Mii.il.. .li.- . »»Mri. Leto LSI_V Ljubljani, t petek 17. februarja 1933_Stev. 40 Cena 1 Din ~ ŠT*^*^ W % W * 11 / M * M^l^Of/t/VECii Kopitarjevi ui.b/UI ^ - jeva 6. telefon 299» Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 2996, 2994 in 2050 --Izhaja vsak dan ijotraj. razen ponedeljka in dneva po praznika Ozračje v Podonavju se čisti Trozvezmi pakt med Jugoslavijo, Romunijo in CSR miHlll liHim IIIBiliiiMIBMIMMMMMMM Na napačni poti Časopisje nekih sil, ki jih vidimo na delu povsod, kjer se snuje kaj proti naši državi, nas opozarja na neki shod znane VMRO kot na dogo-dak prav posebnega pomena. Prav to dejstvo, da se namreč zborovanje makedonske revolucionarne organizacije Mihajlova, ki ima svoje sestanke gotovo vsako leto, napihuje topot po tujem tisku v politično afero prve vrste, ko se obenem izve za vse mogoče druge intrige proti Jugoslaviji, druga drugi podobne na las, potrjuje sum, da vsa te akcije režira ena in ista roka. Prav za prav ni to več sum, ampak popolna gotovost in to dejstvo *elo olajša pravilno sodbo o zborovanju mihajlov-skih komitašev v Gornji Džumaji. Mi smo kot Jugoslovani po Strossmayerjevi tradiciji gotovo odkritosrčni prijatelji hudo preizkušenega bolgarskega naroda, ki bi si bil prihranil mnogo trpljenja, ako bi se bil pravočasno osvobodil vplivov bivšega tujega dinasta in njegovih pod-repnikov in tako ustvaril potrebne predpogoje za 7;sdinjenje vseh jugoslovanskih rodov v eno državno celoto. Taka rešitev bi bila obenem vsemu slo-vanstvu pa Evropi sploh prihranila tudi tako zvano makedonsko vprašanje, ki ga zdaj naenkrat s posebno silo skušajo povzdigniti v posebno aktualen iin pereč problem s pomočjo tujih faktorjev, ki so principielni sovražniki vseh Jugoslovanov in so jim naša notranja vprašanja bila vprašanja vedno le v toliko, v kolikor so jih skušali izrabljati v svoje protislovanske osvajalske namene. Kar so evojčas delali otomanski vladarji, habsburgovci, hohencolarni pa tudi angleški imperialisti, da južne Slovane drže narazen, v tem se vadijo danes drugi, ki smatrajo Balkan za »sfero svojega vpliva«. Če bi politiki bratskega bolgarskega naroda ne bili po čuvstvlh ressentimenta nad usodo, ki napake narodov navadno kaznuje še veliko bolj neusmiljeno nego grehe posameznika, pa po razočaranju nad neizpolnjenimi sanjami, po veliki večini tako zaslepljeni, da ne vidijo niti tega, kar naravnost bije v oči, bi se gotovo zavedli, da so le igrača v tujih rokah in da bi, ako bi se ti računi posrečili, z vsemi ostalimi Jugoslovani vred postali zopet samo hlapci tujcu, kakor so že bili. To je dokaz, da ni dovolj, če je človek samo patriot, ki se da voditi po svojih čuvstvih, ampak da si mora tudi v najtežavnejših okoliščinah — in v takih okoliščinah še prav posebno — ohraniti toliko zdrave pameti iu hladnega gledanja, da ne bo iz slapega nacionalizma sam svojemu narodu prizadeval največje škode, kakor to dela slavna VMRV. ta največja nesreča bolgarskega naroda, kakor je za največjega sočutja vredni ukrajinski narod največja nesreča njena UOW. Teroristične organizacije namreč ne bodo re-Sila vprašanj, ki obstojajo med slovanskimi narodi, najmenj pa take, ki hota ali nehote stoje pod vplivi tujih faktorjev. Kot ljudje krščanske kulture vsako ilegalno organizacijo in borbo sploh a limine odklanjamo, naj gre borba, za še tako opravičeno stvar, ki inora biti tako globoko etično fundirana, da mora in more zmagati zgolj po etičnih sredstvih, in geslo »non violence« za nas ni samo zahteva golega narodnega interesa, ampak tudi vrhovnega moralnega principa. Kar se tiča stvari, ki jo hočejo izvojevati mihajlovci, pa je še veliko vprašanje, koliko je sploh utemeljena tako v načelih narodne pravice kakor v interesu jugoslovanstva. Vemo. da so tako patriotični Bolgari, kakor je bil Stambolij-ski, najbolj dalekogledni državnik, kar so'jih Bolgari imeli, v tem oziru imel precej drugačne nazora nego komitaški četovodja Vanče Mihajlov. Pa še danes ima bolgarski narod može — žalibog da se ne morejo uveljaviti — ki vidijo edino pravo rešitev problema, okoli katerega se trudijo raa-kedonstvujoči revolucionarji, v prijateljskih in zavezniških odnošajih z Jugoslavijo, ki naj se po dobi potrebna evolucije, ki bo poglobila medsebojno umevanje in izločila psihološke zavore in zgodovinske ressentimente. krona po državnopoli-tičnem zedinjenju vseh Jugoslovanov. S puškami in bombami, ki jih plačujejo tuji rovarji, pa se take stvari ne bodo rešile, tudi ne v slučaju, če se pridruži stvari mihajlovcev ta ali oni desperado, kakor na primer gospod Marko Dcšen. Traba je namreč tudi v tem slučaju povedati, kar smo naglašali že včeraj, da noben resničen in iskren Jugoslovan, naj misli o vseh raznih jugoslovanskih notranjih problemih tako ali drugače, ne more dovoliti, da bi se vmešavale v naše interne zadeve tuje sile, ki gredo za rušenjem naše državne in narodnopolitične skupnosti, ki sa mora v dunu naše jugoslovanske in slovanske tradicije še razširiti, ne pa po eksaltiranosti, ki ne pozna n bene meje, majati. Naj bodo tujci ali pa nam sorodni narodi, vsak bo zadel ob odločen odpor nas vse t, če bi skušal ogrožati našo državno integriteto, pa naj je vede v tuji službi ali pa se da od n"š!h neprijateljev kot orodja po svoji nerazumni jtrasti slepo izrabljati. To naj vzamejo na znanje tudi oni, ki so zborovali v Gornji Džumaji. Hesiicci ali norčevan e Pariz, 16. febr. tg. »Petit Journal«, ki spada k časnikarskemu konrcrnu drž. podta.inika Piera Co-ti.ia prinu-a senzacionalno vest iz Rima. da sta 1'ramija in Jugoslavija ofirijelno obvestili Musso-'inija, da sta pripravljeni začeti c Italijo pogajanja ca sklenitev prijateljske pogodbe in pogodbe o ne-napicanju. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: tudi podnevi bo mrzlo in se bo začasno zjasnilo. V par dneh bo morda močneje snežilo. Južne Alpe: začasno se bo pooblačilo in bo nalahno padal snetL Temperatura te bo znižala. Ljubljana, 16. februarja. V hotelu »des Berges« v Ženevi se je te dni, 13. in 14. februarja, delala evropska politika velikega sloga. Zunanji ministri Male zveze so podpisali pakt, s katerim se razveljavljajo dosedanje dvostranske pogodbe in sicer romunsko-češkoslo-vaška od 23. aprila 1921, romuiisko-jugoslovanska od 7. junija 1921 ter jugoslovansko-českoslovaška od 21. majnika 1922, ki so tlo sedaj predstavljale mednarodni temelj Male antante (zveze) in zlijejo v eno trostransko pogodbo med omenjenimi državami. Govoriti smemo o zgodovinskem datumu, ki je otvoril popolnoma novo dobo v evropski politiki. Dosihmal nas sestanki Male zveze, ki so si leto za letom sledili zaporedoma po vseh treh državah, niso razvadili. Navajeni smo bili na medle, brezplodne konference, brez kakšnega smelejšega poleta, brez širokih inicijativ, na katerih so se leno registrirali mednarodnopolitični dogodki in kj so se navadno končale s sentimentalnim verbaliziranjem o popolnem sporazumu. Čimbolj so se na ozemlju Podonavja — torej uprav v delavnici Male zveze — začeli kopičiti komplicirani politični problemi, čim hujše je pritiskala gospodarska beda, čim več destruktivnih sil je začelo dvigati glave, čim bolj je vse vpilo po odrešilnem dejanju, tim slabše je prihajalo do izraza sodelovanje in tim večja je posiajala zbeganost in brezglavost, da ne rečemo brezidejuost. v krogih Male zveze. Mesto da bi bila ostala zaščit-nica s krvjo kupljenih pravic in trajno svarilo za nepremišljene avanturiste, je Mala zveza postala predmet zasmehovanja, saj si je neki dunajski dnevnik dovolil 10. majnika 1931 neslano šalo. češ »da je Mala zveza društvo beračev, ki ima samo to socialno funkcijo, da pobira denarno pomoč od Francije«. Zato res ti čudno, da se je ravno v Podonavju kmalu začel razkošen ole< najrazličnejših mednarodnih apetitov. Le ob popolnoma uspavani Mali zvezi so mogli pognati tik pred durmi pokreti. ki sicer uspevajo samo v zanemarjeni zemlji, prepuščeni plevelu, ki ga po mili volji naseva vsak politični veter. »In kadar sejalec spi, pride sovražnik in naseje ljulike ...« Začelo se je z revizijomizmom, prav plaho spočetka, iz strahu, kakšna bo reakcija. Reakcije ni bilo. Šepetanje je postalo vpitje, ki so ga povzele nahujskane, od raznih nacionalizmov obnorele mase. Vmes pa je začel udarjati komaj ukročeni imperijalizem od severa, juga in vzhoda. Marca 1931 treskne prva bomba, ko se je razgalil pred nami vsenemški carinski načrt. Če ni postal dejstvo. temu ni kriva Mala zveza. Nasprotno. Nato so se v splošni idejni zmedenosti, spočeti iz strahu ali iz preračunjenega egoizma, rodili najmnogovrst-nejši načrti o organizaciji Podonavja. Ako med njimi najdemo nesramno predrzne predloge naših sosednih držav, bomo enotnega načrta Male zveze zaman iskali. Ni ga, ker vlada anarhija. Mala zveza je potisnjena v defenzivo. Moralo je priti še hujše. Ozemlje Male zveze so si razne sosede' začele porazdeljevati med seboj v interesne cone na isti način, kakor svoje dni umirajoče turško cesarstvo. Tudi to še ni moglo prebuditi Male zveze iz njene letargije. oziroma bolje rečeno, iztrgati nekatere njene zaveznice iz pre-šestnih objemov s svojimi lastnimi smrtnimi nasprotnicami Razdiralna propaganda je sedaj smela zapustiti noč. zanesti naša telesa na javni trg da jih tam očitno pred vso Evropo razmesari. Tevton-ski krik vseli mogočih fašizmov naj bi zadušil proteste nedolžne žrtve. Takšna je bila zgodovina naše Malp zveze, da ne omenimo nepremostljivih gospodarskih nasprotstev, ki so zijala med nami in onemogočala s- delovanje ob času najhujšega gospodarskega trpljenja. Nikakor ne bi hoteli delati komu krivice niti nalagati težko odgovornost za toliko brezbrižnost komurkoli od bivših voditeljev Male zveze, med katerimi je s-mo eden. dr. Beneš, ki je bil pri njenem krstu. Toda spričo nespodbitnih dejstev, nabranih na zadnji belgrajslu konferenci decembra 1932 in na sedanjem zgodovinskem sestanku v Ženevi, se ni mogoče ubraniti vtisu, da je imel prihod našega zunanjega ministra B. Jevliča v mednarodno politiko in v triumvirat Male zveze zelo osvežujoč učinek. Z B. Jevtičem je prišlo več odločnosti in več doslednosti, več samozavesti in več smoternosti v Malo trozvezo. Že v decembru 1932 se je zdelo, da je doba sedem nerodovitnih let Male zveze končana in da se začenja doba povečane aktivnosti. Nismo se motili, kajti ženevski sestanek je dokaz, da je nova hrbtenica res zrasla in da so 6e pod impulzom našega zunanjega ministra, kateremu je treba k temu uspehu v interesu reda iti miru v Podonavju iskreno čestitati, naenkrat našli ne samo novi. sve-žejši in konkretni cilji, ampak tudi nove metodo skupnega dela. Mala zveza je umrla, živela Mala zveza! Do sedaj bilka, s katero so se samooblastno igrali vsi mednarodnopolitični vetrovi, dosedaj sentimentalna bratovščina treh drugov, ki so se prav po filistrsko shajali pri »družinskem omizju« k rednim brezpredmetnim kramljanjem, zunaj v življenju pa hodili vsak svoja ločena pota, je Mala zveza z ženevskim paktom, ki mora biti ie ratiliciran od posa- meznih držav, postala ena sama mednarodnopoli-tična enota, z eno voljo, z eno politiko, z enim zastopstvom, ki govori v krogu narodov sveta v ime-iiu 50 milijonov ljudi. Ta novi pakt, nekak em-brijo vseevropske državne fedracije, pre]>oveduje svojim članom, da bi svojevoljno vrtoglaviti okrog v mednarodni politiki, sledeč trenotnim čustvenim impulzom ali diktatu ozkosrčnega egoizma. Države Male zveze so si prostovoljno okrnile svobodo kre-tanja, da morejo v zboru narodov nastopiti kot velesila. Ta nova edinica ima svoj Stalni svet, ki ga sestavljajo zunanji minstri, in svoje trajno tajništvo pri Zvezi narodov. To je eksekutivna oblast nove politične edinice. ki se je predstavila Evropi. Toda sklepi ženevskega pakta gredo še dalje, ker so sto- Ženeva, 16. febr. tg. Danes so zunanji ministri Male antante podpisali trostranski pakt o enotni zunanji politiki. Ministri so izdali tale komunike o . novem paktu: Glavna naloga sestanka treh zunanjih ministrov v Ženevi je bila sestava organizacijskega načrta za Malo antanto v zmislu sklepov december-skega sestanka v Belgradu Ministri so smatrali za potrebno, da okrepijo mirovno delo in delo za organizacijo miru in poglobitev gospodarskih stikov z vsemi državami brez razlike, zlasti pa z državami v Srednji Evropi. Prav tako pa naj se Mali antanti da novo smer in da se položi odnošaje prijateljstva in zavezništva med državami Male antante na novo organizacijsko in čvrsto osnovo. To se je smatralo potrebno zaradi preureditve Male antante v mednarodno enolično organizacijo, ki bi bila dostopna tudi drugim evropskim državam kot pogoj, ki se naj določi za vsak primer posebej. Ta preureditev je deloma statutarična, deloma politična in deloma gospodarskega značaja. V statutaričnem oziru so iienili, naj bi bila Mala antanta organizacija, ki bo vodila skupno politiko preko stalnega sveta Male antante. Ta svet bodo tvorili zunanji ministri vseh treh držav Svetu bo na razpolago stalno tajništvo. ki bo delovalo brez prestanka v Ženevi. Za progresivno koordinacijo gospodarskih interesov med temi tremi državami samimi in z drugimi državami se ustanovi gospodarski svet. Izvršilna ob ast Stalni svet Male antente se bo obvezno sestajal najmanj trikrat letno. Ti sestanki se bodo najprvo vršili v posameznih prestolnicah Male antante, nato v Ženevi o priliki sestankov Dru'tva narodov, tretji sestanki pa bodo v krajih, ki bodo odgovarjali političnim potrebam. Predsedništvo sveta Male antante bo pripadalo tri leta izmenično posameznim zunanjim ministrom držav Male antante. Ena zunan a poVtika Da bi se pa v političnem oziru še jasneje opredelila preureditev Male antante v mednarodno za-jeduico, ki ima svojo posebno personalnost. so trije zunanji ministri sklenili, da je treba za vsako politično pogodbo vsake države Male antante. zn vsaki unilateralni pakt, ki lahko izpremeni sedanji poii-{ tični položaj države Male antante, napram drugi ! državi, prav tako pa tudi za vsako gospodarsko pogodbo z važnimi političnimi posledicami, skratka za vsako tako dejanje soglasnega pristanka sveta Male antante. Dalje so sklenili, naj bi bile sedanje politične pogodbe držav Male antante z drugimi držovami i progresivne in po možnosti unifieirane. Dalje naj j se skupna politika stalnega sveta Male antante na- Praga, 16. febr. tg. 0 novem paktu male antante jo podal zunanji minister dr. Bcncš izjavo zastopnikom čeških listov: Ta pakt jc v času, ko sc vršijo poskusi, da bi sc izpremenilo današnje pravno in politično stanje r srednji Evropi, političen akt največjega pomena. Ta pakt naglasa, da hočejo vse tri države svoj položaj v srednji Lvropi predvsem ob-diža'i s svojimi lastnimi silami in lastnim delom, da hočejo biti subjekt in ne objokt mednarodno politike. Hočejo popolnoma jasno razmerje nasproti sosednjim državam in evropskim velesilam, razmerje polno varnosti in popolne neodvisnosti, pa tudii razmerje lojalnega sodelovanja. Nič drugega nočejo kakor mir, da te morejo posvetiti tvoii ao- pili tudi na polje gospodarskega sodelovanja. Med-naroduopolitična edinica je na tem, da se polagoma razvije tudi v gospodarsko enoto. Pomladitev Male zveze je razveseljiv pojav. Na predrzna izzivanja in na lakomne račune okrOg nas je bilo potrebno podati dokaze naSe življenjske sile in naše volje, da branimo meje naših treh domovin proti vsakomur, ki bi si delal iluzije, da sme nekaznovano segati po njih. Vstajenje Male zveze sredi labirinta imperialističnih tokov, ki se križajo v Podonavju, bo streznilo ozračje, pomirilo bo huronsko vpitje biričev, ki sejejo sovraštvo. In ta mir je potreben za resno <|elo. Dal Bog, da bi nova Mala zveza upravičila velike nade, ki jih v njo z ljubeznijo stavljamo Bogomil Joftič slanjn na splošna načela mednarodnih pogodb in povojnih paktov, kakoršni so na primer pakt o Društvu narodov, pariški pakt, splošna pogodba o arbitraži, morebitna konvencija o razorožitvi in lo-carinski pakt. Naposled so sklenili, da se naj pogodbe o sodelovanju med Rumunijo in Češkoslovaško od 23. aprila 1921, med Rumunijo in Jugoslavijo od 7. junija 1921 in med Češkoslovaško in Jugos'avijo od 31. avgusta 1922, ki so bile podaljšane 21. maja 1929 in ki so izpopolnjene z določbami tega pakta obnove za nedoločen čas. Za ustvar tev gosnotla^sh? enote Trije ministri so dalje sprejeli važne gospodarske sklepe, ki se med drugim nanašajo na po-dunavski problem nn železniške, zračne, poštne, telefonske, telegrafske in brezžične zveze in na razvoj gospodarskih stikov med tremi državami Male antante sploh in pos hej še na tarifo največje ugodnosti. Prav tako so sklenili, naj bi vlade vseh treh držav sklenile vse potrebno, kar naj poglobi njihovo skupno sodelovanje. Vse te določbe se vnesejo v konvencijo, ki jo bodo podpisali vsi trije zunanji ministri 16. fbLUV LNhCA, Ojic 17. leLu uurju ltfb«k hlev. 40. Krvava tragedija v sotnčnem Mtami Atentat na Roosevelta - v v Zupan Cermak umira Roosevelt ni zadet New York, 16. februarja, tg. Neposredno preden se je hotel Roosevelt vrniti s svojega potovanja po jugu, je moral predsednik Roosevelt prestati še nevaren napad. V sredo zvečer se jc hotel z železnico vrniti iz Miamia v New York, prej pa šc govoriti na glavnem trgu morskega kopališča, kjer se je zbralo 15.000 ljudi. Proti koncu njegovega govora pa jc bilo naenkrat oddanih pet strelov zaporedoma. Peš strelov - 5 ramenih Prvi slrel je zadel čikaškega župana Čermaka, ki je stal 0 metrov oddaljen od Roosevelta ia ga nevarno ranil. Nadaljni trije streli so ranili 3 ženske in 1 moškega tudi zelo hudo. Zdravnikova soproga Lilian Cross, ki je stala poleg atentatorja, se je obnašala zelo junaško in zbila atentatorju roko kvišku. Sekundo pozneje so že zagrabili detektivi napadalca in ga premagali. Ko so ga aretirali, je zaklical: »Hvala Bogu, da sem zadel Čermakal«, iz česar sklepajo, da atentat ni bil naperjen f.roti predsedniku Rooseveltu, temveč proti čikaškemu župauiu čermaku. Roosevelt se je po prvem strelu sklonil za sedež v avtomobilu. Niti trenutek se ni zbegal, temveč je pomagal županu Čermaku, da so ga položili v njegov voz in prepeljali v bolnišnico. Množici pa je pomignil in rekel, da je vse v redu. Svoje potovanje je odgodil, da bo mogel ostali ob Čcrmakovi postelji. Zalovan'.e po Ameriki Dasi je Florida pri volitvah predsednika navdušeno glasovala za Roosevelta in se torej bilo bati nobenega atentata, je spremljala predsednika močna detektivska straža. Vse prebivalstvo je izražalo veselje, da jc predsodek ostal nepoškodovan, dočim seveda obžalujejo vseh pet žrtev napada. Soproga Roosevelta je vzkliknila, ko so ji sporočili vest: »Hvaležna sem milostljivemu Bogu.« Hoover je takoj brzo javil svojemu nasledniku: »Skupno z vsemi ameriškimi državljani sem vesel, da ste ostali nepoškodovani.« Vest o atentatu je povzročila v vsej Ameriki veliko razburjenje. Vsi listi so izdali posebne izdaje. Cermak Atentator Zangara New York, 16. februarja, tg. Atentator Zan-gara je izjavil pri policiji, da jc pred dvema dnevoma sklenil, da izvrši atentat, ko je bral v časopisih, da bo Roosevelt govoril v Miamu. Že pred 10 leti je hotel ustreliti itaPjanskega kralja, sedaj pa izvršuje atentat na Roosevelta in vse ministre. Izjavil je, da hoče sploh postreliti vse vladarje sveta, ker je prepričan anarhist. Da se mu je atentat ponesrečil, je kriva velika množica ljudi, ravno tako kakor takrat, ko je izvršil atentat na italijanskega kralja. Zangara je rojen v Creti, po poklicu je zidar in je med vojno s;užil v italijanski cističnimi in anarhističnimi celicami. Vendar gre očividno za individualno dejanje anarhistično nagnjenega človeka, ki je nedvomno patologične narave. Ranjenci Pri županu Čermaku so prvotno takoj hoteli izvršiti operacijo, potem pa so se zdravniki premislili in sklenili počakati. Kroglja je zadela vrh jeter in obtičala v 11. rebru. Sedaj je stanje Čermaka razmeroma dobro in je upanje, da bo ostal vojski. V Miamiu je bival že dva meseca. Prej je i pri življenju. Od ostalih petih ranjencev je kritično živci v Pattersonu, v centrumu tekstilne industrije I samo stanje gospe GH!. Ostale tri ženske letovi- v državi New-Yersey. Policija je skušala najti do- j ščarke Crevvs, Sinnot in Caldvvell so dobile samo kaze, ali je Zangara v zvezi s tamkajšnjimi komu- majhne praske. Iz Narodnega predstavništva Deklaracija Narodnega Muha o ureditvi države Belgrad, 16. febr. 1. Na današnji seji je dobil Jjesedo predsednik novo ustanovljenega Narodnega .kluba, senator dr. Šuperina, ki je v imenu tega kluba proč i tal deklaracijo, v kateri pravi, da demokratski princip narodne suverenosti ne prihaja v konflikt z monarhistično obliko vladavine. Sedanja demokracija osnavlja položaj vladarja na načelu narodne suverenosti, po katerem je monarh šef izvršilne oblasti in poslednji reprezen-tant naroda v izvrševanju eksekutive. Na to stališče so se postavile politične organizacije v hrvatskih krajih ter se jasno izjavile za monarhistično obliko jugoslovanske države z na6ledstveno narodno dinastijo Karagijorgjevičev na čelu. Demokratska načela v svojih konsekvencah dajejo z oziram na socialno konstrukcijo ^naše zemlje kmetskemu staležu prvenstven položaj v organizaciji narodnih vprašanj. S stališča jugoslovanske državne celote in edinosti pa člani Narodnega kluba ugotavljajo sledeče: Da je naša država sestavljena državna zajed-nica iz več zgodovinskih političnih individualnosti, a jugoslovanstvo je skupno ime treh narodnih komponent: srbstva, hrvatstva in slovenstva, od katerih vsebuje vsaka na sebi vse narodne atribute. Unitaristični princip, če se hoče pametno in uspešno izvesti v eni sestavljeni in narodni za-jednici, kakor je naša, po naravnih pogojih obsta- skih in banovinskih samoupravah, zakon o zborovanjih in govorih ter političnih orgaaizacijah, svobodi tiska, volivni zakon, stojimo na stališču, da se morajo demokratski principi državljanskih pravic in političnih svoboščin v popolnosti zadovoljiti in zagarantirati, a sistem notranje ureditve države se mora postaviti na najširšo samoupravno podlago. Pri tem se morajo vpoštevati zgodovinske in politične individualnosti ter izključiti politično favoriziranje ter gospodarsko izrabljanje, kar je slučaj pri avtonomni ali federativni ureditvi. To deklaracijo so podpisali sledeči senatorji: dr. Benjamin Šuperina dr. Stanko Šverljuga, dr. Želimir Mažuranič, Štefan Jankovič, Tomo Jalžabetič, Peter Dobronič in dT. Oton Frangeš, ki ni član tega kluba. Nato je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za popoldne ob 6. Vojne priprave v Džehoi a London, 16, februarja, ž. Po vesteh iz Pekinga postaja položaj na Kitajskem vedno bolj napet. Potrjujejo se vesti, da se na džeholski meji neprestano vršijo koncentracije mandžurskih in japonskih čet. Tudi kitajski generali so storili vse potrebno za obrambo Džehola. Finančni minister Sung, ki tre-eutno nadomešča predsednika vlade, je imel sestanek s poveljniki kitajskih čet v Dže-holu. Po tem sestanku je izjavil časnikarjem, da je trdno prepričan, da bodo dali kitajski generali odločen odpor japonskim napadom, ker je od obrambe Džehola odvisna bodočnost Kitajske. Ženeva, 16. febr. AA. Kitajska delegacija je izdala ta-le komunike: Kitajska delegacija je bila opozorjena na brzojavko iz Tokija, po kateri je maršal Tuančižuj storil prvi korak k neposrednim razgovorom med Kitajci in Japonci v svrho ureditve mandžunskega spora. — Kitajski narod je ves edin v tem, da bo do konca vztrajal v odporu proti japonskemu napadu. Proglas katoličanov v Nemčiji Berlin, 16. februarja, ž. Berlinska katoliška zveza objavlja v »Germaniji« proglas, v katerem zelo ostro opozarja na bodoče politične dogodke. V proglasu beremo med drugim tole: Kar se je zgodilo od sredine preteklega leta v Nemčiji, predstavlja narodno zlo in propast, ki grozi, da nek, okrepitev in spopoln je vanje, je mogoč samo .u.n,cl nar°d°? blagostanlein pravno zavest držav na načelu popolne enakosti in enakopravnosti med | '"f;0*'. Trpljenje socialmh slojev fnstaja vedno Srbi, Hrvati in Slovenci ob zaključitvi vsake nad- I li,u'.šc !D "a dnevnem redu so uboji in sovraštvo, oblasti enega nad drugim; iz unitarističnega prin- iako 'e današnje stanje v Nemčiji. Smatramo kot cipa, ki v jugoslovanskem slučaju počiva na složni osnovi, izdelani na zgodovinskem razvoju, se ne sme pa tudi ne more izvesti enostavna oblika notranje organizacije države. Od vsega začetka je bilo jasno, a »časoma tudi brez dvoma z izraženo voljo posameznih sestavnih delov države in narodnih komponent ponovno dokazano, da za današnji razvojni stadij jugoslovanskega unitarizma centralistična ureditev države ni adekvatna forma politične integralnosti: odpor kljub spoznanju in izkušnjam ter jasno izraženemu razpoloženju vodi k sigurnemu neuspehu ter ima lahko samo nasproten učinek; unitaristični princip lahko brez škode prenese notranjo ureditev najširših samouprav z vsebinskimi označbami, bodisi avtonomije, bodisi federacije. Jugoslovanski unitaristični princip je bil od leta 1918 pa vse do danes uničen s tako zvano ideologijo integralnega jugoslovanstva, ki je v praksi brisal ravnopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, rušeč pri tem brez razloga prednosti zgodovinske pridobitve in posebnosti, ki so bile v pre-teklosti glavno oporišče borbe za obstanek in glavna kulturna podlaga ter neusmiljeno teptajoč pravice, interese, najsvetejše čute in narodni ponos. Z gledišča notranje ureditve države hrvatsko vprašanje ni rešeno in predstavlja prvenstven državni problem, ki ga je treba rešiti po teritorijalni razdelitvi in po komponentah samoupravne ali pokrajinske oblasti na podlagi utemeljenih in opravičenih teženj Hrvatov ter brez škode za državno celoto: na podlagi vsega tega se notranja ureditev Jugoslavije, obeležena v septembrski ustavi, ne more smatrati za definitivno. Stoječ na stališču splošnih demokratičnih načel narodne suverenosti, predstavljajo v današnjih razmerah državne pravice in politične svoboščine v polnem izrazu odločujoči faktor za politično ureditev. normalizacijo, za gospodarsko ln finančno olajšanja, za kulturni razvoj In socialni napredek. Uspeh postavljenih načel kakor tudi vseh drugih političnih načgl je odvisen v glavnem od Iskrenosti sodelovanja' vseh političnih faktorjev. Držeč ie pravkar izjavljenih načel, odreja logika z ozirom na našo soudeležbo v delu narodnega predstavništva naše združenje. V vprašanjih, ki so bila najavljena ali že stav- greh, ki je izvršen nad edketvom naroda, ker se danes proglasujejo za izdajalce možje, ki so prelivali svojo kri za domovino in ki ne morejo pristati na današnji nezdrav in nepravilen razvoj razmer v Nemčiji. Na desni stojijo oni, ki vodijo borbo proti marksistom, levi marksisti gredo v dve smeri, ki silita v nevarno ironto. Kakšen bo konec? Danes v Nemčiji stoji fronta proti fronti in Nemčija postaja vedno bolj zrelo področje za strašno državljansko vojno. Vojaštvo strelja na deiavce Bukareit, 16, februarja, ž. Položaj delavcev, ki so se zaprli v železniško delavnico, se je v teku noči še bolj poslabšal, to tembolj, ker oblasH niso dovolile, da bi družine pri'.- sle delavcem hrano. Nekaj pred šesto zjutraj so poslale oblasti delavcem ultimativni poziv, da zapustijo delavnico, kar pa so delavci energičro odklonili, dasiravno je poziv sledil trikrat. Nato je dobilo vojaštvo povelje, da uporabi orožje. Izstrelili sa f,'.otun, pri čemer sta biln dva delavca mrtva, okrog 20 pa jih je težko ranjenih padlo na zemljo. Veliko število delavcev je bilo tudi lažje ranjenih. Od hudo ranjenih delavcev se jih 16 bori s smrtjo. Ker so delavci uvideli, da je vsak upor zaman, so se vdali, nakar je vojaštvo zasedlo barikade in izpraznilo delavnice.. Pozneje je prišlo do manjših spopadov, pri katerih je bil neki vojak ubit, 22 pa ramenih. Razprava o roparskem umom Popoldanska razprava. (Nadaljevanje s 8. strani.) Ob 13.30 prekinjena dopoldanska razprava s« je ob 15.30 nadaljevala Zaslišane so bile mnoge priče, ki so podprle nekatere trditve za obtožencev alibi. Priča trgovec g. Anton Schuster: Blago je Lombar kupil 1. oktobra. Priča zobozdravnik dr. S f i 1 i g o j je izpovedal, da ni bil kritične dneve nikdar z obtožencem in tudi on ni bil pri njem, da bi mu kazal revolver. Obtoženec je trdil, da je bil prav on tisti, s katerim je šel usodnega dne in usodne ure po Večni poti. To je priča zanikala. Nisem bil ž njim na lovu. Videl ga nisem že pet do šest dni. Pri Martincu sta bila, ne j>a na Večni poti. Predsednik: Obtoženec trdi, da je bil pri vas in da ste mu kazali revolver.« Priča: «Nel< Obtoženec: »Ali niste videli v gozdu ciganov?« Priča odločno: »Teli nisem videl.« Priča pripomni, da je bil poprej na dopustu in zalo točno ve, da Lonibar kritične dneve ni bil pri njem. »Zajca mi je res prinesel. Nisem pa vedel, da je Lombar lovski tat. Kazal mi je neko lovsko kari o. t Priča Metoda Ivančičeva, trgovčeva žena: >I.onibar je 1. oktobra 1830 kupil pri nas suknjič. To kaže blok. Kam je izginilo garancijsko pismo ne vem.« Obtoženec: >Ali ni mogoče, da bi bili blok datirali za en dan pozneje?« Priča: >lz-ključeno.« Priča Karel R o z e n w i r t, plačilni pri >,6< se sedaj natančno ne spominja, ali je menjal obtožencu tisočak. Spominja se le, da je sedel obtoženec z dvema moškima na vrtu. Napeto je bilo zaslišanje obremenilne pričo posestnika Ivana Zupanca, p. d. Matev/,ovca ki je videl, da je šel obtoženec na dan sv. Mihaela z nekim človekom po Večni poti. Predsednik mu je pokazal fotografijo umorjenega Vojnikoviča, a ga ni mogel spoznati. Zaslišani so bili nato trije Bosanci, med njimi umorjenega brat M u n i b , ki je dejal, da je imel brat pri sebi 4 do 6000 Din gotovine. Ker ni bilo priče Rejhana Zuboviča, ki naj bi potrdil, da je Vojnikovič takoj po najetju sobe pri »Amerikancu« odšel p Lombarju je sodni dvor odredil, da so to pričo brzojavno pozvali v Ljubl jano. Brzojavno-je bilo za njo nakazanih"ffidi 600 Din za potnino. Nekatere priče, tako Marija Pucelj, Bregar Ivan, Marija Lesar in Marija Kar-linger niso izpovedale obremenilnih okolnosti. Zadnja je potrdila, da je bil obtoženec z dvema ženskama v Stični. Poznala ga je poprej kot zavarovalnega agenta. Priča Nemec je povedal, da je tisti ponedeljek zidal pri Lombarjevih na novi zgradbi. Videl je, da je neki tujec prišel k l.ombarfu. Lombar je tedaj priči dejal, da je tujec prišel po puško. Priča sekire ni videl. Tudi ni videl, da bi Bosanec sam odhajal od hiše. Priča Mali Andrej je potrdil delni zagovor obtoženčev, da se je zadnji ponedeljek septembra nahajal z njim pri Figovcu in da sta se okoli 6 zvečer odpeljala z avtobusom, on proti Tržiču. Lombar je bil takrat lepo oblečen. Državni tož;lec je oporekal njegovi izjavi, češ, da 6ta imela oba poslovne zveze. Lombar je tihotapil sahariu. Priča Peter D o 1 n i ča r je samo potrdil, da je bil neko soboto ali sredo z obtožencem pri Podboršku (gostilna v Tavčarjevi ulici). Izključuje pa, da bi bil to ponedeljek. Isti dan je bil na sodišču uradni dan, kar je le ob sredah ali sobotah. Po zaprisegi prič je bila razprava zinova prekinjena in se je ob 21 nadaljevala Razprava je trajala pozno v noč. Zaslišanih je bilo še 20 prič. Razprava se bo jutri nadaljevala in mogoče še v soboto. o----- j-----1---1 _ __ ljujia ua iuuhjji J C", ivanui li. idkon o oocin- Preselila sc je danes popoldne ob pol dveh, iz doline solz in smrti v deželo življenja in sreče, hišna posestnica, gospodična Josipina Jančarjeva Bog jo je nanagloma poklical na oni svet, pa je bila za to uro skrbno pripravljena, ker jc vsak dan pristopala k božji mizi. Rojena je bila 11. marca 1854. Pogreb drage rajnke bo v soboto dne, 18. februarja ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Ljubljani, Pred škofijo št. 11, na pokopališče k Sv. Križu. Za pokoj njene duše se bodo darovale sv. maše v stolni cerkvi v Ljubljani. V Ljubljani, dne 16. februarja 1933. Žalujoča rodbina Dotinarjeva, opar&kt umor pred sodniki Josip Lombor obtožen, da ie umorit Bosanca Vojn/kovica Ljubljana, 16. februarja. Velik naval občinstva, zlasti Šiškarjev, pred dvorano št. 79. Borba za vstopnice. Mnogi so brez njih vdrli v dvorano, pa so jo morali zapustiti. Točno ob pol 9 sta dva jetniška paznika privedla v dvorano srednjevisokega, črnolasega, zelo bledega Josipa Lombarja, ki je oblečen v temno obleko. Na zunaj kaže neko posebno hladnokrvnost. Zaradi nenavadnega zločina je za razpravo vidno zanimanje. Veliki senat tvorijo: Viš. sod. svet. g. Anton Mladič kot predsednik, sosodniki gg.: Ivan Kralj, dr. S. Železinger, dr. Srečko Verbič in dr. L. Štrukelj. Javno obtožbo zastopa dr Fel-tacher. Obtoženca brani dr. Fran Frian. Začetek razprave. »Glavna razprava proti Josipu Lombar u »u-radi zločina po §§-ih 326 in 328 kaz. zak « •<■ senatni predsednik otvoril razpravo, poučil e ob toženca, da naj resnico govori, kar bo za niega boljše in končal: »Če se bo vaša krivda izkazala, to veste, kai vas čaka!« Pri generalijah je predsednik vprašal, te se ie kaj izučil, je bil tih odgovor: »Nič!« Obdolženec ie absolvirai osnovno šolo in en razred učiteljišča. Kako govori obtožnica Državni tožilec dr. Fellacher je naperil proti 33 letnemu, oženjenemu, v Zgor. Šiški stanujočemu zasebniku Josipu Lombarju, brez konfesije, obtožbo zaradi roparskega umora Bosanca Smajla Vojnikoviča, ki je bil 29. septembra 1930 umorjen v gozdu med Večno potjo in Kosezami ter oropan za gotovino do 6000 Din, ali po novem kazenskem zakonu obtožbo zaradi zločinstva razbojništva po §§ 326 in 328 II k. z. Državni tožilec predlaga nato za obdolženca smrt na vešalih. Podlago tej hudi obtožbi tvori ogromno, v skoraj dve leti trajajoči sodni preiskavi zbrano gradivo, ki obremenjuje današnjega obtoženca. Preiskovalni sodnik je zaslišal 140 raznih prič o V^Jžli mogočih okolnostih, ki na videz drugače ne stoje v nikaki neposredni vzročni zvezi z Voj-nikovičevim umorom, o katerem je že prevladovalo javno mnenje, da se ne bo nikdar posrečilo pojasniti tajnosti nasilne Bosančeve smrti. Obtoženčev značaj. Obsežna, 20 s strojem drobno pisanih strani obsegajoča obtožnica slika v glavnih potezah obtoženčev značaj. Je neverjetno prefrigan in zvit, a popolnoma moralno propadel. Po svojem dosedanjem življenju in po žalostni preteklosti je zmožen tako zverinskega zločina. Nikdar ni bil kaj prida. Kot bolniški strežaj je bil zaradi raznih nerednosti iz ljubljanske bolnišnice odpuščen, ob-nesel se tudi ni kot potnik zavarovalne banke »Slavije«. Napram umorjenemu Vojnikoviču se je izdajal za »študenta«, kmalu po 29. septembru 1930 je živel in trosil kot kak »magnat«, na Gorenjskem se je izdajal za »doktorja medicine«, bavil se je s tihotapstvom saharina in odpravljal telesni plod. Pred ljubljansko poroto je bil 1. 1927. obsojen na 18 mesecev težke ječe, naposled zaradi odpravljanja ploda in raznih drugih zločinov l. 1931. pred malim senatom na 20 mesecev robije. To kazen je lani avgusta prestal. Vojnikovič v Ljubljani. Obtožnica navaja najprej važna, t preiskavi ugotovljena dejstva, nakar analizira 25 obtožbo proti Lombarju več ali manj trdno podpirajočih indicev. Smajl Vojnikovič je 28. septembra 1930 odpotoval s svojimi tovariši iz Bos. Dubice v Ljubljano nakupovat staro obleko, namenjen pa fe bil tudi obiskati starega poslovnega znanca — obdolženca, da bi kupil od njega eno puško in lovskega psa. Vojnikovič je z rojaki 29. septembra z dolenjskim vlakom dopotoval v Ljubljano. Pri »Amerikancu« v Florijanski ulici je najel skupno s Ferdinandom Rukavino sobo, kjer je pustil pleteno košaro. Seboi je imel 6000 Din. Sobo je najel okoli 11 dopoldne. Od Amerikanca se je Vojnikovič napotil takoj k obdolžencu v Zgornjo Šiško. Od tam pa se ni več vrnil ne k Amerikancu do svojih rojakov, ne domov v Bos. Dubico. Ko so se ostali Bosanci brez Vojnikoviča vrnili domov, se je 5. oktobra 1930 zglasil v Ljubljani pokojnikov svak Rejhan Zubovič. Sel je takoj na obdolženčev dom povprašat za Vojnikovičem, ker je vedel, da je imel slednji z I.ombarjem ožje znanstvo in poslovne stike ter da je bil k njemu namenjen zaradi puške. Po obisku pri Lombarju je Zubovič zadevo javil policiji in takoj je padel sum, da je bil Vojnikovič umorjen. Obdolženec je bil 6. oktobra 1930 aretiran. Priznal ie, da je bil Vojnikovič 29. septembra 1931 pri njem na domu, to po kosilu, da mu je pokazal puško, a je po poteku pol ure neznano kam odšel. Nesreča je hotela, da je v tistem času ležalo Voinikovičevo truplo v približno 30 m globokem vodnjaku opuščene opekarne Stavbne družbe Se neodkrito. Ker dalje še ni bilo točno dognano, aH je Vojnikovič živ ali mrtev, je bil obdolženec čez dva dni izpuščen na prosto. V vodnjaku najdeno truplo. Preiskava je nepričakovano koncem novembra — torej po 2 mesecih — krenila v nov itadij. Dijak Stanko Tihel in krojaški vajenec Branko Jerln sta 27. novembra 1930 opazila v vodnjaku plavati nekaj »v vrečo zavitega«. Plavajoči predmet sta z drogom obrnila. In z grozo sta opazila, da ie v to vrečo zavito — človeško truplo. Urno sta stekla oroti vasi in o najdbi obvestil« ooseat- nika Franca Štruklja, ta pa šišensko stražnico. Truplo je imelo čez zgornji del života nataknjeno vrečo, pod trebuhom pa je bila vreča z žico zavezana. Noge so bile proste. Prvotno so smatrali, da je truplo kakega »Kitajca«. Ker je bila jeseni voda v ponikovalnici prav nizka, niso mogli poprej opaziti mrtveca, šele po deževju okoli 27. novembra 1930 je voda do vrha narasla in tako ie bilo truplo pp naključju naideno. Pozneje se je ugotovilo, da je bil umorjeni Smajl Vojnikovič, ki je 29. septembra 1930 v Ljubljani na tajinstven način izginil. Identificiral ga je brat Munib Vojnikovič iz Bos. Dubice. I I Prvi sledovi za morilcem. Sodna obdukcija je ugotovila, da je bil Vojnikovič udarjen trikrat s prav brahiialno silo po glavi tako, da je bila lobanjska streha razbita kar v tri dele. Smrt je nastopila vsled preloma lobanje, izkrvavitve in razdejanja možganov. Udarci so bili ■ prizadejani verjetno s sekiro. Vojnikovič ie moral j ležati v vodi več tednov. Sedaj je bilo očito, da je bil Vojnikovič po obisku pri Lombarju 29. septembra 1930 umorjen in oropan. Imel ie pri sebi 6000 Din, srebrno žepno uro, tenko zlato verižico in razne dokumente. Vse to je izginilo. Morilec je truplo nato spravil v vodnjak. Vse je kazalo, da Vojnikoviča ni mogel nihče drugi umoriti kot ohdolženec. Policija ga je hotela že 29. novembra aretirati, pa je bil od doma odsoten. Pri hišni preiskavi pa so našli na Lombar-jevem domu kos vrylce, ki ie docela slična oni pri Vojnikoviču, s katero ie bil sukniič čez glavo povezan in nekaj slične žice, s katero ie bila vreča zadrgnjena. Slaba vest. Dan pred drugo aretacijo se je bil Lombar s svojo sestro Mihaelo odpeljal na motornem kolesu na Gorenjsko. Ko se je opoldne vrnil, je že zvedel, da so našli Voinikovičevo truplo. Pekla ga je vest in zato ie ostal v Št. Vidu. Šele pozno zvečer je prišel do doma in poklical sestro. Šla sta ven in se prav tiho pogovarjala. Detektiva Ivan Merhar in Karol Pišorn pa sta ga iz zasede opazovala in ga nato aretirala. Pripomnil je: »Vem, zakaj ste me prijeli!« Priče ga pustile na cedilu. V preiskavi je nato Josip Lombar pripovedo val prav obširno, kod je bil in s katerimi osebami je prišel kritičnega dne v dotiko Njegov alibi-dokaz pa se mu je ponesrečil. Vse priče so ga pustile za najvažnejše momente na cedilu. Nekatere priče so Sa celo še obremenjevale Preiskava se je v vse smeri nadaljevala z največjo natančnostjo. Ljubljanska policija je napela vse sile, da je poiskala priče, ki so povedale, kje so videle Lombaria kritične momente. Med tem časom pa so prišle na dan še druge lopovščine Lombarieve. Bil ie nato 8. julija 1931 pred deželnim sodiščem v Ljubliani obsojen na 20 mesecev ječe, in sicer zaradi odorave telesnega plodu, ponarejanja listin in mer, raznih tatvin in sleparij. Ko je obtoženec sedel v zaporih, ie preiskava zbirala še nadaljnji obtožilni materijah Živel je kot magnat. Preiskava se je v prvi vrsti osredotočila na to, v kakšnih razmerah je obdolženec živel po kritičnem dnevu, ko je Vojnikovič izginil. Poprej je bil Lombar vedno stih, ime! ia na razpolago le kakega kovača, toda po 29 -c-itemtiru, zlasti prve dni oktobra, pa je začel Lombar denar raz-sipavati kot »kakšen magnat«. Vsi, ki so ga poznali, so se temu čudili. V družbi veselih deklet je j obiskoval razne Ijublianske zakotne gostilne. Z nji-! mi se je vozi! okrog. Obdolženec je utemeljeval to razsipno življenje napram preiskovalnemu sodniku s tem, da ie ukradel materi in sestri večje vsote denarja Obtožnica pa naglaša. da so te tatvine zgolj fingirane. Razburjen in nemiren. V zadnjih mesecih pred 5. avgustom lani, ko je imel Lombar prestati 20 mesečno robijo, je postal silno vznemirjen in nervozen Vedel je sicer, da postopanje zaradi umora zaenkrat nekako po- ! čiva, toda bal se je, da ga policija znova ne i vtakne v arest. Snoval ie načrt, kako bi poprej pobegnil iz jetnišnice. Prosil je dva sojetnika, da bi mu preskrbela solne kisline, s katero si je nameraval politi oči in bi tako bi! prepeljan v civilno bolnišnico. Zatrjeval je, da bi se rad s kislino zdravil. Ker to ni šlo, je zauži! eter in padel v nezavest. Oddnn je bi! v jetniško bolnišnico, kjer je prišel skupaj s svojim starim znancem Francetom Kremžarjetn in Gašp^riem Penevnikom. Tema dvema je razodel svojo veliko tajnost. Dve glavni pričL Francetu Kremžarju je omenil, da namerava prej ko mogoče pobegniti, ker se boji, da bo postopanje zaradi Vojnikoviča proti njemu znova pokrenjeno. Opazil je, da ima zelo težko vest. Obdolženec mu je v pogovoru priznal, da je on Vojnikoviča umoril. Kremžarju je opisal v vseh podrobnostih, kako ie umoril Voinikoviča. Priznal mu je, da ie že dali časa namerava! Bosanca oropati, a ni imel oh prejšnjih prilikah dovoli denarja. Vojnikovič ie 29 septembra 1930 nameraval od njega iti v Rožno dolino nakupovat staro obleko. Ponudil se mu je za spremljevalca. Šla sta po Večni poti. V gozdu ga je ubil 9 sekirico, ki jo je navadno nosil s seboj. Udaril ga je trikrat po glavi. Vzel mu je 6000 Din. Truplo je zavi! v vrečo, zvezal z vrvico in ga odvlekel v vodnjak. Obdolženec je to izpoved zanikal, češ da je Kremžar to napravil iz maščevalnosti. Kremžar sam ie pripomnil, da, če bo on obsojen zaradi neke šunke, bo sodnikom zabrusil: »Nedolžne obsojate, morilce oa ipuičatel« Sojetnik Gašper Pepevnik je v bolnišnici opazoval, kako je Lombar fantaziral, ko je bil v nezavesti. Govoril je o Vojnikoviču. Ko ga je Pepevnik na to opozoril, je obdolženec pripomnil: »Čudež je, da je mrlič prišel na dan!« Strah pred kaznijo. Obtožnica naposled zaključuje: Strah pred zasluženo kaznijo in pred odkritjem njegovega zločina je obdolženca gnal, da je 5 avgusta 1932 na upravi policije (kamor so ga bili namreč predstavili iz sodnih zaporov. Op. ur.), zbežal in so ga stražniki k sreči ujeli v Tivoliju. Pozneje se je hotel v avgustu, ko je bil premeščen v samotni zapor, obesiti. »Veriga dokazov je sklenjena in obdolženec kot roparski morilec razkrinkan,« je končal državni tožilec svojo obtožnico. Obtoženec se trdovratno brani Med splošno tišino in napeto.? io je sledilo zaslišanje obtoženca, ki kaže na zunaj močne živce in pripravljenost odgovarjati na vsako vprašanje. Tuintam se zateče k zavijanju dejstev in podčrtava nekatere zanj ugodne malenkosti. Med njegovim 7asliševan,em sta vstopili v dvorano dve, v črn pajčolan zagrnjeni muslimanki z malim muslimančkom. Bila je ena žena pokojnega Vojnikoviča s sinčkom. Pač je prvič, da je ta dvorana sprejela pod svoje okrilje bosanske žene. Predsednik je vprašal jasno: »Lombar, ustanite! Kako se zagovarjate?« Ni ga vprašal, če je kriv, kakor je to običajno. »Visoko sodišče! Naj začnem s pripovedovanjem o zelo važnih okolnostih od 28. septembra Ta dan je dobila moja žena obvestilo, naj nastopi službo. Pripravljal sem se, da bi za ženo ustrelil kakega zajca. Šla je žena v mesto. Jaz sem srečal dr. Sliligoja in sva krenila v gozd Šla sva proti Dravljam. Zapazila sva v 'ozdu kakih 100 ciganov taboriti. Dr. Sfiligoj se jih je ustrašil. Vrnila sva se. Ustavila sva se pri Martincu. To je bilo v nedeljo. Kritični dan — obtoženčev alibi V ponedeljek 29. septembra sva šla z ženo in sinčkom v mesto,« je začel in podrobno pravil, kod je bil in da je okoli 11 dopoldne povabil Dolni-čarja na pol litra k Podboršku. Predsednik: »Pravite, da je bil ponedeljek? Dolničar pa, da je bila sreda.« Obtoženec zanika in pravi, da je nato še! k dr. Sfiligoju. Okoli poldneva se je vrnil domov h kosilu. Prišel je Vojnikovič, da bi kupil eno puško. Cenil jo je na 500 Din. Do kupčije ni prišlo. Vojnikoviča je spremil do vogala hiše. Predsednik: »Kam je potem šel Vojnikovič?« Obtoženec: »Ne vem. Jaz sem šel nazaj v sobo.« Popoldne je bil v mestu, najprej pri Figovcu, nato pa okoli 4 popoldne pri dr. Sfiligoju. Predsednik: »Ta pravi, da ne!« Obtoženec; »ločno pozitivno vem (Izraz »pozitivno« je obtožencu zelo priljubljen.) Ko sem prišel k njemu, je bil v ambu-lančni sobi. Hčerko je imel v naročju. Ogledoval sem revolver. Naboje sem dal hčerki, da bi se igra'a. To niemu ni b;!o po volji.« Predsednik: »To je čisto nova storija!« Obtoženec: »Tega se nisem mogel prej spomniti, ker nisem bil tako natančno zaslišan.« Predsednik: »Kako se boste čez dve leti tega tako točno spominjali. Cele bukve so spisane o vas.« Obtoženec: »Vse bo dr. Sfiligoj povedal. Od njega sem šel v kino Matica. Bil je Tauberjev film. Blagajničarka mi je rekla, da sem predstavo zamudil.« »Predsednik: »Tauber leta 1930 še ni bil v Ljubliani!« Obtoženec je za kritični dan nadalje navajal, da je šel nato k »šestici«. Zagovoril se je nato, da je tega dne kupil pri Ivančiču suknjič, a mu je gospa de;a!a, da mora šefa vprašati, če da na obroke. Predsednik: »Ivančič in Šuster imata vpisano v knjigah, da ste kupili 1. oktobra!« Obtoženec: »To je napaka! Končno pa je vseeno!« Predsednik: »Za nas ni vseeno!« Spat je šel okoli 8 zvečer. V veseli družbi. Predsednik: »Kaj je bilo 1. oktobra?« Obtoženec je pripovedoval, da je šel najprej na lov. Ustrelil je dva zajca, Enega je nesel dr. Sfiligoju. Doma je spravil puško skrivaj v sestrino sobo. Tam je našel pod vztflavjem denarnico. Bilo je v njej 7 bankovcev po 100 Din, pa 2 do 3 kovači. Državni tožilec: »To ste se lepo izmislili. Zakaj niste to povedali preiskovalnemu sodniku?« Obtoženec: »Zato, ker pozitivno nisem vedel, ali je denar sestrin ali KoroSčev. Izginil sem iz sobe im odšel v klet. Tam me je sestra dobila in rekla: »Če si denar vzel, povej!« Sem zataji!. In ta denar sem 1. oktobra zapravi!.« Predsednik: »Malo premalo ga je bilo! Kar ste v Ljubljani in Stični zapravili, znaša najmanj 840 Din.« Obtoženec je nato pripovedoval, kaj je počel v Ljubliani. Na Vodnikovem trgu je srečal nekega znanca, ki mu je dejal, da se bo s splavom dalo nekaj zaslužiti. Pa tudi nekje v Dravljah. Pil je pri Mezetu in Vitezu, kjer je povabil več deklet, nato se odpeljal z avtom v Dravlje. Pozneje je bil pri ?iveu na Rimski cesti. Bil je že pijan. Zvečer se je odpeljal v Stično, kjer je z dekleti prenočil. Predsednik: »Pravite, da ste vzeli materi 500 Din.« Obtoženec: »To pozitivno vem!« Predsednik: »Pri plačilnem Rosenwirtu ste zmenjali cel tisočak!« Obtoženec: »Plačal sem s stotakom.« Strah pred aretacijo. Predsednik: »Zakaj ste se 29. novembra skrivali?« Obtoženec: »Skrival sem ie, ker sem imel 5 kg saharina. Čakal sem večera « Državni tožilec: »Nihče še ni takrat vedel, da je bil V°in'kovič umorjen. Vsi so govorili, časopisi so poročali, policija je prijavila, da je bil v Kosezah umorjen nek' Kitaiec. Zakai je bilo vm tbCMh? Obtoženec, ki je v Št. Vidu bral časopise o odkritju umora, kratko: »V .Jugoslovanu ni bilo nobenega Kitajca!« Ni nikomur priznal. Predsednik: »Preidemo na vaše priznanj« Kremžarju in Pepevnikul« Obtoženec ogorčeno: »To vse skupaj je čisto izmišljeno!«... Kremžar «i je vse izmislil. Pobral je iz časopisov.« Predsednik: »Kremžar je stvar ovadil, ko je bil na prostem.« Obtoženec: »Zato, da bi dobil kako »nagrado aJi službo.« Obtoženec ni mogel pojasniti, kako je prišel Kremžar na to, da je povedal, da je obtoženec udaril Vojnikoviča na desno stran glave, ko so listi pisali, da na levo. Obtoženec: »Kremžar mi je pravil, da je bil navzoč pri najdbi ali pri obdukciji.« Predsednik ie zak']učil: »Obtoženec je po vloženi obtožnici protestiral, da bi bil najdeni mrtvec »ploh identičen z Vojnikovičem. Zahteval je, da se to dožene « Obtoežnec: »To pa je pomota! Sploh nisem nikdar rekel, da sem jaz umoril Voj-nikoviSa. Če bi kaj takega rekel, bi bd velik idijot.« Kai pravdo priče Dve glavni priči o priznanju obtoženčevem. Dve uri je tra alo temeljito zaslišev&nie obtoženca. Sledilo je dokazno postopanje. Največjo važnost polaga proces na izpovedbo dveh prič, ki sta bili z Lombarjem v liublianskih zaporih, v bolniški sobi. Zaslišanje teh dveh prič je bilo mestoma prav živahno iu dramatično. Prvi je bil pozvan priča France Kremžar, mehanik iz Št. Vida. Pred leti je bil premožen, a je vse zapravil. Ta je tako zvana »kronska priča«. Kremžar je pripovedoval gladko, odkdaj je že poznal Lombarja. V vseh podrobnostih je Kremžar opisal, da je bil takrat v bolniški sobi, ko je Lombar bil slab vsled zaužite tekočine. Debatirala sta o vseh stvareh. Obtoženec mu je pravil najprej, da je proti niemu preiskava zaradi tistega sluča;a v Kosezah. Govori! je o načrtu pobega. Vse mu je zaupal. Predsednik: »Kaj je povedal, kako je umor izvršil?« Priča: »Namen je ime! že prej umor izvršiti. Pa ni imel priložnosti. Vojnikovič pa denarja. Tisti dan je Lombar Vojnikoviča spremlial po Večni poti proti Rožni dolini. V gozdu ob Večni poti ga je udaril s sekiro po glavi. Pokazal mi je, da na desno stran. Rekel pa mi je nato: »Zavpil ie kot zveri Nato pa ni dal znaka več.« Tam v bližini so bili takrat cigani. Računa! je, da bo padel sura na nje. Zvezal ga je, dal v vrečo in zagnal v vodnjak...« »Smoia je moja žena« je dejal, »da je Bosanec prišel na površie « Priča je nato pripovedoval, kako mu je obtoženec pravil, kaj je počel po umoru. Imel je krvave roke. V vodi si jih je umi!. Obleko pa e dal doma očistiti.. Priča obrnjen proti obto? t cu: »Jožel Jaz nisem bil zraven. Toda tako si mi povedal. Jaz imam čisto vesti« Predsednik: »Ali ni pravil, da se ima na sodišču zahva'iti Tepini. da ni zabingljai?« Priča: »Rekel je res: Zahvaliti se mu imam, da mi je pisma Tepina spravil ven.« Pozneje sta se Kremžar in Lombar v bolniški sobi skregala zaradi malenkosti Obtoženec mu je pljunil v obraz. Med deloma mirnim a tudi živahnim dialogom je obtoženec vzkliknil proti priči: »Seda; bi bilo potrebno da ti pije. em v obraz!« Obtoženec je označil pričo za »pijanduro«. Druga obremenilna priča je bil kaznjenec mariborske kaznilnice Gairer Pepevnik, ki je bil V ljubljanskih zaporih nekak bolniški strežaj. Ta je izpovedal, da je I.ombar moral izpiti eter. Bljuval je najprej rdeče vino, potem pa belo tekočino, ki je imela duh po elru. Predsednik- »Kaj je v nezavesti fantaziral?« Priča: Bil je ves zmešan. Govoril je sam s seboj. Tako: »Ti si kriva, da je na površje prišlo ... To je tista smola, da sestra ...« Pozneje me je vprašal, kaj da je govoril, odvrnil sem mu: »Ti si morilec!« . . . Priča je nato še drastično pripovedoval o »rebšnuri«. Ob!o?enec mu je pravil, da je to »špaga«, ki lahko 5 oseb drži, ne da bi se utrga'a. Pravil je, da e bil v preiskavi, a je bila ustavljena, sedaj pa se bo znova. Prosil tja ie da ne pove nikomur, češ- »Saj si star maček!« Priči je tudi omenil: »Čudež je, da je mrlič prišel na površje.« O sestri je pravil, da ie ponoči o umoru v sanjah govoril, da je morilec. To je sestra slišala. Obtoženec: »Vsa ta stvar je popolnoma izmišljena! O umoru nisva govorila. Tebe nisem poznal. Vedel sem, da si organiziral beg, pa si iih potem izdal. Rebšnure pa sploh ne poznam!« In v dramati&ni pozi obtoženec: »Vse mu je policija vlila v glavo!« Sledilo je nato zaslišanje še nekaterih prič, tako jetničarja 'akoba Stucina, kaznjenca Bradaške in Frana U k m a r j a. Bila je pre-čitana tudi izjava pol. nadzornika gosp. Ž a i d e • le, ki je potrdil, da mu je plačilni pri »šesHci« omenil, da je obtoženec pri njem menjal tisočak. Bitka in ohcet Gorenja Pirošica, 14. febr. V naši vasi je včeraj bila pri Vintiirjovih svatba, ki je bila preračuniena tudi mi .svatova-nje čez not'-. Ob taki priliki |vi radi pridejo fantje od vseh vetrov »voglarit«. In so tudi snoči prišli, -a.i jih je bilo ko listja in trave. Vin-t« rje vi so radi varnosti fioz.voli orožnike, ki so tudi res prišli. Okiog II zvečer je začelo pokati. Dn so orožniki odgovorili, je umljivo. Dva funta so morali takoj odpeljati v bolnišnico v Brežice. Vojaška kurabinka je tako nesla, da se je krogla zapičila v drugo steno lii^e. ko je prvo steno predrla, pri Živoderjevih. kjer je nastanjen inStalater, ki montira vodovod; nad njegovo glavo je krogla frčala. Pa je treba povedati, d« fantje naše domače vasi niso bili zraven, ker se jim zdi vogla rjeti je neumno, knr je tudi res. Kdo in koliko je kje krivde, bo dognala preiskava, ki se ie /*■ ori-I žela. Nov' udarec rudarjem V Hudi jami odpuščenih U2 delavcev Lafko, 15. februarja. Vodstvo rudnika v Hudi jami je danes objavilo razglas, s kat ari ni je od puščenih 112 delavcev z družinami. IJri novembrski redukciji bi aioralo biti odpuščenih 119 delavcev. Pa je bila radi neizpodbitnih dokazov od strani delavstva, da so redukcije leutenn ljene, odpoved delno preklicana tako, da je bilo dejansko takrat reduclranih le SO rudarjav. Sadaj si je pa vodstvo rudnika izmislilo potrebo po novi redukciji. Dokazano je, da ima rudnik v Hudi jami dovolj naročil radi boljše kakovosti premoga. Odpustitev pa vodstvo rudnika motivira s tem, da je premalo storitve. Res pa je nasprotno, da je 300 zaposlenih rudarjev produciralo dnevno 300 vozičkov. Po tem načinu postopanja s 6trani vodstva rudnika v Iludi jami bomo prisiljeni objaviti komisiji, če jo velika ražija tukajšnjega rudnika res prevelika, kje naj išče vzroka temu. Kakor nam je znano, je centrala TPD o tem ž3 obveščena. Zaupniki, oziroma delegati II. rudarske skupine so stavili v imenu delavstva vodstvu rudnika predlog, naj se redukcije opuste, da ostanejo zaposleni vsi rudarji e tem, da s3 praznuje tako, kakor se praznuje v Trbovljah in Hrastniku, samo da ostanejo vsi uslužbeni. Vodstvo rudnika tega predloga ni sprejelo. Delavstvo bije boj, katerega uspeh javnost zelo zanima. O poteku pogajanj bomo poročali. Strašne posledice nepazljivosti na otroke Dva otroka zgorela — Maček požrl otroka obe roki Skoro ne mine dan, da ne bi časopisje poročalo o nesrečnih slučajih, či jih žrtev so otroci. Danes beremo, da je utonil otrok, drugi dan zopet, da se je otrok polil s kropom, ali nušel smrt v ognju ali pa izgubil vid, igrajoč se z orožjem. V večini slučajev so krivi starši, ki ne (»azijo dovolj na svoje otroke. Danes poročamo zopet c treh žalostnih slučajih, ki naj bodo resen opomin staršem. V okolici Benkovca v Dalmaciji se je triletni sin Štefana Gende Miroslav sukal okrog ognja. V trenotku, ko ni nihče pazil nanj. je padel v ogenj, ki je takoj zajel srajco in iz-premenil otroka v gorečo b-akljo. Čeprav so mu takoj priskočili na pomoč, je otrok dobil tako imde opekline, da je čez nekaj časa v strašnih mukali izdihnil. V vasi Ilici v Hercegovini je v hiši Ivana Novaka ostala doma sama petletna njegova hčerka Mara. Deklica je sedela pri ognjišču in ko je hotela naložiti na ogenj, je njeno oblekco zajel plamen. Vbo/ica se je seveda silno prestrašila in ie začela tekati po hiši, kar je še bolj podžgalo plamen. Ko so se nesrečni starši ] vrnili domov, so našli svojega otroka mrtvega in ! napol zgorelega. V občini Krmpote-Lcdenice se jc odigral v hiši kmetu Petra Butorca strašen dogodek. Mati Pavla Butorac je položila po večerji svojo šestmesečno hčerko v zibelko spat in nato odšla iz sobe ter vrata zaklenila za seboj. V sobi je ostal tudi maček Mati je šln skupno z očetom na obisk k učitelju, medtem, ko je doma ostali šestletni sin Marko, ki je spal v sosednji sobi. Med odsotnostjo staršev se je maček splazil na zibelko. Ko je videl, da dete v spanju maha / ročicama, se je vrgel na ročico in jo pričel grizti. Ko je požrl eno ročico do komolca, je načel drugo in tudi to požrl do komolca. Ko so se starši vrnili., je mati najprej pogledala oo detetu. I.nbko si mislimo, kako se je prestrašila, ko je videla ubosro dete vse krvavo in do komolca brez rok. Poklicala ie svojega moža in se nato onesvestila. Na strahoviti krik nesrečnega C/četa so prihiteli sosedje, umili dete in poklicali zdravnika. Otrok bo najbrže ostal živ, vendar bo pa vse življenje nosil znamenje nepazljivosti staršev. Kaj pravite ? I' knjigah o prirodoslovju je zapisano, da spadajo plazilci, ali s tujo besedo replili, med vretenčarje. lo je Hvali, ki imajo hrbtenice iz vretenc. Na svetu je mnogo krivic in prirodoslovje dela repti-lom najbrž krivico. Nič ne rečem, krokodil bi ie spadal med vretenčarje: velik jc in rad požira male ribe, dvoživke in druge male replile. Martinčki, zelenci, kameleoni, slepci in podobna golote n pa nikakor ne spadajo v plemenito iivalsko vrsto i-retenčarjev in morila bo prirodoslovna znanost nekoč toliko napredovala, da jih bo izločila iz le ugledne drulbe. Tudi med ljudmi marsikdo nima pristne hrbtenice in moremo govoriti tudi v človeški družbi o •■"martinčkih, zelencih, slepcih in posebno še o kameleonih. Nekaj podobnih bitij bi za primer navedli kar v Ljubljani, saj s prsti za njimi kažejo. Pred vojno so zeleni mladeniči hodili »m vsak nemškutarski bal. slovenska beseda ni padla iz njihovih tevton-8kih usl, čeprav njihovi očetje in matere niso znali drugega, kakor h slovenski. Med vojno so bila njihova prta polna črnoioltih znakov kakor n. pr.: An den k en an IsonzoJronU Ud., čeprav niso bili nikoli na soški fronti, temveč so lepo čakali v zaledju. Ko so naše žene in matere razbijale l. 1917, s klici: Kruha nam dajte! šipe na Kazini, so jih H zeleni mladeniči zmerjali *V/indisches Pack!* — Se po vojni, ko smo sc že dober mesec radovali narodne svobode v Jugoslaviji. Ii mladeniči niso hoteli znali slovenski v upanju, da se čmoiolH časi še vrnejo. Ko so jim pa vsi Ii upi splavali po vodi, so kar hitro spremenili svojo barvo in sedaj si predrzne jo celo nas. ki smo bili vedno Slovenci, ki smo zbirali podpise za majniško deklaracijo v najbolj nevarnih časih, ki smo svoje narodno prepričanje vedno odkrito izjavljali, nas se upajo učiti, kaj se pravi bili narodno zaveden! Enega teh nekdanjih nemškularskih mladeničev, ki pa je sedaj poslal že precej dobro rejen mož, sem videl zadnjič pri neki priliki, kako je grabil slovenskega študenta za vrat in zahteval od njega, naj se palrio-ližno izjavi! .tlndenl mu je ledaj krepko odgovoril, ko se je izvil iz njegovih rok, da nihče nima pravice očitali drugemu pomanjkanje domoljubja. Kaj. (e bi študent vedel, kaj je la gospod počenjal pred 14. 1'.5, 20 leti? Njegov odgovor bi bil najbrž še bolj krepak. Tudi če se replil postavi na zadnje noge, ostane še vedno reptil. Naj se kameleon zavija v še lake barve: za poznavalca živali ostane vedno le kameleon in nič drugega. 9f LIMONINA U .imonin sok v prašku je neprecenljive vrednosti, ker nadomešča limono za vse potrebe. — Pločevinasta škatla — oblika limone — vsebuje praška od 20 svežih limon. — Poštne pošiljke 6 škatlic od 120 limon praška 48 Din proti predplačilu, lahko v znamkah. Sprejmejo se zastopniki Limonina«, Zagreb, Nodilova 1/T. Koledar Petek, 17, februarja: Frančišek Kle, Gregorij X, papež. Zadnji krajec ob 15.08. Henschel napoveduje lepo in jasno vreme. Osebne vesti — Poroka. Šmarje pri Ljubljani. V sredo dne 15. februarja 6ta se v župni cerkvi v Šmarju pri Ljubljani poročila poročnik na kr. brodu »Dalmacija' gosp. Maksimilijan Matek in gdč. Ivana S p a r o v e c s Sel. Bog naj ju spremlja na vsej življenjski potil = Banska uprava je razrešila sledeče občinske odbornike v Kotljah: Trupa Antona, posest, v Podgori, .1 - Kosa Blaža, pre- vžitkarja, Brdinje; Lesjaka Alojza, posestnika, Brdinje in Ivartnika Florijana, posestnika v Pod-uori. Na novo so imenovani: Gradi&nik Matija, ključavničar; Kolar Anton, miz. mojster: Merkač Filip, posentnik in Zabel Vinko, posestnik. — Imenovanje v barski nadškofiji. Z ukazom Nj. Vel. je imenovan za konzultorja barske nadškofijc Ivan Kotnik, ravnatelj nadškofijske pisarne v Baru. Napredovanja v železniški službi Z rešenjem gener. direkcije so napredovali v višjo položajno skupino sledeči uradniki: Iz IX. v V111. pol. skupino: prometni uradnik Oberlintner Roman; strojevodje: Blaznik Jakob, Bajt Aleš, Zaje Franc, Šile Rudolf, Zajec Avgust, Zajec Frančišek, Urh Ivan, Kopar Matija, Špendl Rudolf, Filač Ah-ton Tešar Mihael; vlakovodji: Smuk Ivan, Cerajj-Cerič Adalbert; oficiali: Negro Ivan, Klemene j Pavla, Bolha Pavla, Targlav Marija; blagajnik voz-| nih listkov in prtljage: Stefula-Verhovc Frančiška; ' za glavne brzojavce: Mavec Franč'ška, Nachtigill-Wagner Alojzija in Poznič Marija, dosedaj brzo-javci. Iz X. v IX. položajno skupino: za brzojavca Kaiser Leopoldina, dosedaj pomožni brzojavec. — Zvaničniki I. kategorije: Iz II. v L položajno skupino: Za administrativnega zvaničnika: Kordin Avgust; za sprevodnike: Ekhardt Anton, Mohorko Janez, Rober Anton, Strajnšak Franc, Longhino Jožef, Prelog Franc in Tancar Franc; za skladiščnega zvaničnika: šušelj Mihael; za manipulanta: Trčič Janez; za nadzornika voz: Jakhel Oton, za nadzornika skladišča: Habijan Franc in Antončič Anton; za računskega zvaničnika: Zupan Aleksija; za rokovalca premika: Škerk Josip; za odpreinnega stražarja: Čuješ Franc; za starešino postaje: Orozl Vincenc. — Iz III. v II. položajno skupino: za nadzornika skla ugodnostih«, »Razpisa, i — Odločba o izpremembl opazke zu št. 24. uvozne carinsko tarife. — Odločba o ukinitvi in o znižbi uvozno carino na turist, propagandni material«, :jPojasnilo k tretjemu odstavku člena 97. zakona o državnem računovodstvu«, »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1938« in »Odločba občo seje državnega sveta št. 37.(524/82.« — V francosko legijo so hoteli. Iz Splita poročajo, da je tamkajšnja policija aretirala nekaj fantov iz Zagreba in drugih mest Hrvatske, Ici so prišli v Split z namenom, da se odpeljejo v francosko tujske legijo. Fantje, ki so stari od 18 do 20 let. bodo v spremstvu policije poslali aazaj k staršem. — Družba ponarejevalcev kovanega denarja pod ključem. Na Hrvatskem so zaprli veliko družbo ponarejevalcev kovanih kovačev. Med njimi so zaprli tudi nekega kleparja Ivana Šebalja, ki je hodil po Posavini in učil ljudi ponarejati kovane novce. Na domovih posameznih kmetov je vlival desetdinarske kovance, od katerih so se mu nekateri prav dobro posrečili. — Lahkoverne kmete je goljufal. V Žablju pri Novem Sadu so orožniki aretirali uglednega kmeta Štefana Mirdiilova, ki je na po zakonu prepo- , vedani način nabiral lahkoverne in nepoučene i ljudi za izseljevanje v Ameriko. Od posamezne I osebe, ki ie nameravala zapustiti domovino, je zahteval po tri dolarje, češ, da je toliko treba poslati nekemu roiaku v Ameriko, da tam preskrbi dovoljenje za svobodno vselitev. Orožniki so Mirdjilova izročili sodišču. ------- . - — Pri bledi sivoruraenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo. žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekai dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josef« grenčice V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josel« voda največ radi tega, ker na mi! način odstrania vzroke mnogih bolezenskih pojavov. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Otrok našel svojo mater v jarku. Iz Kri- ževcev poroča'o: Te dni je nedaleč od Kalnima v jarki zmrznila Eva Škrlec iz Kalničkega Ljublja. Eva se je zvečer vračala od svoje sestre iz Kalni-ka domov, ker pa je bila piiana, je padla v jarek in zmrznda Njenemu možu se ie zdelo sumljivo, ker se žena ni vrnila domov,.zato je zjutraj poslal , •>.-;.,• v -t,.' - Influenci (hripi) se najlažje izognete, ako se ognete obo-enju z marljivim negovanjem telesa. Glavni predpogoji dolgega življenia in dob oga zdravja so povečan ie odpornosti organizma, kakor tudi oh ranjen |e dobrega razpoloženja 'n delovne moči. — Kdor ima sta no doma steklenico pravega .DIHHH' francoskega vinskega cveta se bo preprič 1, da je to izborno oave žujoče in Itrepčujoče domače sredstvo da zelo blagode no deluje na stanično odpornost mišičevja, pomirjenje živcev, krepitev v sen a telesa kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti Za masažo ,DIANA'! svojega osemletnega sina v Kalnik pogledat, kaj je z materjo. Ko je deček korakal čez livado, je naenkrat zagledal v jarku ležati svojo mater mrtvo. Prestrašil se je in tekel do prve hiše povedat, kaj ce je zgodilo. Kmalu je prišla na lice mesta komisija, ki je ugotovila, da je nesrečno ženo ubilo vino. — Opozarjamo interesente na ofertalno licitacijo, katero je razpisalo banovinsko zdravilišče v Rogaški Slatini v »Služb, listu« št. 9, z dne 1. febr. t. 1. za zakupedajo raznih restavracijskih, trgovskih iu obrtnih lokalov v zdravilišču. Rok za vlaganje tozadevnih ponudb je podaljšan do nepreklicno 25. t. m. — Dve nesreči. V Dobu pri Domžalah je padel in dobil notranje poškodbe 79letni poljski dninar Gregor Blatnik. — V Zmincu pri Kranju se je polila s kropom po nogah 17 letna posestni-kova hči Marija Erbežnikova in se močno oparila. — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. JI. F/ bo reši! dame vseh skrbi! Ljubljana Časi vrli ženi! Dne 17. t. m. obhaja gospa Marija Skala svoj 95. rojstni dan pri svoji hčerki g. Alojziji Janežič v Ljubljani. Rojena je bila 1. 1838. kot liči učitelja in organista. Poročila se je v Logatcu, kjer je gospodinjila bratu učitelju, s trgovcem Alojz. Skala. V mladosti je bila dolgo let cerkvena pevka. Pozna vse narodne in nabožne pesmi. Še sedaj ji je petje veliko veselje. Vedno je marljiva ko čebelica, nikdar brez dela. Vse poletje in še v pozni jeseni je bila vsak dan pri sv. maši v Križankah. »Slovenca« prečita redno vsak dan. Ljubezniva gospa ima za vsakega tolažilno besedo — dober svet. Marsikdo je že rekel: »Tako starost bi si želel.« Njenim številnim častivcem se pridružuje ludi »Slovenec« s srčno željo, da Vsemogočni ohrani plemenito in blago gospo Skalovo tako čilo in zdravo do skrajne meje človeškega življenja. Ka: bo danes? Drama: Zaprta. Opera: »Pri belem konjičku«. Red C. Union, verandna dvorana: XIV. prosvetni večer. Predava g. Košmerlj o lurških dogodkih. Kino Kodeljevo: Ob 8 3+1= 2. Znižane cene. Ncčno službo imata lekarni- mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. Vedno in radi priznavamo vsi: Ribe in druge fse postne redi, ki jih želodec z lahkoto prebavi, naiboli okusno ie Stsmič pripravi! © Gledališka predstava v Rokodelskem domu. V nedeljo dne 19. febr. bo vprizorilo rokodelsko društvo veseloigro »Cigani«, ki jo je spisal Milčinski. Zanimanje za igro je veliko, ker so »Cigani« najboljše delo duhovitega humorista Milčin-skega in ker bo igra v režiji g. Janka Novaka gotovo dosegla izreden uspeh. Vstopnice se dob;vajo v predprodaji jutri zvečer od 6—8 in v nedeljo od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Pričetek predstave je v nedeljo točno ob 'A 8 zvečer © V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni. © Drevi na XIV. prosvetnem večeru, ki bo v verandni dvorani hotela Union, predava g. stolni vikar Alo.iz Košmerlj o lurških dogodkih. Predavanje je bogato opremljeno s filmskimi in Skiop-tičnimi slikami. 1'redprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7 a, I. nadstropje. © Nevarna pot ob levem bregu poglobljene Ljubljanice. S poglobitvijo Ljubljanice je postala pot za drž. bolnišnico zelo nevarna. Uravnane bre-žine Ljubljanice so bolj strme kakor prej, nad vodo pa so do višine poldrugega metra obložene z gladkimi ploščami. Otrok, ki zdrči po bregu navzdol, neizogibno ulone, pa tudi odrasel človek je v smrtni nevarnosti, ker se nima ob gladkih ploščah kam prijeti in opreti. Ker je ta pol vrlitega prav slabo razsvetljena, je nevarnost, da zgreši kolesar v temini pot, zdrči po bregu navzdol in ulone. Zalo je dolžnost javnih faktorjev, da skrbe za to, da se pot bolje razsvetli in da se zavaruje ob bregu proti Ljubljanici z močno, dovolj visoko in gosto ograjo, če bi se tam pripetila še kakšna nesreča, bi zadela mestno upravo odgovornost zanjo, zato je bolje, dn se nemudema ukrene vse, kar je trebn zn varnost pasantov. Opozarjamo na to zlasti kolavdacijsko komisijo, ki bo presojala izvršeno delo. © Ocenj v Mahrovi hiši. Med včerajšnjim opoldanskim odmorom, kmalu po 1 popoldne, je nastal v pritličnem skladišču trgovine Mihaele Sušnikove na Krekovem trgu 10 ogenj, ki pa so ga k sreči takoj opazili in preprečili večjo škodo. Hišnik Mahrovo hiše je namreč opazil, da se kadi iz skladišča na dvorišču, tik za lokalom. Poklicni je iz Mestnega doma poklicne gasilce, ki so prišli • Iranskim vozom. Gasilci no vdrli v akladiSie in pogasili goreča lesena tla skladišča. Ogenj je nastal na ta način, da je žareči pepel zanetil leseni zaboj za smeti, iz zaboja pa se je ogenj razširil še na tia. škoda znaša nekaj sto dinarjev. © Trije berači. Mlad, visoko rastel fant je včeraj stopil pred policijskega uradnika. Obdolžen je beračenja po mestu in javnih lokalih. Ovadba ga dolži, da je pri beračenju kazal nenavadno trmoglavost in vztrajnost. Če je v javnem lokalu stopil k mizi gostov, se ni odmaknil od mize ,(ako dolgo, dokler ni dobil vsaj dinarja, pri strapkah po hišah pa jo nastopal celo kar malo nasilno. Če so mu že odprli vrata, je kratkomalo vtaknil nogo med vrata in čakal tako dolgo, dokler ni kaj dobil. Klobuk pa je imel ves čas v roki. Govoril ni mnogo, ne dosti več, kakor »Brezposeln sem, pomagajte mil« Vsakdo mu je moral nekaj dati, drugače se ni dal odgnati. Neki stranki je bilo uje- fovo početje preveč in ga je izročila stražniku, ant je na policiji mirne duše povedal: »Dajte mi dela, potem pa ne bom beračil. Živeti hočem!-Fanta čaka izgon iz mesta, ker ni domačin. — Drugi berač je od rojstva pohabljen in hodi že desetletja v Ljubljano ter je bil neštetokrat izgnan, nikoli pa ni nič pomagalo. Zapora se ne boji, zato se rad nastavlja pred cerkvami in ima to navado, da če ne dobi od kakšne gospe milodara, jo pocuka kar za rokav: »Gospa, za enega kruljavega reveža imejte usmiljenje!« Če kljub temu ne dobi nič. zna prav krepko zabavljati. Sam se ne spominja, ali ga je policija prijela tokrat tridesetič ali petintridesetih Zadnji berač je prav običajna prikazen, kakor jih je lani in letos prav mnogo preplavilo naše kraje. Hodi namreč s knjižico v roki, v kateri so nekašni pečati in pripoveduje, da jim je pogorela vas nekje v Bosni in da pobira za pogorelce. Zadovoljen pa ni samo z enim dinarjem temveč pričakuje kar kovača, katerih je imel nekaj — papirnatih seveda — za vzorec' kar v knjižici. Tudi njega čaka brezplačna prisilna vožnja v domovino. © Nepreviden kolesar. Najstrožja nadzorstvo stražnikov nad kolesarji dostikrat ne zaleže dosti in še vedno se dogajajo primeri skrajne neprevidnosti in brezobzirnosti kolesarjev. Iz nekaterih hiš'- na posebnem glasu je zlasti Mahrova hiša — prihajajo kolesarji v opoldanskih urah, ko je na ulicah največ ljudi, zlasti šolstoh otrok, kar s kolesi neposredno z dvorišča na ulico. Še druge brezobzirnosti se dogajajo in nič redkega ni, da kolesar pasanta, ki ga podere ali vsaj oplazi, povrhu vsega še krepko ozmerja z nerodo, čeprav je sam največja neroda. Včeraj zjutraj je tak predrzen kolesar podrl na Mestnem trgu 18 letno frizerko Pavlo Zupančičevo z Grajske planote 1. Zupančičeva se je poškodovala na glavi in je morala iskati pomoči v bolnišnici. Kolesar je po dogodku še_ nekaj rentačil, kakor da je nesreče krivo povoženo dekle iu ne ou, odkuril pa jo je prav hitro, tako da stražnik niti njegovega imena ni mogel več zapisati. © Modne lilnče — pumparce dobite najceneje pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. Ježica Žrtev nedeljskega pretepa. Pravijo, da je kriza. Ljudje pa še vedno pijejo in pijejo v noč. Tako je v nedeljo postal žrtev g. Smole Matevi, železniški uslužbenec iz Savelj 19. Nekateri njegovi sovaščani so se preje v neki gostilni napili. V pijanosti in med prerekanjem je nekdo s topim predmetom udaril oziroma močno poškodoval Smoleta tako da so morali takoj poklicati tukajšnjega zdravnika g. Jereba. Zdravnik mu je za silo nudil prvo pomoč. Čudno se nam zdi, kako to, da so nekatere gostilne pri nas odprte čez polnoč oziroma čez policijsko uro. Rdeči križ bo imel svoj redni občni zbor v nedeljo, 19. t, m,, po drugi sveti maSi v fantovski sobi Društvenega doma na Ježici. Katoliška prosveta priredi v nedeljo popoldne ob 3 krasno skiopbično predavanje »Človeška bivališča pri raznih narodih«. Predaval bo g. profesor V. Bohinc. Vstopnina po 2 in 1 Din. Pridite v obilnem številu. Zanimivo seja ljubljanskega občinskega sveto Prenovitev tramvaja zagotovljena „Peglezen" - Časnikarski dom Ljubljana, 16. februarja. Danes ob 5 popoldne je bila seja ljubljanskega občinskega sveta, ki je obravnavala nekatere prav zanimive in važne stvari. Seje se je z županom vred udeležilo 31 občinskih svetnikov. V imenu banske uprave je prisostvoval seji inšpektor dr. Guštin. Sejo je vodil župan dr. Puc, ki je v svojem predsedstvenein poročilu omenil le, da je notranje ministrstvo odobrilo izstop 0 občinskih svetnikov iz občinskega sveta. FINANČNEGA ODSEKA poročilo je podal Ivan Tavčar. ZA LJUBLJANSKI TRAMVAJ Najprej je poročal referent o obnovi stare tramvajske proge in zgradbi zveze od Hrvatskega trga do glavnega kolodvora. Občinskemu svetu je bilo predloženo poročilo Splošne maloželezniške družbe in pa prepis pogodbe med Splošno inalože-lezniško družbo ter tvrdko Siemcns-Schukert. Sedanja stara tramvajska proga je stara že nad 30 let in šele leta 1027 se je vprašanje zgraditve novih prog premaknilo i mrtve točke. Zgrajena je bila proga Vič—St. Vid, kasneje pa je že občinski svet sklenil zgradbo novih prog tn obnovitev stare proge. Stroški so bili proračunani na 32. 5 milijonov Din in je bilo sklenjeno, da občina prevzame za to vsoto garancijo za tozadevno poročilo. Pri oblastvih je bilo izposlovano žc tudi dovoljenje za nekatere nove proge. Računalo se je splošno s tem. da bo dal posojilo Pokojninski zavod, ki je finansiral zgradbo proge Vič—St. Vid. Radi izvršenih večjih naprav kot ie bilo prvotno računano, zaradi nepredvidenih del in izgube pri avtobusnem prometu je bil prvotni proračun prekoračen za 7.36 milijonov Din. Zaradi tega m se drugih okolnosli družba ni mogla krili tekočih obveznosti in je bila ob zaključku gradbe šentviške in viške proge na dolgu 0 74 milj. Din, od tega samo Siemcnsu 4.4 mili. Od skupne svote 0.74 m lj. je odbiti znesek 2 milj. Din. ki je naložen v Ljublj. kreditni banki, pa ga radi moratorija ni mogoče dobiti. Skupno znašajo obveznosti družbe 38.94 milijonov, anuitete zanje pa znašajo 3.06 nnl). letno. Obratni stroški za 1933 so proračunani na S milijonov 865.000 Din, dohodki pa na 8.9 milj. Din. V tekočem letu je imela družba dohodkov 8.877.000 Din. Med tem pa šc je moralo priti na dnevni red vprašanje obnove stare proge. Tračnice so obrabljene od 12—18 mm, tir se razširja, popravila so zelo težavna in gornji vod bakrene žice je izredno slab. Vse to nujno sili družbo k obnovi stare proge, kar preti celo nevarnost, da se bo moral obrat ustaviti, kar bi imelo hude posledice nc samo za dru/bo, ampak sploh za Ljubljano. Ker posojila radi razmer na denarnem trgu ni tuogoče dobiti, se je družba Siemens-Schuckert izjavila, da je pripravljena finansirati obnovo stare proge in zgraditev zvezne proge od kolodvora do Hrv. trga. Med drugimi pogoji zahteva družba, da se plača na račun starih terjatev 2 milj. Din, ostanek pa v mesečnih obrokih, nadalje naj ji gradbene račune za obnovo in zgradbo krožne proge plačuje mesečno po 250 " 'tisoč počenši z dograditvijo proge, mestna občina prevzame garancijo. Obrestna mera bo znašala 12 odstotkov. Upravni svet Splošne inaloželezniške družbe je na te pogoje pristal in predložil pogodbo v odobritev občinskemu svetu. Siemens je stavil sicer ponudbo za zgradbo samo enotirne proge, toda priporočati je zgradbo dvotirne proge, saj se proračunski stroški zvišajo samo do 9.5 na 12.8 milj. Din, torej le 26 odstotkov več. Poleg tega znašajo lastni stroški družbe za obnovo iu gradbo še 3 milj. Din, tako da je potrebna skupaj svota 5 inilj. Din, za kar bi bilo najeti posojilo. Oni pogoj, ki ga stavlja Siemens glede izplačila dolga, bo mogla družba izvršiti le tedaj, če se odloči plačilo anuitet tnestni občini in Pokojninskemu zavodu. To je že skoro izvršena stvar za nekaj let (6). Poleg že omenjenih pogojev v pogodbi nam je omeniti še to, da se zaveže Siemens kot glavni podjetnik razpisati vsa ona dela, ki jih morejo izvršiti domače tvrdke in da bo pri vseh gradbenih delih porabljala kjerkoli mogoče le domače in pred vsem ljubljanske delovne moči. Zaradi vsega lega je inaloželezniška družba predlagala občinskemu svetu, da odobri pogodbo med družbo in Siemensom, da prevzame mestna občina garancijo za plačevanje gradbenih računov za obnovo stare proge ter zgradbo krožne proge ter končno za posojilo 5 milj. Din, ki ga namerava najeti družba ali pa da mestna občina sama dobi posojilo in ga da potem naprej družbi. Končno se naj dovoli družbi odlog 4 najbližjih anuitet v skupnem znesku 585.000 Din za dobo 6 let. Predsednik Splošne maloželezniške družbe dr. Fettich je poudarjal, da družba ni v kakšni finančni ali rentabilni krizi, pač pa v nekakšni investicijski krizi. Dohodki odgovarjajo proračunu. Tramvaj, kakor je bil zgrajen 1. 1901, ne odgovarja današnjim potrebam. Obnovitev stare proge je neodložljiva, sicer grozi nevarnost, da bi bila družba prisiljena tramvajski promet sredi mesta ukiniti. Zaradi investicijske krize pa družba ne more najeti posojila, da bi saina zgradila progo. Znatne izgube je imela družba ludi z avtobusnim prometom, Zato je sklenila sedaj pogodbo s tvrdko Siemens Schu-ckert za zgradbo proge, vendar tako, da interesi Maloželezniške družbe niso oškodovani. Ako se stara proga ne obnovi in ne zgradi, bi bile posledice tako materialne ter bi družba imela vedno 1 in pol milijona izgube, ker bi se ji samo nova proga Št. Vid—Vič rentirala, dalje socialne posledice, ker bi morala odpustiti okoli 1000 uslužbencev in moralne posledice: Ljubljana bi tnnogo izpremenila na ugledu, ker bi ne imela v sredini tramvaja. Podžupan prof. Jarc je predlagal k točki 2. dvoje resolucij. Prva resolucija nalaga gradbenemu uradu izdelavo načrtov iu proračunov za ureditev trgov in ulic ob progi, druga resolucija pa zahteva, da bodo v ulicah, kjer bo tekla krožna proga, pravočasno in istočasno izvedene vse cestne naprave. Podžupan prof. Jarc je obširno utemeljil ta dva svoja predloga. K tej točki je govoril še dr. Pipen-baclier. Občinski svet je nato soglasno sprejel poročilo Maloželezniške družbe na znanje, odobril ni?no pogodbo s tvrdkn Siemens-Schuckert in odobril garancijo mestne občine za posojilo. Občinski svet ie nato odobril naknadni kredit 02.000 Din za srednji st?b-?r mostu pod Trančo, dalje doplačilo lvrdki Ivan Zakotnik v znesku 12.000 Din za lesene stopnice na magistratu, Cerkvi sv. Jožefa je od /neska 32.000 Din za napravo trotoarja odpisal znesek 12.000 Din. ostpnek'°0.0no Din r^ bo cerkev plačala v teku 5 let. da'ie je neki revni vdovi občinski svet odnisal 2000 P n brezobrestnega posojila za zgradbo zasilne hišice in odpisal najemnino umetniku Francetu Tratniku za njegov atflie v Rdeči hiši, atelje pa mu je odpovedal. Odobril je. da plača mestna občina iz lastnih kreditov ixilovico stroškov za napravo odrov za električni kabel pri čevljarskem mostu, polovico stroškov mora plačati elektrarna Odl:'onil je vse pritožbe preti nredpisu pasje takse. Občinski svet je odobril pogodbo med druš'vom Trgovske akademije in mestno občino zaradi poslopja Trgovske akademije, ki ga sme uporabljati mestna občina v lastne nam»ne, ako druMvo ne more doseči pri državi in banovini primernih sredstev za amortizacijo posopja. Po bistveno nevažni kratki debati je občinski svet odobril, da se proda podjetju ini. Dukič 520 nt" mestnega sveta v Gajevi ulici za ceno 538.000 Din. ČASNIKARSKI DOM Zadi ugi »Novinarski d o ni«, ki je prvotno rellektirala na to parcelo, pa je občinski svet soglasno in brez ugovora odstopil brezplačno 1005 kvailr. metrov veliko parcelo nasproti Narodnega doma, v soseščini klasične gimnazije. Dr. Feltich jc k temu pripomnil, naj slovenski časnikarji podpirajo intencije mestne občine in naj bo njihova kritika konstruktivna, ne pa destruktivna. Časnikarji morajo svoj dom zgraditi v tekn 5 let. DEBATA 0 »PEGLEZNU« Hujša debata se je razvila o prodaji 193 m* velike mestne parcele tako zvanega »Peglezna« na stikališču Poljanske ceste in Kapiteljske ulice. V imenu finančnega odseka je predlagal Tavčar, naj se ta svet proda ge. Elizi Prelovškovi po 200 Din za kvadr. meter. V imenu gradbenega odseka pa jo hkrati poročal inž. Bevc, da je nrh. Plečnik napravil za ta prostor lep načrt za stavbo, ki bi harmonično zaključevala Poljansko cesto. Predlagal ie tudi delno spremembo regulacije na tem kraju. Po tem načrtu bi se Poljanska cesta začasno res nekoliko zožila, vendar pa bi bil za pešce prostor pod arkadami tega poslopja. Kapiteljska ulica po tem načrtu ostane. Župan je prebral pismo poljanske organizacije JRKD, ki protestira proti obema predlogoma Enako sta protestirala občinska svetnika dr. Klcpec in Zaje. V nadaljnji debati so nekateri občinski svetniki poudarjali, da mestna občina tod ne sme navijati cen zemljiščem, ker s tem draži svet tudi sebi, ki ga mora včasih tod kupovati. Obč. sv. Turk je predlagal, naj se cena kljub temu zviša na 350 Din za nr. Ta predlog si je osvojil tudi referent, nakar sla bila predloga obeh odsekov sprejeta z vsemi proti trem glasovom. POHOČILO GRADBENEGA ODSEKA je podal inž. Bevc. Občinski svet je odobril pod gotovimi pogoji stavbno parcelacijo Koslerjevega zemljišča v Šiški (igrišče slllrije«), parcelacijo posestva Strojnih tovarn in livarn ob Dunajski cesti, parcelacijo parcele Bizjanovih dedičev v Šiški in delno spremembo parcelacijskega odloka Anici Dolenc za njeno stavbišče. POROČILO PERSONALNO PRAVNEGA OD SEKA je podal dr. Subic. Poročilo o inkorporaciji sosednjih občin je župan odgodil, ker je občinski 1 svet v načelu že svojčas odobril inkorporacijo. Dalje je referent poročal o raznih prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo. Meščanstvo je bilo podeljeno g. Ivanu Belčlu ob njegovi osemdesetletnici. Občinski svet je odobril razdelitev štipendij dr. Košnier-lja in ljubljanskega mesta dijakom Srednje tehnične šole, iako kot je to predlagalo ravnateljstvo šole. Samostojen predlog, tičof se znane afere o trogirskih levih, je predložil obč. svetnik Cotar. TAJNA SFJA jc obravnavala razne personalne zadeve, kakor podelitev raznih interno razpisanih mest, raznih prevedb, napredovanj in upokojitev. Imenovani so trije novi zdravniki na mestnem lizikatu, in sicer dr. Ci-ber, dr. Debelak in dr. Fon. Po zakonu mora namreč priti na vsakih 10.000 prebivalcev en zdravnik. Med tem pa je bil upokojen dr. Jamar in v kratkem bo upokojen še en zdravnik, tako da je bilo treba stalez spopolniti. Mesto mngistratnega direktorja se na tej tajni seji še ni oddalo. Imenovani so štirje novi juristi za mestne urade, in sicer Stane Mencinger. dr. Ivo Frelih, Slavko Pele in Branimir Pe-trovčič. Upokojenih je bilo več dohodarstvenih paznikov. Mestni staroupokojenci so se priložili na ban-sko upravo in zahtevali izenačenje z novimi upokojenci. Banska uprava je tej pritožbi ugodila, mestni občinski svet pa je na tajni seji sklenil, da se proti odloku banske uprave pritoži na upravno sodišče. Uredilo se je vprašanje neknterih stanarin z ozi-roni na veljavni pravilnik. Nekateri mestni uslužbenci imajo namreč brezplačna stanovanja ter je potrebna njihova prisotnost, drugi pa bodo morali stanovanja plačati. i Poročam Vam dn ie 16 let uporabljam —.--------—* lobno plulo Chloro- dont. Se nikdar nas ni razočarala Imeli smo vedno bels *obo in prijeten okus v ustih, teniholl Ker uporabljamo že dati časa Clilorodont ustno vodo Tudi uporablja oola dniiina samo Cbtorodont zobne »čel .f J Podpornik. T. Zahtevajte zato samo pristno Ohloi o.t .nt zobno pasto, tuba Din a.— tn Din 13.—, ler zavračajte V6ak nadomestek Nov agregat za velenjsko elektrarno Ljubljana, 16. februarja. Delo, ki ga je pred vojno začel bivši deželni zbor po inicijativi in vodstvu dr. Lampeta in ki sta ga po vojni tako uspešno nadaljevala bivši oblastni odbor ter ban ing. Sernec, namreč elektrifikacija Slovenije, napreduje tudi sedaj, kljub ' fžki sedanji krizi. Omrežje velenjske elektrarne se je znatno razširilo in že doseglo zvezo z Za-vršnico, širi pa se tedj na druge strani, tako, da kmalu ne bo v Sloveniji večjega kraja, ki ne bi •mel velenjske elektrike. Električna eila pa predstavlja tudi najboljšo izrabo velenjskega premoga, ki je slabe kvalitete in ne more tekmovati z rjavim premogom rudnikov IPD. Ve'en'ski premog ie lignit, kakor kečevski in ima komaj okoli 2500 kalorij, med tem ko jih ima rjavi premog trboveljskega rudnika 45C0 do 5000. (Premog delimo v glavnem v tri vrste: lignit, ki je še ohranil strukturo lesa, rjavi premog, ki je okamenel, ima na videz črno barvo, stoičen v prah pa je rjav, ter črni premog, ki je črn tudi v prahu. Črnega premoga v naši državi skoraj ni.) Seveda se velenjskega premoga ne splača prevažati, ker bi transportni stroški veljali preveč. Z uporabo za kurjavo kotlov v elektrarni na licu mesta je doseženo dvoje: prvič 'e omogočena izraba naravnih zakladov v Velenju in drugič je pri5la Sloveniia na ta način do razmeroma cenene električne sile. Velenjska elektrarna je imela dosedaj dvoje agregatov, vsakega s kapaciteto 1000 ki!owatov. Še letos pa bo velenjska elektrarna napredovala v toliko, da bo svojo kapaciteto več ko polrojila V kratkem bo dobila namreč nov, ogromen agregat, ki bo imel kapaciteto 5000 kilovvatov. Agregat bo dobavila tvrdka Brovvn-Boveri in ga je izdelala tovarna te tvrdke v Mannheimu v Švici. Seveda pa je bilo treba daljših podajanj med našo in nemško vlado glede plačila tega ogromnega in dragega agregata. Končna cena za agregat znaša namreč nič manj, kakor 1.600.C00 nemških mark ali okoli 27 milijonov dinarjev po starem kurzu brez agia. Z odlokom od 23. januarja je naša vlada odobrila to plačilo tega zneska, ki bo plačan v določenih rokih. Kako ogromen bo ta agregat, priča že samo dejstvo, da bo potrebnih za dovoz nič ma:nj, kakor 84 vagorov in to brez kotlov, ki so že postavljeni m katerih dobavo je tudi posredovala tvrdka Brown-Boveri. Ta tvrdka namreč kotlov ne izdeluje. Agregat bodo pričeli dostavljati in poslavljati v Velenju takoj, ko bodo urejene končne formalnosti. Tvrdka Brown-Boveri je poleg omenjenih dveh prvih agregatov v Velenju dosedaj dobavila velenjski elektrarni tudi stikalno napravo na transformatorski postaji v Črnučah. Z novim agregatom bo velenjski elektrarni šele mogoče končno izvesti elektrifikacijo Slovenije in pa tudi dela savske banovine. ,11. F/ho rešil dame vseh skrbi Vlom v banko Ptuj, 10. februarja. V noči na 10. lebruar so neznani storilci vlomili v prostore »Predujeninega drubtvac v Panonski ulici 8. V prostore so prišli, kakor se je ugotovilo, s jx:narojenimi ključi. V hišo pa so prišli bržkone, še preden je hišnik zaprl glavna vrata ler so so skrili v kleti in tam prežali na ugoden trenutek. Ko j? prišel davi bančni shtga v pisarno, je našel vrata odprta, po pisarni pa je bilo vse razmetano in vsi inizni predali so bili odprti. Glavna blagajna je bila navrlana s svedrom, ključavnice pa razbite. Do zaželjenoga cilja pa svedrovci niso prišli in se zdi, da so bili pregnani. V isti se nahaja namreč pošla, kjer imajo poštni uslužbenci nočno službo. V blagajni je bilo 150000 Din gotovine, vlomilci pa so odnesli le malenkostne zneske. ki so jih našli v miznih pr?dallh. Tako policija kakor ludi orožništvo zasledujeta vlomile?. Phv Čuden utirawii pojav. V petek, dne 10. t. m. med žveplu, milu iu sajah. Pojav se jc bil pokazal na severni strani v smeri proti Slov. goricam iu je trajal približno dve uri. Ojd kod ta i>ojnv ali je tnordu v zvezi s potresi, ki so bili te dni javljeni po vsem svetu in ki so baje |x>v/.ročili strašno katastrofo v Posarju!' Ni izključeno, da je ta izreden pojav pripisati lokalnim elektro-energet.skini peripe-lijam v ozračju. Otrok v vodnjaku utonil. V domačecn vodnjaku v Krčevini pri Vurbergu jc utonil Slavko Bračko. 5 letni sin posestnika. Njegova mati jo v gozdu sekala drva. fantek pa se je v bližini igral ter če/, nekaj časa neopazno izginil. Misleč, da se je pri igri kain oddaljil, ga je 3ki mati iskat čez kake po! ure, ko je svoje delo opravila. NaSla pa ga je v vodnjaku mrtvega. Brez dvoma jc otrok i/ radovednosti pogledal v vodnjak, zgubil ravnotežje in padel vnpj. V vodnjaka je poldrugi meter vodo in /a dečka ni bilo rešitve, ker ni dospeln pomoč pravočasno. Starši, pazite na otroke! Verica in nož. June/n Obrana, 25 let starega posest, sina iz Stopercev, je ponoči na javni ccsti nekdo ikI.m ril z verigo |>o glavi s tako silo, da se jc zgrudil nezavesten. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali, so ugotovili, dn ima razbito črepinjo ler jc njegovo stanje zelo opasno. — Novo meso Pevski zbor državne učiteljske šole iz Ljubljano bo priredil v nedeljo, 10. t. m. ob 15 uri v osnovno-5o'ski telovadnici koncert. Na sporedu so narodne in umetne pesmi naših najboljših skladateljev. Zbor bo pel najprej dopoldne v frančiškanski cerkvi pri enajsti sveti maši. Zbor vodi priljubljeni g. profesor Repovš, ki je pri raznih zbo-rovih nastopih v Ljubljani žel mnogo priznanja. No^iionlla Prosvetno-druzabni večer »Krke« bo drevi ob osmih pri Mikliču. Nn sporedu Sofoklej, eden največjih Iragedov stare Grške. Predavatelj France Vodnik, recitator režiser Ciril Debevec. Prosta zabava z godbo. Vstop vsem prost! Brez vstopnine! Občni zbor pevskega društva poštnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani se vrši v nedeljo, 20. febr. ob 10 v spodnjih prostorih hotela Miklič. Vabljeni so vsi redni, ustanovni in podjiorni člani. Po končanem občnem zborovanju se vrši družabni večer s petjem, na katerega vabimo vse ostalo poštno os obje Spored koncerta mladega violinista Mirana Vi-licrja v dv »rani Filharmonične družbe. 1. Corelli: Violinska sonata op. 5; 2. Mozart: Violinska sonata št. S v c-duru. Po odmoru Paganinijevi 3 Caprici St. 21, 22 in 24 v priredbi Szymanowskega, .dalje Sukova Dumka, Chaminade-Kreisler: .španska se-renada in Cassado: Vražji ples. Pri klavirju pinni-stinja gospa Mirca Sancinova. Mladi violinist je gotovo najnadarjenejši učenec ravnatelja šole Celjske Glasbeno Matice, ki ga poznamo samega kot izbor-nega solista in inlerprcta zlasti modernih skladb. Tudi nam je še v spominu iz časov, ko je sodeloval pri Zikovem kvartetu celo na festivalu v Donau-Eschingenu. Po zaslugi Zika-kvartetn, torej tudi g. Sancina, je založništvo Schott v Mainzu založilo prvo jugoslovansko skladbo, godalni kvartet Josipa šlavenskega. Iz popularnega koncerta, ki ga je dirigiral kapelnik Neffat, nam ie Miran Viher še v najlepšem spominu. Ne lo strokovnjaki-violinisti. tudi kritiki so se o njem izrazili sila fiohvalno. Koncert prične točno ob 20 in obisk toplo priporočamo občinstvu. IPrcdprodaja vstopnic v Matični knjigarni in na večer koncerta od pol 8 dalje v veži Filharmonične družbe. Kulturni obzornik Lovra Horvat: Venec koroških moških zborov Cenjenemu uredništvu »Slovcnca« v Ljubljani. V Vašem iistu z dne 25. januarja t. 1. štev. 20 si je neki gosp. B. dovolil besmo kritiko moje zbirke »Venec koroških moških zborov« z namenom, da jo enostavno uniči in s tem potepta tudi mene. Zato prosim za sprejem sledeče obrambe: Doma sem v Svečah v Rožni dolini, v vasi, ki jc bila od nekdaj prava zibel najlepših koroških pesmi. Tam je bil vsak človek rojen pevec. Študiral sem na Koroškem in učil po vseh slovenskih koroških dolinah nad 40 lei. Zato si tudi brez vsako samohvale smem prisvojiti predikat poznavatelja koroškega življa in tudi koroške pesmi. Pesem štev. t »Tam čier teče bistra Žila« smo peli v Zilski Bistrici že leta 1888 in že tedaj ni bila nova. Jaz sem jo postavil kolikormogoče naravno in priznavam, da sem ji priklopil svoj lastni jodlar. Kdor trdi, da koroški Slovenci ne pojejo jorllarjev, ta koroškega petja sploh ne pozna. Posebno pa šc v zilski dolini, tam jc jodlar doma. Kaj pa pesem: Ko poub'č na pvaninco grem? Prastara l e^em z islotako prastarim prekrasnim jod-krjerni Tudi Dev in Švikaršič jih imata. Prvi zvezek lela 1908 štev. 5, 33, 34, zvezek iz leta 1912: štev. 7, 16, 25, 26; zvezek V. iz leta 1926: štev. 4, 8, itd. Kaj pa prelepa pesem »Vse te llete ljube moje?« Kako da je ta starodavna pesem, ki smo jo peli v Celovcu pred 56 ima leti, že od nekdaj opremljena s tako ljubkim jodlarjem in to še morebiti iz časov, ko so Slovenci vstoličevali na Go-sposvetskem polju svoje vojvode. Tu je dokazov dosti, da je jodlar med koroškimi Slovenci domač. Sicer pa smo koroški Slovenci naredili naše pesmi sami in jih bomo tudi sami varovali pred vsako potvorbo. Nikogar ne potrebujemo, da bi nam diktiral, kako jih moramo ustvarjati, da ostanejo nežne. Poznamo predobro njih neprecenljivo glasbeno vrednost, Gospod kritik B. se čuti užaljenega, da sem se drznil napisati tudi jaz to pesem in priporoča III. zvezek svojih zbirk. Gospod B. pravi, da ie štev. 2 »Še liepša življenja« tudi napisana v III. zvezku njegovih zbirk; lahko mogoče, treba ga bo kupiti. Jaz sem jo dobil v Svečah. Mogoče je to tisti gospod, kateremu sem kazal pred nekaj leti ravno to pesem i;n je bila kritična osminska pavza tedaj čisto v redu; zakaj se sedaj s tako silo zaletava v ta bori značek? To se pravi dlako cepiti. Take malenkosti se pač prepusti okusu pevo-vodje. Moj prijatelj Dev, ki me je posetil parkrat v Gorjah tn v Čajni pod Dobračem, je z atomsko doslednostjo postavi! v svoj V. zvezek mojo 3. pesem'»Ko b'Zilo in Dravo«, katero sem pa sedaj opremil s pravilnejšim tekstom: »Je pa rinč'ca padva«. Prosim, izvirni original na razpolago. G. kritik B. pa je tako ljubezniv in me obdolžu|e, da kradem svoje lastne pesmi! Ko bi bil gosp. Dev izpolnil svojo slovesno obljubo, da pristavi mojim pesmim tudi moje ime, bi vse te pomote izostale. Ravno isto je s pesmijo »Čej so tiste stzdice«, ki je nepobitno moja last. Nisem mislil omeniti prijatelja Oskarja, jaz sem mu vse odpustil, naj v miru počiva, a prisiljen sem, boriti se za svojo last. Gospod B. mi predbaciva, da sem opremil i mojo 3. pesem »Je pa rinč'ca padva« z nemškim jodlarjem. Kaj pa, če bi bil jaz vzel za podlago tega jodlarja pesmico ».Men se dekle smili, ko io, moja bla«? Nasprotno, kako pa pride la čisto slovenski napev na melodijo tega jodlarja? To uganko naj gosp. kritikar reši, potem sem jaz pripravljen, jodlar črtati. Torej. gosp. kritik, bodite prepričani, da jaz nisem jemal, temveč dajal in da nisem porabljal tujega blaga, ampak svoje. Poznam pa tudi jaz take tiče, ki se s tujim perjem liišpajo. Za take paše Vaša graja. Številko 4 gosp. kritikar ne pozna dobro, pa mu jaz povem, da je v Žili ponarodela. Sploh, kar sem zapisal, drži vsaka beseda. Številko 11 »Nekdanje stzdice«, ki jo je Dev prekrstil v »Čej so tiste stzdice«, in 12 »Da b'biva liepa ura« sem dal Devu jaz. Prvo sem naše! leta 1906. tam gori za Dobračem, v Št. Jurju ob Žili, jo pobral, harmonizira!, zanesel med moje domačine v Sveče, poslal kamniški Liri, katera jo je pela že leta 1911., iin poklonil tega leta tudi prijatelju Devu s prošnjo, da pristavi pesmici moie ime. Skrajni čas je, da se prezentira pesem »Nek-dajne stzdice« z imenom pravega avtorja. Za vse te trditve so na razpolago izvirni originali harmo-nizacij. Številko 12 »Da b'biva liepa ura« me jc naučila moja se«tra pred 64 timi leti. Kot mlad učitelj sem jo harmonizira!, prepeval s svojimi tovariši, pozneje tudi s «vo:im družinskim otroškim kvartetom — in ravno pred Dev-om, ki je bil nad to prikaznijo tako vzhičen, da je oba fantka iskreno poljubil, hčerko pa ganjen pohvalil. Potem sva jo še skupno harmonično premotrila, črez par dni pa jo je nesel vesel domov in postavil v svojo zbirko. Jaz pa sem jo postavil v svojo zbirko zato, ker je moja in sem jo harmonizira! tako priprosto, kakor se v resnici poje v Svečah. V kvintetu se te pesmi nikdar niso pele in so v tej obliki že na umetno smer speljane. številka 13 jc -/■ i ______j.i- £.111 jnJlluiuuci«. »Slovo« pa je zložil učitelj Tomažovc v Celovcu, rodom Slovenec, kakor priča njegovo ime. Glede Košatovih pesmi sem jaz drugega mnenja in z menoj mnogo drugih treznih in razsodnih mož. Ob času Košalovega delovanja je bila celovška okolica še globoko slovenska. Tu je bival rod slovenski, žilav in krepak in trdo slovenskega prepričanja. Košat je sin tega rodu. Njegovi starši niso znali nemški. Iz tega naroda je črpal Košat svoje poezije in melodije, polne čiste ljubezni, kakor jo jc sam Bog vsadil v človeško 6rce. Torej izvirajo te pesmi iz slovenske duše, iz slovenskega srca. Ta rod je gonobila desetletja kruta germanizacija in odtegnila tisoče najboljših talentov. Kdor je hotel vstati iz hlapčevstva, se je mora! udati. A Košat ni mogel zatajiti svoje duše in jo je položil v svoje prelepe pesmi, polne slovenske koroške miline in mehkobe, čeprav v tujem jeziku. Kdor je živel na Koroškem in preskusil grenkobo tlačanslva koroških trpinov, ne bo tako kruto sodil. Tukaj pri nas smo lahko radikalni in neizprosni, ker smo kompaktna slovenska enota. Zata pa smatram Košatove pesmi kot slovensko narodno blago in vem, da so vsi koroški Slovenci z menoj istega mnen:a. In narod, ki odklanja to, kar je njegovo iz sane nizkotne Irn-.ogUvosti, ne dela prav. Kdor pa hoče hiti tako radikalen, naj vzame veliko železno metlo in ?ačne pometati najprej pri operah, koncertih, igrah, kinu, romanih in povestih itd. Tu je polno tujih smeti, ki jih je treba iztrebiti. Kar se tiče Košalovega »Verlns.sen«, svetujem, naj se g. kritik i. vso dušo poglobi v slovenski tekst Zagorske« in v nemški »Vcrlassen . pa tudi v obe melodiji, in našel bo presenetljivo* sorodstvo. Sam Košat mi je moje slutnje osebno | potrdil. j Toliko za moj ugovor omenjene besne kritike. Flegmatični Romuni ob priliki obsednega slan a Radovedneži Ako se zgodi na ulici najneznatnejša nezgoda, se takoj nagrne množica od vseh strani na dotično mesto, pa z deljenimi čuvstvi spremlja dogodek. Zaiorej se ne smemo čuditi, da je priklicala katastrofa, kakršna se je zgodila v Neunkirchenu, desettisoče radovednežev na kraj razdejanja. Mesto Neunkirchen je prejelo v enem samem dnevu nad 60.000 ljudi. Kakor hitro se je raznesla vest o katastrofi, so drle od blizu in daleč cele procesije tja kakor mravlje, ko se selijo... M faz v Ameriki Že teden dni je tega, kar je zvedelo prebivalstvo romunskih mest Bukarešta, Temešvara, Galaca, Cernovic in Velikega Varadina, da je nad njihovimi mesti proglašeno obsedno stanje in vendar vlada v Romuniji tak mir, kot da se ni ničesar zgodilo. Zaman prihajajo časnikarji zapadnoevrop-skih držav, da bi polnili dolge kolone o »grozotah obsednega stanja v Romuniji.« Poglejmo Bukarešt, kak je v tem novem stanju. Ko je hilo proglašeno nad mestom obsedno stanje, so se zbirali pred velikimi lepaki ob oglih romunski meščani vseh slojev in brez najmanjšega razburjenja. Tudi ko je objavil novo imenovani komandant druge armade miroljubnemu bukare-škemu meščanstvu vest, da je prevzel novo funkcijo in z njo v zvezi vse vojaške posebnosti, ki veljajo za obsedno stanje, se ni nihče razburjal, marveč se je prebivalstvo mirno sprehajalo po glavnih ulicah kot prej. Policija nima nobenega dela med mirnimi meščani. Edina incident se je dogodil v francoski knji- garni Karla Segala. Ostro oko vestnega policijskega inšpektorja je namreč izsledilo, da je slika znanega romunskega karikaturista M. Bulgreana nemoralna. Razume se, da niso nič veljali ugovori knjigarnarja, češ, da je slika v izložbenem oknu že nad štiri mesece, pa je ni nihče obsodil za nemoralno; v obsednem stanju pa se nenadno celo slika spremeni... Slika je morala iz okna. To je bila edina »senzacija« romunskega obsednega stanja v Bukareštu. Še nekaj: namesto po dva in dva stražnika, patrulirajo ob večerih po štirje stražniki. S tera je vsa posebnost končana... Tudi v tisku se ni nič spremenilo. Časopisi pišejo, kar hočejo in proti komer hočejo. Kavarne so polne nočnih netopirjev, življenje teče po starem. Edino, ako bi hotel kdo prirejati govore pod milim nebom aH izzivati protestne povorke in vzklikati svoja gesla, bi nastopila policija. To pa se med meščani romunskih mest ne bo zgodilo. Seveda nekaj drugega so delavske mase, ki so si podobne v svojih odločnih zahtevah in nastopih, tako na vzhodu kakor na zapadu. Prvič v jadralnem letalu če* Alpe. Kakor smo že poročali, je preletel Švicar Willi Farner (levo), v jadralnem letalu Alpe. To se je zgodilo tako, da ga jo dvignil njegov rojak (Fretz) desno z motornim letalom v višino doSOOOmnOd Alpe potem ga pa spustil nad Milanom v višini 2000 m. Od tu je jadralno letalo brez nezgod pristala Stroj odjeda kruh »The Sooial Deinocrat«, ki izhaja v Londonu, je prinesel naravnost porazno statistiko, koliko naplavi vsak i>osameziii delavec s pomočjo dovršenih strojev. Po lej statistiki konča sleherni delavec v tvomici z najmoderneje urejenimi stroji na dan 595.000 parov čevljev... En ameriški rudar izkoplje v letu dni 20.0C0 ton železa, dočim je mogel delavec pred 100 leti izkopati največ 800 ton letno. Pred 100 leti se je produc.iralo v Združenih ameriških državah 26 ton železa letno na osebo, zdaj pa 5500 ton na osebo. Kmet opravi danes z modernimi stroji v eni uri toliko, kolikor jo napravil pred enim stoletjem v 3000 urah. Med leti 1920—192® se je manufakturna produkcija dvignila za 36 odstotkov, a število zaposlenih delavcev je padlo v maiiufakturnih tvornieah za 64 ; odstotkov. V nekaterih industrijskih vejah pa bodo i v kratkem delavce sploh odslovili — kot nepo-1 trebne... In vendar kakor smo že pisali — ni I stroj kriv, marveč brezsrčni kapitalizem. Zmagovalec v »Maratonskem teku« na mednaroilui smučarski tekmi v Inomustu — je bil Finec Veli Saarinen, olimpijski mojster v daljavo 50 km, ki »i je pridobil zadnji dan tekem zmago na progi 50 km v času 3:13,49. Koliko cerkva ima Rim Po zadnjih vesteh iz »Diario Romano e Vati-cano« vemo, da ima Rim 390 cerkva, 160 javnih tn zasebnih kapel in 53 molivnic. Poleg tega ima Bim skupno 44 krščanskih pokopališč. Od L 1870 pa je bilo 98 cerkva zaprtih ali razdejanih. Tre-notno gradijo Rimljani 52 cerkva. Dečka izumitelja Dre bratca, 18-letnl Pavel in 14-letnd Ladislav Kalman iz Budimpešte, sta te dni predložil« patent za novovrstno dvoeedežno jadralno letalo s pedalnim pogonom, ki bo modo vzdržati tri in pol ure jRdndaaflB naleta. Grof Appoiiji poleg ogrske kraljice. Grof Albert Apponyi je bil te dni prenesen ob ogromni udeležbi prebivalstva iz parlamentarne palače (kjer je ležal dva dneva na mrtvaškem odru) v cerkev svotega Matije, kjer ga bodo položili zraven ogrske kraljice. Med približno 1000 venci je prišel do posebnega izraza Mussolinijev venec, ki je imel 2 metra premera. Med sprevodom je igrala godba njegove ljubljene glasbene komade. Sprevod je segel v daljavo enega kilometra in pol. (Kakor znano, je grol Apponyi umrl v Ženevi, zadela ga je kap. Kot madjarski državnik je storil svojemu narodu mnogo velikih dejanj, toda Slovanom ni bal dober, niti Hrvatom niti Slovakom). Pomemben slovaški jubilej Tisočslolelnica krščanstva Po vsej Ameriki se je razširil val velikega mraza, ki je že mnogo ljudi ugonobil. Doslej jih je le v okolici Newyorka zmrznilo 310 ljudi. Vse newyorške podzemne železnice so prepolne brezposelnih delavcev, ki nimajo strehe. V mestu Michigan in v obmejnem pasu Kanade—Združenih ameriških držav znaša temperatura 47 stopinj pod ničlo... Dunajski nadškof — kardinal. V vrsti novo Imenovanih kardinalov v Rimu, je tudi -dunajski nadškof dr. Innitzer. Jubiiei jekla V Angliji se na veliko pripravljajo na proslavo 120-letnic.e, odkar poznamo jeklo. Angleški učenjak Bessemer je bil prvi, kateremu je uspelo pretvoriti pri visoki temperaturi železo (seveda ob izvestnem kemičnem procesu) v močno jeklo, brez katerega si danes sploh ne moremo misliti moderne strojne tehnike. Bessemer-jeklo je še danes najboljše na svetu in v angleških tvornieah se fabricira v ogromnih količinah. Pa tudi v drugih državah se še danes »kuje« jeklo po Bessemerovi metodi. Ernie SebaH, nemško-ameriški boksač, ki je eden najboljših težkih atletov na svetu, je radi težkih poškodb na lobanji umrl. Te poškodbe je prejel v boju proti Carneru. Ni pa še pojasnjeno, alii liiu je lobanjo poškodoval velikan Carnera, ali pa je to le nezgoda Schaffova. Anekdota Ko so nekoč vprašali Karla Furstenberga, zakaj drži zmerom roke v žepih, je odgovoril: »Imam navado, da držim roke v svojih žepih...« ★ * Gost: »Natakar, zadnje čase so postale vaše porcije mnogo manjše ...« Natakar: »To je le optična prevara, moj gospod. Odkar smo lokal povečali, se zdijo kajpada porcije manjše.« ★ Prva stika o krvavih spopadih ua ulicah Kislebna. ki so se izvršili pn<1 hišo komunistične »u.uike muad pohodom & A, Poboii ao tabtouaU 2 amrtu arfori in valile« «rt«vUo težko ranjenih. »Davi sem se vozil v tramvaju. Pa me je noki nemarni sprevodnik neprestano sumljivo motril, ko da mu nisem plačal voznega listka.« »A kaj si ti storil?« »Gledal sem ga tako, ko da sem mu plačal.. ★ Stražnik: »Halo, vil Zakaj plezate na okno?« ^ Mož: »Pst! Ne tako glasno! Tukaj stanujem Stopnice moje hiše so bile med mojo odsotnostjo pori ban«, pa jih ne hi rad umazal.. j. Slovaki se pripravljajo na slovesno praznovanje 1100-letnioe, odkar je bila njihova dežela po-kristjanjena. Ta velik dogodek se je izvršil v letih 880—833 za vlade slavnega kneza (Pribine, ki je vladal ozemlju Nitre in je v svoji prestolnici sezidal cerkev. Ta cerkvica, ki je danes seveda ni več, je bržkone stala na mestu, kjer se dviga sedaj katedrala v Nitri. To je bilo prvo svetišče krščanstva v Srednji Evropi, ki je bilo sezidano še pred prihodom svetega Cirila in Metoda v te kraje. Slovaki so sklenili, da bodo dali jubileju ne le značaj verskega slavja, ampak tudi narodnega. Gre jim za to, da dokažejo, da so oni poprej prejeli krščanstvo kakor Madjari, ki so jih potem spravili pod svojo politično nadoblast. Nitranski škof, msgr. Kmetko je predlagal češkoslovaški vladi, naj prevzame protektorat nad nameravanimi slavnostmi; predsednik slovaškega deželnega zbora pa je poslal vsem občinam okrožnico, v kateri jih poziva, naj se udeleže praznovanja jubileja. Napoved jubileja je živo odjeknila po vsej Češkoslovaški, zlasti pa na Moravskem, v deželi, ki je bila v devetem veku tako tesno povezana s Slovaško. Michelangelo prepovedan Ameriški cariniki so pred kratkim zaplenili album fotografij, češ, da so pohujšljive. V Ame-i riko je namreč prepovedano uvažati golotne slike. 1 Toda te fotografije so predstavljale freske iz Sik-sbinske kapele. Ker pa isti zakon hkratu tudi določa, da se je treba pri uvozu takih slik ozirati j tudi na umetniško vrednost reprodukcij, je oblast zaplembo razveljavila in tako so Michelangelov« treske prekoračile ameriško meja Židovske lože i 1 V Parizu je bila te dni osnovana židovska loža »France« reda B nei B rit Njeni člani so v glavnem Sefardi, priseljenci iz Soluna in Turčija. »Franoe« je prva loža B B v Franciji. Druga loža > >A1sace< v Mulhousenu. Pariški motorni promet zahteva toliko življenj, da so nujno potrebne nove izdatnejše odredbe za varnost pešcev. Zdaj preizkuša policija novi izum, ki ga bo takoj vpeljala, če ee bo obnesel. Pešci bodo nosili na vsaki roki nad komolcem posebno obvezo. Če bo kdo zapustil varni hodnik in odkorakal čez ulioo, mora takoj pritisniti stikalo v žepu: s tem bo prižgal signalno žarnico na levem rokavu. Ko pa bo prišel do polovice ceste, mora drugič stisniti stikalo. Prva lučka bo ugasnila, in namesto nje bo vzplamtela druga na desnem rokavu. Na ta način bodo avtomobilisti tudi v temi vedeli za pešca in kam gre... Drugi izumitelj je predložil čevlje z debelimi steklenimi petami, kjer so skrite rdeče žarnice. Slednje se prižgejo, kakor hitro odkoraka pešec na nasprotno stran ulice. Na ta način bodo videli šoferji, kako ubirajo pešai »pot pod noge«. Profesor: »Kolikokrat ti bom moral še reči, da me ne moti pri delu!« Žena: »Hotela sem ti samo reči lahko noč.« Profesor: »To bi mi lahko že davi rekla...« Pevec Šaljapin — 60 letnik. Fjodor Šaljapin, sve-tovnoznani ruski operni pevec, čigar ulogi v »Boris Godunovu« in »Donu Basiliju« sta nepozabni, praznuje šestdesetletuico življenja. Človeške kresntce Kontingentiranje produkcije čevljev Kranj, 14. februarja. Kriza v čevljarski stroki je prav za prav nastala že pred nastopom svetovne gospodarske depresije ter sc je radi splošnega [K> slab sanj a splošnih gospodarskih razmer le še poostrila. 'Iežkoče ter ovire in to prav težko premostljive, opažamo namreč že več let nazaj. Kadi zastoja blaga na trgu, katerega so prej zalagati manjši čevljarski obrtniki, kjer jih jc pa er, hiter zafshižek, veliko povpraševanje po blagu in slednji* lahka pot do samostojnosti) vrste čevljarskega stanu tako zelo pomnožile, kot tega pojava ne opazimo kmalu v drugih strokah. V tej dobri dobi čevljarskega stpnu so se pri nas na vso moč ustvarjali in otvariali novi obrati od male obrti s par (lomočniki, do velikih industrijskih podjetij, mobilizirali so se kapi-tali in krediti v svrho potenciranja, industrializacije in radiknlne preosnove vsega obratovanja Iz našega malega, skromnega in previdnega obrtnika so vsled privida tako lepo uspevajoče čevljarske stroke rasli industrijalci, ki so se z vso energijo vrgli v tok potencirane proizvodnje, pa kmalu zaplavali tudi v hude vrtince. kjer jfcn je izpodnašalo tla. Skratka, ves način ustroja in močno povečani obseg proizvodnje se je 7. nastankom številnih novih večjih čevljarskih obratov, tovaren in industrije, s povečanim kadrom čevlj. obrtnikov in končno z investiranjem precejšnjega narodnega kapitala v tej smeri postavil na čisto novo, drugačno podlago. Po vsej logiki sodeč, in ta znamenju danes ne varajo, kor so nam dokazi na razpolago, pa je bila ta podlaga, ta premisa, ki predstavlja kot svoje izhodišče trajno, ali vsaj mnogo let neizpremenjeno ugodno gospodarsko stanje v svrho amortizacije vseli investiranih kreditov, pogrešena. ker jc preveč problematična. Podobni pojavi hitrega in umetnega dviganja in kratke kulminacije, kateri je sledil nagel in rapiden padec, so sc nam očitovali kajpada tudi t drugih panogah našega gospodarstva. Položaj se je namreč nenadoma zasukal in obrnil. Nastanek nove gos|x)darske konstelacije je privedel s seboj padanje cen čevljarskim izdelkom, zmanjšanje in zapiranje obratov, vedno večjo brezposelnost čevljarskega stanu ali z eno besedo splošen padec, razvrednotenje in obubožan i e. . Izhod iz novega, težkega položaja so čevljarji tekali skoz in skoz in ga iščejo tudi sedaj, ker kriza ostaja odprta, vedno hujša in občut-nejša. onia nastopajočo monopolizacijo proizvodnje čevljev. — I a predlog je dovolj konkreten in izvedljiv, da jc vreden pažnje. Nedavno, v začetku meseca februarja, se je vršil pri Zvezi industrijcev v Ljubljani redni mesečni sestanek zastopnikov čevljarske industrije v Sloveniji, ki so zastopali večino slovenskih čevljarskih tovarn. Razpravljali so o tem in onem. Na tem sestanku pa je v zvezi z dnevnim redom in razpravljanjem opozoril g. Ivan Prešeren, tovarnar čevljev v Kranju, na časopisne vesti o nameravanem kontingentirunju proizvodnje čevljev na Poljskem in je stavil naslednje predloge: Zveza industrijcev naj skliče sestanek zastopnikov vseh tvornic čevljev, kakor tudi zastopnikov vseh v obrnili zadrugah obstoječih čevljarskih odsekov — če ti ne tvorijo samostojne zadruge — rodi kontingentiranja proiz- vodnje posebej za tovarnarje in posebej za čevljarske obrtnike. — Na tem sestanku bi se tako sešli tovarnarji in pa vsi mali samostojni čevlj. obrtniki, da svoje skupne zadeve skupno urede. Med temi malimi čevlj. obrtniki bodo pač obrtne zadruge morale organizirati člane za ta sestanek. Kakšen pa naj bo ta predvideni kontingent? Vsatka tvornica čevljev bi smela dnevno izdelovati največ 800 parov ter jili dnevno tudi ne bi smela več prodati, odnosno jih kupovati od drugih producentov radi nadaljnje prodaje. Za čevljarske obrtnike naj bi se določil kontingent največ 20 parov dnevno. Vsak čevljarski mojster bi smel inicti največ enega vajenca, da se s tem prepreči fabrikacija čevlj. pomočnikov, ki ne najdejo posla. Tovarne pod nobenim pobojem nc bi smele izvrševati |x>prnvil. Za dolx> pet let naj se ne izda nobeno dovoljenje za ustanovitev nove tovarne čevljev. — Vsak pro-dueent naj prodaja izključno samo lastne, y naši državi izdelane čevlje. — Da pa bodo vsi citirani predlogi, ako jih celokupna čevljarska industrija in obrt sprejmeta, zndobili potrebno sankcijo, naj se uzakonijo, kršitve pa naj sc kaznujejo z občutno globo. Predlagatelj je bil mnenja, da bi sc z navedenimi ukrepi znatno omilila kriza čevljarske industrije in obrti. Zlasti bi bil omogočen obstanek manjšim čevljarjem obrtnikom, ker bj bilo popravila njim izključno pridržana. Navzoči zastopniki čevljarske industrije so se seveda vsi pridružili omenjenim predlogom tovarnarja g. Prešerna. Soglasno so sklenili, da se naprosi Centrala industrijskih korporaeij, naj na primeren način ugotovi, kaj je resnica na omenjenih časopisnih vesteh v nameravanem kontingentiranju čevljev na Poljskem, ter v slučaju, da so te vesti točne, preskrbi besedilo dotičnegu zakonskega načrta. Zastopniki čevljarske industrije v Sloveniji so tedaj izjavili, da bi se kriza čevljarske industrije dala le rešiti s kontingentiranjem proizvodnje na omenjeni višini in du bi v tem slučaju našli delo in zaposlitev vsi čevljarski delavci. — Da pa se bo čevljar&kim industrijcem in obrtnikom res posrečilo doseči uzakonitev tega predloga oziroma načrta, ki naj v čevljarsko proizvodnjo prinese novo gibanje, razmah in življenje, je treba, da se združijo k temu velikemu cilju prav vsi čevljarski industrijei in številni obrtniki ter zadruge brez izjeme od največjega tovarnarja do najmanjšega samostojno delujočega čevljarčka, da z enotnim nastopom, z enotno roko in z vso svojo močjo' složno in možato nastopijo in manifestirajo za izboljšanje svojega težkega položaja, da ustvarijo novo epoho procvita čevljarske obrti in industrije v Sloveniji. — Delati pa bo seveda treba roko v roki tudi z zvezo industrijcev v Zagrebu in Belgradu. —g— * Dražba nepremičnin in premičnin dulirovni-ške električne železnice se bo vršila dne 15. in 22. marca t. 1. pri okrajnem sodišču v Dubrovniku. Polovična vožnja na železnirah je dovoljena udeležencem XIII. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 8. do 12. junija t. 1. Pri odhodu se kupi cela vozna karta, ki velja za brezplačni povratek, ako potnik s eejmsko legitimacijo dokaže, da je obiskal velesejem Legitimacija pa mOra bili žigosana tudi na odhodni postaji. Ugodnost vel.ia za vožnjo v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, za povratek pa od 3. do 16. junija t. 1. Borza Dne 16. februarja 1933. Denar V današnjem deviznem prometu so narasli tečaji Amsterdama, Bruslja, Londona in Pariza. Popustili so Pariz. Praga in Trst, neizpremenjena sta ostala Curih in Berlin. Tudi Newyork je popustil radi zatvoritve bank v državi Michigan. Poleg tega moramo omeniti, da so bile zaprte radi katastrofalnega padca jena borze v Tokiju in Osaki. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi notira] 9.25—9.30, ua zagrebški pa 9.15—9.25, zakliučenih jih je bilo 20.000 po 9.20. Grški boni so v Zagrebu nekoliko narasli: na 35—36. Ljubljana. Amsterdam 2307.07—2318.43, Berlin 1364.58-1375.38. Bruselj 800.79-804.73, Curih 1108.35—1113.85, London 198.97—198.57, Ne\vyork 5724.9^ -5758.18, Pariz 225.07-226.19, Praga 170.01 —170.87, Trst 298.29-295.69. Promet na zagrebški borzi jeznnSal brez kompenzacij 20.29-1 Din. Curih. Pariz 20.3075, London 17.80, Nevvyork 5ia50, Bruselj 72.25, Milan 26.505, Madrid 42.65, Amsterdam 208.15, Berlin 123.275, Dunaj 73.24 (60.20), Stockholm 94.50, Oslo 91.20, Kopenhageu 79.30, Sofija 3.75, Praga 15.34, Varšava 58, Atene 2.%, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.08. Vredno tni papirji Tendenca za vojno škodo je bila danes sla-bejša, posebno v Belgradu. Slabejši je bil tudi 8% Bler. Promet je bil kaj slab, saj je bilo v Zagrebu zaključenih komaj 100 kom. vojne škode in 1000 dol. 8% Blerovega posojila. Nadalje je bilo zaključenih 40 delnic Trboveljske. Ljubljana. 7% inv. pos. 44—48, vojna škoda 200—202, 8% Bler. poe. 39—41, 7% Bler. pos. 36.50-38, Trboveljska 145-150. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 44— 48, agrarji 23—25, vojna škoda 200—205 (201), 2. 200 —203, 3. 195—199, 6% begi. obv. 31.50-32, 8% Bler. pos. 89 -39.50 (39), 7% Bler. poe. 36.50 -38. — Delnice: Narodna banka 3850—4000, Priv. agr. banka 221 den., Nar. šum. 52 bi., šečerana Osjek 135—145, Impex 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 140-150 (145, 150). Belgrad. Narodna banka 4050 bi., Priv. agr. banka 221—223, 7% inv. pos. 44 den. (44). agrarji 24—25.50 (25.50\ vojna škoda 108—201 (200, 198), 2. zaklj. 200, 6% begi. obv. 31.50-32. 1% pos. DHB 42-43. Dunn,j. Podon.-savska-jadran. 68.05, Aussigor Chemische 125.50, Alpine 12.15, Trbovlje 18.16, Leykam 1.10, Rima Murany 17.80. Žitni trg Pšenica je nadalje čvrsta in so danes cene nekoliko narasle. Kupujejo se namreč večje količine za državni račun in se plačujejo v gotovini. Koruza in moka sla zaenkrat v ceni ostali ueizpre-menjeni. Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 225— 1 230, okol. Sombor 222.50—227.50, bač,, sredbač., ' gorbač... potiska 225—230. gorban. 222.50—227.50, južban. 222.50—225, sredban. 225—230, koruza ban., gar. kval. 67—69, moka bač., ban. Og, Ocg 855- 370, 2. 335-850, 5. 315-380, 6. 290-800, 7. 200— 210, 8. 90—95. Oatalo neizpremenjeno. Tendenca za pšenico čvrsta, ostaln tendenca vzdržana. Promet: 72 vagonov. Budimpešta. Tendenca ueodrejeua. Promet srednji. Pšenica marec 13.82—13.94, zaklj. 13.88— | 18.89, maj 13.95-14.07. zaklj. 14.04—11.05, rž marec 6.85-6.90, zaklj. 6.88—6.90. maj 7.22—7.35, koruza maj 7.40—7.50, zaklj. 7.48—7.50. julij 7.83 —7.87, zaklj. 7.85—7.86. Chicago. Pšenica marec 47.025, maj 48.125, julij 49.375, koruza marec 25.50, maj £7.125, julij 28.50. oves marec 16.75. Winnipeg. Pšenica marec 47.875, maj 48.75. julij 49.875. Spori KUM — DOLENJSKI TPIGLAV. Od sobote na nedeljo, to je od 11. na 12. t. ni. je zapadlo na staro podlago rirka 25 cm suhega j snega. Ker je velik kompleks K uma večinoma obrnjen proti severu se sneg slalno drži, ker ni sobice dostopno in ne južnih vetrov. Zima gre h koneu. zato smučarji pogum in k nam na Kuni. Sneg, — suh pršič, smuka idealna. Iz postaje Trbovlje, Hrastnik in Zidani most — najugodneje . — Vljudno vabljeni! JUGOSLOVANSKA AKADEMSKA SMUČARSKA ORGANIZACIJA javlja svojemu članstvu, da je odhod na izlet v Pla-i nieo v soboto, IS. t. ni.: drugi dan so pa tekme : v skokih za akademsko prvenstvo. Podrobnejše in-| formacije, so objavljene nn univerzi, kjer naj se udeleženci podpišejo nn tozadevnem listu. Nadaljnji program pa je ta-le: 1. V petek, 24. febr. tredneVtri izlet v Bohinj in na Planino na Kraju, kjer prenočimo. 2. Sobota, 4. marca izlet na Zelenico, kjer se vrši v nedeljo, 5. marca tekma v smuku za akademsko prvenstvo. ŽE ZOPE1 NE VE ODGOVORA? Tudi njegovi sošolci so opazili, da je zadnji čas nepazljiv in brezbrižen. Toda njegov učitelj ve, ds ga muči kašelj. Njegova mati naj bi mu dala KRESIVAL Cez nekaj dni bo zdrav in pazljiv kot nekdaj. Dovoljeno od Min. socijalnc pol. ia narodnega zdravja S. St. 16562 od 29. IX. 1932. 3. Izlet na Koroško v dneh od 5. do 11. marca. Udeleženci gredo z ekskurzijo dne 4. marca na Zelenico, od tu pa preko Celovške koče v Avstrijo. Tovariši, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, naj oddajo prijave pri vratarju na naslov: Matija Roth, tajnik J. A. S. 0. Ilirija—Primorje. V nedeljo ob 15 bo na igrišču S K Ilirije druga kvalifikacijska tekina, ki bo odločila, katero od slovenskih nogometnih moštev bo sodelovalo pri državnem prvenstvu. Radio Programi Harfio-LfuMfona i Petek, 17. februarja: 11.15 Šolska ura: Na Petrolejskih poljanah (Josip Zabkar — 12.15 iošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.20 Prosvet-ljeni absolutizem (dr. K. Capuder) — 19.00 Francoščina (prof, Kuret) — 19.30 Pogovor z vrtalnim mojstrom (Josip Žabkar) — 20.00 Prenos i Dunaja (Simfonični koncert) — 22.00 Čas, poročila, plošče. Soboto, 18. febr.: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 1300 Čas, plošče — 17.30 Salonski kvintet (program po željah poslušalcev) — 18.30 Angleščina (ga. Orthaber) — 10.00 Borze dela in skrb za brezposelne — 19.30 Iz zgodovine filozofije (dr. Vehe ) — 20.00 Prenos Tatjaninega večera iz Kazine — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet (pleena glasba). DrnUi programi i Sobota, 18. februarja, Zagreb: 20.00 Prenos koncerta iz Belgrada — Milano: 20.45 Varietejski program — Barcelona: 21.05 Radio orkester — London: 21.03 Koncert vojaške godbe 22.00 Operni prenos — Suisse Ro-mnnde: 20.25 Poljudni večer — Belgrad: 20.0C Večerni koncert 20.40 Koncert srbsko-hebrejskega pevskega društva — Rim: 20.45 Preno« iz gledališča — Beronrinstcr: 19.45 »Dcklica iz črnega lesa« — Praga: 19.20 Pestra glasba 20.30 Komediie — Dunaj: 10.30 Pesmi in balade 20X0 Trio, veseloigra — Miinchen: 20.00 »Mikado«, operet — Buda-pest: 20.00 Ciganska glasba — Varšava: 20.00 Večer operetne glasbe 22,05 Chopinove skladbe. Poizvedovattf® Zgubila se je posclska knjižica od Novolnvja do Poselskega doma. Pošten najditelj se prosi, da vrne knjižico v upravništvu »Slovenca«. f Ivan Arh (Konec.) O svojih osebnih in službenih zadevali Ivan ni rad govoril. Samo dvakrat, kolikor sc spominjam, se mu je malo razvezal jezik, da mi je povedal par svojih spominov. Vprašal sein ga, kakšna sta bila po njegovih lastnih izkušnjah cesarja Frane Jožef in Karel. O raznih lustno-stili tega hladnega in skoro nedostopnega ter nesinipatičnega Habsburžnua je vedel Arh povedati samo nekaj, da jc namreč bil usmiljenega srca. Franc Jožef je bil do potrebnih ljudi usmiljenega srca in darežljiv. Niti ene prošnje za podporo — prihajajo jih je mnogo — ni odbil. Referent iz kabinetne pisarne mu je kratko poročal. za kaj gre, ter predložil vsoto. Franc Jožef je pri vsaki predloženi vsoii vprašal: »Ali ni to premalo?« Seveda cesar ni poznal vrednotiti denarja kakor mi. in se vidi, da je o višini podpor odločeval prav za prav le referent sani.* Cesor Karel je bil pravo nasprotje Francu Jožefu, ki je bil čisto vase zaprt ariistokrat; Karel je bil zelo domač. Obnašal se je čisto naravno, prijateljski, ni kazni prenapete vzvišenosti svojega rodu ter je rad priznaval prave zasluge svojih porlložnikov. Ni maral pretiranih znhtcv z nobene strani, tudi nemških ne. l eta 1017. če se ne motim, so Nemci vložili v državnem zboru na Dunaju obširno interpelacijo proti avstrijskim Slovanom. V njej so nnpadli tudi Ivana Arlio. da je kot dvorni svetnik in vifiok tirudnik v Pragi baje sovražnik Avstrije: saj je predsednik slovanskega |>olitičnega društva. Ki ima protiavstrijske namene. Pa so se Nemci vre/ali. To društvo je bilo Podporno društvo z« slovenske visokošolec v Pragi, torej čisto nepolitična organizacija, ki še danes obstoja, farno da ima žaliliog premalo denarja.da bi mogla pomagati vsem revnim in marljivim slovenskim dijakom, ki študirajo na čeških visokih šolah v Pragi. Ivan Arh je imel tedaj dopust in se bil odpeljal na Slovensko. K malti je zvedel, kaj se kuha proti njemu, ter je brzojavno naznanil generalnemu ravnateljstvu na Dunaju, da bo vse nonisko očitke pojasnil. Stvar sc _ je preiskala. nič nepravilnega se ni našlo in cesar Karel ie svojemu poročevalcu rekel: »Arh je posten človek, pa tudi ni treba, da bi vse visoke «lu*be dobivali le Nemci. Kaj mislite? Ali ne bi bilo n mestno, da Arhu damo zadoščenje?« in dali so mu plemstvo: eesar ga je povišal v avstrijski viteški stan To ie bil odgovor Nem- cem! Pokojnik mi je to zgodbo sani pripovedoval, samo konec njegovega poročila je bil drugačen: »Hoteli so me povišati za viteza, pa je prišel vines prevrat in se zadeva ni izvršila«. Tako skromen je bil Ivan Arh. Tudi se nikdar ni podpisoval s plecnenitaškim priimkom, niti v uradu niti izven urada. Čudno je, kako so nekateri Avstrijci trdno verjeli, da no stara Avstrija večno živela. Ko je že bilo vso nervozno, kaj prinesejo prihodnji dnevi, celo prihodnje ure, se je brigal neki visok uradnik generalnega ravnateljstva na Dunaju za eno jezične češke tablice na nekaterih cesarskih posestvih na Češkem, da se morajo napraviti dvojezične, neniško-češke. Ivan Arh je odgovoril: »Za božjo voljo, to je vaša največja skrb zdaj. ko se maje cesarski prestol?« Nastopil je prevrat in dvojezičnih tablic ni bilo več treba. Tik pred prevratom letn 1018 je bil Ivan Arh povabljen k cesarju, dn mu osebno poroča o uspehu njegovega gospodarstva na reškem Arh pride ob določeni uri. a začudi se. ko mu sluga naznani, da mora malo počakati. Kako lo. ko gre na cesarskem dvoru vse natančno po dnevnem redu? Kinnlu se odpro vrata in od cesarja odhaja tedanji ministrski predsednik, šc isteea dne je Ivan Arh zvedel, da je eesnr ravnokar podpisal listino, s katero se je odpovedni vladarstva. To je Arliu pojasnilo Karlove objokane oči. ko je sam stopil pred njega. Tudi v slovenski domovini je bil Ivan Arh znan kot odličen gospodar. Od letn 1010 je. bil član izpitne komisije na češki tehniki v Pragi za pos|Kidarske predmete pri drugem državnem izpitu, bil je v odboru Centralne gospodarske družbe in član narodnogospodarskega zavoda pri češki akademiji znanosti v Pragi. Tndi njemu so ponudili profesuro nn ljubljanskem vseučilišču ter si je on med pogajanjem že pripravljal predavanju. Ni pu prišlo tecra. ker je končno sani odklonil. Vzrok mi ni /min. Gmotno Ivan Arh s tem nikakor ni bil prikrajšan. ko je sklenil z družbo za (rojenje semena sladkorne repe v Pragi pvrodbo za nadzornika. Knr tnu je neslo to nadzorstvo, toliko mu ne bi bila mogla plačevati nobena titiiver/n; Leta 1010 je mislila praška »Pozemkova bfitikn«, 1:1 je imela v Ljubljani novo. mlndo podružnico »Zemliiščno banko«, da pridobi Nami Arlia. ki je bil prvič penzioniran. zu ravnatelja ljubljanske podružnice. Tedaj sem eni z ust nekega odvetnika, člino ttpr:>\nore sveta centrale, iako ucotlno sodbo o .Vrhovih zmož- nostih in njegovem gospodarskem znanju. Moje Spoštovanje do njega je vedno rastlo še pozneje, ko smo se Jugoslovani, organizirani v 'Jugoslovanskem Kolu«, jeli shajati vsako sredo v praški Meščanski Besedi. Tedanji generalni konzul Jovtin Vučkovič, poznejši poslanik v Bruselu in v Atenah, ter Ivan Arh sta vodila glavno debato o domačem in svetovnem gospodarstvu. Vsi srno ju radi poslušali, ker smo zvedeli vselej kaj zanimivega, nam do-sihdoib neznanega. Mimogrede omenjam, tla imamo v Pragi tri uradno potrjene jugoslovanske organizacije, »Jugoslovansko Kolo«, ki je najstarejše in ima skrbeti z.a naše družabno življen je, »Češko-slovaško-jugoslovansko Ligo« in »Jadransko Stražo«. Ko je Ivnn Arh dobil v Pragi vodilno mesto, se je jel sistematično učiti češeine. Našel si ie češkega visokošolea za učitelja. Ta njegov učitelj. sedanji profesor realke v Prugi. dr. Karel Kaul, I>o v glasilu »Lige« priobčil svoje spomine na odličnega, vestnega, točnega in hvaležnega učenca. Ivana Arhn bi si v tem oziru lahko vzeli za zgled noši jugoslovanski, posebno slovenski visokošolei v Pragi. Naši fantje se nnnče le toliko češki, da se zn silo dogovore pri izpitih s profesorji, ki se ozirajo samo na stvarno znanje, ne pn tudi na jezikovno sposobnost, hrom Iu pa tam priložnost brati češke spise jugoslovanskih visokošolcev. pa Ugotavljam, dn iz sedanje dijaške generacije ne poznam niti enegn. ki bi znal pravilno češki pisati, čeprav žive nekateri več let v sredini češke kulture! Slo-veriskn inteligenca se vrača v domovino z ubogim znanjem češkega jezikn. Po moji sodbi je to velika sramota. To je iiiž.no poglavje iz kulturnega življenja naših akademikov. Ivan Arh je imel .smisel za umetnost ln priznanje za tinše umetnike. Tako nn pr. se je dpi portretirati našemu v Pragi v jako skromnih razmerah živečemu akndemičnemu kiparju Alojzu Cnnglu. stvaritelju Vodnikovega in Val-vAzorjeve?n spomenika v Ljubljani. Njeosla neev. S svojo učinkovito priprošnjo je Ivan Arh pomagal našim mladeničem, ki ^o iskali praktičnega znanja v bankah in industrijskih podjetjih. On je z denarjem podpiral nnše ljudi, ne rla bi kdo kaj vedel zn to. Ni iskal javne hvale in priznanja, zadostovala tnu je zavest, dn je koristil svojemu rojaku. Zu ljudi, ki hrepenijo po časniški reklami in zunanji slavi, je imel le pomilovalen nasmeh. Ivan Arh je bil narodnjak v dejanju in besedi. Ko so ga Nemci v gore omenjeni interpelaciji napadli zaradi predsedništva v Podpornem društvu, poda se osebno k policijskemu predsedniku s vprašanjem. nli ima policija knj proti njemu, na je čili. dn o njem ni nič hndega znano. Tako ie bil zavarovan Arh sam in z njim vred tudi društvo. Svoja oba otroka, sina in hčer. je Arh pošiljal v Prasri v češke šole ter se je tudi s tem zameril svojim narodnim nasprotnikom. Z njim se je podrl slovenski koloniji člen stebrov, ki držijo Podporno društvo zn slovenske visokosolce v Prani, in ko pomrjemo tndi mi drugi, ki smo prišli še pod Avstrijo sen. bode pač prenehalo delovati koristno društvo, ker ni do-voljnega naraščaja. Pokojniku se ni izpolnila srčna žel jn. da bi legel k večnemu počitku v rodni grudi v Ljubljani, kamor se je nameraval črez dve leti pre seliti, ko bi bila potekla njegovn pogodba z ,ro-s|>odarsko orgnnlzaeijo. pri kateri je uveljavljal svoje liogato znanje do začetka svoje šeistte-denske smrtonosne Imlozni na jetrih. Ivano Arhn ohranimo vsi v najlepšem spominu. Bodi mu češka žemljica Inlikn! J os. Skrbinšek. AVali oal a$i V malih oglasih *elja tsaka beseda Din i'-; ženltovanjskl oglasi Din 2--. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka peHIna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko DR. MIHAEL OPEKA: Nove pridige za nedelje in praznike: Raztreseno klasje 34 govorov (do sedaj je izšel L del — 17 govorov). Cena nevezanemu zvezku je Din 24 —. polplatno Din 32,— Zalotila Jugoslovanska tiskarna v Ljnbljani rti Prodajalka itte službe v trgovini. Nastop s 15. marcem ali • 1. aprilom. Naslov v npr. »Slov.« pod št. 1652. IkHI Kot trgovski vajenec bi vstopil k trgovcu v mestu ali na deželi absolvent kmetijske šole, cmožen tudi nemščine. Cenj. ponudbe na naslov: S. Knaus, Srednja vas 26, p. Draga. (v) I Mtubodobe Restavrac. kuharico z znanjem dunajske kuhinje, z letnimi spričevali išče hotel Central, Osijek. Ponudbam je priložiti spričevala. (b) Išče se strojnik za dieselmotor z malo električno centralo na trofazni tok. Predpogoj je, da zna izvrševati vsa mala popravila sam. — Prošnje z označbo dosedanjega službovanja in zahtevane mesečne ce je treba poslati do februdtja na upravo »Slov.« pod št. 1933/1670. Stavbno podjetje išče zidarskega mojstra ali stavbenika. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo plače je poslati upravi »Slov.« pod »Podjetje« št. 1636. (b) Propagandistko išče veliko tovarniško podjetje. Potrebna je trgovska izobrazba, čedna zunanjost in siguren nastop. Osebno se je predstaviti 17. t. m. od 8—12 pri Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1. (b) Vložne knjižice kupite ali prodaste nai bolie pri Komand družbi M JANKOLE Liubliana Selenburfiova ulica 6. II. Telelon 30-52 (d) Stanovanja IŠČEJO: Iščem stanovanje sobe in kuhinje v bližini Mirja, za ceno do 300 Din mesečno. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Mirje«. (c) ODDAJO: Snažno sobico oddam gospodični. Res-ljeva cesta 26, I. nad. (s) Opremljena soba snažna in svetla se ceno odda eni ali dvema osebama na Miklošičevi c. št. 22 B, I. nadstr.. vrata 17 (Delavska zbornica), s trVHHMM! 'HIEnouti! Detajlno trgovino z mešanim blagom, staro dobro vpeljano v Ljubljani oddam v najem. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod št. 1709. (n) Posestva Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če že ne t gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. Dobro vpeljano, staro podjetje radi bolezni naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Slučajna prilika« št. 1694. p Dve posestvi krasni, blizu kolodvora, pripravno za veletrgovca z žitom, vsled starosti zelo poceni prodam proti gotovini. Pojasnila daje Julka Košanovič, Zagreb, Berislavičeva ulica br. 15. Čevljarsko delavnico kompletno, v Ljubljani dobro vpeljano prodam. Poizve se: Balkan, Dunajska c. Ljubljana. (p) Posestva in gozdove | od 3 do 300 oralov, pro-I daja Posredovalnica Ma-l*ibor. Frančiškanska 21. Perje kg 9 Din, belo čohano 36 Din kg. sivo čohano •54 Din in 24 D n kg. čisto belo puh perje 150 Din kg Razpošiljam po p 5 neoi povzetju. L. Brozovič, Zagreb Iliea S2 kitajte in širite »Slovenca«! $¥. zakon-vrelec Hfllenla Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20*—. če avto svoi stan prodajaš aT motorja bi znebil se rad. brž kuact v U mnogo prižene Slovencev na/manjš' inserat Črne suknje naiboliši nakup ■ Anton Presker Sv Petra o. 14. Liubliana. (1) Stavbno parcelo za zgradbo visokopritlič-ne aU enonadstropne vile prodam blizu palače ban-ske uprave. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št 1677. (p) Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočuvstvovali, ko je trpela, umirala in svojo zadnjo pot nastopila naša nepozabna, dobra mama MARIJA SKOBERNE Zadnje dneve trpljenja je naši neprežaljeni pokojnici požrtvovalno lajšal g. dr. Benedičič. Ko je spokojna počivala med cvetjem na mrtvaškem odru, so jo prihajale kropit množice naših dobrih znancev in prijateljev, dobili smo nadalje mnogo pismenih izrazov sožalja, in ti očiti dokazi iskrenega sočuvstvovanja so nam v veliki meri lajšali gorje. Hvala vsemi Iskreno se nadalje zahvaljujemo prečastiti duhovščini, posebej še velečastitemu konzistorijalnemu svetniku gospodu Josipu Tratniku, ki je v rajhenburški baziliki ob pogrebu služil žalnico in v prelepih besedah počastil spomin blage pokojnice Nadalje se najiskreneje zahvaljujemo rajhenburškim in senovskim gasilcem, ki so pod vodstvom načelnika Josipa Sinkoviča izkazali pokojni članici zadnjo čast, enako gasilski godbi za turobne žalostinke in senovski »Probudi« za v srce segajoče nagrobnice. Vsem skupaj še enkrat prisrčni: Bog plačaj) Dolsko, dne 16. februarja 1933. ŽALUJOČI. Volna, svila, bombaž stalno » bogati izbiri » vseb vrstah za »troino pletenie to ročna dela pc nainižtib cenab pri tvrdk' Kari Prelog Liubliana -Židovska ul is Stari trg Prst presejano (humus) za vrtove Vam dobavi gradbeno podietje A Mavrič. Ljubljana, Tvrševa 38 — telefon 33-82. (1) Prodamo prvovrstno sortirano vino po 3 do 4 Din liter, nekaj tudi na vložne knjižice. Oskrbništvo graščine Bizeljsko p. Bizeljsko. Sodna dražba Danes 17. febr. ob pol 9 se bo prodalo v skladišču Dunajska cesta 36, večjo množino nogavic, volnenih jopic rokavic, maje, gumbov in razne druge predmete. (1) Kupimo Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1691. (k) Obrt Tvrdka A. VOLK Ltohliana. Realtova f*»l» 24 oodi oatcrneie vse vrele oiem£n<> molto m i race mlevuke icdelke Zahtevajte ceniki ČOKOLADA BONBONI KEKSI SADJE ŠUNKA BRINJEVEC COGNAC VINA - Št. 6 delikatesi F. R. KOVACIČ, Miklošičeva cesta Berite Slovenca- m oglašujte v njem' f Mohu m nebotičnika sc oddalo v najem lohall, pisarne In stanovanja s 3 sobami. kuhinjo, kopalnico in ostalimi pritiklinami. Pojasnila daje: Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8/IIL, soba št. 2. Prodaja hiš Začasna uprava posestev Carl Pollak d. d. v Ljubljani proda šest stanovanjskih hiš in eno stavbno parcelo v Ljubljani, najboljšim ponudnikom. Nekolekovane pismene ponudbe je vposlati do 23. febr. 1933, na upravo, ki daje tudi informacije. Začasna uprava posestev Carl Pollak d. d., Liubliana Sv. Petra cesta 68. Zahvala Vsem, ki so se nas sočutno spomnili ob nenadni smrti gospodične Ane Bezjakove in vsem, ki so počastili drago pokojnico s cvetjem ali spremstvom na zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini za obilno udeležbo, milostljivemu gospodu proštu, gospodu šolskemu upravitelju Jamšku in gospodu učitelju Šestanu za lepe poslovilne besede, Glasbeni matici in šolski mladini za prekrasno petje, mestni godbi za žalostinke, vsem društvenim zastopnikom in zastopnicam, vsem stanovskim tovarišem in tovarišicam, ter šolski mladini za izkazano čast. Žalujoči ostali. MJS a 3 «0 .3 5»O is 0 'Is- »s: a lili; « gM "S 1 w o 5 o J J S."Si a tu« u 2 a m »tO * I S JC s št . d. to a i. If s-.M. > o » m o ..S >Q 3 JMsiS ^O > » 3 28.ŠJ • s oQ S !!**> i s ° 2 18 u 5 »i-o a ni I 3.1 B _ «j a i i. I35 -3 8.9 .9 o ° I 3.1 lil?« P. C. Wren: Lepi Mihael 40 >0h, tega je tam več ko dovolj,< je dejal polkovnik. »Preveč. To je najboljša šola za vojake — kj jim daje čestokrat priložnost, da jih pohvalijo, odlikujejo, da zaslovijo in da jih povišajo. Nekateri naših najslavnejših generalov so služili v legiji in precej najvišjih in naj-zasluženejših častnikov legije je pričelo svoj poklic med navadnimi vojaki legije. Sicer pa, ako morete dokazati, da ste bili v svoji domovinski armadi častnik, vaa za poskus sprejmejo kot začasnega korporala in »e tako lahko ognete službi kot navaden pešec « > Prosim, vpišite me kot novinca, gospod polkovnik,« sem mu dejal. »Počakajva najpreje, kaj poreče zdravnik, dasi o tem ne bo dvoma,« se je smehljal polkovnik in mi predložil tiskovino. »Ko se imenujete?« »John Smith,« sem rekeL »Starost?« Enaindvajset let« (zdelo se mi je bolj gotovo, ako se napravim za leto starejšega, kakor sem bil). »Anglež?« »Da, gospod polkovnik.« »Dobro je — po zdravniškem pregledu bova nadaljevala. Au revoir, monsieur,« je dejal, pokimal seržantu in nato nadaljeval svoje delo. Seržant mi je odprl vrata s prijaznim »Prosim, stopite vi prej, gospod!« in me vodil po hodniku v neko sobo, v kateri je že bilo okoli pol tucata meščanov, ki so bili tudi novinci tujske legije, kakor sem pravilno domneval Dobil sem bežen vtis o revnih, umazanih in propalih ljudeh nižjega sloja, preden me je seržant odvedel do vrat v drugo čakalnico, kjer mi je naročil, naj se popolnoma slečem. To je bilo neprijetno, najbrže pa neizogibno in tako sem ubogal Skoro me je pričelo t res, i, ko so se druga vrata odprla in me je zastaven, majhen, a preveč rejen gospod povabil notri. Izpod njegovega belega zdravniškega plašča so gledale široke, rdeče hlače francoske armade. Nemo me je preiskal zdravnik; ko sem se zopet oblekel, me je seržant odvedel k polkovniku. »Torej, sposobni ste,« je dejal stari častnik smehljaje. »Ali bi me mogli sprejeti takoj?« sem vprašal vneto. »Ne preje, dokler niste stvari prespali,« se je glasil odgovor. »Vrnite se jutri zarana, ako si ne boste medtem premislili, pa bova ukrenila vse potrebno. Toda premislile si vse korenito — ne prenaglite se v ničemer! Preden ne podpišete pogodbe, niste vezami na nič. To sem vam še hotel povedati...« Iskreno sem se mu zahvalil, zapustil sobo in upal, da bodo vsi francoski častniki takšnega kova — tako dobrotljivi in plemeniti. Moje uipanje se ni izpolnilo. V hodniku se mi je javil seržant: »Upam z gotovostjo, da se bo gospod vrnil k nam!« in ko sem mu zagotovil, da sem k temu trdno odločen, se je porogljivo nasmehnil. Ko sem zapustil neprijazno hišo, sem korakal s pospešeno naglico skozi Rue St. Dominique. Najrajši bi bil plesal, žvižgal in pel, kaj;i bil sem uverjen, da sta bila Mihael in Digby k večjemu en dan ali dva na svoji ro-mantičn istem do pustolovščin pred menoj in da ju bom vsak čas dohitel. Mogoče sta oba še bila v Franciji, da verjetno v Parizu. Čim bi se z njima sestal, se ne bi čutil več tako strahotno osamljenega in bi imel koga, s komur bi se mogel pogovarjati o Izabeli. Naslednjega jutra sem poravnal svoj račun in zapustil Hfltel Normandie. V bistvu me ni prav nič skrbelo, postati vojak za pol penija na dan, kakor tudi ne, da bom moral služi i v družbi ljudi z dvomljivo preteklostjo Bilo mi je sila neugodno, stanovati v prvorazrednem hotelu, ne da bi mogel kakor zahteva družabni red, menjati obleko pred obedi. Zopet sem se peljal v Rue St. Dominique. V nabornem uradu me je vedel seržant v čakalnico; ko me je ugledal, je očitno kazal začudenje in zlobnost. Razen mene je čakalo še nekaj ljudi, ki sem jih bil opazil že včeraj v zdravniški čakalnici. Med njimi sta bila dva, ki sem ju po videzu smatral za Nemca in ki sta morala biti po poklicu natakarja. Oba sta bila videti zelo neznatna, krotka, nezanimiva in zelo ubožna človeka. Oaali pa so bili Romani razne vrste, ki dozdevno niso imeli ničesar skupnega razen svoje velike revščine. Niti malo niso bili podobni surovim klatežem ali zločincem, tembolj pa navadnim delavcem, brezupno ubogim, vedno gladujočim brezdomcem. Neugodno sem se počutil v svoji dostojni obleki, dobro rejen človek povsem drugih družabnih slojev. temi ljudmi, skoraj tako, kakor sem se počutil v hotelu radi svoje pomankljive prtljage. Moja lepo ukrojena in skoraj nova obleka je malo-dane, dejal bi. žalila te siromašno oblečene može — moje bodoče tovariše — ki bodo najbrže uporabnejši vojaki kakor pa jaz. Seržant je prišel kmalu nazaj in me pozval, naj grem z njim do polkovnika. »No. moj dragi,« me je pozdravil stari vojak, ko sem vstopil in se mu priklonil. »Torej si niste premislili? No dobro naj se zgodi vaša volja!« »Želim si, da bi me sprejeli, gospod polkovnik,« skn odvrnil. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Če& Izdajatelj: Iva* Kakave« Urednik: Frane Kremiar. Mariborske vesti: Občina - mati Zi losfno pog'oi;ie o nezakonskih očetih, materah in otrocih \ okvirju incstijcga socialnega skrbstva obstoju /e nekaj let generalno varilstvo, ki ga v o I i i bili dolžni po zakonu oskrbovati in hranili doco, pu so nalašč umikajo tem dolžnostim. Dogajajo oo celo slučaji, dn nezakonski očetje in matere nalašč 110 sprejmejo poklica, ki bi jima dujul toliko zaslužka, da bi lahko zraven osk i bovali tudi še otroku, 'l ako protizakonito prestopke pu jo radi naše skrajno pomanjkljive zakonodaje težko- preprečiti in vsi napori dobiti alimeiitacijc od takih zakrknjencev so po □ V cvetu let. Iz Mislinja jo dospela vest o nenadni in hudi izgubi, ki je zadela ugledno rodbino znanega lastnika mlina in lesne industrije Jasa v SI 11 ju pri Mislinju. /.a posledicami srčne kapi jo nenadoma umrl najstarejši sin, 29 kini Friderik ki je bil določen, da prevzame obsežno domače gospodarstvo in industrijo, katerega je vodil zo nekaj let Blagi in obče priljubljeni pokojnik je ožji sorodnik uglednega mariborskega trgovca g. Jasa. V cvetu let umrlemu svetila večna luč! Hudo prizadetim svojcem in sorodnikom naše sožalje! □ Katoliška mladina obhaja v nedeljo 19. februarja H letnico obstoja s celodnevnim sporedom. Zjutraj bo zahvalna služba božja, ob pol 10 slavnostni sestanek. Ob 17 ja mala akademija s pestrim sporedom. Nastopi pevski in glasbeni odsek, dekla-macije in govori društveiiikov. Dramatski odsek vprizori primerno šaloigro. Prireditev jo vstopnine prosta. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. „, , . , . □ Zelena bratovščina gre na Pohorje. Lovsko društvo v Mariboru prireja v soboto ia v nedeljo, 18 in 19. februarja, izlet svojih članov na Pohorje. Ta izlet zelene bratovščine bo prava posebnost. Odkod jo v soboto ob 14.15 izpred velike kavarne z avtobusom v Reko do gostilna Lebe. Od tu se popeljejo lovci do Pohorskega doma na sanei. ki jih prinesejo s seboj, ali pa jih da na razpolago Pohorski dom. Na vsakega konja se pripnejo sliri sanke. Pri neugodnih snežnih razmerah bodo na razpolago jahalni konji. V Pohorskem domu bo po prihodu gostov seja SLD, podružnicn Maribor, in posvetitev lovske sobe. Po večerji bo pred domom ognjemet, nato pa sledi prosta zabava. Naslednjega dne, v nedeljo bo dopoldne tekmovalno streljanje, razdelitev nagrad, ob 1(5 pa povratek na sankah čez Sv. Bolfenk in Habakuk v Radvan;e do gostilno Pšunder. Onih tovarišev, ki radi starosti iio morejo na izlet, se bo vesela zelena bratovščina spomnila v soboto ob 19 s spuščanjem raket in zti-žiganjem bengaličnega ognja na razglednem stolpu vrli Pohorja. □ Maribor — pozorišče pomembnih spor nin dogodkov. Aprila bo Maribor pozorišče ene najzanimivejših lahkoatletskih prireditev v državi. Vršilo so bo državno prvenstvo v crosscountryju. Tekmovanje se bo vršilo 2. aprila in sicer na no-vom igrišču SK Železničarja. □ Pobreijo ali Smiklavž. Ko so se tako na-nadno prekinila pogajanja med mestom Mariborom in okolico glede priključitve, so se pričeli posvetovati zastopniki okoliških občin glede medsebojne združitve v večjo enole. Pa tudi med okolico samo s;o ta pogajanja kaj'težavna, ker so med občani teh občin zelo različna težnje. Tako se niso doslej mogli sporazumeti zastopniki občin Pobrežje, Zr-kovci in Dogcše. Eni zagovarjajo združitev vseh treh omenjenih občin, med zastopniki iz Zrkovcev in Dolgoš pa je močna slruja za priključitev k Sv. Miklavžu mesto k Pobrežju. Slednje tri občine bi imele skupno 1800 prebivalcev. □ Pogreb blage žene. Ob ogromni udeležbi se je vršil v Slivnici pri Mariboru pogreb blage Kol-inanovo mame. Cela fara se jo zbrala na pokopališču, iz daljne okolice so prispeli številni prijatelji Kolmanove hišo, da spremijo na zadnji poti to vzorno ženo, ki je bila zgled delavne iu krščanske slovenske gospodinja in matere. Spomin na blago rajnico bo ostal trajen. □ Mestni uslužbenci v Mariboru priredijo v soboto 25. februarja v prostorih Narodnega doma svojo_ tradicionalno pohorsko prireditev. Q Mariborski avtomobilisti imajo svoj redni letni občni zbor v nedeljo ob 9 v lovski sobi hotela Orel. □ SSK Maraton priredi na pustno soboto dne 25. februarja v dvorani Zadružne gospodarske banke družabni večer za člane in prijatelje kluba. Bo to večer lape in neprisiljene zabave, izpolnjen z izbranim šaljivim sporedom. navadi brezuspešni. Mestna občina mariborska so je rudi tega že svoječasno inicijativuo obrnila na pristojna ifiestu. da so tozadevni zakon iz|x>|)olni |x> vzorcu, kakor ga jc pred nekaj loti izpopolnila sosednja Avstrija, Ker je bila svo-ječosnn |K*sUivkn doslej brez uspeha, je občina pred nekaj dnevi ponovno podvzela tozadevne korake. Občina jo mi m reč /olo interesirana na tem, da se izpolnijo vrzeli v zakonu, ker ji njene materinske in očetovsko dolžnosti nalagajo kuj občutno stroške. Ubogi od vsega sveta zapuščeni črvički so v njeni oskrbi. Pri raznih dobrih ljudeh in v mladinskem domu so vzgajajo in rastejo. Včasih so posreči kasneje dobiti od očeta ali matere, ki sta prišla do boljšega gmotnega položaja, povrnitev vzdrževalnih stroškov ali oolo prevzem otroka za svojega. Pa jo takih slučajev malo. Po navadi izvršuje občinn svojo materinske dolžnosti, dokler otrok nc odrase, da si sum lahko .služi kruh. Ve^no beli zobje 'oročam Vam da že 15 lot uporabljam 'zobno pasto Chlorodont. Šo nikdar nas ni razočarala imeli smo vedno belo zobe in prijeten okus v ustih, tembolj ker uporabllaino žc dali časa Clilorodoni ustno vodo Tudi uporablja eela družina samo Chlorodont zobne Sčetke ,1 Podpornik, T Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din 8,— in Din 13.— tor zavračajte vsalt nadomestek C' Salezijansko sotrudništvo ima sestanek v nedeljo, 19 t. m. ob 4 popoldne v stolnem žujMlišču. Udeležijo so lahko tudi drugi. Prodava g. ravnatelj dr. Volčič. □ Kiniiirsko vožnjo čez celo Pohorje priredi zimsko-sporlni odsek SPD • • ■ -iboru. Zbirališče v soboto zvečer pri Maribo ki koči. Pot pelje oil Mariborsko kočo mimo Ruško koče, Klopnega vrlui. Peska na Scnjorjcv dom, čez Vel. Kopo v Vuzonico. Vodja inž. Rungaldier. n Še vedno: jiolecVca. V Krčovini se io pdne-sračil na zledenelih tleh (M letni posestnik Ivan Ileu. Pri padcu si je zlomil desno nogo nad kolenom. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. □ Maribor—Solun. Z včerajšnjim dnem se je otvorila telefonska ralaci a med Mariborom in Solunom (Grčija). Dnevni triminutni govor slane 117 Din. nočni pa 70.20 Din. C" Zasebni nameščen i, včlanjeni v Zvezi zasebnih nameščene: * so zborovali to il izvoljen naslednji upravni orlbor: predhodnik ravnatoli Josip Oš-lu.k. pooredsednik St. Vidovič, I. tajnik Solinšok. If. tojiiik Drčar. 1. blagajnik Kot/. II. blagajnik Vrabi. Vo lja sekcij Kurner. namestnik Allnior, gospodar ri oskrbnik igrišča V rabi. odborniki: Knez. Prosi in Ružič. šahovska sekcija: Vidovič V. in Reitcr, lahka atletika: Boigot, Pete j a u in Drovonšok. zimsko-sportnn sekcija: Ružič in Allimer. □ Radi brezposelnosti v smrt. V Ho t in ji vasi stanujoči 24 letni delavec I. R. je jiipil večjo količino klsove kisline. Dolgotrajna brezposelnost ga Lovto Horvat: , Venec koroških moških zborov Cenjenemu uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. V Vašem listu z dne 25. januarja t. 1. štev. 20 fi je neki gosp. B. dovolil besno kritiko moje zbirke »Vcnec koroških moških zborov«-, z namenom, da jo enostavno uniči in s tem potepta ludi mene. Zato prosim za sprejem sledeče obrambe: Doma sem v Svečah v Rožni dolini, v vasi, ki je bila od nekdaj prava zibei najlepših koroških pesmi. Tam jc bil vsak človek rojen pcvcc. Študiral sem na Koroškem in učil po vseh slovenskih koroških dolinah nad 40 let. Zalo si tudi brez vsake samohvale smem prisvojiti predikat poznavatclja koroškega življa in ludi koroške pesmi. Pesem štev. 1 .Tam čier teče bistra Žila« smo peli v Zilski Bistrici že leta 1888 in že tedaj ni bila nova. Jaz sem io postavil kolikormogoče ma-ravno in priznavam, da sem ji priklopi! svoj lastni jodlar. Kdor irdi, da koroški Slovenci ne pojejo jo-'larjev, ta koroškega petja sploh ne pozna. Posebno pa še v zilski dolini, tam je jodlar doma. Kaj pa pesem: Ko poub č na pvaninco grem? Prastara | esem z islotako prastarim prekrasnim jod-laijeml Tudi Dev in Švikaršič jih imata. Prvi zvezek leta 1508 štev. 5, 33, 34, zvezek iz leta 1912: štev. 7, 16, 25, 26; zvezek V. iz leta 1926: štev. 4, 8, itd. Kaj pa prelepa pesem Vse le liele ljube moje?« i\ako da jc ta starodavna pesem, ki smo io peli v Celovcu pred 56 imi leti, že od nekdaj Nov agregat za velenjsko elektrarno Ljubljana, 16. februarja. Delo, ki ga je pred vojno začel bivši deželni zbor po iniciiativi in vodstvu dr. I.ampeta in ki sta ga po vojni tako uspešno nadaljevala hivSi oblastni odhor ler ban ing. Sernec, namreč elektrifikacija Slovenije, napreduje tudi sedaj, kljub težki sedanji krizi. Omrežje velenjske elektrarne se je znatno razširilo in že doseglo zvezo z Za-vršnico, širi pa se tudi na druge strani, tako, da kmalu ne bo v Sloveniji večjega kraja, ki ne bi imel velenjske elektrike. Električna sila pa predstavlja tudi najboljšo izrabo velenjskega premoga, ki je slabe kvalitete in ne more tekmovati z rjavim premogom rudnikov TPD. Velenjski premog ie lignit, kakor kočevski in ima komaj okoli 2500 kalorij, med tem ko jih ima rjavi premog trboveljskega rudnika 45CO do 5COO. (Premog delimo v glavnem v tri vrste: lignit, ki je še ohranil strukturo lesa, rjavi premog, ki je okamenel, ima na videz črno barvo, stoičen v prah pa je rjav, ter črni premog, ki je črn tudi v prahu. Črnega premoga v naši državi skoraj ni.) Seveda 6e velenjskega premoga ne splača prevažati, ker bi transportni stroški veljali preveč. Z uporabo za kurjavo kotlov v elektrarni na licu mesta je doseženo dvoje: prvič je omogočena izraba naravnih zakladov v Velenju in drugič jc prišla Slovenija na ta način do razmeroma cenene električne sile. Velenjska elektrarna je imela dosedaj dvoje agregatov, vsakega s kapaciteto 1000 kilovvatov. Se letos pa bo velenjska elektrarna napredovala v toliko, da bo .svojo kapaciteto več ko potrojila. V kratkem l>o dobila namreč nov, ogromen agre-gal, ki bo imel kapaciteto 5000 kilowatov. Agregat l"> dobavila tvrdka Brovvn-Boveri in ga je izdelala tovarna te tvrdke v Mnnnhe-imu v Švici. Seveda pa je bilo treba daljših pogajanj med npšo in nemško vlado glede plačila tega ogromnega in dr.vtega agregata. Končna cena za agregat znaša namreč nič manj, kakor 1,600.000 nemSkih mark ali okoli 22 miloonov dinarjev po starem kurzu brez agia, Z odlokom od 23. januarja ie naša vlada odobrila lo plačilo l«ga zneska, ki bo plačan v djiočcnih rokih. Kako ogromen bo ta agregat, priča že 6amo dejstvo, da bo potrebnih za dovoz nič mani, kakor 84 vagonov in to brez kotlov, ki so že postavljeni m katerih dobavo jo tucli posredovala tvrdka Brown-Doveri, Ta tvrdka namrnC kotlov ne izde-lnje. Agregat bodo pričeli dostavljat: in poslavljati v Velenju takoj, ko bodo urejene končne formalnosti. Tvrdka Brown-Boveri jc polet« omenjenih dveh prvih agregatov v Velenju dosedaj dobavila j velenjski elektrarni tudi stikalno napravo na transformatorski postaji v Črnučah. Z novim agregatom bo veleniski elektrarni šele mogoče končno izvesti elektrifikacijo Slovenije in pa tudi dela savske banovine. Celje 0 Slovensko lovsko društvo, podružnica v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, tlne 19. t. m. ob 4 popoldne v gostilniških prostorih hotela Hubortus. •©• Redna letna skupščina Združenja trgovcev za ii"-sto Celje so bo vršila 15. marca t. I. -©• Ukinitev električnega toka. Mestna elektrarna celjska bo v nedeljo, dno 19. t. ni. ukinila dobavo električnega toka vsled snaženja transformatorjev in sicer za mesto od S do 12, zu okolico pa c l H do 14. & Smrt zveste uslužbenke. V sredo, dno 15 f. ni. ob pol 1 popoldne je umrla v 65 letu starosti gdč. Marija Iskrač, kuharica pri rodbini g. Ilonigmana. Dne t. marca t. I. bo preteklo ločno 46 let, kar je pokojnica vstopila v službo pri rodbini Egersdbrfer-llonigmnii. kjer je služila prav do svoje smrti. Mislimo, da je lahko pokojnica posebno danes lep zgled vsemu današnjemu svetu, kakšna je lahko dobra in vestna uslužbenka, zato jo bodo vsi, ki so .jo poznali. ' lira ti ili v najlepšem spominu. Pogreb so bo vršil danes ob -i popoldne na Mestno po kopališč.-. Naj bo zvesti in vestni delavki lahka domača žemljica, vsem ostalim pa izrekamo •vojo fr 7,Iti ji . -Sr Kaj je s pomožno akcijo? Po poročilih tukajšnje ekspoziture Borzo dela število brezposelnih oc! tedna do tedna narašča. Celje jo ,11. F.' bo rešil dame vseh shrbi opremljena s tako ljubkim ;odlarjcm in to še morebiti iz časov, ko so Slovenci vstoličevali na Go-sposvetskein polju svoje vojvode. Tu je dokazov dosti, da je jodlar me-j koroškimi Slovenci domač. Sicer pa smo koroški Slovenci naredili naše pesmi sami in jih bomo tudi sami varovali pred vsako potvorbo.. Nikolar ne potrebujemo, da bi nam diktiral, kako jih moramo ■ ustvarjati, da ostanejo nežne. Poznamo predobro njih neprecenljivo glasbeno vrednost. Gospod kritik B. se čuti užaljenega, da sem se drznil napisali tudi jaz to pesem in priporoča III. zvezek svojih zbirk. Gospod B. pravi, da ie Siev. 2 še Hepša življenja« tudi napisana v III, zvezku njegovih zbirk; lahko mogoče, treba ga ho kupiti. Jaz sem jo dobil v Svečah. Mogoče je lo tisti gospod, kateremu sem kaza! pred nekaj leti ravno to pc.sem in je bila kritična osminska pavza tedaj čisto v redu; zakaj sc sedaj s tako silo zaletava v ta bori značek? To se pravi dlako cepiti. Take malenkosti se pač prepusti okusu pevo-vodje. Moj prijatelj Dev, ki me je posetil parkrat v Gorjah in v Čajni pod Dobračcm, jc z atomsko doslednostjo postavil v svoj V. zvezek mo;o 3. pesem »Ko b'Zilo in Dlavo«, katero sem pa sedaj opremil s pravilnejšim tekstom: »Je pa rinč'ca padva«. Prosim, izvirni original na razpolago. G. kritik B. pa je tako ljubezniv in me obdolžuje, da kradem svoje lastne pesmi! Ko bi bil gosp. Dev izpolnil svojo slovesno obljubo, da pristavi mojim pesmim ludi moje ime, bi vse te pomote izostale. Ravno isto je s pesmijo Cej so tiste stzdice«, ki je nepobitno moja last. Nisem mislil omenili prijatelja Oskarja, jaz sem mu vse odpustil, naj v miru počiva a prisiljen sem, boriti se za svojo last. Gospod B. ni i prcdbaclva, da sem oprnmil mojo 3. nesein Je oa rini'';i oadva« nemškim bilo prvo mesto \ Dravski banovini, ki jo preteklo jesen organiziralo Pomožno akcijo, da bi tako v.sak malo [lomugal lajšati bedo in gorje tistih, ki so ne po svoji krivdi zašli v težak gospodarski jiolo/uj. Akcija jo res lopo delovala, (oda ker so j)iispo\ki prihajali v vodno manjši men, število revežev so je pu od dno do dne večalo, vsemu temu delo pomožno akcije ili bilo kos in ie ista kmalu zašla v neprijeten položaj, du revežev in brezposelnih no moro več zadostno podpirali. Zato bo puč treba po.-krboli za nov način podpiranju, ker ljudje hočejo živeti. Ptui Čuden naravni pojav. V petek, dne 10. t. m. med 9 in II so je v okolici Ptuju, osobito na Vičavi,'dotlej jasno nebo nonudo iia zumrn-čilo in zasmrdelo je po žveplu, milu in sajah. Pojav so jo bil pokazal nn severni strani v smeri proti Slov. goricam in jo trajal približno Predujemnega društva« v Panonski ulici 8. V prostore so prišli, kakor sc je ugotovilo, s ponarejenimi ključi. V hišo pa so prišli bržkone, so preden je hišnik zaprl glavna vrata tor so se skrili v kleti in tam prežali na ugoden trenutek. Ko ja prišel davi bančni sluga v pisarno, jo našel vrata odprla, po pisarni pa je bilo vse razmetano in vsi mlzni predali so bili odprti. Glavna blagajna je bila navdana s svedrom, ključavnice pa razbite. Do zaželenega cilja pa svedrovci niso prišli in se zdi, da so bili pregnani. V isti se nahaja namreč pošta, kjer imajo poštni uslužbenci nočno službo. V blagajni jo bilo 150.000 Din gotovine, vlomilci pa so odnesli Io malenkostne zneske. ki so jih našli v miznih predalih. Tako policija kakor tudi orožništvo zasledujeta vlomilca. i^Jovo fiiesio Pevski zbor državne učiteljske šole iz Ljubljane. bo priredil v nedeljo, 19. t. m. ob 15 uri v osnovno-šolski telovadnici koncert. Nn sporedu so narodno in umetne pesmi naših najboljših skladateljev. Zbor bo pel najprej dopoldne v frančiškaii-s"£ cerkvi pri enajsti sveti maši. Zbor vodi priljubljeni g. profesor Repovš, ki je pri raznih zbo-rovih nastopih v Ljubljani žel mnogo priznanja. je gnala v obupno dejanje. K sreči so njegovi do-j mači še pravočasno odkrili zaslrupljenje. Talc;o-nično je bila obveščena mariborska reševalna po-; staja, ki je takoj odposlala v Ilotinjo vas reševalni f avto. Nagel prevoz v bolnišnico, kjer so obupancu j izprali želodec, mu je rešil ogroženo življenje. □ Ob slanino. Mesarski vajenček je vozil na i kolesu cekar slanine neki stranki. Stopil je niimo-i grede v trgovino, kolo s cekroni pa je pustil zu-; naj. Kolo in cekar je še našel, slanina pa jo spu-lilela. Ves objokan je vajenček prišel na stražnico položit svojo smolo in prosil, da mu ujamejo drznega tatu, ki se je polakomnil slanine. Prosvetno družabni večer iKrkc« bo drevi ob osmih pri Mikliču. Na sporedu Sofoklej, eden največjih tragedov stare Grške. Predavatelj France Vodnik, recitator režiser Ciril Debevec. Prosta zabava ■/. godbo. Vstop vsem prost! Brez vstopnine! Občni zbor pevskega društva poštnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani se vrši v nedeljo, 2G. febr. ob 10 v spodnjih prostorih hotela Mi ki ič. Vabljeni so vsi redni, ustanovni iu podporni člani. Po končanem občnem zborovanju se vrši družabni večer s petjem, nn katerega vabimo vso ostalo poštno osobje. Velenje. Krajevni odbor Rdečega križa jo ustanovil nižji saninritan&ki tečaj, ki so prične dne 19. febr. 1933 ob 9 uri predpoldne v dvorani Rudarskega doma v Velenju. Predavali bodo gg.: dr. France Podkorltnik — banovinski zdravnik, dr. Davorin Kolšek bratovsko-skladnični zdravnik ter ing. Slavko Trobej o nudonju prve pomoči v slučaju nezgode pri elektriki, ing. France Kenda o obrambi proti raznim plinom. j jodlarjem. Kaj pa, če bi bil jaz vzel za podlago tega jodlarja pesmico -Men se dekle smili, ko je moja bla«? Nasprotno, kako pa pride la čisto slo-venski napev na melodijo tega jodlarja? To uganko naj gosp. kritikar reši, potem sem jaz pripravljen, jodlar črtati. Torej. gosp. kritik, bodite prepričani, da jaz nisem jemal, temveč dajal in da nisem porabljal tujega blaga, ampak svoje. Poznani pa tudi jaz take tiče, ki r.e s tujim perjem lišpajo. Za take paše Vaša graja. Številko 4 gosp. kritikar ne pozna dobro, pa mu jaz povem, da jc v Žili ponarodela. Sploh, kar sem zapisal, drži vsaka beseda. Številko 11 »Nekdanje stzdice«, ki jo jc Dev prekrstil v »Čej so tiste stzdice«, in 12 »Da b'biva liepa ura« sem dal Devu jaz. Prvo sem našel leta 1906, tam gori za Dobračem, v Št. Jurju ob Zi!i, jo pobral, harmoniziral, zanesel med moje domačine v Sveče, poslal kamniški Liri, katera jo je pela že leta 1911., in poklonil tega leta tudi prijatelju Devu s prošnjo, da pristavi pesmici moie ime. Skrajni čas je, da se prezentira pesem »Nek-dajne slzdice* z imenom pravega avtorja. Za vse te trditve so na razpolago izvirni originali harmo-nizacij. Številko 12 »Da b'biva liepa ura« me jc naučila moja sestra pred 64 timi leti. Kot mlad učitelj sem jo harmoniziral, prepeval s svojimi tovariši, pozneje tudi s svojim družinskim olro-škim kvartetom — in ravno pred Dev-om, ki je bil nad to "prikaznijo tako vzhičen, da je oba fantka iskreno poljubil, hčerko pa ganjen pohvalil. Potem sva jo še skupno harmonično premotrila, črez par dni pa jo jc nesel vesel domov in postavil v svojo zbirko. Jaz pa sem jo postavil v svojo zbirko zato, ker je moja in sem jo harmoniziral tnko priproslo, kakor se v resnici poje v Svečah. V kvintetu se ie pesmi nikdar niso pele in so v tej ohbki >e r,,i umetno smer speljane. Številka 13 ie v Žili nonarodelu. Stev. 14. »Slovo« pa je zložil učitelj Tomažovc v Celovcu, rodom Slovcnec, kakor priča njegovo ime. Glede Ko.šatovih pesmi sem jaz drugega mnenja in z menoj mnoge drugih treznih in razsodnih rpož. Ob času Košatovega delovanja je bila celovška okolica še globoko slovenska. Tu je bival red slovenski, žilav in krepak in trdo slovenskega prepričanja. Košat je sin tega rodu. Njegovi starši niso ::nali nemški. Iz lega naroda je črpal Košat svoje poezije in melodije, polne čiste ljubezni, kakor jo je sam Bog vsadil v človeško srce. Torej izvirajo te pesmi iz slovenske duše, iz slovenskega srca. Ta rod je gonobila desetletja kruta germanizacija in odtegnila lisoče najboljših talentov. Kdor je hotel vstati iz h'apčevstva, .se je mora! udati. A Košat ni mogel zatajiti svoje duše in jo je položil v svoje prelepe pesmi; jiolne slovenske koroške milino in mehkobe, čeprav v tujem jeziku. Kdor je živel na Koroškem in preskusil grenkobo tlačanstva koroških trpinov, nc bo tako krtito sodil. Tukaj pri nas smo lahko radikalni in neizprosni, ker smo kompaktna slovenska enola. Zata pa smatram Košatove pesmi kot slovensko narodno blago in vem, da so vsi koroški Slovenci 7. menoj istega mnenia. In narod, ki odklanja to. kar jc njegovo iz same nizkotne trmoglavosti, ne dela prav. Kdor pa hoče biti tako radikalen, naj vzame veliko železno metlo in začne poir -tati najprej pri operah, koncertih, igrah, kinu, ronanih in povestih itd. Tu je polno tujih smeti, ki jih je treba iztrebili. Kar sc tiče Ko.-atovega »Verla.ssonsvetujem, naj sc g. kritik z vso dušo poglobi v slovenski tekst -Zagorske in v nemški »Verlafscn , pn tudi v obe melodiji, in našel bo presenetljivo sorodstvo. Sam Košat mi je moje slutnje osebno potrdil. Toliko za moj ugovor omeniene besne kritike. Horvat. FiegmaSičm Romani ob priliki obsednega stan a Radovedneži Ako se zgodi na ulici najneznatnejša nezgoda, se takoj nagrne množica od vseh strani na dotično mesto, pa z deljenimi čuvstvi spremlja dogodek. Zatorej se ne smemo čuditi, da je priklicala katastrofa, kakršna se je zgodila v Neunkirchenu, desettisoče radovednežev na kraj razdejanja. Mesto Neunkirchen je prejelo v enem samem dnevu nad 60.000 ljudi. Kakor hitro se je raznesla vest o katastrofi, so drle od blizu in daleč cele procesije tja kakor mravlje, ko se selijo... M?az v Ameriki Ze teden dni je tega, kar je zvedelo prebivalstvo romunskih mest Bukarešta, Temešvara, Ga taca, Cernovic in Velikega Varadina, da je nad njihovimi mesti proglašeno obsedno stanje in vendar vlada v Romuniji lak mir. kot da se ni ničesar /go lilo. Z.mau prihajajo časnikarji zapadnoevrop-skil držav, da hi polnili dolge kolone o »grozotah obsednega stanja v Romuniji.« Poglejmo Bukarešt, kak je v tem novem stanju Ko je bilo proglašeno nad mestom obsedno stanje, so se zbirali pred velikimi lepaki ob oglih romunski meščani vseh slojev in brez najmanjšega razburjenja. Tudi ko je objavil novo imenovani komandant diuge armad- miroljubnemu bukare-škemu meščanstvu vest, da je prevzel novo funkcijo in z njo v zvezi vse vojaške posebnosti, ki veljajo za obsedno stanje se ni nihče razburjal, marveč se je prebivalstvo mirno sprehajalo glavnih ulicah kot prej. Policija nima nobenega dela med mirnimi meščani. Edini incident se je dogodil v francoski knji- garni Karla Segala. Ostro oko vestnega policijskega inšpektorja jo namreč izsledilo, da je slika znanega romunskega karikaturista M. Bulgreana nemoralna. Razume se, da niso nič veljali ugovori knjigarnarja, češ, da je slika v izložbenem oknu že nad štiri mesece, pa je ni nihče obsodil za nemoralno; v obsednem stanju pa se, nenadno celo slika spremeni... Slika je morala iz okna. To je bila edina senzacija« romunskega obsednega stanja v Bukareštu. Še nekaj: namesto po dva in dva stražnika, patrulirajo ob večerih po štirje stražniki. S tem je vsa posebnost končana... Tudi v tisku se ni nič spremenilo, časopisi pišejo, kar hočejo in proti komer hočejo. Kavarne so polne nočnih netopirjev, življenje teče po starem. Edino, ako bi hotel kdo prirejati govore pod milim nebom ali izzivati protestne |x>vorke in vzklikati svoja gesla, bi nastopila policija. To pa se med meščani romunskih mest ne bo zgodilo. Seveda nekaj drugega so delavske mase, ki so si podobne v svojih odločnih zahtevah in nastopih, tako na vzhodu kakor na zapadu. Prvič i jadralnem letalu čez Alpe. Kakor smo že poročali, je preletel Švicar Willi Farner (hvo), v jadralnem letalu Alpe. To se je zgodilo tako, da ga je dvignil njegov rojak (Fretz) drsno z motornim letalom v višino do 50C0 m nOd Alpe potem ga pa spustil nad Milanom v višini 25Gledal sem ga tako. ko da sem mu plačal...« ★ Stražnik: »Halo, vi! Zakaj plezate na okno'>< Mož: »Psi! Ne tako glasno! Tukaj stanujem Stopnice moje hiše so bile med mojo odsotnostjo poribaaie, pa jih ue bi rad uma zal...« Slovaki se pripravljajo na slovesno praznovanje 1100-letnioe, odkar je bila njihova dežela po-kristjanjena. Ta velik dogodek se je izvršil v letih 830—833 za vlade slavnega kneza (Pribine, ki je vladal ozemlju Nitre in je v svoji prestolnici sezidal cerkev. Ta cerkvica, ki je danes seveda ni več, je bržkone stala na mestu, kjer se dviga sedaj katedrala v Nitri. To je bilo prvo svetišče krščanstva v Srednji Evropi, ki je bilo sezidano še pred prihodom svetega Cirila in Metoda v te kraje. Slovaki so sklenili, da bodo dali jubileju ne le značaj verskega slavja, ampak ludi narodnega. Gre jim za to, da dokažejo, da 60 oni poprej prejeli krščanstvo kakor Madjari, ki so jih potem spravili pod svojo politično nadoblast. Nitranski škof, msgr. Kmetko je predlagal češkoslovaški vladi, naj prevzame protektorat nad naaieravanimi slavnostni!; predsednik slovaškega deželnega zbora pa je poslal vsem občinam okrožnico, v kateri jih poziva, naj se udeleže praznovanja jubileja. Napoved jubileja je živo odjeknila po vsej Češkoslovaški, zlasti pa na Moravskem, v deželi, ki je bila v devetem veku tako tesno povezana s Slovaško. Michelangelo prepovedan Ameriški cariniki so pred kratkim zaplenili album fotografij, češ, da so pohujšljive. V Ameriko je namreč prepovedano uvažati golotne slike. Toda te fotografije so predstavljale freske iz Sik-stinske kapele. Ker pa isti zakon hkratu tudi določa, da se je treba pri uvozu takih slik ozirati i tudi na umetniško vrednost reprodukcij, ie oblast : zaplembo razveljavila in tako so Michelangelove freske prekoračile ameriško mejo. V Parizu je bila te dni osnovana židovska loža »France« reda B nei B rit. Njeni člani so v glavnem Sefardi, priseljenci iz Soluna in Turčijo. »France« je prva loža B B v Franciji. Druga loža S \Riee' v Mulhoueenu. Profesor: »Kolikokrat ti bom moral še reči, me ue moti pri deluk Žena: s Hotela sem ti samo reči lahko noč.t Profosor: »To bi mi lahko že davi rekla...« * Židovske lože da