VAŠKI
SVETEK
NA
G. SENIKI str. 2
ZEMLA
RAJSKA
MILA
str. 6
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 11. julija 1996 Leto VI, št. 14
Izobraževanje učiteljev iz treh držav - nekoliko drugače
PRI POUKU MARSIKDAJ ODVISNI OD SVOJE IZNAJDLJIVOSTI
V Radovljici na Gorenjskem so se zbrali osnovnošolski in srednješolski učitelji, ki poučujejo slovenski jezik v Beneški Sloveniji (Italija), avstrijskem Štajerskem in v Porabju. Na dvodnevni seminar jih je povabilo slovensko zunanje ministrstvo - Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, zato jih je uvodoma nagovoril državni sekretar dr. Peter Vencelj. Povedal je, da so se v ministrstvu za to obliko dopolnilnega izobraževanja odločili po tem, ko je letos obiskal Beneške, štajerske in porabske Slovence in presodil, da bo učiteljem koristila izmenjava izkušenj, hkrati pa tudi seznanitev z novostmi, ki so na voljo v Sloveniji. Seminar je potekal pod strokovnim vodstvom Zavoda za šolstvo (prof. Dragica Motik, prof. Irma Veljič in prof. Ljudmila Ivšek), udeleženci pa so se seznanili tudi z nekaterimi znamenitostmi Gorenjske, Porabski učitelji pa so nadaljevali z izpopolnjevanjem v Ljubljani in na avstrijskem Koroškem.
“Za mene je bilo najbolj koristno, da sem spoznala, kako drugod uporabljajo učne pripomočke pri pouku slovenskega jezika; zanimalo me je tudi, kakšne rezultate imajo učitelji, ki poučujejo slovenski jezik v Avstriji in Italiji, ” je seminar ocenila Erika Köleš, ki poučuje na
monoštrski gimnaziji. Tudi za Živo Gruden iz Špetra Slovenov (Benečija) je bila želo pomembna predstavitev učnih pripomočkov, kajti vsega v zamejstvu ne poznajo. “Tak seminar bi lahko postal nekaj stalnega, vendar vsakokrat v drugem, avtentično narodnostnem okolju. Prvo srečanje je bilo prekratko, zato bi se morali na naslednjih osredotočiti le na eno tematsko področje. ”
Tudi za pedagoško svetovalko Valerijo Perger je bilo zelo pomembno, da so se seznanili z novimi učbeniki in drugimi pripomočki ter izmenjali izkušnje. O specifičnih razmerah med štajerskimi Slovenci, kjer ne govorijo o narodnostnem pouku ampak o dopolnilnem pouku slovenskega jezika, Norma Bale razmišlja: “Pri pouku smo odvisni od lastne iznajdljivosti, zlasti kar se tiče učbenikov in učnih pomagal. Menim, da pri nastajanju učbenikov sodeluje preveč teoretikov in premalo praktikov. ”
Lea Deželak, ki je bila zadolžena, da je potekalo vse kot je treba, je v zaključni oceni podprla pobudo o srečanjih v narodnostnih okoljih in obravnavanju izbrane pomembne vsebine. Za seminar je še dejala, da je presegel v vseh ozirih pričakovanja in je v celoti uspel.
ERNEST RUŽIČ
Na GORNJI fotografiji s seminarja v Radovljici so državni sekretar dr. Peter Vencelj in udeleženke ter udeleženci iz Porabja. Na SPODNJI pa učiteljice in učitelj iz Beneške Slovenije in avstrijske Štajerske.
Posnetka: eR
2
Gradec: Prvo uradno srečanje predsednika Zveze Slovencev in Kulturnega društva Člen 7
PORABSKA KULTURNA SKUPINA BO NASTOPILA V POTRNI
V skromnih a prijetnih prostorih Kulturnega društva Člen 7 v Gradcu sta se prvič uradno pogovarjala predsednik tega društva Branko Lenart in predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök. Ideja o sodelovanju med porabskimi Slovenci na Madžarskem in štajerskimi Slovenci v Avstriji je bila izrečena prvič sicer že predlani. Nenazadje tudi zato, ker gre za dve, po številu sorodni manjšini, ki sta si prostorsko sorazmerno blizu (večina štajerskih Slovencev živi v avstrijski Radgoni - Bad Radkersburgu in okoliških vaseh), povezuje pa jo lahko pomurski prostor (v Sloveniji), s katerim imajo porabski Slovenci vrsto konkretnih stikov, sodelovanje pa se obeta tudi štajerskim Slovencem.
“Za nas je bil to pomemben dogovor, zlasti zato, ker so razmere med manjšinama podobne, obe sta številčno majhni, asimilacija je velika, velik problem je šolstvo, v podobnih razmerah pa živijo tudi Beneški Slovenci (v Italiji), s katerimi želimo ravno tako navezati stike, ” poudarja predsednik KD Člen 7 Branko Lenart.
Kulturno društvo Člen 7 je lani v Potmi pri avstrijski Radgoni kupilo staro hišo (v kateri je bil nekaj časa tudi doktor Avgust Pavel), ki jo zdaj preurejajo v kulturni dom. Obnova hiše bo končana prihodnje leto, prvo prireditev ob hiši pa bodo organizirali 7. ali 14. septembra letos. Predsednika sta se dogovorila za sodelovanje porabskih Slovencev na prireditvi (zelo verjetno bo to ansambel Lacija Korpiča s pevkami), še pred tem pa bo predsednik
Kulturnega društva Člen 7 obiskal Monošter in Porabje ter se neposredno seznanil z razmerami med porabskimi Slovenci na Madžarskem.
Položaj štajerskih Slovencev je le deloma mogoče primerjati z razmerami v Porabju. Zlasti zato, ker so porabski Slovenci v marsičem pred štajerskimi, pa naj bo to narodnostno politična organiziranost, kulturno življenje, informiranje in nenazadanje tudi izobraževanje in verski obredi v jeziku manjšine, torej v slovenskem jeziku. Na štajerske Slovence so “pozabili” tudi v Sloveniji (o njih govorijo zlasti po simpoziju leta 1992 v Mariboru), uradna Avstrija pa je izjavljala, da so njihove pravice pomotoma zapisane v Državno pogodbo, po kateri je leta 1955 postala Avstrija samostojna država (v Državni pogodbi pa so pravice koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov). Branko Lenart je tudi z zadovoljstvom sprejel informacijo o nastajanju porabskega narodnostnega radijskega programa, ker bo signal prihajal tudi v kraje, kjer živijo štajerski Slovenci, zato bodo lahko tudi ti sodelovali v programu. Pogovor z Brankom Lenartom bomo objavili v eni prihodnjih številk Porabja in podrobneje razgrnili najpomembnejše teme iz življenja štajerskih Slovencev v Avstriji.
eR
VAŠKI SVETEK NA G. SENIKI
Gomjeseniška samouprava si je nika pred tem zmislila pa je takši svetek naprajla, kakšoga smo eške v Porabji nej meli.
Tau, ka edna ves živé, dela pa Včasik kakše svetke, prireditve drži, je edno delo. Na drügoj strani je pa vse bogatejšo pa bole človeško, če edna ves dá Sama na sé. Tau pa tak napravi, ka si znamenja napravi, šteri go ločijo od drugi vasnic.
Samouprava si je tak zmislila, da napravi za ves vaški prapor (zászló) pa grb (címer). Letos 30. junija so blagoslovili prapor pa grb. Svetek je držo dva dni. Že v soboto, 29. junija so meli športni program pa veselico. V nedelo rano se je vrejmen zmejšalo pa je tak dež üšo do 8 vöre, ka so organizatori nej vüpali, da se njim ta lejpi den vanej pršika. Liki, Božja vola, gda se je približavo začetek prireditve, začnilo se je sonce kazati, etak je pa vse po plani šlau.
Od kulturnoga doma so mele povorko gasilske ekipe. (G. Senik, D.
Senik, Sakalovci, Martinje, Grad, Trdkova). Šli so tam eške člani samouprave pa žüpan, mladi, steri so nesli gorokinčeni
prapor pa grb, plesna skupina pa pevski zbor. Pred vsejmi je pa igrala varaška banda. Etak smo prišli pred cirkev, na šolsko športno igrišče, gde je že za sveto mešo vse
pripravleno bilau. Mešo je slüžo Lojze Kozar, plebanoš iz Odranec. Videti pa slišati je bilau, ka se je gospaud Kozar poseba pripravo na tau mešo. Vsakšo rejč smo razmeti,
sploj pa, gda smo predgo poslüšali. V našom porabskom jeziki se je potrüdo svoje misli - ki so za nas fejs lejpe bile - povedati. Po meši je domanji plebanoš Šandor Bence blagosloviu prapor pa grb. Po tistem se je pa začnila vaška prireditev, gde so prapor gor potegnili med madžarsko, slovensko, avstrijsko zastavo. Na slednja so go odnesli v cirkev. Tü je držo govor poslanec madžarskoga parlamenta Béla Mészáros tü. Med dostimi lejpimi misli je povedo, da je te den velki stopaj naprej v tauj vesi.
Župan Martin Ropoš je pa v svojom govori tau sploj dobra odebrau, da je gučo od zgodovine G. Senika. Dostim nam je dosta nauvoga pravo, raztomačo nam je, ka znamenüjejo svetniki vesi (sv. Ivan in sv. Janoš), ki so gor na prapori pa na grbi. Lejpi den se je Popodneva nadaljüvo. Tak športni kak kulturni programi so slüžili vse tiste, ki so Prišli es svetit.
Vsakši svetek gnauk mind. Dobro bi bilau, če bi te lejpi den okrepšo seničke lüdi v takšom mišlenji, da so na svojo ves, na svojo kulturo, na svojo zgodovino leko ponosni in da je potrejbno za bo-dóčrie čase vsakši den
stopaje naprajti, da bi ves vse bogatejša gratala. Poštüvati moremo preteklost (múltat), da bi leko tadala zidali bodočnost (jövőt).
I. Barber
Grb s svetim Ivanom
Nastoupili so plesala tö
Porabje, 11. julija 1996
3
INDASVEJTA
NA STARE DNI
Gnesnaden starejši lidge, gda že blüzi šestdeset lejt so stari, pa ne morejo več delat ojti, peneze slüžit - penzijo (nyugdíj) dobivajo. Inda takše nej bilau. Starce so mlajši tadržali, če pa so mlajšov nej meli, so žlato ali lücke k sebi vzeli pa njim erbo obečali. Tau so dojspisali tö. Edno takšo pismo smo najšli v sombotelskom arhivi, štero so napisali 1837-oga leta v Števanovci.
Janoš Kozo i žena Marija Makoš sta k sebi vzela njegvoga mlajšoga brata Martina, šteri se je tisto leta oženo z Marinko Vajda iz Sakalauvec. Vertinja je bila že stara pa Slejpa, vert pa nej mogo več sam vertivati pa porce plačüvati, če je gli samo žilar büu. Mlajši brat pa njegva žena sta mogla verta pa vertinjo tadržati do smrti pa vers-tvo pošteno pelati. Po smrti sta od iže pa vse,
ka je emo vert, mladiva erbala fartau, od vertinje pa polonje. Pogodbo (szerződés) so nej podpisala ka so pisati nej znali, liki križe so potegnili pri svojom imeni: vert Janoš Kozo, vertinja Marija Makoš pa dva staršina (od mlajšoga brata, mladoženca pa od sneje) György Makoš iz Sakalauvec i Janoš Horvat iz Števanovec.
Marija Kozar
Literarni zbornik
OKO BESEDE - IN DUŠE
“Ta knjiga, zbornik literarnih besedil, je zadnje dejanje pisateljskega srečanja Oko besede, ki je bilo od 19. do 22. oktobra 1995 v Murski Soboti. Srečanje je bilo neformalno druženje pisateljev, med katerim so se organizatoiji trudili, da bi jih seznanili z značilnostmi in posebnostmi Prekmurja in Porabja, ” je zapisano za popotnico prijetni knjigi, v kateri so literarna dela in vtisi osemnajstih avtorjev. Fotografije za knjigo je prispeval Jure Zauneker, v 500 izvodih pa jo je založilo in izdalo Podjetje za promocijo kulture Franc -Franc (Feri Lainšček in Franci Just).
Pisateljskega srečanja, morda prvega te vrste v Sloveniji, se je udeležila vrsta uglednih pisateljev: Tone Pavček, Tone Partljič, Andrej Hieng, Alojz Ihan, Marjan Tomšič, Ma-
ja Vidmar, Vlado Žabot in drugi. Nekateri so bili celo prvič v Porabju in spoznali vsaj delček narodnostega
utripa v Monoštru, zlasti pa na Gornjem Seniku. Na predstavitvi zbornika Oko besede, so svoja dela brali (kot so na fotografiji Zoltana Zaunekerja): Tine Mlinarič, Norma Bale, Ernest Ružič, Robert Titan Felix, Jure Zauneker (avtor fotografij), Franci
Just (Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc), Feri Lainšček, Karolina Kolmanič, Rudi Ringba-
uer in Milan Vincetič. Literarni večer je bil odlično obiskan in zelo toplo sprejet, zbornik pa ostaja kot trajen pomnik srečanja, ki je bilo uresničeno tudi po zaslugi mestne občine Murska Sobota.
eR
PISMO IZ SOBOTE
DOPUST
Dopust je tista lejpa rejč, na stero vsi prav veselo čakamo cejlo leto. Tou tak vövijdi, ka cejlo leto delamo, ka te lejko dva ali tri tedne manjarimo, idemo na morje ali v brgé ali pa v kakši drügi varaš k žlati. Dopust je tista blajžena rejč, gda sr tapistimo, odpistimo ali pa če škete, zapistimo in čista nika ne delamo.
Dopusti so sé tou leto že začali in ednin se je tak midilo sprobati, kak je, če nika ne delajo, ka so fčasi, kak je bilou mogouče, že vujšli in si tou svojo pravico do dopusta že tö rejdno vözejli. Edni pa so že nazaj z dopusta prišli in zdaj že čakajo na naslednje leto, ka de palik zasvejto nouvi dopust.
Tak so že edni naši sousidi brž vujšli na morje. Kak so mlajši zgotouvili šoulo, že so pakejrali in nakladali na auto in že so bmeli ta doj prouti tisti solenoj vodej. Edni naši sousidi pa se že dva tedna pripravlajo, ka do se nekan pelali, prej ka nekan daleč in sousida sikši den moji tašči Regini, trno čedni ženski, tumači, kama vse do šli in ka vse do vidli. Tou je zdaj te grato eden velki problem. Tou pa zato, ka je moja tašča Regina, trno čedna ženska, že neka lejt v penziji in kak naj Zdaj ma dopust, če pa so tisti, ka so v penziji, že tak ali ovak na nekšon dopusti. Na dopust odijo pa ga majo samo tisti, steri odijo v slüžbo in nekaj delajo. Una pa bi trno rada šla na dopust tak kak odijo naši sousidi, ali...
-Če se gé napravi problem, ga trbej rejšiti, je prajla moja tašča Regina, trno čedna ženska, in je začala problem reševati. Zatou, ka bi njeni dopust rejsan biu pravi dopust, je začala stanjüvati že ob šesti vgojno in rejdno delati, tak, kak če bi rejsan ojdila v slüžbo. Vse kouli po vejsi je pijtala, če trbej komi kaj fküp zašiti, lače ali kijklo gori zejti, kakšen fršlus na nouvo nut djasti in takše droubne stvari napravite Rejsan se njoj je nabralo dosta dela, tak, ka kumaj lada vse tou zgotouviti. Dela pa ma dosta zavolo toga, ka samo tü pa tan prosi kakši pejnez. Samo telko, ka glij nema preveč velke zgübe. Tak že skur dva tedna dela po cejle dnejve in njoj je nej važno, če kaj zaslüži, glavno je, ka una že pa dela in ka de njeni dopust Zdaj rejsan pravi dopust.
-Kumaj čakan, ka tou delo zgotouvin in ka mo lejko šla na dopust, sikši večer pravi moja tašča Regina, trno čedna ženska, in si čista trüdna doli leže. Mi domači pa si te lipou za Sto sejdemo in si ob kupici vina prpovedavlemo, kak je živlenje lejpo.
MIKI
P. s.: Ne zamerte, če se van neka časa nemo javlo s pismami iz Sobote. Nejden glij na dopust, iden pa na drügi kraj Slovenije in mo te tan delo in si brodo, kak bi bilou lipou na dopusti biti.
Spremljajte televizijsko oddajo
SLOVENSKI UTRINKI
vsako drugo sredo ob 14. 10 na
1. programu madžarske televizije.
Ponovitev oddaje bo 13. junija 1996 v soboto
ob 8. 45 na 2. programa
Porabje, 11. julija 1996
4
OD
SLOVENIJE...
Status
opazovalke
Mednarodna komisija za matična stanja je Sloveniji podelila status opazovalke. Slovenija je tako tudi uradno povabljena na generalno zasedanje skupščine CIEC, ki bo v septembru.
Polnopravno članstvo v EU?
Zunanji ministri petnajstih držav Evropske unije bodo 15. julija v Bruslju razpravljali o vlogi Slovenije za polnopravno članstvo v Uniji, ki jo je premier Janez Drnovšek prejšnji mesec, ob podpisu pridružitvenega sporazuma, izročil njenemu predsedstvu.
410. obletnica Trubarjeve smrti
Slovenska evangeličanska cerkev je pripravila slovesne! akademijo ob 410. obletnici smrti Primoža Trubarja. Na njej so sodelovali senior evangeličanske cerkve Geza Erniša, Marko Kerševan, Ludvik Jošar, Vekoslav Grmič in Matjaž Kmecl. Govorili so o dediščini reformacije, o njenem pomenu za slovenski jezik, o pogledu katoliške cerkve nanjo in o poreformacijskih vplivih.
Slovenijo je obiskal avstrijski predsednik
Na Bledu sta se srečala predsednika Slovenije Milan Kučan in predsednik Avstrije Thomas Klestil. Pogovarjala sta se o položaju manjšine na avstrijskem Koroškem. S Klestilom sta se sešla tudi Zoran Thaler, ki opravlja dolžnosti zunanjega ministra, in predsednik državnega zbora Jožef Školč.
Sporazum o zaščiti naložb
Podpredsednik vlade in minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak in britanski veleposlanik v Sloveniji Gordon MacKenzie Johnston sta podpisala sporazum o zaščiti in spodbujanju naložb med vladama Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Republike Slovenije.
MED SLOVENCI NA KOROŠKEM
Letošnjega seminarja slovenskega knjižnega jezika in kulture za slovenske učitelje iz Porabja se nas je udeležilo osem ljudi. Izmed nas so bili le štirje učitelji, Erika Koleš Kiš iz monoštrske gimnazije, Zoltan Majcan iz monoštrske strokovne šole, Ladislav Domjan iz OŠ Števanovci in Ildiko Dončec Treiber iz OŠ Gornji Senik, čeprav imamo na porabskih narodnostnih šolan približno 15 učiteljev slovenščine. (Ostali so bili dijaki ali delavci na raznih slovenskih inštitucijah. ) Tradicionalen seminar nam je popestrila z dvodnevnim obiskom na avstrijskem Koroškem glavna organizatorka seminarja Valerija Perger, višja svetovalka za narodnostno šolstvo Slovencev v Porabju. Na dvojezični šoli v Kotmari vasi so nas prijazno sprejeli. Pozdravili so nas gospod Tomas Ogris, deželni šolski inšpektor za slovenske šole, ravnateljica šole in profesorica Rezika Iskra, ki je tudi presednica Strokovnega pedagoškega združenja. Dopoldan smo hospitirali pri pouku slovenskega jezika v drugem razredu. Profesorica Rezika Iskra je s svojimi učenci predstavila povzetek pravljice, ki so jo obdelovali približno tri tedne. Tema je bila odlično določena, ker smo dobili vpogled v to, s kakšnimi metodami se da obdelati določeno temo pri posameznih urah. Uri sta potekali ob igri, učenci sploh niso opazili, da se medtem veliko naučijo, oz. da tudi odgovarjajo, kajti bili so odlično motivirani. Med poukom so utrjevali besedni zaklad, zbirali glagole in samostalnike glede na število, spregali glagole, sklanjali samostalnike, tvorili besedne zveze in stavke, pripovedovali in zaigrali pravljico na več načinov, dopolnjevali manjkajoče besedne zveze in stavke, recitirali, peli itd.;: brez tega, da bi se sami zavedali, kakšno vlogo imajo različne vaje. Občudovali smo znanje, aktivnost, sproščenost in vztrajnost učencev, saj so bili samo drugošolci. Profesorica je imela pripravljenega ogromno materiala, ki so ga uporabljali pri obdelavi teme. Prepričana sem, da se slovenski učitelji na tej šoli zelo trudijo v interesu uspešnega poučevanja slovenščine. Nekateri so avtorji učbenikov, nekateri pa sodelujejo pri različnih projektih. Predvsem je njihova zasluga, da otroci tako dobro obvladajo materinščino. Pa še nekaj. Kot so nam pripovedovali, slovenske družine se med sabo pogovarjajo samo v slovenščini. Tudi to kaže njihovo zavednost.
Popoldne smo se spoznavali s koroško kulturo v družbi članov Strokovnega pedagoškega združenja. Nekateri učitelji se ukvarjajo tudi s pesnikovanjem. Herman Germ, Gustav Januš, Milica Robet in Sonja Wakounig (novinarka) so nam predstavili nekaj svojih najljubših pesmi. Kulturni program je popestril glasbenik Marko Kassl, ki nam je zaigral na harmoniko. Od 7. leta starosti igra na harmoniko, trenutno študira glasbo v Celovcu na konzervatoriju. Ravnatelj glasbene šole g. Kassl (oče glasbenika) je poudaril, da je cilj šole usmeriti čimveč mladih s Koroške v konzervatorij.
Koroški Slovenci imajo več časopisov, med njimi otroški, časopis z naslovom Mladi rod. Tudi pedagoško združenje izdaja strokovni časopis Sova.
Naslednji dan nas je g. Rezika peljala na izlet. Bili smo v Celovcu na slovenski gimnaziji, kjer se uči 450 dijakov ter v otroškem vrtcu. Moram priznati, da smo jim zavidali zaradi pogojev dela. Obiskali smo tudi mestno knjižnico, kjer je 30. 000 slovenskih knjig, mesečno imajo 950 obiskovalcev, kar pomeni, da ljudje radi berejo.
Pester program našega bivanja med Slovenci v Avstriji nam je omogočil, da smo se spoznavali z utripom življenja na Koroškem. Ljudje so prijazni, zavedni in zmeraj pripravljeni pomagati. Sprejeli so nas kot najboljše prijatelje, sploh nismo čutili, da smo v tujini. Hvaležni smo vsem, ki so sodelovali pri pripravah našega programa, posebej gospe Reziki Iskra in njenemu možu.
Klara Fodor
O DOGODKIH NA KRATKO
Andovci, 23. junija. V najmanjši Porabski vasi so blagoslovili gasilsko vozilo, ki jim ga je podarilo GD Nemčavci. Na svečanost so povabili tudi gasilce iz Gornjih Petrovcev. Vozilo je ob dvojezični maši blagoslovil domači župnik Štefan Toth.
Monošter, 24. junija. Ob dnevu državnosti in 5. obletnici samostojnosti Republike Slovenije je Veleposlaništvo R Slovenije skupaj z Državno slovensko manjšinsko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem priredilo koncert in sprejem v gledališki dvorani v Monoštru. Na koncertu sta sodelovali pianisti« Olga Kous in mezzosopranistka Barbara Jernejčič.
KOSZEG -KULTURNO ZGODOVINSKI SIMPOZIJ
Minuli teden se je v Koszegu, na 26. Kultumo-zgodovinskem simpoziju MODINCI zbralo blizu 100 zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, ki so obravnavali naslovno temo: 	Podoba soseda v
panonskem prostoru - predstave in dejstva, oblike in pojava.
Tudi letos je bil simpozij razdeljen v tri dele: odprli so likovno razstavo štirih priznanih slikarjev, v uvodnem delu so politični predstavniki govorili o sodelovanju med Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo, nato pa so imeli besedo strokovnjaki, najprej Ferenc Pataki iz Budimpešte.
Regionalnemu sodelovanju v Evropi sta namenila veliko pozornosti državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Sandor Papp in predsednik županijske skupščine Železne županije dr. Gyula Pusztai. Dr. Ludvik Toplak, rektor mariborske Univerze, pa je poudaril, da gre za pomembno sodelovanje sosednih narodov, ki so bili zgodovinsko usodno povezani.
eR
Porabje, 11. julija 1996
5
Slovenci v Sopronu
“V DOLINC1 PRIJETNI JE LJUBI MOJ DOM... ”
Dolga leta pred tem sem domov grede iz Ljubljane štopala pri Murski Soboti. Ustavil se je neki gospod. Pogovarjala sva se in se je izkazalo, da ima celo sorodnike v Sopronu. Skupaj sva se peljala do Hodoša. Ko sem prispela domov v Sopron, sem poklicala njegovo sorodnico, gospo Kuntar in predala pozdrave iz Slovenije.
Minilo je kar nekaj let preden sva se z gospo Kuntar tudi osebno srečali. Zdaj živi v Sopronu s hčerko in vnukom.
Kako to, da ste se preselili iz Slovenije v Sopron?
“Rojena sem v Korovcih. Moj oče je bil tesar, mati pa je delala doma. Tri sestre smo bile, jaz sem bila najmlajša, zato so me vsi razvajali. Imela sem čudovito otroštvo...
Z možem sva se srečala v Prekmurju, tam je bil graničar. Po vojni smo se preselili na Madžarsko. Mož je najprej delal v Števanovcih. Štanovali smo tudi v Monoštru. Monošter je bil
za nas zelo prijetno mesto. Potem so moža premestili v Sopron. Najprej se mi ie zdelo, da je Šopron zelo hladno, vetrovno mesto. Zdai sem že zelo rada tu, mislim, da niti ne bi mogla drugje stanovati. Ko smo se preselili iz Korovcev, odnosi med državama še niso bili najboljši. Po enem letu smo dobili dovoljenje za preselitev (kikoltozesi engedely). Do meje smo pripeljali pohištvo in druge premičnine, tam smo vse naložili na drug tovornjak in tako smo šli naprej. Takrat se z družino še niti dopisovati nisem mogla. Zelo sem jih pogrešala... Prvič sva šli domov s hčerko leta 1956. Potem smo hodili vsako leto. Šli smo na morje, na otok Krk, v Piran, Portorož. Goričko je tudi čudovita pokrajina. Prepotovali smo že vso Slovenijo od Ptujske gore do Postojnske jame... Na Bledu smo enkrat praznovali celo dan žena. To je bilo takrat, ko sem še delala v zdravstvu. " Kaj pomeni za vas materni jezik po tolikih letih bivanja v tujini?
“Ogromno pomeni... maternega jezika nihče ne more in nihče ne sme pozabiti! ” reče gospa Kuntar s solzami v očeh.
V sobi sedita še hčerka in vnuk. Poslušata najin pogovor. Hčerka je zdravnica. Delala je v bolnici v Sopronu. Po strokovnem izpitu je šla v zasebno prakso, ker je bilo prenaporno delati v bolnici in hkrati skrbeti za družino.
Vaša mati čudovito govori slovenski jezik, čeprav živi že petdeset let na Madžarskem... A ste se tudi vi naučili jezik? “Ko sem bila še otrok, je včasih prišla babica po mene in sva šli v Korovce na počitnice. Potovali sva z vlakom preko Nagykanizse. Ves dan je minil, preden sva prispeli. V vasi nihče ni govoril madžarsko, edino moj stari oče. Zato smo se morali nekako sporazumevati po slovensko. Mislim, da sem delovala kot kakšna ”bela vrana" v tej vasi, saj je to zelo majhen kraj in iz Madžarske niso kaj dosti prihajali tja,
razen nas. Zdaj že precej razumem slovensko, le z govorom imam težave. " Vnuk je pred kratkim končal srednjo šolo in naredil maturo. Tudi on se je vključil v pogovor.
“Naučil sem se nekaj besed po slovensko od tamkajšnjih otrok in so se tudi oni naučili od mene nekaj madžarskih besed. Počitnice v vasi so mi pomenile tudi veliko lepih doživetij. Ljudje so bili zelo prijazni in način življenja v vasi je bil zame vedno nekaj nenavadnega in zanimivega po mestnem življenju. Zdaj po maturi bom imel malo več časa. Začel sem se učiti slovensko, dobil sem že slovar in učbenik slovenščine, ki je namenjen predvsem tujcem. Upam, da se bom s pomočjo babice še več naučil in bom lahko kdaj spregovoril slovensko, ko gremo domov. ”
“Vsi rečemo tako: ” gremo domov", ko potujemo v Slovenijo..., " doda še hčerka.
Julia Balint
PO AVTOBUSAJ JE ZNAUVIČ STEJSKA
Nej več kak edno leto nazaj, če je človek na takši avtobus vseo, šteri je delavec pelo v Varaš, je bilau mesto zavole. Večer po devetoj vöri je pa avtobus delavcov skurok prazen pelo v Varaš. Tau je pa zatok bilau, ka so tiste fabrike več nej delate, štere so na tri partije davale delo delavcom. Zdaj sé te “deveti” avtobus z G. Senika večer že tü začne napunjavati. Če samo tau gledamo, smo leko radi, ka tau gvüšno telko znamenüje, ka vse več naši lüdi ma delo.
Od sprememb (változásoktól) so naši lüdje tü čakali, ka baukše bau. Tak so mislili, ka tau rejsan tak baude, kak je vlada vüpala. Mislili so, če v rosagi napravijo demokracijo, skauz spravijo privatizacijo, te do zahodne države pa Merika nas sploj pomagale. Zdaj že vsi znamo, ka je zatok tau nej tak gladko pa vse vreda. Naši lüdje znajo prajti, da pri privatizaciji pa pri odškodnini (kárpótlás) kelko folišije pa svinjarije je bilau. Mogli smo požrejti pa dosta lüdi je moglo pozabiti na svoje vrejdnosti. S tejm vred so lüdje zgübili svojo delo, slüž. Tü pa tam so mogli prositi za etakšo ali takšo pomauč. Takšo se je tü zgodilo, ka so nistarni tak not prišli v tau “živati brezi dela”, ka se gnesden nikan ne terejo. Povejmo vö: neščejo delati. Nistarne lejte so že prtekla pa zatok mi tü malo več sreče mamo, kak povejmo, tisti, ki živejo na vzhoda (keleten). Monošter je daubo več fabrik, firm, stere na gnes že delo dajo lüdam, pa Baugi vala, Porabskim Slovencom tü.
Samo ka tau tü moremo videti, ka so gnesden delavci pod nemško, pod italijansko rokau Prišli. Tomi pravijo: kapitalizem. Ka pa tau znamenüje gnes našim lüdam, ki so od toga hirešnji, ka so flajsni pa dobri delavci? Tau, da se avtobusi napunjavajo, tau tomi tü leko zavalimo. Talanji pa Nemci so, mislim, brž napamet vzeli naše dobre delavce. Zatok je pa takšni, steri nemajo dela - tak se kaže - vse menja. Poglednila sam edno malo porabsko ves, stera nejma dosta več kak 400 prebivalcov (lakos). med tejmi je pa 160 lüdi, ki so za delo, ki so v tauj starosti. Če vkraj zračunam tiste, steri neščejo delati pa ranč nedo delali, te tak 9 % lüdi nejma dela. V tauj vesi je samo edna takša držina, gde nišče ne dela. Tau tü moremo priznati, da so porabske vasnice sploj ostarele. Dosta lüdi je pred cajtom šlau v penzijo, dosta lüdi je staro,
več nej aktivno. Etak pa gvüšno, ka nistama vesi lagovejše podatke tü (adatokat) kažejo.
Pri deli dosta nauvi prilik tü geste. V tej lejtaj so oprli v Varaša plac, gde dosta naši(h) dela. Toga reda je dosta mladi(h) dobilo delo po kakšni butikaj, nistarni priliko majo v Avstriji ali ešče dale tü delati. S toga se tak vidi, ka naši lüdje se vse bole leko vküp poberejo. Tak se vidi. Liki zatok malo na globše je pa zatok nej tak lepau, zatok nej, ka je tau rejsan nesmiljen kapitalizem. Z nistarni lüdami sam si prpovejdala, steri so mi vadlüvali o svoji slüžbi, od dela, od plače. Najbole žmetnejšo je na tisti delovni mestaj, gde tihinci majo prejk firme, fabrike. Plače so nej viske, za tau plačo pa delati strašno dosta trbej. Tü pa tam zatok malo vekše plače tü gestejo (OPEL), samo, ka za tau krvavo trbej delati. Cejlak ovakša delovna kultura je tau, kak so naši delavci do tejga mau po fabrikaj včeni bili.
Dvaujo delo me je sploj zgrabilo, ka so mi prpovedali. V ednoj fabriki tak gorgemlejo lüstvo, ka ji(h) vzemajo povejmo za par mejsacov, maksimalno za edno leto. Po tistim njim ali podukšajo ali nej pögodbo. Stalno (állandó) delo pa samo malo lüdi ma. Steri majo stalno delo, tisti od leta do leta vekšo plačo dobijo, štera pokrija inflacijo. Tej drugi pa ostanejo pri tistoj plači, kak so je gorvzeli.
V ednoj drügoj fabriki tü strašno dosta trbej delati na mejsec, povejmo, za 17-18 gezero forintov. Napona več želejo od nji, natelke, ka delavci srednje generacije že tau ne morejo spitavati. Sto pa rekord ne naredi, tistomi menja v mikrofon na glas not povejo pa me dajo nistarni cajt. Če sé ma delo ne pobaukše, leko se spuca. Zvün sramote eške delo tü zgübi. Pa mislim eške dosta takšoga geste. Med etakšimi pogoji morejo naši tü delati, biti pripravleni na intenzivno pa kvalitetno delo. Pri tom samo tau šanta, da tej tihinci skurok (k)šenki dobijo delovno Silo. Dobro pa znamo, ka do naši slovenski lüdje vödržali. Moremo sé vüpati, ka tau dünok nede napona tak. K tomi de tau tü potrejbno, ka vse več pa visko moremo biti šolarivani, ka je gnes tü nej šala pa nej (k)šenki.
I. Barber
... DO
MADŽARSKE
Prireditve ob 1100-letnici
Madžarska praznuje letos 1100-letnico prihoda Madžarov na ozemlje med Donavo in Tiszo. V počastitev obletnice potekajo po vsej država razne prireditve. V Monoštru bo osrednji program v ta namen potekal od 12. do 14. julija, in sicer z naslovom Festival dobrega sosedstva. 12. julija se bodo na trgu Szell Kalman srečali ljudski obrtniki in rokodelci obmejnih pokrajin ter predstavah svojo obrt. Prireditev bo povezana s sejmom izdelkov ljudske obrti. 13. julija bodo v Gledališki dvorani odprli razstavo manjšinskih ustvarjalcev Železne županije. Isti dan bo potekala konferenca z naslovom “Regije ob meji”, v okviru le-te bodo predstavili Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, najnovejšo knjigo etnologinje Marije Kozar-Mukič. 13. in 14. julija pa bodo v okviru “obmejnega piknika” nastopale narodnostne skupine.
Imenovanje
Sl. julijem je Arpad Göncz predsednik Republike Madžarske imenoval za univerzitetnega profesorja dr. Karla Gadanyija, predstojnika katedre za slovansko filologijo na Visoki pedagoški šoli v Sombotelu.
Slovo od filerjev
Od 1. julija v denarnem prometu ne velja bankovec v vrednosti 50 forintov. Namesto le-tega obstaja že dalj časa kovanec. Enaka usoda čaka po 30. septembru tudi filerje, torej kovance za 10, 20 in 50 filerjev. Trenutno je v prometu 720 milijonov kovancev tega drobiža. Narodna banka Madžarske - na podlagi prejšnjih izkušenj - računa, da bo dobila nazaj približno dve tretjini teh drobnih kovancev v vrednosti 75 milijonov forintov.
Prekupčevanje z novorojenčki
V Kaliforniji so prijeli Američanko madžarskega rodu, ki je “prekupčevala” z novorojenčki. Več kot tridesetim nosečnicam z Madžarske je “omogočila” potovanje v ZDA in tam so se po porodu odpovedale otrokom. Novorojenčke so posvojile družine brez otrok, za to so posredovalki odštele 80 tisoč dolarjev. Mame nosečnice so dobile 18 tisoč dolarjev. Obstaja sum, da so podobni transporti prihajali v Ameriko tudi iz Romunije, Poljske in Rusije.

Porabje, 11. julija 1996
6
ZEMLA RAJSKA MILA
Tij zemla rajska, mila, / prekmurski lüjbi kraj, Zakoj sva se ločila, / da žalosten sam zdaj?!...
Na mejnom prehodi v Gederovcaj je v enom Vog-
rskom pa slovenskom autoni puno goslarski škeli. Pa sedem lüdi. Anita - pa Stanko, Feri, Piko, Jože, Francek, Erni. Dekle so povedane po lepoti, po-
dje pa po velikosti. (Kak sam rad, ka sam gnauk nej ge najmenši! ) Če bi nas pojbov sedem bilau, te bi leko bili, kak v pripovejst!. Sneguljčica (Hófehérke) pa sedem törpinov.
Gnauk svejta je biu en lejpi - lejpi mali rosag, prejk sedem Müre pa prejk devet Rabe, šteroma je Prekmurje bilau ime. V tom kralestvi so živeli lejpi, vrli, flajsni, lüštni lidgé. Vse je bilau poredi, samo tau nej, ka so siromacke bili. Zato pa so mogli titi po svejti -srečo probati... S trebüjöm za krüjom.
Kelko so vendrak té siromacke v pripovejstvi mogli pejški klepati!?! Ge sam v zrankoma v petoj vöri üšo iz Sombotela, pa
smo večer v pau sedmoj Prišli v Ranku/eil. Če rejsan sta Stanko pa Jože gazpedal z lejvo nogau tö Ídačila, nej samo s pravo. Ranku/eil je na drügom
konci Avstrije, pri švicarskoj grajnce Pri vragi daleč! Če rejsan nas je Štefan, predsednik Drüštva Slovenija, že dvej vöri prva Čako na avtocesti, kak
smo mi Prišli. Zmejs je Eleki (Malomi) vodau paranč, ka nas pod. ladno zeleno lipo more čakati z mrzlim pivom. Dje buma, baukše nam je spadnilo, kak v buči eno zavüje. Pri drügom pivi več Štefan tö nej skrb emo avtocesto. Pri tretjom pa je pod lipo že bilau puno Slovencov iz Prekmurja in Porabje. Gda smo šli gledat, gde de Piko spau, so se aukna v Milanovoj iži napunile z nager glavami, štere so nam vödale, ka jim gos-large iz domovine Slovenije takcofart morejo eno potegniti. Podje so dobra vužgala ka ka je že malo kisnau bilau. Vrkaj v stanovanji (lakás) pa je dja pa nej pun Sto büu vsega dobroga. Mati Marija pa Renata in Monika so
ojdle po künji kak spiš. Mi smo sé pa nej šonali tistomi, ka so nam ponüjali. Štefan Mrau pa se je samo žaurdjo: Baug moj, Baug moj, Vejpa ne gejte telko tü, ka sam vam ge doma v Altachi speko fanjsko mesau z gobicami, pa što de te tisto djo?!
Te pa nej čüda, ka tačas, ka smo k Bedőkovim Prišli v en tretji kraj (kakši 30 kilomejterov? ), tačas sta gazda pa či že malo zadremala. Depa vertinja nas s takšim veseljdom sprejela, ka je za en malo že vse živelo. Ka ka je nauč bila, naši goslarge so mogli po šker pa sejkati! Človek má čütenje, ka so domačini radi, ka so k njim Prišli lidgé iz domovine. Pa ka sé uni, kak Slovenci, šteri delajo razstepani v pokrajini (tartomány) Vorarlberg, tö leko srečajo. Zato so tö naredili Društvo Slovenija, ka naj bi je tau drüštvo Večkrat drüžilo. Kak njihov slogan pravi: Bodite z nami in ne boste sami! Gospaud Póczak tak šaca, ka je v pokrajini Vorarlberg blüzi 1000-1200 Slovencov, v Rankweili pa bližini pa blüzi 200. Od predsednika Škerlaka sam zvödo, ka vsakšo leto majo pet-šest vekši programov. Uni bi želeli, ka bi malo bole sodelovali (eg-yüttműködni) s Porabjem tö, zato so tö pozvali na svoje velko srečanje predsednika Slovenske zveze na Madžarskem, Jožeta
Hirnöka tö. Pri tom bi jim leko pomagala Pikona (Viktor Flisar) turistična firmo tö. Vüpajo se, ka 10-oga augustuša, k sv. Šebeštjani, doma v Prekmurji, gde se srečajo z
domanjimi lidami tisti, ki v Vorarlbergi delajo, Porabci tö malo pridejo. Program se zadvečarka v štrtoj vöri začne.
V nedelo (30. junija), gda
so meli svojo velko srečanje vanej na športnom igrišči, je veselo bilau, ka so eške ftiči spejvali. Gda ji je Ansambel Črnko püsto. Narejdke Podje so ma davali, kak če bi mujs bilau. Lüstvo pa je samo
prihajalo pa prihajalo. Gesti pa piti pa sfaldjavalo in sfaldjavalo. Telko ji je prej eške nigdar nej bilau.
Ge sam se z dostimi lidami pogovarjo (sam ji
“spovedavo pod lipo”, kalk bi Emi pravo). V naslednji (következő) numaraj malo bole konkretno tö nutri pokažemo té lüdi. Tak sam vövzöu iz njini
reči, ka so vsi radi, ka so delo dobili v Vorarlbergi, depa don ji skoraj vse nika nazaj vlečé domau. Tihinski krüj je prej tihinski krüj, če rejsan je malo vekši, kak doma. Domovina je li domovina. Domovina je li samo ena, kak - mati.
Gda smo odhajali domau, so nam vsi mahali z rokami: Zbaugom! Zbaugom! Oče Krau pa je kuste skuzé točo, ka je njegova či (“Manekenka”, kak bi Emi pravo) odhajala. Točo skuzé, če rejsan se za en keden pá srečajo. Leko, ka v tihinskom en keden nej samo en keden dugi?...
Kralični so tö tekle skuzé po obrazi doj. Njeni kak biks čmi vlaské pa so me spomnili, ka una don ne more biti Sneguljčica. Spomnili so me, ka tau, ka ge pripovejdam, don ne more biti pravljica, liki živlenje samo. Takšo, kakšo je.
Francek Mukič
Igrala je, igrala je, Stankotova banda...
Fanti se zbirajo, na dekline čakajo...
Štefan Škerlak, predsednik Društva Slovenija
Smej je pau življenja
Porabje, 11. julija 1996
7
OTROŠKI SVET
Milan Vincetič
EDELWEISS
Pritisno sem nous na glažojno, zato ka san od nekda rad gledo bliskanco in zabezekno: čista malo fkraj od mene, na čistini nasproti babjoga kouta, je razkoračeno kak kmični pozoj stao moj stari oča. Z levo rokou je zvao oblake naj že gnouk pridejo, ka jin razpara bleke, z desnof pa divdže majutao s sekirico, šteri je pravo zavolo vrezene planinke pri rezili edelweiss.
Če san le bole zarobo vüje, sen lejko zarazmo: “Babji kout je vrajža luknja,
štera zmejša tudi smutla, šviga, svaga, vdrapni vraga... ";
Istina: prle sajasti, napnjeni oblaki so se kak blisk spremenili v birkice, on pa si je samo obriso edelweiss v šörc in si natočo klintona.
-A tej vaš edelweiss rejsan fse presejka? san polukno iz iže.
-Tudi tisto, ka ne vidimo, grajšček moj, je sopo in s kazalcom probao, če je radosti ostra.
Šče isti večer se mi je posvejtilo: v kmici san
mu fkradno edelweiss, se odzibo pod jablano in začo na fso mouč majütati po zraki in si mrmrati:
“Babji kout je vrajža luk-
nja,
štera zmejša tudi smutla, šviga, švaga, vdrapni vraga,
da Milenika počaka!... " Pritajo san se, načik preklestvo ne bi hasnolo. V glavej san si naslikao Milenikin obraz, njene kak lešnik rdžave oči, štere so me zacumprale sikšo leto, da je prišla na
vejs. Ponavlo san in ponavlo, naj mi bogec ali što že nazaj da Mileniko, zato ka se ona nemre samo tak pogrezniti v zemlo v njenom Varaši,
šteroga ime san s tin-tastin klabajsom okrožo na mapi. Poleg fsega toga mi je šče ob küšüvanji oblübila, ka se vidiva ob prvih julijskih bliskancaj. Za slaba dva kedna se je v babjom kouti pa načemerilo, te šče bole repeče kak prvič. Stari oča je samo spod čela gledao zbesnjeno nebo, zato ka
tou gori kuja smolou in žveplo. Nej in nej se je mogo zmejriti, kan je zginil njegov edelweiss: nej ga bilo niti v niti na niti pod omaro. Ges pa - tudi če bi mi vrtao kolena, ne bi niti gecno. Šče več: kda je že zamlela kak orej debela toča, san si potüjma mrmro, naj mi ta peklenska blis-kanca že naplavi mojo Mileniko, štera zdaj gvüšno sedi v svoji varaški iži. Tudi ona zdaj buli v glažojne, po šterij deževne kaple rišejo najina imena.
Šče sreča, ka mi neje vido v glavo moj stari Oča, šteri si je cejli potrejti nalejvo klinton in si grijzo čobe. Glejdo je skoz oukno kak küp nesreče, tü pa tam ga je obsijala bliskanca in kda san že mislo, da de po meni, mi je pomigno s prstom.
-Na, grajšček moj, predfčera je prišlo, je zamomlo pred sebe in me poščegeto pod nosom z drouvnim pismom.
Čüto san, ka je to njeno edino in zadnje pismo. Rouke so se mi trousile,
da san prešto, ka se je odselila v nekši dalešnji Varaš, skuze so me kar zalejvale, stari oča pa me je samo poglado po lasaj. Od srama san zbejžo pod lugaš in v rokej zakopo lica.
Oddejno san si. Sklačo san si njeno pismo ra srakico in šče isti večer odišo k vodi jonatanki. Sekirice, mojega edelweissa, pa nindri. Do lakta san segno v lüknjo - pa nikaj. Iz mračine se je samo naednouk naluščila tenja staroga oča. -Püsti jo, grajšček moj, je vlejko, znakar je spadnila trnok trnok globoko.
In nikaj več. Kak če. bi si pregrizno gezik.
Kak medved se je odzibao po klanci, ges pa san po dosta dosta lejtaj, kda san podejro že süjo jablano, najšo najino sekirico. Rdžava je že bila kak lübezen do moje indašnje Milenike, samo edehveiss, ta drouvna vrejzana planinka, se je šče neje dala letom kak tudi njene kak lešnik tople očij.
MRAVLJA IN POLŽ
1) MRAVLJA, MRAVLJI—CA, IZ MRAVLJIŠČA KU- KA- LA, MRAVLJA,
MRAVLJI-CA, KAJ JE VI-DE- LA.
V travi, travici, leze ena čudna stvar, v travi, travici, polžek samotar.
Jojme, jojmene, kaj če zleze na goro, jojme, jojmene, potlej bo hudo.
Mravlja, mravljica, v luknjico je smuknila, mravlja, mravljica, polžku je ušla.
Porabje, 11. julija 1996
Foto: K. Holec
JUBILANH SMO BILI V ŠENDVIDI
Mešani pevski zbor Avgust Pavel z G. Senika je letos 25-krat bio navzauči v Sloveniji v Šendvidi na pevskem tabori. Tabor 27 lejt žive, dela. Sto
je nej odo tam pa nej vido té tabor, si ne more zmisliti, kak lejpo je v Šendvidi. Kak je dr. Boris Kuhar, govornik prireditev tam povedo: “... ej taki nima celi svet. ” Letos je 238 domanji pevski zborov pa 5 zamejsiti zborov bilau na tabori. Tau je vsevküper več kak 7 gezero lüdi bilau pa k tome moremo vcuj računati pihalno godbo. Samo si zmislite, ka telko lüdi nagnauk spejva.
Program je teko po staroj šegi. V soboto zvečer smo zamejski zbori meli
koncert v šendviškoj šauli. Gda smo se predstavili pa smo povedli, ka smo jubilanti, smo od velkoga ploskanja dugo nej do rejči Prišli. Po
tistin je naš zbor majhni dar predau tistim, steri so dosta naprajli za tau, da je zbor telkokrat bio navzauči v Šendvidi. Tau so: organizatori pevskega tabora Šendvid in Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Mislim, da mi nej potrejbno povedati, da je potne stroške finansirala Zveza Slovencev na Madžarskem. Naši pevci sé lepo zahvalujejo za tau.
Sploj lejpi večer je bio tau, čütili smo se dobra, ponosni smo bili na tau, da smo leko zadobili 25. obletnico. Etakšoga reda
človeki tau tü napamet pride, da izmed nas pred 25. lejtami skurok eden nej navzauči biu v Šendvidi. Samo naša pevka, Vera Gašpar je leko na tau ponosna, da je pred 25. lejtami ona že tam bila. Etakšoga reda se šika misliti na vse tiste, ki so lejt do lejti navzauči bili, so gordržali zbor. Dosti je nas že naveke zapüstilo, med njimi Andraš Čabai, prejšnji dirigent tü. Na pokojne se Zdaj spominjamo, na vse tiste, steri so eške med nami smo pa ponosni. Na drugi den, na glavnoj prireditvi je sedem gezero lüdi vküp spejvalo 15 naut. Najoprvin so vaje v 9. vöri. Skauz se je tak dež lejvo, liki bi ga s škafa lejvali. Dapa 7 gezero Pevcom je ranč nej napamet prišlo, da bi proba za dežja volo taostala. Moremo povedati, ka na skupnom koncerti samo od tistega mau spejva-mo, ka nas vodi Marija Trifus, 11 lejt. Tau je ona dosegnila, ka je nej malo delo, zatok, ka se moremo na te program poseba pripravlati.
Z lejpimi spomini smo prišli domau.
I. Barber
HEJC MORE BITI
Ufonge v Porabji
V Porabji gestejo ena starejša ženska, šterim so njina stara mati tak pripovejdali, ka večer, gda v ausmoj vöri večerdje zvonijo, nej slabaudno vö z rama titi, paunauči pa nej v takšoj mesti oditi, gde se poti križajo, ka človek naleki leko kakše čaralice sreča. Ta ženska so zdaj vendrak blüzi telko stari, kak so tistoga ipa bili njina babica. Uni tö dajo valati, ka je tau sveta istina, pa ka je dobra té tanača nutri držati. Sploj pa v zimskij cajtaj, gda je v ausmoj vöri že kmica.
Svojo ižo majo na brgej. Na takšoj mesti, ka se lepau taprejk na Štajersko vidi. Tam so tö na brgej iže. Te pa ništamo paut vnoči v edenajstoj vöri -eške dobra, ka nej v dvanajstoj! - nika tavö z iže dejo, pa te vidijo, ka tam na štajerskaj brgaj nika svejklo dé prauti njim. Te se za en cajt ta sveklina obrné, pa dé tanazaj. Ta pa nazaj odi, kak inda svejta kakši fajamangli. Ali pa v moderni cajtaj ufonge, tisti talejre, šteri v lufti lejčejo pa svejtijo. Ženska
so se en cajt čüdivati, natau so pa lepau nazaj nutri odševerdjali. Vnoči dvanajsat vöra več tö nej z daleč vkraj bila.
Te pa drugi den vidijo, ka ranč tam, kak so prvo nauč lejtali žerdjavi ufonge, lejčejo gor pa doj - žerdjavo rdeči traktorge. Grauzge so okapali.
Uff! Uff!
Francek Mukič
PORABJE
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tel: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3. s. 1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).
ISNN 12187062.
Časopis izhaja z denamo pomočjo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine. E-MAIL: MUKICS@IND. EUNET. HU