M ieczystaw Klim aszewski, Geomorfologija. 1098 s., 804 skic in k a r t in 2 lis ta k a r t v prilog i. Izde la la D ržavna znan stv en a založba, W ar­ sava 1978 To je živ ljen jsko delo upoko jenega p ro fe so rja geografije in re k to r ja k rakovske un iverze te r enega n a jv id n e jš ih p o ljsk ih geografov. V p r im e r­ ja v i z d rug im i geom orfološkim i učben ik i in p riro č n ik i im a nekaj posebno­ sti. Po razm erom a obsežni zgodovini geom orfološke znanosti je dokaj slabo zastopana s tru k tu rn a geom orfologija, toda š tev ilne geološke pro file je n a jti skoraj v vseh o sta lih poglav jih . K ar okoli p e t šestin zavzem a geom orfolo­ g ija zu n a n jih procesov (g lacialn ih , denudacijsk ih , f luv iodenudacijsk ih , k ra- ških, sufozijsk ih , g laciofluv ia ln ih , n ivacijsk ih , te rm o k rašk ih , eoličnih, obal­ n ih ) . K ot običajno, je n a koncu procesov opisano delovan je človeka. Z an i­ m ivo je, da K lim aszew ski iz raza p e rig lac ia l n ik je r ne up o rab lja , n iti n e za ožje (neposredno okoli led en ik o v ), n i t i za širše obm očje (m ed snežno in trav n o ozirom a gozdno m ejo ). K o t p rim e re p rik azu je K lim aszew ski š te ­ v ilna tu ja obm očja, toda po koncepciji in po ilu s tra c ija h le p rev la d u je p o lj­ sko ozem lje. Zato j e razu m ljiv p o u d arek n a procesih , k i p rev la d u je jo na P o ljskem in tis tih , ki so sicer ob likovali p o ljsk i re lie f (glacialni, n ivaln i, sufozijsk i itd ) . P ri k ra šk i gecm orfo log iji je dokaj obširno p rik azan D in a r­ ski k ras, sicer pa je Ju g o slav ija slabše zastopana. G lede m odernosti vzbud i k n jig a raz ličen v tis. P osebno pog lav je je po ­ svečeno m orfo logiji L une (s. 959— 976), k je r so p rik azan e novejše ugoto- v itve. Če je p rim ern o p rik azan o tu d i geom orfološko k a r tira n je k o t ena od novejših geom orfoloških ak tivnosti, n i čudno, saj je b il av to r kn jige prv i p red sed n ik ta k ra tn e podkom isije za geom orfološko k a r tira n je , ki se je k a ­ sne je p reob likovala v kom isijo za geom orfološko snem an je in k a r tira n je p r i m ed n aro d n i geografski zvezi. P riložene izseke b a rv n e d e ta jln e geom or­ fološke k a r te p o ja sn ju je jo m ed tekstom k n jig e sam i a v to rji te h k a r t. R az­ laga n as tan k a m la jš ih n ag u b an ih gora, v u lkan izm a in po treso v osta ja brez om em be zdaj že ne več tak o nove te o rije te k to n ik e plošč. K n jig a je m iš ljen a p redvsem ko t geom orfološki u n iv e rz ite tn i učbenik . T em u k o ris tn o služi seznam geom orfoloških te rm inov , k i so v k n jig i opi­ san i in p onazo rjen i s štev iln im i skicam i te r ob ilna ruska, po ljska, nem ška, ang losaška in d ru g a lite ra tu ra . K ot u n iv e rz ite tn i učben ik je po svojem ob­ segu že n a zgo rn ji m e ji uporabnosti. Z bogatim g rad ivom je k n jig a obenem p riro č n ik za geom orfološke raziskovalce, ki bodo iz vseh pom em bnejših področij geom orfologije n aš li zgodovinske in s tv a rn e p o d atk e za vsako p o ­ m em bnejšo tem o. Bolj ko t razvoj geom orfološke m isli je v k n jig i zasto ­ pan fo rm aln i razvo j shem e geom orfologije z vso n jeno razv ejan o te rm in o ­ logijo. Iv an G am s Organizacija przestrzenna obszaröw wiejskich, B iuletyn , zv. 101, PAN, K om ite t p rzestrzennego zagospodarow ania k ra ju , W arszaw a, 1979, str. ] 68. Na P oljskem so se p roučevan j podeželja ko t po lifunkc ijskega p rosto ­ ra in ten z iv n e je lo tili šele v za d n jih le tih , in to p redvsem v okv iru po ljske akadem ije znanosti. V k ra tk e m času so b ili doseženi pom em bni raz iskoval­ n i rezu lta ti, o čem er p riča tu d i 101. zvezek B iltena K om ite ja za p rosto rsko izrabo p r i PAN, k i o b jav lja izbor re fe ra to v z dveh zasedanj kom isije za p ro sto rsko organizacijo podeželja. V d ev e tih re fe ra tih je podano povojno p rosto rsko n ač rto v an je na P o lj­ skem , značilnosti in k la sifik ac ija podeželja te r s tan je in n a č rti FAO na pod ročju razvo ja podeželja. G eografovo pozornost p rite g n e ta p redvsem dva re fe ra ta : A. S tasiak a in W. Stole. A. S t a s i a k n a p reg led en način p red s ta v lja cilje in načine reg io n a l­ nega p la n ira n ja podeželja n a P oljskem . A v to r razdeli povojno p la n iran je n a š tir i značilna obdobja. Od p rv ih povo jn ih začetkov p rosto rskega n a č rto ­ v an ja podeželja, om ejen ih p redvsem n a obnovo naselij, se po 1. 1949 ob li­ k u je že trd e n organizem reg io n a ln eg a p la n iran ja , k i se loči n a m akroreg i- onalno te r k ra jevno . Po 1. 1956 p rid e s sp rem em bo po litike do la s tn iš tv a (odstop od v e č k ra t p r is iln e p o ti socializacije v k m e tijs tv u ) do oživitve g rad n je v p riv a tn e m se k to rju k m e tijs tv a , k a r vodi pogosto h kao tičn i po ­ zidavi podeželja. T udi v reg iona lnem p la n ira n ju p rid e do z n a tn ih sp re ­ m em b. U rb an is ti in p r ip ad n ik i d ru g ih s tro k se začen ja jo n ač rtn o u k v a r ja ­ t i s p rob lem i p ro sto rsk eg a razvo ja . Izob likovan i so b ili p rv i m odeli razv o ­ ja podeželja, tem elječ i n a C h ris ta lle r j e v i te o riji c e n tra ln ih k ra je v . Z zako­ nom o reg iona lnem p la n ira n ju 1. 1962 se začen ja n a č rtn e jš i razvoj podeže­ lja. Za v rsto pov ia tov so b ili izdelan i reg io n a ln i p lan i. S prem em be u p ra v ­ ne razd e litv e 1. 1973 so vodile k novem u p ris to p u do p la n ira n ja podeželja, k i sloni na občinah. Z geografskega sta lišča je zan im iv poskus k lasifikac ije podeželja na P oljskem , k i jo je izved la W. S t o l a . P oskus sloni n a o p red e litv i g lavn ih elem en tov p ro s to rsk e s tru k tu re podeželja . N a osnovi te m eljite g a p reg le ­ da d o sed an jih tipo logij se av to rica odloči za analizo pokazate ljev , k i p re d ­ s ta v lja jo p ro sto rsk o s tru k tu ro tr e h skup in fu n k cij: n o tra n jih (km etijstvo , gozdarstvo, rek rea c ija in tu r iz em ), zu n a n jih (in d u strija , ru d arstv o , g ra d ­ beništvo) te r s to ritv en ih . K er za ob ravnavano p ro b lem atik o n i m oč n a jti le tr e h s in te tičn ih pokazate ljev , je W. S to la iz b ra la šest znakov: gostoto poselitve, delež k m e tijsk ih površin , štev ilo zaposlen ih v k m e tijs tv u n a 100 ha k m e tijsk ih površin , štev ilo tu r is tič n ih poste lj n a 1 km2, delež n ekm eč­ kega p reb iv a ls tv a in štev ilo vozačev v d rža v n a p o d je tja n a 1000 ak tiv n ih p reb ivalcev . V sak od n av ed en ih šestih znakov je b il razd e ljen n a p e t ra z ­ redov, kom binacija znakov po n jihov i v red n o sti pa o p red e lju je tip pode­ želja. M arijan K lem enčič Struktura i funkcije ukladow przestrzenno - ekonom icznych, u red il Z. C hojnicki, U n iw ersy te t im. A dam a M ickiew icza, S eria G eografia nr. 18, Poznan, 1979, s tr . 166. V zborn iku , k i ga je u red il Z byszko C hojnicki, in k i p re d s ta v lja izseke iz š irš ih p roučevan j pozn an sk ih geografov, je posebej om enjena vloga p e ­ dagoškega in zn an stv en eg a dela prof. dr. S tan is lave Z a j c h o w s k e. Po n je n i zaslug i je P oznan posta l eden od vod iln ih sred išč d ru žb en e geografi­ je n a P oljskem . N jeno vlogo n a d a lju je (čep rav je p rof. Z ajchow ska še n a ­ p re j m očno ak tiv n a ) p ro f. dr. Zbyszko C hojnicki, v en d a r se zdi, da je u- spešnejš i p r i raz iskovalnem delu k o t pa v an im ac iji in v o den ju m lad ih geografov. K v a lite ta geografije v P o zn an ju je to likšna, da v sak n je n p rispevek zasluži posebno pozornost. To d o kazu je tu d i p red s ta v lje n i zborn ik , v vse­ b inskem pogledu izredno pester, p r i čem er p a je na jp o m em b n ejša n jegova teo re tično-m etodo loška s tran . Izp o stav iti v e lja n a p rim e r p rispevek , k i k r i­ tično p re tre sa u po rabo fak to rsk e analize v geog rafiji naselij, pa razp rav o o up o rab n o sti g rafov v g eo g ra fiji itd . P osam ezn i reg ionaln i p rob lem i so obdelan i s sodobnim i in v e č k ra t svo js tven im i m etodam i, n a p rim e r d n ev ­ n a m ig rac ija delovne sile s pom očjo v ek to rsk e analize. V k ra tk e m poročilu je nem ogoče p re d s ta v iti v sa g lavna spoznan ja te r n ak aza ti teo re tičn e in m etodološke osnove, ostane pa u p an je , da b i tu d i v slovensk i geografiji p rišlo do h itre jš ih p rem ik o v v sm eri »nove geografi­ je.« M a rijan K lem enčič Dve deli s področja pomožnih geografskih disciplin Več k o t razu m ljiv o je, da geograf n e sm e in ne m ore b iti om ejen le n a ta k o im enovano geografsko lite ra tu ro . P osebno v z a d n jih d ese tle tjih se