja v Maribo-
ru Stanka Pahiča v priredbi
Matične knjižnice Slovenska
Bistrica.
Predavanje bo o prazgodo-
vini na območju slovenjebi-
striške občine. Ponazorjeno
bo s slikami. Okolica Šlov.
Bistrice je sorazmerno boga-
ta na nahajališčih iz poano-
kamene dobe, kakor tudi iz
dobe brona in železa. Stan-
ko Pahič je   doma iz Creš-
njevca im je mnogo svojega
časa in dela posvetil ravno
raziskavam na področju slo-
venj ebistriške občine im je o
tej temi napisaJ že več raz-
prav. Po predavanju bo v
prostorih knjižnice otvoritev
razstave, na kateri bo prika-
zano kultumo-dokumentacij-
siko gradivo o zgodovini ob-
čine. Zaradi izredne vredno-
sti gradiva bo razstava od-
prta samo en teden in zato
vabi Matična knjižnica, da si
jo prebivalci čimprej ogleda-
jo .
..........., ^     ............
AKCIJA MLADINE
PADLA V VODO
v drugi polovici avgusta je
hotela mladina iz slovenjebi-
striške občine organizirati
večjo akcijo. Po sobotah in
nedeljah naj bi okrog 300
mladincev in mladink po-
pravljalo cesto od Zg. Lož-
nice do Oplotnice.
Zal akcija ni bila izvedena.
Zato so nas zanimali vzroki,
zakaj je akcija mladine pro-
padla. Konkretnega odgovo-
ra nismo dobili niti od pred-
sednika občinskega komiteja
ZM, ki je samo dejal, da je
bila mladina voljna delati,
žal pa ni naletela na razu-
mevanje drugod. Eden od
vzrokov pa so verjetno tudi
finančna sredstva. Zal bodo
sedaj za popravilo te ceste
potrebna mnogo večja sred-
stva, ker bi bilo pri akciji
mladine delo zastonj, navo-
ziti bi morali samo material.
Ne mislimo iskati krivcev,
toda vprašamo samo, ali je
prav, da zavremo takšno ak-
cijo mladine, kateri stalno
očitamo, da si želi samo ple-
sov in zabav«.
B. H.
Teden gasilstva
v bistriški občini
v Slov. Bistrici se je se-
stal upravni odbor občinske
gasilske zveze pKxi vodstvom
dolgoletnega člana tega dru-
štva in sedanjega poveljnika
Antona Ferka.
V vseh društvih se že vne-
to pripravljalo na praznova-
nje tedna gasilstva, ki bo od
20. do 28. sept. Urejajo do-
move in okolico, v nekaterih
diiištvih pa bodo ta teden še
posebno slovesno proslavili v
domačem okolju.
Tudi občinska gasilska
zveza si bo, kakor vsako leto
tudi letos prizadevala, da bi
bil ta teden kar najširša ma-
nifestacija njihove dejavnosti.
V ta namen bodo onganizira-
li posamezne akcije v občin-
skem kakor tudi v društve-
nem merilu. Posebna komisi-
ja bo pregledala trenutno
stanje požarno varostne o-
preme v društvih in delov-
nih organizacijah ter oceni-
la operativno in akcijsko de-
javnost po pravilih letnega
ocenjevanja. Vse ugotovljene
nepravilnosti bodo morala
društva v najkrajšem času
odpraviti. Za kar najuspe-
šnejšo popularizacijo gasil-
stva med šolsko mladino, ki je
še vse premalo vključena v
to dejavnost, bodo posame-
zni občinski predstavniki o-
biskali šole in jim v obliki
predavanj, razgovorov in
akcijskih filmov o požarni
varnosti skušali prikazati po-
men in vlogo gasilstva v bor-
bi z)a Ijudsika življenja in nji-
hovo premoženje.
Z namenom kar najmoč-
nejšega prikaza gasilske de-
javnosti, ki jih spremlja skozi
vse leto, bodo v občini izve-
dli še več manifestacij, s ka-
terimi se bodo predstavili
občanom. V Slov. Bistrici bo-
do uredili izložbo, ki bo v
sliki in v besedi ponazorila
dosedanje uspehe občinske
gasilske zveze na področju
reševanja družbenegia pre-
moženja kakor tudi rezulta-
te občinskih in medobčinskih
tekmovanj. V tem času bo
obč. gasilska zveza organi-
ziraJa tretji del tekmovanja
vseh društev v občini, ki bo
prikazal kvalitetnost in us-
pešnost administrativnega,
operativnega in stalnega po-
slovanja v društvih. V prvem
delu tekmovanja so se posa-
mezne gasilske družine po-
merile v polaganju cevi, v
drugem pa so se pomerile v
vezanju vrvi v krog in v šta-
feti na 450 m s prenašanjem
povelja.
Teden gasilstva v letoš-
njem letu bodo izkoristili, da
bi v kar najuspešnejši obli-
ki prikazali vsem občanom
svojo dejavnost in omogočili
vključevanje kar največje-
ga števila novih članov pred-
vsem iz vrst mladine v ga-
silske vrste.
Letos deluje v občini 14
prostovoljnih gasilskih dru-
štev, od tega so tri indu-
strijska (v delovnih organi-
zacijah). Skupno je vseh
nov v občini okoli 650,
ga 50 V o mladine in 'pj,
jev, ki tvorijo svoje
ne. Visok procent mla^
gasilskih vrstah omo
perspektivno delovanje g
.stva na območju bi.striškt
čine, vend.ar pa so v oi
ski gasilski zvezi prepn;
da še vedno niso izko.ri
vseh možnosti za vkljuj
nje novih članov, kar
delno onemogoča tudi
manjkanje finančnih sre«
za nabavo potrebne opi<
kar velja še posebno za
silska društva na vaseh,]
je zanimanje za to dejav
toliko večje,   Viktor Ho:
DAMES m SEJI
SO Ormož
Za današnjo VI. skupin
jo občinskega zbora in zl
delovnih skupnosti skuj
ne občine Ormož je pre
žen naslednji dnevni reč
1. Pregled sklepov in i
britev zapisnika V. sku
seje z dne 23. junija 198
2. Pregled sklepov in o
britev zapisnika V. sk«
seje z dne 24. junija 198
3. Analize gradbene dej
nosti v občini;
4. Poročilo o gospodarje
z gozdovi v občini Grmi
5. Ugotovitve in stali
glede sedanje in bodoče«
ditve gospodarjenja z god
vi v ŠR Sloveniji;
6. Odiok o določitvi oW
skih organov, pristojnihi
nadzor nad zakoni^
splošnih aktov delovnih*
ganizacij v občini Ormož:
7. Odlok o določitvi oc
nov občinske skupščinej
stojmih za opravljanje z*
po zakonu o obveznem Sf
jemanju pripravnikov v
lovnih organizacijah;    i
8. Odlok o načinu idi
delegatov občine Ormož il
njihovih pravicah im oW
nostih v razmerju do *
ščine občine Ormož;
9. Potrditev statuta skl'
za financiranje izgradin,"
adaptacij stanovanj za ^
NOV v občini Ormož;
10. Potrditev statuta 9
da občine Ormož za fin^
ramje teritorialne obramb«
11. Sklep o mdbm
pror ačunskih dohodkov J
predvideno ravnijo, ki j*l
ločena v proračunu;    J
12. Odlok o usmeritvi sj
stev skup.ščine občine pf]"
za gospodarske investicij*
letu 1969;
13. Potrditev financr-
načrta siklada za financir*
izgradn^'e im adaptacij st*
vanj za borce NOV;
I'!. Premoženjsko pl"^
zadeve;
15. Vprašanja in odgo^
Po skupni seji obeh z^f*
bo druga redna seja
delovnih skupnosti. VecOl
sameznih točkah dne^?J
reda bomo poročali P^'j
njič.
pi^iiK — Četrtek, 25. septembra 1969
STRAN 5
trgatvi v Halozah
tfg bo dolgo, ko bodo vino-
J^ji zadnjič oživeli v tem
^ Obirači bodo potrgali
izdje, ga sprešali in spravi-
j^ošt v kleti ali pa na od-
j,[)e postaje. Haloški vino-
so opustošeni, zanemar-
ili^ cena mošta je nizka, za-
5^ pesem obiračev le redko
ijg, Vedno manj je ljudi, ki,
hočejo živeti od goric. Za-
i,jka si iščejo drugje, tudi v
ozemstvu. Za obnovo vmo-
jdov ni sredstev ali pa le
I prehudih pogojih (visoka
irestna mera). Mladi, ki bi
^1(0 vložili velik delež pri
^ovi vinogradov, zaradi
ibih razmer v kmetijstvu ne
^0 v kmetijske šole, kjer
i se lahko naučili moderne-
1 vinogradništva, sadjar-
va.. . in drugih panog. Ne
nemo misliti, da samo Dor-
ivčani in Prekmurci odha-
ijo v inozemstvo. Tudi v
ilozah ne najdemo več vr-
1, s katerega ne bi eden ali
ra, sin ali hčerka, delala v
lozemstvu. Večkrat je čuti
ste, ki analizirajo zaposle-
jst pri nas, da so Haloze re-
rvoar delovne sile. Ta ugo-
vitev je premalo. Predvsem
treba pogledati posledice,
1» med drugim tudi v tem,
I mladina odhaja . . . osta-
jo zastareli in onemogli vi-
i?radi, sloves haloškega vi-
8 pa ... ne vem, če še ga
ihko tako imenujemo. Kjer
sne dela, ni zaslužka. Poja-
Ija se revščina, socialni pro-
lemi, ki jih v Halozah ne
isnjka. Nekaterim dajemo
iiobožna spričevala, majhne
<'<ipore, zbiramo za hološke
•fake obleko in obutev, ki jo
■^'ni, vsega siti otroci za-
^^io. Ali res ne kaže raz-
''^liti, kako z obnovo vino-
^^ov zaposliti tamkajšnje
Wi> jim dati možnost za-
"žka pri delu in za prodane
'iflelke, ki imajo sramotno
Jio? Koliko jabolk obleži,
* tia bi jih kdo pobral in
^al?
O sto milijonih starih di-
Jfjev, ki sta jih KB Ptuj in
^^venijavino namenila za
%vo haloških vinogradov,
bilo že veliko govora,
^vsem vinogradniki so se
Izlili, da bodo končno do-
kredit za obnovo vino-
JJ^ov, ki bi jih že davno
J^H zamenjati z moderni-
^ yinogradnimi nasadi, s
^^litetnimi sortami. Veselja
fiM ^'^'^ec, ko so zvedeli za
8«/o obresti. Več inte-
Jntov je že odpovedalo
^^^io za kredit. To je slabo.
JI?'' za obnovo je, intere-
5 ' zanj so tudi, vprašanje
^j.Pod kakšnimi pogoji ga
J vinogradnikom za po-
30 obnovo. Ali ne bi ka-
\tp, ^^gresa za posojilo še
i^^^sti in denar posoditi
5,Ugodnimi pogoji tistim,
ga vložili v delo, v ob-
'Jene vinograde, ne pa v
svojo osebno potrošnjo. Vino-
gradniki si s sposojenim de-
narjem ne bodo kupovali o-
sebnih avtomobilov, gradili
vikendov ... Iz ekonomike je
znano, da je velika škoda, če
denar ne kroži. Ali bo ostal
že zbran znesek za obnovo
vinogradov v Halozah neiz-
koriščen in naložen v banki,
namesto da bi ga vložili v o-
bnovo, ki je potrebna in bi
rešila vrsto perečih vpra-
šanj.
Se ena stvar je ki onemo-
goča vinogradnikom, da bi
najeli kredit, to je že prej o-
menjena nizka odkupna cena
pridelovanja naravnih, do-
brih vinskih sort, jim s pri-
mernimi davki in taksami o-
mogočiti zmerne cene za po-
trošnike, vrzel v proračunih
pa nadoknaditi z obdavče-
njem umetnih žganih in u-
metnih osvežujočih pijač?
Kratkomalo, z denarjem za
obnovo vinogradov, z obrest-
no kreditno mero, ceno mo-
šta ... bo treba nekaj ukre-
niti. Romantične Holoze in
kozarec moštva na jesen ne
smeta biti več edina uteha v
težkih življenjskih pogojih
haloških vinogradnikov.
ZR
Stoveitska Bistricii
Javnim razpravam
večjo veljavo
Jesensko obdobje bo za na-
še občane izredno razgibano.
Eno največjih nalog pa bo
morala opraviti SZDL. Več o
tem pa nam je povedala se-
kretarka občinske konferen-
ce SZDL v Slovenski Bistri-
ci, Marija Plaveč:
Ena prvih in ob tem naj-
važnejših razprav bo tema o
Socialistični zvezi danes. Te
teze se namreč dotikajo
vseh dejavnosti v občini, ta-
ko pa mislimo tudi o njih
razpravljati.
Poizikušali bomo v primer-
javi s tezami oceniti, kaj je
bilo do sedaj v našem skup-
nem delu pravilnega in kaj
narobe. Ocenili bomo ha jav-
nih razpravah delo družbe-
nopolitičnih organizacij in
vpliv teh na samoupravne
organe delovnih in drugih
organizacij in zavodov, delo
skupščine občine in delo na-
ših odbornikov ter republi-
ških in zveznih poslancev.
Posebej zanimive bodo raz-
prave o zdravstvenem, soci-
alnem zavarovanju in o o-
troškem varstvu. Dejavnost
krajevnih skupnosti, izobra-
ževanje v šolah in v delovnih
kolektivih. Predvsem bodo
zanimiva vprašanja, koliko
sredstev nam je na razpo-
lago in kako jih uporablja-
mo. Ne eno od manj važnih
bo tudi vprašanje o zaposlo-
vanju in brezposelnosti. Ne
bomo pa smeli pozabiti tudi
na zaposlovanje ženske de-
lovne sile, ki je eno najbolj
perečih v občini.
Kako vključiti večje šte-
vilo naše inteligence v delo
družbenopolitičnih organiza-
cij in društev in v strokov-
no delo raznih organov pa bo
problem, ki ga bodo morali
na teh razpravah med ostali-
mi nalogami prav tako re-
šiti.
Zanimiva iti koristna bo
tudi debata o komunikacij-
skih sredstvih, o poplavi
šunt literature, o njenem
vplivu in o posledicah na
mladega človeka. Mislim, da
bomo morali ob tem izreči
svojo oceno. Saj so vsak dan
vidne vedno večje, škodljive
posledice takšnega zabavnega
čtiva.
Več pozornosti bomo po-
svetili tudi naši kadrovski
politiki in vzgoji kadrov.
Mislim, da bo potrebna anali-
za, kakšni kadri naj zaseda-
jo vodilna mesta v občini.
Morali bomo postaviti tudi
kriterije, kajti vsaka pravi-
ca terja določeno dolžnost in
odgovornost, predvsem sled-
njo pa krepko zanemarjamo.
Razen tez Socialistične
zveze danes pa nas čakajo
še javne razprave o invalid-
skem, pokojninskem in kmeč-
kem zavarovanju. Opredeliti
se bomo morali o tezah in
dosedanjih stališčih o gospo-
darjenju z gozdovi, kar je za
našo občino zelo pomembno.
Čakajo pa nas tudi razprave
o rasti vasi in o kmetijstvu,
ki je potrebno reorganizaci-
je, saj tako kot je, ne more
več prosperirati.
Torej, čaka nas cel kup
problemov, predvsem pa de-
la, ki ga bomo moraj] kon-
čati še v letošnjem letu. Ob
obilnem lanskem programu,
ki ga moramo prav tako kon-
čati, mislim, da bo dela za
letošnjo jesen in pa zimo res
dovolj.
B. H.
Pospešiti javno razpravo o izpopolnitvi
POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA
ZAVAROVANJA
(Nadaljevanje in konec)
Ena zelo močnih zahtev
komisije oziroma delovne
skupine je, ureditev predvi-
denih pokojnin in uskladitev
s pokojninami, priznanimi do
konca leta 1967, kar pomeni
predvsem za nekatere kate-
gorije intelektualnih pokli-
cev še vedno močan materi-
alni in tudi politični pro-
blem.
Glede uživanja pokojnine
v primeru ponovne zaposlit-
ve sta se v razpravah poja-
vili dve nasprotni stališči:
— zaposlitev po upokojitvi
naj ne bi omejevala izplačila
pokojnine in
— zaposlitev po upokojit-
vi naj bi v vsakem primeru
vplivala na prejemanje po-
kojnine.
Dosedanja razprava je ze-
lo točno in ostro opozorila na
pomen v sistemu financira-
nja pokojninskega zavarova-
nja. Ze v dosedanji razpravi
je bilo nedvomno potrjeno
stališče, da bo potrebno zago-
toviti stabilizacijo skladov
socialnega zavarovanja ozi-
roma pokojninskega, in v ta
namen predvideti nov, do-
datni vir financiranja, ki bi
zagotovil ekonomsko in so-
cialno varnost pokojnin ter
enakomerno in ekonomsko
opravičljivo obremenjevanje
aktivnih zavarovancev in go-
spodarstva. Razprava je od-
ločno podprla stališče, da mo-
ra biti nov vir financiranja
zavarovančevo minulo delo,
zato je delovna skupina rav-
nala pravilno, ko je predvi-
dela možnost formiranja re-
zerv iz sredstev državnega
kapitala.
Problemi in predlogi za iz-
popolnitev sistema invalid-
skega zavarovanja so bili v
dosedanjih razpravah razme-
roma sikopo obravnava nL
Gradivu manjka predvsem
kritična analiza delovanja
sedanjega sistema. Očitno je,
da so premalo prikazani os-
novni problemi invalidsikega
varstva s stališča vzročnosti
invalidnosti, problematika
preventivnih ukrepov in ma-
terialne zainteresiranosti de-
lovnih organizacij.
Posebej zanimive in izred-
no živahne so bile dosedanje
razprave zasebnih kmetij-
skih proizvajalcev o starost-
nem zavarovainju kmetov.
Čeprav se širša javna raz-
prava šele začenja, se v njej
pojavlja že cela vrsta vpra-
šanj, predvsem kako in kje
zagotoviti sredstva za uresni-
čitev starostnega zavarova-
nja kmetov. Tu vsekakor
obstoja izreden interes pri-
zadetih z zahtevo po čim-
prejšnji ureditvi in uresni-
čitvi tega vprašanja. Zaradi
ekonomske zmogljivosti kme-
tov in neugodne starostne
strukture se je že doslej izo-
blikovalo stališče, da uvedba
tega zavarovanja v okviru
samofinanoiranja brez učin-
kovite družbene pomoči ni
možna. Tudi za reševanje te-
ga vprašanja manjka v dose-
danjem gradivu konkretna
projekcija s predlogi za
praktično rešitev.
GOZDOVI, RASTOČE BOGASTVO
(daj bomo obirali
/obnovljenih vinogradih?
Na današnji seji skupščine
občine Ormož je med drugimi
točkami dnevnega reda tudi
obravnava poročila o gospo-
darjenju z gozdovi v občini
Ormož.
Ce pogledamo gozdno go-
spodarsko bogastvo ormoške
občine, vidimo, da je v občini
5985 ha gozdnih površin za-
sebne in družbene lastnine
ter 251 ha topolovih nasadov.
V občini odpade na gozdove
35 <*/» od skupne površine
zemljišč, kar je za 13 Vo manj,
kot je poprečna pogozdenost
v Sloveniji. Od skupne gozd-
ne površine v občini odpade
na družbeni sektor 1940 ha
gozdov in 4296 ha na zasebni
sektor. Razmerje med druž-
benim in zasebnim sektorjem
je torej 1:2,2.
Gozdovi družbene lastnine
imajo v občini Ormož več
lastnikov: Kmetijski kombi-
nat Ptuj, ki ima 116 ha goz-
dov na zahodnem delu obči-
ne, Slovenija vino, samostoj-
ni obrat Jeruzalem, ki ima
185 ha, in Gozdno gospodar-
stvo Maribor, ki gospodari s
preostalim delom družbenih
gozdov.
Skupna lesna zaloga v obeh
sektorjih lastništva znaša
856.676 m^ in je v razmerju
družbeni : zasebni 1:3,3. V
Sloveniji je to razmerje les-
nih zalog drugačno in sicer
1:1,3 v korist zalog zaseb-
nih zalog drugačno, in sicer
loga v danih pogojih bi bila
225 m' na ha, medtem ko je
dejanska hektarska lesna za-
loga v občini 169 m* lesa na
hektar.
Prirastek v družbenih goz-
dovih je nekoliko višji kot v
privatnih in znaša 4,42 m^/ha,
medtem ko je v zasebnih go-
zdovih 4,08 m^ha. Glede na
drevesne vrste odpade od
skupnega prirastka 21.644 m*
na iglavce 39 */» in 61 «/o na li-
stavce. Tudi tukaj se kaže
bistvena razlika od sloven-
skega poprečja, ki ima 58*/i
iglavcev in 42*/o listavcev.
Kljub razmeroma visoki hek-
tarski zalogi in prirastku pa
je ravno v tem zadnjem raz-
merju pomanjkljivost gozdov
na tem območju. Odraža se v
tem, da se lesne zaloge kopi-
čijo na manjvrednih listav-
cih, predvsem pri bukvi.
Skupni etat (letni posek)
znaša 14.700 ml Od tega
3800 m^ iglavcev in 10.900 m'
listavcev ali približno 3 m'/ha.
Več o problematiki gospo-
darjenja v občini Ormož bo-
mo poročali prihodnjič. J. S.
STRAN 6
TEDNIK .— ČETRTEK, 25. SEPTE]VlBj>
S!cv. BLrIca:
Sedem let je že minilo,
odkar so v Slov. Bistrici
ustanovili turistično društvo.
Njegova glavna naloga do
letos je bila ra.zširjanje tu-
ristične propagande in del-
no tudi ureia.nje oziroma
lepšanje mesta. Več o seda-
njem iin bodočem delu dru-
štva nam je povedal njegov
predsednik inž. Slobodan
Džordževič:
Trenutno je sedaj naša
najosnovnejša naloga. da
čim bolj aktiviramo možno-
sti, ki se kažejo v naši ob-
čini za razvoj turizma. Tu
mislim predvsem na slove-
njebistriški del Pohorja s
Tremi kralji in še z nekate-
rimi kralji, ki so lahko zani-
mivi za našega dom.ačega in
tujega turista.
Preden pa smo lahko pri-
šli tako daleč, smo morali
rešiti nekaj drugih proble-
mov. Predvsem smo potre-
bovali turistično pisarno.
Stvar smo rešili tako. da smo
stopili v stik s Putnikom, ki
je imel v našem mestu svojo
pisarno. Sedaj je ta v naših
rokah s tem. da opravljamo
storitve, ki jih je imel do
sedaj Putnik zastonj. Na-
slednji problem je bil zago-
toviti osebne dohodke za
uslužbenko v pisarni Turi- ,
stičmega društva. Tega smo
rešili tako, da smo dosegli ;
pri na<: prodajo upravnih in ;
sodnih taks. Ker pa so to,
kljub temu premala finanč-
na sredstva smo stopili v
stik z zasebnimi gostilničar-
ji. Ti so nam za naše storitve,
ji jim jih nudimo, plačali
članarino.
Tako pripravljeni pa smo
lahko pristopili k reševanju
tudi drugih važnejših pro-
blemov za razvoj turizma v
slovenjebistriški občini.
Tako je sedaj naše društvo
nositelj akcije za nadaljnji
raavoi športno rekreacijske-
ga centra pri Treh kraljih.
S tem imam v mislih izgrad-
njo žičnice za razvoj zimske-
ga športa. Pogoji za to so,
potrebna bodo samo večja
investicijska sredstva za iz-
gradnjo sedežnice in žičnice.
Tako je občinski sindikalni
svet že namenil 10.000 dinar-
jev za izvedbo projekta se-
dežnic in žičnice. Impol,
Granit in ostala podjetja v
občini pa so pripravljena
prispevati ostala sredstva za
izgradnjo tega prepotrebne-
ga objekta za razvoj turizma
na tem delu Pohorja. Razen
tega pa je v pripravi obšir-
nejša študija o razvoju tu-
rizma na celotnem Pohorju.
V njej pa bo zajeto tudi sio-
venjebistriško. Ob dokončni
izdelavi tega projekta pa
bomo videli, kakšne so mož-
nosti nadaljnjega razvoja
turizma v občini.
Da naše delo v letošnjem
letu ni bilo zaman, zgovorno
priča podatek, da se je pri-
liv deviz v primerjavi s pr-
vo četrtino letošnjega leta v
naslednjih    štirih    mesecih
povečal za več kot desetkrat.
Tako je Turistično druš-
tvo v Slov, Bistrici z zaviha-
nimi rokavi pristopilo k
urejevanju in reševanju ene-
ga cd precej važnih panog
slovenjebJstriške občine. La-
hko pričakujemo, da bo tej
veji gospt>da.rstva v nasled-
njih letih v tej občini po-
svečeno več pozornosti,.pred-
vsem po uspešni ureditvi
obeh najmočnejših gostin-
skih organizacij, pri hotelu
Planina in letovišču grad
Statenberg. B. H.
Delegacija obči-
ne Arandjefovac
bo obiskala Ptuj
Delegacija najvidnejših pred-
stavnikov občinske skup-
ščine in družbeno-političnih
organizacij občine Arandje-
lo^'ac bo pod vodstvom pred-
sednika občinske skupščine
Svetomira Laloviča obiskala
Ptuj. V Ptuju se bo udeležila
osrednje proslave 1900-letni-
ce mesta. V času bivanja v
Ptuju bo delegacija obiskala
delovna kolektiva TGA »Bo-
ris Kidrič* Kidričevo in Kme-
tijsiki kombinat Ptuj, ogleda-
la pa si bo tudi številne kul-
turno-zgodovinske spomenike
mesta in njegove okolice.
Delegacija se bo v Ptuju
pogovarjala s predstavniki
občinske skupščine in druž-
beno-političnih organizacij o
aktualnih gospodarekih in
političnih vprašanjih ter o
možnostih za nadaljnje so-
delovanje med . občinama
Arandjelovac in Ptuj.
Pričakujejo, da bo delega-
cija občine Arandjelovac pri-
spela v Ptuj v soboto dopol-
dne. -   _____. f.B.
Končno kele črte m cestnh v PItiju
Medtem, ko smo celo leto
zaman opozarjali, da je treba
zaradi varnosti prometa ure-
diti prehode za pešce, parkirne
prostore, so te dni pred osre-
dnjo proslave Ptuja v jubilej-
nem letu začrtali nekaj preho-
dov za pešce in parkirnih pro-
fiterov. Za prometne znake in
črte na cestah prvega in dru-
gega reda je odgovorno Cestno
podjetje Maribor, za mestne
ulice in druge ceste pa ptuj-
sko komunalno podjetje. Te
dni je opaziti delavce obeh
omenjenih podjetij pri belje-
nju prepotrebnih črt na cesti-
šču. ZR
Delavci mariborskega cestneRa podjetja pri črlanju cebre za
pešce pred železniškim prelazom v Ptuju
Nezaželeni
Klub upokojencev v Ptuju je
priljubljeno shajališče ptujskih
pa tudi drugih članov društev
upokojencev, ki so res člani In
tudi redno plačujejo članarino.
V dveh sobah nekdanje go.stil-
ne Vajsen.štajn v Aškerčevi u-
lici je dovolj prostora za vse,
ki bi radi pokramljall s prija-
telji in znanci o starih časih in
dnevnih novicah, o svojih bo-
dočih boljših pokojninah itd. V
klubu imamo radio, televizijo,
.šahovske deske. Tu se sest.ija-
jo tudi pevci, ki ob raznih pri-
ložnostih prirejajo koncerte in
zapojejo nagrobnico umrlemu
članu.
Kljub je bil ustanovlj^^n s
pomočjo občine in požrtvoval-
nim prizadevanjem društvene-
ga odbora in njegovega pred-
sednika. Klub ni gostilna  Ne
le upokojenci, tudi drugi imajo
svoje klube. Toda te klube
smejo obiskovati le njegovi
člani. Tako mora biti tudi v
ptujskem klubu upokojencev.
Toda v klub se silijo tudi taki,
ki po pravilih nimajo vstopa.
Prihajajo taki z najvišjimi po-
kojninami in hočejo v klubu
popiti steklenico piva po zni-
žani ceni- Imajo npr. 1300 din
pokojnine, nimajo pa denarja,
da bi se včlanili v društvo. Ci-
stilka s 350 din pokojnine ga
ima. Le najožji sorodniki druš-
tvenih članov (npr. žene) ima-
jo pravico s svojim možem o-
biskati klub. Nezaželeni so vi-
njeni gostje, ki jim točajka ne
sme dati pijače (alkoholne),
zlasti pa tudi kvartopirci (pa
čeprav so člani), ki bi radi
spremenili klub v hrupno, za-
dimljeno beznico.
Stalen obiskovalec kluba
Pretekli ponedeljek je bila
redna seja komiteja občin.ske
konference ZKS Ptuj. Raz-
pravljali so o pripravah na
vcrlilne konference ZKS. Pre-
gledali .so tudi predlog statu-
Franc Tetičkovič
tarnega sklf^pa organizirano-
sti ZK v občini. Govor je bil
tudi o nadaljnjem razvoju
ZK v občini in o predlogu po-
slovnika delovanja organiz.a-
cij ZK. Seje .se je udeležil in
aktivno sodeloval v razpravi
tudi Vlado Janžič. član se-
kretariata CK ZKS.
Franc Tetičkovič, sekretar
OK ZKS Ptuj je med drugim
govoril tudi o delu komuni-
stov v minulem obdobju. Ob
srečan.iu z mnogimi p,
bilo njihovo delo zelo
in bogato. Večkrat
valo od komunistov
malne napore. Med
sta kongresa ZKS in 2
stavila pred komuni«|
naloge, predvsem gle^
upravljanja in refonn^
nil je delo komiteja ij
nistov ptujske občine,
vprašanjih. Obravn«
tudi kmetijstvo, druj
zasebno, gospodarstva
ski občimi in možnosU
ja, reelekcijo vodili
drov. V minulem obi
posvetili več razptj
vprašanju mladih |
vključevanje v samo
organe. Govor je U
mlajevanju in usposi
komunistov, o odno6i|
cerkve in drugem.
Govoril je tudi O
komunistov v prihodi
pozornosti bo treba p
nalogam, ki čakajo poi
vi v izvršnem biro}
drugim je omenil, da
ne more biti sredstvo
listični Jugoslaviji. Zv
munistov bo morala bi
gracijski faktor, bolj
do protisocialističnihp
Izoblikovati je treba
repu bi i ka—federacija.
Razčistiti je treba tu
ne vrste, nedisciplinfli
idejno raven, mal«
stvo, odsotnost politti
govor nos ti.
Delegacija občine Ptuj obiskalo
Arandjelovac
Delegacija občine Ptuj je
p>od vodstvom predsednika
zbora deloA^nih skupnosti ob-
činske skupščine Ptuj Danila
Maslena obiskala občino
Arandjelovac v bratski repu-
bliki Srbiji.
I>elegacija se je udeležila
pTOslave 25-let.nice osvobodi-
tve Arand.ielovca in okolice.
Ob tej priliki je obiskala de-
lovne kolektive «Elektro- por-
celan^% rudnik marmorja,
kmetij.ski kombinat in kolek-
tiv Bukovačke banje v Aran-
djelovcu. Na grobnico padlih
borcev je v imenu občanov
občine Ptuj položila venec,
udeležila pa se je tudi šte-
vilnih kulturnih in športnih
prireditev v počastitev 25-let-
nice osvoboditve.
Delegacija občine Ptuj je
bila vsepovsod izi-edno pri-
srčno .sprejeta in se .le ob tri-
dnevnem bivanju lahko pre-
pričala v i-skreno prijatelj-
stvo, ki ga ra.zvijajo delovni
ljudje (>bčine Aiiandjelovac do
delovnih ljudi ptujske obči-
ne, ki je enako i.skreno kot je
bilo v času di-uge svetovne
vojne, ko .so številne sloven-
ske družine, ki .so jih izselili
Nemci, našle svoj dnjgi dom
pri plemenitih diTižjna
pi Sumadiji.
Ob obisku si je ptuji
legacija ogledala p<
hudega neurja, ki je I
čilo mestu Arandjel"
njegovi okolici več miH
materialno škodo, z^l
pa tudi dve človeški a'
V številnih razgoV
predstavniki občin.*
ščine. d.i-užbeno-politift'
ganizacij in delovnihf
zacij je bila izražena^^
želja po nadaljnjem^
nju sodelovanja in utrj*
prijateljskih vezi m^,
nimi ljudmi in obča'"
Arandjelovac in PtuJ'
Od 25. oktobra do 15. novembra vo!HneL
resice IfCS Plyj
¥mm tetičkovič POflovno pi
imm m sekretarja      i
IDEALIST
On: >:Draga, nocoj *
noč sanjal o tebi.«
Ona: »Ha, ha. ha .j
On: »Zakaj se J
morda ne bi smel s*
tebi?«
Ona: »Smejem se
si ti ob meni sanjal ^,
ko sem bila jaz vso "
na ob tebi.«
^ ^ ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA 19G9
STRAN  7
^pslcsve na Borlu
S let TP »Izbira«
le tri nove trgovine
.jleklo lepo jesensko ne-
je kolektiv trgovskega
.gfja »Izbira« iz Ptuja
lu^il visok jubilej, 15 let
Lja, Kmalu po deveti uri
Rjjjlio Repič, predsednik
u-sicega sveta,  pozdravil
I« Valentin, direktor, TP
ira« govori o razvoju
jftja v minulih 15 letih.
Foto: S. Kosi
e kolektiva in goste v
tjni na gradu Bori.
rano Valentin, direktor
jetja je govoril o razvoju
ietja v minulih 15 letih,
do-ma je omenil tudi po-
iio do trgovine pred 15
• Med drugim je dejal, da
teltateri v prepričanju, da
za takratne čase naj-
(ineje poslovala trgovina
popolni decentralizaciji,
loč z dekretom razformi-
■ obstoječa trgovska pod-
!2Les, Panonija in Perut-
ih Vse druge tovrstne de-
"•^ti so bLle izključno sa-
'''>jne trgovine, ki bi naj
"li popolnega samo-
''"'•'anja poslovale neod-
^- Takratni zagovorniki
**'ralizacije so glasno in
^ propagirali pridobitve,
.J^^ bodo kolektivi samo-
1"^ trgovin imeli. Dovo-
^ tudi vsaki enoti svoje
delavskega    samo-
"v TP »Iz!)ira«, je minulo nedeljo pr(»slavil 15 let
ob.sjoja na gradu Bori. Foto: S. Kosi
Prodajalna »Novi dom« na Bregu, v ozadju zemeljska de-
la za nov trgovski prostor
vanje trgovske mreže na
drobno v taki razdrobljenosti
man- ugodno, je v letih 19.57
in 1958 prišlo do ponovnega
združevanja samijstojnih tr-
govin v podjetje. V teh dveh
letih je »Izbira« pripojila ali
odorla nove prodajalne: Pre-
skrbo v Kidričevem, proda-
jalne   v   Hajdini,   Sikolah,
Juršincih, Zavrču, na Turni-
šču, v Selah, Tržcu. Slovenji
vasi, Delikateso v Ptuju,
»Pri mostu«. Mavrico, Zarjo,
Perilo. Ciciban, Novi dom,
Gumo, Elektroradio in cen-
tralo.
Vseh 15 let so delali tako,
da bi občanom in drugim
potrošnikom nudili kvalitet-
no blago v dovoljeni količi-
ni, času, možnostih in po pri-
mernih cenah.
Treba bo še veliko truda,
da bodo zastavljene načrte
uresničili. Ob ugotovitvi, da
bodo letos odprli še tri nove
obrate ter oskrbeli primerne
prostore tudi za upravo pod-
jetja, morajo poskrbeti za
primerne lokale v drugih
krajih. Ce bo kolektiv s ta-
kim elanom kot doslej izpol-
njeval naloge, načrta ne bo
težko uresničiti. Z razmahom
podjetja so nastopile nove
možnosti razvoja.
Ob zaključku govora je
Bruno Valentin čestital vsem
članom kolektiva k jubileju.
Vera Muršič, računovod-
kinja, je poročala o pollet-
nem poslovanju podjetja.
175-čIanski kolektiv je za-
radi povečanja prometa in
prodaje povečal celotni do-
hodek v primerjavi z istim
obdobjem lani za 45 odstot-
kov. Dohodek so povečali za
24 odstotkov. Osebne dohod-
ke so povečali za 27 odstot-
kov. Večji obseg poslovanja
je zahteval povečanje števila
delovne sile, ki je porasla za
7 odstotkov. Ostanek dohod-
ka je za 26 odstotkov večji
kot v istem obdobju lani.
Neto dohodek na osebo je
poprečno 948,00 dimarja. Ve-
ra Mušič je zaključila, da so
omenjeni podatki, ki prika-
zujejo ugodno poslovanje
podjetja uspeh dobrega pri-
lagajanja tržišču, boljše za-
loženosti in strokovnosti pro-
dajaln ter težnja po krepitvi
materialne podlage za na-
daljnje poslovanje.
Franc Tetičkovič, sekretar
OK ZKS Ptuj je čestital čla-
nom kolektiva k jubileju in
uspehom v imenu družbeno-
političnih organizacij in ob-
činske skupščine.
Branko Gor j up, direktor
TP »Panonija« je za tem, ko
je zaželel še nadaljnje uspe-
he podjetju, spregovoril ne-
kaj besed o razvoju ptujske
trgovine, ki je zabeležila
skokovit razvoj posebno v
zadnjih letih. Ko je govoril
o bodočem razvoju ptujske
trgovine, je poudaril sodelo-
vanje med vsemi štirimi
ptujskimi trgovskimi pod-
jetji.
LEIOS TRI NOVE TRGO-
VINE: NA BREGU, TtlRNI-
SCU IN OB ORMOŠKI
CESTI ■
TP »Izbira« gradi na Bre-
gu, Turnišču in ob Ormoški
cesti tri nove samopostrežne
paviljone za oskrbovanje go-
spodinjstev. V nove prostore
bodo preselili sedanje trgovi-
ne na Turnišču m ob Ormo-
ški cesti. Na Bre^u bodo v
novem paviljoinu, poleg »No-
vega doma« prodajali pred-
vsem stavbeno pohištvo \sa
material. Otvoritev omenje-
nih paviljonov bo 20. novem-
bra. Kolektiv Izbire bo sla-
vil nov delovni uspeh.    ZR
V prihodnjih dneh bodo
osrednje proslave v jubilej-
nem letu Ptuja. Poleg naj-
višjih predstavnikov družbe-
nonolitičnega življenja pri-
čakujemo mnogo domačih in
tujih gostov. Upajmo, da bo
vreme primerno in da ne bo
pokvarilo množičnosti in bli-
šč? prireditev.
Glede na številne goste, ki
jih bo treba v Ptuju dobro
postreči, sem povprašal ptuj-
ske gostince, kako so pri-
pravljeni na večje število go-
stov (v upanju, da jim. slabo
vreme ne bo onemogočilo
prometa, kot se je pripetilo
ob letošnjem kurentovanju,
na katerega smo se posebej
pripravili). Iz razgovora sem
zvedel, da se vsi gostinski o-
brati skrbno pripravljajo na
številne goste, ki jim bodo
postregli z jedili in pijačami.
Skoraj v vseh gostilnah bo
gFasba. Glede na to, je po-
skrbljeno tudi za veseli del
proslave Po hitrem izračunu
lahko sprejmejo gostilne v
ožjem delu mesta hotel Pe-
tovio in grad Bori nad 2100
gostov. Tu so všteti tudi se-
deži na vrtovih. Samo grad
Bori lahko postreže s kosilom
1000 gostom. Zal, sem ugoto-
vil, da bo premalo prenočišč.
Ht>tel je zaseden, prav tako
grad Bori. Prostih bo le ne-
kaj sob. tudi pri zasebnikih.
Gostje od drugod bodo mo-
rali poiskati znance, sorod-
nike, ... Sicer pa poglejmo,
kaj menijo gostinci sami:
Marica Soškič, grajska re-
stavracija: »Za osrednje pri-
reditve se posebej priprav-
ljamo. Gostom bomo čim bo-
lje pf)stregli. Pripravili bo-
mo vse prostore: restavraci-
jo, lovsko in kmečko sobo.
Ce bo vreme primerno, bodo
lahko posedeli tudi na tera-
si. Sprejeli bomo lahko nad
350 ljudi. Pripravili bomo pi-
jače in jedila po naročilu in
domače spccialitete. Za ple in
razvedrilo bo igral arvsambel
»Poetovio«. Gostom bo prav
gotovo ugajal lep pogled z
restavracije po mestu in o-
kolici. Tu je tudi grajsiko po-
slopje z mur.eji in drugimi
kulturnozgodovinskimi spo-
meniki.«
Štefka Grdiša, gostilna »Pri
upravljanja, pa čeprav je
trgovina štela le tri zaposle-
ne. Jasno je, da je bilo ob-
dobje tako razdrobljene tr-
govine korak nazaj v našem
gospodarstvu.
Nekaj trgovin s prehrano
v Ptuju: Zlatorog, Jelen,
Hrana. Potrošnik, Živila so
se sporazumele, da bodo for-
mirale skupen center za ra-
čunovodske posle, personal-
no službo in skupno nabavo.
Priključila se je še trgovina
»Pri sejmišču«. Tako je bilo
1. jul. 1954 ustanovljeno tr-
govsko podjetje »IZBIRA«,
ki je bilo začetek in osnova
današnjemu podjetju. Ob
koncu leta je zabeležilo 63
milijonov dinarjev prometa
(22 zaposlenih in 7 učencev).
Stavbe in oprema trgovin je
bila last občine ali zasebni-
kov. Plačevali so najemnino.
Trgovini je bilo dovoljeno le
mesto distributerja in še to
v glavnem m.alo sortiranih
izdelkov. Trgovina na debelo
in zunanja trgovina je oskr-
bovala industrijo.
Ob ugotovitvi, da je delo-
V pričokovciriju večjega število gostov
Ptujski gostinci
bodo pripravljeni
Samo v Ptuju in na Borlu bo prostora
za več kat 2100 gostov
Prenočišča so v glavnem zasedena
grozdu«: »Gostilna ima 3
večje prostore in kmečko so-
bo. Sprejmemo lahko do 160
ljudi. Do prireditve bomo
prepleskali prostore. Pripra-
vili bomo jedila in pijače.
Vsako soboto bomo imeli do-
mače gibanice, med tednom
pa domače prekajene reber-
ce. Ob praznikih in vsako
naslednjo soboto bo godba.«
Hotel »Poetovio«, Franjo
Brodnik. — direktor: »Ho-
telske sobe so že zasedene za
pomembne datume. Skušali
bomo organizirati zasebne so-
be za prenočišče. Tri dni bo
glasba v »haloški kleti« V
večsnih urah bo gostoval tu-
di ansambel »Magnifiko« iz
Skopja. Potrudili se bomo, da
bomo postregli gostom z
vsem, kar bodo želeli«. Hotel
lahko sprejme 300 gostov.«
Marica Matej, gostilna
»Pri Roziki«: »Na vrtu in v
pokritih prostorih lahko
sprejmemo 500 gostov. Za go-
ste bomo pripravili še doma-
če koline, pečenice, krvavice,
gibanice, ajdove žgance. Ce
bo lepo vreme bo veselo, saj
bo za razvedrilo in ples po-
skrbela vesela godba.«
Dušan Korenjak, direktor
GP — grad Bori: »Grad Bori
ima 100 prenočišč, žal so že
zasedena in sicer v soboto za
nastopajoče na festivalu iin
za Angleže. V nedeljo bo še
nekaj prostih sob. Samo, pod
streho lahko sprejmejo 500
gostov, s terasami vred pa do
1000. Pripravili bodo jedila
in pijačo. Ne bo manjkalo
domačih specialitet. Glasba
bo v soboto in nedeljo.
Gostilna »Beli križ« ima 27
prenočišč. Sprejme lahko 180
gostov, V soboto bo godba s
plesom Tudi tu bo jedače in
pijače dovolj.«
Kot kaže, se gostinci tudi
v drugih lokalih pripravljajo
na prireditve in na goste, ki
bodo obiskali njihove Icjkale.
Prav bi bilo, da bi se ob ve-
likem jubileju Ptuja izkazali
in da ne bi pokvarili slovesa
našega mesta, ki ga ob teh
dneh še pridobiva. Cilj ju-
bilejnih prireditev je bil tu-
di seznaniti tuje goste s tu-
rističnimi zanimivostmi me-
sta. Vse to pa brez dobrega
gostinstva ne gre. ZR
TEDNIK
ČETRTEK, 25 SEPTEMBR^j^
Voda problem slovenje-
bistriške občine
Problem oskrbe z vodo v slo:
venjebistriški občini je iz leta
v leto večji. V krajih, kjer vo-
dovodi so, so njihove zmoglji-
vosti tolikšne, da komaj zado-
voljujejo potrebam. V mnogih
krajih kot v Pragerskem, obeh
Polskavah, Crošnjevcu pa je
problem z vodo še sploh nere-
šeno vprašanje.
Tudi problem samega mesta
Slov. Bistrice je še vedno od-
prt. Trenutne Icapacitete, ki jih
od časa do časa povečajo, ne
morejo zadovoljiti vsem potre-
bam. Prvi vodovod so Bistri-
čani dobili tik pred drugo sve-
tovno vojno. 2e leta 1955 je bi-
la izvedena prva rekonstruk-
cija. V letu 1963 pa so do kraja
izkoristili možnosti, ki jih je
dajalo takratno zajetje. Toda
že pri gradnji se je vedelo, da
bo vode vseeno primanjkovalo.
Zaradi tega so naročili študi-
jo, ki bi naj pokazala, kako re-
šiti vprašanje vodooskrbe me-
sta in širšega območja.
Osnovna ugotovitev študije
je bila. ta takšnega izvira, ki
bi imel 70 litrov vode v se-
kundi, ni, Zaradi tega bi mo-
rali zajemati površinsko vodo
potoka Bistrice. Ta pa bi mo-
rala biti fizikalno in bakterio-
loško zaščitena. Druga možnost
je črpanje vode iz Dravskega
polja, ki je glede kvalitete ne-
oporečena. Razen tega bi črpa-
nje vode z Dravskega polja re-
šilo širši problem oskrbe z vo-
do in ne samo slovenjebistri-
škega. Tako bi v poštev prišli
še kraji: Pragersko, Zg. in Sp.
Polskava, Crešnjevec in Loka-
nja vas. Po takratni študiji pa
nobene od variant ni bila spre-
jemljiva, ker bi za prvo vari-
anto potrebovali okrog dve mi-
lijardi starih dinarjev, za dru-
go pa milijardo in pol starih
dinarjev.
V zadnjem času se je situa-
cija nekoliko spremenila. V
izdelavi sta novi dve varianti,
po katerih bi naj po prvi za-
jeli površinske vode potoka
Bistrice in druge iz Dravskega
polja. Velika razlika od prej-
šnje variante je v predračun-
skih vrednostih. Projektant je
po dosedanjih ugotovitvah
predvidel ceno la prvo varian-
to 3 milijone dinarjev, za dru-
go pa 6.70 milijone dinarjev.
Takšne številke pa so za re-
šitev vodooskrbe večjega dela
slovenj ebistriške občine mno-
go bolj sprejemljive. Seveda
tudi tukaj občina sama ne bo
mogla prispevati vseh sred-
stev. Nekoliko bi res pomagali
krediti, ker se letno iz vodari-
ne in kanalščine zbere pribli-
žno 110.000 dinarjev za inve-
sticije. Zato bi bilo potrebno
vsekakor pomoč republike, sa-
mo v kakšni obliki?
Po drugi varianti, ki je vse-
kakor bolj sprejemljiva ko pr-
va, ker rešuje, širši občinski
problem, bodo potrebne še do-
datna sredstva v višini dveh
milijonov dinarjev za ureditev
kanalizacije na Pragerskem in
obeh Polskavah, kar je nujna
vzporedna gradnja ob izgradnji
vodovoda.
Ze na eni naslednjih sej
skupščine občine bodo odbor-
niki iz slovenjebistriške občine
obravnavali to vprašanje. Nji-
hova odločitev pa bo zelo po-
membna za nekaj krajev v ob-
čini. B. H.
Seinauprov-:' '-hii
V malem laostanku
v ponedeljek je bila seja
predsedstva občinskega sindi-
kalnega sveta Slov. Bistrice.
Na njej so obravnavali, ka-
ko se v podjetjih pripravlja-
jo na nove samoupravne akte
in kadrovskih zadev pred
občnim zborom sindikata,' ki
bo še v letošnjem letu.
Predsednik ObSS Kviro
Petrač je uvodoma dejal, da
sedanje akcije predsedstva,
da bi stopili v stik z delovni-
mi organizacijami, oziroma,
da bi jim po sindikalni liniji
nudili pomoč pri sestavi no-
vih aktov, na naletela na pre-
veliko zanimanje. Anketa je
celo pokazala, da so delno za-
interesirane samo štiri delov-
ne organizacije. Trideset de-
lovnih organizacij pa sploh ni
odgovorilo.
Takšno stanje je precej za-
skrbljujoče, ker pomeni a-
mandma XV v borbi za uve-
ljavljanje samoupravnih or-
ganov in delavskega razreda
precej bistvenih sprememb.
Tako bo po tem amandmaju
prišlo do jasneje opredeljenih
pravic delavcev, predvsem pa
se bo definirala samouprav-
na praksa z upravljanjem.
Do sedaj se je namreč pod
krinko delavskega sveta dalo
marsikaj prikriti. Sedaj pa
bodo morali točno določiti
bo mnogo bolj neposredno
upravnih organov. S tem pa
kompetence samoupravnih in
določena odgovornost tako
vodilnih ljudi v delovni orga-
nizaciji kot upravnih in sa-
moupravnih organov.
Razgovor je pokazal, da po-
nekod v občini zelo resno pri-
stopajo k pripravi osnutkov
novih samoupravnih aktov,
da pa ponekod, kot pri obra-
tu Gozdnega gospodarstva in
enoti Zdravstvenega doma v
Slov. Bistrici o teh stvareh
sploh niso na tekočem. Izje-
ma pri dislociranih obratih
(kjer je sedež podjetja v so-
sednji občini) je vsekakor
LIP, ki je zelo resno pristo-
pil k izdelavi novih osnutkov,
ki bodo kmalu prišli v raz-
pravo po obratih tega podjet-
ja.
Da bi spravili pripravo no-
vih aktov z mrtve točke, so
se na predsedstvu dogovoi-i-
li, da bodo do konca meseca
imeli področna posvetovanja,
na katerih se bo sindikat se-
znanil, kako tečejo priprave v
delovnih organizacijah, v
drugi fazi pa bi stopili v
konkretno akcijo tam, kjer je
priprava osnutkov v zastoju.
Seveda pa bi vso akcijo spre-
jeli skupaj s občinskim ko-
mitejem ZK oziroma z akti-
vi kom.unistov v delovnih or-
ganizacijah.
V razpravi so se dotaknili
tudi stanja v gospodarstvu.
Ponovno so izrazili željo po
analizi za nekaj let nazaj, ki
bi točno pokazala, kam slo-
venjebistriške gospodarstvo
gre. Le tako bi bilo mogoče
pripraviti analize za posa-
mezne panoge slovenjebistri-
škega gospodarstva, ki imajo
v bodočnosti večjo perspekti-
vo. Tukaj se predvsem misli
na finalizacijo izdelkov iz le-
sa in aluminija.
V drugem delu razprave so
obravnavali kadrovsko stanje
v sindikatu in priprave sled-
njih za občni zbor, ki bi naj
bil v decembru. Ugotovili so,
da je nekaj od predvidenih
kandidatov za vodstvo v sin-
dikalni organizaciji prevzelo
dolžnosti že drugod. Zaradi
tega so se dogovorili, da bo
potrebna precejšnja resnost
in strpnost pri iskanju ka-
drov ki bodo lahko uspešno
vodili začrtano politiko sindi-
kata. B. H.
NAGRADE ZA LEPOTICE
PTUJ 1900
Kot smo že poročali, bodo
zadnji dan vinske trgatve v
Ptuju, ki jo pripravlja Radio
Ptuj, izvcliii »miss Ptuj 1900«.
Prve prijave kandidatk so že
prišle. Vabimo tudi druga de-
kleta, da se ojunačijo in poš-
ljejo prijave do 1. oktobra na
naslov Radio Ptuj ali Tednik
Ptuj. Prijavi, ki naj vsebuje
podatke o rojstvu, poklicu in
točen naslov, priložite sliko.
Dekleta; Čakajo vas lepe na-
grade. Prva bo prejela 50.000
starih dinarjev ali kolo ponny,
druga 30.000 starih dinarjev,
tretja pa 20.000 starih dinarjev.
Tudi druga dekleta čakajo
praktična darila. ZR
KONČNO
PRIZNANJE BISTRIŠKI
DELAVSKI UNIVERZI
Na zadnji seji skupščine
občine Slovenska Bistrica je
direktor Delavske univerze
Viktor Suša dobil posebno
priznanje skupščine občine
za delo te ustanove.
Priznanje je izročil pod-
predsednik SO Branko Vasa,
ki je ob tem dejal, da je pre-
pričan, da bo Delavska uni-
verza tudi v bodoče tako u-
s.pešno delala, kot je v prvih
desetih letih svojega obstoja.
B. H.
»Sladka« brata Muslija in Faik Ha^ilovjč
iz Ormoža ^
Sladko za »sladkcj
Ormoiane
Na Ptujski cesti v Ormožu
je bil v minulem tednu od-
prt lep in privlačen paviljon,
ki mu najmlajši Ormožani
pravijo kar »sladka hišica«.
Brata Muslija in Faik Hali-
lovič iz Gostivara sta po dol-
goletnem delu in preseljeva-
nju iz kraja v kraj prištedi-
la toliko, da sta odprla svo-
jo slaščičarno.
V četrtek sem se nekoliko
iz radovednosti, nekoliko pa
tudi zaradi vabljivega vonja,
ki je prihajal iz slaščičarne,
ustavil pri njiju na sladki in
poceni turški kavi ter krat-
kem klepetu.
Povedala sta mi, da izha-
jata iz družine slaščičarjev in
da zaradi tega tudi sama ni-
sta mogla iz svoje kože. Pri-
družila sta se svojim števil-
nim »rodžakom« in tudi sa-
ma krenila iz Gostivara na
trnjevo pot v svet, za kru-
hom. Takoj v začetku sta po-
vedala, da sta naletela v Or-
možu na veliko razumevanje
pri upravi ormoške občinske
skupščine, kot tudi pri delov-
nih organizacijah, ki so jima
pomagale pri postavitvi
montažnega paviljona in pri
napeljavi vodovodnega in e-
lektrionega priključka. S po-
nosom sta mi zaupala tudi to,
da ju je že prvi dan poča-
stila s svojim obiskom »dele-
gacija« občinskih mož, med
katerimi je bil tudi predsed-
nik skupščine občine Franc
Novak.
Povprašal sem ju, koliko je
stala novogradnja in oprema
slaščičarne. »Bogami ne pi-
tajte«, sta odgovorila. »Naji-
na hišica z op^remo nama je
požrla nekaj milijonov. Ne-
kaj sva prištedila sama, ne-
kaj so nama pomagali sorod-
niki, ostalo pa je tudi še pre-
cej dolga. Glavno, da je za-
Brata Muslija in Faik Halilovič, Marija Habjanič in J«-
žek Antolič pred novozgrajeno slaščičarno v Ormožu. ,
STRAN 8
deva stekla ..., sedaj bo.
koliko lažje ... «
Med našim razgovorom
obiskalo slaščičarno več
trok. Najbolj iskana slašč
je bil seveda sladoled. M,
ja Habjanič, ki je na poski
nem delu v tej »sladlii j
šici«   -e  imela  dovolj d,
Jožek Antolič, lO-letnij
dokusec iz Hermancev je
od prvega dneva dalje nj
stari znanec. Ce ne drug«,
pride samo pozdravit, sei
da, če je v žepu kaj drobi
ga ;-i*-ro zamenja za sladoii
Tu je bila tudi mala Zdi
ka Kraus iz Litmerka, '
Voršič iz Lešnice in še c
vrsta drugih, ki so se pi
1
ix>sladkat.   Med   otroci
mamjkalo odraslih, ki sof
šli na kavo, sladko peci"
torte in druge   slaščičai^
iedelke.
Zgovorna brata Muslija'
Faik sta mi zaupala, da 1*
sta že v prihodnjih dneh*
čela peči tudi burek. ki •
prav gotovo še posebej isl*
na poslastica za mlade W
tudi starejše prijatelje s''
ščic v Ormožu.
Omenil sem tudi kon*>
renco, ki se bo zaradi ^
razvila med njima in mei'
obstoječo slaščičarno, ki'
v njuni neposredni bliži"
Dejala sta, da je konkureJ"
vedno dobrodošla na vsa^^
tržišču in da bosta do se*
nje privatne slaščičarne P"^
sem lojalna. Konkurenca'
eni ah drugi strani t>o v kjj
liteti in ceni izdelkov.
slija in Faik zagotavljata;
niti v kvaliteti niti v cem,^
nameravata razočarati S'^°'^
gostov. Torej sladokusci. "J
ščite brata Muslija in
v n/juni sladki hišici.
J. S'
i^^lK — ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA 1969
STRAN  9
AKCIJA ZBIRANJA POMOCi ZA INVALIDA J02EKA MARINA IZ BRESNICE
JpOPGORCIII
n radio za Jožeka
jjaša akcija zbiranja po-
i^i za invalida Jožeta Ma-
na iz Bresnice pri Podgor-
Ijje naletela pri bralcih na
resenctljiv odziv in soču-
Ivšvanje do komaj 20-letne-
j fanta, ki je postal žrtev
jlirbtne bolezni. Do pondelj-
j so bralci našega lista pri-
jvali nekaj nad 280.000 S
J Najbolj uspešna nabiral-
j akcija je bila izvedena v
tovski poslovalnici »Koloni-
je< v Bresnici, kjer so pro-
jjalci s poslovodjem Anto-
jni VesenJakom na čelu
jrali do nedelje nekaj manj
ot 100 000 S din. Redki obi-
sovalci te prodajalne so od-
lonili pomoč, saj je bilo med
jimi kar precejšnje število
ikiti, ki so darovali tudi po
lOOO s din. Akcija v tej pro-
sjalni še ni končana in bo-
darovalce in njihove pri-
levke objavili v eni izmed
iših prihodnjih številk.
Skupina uslužbencev iz To-
me gliniee in aluminija
[njigovodska služba) v Ki-
ičevem je nakazala 25.000 S
n. Žal se niso podpisali in
IDI zato njihovih imen in
iimkov ne moremo sporoči-
Hakovec iz Ptuja je daro-
i 15.000 S din, Julijana Mi-
iič iz Njiverc 5.000 S din,
trtina Eberl iz Lešja pri
kjšperku 5.000 S din, in
lidimir Anželj iz Ptuja
NO S din. Pripominjamo, da
I to prispevki, ki jih je pre-
iti Jožek do ponedeljka.
Akcijo zbiranja pomoči za
j^eka so začeli tudi pri ob-
"»skem komiteju ZMS Or-
nabiralno akcijo bodo ob
flačilu osebnih dohodkov
[»edli tudi pri skupščini ob-
li« Ormož, v nekaterih de-
''nili organizacijah ...
J^bjavljamo pismo, ki ga je
*"Paj z denarnim prispev-
^ poslala Jožeku Martina
^d iz Lešnja pri Majšper-
•^fagi Jožek
M sem v Tedniku prebra-
srca segajoč sestavek o
'J' nesrečni bolezni, so mi
^'«ele po licu debele solze.
j^J^varni volnenih izdelkov
."ajšperku, kjer sem zapo-
J"*' je krožil Tednik med
'»vkami in rosne oči mojih
jj^^lavk so sočustvovale s
^ nesrečo. Mislim, da ti
I tudi one poslale svoj
>evek. Želim ti, da bi o-
i *vel in nas že skoraj obi-
J*' v naši tovarni. Sprejmi
J skromen prispevek z že-
bi skoraj ozdravel. Ne
*bi upati v življenje . . .
(^^fejmi lepe pozdrave od
L^ine Eberl z možem Fer-
. J^lka Milošič z Njiverc je
"'sala:
Pozdravljeni Jožek
Pošiljam ti ta skromen pri-
spevek z željo, da bi se tudi
drugi spomnili na tebe in ti
pomagali k. zdravju. Potolaži
se, morda pa bo še kdaj tudi
tebe obsijalo sonce sreče in
zdravja.
Prisrčno te pozdravlja ma-
ti štirih otrok.
V minulem tednu sem se
pogovarjal o Jožekovi boleziii
tudi z dr. Marjanom Preglom
v ormoški bolnišnici. Skupaj
s Tončkom Prapotnikom sva
poslušala njegovo zdravniško
mnenje in možnosti za Jože-
kovo operacijo. Njegova stro-
kovna ocena ni preveč ohra-
brujoča, vendar je obljubil,
da bo tudi on poskušal posre-
dovati v ljubljanski klinični
bolnišnici za nadaljnji potek
zdravljenja.
Toda naj bo operacija iz-
vedljiva ali neizvedljiva,
dolžni smo prisluhniti Jožc-
kovemu klicu na pomoč in
mu pomagati lajšati trplje-
nje.
Kclektiv grodbereega
podjetja »»Drciva«« iz
Ptuja je zbra! prek
100.000 S din
v času, ko smo gornji se-
stavek že poslali v tisk so
nam iz gradbenega podjetja
Drave Ptuj sporočili, da je
njihov obratovodja Janez Vi-
dovič zbral v tem delovnem
kolektivu nad ICO.OflO S din
pomoči za Jožeka. Njihova
sind. podružnica pripravlja
zbiralno akcijo po zunanjih
deloviščih. Gradbeno podjet-
je Drava Ptuj prosimo, da
aam v tem tednu sporopi ime-
na darovalcev, tako da se jim
bomo javno zahvalili.
V našem uredništvu se je o-
glasil tudi Janez PeteiinSek
iz Hajdoš pri Hajdini, ki je
nakazal na Jožekov naslov
5.000 S din.
icfdlo za Jožeka
Franjo Hovnik iz Ptuja nam
je telefonično sporočil, da bo
daroval Jožeku malo rabljen
radijski aparat.
To je o naši akciji najno-
vejše, kar smo zvedeli do tor-
ka opoldne. Več bomo poro-
čali prihodnjič..
Dragi bralci, vsi ki ste se
že odločili ali pa se še boste
odločili, da boste poslali Jo-
žeku svoj prispevek, — po-
šljite denar po denarni na-
kaznici na naslov Jožek Ma-
rin, Bresnica 60 p. Podgorci.
Vaši prispevki bodo sproti
naloženi na Jožekovo hranil-
no knjižico.
V Jožekovem imenu se
vsem darovalcem iskreno za-
hvaljujemo za poslane pri-
spevke. Tudi sam bi vam
rad napisal toplo zahvalno
pismo, žal tega zaradi zahrbt-
ne bolezni ni sposoben storiti.
J. S.
Slovenska Bistrica
Lep uspeh arisomblo JLA
Pred tednom dni je gosto-
val v Slov. Bistrici umetni-
ški ansamb! JLA iz Beogra-
da. Imel je dve predstavi
Popoldansko za pripadnike
jugoslovanske ljudske arma-
de in večerno za prebival-
stvo Slov. Bistrice.
Obe predstavi sta izredno
uspeli, posebej pa večerna,
ko so slovenjebistričani do
zadnjeea kotička napolnili
kulturni dom Zaseden je bil
tudi balkon, na katerem pa
je bila večinoma mladina.
Zasedenost dvorane je po-
kazala, da Slovenjebistričani
čutijo pomanjkanje takšnih
predstav. Sicer pa je ansam-
bel JLA z dirigentom in šti-
rimi solisti pokazal res izre-
den repertoar del in znanja
Pazljivost, s katero so gle-
dalci spremljali predstavo in
njihov aplavz, so presenetili
vse nastopajoče, ki so dejali,
da na svojih gostovanjih še
n^so imeli tako hvaležne pu-
blike.
Gostovanje v domu kultu-
re je bilo v aranžm.aju De-
lavsko prosvetnega društva
Svoboda iz Slov. Bistrice, ki
je tudi poskrbelo za ugodno
počutje vseh nastopajočih.
Vsem solistom in dirigentu
pa so v znak hvaležnosti iz-
ročili šopke cvetja.
Predstava je pokazala že-
ljo Slovenjebistričanov še po
podobnih predstavah, seveda
takšnih, ki bi jih tudi fi-
nančno zmogli, sicer pa _lah-
ko v bodoče pričakujemo tu-
di večjo aktivnost domačega
društva Svobode, ki je pred
meseci začel z aktivnim de-
lom. B. H.
Drva naj ne kazijo izgleda mesta
Bliža se zima, ki nam več-
krat pošteno zagode. Treba
bo poskrbeti za ozimnico in
med drugim tudi za drva. Te
dni smo že opazili, kako si
.skrbni stanovalci razlagajo
in nosijo drva. premog .,.
Nekateri ogrevajo stanova-
nja z oljnimi pečmi. Zanje
je sicer lažje poskrbeti za go_
rivo, seveda, če so bliže Pe-
trola in če ga ne zmanjka.
Glede spravila drv in premo-
ga je večkrat nerodno v me-
stu, kjer jih morajo razložiti
kar na ulice, pločnike, ali v
hodnike. Prav bi bilo, če bi
stanovalca v teh primerih
pohiteli s spravilom drv in
premoga in ne bi po nepo-
trebnem ovirali pešcev in
vozil, ki jih bo ob priredit-
vah v počastitev jubileja me-
sta Ptuja še več na ptujskih
ulicah. Prav bi bilo, da ob
teh dneh posebej poskrbimo
?.a red in čistočo v mestu.
Nikakor ne smemo dopustiti,
da bi kaj nezaželenega kazi-
lo izgled mesta, še posebej
pa pročelja hiš, ki imajo ve-
liko kulturnozgodovinsko
vrednost. ZR
Prvi opomin na mrzlo zimo, drva, ki jih bo treba spraviti
do prvega mraza.
eorganizacija
krvodajalstva
Pred kratkim se .1e sestal
izvršni odbor Rdečega križa
občine Slovenska Bistrica in
razpravljal o nekaterih po-
membnih akcijah s področja
krvodajalstva na območiu
občine.
Predvsem se je zavzel, da
bi tudi letošnja humana ak-
cija zbiranja prostovoljnih
darovalcev krvi bila kar naj-
uspešnejša. V ta namen so
že organizirali posebne pod-
ročne skupine, ki bodo sezna-
njale občane s pomenom te
humane akcije in pričele z
zbiranjem prijav. Posebno
pozornost bodo letos posve-
tili zbiranju novih rednih in
podpornih članov iz vrst čla-
nov delovnih organizacij,
družbenopolitičnih organiza-
cij, voznikov motornih vozil
in obrtnikov, ki so najpogo-
stejši koristniki dacovane
krvi.
Po ugotovitvah izvršnega
odbora RK v občini je bilo
opaziti v zadnjih letih zelo
nizek procent darovalcev kr-
vi iz vrst visoko in višje
strokovno izobraženih ka-
drov, od katerih je bilo pri-
čakovati mnogo večje razu-
mevanje za to akcijo. Pre-
pričani so, da se bo v letoš-
njm letu to razmerje popra-
vilo..
Občanom, ki so največkrat
darovali kri, bodo na sveča-
ni proslavi krvodajalcev iz
bistriške občine podelili po-
sebna priznanja ter istočasno
izvedli bogat kulturni pro-
gram. Sestavili ga bodo skup-
no z ZM in osnovno šolo. Že
daljše obdobje se pojavlja
problem članstva, ki vsako
leto zelo niha. Da to akcijo
največkrat s težavo izvedejo,
navajajo osnovni vzrok tx>-
manjkanja strokovnega in
organizacij.skega kadra ter
večkrat tudi pomanjkanje
prastorov za nemoteno delo.
V oktobru bodo reševanju teh ,
problemov posvetili največji
del svoje dejavnosti. Pri ob-
činskem odboru RK bodo se-
stavili posebno komisijo, ki
bo v podjetjih, družbenopoli-
tičnih organizacijah in v ori-
vatnem sektorju tolm.ačila
pomen te humane akcije. V
ta namen bodo organizirali
tudi posebne tečaje za prido-
bitev novih strokovnih ka-
drov.
Občinski odbor RK je raz-
pravljal o osnutku pravilni-
ka službe prve pomoči, o de-
lu organizacije RK Slovenije
v primeru službe prve pomo-
či, o delu organizacije RK
Slovenije v primeru narav-
nih in drugih nesreč ter ga
v celoti potrdil.
Viktor Horvat
Razstava 50 let ZKJ v
Slov. Bistrici
V nedelio so v kulturnem
domu v Slov. Bistrici odprli
razstavo 50 let ZK Jugoslavije.
Razstava je potujočega značaja
in jo po vsej Sloveniji organi-
zira Dom JLA iz Ljubljane. V
Slov. Bistrici bo razstava odpr-
ta do prihodnjega četrtka.
Razstavljeno gradivo izredno
leno in sistematično podajo
razvoj Komunistične partije
Jugoslavije, ljudsko revolucijo
in povojno razdobje razvoja
Zveze komunistov. Obravnava
pa tudi narodno obrambo in
kaj vse je bilo storjenega na
tem področju.
Ze do sedaj si je ogledalo
prikazano gradivo precejšnje
število Bistričanov. V nasled-
njih dneh pa si bodo razstavo
ogledali tudi učenci osnovnih
šol iz slovenjebistriške občine.
V Slov. Bistrici je razstavo
organizirala garnizija Pohor-
skega bataljona, ki ima tudi
na njej svoje vodiče, ki obis-
kovalcem tolmačijo prikazano
gradivo. B. H.
STRA^ 10
TEDNIK — ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA ic
Jožo IClep

Lepega jeseti.skega dne 20.
septembra 1944 je taboril Po-
horski odied s štabom XIV.
divizije na eni lepih jas Pohor-
ja, obraščeni z visokimi smre-
kami Ta dan je slavila konec
tečaja partijska šola. ki ga je
vodil Lev Modic. Borci so po
dolgem času snet uživali lepo-
te zelenega Pohorja, ki jih je
poveličevalo še jesensko sonce
s svojimi žarki. Na nrihodih
do taborišča so bile postavlje-
ne močne zasede, ki so varova-
le, da je bilo življenje na jasi
zelo živahno. V šotoru štaba
odreda so delali načrte, ob ro-
bu gozd? je zasedalo odredno
sodišče v zelo zamotani zade-
vi izdaje v Mariboru. Na dru-
gi strani so se pripravljali za-
vezniški ujetniki, ki so jih
partizani rešili ujetništva in
zavezniški piloti, ki smo jih
rešili sigurne smrti za Dot oro-
proti domovini, v soremstvu
borcev, k: sia jih vodila nollt-
komisar Franjo Grude-Svejk
in Franjo Vesenjak. Od nekje
so prišli tudi fotografi, ki so
slikali posameznike in skupine
tako, da je bilo življenje v
taborišču zelo pestro in nekako
praznično razpoloženje je vla-
dale skoraj ves dan. Iz tabo-
rišča so odhajali oboroženi to-
variši v zasede in se spet vra-
čali. Nekako sredi poldneva,
ko je sonce najbolj pripekalo
je zaklical dežurni zbor. Takoj
smo se zbrali po bataljonih v
že naprej določenih zbornih
mestih za robom šume. Zbor
je sklicala tudi tov. Nada, ki
smo ji pravili tudi vodnik žen-
skega voda, čeprav je bila sko-
ra.i četa. saj je imela ta dan
v zboru 65 žensk.
Ko smo bili postrojeni. je
prišel komandant odreda An-
ton Plcčko-Murat z namestni-
kom komandanta Francem Ha-
džiiem. načelnikom štaba Sil-
vom Modicom in politkomi-
sarjem Mali jem. Komandant
je začel takoj odločati, prvo
smo stopili naprej funkcionar-
ji bataljonov, nato pa je šlo
kar pc vrsti: ti na levo. ti na
desno, ori tem so dajali še svo-
je opombe ostali člani štaba
odreda. Ko je vse razporedil,
je dejal, to je I to pa II. ba-
taljon Lackovega odreda, k te-^
mu je bilo -lodeljeno še 18 to-
varišic iz Nadinega voda. Naj^
večjo skupino, to je okoli 300*
neoboroženih je prevzel namen
stnik komandanta tov. H^dži
in z njimi krenil po premiku,
odreda proti Savinjski dolini,'
kjer jih je oredal drugim eno-
tam. Nekako okoli 4. ure Do-
poldne se je ■ nstrojila ob robu
šume dolga vrsta zavezniških
vojakov, od katerih je njih vo-
dja raportiral vodji transporta
politkomisarju Svejku. da ima
v stroju, če se ne moti nekaj
nad 100 mož, nakar je sledila
še komanda na levo in že so
krenili osvobojeni zavezniški
vojaki pod zaščito naših borcev
proti domovini. Sledili so še
kar med potjo veseli stiski rok
saj se je marsikateri izmed
njih imel zahvaliti ravno pri-
sotnim, da je bil lahko med
tistim, ki so se vračali domov.
Ko se je kolona že izgubljala
izza ovink,':;. je bilo vdieti, kako
so nam v znak hvaležnosti ma-
hali z rokami in nekaj vzkli-
kali.
i:malu po njihovem odhodu
je bil zbor novo form.iranega
Lackovega odreda, ki seveda ni
šlo brez nekih zamenjav oro/.ja
S tistimi, ki so ostali na Po-
horju, ali odšli v druge enote.
Po kratkem posvetovanju srao
krenili na pot, ki se je izza o-
vinka obrnila ravno na nas-
protno smer, kot so krenili za-
ve miški vojaki, to je proti se-
veru. Proti severu smo krenili
z veseljem, čeprav smo vedeli,
da pot ne bo lahka, ker nas
poleg prekoračenja Drave in
nemških postojank čaka teren,
ki nima tistega, kar ima Po-
horje, to je nepregledne gozdo-
ve s prijaznimi jasami in pla-
notamJ. ampak teren, ki ga
sovražnik lažje kontrolira kot
nepregledno Pohorje. Počitek
in priprava za pohod se je sli-
šalo do naslednjega jutra mno-
gokrat, ko smo se ob sončnem
svitu utaborili na Rdečem bre-
gu pri Klančnikovi hiši. Tekom
dneva je bil počitek, med kate-
rim smo večkrat z daljnogledi
opazovali grebene Kozjaka,
kjer se je nahajal naš III. ba-
taljon s komandantom Jožefom
Magušarjem-Zovijem in polit-
Icomisarjem Borisom Požarom.
Popoldne je bil sklican sesta-
nek štabov bataljonov v štabu
odreda Tam so nam pojasnili,
da moramo biti pripravljeni za
pokret v prvem mraku, vendar
še ni popolnoma gotovo, če bo-
mo lahko šli to noč prek Dra-
ve. Zmenili smo se za konkret-
ne naloge glede zaščite in vrst-
nega reda prevoza, ter zborno
mesto in onstran Di-ave. Pose-
bej je bila poudarjena važnost
prehoda prek Drave z še tak-
rat obstoječim brodom. kjer bi
se morali v primeru, če bi pre-
hod ne uspel z brodom, prebiti
prek enega izmed zastraženih
mostov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kmcmf> asfaltiranja osre-diilih plujskih ulic
Te dni so delavc maribor-
skesa ces*nega podjetja ooloži-
li zadnjo pla;t asfalta na Mi-
klošičev-: ulici in na Srbskem
trgu. Dela so trajala dolgo, a
tudi Dcčjsi se dab-č nride. Ne-
kateri so zč-3ovarjali počasno
naoredovanje pri urejevanju
ulic. češ da se m,ora »teren
vse.sti« in da je šele za tem
delo res kvalitetno. Na videz
je cestišče lepo urejeno in pri-
jetno se je po njem zapeljati.
Tudi za oešca ni več nevarno-
sti. Pločnilr so epo urejeni.
Ni se iim treba več bati prahu,
izDod koies frčečega kam.enja
in vode iz mlak ob dežju. No-
va zadovoljiva razsvetljava
omogoča prijetno pot tod tudi
Doncči. ZR
Med »olaganjem zadnje plasti asfalta na osrednjih ptujskih
ulicah
Ka| |e družinska toplina?
Večkrat slišimo besedo top-
lina, ki je omenjena v zvezi
s pozitivnim in negativnim
razvojem otroka, kot npr. po-
manjkanje topline... ali
otrok je imel vse, kar je hotel,
le topline ni imel itd. . . . Xo-
rej kaj je pravzaprav toplina
in kako jo ustvarjamo?
To je prijetno družinsko
ozračje, ki tako blagodejno
vpliva na otrokov razvoj. In
kako ustvarjamo tako klimo,
kjer se bo počutil otrok do-
bro? Predvsem je važen ob-
čutek varnosti, ki ga mora
imeti otrok. To se pravi —
očeta in mater in zagotovlje-
ne, čeprav skromne material-
ne razmere. Toplino ustvarja
tudi doslednost staršev, do-
slednost pri otrokovi obvez-
nosti v šoli in doma. Ce bo
otrok videl, da so starši do-
sledni, se nc bo nikoli izmikal
dolžnostim in tako ne bo pri-
hajal v konflikt s starši in
okolico. To zahteva seveda
precej potrpljenja in navse-
zadnje tudi dobrih živcev.
Toplina so ljubeči starši, ki
žive z otrokom in mu poma-
gajo ob vsaki priložnosti.
Tudi domači odnosi med dru-
žinskimi člani so velik pri-
spevek k toplini. Ta ne pozna
laži, hinavščine in grobosti.
Toplina je zaupanje otrok
do staršev in obratno. Ce so
starši dosegli to, so dosegli
zelo veliko. To je znamenje,
da so njihovi vzgojni prijemi
pravilni. Za vzgojo nimamo
receptov in tudi vzgojni pri-
jemi so dokaj različni, uspeš-
ni in neuspešni. Sami mora-
mo poskusiti in seveda imeti
pred seboj jasen cilj, kaj ho-
čemo doseči.
K toplini veliko prispeva
prostor ali kotiček, ki ga ima
otrok doma. Pustimo, da
otrok in pozneje pubertetnik
po svoje opremi svojo sobo.
Naj nas ne moti, če obesi na
steno kak okras, sliko beat-
lov ... Seveda, motiti pa nas
mora, če je v sobi nered, če
ni počiščena. Stanovanje,
kjer vsi člani družine »vozijo
slalom« na krpah, kjer mati
pobriše mizo za vsako drob-
tino, kjer se vedno vse sveti,
mnogokrat ne ustvarja prave
klime za dobro in sproščeno
počutje doma. Zakaj bi nas
motil časnik, revija, knjiga
ali pribor za šivanje na mizi?
To vendar učinkuje dekora-
tivno, daje videz življenja.
Seveda pa morata vladati red
in snaga.
K dobremu počutju doma
vpliva tudi, da imamo vedno
na zalogi kakšno sladkarijo
ali sadje. Otroku ni potrebno
ponujati, ampak shranimo v
omaro, kjer bo sam poiskal in
si potešil željo ne po lakoti,
temveč po nečem, kar ima
rad, kar si pač želi.
Ustvarimo dom tak, kjer
se bo otrok prijetno počutil
in se bo rad zadrževal doma.
In da se bo vedno, tudi po-
zneje, ko doraste, rad vračal
domov. Mnogokrat se sami ne
zavedamo, kakšno bogastvo
je dano otroku, če mu nudi-
mo lepo otroštvo. Morda ste
bili v mladosti sami za vse to
prikrajšani, toda to naj ne bo
vzrok, da bi za to prikrajšali
svojega otroka, ki je plod va-
še ljubezni, razvedrilo vašega
doma in uteha v jeseni vaše-
ga življenja. Se vedno velja
pregovor: Kaj se Janezek na-
uči, to Janez zna. In kaj se bo
Janezek naučil, to je pred-
vsem naša — očetova in ma-
terina prva skrb. Tista prijet-
na družinska toplina pa je
predpogoj, da bo vaša druži-
nica srečna tudi takrat, ko se
bo morda kje zataknilo.
Naša pisma
Potrkalo je na nio.ie okence,
AU, drobna ptička, tista drobna
ptička s pisemcem v kljunčku
je potrkala in mi prinesla prvu
pošto. Kako sem se razveselila!
Alenka
STARA HISA
Meseca junija je zadnjič za-
zvonil šolski zvonec. Z izkazoiii
v roki sem stekel skozi šolska
vraia.
V soboto   zjutraj  je posijalo
zlato poletno sonce. V^ki mož-
je so se zbirali ob vaškem po-
slopju ter presojali, koliko je
staro. Dva spretna moža sta pri-
čela metati slamo s strehe in po-
diranje se je začelo. Delali smo
počasi in previdno. Preperel«
stene so bile trdno povezane.
Spomnil sem se na starodavne
prednike, ki so tesali ta les tn
polagali bruno na bruno, ko so
gradili to borno hišo. V srcu sem
čuti! težko bolečino, prav takšno,
kot bi jo občutil moj oče, če bi
še živel. To je bila njee;ova roj-
stna hiša. Po glavi so mi rojile
te In one misli. Srce tne je bole-
lo, čeprav sem vedel, da ta sta-
ra hiša ne more dajati nobenemu
človeku več strehe. Prepodil sem
žalostne misli in dalje pomagal
pri rušenju 180 let stare hiše.
To je moje prvo pisemce. Iz
srca pozdravljam vse v uredni-
štvu, najbolje pa tebe, ki skrbiš
za otroSki kotiček.
Stanko Itanfl, Sobetinci 12
NEPOZABNI DOGODEK
Zelo sem se veselila počitm,
pa nisem imela nič veselih,
živela sem preveliko žalost
mrla nam je naša stara mami I
smo jo imeli vsi radi. BiiJ
dobra mama in njen otrok fei
tudi moj očka. Trpela je t|.
bolečine in je 1!) mesecev lej.
v bolniški postelji. Dolgo j« i
pela. Vsi smo jokali za njo ij
ne bomo mogli nikoli pozabi
Na grob ji nosim cvetje in pi
žigam svečke. Ta žalostni d«,
dek mi leži na srcu in zato i«
ga opisala.
Dragica Kukovec, Bukovci m
GOBE
S prijateltem sem Sel v g|,
po gobe. V začetku nisva lni|
sreče in nisva nič našla. Zan
dala sva majhno žJvalico, ki
nosila večji tovor, kot je U
sama. Bila je mravlja in sva
dolgo opazovala. Ko naju |e)
gledala, je bila mnogo bolj
tra. Pustila sva jo in šla 4a
iskat gobe. Sredi gozda sva m
celo družino lepih jurčkov. ^
ko sva bila vesela, da sva poili
kovala In vriskala. Doma najt|
mama pohvalila in skuhala k
bro gobovo juho.
Janez Kelenc, Stojnci 2S
STANKO, DRAGICA,
JANEZ!
Vidim, da ste dobro raa
meli moje zadnje pismo,
katerem sem naročala, da{
pisujte svoja doživetja in d
krivajte svoje misli.
Staniko, ti si opis-al dogodi
in povedal, kako ti je bilo pi
srcu, Dragica, ti si napisali
topile besede tvoji dragi sta
mami v spomin, ti, Janez, p
si se predstavil kot' dober $
bar. Vsi trije ste poisrečen
vsi trije znate, če hočete.
Ali ni lepo nekaj ngjpisal
in dati, da dmgi berejio i
uživajo ob vaših besedah? :
se oglasite!
Aledj
iz PiS'l|£Ciii:
PLANINSKO RAJANJ«
NA mm
V nedeljo je planiask!
društvo iz Poljča/n, ki slav.
letos štirideset let aktivneg«
dela, priredilo v planin^t
koči na Boču zaključno sve-
čanost. Udeležilo se je je W
precejšinje število planinceTj
in nekaj najstarejših člano'!
društva. Zal je bila udelež-
ba mladine zaradi slavja na
Kozjem nekoliko sabša.
Na zaključni  slavnosti
dobilo društvo tudi izredD*'
priznanje    Planinske   zve««
Jugoslavije, »zlati znak«.
Tako se je s slovestnostK
na Boču končalo praznova-
nje 40. obletnice enega naj-
starejših planinskih društe'
v Sloveniji. Res številih
so bile v letoišnjem letu nji'
hove prireditve. Organisi^*'
li pa so tudi celo vrsto i^^^
tov, od tega se je več skupi''
povzpelo tudi na očaka n^'
ših gora, na Triglav.
V Poljčanah pa imajo ^'
di najboljši planinsiki odse"
mladine v Sloveniji, Vsi s^^'
paj obljubljajo, da bfH:lo tU'
di v naslednjih letih nada'
Ijevali svoje delo s prav ta''''
marljivostjo, kot do sedaj. .|
______        B. aJ
jEDNik — Četrtek, 25, septembra 1909
STRAN 11
Trgovsko podjeije   Irnju. Ormož
No¥a prodajalna
in bife y Obrežu
Pred nedavniim se je pre-
bivalcem Obreza pri Središču
izpolnila tiha želja, ki pa je
bila oziraje se na poma.nj-
Ijanje ustrezne prodajalne v
lem kraiju povsem opraviče-
na. Trgovsko podjetje Zarja
jz Ormoža je 13. septembra
odprlo v tem kraju proda-
jalno z mešanim blagom, s
pretežnim poudarkom na ži-
vilih. V sklopu te nove pro-
dajalne je tudi lepo urejen
manjši bife z alkoholnimi in
brezalkoholnimi  pijačami.
Minulo soboto sva z Dra-
gom RIZMANOM, bivšim so-
delavcem našega lista, poz-
nejšim direktorjem Gostin-
skega podjetja Ormož in s
sedanjim študentom Višje
ekonomsk o -k om e r c i a 1 n e šole
v Mariboru obiskala to pro-
dajalno in z nekaj vpraša-
nji zmotila pri delu tam-
kajšnjo strežno osebje.
Poslovodkinja Mimica VE-
SENJAK ter vajenki Lidija
KOLARIC in Kristina BRU-
MEN so nama povedale, da
je začetni promet v proda-
jalni zadovoljiv in da seveda
upajo še na boljšega. Proda-
jalna je odprta od sedme ure
zjutraj do devetnajste ure
zvečer. V tem času je odprt
tudi bife.
Stranke, ki so bile v času
Lidija Kolarič in Mimica Vesenjak strežeia kupcem, ki
so bili v času našega obiska v prodajalni
Foto: Rakiiša, Obrez
najinega obiska v prodajal-
ni, so toplo pozdravile odlo-
čitev »Zarje«, ki jim je tako
približala vsakodnevne živ-
ljenjske potrebščine. Zado-
voljni pa so tudi potrošniki
»tekočega blaga« v bifeju,
saj so cene tukaj precej niž-
je od gostinskih.
Skratka, Obrezani so za-
dovoljni, ker so dobili novo
prffdajalno in bife, trg.ov.sko
podjetje Zarja pa prav tako,
ker je s tem povečalo svojo
prodajno mrežo in število
letos odprtih novih trgovskih
prostorov. J. S.
iepiililiško prvenstvo pier^i^^ev
v ©rienlciciji
V NEDELJO 21. septembra
je bilo na Boču v organizaciji
mladinske komisije pri planin-
ski zvezi Slovenije in MO PD
Poljčane republiško prvenstvo
pionirjev v orientaciji. Pokro-
vitelj tekmovanja je bila ob-
činska konferenca ZMS Slo-
venska BL-^trica. Tekmovanje je
potekalo v treh združenih ak-
cijah in sicer: pohod, reševa-
nje nalog in skupni testi, ki so
bili prilagojeni težavni stop-
nji skupine pionirjev.
Borbe za najboljša mesta so
bile zelo razburljive in dinami-
čne in so od vseh tekmovalcev
zahtevale \-eliko m.ero sposob-
nosti od vsakega posameznika.
Letošnje republiško prven-
stvo je po organizaciji kot tudi
po udeležbi presegalo lanskolet-
nega. Nastopilo je sedem ekip.
od katerih je vsaka štela po 4
člane. Domača ekipa MO PD
Poljčane se vsled organizacij-
skih dolžnosti letos ni udeležila
prvenstva na domačem terenu-
Vse ekipe od prvega do četr-
tega mesta so pokazale veliko
mero sposobnosti, zato je bila
tudi razlika v doseženih točkah
zelo izenačena. Najuspešnej.Sa
ekipa   na   letošnjem republi-
škem tekmovanju v orientaciji
za pionirje planince je bila z
minimalnim naskokom v pri-
dobljenih točkah ekipa Ruše II
s 680 točkami pred novincem v
tej zvrsti tekmovanja, ki je ob
enem tudi največje preseneče-
nje, ekipo MO PD Rogaška
Slatina, ki je 05voiila 678 točk.
Sledijo Ruše I z 67i točko, MO
PD Radovljica 662 točk, Kranj
I 522 točke Kranj II 473 točk in
Radovljica II 24.3 točk.
Zmagovalna ekipa MO PD
Ruše II je tHko letos že drugič
zaporedoma osvojila prehodni
pckal, istočasno pa je prejela
kot najuspešnejša ekipa leto-
šnjega prvenstva še pokal, ki
ga je podelila mladinska organi-
zacija Poljčane v trajno last.
Za zma.go^'alno ekipo so nasto-
pali: Damjan Osovnikar, Petra
Zadravec, Ljubo Filipič in Ni-
ko Videč.
Pionirji so se pom.erili v ori-
entaciji- reševanju posebnih
nalog in v skupnih testih. Or-
ganizator MO PD Poljčane je
svojo nalogo izvedlo zelo uspe-
šno, k čemer je svoj delež pri-
spevalo zelo ugodno vreme.
Viktor Horvat
D t'9 inirnjl v Ueh dneh
jf^AVA-GRSŽE 26:17
(12:7)
V četrtek je bila na spore-
du zaostala tekma nedeljske-
ga kola, kjer so se domačini
ob hudem nalivu srečali z
Grižami. Spolzek in moker
teren je vsekakor vplival, da
se igra ni razvila in da so se
gostje prikazali kot mmna
ekira. Domačini so v drugem
delu zaigrali bolje in pred-
nost ovečali ter zasluženo
zmagali.
Zadetke za Dravo so dose-
gli: Belšak 9. Kovač 7, Grame
Z. 4, Gašperšič in Strašek po
3.
Sodil je zelo dobro 2van iz
Maribora, je pa tokrat ver-
jetno postavil rekord v doso-
jan;!u sedemmetrovk. saj jih
ie bilo kar 12 in od tega za
goste kar 9. ki so bile reali-
zirane.
13:20 |7:5)
Tokrat smo bili priča dveh
zelo različnih polčasov Do-
mačini so zaigrali zelo polet-
no ter skozi ves čas vodili,
dočim Drave ni bilo mogo-
če prepoznati, saj je igrala
raztrgamo, brez volje, skrat-
ka eno svojih najslabših
iger.
Drugi polčas je prinesel
pravi preobrat: Drava se je
zbudila in pričela igrati o-
fenzivno, tako da jih doma-
čini niso mogli zadržati;
predvsem nam mnogo pove
podatek, da so dosegli 15 go-
lov, v obrambi pa niso dovo-
lili domačinom do 54 minute,
da bi dosegli zadetek.
Za Dravo so dosegli gole:
Grame Z. in Belšak 5, Kovač
3. Gašneršič. Strašek. Bezjak
po 2. Zuran 1.
Za Kovinar pa Selinšek 6,
Gajšek 4, Vodušek 2, Sker-
binjek 1.
Tekmo je dobro vodil
Grame iz Maribora.
Bodo judofsii odšli na
svetovno prvenstvo
Cez nekaj tednov se bo v
glavnem mestu Mehike Me-
xiku začelo svetovno prven-
stvo judoistov. Med kandida-
ti za nastop je tudi judoist
i.z Slovenske Bistrice Stanko
Topolenik, tretji iz letošnje-
ga evropskega prvenstva. Ra-
zen tega je letos Topolenik
osvojil še več mednarodnih in
domačih prvenstev, podobne,
dobre rezultate pa so poka-
zali tudi ostali člani repre-
zentance.
Zal je vprašanje nastopa na
svetovnem prvenstvu izred-
no pereče. Zaradi tega je ju-
do zveza Jugoslavije zapro-
sila širšo jugoslovansko jav-
nost, da pripomore s skrom-
nimi sredstvi najboljšim bor-
cem kimona v Jugoslaviji
nasto'^ na svetovnem prven-
stvu od 16. do 26. oktobra.
Ta.ko so v slovenjebistriški
občini v teh dneh sprožili ak-
cijo, da bi omogočili tekmo-
valcu iz njihove občine na-
stop na svetovnem prven-
stvu.
B H.
OBČINSKA
NOGOMETNA LISA
Zaradi velikega zanimanja za
tekmovanje ekip v občinski li-
gi (nogomet) so bile ekipe raz-
deljene v dve skupini pred-
vsem po teritorialnem položa-
ju.
V nedeljo je bilo odigrano
tretje kolo ter so bili doseženi
naslednji rezultati: v vzhodni
skupini Zavrč : Gorišnica 2:5
(0:4), Stojnci : Rogoznica 2:2
(2:0), Desternik : Cirkulane 7:2
(1:2) Markovci so bile proste.
V vzhodni skupini vodi Gori-
šnica pred Stojnci. Rogoznico,
Zavrčem, Desternikom, Cirku-
lanami in Markovci.
V zahodni skupini: Kungota :
Hajdina 1:2 (1:0), Kidričevo :
Leskovec 1:1. Lovrenc : Videm
0:5 (0:2); vodi Videm pred Kid-
ričevim, Lovrencom, Hajdino
in Leskovcem-
Moštva so v tekmovanju pre-
cej izenačena, tako da še o fa-
voritih ne moremo govoriti, saj
se položaj na lestvici iz nede-
lje v nedeljo menja. Lahko pa
damo ekipam priznanje za di-
sciplino in borbenost na tek-
mah, anc
NOGOMET
PONOVNI NEUSPEH
DRAVE
LE^DAVA-DRAVA 4:2
(0:1)
Drava je v prvem delu za-
igrala zelo poletno in dose-
gla vcxlstvo. vse do 62. mitnu-
te. Kljub terenski premoči
nanadalci kot navadno niso
znali spraviti žoge na pravo
mesto. Po izenačenju so do-
mačini zaigrali poletno in v
devetih minutah dosegli ti-
sto, česar Drava ni znala v
90 minutah, to je 3 zadetke
in si s tem zagotovili zmago.
Do konca sta nasprotnika
dosegla še po en zadetek.
Sodnik Cvirn iz Maribora
je srečanje dobro vodil, gle-
dalcev je bilo 700.
KOVINAR-DKAVA 6:22
(2:10)
V predtekmi sta se pome-
rili ekipi mladincev, ko je
Drava slavila visoko zmago
njd sovrstniki. Prikazali so
dopadljivo igro in lahko tr-
dimo, da ni bojazni, da mo-
štvo ne bo dobilo dostoinih
naslednikov
Gole so dosegli Gabrovec
5. Cihal, Cucek. Kranjc po
4, Rogelj 3. Majnik 2.
Sodil je zelo dobro Salecl
iz Maribora.
Člani: PETROVCE — VELI-
KA NEDELJA 19:15 (10:8)
Članice:  GORNJA  RADGO-
NA — VELIKA   NEDELJA
6:14 (6:7)
Ženske noge in stoječi poklici
^ Poklici, k4 zahtevajo od
žensk, da stojijo ves dan na
nogah, prizadevajo zlasti no-
ge in križ, zaito je potrebna v
tem pogledu ne le velika
Vztrajnost, ampak tudi od-
pornost m trdnost ob pri-
ifierni negi.
Zelo važjno je s)X)dbujanje
prekrvljevanju. V ta na-
izvajamo vsak dan zju-
^aj i.n zvečer izmeinično vro-
fe-mrzle kopeli, s katerimi
Posplošujemo živahen krvni
obtok. Po takšni nožni kope-
li naj sledi masaža z dvema
srednje trdima ščetkama ali
|?abra,zda.no rokavico. Masa-
žo izvajamo od prstnih ko.nic
"avzgor proti srcu Posebno
^vt^žujoč učinek se doseže.
^ poškropimo brisačo ali ro-
kavico z nekaj kapljicami
kolonjske vode, ki smo ji pri-
''^šali malenikostno kpličitno
Olja.
Zvečer po kopeli ali prhi
rahlo zmasiramo noge ob u-
porabi ovlažene kreme za te-
lo. Tako ostane koža mehka
in voljna.
Ce dolgo stojite na nogah,
morate zelo previdno izbrati
ustrezino obuvalo. Odločite se
za udobne, ne visoke petni-
ke. ogibajte pa se čevljev
brez pet. Moderni, široki pet-
njiki od 3 do 3.5 cm višine so
vedno na razpolago tistim, ki
se zanimajo zanje.
Ce hodite brez nogavic,
natresite nekaj pudra v obu-
valo. S tem preprečite obču-
tek žgoče bolečine v stopalu.
Premočni pasovi ali guma-
sti obroči na koncih nogavic
povzr<x'ajo. da se kri za-
ustavlja i.n nabira v spred-
njih okončinah.
V delovnem odmoru dvig-
nite noge kvišku. To vas raz-
giblje in prepreči nastajanje
krčnih žil.
Pazite tudi na redno pre-
bavo! Najbolje si boste
ustregli, če popijete na
tešče čašo tople vode. Strme-
li boste, kako natanko bo de-
lovala vaša prebava!
Ce noge zaradi prehude
vroči.ne ali prenapornega de-
la zvečer zatečejo, zavijte jih
v hladen ovitek. Medtem ko
ovitek deluje, dvignite noge
visoko kolikor je le mogoče.
STRAN 12
TEDNIK — ČETRTEK, 25. SEPTEMBR^j
»Tam kjer teče bistra Zila...<(
(Vtisi z avstrijsice K&roške)
v času obletnic in jubile-
jev se nam bliža eden naj-
iKjlj tragičnih dogodkov za
Slovence, za zgodovino slo-
venstva sploh. Naslednje leto
bo 50-letnica koroškega ple-
biscita, plebiscita, ki je ko-
maj nastali Sloveniji odtrgal
jedro domače zemlje — slo-
vensko Koroško. V čem je ta
tragika in kaj smo s tem iz-
gubili, se vse premalo zave-
damo. Meje so odprte, obi-
skujemo Avstrijo, hodimo
kupovat v Graz, Klagenfurt,
Villach, toda neradi se spom-
nimo na nekoč slovenska me-
sta Beljak, Celovec, Gradec,
itd. Malo vemo tudi o kul-
turnem življenju koroških
Slovencev oziroma o tem, ali
je še tam sploh kaj Sloven-
cev.
Zato sem se z rahlo rado-
vednostjo prijavil Planinski
zvezi Slovenije, ki je organi-
zirala planinski izlet na Ko-
roško, ki bi naj bil nekakšna
kulturna manifestacija ozi-
roma spoznavanje koroških
Slovencev.
V soboto zgodaj zjutraj
smo se odpeljali iz Ljubljane
proti Kranju in Ratečam. V
ne čisto polnem avtobusu je
bila kar pisana družba —
različni ooklici, z različnih
koncev Slovenije. Od znanih
oseb naj omenim primarija
koprske bolnišnice. dr.
Branka Šalamuna, nekda-
njega Ptujčana, ki je tudi
pomagal ori izvedbi tega iz-
leta, dr. Dušana Kermavner-
ja. še predvojnega marksi-
stičnega pisca. Jožeta Duhov-
nika, pisca geoloških del in
drugi. Vreme nam je bilo na-
klonjeno, tako da smo komaj
čakali, da zapustimo avto-
bus. Formalnosti na meji so
bile hitro opravljene in že
smo se vozili po italijanski
Kanalski dolini proti Trbižu
in Pontebi. Le nekateri zna-
ki so še spominjali, da je bi-
lo tu nekoč popolnoma slo-
vensko ozemlje. Okrog nas so
se dvigale veličastne gore in
kljub velikim serpentinam je
bila cesta čudovito izpeljana,
za kar je potrebno dati Ita-
lijanom veliko priznanje. Po-
nekod je cesta kar izginila in
imel si občutek, da se tu kon-
ča, toda v resnici se nadalju-
je pod skalo ali pa je spelja-
na v predor. Hiše, ki smo jih
opazovali med potjo, niso bi-
le ravno najlepše in tudi ni
bilo videti prevelike indu-
strije. Kmalu smo zavili pro-
ti severu, tu prestopili v Mo-
krinjah nemško-italijansko
mejo ter se po lepem vreme-
nu odpravili peš čez Krniške
skale (2195 m) in nato mimo
čudovitih krniških slapov, za
katere pravijo, da so po le-
poti za deset Vintgarjev. Se
polni dolge šesturne hoje in
šumenja slapov smo se vozili
skozi vasi po Ziljski dolini,
ki so skoraj vsa kazala na
slovensko poreklo in pripo-
vedovala našo nekdanjo zgo-
dovino. Vozili smo se mimo
samih nemških    napisov in
imel sem občutek, da gledam
kak film iz okupacije, ko so
nasilno nemčili slovenska
imena. Gledali smo: sami
nemški napisi, kljub temu.
da Avstrija vztrajno govori o
prijateljstvu s sosednjo Ju-
goslavijo in o svobodi jezika.
Da je ta svoboda le na pa-
pirju, so nas prepričali ved-
no novi znaki močnega ger-
manizatorskega pritiska in ko
smo v posameznih vaseh za-
gledali poleg nemškega na-
slova Volksbaink slovensko
besedo Ljudska posojilnica,
smo v to strmeli kot v čudo.
V vasi Bilčovs v Rožni doli-
ni, kjer smo prenočevali pri
znanem slovenskem politiku
in narodnjaku gostilničarju
Ogrisu, sploh ni bilo napisa.
zakaj slovenski napis so mu
vedno odstranili, samo nem-
škega pa noče.
V nedeljo smo se odpeljali
mimo Beljaka pod vznožje
Dobrača, ki mu na srečo ni-
so spremenili imena ter se
v precej močnem vetru pov-
zpeli na vrh, odkoder je bil
kljub manjšim meglam ču-
dovit razgled na Ziljske Al-
pe, Visoke Ture z Grossglock-
nerjem ter naše Karavanke.
Zelo lepo se vidi ogromna u-
dornina na mestu, kjer se je
leta 1348 zaradi potresa od-
trgal del gore in zasul spo-
daj ležeča naselja. Na vrhu
Dobrača (2166 m), do koder
je speljana tudi žičnica, sta
dve kapelici, od teh je ena
slovenska. V planinski koči
smo tudi lahko dobili pečat
v treh jezikih: slovenskem,
nemškem in italijanskem .
Nato smo se peljali mimo
Preserskega jezera, kjer je
bila mnogo časa meja med
Nemci in Slovenci. V Vrbi ob
Vrbsikem jezeru smo lahko
videli kamen, znamenje, ka-
ko daleč so v prvi svetovni
vojni prišli srbski vojaki. Ko
smo se vračali z Dobrača, smo
se hoteli ustaviti v vasi Pe-
če na Koroškem »štehvanju«.
Stehvanje je prireditev, ko
fantje na konjih izbijajo na
kol nataknjen poseben če-
ber in kdor ga razbije, dobi
najlepše dekle. Po čebru u-
darjajo s posebnimi palicami,
podobnimi kratkim kijem.
Seveda se je običaj spreme-
nil, saj napravijo tako,, da
čeber izbi je oziroma razbije
tisti, ki se misli to leto po-
ročiti in si lahko mislite, kdo
bo tisto najlepše dekle. Ven-
dar pa v Pečah nismo imeli
sreče, ker so prireditev pre-
stavili, pač pa smo se je ude-
ležili v sosednjih Drevljah.
Vendar smo bili razočarani,
saj so nam obljubili, da bo-
mo slišali po štehvanju sta-
re koroške pesmi, a so peli
le nemško. Obenem sem bil
zelo prizadet, ko sem prisluh-
nil pogovoru dveh Korošcev,
ki sta se pogovarjala v .slo-
venskem jeziku, a ko sem e-
Kdo bo tisti srečnež, ki bo uspel?
nega od teh vprašal, pa ni
hotel več znati slovenski. Da
ni to edini primer, so ml tu-
di drugI povedali. Saj je
večkrat primer, da kdo na
Koroškem govori slovenski, a
se smatra za Nemca. Ali pa
otroci, ki se sramujejo star-
šev, ker govore tak »barbar-
ski« jezik. Tako smo nekam
nezadovoljni In razočarani
odslI prenočevat v Bilčovs.
Pridružil se nam je star ko-
roški prostovoljec in znan
publicist Ude, ki nam je v
naslednjih dveh dneh razgr-
nil zgodovinsko podobo Ko-
roške po prvi svetovni vojni.
Tako se nam je odkrila ža-
lostna podoba tega zapelja-
nega in tlačenega ljudstva.
Mi smo živeli pod nemškim
nasiljem štiri leta, Korošci
že skoraj petdeset. Najprej
so jih izdali socialisti, ki so
jim po plebiscitu obljubljali
pravičnejšo socialno uredi-
tev in poudarjali, da v re-
publiki Avstriji nI narodnost
važna, da bodo tu vsi enaki,
da v Sloveniji vladajo Srbi
Itd. Čudno pa je, da so bili
sami goreči germanofill in
zagovorniki nemškega duha,
medtem ko so Slovence pita-
li z internacionalističnimi so-
cialističnimi frazami. Vse
raznarodovalne institucije
od Siidmarke naprej so osta-
le, ta pritisk pa se je še po-
večal z anšlusom, vendar ni-
so mogli zatreti slovenskega
duha. Zgodaj se je razvilo
partizanstvo, saj smo imeli
v Idilični vasici Sele priliko
videti res pravo slovensko
zavednost. Na pokopališču,
ki Ima vsega skupaj morda
kakšne tri nemške nagrob-
nike, vsi ostali so slovenski,
smo lahko videli spomenik
padlim ter slike prvih slo-
venskih giljotiranih žrtev
nacističnega nasilja, ki so bi-
li ubiti na ta posebej krvo-
ločen način na Dunaju. To
je tudi vas, ki Ima vsa jav-
na poslopja označena v dveh
jezikih, cerkev pa celo samo
v slovenskem. Največja za-
sluga za ta živ slovensikl duh
gre župniku, ki tu službuje
že petdeset let. Na žalost ga
nismo našli doma. Da je na
Koroškem vendar še živa do-
mača pesem, nas je prepričal
obisk pri skladatelju »Moj-
ce«, o katerem smo lahko
brali pred nekaj meseci re-
portažo v Tovarišu, Prav ta-
ko nam je sekstet z okolice
Bilčovsa pel pozno v noč. Po-
trebno je priznati, da je nji-
hovo petje daleč preraščalo
petje naših poprečnih narod-
nih ansamblov.
Prav tako je bil   izredno
zanimiv obisk na domačiji
Miklove Zale. saj to povest
vsi poznajo, le da malokdo
ve, da si avtor Jakob Sket
zgodbe ni izmislil, temveč jo
je posnel iz ustnega izročila
Miiklovih, ki še sedaj gospo-
darijo na tem domu.
Ko smo se v panedji;
odpravili na Bleščečo pi^
no, nas je ujel močan dejl
ko da smo prišli samo do
ve slovenske planinske \,
nad Arihovo pečjo, kjer'
veseli vsakega slovensL
obiska. Vreme se je sic^t
redilo, a ker nas je prig^^^
čas, smo se odpravili pj
Celovcu. Med potjo smo
tudi ustavili v Sekiri ob v.
skem jezeru, kjer je slovi
siki hotel Korotan. Ker j
prišli v Celovec po šesti j
ko so trgovine že zaprt«
nisem mogel ogledati o||
slovenskih knjigarn, to
Mohorjeve družbe Ln N;
knjige, ki imata obe nem
naslov, ker slovenske ti
razbljejo nemskutar j I. V(
lovcu je ravno predaval
pinist Belak o vzponu
Mont Blanc in Hindukui.'
so nas pozdravili predstav
ki obeh slovensikih strank.
Ko smo se v torek odpra
Ijali skozi Borovlje, Sela
prek Košute v Trklje im
mo Železne kaple na me
po naši slabi cesti do Jezf
skega ter od tu v Ljubi;
no, smo bili prežeti z misli
da ni dovolj samo pomiloi
ti usodo koroških Sloven«
temveč jim pomagati, da
reši, kar je rešiti moii
Kljub odporu nemškutaij
pa koroški Slovenci prosi
»Ce pridete na Koroško, j
vorite za božjo voljo z na
slovenski, ne pa nemški. I
tako radi delate!«
BODOČI NOVI DEL PTUJA
Te dni so odstranili leseno
ograjo okoli novogradnje, to
je podaljška stavbe kreditne
banke v Ptuju. Mimoidoči že
lahko vidijo, kakšna bo la
stanovanjsko-poslovna stav-
ba.
Medtem ko končujejo dela
na omenjeni stavbi nasproti
nje že potekajo pripravljalna
zemeljska dela za gradnjo
novega avtomobilskega salo-
na, ki ga gradi TP »Merkur«
iz Ptuja.
Za podaljškom stavbe b
ditne banke in pred stavi
službe družbenega knji?
vodstva bo zrasla tudi vrt
blagovnica, ki jo bo gradi
TP »Panonlja«. Ta pre^
Ptuja bo v prihodnjih 1««
postal lep novi del rmH
številnimi trgovinami in i"
slovnimi prostori v moderni
stavbah z lepo urejeno oko'
co .
■   ZR
Tu bo v naslednjih letih zra sel novi del Ptuja s trgo^*'''
pcslovnimi stavbami.

— Četrtek, 25. septembra loen
stran 13
otroška koža
t(Nadaljevanje)
ka prebavila, pred-
črevo in debelo črevo,
*^taterih sestr-vin zaužite
J jie ne predelajo in ne po-
Ljo pravilno. Ce je bilo v
fani pieveč takih snovi, ki
S, otroška prebavila ne mo-
pravilno predelati, pri-
Jjo te nepravilno predelane
L[ v telo, po krvi in mezgi
.torej v vse organe in v
.^0, Na človeško telo vpli-
Ijjokot lahek strup in za-
ppljenje se pojavlja na ko-
i najprej kot srbež, pri dalj-
trajanju kot koprivke,
raste in odrgnine.
Deloma iz prakse, deloma
^ iz poskusov vemo, da so
(Ijakovine tiste v hrani, ki
ajvečkrat povzročajo srbe-
[ie in srbeče izpuščaje. Be-
jakovine najdemo predvsem
f vsakem mesu, v mesnih in
metnih mesnih juhah, v si-
,1. jajčnem beljaku in v dru-
j hrani. Najbolj nevarno je
jvinjsko meso vsake vrste
posebno v obliki salam in
lobas), goveja juha, umetne
jšhe, močan sir in beljak. Za-
limivo je, da otroci kar do-
iro prenašajo beljakovine, ki
ov rastlinski hrani, v grahu
!i fižolu.
Pogosto opazimo, da dobe
Iroci izpuščaje tudi po uži-
anju nekaterih vrst sočivja,
pr. korenju, včasih pa sploh
(vsaki sveži zelenjavi, ki jo
iijejo prvič v letu. Posebno
mrne so sveže hruške in
(."eskve. Oboje dajmo otro-
B, posebno majhnim, raje
iupljene in v zmernih koli-
inah. Kuhano sadje pa ne
kodi. Znano je, da škodijo
reobčutljivim otrokom jago-
e. borovnice pa dobro pre-
isšajo. Najbolj zdrav sadež
»jabolka, ki ne škodijo niti
»nova niti kuhana.
Zalivančki dobe rdeče iz-
ii^aje včasih tudi po krav-
"ti mleku. Izpuščaje opazi-
*" po uživanju mleka brejih
"8v, ko pa pričnemo dajati
*oku mleko krave, ki ni
Na, izpuščaji izginejo.
Pri otrocih so včasih tudi
We vzrok, da otrok nepra-
^''"0 prebavi j a — posledica
* izpuščaji in srbež.
J^aj naj storimo, če ima
*3lček koprivnico, da ga
■"""prej ozdravimo in pre-
r^imo neljube posledice na
J°^'. ki bi mu lahko ostale
'^življenje?
Urediti mu moramo naj-
prehrano in poskrbeti,
, bo njegovo telo lahko iz-
l?^o strupene, slabo prebav-
in predelane snovi. Dali
Jjbomo precej piti in sicer
C J^aravne sadne sokove,
kompotovo vodo. Iz nje-
Ij^Sa jedilnika bomo izloči-
tri do štiri dni vse be-
3oviine. razen tistih,kisov
^^«u. Dajali mu torej ne bo-
i„J^^sa, mesnih in umetnih
jgiih jedi — juh (tudi iz
jjj,^3ih kosti ne), beljakovin,
' 'J^leka pa le malo, vedno
^^ešanega s čajem ali s
j^'^''« nadomestkom. Otrok
% ^^iv^ti rumenjak, a le
bil '"'^o- Njegov jedilnik bi
'■^a primer, tak-le: zjutraj
temna bela kava s starim be-
lim kruhom, prepečencem ali
navadnimi keksi. Ob desetih
skledica jabolčnega kompota
in keksi. Opoldne na zele-
njavni vodi zakuhan pšenični
zdrob, riž, zlivanci ali teste-
nine, vse pripravljeno samo z
rumenjakom. Zelenjavno vo-
do pripravimo tako, da kuha-
mo v velikem loncu slane vo-
de vsaj pol ure vse vrste ze-
lenjave, ki jih lahko dobimo,
od česna do petršilja, solate,
špinače, krompirja do belu-
šev. Odcejeno vodo potem
uporabimo kot juho. Name-
sto zelenjavne juhe lahko
pripravimo tudi prežganko
(na olju in še tega malo) ali
zelo redko fižolovo ali graho-
vo juho. Kot glavna jed bo
tlačen   krompir   s   prikuho
(sladko ali kislo), zelje, repa,
kolerabica itd. Za posladek
naj dobi malček kompot ali
nastrgano jabolko, nekaj
koščkov oranže ali zrelo ba-
nano. Drugega sadja mu su-
rovega ne dovolimo. Popol-
dne naj popije otrok sko-
delico temne kave in poje
košček kruha, zvečer pa krož-
niček goste zelenjavne juhe
ali tlačen krompir s prikuho.
Nekateri otroci ne marajo
krompirja, dajmo jim riž,
kruh ali testenine. Prepove-
dane so vse sladkarije in čo-
kolada. Vedno pazimo, da bo
odvajanje v redu.
Da mu omilimo srbež na
koži, malčku večkrat dnevno
omočimo kožo z dvoodstot-
nim mentolnim alkoholom
(kupimo ga v lekarni), nato
pa še posipamo z otroškim
pudrom.
Pred.-r
(Drugič dalje!)
Voše zdrovle
JEJTE GROZDJE!
Letos je trta bogato obro-
dila. KljuV temu pa ljudje
pojedo še vse premalo grozd-
ja. Verjetno je to posledica
nepoznavanja njegove hra-
nilne vrednosti.
Glavna sestavina grozdne
jagode je njeno »meso«, pol-
no okusnega soka: po vrstah
grozdja ima to meso od 55
do 87 odst. vode. V tej vod-
ni raztopini so sladkor, mi-
neralne soli in vitamini. Be-
ljakovin in maščob je v ja-
godi zelo malo, komaj en od-
stotek.
Sladkorja je okrog 17 odst.
Zastopani   sta   dve   vrsti:
grozdni in sadni. Grozdni
sladkor zelo zlahka vsrkuje
sluznica tankega črevesa, ker
za njegovo vretje ni treba
fermentov kot za navadni
sladkor. Grozdni sladkor je
zelo važna hrana za srce in
možgane.
Izmed mineralnih soli je v
grozdju železo in kalcij, iz-
med vitaminov pa je najbolj
zastopan C: v 100 g ga je 25
miligramov, nekaj pa je tu-
di vitamina A in B.
Kljub temu, da vsebuje
mnogo vode, daje kilogram
grozdja, zahvaljujoč sladkor-
ju, sio kalorij, torej toliko,
kot pol kg govejega mesa.
GROZDJE KOT ZDRAVILO
Sestavine grozdja blago-
dejno delujejo na celoten or-
ganizem, posebno vitamini
in sladkorji. To pospešuje iz-
gorevanje hranljivih materi-
alov in promet vode. Razen
tega se povečuje izločanje
želodčnih sokov in mehanič-
na dejavnost želodca, nor-
malizira se delovanje čreves-
ja Grozdni sladkor se ko-
piči v jetrih. Zato bi naj
uživali grozdje predvsem
ljudje s slabim apetitom, s
slabo prebavo, oboleli zaradi
kroničnega katarja čreves in
zaradi slabega odvajanja.
Grozdje pospešuje dihanje.
Ker pospešuje izločanje slu-
zi na dihalnih organih, je
priporočljivo bolnikom s
kroničnim bronhitisom ter
kadilcem. Grozdje spodbuja
ledvice.
Ugotovljeno je, da pove-
čuje grozdje število rdečih
krvnih teles in količino he-
moglobina v krvi. To je to-
rej hrana za otroke in malo-
krvne osebe. Grozdni slad-
kor ugodno deluje na delo-
vanje srčne mišice in krvni
obtok.
Rekonvaloscenti in TBC
bolniki bi morali jesti mnogo
sladkega zrelega grozdja s
tanko lupino. To velja tudi
za nevrastenike in tiste, ki
trpijo zaradi slabega apetita
in pogostega glavobola.
Dr. JV
KINO
GORISNICA
28. septembra ameriški film
MOČNEJE OD SLAVE;
KIDRIČEVO
25. septembra ameriško-it. film
OPERACIJA STRELA; 27. jn 28.
septembra francoski film FURI-
JA V BAHIAI; 1. oktobra angle-
ški film  DR. STRANGELOVE;
LJUTOMER
25. septembra (ob 20. uri) fran-
coski film PET FANTOV ZA
SINGAPUR; 27. septembra (ob
20. uri) in 28. septemlbra ameri-
ški film PRERIJA CasTI; 1. ok-
tobra (ob 19.30 nri) jug. film MA-
KEDONSKA KRVAVA SVAT-
BA;
PTUJ
25. In 26. septembra ameriški
film REVOLVERAŠI Z APASKE-
GA KLANCA; 27. in 28. septem-
bra ameriški film LE DVAKRAT
ZIVIS;
SLOVENSKA  BISTRICA
25. sept. ameriški film ČLO-
VEK Z ZAP.^D.^; 26., 27. in 28.
septembra francoski film TRIJE
PUSTOLOVCI; 30. septembra in
1. oktobra ameriški film TAJ-
NOST BELE LUNE; (ob 19. uri).
TOM.42 PRI ORMOŽU
28. septembra ameriški film
HAZ.VRDER;
Z.AVRC
28. septembra ameriški film
BEN HUR.
Lastnikom dvokoles v premislek
v zadnjem času vse pogo-
steje bivši lastniki ukrade-
nih dvokoles brezuspešno po-
izvedujejo za svojimi dvoko-
leki. Iz njihovih izjav je
razvidno, da je bilo največ
dvokoles pokradenih iz veže
v Ulici heroja Lacka št. 1
(med trgovino »JELEN« in
pekarno), deloma pa tudi z
dvorišča pri gostilni »PRI
ROZIKI«. Z ogledi na kraju
samem je bilo že večkrat u-
gotovljeno, da se tam često-
krat nahaja večje število
dvokoles, ki skoraj nikoli no-
beno ni zakljenjeno, čeprav
m.arsikatero ima ključavnico.
Tak,a brezbrižnost lastnikov
dvokoles tatovom brez dvo-
ma izredno pomaga in jim
olajšuje njihove tatinske po-
sle.
Nekatera ukradena dvoko-
le&a potem tatovi odvržejo,
nakar jih najde nekdo, ki je
pošten, in jih preda postaji
milice. S takimi — najdeni-
mi — dvokoiesi se dalje po-
stopa kot z drugimi najdeni-
mi predmeti.
V zvezi s tem opozarjamo
lastnike dvokoles na nekate-
re važne določbe NAVODI-
LA O POSTOPKU Z NAJDE-
NIMI STVARMI. Po 8. točki
tega navodila se tistemu, ki
je stvar izgubil, če se zglssi
v enem letu, stvar ali denar,
ki je bil dobljen z njeno
prodajo, izroči po plačilu ozi-
roma odbitku strošov za
hrambo in objavo in nagrade
za najditelja. Naslednja (9.)
točka istega navodila pa do-
loča, če se tisti, ki je stvar
izgubil, ne zgiasi v enem le-
tu, ali Ce NE DOKAŽE svo-
je pravice do stvari, oziroma
če stvari noče sprejeti, posta-
ne najdena stvar splošno
ljudsko premoženje v upravi
občinske skupščine.
Iz navedenih določb sta ja-
sno razvidna dva temeljna
pogoja:
1. zglasiti se je treba v e-
nem letu, in
2. svojo ptravico do stvari,
to je LASTNIŠKO PRAVICO
JE TRE"BA DOKAZATI.
Nikakor ne zadostuje samo
trditev lastnika, da je to kolo
njegovo. Lastninsko pravico
do dvokolesa je možno doka-
zati le s kakšnim pismenim
dokjszilom, liz 8s:aterega je
razvidna vrsta dvokolesa,
znamka, barva in tovarniška
številka okvirja. Taka doka-
zila so lahko: račun trgovine,
kjer je bilo dvokolo kuplje-
no, garancijski list ali biv-
ša knjižica o dvokolesu. Za-
dostuje le eno od teh doka-
zil. Zato svetujemo vsem
lastnikom dvokoles, da te
dokumente doma takoj po-
iščejo in jih skrbno hranijo,
ker tatovi še niso prenehali
krasti. Kdor pa nobenega od
navedenih dokumentov ni-
ma, ali ga tudi nikakor ne
more več dobiti v trgovini,
naj Si vsaj sam natančno za-
piše tovarniško številko svo-
jega dvokolesa in jo skrbno
hrani, ker nikoli ne veš, kdaj
bo tatinska roka segla po
tvojem dvokolesu. Ker pa so
nekateri uzmoviči tudi pre-
brisani in tovarniške številke
odstranijo s pilo ali ipa pre-
lakirajo, priporočamo lastni-
kom dvokolo v njihovem in-
teresu, da si sami niaredijo na
svojem dvokolesu nekje tak-
šen skrivni znak, ki ga
nobeno drugo dvokolo nima
in po katerem bo mogoče nji-
hovo dvokolo zanesljivo pre-
poznati med mnogimi drugi-
mi.
Opozarjamo vse lastnike
dvokoles, da na podlagi na-
vedenih določb Navodila o
postopku z najdenimi stvar-
mi nihče ne more dobiti \t:-
njenega svojega dvokolesa,
dokler ne dokaže na opisan
način svoje lastninske pra-
vice do njega.
Pripomniti je še, da je po
odloku o javnem redu in mi-
ru v občini Ptuj prepoveda-
no prislanjati dvokolesa ob
tene, izložbe pločnike ali ka-
morkoli, kjer bi to lahko
povzročilo škodo ali oviralo
promet. Delavci milice in in-
špektoiji so po navedenem
odloku pooblaščeni takoj na
mestu izterjati denarno ka-
zen od ti.stih, ki jih zalotijo
pri navedenih prekrških.
PTUJSKO OKOLICO
Ptujsko planinsko društvo
se je vključilo v praznovanje
1900-letnice mesta Ptuja že
spomladi s predavanjem, to-
krat pa prireja izlet z osebni-
mi avtomobili po Slovenskih
goricah. Udeleženci se bodo
podali po krožni poti Ptuj—
Janežovci — Drstelja — Des-
ternik — Vintarovci — Biš —
Sv. Trojica — Lenart — Hra-
stovec — Vurberk — Ptuj
ter si med potjo ogledali do-
move ali kraje, kjer so se ro-
dili ali'živeli in delovali po-
membni možje, bodisi v sta-
rejši dobi kot Krempl, Lavo-
slav Gregorec, Anton Mur-
šec, Jakob Gomilšek ali Mati-
ja Murko in Alojz Kraigher,
bodisi ljudje, ki so se med
NOB žrtvovali, kot je to Jo-
že Lacko ali družina Rešev.
Prav tako bodo videli več
starih kulturnih spomenikov,
kot je stara romarska cerkev
in samostan pri Trojici ali
Vurbergu, zelo stara šola v
Desterniku, hrastovški grad,
kjer je nekoč živel slavni Ži-
ga Herberstein, razvalina ne-
koč lepega vurberškega gra-
du idr. Prav tako so po tej
poti čudoviti pejsaži, ki jih
vse premalo poznamo in ce-
nimo. Izleta se lahko vsak u-
deleži. Prosimo le, da se in-
teresenti prijavijo v Petoviji
pri tovarišici Hermini.
Odhod bo v nedeljo, 5. ok-
tobra ob 7. uri izpred hotela
Poetovio.
Vljudno vabljeni!
PD Ptuj
stha:« 14
TEDNIK — ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA

Hepiibliška pr¥e^sl¥© y olletiki m
v soboto in nedeljo je bilo
v Mariboru republiško pr-
venstvo v atletiki za mlajše
mladince, ki se ga je udele-
žilo tudi nekaj Ptujčanov.
Sodelovali so trije mladinci;
Tonček Stajnko, Boris Zohar
in Drago Skok. Vsi trije so
odpotovali z  majhnimi mož-
nostmi na uspeh, saj je zna-
no da v Ptuju za kraljico
športa že dolgo časa ne mo-
remo najti dejavnikov, ozi-
roma organizatorjev, pa če-
prav ima mladina za to
športno zvrst izredno veselje.
Z zagrizeno borbo in s skraj-
nim požrtvovanjem so se
fantje odrezali mnogo bolje
kot smo pričakovali. Tonček
Stajnko je bil v svoji skupini
predteka na 400 m četrti. Ce
računamo, da je v tem pred-
teku tekel poznejši zmagova-
lec Mele iz Ljubljane, ter
prav tako drugo in tretje u-
vrščeni, je njegovo mesto za-
dovoljivo. Končno je pristal
po času na 8. mestu in to
predvsem zaradi popuščanja
v zadnjih metrih, ko je videl,
da ne pride v finale. Boris
Zohar je v skoku v višino s
160 cm postavil svoj osebni
rekord in osvajil odlično če-
trto mesto med 16 tekmoval-
ci. Najuspešnejši je bil Dra-
go Skok, ki je v zadnjem
metu prav tako dosegel svoj
osebni rekord z metom 13,21
m in tako osvojil drugo me-
sto v Sloveniji, oziroma sto-
pil tudi na oder za podeli-
tev medalj in prejel srebrno
odličje. Upoštevati je treba
tudi to, da je ta tekmovalec
suval 6 kg kroglo, s čemer je
njegov uspeh toliko večji.
Imenovani ima vse pogoje, da
se z marljivim treningom u-
vrsti med najboljše v Slove-
niji, ne samo v suvanju kro-
gle, temveč tudi pri ostalih
metih, kot je disk, kopje i. p.
Ekipo je pripravljal in vodil
prednjak Partizana Ptuj Jo-
že Stafela.
Upamo, da se bodo v Ptuju
po osvojitvi drugega mesta v
kriteriju malih slovenskih
mest v Ravnah in sedanjem
Z leve proti desni: Tonček Stanjko, Drago Skok in Boris
Žohar
uspehu v Mariboru le z- ; ',;
nekateri nekdanji atletski
dejavniki in pomagali mladi-
ni, da se bo v tej lepi šport-
ni zvrsti postavila na tisto
mesto, ki Ptujčanom gre.
OP
Francis Atar:
ReperlaŽG v Adamover kostimu
Ko sem prišel v nudistični
tabor, trideset kilometrov od
Pariza, ki obsega trinajst
hektarov z gozdnimi drevesi
poraslega terena, sem se po-
čutil kot vsak radovednež, ki
se je prvič znašel med ljud-
mi, ki so odvrgli s sebe vsa
oblačila in se vrnili nazaj h
goli naravi.
Sprejel me je predsednik
' kluba in me takoj pospremil
v garderobo. Slekel sem ob-
leko in jo zamenjal s pla-
ščem za kopanje, ki je poleg
športnega dresa edino dovo-
ljeno oblačilo v taboru.
PRVI KORAK V »RAJ«
Zadovoljil sem predpisom
in zahtevam ter se napotil
na obisk, ki me je vodil naj-
prej skozi zgradbe, kjer je
kuhiinja, paznikovo stanova-
nje, restavracija za primer
slabega vremena in dvorana
za igre. V prvem nadstropju
so bile spalnice za nudiste.
Ogledal sem si tudi bazen za
kopanje, ki ga nazivajo nu-
d sti »zemeljski raj«. Cista
voda je pozimi ogrevana in
spominja na morske zalive.
Tu se razprostira velika li-
vada, s teniškimi igrišči, na
katerih so moški in ženske,
porjaveli od čela do palca na
nogi, uživali v svojih Ada-
movih in Evinih kostimih.
Za to livado je nudil gozd
svojo osvežujočo hIadnočo,ki
je po ozkih kozjih stezicah
vodila do primitivnih prebi-
vališč, ki so bila obdana z
majhnimi vrtovi. Tu sem vi-
del tudi nekaj hišic, ki jih
vle'-ejo  avtomobili.
Pred eno izmed teh hišic je
mirno sedel 40-letni možakar
in bral ilustrirani časnik.
Žena je bila na vrtu. Pred-
sednik kluba mi ju je pred-
stavil. Bila sta zakonski par,
oba zdravnika iz Pariza.
Nudista sta že dvajset let.
Posnemajo naju tudi najini
otroci. Tako smo se navadili,
da preživi j am.o dopust pov-
sem goli, da sploh ne opazi-
mo, ali so ljudje, ki jih sre-
čujemo goli, ali oblečeni.
Naša pot je vodila dalje.
Ozka stezica je vodila na
drugo gozdno jaso, ki je bila
nekoliko večja od prve. Tu
smo srečali počasi se spreha-
jajočo 65-letno ženico.
bd takrat, ko se bavim z
nudizmom, se počutim po-
polnoma zdrava. Težko sem
se privadila, toda sedaj bi mi
bilo še težje, če bi- se morala
sprehajati v kopalni obleki.
Poslovil sem se od stare
ženice in se znašel ob mla-
dem zakonskem paru, ki je
igral badminton. Mož je bil
umetniški mizar iz Pariza,
žena pa sekretarka v nekem
podjetju. Moral sem zbrati
prece jmoči, da sem lahko
zdržal pogled na njunih pri-
vlačnih telesih. Vprašal sem
ju, kako sta se odločila za
nudizem. Mož mi je govoril:
Inciativo je dala žena in
odločila sva se. Nikoli nisem
mogel verjeti, da bi se ona
kdaj kol i pokazala naga pred
tujimi ljudmi. V začetku_ na-
jinega   zakona je bila tako
sramežljiva... Ah, vidj^,
takšne so žene, nikoli ne vri
kam merijo... ^
Se vedno sem sramcžljivj
v nekaterih stvareh, todj
mojega golega telesa me nj
več sram, se je vmešala v
pogovor njegova žena...
GOL MED GOLIMI
Ohrabrii sem se in se v
trenutku znašel tak, kot sem
bil ob rojstvu. Najtežje mj
je bilo prehoditi tistih dvaj.
set metrov, ki so vodili ^
tuša. To je bila namreč obi.
čajna formalnost za vsakega,
ki se želi kopati. Da bi izgle.
dal nekoliko »privlačnejšii
sem nekoLiliO povlekel tre-
buh. Ti koraki do tuša ,so bi.
ii dolgi kot večnost. Imel sem
vtis, da so me vsi gledali iji
da 30 me vsi spremi j ali s svo.
jimi prebadajočimi pogledi
V bazenu so se stvari odvi.
jale mnogo lažje.
Vrnil sem se nazaj na svo-
je mesto, brez želje, da bi si
ogrnil frotirasti plašč. Moj
najbližji sosed je bil petde-
setletnik. Prijazno se mi je
nasmehnil, kot da me želi o-
hrabriti. Bel kot sir, sem bil
seveda atrakcija med porja-
velimi telesi. Mimo je prišel
oče z dvema otrokoma. Zau-
pal mi je svoje težave Ze-na
mu je ostala pred vrati nu-
dističnega tabora in ni hotela
z njimi. Ona je namreč od-
ločen nasprotnik nudizma.
Pa kaj hočete, mi je rekel
sosed. Včasih je ljudi zelo
težko prepričati o kakšni
stvari. Imam prijatelja, ki jfi'
velik pristaš nudizma, toda
ne more prenesti, da bi se iz-
javila v Evinem kostimu tudi'
njegova žena ...
Toda ni važno kazati svo-
jega golega telesa, temveč o-
svobod iti se sramu.
Prevod: — js

,j4lK — ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA 1969
STRAN  15
Neinaoi dedinja
jjjadaljeva.nje)
\ Mair.scillu je kupil vo-
dico III- razreda za Pa-
,Z ostankom je šel k briv-
ci'in se nato sprehodil po
%u. Potem se je čutil o-
Jjšanega. Ko je sedel v vlak
l! Pariz, je bil brez vsakega
(jcka. Svoj težki kovček.je
^ffl satm nesti do avtomo-
2£ tak O] driigo jutro je po
jjjiiirno prespami noči odšel
jba-nko in nestrpne čakal,
se bodo odprla vrata.
Dvignil je neizmerno viso-
jovsoto deinarja in si dal iz-
jlaviti novo čekovno knjižico,
jjl j€ kot pijan, stavil je na
liirkah, igral na borzi, kot da
jB hotel svoje premoženje
(imprej uiničiti^. In res se mu
V) posrečilo v dveh letih.«
sZaprite okno, prosim.« je
jekel odvetnik, hladno posta-
ja, Hvala« Dvignil se je ter
je opotekajoč napotil k oma-
li,Hotel jo je zapreti, a sije
jremislil in sedel nazaj v na-
slanjač. Čudna zgodba. Vse-
ga ne morem, razumeti. Ni-
iar mi tega ne vzemite za
ilo, gospod Vetter. Vi ste bi-
iljFiiigalov prijatelj, kajne?«
»Lahko rečem, da sem bil
Bjegov edini prijatelj.«
»Kako pa ste ga spoz.nali?«
»Strigel sem ga«, je rekel
Vetter v zadregi, kot da tak
»ozaičen začetek prijatelj-
stva ne pristaja njunima ro-
SMitionima z>načajema. »Dol-
ločasa je trajalo, preden mi
j« kaj zaiipal. Bil je precej
zaupljiv.«
»Lepo«, je rekel odvetnik.
'Vse to je lepo in dobro. A
Mo je Germaine Laforge,
Hm pripada to premože-
Dediiščima za gospodično
C«mia.ijt>e Laforge, Fraincija.
Sinesfto. To žensko moramo
^iskati. Le kako se ona
sploh imenuje im kje j^?«
Vetter je odprl enega od
^fviJnih predalov v pisalni
izvlekel fotografijo ter
j" pokazali odvetniku. Stari
Josood si je nataknil naočni-
»Tako,« je dejal, »to je to-
'^i srečina dedinja.« Medtem
je gotovo kaj spremenila.
" kljub temu bi nam foto-
^^fija lahko prišla prav.
elike temne oči in fino za-
^ana usta. Sicer pa nobena
f^^bna lepota. Na tej sliki
jl'^ največ dvajset let. . . Ali
v,bila to Fingalova velika
''"bežen?«
^'^f bi rekel . .. Bila je le
."^ od onih z ladje, katerim
.bil dal svoj naslov. Samo
^ Se je javila. Rolf je ve-
pripovedoval o njej: pri-
j'. v obnošenem prepro.
i^''iefn plašču v Claridge in
j,'«kala gospoda Fingala.
,'ifebovala je 10 tisoč fran-
; 'fiRolf ji jih je dal.«
iz tega se jo vse raz-
'0,* ie dejal odvetnik suho.
lloif''.^^  nič se ni    razvilo.
^j^.ie ni nikdar več videl.«
Sftrj'^' morate bolj jasni, go-
Vetter.«
to T^^'^ povem snmo
vem   Rolf ii  ie dal
ki jo povabil na ve-
'     a ni prišla. Odšla je
ni več videl. Bila je zaročena
z nekim imženirjem, ki ga je
obisikala v Kairu. Tam je le-
žal v bolnici. Nekega dne, ko
je preteklo že leto, mu je
poslala to fotografije, ne da
bi kaj pripisala. In to je
vse.« Odvetnik je zmajal z
glavo.
Majhna goljufka se zdi. In
v zahvalo ji Fiingal pušča vse
svoje premoženje.«
»Ah,« ga je prekinil Vetter.
»Zapušča ji ga iz hvaležno-
sti, zares ji je bil hvaležen.
In veste, zakaj? Le zato, ker
je prišla k njemu po denar.
»Samo ona mi je verjela«, je
govoril Rolf, »bila je edini
človek, ki mi je verjel.«
Pred-r
KONEC
Simpozij nuniizmoltkov v Pttijti
Te dni so se zbrali v Ptuju nuiiii/.inatiki iz mnogih evrop-
skih držav. V Narodnem domu jih je sprejel predsednik
OS Ptuj. Franjo Rebernak. Med prvimi je predavala Zor-
ka Šubič, kustos iz Ptuja. ZR
Numizmatiki iz evropskih držav v Narodnem domu. i
PTUJSKA
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO:
Tat,iana Antolič, Safarsko 42 a,
Ljutomer — deklico; Stanislava
Roškar. Prvenci 26 — dežka; I-
vanka Horvat. Gorišnica n. h. —
Darjana;    Vida    Kopajnik,  Zg.
Hajdina 29 c — dečka; Marija
Kirbiš, Lancova vas 79 — Marti-
na; Marija Lašič, Godeninci 9 —
Metko; Marjar»a Krefl, Nova vas
74 — deklico: Kristina Forstne-
riC, Bukovci 77 — deklico; Te-
rezija Ram^ak. Rogoznica 48 a
— Brigito; Juli.iana Galinec. Zlo-
gonje 17 — Zdravka; Marija Jaz-
bec, Kidričevo 3 — Simono: Ma-
tilda Biškup, Zabovci 9C — Dra-
ga; Anpela Zajšek, Tržeč. n. h.
— deklico; Marija Lukman. O-
brež 12 — Natalijo: Marija Hor-
vat, Grlinci 23 — Ivana: .ložpfa
Kozel. Gruškovje 57 — Marjana;
Ana Gomzi. Smolinci 37 — I\a-
na; .Angela Ceh. Kog 46 — dekli-
co: Zvonka Kumer. TrgoviSče 12
— deklico: Vera Kozjak. KidriCe-
vo 12 — Dam.iana: Nadežda Ni-
kolovski. Ljutomerska 20 a — Sa-
ša; Antoni.ia Gomzi. Smolinci 9
— Bernardko. Elizabeta Mesarec,
Trnovski vrh 42 — dečka; Mari-
ja MarttSkovič. Zaniiišani 69 -
Mladena; Albina Kovačec. Cvet-
kovci SO — Ido: Neža HržiC, Mi-
halovci 16 — dečka.
POROKE:
Ludvik Ribič. Selška c. 22 in
Ljudmila Ribič. KreevJna prJ
Ptuju 32; Alo.1z Majcen, Kicar 46
in Elizabeta Kline, Sp. Velovlak
11.
UMRLI SO:
Borut CHenSek. Tomaž pri Or-
možu LS a. roj. 1955, umrl 14. 9.
HM59; Franc Toplak. Dornava 111.
roj. 15KMI. nmrl 17. 9. ]S«9: Eleza-
be»a Hvaleč Turški vrh 9, roj.
1895, umrl 18. S. 196».
Itezervireiiio za l4i|zekci^
Dober don, drogi Prlcki nn fsn
žlolila z mojega rezerviranega
kota!
Ja no, naj van te bo po fse.
najbojše no najlepše če smo že
drgoč po stori navodi vkiip tre-
snoli. Zlo me ali zanimale, kak
se kaj za počiitite te. gdo so va-
ši želodci drgoč fabrike za pre-
delcvo slodke jabolšnice no mo-
šta grotali. Tejko ali te glejte,
ke te v proven cajli fse tiste vi-
ške vničili. ki jih nete mogli o-
dati no prežvekali fse tiste jabo-
ka, za kere več niše ne pita. pa
Ce bi jih glih radi kumi šenkali.
Doba sen po nekšno pošto pa
se Sika, ke najpret črno na belo
sprovimo. Piše mo.1 zvesti brolec
s Huma pri Ormoži:
DROGI LfJZEK
Joko rad štejen Tednik no ml
je tvo.ia rubrika ali rezervirani
kot že skoro k srci prirosa. Znoš,
jaf. tote lidi joko cenin. ki viij-
plejo v cajtngah resnico napisa-
ti, pa -magari te na heceu način
v našen lepen prlešken guCi. Za-
to mo ti te tudi jas napisa eno
reč. ki se meni no tiidi driigin
lirten joko hecna vidi. Seveda se
ti moren najpret predstavil. Du-
ma sen s Hrnia, lan pri Ormo-
ži. To tJ je precik vejki breg, s
kerer:i se dalei- naokoli po naSl
lepi Prlekiji vidi. Momo dosti
goric, v kerih znj v totih jesen-
skih dnevih črički popevlcjo no
s ten o^.nojajci, ke de skoro Drot-
va. Negda v štorih cajtih, gdo
sen še jas krotke hlače nosa, so
v naših goricah na vejko klnpot,-
ci klopotali. To ti je bila naj-
lepša jesenska pesen, kj je tUdI
škorce z goric nagojala. VeS
Liijzek. za j pa so driigi cajti, saj
mamo na eelen Humi samo en
klopotec pa še toti je v vejko
napoto enemi na humski Skoll.
Zanimivo je to. ke moti klopotec
samo enega no školare jegovega
razreda, drugih vičifelof no de-
ce pane.
Veš Ioni. gdo se je začela Sko-
la je ga/da totega klopotca raj^l
zavrja toto lepo jesensko pesen,
ke ne bi prišlo do koklh frontal-
nih motenj. No, letos je bilo to
čista drgačih. Stori no mlodi
Humčani smo rekli, klo<pot«c naj
poje. tisti, ki mu ne paše pa si
naj viiha doj zadela. Da bi ti vi-
da. Lu.tzek. kak ti ga deca gle-
dajo no z očmi požirajo, gdo klo-
poče. Skoda, ke je boj za vetron
postovleni. ke ne je še boj gla-
sen. Tiidi jas sen hoda negda na
Hum v šolo. pa smo pri roPnen
deli fsoko leto klopotece delali.
Pje. to ti je bilo veselje, — zaj
pa naenkrat toka žalost za naSo
deco.
Jas sploh totega viCitela nem-
rem razmiti. ke zavzema do to-
tega nedužnega klopoteca toRO
stališe. namesto, da bi storo tra-
dicijo prenesa na mlodi prleškl
rod. Hecno je tiidi to, ke je po-
leg fsega še nekšni turistični de-
lavec. Ja. drogi Lujizek. je pa8
tak. Eni lidje mislijo, da se tu-
rizem v Prlekiji razvija samo s
ten. če na »švare« vino odovlejo.
Sen tudi mnenja, ke je okoli Šo-
le na Humu dosti drugih reči,
ki bi mogle totega hoj motiti,
kak toti klopotec. O ten mo ti
rajši gdo drugič napisa kaj več.
Lujzek. Ce de ti vola, gdo de
zavreja moSt. te povobin enkrat
na Hum. ke boš skfisa. koka d««-
bra kaplica pri nas zrose.
Do tistega cajta pa te praf le-
po pozdrovla tvoj zvesti brolec
s Huma ~pri Ormo?.i.
Drogi no lepo pozdrovlent
Humčan!
Tvoj prispevek no problem o-
koli vašega klopotca je tiidi m«-
ne joko razočora. Resen .je tak,
kak si napisa, ke smo negda v
stirh cajtih v šolo klopotece za
ročno delo delali — zaj pa jih
mlodi naraščaj v vaši šoli naj*
poslušati več ne smeja. Resen je,
ke Je treba v šolskem razredi
mir no tišina za hojšo dojemaje
šolske snovi, resen pa je tiidi t«,
fce klopotec s svojo simbo<ično
no priliibleno jesensko pesmi.io
šolske dece Cista za gvišno ne
»dekoncentrira«. kak se pač to
boj vučeno reče. Ne poznan va-
šega nasprotnika klopotca. pa bi
mc fse eno neke na dflffn ©lli-
na: Klopotci so v naših sloveje-
goriških no haloških goricah
simbol, ki nazno.ja. da so dozore-
li trdi žiili naših vinogrodniknf
no je jihova pesem edino jesen-
sko veselje, ki ga lehko čujem«
ob preklijaji slabe no sramotne
cene mošta. Jebal ali vrag, t»»-
ki tnrizen no turistične delavce,
ki v Prlekiji najč klopotcov ve«
ne bi radi poslušali! Ce že na
Humi nega drugega izhoda, te
tlstš klopotec nekan vkraj od
5ole prestavte ali pa fsen tlstln.
ki ga nemrejo poslušati, store
cote v vuha poklačte.
Ne bi se rad niknmi zamera alf
pa koga žala. saj to neje namen
moje rubrike, fseeno pa si mislln,
ke te si na Humi toto klopotCo-
vo žiipo ohlodli. če glih de zaj
po toten tvojen pismi Se boj vro-
ča grofala.
Z vcseljon sen sprejeja tvojo
vabilo na vinski krst. Vefi, Pr-
lek sen bija no Priek mo osjta,
no ga te fčosik tfidi rad koki pl-
skrlček cuknen. f"e de fse po
sreči, da se lehko skoro srečala
na Hnmi. seveda tak. ke sploh
ne boš veda s kon maš oprofka.
Tebe no vaš klopotec lepo po-
zdrovla Lujzek.
Tejko te po naj bo za gnes.
Ptujčnne opozorjan, ke de se za
tote ptujske svetke lepo ohno-
šali no obenen vsen Cestitan ob i
tSM-letnici našega storega me-
sta. J
Vaš zvesti prleškl Lujzeh        j
STRAN 16
tednik — Četrtek, 25. septembra
4
Radijivki program
NEDELJA, 28. Septembra
4.30 Dobro .iutrol — vmes ob
4.45 Informativna oddaja 5.00
Vremenska napoved 5.45 Infor-
mativna oddaja 6.00 Poročila 6.30
Informativna oddaja 6.50 Za vas
7.00 Poročila 7.20 Informativna
oddaja 7.30 Za kmetijske proiz-
vajalce 7.50 Informativna oddaja
J.OO Poročila 8.05 Radijska Igra
za otroke 8.40 Skladbe za mladi-
no 9.00 Poročila 9.05 Srečanje v
studiu 14 10.00 Poročila 10.05 Se
pomnite, tovariši ... 10.30 Pesmi
borbe in dela 10.45 EP 10.50 Po-
slušalci čestitajo — vmes ob 11.00
Poročila 12.00 Poročila 13.00 Po-
ročila 13.15 Obvestila 13.30 Do-
mače vlže 13.40 Reportaža 14.00
Poročila 14.05 Zabavne melodi-
je 15.00 Poročila 15.05 Zabavna
glasba 15.30 Humoreska tedna
16.00 EP 16.05 Glasba ne pozna
meja 16.50 S pianistom Borutom
Lesjakom 17.00 Poročila 17.05
Športno popoldne 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15
Glasbene razglednice 19.30 Po-
ročila 20.00 »v nedeljo zvečer«
22.00 Poročila 22.15 Plesni orke-
stri 23.00 Poročila 23.05 Literarni
nokturno 23.15 Radi ste jih po-
slušali 23.40 Godala v noči 24.00
Poročila.
VSAK DAN RAZEN NEDELJE:
4.30 Dobro jutro! — vmes ob
4.45 Informativna oddaja 5.00 Po-
ročila 5.30 Vremenska napoved
5.45 Informativna oddaja 6.00 Po-
ročila 6.30 Informativna oddaja
6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Te-
lesna vzgoja 7.45 Informativna
oddaja 8.00 Poročila, Radijski in
TV spored.
PONEDELJEK, 29. septembra
14.00 Poročila 14.05 Pozdrav Z
Dunaja 14.30 EP 14.35 Poslušalci
čestitajo 14.55 Kreditne banke
Slovenije 15.00 Poročila 15.20
Glasbeni Intermezzo 15.40 Pojeta
tržaška zbora 16.00 Za vas 17.00
Poročila 17.05 Wolf-Ferarri: Od-
lomki iz opere »Štirje grobijanl«
18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35
Lahka glasba 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An-
sambl Borisa Franka 19.25 EP
19.30 Poročila 20.00 Beethoven:
Missa Solemnis 21.15 Orkestralna
glasba 22.00 Poročila 22.15 Jazz
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Zabavna glasba 23.40
Elda Viler, Nino Robič ln Majda
Sepe 24.00 Poročila.
TOREK, 30. septembra
14.00 Poročila 14.05 Skladbe za
mladino 14.20 Lahka glasba 14.55
Kreditne banke Slovenije 15.00
Poročila 15.20 Glasbeni inter-
mezzo 15.40 Igra Hedvika Ceh-
Veronek IG.00 Za vas 17.00 Poro-
čila 17.05 Popoldanski koncert
18.00 Poročila 18.15 V torek na-
svidenje 19.00 Lahko noč, otroci!
19.10 Obvestila 19.15 Ansambl Za-
dovoljni Kranjci 19.25 EP 19.30
Poročila 20.00 Radijska Igra 20.44
Pesem godal 21.00 Popevke 22.00
Poročila 22.15 Jugoslovanska glas-
ba 23.00 Poročila 23.05 Literarni
nokturno 23.15 Pevca Frank Sl-
natra in Jacquelme Francois 23.40
Za ples igra plesni orkester 24.00
Poročila.
SREDA, 1. oktobra
14.00 Poročila 14.05 Koncert za
oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci
čestitajo 14.55 Kreditne banke in
hranilnice — Slovenije 15.00 Po-
ročila 15.20 Glasbeni intermezzo
15.40 Uvertura in koračnica 16.00
Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mla-
dina sebi in vam 18.00 Poročila
18.15 Iz solistične glasbe 18.45
Kulturni kažipot 19.00 Lahko noč.
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Gla-
sbene razglednice 19.30 Poročila
20.00 Operne arije 21.00 Zabavne
melodije 22.00 Poročila 22.15 Jazz
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Orkester Roger Wll-
llams 23.40 Marijana Deržaj. Jo-
žica Svete in Franc Koren 24.00
Poročila.
ČETRTEK, 2, oktobra
14.00 Poročila 14.05 »Mladina
poje« 14.20 Operetne melodije
14.55 Kreditne banke Slovenije
15.00 Poročila 15.20 Glasbeni in-
termezzo 15.40 M. Musorgski:
Uvodni prizor I. dejanja opere
»Hovanščina« 16.00 Za vas 17.00
Poročila 17.05 Simfonični kon-
cert 18.00 Poročila 18.15 Turizem
in glasba 19.00 Lahko noč, otro-
ci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevec
Braco Koren 19.25 EP 19.30 Po-
ročila 20.00 Domače pesmi 21.00
Od Ibsena do lonesca 21.40 Glas-
beni nokturno 22.00 Poročila 22.15,
Češkoslovaška nova glasba 23.00
Poročila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Zabavna glasba 24.00 Po-
ročila.
PETEK. 3. oktobra
14.00 Poročila 14.05 Lahka glas-
ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 Kreditne banke Slo-
venije 15.00 Poročila 15.20 Napot-
ki za turiste 15.25 Glasbeni In-
termezzo 15.40 Bela Bartok: Dve
sliki 16.00 Za vas 17.00 Poročila
17.05 Človek in zdravje 17.15 Kon-
cert po željah 18.00 Poročila 18.13
Zabavna glasba 18.50 Na medna-
rodnih križpotjih 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15
Ansambl Beneški fantje 19.25 EP
19.30 Poročila 20.00 Pesmi tujih
avtorjev 20.30 Rad Imam glasbo
21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00
Poročila 22.15 V vedrem ritmu
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Popevke 23.40 Razpo-
loženjske melodije 24.00 Poročila.
SOBOTA, 4. oktobra
14.00 Poročila 14.05 Glasbena
pravljica 14.25 Melodije Pariza,
Madrida in Rima 14.55 Kreditne
banke Slovenije 15.00 Poročila
15.20 Glasbeni intermezzo 15.40
Basist Danilo Merlak 16.00 Za
vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v
kino 17.35 Poje zbor donskih ko-
zakov 18.00 Poročila 18.15 »Top-
pops 11« 18.50 S knjižnega trga
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila 19.15 Trio Vltala Ahačlča
19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 So-
botni večer — vmes ob 20.30 Ra-
dijska igra 22.00 Poročila 22.15
Oddaja za Izseljence 23.00 Poro-
čila 23.05 S pesmijo ln plesom v
novi teden — vmes ob 24.00 Po-
ročila 01.00 Poročila.
Vabimo vas na vinsko \M
tev, ki bo v vseh prostS
gostilne v Tržcu — raznej
cialitete po želji. l
Glasba — ples — srečoi,
— amerikanski zapor — jj
Ijiva pošta in še razna pr(|
nečenja.
Dobrodošli v Tržcu pri
polnu Perneku. ] .
MALI aGLASI
UGODNO prodam dobro ohra-
njeno pohištvo za samsko sobo
(omara, postelja z vložkom, psi-
ha, mizica), raztegljivo okroglo
mizo (oreh), sobno kredenco in
električni štedilnik. Vprašajte
Ptuj, Lackova 9, II. nadstropje
— desno.
KAVČ, otroško posteljo, žensko
kolo in sobno kredenco prodam.
Terezija Burjan, Gregorčičev
drevored 7.
UGODNO prodam lepo kmečko
lončeno peč, lahek voz in druge
kmetijske potrebščine. Kunstek,
Krčevina 115 ob Dravi.
ENODRUŽINSKO hišo v dobrem
stanju z vrstom — vseljivo, v
Ptuju ali okolici, v bližini cer-
kve kupim. Muiej. organist —
upokojene c — Ponikva 56.
OPREMLJENO sobo oddam dve-
ma dijakoma. Mlinska cesta 2 a.
GOSPODINJSKO pomočnico
sprejmem takoj. Slaščičarna, Vi-
doviC, Ptuj.
TAKOJ zamenjam stanovanje v
Ptuju za drugo v najbližnji o-
kolicl Ptuja. Naslov v upravi.
1800 UTERSKI sod prodam. Ja-
nez Ciglar, Markovci 7.
ODDAM opremljeno sobo mirni
starejši ženski. Naslov v upravi.
PRODAM polavtomatski pralni
stroj »super 3« za 550 N din in
40 literski bojler za 300 N din.
Tržeč 1, p. Videm.
PRODAM dve sobni lončeni pe-
či, kombinirano peč za kopalni-
co in kopalno kad. Ogled vsak
dan od 15. ure dalje pri Herega,
Med vrti , Ptuj.
NOVI jabolčnik — večjo količino
po 0,60 din za liter in jabolka
na drevesu po 0,40 din za kg
prodam. Jože Medved, Podlože
28, Ptujska gora.
PRODAM ojačevalec — gitacor
in električno kitaro za 1400 di-
narjev. Jože Ficko, Brstje 14,
Ptuj.
ISCEM prazno sobo v Ptuju ali
okolici od Ptuja do Hajdine. V
popoldanskem času pomagam v
gospodinjstvu. Naslov v upravi.
PRODAM otroško posteljo, oljna-
to peč kontakt in sobno orehovo
kredenco, Slekovec, Lackova 9,
II. nadstropje .
KUPIM hišo in do 30 arov zem-
lje na ravnini. Naslov v upravi.
PRODAM odlično ohranjen pol-
avtomatični pralni stroj »bilja-
na 4« s centrifugo. Stroj je u-
poraben tudi tam. kjer ni vodo-
voda. V. Petrovič, Ptuj, cesta
Olge Meglic 15.
Prodam vseljivo hišo v cen-
tru Ptuja (tri sobe. kuhinja
in vrt). Ivan Rajh, Prešerno-
va 23, Ptuj.
Trsje I. a. razno selekcioni-
rano, — raznih sort in pod-
lag, vzgojimo v Slovenskih
goricah, naročite pri KKP —
trsničarski oddelek p. Juršin-
ci.
OBVEŠČAMO PREBIVALCE naselij Nova vas pri Ptu.
ju, Rogoznica, Žabjak in druge, da sta transformator,
ska postaja Nova vas I in električni vod napetosti it
KV, pod napetostjo od 12. septembra 1969. |
Elektro Maribor, enota distribucija Ptuj
Združenje šoferjev in avtomehanikov
SRS, podružnica Ptuj
obvešča vse voznike motornih vozil, ki še nimajo
kvalifikacije za šoferski poklic, da je še nekaj
praznih mest za vpis v tečaj, ki ga prirejamo in
se bo začel v oktobru. Na to opozarjamo še po-
sebej vse voznike motornih vozil, ki so prišli iz
jugoslovanske armade, da imajo možnost položiti
izpit za kvalificirane delavce prometne stroke.
Vsi interesenti naj se javijo do vključno 30. sep-
tembra 19&9 pri Francu Megliču na Reševalni po-
staji v Ptuju ali Na tratah št. 2.
Mesokombinat Perutnina Ptuj,
obrat kooperacija Hajdina
objavlja prosto mesto
vajenca v trgovini z reprodukcij*
skim materialom.
Prednost imajo fantje.
Rok prijave 8 dni po objavi.
Poijedelsko-živinorejska šola
TURNIŠČE pri Ptuju
razpisuje še 20 prostih učnih mest v oddelku za
kmetovalce.
Pouk traja od ?. novembra do konca marca. Uče-
nec, k želi v ta oddelek, naj vloži na šolo proš-
njo, kolkovano s 0,50 dinarji in zadnje šolsko spri-
čevalo (sprejmemo tudi učence s 6 razredi).
Po konča:.i šoli opravi vsak učenec traktorski iz-
pit, dekleta pa imajo tudi predmet gospodinjstvo
— turizem. Vsa potrebna pojasnila lahko dobite
tudi ustno na šoli.
Učenci imajo pravico do popusta na avtobusu m
železnici.
Ravnateljstvo
Objava
Oddelek za državljanske zadeve Skupščine ob-
čine Ptuj objavlja, da bo dne 26. septembra in 27.
septembra 1969 ob proslavi 1900-letnice Ptuja
omejen cestni promet 7 Ptuju in sicer:
dne 26. septembra bo zaprt cestni promet za
vsa vozila od Trga DMB — do Srbskega trga in na
Slovenskem trgu od 18. do 23. ure. Lastnike mo-
tornih vozil prosimo, da umaknejo svoja vozila iz
Miklošičeve ulice, Srbskega trga, Bezjakove ulice
in Slovenskega trga ob določeni uri.
Dne 27. st >tembra 1969 bo zaprt ves cestni
promet od 5. do 23. ure od Trga svobode do Ljuto-
merske ceste, v Trstenjakovi ulici in na Prešer-
novi cesti do križišča o Cafovo ulico.
Lastnike motornih vozil prosimo, da tega dne
ne uporabljajo teh cest za prihod v mesto. Pro-
met za zahodni del Ptuja bo usmerjen p*. Drav-
ski ulici, za severni del po Osojnikovi cesti v sme-
ri Slovenskih goric.
Dne 27, septembra 1969 se premesti avtobusna
postaja s Trga svobode na trg pred gostišče >Beli
križ« in bodo vsi avtobusi tega dne imeli prihod
in ©dhod na tem trgu.
Da ne bi bil moten potek proslave prosimo
občane, da se v določenih časih pridržujejo objav-
ljenih zapor ter opravijo dovoze in odvoze pred
tem časom.
Iz pisarne oddelka
Tednik izdaja Časopisni zavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje orednlškJ odbon Anton Bauman (glavni ln odgovorni urednik),
Hmelina. Jože Slodnjak in bil Roman Zavec Izhaja vsak četrtek. Tekoči rafun pri SDK Ptuj, St. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski ^
Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.