GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO GLAS Kranj, torek 29. avgusta T 989 stran 3 NESREČA RESNIČNO POVEŽE LJUDI HUDOURNIKI SO ZAORALIV CESTE /O ljubljanska banka GORENJCin F0RMUL^ŽT> BANKA PRIHRANKA Solidarnost je lepa čednost V naravnih nesrečah se izkaže najbolj pristna solidarnost. Ljudje so odprtih rok, kadar vedo, da bo njihov denar (ali kaj drugega) prišel na pravi naslov, ne da bi se z njim okoristila požrešna birokracija. Saj ni treba, da gremo po zgled v lačno Afriko, ki jo je s pomočjo bogatega sveta pred par leti skušal nasititi Bob Geldof. Kar blizu doma imamo v nedavnem neurju opustošeni Šentjur in Haloze. Toda naj je solidarnost moralno še tako neprecenljiva, njen materialni izraz na žalost ni. V republiških skladih, namenjenih solidarnosti v primerih, kot je bil denimo haloški, ni prav veliko denarja. Halozam so ga denimo lahko dali le toliko, da so pokrili le pet odstotkov v ujmi nastale škode, ali z drugimi besedami: denar je zadoščal za pomoč komaj osemnajstim v neurju prizadetim družinam. V občinah, kjer so prizadeta območja, so se obrnili tudi na delovne organizacije, da bodisi z enodnevnim zaslužkom pomagajo soljudem v stiski, bodisi s svojimi proizvodi, zlasti gradbenim materialom. Tudi slovenski Rdeči križ je začel akcijo za ljudi s prizadetih območij. Veliko posluha so pokazale tudi ustanove. Zavedajoč se dejstva, da so mnogi zaradi besnenja narave na tem nerazvitem območju še bolj obubožali, saj so ostali celo brez strehe nad glavo, brez letošnjega pridelka, razmišljajo tudi o odpisu davkov, prispevkov za invalidsko zavarovanje, o radodarnejši dodelitvi krmil in podobnem. Nekateri posamezniki so se v nesreči še posebej izkazali, saj vodijo obsežne solidarnostne akcije za tiste, ki jim je neurje prizadejalo gorje, hodijo od vrat do vrat in zbirajo dobrine zanje. Vendar kljub vsem formalnim in neformalnim prijemom pomoč še vedno ne bo zadostna. Ob tem si ne moremo kaj, da se ne bi spomnili neke druge vrste solidarnoti, zaradi katere je celo pristna solidarnost ob svoje dobro ime. Slovenija drago plačuje svoj davek razvitosti v obliki solidarnostne pomoči drugim, nerazvitim republikam. Saj ne da bi bratom v večdesetletni stiski ne privoščili nekaj solidarnega denarja, toda to postaja že brezno brez dna. Spomladi smo denimo slišali, da gre za Kosovo dnevno milijon dolarjev. Najsi je tematika še tako bogokletna, če bi le pol tega denarja ostalo doma, bi ne le pokrilo škodo zaradi ujme, marveč jo tudi večkrat preplačalo. D. Z. Žlebir Veliki narodni praznik pod Triglavom Kako dandanes preživeti? Tegobe malega človeka Dobrih štirideset let je uspela obstoječa oblast preko vseh instrumentov svoje ideologije skorajda v popolnosti držati roko nad svojimi državljani. Vedno bolj pa se zdi, da vrtoglavo padanje standarda ob yseh ostalih spremljajočih dogodkih počasi, a zanesljivo načenja prenekatere vrednote. Je mar ta čas s svojimi razmerami pri nas res idealno mesto za vse tiste, ki prisegajo na korupcijo, mahinacije, poznanstva...? Če bi se človek le malo bolje ozrl okrog sebe bi verjetno moral temu na žalost pritrditi. Še Posebno občan na katerega in v imenu katerega se je sedanja (pretekla) oblast tako rada izgovarjala. Pa se je kdo kdaj tudi resnično vprašal kaj za vraga se tudi resnično dogaja z "malim človekom", s populacijo, ki je v občutni večini pa hkrati Praktično brez pravih moči? Ce bi vprašali politične prvake bi vam seveda po tekočem traku zagotavljali, da se ravno za- pogled pa vendarje hkrati marsikje sila prozoren. Naštejmo samo nekaj (za nekatere povsem banalnih) primerov - kako se do malega človeka pri nas, v sistemu, ki sicer na najvišje mesto postavlja prav njega, dogaja z njim naprimer v trgovinah, zdravstvenih čakalnicah, šolah, avtomehaničnih delavnicah...? Mar ne korakamo vedno bolj v prostor na katerem ima vse večjo veljavo priimek, status, poznanstva, v prostor, ki ob ostalem povsem pozablja na osnovne etične vrednote? Posamezniki, ki se dobro znajdejo v sedanji situaciji, vam bodo kaj hitro zagotovili, ...................mmmmm^ymt-M^mm.tumui i -— Peterica Kranjčanov gre v Afriko - Pet Kranjčanov je v petek krenilo s terenskim vozilom na dolgo pot po Afriki To so Marko Petrič, Davo Preisinger, Viki Mohorič, Marjan Mihelčic in Franc z"panc. Afrike ne nameravajo spoznavati po normalnih poteh, ampak jih vabi divjina in predeli, kamor človeška noga še ni velikokrat stopila. Pet peresna deteljica pustolovcev je krenila do Genove v Italiji, odtod pa z ladjo do Tunisa, naprej pa bodo potovali skozi Tunis, Alzir, Nigerijo do Slonokoščene obale. Po Afriki bodo prevozili 6800 kilometrov, skupno pa bo potepanje dolgo blizu 8000 kilometrov. J. K., slika F. Perdan__________ Spomenik Triglavskemu župniku Dovje, Mojstrana, 27. avgusta - Okoli 4000 obiskovalcev se je udeležilo odkritja spomenika velikemu slovenskemu domoljubu Jakobu Aljažu. Prireditvi sta dajali celokupnost tudi dopoldanska svečana maša in popoldanski dan Triglavskega narodnega parka. Ce je bilo, kot pravijo dobro poučeni, še pred kratkim modro imeti več tekočih računov, se menda trenutno ob dobrem poznavanju trgovcev najbolj izplača kupovati blago v trgovinah z najnižjo ceno in ga dostavljati v trgovine z višjo ceno, pobirati cenovno razliko in hkrati prav udobno živeti... Tudi mafije pri nas ne poznamo, zato bi bilo še toliko bolj zanimivo izvedeti kako samoupravni žargon imenuje prekupčevalce z avtomobili, zelenjavo in nenazadnje z devizami. Naš denar je tako ali tako v marsičem zgolj samo še za kuliso. Ne verjamete? Zgolj v opombo, zavrtite telefonsko *u zagotavljali, da se ravno za- da živimo pravzaprav v ideal- upumuu, ^avimc innu"«u fadi malega človeka in njemu nem času, da dobi tisti, ki že številko enega od malih ogla- vPrid domača socialistična igra nekaj ima vedno več, seveda pa sov in ponudite dinarje pa bo- t>Jdi igra. Pa se res? vam hkrati ne bodo povedali, ste videli... Odgovor resda ni tako pre- da dobiva tisti z manj vedno Vine Bešter Prost kot se mogoče zdi na prvi manj ali nič. Že 21. Šuštarska nedelja Tržič, avgusta - Tudi za letošnjo Šuštarsko nedeljo so se Tržičani dobro pripravili. Prireditev se bo začela že v petek, 1. septembra, ko bodo ob 18. uri v Kurnikovi hiši v Tržiču odprli razstavo Ex-tempore. V soboto, 2. septembra, ob 9. uri, bo odprta razstava ptic društva Kalinka v Domu družbenih dejavnosti, v paviljonu NOB bo razstava Pekove obutve in likovnih del učencev tržiških osnovni šol, zvečer pa bo za Virjem modna revija. Glavnina prireditev seveda pade na nedeljo, ko se bo že ob 7. uri zjutraj začel šuštarski semenj. Spremljali ga bodo tudi kulturni dogodki, kot koncert godbe na pihala z nastopom mažoretk na avtobusni postaji ob 8. uri zjutraj, od 9. do 13. ure bodo v Kurnikovi hiši prikazovali čevljarsko življenje Tržičanov, od 10. do 13. ure se bodo predstavljale tržiške glasbene in plesne skupine, od 11. do 13. ure pa bodo tržiški lutkarji imeli pred paviljonom NOB lutkovni predstavi. Ves stari del Tržiča bo v znamenju sejma, na stojnicah in po vseh gostilnah bodo stregli tržiške dobrote, ves dan pa bo odprt tudi trgovski center Deteljica. Iz Tržiča do Deteljice bo organiziran celo krožni avtobusni prevoz. Torej, Gorenjci, ne pozabite: ta nedelja bo "šuštarska"! D. Dolenc Če je še v soboto kazalo, da bo veliko slavje pod Triglavom skazilo vreme, je že zgodnje nedeljsko jutranje sonce razblinilo črne slutnje. Ceremonial se je pričel ob 9. 30, ko je na dvorišču Dovškega župnišča pričel dr. Alojzij Šuštar somaševanje. Množici vernikov in tistim, ki sicer s cerkvijo nimajo nič, a so hoteli Aljažev dan pač celostno doživeti, so duhovniki ob strogo posvetnih izročilih povedali tudi prenekatero misel o posameznih potezah kot tudi vrednotah Triglavskega župnika. Slovesnost se je nadaljevala ob 11. uri malo nižje od župnišča, ob glavni cesti, ko so fanfare Pihalnega orkestra jeseniških železarjev naznanile priče-tek osrednje prireditve. Za govorniški oder je stopil predsednik sveta Triglavskega narodnega parka in hkrati član predsedstva CK ZKS dr. Matjaž Kmecl z govorom, ki je, kot so sodili številni obiskovalci, Jepo sodil v sklop praznovanja. Spomenik je uradno odkril pesnik in hkrati podpredsednik RK SZDL Ciril Zlobec ter ga predal v varstvo Planinskemu društvu Dovje. Ob besedah domačega župnika Urbanije je spregovoril tudi metropolit dr. Alojzij Šuštar. Sledil je bogat kulturni program v katerem so sodelovali združeni pevski zbori jeseniške občine in Glasbene matice Ljubljana ter recitatorji gledališča Tone Čufar iz Jesenic. Praznovanje se je nadaljevalo tudi v popoldanskih urah, ko so v Mojstrani pripravili, tretji po vrsti, Dan Triglavskega narodnega parka. Več na strani 2. V. Bešter Foto: G. Šinik 3? _ o i— —} UJ cc O < rr O (D 1 / MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Socializem ob Baltiku Nesramno pritrjevanje, hinavsko sočustvovanje ali bebasta ravnodušnost, s katero so evropski višji razredi gledali, kako je Rusija zavratno morila v junaški Poljski, kako je postala kavkaska gorska trdnjava plen Rusije, kako brezmejno in ne da bi ji kdo ugovarjal, je samovoljno posegla v tuje pravice barbarska sila, ki ima glavo v Pe-trogradu, roke pa v vseh evropskih vladah — vse to je delavski razred poučilo, da je njegova dolžnost prodreti v skrivnosti mednarodne politike, nadzorovati diplomatske ukrepe svojih vlad in se jim, če je treba, upirati, če jih pa ne more preprečiti, se mora združiti in te ukrepe povsod hkrati ošibati ter preproste zakone naravnosti in pravičnosti, ki naj urejajo odnose med zasebniki, uveljavljati kot najvišje zakone v odnosih med narodi. K. Marks (1864) Za gornje besede bi lahko rekli, da je v njih zapopadena temeljna dolžnost socialistične zunanje politike. Ko jo je zapisal, je imel avtor pred očmi tiranski in krivični odnos carske Rusije do svojih sosedov, posebno do Poljske. Slednjo je ob drugi priliki ime-no\al kar »mednarodni toplomer«, rešitev poljskega programa pa je bila zanj preizkusni kamen socialistične zunanje politike. Poglejmo, kaj se je nato v resnici zgodilo. Potem, ko so si Rusi. Prusi in Avstrijci Poljsko razdelili že trikrat (1772, 1793, 1795) in so Rusi dvakrat krvavo zadušili poljsko vstajo (1830, 1863), sta si četrto in najbolj brutalno izničenje poljske države omislila Marxov »najgenialnejši učenec« Stalin in njegov nacionalsocialistični kolega Hitler. Te dni mineva 50 let, odkar sta si največja vampirja XX. stoletja privoščila to barbarsko požrtijo. Četrta delitev Poljske, ki seje pričela 1.9.1939 pomeni začetek 2. sv. vojne, izvršila pa seje ob nesramnem pritrjevanju hinavskemu sočustvovanju in bebasti ravnodušnosti evropskega proletaria-ta. Nacizem (nacionalni socializem) in stalinizem sta tisto, kar je ostalo oziroma v kar se je izprevrglo mednarodno delavsko gibanje po porazu, ki gaje doživelo v letih po I. sv. vojni. Poraženo je bilo v razvitih kapitalističnih deželah, v SZ pa je ostalo omejeno na eno samo deželo brez vsakršne demokratične tradicije. Socialno demokracijo, ki se je tedaj ločila od komunistov, je Stalin označil za »zmerno krilo fašizma« in kasneje to formulacijo zaostril v tezi, da sta socialna demokracija in fašizem dvojčka. Zgodovinsko dogajanje je njegovo trditev zanikalo in izkazalo se je. da sta dvojčka pravzaprav nacizem in stalinizem. Usodne posledice razkola v mednarodnem delavsem gibanju "so se pokazale že na nemških predsedniških volitvah v letu 1925. V drugem krogu so bili doseženi rezultati: maršal Hindenburg (desničar) je dobil 14 7000 000 glasov, Marx (VVilheem, ne Kari, sredinec s podporo socialistov) jih je dobil 13 650 000, Thalmann (komunist) pa 1 950 000. Če se komunisti ne bi ravnali po navodilih kominterne in bi v drugem krogu glasovali za Marxa, bi ta dobil 15 600 000 glasov in zmagal. Zgodovina hi se v tem primeru mogoče odvijala drugače. Stalinu in Hitlerju mogoče ne bi bilo dano, da bi paktirala in nato pahnila Evropo v krvavi ples, ki je terjal življenja milijonov (ljudi, ne glasov). Njun nenačelni pakt sicer ni dolgo trajal, nacionalno je kmalu prevladalo nad »socialističnim«. Fašizem je bil poražen leta 1945. stalinizem ga je preživel še za naslednjih 45 let, a zdi se, da je naposled tudi ta na smrtni postelji. Načelo demokratičnega centralizma in proletarski internacionalizem kot njegova uporaba v zunanji politiki, »bratska pomoč«, »omejena suverenost« in podobna strašila tonejo v somrak zgodovine. »Socializem ob Baltiku« in sploh vse. kar je bilo razpeto med nemškim in ruskim, doživlja ta čas velike spremembe. Poljska, Litva, Latvija in Estonija so odločene, da se znebijo »socializma«, kakršnega so jim vsilili Rusi. To jim seveda ne bi bilo mogoče, če se ne bi za prenovo že prej odločili tudi v SZ sami. Če se ozremo še dlje ob baltiških obalah in uvidimo razliko med vzhodnonemškim (pruskim) socializmom na jugu in švedsko socialno demokracijo na severu, potem lahko rečemo, da je ob Baltiku odjuga. Iz NDR, kjer je še ni, pa ljudje množično bežijo. Želimo si, da bi baltska dogajanja vplivala na balkanska: v balkanskem loncu nemreč še zmeraj pogrevamo postani in pretirano začinjen stalinizem. In upamo, da se v očitno spremenjenem odnosu SZ do Poljske in baltiških republik nakazuje nova Evropa, zgrajena na zakonih nravnosti in pravičnosti tako v odnosih med posamezniki kot med celimi narodi — pri čemer Jugoslavija ne bi smela ostali »neuvrščena« " @®IMiSv!cJJ©__GLAS Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug /a narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDI. Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika. Sport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne,dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jeiovčan (izobraŽevanje. \/ šolskih klopi. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kroniku. Radovljica). Darinka Sede j (raz-vedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji. /;i dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologiju). Danica Zavrl — Žlebir (socialna politika. Tržič).'Duša« Hu-mer (šport). Vine Bešter (mlad i na. kultura'). Franc Perdan in Gorazd Ši-nik l fotografi jat. Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler in Lroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za III. trimesečje 97.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21 — 835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 —1/72. Slovesnosti ob odkritju Aljaževega spomenika Spomenik v varstvu naroda Spomenik Jakobu Aljažu, delo pred dnevi preminulega srbskega umetnika Nebojše Mitri-ča, stoji po zaslugi širokega odziva med Slovenci, je med drugim poudaril Mihael Kersnik, ki je vodil delo odbora za postavitev spomenika in je hkrati eden najzaslužnejših za celotno akcijo. Ob kratkih povzetkih razmišljanj dr. Matjaža Kmecla, Alojzija Šuštarja, in Girila Zlobca, objavljamo tudi besede Vladimirja Kavčiča, dr. Mihe Potočnika in Gregorja Klančnika, ki so za bralce Gorenjskega glasa povedali svoje videnje vrednosti nedeljske prireditve. Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je v svojem govoru med drugim dejal:" Tu pod Triglavom ne živijo kregavci in pretepači; vendar tudi pohlevni nastavljalci ne. Tisti, ki nam očitajo, da se že dve leti osorno obnašamo, naj se spomnijo, da nam že ose* let brusijo v obraz takšne, ki jim ne bi mogli reči bratske. Ampak, danes smo predvsem in brez oblačka sprenevedanja globoko hvaležni srbskim prijateljem in umetnikom za veliko in lepo gesto. Ne kot "gorenjci", ker je bilo zastonj, temveč kot ljudstvo, ki se je prav zdaj iz svoje najbolj pristne življenske drže izbralo za himno pesem z verzi, o prijateljih, ki smo "zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo." Ciril Zlobec je po odkritju med drugim rekel: "Po prvotnem scenariju sem povsem nepredvidoma na govorniškem odru. V to sem na nek način primoran predvsem zaradi dejanja samega - odkritja spomenika Jakobu Aljažu. Najmanj zaslužen ali pa sploh v ničemer zaslužen izročam planinskemu društvu Dovje - Mojstrana v varstvo Aljažev spomenik, v prepričanju, da ne bo samo društvo tisto, ki ga bo čuvalo, ampak tako krajani te doline kot vsi Slovenci, ki vidimo v Aljažu simbol trdo upajočega in borečega se slovenstva." Spomenik je v imenu PD Dovje -Mojstrana sprejel sedanji Dovški župnik France Urbanija, ki je med drugim rekel, da danes ne bo težko varovati spomenika, vendar kadar bo potrebno uporabiti vse tri barve nacionalne zastave takrat bo to težje. Obiskovalce je pozdra*vil tudi metropolit dr. Alojzij Šuštar. "Ta spomenik je veliko več kot samo spomenik, je sporočilo in naročilo. Pri maši sem sam poudaril kakšno obveznost za nas vse, ki sprejema- V sklop prireditve je sodilo tudi svečano somaševanje, ki ga je vodil dr. Alojz Šuštar. Foto: G. Šinik Kaj dela gorenjska partija v času kislih kumaric ? Dr. Matjaž Kmecl: »Tu pod Triglavom ne živijo samo kregavci in pretepači« Foto: G. Šinik mo ta spomenih pomeni. Ohraniti moramo dediščino, ki jo je tako zavzeto gradil Aljaž bodisi na narodnem, kulturnem, verskem področju in nam pokazal pot v prihodnost. Njegova dvignjena roka naj nas spominja, da se je treba dvigati iz nižav." Pred mikrofon na Dovjem je stopil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Marjan Oblak, ki je zbranim sporočil predlog, da postane Aljaževa pesem Oj, Triglav, moj dom himna slovenskih planincev, kar je bilo sprejeto z aplavzem. Na prireditvi smo prosili za kratko razmišljanje za bralce Gorenjskega glasa tudi trojico znanih Slovencev. Vladimir Kavčič nam je povedal, da je po njegovem potrebno iz Aljaževe izkušnje v največji meri jemati boj za svojo zemljo, domoljubno zavest. Gregor Klančnik je med drugim menil:'* Največja vrednota današnjega dneva je obnavljanje, lahko bi rekel celo herojskih del, ki jih je ustvaril Aljaž, tako na področju planinstva, gradbeništva, literature... Samo pomislite kaj pomeni Aljažev stolp na vrhu Triglava - večna stvar. Dr. Miha Potočnik pa je bil kratek in jedrnat:" Lep kulturni praznik z množičnim obiskom, po nočnem dežju lepo umiti triglavski hribi, sončen dan in zadovoljni ljudje, kaj hočemo še več." V. Bešter Urejanje lastnih vrst Glede na aktualno družbenopolitično situacijo v državi bi sodili, da imajo ravno člani Zveze komunistov največ dela. Vtis je še toliko močnejši vkolikor se hkrati zavedamo volitev prihodnje leto in vseh šušljanj v tej zvezi, vključno seveda z (zaenkrat zgolj papirnatimi) možnostmi, da "rdeča stranka" doživi volitveni polom in se preseli v opozicijo... Potemtakem je bilo pred našim zbiranjem informacij o delu v posameznih gorenjskih občinskih komitejih Zveze komunistov ta čas pričakovati, da bodo najodgovornejši partijski funkcionarji v svojih odgovorih bolj ali manj nizali podatke, ki bodo govorili prvenstveno o kadrovskem urejanju v lastnih vrstah po eni strani in intenzivni pripravi novih programov po drugi strani. Ne glede na končno verzijo dogodkov, ki se imajo dogoditi v Sloveniji (Jugoslaviji) jeseni oziroma prihodnje leto, je že danes povsem jasno, da se za delo Zveze komunistov pričenja v veliki meri povsem drugačno obdobje. Seveda se temu, pa to hoteli ali ne, ne bodo mogli izogniti niti v gorenjskih občinah. Prav partijska organizacija je razumljivo, glede na svojo dosedanjo vlogo, v času sedanjih teženj po (tudi radikalnih) političnih spremembah najbolj na očeh javnosti. Resda je zaenkrat pozornost v veliki meri obrnjena zgolj v Beograd in Ljubljano, vendar verjetno ob nadaljnem razvoju začetih procesov kaj kmalu ne bo pravega tovrstnega miru niti v komunah. In kako je z motenostjo miru ta čas na Gorenjskem? V radovljiški partijski organizaciji, kot nam je povedal sekretar Janko Stušek, ta čas potekajo programsko volilne seje osnovnih partijskih celic, kajti v začetku oktobra je predvidena programsko volilna konfe-renca OK ZKS Radovljica. Ve- lik del moči se v Radovljici usmerja tudi v kadrovsko področje in to ne samo partijskih funkcionarjev pač pa tudi širše - skupščina občine, izvršni svet do novega predsednika OK SZDL. Ob rednem vključevanju v "dnevne aktivnosti" pa kanijo radovljiški komunisti v bližnji prihodnosti posebej zaostriti področje ekološke problematike v občini. Tudi v Skofji Loki bodo predvidoma imeli programsko volilno sejo OK ZKS v mesecu oktobru in v tej smeri vodijo tudi številne aktivnosti - priprava poročila, nove akcijske usmeritve, kadrovske popolnitve... Med slednjimi nam je sekretar Franc Benedik še posebej omenil dve podrobnosti -intenzivno iščejo kandidata, ki bi prevzel naloge občinskega partijskega sekretarja, hkrati pa bodo n . ; • "obenemu ni "nič zgodilo, da tudi v Tavčarjevi spominski sobi ni bilo nič uničenega. Knjiy 8e> spominske albume in nekaj d'ugih stvari sem med prvimi odnesla iz hiše. Nimam besed, kako so se trudili gasilci! Še naslednji dari so bili ves dan tu, s traktorji so °dvažali zgorelo seno, čistili po skednju, hiši. Predsednik kraje-yne skupnosti Jože Šubic je ta-aSa šel v akcijo za novo ostre- o---- - spisku so bili tudi flancati, bobi, potice, ki so jih poljanske gospodinje spekle za delavce, ki so se trudili s Kosmovo streho, pa jajca, štruklji, blago za krilo, Ive Šubic je dal v trgovino sliko starih Poljan naprodaj... Poljanci so prispevali ves les za grušt, pripeljali so svoje mešalce za beton, traktorje. Pomagali so tudi otroci. Manca ne bo nikoli pozabila Videmskena KOLINSKA, p.o. LJUBLJANA, Šmartinska c. 30 Kolinska Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge za gostišče »VILA MOJ MIR« na Bledu: VODJE KUHINJE Pogoji: — gostinski tehnik (V. st. — smer kuhar) — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela v 8 dneh na naslov: KOLINSKA Ljubljana, Kadrovsko-socialna služba, 61112 Ljubljana, Šmartinska c. 30. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi. Nedeljsko popoldne na selu ognjem. Kosmova hiša je tokrat že drugič pogorela. Prvič je pogorela 1936 leta, le dva meseca po odkritju Tavčarjevega spomenika pred hišo. Tule gor, na dvignjen rob nad vasjo, rada udari strela. Zdaj bodo hišo pošteno zavarovali pred ognjem. Tokrat so jo srečno odnesli, lahko bi bilo veliko huje, se zaveda Kosmova Manca. Lahko bi bili še ob teh nekaj drobnih osebnih predmetov in spominov na Tavčarja. Kaj bi potem kazala obiskovalcem? Še to je sama in težko skupaj spravila. Pri Kosmu bo še nekaj časa čutiti duh po dimu. Toda, ko bo stari strop zamenjala betonska plošča, ko bo vse nazaj pozidano in prebeljeno, bo tudi duh počasi pojenjal. Ostal bo le na skrbno hranjenih Tavčarjevih predmetih, ki jih Manca tako rada pokaže obiskovalcem, in spominjal na dobre, srčne ljudi, ki jih je nesreča združila prav tule pri Kosmu. D. Dolenc Deset let plesa, vriskanja in potu Desetletnica ustanovitve otroške folklorne skupine DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno. Štiri generacije plesalcev, štiriinosemde-set otrok in dvajset odraslih. 400 nastopov od Dobre gore do po-rurskih dimnikov in Jonskega morja. Hvala spominu velike Tončke Maroltove. Nedeljsko popoldne pri »Sokliču« na Selu pri Bledu, kjer se je pod senčnatimi krošnjami plesalo in prepevalo, kjer se je Dobra gpra otresla deževnih oblakov in svoj vrh nastavila soncu, botru slavnostnega vzdušja. Že ob pol treh so se začeli zbirati domačini in tuji gosti, da bi bili priče in gledalci na folklornem popoldnevu, ki ga je ob svoji desetletnici pripravila Otroška folklorna skupina DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno. Svoj nastop so vsi, tudi »ta stari plesalci« (ki so zdaj v najlepših mladeniških letih), posvetili spominu velike zbiralke ljudskega blaga in koreografinje starih ljudskih plesov, zapiso-valke starih napevov in izjemne Slovenke, Tončke Maroltove. Tončki je bilo že štiriinosemdeset let, ko je pomagala obuditi v življenje ribensko otroško folklorno skupino, rekoč, da jo delo z otroki pomlaja. Prav zanje je pripravila notni material in koreografijo s pripisom, da vse skupaj poklanja mladim ribenskim plesalcem. Skupina je s hvaležnostjo, ki bi jo težko izmerili, sprejela Tončkin dar. Aprila 1979 je otročad skupaj z odraslimi, Rozko Torkar-jevo, Jožetom Poljancem in Radom Mužanom ob harmonikarju Jelu Skumavcu napravila prve plesne korake. Otroci so z radoživostjo, zavzetostjo in čarom, kmalu osvojili domači oder, turiste na Bledu in ljubitelje folklore po vsej občini. Nastopi so se vrstili, vedno daljše so bile poti. Plesali so v mnogih slovenskih mestih in vaseh, v Avstriji, našim zdomcem v Essnu in v grški Prevezi na festivalu folklore in miru pod mottom: Balkan brez atomskega orožja. V skrbno sešitih in nadvse urejenih nošah jih je bilo videti na ljubljanski in madžarski televiziji, ob predaji zvezne planinske štafete, v Titovem Drvarju, na zboru pionirjev Jugoslavije. Med najljubše nastope pa seveda sodi tisti, ki je bil ob devetdesetletnici Tončke Maroltove v ljubljanskem Cankarjevem domu. Zamenjale so se štiri generacije plesalcev, vendar se ni bati, da bi skupina izgubila elan in prenehala delati. V otroških folklornih skupinah je pač tako: ko postanjejo škornji prete- sni, život predolg in glas mutira, se že skoraj »mladenke in mladeniči« poslovijo. Tudi v Ribnem ni drugače. A ob desetletnici so se zbrali skoraj vsi in spet obruslili pete. Bilo je prijetno, po domače — tudi s pripravljeno jedačo in pijačo, ko je nastop izvenel.Za dosedanje uspehe, z željo, da bi se vrstili še naprej, je skupini podelil priznanje predsednik Zveze kulturnih organizacij Radovljica, Niko Rupel, priznanje pa je prejela tudi Rozka Torkarjeva, dolgoletna mentorica, »druga mama in dobri duh skupine«. Alenka Bole Vrabec uredništvo tel. 21860 RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV SOLIDARNOSTI Na podlagi 37. in 79 člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81 in 11/88), na podlagi Samoupravnega sporazuma in Aneksa št. 1 o (uvg št. 11/86, 1/89) temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka za obdobje 1986-1990 in 35. člena Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti ter sklepa 9. seje Zbora uporabnikov z dne 3. 4. 1989 objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka RAZPIS za dodelitev posojil delavcem iz združenih sredstev solidarnosti I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Upravičenci razpisa so delavci, delovni ljudje in občani ter njihove družine z nižjimi dohodki, če njihove OZD združujejo sredstva solidarnosti za namene kreditiranja v občini Škofja Loka in nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja in izpolnjujejo pogoje pravilnika in sicer, da so: — mlade družine; — mladi strokovnjaki; — občani in družine, ki prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje; — družine z večjim številom otrok (dva ali več); — udeleženci NOV Mlade družine, mladi strokovnjaki, občani in družine, ki prvič razrešujejo svoje stanovanjsko vprašanje ter družine z večjim številom otrok lahko po tem razpisu pridobijo kredit v višini največ 45 % vrednosti pripadajočega standardnega stanovanja, ki omogoča ali pomeni trajno rešitev stanovanjskega vprašanja. 2. Razpisna vrednost posojil predstavlja načrtovana razpoložljiva solidarnostna sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve v letu 1989 in sicer v 4.600.000 din. Celotna razpisna vsota je namenjena za kreditiranje neu-smerjene individualne gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš. II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 1. Razpisa se lahko udeležijo: Mlade družine, mladi strokovnjaki, občani in družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje ter družine z večjim številom otrok so upravičene do pridobitve kredita iz sredstev solidarnosti po tem razpisu, če se raven njihove socialne varnosti giblje do 13% povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana v SR Sloveniji, kar znaša 935.410 din. 2. Pri opredelitvi upravičencev do kreditov iz sredstev solidarnosti se upoštevajo merila, ki so: — za mlade družine štejemo: mlada zakonca, kjer ni noben od zakoncev star več kot 30 let; mlada družina z vsaj enim otrokom, kjer noben od staršev ni star več kot 30 let; samohranilka ali samohranilec, ki ni stara ali star več kot 30 let. — za občane in družine, ki prvič ustrezno razrešujejo svoje stanovanjsko vprašanje se štejejo podnajemniki in sostanovalci ter občani, ki imajo premajhno družbeno stanovanje, če glede na površinske standarde zasedajo manj kot polovico pripadajoče stanovanjske površine in je po pridobitvi lastnega stanovanja to stanovanje prosto; — za mlade strokovnjake štejejo delavci, ki s svojim znanjem in s sposobnostjo lahko največ pripomorejo k razvoju delovne organizacije, predvsem z visoko in višjo izobrazbo in ki izpolnjujejo kriterije in merila organizacije združenega dela in delovne skupnosti za pridobitev tega naziva; — za družine z večjim številom otrok štejejo družine s tremi ali več nepreskrbljenimi otroki, kjer sta oba zakonca zaposlena. 3. Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu zadnja cena po dokumentaciji, pri graditvi in prenovi pa cena 4.000.000 din za m2 stanovanjske površine, oziroma zadnja znana cena. 4. Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu se upošteva povprečni mesečni čisti OD na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu. 5. Obrestana mera za posojilo iz sredstev solidarnosti je 10 % 6. Delavci vračajo posojilo v mesečnih anulitetah. 7. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobi delavec, če ima dograjen objekt do III. gradbene faze oziroma pri gradnji montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in sklenjeno pogodbo za dobavo montažnega dela hiše s proizvajalcem (skladno z gradbenim dovolenjem). Pri prenovi lahko prosilci dobijo posojilo samo za: — povečanje stanovanjske površine; — uporabo kvalitetnejše izvedbe toplotnih in hidroizolacij. Prosilec se mora pri prenovi izkazati, da je opravil vrednostno najmanj 50 % del po predračzunu, ki ga je izdelal gradbeni strokovnjak. 8. Glede tehničnega poslovanja in drugih določil, ki niso navedena v razpisu veljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti pri SSS Škofja Loka. Glede kreditne sposobnosti delavcev, potrebne dokumentacije za sklenitev posojilne pogodbe, zavarovanja, porabe in odplačevanja posojila ter določil, ki jih ne navaja ta razpis, veljajo določila pravilnika o stanovanjskih posojilih občanov pri LB TBG Kranj. III. KREDITIRANJE GRADITVE IN PRENOVE STANOVANJ IN NAKUPA STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTNINI Upravičenci do posojila iz tega razpisa lahko pridobijo posojilo iz sredstev solidarnosti za gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lastnini, če njihove OZD združujejo sredstva solidarnosti za namene kreditiranja v občini Škofja Loka in so podpisale samoupravni sporazum in Aneks št. 1. o temeljih plana SSS Škofja Loka ter izpolnjujejo pogoje, ki so: — da nimajo ustreznega standardnega stanovanja; da imajo zagotovljeno lastno udeležbo; da so lastniki nepremičnine, oziroma pridobijo izjavo lastnika če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše; — da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do najmanj tretje gradbene faze, če gre za individualno oziroma zadružno gradnjo, oziroma če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše pa, da je zgrajena ali obnovljena do polovice predračunske vrednosti (upoštevajoč valorizacijo); — da imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo, če gre za nakup stanovanjske hiše; — da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše ali potrdilo o priglasitvi gradbenih del, če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše. Da ima delavec ali občan zagotovljeno lastno udeležbo se šteje: — če ima zagotovljeno najmanj 20 % sredstev od predračunske vrednosti in zaključeno finančno konstrukcijo, če gre za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji; — če ima zagotovljeno najmanj 50 "/»sredstev za prenovo stanovanja; — če ima zgrajeno stanovanjsko hišo do tretje gradbene faze, ko gre za posojilo za individualno gradnjo. Lastna udeležba je privarčevan denar, dokazan s hranilno vlogo, namensko posojilo na privarčevana ali vezana sredstva v banki, material, vloženo delo, delavca ali občana ter druga dokazljiva vlaganja. Najvišji možni znesek posojila, ki pripada upra vičencu, se izračuna po naslednji lestvici: ce je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu izražen v naslednjih odstotkih od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu pripada upravičencu posojilo za individualno gradnjo in za prenove izraženo v naslednjih odstotkih od predračunske vrednosti pripadajočega standardnega stanovanja od od od od do 51 do 71 do 91 do 111 do 50% 70% 90% 110% 130 % do 45 % do 40 % do 35 % do 30 % do 25 % Pri odločanju o upravičenosti do pridobitve kredita se obvezno upošteva morebitne spremembe materialnih in socialnih razmer, nastalih v dobi pridobitve kredita (zaposlitev, sprememba v številu družinskih članov, idr.). Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri: — nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 odstotkov; — zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov; — graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne stanovanjske graditve 60 odstotkov; — prenovi 80 odstotkov. Najnižji znesek posojila znaša 2.000.000 din. Zaprošeni znesek pa ne more biti višji od pripadajočega zneska po pravilniku. Najdaljša doba za vračilo kredita je: — pri nakupu montažne hiše je 20 let; — pri gradnji hiše 15 let; — pri prenovi in adaptaciji stanovanja ali stanovanjske hiše 10 let. Mesečna anuiteta za odplačilo kredita ne sme biti manjša od povprečne stanarine v občini Škofja Loka za standardno stanovanje (58 m2) in se najmanj enkrat letno poveča za rast povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SRS v preteklem letu, po potrebi pa tudi med letom o čemer sklepa pristojen odbor pri SSS Škofja Loka. Pri sestavi prednostnega vrstnega reda se upoštevajo merila in osnove določene v 33. in 34. členu pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti. Vrstni red upravičencev pomeni vrstni red koriščenja posojila. IV. MERILA ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Pri sestavi prednostnega vrstnega reda se upoštevajo merila in osnove, ki so: — stanovanjske razmere — status in pogoji bivanja, — skupni dohodek občana in njegove družine, — zdravstvene razmere, — socialne razmere, — delovna doba in udeležba NOV, — druge osnove in merila. Merila vrednotimo s številom točk, ki so: 1. Stanovanjske razmere A. STANOVANJSKI STATUS PROSILCA točk a) nima stanovanja — stanuje pri starših ali sorodnikih, kot uporabniki stanovanja, ki po stanovanjskih standardih zadošča za potrebe staršev aH sorodnikov ali je podnajemnik 50 b) stanuje v prostorih, ki po stanovanjskih standardih ne štejejo za stanovanje, provizorij, barake, odpisana stanovanja, samski domovi in temu podobno c) imetnik stanovanjske pravice na nestandardnem stanovanju (premajhen) 10 B. POGOJI BIVANJA a) glede na število članov do 4 m2 na osebo od4 m2 do 8 m2 na osebo od 8 m2 do 10 m2 na osebo od 10 m2 do 12 m2 na osebo nad 12 m2 na osebo 100 80 60 30 10 b) ima sodno odpoved — izvršilna odločba o izselitvi že v času razpira 60 2. Skupni dohodek občana in njegove družine Če je skupni mesečni povprečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnimi dohodki na člana družine glede na povprečni čisti osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu: Skupni mesečni dohodek na člana družine % Vlogo točkujemo s številom točk do 50 100 nad 50—60 90 nad 60-70 80 nad 70—80 70 nad80-90 60 nad 100-130 50 nad 130 40 30 3. Zdravstvene razmere tocK a) zdravstveno stanje občana in članov njegove družine — trajna ali ponavljajoča se obolenja na katere vpliva neprimerno stanovanje — po osebi. 30 — težja invalidnost, težja telesna okvara ali duševna obolelost (I. in II. kategorije 100 % - 70 %) 80 b) trajna delovna nezmožnost — za vsakega polnoletnega člana do starosti 55 let za ženske, 60 let moški, ki živi v družini, kar se ugotavlja s potrdilom pristojne zdravstvene organizacije 30 OPOMBA: Zdravstvene razmere se priznavajo na podlagi odločb SPIZ ter potrdil zdravstvenih organizacij ali za ostale bolezni za katere zadošča potrdilo zdravnika — samohranilstvo enega otroka 10 . — samohranilstvo dveh otrok 15 — samohranilstvo treh in več otrok 20 OPOMBA: Ta kriterij se točkuje, če prosilec predloži potrdilo Centra za socialno delo, da ne dobiva preživnine za otroke iz objektivnih razlogov. b) ločeno življenje staršev in otrok: — se točkuje v primerih, ko Center za socialno delo meni, da bodo starši po preselitvi vzeli otroka v domačo vzgojo in oskrbo — se točkuje v primerih, ko zakonca ali starša ne moreta živeti skupaj OPOMBA: Socialne razmere in socialna težava so splet neugodnih okoliščin, stvarnih in osebnih, ki posamezniku, družini ali skupini preprečujejo, da bi si zagotovili pogoje za življenje in uskladili svoje vodenje z zahtevami družbe, pri čemer upoštevamo etiologijo socialnih razmer, značilnost socialne težave v kvantitativnem in kvalitativnem smislu, prognozo socialne težave in možnost reševanja socialne težave. Socialne razmere se priznavajo na podlagi mnenja Centra za socialno delo. c) kakovost stanovanja: ki je neudobno: — stanovanje brez kopalnice — stanovanje brez WC — stanovanje brez tekoče vode — stanovanje brez elektrike-ni električne napeljave — stanovanje brez kleti — stanovanje brez drvarnice č) kjer so nekateri prostori v souporabi: — samouporaba kuhinje — souporaba WC — souporaba spalnice — souporaba kopalnice — souporaba kleti ali drvarnice 20 20 20 20 10 10 10 10 20 10 5 OPOMBA: Točki c in č se pri točkovanju izključujeta. Souporaba se šteje, če jo souporabljajo s starši, brati, sestrami in drugimi sostanovalci. d) stanovanje, ki ni funkcionalno: — nizki stropi — pod 2 m 10 — visoki stropi — nad 3 m 10 — podstrešno — vsaj 30 % površine so mansardni stropi 20 — kletno — od enega metra pod nivojem 30 — vhod v posamezne stanovanjske prostore je iz dvorišča ali skupnega prostora 10 — stanovanje nefunkcionalno — veliki prostori nad 30 m2 10 — ni posebnega prostora za kuhanje in spanje 10 e) stanovanje, ki je vlažno: — delno vlažno — v celoti vlažno svetloba v stanovanju: — slabo osvetljeno g) utesnjenost v stanovanju: h) — dve družini v istem stanovanju — tri družine v istem stanovanju vzdrževanje stanovanj — prostora za bivanje 10 30 10 60 80 — se slabo vzdržuje in je zanemarjeno 0 — se slabo vzdržuje in je čisto 10 — se zelo dobro vzdržuje in je zelo čisto 20 — se odlično vzdržuje in je zelo čisto, v njem vloženo dodatno delo prosilca — v najemniškem stanovanju 30 OPOMBA: Točke vzdrževanja stanovanja določa komisija. 5. Delovna doba in skupna doba bivanja v občini, udeležba v NOV a) skupna delovna doba prosilca: — za vsako leto se točkuje po 5 b) delovna doba v občini Škofja Loka (prosilca): — za vsako leto delovne dobe v občini Škofja Loka se točkuje še po '2 OPOMBA: Točkuje se polna leta delovne dobe prosilca, ki jo je dosegel na zadnji dan pred dnevom razpisa. c) za mlade družine ne glede na delovno dobo v občini Škofja Loka (se točkuje le prosilcem za kredit 100 č) mladi strokovnjaki, ne glede na delovno dobo (se točkuje le prosilcem za kredit) 80 d) skupna doba bivanja prosilca v občini Škofja Loka: — za vsako leto nad 5 let bivanja v občini na podlagi potrdila Sekretariata za notranje zadeve toda največ do lOOtočk v 5 OPOMBA: Od začetka bivanja v občini Škofja loka odštejemo tisto bivanje, ko je prosilec začasno prekinil bivanje v občini Škofja Loka. e) udeležba v NOV V. KONČNE DOLOČBE 20 Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja LB TBG Kranj, PE Škofja Loku — stanovanjski oddelek, in sicer od 1. 9.1989 do vključno 15.9.1989 vsak dan od 8. do 12. ure razen sobote, v sredo od 8. do 16. ure. Odbor za solidarnost pri samoupravni stanovanjski skupnosti rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti po svojih sejah na način, ki ga določi. Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka oziroma od njega pooblaščen odbor lahko spremeni razpisno vsoto, odvisno od priliva sredstev. Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev posojila. Ugovor na sklep Odbora za solidarnost rešuje Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV MARTINA LOGAR, 1. r. 4. Socialne razmere a) samohranilstvo Še deset dni nas loči od prireditve, ki bo pritegnila ljubitelje ročka NOVI ROČK 1989 Po tradiciji bomo tudi letos spremljali akcijo RK ZSMS in Radia študent, ki bosta v sodelovanju s ŠKUC ROPOT - om in AFK v petek 8. septembra in soboto, 9. septembra, pripravila festival za ljubitelje novega ročka. Ena od značilnosti prireditve, ki si je bistvo svojega po-sianstva zapisala kar v sam naslov, je prav gotovo tudi dokaj obširna medijska prezentacija akcije in temu ustrezno delo službe, ki skrbi za delo akreditiranih novinarjev. Tako smo vam iz prejetega gradiva pripravili blok osnovnih informacij, ki poskušajo predstaviti pravo vsebino letošnjega dogodka, ki je v marsikaterem pogledu še vedno edinstven projekt te vrste v Jugoslaviji. Po večletni prekinitvi bo letošnji Novi ročk spet potekal v dveh dnevih. Prvi dan so organizatorji namenili heavy metalu. Nastopilo bo pet jugoslovanskih skupin, prvi pa bodo na odru Jeseničani. Skupina Game Over je najmljaši bend na letošnjem Novem rocku (NR), nastali so maja lani. Igrajo neke vrste Crossover Metal pod vplivom skupin kot so S.O.D., Sacred in Voivod. Letos maja so posneli demo s štirimi komadi. So skupina od katere se v prihodnosti veliko pričakuje, saj je njihova glasba stilsko že povsem dodelana, nekonvencionalna zgradba pa dela njihove skladbe še bolj zanimive. Skupina Annathema (Novi Sad) so metal publiki že poznani in so hkrati tudi edini izmed peterice domačih bendov na NR, ki imajo že svojo veliko ploščo. Gre za tipičen speed metal bend s poudarjenimi ritmičnimi kitarami, močan vpliv novega vala britanskega Hea-wy Metala pa naredi njihovo glasbo tršo in bolj rockersko, s tem pa tudi sprejemljivejšo za najširšo publiko. Ljubljančani, ki so si nadeli ime Krom, delujejo s prekinitvami že vrsto let. V okviru festivala bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji videa in filma, saj so pripravljene tudi posebne spremljajoče prireditve. Njihovo glasbo bi lahko označili kot "trdi" ročk saj so jugoslovanski odgovor na glabo, ki jo igrajo Gun's Roses, L. A. Guns, Faster Pussvcat... Koketiranje z "modnimi" trendi v Metalu pa Krom dopolnjujejo z. dopadljivimi skladbami, polnimi izrazitih kitarskih rifov in drvečih rockerskih ritmov. Če bi dejali Epidemic Zone, bi glede na številne koncerte moralo kar nekaj ljubiteljev Metala vedeti za koga gre. Izdali so dve demo kaseti in sodelovali na kompilacijski kaseti Provinca vrača udarec. Predstavljajo nekakšno mešanico ameriškega in nemškega Trash Metala, ki pa je precej melodičen. Odlikujejo se tudi po dodelanih skladbah in odlični solo kitari. Glasbeno spadajo v sam vrh jugoslovanske metalne produkcije. Ko že govorimo o kvaliteti velja reči tudi o starosti. Heller so eden najstarejših jugoslovanskih Speed Metal bendov, saj obstajajo že polna štiri leta. Precej popularnosti so si pridobili zaradi svoje ortodoksnsoti, saj brezkompromisno združujejo vse bistvene lastnosti "pravega" Metala, od nasilnih, sa-tanističnih tekstov, do divje, "hrupne" in hitre glasbe. Skupina naj bi predvidoma jeseni dočakala izid samostojne velike plošče. Vrh večera bodo vsekakor gostje iz Švice - Celtic Prost, skupina, ki sodi v sam vrh evropske novometalne produkcije. Če izvzamemo samo glasbo je velika kvaliteta benda tudi v besedilih, saj po nekih merilih predstavljajo nekakšno moderno poezijo, ki se v sledeh dotika evropske nove romantike. Če bi med letošnjimi udeleženci NR iskali predstavnika, okoli katerega bi lahko stkali povezujočo stilsko nit, bi se lotili jalovega posla. Preprosto ga ni. Celjani Phone Box Van-dals (program drugega večera) Drobnogled filmske kritike Po srečanju obeh bratov se odpravim iskati njuno mamo in ne iščejo svojo podobo v ekspresivni, trdo lirični liniji, ki jo je v svetu še najbolj zaznamoval Nick Cave. Jasno, ne gre za zavestno posnemanje, prav tako kakor se to ne dogaja pri skupini Doktor Moreni (Brežice), katerih podobo bi še najlažje primerjali z delom Demolition Group, še posebej, ker skupino vodi eden bivših članov Gastr-bajtrs, ki predstavlja okostje prej omenjenih. Doktor Morena se prav zato spogledujejo s "polpreživelim" jazz rockom, po drugi strani pa z močno ritmično rockovsko linijo. Karlovčani Majke so pri zagrebški kasetni založbi "Slušaj najglasnije" že izdali kaseto, na kateri je stilsko razpoznaven odziv na Ramonse oziroma Psihomodo Pop. Strelnikoff, edina prava hard core skupina, ki se je po nastopih v tujini in po nekaterih slovenskih klubih odpravlja na "največji oder", je še najbližje tistemu, kar smo v zadnjih letih lahko videli in slišali na koncertih, ki jih je organiziral Hard Core kolektiv iz Ljubljane. Zanimiva in za tukajšnje kraje neobičajna zasedba (kitari, saksofon in dva vokalista) bo morda eno najboljših presenečeni letošnjega NR. Festivalska zavesa bo padla po nastopu, za mnoge ljubitelje domačega ročka, ene najboljših jugoslovanskih tovrstnih skupin, beograjske Discipline kičme. Prav nič ne dvomimo, da bo tudi letos lepo število gorenjskih ljubiteljev novega ročka omenjena dva dneva preživelo v Ljubljani, zgodovina se bo spet ponovila - zadnji večerni avtobusi in prvi jutranji vlaki proti Gorenjski bodo tokrat v znamenju Meatala... DVOJČKA Po likovnih, glasbenih, gledaliških... kritikah uvajamo na kulturni strani tudi filmsko kritiko. Skozi oči novega sodelavca Zorana Smiljanica bodo ocenjeni najbolj zanimivi filmi, ki jih bo moč videti v gorenjskih kinodvaranah. Prvi celovečerec pod drobnogledom je film Dvojčka (Tvvins), režija: Ivan Reitman; ___glavne vloge: Arnold Schvvarzenegger, Danny De Vito. Film Dvojčka je žanrovski hibrid, ki nadaljuje tradicijo filmov ameriške produkcije 80-tih let, kot so: Človek z zvezde (Starman), Princ odkriva Ameriko (Comming to America), Rdeča vročica (Red Heath), delno tudi Deževni človek (Rain Man), pozneje pa še Tuja Rasa (Alien Nation) in Moja mačeha je tujka (My Step Mothcr Is An Ahen), filma, ki ju pri nas še nismo imeli priložnost videti. . Gre za vzorec, v katerem pade nek tuj subjekt (zunajzemeljsko bltJe, črni princ, Rus, avtist...) iz svojega hermetičnega okolja v nas vsakdanji prostor. Tujčeve reakcije do najnavadnejših stvari, ljudi, Pojavov in navad, so tiste, ki istočasno zabavajo in ga tudi odkrivajo na nov način. Po zasićenju s fantastičnimi potovanji v neodkrite debele, vesolje ali v globine človekove duše in telesa, se je ameriški film *Pet obrnil k vsakdanjim temam, vendar skozi spremenjeno optiko. Gledalec tokrat na svoje okolje gleda skozi oči tujca. Da pa se odnos tujec - okolje ne bi preveč problematizirah poskrbijo ustvarjalci tovrstnih filmov s tem, da svojega junaka obdarijo 1 lastnostjo, katere večina Zemljanov nima: lahko so to nadnaravne sposobnsoti, bogastvo, moč. znanje, super inteligenca... sicer ceneni scenarični štos, zagotavlja pa nepretrgano površinsko dogajanje na Prvo žogo", brez nevarnosti, da bi se tujec potopil v sivo realnost vsakdana, skratka, ne preti mu eksistenčna muka povprečnega smrtnika. Arnold Schvvarzenegger je torej fizično in psihično popolno bitje : Poln mišic in intelekta, lep, pošten, plemenit, urejen, dober - vendar •!e vse te lastnosti dosegel skrbno vzgajan v samoti pacifiškega otoka ln iz knjig. O praksi in realnosti nima pojma. Ko zve, da ima brata dvojčka se ga odpravi iskat v civilizacijo. Danny de Vito, njegova druga polovica", je, kot posledica nekakšnega genetskega ekspcri-menta, njegovo pravo nasprotje - mali nepridiprav, prešuštnik, lažni-Vec, povrh pa še fizično zakrnel. ki ca guersk' kovček poln denarja. V tem lovu Schvvarzenegger gledal-zabava s svojimi rekacijami do okolja. De Vito pa z malimi simpa-j^."™.lopovščinami. Schvvarzeneggerju je v pičlih dveh urah dano iat si prav vse za kar povprečen smrtnik porabi celo življenje: prj-iska 7 gangsterji, ljubezen, posel, moralne in etične dileme, in k"1"10- 'gubljene identitete, neskaljeno materinsko ljubezen, uspeh dir °"("no zmago. Družina se na koncu zbere, resda brez očeta, ven-ze ,n-)c^a n'1' ne potrebujejo, kajti njegovo vlogo prevzame Schvvar-ne1C^Cr' ''e " lc8a Je zanimivo gledati v vlogi mirnega, poduhovlje-na8a m!el°ktualca, ki ljubi cvetje, ptice in spoštuje svojo mamo, kot -p SprotJe vlogam tipa mas - egzekutorja v filmih kot so Comando, ,erm.nator, Conan... za samoironična distanca daje filmu hvaležno izhodiščno mesto n' Vr/S'° žejo uspelih gagov, zaradi katerih je film vreden ogleda. Oce- ' 6 (od pet možnih). _ _ ... ., Zoran Smiljanic APZ France Prešeren v Španiji MEDNARODNO PRIZNANJE Člani priznanega kranjskega zbora so danes odpotovali v Baskijsko pokrajino Alava na mednarodni zborovski festival, kjer bodo kot edini zbor iz Jugoslavije nastopali skupaj s kolegi iz ZDA, Sovjetske zveze, Brazilije... Pred odhodom smo se pogovarjali s Članico ansambla Selmo Terčon. Semana Coral international De Alava se uradno imenuje mednarodni zborovski festival v mestu Vitoria, ki leži v baskovski pokrajini Alava. V tem mestu od leta 1981 naprej, tradicionalno pripravljajo festivale zborovskega petja, na oder pa povabijo kvalitetne zasedbe iz celega sveta. Letos se bo obiskovalcem predstavilo osem zborov iz osmih držav in med njimi najdemo tudi Jugoslavijo, ki jo bodo zasto1-pali člani kranjskega akademskega pevskega zbora France Prešeren pod vodstvom Tomaža Faganela. "Da si kot zbor pridobiš vstopnico nastopajočega na tem festivalu, moraš iti kar preko nekaj faz preverjanja. Pred dvemi leti nas je obiskal direktor Alavskega festivala, nas poslušal na vaji in vzel s seboj tonske in video posnetke. Potem je bilo vse tiho in nekako čez leto dni smo dobili obvestilo in uradno povabilo na letošnji festival. Zanimiva je visoka stopnja profesionalnosti, ki smo jo deležni že pred odhodom v Španijo, kajti takorekoč dnevno smo povezani preko teleksa z organizatorjem in tekoče dobivamo vse nove informacije," pravi članica zbora Selma Terčon in nadaljuje" Naš program, dolg okrog ene ure. bo v osnovi temeljil na folklori - slovenskih ljudskih pesmih, pripravili pa smo tudi takoimenovani obvezni program, tri skladbe, ki jih bodo izvajali vsi izbrani zbori. V Španiji bomo osem dni in imeli prav vsak večer v drugem kraju celovečerni koncert, zadnji dan pa bomo nastopili na zaključni prireditvi skupaj z zbori iz drugih držav, ko se bo posnela tudi plošča. Glede na postavljene obremenitve je seveda povsem jasno, da bo že brez same vožnje zelo naporno." Stroške celotne oskrbe v Španiji bo plačal organizator, člani zbora pa so oziroma bodo morali sami priti do denarja s katerim bodo krili izdatke za avtobusno vožnjo. Ko smo že omenjali tradicijo velja povedati tudi, da bo šlo na pot 45 udeležencev, med katerimi so imeli mnogi (tradicionalno) kar nekaj problemov na svojih delovnih mestih, da so jih sploh pustili. Naravnost fantastično je kako se lahko vse skupaj zatakne pri nekem "šefu", ki pač šefovsko odloči kako bo z odsotnostjo, ali bo to izredno plačani dopust, izredno neplačani dopust, redni letni dopust...ali pa sploh ne moreš iti. Informaciji o novem uspehu kranjskega APZ France Prešeren dodajmo še podatek, da člani zbora pripravljajo veliko akcijo ob njihovi 20. letnici delovanja, ki jo bodo proslavili 18. novembra letos. V. B. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja akademski slikar Daniel Demšar, v kletnih prostorih pa so na ogled barvne fotografije Jožeta Zaplotnika. V Mestni hiši si lahko ogledate razstavo Gorenjski kraji in ljudje v fotografiji IV. (obdobje po drugi svetovni vojni). JESENICE - V galeriji Kosove graščine je do 26. avgusta na ogled razstava Romanska arhitektura na Slovenskem. V razstavnem salonu Dolik so na ogled likovna dela akademskega slikarja Wilhelma Bahra (Avstrija) in Karla Kuharja (Sloveni-ja). RADOVLJICA - V galerije Sivčeve hiše razstavlja akademski kipar Janez Lenassi. Preko ceste, v fotogaleriji Pasaža v graščini je možnost ogleda fotografij Jare Miščeviča iz FK Tržič na temo "Kraške diagonale". V prostorih SO Radovljica razstavlja akademski slikar Polde Oblak. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavljajo grafike študentje Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je še vedno na ogled razstava Poskus etnografske topografije naselij pod Dobrčo. V galeriji NOB pa si lahko ogledate razstavo Draga Tršarja. BLED - V galeriji Mozaik (Almira grad Grimšče) so pripravili novo razstavo. Gre za grafike nestorja slovenskih likovnih umetnikov Božidarja Jakca. Razstava bo odprta do 15. septembra vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik in frafik Dušana Sterleta. ŽELEZNIKI - Do konca avgusta si lahko v galeriji Iskre Železniki ogledate dela, ki so nastala na Ex tempore "Selca 89". Petkov večer so v kranjskem Kieselsteinu popestrili člani folklorne skupine Sava, ki z jesenjo pričenjajo spet z aktivnejšim delom. Prireditev na kateri so se folkloristi predstavili z jugoslo vanskim programom je sodila v sklop takoimenovanih "Kiesel-steinskih večerov". (V.B.) Foto: Gorazd Šinik Novo na knjižnih policah SAM PROTI NJIM Roman Ljeljak; izdal: Časopis za kritiko znanosti, Ljubljana 1989; tisk: Rangus; ilustracija na ovitku: Zlatko Drčar; cena: 140.000 din Že v uvodu kratke predstavitve novega knjižnega naslova velja reči, da gre v neki meri predvsem za nadaljevanje smeri, ki jo je Časopis za kritiko znanosti (ČKZ) začel z razvpitim Kavčičevim dnevnikom katera protagonista - Janez Janša in Igor Bavčar sta že takrat, še bolj pa seveda po začetku sramote imenovane ljubljanski proces, prišla v prvi plan. V tej logiki stvari gre iskati tudi izid Janševega zbornika Na svoji strani ter Pravnega memoranduma skupine avtorjev, ČKZ pa se je podpisal kot izdajatelj tudi pod Bučarjeve Usodne odločitve ter projekt Srbija in Albanci L, II. in III. O Romanu Ljeljaku, ki je spisal 157 strani čtiva z naslovom Sam proti njim, verjetno ni potrebno izgubljati preveč besed. Pozorni bralci Mladine namreč dobro vedo, da gre za bivšega mlajšega oficirja varnostnih organov JLA, ki so ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodili na 14 mesecev zapora zaradi tega, ker naj bi zlorabil pooblastila. Sama vsebina Ljeljakove knjige se na čase bere kot kriminalka, ki pa ima na žalost svojo resnično prispodobo v življenju okrog nas. Čeprav nam avtor, vsaj v prvem delu knjige, za malo bolj poučene o varnostnem sistemu naše države, ne ponuja novih podatkov, gre predvsem v drugi polovici in zaključku prebrati prenekatero misel, ki na ilustrativen način poskuša prikazovati očem javnosti skrito delo varnostnih organov naše ljudske armade in sam način (političnega) razmišljanja v JLA. Projekt, ki svoje inačice doživlja po vsem svetu, je verjetno pri nas še toliko bolj zanimiv, posebno v času, koje občutno povečano zanimanje za vse bolj ali manj tajne, obveščevalne, kon-traobveščevalne...službe. Sicer pa, prepričajte se sami! V. Bešter ureja VINE BESTER POSKUSIMO ŠE ME Počitnice gredo h koncu in spet se bo pričel pusti vsakdan. Časi so težki, denarja manjka in če si na morju nismo mogli privoščiti rib, ker so bile predrage, nadoknadimo to zdaj, doma. V ribarnico stopimo po ribe in jih pripravimo sami. Poceni in beljakovinsko bogat obrok bomo tako imeli, pa vzemimo kakršnekoli ribe. Danes vam predlagamo nekaj receptov za pripravo rib iz bližnje Istre. Zaljubljeni v bluze Šufigane lignje Potrebujemo kilogram ligenj, 0,5 dl olivnega olja, nekaj strokov česna, list peteršilja, žlico limoninega soka, poper in sol. Lignje očistimo in ne pozabimo odstraniti tudi prozorno kost po sredini trupa. Operemo jih, posušimo in zložimo v namazano posodo. Posolimo, popopramo, posujemo z drobno narezanim česnom in peteršiljem, poškropimo z limoninim sokom, doli-jemo 1 dl vode in pokrito dušimo 25 do 30 minut, dokler se lignje ne zmehčajo. Ponudimo tople, kajti hladni lignji so trdi. Zraven postrežemo v koščkih kuhan krompir. Kuhan zobatec Potrebujemo 1 kg zobatca, čebulo, česen, 1 dl olivnega olja, 100 g oliv, limono, peteršiljev list, poper v zrnu in mleti, sol. Zobatca očistimo škrg, droba in lusk, operemo ga in ga damo kuhati v mrzlo, osoljeno vodo, skupaj s čebulo, zrezano na večje koščke, 2 do 3 stroki česna, rezino limone, vejico peteršilja, nekaj zrni popra in malo olja. Kuhamo na nizki temperaturi, da nalahno vre. Ko meso začne odstopati od kosti, vzamemo ribo ven, odcedimo in položimo na podolgovati krožnik. Še toplega posipamo z drobno nasekljanim peteršiljem, posipamo s poprom in prelijemo z olivnim oljem. Zraven ponudimo koščke limone in olive. Tako kuhano ribo (ni nujno, da je zobatec.) lahko je tudi orada, škombra ali čisto navaden oslič), ponudimo z blitvo, špi-načo, cvetačo ali kuhanim krompirjem. PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ Studenčnica, vrtnice, žajbelj... Imeniten lotion za mastno kožo dobite, če namakate v litru studenčnice: ščepec cvetnih listov rdeče vrtnice, ščepec žajbljevih cvetov, ščepec orehovih listov in ščepec preslice. Mastna koža je na veliko žalost lepih gospa, pravi francoski zeliščar Messegue, pogosto posejana s črnimi pikami ali ogrci. Bolje je, da jih posamič ne iztiskate s prsti, ker s tem samo ranite in razdražite kožo. Na deželi so si ženske včasih natirale obraz z rezinami svežega paradižnika ali, kar je še bolje, s kosom sveže zrele buče. S takimi rahlimi masažami so odstranile vso nesnago s kože. In kakšen je Messeguejev lotion zoper ogrce? Ščep svežega krvavega mlečnika in ščep pirnične korenike namakajte čez noč v litru studenčnice. To jesen je moda dala spet prednost bluzam, od najbolj športnih, ki spominjajo kar malce na moške srajce, do elegantnih, ki dajejo nežnemu spolu še večji poudarek njegovi ženstvenosti. Spet so v modi črte, fini, tanki materiali, v barvah pa prevladuje črno na beli podlagi. Če hočemo praznično bluzo za večer, naj bo povsem bela, iz čiste svile, z velikim čipkastim ovratnikom, za čez dan pa si lahko izberemo črte vseh mogočih oblik. Model na naši sliki ima celo malo nadiha ameriškega divjega zahoda -tak videz mu daje rutica, zavezana tesno pod ovratnikom in srebrn nakit. Ramena so tudi tu, kot pri vseh oblekah, kostumih, široka, visoko podložena. Zelo modni pa so tudi široki ovratniki, ki spominjajo na šolarke na nekdanjih licejih. Ti ovratniki so navadno obrobljeni s čipko, naš model pa je zanimivo olepšan s črnim trakom ali izvezen s črno prejico. Vzorec se ponavlja tudi na širokih manšetah. Torej, izbirajte. Toda, ne pozabite: ramena morajo biti široka, podložena, četudi gre za bluzo za večer, okrašeno s čipko. PRAV JE, PA VEMO Najokusnejše so ribe srednje velikosti in tiste, ki se hranijo z ribami. Najlažje prebavljive so kuhane ribe, a težje prebavljive so ribe, ki vsebujejo več masti: jegulja, sardelica, orada, oslič, list, tuna. Ribe z manj maščobe so bakalar, skuša, lokarda in maruna. Ko pripravljamo ribe ni priporočljivo mešati sladkovodne in morske ribe; imajo različne okuse in tudi različno diše. Močan duh po ribi ublažimo tako, da ribo natremo s kisom ali limoninim sokom po notranji in zunanji strani. TA MESEC NA VRTU Še vedno je čas potakniti sobni bršljan. Za ta namen narežemo vrhove, ki so 8 do 10 cm dolgi. Odrežemo med dvema listoma. Posadimo jih v zemljo, podobno kot za pelargonije, ki smo ji dodali približno četrtino peska. V vsak lonec posadimo 3 do 5 potaknjencev in jih dobro pritisnemo, da se držijo lepo pokonci. V prst jih potisnemo tako globoko, da je osnova spodnejga lista kak cm globoko. Spodnji list odrežemo, da potaknjenec lažje posadimo. Potem neprestano skrbimo za vlago. Nikakor pa potaknjenci ne smejo oveneti. Zato jih postavimo na mesto, kjer jih sonce ne bo obsevalo. Za pomladansko nabiranje namenjen motovileč moramo sejati vsaj do srede septembra. Tako bodo rastline še dovolj dorasle, da bodo spomladi hitro napredovale, po drugi strani pa mo-' tovilec ne bo prišel prevelik v zimo in je manj nevarnosti, da bi zaradi mraza utrpel kakšno občutnejšo škodo. Vse pozne sorte kapusnic, tudi brstični ohrovt, moramo tudi še septembra preskrbovati s hranili. Zanemarjena prehrana bi povzročila slab pridelek, zato še vedno gnojimo s hranilnimi za-livki v 0.2-odstotni koncentraciji. Seveda pa zdaj ne uporabljamo več gnojil z mnogo dušika, ker bi bila takšna zelenjava precej občutljiva za gnilobo in bi se zelo slabo držala v kleti in zasipnici. Ker je vedno bolje gnojiti večkrat po malem kot enkrat preveč, gnojimo poznim kapusnicam v treh obrokih: prvič v začetku septembra, nato pa še dvakrat do konca meseca. Za pomladansko rabo lahko sejemo špinačo še do konca septembra. Bolj pozne sorte največkrat ne bodo kljubovale zimi, rane setve pa pogosto razvijejo preveč listne mase, ki rada čez zimo segnije. Boljša kot setev na široko, je setev v vrste. Rožmarin je tudi ena izmed dišavnih rastlin, ki praviloma ne prenaša naših zim, zato ga moramo pred mrazom spraviti na varno. Na Primorskem je rožmarin dišavnica in tudi okrasna rastlina, ki je leto in dan na prostem. V ostrem podnebju celinske Slovenije pa je vršiček rožmarina že majhna dragocenost. Največkrat imamo rožmarin posajen v posode in le izjemoma je čez poletje neposredno na vrtu. V vsakem primeru moramo septembra spraviti grmiče rožmarina spet v posode in jih pripraviti za zimo. Dokler so dnevi še sončni, pustimo rožmarin kje blizu hiše ob topli steni ali pod strešnim napuščem, ob grozečem mrazu pa posode prenesemo na varno. Tudi tista čebula, ki smo jo spomladi sejali ali pozneje sadike presejali, je septembra dozorela in jo moramo pobrati. Če so nadzemski deli po deževnem poletju še vedno zeleni in sočni, čebulo z lopato nekoliko pridvignemo in pretrgamo večji del korenin; to pospeši dozorevanje. Zelenih delov v nobenem primeru ne lomimo in ne upogibajmo. Človekova senca je pogosto podobna prijatelju; izgine, kakor hitro neha nate sijati sonce. Čehoslovaški pregovor Počitniška "razglednica", narisal Bojan Dolinar, 4. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka KAJ SE BO PRIKAZALO Pobarvaj samo polja, ki so označena s piko! PESMI Tanja Perko, ki obiskuje podružnično šolo Heroja Grajzerja v Lomu pod Stor-žičem (kadar ni na počitnicah) nam je poslala štiri kratke, prikupne pesmice. Ti je že dolgčas po šoli, kaj? Skozi vas Pridno smrči na ves glas, pa zbudil boš še celo vas, skozi vas korakamo, v mlakah se namakamo. Lisica V jami prijetni lisica živi, svoje mladiče krasti uči, krasti več tako ni lahko kot v starih časih je bilo. Zvezde ponoči sijejo Zvezde ponoči sijejo, ure v domovih bijejo, naša Alenka še spi, ko zjutraj se mama zbudi. Metka, kam pa greš? Metka, Metka, kam pa greš? Na svatbo h kralju Kalemeš! Tam pili bomo kar se da in vriskali do polnočjo. Šola je hudobna čarav-nica, ki pride in ti pričara slabe ocene. Prikrajša ti spanec in naloži veliko dela. (Andreja, 5. a OŠ Matije Čopa Kranj) Deset šolskih zapovedi 1. Brigaj se le za druge 2. Prepisuj domače naloge 3. Med poukom jej sladkarije 4. Čimveč blebetaj 5. Ne ubogaj "nadrejenih" 6. Pretepaj se 7. Špricaj pouk 8. "Nadrejenim" kaži osle 9. Plonkaj 10. Obmetavaj se s kredo Marija Zakrajšek in Mar-jetka Potočnik, 7. d r. OŠ Davorina Jenka Cerklje Pravijo, da je mladost norost. Morda je res, toda lepa norost. Postal bom avtomehanik Za ta poklic sem se odločil zato, ker je tudi moj oče avtomehanik in ker mi ugaja in me veseli. Moraš biti zelo močan, pameten in iznajdljiv. Hoditi moraš v šolo za avtomehanika. Ko bom avtomehanik, bom popravljal avtomobile in ljudem dajal razne nasvete. Že zdaj pomagam očetu v delavnici. Podajam mu orodje, pritiskam na zavore in mu pomagam pri manjših opravkih. Pri tem poklicu je tudi nekaj slabših strani. Lahko ti kaj pade na glavo ali na roko. Po končanem delu pa si ves umazan od olja. Aleš Hostar, 4. b r. OŠ Franceta Prešerna Kokrica MORDA NISTE VEDELI Edvard III. je nekoč za 30.000 funtov zastavil svojo ženo, angleško kraljico Filipo. Dolg je pravočasno poravnal. REZERVIRANO ZA ZVEZDE Danes bom gotovo ustregla mnogim, ki jim je všeč igralec MEL GIBSON, posebej pa vsem oboževalkam, ki so najbolj zagrete za Melove lepe modre oči Mel se je pod pravim imenom Frank Dunn rodil 3. januarja 1956 leta v Peek-skillu v New Yorku. Rodil se je v trinajstčlanski družini, staršema, ki pa nista Avstralca. Pravzaprav jc bila Avstralka Melova babica. Po srednji šoli se je Mel vpisal v National Institute of Dramatic Arts v Sydneyu. Leta 1977 je posnel svoj prvi film SUMMER CITY, ki je kmalu zatonil v pozabo. Mel seje po neuspehu priključil potujoči gledališki skupini na turneji po Avstraliji. Takrat je Mela srečal režiser George Miller, kateremu je bil Mel tako všeč, da ga je povabil na avdicijo za film Mad Max (Nori Max). Mel je postal nepozabni Max. Od leta 1979 je šlo Melu kot po masiu, saj je ne-utrudljivo snemal nove filme, med najpomembnejšimi so tudi: TIM (1979), MAD MAX II., GALLIPOLI (1982), LETO NEVARNEGA ŽIVLJENJA, skupaj s Sigourney NVeaver (1983). THE BOUNTY, v katerem je zaigral upornega oficirja Fletcherja Christiana, MRS. SOFFEL, ob njem je igrala tudi Diane Keaton, RIVER (1984), MAD MAX III., soigralka je bila pevka Tina Turner (1985), BACKSTAGE in CLEAN STRAVV FOR NOT-HING (1986), LEATHAL VVEAPON (Smrtonosno orožje), kjer je Mel zaigral policista Martina Riggsa in je posebej za ta filn1 pustil dolge lase (1987), njegov najnovejši film pa je TEQUILA SUNRISE, kjer ob Melu igrata še dva modrooka, in sicer Kurt Russel in Michelle Pfeiffer. Pred kratkim je Mel posnel drug0 nadaljevanje filma LEATHAL VVEAPON, ki prinaša dvakrat tolikšni dobiček kot prvo nadaljevanje. Zdaj pa še nekaj o Melovem zasebnem življenju. Že od leta 1979 je poročen z ženo Robin, s katero ima hčerko Hannah (8)' dvojčka Edwarda in Christiana (6) in najmlajšega VVilliama (4)' Po snemanju se Mel vedno vrne k družini, s katero preživlja kratke tedne. Mel je tudi odkupil od pevca Ricka Springfielda filo v Malibuju v Kaliforniji, v Avstraliji pa ima velik ranč. Njegov najnovejši naslov je: MEL GIBSON, c/o International Creative Management, 8899 Beverly Blvd., Los Angeles, Ca. 90048, USA. Čao do naslednjič, Marjet RAZVEDRILO, 7. stran GLAS Hudimana, je vroče pod to čelado! Ravno pravi čas, 1. julija, je začelo veljati zakonsko določilo, da morajo mopedisti med vožnjo obvezno uporabljati čelade. Hkrati z zakonom je namreč pritisnila tudi vročina in pod čelado zna biti presneto vroče. Ker pa so mladi, med katerimi je največ voznikov omenjenega vozilca, občutljivi tudi na estetsko plat zadeve, so se sprva pod Kalimerovim pokrivalom počutili tudi neznansko smešni. Iz obeh Boris Piskernik z Jezerskega: »Čelada je že v redu, daje mi občutek varnosti, toda čez dan je pod njo prevroče. Takrat pač tvegam, da me dobijo. Ne vozim prav hitro, sicer pa motor tudi ne gre, toda čelado bi potreboval tudi pri manjši hitrosti. Sicer pa bo vročina kmalu minila.« Ivo Bevc z Visokega: »Sicer nisem mope-dist, vseeno pa se mi zdi predpisovati čelado za moped neumnost. Ne rečem, če bi se peljal, denimo, z Jezerskega v Kranj, tako kot avtomobil, toda za kratko vožnjo petstotih metrov od tu do gostilne pa res ni vredno natikati čelade.« Lojze Zaplotnik iz Tupalič: »Trenutno se peljam v Kranj, zato imam čelado: bolj zaradi miličnikov kot zaradi sebe. Sicer jo nosim bolj poredko. Če ne bi bilo obvezno, je ne bi imel. Tudi brez čelade moraš previdno voziti, nikjer tudi ni rečeno, da se ne moreš ubiti, če jo imaš med vožnjo na glavi. Drugače pa je pod njo neznansko vroče.« razlogov so čelado raje kot na glavi vozili na krmilu mopeda ali pa sploh nikjer. Toda gorje, Če so jih pri tem izmikanju zakonu zalotili modri! Takrat je bilo treba odšteti kazen in neubogljivi zelenokljunci so bili za tisti dan brez steklenice piva. V današnji anketi nastopajo večinoma mladci, ki imajo zgornje izkušnje, čeprav se hkrati zavedajo tudi varnostnega pomena vsiljenega jim pokrivala. Jaka Krelj iz Kranja: »Če se vozim po glavni cesti, imam na glavi Čelado zaradi sebe, če pa po stranski, si jo na-danem zaradi prepisov. Pod čelado ni nič kaj prijetno, vezir se pogosto zarosi. Zato se primeri, da jo snamem in jo vozim na krmilu. Tako so me že enkrat zalotili in moral sem plačati.« Matjaž Homovec iz Kranja: »Pod čelado se počutim bolj čudnega, tudi znanci, ki v čeladah vozijo moped, dajejo čuden vtis. Za lahke motorje, ki ne potegnejo več kot 50 kilometrov na uro, je res komaj vredno natikati čelado.« Primož Vindišar iz Kranja: »Če sem odkrit, čelade še nimam. Tudi vozim bolj malo, tako da morebiti zato nisem imel neprijetriih srečanj z milico. Nakup čelade je že kar draga stvar, mislim da stanejo okrog dveh milijonov. Ker kmalu odhajam v vojsko, je zaenkrat tudi še nimam namena nabaviti.« d. Z. Žlebir Foto: F. Perdan PRIJAZEN, .NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP! NEVEDNO IVANKA PINTAR mm m** "T''2m^ čno iščejo srečo - Ivanka jim dobre volje ustreže. d. ž. CVEK »Slepi« motociklist Achille Dati, 29-letni Napo-litanec, je bil ves srečen, ko je januarja lani vendarle dobil delo. Resda se je moral poslužiti prevare: da bi dobil delo v tele- fonski centrali neke bolnišnice, je moral prinesti potrdilo, daje stoodstotno slep. Mladenič bi še danes verjetno mirno opravljal svoje delo, Če bi se lahko odrekel svoji strasti do hitre vožnje. Nedavno ga je policija prijela zaradi prehitre vožnje na motociklu in ko je preverjala njegove dokumente, je odkrila, da je »slep«. Najbrž ni treba omenjati, da je bil Dati potem hitro suspendiran. Tudi kraiji niso več kar so bili Tudi kralji, ki so še vedno na oblasti, niso več tisto, kar so bili nekoč, kaj šele oni, ki jim je Zadeti na loteriji je sijajno, vendar sreča ne obišče vseh v enaki meri. Zato je onim, ki odhajajo z majhnimi ali sploh nobenimi dobitki, v tolažbo že spodbuden nasmeh in prijaznost prodajalke za okencem kioska. V Škofji Loki poleg avtobusne postaje imajo ljudje, ki igrajo na srečo, že to srečo. Simpatična Ivanka Pintar jim izza okenca že trinajst (!) let deli srečo. Ko jo vprašamo, ali ni tudi njena zasluga, da je to loterijsko mesto tako prometno. s<« le smeji, češ, vsakdo pač želi imeti srečo. In ker bi jo imel rad čimprej, gredo najbolje v prodajo srečke ekspresne loterije in loto. Nekaterim je Ivanka že prinesla srečo. Največji dobitek je bil pred leti »zadetek« v vrednosti trisobnega stanovanja. Srečnež je sicer'ni povabil na kavo, pač pa se kdaj primeri, da to stori kak človek s skromnejšim dobitkom. Ivanka je redko slabe volje, s prijaznostjo razoroži marsikaterega kupca, da kupi več, kot se je sprva namenil. Zlasti proti koncu tedna ljudje boli množi- ostal le naslov bivši. Na primer: naslednik bivšega grškega kralja Konstantina, 19-letni princ Nikolas, je izkoristil razprodajo v londonski prodajalni Beau Brummel in kupil obleko znanega kreatorja Gianfranca Ferreja, ki ji je bila cena s 750 funtov spuščena na 200. Ob tej priliki je po polovični ceni kupil tudi dve majici. ii JELOVICA organizira ob dnevu delovne organizacije DAN ODPRTIH VRAT V SOBOTO, 2. SEPTEMBRA 1989 °d 6. do 14. ure v obratih ŠKOFJA LOKA, PREDDVOR, KRANJ, GORENJA VAS in SOVODENJ Lahko si ogledate proizvodnjo oken, montažnih hiš in ostalih izdelkov iz proizvodnega programa DO. Večje skupine prosimo, da svoj obisk najavijo do 1. septembra v kadrovsko službo DO, tel. 064/631-241. Male gorenjske vasi Vrhovje Piše: Danica Zavri Žlebir Ko smo oni dan obiskali in opisovali vas Viševco, pravzaprav zaselek treh hiš, od katerih je ena zapuščena, nas je gnalo tudi na drugo stran grab-nazaotokom Dobličem. Na oni strani namreč ždi v bregu druga vasica, skorajda zrcalna slika Viševce - Vrhovje. Tudi tjakaj pridemo po makadamski Poti s Cerkljanske Dobrave. Po kakšnih dveh kilometrih ravne Poti se slednja razcepi: leva pelje Čez most in v breg proti Viševci, desna proti Vrhovju. Se poldrug kilometer grize avto v "rib, nato pa se odpre kratka, ravnina, kjer sto metrov vsaksebi stoje tri domačije, četrta je skrita za zelenjem pod cesto. rreko grabna je videti Viševco, ,z gostega drevja štrli v nebo Vdamovčev tristoletni kostanj s suhim vrhom. Naravnost se pogled odpre na Kamniški vrh, nekje na levi je Krvavec, po-vsem nerazpoznaven, saj smo ga vajeni gledati z druge strani. Na desni, streljaj daleč so Tu-nJice. To nedeljo je bilo od tam slišati hrumenje motornih ko-le.s, saj so priredili tradicional-ni motokros. Kar je mladih v Vrhovju, iih je zvabilo tjakaj, starjša generacija pa je uživaje sončno nedeljo ostala doma. Kamnik bližji od Kranja Mnogokaj od tistega, kar smo zadnjič zapisali o Viševci, velja tudi za Vrhovje. Njuna dolgoletna odrezanost od sveta ju v marsičem povezuje. Obe vasi sta bili do pred dveh desetletij zaostali, od (za dolino) vsakdanjih dobrin sta imeli le elektriko, ki stajo pred desetletji dobili po takoimenovanem »prvem planu«, na vse ostalo pa je Vrhovje čakalo dolga leta. Tako denimo na cesto, ki je poprej v vas vodila s Sidraža -na to še danes spominja tudi oštevilčenje hiš v Vrhovju. Ko se vasi približujemo s Cerkljanske Dobrave, je najprej hišna številka 3, zadnja, prav na vrhu pa je hišna številka 1. Pred štirimi leti so v vasi obnovili vodovod. Takrat so imeli toliko opraviti s .kopanjem, da niso imeli časa izkopati še za telefon. Tega za razliko od Viševce v Vrhovju,še ni, dobili ga bodo šele, ko se bo v Cerkljah razširila telefonska centrala. Če nam je bilo prejšnji teden v Viševci še malce jasno, da vas sodi v kranjsko občino, nam je pri Vrhovju, čeravno od Višev- ce po zračni črti oddaljene le za streljaj, jasno nekoliko manj. Do Tunjic (v kamniški občini) je prav blizu, tjakaj domačini tudi hodijo na avtobus, da jih popelje v Kamnik na delo. Do Tunjic je kake četrt ure hoda, za mlade še manj, zlasti če zajahajo kolo. Sicer pa je tudi tu gori dobrodošlo in priročno prometno sredstvo motorno kolo. Tudi Valentin Vrhovnik, s katerim se pomenkujemo o vasi in njenih prebivalcih, pravi, da se je z njim dolga leta vozil v dolino na delo - najprej v kamniško smodnišnico, zatem pa v Titan, kjer je tudi uča-kal pokoj. Življenje se vrača v Vrhovje Kadar ima vas le štiri hiše, ni težko spoznati vseh njenih prebivalcev. V vrhovju se kar pri treh hišah pišejo Vrhovnik, četrta pa je tako ali tako iz domačije spremenjena v počitniško hišico. Pa začnimo pri njej, čeprav nosi hišno številko 3 -vendar je, kot rečeno, od Cerkljanske Dobrave prva v vasi. Do srede 60. let so v hiši, kjer se je reklo pri Kočarju, živeli trije stari ljudje, samski sestri in brat. Ko so pomrli, so hišo podedovali sorodniki. Ti zdaj prihajajo sem za vikende in v sadovnjaku gojijo orehe, ki tu gori zelo dobro uspevajo. Maleševa domačija stoji na meji s kamniško občino. spominja prete Justina Vrhovnik z najmlajšo prebivalko vasi, mesec dni staro vnukinjo Eriko. Vodnjak klost. Hiša s številko 2 (pri Mark) je last Valentina Vrhovnika, o katerem je bila poprej beseda. I Okna prijazne obnovljene hiše so polna rož, ki jih gospodinja Justina zaliva z vodo iz domače »šterne«. Te še kar stoje na dvoriščih, čeprav vodovod iz Sidraža oskrbuje vas z dobro pitno vodo izpod hribov. Pri Mark so »zrasli gor« trije sinovi (drugi po vrsti Brane, je ostal doma) in hči, zdaj pa so pri hiši že vnuki. Imeli smo Čast spoznati tudi najmlajšo prebivalko vasi, mesec dni staro Eriko Vrhovnik. Vrhovnikovi obdelujejo nekaj kmetije, kruh pa si služijo v Kamniku v tovarnah. Kaže, da so s tem kar zadovoljni in da bo rod ostal v Vrhovju. Tudi pri Mark imajo namreč že izkopane temelje za novo hišo. Resda so nekaj kilometrov dlje od takoimenovane civilizacije, toda ob vseh mogočih pridobitvah (vodi, elektriki, cesti, v prihodnosti morda tudi telefonu) se da kar prijetno živeti. Le kdo bi zamenjal, že zaradi razgleda, ki se v jasnih dneh odpre tja do Tuhinja. Vrhovnikovi na Številki 1, po domače Maleševi - menda si niso Vrhovniki tu gori prav nič v žlahti - majo novo hišo, stoji vrh hriba tik na meji, onstran hriba je torej že kamniška občina. Tukajšnji Vrhovniki so sorazmerno mlada družina z dvema odraščajočima otrokoma. Videti je torej, da se vas, ki bi ji bilo brez sodobnih blagodati (ceste, vode...) osameti, pomlajuje. omgmmsiiGiAs 8. stran ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 29. avgusta 1989 Atletika Dober nastop Krampla in Polaka Varaždin, 27. avgusta - Na evropskem mladinskem prvenstvu v atletiki sta nastopila tudi dva atleta kranjskega Triglava, Miloš Krampi in Matjaž Polak. Miloš Krampi je tekmoval v troskoku in dosegel odlično sedmo mesto. S 15 metri in 59 centimetri je dosegel nov slovenski mladinski rekord. Matjaž Polak pa je bil v de-seteroboju deseti. Uvrstitev Matjaža razveseljuje tudi zato, ker je s 7110 točkami krepko presegel svoj slovenski in jugoslovanski rekord. Ob uspehu Kabiča na balkanskih igrah sta to nova uspeha kranjske atletike. Na sliki Matjaž Polak. J. K. Prvi ženski košarkarski turnir za pokal Alpe Jadran » Dekleta Marlesa dobila turnir v Kanju Kranj, 27. avgusta - Košarkarski klub Kranj je bil prvi organizator letošnjega prvega ženskega košarkarskega turnirja za pokal Alpe-Jadran. Na tem dvodnevnem turnirju so nastopile ekipe Ilirije (Ljubljana), Cimos (Sežana), Marles (Maribor) in Kranj. Nasploh so najboljšo igro pokazale Mariborčanke, ki so nove članice v prvi B-ligi, saj so premagale vse nasprotnice. Žal pa ni bilo tekme Cimos : Ilirija. Obe ekipi sta se dogovorili, da bosta to tekmo odigrali v tem tednu. Zahvala za vso pomoč na tem turnirju Meblu iz Gorice. Izidi - Cimos : Kranj 37:82 (22:37), Kranj : Ilirija 61:64 (32:36), Marles : Cimos 67:84 (31:45), Kranj : Marles 67:84 (31:45), Marles : Ilirija 76:48 (36:23). Tekme so sodili - Geltar (Radovljica), Poljanšek (Žiri), M. Hafner, Matjačič in Majce (vsi Kranj). - D. H. Pred svetovnim prvenstvom v veslanju Na Bledu rekordna udeležba Bled, 25. avgusta - Bled je pripravljen na svetovno veslaško prvenstvo, ki bo rekordno po udeležbi. To je priznanje Bledu, kjer je bilo svetovno prvenstvo že leta 1979 in torej mineva od prvenstva natančno destletje. Veslaški objekti so bili konec preteklega tedna že predani namenu. Priprave na prvenstvo so se začele pred štirimi leti in so bili vsi načrti stoodstotno uresničeni. Veslaški center je obnovljen in opremljen za udobno bivanje veslačev, ki imajo na voljo vse naprave za vadbo, pa tudi spremljevalcev. Obnovljen je hangar, veliko pa je dobil tudi sam kraj. Tudi po finančni plati so organizatorji zmogli breme, čeprav ta prireditev, kljub svetovnemu rangu, ni bila financirana tako kot vse druge velike prireditve v Jugoslaviji. Veljala so tržna in gospodarska merila, veliko pa so pomagali tudi sponzorji. Blejsko prakso bi kazalo uporabiti tudi pri organizaciji drugih velikih prireditev. Bled bo dobil med prvenstvom blizu 1700 gostov, tekmovalcev, spremljevalcev, gostov in novinarjev. Uporabljena bo najsodobnejša tehnika. Ne nazadnje pa tudi Jugoslovani gojimo na prvenstvu velike ambicije. Pričakujemo, da se bosta vsaj dva čolna uvrstila v veliki finale, pa tudi računi na kolajno niso brez krčmarja. Prvenstvo se bo začelo v soboto, 2. septembra in bo trajalo do 10. septembra. Za osvežitev spomina še to, da bo tokratno prvenstvo že tretje na Bledu. Prvo je bilo leta 1966, drugo leta 1979 in tretje letos. Bled torej čaka pripravljen na veliko prireditev. J. Košnjek Peti triatlon jeklenih ETIKETA 64226 ŽIRI DO Etiketa Žiri objavlja naslednja prosta dela in naloge: IZDELOVANJE FILMOV za nedoločen čas za enega delavca. Kandidati morajo imeti poklic reprodukcijski fotograf in 12 mesecev delovnih izkušenj. RAZVOJ TEHNOLOGIJE za nedoločen čas za enega delavca. Kandidati morajo imeti poklic ing. tekstilne tehnologije, specialist.za tekstilno kemijsko tehnologijo in 36 mesecev delovnih izkušenj. Za vsa prosta dela in naloge je poskusno delo tri mesece. Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi s pripisom »za razpis« na naslov: DO Etiketa Žiri, Industrijska ul. 6. Vse kandidate bodo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. ureja JOŽE KOSNJEK Lojze Oblak se ne da Bohinj, 26. avgusta - Peto tekmovanje jeklenih triatloncev je v Bohinju" v zadovoljstvo vseh spet uspel. Nastopilo je nad 140 triatloncev, med njimi pa sta bili le dve ženski. V zadovoljstvo vseh pa sta se pri Vodnikovi koči poročila Branko in Nataša Nakrstova. Nataša je tudi zmagala med dvema ženskama. Že petič zapored je prepričljivo zmagal Lojze Oblak iz Gorenje vasi. Ta triatlon jeklenih se je začel z veslanjem na Bohinjskem Lojze Oblak iz Gorenje vasi je bil že petič zapored skupni zmagovalec in najhitrejši med vsemi udeleženci. Prva preizkušnja triatloncev jeklenih je veslanje na Bohinjskem jezeru. Nataša Nakrst je imela dvojno slavje. Pri Vodnikovi koči se je poročila in zmagala pa je tudi med dvema ženskama. jezeru, nato so vsi sedli na kolo in kolesarili do Rudnega polja in nato tekli do cilja na Velem polju. Vsak tekmovalec je dobil majico in spominsko kolajno za uspešno opravljen izpit, prvi trije v posameznih kategorijah in skupni uvrstitvi pa še pokale. Organizatorji se zahvaljujejo vsem tistim, ki so pomagali, daje ta peti triatlon uspel. Rezultati - skupna uvrstitev - 1. Oblak 2:42,12, 2. D. Podlo-gar 2:46,29, 3. Hafner 2:49,08; člani od 18. do 29. let - 1. D. Podlogar 2:46,29, 2. Kalan 2:53,36, 3. Zupan 2:56,26; od 30 do 39 let - 1. Bajt 2:50,26, 2. Kirn 3:00,39, 3. Rakovec 3:02,39; veterani nad 50 let - 1. Ambrožič 3:21,21, 2. Juh 2:23,54; 3. Hvala 2:23,57; skupni razred do 18 let - 1. Zavšnik 3:01,58, 2. Kastelic 3:05,53, 3. Dolenc 3:09,00; članice od 20 do 34 let - 1. Nakrst 3:15,22, 2. Debelak 3:28,01. D. Humer Foto: F. Perdan Janez Umek iz Donita je nastopil med triatlonci, čeprav je tekač na dolge proge. Piloti tekmovali v prezicnem letenju - Poa pokroviteljstvom naših letalskih družb JAT in Adria Airways je Alpski letalski center iz Lesc priredil tekmovanje motornih pilotov v preciznem letenju v spomin na znanega letalca Branka Ivanuša. Spominskega tekmovanja bi se moralo udeležiti okrog 40 pilotov. Zaradi slabega vremena je prišlo na tekmovanje okrog 20 pilotov iz slovenskih klubov, Zagreba in Banja Luke. V tekmovanju v pristajanju so bili najboljši Tomo Verbancic (Ptuj), Kuhar (Maribor) in Robert Verbancic (Maribor), v časovni natančnosti: Bauer (Celje), Kuhar (Maribor) in Robert Verbancic (Maribor), pri izvrševanju opazovalnih nalog pa so bili najboljši Bauer (Celje), Tomo Verbancic (Maribor) in Kuhar (Maribor). V skupnem seštevku je zmagal Bauer (Celje), drugi je bil Kuhar (Maribor) in tretji Tomo Verbancic. Četrti je bil Robert Verbancic, peti pa najboljši tekmovalec Alpskega letalskega centra Silvo Orožim. Priznanja sta podelila direktor Adrie, Janez Kocjančič in direktor Jatove poslovalnice v Ljubljani, Miodrag Raković. J. Košnjek, slika F. Perdan Smučarski skoki Mladi Rakovec zmagal v ZRN Gorska kolesarska dirka v Škofji Loki Škofja Loka, 23. vgusta - Turistično društvo Škofja Loka je bilo organizator gorske kolesarske dirke. Na dokaj zahtevni progi, teren je bil razmočen, je bila to dokaj dobra kolesarska prireditev. Rezultati - skupina do 30 let: I. Cimerman (Mengeš) 18:10,96, 2. Ovsenek (Škofja Loka) 1908,36, 3. Kalčič (Ljubljana) 19:41,41; od 30 do 45 let: 1. Oblak (Marmor Hotvlje) 17:51,50, 2. Reberšak (Radovljica) 18:04,59, 3. Dovžan (Ljubljana) 20:13,27; nad45 let (krajša proga): 1. Gregorič 12:41,10, 2. Šalamun 15:37,94. Pokal Loke je z najboljšim časom osvojil Lojze Oblak. Smučarski skoki Zmage gorenjskih skakalcev Reit im VVinkl - V tem prijateljskem zahodnonemškem mestu je bilo tradicionalno srečanje pionirjev skakalcev ZRN, Avstrije in Jugoslavije. Našo ekipo so predstavljali skakalci SSK Iskra-Delta-Triglav. Kranjčani so dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najbolje se je izkazal Uroš Rakovec, ki je zanesljivo zmagal med pionirji do 13 let. Na odlično drugo mesto pa seje uvrstil Robi Ver-tnik. V konkurenci pionirjev do Nogomet V nedeljo začno člani Kranj, 28. avgusta - V nedeljo se bo začelo tekmovanje tudi v drugi slovenski nogometni ligi. Mladinci so že začeli s tekmovanjem, prav tako pa se je v nedeljo tudi že začela prva slovenska nogometna liga. V drugi slovenski nogometni li-gi-zahodna skupina tokrat igrajo z gorenjske štiri moštva: Naklo, Britof, Triglav in Jesenice. V nedeljo, 3. septembra bo v prvem kolu Naklo igralo s Postojno, Britof z Belo Krajino, Triglav gostuje pri Primorju, Jeseničani pa pri Jadran Lami. D. Jošt 14 let je zmagal Hipf (ZRN). Od naših pa je bil najboljši Tadej Žvikart, ki je bil četrti, medtem, ko je bil Gregor Eržen peti. Visoko uvrstitev pa si je zapravil Gorazd Bertoncelj zaradi padca v prvi seriji pri 30,5 m. Enako dolžino je dosegel tudi zmagovalec Hipf. Zato seje moral Kranjčan zadovoljiti z desetim mestom, skupaj je v vseh kategorijah nastopilo okoli 70 skakalcev iz treh dr- Hokej Remi Jeseničanov z Zagrebčani Jesenice, 26. avgusta - Na Jesenicah je bila druga prijateljska tekma jeseniških hokejistov pred novo sezono. Jeseničani so igrali z Medveščak Gorta-nom iz Zagreba neodločeno 1 : 1. Gostje so povedli z zadetkom Pokupca, Jeseničani pa so izenačili z zadetkom Razinger-ja. Tekma je pokazala, da bodo Zagrebčani tudi letos močni z nekaterimi okrepitvami, Jeseničani pa so tudi pokazali, da je tudi letos treba nanje resno ra- Kranj, 27. avgusta - Čeprav je še poletje, smučarski skakalci ne počivajo. Večina najboljših skakalcev na svetu je tekmovala v Hinterzartenu v Zvezni republiki Nemčiji. Manjkal je Nvkaenen. Naši niso pretirano blesteli. Najboljši je bil Matjaž Zupan na 18. mestu. Tepeš je bil 29., Ulaga 41., Janez Debelak 43. in Lotrič 59. Ostali naši so bili še slabše uvrščeni. V Titovem Velenju je bilo tekmovanje podmladka alpskih držav, kjer so se naši ska- kalci dobro držali. Med sloven; skimi reprezentanti so bili tud' pionirji in mladinci iz gorenjskih skakalnih klubov. Med starejšimi pionirji je zmagal Je-kovec (Gorenjska), Meglic, Urban in Dolhar z Gorenjske pa so zasedli tretje, četrto in peto mesto. Med mlajšimi pionirji je zmagal Fras iz Ljubljane, Gorenjcev pa ni bilo med najbolj; širni; med mlajšimi mladinci pa je zmagal Moser s Koroške, Gorenjci Triplat, Komovec in Kopač so zasedli drugo, tretje in četrto mesto. J. K. čunati. J. K. Kranj, 23. avgusta - Triglav in Mladost v finale - V letnem bazenu j Kranju je bil dvodnevni kvalifikacijski vaterpolski turnir mladince* za nastop na letošnjem državnem prvenstvu. Za ta nastop so se ' Kanju borile ekipe Opatija Key, Mladost Coning (Zagreb) in d°/ mači Triglav. Nastop na teh kvalifikacijah so odpovedali vaterpo'1' sti Primorja (Reka). V finale sta se uvrstila Triglav in Mladost C0' ning. Izidi - Mladost Coning : Opatija Key 9:10 (1:2, 3:3, 5>' 0:3), Triglav : Mladost Coning 8:9 (1:2, 2:2, 1:3, 4:2), Triglav : Opatija Key 14:8 (3:0, 5:6, 2:1, 0:3). Vrstni red - 1. Triglav, I Mladost Coning, 3. Opatija Key. Vsa tri srečanja sta sodila sodi"' ka iz Kranja Marinček in Stariha. (DH) - Foto: F. Perdan KDAJ JE ŽIVLJENJE NA KREDIT DRAGO? Takrat, ko človek ugotovi, da je lahko cena po treh mesecih kreditiranja višja od rasti inflacije! Pri Meblu vam dajemo na izbiro: To sta edina, a povsem nova pogoja prodaje pri nas. MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI! Nakup naših izdelkov z gotovino se splača! (v salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom) Saloni Mebla: Nova Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Zagreb, Rijeka, Karlovac, Varaždin, Đakovo, Novi Sad, Subotica, Stara Pazova, Novi Beograd, Sarajevo, Titograd, Skopje ALPETOUR TOZD Potniški promet KRANJ OBVESTILO O NOVIH CENAH Potnike obveščamo, da od 1. 9. 1989 dalje veljajo nove cene prevoza v mestnem prometu Kranj in Škofja Loka, in sicer: — priložnostna vozovnica, plačljiva z gotovino v vozilu 10.000 — žeton 8.000 — priložnostna vozovnica s popustom (otroci od 4 do 10 let, prtljaga, živali) 5.000 — mesečna vozovnica za eno progo 260.000 — mesečna vozovnica s prestopom 270.000 — mesečna vozovnica za vse proge 280.000 — mesečna vozovnica za starejše občane in delovne invalide 130.000 — dijaška mesečna vozovnica 130.000 — letna vozovnica za vse proge 2,500.000 PLANINSKO DRUŠTVO 64280 KRANJSKA GORA PIANINSKO DRUŠTVO KRANJSKA GORA DAJE V NAJEM PLANINSKO POSTOJANKO »KOČA NA GOZDU« NA VRŠIČU. Možnost obratovanja takoj. Prijave do 10. 9. 1989 na naslov PD Kranjska gora. MULI OGLASI 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROJI Pralni stroj GORENJE za izvoz, star dve leti, prodam, "gf 26-604 _12704 Prodam barvni TV sprejemnik iskra in ŠIVALNI STROJ bagat višnja S. Cena po dogovoru. Krmelj, Bratićeva 3, Tržič 12719 Nov kmetijski NAKLADALNIK, enostaven priklop na tri točke, ugodno prodam. ©061 872-042, popoldan 12728 Prodam trofazni 7 kilovatni AGRE GAT z diesel motorjem volva in gradbeno DVIGALO. ® 35-949 12736 Prodam barvni TELEVIZOR philips, ekran 66 cm, star 6 let, v brezhibnem stanju. ® 23-463 12747 Prodam KOSILNICO in obračalnik Gorenje Muta. ® 66-778 12756 Prodam M EŠALEC za beton z ben cinskim motorjem. "S? 78-344 _12766 Prodam ZETOR 62 45 in brejo KOBILO z žrebetom. Zgornje Gorje 20 12767 92M SONČNI SEPTEMBER V PULJU Nudimo: turistična in apartmajska naselja, hotele A in B kategorije, bazene s toplo morsko vodo, kongresne dvorane, športne terene, zabavo, izlete (obisk narodnega parka BRIONI itd.) POSEBNI POGOJI za družinska in individualna potovanja od 26. 8. 89 s KOMPASOM, GLOBTOUROM in MERCATORJEM INFORMACIJE: RO »ARENATURIST« - PULA SEKTOR PRODAJE, Smareglieva 5 Tel. (052) 34588, 23811, teleks 25228 Telefax: 42138 XXI. ŠUŠTARSKA NEDELJA TRŽIČ 3. 9. 1989 ŠUŠTARSKI SEJEM RAZSTAVA OBUTVE MODNE REVIJE VESELICA Ob vsakem vremenu bo v prodajnem paviljonu Deteljica potekala sejemska prodaja obutve in v paviljonu NOB razstava obutve Peko TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ Prodam barvni TV gorenje, star 9 let. Struževo 20, Kranj 12770 Ugodno prodam trofazni, trikilova-ten SEKULAR. Horvat, Hlebce 39, Lesce 12773 Poceni prodam barvni TV gorenje, star 10 let.® 631-102_12775 Prodam PEČ stadler 35.000 Kcal in 100 litrski BOJLER, vse nerabljeno, 25 odstotkov ceneje. © 632-278 _12779 Prodam 170 litrski hladilnik ter TV miniramo. ® 51-637 12788 GRADBENI MATERIAL MODULARC, 500 kosov prodam po ugodni ceni. ^gf 38-117, od 15-16 in 20-22. ure_12702 PRODAM suhe smrekove plohe. Brezje pri Tržiču 8, ■g 50-129 12705 Prodam 20 kubičnih metrov suhih bukovih DRV. Orehovlje 14, Kranj Ugodno prodam novo strešno OPEKO, g 48-084_12714 Prodam GRUŠČ 5 kubikov. Cena po dogovoru. Kondič, Spodnje Du pije 24__12716 Prodam termoton OKNO 120x120 z roleto Jelovica, novo, za polovično ceno. Informacije na ®061 627-090 12768 Poceni prodam strešno OPEKO mediteran - visoki valj, 850 komadov in vezano OKNO 140x140 brez stekla. Informacije na ®061 612-914_12769 Prodam shiedel DIMNIK premera 20 in dolžine 10 m. ® 061 613-042 __12778 Prodam smrekov opaž, ladijski pod in špirovce. ® 27-780 12787 STAN, OPREMA Prodam SPALNICO, dve POSTELJI in PISALNO MIZO. Informacije na ® 34-337_ 12721 Ugodno prodam SEDEŽNO GAR-NITURO, otroško POSTELJO in konjsko KOŽO, g 25-229 12731 Prodam POGRAD in rabljen ŠTE-DILNIK. Tomše, Gradnikova 103, Radovljica 12772 STANOVANJA Enosobno, starejše, opremljeno STANOVANJE na Jesenicah oddam, g 37-085_12725 Ženski oddam SOBO v Kranju. Plačilo po dogovoru. "Sf 25-111 _12748 Ugodno prodam starejše enosobno STANOVANJE. Stojčevič, Prešernova 25, Jesenice 12786 JEEP COMPAGNIOLA diesel, prodam. Ovčak, Pustnice 42, Vodice _12752 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Nastran Andrej, Ob Hribu 16, Vodice!_12753 IMV KOMBI BR 1900, letnik 1983, registriran do 23.8.1990, prodam. & 631-300, popoldan_12754 Poceni prodam LADO standard ja. Oste Živanič, Tržič KAROSERIJO za 1200, brez motor-Trg Svobode 28, 12757 Prodam Z 357 101, letnik 1988. Britof 12759 Prodam osebni LE, letnik 1982. Zlatnarjeva pot žišče avotmobil Z 750 Kapele Oblak, 9/a, Kranj - Stra-12762 Prodam osebni STO,letnik 1984, mo. ® 78-950 avto FORD FIE-z dodatno opre-12763 Ugodno prodam Z 101 konfort, letnik 1980. © 66-378 12771 VOZILA Prodam Z -Sf 33 851 101, letnik 1979. 12774 Prodam Z 101 konfort, letnik 1982. Podreča 4, Mavčiče 12436 Prodam R 4, letnik 1984. Mesec Milan, Delavska 7, Kranj Stražišče, popoldne 12467 Prodam R 4 GTL, poškodovan (prevračani), celega ali po delih. ■g 51-267_12482 Moped TORI, vožen 50 km, ugodno prodam. ® 49-250 12668 Prodam Z 126 P, letnik 1982. Krajnik, Poljanska 32, Škofja Loka 12711 Prodam Z 101, letnik 1976. Muja-novič, Alpska 15, Bled, -g? 78-998 Prodam motor GILERO RX 200, letnik 1986. 80-643 po 20 uri RAZNO PRODAM Prodam APN 6, star eno leto in stoječi ČEBELNJAK s priborom. Delnice 18, Poljane_12701 Ugodno prodam športni VOZIČEK Peg in HOJICO. ® 73-573 12713 Prodam ŠIVALNI STROJ in FIČKA celega ali po delih. ® 64-310 __12740 Prodam STOLP Nordmende z dvema kasetama in nov PRALNI STROJ končar, ter ŠOTOR (4-6), nemški. ® 73-449 12741 Prodam R 4, letnik 1977, motor generalno obnovljen, TOMOS Avto-matik in bas KITARO s kovčkom. ■B 44-608_12717 Prodam TOMOS Avtomatik 3 MS, star 5 let. «g? 57-943_12724 Z 750, letnik 1973, ugodno prodam. Registriran do aprila 1990. g 68-692_12726 Prodam GOLFA, letnik 1977. Čado-vlje 8, Golnik_12734 Prodam Z 750, letnik 1980. Dvorska vas 31/a, Begunje_12735 Prodam Z 101. letnik 1982, registriran do julija 1990. Kenda, Bodešče 18, Bled_12737 Z 101/1300, letnik 1979, registriran do aprila 1990, garažiran, lepo ohranjen, z radiem, prvi lastnik, ugodno prodam. Kerčmar L.,Rožna 5, Bled, <»• 78-167 12739 Z 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, nujno prodam. «Sf 21 -466 restavracija - Kapitanovič Damir 12743 LADO 1300 S, december 1986, do-bro ohranjeno, prodam. ■B 633-728_12745 Prodam APN 6, letnik 1986, v do-brem stanju. "Sf 631-845 12750 Mizarstvo OVSENIK ALOJZ KRANJ Jezerska cesta 108/c tel.: (064) 35-770 Takoj zaposlimo samostojnega KV mizarja, z vsaj triletno prakso. ZAPOSLITVE Gostišče Mojca v Kranjski gori zaposli KV KUHARJA ali KUHARICO ter NATAKARJA oz. pomoč v strežbi. Kličite na n MOTORNO ŽAGO tomos. Urbane, Gorice 24, Golnik 12781 OBVESTILA ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, polaganje, brušenje in lakiranje parketa naročite na ® 75-610 TIPKAM 73-944 vse vrste besedil. 12733 Vsem sovaščanom in vsem tistim, ki ste nudili hitro pomoč, posebej pa še podbreškim gasilcem, se najlepše zahvaljujemo. Družini Klemene in Dobnikar 12746 OBRTNIKI! Opravljam KOMBI PREVOZE po zelo ugodni ceni. ■S? 27-044 12764 Imam še" nekaj prostih mest za poučevanje KLAVIRJA. Starost do 15 let. ©27 713 12784 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju FRANC ZALETEL roj. 1909 Od njega smo se poslovili v soboto, 19. avgusta 1989 ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. SINDIKALNA ORGANIZACIJA »SAVA« KRANJ ZAVHALA Po kratkotrajni bolezni nas je zapustil VIKTOR POKLUKAR iz Zgornjih Gorij 68 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna zahvala lovcem Triglavskega narodnega parka — bivšim sodelavcem, lovcem LD Bled, ZB Gorje, govornikoma Štularju in Mačku, praporščakom, sosedom za pomoč, pevcem iz Nakla in g. župniku iz Gorij za opravljen obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, teta in tašča ANTONIJA VRHOVNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali vence, njo pa pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Iskrena zahvala g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, ter govorniku Ivanu Grosu za ganljivo izrečene besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI Milje, 13. avgusta 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka KAROLA KROFLNA slikopleskarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in g. župniku s Prim-skovega za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI Kranj, 22. avgusta 1989 ZAHVALA Ob boleči resnici, da smo mnogo prerano izgubili moža, očeta, deda, brata, tasta, strica in zeta LEONA TOPORŠA se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Gastroen-terološke klinike za skrbno nego, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in bivšim sodelavcem, ki ste nam stali ob strani v trenutkih naše najhujše bolečine, nam pomagali, darovali cvetje in ga skupaj z nami pospremili v prerani grob. Posebna zahvala g. župniku in pevcem za poslovilni obred in petje. Žena Marinka, hčerka Tatjana z družino ter ostalo sorodstvo Mlaka pri Kranju, 21. avgusta 1989 ZAHVALA Vsem, ki ste našo mamo JULKO ŠUNKAR iz Britofa pri Kranju imeli radi, ji kadorkoli v življenju napravili kaj dobrega, ji lajšali tegobe v zadnjih dneh življenja in jo pospremili v njen poslednji dom HVALA VSI NJENI ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža, očeta in starega očeta STANKA BUČANA iz Britofa 113 Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice, prababice, sestre, tete in svakinje MILKE HOMAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalj. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo slovo s petjem. VSI NJENI Škofja Loka, 21. avgusta 1989 V SPOMIN MARIJANU LUŽANU Ko smo to najmanj pričakovali, te je usoda iztrgala iz našega življenja. Mineva leto dni, odkar si zapustil naš dom, ki je ostal tih in samoten, a poln lepih spominov na skupna leta. Vsem, ki ste mu v življenju namenili dobre besede in misli ter ohranjate lep spomin na njegovo človeško toplino in vedrino iskrena hvala. Posebna zahvala velja še vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. Žena Marinka, sin Marjan, hči Nataša Kranj, 27. avgusta 1989 ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, starega očeta, prastarega očeta in strica MATIJA BOHINCA iz Mač 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za vso pomoč Mramorjevim in sosedom: Remčevim, Fendetovim in Težičevim ter