Año (Leto) XVII (12) No. (Štev.) 21
“E8LOVENIA LIBRE”
BUENOS AIRES, 26. maja (mayo) 1960
PREMIRJE MIRV
Veličastna proslava 150 letnice argentinske svobode
Ko se je v maju 1945 poleglo vojskovanje, so govorili,' da je nastopila doba miru. Zahodni zavezniki, zlasti Ameri-kanci, so vzeli besedo zares in so odvrgli orožje ter se podali na svoje domqve. Tudi v Angliji so storili isto, malo manj v Franciji, prav nič ali malo pa so se tega držali sovjeti, ki so bhranili pod o-rožjem skoraj vso vojsko in trdno obdržali pod oboroženo kontrolo polovico Evrope, ki so jo zasedli. Prave vojske je bilo konec, toda začela se je drugačna vojska: rekli so ji, da je mrzla ali živčna. Do leta 1948 so zahodni zavezniki govorili, da bodo tudi tej vojski s sovjeti kos, ker da imajo atomske bombe. Ko so tudi sovjeti dobili prvo atomsko bombo, so Amerikanci pohiteli z izdelavo hidrogenske bombe — sledile so-hude krize (sovjeti so zasedli češkoslovaško, izzvali berlinsko blokado, sprožila se je prava vojska na Koreji, Francozi so se morali in se še vojskujejo v svojih kolonijah), včasih se je zdelo, da je usoda miru prav na robu prepada, vendar so se sovjeti znali ohraniti toliko “pod kontrolo”, da do prave vojske ni prišlo.
Pariška konferenca se je zaključila z neuspehom in Hruščev je zaigral na sejah in na’konferencah s časnikarji prizore, ki so bili dosedaj na diplomatskih zborovanjih nemogoči. Rohnel je, žalil, besnel — in se smejal, kakor da ne bi bil na mednarodnem posvetu, ki ima svoja pravila, ampak da govori na paitijskem zborovanju, kjer mu morajo biti ljudje ubogljivo poslušni. Ko je odhajal iz Pariza, je dal vedeti: nova vrhunska konferenca bo čez osem mesecev; česar nismo mogli doseči tokrat, bomo znali izvesti v začetku prihodnjega leta. Mir se je zelo zazibal v svojih temeljih, v ZDA, Angliji in drugod so poostrili in povečujejo ukrepe za ohranitev miru. Če je bila dosedaj od leta 1945 za ves svet doba premirja, ki naj bi pripravila dobo pravega miru, potem bo ta kratek čas do januarja ali februarja 1961 dejansko le mučna doba_ povečanih priprav za — konec miru.
Ali Sovjetska zveza resno misli na konec miru? To je le malo verjetno. Napravo vojskovanje tudi v Moskvi ne mislijo. Do takrat se bo moglo zgoditi, da bodo imeli atomsko bombo tudi že na Kitajskem. Hruščev je v Parizu govoril, da bodo v januarju 1961 razmere takšne, ki mu bodo omogočile, da ne bo sedel istočasno za skupno mizo z Eisen-howerjem, ki je Hruščeva tako hudo “užalil”. ZDA bodo imele takrat novega predsednika; res je, v Združenih državah se prehod vladanja iz enih rok v druge zelo pozna. Toda Hruščev gotovo ne računa s tem, da bi mogel takratne težave v ZDA in s tem tudi v zahodnem svetu kaj prida izrabiti zase. Ko bodo imeli v ZDA novega predsednika, bodo tudi v Sovjetski zvezi morali imeti nekaj, kar bodo mogli vreči na mizo kot še močnejši udarec ob mizo kot pa so bili izbruhi Hruščeva na majski pariški konferenci v letu 1960.
Ko je šel Hruščev v septembru 1959 obiskat. Eisenhower ja v ZDA, je poslal lunika na Luno; če ne bi imel satelita za luno, bi izvedel kaj drugega, kar bi bilo temu podobno. Ko se je v maju 1960 podajal na vrhunsko konferenco v Pariz, je poslal okoli zemlje vsemirsko ladjo, za katero še ne vedo, kaj vse je nosila v sebi in kakšna je njena naloga. Svet ima torej razlogov dovolj, da mora živeti pod stalnim pritiskom vpraševanja, kaj bodo sovjeti sprožili za to ali ono konferenco in s tem ustvarjali posebne pogoje, ki naj bi govorili njim v prid.
V maju 1960 je moral Hruščev v Parizu samo besneti. Ostali svet se je zaradi tega žalostil, “šel vase” in kar se sedaj dogaja, so razni ukrepi vojaškega značaja, ki naj opozore Moskvo, da zahodni zavezniki ne mislijo kloniti. Če ne bo drugače, pa se bo ta peza strašnega premirja miru pač spremenila v obračun, ki bo tudi sovjete verjetno zbrisal z zemeljske površine.
Nikdo v Moskvi ne računa z vojsko. Premirje miru pa bo trajalo toliko časa, kolikor bo to njim odgovarjalo — in če bo napetost prišla tudi do zadnjega vrhunca, bodo še vedno v Moskvi tisti,
Argentina doživlja velike dneve. Po vsej republiki so velike slavnosti v počastitev 150 letnice argentinske svobode. Po vseh mestih proslavljajo zgodovinske dogodke, ki so se pred 150 leti o-digravali na Majskem trgu v Buenos Airesu pred zgodovinskim poslopjem Cabildo, v katerem so argentinski rodoljubi ob podpori ljudstva in oboroženih sil od tedanjega španskega podkralja zahtevali podelitev svobode in neodvisnosti. Dne 25 maja leta 1810 je nekrvava Majska revolucija povsem uspela: Argentina je dobila svojo prvo narodno vlado pod predsedstvom Kornelija Saavedre, tajnik vlade je pa bil Mariano Moreno, začetnik argentinskega svobodnega tiska.
Glavne slavnosti so seveda v prestolnici. Vse mesto je v zastavah. Javna poslopja so ponoči razkošno razsvetljena, prav tako izložbena okna po ulicah. Listi v Buenos Airesa v svojih izdajah opisujejo v vseh podrobnostih najvaž nejše Majske dogodke izpred 150 let, ter vso razvojno pot države od začetnih ustvaritev do najnovejših dni. Za nedeljo dne 22. ko so se uradno začele Majske slavnosti,' in za sredo dne 25. maja, ko so slavnosti dosegle vrhunec, sta-glavna argentinska dnevnika v Buenos Airesu. “La Prensa” in “La Nación” izšla v tako povečanih izdajah, da jih raz-našalci niso mogli raznašati, ampak so jih morali razvažati po ulicah ter dostavljati svojim naročnikom.
Priprave za slavnosti
Vse priprave Majskih slavnosti je vodil posebni državni odbor pod predsedstvom notranjega ministra dr. Vitola. Za kritje stroškov vseh slavnostnih prireditev je bil v državnem proračunu o-dobren kredit 300 milijonov pesov.
Odbor za proslavo 150 letnice argentinske svobode je povabil na slavnosti vse države, s katerimi ima Argentina prijateljske stike.
Prihod delegacij
Te države so poslale na slavnosti , posebne delegacije. Nekatere so posebno. številne. Titovo Jugoslavije je na Majskih prireditvah zastopalo odposlanstvo, ki ga vodi član zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher. V njem je tudi višji uradnik zun. min. Drago Kunc ter Titov poslanik v Bs. Airesu Salko Fe-jič.
Delegacije so začele prihajati v Argentino dne 19. maja. Na letališču so jih sprejemali predstavniki argentinske vlade. Prišli so tudi trije predsedniki in sicer predsednik uruguayskega vladnega sveta dr. Benito Nardone, predsednik perujske republike dr. Manuel Prado in kubanske republike dr. Dórticos. Vsa tuja odpolanstva je prejšnjo soboto sprejel predsednik dr. Frondizi v vladni palači ter so mu izročila poverilne listine svojih vlad. Posebni odposlanec predsednika Eisenhowerja, biv. drž. tajnik Sinclair Weeks je predsedniku dr. Frondi-ziju izročil osebno poslanico predsednika Eisenhowerja, v katerem mu je pojasnil vzroke, za neuspeh zadnje vrhunske konference. Sovjetski odposlanec Aleksej Kosygim je pa dr. Frondiziju izročil poslanico Nikolaja Hruščeva.
V čast tujih delegacij je bilo med
ki bodo držali uro v roki. Čas dela zanje, tako računajo v Rusiji.
Ko bodo dozorele ure za novo srečanje med velikimi, se položaj ne bo spremenil v toliko, da bi to ne bilo prav komunističnim računarjem. Kakor je Hruščev delal doslej, bo storil verjetno tudi takrat: urnik mora biti danes povsod sestavljen vsaj za pol leta ali celo leto naprej, v Moskvi so preračunali, da bodo čez osem mesecev v boljšem poioža-ju kot pa so bili letos v maju. Predno bo sovjetska delegacija odpotovala na novo konferenco, se bodo v vsemir-ju spremenili pogoji za ohranitev miru.
V ZDA so različno komentirali konec majske konference v Parizu. Eden izmed članbv kongresa je izjavil, da počenjajo sovjeti vse, kar store, samo zato, ker so prepričani, da dela cas zanje. In kaj hočejo sovjeti ? Zavladati s /komunizmom nad vsem svetom, ne da bi zaradi tega moralo priti do prave vojske, ki ne
slavnostnimi dnevi več prireditev. Tako razne predstave v gledališču Cervantes, zlasti pa slovesna predstava na sam narodni praznik dne 25 maja v gledališču Colon. Argentinska poslanska zbornica in senat sta ,pa inozemskim odposlanstvom na čast imeli slavnostno sejo v ponedeljek dne 23. maja. Predsedoval ji je predsednik senata dr. Guido, ki je v pozdravnem govoru poudarjal ideale Majske revolucije. Za njim je imel govor predsednik uruguayskega vladnega sveta dr. Bemadone.
Počastitev Majske revolucije v državnem kongresu
150' letnico rojstva argentinske svobode je argentinski državni kongres proslavil s skupno sejo .poslanske in senatne zbornice. Slavnostna seja je bila danes teden. Tudo tej seji je predsedoval predsednik senata dr. Guido. Na njej so poslanci stoje izkazali čast članom prve argentinske vlade Saavedri, Morenu, Pasu, Albertiju, Azcuénagi, Belgranu, Cas-telliju, Larrei i Matheu. Zatem so pa predstavnik posameznih političnih skupin govorili o pomenu Majske revoluci je za razvoj argentinskega naroda. Vladni senator Caneque je naglašal, da je najsigurnejši korak v bodočnost tis*i. ki se naslanja na tradicije preteklosti. Naglašal je dalje, da so skupna usoda, skupni cilj Argentincev tisti, kar mora družiti vse, kajti cilji, ki jih mora doseči republika, niso gesla posameznih političnih strank. Opozicionalni poslanec Perkins je poudarjal, da Argentina še ni dosegla vseh ciljev, ki jih je postavila Majska revolucija. Omenjal je, da vso argentinsko zgodovino izpolnjuje borba med tem ali naj'bo država enotno ali federalistično urejena. Ta boj po njegovem še ni povsem zakljieen ter govornik prav v tem dejstvu, vidi krizo tudi svobode. V imenu Federacije sredinskih strank je govoril poslanec Jofre. Naglašal je„ da samo tisti narodi morejo res prav napredovati, ki znajo brati preteklost. Treba je državo graditi naprej, da bo res država zakonitosti in pravnega reda. Na seji sta še govorila poslanka Baigoria in vladni poslanec Domingo rena. Po slanska zbornica je v počastitev Majske revolucije podarila mestni občini tudi veliko narodno zastavo, ki jo je na Majskem trgu blagoslovil kardinal Caggiano.
Počastitev spomina osboboditelja
člani 77 odposlanstev, ki so prišla na proslavo 150 letnice argentinske svobode, so prejšnjo soboto popoldne izkazali čast argentinskemu osvoboditelju gen. José de San Martinu ter se poklonili njegovemu spominu pred njegovim spomenikom na Trgu San Martin.
Na prostranem trgu so bili razpostavljeni oddelki vseh vrst argent, oboroženih sil z zastavami in godbo.
Y imenu inozemskih odposlanstev sta na spomenik Osvoboditelju položila velik lovorjev venec uruguayski predsednik dr. Bernardone ter apostolski nuncij v Argentini Msgr. Mozzoni. Vojaška godba je spominsko slavnost zaključila s koračnico svobodi.
Začetek Majskih slavnosti
Majske slavnosti je uradno začel predsednik republike dr. Frondizi v nedeljo
dopoldne na Majskem trgu. Tega dne je bilo na tem trgu zbranih poleg vojaških oddelkov, med katerimi so bila tudi vojaška odposlanstva raznih ameriških držav ter Španije, ki je na slavnosti poslala svoje vojaške oddelke s križarko Canarias, Uruguay pa z, rušilcem Uruguay, 50.000 učencencev in učenk 6. razreda buenosaireških ljudskih šol v belih šolskih plaščih. Pogled na to skupino šolske mladine je bil veličasten, zlasti na gaj narodnih zastav, ki jih je nosilo 1000 najboljših dijakov po teh šolah. Ti so bili razvrščeni pred poslopjem zgodovinskega Cabilda. Na častni tribuni pred vladno palačo so bili zbrani člani inozemskih delegacij, ter visoke argentinske civilne, vojaške in cerkvene osebnosti. Prav tako so bili navzoči guvernerji vseh argentinskih provinc.
Slavnosti so se začele točno ob 10. uri in 40 minut, ko je predsednik dr. Frondizi v spremstvu uruguayskega ter perujskega predsednika ter guvernerjev argentinskih provinc dvignil narodno zastavo na drog. V tistem trenutku je vojaška godba 600 mož zaigrala koračnico Aurora, katero je spremljal s petjem mogočni zbor 50.000 učencev in učenk. Dr. Frondizi je nato odšel na drugo stran Majskega trga, se z omenjenimi odličniki povzpel na balkon starega Cabilda ter prebral poslanico narodu.
V	njej je naglašal, da je skupina junakov pred 150 leti v tem zgodovinskem poslopju napravila prve stopinje v epopeji, ki jo je pozneje zaključila vojska v Čilu in Peruju. Misel Majske revolucije se je vtisnila globoko v dušo naroda ter je prevzela vse njegove sinove in hčere: bogate in siromašne ter zmagovala po pampi, pragozdovih, planinah, rekah, po vsej širni argentinski prostranosti.
V	nadalnjih izvajanjih je omenjal nujnost zgodovinskega zakona, ki ga mora doživeti sleherni narod: Pot do svobode vodi skozi hude in težke boje, polnih krvi, žrtev, napak in uspehov. Govoreč q sedanji Argentini je navajal, da njeni sinovi sedaj ustvarjajo družbo, ki je odprta kulturnim vplivom vseh narodov in plemen na svetu. Danes niso potrebni več boji na bojiščih za pridobitev svobode in neodvisnosti. Treba je pa dobiti nove boje: Treba je kopati rudninsko bogastvo, elektrificirati deželo, mehanizirati poljedeljstvo, širiti prosveto po vsej državi, graditi ceste, izdelovati jeklo in stroje. Vse to mora Argentina doseči. Njeni sinovi zavračajo silo in sleherno nasilje, ker so prepričani, da je bolje, da narod sprejema zakone in sk’epe po lastni volji in lastnem prepričanju. Za dosego vseh ciljev, ki naj jih Argentina doseže je pa glavna ljubezen, ki jo uči krščanska morala ter večni ideali svobode, pravice in demokracije, ki jo je ustvarila Majska revolucija.
Poslanico dr. Frondizija jo zbrana množica sprejela z navdušenim odobravanjem in ploskanjem, vojaška godba je takoj zaigrala narodno himno, katero je zopet pel mogočni zbor 50.000 šolar-iev. Takoj zatem je pa zaklenkal zvon v zvoniku na Cabildu. Njegov srebrni glas je kmalu nato utonil v močnih glasovih zvonov, ki so v pozdrav Majski revoluciji zazvonili po zvonikih okoliških bazilik in cerkva.
lačo. Takoj zatem se je začel sprevod, v katerem so sodelovali na Majskem trgu razpostavljeni vojaški oddelki ter vsa šolska mladina.
Vojaški sprevod je vsem navzočim nudil priložnost, da so lahko videli vojaške uniforme, ki so jih pred 150 leti nosili argentinski vojaki, kajti pred vsakim argentinskim vojaškim oddelkom so stopali po štirje vojaki v starinskih uno-niformah s cilindri in visokimi škornji. Skupno z argentinskimi oboroženimi oddelki so nastopile v sprevodu tudi vojaške skupine drugih ameriških držav in Španije. Med njimi so zlasti vzbujali pozornost ter želi veliko navdušenje zbrane množice ljudstva gojenci vojaški šol omenjenih držav.
Izreden sijaj je pa spevodu nudil gaj argentinskih narodnih zastav, ki se je začel pomikati od Cabilda na drugem delu Majskega trga proti vladni palači. En tisoč fantov in deklet jih je strumno nosilo ob nepopisnem navdušenju in vzklikanju zbranega naroda, za njimi so se pa vrstile dolge vrste šolske mladine, ki je začetnim slavnostim Majskega tedna dala res izreden sijaj ter topline. Obenem pa tudi globok simboličen pomen in poudarek: Mladina, ki nosi v sebi temelje bodočnosti, je ob spominu na ustvaritčlje argentinske svobode domovini obljubila, da bo gradila naprej njeno veličino ter delala za še večjo blaginjo njenih sinov in hčera ter da bo zvesto služila večnim idealom Majske revolucije: veri v Boga svojih očetov ter svobodi in demokraciji.
Sprevod svobodnih državljanov
Majskim slavnostim je dal poseben poudarek tudi mogočen sprevod množice državljanov, ki se je pomikal s Trga San Martin proti Majskemu trgu ter se ustavil pred poslopjem Cabilda. V sprevodu' je bilo več deset tisoč ljudi. Med temi je bil tudi biv. predsednik revolucionarne vlade gen. Pedro E. Aramburu. Ko se je pojavil na balkonu Cabilda so ga množice navdušeno pozdravljale.
Organizatorji te slavnosti so z balkanu Cabilda prebrali Majsko deklaracijo, ki vsebuje ideale Majske revolucije ter cilje, ki jih mora Argentina doseči v izgradnji svoje svobode in demokracije.
Banket v čast inozemskih delagacij
V čast inozemskim delegacijom je priredil predsednik dr. Frondizi velik banket v palači 25 de Mayo. Večerja je nudila sliko najelegantnejše družabne prireditve.
Inozemske goste je pozdravil predsednik dr. Frondizi z govorom v katerem je prikazal argentinske napore za dosego politične in gospodarske neodvisnosti ter opozarjal na ideale, katerim sledi. Naglašal je, da Argentina ljubosumno čuva svojo neodvisnost, ljubi mir, svobodo, demokracijo in želi, da bi to uživali vsi narodi na svetu.
Predsedniku dr. Frondiziju se je zahvalil za pozdravne besede perujski predsednik dr. Manuel Prado ter je v svojih izvajanjih izkazal čast velikim argentinskim rodoljubom, ki so pred 150 leti postavili temelje sedanji argentinski veličini.
Slavje 25. maja
25.	maj je bil lep, sončen in topel jesenski dan. Vse je bilo v prazničnem razpoloženju. Povsod je bilo čutiti, da je to res največji argentinski narodni praznik. Že v zgodnjih jutranjih urah so po vseh garnizijah na področju Vel. Bs. Airesa, kakor tudi v notranjosti republike, ter z vojnih ladij, zasidranih v buenosaireškem pristanišču, grmele 25. maju v pozdrav topovske salve. Po vseh cerkvah so bile dopoldne zahvalne službe. V Bs. Airesu so se slavnosti začele v jutranjih urah z dviganjem narodne zastave na Majskem trgu. Okoli devete ure je prišel v predsedniško palačo predsednik republike dr. Frondizi, h kateremu so takoj začeli prihajati člani njegove vlade, predstavniki oboroženih sil, visoki državni in cerkveni dostojanstveniki ter so mu izrekali čestitke k 150 letnici argentinske neodvisnosti.
Kmalu so prišli v predsedstvo vlade tudi člani diplomatskega zbora z apostolskim nuncijem Msgr. Mozzonijem na čelu, od 77 inozemskih odposlanstev pa zlasti uruguayski predsednik dr. Nardone, perujski predsednik dr. Manuel Prado ter kubanski dr. Dórticos. V imenu svojih re-(Nadaljevanje na 2. strani)
bi pokopala samo nasprotnikov komunizma, ampak tudi njih.
Nova konferenca v januarju ali februarju 1961 bo samo korak naprej v tem razvoju sovjetske politike. Ali bodo v Rusiji takrat že izdelali tako sredstvo, da bodo mogli z njim prisiliti zahodni svet — oziroma yes svet — na kolena? Dva velika mednarodna sestanka, srečanji, so sovjeti začeli s tem, da so poslali grožnjo' v vsemirje.
Novega orožja ne izdeluje sovjetska diplomacija, pa tudi ne vojska. Pripravljajo ga drugi, ki sede v laboratorijih in študijskih dvoranah. Težišče borbe za mir se prenaša drugam. Hruščev je moral v Parizu rohneti in divjati, da je o-hranil videz “vladarja” nad vojsko in mirom.
Ali bo novo orožje takrat njegovo moč okrepilo v toliki meri, da bo mogel dati ultimat, ki bo položil jves svet njemu za podnožje ?
Razstava “150 let argentinske svobode”
Predsednik dr. Frondizi je potem, ko ie prebral poslanico narodu in po narodni himni, v dvorani starega Cabilda odprl razstavo “150 let rojstva argentinske neodvisnosti”. Razstava obsega razdobje od leta 1806 — od prvega angleškega napada, pa do leta 1816, ko je bila dejansko povsem zgrajena argentinska neodvisnost. Največ razstavljenih predmetov se nanaša seveda na leto 1810 in zlasti na Majske dogodke tega leta. To so razni proglasi, listi od “Gacete de Buenos Aires” do zapisnikov sej poslanske zbornice v Tucumanu, načrti mesta Buenos Aires, pohištvo tedanje kolonialne dobe, slike, akvareli, karikature, numizmatične zbirke in podobno.
Sprevod vojske in mladine pred predsednikom
Po otvoritvi razstave v starem Cabildu se' je predsednik dr. Frondizi vrnil na častno tribuno pred predsedniško pa-
Slovenci v proslavo 150 letnice argentinske svobode
Slavju argentinskega naroda ob 150 letnici njegove svobode so se pridružili tudi slovenski naseljenci v tej deželi. S koncertnim nastopom Slovenskega pevskega zbara iz Mendoze so počastili spomin velikih argentinskih rodoljubov, ki so postavili temelje sedanji moderni Argentini s priboritvijo svobode in neodvisnosti njenim sinovom. S pesmijo, z najlepšim, kar premoremo, in s katero najlepše povemo ter razodenemo svoja čustva. Spominska proslava je bila v nedeljo 22. maja t. 1. ^popoldne v salezijanski dvorani v ul. Yapeyu 132 v Buenos Airesu.
Mendoški slovenski pevci v Bs. Airesu
Priprave za prihod Slovenskega pevskega zbora iz Mendoze v Buenos Aires sta imela na skrbi Društvo Slovencev ter Slov. pevski zbor Gallus. Ob novici, da je za njegov prihod vse urejeno, so bili Slovenci na področju Vel. Bs Airesa veseli. Kajti že toliko so brali o nastopih tega zbora in prav pred koncertom je Sv. Slovenija v članku o 40. letnici ustanovitve Pevske zveze v Ljubljani rojakom prikazala ogromno in nesebično delo, ki ga je že doma vršil in opravljal neumorni in neutrudljivi slovenski kulturni in javni, delavec g. Marko Bajuk, starosta slovenskih glasbenikov in dirigentov. Bili so prepričani, da bodo mendoški pevci podajali pesmi pod vodstvom svojega pevovodje ravn. Marka Bajuka tako dobro pripravljeni, da jih bo užitek poslušati.
V Buenos Aires so prišli v nedeljo 22 t.
m.	ob treh zjutraj, čeprav so bili po skoraj 20 urni vožnji utrujeni, so vendar prišli že dopoldne v Slovensko kapelo v ul. Ramon Falcon, ter peli pri slov. maši. Rojaki so z veliko pozornostjo poslušali ubrano petje mendoških Slovencev ter so po tem nastopu še z, večjim zanimanjem pričakovali njihovega prvega koncerta.
Nič ne pritiravamo, če povemo, da že dolgo za nobeno slovensko prireditev v Bs. Airesu ni bilo tolikšno zanimanje kot za nedeljski koncert Slovenskega pevskega zbora iz Mendoze v počastitev 150 letnice Majke revolucije, ki je p-rimesla Argentini svobodo in neodvisnost. Na koncertu smo videli tudi ljudi, “ki jih redko opazimo na slovenskih prireditvah. Zastopani so bili vsi sloji, vse starosti. Prišli so od blizu in daleč in so do napovedane ure za začetek koncerta napolnili prostrano dvorano, (nad 1000 ljudi je bilo v njej) v kateri je bilo praznično, slavnostno razpoloženje. ; Na odru sta bili postavljeni argentinska in slovenska zastava, pred njima pa šopek krizantem. Prve vrste so bile rezervirane za v Argentini živeče člane Narodnega odbora, predstavnike slovenskih društev, organizacij, ustanov in listov ter revij demokratskih Slovencev.
(Nadaljevanje s 1. strani) publik in narodov so dr. Frondiziju izrazili najlepše želje in čestitke.
Predsednik dr. Frondizi se je v spremstvu predsednikov Uruguaya, Peruja in Kube ter članov svoje vlade in ostalih državnih dostojanstvenikov napotil iz vladne palače proti katedrali. Med potjo so mu vojaški oddelki izkazovali predpisane časti.
V tem času je bila katedrala že polna samih odličnih osebnosti. Tu so bili zlasti vsi člani inozemskih odposlanstev. Med temi je bil tudi holandski princ Bernard, ki je tudi prišel na Majske slavnosti v Argentino, vsi ministri zvezne vlade, ministri-sodniki Vrhovnega sodišča, senatorji, poslanci, člani diplomatskega zbora, visoki častniki, med katerimi so bile številne posebne vojaške misije, zlasti ameriških držav, ki so prišle te dni v Buenos Aires.
Pred vstopom v katedralo je pričakoval predsednika republike in njegovo spremstvo buenosaireški nadškof kardinal Caggiano ter ga povedel na častno mesto v spremstvu uruguajskega, perujskega ter kubanskega predsednika.
Buenosaireški nadškof kardinal Caggiano je nato ob asistenci visokih cerkvenih dostojanstveniv opravil zahvalno službo božjo. Mogočno je odmevala po veličastno razsvetljeni in okrašeni katedrali zahvalna pesem Bogu za vse dobrote, ki jih je Argentina prejela od njega, med katerimi sta pač največja svoboda in neodvisnost.
Veličastna vojaška parada
Po končanem cerkvenem opravilu v katedrali je predsednik dr. Frondizi vstopil v odprt avtomobil ter je v spremstvu poveljnika vojaške parade gen. Poggija ter uruguayskega, perujskega ter kubanskega predsednika pregledal vse čete, ki
Ko se je ob napovedani uri dvignil zastor, so obrazi vseh navzočih zažareli. Z odra se jim je nudila prelepa slika: Člani mendoškega pevskega zbora v narodnih nošah. V dvorani je vse zaživelo. Ljudje so ploskali, vzklikali in tako pozdravljali mendoške rojake v svoji sredi-dini. Ko pa je stopil na oder 78 letni ravn. Marko Bajuk s prožnim in lahkim korakom ter z nasmehom na obruzu, je bilo navdušenje tolikšno, da ga je teško popisati. Tako so Slovenci v Buenos Airesu pozdravili med sabo zaslužnega slovenskega moža, ki je doma toliko storil za dvig in rast slovenske pevske kulture ter z njo slovenski narod dvignil tako visoko, da se z njim v tem pogledu noben narod ni mogel meriti.
Spominske besede predsednika DS
Spominsko proslavo je zatem začel Slovenski pevski zbor iz Mendoze. Zapel je najprej argentinsko, nato pa slovensko narodno himno. Vsi so ju poslušali stoje. Nato pa je stopil na oder predsednik DS prof. Al. Horvat. Imel je govor najprej v kasteljanščini, nato pa še v slovenščini. V obeh se je spominjal ji 50 letnice argentinske neodvisnosti. Poudarjal je, da se tega velikega jubileja vesele tudi Slovenci, ki jih je Argentina pred 15 leti tako velikodušno sprejela ter jim postala nova domovina. Argentini je zaželel vso srečo, nemoten razvoj in napredek, da bi v zboru svobodnih in demokratskih držav zavzela tisto mesto, katero ji je namenila božja Previdnost.
V drugem delu svojega govora je pa izrazil veselje Slovencev v Bs. Airesu, da imajo med sabo starosto slovenskih skladateljev in dirigentov ravn. Marka Bajuka, ki s tako veliko nesebičnostjo deluje med mendoškimi Slovenci ter ves živi za lepoto slovenske pesmi, katero odkriva tudi domačinom ter tako širi sloves slovenskega imena.
Koncert Slovenskega pevskega zbora iz Mendoze
Po govoru predsednika DS prof. Al-Horvata je Slovenski pevski zbor iz Mendoze začel izvajati koncertni spored. Razde’jen je bil v tri dele. Prvi del je obsegal naslednje pesmi: Hr. Volarič: Slovenski svet; E. Adamič: Tožba; Hr. Volarič: Pogovor z domom: A. Nedved: Nazaj v planinski raj. Te pesmi je izvajal mešani zbor. Ženski zbor s klavirjem (gdč. Anka Savelli) je odpel V. Parmovo: Večerna pesem iz “Amaconk”, dvoglasni ženski zbor s klavirjem pa Hladnikovo pesem: Vesele pevke. Gefc bičevo pesem Bučelar ter Foersterjevo Ljubico je zapel zopet mešani zbor. Solo pri tej pesmi je občuteno zapela ga Gefka Javoršek. Lepo Schwabovo Zlato kangljico je pa izvajal mešani zbor ob spremljavi s klavirjem in harmonijem.
so bile po raznih ulicah in avenidah razpostavljene ter pripravljene za parado. Pregled teh čet je trajal vse do ene ure, ko je dr. Frondizi s svojim spremstvom prišel na častno tribuno na Avdi. Libertador San Martin. Tu je vojaška godba več sto mož najprej zaigrala narodno himno, nato se je pa začel vojaški sprevod, kakršnega Buenos Aires še ni videl. Začelo ga je letalstvo. Najprej je letela v nizkem poletu ameriška letalska skupina z najmodernejšimi letali tipa Sabré 100, za njimi težki angleški bombniki, za njimi pa so leteli uruguayski, brazilski, perujski ter španski letalci s svojimi letali, tem je sledilo nad 100 argentinskih vojnih letal. Zatem so pa bile v vojaškem sprevodu inozemske vojaške skupine: španski vojaki ter mornarji, za njimi pa gojenci vojaških šol iz Uruguaya, Brazilije, Paraguaya, Peruja, Ekvadorja, Kube in Mehike. Za inozemskimi vojaškimi gosti so nastopali oddelki vseh vrst argentinskih oboroženih sil: gojenci raznih vojaških šol, pehota, mornarica, letalci, planinci, topničarji, tankisti ter ostali oklepni oddelki. Letos so prvič nastopili tudi antarktični oddelki.
Poseben sijaj so sprevodu dajale tudi starinske uniforme argentinskih vojaških oddelkov. Pred vsako skupino, ki je obstojala že v kolonialnem času so namreč vojaki prve vrste nosili starinske zgodovinske uniforme.
Vojaška parada je trajala nad tri ure ter je v njej nastopilo nad 17.000 mož argentinskih oboroženih sil.
Vzdolž 17 km dolge avenide, po kateri so nastopali posamezni vojaški oddelki v paradi, so bile velike množice naroda, ki so nastopajočim vojaškim skupinam navdušeno ploskale ter vzklikale. Slavnostna predstava v gledališču Colon
V počastitev 150 letnice Majske revo-
Za klavirjem je bila gdč. Anka Savellije-va, za harmonijem pa prof. Božidar ba-juk.
Drugi del je obsegal tele pesmi: M. Bajuk: Vigred približa se (mešani zbor);
E.	Adamič: a) Jožice cvetijo; b) Kaj pa fantič dela (mešani zbor); M. Bajuk: Jaz pa vrtec bom kopala (mešani zbor, sopran solo ga Javoršek); M. Bajuk: Sijaj, sijaj sončece, b) Jaz pa grem (moški zbor, bariton solo prof. Božidar Bajuk);
M.	Bajuk: Slovenska deklica (ženski zbor, sopran solo ga Javoršek) in M. Bajuk: Dekle na vrtu zelenem sedi (šestero-glasen mešani zbor, sopran solo ga Javoršek).
Tretji del koncertnega sporeda je pa obsegal pesmi, ki so jih peli naslednji pevski zbori: Slovenski pevski zbor Men-doza, Slov. pevski zbor Gallus, Slov. pevski zbor San Martin, Slov. pevski zbor Lanus, Slov. pevski zbor San Justo ter Slov. pevski zbor Ramos Mejia. To je bil zbor, kakršnega v vsej slovenski emigrantski zgodovini tu še nismo videli in ne slišali. 200 pevcev je pod vodstvom ravn. Marka Bajuka zapelo 4 slovenske pesmi tako mogočno in učinkovito, da je po dvorani odmevalo, kakor še nikdar doslej. Ljudje so bili tako navdušeni, da ploskanja ni bilo konca in ginjeni do solz, kajti kaj takega doslej še niso doživeli in ne občutili, odkar so zapustili rodno zemljo.
Najprej so združeni pevski zbori zapeli Premrlovo Slovansko pesem, za njo Bajukovo Slovenc Slovenca vabi, tej je sledila Mav-Bajukova Ej zato in končno Fleišmanov Triglav.
Po končanem sporedu rojaki enostavno niso zapustili svojih sedežev in so ploskali naprej iin naprej, da so pevci morali ponoviti tako pesem Ej zato, kakor tudi Triglav. Tolikšno je bilo navdušenje ljudi. Saj so pa tudi bili lahko navdušeni, kajti ravn. Marko Bajuk je že zunanjo zgradbo vsake pesmi postavil tako mojstrsko, da je to dalo izvajanju sporeda izredno barvitost. Njegova sugestivna sila je pa tudi pevce vodila s tako gotovostjo, da so mogli premagovati težave, ki so jih stavile pevcem posamezne skladbe. Ni prezreti dejstva, da je mendoški zbor, ki šteje 34 pevcev in pevk, nastal v Mendozi, kjer je vseh slovenskih naseljencev z otroci vred le nekaj nad 150.
G. ravn. Marko Bajuk je med koncertom dobil v priznanje in zahvalo več slovenskih šopkov. Tako mu ga je v imenu DS izročila gdč. Tinca Glavanova, V imenu Slqv. pevskega zbora Gallus gdč. Vida Bedenčičeva in gdč. Lenča Zupanova ter France Malovrh, v imenu bivših njegovih dijakov v begunskih letih na Koroškem pa sta mu gdč. Poldka Mavričeva ter Janez Poznič, poleg šopka izročila še album devetih Beetho-
lucije je bila v sredo zvečer tudi slavnostna predstava v gledališču Colon.Na-njo so bili povabljeni vsi člani inozemskih odposlanstev na čelu z uruguay-skim, perujskim ter kubanskim predsednikom in nizozemskim princem Bernardom.. Navzoči so bili vsi ministri zvezne vlade, visoki civilni, vojaški in. verkveni dostojanstveniki poslanci, senatorji, člani diplomatskega zbora ter predstavniki najvišjih argentinskih kulturnih, znanstvenih, gospodarskih in socialnih ustanov.
Ko je prišel na slavnostno predstavo predsednik republike dr. Frondizi z gospo, so ga vsi pozdravili, na to se je pa začela slavnostna prireditev z narodno himno. Spored sta izvajala baletna zbora iz Londona in Bs. Aires..
To so glavne prireditve v Majskih dneh. V počastitev 150 letnice Majske revolucije je pa bilo in še bo polno drugih prireditev, med drugim bodo. razne razstave, mednarodni kongresi in zborovanja. Izšli so tudi novi kovanci po en pes ter bankovci po 5 pesov, prav tako pa tudi spominske znamke. Že sedaj je izšlo tudi veliko publikacij o pomenu Majske revolucije ne samo za Argentino, ampak' za vso Južno Ameriko, še več jih bo pa izšlo še do konca leta.
Tako je Argentina proslavljala praznik rojstva svoje svobode in tako se ga bo spominjala še vse do konca tega leta.
Ves narod je bil združen pri teh slavnostih v domovinski ljubezni, razen teroristov, ki so tudi to pot poukazali, da so jim več tuje koristi, kot pa blaginja lastnega naroda m domovine ter so tudi v dneh največjega argentinskega slavja postavljali, bombe na razna mesta, celo pred poslopje zgodovinske stavbe Cabildo. Varnostni organi so bili budni, postavljene bombe pravočasno odstranili, teroriste pa prijeli.
venovih simfonij. Prav tako so mu izročili lep šopek slovenski otroci.
Pozdravni večer v Slovenski hiši
Po končanem koncertu je bil v Slovenski hiši na R. Falconu pozdravni večer v čast mendoškim slovenskim pevcem. Nanj so bili povabljeni predstavniki vseh slov. organizacij, društev ter ustanov s področja Vel. Bs. Airesa.
V imenu organizatorjev koncertnih nastopov Slov. pevskega zbora iz Mendo-zee je ravn. Bajuka in njegove pevce pozdravil
dr. Julij Savelli.
Izrekel mu je zahvalo za vse njegovo nesebično in požrtvovalno delo za slovensko pevsko kulturo doma in v izseljenstvu ter ga zagotavljal, da slovenski rojaki znajo ceniti te njegove velike napore in žrtve. Izvajanja je zaključil s pozivom iz Premrlove Slovenske, pesmi: “Doni, pesem, brate druži, domovini vsak naj služi”.
Miloš Stare
se je v govoru najprej spominjal, tiste dobe, ko je kot srednješolec — < skoro pred 40 leti — pel pri gimnazijskem cerkvenem zboru pod vodstvom prof. Marka Bajuka, zatem pa je odgovoril na vprašanje, ki si ga je marsikdo postavil, ko je pri koncertu opazoval prof. Bajuka s kakšnim ognjem je dirigiral in kako zvesto- so< mu sledili pevci: Kako si je le ohranil to čilost in mladostnost pri 78 letih. Na to vprašanje je dal odgovor, da je bil najprej neizmerni optimizem tisto, s katerim se je prof. Bajuk loteval vsakega dela in premagoval tudi največje težave. Drugo pa je bilo dejstvo, da nikdar ni poznal materializma, t. j. tistega materializma, ki ne razume, da se je mogoče žrtvovati vsega in ne štediti niti s časom in z ničemer pri delu za skupnost, ki ni nikdar plačano. Slovensko mladino opozarja, da se mora slovenski narod za svojo kulturno višino zahvaliti samo takim idealnim možem kot so Bajuk ter jo pozival naj ga v tem posnema. Konačno je čestital še posebej Mendoščanom, da deluje med njimi prof. Bajuk, ki je predstavnik tiste slovenske generacije, ki je s svojim javnim delom razvoju slovenskega naroda na prosvetnem in kulturnem polju vtisnila neizbrisen pečat.
Direktor Anton Orehar
je izrekel ravn. Bajuku zahvalo, za njegovo skrb za lepoto slovenskega cerkvenega petja. Naglaša, da ta njegova skrb vzbuja občudovanje. V nadalnjih izvajanjih se mu je zahvalil za tako lep dan, ki ga je s koncertnim nastopom svojega zbora pripravil rojakom na področju Vel. Bs. Airesa. Pri tem naglaša, da ne sme ostati samo pri tem dnevu, ampak bi bilo potrebno, da bi se enkrat na leto zbrali pevci vseh slovenskih zborov ter skupno nastopili s koncertnim programom.
Dr. iLeop-old Eiletz
je govoril v imenu Slov. kat. akad. starešinstva. Poudarjal je veselje tega društva nad uspehi dela svojega člana prof. Bajuka. Iskreno se mu zahvaljuje za vse njegovo nesebično delo med izseljenimi Slovenci. Naglaša, da se bodo izseljenski Slovenci narodno reševali ter ohranjevali samo tako dolgo, dokler bodo imeli med sabo tako idealne in za narodno delo ter narodno stvar tako vnete in navdušene može, kakor je ravn. Marko Bajuk. SKAS k uspehom njegovega zbora čestita ter ga prosi naj pri tem napornem delu vztraja.
Ruda Jurčec
je v imenu Slovenske kulturne akcije ravn. Marku Bajuku čestital k njegovim velikim uspehom, ki jih dosega s. svojimi pevci ter naglašal, da se SKA veseli dejstva, da te uspehe dosega ravn. Marko Bajuk, ki je med prvimi ustvarjalnimi člani Slov. kult. akcije. Izrazil je dalje občudovanje nad njegovo življensko silo ter .odločnostjo, s katero se loteva slehernega dela med slovenskimi ljudmi ter ga tudi izvrši.
Zatem je povzel v splošnem navdušenju in ploskanju besedo
ravn. Marko Bajuk
Zahvalil se je najpreje za pozdravne besede dr. Savelliju ter za vso skrb, ki so jo povzročale priprave za prihod mendoških pevcev v Bs. Aires. Zahvalil se dalje vsem pevcem, ki so nastopili na koncertnem večeru. Naglašal je, da je bil vesel, ko je bral radost tudi na obrazih vseh pevcev nad nastopom tako mogočnega zbora. V nadalnjih izvajanjih se je zahvalil za pozdravne besede še Staretu, Oreharju, dr. Eiletzu ter Jur-čecu, zatem pa naglašal, da je njegova generacija mogla dosegati take uspehe
v delu za razvoj in napredek ter kulturno rast slovenskega naroda samo zaradi tega, ker je bila vsa prežeta z optimizmom in se mi predajala materializmu.
Glede predloga naj bi nedeljski nastop združenih slovenskih pevskih zborov ne ostal samo letošnji, je pa dejal, da je prav rad pripravljen žrtvovati vsako leto 10 dni svojega dopusta ter priti v Buenos Aires in s pevci buenosaireških zborov naštudirati program, s katerim bi potem nastopili skupno z mendoškimi pevci. Zbrani predstavniki slovenskih društev ter organizacij so ta predlog ravn. Bajuka navdušeno pozdravili.
Po govoru ravn. Bajuka se je nato razvijal naprej prijateljski večer z mendoškimi slovenskimi pevci v prijetnem vzdušju in razpoloženju, za kar so poskrbeli tudi v znatni meri mendoški rojaki, ki so s seboj za ta večer pripeljal: tudi sodček žlahtne mendoške črnine.
Mendoški pevci v San Martinu
V	ponedeljek 23. maja t. 1. so se slovenski pevci iz Mendoze zbrali pred 9. uro pred farno cerkvijo v San Martinu. Pred cerkvijo jih je sprejel ter pozdravil g. Jože Jurak, ki v tem mestu skrbi za dušni blagor slov. rojakov. Nato so bili pri maši, ki jo je imel vseuč. prof. dr. Ign. Lenček'. Med njo so mendoški pevci peli lepe slov. Marijine pesmi.
Po. maši so vsi odšli na sanmartinsko pokopališče ter obiskali grobove duh. svetnika Karla iškulja, vseuč. prof. dr. Ivana Ahčina in Jožeta Mavriča. Na vsakem grobu je g. Jurak izmolil molitve za rajnika, ob grobu Jožeta Mavriča pa tudi nagovoril mendoške pevce. V govoru je omenjal požrtvovalnost vseh treh mož, katerih grobove so obiskali, ter njihovo delo za slovensko skupnost. Dalje je naglašal, da so pevci prav tako v službi iste skupnosti. Delo za to skupnost je sicer nehvaležno, rodi pa zanjo vedno sadove. Pevce je pozval naj ob svojem požrtvovalnem pevovodji vztrajajo in naj jim ne bo žal časa, ki ga porabijo za božjo čast in za ugled slovenskega naroda v tujini Na grobove treh umrlih slovenskih javnih delavcev so mendoški pevci položili tudi šopke cvetja.
V	ponedeljek popoldne so imeli mendoški rojaki na razpolago za obisk sorodnikov in znancev v Buenos Airesu, ravnatelju Marku Bajuku so pa pripravili večerjo v Slovenski hiši na R. Falconu njegovi dijaki z begunske gimnazije na Koroškem ter tisti dijaki z ljubljansko klasične gimnazije, ki so pred 20. leti na isti gimnaziji maturirali.
Koncert slovanskih pesmi
Drugi koncert, ki ga je imel Slovenski pevski zbor iz Mendoze ob svojem obisku v Buenos Airesu je bil v torek dne 24. maja ob 19. uri v dvorani kolegija v ul. Carlos Calvo 922 v Bs. Airesu. Je bil to koncert slovanskih pesmi. Z njim je zbor pokazal s kako pestro naštudiranim programom razpolaga in je zato čisto umevno, da ga v Mendozi razne emigrantske narodnostne skupine vabijo za nastope na svojih prireditvah.
Koncertni večer je pevski zbor začel z argentinsko in 'slovensko narodno himno, nato pa je v prvem delu koncerta izvajal tri ukrajinske ljudske pesmi in sicer Bajukovo E j tam na hori (moški zbor, od Koleša Zajenka (ženski zbor), mešani zbor pa Bajukovo Ej hmelju. Naslednji dve poljski pesmi —Leon-Bajuk: Černovne Jabluška in Krakovnjaček pa mešani zbor. Od slovaških pesmi so bile na sporedu: Bajukova: Tečie voda, tečie (moški zbor s sopran solom — ga Javoršek) Pokornyjeva: Pasol Jano tri voli (moški zbor s samospevi) in Bajukova: Tancuj v izvedbi mešanega zbora. Pesmi Tečie voda ter 'Tancuj sta rojakom tako ugajali, da so z viharnim ploskanjem in odobravanjem izsilili njuno ponovitev. Od Kimovca^ je bila na sporedu njegova srbska: Lepa Mara v izvedbi mešanega zbora, Črnogorci so bili zastopani s Bajukovo: Težko travi (mešani zbor); Hrvaške narodne pesmi so bile na koncertu zastopane takole: Bajuk: Djevojka je ružu brala (mešani zbor z baritonom Rudi Hirschegger) ter Žgančeve medjimur-ske: Grad se beli, Cin in Dil Dil Duda.
Po odmoru je pa zbor izvajal naslednji program Bajuk: Tam, kjer teče bistra Žila (mešani zbor); Bajuk: Al’ me boš kaj rada imela (mešani zbor); Bajuk: Meglica, (mešani zbor, sopran solo ga Javoršek); Bajuk: Žalost (ženski zbor); dr. Kimovec: Marko skače (mešani zbor); Bajuk: Čukova ženitev (mešani zbor); Bajuk: Potrkan ples (mešani zbcr.
Tudi na tem koncertu je Slovenski pevski zbor iz Mendoze pod vodstvom svojega pevovodje ravnatelja Marka Bajuk doživel pravi triumf. Rojaki, ki so dvorano napolnili do zadnjega prostora, (Nadaljevanje na 3. strani)
VELIČASTNA PROSLAVA 150 LETNICE ARGENTINSKE SVOBODE
Ilovice vz £fovenijc~
V poletnem semestru se je v rednem roku vpisalo na ljubljansko univerzo 5154 slušateljev Od tega števila je 4770 rednih in 384 izrednih. Po posameznih fakultetah je število vpisanih slušateljev naslednje: filozofska 707, naravoslovna 317, pravna 710, ekonomska 556, agronomska, gozdarska in veterinarska 390 — agronomov 182, gozdarjev 120, veterinarjev 98 —, medicina in stomatologija 496 — splošna medicina 316, stomatologija 180, tehnika 2.688. Vpisanih je tudi 54 tujih študentov in sicer 35 Italijanov, 5 Arabcev iz Združene Arabije, 4 Grki, 2 Čeha in po en slušatelj iz Kanade, Poljske, Madžarske, Jordanije, Avstrije, Palestine in Libanona. Največ tujih študentov je vpisanih na tehnični fakulteti.
SLOVENCI V PROSLAVO 150 LETNICE ARGENTINSKE SVOBODE
(Nadaljevanje z 2. strani) so bili tako navdušeni, da so po končanem sporedu kar obsedeli na svojih sedežih in ploskali kar naprej ter vzklikali pevovodji Bajuku in njegovim pevcem. Zato je moral pevski zbor navreči še več točk. Tako med drugim ponoviti Ki-movčevega Marka ter Bajukov Potrkan ples, dodati pa pesmi: Kdor ima srce, En hribček bom kopil ter Nageljček in rožmarin.
S tem koncertom so menaoški slovenski pevci zaključili svoj obisk pri Slovencih v Buenos Airesu ter z njimi skupno proslavili tudi 150 letnico rojstva argentinske svobode.
Slovenci v Bs. Airesu so jim za lepa koncertna večera iskreno hvaležni ter samo žele, da bi taki skupni nastopi res postali tradicija, ker bi samo še bolj tesno povezovali in družili med seboj slovenske rojake v veliko enotno slovensko izseljensko družino.
Ideološka komisija univerzitetnega komiteja Zveze komunistov 'Slovenije je ustanovila “center za marksistično izobraževanje študentov na ljubljanski u-niverzi”. Po pisanju ljb. “Dela” je do ustanovite novega kom. propagandističnega centra prišlo “na pobudo mnogih študentov, ki bi radi bolje in globlje spoznali naš čas, njegove gibalne sile, zamotano nastajanje novega in po sodobnih družbenoslovih načelih od kriva-li pota k lepšim in plemenitejšim odnosom med ljudmi”. Predavanja bodo v 4 kolegijih. Prvo predavanje je imel Janez Stanovnik o “nerazvitih deželah”. Poročevalec v Delu nič ne omenja, če je med take dežele prišteval tudi kom. Jugoslavijo, ki je ravno iz tega naslova dobila od zahodnih demokratskih držav ogromne dolarske kredite in podpore.
V Sloveniji nameravajo ustanoviti novo okrožno sodišče v Kranju, okrajna pa še v Slovenskih Konjicah, na Vrhniki in Jesenicah.
Umrli so. V Ljubljani: Karol Majdič, mesarski mojster v p., Ludvik Dobovšek, kurjač, Ivan Flego, upok., Ivan Jelčič, upok., Franc Kikelj, uslužbenec, Josip
SVOBODNA SLOVENIJA
Jošt, v. svetnik Jž. v p., Matija Antončič, upok., Tine Urbanč, pos., Adalbert Saksida, Marija Hrovatin, roj. Sošič, vdova, Andrej Ahčan, žel. upok., Jože Kajzer, upok., Jože Magister, v. ind. obra-tovodja v p., Agata Tomc, šolska sestra, Jože Dobravec, zidar, Ivan Orhini, Marija Sojer, roj. Zrimšek in Vincencija Kodrič iz Malega dola pri Komnu na Krasu, Josip Seljak v Idriji, Rok Žu-ža, upok. v Trbovljah, Antonija Kren v Koroški Beli, Marija Modic, roj. Pristavec, pos. v Materni' p. Mavricij Teraš, biv. kapuc, provincial v iškofji Loki, Ana Gorenc, roj. Opalk iz Dolge Rake, Lucija Plešnar iz Kočevja, Mihael Stare v Kranju, Marija Kolenc, roj. Polan-šek v Velenju, Jože Panko v Trbovljah, Frančiška Slabe, roj. Velkavrh v Sinji Gorici, Stanko Likozar v Kranju, Jakob Medved, šolski upravitelj v p. v Krškem, Jože Frankovič, bolničar v Brežicah, Božo išalehar v ¡Št. Vidu, Nina Friško-vič, roj. Jerončič, knjigovodkinja v Celju, Ana Juratovec, roj. Vodopivec v Zagorju, Miha Planinšek, župnik v p. v Stični, Viktorija Trošt, učit. v p. v. Sarajevu, Janez Soklič, upok. v Lescah, Franja Drakulič, postna inšpektorica v p: v Celju, Karolina Klemenčič, šolska upraviteljica v p. v Gornjem Logatcu, Franc Premože v Stanežičah in Marija Lipoglavšek, roj. Pipan upok. Tob. tov. v Vižmarjih.
Stran 3.
t DR. NIKOLA NIKIČ
V Buenos Airesu je umrl v petek dne 20. maja 1960 biv. jug. minister za gozdove in rudnike dr. Nikola Nikič.
Dr. Nikič se je rodil 12. februarja 1885 leta v Nikincih v Sremu. Po končani gimnaziji je študiral pravo v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi , nakar je izvrševal odvetniški poklic v Slavonskem Brodu. Politično se je udejstvoval v Hrvatski kmetski stranki ter je bil v letih 1925-26 minister za gozdove in rudnike. Med šestojanurskim režimom je bil med tistimi pristaši te stranke, ki so sodelovali z njim v parlamentu. Ko pa je uvidel, da ta režim vodi politiko proti hrvatskim narodnim in političnim zahtevam, je prešel v opozicijo proti njemu.
Po letu 1945 so ga Rusi zaprli v Dunajskem Novem mestu. Po treh letih so ga izročili Titovim kómunistom, ki so ga obsodili in poslali za 4 leta v zapore v Požarevac. Leta 1956 se mu je posrečilo priti v Buenos Aires, kjer je živel vse do svoje smrti v petek 20. maja t. 1. Pogreb je bil v nedeljo dne 22. maja t. 1. ob pol enajsti uri dopol. na bue-r.osaireškem pokopališču Chacarita. Molitve za umrlega ter pogrebne obrede je opravil direktor hrvatgkih dušnih pastirjev v Argentini fra Stjepan Rade, krsto
ŽALOST Vida Jerajeva
Ponoči žalost gre z menoj v poljano širno, v božji mir, pozdravlja naju temni les in kaže pota netopir.
In jaz poslavljam se od nje v križpotu razsvetljenih cest, krog naju rože govore» nad nama glorija je zvezd. Te rože soncu zamolče, kar si v nočeh šepečejo, le zvezde jih razumejo, poslušajo, trepečejo. ..
s posmrtnimi ostanki rajnega dr. Niki-ča so pa ponesli do groba pokojnikovi poslanski tovariši z dr. Reberskim na čelu. Pred odprtim grobom se je od pok. dr. Nikiča poslovil njegov poslanski tovariš dr. Franjo Gruber.
Pok. dr. Nikič je bil dober prijatelj Slovencev in spoštovalec dr. Korošca. Svojo naklonjenost do Slovencev je zlasti pokazal v letih šestojanuarskega režima, ko je v parlamentu neprestano vlagal interpelacije o krivicah, ki so jih delali eksponenti tedanjega polit, sistema v Sloveniji. Naj počiva v miru, njegovim preostalim pa naše iskreno sožalje ter sočutje.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Drugi kulturni večer Slovenske kulturne akcije je bil v soboto dne 21. maja pri Bullrichu. Na sporedu je bilo predavanje Rude Jurčeca: Sodobna slovenska književnost v domovini. Obilna udeležba je pokazala, da je bila snov zelo aktualna in res so poslušalci z veliko pozornostjo sledili mislim predavatelja. Uvodoma je najprej podal okvir in opozoril, da misli podati le glavne značilnosti, ker je danes v domovini knjižna produkcija tolikšna, da bi posamezne veje književnosti zaslužile po-
IZ TEDNA V TEDEN
Čile je zadela huda potresna nesreča. Najbolj so prizadeta mesta na področju 200 kv km v Srednjem in Južnem Čilu, In sicer Concepcion, Lota ,Cauquenes, . Ooronel, Angol, Temuco, Osorno in An-cud. Potresni sunki so bili tudi na morju ter so dvignili tako visoke valove, da so jih čutili celo v Kaliforniji v Severni Ameriki, na Havajskem otočju in celo ob japonski obali. Bili so tudi v Argentini ter se je n. pr. zaradi, potresa potopilo več manjših ladij na jezerii Nahuel Huapi v Bariločah. Bilo pa je tudi več smrtnih žrtev.
Potresna katastrofa v Čilu je zavzela ogromne obsege, kajti prvim potresnim sunkom slede novi še kar naprej, rušijo mesta in podeželska ter ribiška naselja ob obali, razen tega pa so začeli delovati vulkani, ki so že 40 let mirovali. To so vulkani Osorno, Carran, Puyeheu, Caulie, Chochuenco, Casablanca in še dva nova, ki sta začela bruhati pepel in lavo. Vulkanska sila omenjenih ognjenikov je tako silna, da dviga pepel v višino 700 m. Zato vetrovi nosijo oblake pepela tudi nad Argentino.
Število mrtvih in pogrešanih se giblje že okoli 4.000. Škoda je ogromna ter že dosedaj dosega višino 200 do 300 milijonov dolarjev, kajti na potresnem, področju je uničeno vse — naselja, industrija in prevozna sredstva. V tako hudo prizadete kraje prihaja pomoč od vseh strani. Iz Argentine pošiljajo v so-
sednjo republiko, živila, zdravila, obleko in hrano. Tja so odšli tudi zdravniki s ,sanitetnim osebjem, parlamentu je pa predložen v nujno uzakonitev predlog za odobritev pomoči 50 milijonov pesov za poškodovane kraje in priza deto prebivalstvo v Čilu.
Predsednik USA Eisenhower je po nespeli vrhunski konferenci v Parizu o-biskal Portugalsko, kjer so mu priredili veličanstem sprejem.
V Varnostnem svetu je bila razprava o sovjetski pritožbi glede ameriškega vohunskega letala U-2. Na seji je napadal Severno Ameriko sovjetski zunanji minister Gromiko, odgovarjal mu je pa ameriški stalni delegat pri OZN Henry Cabot Lodge. Na sovjetske obtežbe je odgovarjal z dejstvi, da" je bilo v svobodnem svetu samo po Stalinovi smrti obsojenih 300 sovjetskih vohunov. Prav tako je označil za vohune razne sovjetske ladje, ki prihajajo v neposredno bližino ameriške obale.
Nemški kancler dr. Adenauer je prvi državnik, ki je po neuspeli vrhunski konferenci odkrito opozoril svet na nevarnost, v katero ga je spravil Hruščev s svojim zadržanjem v Parizu. Pred funkcionarji svoje stranke je izjavil: “Pred konferenco sem opozarjal, da ne bodo redili nobenih sadov razgovori s sovjetskim predsednikom. Sedaj je položaj naslednji: Hruščev ni odstranil, ampak samo odložil grožnje glede Zahodnega Berlina. Zato je položaj težji kot je bil kdajkoli poprej”.
PROSTAŠTVO IN IZPADI HRUŠČEVA V
PARIZU
Po neuspeli vrhunski konferenci je Pariz zadobil znova svoj stari obraz. Predsedniki štirih vesesil so se razšli, za njimi so pa ostali spomini na njihovo zadržanje na mednarodnem sestanku, ki ga je razbil sovjetski diktator Hruščev.
Razpoloženje večine francoskega naroda in sploh vsega svobodnega sveta je najbolje po neuspeli vrhunski konferenci označila tista francoska gospa na stopnišču pariške katedrale Naše Gospe, ko je Eisenhowerju zavpila: “Ike, samo odločno vztrajajte naprej.”
Hruščev je pa za sabo pustil čisto diu-gačen spomin. V zgodovino bo prišel kot predsednik sovjetske države ,ki se je najbolj prostaško obnašal pred svetovnimi časnikarji. Na tej konferenci je bil tako ogorčen, da je bil v obraz ves zaripel ter je enkrat tako zatulil v zvočnik, da so časnikarji morali odložiti slušalke zaradi jačine glasu. Nemške
časnikarje in Nemce sploh je zmerjal z “bastardi” ter jim grozil, “da jim bodo sovjeti dali takih brc, če so že preživeli Stalingrad, da jih bo minila volja mu nagajati”. Svobodne časnikarje, ki niso odobravali izpadov in prostaških izrazov sovjetskega predsednika, je označeval za “lakaje imperializma”. Grozilo, je. da bo v dvorani prišlo do splošnega pretepa ter je Hruščev zaključil konferenco v največjem neredu in splošnem nerazpoloženju.
Z njo je dosegel čisto obratno, kar je pričakoval: Še bolj je združil zahodni svet ter ga še bolj utrdil v prepričanju, da je njegova rešitev samo v še tesnejši povezavi, če hoče premagati sovjetsko napadalnost. V zgodovino je pa prišel s to konferenco kot predsednik države, ki je s svojimi izpadi ter prostaštvom prekosil, celo Hitlerja med drugo svetovono vojno, kajti pred starimi svetovnimi časnikarji se je obnašal tako kot se doslej še ni nihče.
drobno obdelavo, ki bi mogla zajeti kar več večerov. Slovenska književnost se razvija v istem ozračju, ki zajema ves svet in se išče iz vezi tesnobe ter obupa. Ko je novi režim po letu 1945 nakazoval smeri, v katerih bi se naj razvijala vsa delavnost umetnikov, je bil podan program, ki je bil širok in poln optimističnih pobud. Slovenska književnost bi morala kreniti iz starih tirnic in'se vzporediti svetovni. Toda že v začetku se je pokazalo, da bodo pretresi globlji kot pa so si doma predstavljali. Odpovedali so namreč pisatelji starejšega rodu, ki bi morali pisati veliki tekst revolucije, pa so se tako oddaljili od resnice in kvalitete, da bi bilo treba čakati na novi rod; toda novi rod je iskal novih prijemov v čisto drugačnem redu. Oplajal se je z razvojem književnosti drugod po svetu, pri stiku z lastnim doživljanjem pa je krenil ravno v obratno smer, kakor pa so to nakazo-vali-ideološki in umetnostni teoretiki na uradnih mestih. Ko je nastopila generacija najmlajših, ni bilo več govora o velikem tekstu revolucije: pisatelj, pesnik in likovni umetnik sta se usmerila v razglabljanje človekove notranjosti. Ponekod so se še posluževali naturalističnih prijemev, zavijali pa so jih v poetičnost, ki je le še bolj podčrtala veličino nemira in obupa, ki1 veje v sodobnem iskanju duhovnih oblik slovenstva.
Po odmoru je dr. Tine Debeljak, ki je
vodil večer, odprl debato. Predavatelj je podal še nekaj pojasnil. Ob zaključku so poslušalci nagradili predavatelja z odobravanjem, ki je le izpričalo, kako je bila obdelava snovi primerna, potrebna in kako je zajela vse tiste, ki se za usodo slovenske besede zanimajo.
Družabna prireditev
■Slovenske besede, ki je bila v soboto 21. maja t. L, je lepo uspela. Udeležilo se je je veliko rojakov. Med dobitki po-gatega srečolova sta bili tudi dve lepi oljnati sliki Jurija Vombergarja. Kulturni referent Društva Slovencev pa je — podobno kot na prireditvi Našega doma v San Justu —- organiziral pobiranje prispevkov za centralno knjižnico Društva Slovencev. Pri tem delu sta mu pomagali gdč. Delija Savnik in gdč. Marija Ris. Nabrali so 310 pesov, s katerimi so rojaki iz področja San Martin podprli spopolnitev slovenske osrednje knjižnice.
OSEBNE NOVICE
■¡•Franc Bončina. V sredo 18. maja t. 1. je umrl v bolnišnici v San Miguelu Franc Bončina, doma iz Čekovnika pri Idriji. Rajnega rojaka so položili na mrtvaški oder v njegovem domu v mestu José C. Paz, odkoder je bil pogreb na pokopališče v San Miguelu v četrtek 19. maja t. 1.. Pogrebni sprevod je vodil in opravil vse obrede g. Stanko Škrbe ob asistenci kaplana g. Antona Pintariča.
Rajni Franc Bončina se je rodil 30. maja 1903 v Čekovniku pri Idriji. Med komunistično revolucijo je bil odločno na strani protikomunistov ter je sodeloval pri domobranski godbi. Begunska
leta je preživel v Italiji v taboriščih Servigliano in Senigallia, odkoder je leta 1948 prišel v Argentino. Zaposlen je bil v papirni industriji Schcolnik v Hurling-hamu. Dne 6. maja t. 1. je bil operiran na žolčnih kamnih v bolnišnici v San Miguelu. Po operaciju so pa nastopile komplikacije ter je "na posledicah istih tudi umrl. Na smrt ga je dobro pripravil g. Ivan Caserman iz jezuitskega kolegija v San Miguelu, ga spovedal obhajal in podelil sv. poslednje olje.
Rajnik zapušča v Argentini ženo go Justino in dva meseca staro hčerko. Težko prizadeti ge. Justini izrekamo izkreno sožalje, rajni pa naj uživa večni mir in pokoj.
Družinska sreča: V družini Golmayer in ge Olge, roj. Bedenčič se je v soboto 1 i. maja t. 1. rodil sinček. Sina so prav tako dobili v družini Avgusta Horvata in njegove žene ge Francke, roj. žebre. Srečnima družinama naše čestitke.
Poroka. V podružnični cerkvi župnije Dolores v Mendozi sta se 14. maja t. 1. poročila Tone Bidovec in gdč. Cvetka Rožnar. Mladi par je poročil s poročno mašo mendoški slovenski dušni pastir g. Jože Horn, za priči sta mu pa bila: nevesti njen oče Pavle Božnar, ženinu pa njegov brat Franc Bidovec. Mlademu paru pb vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
V nedeljo 5. junija slovenski žalni dan
Vsi na spominsko proslavo ob 16. uri v dvorani Kolegija San José v. ul. Azuénaga 160, Buenos Aires. S polnoštevilno udeležbo se poklonimo spominu padlih slovenskih junakov in vseh ostalih
slovenskih žrtev.
HLADILNIK
BLED
JE NAJFINEJŠI IN NAJCENEJŠI.
Ako ga še nimaš, si ga nabavi sedaj z malim predplačilom pri
Cerritd 2245, Lomas del Mirador
Poleg vseh hišnih potrebščin, nudim prvovrtna kolesa za odrasle in otroke, primerna za darila. Po naročilu tudi motorna kolesa.
Koroški Slovenci v boju *a svoje pravice
Prijatelj lista nam je poslal pismo, v katerem nam popisuje razmere, v katerih morajo živeti 'Slovenci na Koroškem. Zaradi zanimivosti ga objavljamo:
zvedeli, da je titovska politična organizacija kljub vsemu svetovala, naj glasujejo njeni člani za socialistično stranko, “ker je manj narodno zagrizena in naprednejša kot Avstrijska ljudska stranka”. Vsekakor je to čudna lo-
Sicer je že precej časa minilo, odkar smo imeli volitve y Koroški deželni zbor, je vendar prav, da opišem v glavnem položaj, ki je nastal. Koroška deželna vlada, v kateri imajo večino socialisti, je predčasno razpustila deželno zbornico in razpisala volitve za 6. marec. Razpustitev je predvsem želela socialistična stranka: upala je namreč, da bo pri novih volitvah dobila še enega poslanca več in s tem absolutno večino v parlamentu in tudi neomejeno oblast v deželni vladi. Ljudska stranka pa tudi ni nasprotovala volitvam, ker je s svoje strani upala dobiti vsaj enega poslanca več —imela jiht je 12:—in s tem dobiti večji vpliv v deželni vladi. Volitve so bile res, toda niso prinesle prav nič novega: Ostalo je pri stari razdelitvi sedežev: Socialisti 18, ljudska stanka 12, svobod-neži (neonacisti) 5, komunisti pa 1.
Narodni svet koroških Slovencev je pred časom sklical šestanek vseh zaupnikov, da bi preučili položaj zaradi volitev v deželno zbornico. Prerešetali so vse možnosti in nato je NskS izdal proglas, v katerem je sporočil svojim članom in prijateljem, da ne more priporočiti nobene stranke. Neprijetno pa je zadelo vse zavedne Slovence, ko so
gika. Pri nas na Koroškem vlada socialistična stranka, ker ima precej močno večino v deželnem zboru. Iz ravno prvak te “narodno strpnejše in naprednejše stranke” deželni glavar Wedenig je odpravil iz šol v južnem delu dežele u-čenje slovenščine. Če bi imela na Koroškem večino ljudska stranka, bi res he bilo nič bolje, vendar pa tudi socialisti niso nič naredili, da bi jih mi zavedni Slovenci volili .Volitve v deželno zbornico niso obvezne tako kot za zvezni parlament. V primeri s prejšnjimi volitvami so tako socialisti kot ljudska stranka izgubili nekaj glasov, prav malo so napredovali komunisti in svobod-neži. Na splošno je volilna udeležba bila 86%, toda na ozemlju Slovenske Koroške je bila udeležba najnižja. Zato lahko z veseljem ugotovimo, da so se zavedni Slovenci držali nasvetov NskS in niso glasovali.
Prav zanimivo je tudi, da ni bilo po volitvah kaj posebnega. Vsa strankar-
karska glasila so seveda proglasila svojo zmago, a vse tudi molče o nas Slovencih, kot da bi nas ne bilo. Edino dunajska katoliška revija “Die Furche” je napisala, da je “organizacijska prenovitev ljudske stranke na Koroškem potrebna, vendar pa da ni odločilna. Mnogo važnejša je volja stranke, delati za pomirjenje na dvojezičnem ozemlju, pri Slovencih obstoječe nezaupanje pa je treba odpraviti z dejanji.”
Nova koroška deželna vlada je enako sestavljena kot prej. Že petič zaporedoma je bil izvoljen F. 'Wedenig za deželnega glavarja. Zanj je glasovalo vseh 18 socialističnih poslancev, ostalih 18 pa se je vzdržalo. Nadalje pa so bili izvoljeni še socialisti: prvi podglavar M. Krasnig in svetnika Sima in dr. Kerstnig, drugi podglavar inž. Truppe in svetnik Sehleinzer sta člana ljudske stranke, neonacisti pa imajo enega svetnika.
V naslednjih odstavkih popisuje delo slovenske delegacije na Dunaju, o čemer smo izčrpno poročali v št. 17.
Prosvetni minister Dripiml je tudi že odgovoril na točke, ki so jih naši predstavniki nedavno predložili. Minister je odgovoril, da je sicer vrhovni šolski nadzornik, toda dolžnost deželnega šolskega sveta je, da izdela konkretne predloge za ureditev. Tako se je seve-(Nadaljevanje na 4. strani)
SLOVENCI
KANADA
V slovensko župnijo Marije Pomagaj so se vpisali: Družine: g- Ivan Vičič iz Ilirske Bistrice in ga. Ivanka Kirn s sinčkom Silvestrom, prišli iz Venezuele; g. Ivan Šteh in ga. Julija; g. Štefan Zver in ga. Matilda s sinčkom Štefanom; prišli iz Val d’Or-ja, g. Ivan Hozjan in Ana roj. Jerebič s hčerkico Slavko, se preselili iz Val d’Or-ja; g. Jože Seljak in ga. Frančiška roj. Trček s hčerkicama Bernardo in Zvezdano.
Dalje: Jože Levstik z ženo Anico, roj. štampa, hčerko Ireno ter sinom Janezom; Ivan Letonja z ženo Štefanijo, roj. Knez in sinom Johnom; Ilijana Gaber iz iStrnja pri Murski Soboti, Marija Koman iz Kamnika, Marica Škrlec iz Starega trga pri Ložu, Viktor Domiter, Stanko Kustec, Edi Dolar, E. Jurkovič, Evgen Obit in Ivan Kragelj.
Poedinci: gdč. Marija Musar iz Št. Janža na Dol.; gdč. Katarina Radič; g. Florjan Basaj iz Suhe na Gorenjskem. G. Avgust Pterna; prišel iz Montreala, g. Jože Štajner iz Celja; prišel iz Win-nipeg-a.
Krščeni so bili: Anton Franc Murgelj, sinček Janeza in Marije roj. Bukovec; Dorothy Teresa Tratnik, hčerkica Antona in Ivanke roj. Smrtnik; John Milan Zuzzi, sinček Jožefa in Marije, roj. Ogrizek; John Anthony Nemanič, sinček Antona in Ane roj. Plut; Joseph Stephan Lukavich, sinček Viktorja in Berte roj. Jakončič; Michael Franc Oitzl, sinček Norberta in Ane roj. Pfeifer; Anita Marija- Tomšič, hčerkica Franca in Dore roj. Tomšič. John Edward Težak, sinček Johna in Jožefe roj. Marič; Teodor Ivan Urbančič, sinček Ivana in Gabrijele roj. Jagodnik; Gregorij Anton Muhič, sinček Antona in Marije roj. Pe-rovšek; Pavla Stanislava Platnar, hčerkica Lojzeta in Pavle roj. Kastelic; Veronika Katarina Cvet, hčerkica Jožefa in Ane roj. Lenče; Peter Daniel Zabukovec, sinček Franka in Darinke roj. Zupanc; Milena Silva Princi, hčerkica Jožeta in Ivanke roj. Strelec; Rudy To-my Žilavec, sinček Rudolfa in Margarete roj. Forjanič; Anton Slavko Bračnik, sinček Ivana in Marije roj. Topolnik; Lenka Antonija Cerar, hčerkica Franca in Marice roj. Bastič; Daniel Ivan Donko, sinček Ivana in Agate roj. Krapec; Catharine Maria Kvas, hčerkica Jakoba in Marjete roj. Benko; Frank Krže, sinček Franca in Marije roj. Zrimšek; Ana Marija Laki, hčerkica Štefana in
PO SVETU
Vere roj. Laki.
Rev. Francis Mihelič, ki je bil doslej v Peterbourgh, je prevzel župnijo v Dow-neyville. Njegov naslov je naslednji: Rev. Francis Mihelič, St. Luke’s Church, Downeyville - RR5 Lindsay, Ont.
V	Montrealu so se rojaki postavili z uprizoristvijo spevoigre “Kovačev študent’’. Udeležba je bila lepa.
Osebne novice iz, Toronta in okolice: Poročila sta se para Štefan Lončar in Elizabeta Kolarič ter Jožef Mikolič in Ana Blažič. Krščeni so bili: Martin Kreslin, sinček Martina in Edite, roj. Cigan; Marko Janez Jelen, sinček Stanleya in Terezije, roj. Petrič; Jožef Boris Kranjec, sinček Eme Kranjec; Irena Margareta Rigler, hčernica Alojzija in Ane, roj. Lukač; Darinka Kozlar, hčerkica Jožefa in Terezije, roj. Laki; Rosemary Matajič, hčerka Štefana in Ane, roj. žer-din in Friderik Anton Kastelic, sinček, Johna in Marije, roj. Rus.
SEVERNA AMERIKA
Na letošnji Mednarodni evharistični kongres, ki bo od 31. julija do 7. avgusta v Muenchenu na Bavarskem v Zahodni Nemčiji, bo odšla tudi skupina Slovencev iz Severne Amerike. Slovenski romarji iz Sev. Amerike se bodo ustavili tudi v Fatimi na Portugalskem, v Španiji si bodo ogledali razne zanimivosti, v Lurdu se poklonili lurški Materi božji ,na Višarjih počastili višarsko Mater božjo, v Rimu si pa ogledali baziliko sv. Petra in druge znamenite cerkve ter ostale zanimivosti rimskega mesta. Romanje organizira kaplan pri Sv. Vidu v Clevelandu Jošt Martelanc s pomočjo Kollandrove potovalne pisarne.
V	Milwaukee je prišel iz Norveške Franc Mejač z ženo in dvema otrokoma.
NAR OČAITE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Za Sanmartlnčane
bo stanovanjski problem rešen z ustanovitvijo
PRVEGA SLOVENSKEGA GRADBENEGA KONZORCIJA,
ki bo postavil hišo štiri kvadre od Trga San Martin. Podrobnejši podatki bodo objavljeni v prihodnjih številkah Svobodne Slovenije.
Prva nedelja v juniju
Žalni dan vse slovenske skupnosti, dan posvečen našim junakom in mučencem! Proslavimo in počastimo njihov spomin, utrdimo se v zvestobi idealom, za katere so prelili svojo kri in dali življenje, navdušimo se za vztrajno borbo, ki naj vsem Slovencem prinese dan svobode!
Zato pohitimo vsi na
SPOMINSKO PROSLAVO
ki bo v nedeljo 5. junija 1960 ob 16. uri popoldne v dvorani Kolegija San José v ul. Azcuénaga 160, Buenos Aires.
Nastopili bodo: Slovenski pevski zbor Gallus, zbor Slovenske dekliške organizacije in Mladinski zbor Gallusa. Govornik g. Albin Magister ml.
Po proslavi — okrog 17.30 v kapeli poleg dvorane sv. maša za vse pokojne žrtve in molitev za rajne Reši me.
Društvo Slovencev
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Katoliški misijoni. April 1960. Vsebina: Logika (S. Šubelj); Misijonar vsak v svojem poklicu (Stabo, C. M.); Sveta trenja in stremljenja: Mali in veliki... (Ruda Jurčec); Premišljuj pet minut; Belgijski Kongo na pragu samostojnosti (J. M., C. M.); Iz zgodovine svete Cerkve na Kitajskem (Andrej Prebil, C. M.); Vincencijevo leto: “Ljubezen Kristusova nas priganja (Gabriel Doucet, C. M.); Po misijonskem svetu: Apostol gobavcev — oče številne, družine; Iz raznih dežel; Naš Baraga; Naši misijonarji pišejo; Z raznih postokank; Kakor v nebesih, tako na zemlji (Fritz Hochwaelder — Nikolaj Jeločnik).
Duhovno življenje. Maj 1960. Vsebina: A los quinse años (JR); 15 let tujine (A. Orehar); Sveto Rešnje Telo in Marija (Alojzij Košmerlj); Verd in svoboda; Glas iz Rima; Škof Rožman — vzor ljubezni (Janez Kopač. C. M.); Pismo drž tajnika Dominika Tardinija škofu Rožmanu 1. 1945; Je Marija res božja mati; Resnica, ne prazna utvara! (F.G.); Papeži v anekdotah, Premalo in preveč (B.R.); Mati, ki je sina dvakrat rodila (Po Año cristiano priredil J. Jurak); Kako spraviti v sklad z vestjo 1 vprašanje; Kako zgraditi srečen dom (A.B.); Skvarjen zajtrk (Drat); Okno v svet: Modrost v pregovorih; Domovina mili kraj (Potopis J. Hladnika); Kaj je vest?; Marijine solzice; Zlate resnice; Od doma; Zagrinjalo se je pretrgalo (Joža Vombergar); Celibat in javno mnenje: Kaj je novega v Argentini?; Ben Hur (J.R.); Napoleon o Kristusu; Okrogla hiša nad. povesti) in priloga Božje stezice.
Vestnik, glasilo slov. pro tikom, borcev. štev. 5. Vsebina: Zasuta usta (F. Balantič); Vztrajajmo na pravi noti (Poslanica pok. škofa dr. Rozmana Slovencem za leto 1960 iz Zbomika-Kole-darja Sv. Slovenija 1960); Zakaj? (B. R.); Ob petnajstletnici (P. R.); Sen o vrnitvi France Balantič); Gradivo k 3. maju: Noč v uredništvu Slovenca (R. J.); Noč na Šubičevi (P. R.); Resnica uči (Dr. Franc Rajlec); Berlin med Vzhodom iz Zahodom (R. J.); Argentn-ski general in komunizem; Paberki; Kamen spotike: Domobranec in poliDka (S. L.); “Le čevlje...” (J. G.); Napačno (P. R.); Iz društvenega življenja; Urednikov bunker.
RAMOS M E JI A
Slovenski verniki iz okolice Don Bos-ca, San Justa in drugod so v nedeljo 22. t. m. dopoldne napolnili prostrano cerkev Marije Pomočnice v Don Bosco-vem zavodu. Ob 10. uri je pristopil k glavnemu oltarju g. Janko Mernik ter imel mašo za vse dobrotnike slov. oltarja v tej cerkvi. Med mašo je v pridigi govoril o zgodovini Marije Pomagaj na Brezjah ter rojake 'pozival naj se k Mariji zatekajo po pomoč z zaupanjem. Pc maši je pred oltarjem Marije P. ponovil obljube, ki so jih dali S ovenci doma leta 1944 na Rakovniku ter nato dal vsem blagoslov.
Med mašo je bilo ljudsko petje. Vodil ga je g. Štefan Drenšek, organist v San Justu, na orglah pa spremljal g. Lam-broscini.
Slov. planinsko drušfvo
vabi na
DRUŽABNO PRIREDITEV
11. junija 1960 ob 21. uri
v prostorih Kluba Esrcelsicr
■4
Santos Lugarés — c. Patricios 457
ORKESTER MOULIN ROUGE
Katoliški misijoni. Maj 1960. Knez pastii-jev (Okrožnica papeža Janeza XXIII o misijonih-Prevaja Al. Gerži-nič); Prostovoljec (S. Šubelj); Stopil bom k oltarju božjemu (Stanko Boljka C. M.); Nesrečna Kitajska (Bo sledilo); Kakor v nebesih, tako na zemlji (Fritz Hochwaelder-N. Jeločnik); Protestantski misijoni (Jože Mejač C. M.). Po misijonskem svetu: Misijonsko zaledje; Misijonsko delovanje svetnih duhovnikov; Naš Baraga.
PO ŠPORTNEM SVETU
Jugoslovanski nogomet se je rehabilitiral. V Atenah je jugoslovansko moštvo premagalo Grke s 5:0 in se s tem kvalificiralo za olimpijske igre v Rimu. Niti največji optimisti niso pričakovali po porazu sredi Beograda z Izraelom, da bodo zmagali v Atenah s tako visokim rezultatom.
Prejšnjo nedeljo pa so se Jugoslovani v Beogradu oddolžili Portugalcem za nedavni noraz v Lizboni, kjer so izgubili z 1:2. Premagali so jih kar s 5:1 in so se s to zmago uvrstili v Semifinale za Evropski pokal.
V	Sestriere v Italiji je bilo v začetku aprila zadnje srečanje najboljših alpskih smučarjev Italije, Francije, Avstrije, Švice, Nemčije in Jugoslavije za pokal Kandahar. Jugoslovani pa niso imeli sreče.
V	tekmovanjih pred samim nastopom za pokal Kandahar so se še kar dobro držali. Tako je bil v veleslalomu šumi 11, Lakota 19, Jenko 24; v slalomu Lakota 16, (v prvem teku je bil 6.), Jenko pa 17. Popolnoma pa so odpovedali na glavnih tekmah. Tako je šumi zasedel 53 mesto, Lakota in Jenko pa sta padla in sta odstopila. Zmagal je na tekmah Francoz Duvillar d, pri žanskah pa so pobrale vso slavo Avstrijke in se s tem nekoliko rehabilitirale za slabe uspehe v letošnji sezoni.
OBVESTILA
Članski sastanek Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto 11. junija ob 18. uri v Slovenski hiši na Ramon Falconu 4185,
Tretji kulturni večer Slov. kult. akcije bo posvečen spominu pisatelja Ivana Preglja, ki je umrl 31. jan. 1960 v Ljubljani. Prireditev bo v dvorani Bullrich, Sarandi 41, v soboto dne 4. junija t. 1. ob 19. uri.
Četrti kulturni večer bo v soboto dne
IAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E, 35 - 8827	Buenos Aires
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 6775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? *824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
18. junija. Predaval bo Marijan Marolt o abstraktni umetnosti.
V nedeljo, 29. maja ob treh popoldne bo ob lepem vremenu Oskar Pavlovčič v šolskih prostirih ul. Tucuman 171,, San Martin, ptmovil ves nedeljski koncert mendoškega pevskega zbora z magnetofonskega traka.
Nabirke ob spominskih dneh za sv, maše in potrebe naših revežev bodo: Lanus: v nedeljo 29. maja v cerkvi pri obeh sv. mašah in na dan proslave; Berazategui, Florida, Ramos Mejia: _ v četrtek 2. junija pri sv. uri; San Martin, Slovenska kapela, Ramos Mejia: v nedeljo 5 junija pred cerkvijo; San Justo: kakor bo oznanjeno in splošna cerkvena nabirka pri spominski poslavi v mestu.
G. Pavlic Anton je daroval za slovensko osrednjo knjižnico 200 pesov, za kar se mu DS lepo zahvaljuje.
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Humar, SRL
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658 - 7083
Vam nudi vse. to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb.
Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
vabi vse člane in prijatelje v dvorano NAŠ DOM v San Justu dne 29. maja 1960 od 15. uri.
G. Dinko Bertoncelj nas bo seznanil z življenjem na Antarktiki in svoja izvajanja bogato ilustriral z barvnimi diapozitivi.
Prav tako bomo videli domovino Slovenijo v barvah, katero je posnela ga Milena Arko pred odhodom v Ameriko.
Skrbite za bodočnost! Poleg zemlje in hiše je pametno imeti tudi nekaj
denarja prihranjenega!
SLOVENSKA HRANILNICA
že šesto leto sprejema prihranke mnogih rojakov, jih dobro obrestuje ter točno in gotovo vrača. Ne odlašajte več! Pričnite z malim! Vloge se sprejemajo v vsaki višini. Starši: Dvignite hranilne knjižnice na imena otrok! Ob porokah, krstih, birmi ali ob drugih priložnostih, je hranilna knjižnica lepo in praktično darilo. Podrobnejše informacije vsako soboto od 16 —- 20 ure v naši pisarni.
(Nadaljevanje s 3. strani) da prav na lahko zmazal iz težkega položaja in preložil rešitev na “narodno strpnejše in naprednejše” socialiste. Kako so ti narodno strpni pa smo koroški Slovenci prav dobro občutili.
Tridnevni obisk zveznega zunanjega mistra Kreiskyja v Beogradu smo Koroški Slovenci zpremljali z velikim zanimanjem. Toda na žalost smo bili razočarani. Iz uradnega poročila ni mogoče dosti razbrati. Sporazum sta obe vladi dosegli le v manjših nebistvenih stvareh, kot je spopolnitev obmejnega prometa, varstvo rastlin ter konzularno in arbitražno pravo med obema držama. Sploh je avstrijsko vladno časopisje zamolčalo, da bi se Kreisky nameraval razgovarjati kaj glede slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. V uradnem poročilu je rečeno, da je “Jugoslavija poudarila poseben pomen pravične rešitve manjšinjskega vprašanja”, avstrijski predstavniki pa so izjavili, da si njihova vlada “prizadeva urediti položaj omenjenih manjšin v duhu načel ustave in v smislu člena 7 državne pogodbe”. Iz skopega uradnega poročila ni mogoče sklepati, da bi državniki dosegli kak bistven sporazum.
Toda iz poročil avstrijskih listov in radia je razbrati, da je Jugoslavija pustila Slovence na Koroškem na cedilu. Tako je celovški radio sporočil, da je jugoslovanska vlada priznala, da je ne-
rešeno koroško vprašanje “notranja zadeva Avstrije, ki naj jo reši sama u-poštevajoč želje slovenske manjšine”. Nekoliko razširjeno je isto ponovila tudi dunajska Volkszeitung. Socialistični “Die Neue Zeit” pa piše, da so Jugoslovani priznali, da ni nikake primere med Južnimi Tirolci in koroškimi Slovenci. “Salzburger Nachrichten” je v uvodniku napisal, da obisk Kreiskyja v Beogradu ni rodil velikih uspehov, vendar list upa, da bo vprašanje koroških Slovencev črtano z dnevnega reda pretiranih zahtev slovenskega nacionalizma. List piše, da je Avstrija sicer vzela nase neke obveze do manjšine, toda izpolnitev teh obvez je popolnoma notranja avstrijska zadeva in more biti predmet mednarodnih razgovorov.
Za nas Korošce je kljub vsemu tudi važno mnenje ljubljanske vlade in tiska o koroškem manjšinjskem vprašanju. Zato smo bili neprijetno presenečeni ob komentarjih slovenskih listov k obisku avstrijskega ministra Kreiskyje v Beogradu. Že dopisnik “Primorskega dnevnika”, ki izhaja v Trstu je napisal v svojem poročilu, da po besedah Kreiskyja jugoslovanska vlada ni gledala na to vprašanje kot dvostransko vprašanje, temveč kot na vprašanje, ki spada izključno v pristojnost avstrijske vlade.
“Dnevnik “Delo”, uradno “glasilo Zveze delovnega ljudstva Slovenje” je priobčil obširen komentar Mirana Šu-
štarja. Ta je iz, podpisa sklepajoč” zunanjepolitični komentator “Dela”. Šuštar je zapisal, “da je Jugoslavija zainteresirana, da bi se čimprej zadovoljivo uredil položaj jugoslovanskih manjšin v Avstriji v smislu mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela Avstrija v državni pogodbi. Nač,in, kako urediti to, pa je stvar manjšinjskih predstavnikov in dunajske vlade; kajti za nas je manjšina oziroma bi morala biti le subjekt, ki spaja dve sosednji državi, ne pa predmet pogajanj dveh vlad”. S tem je Delo res nedvoumno označilo stališče jugoslovanske vlade.
Avstrijski zunanji minister, “narodno strpni in napredni socialist”, Kreisky je imel v Beogradu tudi tiskovno konferenco. Na tej konferenci je minister jasno pokazal, kako si zamišlja rešitev manjšinskega problema. Časnikarji so ga spravljali v hudo zadrego, ker je bila večina vprašanj o položaju slovenske manjšine. Ko ga je nek inozemski časnikar vprašal, ali mu je uspelo prepričati jugoslovansko vlado, da slovenska manjšina uživa iste pravice, kot jih daje Italija južnim Tirolcem, je izjavil, da se tega ne more primerjati, ker je S’oven-cev dosti manj kot Tirolcev in da so bili Tirolci proti svoji volji priključeni Italiji, dočim so se S’ovenci leta 1920 s plebiscitom izjavili za Avstrijo.
Izjave avstrijskega zunanjega ministra na tiskovni konferenci niso nove.
Toda zaščita hrvaške in slovenske manjšine je določena v avstrijski državni pogodbi, ki je meddržavna pogodba, ki je bila podpisana pred petimi leti. Ker pa avstrijska vlada ne izpoljnjuje določil te pogodbe, se Slovenci upravičeno borijo za svoje pravice. Mednarodni svet pa je vedno bolj pozoren na to borbo in to tem bolj, ker se Avstrijci bore za pravice Tirolcev, odrekajo pa jih koroškim Slovencem. Te in podobne izjave, da ni mogoče primerjati položaja Tirolcev in Slovencev na Koroškem je NskS obširno zavrnil z Načelno izjavo (S. Slov. št. 17) na tiskovni konferenci. Glede plebiscita pa bi pripomnil, da so v Posaarju tudi ime’i plebiscit, toda šele po dolgih letih, ko so še prebivalci lahko mirno odločili, ne pa mi Slovenci, ki smo se morali kar na hitro odločiti. Narod ni bil pripravljen, razen tega pa je bil v mnogočem gospodarsko odvisen od Nemcev, ki so z vso močjo pritiskali. A g. Kreisky je zamolčal, da je v južni plebiscitni coni večina prebivalstva glasoval za Jugoslavijo. Prav tako ni povedal, da je večina Tirolcev v času Hitlerja optirala za Reich in se po končani vojni prostovoljno vrnila v Italijo.
Zapadno-nemško javnost je o položaju koroških Slovencev izčrpno informiral katoliški dnevnik “Deutsche Tage-spost” iz Wuerzburga. Dunajski dopisnik tega lista je v objektivnem članku ugotovil, da so Slovenci na “Koro-
škem izpostavljeni načrtnemu ponem-čevenju, ki traja že 100 let”. Pisec se naslanja na podatke, ki jih je predložila delegacija NskS na tiskovni konferenci na Dunaju. Med drugim je tudi napisal, da je nemški “Turnverein” v Celovcu prepovedal slovenskim dijakom uporabo telovadišča ter pripominja: “In to se dogaja sredi 20. stoletja.”
Kljub vsem težavam in neenaki borbi pa je vera našega naroda do samobitnega narodnega življenja neuničljiva. Kljub vsem razočaranjem, ki smo jih doživeli in jih še doživljamo, nismo izgubili vere, da je pravica na naši strani. Prosvetno delo se je poživilo. Lahko zapišem, da ni tedna brez igre, pevskega nastopa ali predavanja v naših krajih. Tako je od lanskega septembra pa do konca marca samo “Krščanska kulturna zveza” priredila 120 kulturnih prireditev. Obnovili smo Mohorjevo družbo, ki je uredila svojo tiskarno in je pričela spet izdajati slovenske knjige. število udov je naraslo, krog pa se širi tudi izven Slovenske Koroške. Mohorjeva družba postaja matica Slovencev po svetu. Vera vase je omogočila, da smo koroški Slovenci po drugi svetovni vojni vse to znova ustvarili ali vsaj obnovili. Verujemo tudi, da se bomo ohranili pri življenju le v kolikor bo v nas samih volja do življenja. Te pa nam ne manjka, nadaljevali bomo delo zvesti veri in domu.