Dolenjske Novice izhajajo vsal; čelrtelt ; ako : : je ta dan praznik, dan poprej. : :
Cena jim je za eelo let« 8 K, za pol leta 4 K, Naročnina za NemŽyo, Bosno in druge evropske države znaSa 8-50 K, za Ameriko 9'»0 K. List ill uglani se plučitjejo iiapi-ej.
Vse tloiiise, niiroSniiio in oxiiuiiila aprejeuia tiskarna J, Krajec uasl.
Narodni ppaznih svobodne Jugoslovije v Novem mestu.
n.
v torek 29. oktobra 1.1. je bil vseobči narodni praznik osvobojene Jugoslavije v slovenskem tije dehi. Kakor Ljubljana in Vda druga vefija mesta, trgi in vasi, tako se je tudi Novo mesto v najkiajšem iasn sijajno okrasilo in pripravilo za ta veliki dan.
Bil je jasen, soinčni dopoldan. Že na predvečer je bilo vse mesto v trobojnicaU našega troimenega naroda. Vsaka hiša, vsako okno, vsaka vrata, hodniki, it;l, — vse jo bilo v zastavicah in v zelenjn. Ravno tako je bila okrašena cela Kandija onostran Krke. Najlepši je bil Veliki tig v mestu, posebno okusno je bila okrašena Mestna hiša, uiiietniSko najlepša stavba v Novem mesta. Ves sijaj to zunaiqc slike je Še povzdignila električna lufi pred Mestno liišo, ki je bila ta večer jaka kakor nialo-ketlaj. Tudi zasebne iiiše so imele krasen nakit iz cvetja, zelenja iti zastavic ter lepo razsvetljavo, kakor n. pr, BarhoriČeva, Malovičeva, Straškova in še mnoge druge.
čast iiovoineškitii in kaiidijskiiii slovenskim ženam in dekletom, ki so pokazale toliko vnemo pri okrasevanju mesta!
Že zgodaj zjutraj na (lan narodnega praznika so se začele polniti cestc in ulice. Videl si može in žene, ki so prišli ure daleč peš; drugi so si priredili zelo niično velike vozove za slavnostno to priliko in voz za vozom se je ustavljal v predmestjih. Mogočne trobojnice so plapolale nad vozovi in vesele dolenjske in druge narodne pesmi so odmevale v čisti jutranji zrak. Nad vse lične so bile mnogobrojne narodne noše, ki so jih nosila brlika dolenjska dekleta z-radostjo v srcih in z veselim sineliom na zdravih in ljubkih licib. Gotovo najlepši del mlade Jugoslavijo na Dolenjskem 1 Prihajala so društva iz raznih krajev, gasilna in zabavna in kul-
turna, pevci iu pevke, preprosti ljudje in ^ lazumništvo iz tigov in mest, Nad vse častno je bilo seveda zastopano naše vrlo narodno učiteljstvo. Ziasli pevske točke pri obhodu so se izvrševale pod vodstvom naših učiteljev uprav izborno. Obhoda se je prav tako odlično udeležila narodna duhovščina iz mesta in vso okolice. V sprevodu smo opazili tudi mil. gosp. prošta dr. Elberta.
Bila je to zares celotna slika vsega dolenjskega naroda v najlepši slogi. Nehote si vzkliknil ob tem kiasnem prizoru: Ideja, ki je to slogo ín harmonijo brez vsake agitacije prizvala v življenje, mora biti zmagovalna! Ni je sile, ki bi Jo mogla trajno izpodriniti!
Blagor mu, kdor je v njeni službi z vsem svojim mišljenjem in prepričaiqcm !
Novo mesto kakor tudi Kandija jo bilo skoro vse do zadiijega zdravega prebivalca na trgu. Vsa društva so se zbrala pred Mestno hišo okrog svojih društvenih praporov. Sokolska zastava je Čez Štiri dolga leta teme in sramote vsegermanske brutalnosti zopet ZDiagoslavno zavibrala na javnem trgu dolenjske metropole. (Dober teden prej se po modrosti enega izmed grobokopov bivše stare Avstrije, grofa Attemsa, pri pogrebu načelnika Gregorca ni smela razviti.) Novomeški Sokol je nastopil polnoštevilno, v kolikor ni straliota vojske razredčila njegovih vrst. Neustrašeno je manifestiialo za svobodno Jugoslavijo vse naše višje in nižje madništvo z nekaterimi izjemami, ki še koreninijo V preteklosti in se sedanjosti najbrž sploh ne bodo mogle privaditi. Tujčeva peta je hila pač tako kruta in dosledna, da je vzgojila vTeku dolgega robstva celo sužuje iz prepričanja, „Moj oče tlačan, jaz tlačan, Ti, sinko, si v robstvo vkovan, TlaČani na svet se rodimo^ Tlačani ga spet zapustimo!-' Tako je naslikal najsilnojsi glasnik naše svobode veliki Anton Aškerc našo usodo v preteklosti, ki je — čast in hvala Večni Pravici — za vse večne Čase končana.
Kaj ljubka je hila naša šolska mladina ljudskih in srednjih šol obojega spola, noseč v rokah zastavice vseh treh delov našega naroda, vzklikajoč naši svobodi in
prepevajoč narodne himne slovanske. Vsa ogromna množica ljudstva na Glavnem frgu pred začetkom obhoda je znašala nad 8000.
Ob 9. uii je celebriral v kapiteljski cerkvi sam mil. g. prošt dr. Elbert ponti-iikalno mašo za srečno bodočnost naše Jugoslavije. Med sv. mašo je zopet pokazal mojster Hladnik, kaj zna on in njegov cerkveni pevski zbor. Cerkev je bila natlačeno polna ljudstva.
Ob 10. uri se je vršila v Mestni hiši pod predsedstvom mestnega župana g. Kosmana slavnostna seja občinskega sveta. Navzoč je bil tudi zastopnik krajevnega odbora Narodnega Veča za Novo mesto g. Davorin Majcen — i[i zastopnik kraj. odb. za Kandijo g. Fr. Šuklje.
G. -Župan je nagovoril polnoštevilno zbrani občinski zastop približno s temi-le besedanii:
Konec je tisočletnega suženjstva našega naroda, napočil je naš dan, dan sivo* bode in ujedinjenja vsega jugoslovanskega naroda. S Iivaležnostjo se spouiijijam danes na tem mestu tistih mož, ki so nam gradili naš jugoslovanski dom. Pred vsemL našega prvoboritelja Dr. Jan. Ev. Kreka, ki je prvi spregovoril odrešilno besedo o naši svobodi takrat, ko nas je tlačil vojaški absolutizem in preprečit vsak svoboden dih slovanskih narodov stare Avstrije. Slava Dr. Kreku! (Trikraten Slava!) Prav tako smo hvaležni našemu vladiki knezu in škofu Dr. Jegliču, ki je hi! proti vsem oviram oijzgoraj trden, kakor gorenjska skala. Najbolj se je po-tradil za našo novo državo z neumornim delom naš načelnik Jugoslovanskega kluba Dr. Korošec in njegovi tovariši v klubu. Narod jim bo večno hvaležen. Ves ta ogromni trud tiaših mož pa bi bil ostal brez tega sijajnega uspeha, ako bi se ne bil o pravem času oglasil s svojo odločilno besedo o resnični ravnopravnosti, ne taki, kakor so jo uživali narodi v bivši Avstriji, največji mož sedaitje zgodovino Wilson. Trikrat slava temu možu, katerega ime bodo blagoslavljali še pozni rodovi ! (Slava Wilsonu !) Še eno besedo za slovo! Mladi naš vladar je užival pri nas dokaj simpatij ! Mogoče, da bi bilo lahko vse drugače ž njim, ko bi ne bil imel tako ničvrednih svetovalcev.
Edini Hohenlohe je bil nekaj bolj pameten, a izginil je čez nekaj tednov iz vrste cesarskih svetovalcev. Tako smo se poslovili. Stopamo v novo življenje v novi naši državi, kjer bomo sami gospodarji na svoji zemlji. Srečni smo, da smo doživeli ta dan. Ob-\iubimo si danes slovesno, da bomo vsi, če tndi pristaši raznih strank, stvarno in mirno delali v prid naši Jugoslaviji. Nikdar se naj ne pojavi več tista strastna osebna borba nekdanjih dni, ki so minuli! Tako bo Jugoslavija srečna domovina kulturnega naroda!
Glasovi odobravanja in živahni Živio-in Slava-klici so spremljali županove besede.
Na predlog g. župana, ki je izjavil, da je odslej naša najvišja narodna instanca Narodno Veče v Zagrebu, kateremu smo vsi na razpolago, se podari Narodnemu Večn 1000 kron. Soglasno in z velikim odobravanjem sprejeto.
Sklene se tudi na predlog g. župana, da se imenuj naše mesto odslej izključno le Novo mesto. Staroavstrijsko birokratično spako Rudolfovo-Rudolfswert smo pokopali za vedno.
Nato zaključi g.župan to velepomemhno zgodovinsko sejo občinskega sveta.
Med tem Časom se je napolnil zadnji prostor velikega Glavnega trga s tisoči in tisoči ljudske množice, ki so se zgrnile tudi v vse stranslfe ulice na vse strani prostranega trga.
Občinski svet z županom na Čelu stopi iz zborovalnice pred Mestno hišo, kjer je bil govorniški oder.
V imenn krajevnega odbora Nar. Veča za Novo mesto je nagovoril zbrane množice ljudstva odbornik g. Davoi in Majcen :
Narod jugoslovanski! V imenu naSe najvišje narodne oblasti Narodnega Veča Vas vse, ki ste piišli k tej zgodovinski manifestaciji od blizu iu daleč, najsrčnejš« pozdravljam. Danes obliajamo praznik, kakor ga naš narod v svoji dvetisočletni zgodovini tipljenja in grenkobe še nikdar ni doživel; naša manifestacija velja največji in najvzvišenejši ideji, za katero so je kedaj boril človeški rod na zemlji. Praznujemo praznik svojega vstajenja, svoje svobode! Kolikokrat so naši naj-
Iz dnevniha slovenshega îastnilto v svetovni vojni.
Pd dnsinlhu t lanhi Muha.
(19.)
Župnik je nadaljeval v slovenskem jeziku: „Radaj se Kraljica nebes!" In ko so pevci nadaljevali to pesem prav tako v slovenskem jeziku, sem bi! naravnost očar an, V slovenskem jeziku so peli zahvalno pesem, prav tako so se opravile molitve pri blagoslovu v slovenščini. Kaj sličnega se ne čuje pri nas na Kranjskem. S staro, a vedno lepo velikonočno pesmijo „Zveličal- naš je vstal iz groba" so pevci zaključili piisrčno velikonočno slovesnost. Petje je vodil domaČi nadučitelj, pele so pa pevke iti naši fantje. Na kmetih že zlepa nisem čol tako ubianega cerkvenega zbora.
Kmalu po Veliki noči je došJa vest, da bo nadzoroval polk ekscelcnca Wurm. Šele ob enajstih dopoldne smo prejeli to obvestilo, a inšpekcija se je imela izvršiti
oh Štirih popoldne. Torej že v nekaj urah je bilo treba vse urediti za sprejem visokega vojaškega dostojanstvenika. To je delo! Ob polu treh sva odšla s poveljnikom na prostor, ki je bil določen za sprejem. Podpolkovnik Montjoye je uredil ves polk, ki je bil že tam. Takoj na to je došel še polkovni adjutant imdporočnik Mabr, ki jo odredil še nekatere podrobnosti.
Točno ob Štirih je naznanila tromba, da prihaja ekscelenca. Pridrdral je avtomobil, in godba je zaigi ala cesarsko bimno. Pregledovanje se je izvršilo zelo natančno. Ekscelenca se je zamudil pri vsaki stotniji gotovo desot minut. Govoril je s častniki in nioštvom ter se zanimal za nmlenkosti, za kakršne bi se kdo drugi ne biigal Odlikovance je posebej poklical k sebi ter vsakega posebej izprašal, kdaj, kjo in za kako hrabrost je prejel odlikovanje. Ko je bilo tudi to končano, je ekscelenca velel častnikom, naj postavijo polk okrog njega. Ukazal je dalje, naj kdo izmed gospodov, ki gladko govori slovensko, pristopi k njemu. Med onimi, ki so se hoteli izuiuzati, sem
bil tudi jaz, a že je zaklical moj poveljnik podpolkovnik Montjoye: „Poročnik Muha!" Kaj sem hotel? Moral sem se javiti.
Ekscelenca jo pozdravil dični gorski strelski polk Št. 2, prejšnji slavni domo-bianski polk Št 27. Pohvalil je čudovito hrabrost tega polka v vseh bojih. Ko je končal, me je pozval, naj vsebino njegovega govora ponovim v slovenščini. Govoril som, a sam ne vem, kako. Tovariši so mi pozneje častitali, češ da sem govoril navdušeno.
Končno je ekscelenca zbral okrog sebe vse ČastniŠtvo in mu častital h krasnim uspehom polka. Častnike-učite^e jo še posebej nagovoril. Kratka vsebina njegovega govora jo: „Posebno me veseli, da je med Častniki tega polka toliko \judskošoIskih učiteljev. Pozdravljeni, vzgojitelji naroda, vzgojitelji državljanov! Glejte, v vašilt rokah je iiaoda domovine!'
V najlepšem spominu mi bodo ostale te besede. Vzbudile so v meni ponos, da sem učitelj, vzbudile so zavest, da je ta stan sicer težaven, a lep.
Proti koncu aprila smo priredili veselico v korist vdovam in sirotam padlih junakov. Pa kar ves teden smo jo potegnili. No, kaj takega menda še ni izvedlo nobeno podjetje. Vsak dan dopoldne so se vršile običajne vojaške vaje, a vsako popoldne se je ob Štirili pričela veselica. Na vasi sta stala dva slavoloka, pri ceikvi je bila lična trafika, metalnica obročkov za dobitke, plezalno drevo, fotografični atelje in gostilna pri „Planinskem Janezu". Povsod se je gnetlo vojakov in civilistov, povsod je vladalo živahno razpoloženje.
Obilo smeha je vzbudilo dobro maskirano „reklamno druStvoi', ki je s harmoniko, zvoncem in renjami vabilo ljudi na veselico.
V dolinici zunaj vasi so je vi-ši! ,.petoboj'' pod vodstvom poročnika Jezerska. „Petoboj" obstoji iz prostega teka, skakanja v višino in daljavo ter iz metanja ročnih granat. Stvar ni smešna, temveč resna in zanimiva. Nastopilo je 25 izbranih fantov telovadcev.
Omeniti moram Še „Martina Debelu-barja", ki je uganjal burke, s katei imi je tudi najbo^ nataknjeiiega sitneža spravil v dobro
lileinenitejši dnliovi v trpkoslatlki naši materinščini izražali bolestno hiepenenje po zlati svobofli nasoga rodu! Danes nam je v istini zasijala v krvavem svit» svetovne horbe zlata njena zarja, lladnj se, narod, prišlo Ti je odrešenje I
Prva svobodna beseda v svobodni Jugoslaviji bodi posvečena našim strašnim žrtvam, katerih kri je bila prelita za Jugoslavijo in za nikogar in za niČ na svetu kakor íía Jugoslavijo in njeno popolno ujedinjeiije in svobodo. Strašne so bile v „letih strahote", kakor jih označuje Ivan Cankar, žrtve naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na bojni poljani ill v zaledju . je kosila smrt, je nniiSevala beda in bolezen, je davila rabeljska justica zbesnelega veleneinškcga militarizma sinove in li6ere naše Jugoslavije. Domovina jitn ostane vsem veCno hvaležna, vse žrtve so posvečeno največji ideji, najsvetejšemu vzoru jugoslovanskega naroda in vsega kulturnega Človeštva. Večen jim spomin !
Druga naša svobodna beseda bodi izraz najglobokejše hvaležnosti našim prvo-boriteijem in voditeljem, vsem brez izjeme, ki so vztrajali v tem velikem boju do konca na svojih odgovornih mestih. Narod jih pozna in jih ne pozabi nikdar. Spomenik so si postavili sami s svojim ne-nmornim in kristalno značajnim delom. Njihov spomenik, v katerem bodo v veke vklesana njihova imena, je njedinjena in svobodtia velika Jugoslavija, Hvala in slava rqim!
Temne sile germanskega imperijalizma so nam grozile s poginotii. Sami bi jitn ne bili kos. Srečna zvezda naše domovine in vsega človeštva pa je združila v silno koalicijo malone vse kulturne narode sveta, ki so s svojimi gmotnimi in duševnimi silami za vedno treščili ob tla zmaja velenemške požrešnosti in nasilnosti. Onostran velikega morja pa je vstal politik-prorok novega bla-govestja vsem kuUnrnim narodom Wilson ki je zaktieal, da odmeva po vsem svetu: Najmanjši izmed narodov je_enakovreden in enakopraven največjim! Živi naj svoje življenje po svoji lastni volji! NI je sile nad r\jim ali izven njega, ki bi ga vkle-pala v spone! Samoodločba narodov velja! Bratje in sestre! To je hila beseda besed, balzam dtišatn vseh ponižanih in razžaljenih narodov ! Večna slava našemu rešitelju Wilsonu, večna slava kulturni zvezi narodov, zlasti viteški Franciji in silni Angliji! (Gromoviti Slava-kli'ci po celem ti-gu.)
Narod jugoslovanski I Naša današirja slovesna manifestacija ne sme v nobenem ozirn hiti poulična demonstracija; saj bi le oskrunila mlado svobodo našega novega jugoslovanskega doma, ki nam je zgrajen in zasiguran za ^-^e večne čase.
voljo. Kamor je šel, vse je drlo za njim. Zrelih dovtipov nui ni nikoli zmanjkalo.
Takole nam poteka življenje zdaj v veselju, zdaj v bridkosti. Pehamo se z bojišča na bojišče in željno pričaknjemo rešitve. Kdaj se bo pač izmodiil nesrečni, zaslepljeni človeški rod ? Bodeni li dočakal konca? O, njorda pride kmalu Čas, ko mi bo sovražna svinčenka končala trpljeiqa polno živijeige. In preselil se bom v kraj, kjer vlada večni mir, neskaljena ljubezen.
Konec.
S tem končamo spis, ki sino ga sestavili po dnevniku pokojnega Janka Muha. Obliko dnevnika smo opustili in !e zanimivejšo snov snjo združili v primerna poglavja, da tako dobi občinstvo jasno sliko o živ^enju naših junakov na bojnem polju, kar smo že v uvodu omenili. Upamo, da smo svoj namen vsaj deloma dosegli.
Cenjeni čitatelji naj blagohotno oproste napake, ki so jih opazili, zakaj spis se je sestavljal sproti in ni bilo časa za temeljito korekturo.
Naj Živi, se razvija in cvete naša Jugoslavija!
Zbrane množice so jued tem govorom in zlasti ob koncu viharno manifestirale in vzklikale v slavo JiigOřílavIji, njein'm graditeljem in zaveznikom. Bil je to pravi orkan ljudskega navdušenja, kakor ga novomeški Glavni trg še ni nikdar doživel.
G. žnpan Rosman se nato še v kratkih in krekpih besedah spominja obeh glavnih voditeljev in prvoboriteljev dr. Jan. Ev. Kreka in dr. A. Korošca. Množica burno nazdravlja obema. Nato se razvrsti sprevod.
Slavnostni sprevod je otvoril Sokol in Orel na konju; sledila so društva z zastavami in z godbo, občinski zastop, ljudska šola, gimnazija, dekleta v narodnih jiošah in vse drugo občinstvo v pestri, nedogledno dolgi visti. Pomikat sc je sprevod od Glavnega trga po Ljubljanski cesti do okrajnega glavarstva, potem nazaj mimo ženske bolnice in poŠto po Ljubljanski cesti in Glavnem trgu črez most v Kandijo do Klemončičeve hiše, od koder je ki'enil mimo sejmišča do Kandijske bolnice in potem zopet nazaj črez most lia Glavni trg pred Mestno hišo, kjer se je 1'azŠel. Med sprevodom je vladalo ves čas slavnostno navdušenje, pevci so peli slovanske himne in naše narodne, razlegali so so viharni klici Jugoslaviji, Wil-sonn, našim poslancem, zlasti dr. Korošcu in dr. Kreku. Pevci pod vodstvom mojstra Hladnika so dovršeno peli krasno, moške zbore: pred mestno hišo „Hej Slovani", pred okr.-glavarstvom „Lepa naša domovina", na mostu „Bnči, bnči, morje adri-jansko", v Kandiji „Od Ui'ala do Triglava" in „Slovenec sem", pred razhodom na Glavnem trgu je pel celi ti'g himno „Hej Slovani", ki je mogočno donela tja proti Gorjancem. Tudi ženski zbori so so lepo proizvajali med obhodom.
Pred okr, glavarstvom se je sprevod ustavil in g. župan Rosman je nagovoril množico ter oznanil, da se imenuje naše mesto dalje samo „Novo mesto". Z okrajnega glavai'stva je pozdravljal g, glavar dr, Vončina s soprogo in otroet. Pri ženski bolnici, ki je bila tndi prav miČno okrašena, so čfi, nsmiljenke in bolniki navdušeno pozdravljali raz oken obhod, kar je gan-ýivo vplivalo na množico vdeležencev, ki so jim klicali v zahvalo gromovit Živio. Pred Klemenčičevo hišo v Kandiji sta govorila nuiožici, ki se je za trenutek nstavila, gg. Šnklje in Zurc; prvi je govoril o naši dolenjski zgodovini trpljenja in aužergstva, di'ngi je proslav^al naše voditelje dr. Kreka, Korošca ter vse naše poslance hi pred vsem knezoškofa dr. Jegliča, Viharni Živio-klici so spremljali izvajanja obeh govornikov.
Ves čas tega impozantnoga obhoda je vladalo viharno radostno razpoloženje; itdado in staro, otroci in starci, mladina in resni možje — vse je bilo pod vtisom velikega zgodovinskega praznika, kakor-šnega še doslej nikdar ni praznovalo naše prijazno Novo mesto.
Vladal je ves čas najlepši red. Delo je počivalo, trgovine so bile zaprte. Vea popoldan je bilo v mestn veselo življeirje. Zvečer je bila v Narodnem Donni ljudska veselica, ki so se jo udeležili vsi sloji. Oglašali so se govo^iki, nastopali so pevci in pevke, rajalo in plesalo se je, klavir ÍJi harmonika jo prišla do veljave, bila je zares ljudska, narodna veselica.	M.
DpžilvIjanI!
Precisedništvo Narotlnega veča v Zagrebu kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrva^ tov in Srbov je na predlog Na' rodnega sveta v Ljubljani za Slovenijo imenovalo to^Ie vlado :
Predsednik: Josip Pogačnik. Oddelek za notranje zadeve:
Dr. Janko Brejc. Oddelek za prehrano:
Dr. Ivan Tavčar. Oddelek za uk in bogočastje:
Dr. Karol Verstovšek. Oddelek ze pravosodje:
Dr. Vladimir Ravnihar. Oddelek za socialno skrb: Anton Kristan.
Oddelek za finance:
Dr. Vekoslav Kukovec.
Oddelek za promet:
dr. Pavel Pestotnik. Oddelek za industrijoin trgovino :
Dr. Karol Triller. Oddelek za javna dela in obrt:
Inženir Vladimir Remec. Oddelek za poljedelstvo: Prelat Andrej Kalan. Oddelek za narodno obrambo:
Dr. Lovro Pogačnik. Oddelek za zdravstvo: Dr. Anton Brecelj.
Vlada si je svesta, da je prC' vzela za prehodno dobo do končne ureditve naše edinstvene države težko in odgovorno dolžnost.
To dolžnost bo mogla vršiti le s pomočjo in podporo Vas vseh.
Državljani! Združite vse svoje sile v blagor naše domo' vine!
Vzdržtijte red in mir! Vsi dosedanji zakoni in na^ redbe ostanejo še nadalje v ve-Ijavi, enako vse narodne vojaške in civilne oblasti terurac^ dokler vlada drugače ne ukrene/
Nihče ni upravičen si sam delati pravice.
Rojaki, spoštujte imetje, čast in poštenje drugorodnih sodržavljanov.
Vojaki, bodite na službo domovini; gre za Vaš lastni dom!
Zvesti velikim načelom, v imenu katerih smo dosegli svojo svobodo. Vam vlada obljublja, da hoče zvesto služiti narodu. Ljubljana, 31.oktobra 1918. Josip Pogačnik^ I. r., predsednik.
Uradi odsekov narodne vlade SHS v Ljubljani
se nahajajo v naslednjih poslopjih:
Predsedstvo: deželna vlada. Notranje zadeve: deželna vlada. Finance: finančno ravnateljstvo. Pravosodje: justična palača. Kmetijstvo: Kmetijska dinžba. Nauk in bogočastje: deželni:: vlada. Javna dela In obrt: deželni stavbni urad
Tiu^feški trg. Trgovina in industrija: deželni dvorec. Prehrana: deželna vlada. Promet: glavni (južni) kolodvor, I, nadstropje.
Narodna obramba: deželni dvorec. Zdravstvo: deželna vlada. Socialno skrbstvo: kazina.
Dhlic prebivalstvu !
Ko smo se Slovani še morali horiti za nemSko nadvlado, za svojo suŽnost, za oietnjavo brezmaterincga jezika, niste motili nikjer javnega reda, poslnSni ste bili svojim tlačiteljem in dajali, dasi neradi, živila, ki so se izvažala po večini na Nemško.
Tembolj je VaSa dolžnost, da zdaj, ko ste svobodni Jugoslovani, ne oskrnnite naše mlade, nežne svobode z nasilstvi, izgredi in neplodnim zabavljanjem. Veselite m svobode dostojno in ne z izgredi, ki bi se jih inoiali sramovati v dno duše.
Takisto dajajte npiaviíenim oiganom živila, ki jih bodo dobili le Slovani in ki so nujno potrebna za prehrano doniaiinov, dokler nam ne piiskot'ii na pomofi ententa z živili. Saj je daleč po svetn znano mehko in usmiljeno srce Slovanov, posebno slovenskih Žená.
Apeliram na Vašo razsodtiost in i'odo-Ijnbje in upam, da ne bo treba poseči po strožjih ukrepih, n. pr. popolne zatvoritve gostilnic, prisilnih rekvizicij itd.
Pokažite, da ste sinovi ne samo svobodnega, ampak tudi kulturnega naroda!
Narodno štacijsko poveljstvo v Novem mestu.
V svobodni ]ugoslavi]i.
I.
Ko sem se vračal z narodnega praznika, areča mc prijatelj iz Podgorja in me s skrbjo vpraša, če bomo tudi v svobodni Jngoslaviji mleli „na karte" in, kako se tako nasiktvo spravi v sklad s svobodo.
Da, prijatelj iz Podgore, ali vel, kedo je svoboden? Poglej sebe, poglej svojo ženo, svojo dnižino! ali ste svobodni? ali lahko delate, kar se Vam vsakemn posamezno ravno zljnbi? Ukažea kaj dekli, odrediš kaj v gospodarstvu, pa se Ti ne ngodi, ali vsaj ne, kakor bi rad imel; jeziš se in moraš sam napraviti; seveda zato zaostane delo, ki bi ga bil sicer sam opravil, — Trudna se Ti vrne žena s i(o\ja; kako bi se odpočila ponoči! Pane, otrok joka celo noC; ali je bolan, ali tako poi'eden, to je vseeno: svobodna žena ni bila, ker je morala podrediti svojo vo^o drugenn;. — HUpec bi Šel rad v nedeljo popoludne na vas; ukažeš mn, da mora ostati doma in paziti na kravo, ki je na časn. Ali je bil svoboden? Pa ne samo v družini je svoboda omejena; ozrl so okoli sebe po vasi: danes moraš Ti sosedu pomagati, jutri on Tebi, pojutrišnjem oba tretjemu. In v vedno večjih krogih se Ti kaže ta odvisnost. Če misliš na občino, deželo, državo.
Na dragi strani pa moraš tudi priznati, da imaš pravico, da za vso tisto svobodo, kar je žrtvuješ svojemu bližnjemu bodisi v družini, bodisi v občini in državi, zahtevaš enako žrtev od svojega bližnjega. Če pa sam ne žrtvuješ nič, potem tudi od drugod nimaš nič pričakovati. In če to pomislimo, potem po pravici vzkliknemo: „Hvala Bogu, da nismo svobodni!« Zakaj brez pomoči svojega sočloveka ne obstaneš niti en dan.
„Dobro," boš rekel, „ali zato meni vendar ni treba na karte mleti." Vidiš, piijatelj, vse naše gospodarsko življenje je stroj, sestavljen iz neštetih kolesec, peres, vzvodov itd. Vzeriii v roke žebe\j, ki ga tolikokrat rabiš v svojem gospodarstvu; kako je nastal? Kedo je kopal železno rndo zanj, kedo premog, da so to rudo topili, kedo je iz dobljenega železa napi'avil žebelj, kedo TÎ ga je spravil v roke? Po kolikih železnicah se je vozil,
keđo je železnice zidal, kedo vodil stroje, keđo skrbi za red in varnost na železnicah, kedo uííi vse te ljudi, ila razumejo svoj posel, kedo brani blago po železnicah tatov in roparjev V Kedo oblaCi vse te Ijndi, kedo oblači Tebe? Pa kaj bi iz-praševEil: poglej okoli sebe, ne bo§ našel stvarice, ki bi Te ne spravila na dolgo verigo \ju(ii, ki so imeli opraviti, preden je prišla stvarica Tebi v roke. In vsi ti ljudje imajo od tranotka, ko so prišli na svet, pravico ne samo do fraka in solnca, ampak tudi do živeža in vseli življenjskih potrebščin. Če si ga sami 'ne morejo pri-delavati, mora jim ga dati tisti, ki ga vsled njihove pomoči pridela Čez svojo potrebo. To razumeš, prijate^, kaj ne? Ali na nstnali Ti spet vidim vpraâaïqe: „Pa zakaj bi zato jaz moral mleti „na karte" ?"
V mirnih časih je bilo dosti živil, obleke in vsega in vsak je lahko kupil po svoji potrebi; v vojski se je na iiiili-jone \jndi odtegnilo dela in se posvetilo jelu in razbijanju in nničevanju. Razume so, da je Življenjskih potrebščin moralo zmanjkati; zato se je moral ostanek porazdeliti po enakih deležih. Kedor torej sam ne prideluje, ta je dobil na svojo karto delež, ki je odpadel nanj; kedor pa sam prideluje, ta je smel semleti le toliko, kolikor odpade po tistili zarafiuuje-nili deležih nanj; ostanek mora hraniti za svojega bližnjega. Zato so se vpeljale inlovske karte, ki Ti predpisujejo, koliko ameš doma porabiti, torej semleti.
Vem, da bridko Čutiš to krivico, da ne smeš gospodariti svobodno s tem, kar si sam pridelal na svoji zemlji. Ali pomisli, Če bodo ljudje, ki sami niso niČ pridelali, stradali, bo prišlo do pobojev in ropanja ; in izgubil boš še to, kar bi Ti ostalo, če bi oddal i)redpisaui delež. Pa saj imaš menda vendar kaj srca tudi? Menda Ti ni potreba samo groziti, da bi Ti šla ta resnica v glavo?
rtaznmeni Te tudi, da kolneS z nami vsemi to peklensko vojno in vse tiste, ki so priklicali to gorje nad nas. Toda tega ni storila naša scilanja vlada; ta se na-spi'otno z vsemi močmi trudi, da skrajša in olajša gorje, ki so ga dragi provzročili. Pri tem nehvaležnem trudu moraš — čuješ? moraš tudi Ti pomagati, kar je v Tvoji moči, in magari Če treba mleti „na karte". Če gori na vasi, ni prvo vprašanje, kedo je zapalil, ampak, kedo bo gasit. Če bi se Ti jezil nad našo vlado, ki hoče pogasiti vojni požar, bi bil kakor tisti sosed, ki se jezi nad gasilci; ker mu oblivajo z vodo gorečo hišo. Če hoČeŠ, da se ogenj pogasi, ne tišči rok v žepu, ampak pomagaj; to je ravno tako Tvoja dolžnost, kakor dolžnost vlade; ona mora dajati prava povelja. Ti jih moraš točno izvrševati. Ali razumeš sedaj, zakaj bo treba, Če 80 bo to od naše vlade predpisalo, — mleti na karte?
DomaČe in tuje novice.
Zahvalna služba bo^a. V nedeljo dne 3. novembra se je darovala ob 10. uri v kapiteljski cerkvi v Novem mestu slovesna pontiiikalna sv. maša v zahvalo, da se je urestiičila dolgo gojena želja in da je Bog blagoslovil naš trud, ki nam je prinesel Jugoslavijo. Sv. mašo je bral mil. gospod prošt dr. Elbert. Pred sv. maŠo je imel č. g. vikar Žerjav slavnosti primeren govor, katerega je poslušala prenapolnjena cčrkev vernikov iz vseh stanov in vseh društev ter šolske mladine z najveújíin utisoiii in zadovoljstvom. Govoril je: Jugoslovanski narod, ki praznuje vstajenja dan iz groba suženjstva, nioM pred svojim Bogom zahvalno molitev. Med sv. mašo je mojstrsko proizvajal kapit. cerkvoni zboi* slovenske pesmi in na koncu Te Deum. Po slovesni zahvalnici je zapel zbor in vsa cerkev z
njim z globokim občutkom veličastno pesem „Lepa naša domovina", ki je tako mogočno in prijetno donela v Iiranui božjem in iskreno segala množici jugoslovanskega ljudstva v dušo in srce, da je bila vsa cerkev popolnoma prevzeta odkritosrčne radosti, domoljubnega vesela in ognjevitega navdušenja za sveto naso svobodno Jugoslavijo.
Kneževski dar. Ljubljanski knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič je na dan našega narodnega praznika velikodušno naklonil Narodni galeriji kneževski dar 20.000 K. Slava našemu vladiki!
Šolski praznik v proslavo Jugoslávie. Na novomeški gimnaziji se je praznoval v torek 5, t. m. šolski praznik v proslavo osvoboditve in ujedinjeiqa naše Jugoslavije, V nemškoavstrijskih sponah narodne su-žnosíi je pred vsem zdthovalo tudi naše srednje Šolstvo. Vladala je povsod v notranjem ustroju srednjih šol nemščina; spričevala, katalogi, konference, zapisniki — vse je bilo nemško. Učni jezik, napol nemški do zadnjih let. Najstrašnejši pa jo bil dnh avstrijskega laži-p a t r i j o t i z m a in militarizma, ki je posebno v zadnjih letih pil kakor vampir našo kri in nam povzročal naravnost neznosne' fizično in psihične muke. Naravna, zdrava narodna vzgoja je bil zločin, resnica se je potvarjala do ostudnosti, milost in naklonjenost se je delila le hinavcem in izdajalcem. Prava sreča za narod je, da je ogromna večina učiteljev in nčenccv izšla iz tega moralnega avstrijskonemškega močvirja nepoškodovana na svoji jugoslovanski duši. Če tudi je trpela pod neznosnim pritiskom tujega gospodaija brez primere. Zarja naše svobode je pregnala za vedno tudi iz naših šol temne pošasti grozne preteklosti. Odslej sicer ne bomo imeli več prisiljenega patri jo tizma in hinavske lojalnosti napram tujcem in vseh neznosnih slavnostnih izgredov, ki so izhajali iz iijega, pač pa bomo imeli domovino, pravo mater našo Jugoslavijo, kateri bo shižila tudi šola po narodnem zakonu srca in razuma. Tega zgodovin.skcga preobrata se v največji meri zaveda tudi vodstvo novomeške gimnazije, ki ji je v Jugoslaviji gotovo odmenjeno važno mesto za vzgojo in napredek dolenjskega zavoda. G. ravnatelj Jos. Wester je zbral dne 6. t. m. vse učitelje, učence in učenke v gimnazijski ri-salnici in jim je v daljšem krasnem govoru pojasnil sedarqo in bodočo našo zgodovinsko dobo in nalogo, ki jo ima vršiti v njej Šola in mladina v blaginjo in sreČo naše ožje in velike domovine Jugoslavije. S trikratnim živio-klicem Jugoslaviji se je končala ta dosedaj najlepša zgodovinska šolska slavnost na naši ginniazîjî. Uvedel se je tudi takoj izključno slovenski učni jezik mi pouk srbohrvaščine na višji gimnaziji. Nemščini je ostalo provizorno Še nekaj ur, dokler se ne izpelja trajna reforma učnega načrta.	M.
Žalna slovesnost se je vršila na novomeškem novem pokopališču na praznik Vseh Svetnikov ob 4, uri popoldne in sicer na grobeh v tukajšnjih bolnišnicah umrlih voj ako v-j un ako v. Grobovi so bili ozaljšani z zelenjem in cvefjen). Č. g. vikar Žerjav je v velepomenljivem in ganljivem nagovoru slavil padle junake in jim zagotovil trajen spomin. Omenil je, da so junaki, ki so umirali za našo svobodno domovino, naši učitelji, a mi, njihovi učenci, ki polagamo na njihove preproste gomile v znak hvaležnosti duhovni venec molitev In dobrih sklepov. Nagrobne pesmi, ki jih je dovršeno zapel pevski zbor pod vodstvom gospoda Hladnika je pretresljivo uplival na množico zbranega ljudstva iz vseh stanov. — Duše hrabrih vojakov naj uživajo rajski oddih v kraju večnega miru!
Z novomeške gimnazye. Eedni Šolski pouk se prične danes, dne 7. novembra ob 8. uri dopoldan.
Pouk na novomeški deški ljudski šoli se zopet prične 11. novendjia to je prihodnji ponde^ek ob 8. uri.
Promovira! je 30. oktobra 1918 za doktorja teologije na graški univeizi Dolenjec prijor cistercijancev v ZatiČini gosp. Avguštin Kostelec.
Krajevni odbor Narodnega Veča za Novo mesto je bil izvoljen na zborovanju dne 27. oktobra t. 1. v Narodnem domu. Predsednik je g. Jos. Žmavec, tajnik g. Davorin Majcen in načelnik nar. obrane za novomeški okraj g. Anton Lovše. Zborovanja je predsedoval g. župan Rosman, poročal pa je o potrebi organizacije v našem okraju g. dr, Ciril Ažinan.
Posvetovanje županov novomeškega okraja se je vršilo na povabilo krajevnega odbora N. S. za Novo mesto v nedeljo dne 3. novembra t. 1. v Mestni hiši novomeški. Predmet posvetovanju je bila obramba oseb lit imetja v bližajočih se kritičnih časih nagle demobilizacije. Otvoril je zborovanje tajnik g. Davorin Majcen, pozdravil vse navzočo in na kratko očrtal pomen politične organizacije po občinah. Nato je načelnik narodne obrane g. stotnik Anton Lovše podrobno poročal o celi obrambni akciji v našem okraju. Sledila je živahna debata, ki je pokazala, da bodo naša županstva v teh nevarnih časih storila vse, kar je le mogoče, da se zavaruje nas okraj za vse slučaje nevarnosti.
Posvetovanje Požarne brambe, Sokola in meščanske garde o sodelovanju pri obrambni akciji o priliki hitre demobilizacije se je vršilo v nedeljo 3. nov. t, 1. v Narodnem domu. Načelnik nar. obrano g. stotnik Anton Lovše je obširno poročal o potrebnih ukrepih, da bo obramba zadostna.
Občni zbor novomeškega Sokola se vrši v pondeljek 11. novembra 1918 ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu.
Novomeški Sokol je bil v nedeljo dne 3. t. n]. z zastavo korporativno zbran na Glavnem trgu pred Mestno hišo. Tačasni starosta dr. Ivan Vasić je v krepkem, jedrnatem nagovoru pojasnil članstvu pomen velike dobe, v kateri se nahajamo, in pozval vse Sokole, da izpolnjujejo v tem času svoje dolžnosti napram domovini v Še večji meri kakor dozdaj. Starosta je segel vsakemu članu v roko ter sprejel s tem njegovo zaobljubo. Končal je s slovesno zaobljubo Jugoslaviji, na kar je Sokol odkorakal v Narodni dom.
Štacijskl poveljnik v Novem mestu
je sedaj domačin g. stotnik Anton Kuder.
Slovesna zaprisega jugoslovanskega moštva in častnikov se je vršila 2. nov. t. 1. pred Mestno hišo v Novem mestu. Navdušen govor jo imel nadporočnik dr. Ivanetič. Nato je prebral nadporočnik Otmar Skale prisego Jugoslaviji, katero so vsi vojaki ponovili. Končno poila gosp. Skale sleheinemu loko v znak prisege. Na trgu se je zbrala vel'ka množica ljudstva, ki je pozdravljalo narodno vojsko.
Uradne ure okrožnega sodišča v Novem mestu. Od 6. nov. 1918 naprej do preklica bode odprt vložní oddelek pi'i okrožnem kakor tudi pri okrajnem sodišču v Novem mestu ob delavnikih le od 9. ure dopoldne do 1. uie popoldpe. — Ob nedeljah od 9. do 12. ure in praznikih od 8. do 12. ure.
Smrtna kosa v Novem mestu: Dne 1.1, ni. je umrla ga. Marija Pureber, zaradi oslabelosti vsled starosti, stara 80 let. — Istega dne je umrla za pljučnico v ženski bolnici ga. Alojzija Cvelbar, soproga delavca iz Škocjana, stara 43 let N. v m. p.!
Srbohrvatski tečaj v Novem mestu.
Poznavanje srbohrvatskega jezika je postalo nujno. Siccr smo se z bratom Hrvatom ali Srbom lahko sporazumeli v slovenskem jeziku, a poslej bo vendar treba nekoliko več znanja tudi v In vaščini. Mestni župan g. Rosman je sprožil misel, da bi se vsta-novil srbohrvatski krožek, v katerem bi se dala praktična navodila za učenje srbohrvaščine. Misel je bila vsestransko z veseljem pozdravljena, zanimanje je veliko. G. ravnatelj Wester je na Žppanovo prošnjo
rade volje pripravljen, voditi tak učni tečaj (10—12 ur), pristopen vsem meščanskim kiogom, moškim In ženskam. Kot pomožna knjiga bi služila dr. Piešičeva Hrvatska knjižnica, L ali II. zvezek, izšla v SilSv. Matici leta 1906 ozii'. 1907. Člani Slov. Matice gotovo Še hranijo te knjige; nekaj se Jih je naročilo v Ljubljani. Kot priročni slovar se priporoča mali MuŠićev Hrvatsko-slovenski slovar. Gospôda, ki se namerava tega tečaja udeležiti, naj se prijavi v času od 6. do 10. t. m. pri g. mestnem Županu Kakor hitro dospii naročene knjige, se tečaj otvori. Ali se bo rabil I ali II. zvezek Plešičevo knjige, zavisi od tega, katerega zvezka se bo več nahajalo v rokah udeležencev.
Ljudska predavar\ja v Novem mestu.
G. dvorni svetnik pl. Ôuklje je dal pobudo, da bi se v letošnjem zimskem času priredila vrsta predavanj v dobrodelne namene. Na sestanku, ki so se ga udeležili gg. vladni svetnik kot predsednik Narodne čitalnice ter dvorni svetnik Řnklje, gimn. ravnatelj Wester in dež. sodni svetnik Žmavec, so se ti gospodje zedlnili v sledečih načelih glede smeri in svi'he teb predavanj : nanašajo naj se na današnji jugoslovanski pokret in naj služijo v informacije Šij-Šemu občinstvu, da- se pouči o zemljepisnih, prirodopisnih, kulturnih, zgodovinskih, narodnogospodarskîli in prometnih razmerah v Jugoslaviji s posebnim ozirom na naše brate Hrvate in Srbe. — Za sedaj se je določila vrsta 6 predavanj. Vršila se bodo vsako drugo nedeljo popoldan, tako da se inidi tudi našim okoličanom prilika za udeležbo. Ker se dandanes vsak naš človek živo zanima za bodočnost in sestav naše jugoslovanske države ter za kulturne odnošaje njenega prebivalstva, je pričakovati, da bo občinstvo to hvalevredno namero z veselem pozdravilo. — Predavanja se bodo vršila v veliki čitalnični dvorani. Pobirala se bo vstopnina po 2 K in 1 K za sedeže, po 60 vin. za stojišča, od dijakov po 40 v,' v dobrotvorne namene, in sicer za gledališki zaklad Narodnega gledališča v Ljubljani, za Dijaško podporno društvo na tuk. gimnaziji in za podporo sirot po padlili vojakih-rojakih. Preplačila se bodo spričo tega namena hvaležno sprejemala. Vsako predavanje bo prej oglašeno v Dol, Novicah ter po lepakih v Mestu in v Kandiji, — Kot predavatelji so se prijavili gg. prof. dr. Gorjanec, odv. kandidat Režek, vlad. svetn. Seidl, dvorni svetn. pl. Šuklje, prof. dr. Tiller in ginia ravnatelj M'estcr. — Občinstvo se vljudno vabi, da v obilnem številu poseča ta predavanja, ki naj bi mu razširila znarqe o naši svobodni domovini, o naši oživljeni Jugoslaviji. — Prvo predavanje utegne biti v nedeljo 17. novembra.
Prodaja vojaških konj. Pondeljek dne 11. t. m. bodo v Novem mestu na sejmišču od 8. ure zjutraj dalje prodajali dražbenim potom sto dobro ohranjenih koig. Legitimacij za nakup teh konj ni treba. Kupec mora plačati poleg kupne cene tudi postavno pristojbino za ubožni zaklad.
Pozor, kmetovalci! Mnogi poljedelci imajo namočeno sadje, katerega ne smejo kuhati, ker niso še dobili tozadevnega dovoljenja. Po našem mnenju ni treba čakati tega dovoljenja, ampak naj takoj kuhajo namočeno sadje.
Drago letovišče, V nekem ogrskem letovišču ob Blatnem jezeru strahovito odirajo tja došle DunajČane In Bei'olinčane, ki morajo plačevati za stanovanje z dvema sobama do GOOD K, za liter mleka 5 do 6 K in za malo gos 200 K. Tudi vodstvo kopališča strahovito navija cene. — Zakaj pa ne? Ko bi letovišČarji ne'iniell denarja, bi pač ne mogli plačevati.
Samomor je izvi^sil na Dunaju sck-cijski načelnik cesarjeve kabinetne pisarne Otokar Mikesch. Z britvijo si je prereza! žilo na vratu. Vzrok samomora je bila grenka bolest zaradi razpale Avstiije,
Za slovenske slepo vojake je nabrala ilomoljnbiia gospica Mitiii Kozakova [iri doinafii igli v Košakovi gostilni v Novem mest», ki so jo mojstrsko izpeljale niltde iiaflebnduo novomeške gospice dne 30. oktobra t 1-, 1U kron 50 viri. Hvala najlepša v iniemi slov. slepih vojakovi
Vodnjak „Jordan" na Gorjanoih. Letošnje nenavadno neugodno vreme, obilne bolezni in vsestranske drnge vojne neprilike, 80 nam preirtale naše načrte, da nismo mogli postaviti vodnjaka na Gorjancih. Upajmo pa, da bo prihodnje leto v vsakem ozirii prijetnejše, ta namen izvršiti in koniati. Blagoslov ljenje vodnjaka bo tem imenitnejse, ker se bo godilo v Jugoslaviji in bo gotovo tudi mir že sklenjen, kar bo privabilo veliko število izletnikov na bajčne gore. Dosedaj se je nabralo za vodttjak 209 K 40 v. G. Joi dan ima v rokah 149 K 40 v in U. Horvat GO K. — Prosimo še nadaljnlb darov.
Deseti brat. „Narodna čitalnica" v Novem mestu priredi v soboto 9. in ponovi v nedeljo 10. novembra pi'edstavo „Deseti brat". Ljudska igra v petih dejanjih in dveh izpi'enieuibab. Godi se v polpreteklem řasu na Dolenjskem. Vstopnina: sedeži prve vrste 5 K, druge vrste 4 K, tretje vrste 3 K, stojisëa 2 kroni. Predpfodajo vstopnic v petek 8. in soboto 9. novembra prevzame iz prijaznosti knjigarna Urb. Hoi'vat. Ker je Čisti dobiick namenjen „Narodnemu Vein" in „Dijaški podporni zalogi" v Novem mestn, se preplavila hvaležno sprejeitiajo. Začetek obakrat točno ob 8. uri zvečer. Za okrcpčila je skrbljeno. K obiltii udeležbi vabi odbor.
V	Krko je skočila. Zadnjič smo poročali, da je skočila v trenotni zmedenosti v Krko neka ženska in da jo je rešil gotove smrti g. Fischer. Jí temu Še imamo pristaviti, da je bil v rešilnem čolnu tudi Čevljarski mojster g. Jožef Lenart, kateri jo žensko potegnil z roko v 6oln, da je bila tako rešena. Kakor čujemo, so morali oddati sorodniki dotično žensko v bolnico v Ljubljano, da jo preiščejo. Pravijo, da se ji je zmešalo zaradi smrti svoje matere.
Zeleno gnojenje vinogradov.
Zeleno gnojenje trt imenujemo ono gnojetge, pri katerem poddelamo v zemljo večjo množino zeleno rastlinske snovi, katera, kadar v zemlji segnije, trte pognoji,
V	to svrho se navadno jeseni poseje v vinogradih kako nizko, močno košato rastlino, najbolje kakšno stročnatino, o katerih je znano, da znajo zračni dušik pretvarjati v organski dušik, kajti dušika zemlji najbolj primanjkuje.
Najbolj priljubljena za zeleno gnojeirje je rdeča ali laška detelja (inkarnat) zlasti v južnih deželah. Vseje se jo jeseni, meseca septembra; majnika niescca, ko cvete, se jo med trtami podštiba. S tem se spravi na hektar (pičla dva orala) toliko redilnih snovi vzomljo, kolikor jih da 23 do 25 velikih voz (po 10 centov) hlevskega gnoja.
Ako se mesto jeseni seje šele spomladi, se mesto laške detelje priporoča bolj g rasi ca. Vsejati jo je ti'eba že marca meseca, tako da so jo, ko prične cvesti, najpozneje začetkotii julija, podkopá.
Pozneje ne kaže več pustiti zemljo obraščeno, ker bi to raŠČi škodilo in razvoj ti'tnih bolezni, zlasti paleža in plesnobe, zelo podpiralo.
Najboljše zeleno gnojenje je pa ono, pri katerem .se za gnojenje namenjeno ze-leirje ne prideluje mod trtami v vtnogi'adu, ampak na kakem drugem zemljišču v bližini in ae, ko tam do cvetja doraste, pokosi in v vinogradu poddela.
Ta način zelenega gnojenja bi se priporočal zlasti pri nas na Dolerrjííkem, kjer
imamo med vinogradi še veliko praznega prostora (pušč). Vse te puSče naj bi se obsojale z nemško deteljo, ki je večletna in jo ni treba vsako leto posebej sejati. Ko prične cvesti, naj bi ae jo pokosilo in v vinogiadu podkopalo ali podštihalo.
Ako bi na ta način pognojili vinograd vsako drugo, ali pa vsaj vsako tretje leto, vmes pa, bodisi že jeseni ali spomladi pomagali še z UTiietnim gnojem ali s pepelom, bi popolnotua lahko izhajali brez hlevskega gnoja.
To bi prišlo zlasti prav onim posestnikom, kojih kmetije so od vinogradov zelo oddaljene, tako da ne morejo hlevskega gnoja dovažati, kakor tudi zlasti onim, ki nimajo lastne Živine in sedaj v vojni sploh gnoja dobiti ne morejo.
B. Sîcalicky.
Oglos Harodnego sveto.
v svoji seji dne 27. oktobra 1918 je sklenilo predsedstvo Narodnega sveta sledeče :
1.	Glede na to, da državna prehia-nitvena služba grozi popolnoma odreči, in da bi vsled tega ntegnile nastati nedogledne posledice, ustanoviti za vso Slovenijo In Istro lastni urad za prehrano in preskrbo ter pozvati deželno predsedstvo kranjsko, da temu nradu odstopi deželni prehranit-veni urad za Kranjsko z vsem pripadajočim aparatom In vsemi organizacijami,
2.	Izdati manifest z naznanilom, da kot eksekutivna oblast Narodnega veča prevzame takoj ves prehrauilveni in pre-skrbitveni posel za Slovenijo in Istro.
3.	Izdati oklic na vsa Županstva in župne urade, v katerem se ti ukrepi predsedstva dajo na znanje ter poživlja, naj Županstva vplivajo na pi'ebivalstvo, da se pokorava odredbam predsedstva Narodnega sveta in takoj že odda določeni kontingent Živil.
4.	Stopiti zaradi dobave Živil nemudoma v stik z Nai'odnim vyborom v Pragi in Narodnim večem v Zagrebu,
5.	Namestiti pri transportnih vodstvih zaupnike Nai'odnega veča ter se tozadevno obrniti do kompetentnih oblasti.
6.	Posredovati pri južni železnici, da osnuje v Ljubljani svoje ravnateljstvo in pri železniunem ministrstvu na Dunaju, da premesti pi'ometno ravnateljstvo Iz Trsta v Ljubljano.
7.	Odposlati dva uradnika svojega prehraigevalnega in preskrbovalnega urada' v Gradec v svrho nadziranja ondotnega „Wohlfahrtsausscbuíi", da ne bo rekviriral po slovenskem delu Štajerske,
8.	Zahtevati, da kranjski uradni list izhaja odslej v slovenskem jeziku.
V seji dno 29. oktobra so jo ustanovil agrarni odsek in petero poverjen ište v, katere imajo Narodnemu svetu staviti nasvete glede izprememb uprave in osobja in sicer v polltično-upravni, sodni, finančni, poštni in šolski stroki. Člani po-verjeništva so naprošeni, to delo kar najhitreje izvršiti. ___^_
Poziv Narodnega sveta.
Predsedstvo Narodnega sveta je. sklenilo v seji dne 28. oktobra 1918 javno potom ča;:opisja pozvati vse javne urade, ki se nahajajo na Slovenskem ali v Istri, da uradujejo izključno v slovenskem ali srbohrvaškem jeziku. Slovenski in srbohrvaški jezik sta občevalni in poslovni jezik našib javnih uradov.
Pozi vljatiio posebno sodne ui'ade, srednje šole in železniško urade, da pričnejo takoj uradovali v našem jeziku. Vsi uradi naj javijo Narodnemu svetu, da so vzeli ta poziv na znanje ter sporočijo, katere iz-pi'eiuemi)6 so tozadevno uvedli. — V Ljubljani, 29. oktobi'a 1918. Ivan Hribar 1. r„ dr. Josip Jerič 1. r., Anton Kristan 1, r.

Piodekan Valerian Učak obvešča vse prijatelje in znance, da je njegov pi'edragi jedini bi'at, gospod četovodja
Rudolf Učak
zapisnikar pri vojnem sodišču
umrl 27. oktobra v rezervni bolnici v Briksenu na Tirolskem ter bil ravnotam pokopan 29. t. m.	•
Njegova duša bodi priporočena v molitev in spomin prisv. niaši!
Podzemelj v Bclokrajini, 30. oktobia 1918.
Prispevajte za shlad S. L. S.!
lia SHri vesla, za Stirl, tudi za Sest oseb — prodam radi preselitve, — VeC se izve pri naredniku KRŽE-tu na novomeškem kolodvoru.
Razvedrilo.
Pravice ni. Tat A: „Brate, ni več pravice na svetu!" — TatB: „Verjamem, ker sicer bi naju že davno obesili!"
Smrt skopuha. Skopuh v zadnjih zdlbljajib se še vzdigne iz postelje ter pihne luč, ki mu jo držijo rekoČ: „Pač Škoda za drago svečo, saj lahko v temi umrjem!"
Gotova obljuba. Neki tigovec pošlje svojega hlapca k slepcu tirjat za dolg. Slepec pa reče lilapcu : „Reci gospodu, da jih lepo pozdravljam In obetam, da jim bom do zadnjega vinarja plačal, kakor hitro jih kje vidim."
Modri svet. Glumači so malega otro-čička pozabili v neki kmečki hiši. Vso ugiblje, oilkod bi otrok bil, pa ne morejo izvedeti. Na to pravi hišna mati: „Pustimo ga, da odraste, potlej bo Že povedal, odkod je prišel!"
Dobro je povedal. Orožnik priganja zločinca, naj hitreje stopa, ta pa se odreže: „Le nikar ne bodite tako sitni! Kaj pa bi vi počeli, Če bi nas ne bilo?!"
Hvala — pa kaka, Tone: „No, Jožek, (lanes so te pa v ošíariji hvalili!" — Jožek: „Kaj pa so dejali?" — Tone: „Da je še dosti večjih lunipov, kakor si ti!"
Pred poroto. Zagovornik: „Pomislite gospodje porotniki, da je moj varvanec ki'adel v najtemnejši noči, ko je silno težko ločiti, kaj je moje in tvoje!"
V zbornici poslancev, „...Gospoda moja! Tniitev gospoda iiredgovornika je pena. Će ji le nekoliko na zóbe pogledamo, bomo videli, kako na slabih nogah stoji!"
Oznanilo, „Za eno krono preženem vsako stenico. Ker sem pa zaradi bolezni v postelji, naj se mi živalice in denar dopošlje _foštnuie prosto, — L Bolha, izprašan hišni lovec."
Napitnioa. Pri nekem bogatašu je pojedná. Ko je hilo že mnogo napitnic, vzdigne se še liišni gospodar in pravi: „V obilnosti in veselji se Tiioramo tudi revščine spomniti. Živili mestni reveži!"
Vprašanje. Anže: „Zakaj pa vaš psiček vedno jeziček vun moli?" — Tonček: „Živalca ima prekratek gobček!"
Ni razumel. Zdiavnik: „Moj nasvet ste izpolidll, kaj ne, pili ste eno uro pred zajntrkom vodo?" —Bolnik: „Da, da, a nisem mogel dalje piti, kot samo pet minut"
Na prodaj sta
štedilnik s £llrimi cilindri in pralni stroj. — Kje, pove uprava Dol. Novic.
ŽENSKE LASE
zmešane iii rezane, kupujem po najvišji dnevni ceni.
Izdelovaioica kit;
I. SVETEC - Rudolfovo, glavni trg nasproti rotovžu.
Slovenci, pozor!
J. T o MŠE, električni instalater. Novo mesto. Narodni dom >it, lir>, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela ter ima v ziilopi žarnice več vrst, ključe. Žico, izpremiiijevalce toka, svetilke i. t. d., po najnižjili conah. Lepo iii zavarovano delo. rroTzema tudi delo v vseli jugoslovanskili deželiih.
IŠČEM SOBO
z morebitno oskrbo, najraje pri družini v Novem mestu ali Kandiji. Ponudbe na: FRANJO PIRC, Štabni ognjiCar, t. i. Toplke, Doienjsko.
BRATJE SCHÔN
Dunaj I., Fischerstiege Nr. 8 priporoča svojo bogato zalogo
: galantBPijshega :
niirnbBPšIiegfl bloga
In drobnarije na debsla trpccm.
Zastopnik: Josip KLEINDIENST, Rudoifovo,
Vna]EniseoddiisI.(lecenibrQint.i,
-mestni mlin-
na Mino in ŽOgo
vso v dobrem stanju, z lepim sta-novar\jem v krasni legi in z dobrim prometom. Pridna družina dobi s tem dobro preži v ljenje. Ugodni plačilni pogoji,
Gospodarski odbor mesta Metlike v Metliki m Kranjskem.
Večjo množino zgane ïu
(drat) Stev. 14, 16 in 18, kakor tudi icblje it. 34/80 je takoj za oddali. Vprašanja je poslati na Jakob Menarl, Domžale, Gorenjsko.
Manjše posestvo	:
v NOTftin mestu ati okolici o))8to-	b
ječe 8 liiše in hlevov, dvoli do treh	■
oralov njiv, travnika iu vrtsi se želi	■
kupiti. Naslov se dol»i pri uprav-	■
ništvu „Dolenjskih Novic".	■