Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Urednijftvo: Trst,'u!. Jfachiaveffi '22-llijk tel. 62-"S 'Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - -tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica. Riva Piazzntta št. 18. CENA: posamezna številka L;25. —. Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170;. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorka štev. 9-181;;. Leto VI. - Štev. 17 Trst - Gorica 25. aprila 1952 Izhaja vsak petek Skupen nastop V zadnjih dveh tednih smo pri- j sostvovali važnim dogodkom, ki znajo biti pomemben mejnik v \ zgodovini slovenskega življa na Tržaškem. Na velikonočni ponedeljek je bil v Bazovici prvi povojni tabor vseh Slovencev angloameri-škega področja Svobodnega tržaškega ozemlja. Par dni pred tem I je odšla v London delegacija slo- j venskih in italijanskih političnih skupin, ki zagovarjajo uresničenje \ in ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Danes objavljamo skupne I kandidatne liste za občinske svete J v naših okoliških občinah. Ob strani . tega uvodnika vidite Slovensko narodno listo za tržaški občinski | svet. V vseh teh primerih opazimo, da jt nekomunistične Slovence vodilu predvsem želja za čim primernejšo j zaščito in uveljavljanje slovenskih pravic na Tržaškem in za blagostanje..ter sožitje vsega tukajšnjega prebivalstva. Zgodovina nam nik-1 dar ne bo mogla očitati, da smo bili v odločilnem trenutku ozkogrud-ni in sebični. Kjer zahteva korist I skupnosti, smo povsod pristali na skupne nastope z vsemi skupinami I katerih koristi in težnje so v posameznem vprašanju istovetne z \ našimi. Na taboru v Bazovici, ki je bil | slovenska manifestacija, smo se znašli z vsemi zavednimi Slovenci: v London, kjer se je branilo Svobodno tržaško ozemlje kot tako smo šli skupaj s tržaškimi Italijani in njihov predstavnik, dr. Stocca je delegacijo celo vodil; v okoliških I vaseh, kjer je volilni zakon narekoval združitev vseh slovenskih sil. I smo ideološka nasprotja postavili \ na stran ter smo na načelu enakopravnosti sestavili skupne liste; v j tržaški občini, kjer so politične o- I koliščine drugačne in kjer se dajo skupni slovenski interesi, tudi glede na doZočiia volilnega zakona zaščititi na drugačen način, pa so I združeno nastopile vse slovenske j nekomunistične skupine. Seveda ne smemo pri tem pozabiti, da so ti skupni nastopi marsikje zahtevali žrtve, da je bilo treba popustiti od lega, kar bi mnogi izmed nas smatrali, da nam pa vsej frravici pripada. Ne bomo pretiravali, če rečemo, da smo v tem pogledu doprinesli velik delež, toda to smo storili le, ker smo prepričani, da je bilo v danem trenutku tako ravnanje nujno potrebno in neizogibno. Politika je realna zadeva; računati je treba s tem, kar je. Kdor ni sposoben hladno ter razumsko presojati položaja, ta je v politiki pokopan. Upamo, da smo v vseh naštetih primerih napravili samo to, kar so nam okoliščine ukazovale, in odobravanje, s katerim so bili spremljani naši napori, so nam dokaz, da je ta pot pravilna. Toda poleg odobravanja, ki bi bilo labko tudi samo čustvene narave in brez stvarne podlage, so tudi drugi dtipljivejši rezultati, ki, nam pričajo o pravilnosti tega dela. S koliko samozavestnejšo držo so se vračali na svoje domove u-deleženci tabora v Bazovici, potem ko so z lastnimi očmi ponovno prešteli slovenske vrste ter so se prepričali, da nas ni malo! Uspeh, ki ga je dosegla tržaška delegacija v Londonu, je pnesegel vsa pričakovanja, pa naj bo to glede stikov s političnimi krogi, odjeka v časopisju, knlcor tudi z ozirom na politične posledice, saj ji je uspelo na posreden način prodreti tako rekoč na samo tristransko konferenco, in o njej je^govoril angleški zunanji minister Eden celo v britanskem parlamentu! Samostojno in sama zase ne bi v nobenem od teh dveh primerov nobena skupina dosegla takih u-spe ho v! Tako nam govorita dve potegi, ki sta medtem že odigrani in katerih sadovi so že pred nami. Ce bo ostalo sodelovanje raznih političnih skupin na dosedanji višini, strpnosti in upoštevanju medsebojnih razlik, predvsem pa skupnih smotrov, potem lahko pričakujemo, da nam bo tudi skupen slovenski nastop' na občinskih volitvah nujno prinesel rezultate, ki bodo opravičili frtve in trud, ki smo ga vanj vložili. S to vero stopamo v volilno borbo. * * * Slovenska narodna lista edina slovenska volilna lista v Trstu Za Slovence slovenski kandidati ‘1. Dr. AGNELETTO JOSIP, odvetnik, Trst 2. Ing. SOSIČ MILAN, stavbenik, Opčine 3. Dr. TONČIČ FRANE, odvetnik, Trst 4. Dr. VESEL FRANC, odvetnik, Trst 5. Dr. F E RF O L J A JOSIP, odvetnik, Trst 6. Prof. RUDO L F IVAN, profesor, Kolonja 7. PODOBNIK JOSIP, trgovec, Opčine 8. TENCE KRISTJAN, kamnosek, Sv. Križ 9. F E RF IL A JOSIP, uslužbenec, Opčine 10. SOSIČ ZORAN, delavec, Opčine U. CERKVENIK TEODOR, učitelj, Sv. Ivan 12. KALC ALOJZ, mizar, Prosek 13. ŠPAN GE R-s P E RT O T IVANKA, gospo- dinja, Barkovlje 14. Dr. MARC RUDOLF, komercialist, Sv. Ivan 15. SOSIČ ANGELA MARIJA, gospod., Opčine 16. Dr. JEŽ JANKO, časnikar, Trst 17. KOŠUTA VIKTOR, kmet, Sv. Križ 18. ŠKERLAVAJ VLADIMIR, mehanik, Opčine 19. Dr. TURINA VLADIMIR, profesor, Trst 20. MAVRIČ IVAN, upokojenec, Greta 21. KODRIČ SERGIJ, trg. pomočnik, Škorklja 22. ŽELEZNIK* UDOVIČ ELVIRA, trgov* ka, Sv. Ana 23. LAVRENČIČ *SANCIN PAVLA, go* spodinja, Škedenj 24. GULIČ * REGENT ANGELA, gospodu n ja, Kontov el 25. DOLENC * GORJUP LOJZKA, posest* nica, Prosek 26. P E RT O T MARIJA, uradnica, Barkovlje 27. VALIČ VALTER, uslužbenec, Opčine 28. SOSIČ * ŠULIGOJ STANISLAVA, go* spodinja, Opčine 29. ČERNE TEODOR, mizar, Greta 30. SOSIČ FRANC, delavec, Opčine 31. BOGATEČ STANISLAV, ribič, Sv. Križ 32. FILIPČIČ VIKTOR, knjigovodja, Sv. Ivan 33. MAHNIČ IVANKA, učiteljica, Bazovica 34. Dr. AGNELETTO JOSIP BRANKO, od< vetnik, Trst 35. UDOVIČ PETER, trgovec, Sv. Ana 36. MILIČ ELEONORA, zasebnica, Opčine 37. T O RJ AN ZORA, uradnica. Trst 38. KERŠEV AN * ČERNE IVANKA, gospo* dinja, Greta 39. D R A Š1 Č EMIL, gostilničar, Rojan 40. ČERNIGOJ* RUDOLF Bogdana, gospo* dinja, Kolonja 41. SANCIN KARLA, uradnica, Škedenj 42. RUDOLF* ČERNIGOJ KARLA, gospo* dinja, Kolonja 43. ČUK MILKA, uslužbenka, Trebče 44. ČERNIGOJ VIDA, uslužbenka, Kolonja 45. MIHELČIČ SERGIJ, časnikar, Škorklja 46. KRAVOS JOSIP, krojač, Sv. Ivan VOLILNI ZNAK Slovenske narodne liste To je bil znak naših očetov To je naš znak Tega bomo volili/ ZA TE CILJE SE BODO BORILI Za večjo občinsko samostojnost dehirolipatizacuo. narodno enahoprapnost ODPRAVIJO NAJ SE NEPOTREBNI URADI POKRAJINSKE UPRAVE, KI SAMO BREME* NIJO FINANCE. Občine naj bodo pod nepo* srednim nadzorstvom državne oblasti Svobodne* ga tržaškega ozemlja. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET NAJ POD VZAME AKCIJO ZA NOV OBČINSKI ZAKON, ki naj povrne občinam na Svobodnem tržaškem ozem* 1 ju večjo svobodo in širšo samoupravo, katero so izgubile pred fašističnim zakonom iz leta 1923. OBČINSKO UPRAVO JE TREBA RAZBIROKRA* T1Z1RATI IN POENOSTAVITI. Odpravi naj se vse brezplodno in odvišno delo, ki ga je v občine vpeljal totalitarni fašistični režim. Odvišno urad* ništvo bo dobilo dovolj dela v pridobitnih pokli* cih, čim se Svobodno tržaško ozemlje otrese go* spodarskih okovov, ki ga sedaj priklepajo na Ita* lijo. Preostali občinski uradniki in nameščenci naj bodo dostojno plačani. VRATA V OBČINSKE SLUŽBE SE MORAJO OD* PRETI TUDI SLOVENCEM IN HRVATOM. Pri nameščanju naj bodo slednji enakopravni z Italijani. Občinski uradi naj ne bodo zavetišče za nedomačine! SLOVENSKI JEZIK MORA POSTATI ENAKO* PRAVEN Z ITALIJANSKIM v vseh občinskih uradih in v vsem občinskem poslovanju. RAZLAŠČEVANJE ZEMLJIŠČ naj se omeji na za* res nujne primere. Zakon o razlastitvah iz leta 1865., ki ga je treba čimprej spremeniti, naj se ne izrablja za razlaščevanje slovenske zemlje. SLOVENSKE ŠOLE NAJ DOBE TUDI V MESTU PRIMERNE, PO POTREBI NOVE ZGRADBE. • Vse slovenske otroške vrtce je treba sprejeti pod občinsko upravo. Ustanoviti' je trebr> nove slo* venske otroške vrtce posebno v predmestjih in okolici. SLOVENSKO KULTURNO UDEJSTVOVANJE NA.T UŽIVA SORAZMERNO ENAKO POD* PORO KAKOR ITALIJANSKO. Občina naj se ■zavzema in prispeva za zgraditev slovenskega kulturnega doma z gledališčem v središču mesta v nadomestilo za požgani NARODNI DOM. Dotlej pa naj priskrbi občina Slovencem primer* no dvorano za slovenske predstave. SLOVENSKE KULTURNE ORGANIZACIJE naj se upoštevajo sorazmerno z italijanskimi tudi pri podeljevanju občinskih podpor. •i--. JOSIP AGNELETTO MILAN SOSIČ FRANE TONČIČ Za boljše občinsko gospodarstvo socialno shrbstno in blagostanju OBČINSKE FINANCE JE TREBA REFORMIRA* TI, tako dq se primerno obdavčijo večji dohodki, medtem ko naj bo življenjski minimum neobdav* čen. Znesek, ki naj bo prost družinskega davka, je treba zvišati. Občina naj poveča svoje dohodke s pospeševanjem tujskega prometa. UŽITNINSKI DAVEK NA KMETIJSKE PR1DEL* KE JE TREBA ODPRAVITI. Obdavčiti je treba samo to, kar kmet proda, in to tako, da plača davek kupec, ne pa kmet. To naj velja za vino, žganje, živino in vse druge pridelke. OBČINSKO UŽITNINO NA ŽIVILA JE TREBA ZNIŽATI, kajti samo na ta način se bo občina uspešno borila proti draginji. STANOVANJSKO BEDO JE TREBA ODPRA* VITI. Občina naj finansira, podpira in pospešuje gradnjo novih stanovanjskih hiš. Pri podeljeva* nju stanovanj naj imajo prednost domačini in ne nedomačim. IZBOLJŠANJU ZDRAVSTVENEGA SKRBSTVA RAZŠIRJENJU BOLNICE IN POVEČANJU S LEVILA AMBULANT mora posvetiti bodoča uprava največjo skrb. Oskrba v hiralnicah in si* rotišnici naj bo na dostojni višini in imenovane ustanove morajo biti dostopne vsem, ki so jih potrebni. KANDIDATI SLOVENSKE NARODNE LISTE BODO POSVEČALI VSO SKRB DELAVSKE* MU VPRAŠANJU glede pravične odmere za* služka za storjeno delo, tako da se zajamči vsa* kemu delavcu in uslužbencu dostojno življenje m zadostni dohodek kakor tudi primerno social* no zavarovanje za primer onemoglosti in starosti PREDMESTJE IN OKOLICA MORAJO IMETI DOBRE ZVEZE Si SREDIŠČEM MESTA. Te prometne zveze je treba sproti izpopolnjevati. v ogo, plin in elektriko je treba napeljati povsod tja, kjer je še nimajo. PRI OBČINSKIH IN VSEH JAVNIH GRADNJAH TER DELIH NAJ SE UPOŠTEVAJO PRED* VSEM DOMAČE TVRDKE, obrtniki in delavci ter nabrežinski in repentaborski kamnolomi. VASI NAJ DOBE ZOPET PRAVICO NA IME* NOV ANJE POLJSKIH ČUVAJEV, ki jim bodo čuvali imetje in pridelek. V KMETIJSKIH USTANOVAH IN URADIH naj ščitijo koristi slovenskega kmetovalca slovenski uradniki. Slovenskemu kmetu naj predavajo slo* venski predavatelji! Stran 2. DEMOKRACIJA Leto VI. - Štev. 17 n v I I z 'GO R I S EGA -M RODOMOR IN OČITEK izdajstva državnih koristi in državne časti Uradni Ust, to je Gazzetta Uffi-ciale št. 74 od 27. marca t. 1. je prinesla zakon od 11. marca 1952 št. 153 »o pristopu Italije k dogovoru za preprečitev in pobijanje zločina rodomora, ki ga je potrdila glavna skupščina Združenih narodov«. Ta dogovor določa sledeče: CLEN I. »Pogodbene stranke potrjujejo, da je rodomor, bodisi izvršen v vojnem ali v mirnepi času, zločin nad pravico ljudstev, v nasprotju z duhom in ciljem Združenih narodov, in katerega p mikani svet obsoja.« CLEN II. »S tem dogovorom se za zločin rodomora smatra eno katero koli til spodaj navedeno dejanje, izvršeno z namenom., da se popolnoma ati delno uniči kaka nacionalna, etniška, rasna ali 'verska skupina kot takfria, in sicer: a) uboj članov te skupine; b) težki qapao vsi take dolgo, da je odbor tekm:, sklenil obdariti vse udeležence tekme s tem, da so vsi skupaj popili steklenico likerja in dva litra, vina in poleg tega še lepo zapeli. Ko je o polnoči začel padati dež. so mladi tekli domov, stari pa sc) še naprej vztrajali! Ples »starih« bomo ponavljali vsako leto. Doma, ča godba je igrala prav dobro. GOSPODARSTVO Zasedanje občinskega spela V petek 18. aprila zvečer je bila i misija že sestavljena in da bi biii., na goriškem gradu javna seja ob- kot vedno, vsi ugovori slov. manj- činskega sveta. Po dolgem času je, bila na tej seji vendar udeležba slovenskih svetnikov popolna. O-zračje je bilo namreč nekam napeto in pričakovati je bilo, da bo precej hrupa in ropota zaradi časopisnega obravnavanja predzadnje, seje. .Slovenski časopisi so • precej ostro pisali na račun g. župana in predzadnjega zasedanja sploh. Kljub temu pa ni prišlo dp nobenega o-membe vrednega dogodka na te;, zadnji seji. Strogo so^ se držali dnevnega reda, ki pa ni predstavljal nič posebnega. Enoglasno .so sprejeli predlog, da bi rimska vlada odločno posegla -v krizo podgorske livarne SAFOG, ki je. kot znano že strahovito skrčila delovni teden in grozi z masovnim odpustom delavstva, ker zaradi svetovne konkurence ne more naprej. Tudi družinski davek ni delal preglavic mestnim očetom, ki so brez pridržka sprejeli Vanonijev zakon, po katerem bodo sicer občutljivo prizadete občinske blagajne, ker bodo izgubile nekaj dohod-j kov, a bodo olajšani davkoplačevalci z visokim dohodkom, medtem ko bodo mali davkoplačevalci morali plačati kakšno liro več. V enoličen potek seje jfe prinesla nekaj življenja pritožba predstavnika SDZ g. Bratuža, ki je kritiziral sestavo davčne komisije I. stopnje, pri kateri je 29 ital. članov in komaj en Slovenec, g. Abuja. G. župan ga je zavrnil, češ da so temu slovenski svetovalci sami krivi, ker so zapustili dvorano med sejo, ko so o tej komisiji razpravljali. Res je, da so takrat vsi Slovenci zapustili dvorano, ker niso mogli poslušati prostaških žaljivk, a prav tako je tudi res, da je bila takrat ko- šine bob ob steno. S takim ravnanjem prav gotovo ne delajo enakopravno z našo manjšino, kakor bi svetovni javnosti radi dokazali. Na žalost moramo priznati, da današnje ital. oblasti nimajo najmanjšega smisla za vladanje manjšinam. V tem oziru nikakor niso nasledniki starih Rimljanov, ki sr; bili neprimerno boljši politiki iri psihologi pri razumevanju in vladanju s silo pridobljenih narodov. Bratuževemu protestu se je kot običajno pridružil tudi svetovalec g. Pavlin. Končno je g. Bratuž opozoril občinski svet na nesocialno ravnanje z osebjem, ki skrbi za mestno čistočo, katerim bi nujno morali povečati plače, zlasti še ker so jim povečali delo in so razmere, v katerih delajor kaj malo higienske. G. župan je zagotovil, da so že odredili zvišanje plač. POZIVAMO VSE VOLIVCE IN VOLIVKE, DA SI CIMPREJ O-GLEDAJO VOLILNE IMENIKE IN SE TAKO PREPRIČAJO, DA NISO IZ NJIH IZPUŠČENI. V KOLIKOR SO PA IZPUŠČENI, NAJ TAKOJ VLOŽIJO PRITOŽBO ZA PONOVNI VPIS/ SOVODNJE Prihod pomladi je zopet privabil v našo občino cele gruče nedeljskih izletnikov iz mesta. Toda ravnanje in obnašanje nekaterih izletnikov ni povsem vzgledno, ker delajo škodo na njivah in travnikih ob obmrežju Vipave, zlasti od Rupe proti Gabrijam in Sovodnjam. Tudi moralno' obnašanje nekaterih parov ni ha mestu! Zato so občinski svetovalci Kmetsko - delavske zveze odločili, da bodo nastopili, da se vse to prepreči. Vrtne sadihe Pokrajinski kmetijski inšpektorat, opozarja vrtnarje, da ima na razpolago po zelo ugodni ceni razne, vrtne sadike, kot paradižnike, čebulo in podobno. Pozneje bodo na razpolago tudi ostale sadike po-vrtnin. Prireditev Glasbene šole V soboto 26. t. m. ob 8. uri zvečer priredi goriška Glasbena šola »VEČER SLOVENSKE PESMI«, in sicer v dvorani Zlati pajk (Ragno doro), Korzo Verdi 1/6. | ŠPORTNA KRONIKA NOGOMET Dokumenti pričajo (Iz knjige: Zločini italijanskega okupatorja v Ljubljanski pokrajini, Ljubljana 1946.) Spodnji dokumenti pričajo, da so nositelji »tritlsočletne kulture« v petih dneh, od 27. junija 1942 dalje, zaprli 20.000 moških, starih od 16. do 50. leta. Od teh so s pomočjo ovaduhov pridržali 2858 oseb. Se prej pa so pridržali 3000 oseb. Tako so spravili pred sodišče ali internirali v zloglasna taborišča smrti samo iz Ljubljane do konca junija 1942 nič manj kot 5858 moških, od teh samo dijakov 2000. Nobenemu pa niso mogli očitati kaj zločinskega! Ali so ti ovaduhi tiste osebe, o katerih je pred nedavnim »Stenčas« goriških italijanskih republikancev rekel, da ne tnore navesti njihovih imen, da bi jim ne škodil v sedanji Jugoslaviji?!... L JUNAKI PROTI RAZOROZENIM SLOVENCEM; TUDI 16-LETNIM MLADENIČEM COMANDO DELLA DIVISIONE DI FANTERIA »GRANATIERI DI SARDEGNA« Ufficio del Capo di Stato Maggiore - Sezione Operazioni e Servizi N. 10.904 Op. di prot. P. M. St., li 25 glugno 1942-XX AL COMANDO 2. RGT. GRANATIERI DI SARDEGNA Le superiori autorita hanno ordinato lo sgombero da Lubiana delle seguenti categorie: 1) operai disoccupati; 2) profughi, senza tetto, ex-militari, elementi che frequentano dor-mitori pubblici, case di sfrattati, ricoveri di mendicitži; 3) študenti disoccupati, senza famiglia, študenti universitari in massa; 4) tutti i maestri, impiegatl, professionisti, parroci, operai che risul-tano essersi trasferiti in Slovenia dalla Venezia Giulia dopo 11 1922: 5) tutti gli ex-mllitari italiani, originari della Venezia Giulia, che dopo il compimento del servizio militare si siano trasferiti in Ju-goilavia; 6) tutti coloro che, indipendentemente dalla categoria, risultino ade- renti al movimento rivoltoso. L’operazione dovra avere inizio alfalba del 27 corrente. Gli individui da sgomberare dovranno essere avviati alla loro de-stinazione nella giornata stessa del fermo. Dispongo: 1) Gli uomini da sgomberare saranno individuati attraverso il fermo di tutti 1 maschi validi della cittft (tra i 16 e i 50 anni); 2) il fermo sara effettuato dal 2. Rgt. Granatieri (battaglione di manovra) rinforzato dalle alkjuote del I e III Btg./l. Rgt. Granatieri che nella mattinata del 26 corrente si trasferiranno a Lubiana. Dire-zione delle operazioni al Ten. Col. i. g. s. Perna. 3) La Commissione di riconoscimento sara costituita nella Caserma V. E. III a cura del Comando CC. RR. divisionale. Responsabiliti al capitano Guariglia. 4) In ciascuna giornata, a partire dal 27, sara rastrellato uno dei 5 settori di cul al lucido allegato, nella successione di cui al lucido stesso (da est verso ovest). Inizio delle operazioni giornaliere: ore 5. Gli uomini validi, mano a mano che saranno fermati, saranno perquisiti ed avviati, con automezzi e sotto scorta: alla caserma Duca d’Aosta il 29/6; alla caserma V. E. III nei giornl 27, 28, 30/6 e 1/7; Ivi le operazioni di riconoscimento dovranno procedere con la massima speditezza possibile. Gli automezzi necessarl saranno richiesti a questo comando. 5) I settori rastrellatl dovranno rimanere completamente isolati da quelli ancora da rastrellare. Pertanto come viene ultimato il ra-strellamento di un settore, dovra essere realizzato uno sbarramento assolutamente intransitabile lungo la linea che delimita tale settore (verso la parte della clttžt non ancora rastrellato) fino a che non viene iniziato il rastrellamento dei settori contlgui. 10) Gli uomini da sgomberare alle ore 19 di ogni giorno saranno trasportati alla stazione a cura del Comando CC. RR. ed ivi fatti sa-lire su apposito treno che li trasportera ai campi di concentramento. IL GENERALE DI DIVISIONE COMANDANTE Taddeo Orlando (Konec prihodnjič) i/isoftošolci-Srednješolci 3-3 V sredo 9. t. m. je bilo na sovo-denjskem igrišču nogometno srečanje med gorišklmi akademiki in srednješolci. Tekma se je končala z izidom 3:3, kar predstavlja lep uspeh za visokošolce, če se pomisli, da so ti prišli na igrišče prepričani, da podležejo res močnejšim nasprotnikom. Moštvi sta igrali v naslednji sestavi: Visokošolci: Korošec; Šuligoj, Fiegl; Kozmen (Lakovič), Eržen, Ste? kar; Mrakič, Koršič, Žakelj, Bratina, Marega. Srednješolci: Gabrijelčič; Jarc, Hmeljak; Nanut, Jelen, CJeščut; Uršič, Sfiligoj, Bavcon, Corolli, Lutman. Sodnik: Kovačič iz Gorice. ODBOJKA VisohoSolci - Srednješolci 3-Z Kakor je bilo sklenjeno že v sredo po nogometni tekmi, so se v soboto 12. t. m. visokošolci in srednješolci pomerili Se v odbojki. Tekma, ki se je odigrala na dvorišču Novega doma, je bila zelo zanimiva in napeta ter se je zaključila v prid visokošolcem, ki so si prisvojili tri sete. Poedini seti so dali sledeče izide: 15 : 1 , 13 : 7 , 9 : 15 , 13 : 15 , 15 : 12 . Visokošolci: K ran ne r, Berce, Bitežnik, Eržen, Pavlin, Žakelj (Mer-molja). Srednješolci: Uršič, Bednarik, ,Be-nedetič, Jarc, Nanut, Sfiligoj. Sodnika: Bratina, Bregant. DANAŠNJE KMETOVANJE Marsikateri kmet toži, da je danes težko izhajati s kmetijstvom, da so davki preveliki, da so pridelki temu primerno prepoceni, da se zahteva vedno več dela, to zlasti v borbi proti brezštevilnim škodljivcem itd. V bistvu imajo ti naši prijatelji do neke mere prav. Vprašanje pa je, če ti kmetje poznajo tudi ono skrivnost, ki kmetu pomaga iz navedenih in podobnih bremen? In v čem obstoji ta skrivnost? Odgovor je zelo preprost: slediti na- predku v kmetijstvu in izkoristiti vse, kar nam moderna veda daje v ta namen na razpolago. Danes, ko živimo v tako imenovani dinamični ali celo atomski dobi, moramo hitro uveljaviti tudi v kmetijstvu princip dinamike: obnoviti čimprej in s čim manjšimi stroški nov nasad in pripraviti ga, da nam bo v čim krajši dobi rodil, in sicer izdatno rodil, in s čim manjšimi stroški. Kako bomo to dosegli? Kjer je le mogoče, bomo zemljo obdelovali s strojem. In 'to bodisi pri napravi nasada kakor pri njegovem obdelovanju. Kjer lega zemlje ne dovoljuje uporabe stroja (strme lege!), bomo uporabili živino. V ta namen bomo napravili položne dovozne poti, in na koncih prostorne ozare. Kjer tudi to ni mogoče, pa bomo zemljo izkoristili s kulturami, ki ne zahtevajo mnogo dela, kakor n. pr. seno ali jabolčni nasadi. Druga skrivnost, ki kmetu pomaga iz zagate, je pravilno in izdatno gnojenje, o čemer je naš list že tolikokrat in obširno pisal. Držimo se teh navodil in tudi današnje kmetovanje nam ne bo težko. Res je, da so umetna gnojila zelo draga, toda vedno se nam ša dobro izplačajo. In končno mora kmet intenzivno nastopiti proti raznim boleznim in škodljivcem. Navodila o tem je naš list že večkrat pisal. Dobro pa naj si vselej kmet predoči, da mora biti boj proti boleznim in škodljivcem odločen, takojšen in popoin. Le tako delo rodilo zaželen uspeh. S. V. J. Perin SLOV. DOBROD. DRUŠTVO V TRSTU priredi dne 13. maja 1.1. ob 21. uri v Avditoriju II. BALETIH SEtEli vseh treh tečajev svoje baletne šole pod vodstvom prof. koreografa Petra Gres-serova - Golovlna. Ze danes opozarjamo slovensko javnost na ta kulturni nastop, ki bo prikazal napredek te svojevrstne šole na polju plesne umetnosti. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JBDILNICE, KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pahii twa Tel. 32 KRMIN Cormons prov. Gerloa Leto VI. - Stev. 17 D E-M O K R A C I J A Straji 3. Edina pravilna reditev tržaškega vprašanja je v STO-jul V lemdonskih časnikarskih krogih je vladalo izredno zanimanje za časnikarsko konferenco, ki so jo sklicali naši tržaški delegati. O konferenci smo poročali' v pretekli številki in poudarili njen velik uspeh. V naslednjem prinašamo izjave jnedsednika SDZ dr. Josipa Agneletta, ki je nastopal tudi v imenu SKSZ in SNS. Konference se je udeležilo štiriintrideset dopisnikov naj-, važnejših ameriških in angleških listov ter agencij, n. pr.: Reuter, United Press, Associated Press, France Press ' itd. Trst je naseljen s Slovani in Italijani in je bil narodnostno mešano ozemlje nad 13 stoletij. Tržaška o-kolica je popolnoma slovenska, jnedtem ko Slovenci v mestu samem mejijo na izolirano italijansko večino, ki nima nobene teritorialne kontinuitete z italijanskim narodnostnim ozemljem, kajti slovensko ozemlje se razteza od Trsta do reke Timave in meji povsod z ■Jadranskim morjem. 'Svobodno tržaško ozemlje šteje 370.000 prebivalcev. Od teh jih živi 300.000 v coni A. Slovenskega in hrvaškega prebivalstva je okoli 30 odstotkov. Za časa avstrijske upra ve do leta 1919 je ustava iz leta 1867 {osnovni državni ustavni zakon od 21. dec. 1867) zagotavljala, Slovanom enake pravice, popolno zaščito, varnost in svobodno uporabo njihovega jezika v šolah, državnih uradih, na sodiščih in v javnem življenju. Ko je Italija zasedla ozemlje leta 1918 in uvedla italijansko upravo, je italijanski guverner za Julijsko krajino izrecno priznal Slovencem in Hrvatom vse te pravice z ukazom z dne 5. marca 1919 št. 01774. Kljub temu ukazu so vzeli Slovencem in Hrvatom vse te narodnostne pravice, in sicer pred fašizmom »via facti« in kasneje jih je vzela fašistična vlada tudi z zakonom. Novi zakon je vsilil italijanščino kot edini uradni jezik. Tako je bil slovenski in hrvaški jezik pregnan ter so slovanskemu ljudstvu prepovedali govo^ riti njihov materin jezik s kazensko grožnjo (čl. 137 italijanskega kazenskega postopnika iz 1. 1930), Ta krivica- se je do iianes ohranila, čeprav določa statut Svobodnega tržaškega ozemlja (v prilogi VI in VII) enakopravnost italijanskega in slovenskega jezika. Italijanski kraljevski dekret od 1. okt. 1923 št. 2185 je zaukazal, da se morajo odpraviti vse slovanske šole brez izjeme, tako da so leta 1926 zaprli zadnje slovenske šole, Tako so oropali 80.000 šolskih otrok slovanske narodnosti v Julijski krajini njihovega materinegia jezika. Ta kulturna sramota je globoko prizadela slovensko ljudstvo, ki je kljub svojemu malemu številu doseglo visoko raven kulture in civilizacije. Dovolj bo, če povemo, da med Slovenci ni bilo analfabetov. Italija je poitalijančila vsa slovenska in hrvaška krajevna imena. Z dekretom št. 404 od 7. aprila 1927 in št. 17 od 10. jan. 1926 je zaukazala, da se morajo uradno poitalijančiti celo slovenski priimki. V zvezi z omenjenim dekretom so spremenili okoli 18.000 slovanskih, priimkov. Slovenci so imeli v Trstu pred priključitvijo k Italiji (1919) veliko število kulturnih ustanov. Pod Italijo je vlada ukinila vse te kulturne ustanove, združenja, gledališča, knjižnice, glasbene šole, čital-, nice, pevska društva, športne klube, politična združenja, prosvetna društva itd. Kulturni domovi in poslopja so bili požgani, delno celo pred fašističnim režimom v letih 1920 in 1921. Prepovedano je bilo izhajanje vseh slovenskih časopi* sov. Leta 1918, ko je Italija zasedla Julijsko krajino s Trstom, je imelo •slovansko prebivalstvo, ki je štelo nad 500.000 ljudi, nad 600 denarnih in drugih gospodarskih zadružnih ustanov z nad 80.000 člani. Premoženje teh zadrug je znašalo skupno z vlogami okoli 300 milijonov avstrijskih zlatih kron (12 in pol mir lijona zlatih funtov). Poleg zadrug je obstojalo več važnih ustanov. Slovani so imeli leta 1919 v središču Trsta osem bančnih ustanov, med temi »Jadransko banko« s kapitalom 30 milijonov zlatih kron (1 in četrt milijona zlatih funtov). Medtem je imela italijanska »Ban-ca commerciale triestina« v tem času samo 10 milijonov kron kapitala. Toda pod Italijo so vse te slovanske zadruge in bančne ustanove zatrli ali jih prisilno spojili z njihovim premoženjem vrid z italijanskimi ustanovami. Med 25-letnim italijanskim go-, spostvom nad Trstom in v Julijski krajini so sto tisoče Slovencev in Hrvatov izgnali ali prisilili k izselitvi, tisoče so internirali in obsodili pred posebnimi sodišči, deset je bilo obsojenih celo na smrt. Na ta način je slovansko prebivalstvo med 25-letnim vladanjem talijanske države utrpelo neizmerno moralno in tvarno škodo (materialna škoda znaša okoli 30 bilijonov lir.v sedanji valuti). Zato je zelo dobro razumljivo, zakaj se Slovenci in Hrvati na Svobodnem tržaškem ozemlju nočejo vrniti pod Italijo. Čeprav se je število Slovanov v Julijski krajini pod Italijo skrčilo na 400 tisoč duš, so kljub temu v zadnji vojni dali 72.000 prostovoljcev, ki so se borili na strani zavezniških sil proti Italiji. Za osvoboditev Slovencev izpod Italije je padlo 42.200 borcev. Italijanske krajevne oblasti v Trstu, ki so v rokah proitalijanskih funkcionarjev, zatirajo Slovence in izvajajo diskriminacijo ter sistematično izključujejo Slovence od vseh državnih uradov in služb. V vseh državnih uradih ni zaposlen niti en odstotek Slovencev, čeprav tvorijo 30 odstotkov vsega prebivalstva. V tržaškem občinskem svetu je proitalijanska večina prepovedala slovenskim svetovalcem govoriti v njihovem materinem jeziku. Slovenskim delavcem grozi odpust, če govorijo slovenski. Tržaška mestna uprava, v rokah proitalijanske večine, odreka Slovencem pravico do potrebnega števila otroških vrtcev in sili starše delovnih slojev, naj pošiljajo svoje otroke v italijanske otroške vrtce. 60 tisoč Slovencev, ki živijo v Videmski pokrajini, nima niti ene slovenske šole. Vsa ta dejstva najbolje potrjujejo, da niti sedanja Italija nima osnovne sposobnosti, da bi vladala tujim narodnostim, ter da nima niti strpnosti in spoštovanja do demokratičnih načel. V življenjskem interesu slovenskega ljudstva v Trstu je, da bo Trst kraj miru, reda, vzajemne strpnosti in spoštovanja ter ne kraj neskončnih sporov in stalnega prepira med italijanskim in slovenskim narodom. Iz vseh teh razlogov menimo, da je edina pravilna rešitev tržaškega vprašanja na osnovi neodvisnosti. Kdor hoče preprečiti neskončne spore na kočljivem kraju, kjer se srečujeta dve plemeni, Slovani in Italijani, mora biti za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja in zato proti vsaki razširitvi italijanskega vpliva nad upravo cone A. Samo združitev cone A in B Svobodnega tržaškega ozemlja na o-snovi mirovne pogodbe lahko zagotovi narodnostni obstoj in svobodni razvoj italijanskega in slovenskega prebivalstva v obeh conah Svobodnega tržaškega ozemlja. Samo tako lahko to ozemlje opravi nalogo pomirjenja Italijanov in Slovanov, zaradi česar je bilo u-stanovljeno na pariški konferenci v interesu miru na Jadranskem morju in v Srednji Evropi. Edenbva izjava Slovenci so zainteresirani na končni rešitvi tržaškega vprašanja! Člana tržaške delegacije v Londonu, dr. J. Agneletto in dr. M. Stocca, sta v Londonu med drugim obiskala tudi Ernesta Davisa, laburističnega narodnega poslanca in bivšega podtajnika britanskega zunanjega ministrstva ter ga infor-f mirala o stvarnem položaju v Trstu in težnjah tržaškega prebivalstva za ostvaritev STO-ja. Ena izmed posledic teh razgovorov je bila. da je 23. t. m. Ernest Davis v britanskem parlamentu po-’ stavil na britanskega zunanjega ministra Anthonya Edena vprašanje, če so se pri razgovorih na tristranski konferenci upoštevale želje tržaškega prebivalstva. Zunanji minister Anthony Eder) je na to vprašanje odgovoril, da je on od raznih strani prejel mnenja in med njimi tudi mnenje zastopnikov tržaških Slovencev ter da se ti predlogi sedaj preučujejo. Eden je nadalje poudaril, da je britansko zunanje ministrstvo stalno v stiku z Jugoslavijo tako v Londonu kakor v Beogradu in da morebitni sporazum v Londonu ne more prejudicirati dolgoročne rešitve tržaškega vprašanja. »Popolnoma jasno je — je dejal Eden -da so Slovenci zainteresirani na končni rešitvi tega vprašanja.« Za nas tržaške Slovence je tako jasna izjava angleškega zunanjega ministra Anthonya Edena dokaz( da niso bili napori tržaške delegacije v Londonu zaman! Delo M y Londonu 'Dogodki, ki so sledili znanim marčnim manifestacijam, uvedba protidemokratičnega italijanskega volilnega zakona in predvsem sklicanje londonske konference, na kateri bi naj diskutirali o morebitnem sodelovanju Italije v u-pravi angloameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja, pri čemer je jasno razviden namen italijanske vlade, da bi na ta način dosegla dejansko priključitev cone A — ti razlogi so narekovali italijanskim in slovenskim političnim strankam, ki zagovarjajo ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja v skladu z mirovno pogodbo, da so poslale v London lastno predstavništvo, da bi obvestilo angleške in ameriške vladne kroge oziroma njihove predstavnike na londonski konferenci, pa tudi mednarodno javno mnenje o odločni volji velikega dela prebivalstva tržaškega področja, da se upre vsakršni obliki udeležbe italijanske vlade pri u-pravi angloameriške cone STO. Delo delegacije v Londonu se je začelo z namenom, da v čim -krajšem času posreduje tamkajšnjim političnim in diplomatskim krogom realistično sliko tržaškega položaja in prikaže predstavnikom in načelnikoma britanske in ameriške delegacije na tristranski konferenci dejansko razmerje političnih sil v Trstu, dejanski gospodarski položaj in dejanske potrebe mesta, da prikaže resnične težnje zainteresiranega prebivalstva. Delegacija je vsestransko informirala in pripomogla k razči- LISTE SLOUEIISKE SKUPNOSTI so liste naSth podeželskih občin Občina Dolina 1. Dr. A D A M I C MIRO. uradnik, Boljunec 2. BERNETIC MARIJAN, kmet, Gročana 3. J E R C O G VALENTIN, kmet, Dolina 4. J E R J A N JOŽE, trgovec, Dolina 5. KURET SILVESTER, .delavec, Ricmanje 6. LAVRIHA JOŽE, kmet. Dolina 7. MARC MIHAEL. kmet. Boršt 8. O L E N I K RUDOLF, kmet. Mačkovlje 9. P E T A R O S RUDOLF, kmet, Boršt 10. R A 2 E M MILAN. kmet, Gročana 11. SANCIN MARIJAN, delavec, Boljunec 12. SANCIN KAREL, delavec, Dolina 13. SLAVEC ANTON, kmet, Prebeneg 14. S T U R M A N ANDREJ, zidar, Mačkovlje 15. ZAHAR MARIJ. delavec, Zabrežec 16. ŽERJAL MIRO, prevoznik, Boljunec Občina Repentabov* 1. ŠKABAR ALFONZ, kmet, Veliki Repen 2. ŠKABAR KAREL, kmet, Veliki Repen 3. ŠKABAR SILVESTER, mehanik, Veliki Repen 4. GUŠTIN EMIL, kmet, Veliki Repen VOLILNI ZNAK Liste slovenske skupnosti ščevanju pojmov in je poudarila osnovne točke nujno potrebne administrativne reforme. Delegacija je lahko v celoti ustregla zahtevam predstavnikov angleške in ameriške vlade na londonski konferenci in jim je dala bogato in podrobno oljenem pa objektivno dokumentacijo. Obenem je o dejanskih in najnujnejših vprašanjih Trsta in tržaškega prebivalstva obvestila tako diplomatska predstavništva držav, ki so v tržaškem vprašanju najbolj zainteresirane, kot tudi posamezne predstavnike političnih strank in angleškega javnega mnenja in tako popravila napačna mnenja, ki so se ustvarila v Londonu zaradi tendenciozne akcije italijanskega tiska in propagande. Delegacija je tudi priredila tiskovno konferenco, ki so se je udeležili predstavniki glavnih časopisnih agencij in najbolj razširjenih angleških, ameriških, francoskih, italijanskih in jugoslovanskih časopisov, ki jim je delegacija nudila obširno dokumentacijo o tržaškem vprašanju. Delegacija je s tem izpolnila svojo nalogo, njeno delovanje pa bo gotovo dalo ustrezne in konkretne rezultate. Občina Devin-Nabrežina 1. TERČON JOSIP, trgovec, Nabrežina 2. MILIC IVAN, kmet, Nabrežina 3. FLORIDAN EGON, profesor, Nabrežina 4. COLJA SREČKO, delavec, Nabrežina 5. P E R T O T STANKO, delavec, Nabrežina 6. L E G I S A DRAGO, visokošolec, Devin 7. L E G I S A LEOPOLD, kmet, Devin 8. COLJA JOSIP, delavec, Devin 9. PAHOR JOŽE, kmet, Medjavas 10. L E G I S A JOSIP, pek, Sesljan 11. S K O F VIKTOR, upokojenec, Sesljan 12. S K E R K Dr. JOSIP, odvetnik, Trnovca 13. MILIC MARIO, delavec, Sempolaj 14. KRALJ JOŽE, kmet, Slivno 15. TERČON IVAN, kmet, Mavhinje 16. TERČON VENCESLAV, delavec, Mavhinje 5. PURIC IVAN, kmet, Veliki Repen 6. ŠKABAR ANTON, kmet, Veliki Repen 7. ŠKABAR EMIL, delavec, Veliki Repen 8. BIZJAK JOŽE, kmet, Col 9. GUŠTIN LUDVIK, kmet, Col .10. FURLAN VERA, gostilničarka, Col 11. GUŠTIN ALFONZ, kmet, Col 12. ZLOBEC AVGUŠTIN, kmet, Farnetiči Občina Zgonik 1.. B R I S C I K STANKO, delavec, Briščiki 2. C I B I C VLADI, delavec, Devinščina 3. GRILANC JANKO, kmet, Salež 4. GRILANC KORKO, delavec, Salež 5. R U S T J A IVAN, delavec, Gabrovec 6. KOCMAN PAVEL, delavec, Samatorca 7. MILIC JOŽE, kmet, Repnič 8. MILIC VIKTOR, gostilničar, Briščiki 9. OBAD MIRO, pravnik, Salež 10. VER G IN EL A JOŽE, delavec, Gabrovec 11. VODOPIVEC JUST, kmet, Koludrovica 12. . I G O N MIRO, kmet, Zgonik SLIKE ostalih kandidatov List slovenske skupnosti objavimo i> naslednjih itevilkah! Predpisi za prihodnjo volilno propagando Cas volilne propagande naj omogoči svobodo govora in nudi čim večje olajšave političnim strankam, da bodo lahko širile svoje politične nazore. Da se to omogoči, bodo veljali naslednji predpisi: 1) Obdobje volilne propagande se začne v petek, dne 2. maja 1952. Do tega dneva ostanejo v veljavi sedaj veljavna določila glede zborovanj itd. Sedanji predpisi se bodo izvajali tudi v času volilne propagande za zborovanja in druge nastope, ki niso v neposredni zvezi z volitvam!. 2) ZBOROVANJA a) Javna zborovanja se lahko vršijo v vseh delih področja v skladu s predpisi o javni varnosti in o ureditvi prometa. b) Zborovanja na prostem se mo-lajo končati do 21. ure. c) V okviru primernih omejitev bo dovoljeno govoriti na dovoljenih zborovanjih govornikom, ki bodo prišli izven področja, č) Prošnje za j&vna zborovanja v zaprtih prostorih ali na prostem, za uporabljanje prenosnih ali stalnih zvočnikov in drugih priznanih sredstev za volilno propagando je nasloviti na urad za nadzorstvo volilnih zborovanj v Trstu iti vložili pri najbližji postaji policije Juliji ske krajine najmanj tri dni prej. Prosilcem se svetuje, naj vložijo svoje prošnje precej časa pred dnevom zborovanja. d) Prošnje je napisati na obrazcih, ki se dobijo na vseh postajah policije Julijske krajine. 3) LEPAKI IN NAPISI V času volilne propagande bodo v veljavi naslednja določila, ki se nanašaji) na lepake, napise in bro-š urice: a) Lepaki, napisi itd. se lahko nalepijo na odobrenih oglasnih deskah in na drugih javnih mestih kot na primer vzdolž cest in trgov ali na zasebnih zgradbah, skladno z veljavnimi zakoni in določili. Poudarja se, da ni dovoljeno lepiti niti lepakov, niti napisov na javna poslopja. b) Določila, ki so zdaj v veljavi glede prošenj za leplenje lepakov in za izdajanje brošuric, ne bodo v veljavi v času volilne kampanje za lepake in brošure, ki zadevajo izključno volitve. Conskemu predsedniku je treba poslati na consko predsedništvo za uradno uporabo po deset izvodov lepakov in brošur v roku 24 ur po objavi, 4) RADIO Pred koncem meseca bodo objavljene ugodnosti, ki jih bo nudil tržaški radio vsem političnim strankam, ki se udeležijo volitev. Poziv volivcem VSE VOLIVCE POZIVAMO, t)A SE NA ANAGRAFSKEM URADU PREPRIČAJO* CE SO VPISANI V VOLILNE SBZiNAME! V KOLIKOR BI UGOTOVILI, DA NISO VPISANI, NAJ SE JAVIJO V TAJNIŠTVU S D Z V ULICI MACHIAVELLI 22-11. (tel. 82-75), KJER BODO DOBILI NAVODILA ZA' VL02ITEV PRITOŽBE. JOSIP TERČON JOŽE KRALJ EGON FLORIDAN IVAN TERČON Obnovite oseboe izkaznice! Vsem volivcem in volivkam svetujemo, naj čimprej obnovijo osebne izkaznice, ki so morebiti že zapadle! Volivci in volivke ne bodo mogli napraviti svoje volilne dolžnosti, če bo volilna komisija ugotovila, da so njihove osebne izkaznice za-* padle. Stran 5. DEMOKRACIJA Leto VI. - Stev. 17 S Glas naših šolnikov in prosvetnih delavcev Trst, 18. aprila 1952. Varnostnemu svetu OZN Lake S u c c e s s Slovenske kulturne, prosvetne in vzgojne organizacije v Trstu, v svesti si bolečih krivic, ki so se Slovencem prizadejale po letu 1913 na kulturnem, prosvetnem in šolskem področju, se obračajo do Vas s prošnjo, da se zavzamete zanje in dosežete, da angloameriške oblasti cone A Svobodnega tržaškega o-zemlja vrnejo Slovencem vse, kar so pod fašizmom izgubili, in v du-jhu mirovne pogodbe z zakonom potrdijo vse, kar so si ponovno in na novo pridobili. Da Vam bo to stališče Slovencev še bolj jasno, navajamo v kratkem razloge, ki govorijo za upravičenost naše zahteve. ■Italija je po prvi svetovni vojni zasedla tako imenovano Julijsko krajino, naseljeno pretežno s slovenskim in hrvatskim življem. Pri podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo in vseh ostalih pogodb v zvezi z njenimi ostalimi ozemeljskimi <>-svojitvami ni pristala na mednarodno uzakonitev svojih obveznosti do narodnih manjšin, češ da bo kot kulturna država znala spoštovati vse pravice narodnih manjšin v okviru svoje države. Takoj po zasedbi naših krajev pa je že tedanja demokratična Italija začela s sistematičnim raznarodovalnim in potujčevalnim delom slovenskega in hrvaškega življa. Razpustila je vsa naša kulturno-prosvetna društva (v samem Trstu je bilo preko sto slovenskih kulturnih in prosvetnih organizacij), požgala in razdejala je naše prosvetne domove, onemogočila uporabo slovenskega jezika celo v cerkvenem življenju, uničila naše cvetoče gospodarske ustanove in slovenskim šolam spremenila slovenski učni jezik v italijanskega, s čimer je iz naših šol napravila- raznarodovalnice, nedostojne kulturne države kot se je smatrala Italija. Ker se naš narod ni uklonil italijanskemu nekulturnemu nasilju, so se vrstili na Tržaškem procesi s številnimi smrtnimi obsodbami; v,kolikor niso bili naši politični in kulturni delavci pozaprti ali ustreljeni, so bili internirani in konfi-nirani ali pa premeščeni v notranjost Italije. Okoli 100.000 naših političnih in prosvetnih delavcev pa se je moralo na pritisk fašističnih tolp izseliti v matično državo Jugoslavijo. Ob izbruhu druge svetovne vojne je slovensko in hrvaško primorsko ljudstvo stopilo odločno na stran zahodnih velesil in se množično uprlo italijanskemu nasilju. Italijani utemeljujejo svoj pohlep po Trstu s IVO italijanskimi prostovoljci iz bivše Avstrije, ki so v prvi svetovni vojni dali svoje življenje za priključitev Trsta k Italiji. Tržaški Slovenci pa se sklicujemo na 42.800 primorskih prostovoljcev, ■ki so v drugi svetovni vojni na strani zahodnih velesil dali svoje življenje za osvoboditev Trsta izpod italijanskega jarma! Ne bi hoteli, da bi bile vse te naše žrtve zaman! Zato računamo, da bodo zahodne velesile uvidele, da kompromisna rešitev Trsta, uzakonjena v mirovni pogodbi, edinole zamore služiti stvari miru na tem skrajno delikatnem koščku srednjeevropskega ozemlja in prispevati k stvari medsebojnega razumevanja in strpnega sožitja tržaških Slovencev in Ita-iijanov. Slovenski narod je prežet s strpnostjo in miroljubnostjo, vendar odreka 100.000 Italijanom, ki so se po prvi in drugi svetovni vojni priselili iz notranjosti Italije v novo osvojeni Trst, pravico, da odločajo o usodi Trsta in tržaških Slovencev! Zavezniška vojaška uprava se ves čas svojega delovanja na Tržaškem ozemlju ne samo ne more odločili za izvedbo mirovnih določb, ki govorijo v našo korist, '- temveč niti za uvedbo onih svoboščin, glede katerih smo bili prepričani, da jih bomo deležni po zrna-g demokratičnega sveta nad naci-lašističnim totalitarizmom. Italijani v Trstu gredo celo tako daleč da kljub upravi ZVU in kljub pokroviteljstvu Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov nad tem ozemljem, izvajajo na Tržaškem pravcato rasno diskriminacijsko politiko! Slovencem so v Trstu prepovedane v občinskih in zasebnih prostorih najnavadnejše prosvetne in družabne prireditve. Slovenski jezik je prepovedan v javnem življenju. Na sodiščih velja if vedno določba, da je uporaba slo venščine kaznovana z denarno globo kot za časa fašizma. Lahko navedemo absurd, da velja v Trstu pod zavezniško upravo glede Slovencev še skoro vsa ona fašistična zakonodaja, ki so jo sami 'Italijani v Italiji po drugi svetovni vojni odpravili. Pri nas so še vedno v veljavi obsodbe italijanskih mirnodobskih in vojnodobskih vojaških rednih in izrednih sodišč ter obsodbe posebnega fašističnega sodišča za zaščito države, čeprav so te obsodbe v Italiji že davno razveljavljene z ustreznimi zakonskimi odredbami. Vse to smo podpisani predstavniki tržaških kulturnih in prosvetnih organizacij smatrali potrebno navesti, da podčrtamo med drugim tudi položaj slovenskega šolstva na Tržaškem. Slovensko šolstvo, ki se lahko sklicuje na pravno kontinuiteto še izza časa avstroogrske monarhije, je še vedno začasna tvorba, prepuščena na milost in nemilost italijanskim šolskim oblastem v Trstu, kljub temu da razpolaga s kvalitetnim učnim osebjem in z odgovarjajočim številom šolske mladine ter da je preteklo že pet let od podpisa mirovne pogodbe z Italijo in upravljanja našega ozemlja po ZVU pod visokim pokroviteljstvom Varnostnega sveta OZN. Moramo pri tem pribiti, da je šolstvo na Tržaškem upravljano po Prosvetnem uradu ZVU, ki je bilo leta 1949 poverjeno vodstvu nestrpnega italijanskega funkcionarja. Tudi -ostali upravni in politični ključni položaji so v rokah Italijanov; celo kmetijski uradi, čeprav je splošno znano, da so kmetovalci na Tržaškem izključno slovenske narodnosti. Zato so nam nerazumljive današnje italijanske zahteve po večji udeležbi pri upravi STO-ja! Zaradi tega smo si vsi tržaški Slovenci edini v tem, ne -samo da Italija ne sme nikoli več priti do posesti Trsta in njegove okolice, ampak da ne sme biti niti pritegnjena v upravo našega ozemlja. Z ravnanjem s slovensko manjšino, ki je ostala pod Italijo, je dokazala tudi po drugi svetovni vojni, da ni sposobna upravljati narodnostno mešanih področij! Slovenski prosvetni delavci Tržaškega ozemlja se obračamo na Vas, da upoštevate vse naše zgoraj navedene razloge in uvidite naš neznosni položaj tudi na prosvetnem in šolskem področju. Predlagamo konkretno glede slovenskega šolstva: 1. sistemizacijo vseh slovenskih osnovnih in srednjih šol, v kolikor niso bile organično u-rejene pod Avstroogrsko ali Italijo; 2. sistemizacijo učnih mest z u- reditvijo stalnosti osebja in 3. ustanovitev samostojne slo- venske šolske uprave; dokler pa ne bi do tega prišlo, pa predlagamo, naj bo slovensko šolstvo neodvisno od italijanskih upravnih organov. Kot delno nadomestilo pa za škodo, ki smo jo na kulturnem področju utrpeli s požigom in razdejanjem vseh naših kulturnih :'n prosvetnih domov, zahtevamo, da se nam iz državnih sredstev zgradi slovenski osrednji kulturni dom v Trstu. Poslano na znanje: 1. UNESCU 2. Ameriški delegaciji na londonski konferenci 3. Angleški delegaciji na londonski konferenci 4. Slovenski delegaciji v Londonu 5. Jugoslovanskemu poslaništvu v Londonu 6. Zavezniški vojaški upravi v Trstu 7. Francoski vladi v Pariz. Odbor za slovensko šolstvo Seja glavnega odbora 5DZ za STO Dne 28. t. m. je glavni odbor SDZ na svoji seji enodušno potrdil, dg je tabor na Bazovici doživel ogromen uspeh, ker je v tem usodnem trenutku nastopila enotnost pri slovenskih političnih skupinah, v zavesti, da vsi Slovenci — ne glede na ideološko prepričanje — branijo STO. V zvezi z volitvami je sledila podrobna razprava o skupnih listah v podeželskih občinah, kjer ne bodo postavljene strankarske, pač pa gospodarske liste, o tozadevnem sporazumnem postavljanju kandidatov na podeželju, kakor tudi o Slovenski narodni listi v Trstu. Sprejeti so bili tudi sklepi za tehnično organizacijo volitev in predlogi za sestavo liste za mesto TRST. Tajnik: (Dr. J. Jež) Predsednik: (Dr. J. Kosovel) Izraz solidarnosti Federacije časnlhapjeu in publ cistov narodov Jugoslavije v Parizu s tržaškimi Slov. » Federacija časnikarjev in publicistov narodov Jugoslavije z n-gorčenjem protestira proti enostranskemu teptanju onih členov mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na Trst, in proti doslednemu kratenju pravic tržaških Slovencev, katere jim jamči mirovna pogodba, ter se pridružuje vsem korakom, ki jih ukrene Slovenska demokratska zveza v Trstu. « V Parizu dne 12. aprila 1952. Predsednik: Fran Erjavec Gen. tajnik: Dim. Lozarevič v Se nekaj o 20. marcu Znano je, da so po zadnjih dogodkih 20. marca v Trstu bile manifestacije tudi po vseh večjih ita-iijanskin mestih. Znano je tudi, da so pri teh manifestacijah, ki so zahtevale vrnitev Italiji ne samo Trsta, ampak tudi Dalmacije itd., i-meli glavno vlogo fašisti in komunisti. Druge iredentistične stranke niso mogle stati ob strani, zato se je vsaka teh prizadevala, kako bi kaj doprinesla k boljšemu in učinkovitejšemu poteku teh manifestacij. V Milanu n. pr. so se ves teden pripravljali in vabili ljudi na »veliko manifestacijo«. Po mestu so celo razširjali glasove, da je Tito na tem, da vkoraka v mesto ali da je že celo prišel. Znani predfilm »Incom«, ki so ga vrteli prejšnji teden tudi v našem mestu, nam je pokazal, kako se je .potrudila tudi Democrazia Cristiana, da milanska manifestacija čim bolje uspe. Tako smo lahko videli, kako je korakal na čelu povorke sam župan Ferra-,-ri s svojimi sodelavci, za temi pa, kar nas je osupnilo, so nosili veliko sliko svetnika, verjetno mestnega patrona. Napovedovalec v fil-i mu je celo poudaril »Perfino le immagini dei santi per Trieste...«. Torej take stvari se dogajajo v demokrščanski Italiji. Nosijo svetnike v Iredentističnih manifestacijah, kot da bi se pripravljala križarska vojna za osvoboditev teh krajev. Niti malo pa ne pomislijo, kako globoko žalijo vernike drugih narodnosti, kako žalijo nas tržaške Slovence;'" ki smo se morali Resolucija slovenskega časnikarskega društva ■s Britansko-ameriški delegaciji na tristranski konferenci v LONDONU Slovenski časnikarji angloame-riškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja, kot tolmači slovenskega javnega mišljenja v Trstu, ostro protestiramo proti sklicanju tristranske konference v Londonu, predvsem pa proti soudeležbi Italije pri upravi tega ozemlja. Pravica odločanja o u-pravnih vprašanjih pritiče po mirovni pogodbi prebivalcem tega področja. Poudarjamo nadalje, da tovrstne konference vnašajo zmedo v že urejena mednarodna vprašanja, kar ne more služiti pomirje-nju na področju samem, niti prijateljskim odnošajem med sosednima državama: Jugoslavijo in Italijo, niti utrditvi miru na tem važnem področju Evrope. OBČNI zbor krajevne organizacije SDZ v Sv. Križu Dne 9. aprila smo imeli redni občni zbor krajevne organizacije za Sv. Križ. Po poročilih, ki so jih iznesli člani odbora, tičočih se delovanja organizacije, je član izvršilnega odbora SDZ iz Trsta g. Ferdo Klembas v svojem referatu prikazal namene italijanske iredente v zvezi s tržaškim vprašanjem. Stvarno je pred-očil, da so italijanski iredentisti in kominformisti na i-sti liniji: to je na liniji žasužnje-nja Slovencev na Tržaškem v sklop italijanske države. Se posebno je razkrinkal kominformiste glede na njihovo laži-demokracijo in ožigosal izdajalsko delovanje slovenskih kominformističnih oportunističnih lakajev, ki vodijo slovenske ko-minformistične pristaše za nos, da Se borijo za internacionalne — trenutno za italijanske pozicije v Trstu — čeprav ie vse to naperjeno proti ugotovljenim slovenskim narodnim, socialnim, političnim, gospodarskimi in kulturnim interesom! Narodno zavedni Slovenci pa vedo, da rovari komunistični bes prav tam, kjer sam ustvarja negotovost in politično-socialne nerede, za kar bodo odpirali oči slovenskim komlnformističnim zapeljancem. Nadalje je govornik jasno pre-dočil, da ni še prepozno in da je še čas za rešitev Svobodnega tržaškega ozemlja — da ne bodo zopet tisoči in tisoči Slovencev s prihodom Italije v Trst -odhajali v tujino in iskali košček kruha — za kar morajo člani SDZ stopiti v prve vrste in povzdigniti svoj glas za obrambo in ohranitev STO-ja. Pri volitvah je bila predložena sledeča lista: predsednik Kristjan Tence, podpredsednik Viktor Košuta, tajnik Sedmak, blagajnik Jo-i že Kralj; člani odbora: Ivan Sedmak, Just Tretjak, Mirko Hošuta, Stanko Bogateč. 'Na vprašanja članov glede volitev je zastopnik SDZ iz Trsta prikazal vse momente, zakaj je SDZ odn. SNL pristala na povezavo z neodvisnimi italijanskimi grupami ir. OF v Trstu in na skupno listo z OF v podeželskih občinah. Člani so z velikim zanimanjem sprejeli na znanje in zatrdili, da bodo s svoje strani vse pokrenili za čim-boljši uspeh liste na volitvah, da zavarujejo koristi slovenskega prebivalstva na Tržaškem. Slovensko avtohtono ljudstvo tega področja odločno odklanja italijanski upravni sistem, ker ga predobro pozna iz razdobja med obema svetovnima vojnama, ko je Italija to ozemlje upravljala z nasiljem in skrajno narodno nestrpnostjo. Pač pa si želi čimprejšnjega dejanskega uresničenja mirovne pogodbe, ki edina lahko zagotovi enakopravni razvoj obeh narodnosti. Zeli si popolne krajevne, od Italije neodvisne uprdve, zato ima že samo razpravljanje o tem vprašanju za grobo kršitev mirovne pogodbe in za žaljenje demokratičnih čustev tega prebivalstva, ki se je v drugi svetovni vojni borilo proti Italiji na strani zavezniških sil. S tem protestom želijo slovenski časnikarji opozoriti odgovorne vlade, da s popuščanjem italijanskim revizionističnim težnjam sprejemajo nase soodgovornost za krepitev italijanske imperialistične napadalnosti, predvsem na škodo slovenskega prebivalstva, hkrati pa podpirajo znano fašistično politiko nespoštovanja slovesno podpisanih pogodb, kar je dovedlo do tolikih žrtev in povzročilo strašnega gorja svobodoljubnemu svetu. Pripravljalni odbor slov. časnikarskega društva V Trstu dne 12. aprila 1952. Tuj jezik spoštujemo, toda svojega smo dolžni ljubiti, če nočemo-da nas zadene senca prokletstva in narodnega odjpadništva, ker »kdoi| zaničuje se sam ■— podlaga je tujčevi peti...«. Siamska pravda o Trstu Slovenska pravda iz Londona je poslala dhe 1. aprila naslednjo brzojavko angleškemu zunanjemu ministru Edenti: . • .« . : » V zvezi š predštoječimi razgovori o Trstu,- izražajoč razpoloženje Slovencev na tržaškem ozemlju, prosimo vlado Nj. Vel., da ima pred očmi varnost tamkajšnje sle* venske manjšine, kateri -so nedavni italijanski izgredi pod ZVU dali nov.ih razlogov za globoko zakoreninjen strah pred ..tem, da bi njihova varnost-: .zavigela izključno od italijanskih ga je vodil dolgo vrsto let kot predsednik. Njegova zasluga je, če je bila ustanovljena slovenska trgovska šola v Trstu! Bil je večlet ni predsednik nadzorstvenega sveta Tržaške posojilnice in hranilnice, in predsednik Trgovske obrtne zadruge. Odbornik je bil tudi pri sve^ toivanskem Konsumnem društvu (Narodni dom). 'Naj mu bo lahka tržaška zemlja) ‘Njegovim svojcem izrekamo naše sožalje. DAROVI: V spomin pokojnega Ve-i koslava Plesničarja darujejo za Slovensko dobrodelno društvo v L aOOTrstu: I. Marc L 1.000; S Senica L 500; L. Strekelj L 500; M. Srebotnjak I- 500; Sv. Polojac L 500; K. Malalan L 500; I, Jančar L 1.000; A. Zega I, 500. Posnemajte! MLADENIČ (uradnik), ZMOZEN VEC JEZIKOV, išče kakršno koli zaposlitev. — Naslov v upravi Demokracije. ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Deske smrekove, mace-, snove in trdih letov, trame in parke‘e nudi najugodneje Mizarji g timeMci V podjetniki • TEL. 90441 CALEA Viale R S T Sonnlno, 2 4 Lonci pozor! Kune belice ICune zlatice kupuje po najotšjih d ne o ni h cenah ISrznafstBD ižlasfea TRST, ul. S. taro 13-1. tsl.565B 29 BIRMO Zapestne ure najboljših znamk, zlate verižice in druge zlate predmete dobite po najnižjih cenah pri Urapoia-zlatarna ex Nordio, ul. Roma 19