LISTEK. Knjige ,,Slovenske Šolske Matice" za I. 1908. (Eonee.) III. Prosto spisje t Ijadski šoli. Spisal M. Liehtenwallner. — Uredil dr. J. Bezjak. I. snopie. V teoretičnem delu govori pisatelj najprej o dosedanjih smereh pri spisovnem pouku in o njih nedostatkih. Na podlagi opisanih dejstev prihaja do zahteve: Prosto pot za prosto spisje! Glavni pogoj dobrih uspehov v prostem spisju mu je pouk, ki je poln življenja, kar je neoporečna istina. — Pisatelj govori dalje o izbiru snovi pri prostem spisju, o posebni prostosti pri izbiru spisovnih tem, o spisovni temi in o metodiškem razpravljanju prostih spisov. Pisatelj dokazuje, da so prosti spisi najdražji doneski k otroški psihologiji, ter raz- pravlja, kako je premagovati majhne zastanke v prostem spisju. Dalje navaja slučaje, kjer se more in tudi mora pri pismenem upodabljanju oblika učiti sama ob sebi. Posebne važnosti se nam zdi poglavje o korekturi prostih spisov, ki ga toplo priporočamo v uvaževanje. Noben pravi učitelj in pedagog ne postopa pri korekturi tako, kakor postopa n. pr. v Ljubljani tisti učitelj — sedaj tudi član mestnega šolskega sveta — ki baje najprej korigira koncept, potem ga pa učenci prepišejo v zvezke... To ni niti metodiško niti pedagoško, ampak je navadno in vsestransko slepilo. Tovariš Lichtenwallner je opisal to svojo razpravo na podlagi mnogoletne svoje izkušnje, preučivši obenem obilico metodiških knjig in spisov, ki jih tudi navaja ter v razpravi večkrat cituje iz njih. Kot praktičnega in strokovno vrlo izobraženega šolnika nam kaže pisatelja II. del Djegove knjige — praktični del; kaže nam pa tudi njegovo trudoljubivost in idealno navdušenost za imenovani in vsestransko temeljito obdelani predmet. Dovolj glasna priča o marljivosti pisateljevi je dejstvo, da je bilo v njegovih rokah v enem šolskem letu (v 9 mesecili) 756 raznovrstnih spisovnih tem užencev 4. in 5. šolskega leta. Morda celo preveč dobrote! Polovica knjige (40 strani) obsegajo spisovne teme ter prosti šolski spisi, skrbno razpredeljeni in urejeni. Nikakor nam pa v teh spisih ne ugaja konsekventno o n i k a n j e , ki ga je treba iztrebiti iz naših ljudskih šol! Knjiga brez dvoma mnogo pripomore, da posveti učiteljstvo temu predmetu toliko pažnje, kolikor je zasluži in zahteva njega važnost in potreba! Samostojnemu opazovanju — samostojno, svobodno izražanje! BUčiteIjska tiskarna" je tudi to knjigo natisnila okusno in s solidno eleganeo. IV. Poljudno znanstrena knjižniea. I. zvezek. Skrivnost radioaktivnosti. Spisal dr. Fran Čadež. — Uredila H. Sehreiner in dr. J. Bezjak. S tem zvezkom je nastopila nSlovenska Šolska Matiea" novo točko svojega načrta, kakor čitamo v predgovoru, ki ga je napisal H. Schreiner, saj si je zastavila tudi nalogo, da pospošuje nadaljno izobrazbo svojih članov. Da je treba vsakemu učitelju nadaljne izobrazbe, to dokazuje pisatelj predgovora iz dveh vzrokov: iz psihološkega in stvarnega. In ker naša književnost ni prebogata na znanstvenih, obče izobraževalnih spisih, je to namero »Slovenske Šolske Matice" iskr^no pozdravljati. Pisatelj knjige same govori o pridobitvi, ki tiči v možnosti, da moremo dandanes veliko globlje spoznavati in umevati obdajajočo nas prirodo in njene skrivnostne sile. Vsakdo Jčuti v sebi neutajljivo in prirojeno potrebo, iskati odgovora vprašanju: Eaj je končni vzrok vseh prikazni in kakšno je bistvo sveta, ki v njem živimo ? In ta knjižica ima namen, podati na podlagi nekaterih najnovejših znanstvenih opazovanj in raziskovanj nekako svetovno sliko o prirodi in njenem razvoju. Ali dosega knjižica svoj namen ?J Da! Zakaj pisatelj govori jasno in poljudno besedo, ki je vsakomur umljiva. In to toliko bolj, ker oživljajo in tolmačijo tekst primerne ilustracije. Tudi ta knjiga je lepo in okusno delo nUčiteljske tiskarne". V. Nazorni nauk za drngo in tretje šolsko leto. II. snopie. Spiaali Fr. Gabrsek, J. Dimnik in Jos. Herie. — Uredila H. Sehreiner in dr. Fran Ilešič. Knjiga je delo tteh priznanih metodikov, in sicer je obdelal Fr. G a b r š e k oddelek BP o lj e", J. D i m n i k oddelek BN a p o 1 j u", Jos. Heric pa oddelek nY g o z d u inpri potoku" ter BJese n". Posamezna učne slike se naslanjajo na uvedene šolske knjige ter so sestavljene točno in jasno, kakor je pač pričakovati od izkušenih užiteljev strokovnjakov. Zato smo osvobojeni točnejšega ocenjevanja. Prav jy, da dobivamo od Matice tudi take knjige, ki zlasti mlajšemu učiteljstvu služijo vrlo dobro. Vzlic temu pa so le pripomoček, zakaj pravo sliko more razviti samo učitelj sain, če ne govori le z besedami, temveč tudi s sreem. Morda pa bi bilo za enkrat teh slik dorolj in naj za izpremembo dobe člani kaj drugega. Knjigo je tiskal Dragotin Hribar. * * Tako smo si po vrsti, kolikor to dbpuščajo razmere našega lista, ogledali književni dar BSlovenske Šolske Matice". Vobče smo zadovoljni z njim. Bil bi ta dar gotovo večji, ako bi imela naša Matica drugo gmotno podlago. A kakor povsod pri nas, tako je tudi tukaj velika mizerija, ki je naš delež, naše plačilo in naše prokletstro! Tudi svojo Matico si vzdržuje iz večine učiteljstvo samo, in sicer ljudskošolsko. Imena tistih, ki imajo več pod palcem nego mi, zaman iščemo v Letopisu. Kdo bi dajal dandanes denar za knjige, in še za učene knjige ! Odbor naj stopa po poti napredka, vodi naj ga duh modernosti in svobodoljubja. Treba nam je napredovanja, vse drugo nam bo navrženo. Ce ne nam, pa tistim, ki pridejo za nami. Pripravljajmo pot zarodu, ki požene prerojen, ves nov! +