glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko Xnj^^2T^eE^10 DIN__SREDA, 24. FEBRUARJA 1960 Za in Del Jena mnenja o samoprispe; ku zavarovancev Kranj, 23. februarja. _ostdjije_jieii5ca sredstva a socialno in zdravstveno služ-^ Samo v kranjski občini so znašali ti izdatki lani okroglo pol ^ijarde. dinarjev. Vse to gre iz ^hodkov kolektivov, iz dohodov delovnih ljudi. ,y tem in podobnem so govori na množičnem sestanku čla- Okrajni ljudski odbjr Kranj razpravlja o družbenem pianu za leto 1960 ZADNJE PRIPOMBE Delovna storilnost naj bi bila letos za 10% večja kot lani Hov Ri socialistične zveze terena uPa v Kranju, ki je bil včeraj. ^°vorili so tudi o predlogu, naj 1 zavarovanci za zdravila vplačali določen znesek sami. To naj 1 zavarovance vzpodbujalo k ^rčevanju z zdravili. V marši-aterem stanovanju, oz. kreden-C!\ je že pravcata lekarniška lrka zdravil. Dostikrat gredo fta Primer ljudje k zdravniku *aradi Kranj, 23. februarja. — V Kranju je bila danes 35. skupna seja Okrajnega ljudskega odbora, na kateri so razpravljali in sklepali o predlogu okrajnega družbenega plana za leto 1960, razen tega pa so bile na dnevnem redu še nekatere volitve in imenovamja. Na ločenih sejah so med drugim razpravljali in sklepala o predlogu odloka o višini prispevka občin v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev Ln o predlogu odloka o uvedbi razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. — Kot gostje so se seje udeležili tudi sekretar za delo pri Izvršnem svetu LRS Miran Kolmelj, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Kranj Janko Rudolf, predsednik OLO Ljubljana Franc Popit in drugi. dobi . u'.lo aspirine. običajnega glavobola, da Namesto, da bi "'Prizadeti za majhen denar ku-p*j ta zdravila sami. povzročajo ^di do desetkrat večje stroške te čimprej popravili. Letošnja zima je res zelo hudo prizadejala naše ceste, P nam odgovorili. To pa za-rd;K tega, ker ni bilo večjega *nftga o/ roma trajnejšega mra-ki bi ceste ohranil pod 7rflrzl<> skorjo. Hitre, večkratne spremembe temperature im še posebno zadnje deževje je povzročilo hudo razdejainije. Okrajna uprava za cesle, kot so povedali, je vse svoje delavce razporedila za najnujnejša zasipanja nastalih jam. Tudi iz kamnolomov in drugod so vse delavce in tovornjake premestili na cesle. Isto pravijo tudi na republiški upravi. Vendar menijo, da je vse sedanje delo samo Irenuitoio, dnevno reševanje težav. Zlasti asfaHno »krpanje« na glavnih cestah ni uspešno, dokler je deževno vreme oziroma še možnost zmrzovanja. Posebno so hudo razdejane nekatere makadamske ceste s tovornim tal avtobusnim prometom. Hitre rešitve torej ni. 4. c. SE BESEDA PRIZADETIH Pred plenumom OSS o delavskem samoupravljanju Krcirrj, 22. februarja. Na seji predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta, ki je bila danes, so govorili o pripravah na plenum, na katerem bodo obširno razpravljali o delavskem samoupravljanju. Doslej so na tem področju doseženi veliki uspehi. Tisoče in tisoče delavcev se v delavskih svetih uči gospodarjenja, vodenja podjetij, urejevanja medsebojnih odnosov itd. Vendar so še vedno mnoge težave in pomanjkljivosti, ki pa dokaj zadržujejo večji uspeh pri delu samoupravnih organov. To je familiarnost, premajhna povezava teh organov s kolektivi in podobno. Ti in podobni problemi so bili ugotovljeni v mnogih anketah, na raznih drugih razgovorih itd. Sindikalne organizacije so se zmeraj zavzemale za pomoč samoupravnim organom in skušale odpravljati negativne pojave. Toda potrebna je še večja in ismotrnejša pomoč sindikalnih organizacij. Zato je Okrajni sindikalni svet sprejel v svoj letošnji program, da zbere čimveč podatkov o vseh pojavih in težavah delavskega samoupravljanja in da na posebnem plenumu razpravlja izključno samo o tem važnem vprašanju in sprejme potrebne zaključke. V okvir teh priprav .sodi tudi današnja seja predsedstva OSS. Razpravljali so o nekaterih najvažnejših problemih s tega področja, ki jih bodo predložili plenumu v pretres. Toda pred tem naj bi dali svojo besedo še neposredno pri- zadeti oziroma tisti, ki lahko največ povedo o tem. To so predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov. Zato so sklenili, da bodo pred plenumom pripravili še posebna posvetovanja v okviru občinskih sindikalnih svetov s predstavniki delavskih samoupravnih organov. Tako upajo, da bodo marsikatera vprašanja še bolj spoznali, dopolnili s konkretnimi primeri v praksi in tako omogočili plenumu, da bo ob vstopu v drugo desetletje delavskega samoupravljanja dal tem organom še večji zalet v njihovem delu. K. M. Kranj, 23. februarja. Na seji upravnega odbora tovarne Tiskanina v Kranju se včeraj sprejeli pokroviteljstvo nad 11. Mladinsko delovno brigado -»Staneta Žagarja«, ki bo odšla na cesto Bratsva in enotnosti v ponedeljek, 29. februarja. Izdelati so dali lep prapor, ki ga bodo izročili brigadi od njenem odhodu. Prav tako nameravajo pozneje obiskati to brigado na delovišču. Ob tej priložnosti bodo brigadirjem pripovedovali tudi o delu in življenju v tovarni, oziroma o zgodovinskem razvoju tovarne Tiskanina in razrednemu boju tega kolektiva v predvojnih časih. Mladinska del. brigada "Staneta Žagarja« šteje 120 članov in je prva, ki odhaja letos iz našega okraja na gradnjo nove avtomobilske ceste. -1. e. Novo stanovanjsko naselje pod Me/aklo na Jesenicah Občinska konferenca SZDL v Kamniku V nedeljo dopoldne je bila v Kamniku redna letna konferenca občinskega odbora SZDL, na kateri je 291 delegatov zastopalo 9.747 članov ali 77 % vseh volivcev. Konference so se udeležili tudi član Glavnega odbora SZDL Slovenije Mitja Ribičič, član okrajnega odbora Marjan Javornik, zvezni ljudski poslanec Lojze Koder in član CK ZKS Janez Rems. Na zboru je podal izčrpno 'poročilo o delu SZDL v kamniški občini predsednik Peter Pljvel. Razčlenil je gospodarsko in družbeno dejavnost v občini, ki je v osrednjem delu pretežno industrijska, Tuhinjska dolina in območje Komende pa sta živinorejska predela. Napredek v industriji .se odraža v preseganju perspektivnega plana — medtem ko bo v poljedeLstvu treba novih pobud v okviru zadružne dejavnosti. Se prav po-iseben poudarek pa zasluži razvoj turizma v kamniški občini. Z manj delavci -večja proizvodnja Tržiška Bombažna predilnica in tkalnica namerava letos preurediti predilnico. To je ena najvažnejših letošnjih nalog kolektiva. Zato so o tem tudi komunisti tovarne ze'o resno razpravljali na svoji letni konferenci, ki je bila v nedeljo, 21. februarja. Velik del za^ta-etih strojev bodo zamenjali z novimi ali pa jih opremili s sodobnimi pripomočki. Osnovni cilj, ki ga bodo dosegli s tem ;e, da bodo potem v tem oddelku povečali proizvodnjo za 28 odstotkov in L.crati zaposlovali 90 delavcev manj. Toda, kot so na konferenci povedali komunisti, pe je med kolektivom raznesla nepravilna vest, češ da bodo delavce odpuščali, kar nikakor ni res. Delavce, ki jih bodo sprostiM v predilnici, bodo premestili v tkalnico. Veliko so na konferenci govorili tudi o novem načinu nagrajevanja po učinku, o delovni storilnosti, o odnosih v kolektivu ter o življenjskih in delovnih razmerah članoy kolektiva. Se posebej pa so govorili o vlogi in nalogah komunistov v kolektivu za izpolnjevanje sprejetih nalog. Pri tem so grajali dosedanje vodstvo ZK v tovarni, češ, da je v vrste članstva ZK .sprejemalo premalo mladine in žena. V kolektivu je 140 komunistov, ki so razdeljeni v 3 organizacije. Toda od teh je 106 moških in samo 34 žena, kar je veliko nesorazmerje ob ugotovitvi, da je med zaposlenimi v tovarni nad 70 odstotkov žena. Nov tovarniški komile, ki so ga na konferenci izvolili, naj bi sprejemal nove člane predvi>em iz vrst mladine in žena. Konferenca je bila dokaj dobra. V samem poročilu kot v razpravi so bili nakazani in podrobno razčlenjeni najvažnej >i problemi te tovarne oziroma kolektiva. Da je bila konferenca dobra, je precej prispevalo to, da so člani ZK že nekaj dni prej dobili v roke poročilo in tudi nakazane najvaluejše probleme, o katerih naj bi razpravljali in zavzeli svoje stališče. m ' I JGORENJSKE SREDA, 24. FEBRUARJA naš razgovor Četrt stoletja na istem delovnem mestu. Morda to ni kaj posebnega za strugarja ali mizarja ob njegovi delovni mizi. Toda 25 let v istem protituberkuloznem dispanzerju, je bolj redek primer. Vendar je ondan tiho in skromno slavila tak jubilej višja medicinska sestra tov. Anica Čarmanova v proti-tuberkuloznem dispanzerju pri Zdravstvenem domu v Kranju. Junija 1934 je v Kranju začela poslovati ta služba na iniciativo Proti tuberkulozne lige in ob pomoči nekaterih tovarn ter zdravnikov. 2e tisto zimo, v začetku februarja 1935, je v ta 25 let v beli Halji dispanzer prišla v službo tovarišica Anica. Od takrat, vključujoč tudi leta vojne, ona ni zapustila te zahtevne službe, dasi so ji nudili boljša delovna mesta v zdravstveni stroki. »Ste si vsaj ob morebitnih težavah v službi, kdaj zaželeli stran?« smo jo najprej vprašali. »Nikdar! Morda prav zato, ker je tu treba veliko potrpljenja, veliko čustvenosti, pa zato vsak uspeh pri zdravljenju prizadetih ljudi nudi še večje zadoščenje.«i% »Se spomnite kakega težjega dogodka ali zdravljenja posameznikov, kjer ste imeli posebno zadoščenje?« »Veliko je bilo takih primerov, kdo bi si jih spomnil. Ko grem po cesti, često srečam ljudi, ki so bili nekoč naši pacienti, posamezniki celo brez upanja na ozdravljenje. Takim smo morali pomagati ne le s socialno podporo, rehabilitacijo, primernim stanovanjem in tako dalje, ampak smo jih morali tudi tolažiti, prepričevati, da bodo ozdraveli in tako dalje. Mnogi od teh so danes, ko jih vidim, zdravi, imajo družino, se počutijo dobro. V tem je moja sreča in zadovoljstvo tega dela. V času okupacije mi je uspelo rešiti pacientko, sicer aktivistko OF, celo iz zaporov v Begunjah.« Potem je še pripovedovala, kako je včasih, ko je opravljala patronatsko službo, hodila po okolici Kranja, kako se je 13 let vozila na motor- ju kot prva motorizirana sestra, kako je dostikrat težko reševati težave posameznikov v okviru Protituberku-lozne sekcije pri Občinskem odboru RK, kjer je že dolga leta predsednik itd. Nazadnje, preden smo odšli, pa je še zaprosila, naj raje kot njo omenimo v časopisu prve ljudi, ki so se največ zavzemali za ustanovitev tega dispanzerja v Kranju pred 25 leti, in sicer takratnega direktorja Bolnišnice na Golniku, dr. Roberta Naubauerja, ravnatelja Bolniške blagajne dr. Jožeta Bohinca in zdravnika dr. Jožeta Bežka. 1. c. Izrai z imijske Izvoz industrijskih izdelkov t# produktov nozdarstva hi kmetij' atva iz kranjskega okraja je bil lani za 35,8 odstotka večji kot le to prej. Skupno je gospodarstvo Goaremjtske ustvarilo z lanskim W? vozom nekaj nad 2.546 milijonov deviznih dinarjev. Zlasti veliko — skoraj za 733 milijonov deviznih dinarjev — je izvozila črna metalurgija. Tekstilna (industrija je b" vozila za 548 milijonov dinarjev, sledijo lesna industrija, industrij8 usnja in obutve itd. Tudi letos predvidevajo razširitev in povečanje izvoza za oko" 4,4 odstotka v primerjavi z lanski1" letom. Te dni po sveta OBTOŽBA Generalni sekretar OZN Dagg Hammarskljdld je včeraj, v torek, dostavil vsem delegacijam v Združenih narodih časopisno verzijo zaupnega poročila Rdečega križa o položaju v alžirskih zaporih. Iz poslanega gradiva je razvidno, da v alžirskih zaporih Francozi hudo ■luči j o zapornike, predvsem alžirske osvobodilne borce, pri zasliševanjih. Gradivo je dostavljeno vpem delegacijam na zahtevo skupine azij-sko-afriških dežel v OZN. NADALJEVANJE POGAJANJ Britansko-ciprska pogajanja o neodvisnosti otoka >so pred tedni zašla v slepo ulico. Po zadnji vesteh iz Londona, pa se bodo pogajanja ta teden vendarle nadaljevala. Na Ciper je že odpotoval predstavnik britanske vlade Emmerv, ki bo skupaj z britanskim guvernerjem Fo-otom vodil razgovore s predsednikom Makariosom in podpredsednikom Kuću'kom. MISIJA DOBRE VOLJE V nedeljo zvečer se je vrnila v Moskvo delegacija sovjetskih državnih funkcionarjev, ki je bila tri tedne na obisku v ZDA. Vodja delegacije Poljanski je ob odhodu iz ZDA Izjavil, da so se na svoji poti po ZDA delegati prepričali, da želi ameriško ljudstvo živeti v miru in prijateljstvu s sovjetskim ljudstvom. Nadalje je izjavil, da je bil ta obisk misija dobre volje, ki naj pomaga k še boljšemu razumevanju med obema državama. OBISKA Sovjetski ministrski predsednik Hnrseev je v teh dneh na obisku v Indoneziji. V nedeljo je obiskal univerzitetno mesto Djokdjakarto in imel tam pred približno tisoč študenti govor, v katerem je povabil indonezijske študente, naj obiščejo Sovjetsko zvezo. Na poti e tudi finski premier Sukselainen, in sicer je na obisku v Indiji. Na »prejemu v Madrasu je izjavil, da Indija in Finska enako gledata na mednarodne probleme. NOV DANSKI PREMIER Na mejsto umrlega predsednika danske vlade Hansena je bil imenovan dosedanji finančni minister v danski vladi Kampmann. iz naših krajev TUDI DRUŠTVA BODO PRISPEVALA KRANJ V nedeljo, 21. februarja popoldne, je bila v Sindikalnem domu v Kranju redna letna skupščina Občinske gasilske zveze Kranj, ki ji je razen.delegatov iz gasilskih društev prisostvovalo tudi več predstavnikov Okrajne gasilske zveze za Gorenjsko. Po poročilih upravnega odbora so v živahni razpravi precej govorili o pomenu gradnje osrednjega doma gorenjskih gasilcev, ki so ga pričeli graditi lani v jeseni v Kranju ob Cesti JLA. Ker dom ne bo koristil le poklicni gasilski četi v Kranju, ampak tudi vsem društvom na Gorenjskem, so sklenili, da bodo zanj tudi ona prispevala sredstva. -an OB ZAKLJUČKU PREDOSLJE V prosvetnem domu v Predosljab so v nedeljo popoldan zaključili s 3-rnesečnim plesnim tečajem, ki ga je Tedno obiskovalo okoli 70 mladincev in mladink. Znanje, ki so ga pridobili na tečaju, so prikazali va-ščanom ob zaključku s plesnim VEC PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV KOKRA V nedeljo dopoldan je bil na osnovni šoli redni letni občni zbor osnovne organizacije RK Kokra. Ugotovili so, da je bila organizacija v minulem obdobju zelo delavna na vseh področjih, predvsem pa se je izkazala pri malih asanaci-jah, ob Tednu Rdečega križa, ob Prolituberkuloznem tednu in ob Tednu otroka. Uspešno je opravljala svojo nalogo tudi komisija za borbo proti alkoholizmu. Za prihodnje so sprejeli precej pomembnih sklepov, med njimi tudi sklep o povečanju števila prostovoljnih krvodajalcev. Po občnem zboru je sledilo zdravstveno predavanje. Tudi število teh nameravajo povečati. -an 10VLETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA BREZJE Pred dnevi je gasilsko društvo Brezje praznovalo 10-letnico obsto- ja. Po uspelem občnem zboru so na slavni seji podelili ustanoviteljem društva in prizadevnim članom častna priznanja. Delovanje društva od ustanovitve do danes je bilo zelo plodno. Postavili so tri rezervoarje s 160.000 litri vode, nabavili ali bolje rečeno preuredili motorno črpalko in drugo gasilsko orodje, v zadnjem času pa je Prebivalci obcestnih naselij žirovski občini zadnje čase *"aZ' pravljajo predvsem o asfaltiranju glavne ceste. Premet ie namreč že tako živahen, da s° sezoni pa je OO Rdečega križa Vir- . ,c(. ., , zaradi makadamskoga cestišča v maše organizirala gospodinjski te- J^^flJ« đfiffS" ob cesti >'^ za katerega se je prijavilo kar ci]e v Alpam, so v žirovi ob- ^ ^ 0bči^m ljud- Novi obrati caj, 90 kandidatk, večinoma mlajših čini ustanovili v ^dnjem čaju ^^^^ skleRdli; da bodo žene. Zaradi velikega števila pri- dve novi obrtm delavnici, m si- asfaItirati ceetdšče že *■ javljenk so tečaj razdelili na tri cer Trakotkalruco in kovinsko tog mladi v ^ namen bodo izmene. V teh dneh so tečaj zaklju- delavnico Sestilo. Predvideva jo, por.lbili sredstva lanskoletnega čili. Tečajnic* so . ob zaključku ^Jff^J^gk podjetjih dopolnimega proračunskega pri- spevka. Nekaj denarja bodo do- pripravile izredno lepo in okusno dobili zaposlitev mnogi Zirovci urejeno razstavo v prosvetnem do- razen tega pa bosta podjetji lah- treba posebej pohvaliti vestnost mu v Duhu. Razstavo si je ogledalo ko precej prispevali k madaljnje- več kot 500 domačinov i,n okolica- mu gospodarskemu razvoju obnov, ki so razstavljene predmete čine. Trenutno se razgovarjajo s članov društva ;n gradbenega odbora pri gradnji gasilskega doma, saj so opravili že nad 3900 prostovoljnih delovnih ur. Brezjani in okoličani so prispevali okoli 80 kubičnih metrov lesa. Za dograditev stolpa, notranje in zunanje fasade, pa bo potrebno še mnogo sredstev in nesebične pomoči članov in va-ščanov. ODBOR SO POMLADILI PREDOSLJE V nedeljo, 21. februarja dopoldne, je bil v prosvetnem domu redni letni občni zbor KUD »Gorenje« Predoslje, ki je bil izredno dobro obiskan. Navzoči so bili mnenja, da bo v prihodnje treba bolj skrbeti za splošno, kulturno in prosvetno dejavnost v kraju, zlasti ob državnih in kulturnih praznikih. Izvolili so novo vodstvo. Vanj so vključili tudi 7 mladincev in mladink, predsednik društva pa je Tone Čuda iz Predoselj. ZA GOSPODINJSKO IZPOPOLNITEV VIRMASE Ze dalj čas je v Virmašoh h okoliških vaseh pri škof j i Lok med ženami in dekleti veliko zani manje za izpopolnitev gospodinj- kakem privatniku skega znanja. V letošnji zimski turizma ne bo. lahko kupili. -an USPELA GLASBENA REVIJA ŠKOFJA LOKA Svet Svobod in prosvetnih društev pri ObLO Škofja Loka, je v soboto, ,20. februarja zvečer pripravil redno letno glasbeno revijo, ki so se je razen skupin iz Šk. Loke udeležile tudi skupine iz Selške in Poljanske doline. Dobro izvajan spored vokalne in instrumentalne glasbe iso ljudje lepo sprejeli. -an BREZ TUJSKIH SOB Z novo asfaltno cesto, je Poljanska dolina postala dostopnejša za turiste. Cesta je sicer obnovljena šele do Gorenje vasi, a bi kazalo prav v kratkem potegnili še naprej do Žiri. V Žireh je bilo na pobudo občinskega odbora SZDL lani ustanovljeno turistično društvo. Doslej pa zaradi mnogih težav, delo društva še ni kdo ve kako pioclno. V Zireh trenutno ni niti ene tujske sobe, razen morda pri Brez sob pa bili na OLO Kranj, nekaj pa 3 pripravljeni prispevati t.udi P1"6' bivalci sami. Ker bodo kljub ^ mu sredstva še vedno nekolik0 predstavniki tovarne gumijevih picia> lbi wlo praV( da bi Pn* izdelkov Sava v Kranju, da bi maknila svoj delež tudi repub-prenesli del svojih predelovalnih liška Uprava za ceste, saj sod1 obratov v Ziri. cesta v njeno pristojnost. V prvi S sodišča NEPREDVIDENE OBRESTI UTAJENEGA DAVKA Davčne utaje so po ugotovitvah inšpekcijskih organov najpogostejši vir neupravičenih dohodkov nekaterih zasebnih obrtnikov. Bolj kot zdrava gospodarska konkurenca, nekatere zanimajo postranski spekulativni posli, ki z obrtjo nimajo no- LJUDJE IN DOGODKI »Manj šec( zlo Človek se upravičeno sprašuje, zakaj se država, ki obsega dve tretjini drugega največjega otoka v Antilih, imenuje republika. Ta naziv ima žaljiv prizvok za vsakogar, ki pojmuje republiko kot nekaj, kar je v nasprotju s samovoljo. Za 32 tisoč kvadratnih kilometrov veliko Dominikansko republiko s približno 2,300.000 prebivalci, v večini mešanci, bi bil trenutno verjetno bolj primeren naziv — Dominikanska diktatura. V tej državi z manjšimi presledki že trideset let vlada en sam človek, oziroma bolje rečeno — ena sama družina. Poglavar družine je Rafael Leo-nida,s Trujillo Molina. Po poklicu vojak. Ko so ZDA med leti 191« in 1921 okupirale dežele, je bil narednik v Nacionalni gardi. Pozneje se je prerinil do polkovnika, leta 1930 izvedel državni udar in leta 1932 je že postal generalisim. Oblast si delita z bratom Hektorjem, pomagajo jima pa Rafaelova žena in sin, ki je že z devetimi leti postal general ter njegovih devet bratov in sestra. V tridesetih letih popolne diktature si je družina Trujillo prigrabila domala vse narodno bogastvo. Pri tem niso izbirali sredstev. Kdorkoli se je skušal postaviti po robu diktaturi, je brez sledu izginil. Tako je Rafael Trujillo »mirno« vladal vse do lani. Zmage, ki so jih napredne sile izbojevale na Kubi v Venezueli in v nekaterih drugih državah Srednje in Južne Amerike, so vzpodbudile tudi Dominikance. Kljub terorju, se je začelo krepiti gibanje proti diktaturi. Celo »višji« sloji so obrnili diktatorju hrbet. Katoliška cerkev, ki je vse do pred kratkim tolerirala režim, je odkrito nastopila proti njemu. Konservativci so si namreč — videč, da bijejo diktaturi zadnje ure — hoteli že vnaprej zagotoviti vodilne položaje. Da bi preprečil prevratneže, je Trujillo pred dobrim mese cem pozaprl okoli 2000 Domi-nikancev. — Obsodil jih je na težke zaporne kazni. Ta postopek je v ameriških državah sprožil val protestov. Venezuela, ki je po zmagi revolucije na lastni Loži občutila Trujillov diktatorski režim, je predložila vetu Organizacije ameriških držav, naj obsodi samovoljo dominikanskega diktatorja, ki predstavlja grobo kršitev osnovnih človekovih pravic. Zahtevo so podprle tudi Kuba, Hondu- ras, Bolivija in Ekvador. Kljub temu pa na zadnjem zasedanju Organizacije ameriških državni obsodila Trujillovih postopkov. Kljub zelo odločnemu in razglašenemu načelnemu stališču o svobodi in demokraciji, je bila torej večina ameriških držav pripravljena na tihem podpreti najgrobjo diktaturo. Dosedanje latinsko-ameriške izkušnje kažejo, da se na ruševinah diktatur pojavlja neka nova sila, ki ni kdo ve kako v skladu ■ običajnim, »normalnim«, ameriškim pojmovanjem demokracije. Pojavlja se organizirano gibanje vsega ljudstva proti diktaturi in proti vsakršnemu drugačnemu omejevanju svobode in neodvisnosti. Ker je zelo verjetno, da tudi Dominikanska republika ne bi bila pri tem izjema — kljub temu, da so se na čelu gibanja proti Trujillu nenadoma pojavili konservativci, predvsem kler — je vsekakor bolj kazalo trenutno podpreti Trujilla, kot omogočiti »drugo skrajnost«. V tej luči nam postane nedavna odločitev Organizacije ameriških držav razumljivejša, a zato nič manj absurdna. ABC bene zveze. V davčnih napovedih pa o takih poslih seveda diskretno molče. Eden izmed takih obrtnikov je tudi F. Š., zasebni mizarski mojster z Jesenic, ki ga je prevelika pozabljivost pri sestavljanju davčne napovedi za leto 1958 privedla na zatožno klop. Pri pregledu njegove davčne prijave so finančni organi ugotovili, da upravi za dohodke ni prijavil, da je med letom 1958 nakupil neposredno od zasebnikov 22.103 kub. metre lesa. Od tega bi moral plačati 88.412 din prometnega davka. Na svoji žagi venecialki, za katero sicer nima dovoljenja, je razžagal deloma zase, deloma pa za druge potrošnike 56.103 kubične metre lesa. Čeprav je za žaganje zaračunaval polno tarifo, ni odvajal prometnega davka v znesku 125.000 din. Od žagarskih uslug pa bi moral plačati 43 tisoč dinarjev davka na priložnostni dohodek. Z lažno prijavo je utajil skupno 257.603 din davščin. Na sodišču se je zagovor-jal na pozabljivost in da mu davčni predpisi niso znani, čeprav v davčnih prijavah ni nikoli pozabil zapisati tistih iizdat-kov, ki vplivajo na nižjo davčno odmero. Sodišče v Radovljici ga je spoznalo ca krivega in ga obsodilo na razmeroma nizko denarno kazen 18.000 din. Na pritožbo javnega tožilca ca-rftdi prenizke kazni mu je dkrožno sodišče v Ljubljani kazen zvišalo na 60.000 din. Davčna utaja so mu tokrat ni izplačala, ker bo moral poleg utajenega davka plačati še omenjeno denarno kazen in stroške kazenskega postopka, ki znašajo okrog 5000 din, Česar seveda ne bi bilo, če bi pri sestavljanju davčne prijave nekoliko pomislil tudi na skupne interese, od katerih ima tudi sam koristi. posebnem delu izgleda na marnosti. Druga novast pa Je pogled kazenski zakonik tem, da se tistega, ki drugeŽ' precej spremenjen. Takoj pa je Lahko telesno poškoduje, pa ® treba poudariti, đa vse te spre- poškodbo ni prizadejal z o1*0 membe ne podirajo strukture jem, nevarnim orodjem ali posebnega dela kazenskega za- drugim sredstvom, s katerim s; konika. Izjema bi bila pri po- lanko telo hudo poškoduje & glavju kaznivih dejanj zoper na- zdravje hudo pokvari, pregaPf rodno gospodarstvo in delno v ie na zasebno tožbo oškodova^1' poglavju kaznivih dejanj zoper ca in ne po predlogu, kot je Dll° uradno dolžnost. Ostala poglavja do sedaj. posebnega dela kazenskega za- Spramemba je tudi pri ka^ konika pa so v noveh kazenske- yem dejađlju kršitve tajnosti P" ga zakonika ostala tako po svoji spm ali drufi1;h pošiljk v pogl«v" vsebini kot po svojih osnovnih ju 7<)per svobodo in pravico »g koncepcijah ista. žavljanov. Potrebno jo bilo. 6,\ Kazenski zakonik, ki je veljal se je vneslo kot kršitev r>>-i:r\ doslej, je bil sprejet v letu 1951, gke tajnosti ne samo odpiranj to je v dobi, ko je v našem go- pisma, ampak kršitev tajnog spodarstvu obstajal sistem ad- tudi na kakšen drug način, n ministrativnega upravljanja go- primer čitanje zaprtega Pisnaa„0 spodanstva. Tako so mnoge nje- pomočjo specialno osvetlitve. 1 gove določbe, zlasti v poglavja ustavnem zakonu sta poleg °rU kaznivih dejanj zoper narodno bene lastnim-, samouprava Pr^ gospodarstvo, predstavljale od- izvajalcev v gospodarstvu im fi' nose, ki so obstajali v takem mouprava delovnega ljudstva _ sistemu. Razen tega so bile po občini in okraju temelj c,ru: tem času izvršene tudi mnoge ^ in politične ureditve držav. spremembe v organizaciji držav- Prav tako je zagotovljena s'!iri p ne uprave, katere so brez dvo- uprava delovnega ljudstva ' ma imele tudi svoj vpliv pri prosvetnem, kulturnem in soci spremembah in dopolnitvah ka- n0m področju. Ta ustavni P1"'1^. ženskega zakonika. V zvezd z ca samouprave je v noveli Novela kazenskega zakonika -posebni del vsem tem novela kazenskega za- ženskega zakoniki v p konika v posebnem delu opušča kaznivih dejanj zoper evo1 nekatera do sedaj kazniva deja- m pravice državljanov dobila K^ nja, na drugi strani pa inkrimi- zensko pravno zaščito In se nira nove oblike družbeno ne- nuje tisti, kdor kosu s silo, rcS varnih dejanj. V posebnem delu grožnjo, z zlorabo uradnega V so nadalje še razne spremembe, ložaja ali uradnih pravic, ali iu ki imajo svoj izvor v spremem- ko drugače protizakonito fl» ^ dica raznih mednarodnih k m- kaznivih dejanj zoper z»l,,,n5 zvezo in rodbino. V skladu ^ dejanjih iz po- doletndkov, je bil pri kaZ,n,lV,et. irhivja kaznivih dejanj zoper :-iv- dejanju zanemarjanje mbn' ^.^ ijenje in telo pa je treba omeniti ni.ka in grlo nvmanje l> nov primer težkega uboja, kjer dodan nov odstavek, kal-'" jo možno izreči smrtno kaz-m. vaja, da se kaznuje cče. rX\M Tak primer kaznivega dejanja akrb:»:k ali druga oseba, ki _j uboja stori tisti, kdor vzame živ- mladoletnika k pretiranemu ljenje uradni ali vojaški osieibi lu ali k delu, k rji pritrv r" ^ n1' pri izvrševanju njene dolžnosti, govi starosti, ali k pfosjače oVtt* ** ivih dfl* venci J. Pri kaznivih ko ta čuva javni red, zasledujte ali pa ga iz koristoljubnosti 1 ^ storilca kaznivega dejanja aH vajajo k drugim dejanj in, . čuva koga, ki mu je vzeta pro- »o škod l m za njegov r',z\c. *tost. Ostali pr.nvri te/ki^a u j«) Pri kaznivem dojenju •"•■'plau v ja, kjer je možno izreči smrtno Vanja pi e-livaine je dodaj) ' } kazen, pa BO ostala isti. Pri kaz- odstavek, k- predvideva «"*°"jd ndvem dejanju lahke telesne po- kazen, Ae gre ca posebno škod bo je prva novost, da ni vr primer te a kaznivega dejanj kazniva lahka telesna poškod > i, prav tako pa je novo tudJ prizadejaina drugemu iz malo- (N*iigre »CHARL.YJEVA TET-r^<( je navdušila številne gle-alce. Uprizoritev je naštudiral iadi režiser, domačin, Peter MlLAN BATISTA SPET RAZSTAVLJA v Mestnem muzeju v Kranju dni spet razstavlja akadem- ski slikar Milan Batista. To je zadnjem letu že peta njegova postoj na razstava, ki bo od-Prta do 4. marca. v »sori« tudi matineje V kinematografskem podjetju jI*1 v Skofji Loki se je od nuarja letos povečal obisk v primerjavi z lanskim letom za 30 odstotkov. Odslej bedo ob nedeljah dopoldne uveđ'i tudi matineje. TAKŠNIH KONCERTOV SI ŠE ŽELIJO V četrtek, 18. februarja, so ob 20. uri na Bledu v kino dvorani koncertirali ženski, moški in mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja. S sporedom izbranih narodnih, partizanskih in umetnih pesmi so Kranjčani navdušili poslušalce, ki so se tokrat zaradi slabega vremena zbrali v manjšem številu. Kljub temu pa so poslušalci z aplavzi, s katerimi so nagrajevali goste, pokazali, da si podobnih koncertov še želijo. RAZSTAVA JUGOSLOVANSKEGA SLIKARSTVA V VVASHINGTONU Od 14. februarja 1960 je v Washingtonu v Phillips Gallerv in Watkins Gallerv of the American Universitv odprta razstava sodobnega jugoslovanskega slikarstva. Razstava bo odprta do 7. maja. Na razstavi, ki je v okviru programa mednarodnih izmenjav na kulturnem področju, je razstavljenih 54 slik šestnajstih jugoslovanskih umetnikov, in sicer: Janeza Bernika, Jovana Bijelića, Stoja-na Celica, Alberta Kinerta, Milana, Ferdinanda Kulmerja, Ede ja Ferdinanda Kulmerja Ede Murtića, Šimeta Perica, Zorana Petroviča, Ivana Piclja, Marija Preglja, Miodraga Protiča, Gabrijela Stupice, Frana Šimu-noviča in Josipa Vaništa. — Razstava bo v letu 1961 v vseh večjih mestih Združenih držav Amerike. KNJIGA V ZIREH Po zadnjih podatkih je v ži-rovski občini 265 članov Prešernove družbe. To je, upoštevaje število prebivalcev v Občini, kar lepo število. V letošnjem letu nameravajo povišati članstvo na 300. s™ LOVČEVA HČI Riše Milan Fatist* 67. Odvezal je nahrbtnik, odmotal cunjo in zavil vanjo kuno s tako skrbjo, kot bi povijal otroka. Ko se je pošteno podprl, je šel naprej za sledjo. Sled je vodila naravnost k smreki, na kateri je viselo v kožo zavito meso ubite koze. Bilo je nedotaknjeno. Vzel je nekaj s seboj, šel naprej in reševal uganko, ki se je postavljala pre-denj. Sled je izginila v nepristopnem pe-čevju Orlove stene. »•Boštjan bo. Kakor je lump, je pošten,« je pomislil. »Res škoda, da ga Neža sovraži.« Preden je zavil proti Vertenem sedlu, je zagledal tri maskirane može s puškami. 68. Jozelj se je kakor maček urno pognal za skalo. Divji lovci so mu že nekaj časa obetali, da bo hudo, če se srečajo. Tudi oni so se pognali v zaklon. Komaj je Jozelj pomolil puško izza skale, so začeli streljati. Krogle so mu zažvižgale mimo glave. Zdaj je vedel, da gre zares. Oni so imeli za hrbtom nevarno goljavo. Takrat pa je v pečeh onim za hrbtom zahrumelo. Plaz kamenja in snega se je usul. Vsi so se ozrli. Na robu stometrskega prepada je stal močan moški s puško v rokah. Ko je izginil, sta odjeknila dva strela na divje lovce. Ti so jo naglo pobrali. 69. Odjuga je sprožila plazove. Sneg se je zgostil, drevje se je obletelo. Nastopili so mrzli decembrski dnevi. Noči so bile polne zvezd in mesečina je vabila lovce na čakanje. Cez dan se je Jozelj grel za pečjo, na večer pa je vzel ovčji kožuh in hodil čakat. V rogovih stare hruške ob mostu ob Belem potoku je imel skrivališče. Precej zajcev in marsikatera lisica je že padla, ko je prišla preko mostu. Tu je neutrudno čepel v noč in se tolažil z žganjico. Mislil je na Boštjana in na spopad z divjimi lovci. Vse bolj nejasno mu je bilo, kako se bo vse razvozljalo. tlovi koraki v vsemirje Predstavniki ameriške agencije za vsemirje in aeronavtiko so sporočili, da bodo ZDA v letošnjem letu izstrelile 19 umetnih satelitov in kozmićnih raket. Najprej bodo poslali dva satelita na pot okoli Zemlje. Prvi bo zbiral podatke o radioaktivnem pasu, ki obkroža naš planet, drugi pa bo »proučeval« prilike v jonosferi in kozmično sevanje. Približno sredi leta bodo skušali izstreliti 4 kilograme težak satelit na pot okoli Venere. Če bo poskus uspel, bo Venera dobila prvega umetnega spremljevalca. Nekako ob istem času bodo izstrelili 122 kilogramov težak satelit na pot okoli Zemlje. Zbiral naj bi metereološke podatke. Proti koncu leta bodo izstrelili dva satelita na pot okoli Meseca, tako da bi postala njegova trabanta. Ker nekateri znanstveniki trdijo, da ni mogoče izstreliti nobenega projektila tako, da bi začel krožiti okoli Meseca, pričakujejo ta poskus s se večjim zanimanjem. Letos bo poletelo v vesolje tudi šest štiristopnih raket. Razen tega bodo morda izstrelili še 10 projektilov »Redston« in »Atlas«, ki naj bi pripomogli pospešiti priprave za izstrelitev raket s človeško posadko. Kot vse kaže, bodo napravljeni novi koraki v spoznavanju vesolja. Upajmo, da v pogojih boljšega razumevanja med največjima silama na tem področju. Tako bodo uspehi verjetno mnogo večji in za človeštvo tudi koristnejši. za reševanje »Andree Dorie« Rcgan v Sahari, kjer je francoski vojaški raziskovalni center. — Jugozahodno od Regana razprostira poligon, kjer so Francozi v soboto. 13. februarja preizkusili prvo atomsko bombo Italijanski inženir Pietro Vasse-na, strokovnjak za >ba tiskale in podmornice, je izdelal projekt za reševanje ostankov največje italijanske prekooceanske devetindvaj-settisoč tonske ladje »ANDREE DORIE«, ki se je 25. julija 1956. leta potopila v bližini New Yorka po trčenju iS švedsko ladjo »Stockholm«. Ladja »Andrea Doria«, ali bolje rečeno njeni ostanki, pripadajo sedaj zavarovalnemu društvu, ki je izplačalo 16 milijard lir prejšnjemu lastniku — i talijanski pomorski družbi Societa Assicurazioni Genova. Onasis, ki se je za projekt zelo zanimal, sprejel Vasseninov načrt, bo morai prej razgovarjati z zavarovalnim društvom zaradi odkupa ostankov ladje. Inženir Vassena meni, da bo zavarovalno društvo ocenilo vrednost teh ostankov, ki leže v globini 75 metrov, na nekaj sto milijonov lir. Pietro Vas« eni n konkurent je ameriški inženir Lloyd Deir, ki je prav tako izdelal načrt za dviganje omenjene ladje. S tem načrtom pa verjetno ne bo uspel, ker je preveč enostaven, da bi ga lahko uspešno reaiizirali, hkrati pa pre- Kolikor bo znani lastnik ladij drog. PETORCKI Veliko presenečenje je te dni doživel Tomislav Jurkovič iz Velikega Boljevca, nedaleč od Bihaća, ko mu je ovca povrgla petero jagnjet. Pred tem je ta ovca povrgla enkrat eno, trikrat po dvoje in enkrat troje jagnjet. Ta edinstven primer je med domačini povzročil izredno radovod-nost. Prišli pa iso si ogledati to zanimivost tudi iz sosednijdh vasi. Pol dveletne Mta n n Dveletna Eileen Bengal iz Nord-filda je te dni mapravila precej strahu ne samo v družini, ampak vsemu mestu. iNekega večera jo domači nikakor niso mogli najti v hiši niti na ulici niti na dvorišču. Njena starejša sestra pa jo je nenadoma opazila vrh televizijske antene. --Zelo prestrašena mati se je najprej povzpela ma streho, potem pa še na anteno in zgrabila svojo »dobro deklico«. V trenutku, ko bi se mogle obe vrniti , je mami pošla hrabrost in začela je kričati na pomoč. Seveda pa se je pri tem krčevito držala za ogrodije antene. Medtem se je pri hiši zbTala množica ljudi, tki so z zanimanjem opazovali prizor, kmalu so prišli tudi gasilci ter rešili mamo in hčerkico. Ko po mlado Eileen vprašali, kaj je iskala .na vrhu antene, je mirno odgovorila, da se je hotela »po-vzpefi na mesec«. ene kletk« Da. Nadaljuj. v *Ona jc rekla, da ne ve, o čem govorim in da sem, mimo i,a**a> š(> policajeva žena. Jaz pa sem ji rekla, da to prav 012 ne ^'/»'Hi in nazadnje mi je obljubila, da se bo z nekom pogovorila. Jim ° mesec dni /a *em Je prišla k meni in mi povedala, da se ^ lahko pridružim In od tedaj sem redno hodila na sestanke« Bali>y jo je žalostno pogledal. -In nikoli mi nisi o tem nič **«čkrat o tem, kako je bilo lepo življenje v starih časih in q 0 bomo nekega dne uničili roboic in z njim vred Vsemirce. s^v°ri so bili dolgočasni, ker so si bili tako podobni. A nekako u(>? !'n poslušali. Najlepše Je bilo to, da smo se tako skrivoma Df. *J«U.in ker smo se zdeli sila pomembni. Neprestano smo nekaj i|J**tali in si izmISljal! tajne pozdrave, s katerimi sc bomo ••»navali, ie se bomo srečali kje zunaj.« hi»r Vils nikoli nihče ni presenetil? Ali nikoli ni privozil kak ,ir|i.iski avtomobil ali pa gasilski avto?« *Ne. Nikoli.« ^* Bancel je nenadoma vpadcl: »Mi |e to nenavadno, Elijah?« oj ^Mislim, da ne,- Je zamišljeno odgovoril Balev. »-Tu spodaj aJa.io nekatere stranske ceste, ki jih skoraj nikoli nc upo- rabljajo. Vendar je težko povedati, katere ceste so to. Ali je to vse, kar ste delali na sestankih, Jessie? Poslušali govore in se igrali konspiracijo?« »To je v glavnem vse. Kdaj pa kdaj smo tudi peli. Potem smo, kajpada, tudi jedli in pili. Pa ne veliko. Jedli smo obložene kruhke in pili sadne sokove.« »In zdaj nama povej,« je malone grobo rekel Balev, »kaj imaš na vesti?« Jessie je vztrepetala: »Besen si, Lije.« »Prosim te,« je rekel Balev z železnim potrpljenjem, »odgovori na moje vprašanje, če je bilo vse to tako nedolžno, zakaj si bila potem včeraj in danes tako prestrašena?« »Mislila sem, da te bodo ubili, Lijc. Zakaj se delaš, ko da me ne razumeš? Pojasnila sem ti.« »Nc, nisi. Še nisi. Povedala si mi nekaj o nedolžni majhni zakuski, ki si se je udeležila. Ali so kdaj prirejali javne demonstracije? Ali so kdaj uničevali robote? Netili upore? Ubijali ljudi?« »Nikoli, Lijc, nikoli nc bi delala takih stvari. Nc bi ostala njihov član, če bi me začeli nagovarjali na kaj takega.« »Zakaj pa potem praviš, da imaš na vesti strašno stvar? Zakaj pričakuješ, da te bodo zaprli?« »Pa. ... oni so govorili, da bodo nekega dne pritisnili na vlado. Vse jc bilo še v fazi organiziranja, šele kasneje bi prišle velike stavbe in razne sabotaže. Ko bi bilo tako daleč, bi prisilili vlado, da bi izgnala vse robote in primorala Vsemirce, da bi se vrnili tja, od koder so prišli. Mislila sem, da so vse to le besede. Potem pa je prišlo to s teboj in Daneelom. Rekli so: ,Zdaj moramo stopiti v akcijo' in ,To mora služiti vsem za primer, kako je treba že v začetku ustaviti invazijo robotov'. To so govorili v osebnih prostorih, a niti vedeli niso o kom govorijo. Jaz pa sem vedela. Takoj.« Glas jo je izdal. Balev jc bil že bolj mehak. »No, no, Jessie, saj ni nič. To so samo bajke. Saj sama vidiš, da se ni nič zgodilo « »Ah, jaz sem se tako bala. Mislila sem, da sem do ncklc celo sama kriva, 5e bi prišlo do ubijanja in uničevanja, kjer bi lahko ubili tebe In Bentleva, bi bila vse to moja krivica zato, ker sem sodelovala z njimi in morali bi me zapreti v ječo.« in zavzeto gledal R. Danccla, ki mu je mirno vrnil pogled. Balev jo je pustil, naj se zjoče. Položil ji je roko na ramo Potem je Bale.v vprašal: »In zdaj, Jessie, prosim, pomisli: kdo Je bil vodja vaše skupine?« Zdaj jc bila še bolj mirna in z robčkom si je brisala oči. »Vodja je bil neki človek po imenu Joscph Klemin, toda bil je revček. Zelo nizke rasti je bil in vedno se je razburjal. Mislim, da ni bil nevaren. Saj ga ne boš zaprl, kajne Lije?« Videti je bilo, ko da bi jo pekla vest. »Nikogar še nisem zaprl. Od koga je dobival Klemin navodila?« »Ne vem.« »Ne vem.« »Ali so prehajali na sestanke tudi kakšni tujci. Veš, mislim, če so prihajale kakšne veličine iz glavnega štaba?« »Včasih je prišel kdo, da nam je govoril. Pa to je bilo največ, dvakrat na leto.« »Ali se spominjaš imen?« »Ne. Predstavljali so jih vedno kot ljudi iz naših vrst, ali pa kot prijatelje iz tega ali onega kraja.« »Ra/.umem. Daneel!« »Da, Elijah,« se je odzval R. Daneel. »Opiši ljudi, ki so naju takrat zasledovali. Zanima me, če jih bo lahko Jessie spoznala.« R. Daneel je s klinično natančnostjo opisal dolso vrsto ljudi. Jessie je zdolgočaseno poslu'"a'.a, ko je robot s številkami opisoval fizične lastnosti posameznikov, potem pa je odločno zmajala z glavo. »Ne morem,« je zavpila, »ničesar se ne morem spomniti! Nc morem se spomniti niti tega, kakšni so bili na pogled.. .« Zastala je, kakor da premišljuje. Potem je rekla: »Ali nisi rekel, da je eden med njimi zaposlen na kvaščevi farmi?« »Francis Clousarr,« je rekel R. Daneel, »zaposlen je na nevv-vorški kvaščevi farmi.« »Spominjam se, da je nekoč prišel nekdo in nam dolgo predaval. Sedela sem v prvi vrsti in zdelo se mi je, da diši po kvasu. Saj veste, kaj mislim. Tega se spominjam samo zato, ker mi je bilo tisti dan v želodcu slabo in prav od tega vonja. Morala sem se presesti v bolj oddaljeno vrsto. Bilo mi je zelo nerodno in nikomur se nisem upala povedati, zakaj sem odšla nazaj. Morda jc to človek, o katerem govorite. Je že tako, če dela človek neprestano s kvasom, se zavleče vonj po njem celo v obleko.« Ob zadnjih besedah je zavihala nos. »Bi nama lahko povedala kakšen je bil?« je vprašal Bale.v. »Ne,« je odločno odgovorila. 4956 SBEDA, 24. FEBRUARJA & telesna kultura XV. državno prvenstvo v tekih zaključeno Lovorike za Romana Seljaka Bohinj, 23. februarja. Z včerajšnjim maratonskim tekom je bilo zaključeno letošnje 15. državno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Ocenjujoč to prireditev ne moremo mimo dejstva, da se je kot na republiškem prvenstvu pred štirinajstimi dnevi tudi to pot pojavilo na cilju veliko število mladih, mnogo obetajočih smučarjev. Im ne samo to! Mnogo teh mladih je poseglo odločno v borbo za osvojitev mest pri vrhu. Tehnično znanje ni moglo priti popolno do izraza, ker so bile vremenske razmere zelo neugodne. — Odločala je zlasti telesna zmogljivost in srčnost, s katero so vstopali v borbo zla&ti mlajši in tudi uspevali. Včerajšnji tek se je pričel na zmrznjenem snegu in je potekal na progi 10 kilometrov, ki so jo tekmovalci pretekli trikrat. V drugem krogu je pričelo deževali, kar je to tekmo zelo otežkočalo. Bnrba za prva mesta je bila ogorčena, SMUK Z BUKOVNIKA Smučarski klub Enotnost iz Ljubljane je v nedeljo, 21. februarja organiziral na Bukovniku nad Kranjsko goro tradicionalni smuk. Na startu je bilo 71 tekmovalcev vseh razredov. Ženske in mlajši mladinci so smučali na 1700 metrov dolgi progi s 500 metri višinske razlike in 9 vratci. Člani pa ,so vozili na 3100 metrov dolgi progi s 750 metri višinske razlike. Pokazalo se je, da je bil smuk vendarle za mnoge pretežak. Tudi to pot so zmagali favoriti in je prvo mesto osvojil državni prvah Lakota z Jesenic. Drugi je bil Ciri'1 Čop, 3. Limovšek, 4. Nograšek itd. Pri starejših mladincih je bil prvi Fric Detiček, pri mlajših mladincih pa Jakopič, pri članicah je bila najboljša Slavica Zupančičeva in pri mladinkah Maja Rutarjeva iz Kranja. o d i c c A Mejzeks, zdaj imam pa že vsega dovolj. Če že v Kranju mislijo, da se bom privadil na visoke cene vstopnicam za kino, največkrat brez tednika, se preklicano motijo. Da bi me navadili še na zamude filmskih predstav, pa presega že vse meje. Pomislite! Po dolgem času sva z Marjano le zbrala toliko denarja, da sva jsi v soboto, 18. februarja, privoščila obisk filmske predstave v kinu »Triglav« na Pnmskovem. Komaj sem ljubo Marjanco pregovoril, da tsva sploh šla. Nekaj minut pred 21. uro sva že sedela v dvorani. Toda za vraga! Čakava in čakava, pa nič. Precej na^ je bilo v dvorani in nihče se za nas sploh ni zmenil. Četrt ure zamude . . . pol ure in še nič. Marjani je tedaj zavrelo in spravila se je nad mene, kot da sem jaz kriv zamude. Tako nerodno se že dolgo nisem počutil. Toliko jih je bilo in vsi so slišali in videli, kako ,,em pod copato. Končno pa mi je odieglo — 20 minut pred 22. uro je zahreščai zvočnik, na zaslonu pa se je za-bleičal velik naslov Trapez«. Kaj sem gledal, se ne spomnim, vem le, da sem jo slabe volje — že v nedeljo — odrinili A v Kamnik k Pepetu, ki sem qa /adniikrat videl lansko poletje, ko je .stal v repu pred mesnico in vneto tiščal nos v neko knjigo. — Kasneje sem šele opazil naslov knjige: dirana vegetarijancev«. Zato sem ga po tolikem času najprej vprašal, če je ob sedanjem izobilju mesa v kamniških mesnicah Se vegetarijanec. »Nak,« mi je rekel, >-presedlal sem na astronomijo". Se nekaj besed in že sem uganil — stanovanjska najemn.na ga je usmerila na novo študijsko področje. Pepe se je tedaj razbudi] : »Pomisli, ti nadloga bodeča. Imam sobo z okoli 40 kvadratnimi metri površine. >Ne vem kaj naj počnem z njo, ,>aj je ne moreni segreti, banketov pa ne bom prirejal v njej. Točk se mi je pa zaradi nje toliko nabralo, da moram /. ostalim za stanovanje odriniti osem jurjev na mesec, če ne ia-čunam tistega drobiža, ki ga do-b>m nazaj.« Ponvsli! sem — spet nekakšen rekorder. — Hitro ,sem mu svetoval: »Sobo oddaj za rokometne ali odbojkarske tekme. Taka igrišča ne prinašajo točk, pa še pomanjkanje telovadnic boš pomagal reševati v Kamniku« Pepe me je debelo pogledal, nič pa mi ni hotel odgovoriti. Vas pozdravlja Vaš Bodlčarl vendar jo je že po 10 kilometrih odločil v svo>jo korist mladi Kranjčani Roman Seljak, ki je prednost pri 20 kilometrih še povečal. Povsem zaduženo je po.str.1 državni prvak v teku na 30 kJlomeirov. Za ROMAN SELJAK seboj je pustil Cveta Pavčiča in Galperja Kordeža vieni, ko je Jame/. Pavčič pri 20. kilometru zaradi slabega mazanja odstopil. REZULTATI — prijavljenih 23 tekmovalcev, nastopilo 19, na cilj pa jih je prispelo 14. 1. Romei Seljak (Triglav Krauij) 1.37,51, 2. Cveto Pavčiič (Enotmosf) 1.41,54, 3. Gašper Kordež (Triglav) 1.45,11, 4. Nikola Strbenk (Poštar Novi Sad) 1.53,37, 5. Peternel (Enotnost) i.54,43, 6. Reš (Emo.tnost) 1.54,49. -on GRADIŠ NAJBOLJŠI MED ŽENSKAMI V nedeljo, 21. februarja, je bilo na štiristeznem kegljišču Triglava tretje in zadnje kolo tekmovanja v republiški kegljaški ženski ligi. V tem tekmovanju je zmagal Gradiš iz Ljubljane, ki je pokazal, da ima nijhomogenejšo ekipo. Dru'jo mesto je pripadlo mariborskemu Braniku, tretji pa je bil kranjski Triglav. Prav tako je bilo na kegljišču v Kranju tudi nadaljevanje moškega republiškega prvenstva. Nastopili sta ekipi Gradise je srečalo z domačim Krimom. V tem prijateljskem nogometnem dvoboju je Krni pre-mage! Planiko z 10 : 0. M. O.iz Kranja jc padel s kolosom na klancu in si prebil čelo in desno koleno. S. S. iz Kranja M je pri pomivanju kozarcev vrezala v kazalec leve roke. M. M. iz Kranja je padel po stopnicah in si hudo poškodoval 0 in drsno ramo. Tovarišici, ki sta me 25. decembra 1959 zvečer spremilili domov po mojem padcu, prosim, da se zgla-sita. Heda Gamerc, Gosposvetska 1, Kranj 647 Prodam prvi dol poljskega voza. Sp. Lipnica 12, pri Kamni gorici 650 Prodam vprežno kosilnico v dobrem stanju ali zamenjam za šivalni strc.j, gume 16 X 600—700 ali za elektromotor. Grošelj, Grad pri Cekljah 651 V Kranju prodam dvosobno stanovanje kopalnico, suho, zračno, na razgledni točki, s posebnim vhodom, v zelo dobrem stanju, z vrtom, 8 minut od železniške postaje za 1,000.000 din, zaradi preselitve. Vseljivo takoj. Jožef Grzetič, Koc-janova 86, Kranj 652 Prodam sobo v Skofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku 653 Prodam gumi vaz, 16-co!ski s krogličnimi ležaji, za 90.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 654 Prodam kravo, brejo ali s teletom. Markič, Strahinj 20 655 Prodam elektromotor, 5 KM, dvofazni »Siemensc s kablom in zaga-■r.iačem. Janez Aleš, Mače 2, Preddvor 656 Prodam 30C kg težkega plemenskega volfčka. Suha 7, Kranj 657 Stanovanje ki hrano v bližini Tržiča nudim tovarniški delavki. — Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 658 Podjetja, ustanave, društva, stanovanjske skupnosti! Brezplačno bi vršila dnevno 2 uri pisarniško delo. Vešča sem strojepisja, korespondence in vseh drugih pisarniških del. Pogoj: prazna soba v Kranju, proti plačilu. Ponudbe pod šifro »Uslužbenka £ prakso« oddati v oglasni oddelek 659 Študentki ali 2 študentoma nudim stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. Ogled dopoldan 660 Stanovanje in hrano nudim delavki, ki dela na 2 izmeni. Jože Hvasti, Breg 44, Kranj 661 Nudim sobo tovarniški delavki v predmestju Kranja. Drugo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 662 Sprejmem starejšo žansko v dopoldanskih urah zg varstvo 2-let-nega otroka. Milan Krašovec, Zr pančičeva 6, Kranj 663 Iščem dekle ali upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Planin-šek, Tavčarjeva 33, Kranj 664 Tovarniški delavec bi po službi pomagal pri kmečkem ali podobnem delu okoli Je.senic ali Bleda. Naslov v ogl. odd. 665 Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico št. 41473 Predoslje — Kranj za februar. Stefe Albina 666 Gospodinjsko pomočnico, srednjih let, na majhno posestvo sprejmem. Plačam dobro. Več po dogovoru. Naslov v oglasnem odd. pod »»Bohinjski kot« 668 Podpisana Marija Knc preklicujem izjavo, da mi je Silva Skerget napisala neko žaljivo pismo. Obenem se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe 669 Prodam novo moško madžarsko kolo. Francka Sturm, Zali log 39, P. Zali log 670 Prodam kravo, ki bo drugič te-Letilft. Vrbanovec, Sp. Besnica s t. BO 671 Prodam Vespo 125 ecm. Kranj, Zasavska c. 28, Orehek 524 Šivalni stroj Pfaff. krojaški, 34 klasa, šiva naprej in nazaj, zelo malo rabljen, prodam. Stara cesta 12, Kranj 672 Kupim 600 kosov opeke za strop -Monta«. Naslov v oglasnem oddelku 673 Kranj »STORZlČ <: 24. februarja ob 10. uri matineja premiera jugoslovanskega fiima »VIZA ZLA«, ob 16. uri nemlški vistavision film »JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM«, ob 18. in 20. uri pa predstavi odpadeta. 25. in 26. februarja ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cine-maseope film »TRAPEZ« — igrajo: Bert Lancaster, Gina Lollobrigida. 25. feoruarja ob 10. uri matineja ju-slovanskega filma »VIZA ZLA«, 26. februarja ob 10. uri pa matineja ameriškega barvnega cinemaseope filma »TRAPEZ«. Sfcražišče »SVOBODA«: 24. februarja ob 18. in 20. uri ameriški barvni cinema.scope film »TRAPEZ« — igrajo: Bert Lancaster, Gina Lollobrigida. 25. februarja ob 18. in 20. uri jugoslovanski film »VIZA ZLA«. Primskovo »TRIGLAV«: 25. februarja zaprto. Naklo: 24. februarja ob 20. uri nemški vistavision film »JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM«. Cerklje »KRVAVEC«: 24. febru- KPZ Mlekarna Kranj sprejme takoj ali po dogovoru REFERENTA ZA EMBALAŽO. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. 667 fi'.a arjd ob 20. uri jugoslovanski fi* »VIZA ZLA«. Škofja Loka »SORA«: 26. februarja ameriški cinemaseope »DEŽEVJE PRIHAJA«. Domžale: 24. in 25. februarja 1* ski film »ŽERJAVI LETIJO«; * februarja ameriški barvni cine#a sco.pe film 1 ZADNJI IZ PLEME*A KOMANCEV«. t Duplica pri Kamniku: 24. do * februarja francoski film »OGL* DALC Z DVEMA OBRAZOMA* ^ predstava vsak dan ob 19. uri iri. ' . gibanje prebivalstva V TRŽIČU Poročili so se: Franc Marin, W ! larski pomočnik in Marija Bla*n;!; predilka; Jožef Bežan, tovarnis*11 delavec in Angela Perne, tov. & lavka; Miroslav Pintarič, elektrO' mehanik in Vera-Cvetka Meg5* tov. delavka; Jakob Dobrin, 9*** bani tehnik in Bogomila Florja<-ičlC' učiteljica. Umrli so: Jožef Zaplotnik, os upokojenec; Metod Prestor, ose'31"1' upokojenec, Jurij Podakar, osebal upokojenec in Vincencija Ste^' upokojenka. objave Zdravstveni dom Kranj obvešča starše otrok, rojenih od 1. januarja 1959 do 1. decembra 1959, da se vrši obvezno prvo cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju po naslednjem razporedu: OTROŠKA posvetovalnica mavčiče 29. februarja 1960 ob 8. uri gostilna BREG OB SAVI 29. februarja 1960 ob 8.30 uri OSNOVNA SOLA ZABNICA 29. februarja 1960 ob 9. uri OTROŠKA ambulanta strazisce 29. februarja 1960 od 9.30 do 12. ure OTROŠKI dispanzer kranj 29. februarja 1960 od 14. do 18. ure zadružni DOM KOKRICA 1. marca 1960 ob 7.30 uri OSNOVNA ŠOLA predoslje 1. marca 1960 ob 8. uri zadružni DOM VISOKO 1. marca 1960 ob 8.45 uri OSNOVNA šola olševek 1. marca 1960 ob 9. uri OSNOVNA ŠOLA KOKRA 1. marca 1960 ob 9.30 uri POMOŽNA zdravstvena" postaja FUŽINE 1. marca 1960 ob 9.30 uri zdravstvena postaja JEZERSKO 1. marca 1960 ob 10.30 uri zdravstvena postaja preddvor 1. marca 1960 ob 11.30 uri OSNOVNA ŠOLA TRSTENIK 1. marca 1960 ob 15. uri OSNOVNA SOLA GORICE 1. marca 1960 ob 15.30 uri OTROŠKI VRTEC GOLNIK 1. marca 1960 ob 15.45 uri otroška posvetovalnica Žeje 1. marca 1960 ob 16. 45 uri OSNOVNA ŠOLA podbkez.IE 1. marca 1960 ob 17.15 uri zadružni DOM NAKLO 1. marca 1960 ob 1745 uri OSNOVNA SOLA PŠEVO 3. marca 1960 ob 12. 30 uri OSNOVNA ŠOLA PODBLlCA 3. marca 1960 ob 14. uri POMOŽNO CEPIŠCE -GOSTILNA NEMILJE 3. marca 1960 ob 14.30 uri OSNOVNA ŠOLA BESNlCA 3. marca 1960 ob 15. uri OTROŠKA POSVETOVALNI^ ŠENČUR 3. marca 1960 ob 16.30 uri OSNOVNA ŠOLA VOKLO 3. marca 1960 ob 17. uri KMETIJSKO POSESTVO HRASTJE 3. marca 1960 ob 17.30 uri OSNOVNA ŠOLA TRBOJE 3. marca 1960 ob 18.15 uri Starše obveščamo, da pop°'n cepljenje zajema tri injekcij' katere bodo otroci prejeli v r9? dobju štirih tednov. S seboj J treba prinesti vabila. CEPLJENJE JE STROGO OBVEZNO Ooozarjamo, da si starši 1» bolne otroke pravočasno PreS^fh be zdravniška potrdila, da r predlože na cepišču, sicer se izostanek smatral kot neopr* vičen. . jj Starši, ki ne bodo pripel3 svojih otrok brez opravičlJiv'e.", razloga k cepljenju, so kaze šn<" in odgovorni po določilih Spl°s ga zakona o preprečevanju zatiranju nalezljivih bolezni (r' list FLRJ, št. 37/48) in P» ^ členu Kazenskega zakonika \v list FLRJ, št. 13/51). Starši, ki iz kateregakoli r~\' lo.. februarja #ob 19.30 uri ameriški barvni film »DVE NEDELJI LJUBEZNI«. Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdel kov ISKRA, Kranj ima v »Restavraciji Iskra« naslednja prosta delovna mesta: 1. Šef strežbe 2. Blagovni knjigovodja 3. 2 kvalificirani kuharici Pogoji: pod i. kvalificiran natakar pod 2. praksa v gostinski stroki Interesenti naj pošljejo prošnje v 15 dneh na gornji naslov. Plača po tarifnem pravilniku Restavracij* vozni IM I) nedeljske AVTOBUSNE PROGE k'^an j—Šenčur—cerklje km 6.50 11.30 16.00 O.lh. 7.02 ! 1.42 16.12 13 7.15 11.54 16.25 Prih. KRANJ Prih. Šenčur cerklje Odh. 10.55 H2* 10.43 l& ,0.30 l** Avtobus i odhodom I/ Kranja ob fi.50 url, Ima direktno *v ia Ljubljaino. Vo-uii red jc veljaven oi 28. febniar|a 1960. ^. To novo avtobusno progo uvaja »Avtoproitiel" .no JHjo P^^j valstvd. »AVTOPROMEI . K**