95
Politične stvari.
Švica, v pomin naši vladi,
ki se panslavizma boji!
Pavliny - Toth, znani voditelj Slovencev v Slovakiji, je te dni v ogerskem državnem zboru možem, ki imajo krmilo avstrijske vlade v rokah, pravo povedal, kako naj bi strah panslavizma in morebiti tudi pangerma-nizma pregnali. Stavil jim je Švico v izgled, med drugim rekši to-le:
„S kterimi sredstvi je Avstrija hotela ubraniti ze-dinjenje Italije in Nemčij e, in s kterimi sredstvi hoče sedaj v okom priti zložbi Slovanov? Prav z žalostnimi, to je, s takimi sredstvi, s kterimi se ne d& doseči njen namen, namreč: s centralizacijo in z njenim ljubim sinkom — absolutizmom. In prav zarad tega je Avstriji spodletela poskušnja, Italiji ubraniti zložbo; Italija je dovršila svoje zedinjenje vkljub velemočni Avstriji, kterije odtrgala njene laške dežele. Ravno tega se ima Avstrija bati od Nemčije ozir svojih nemških dežel. In vendar Italija še ni popolnoma zložena in tudi Nemčija javalne kedaj bode. Kajti poglejmo v malo Švico; ondi so nekteri kantoni laški, nekteri nemški, in vendar ne verjamem, da se ti z Nemčijo, oni z Italijo kedaj zedi-nijo. Česar tedaj velemoč avstrijska ni mogla ubraniti s svojim absolutizmom, to je ubranila Švica s svojimi svobodnimi napravami.
96
Ako tedaj Avstrija, da izpolni svojo diplomatično nalogo, hoče v okom priti slovanski zložbi, naj posnema malo Švico; toraj naj se nikar s centralističnimi in absolutističnimi zahtevami in s silnim zatiranjem narodov ne ustavVja zedi-njenju Slovanov , ampak s svobodo, kteri prva podlaga je narodna svoboda; kajti le po narodni svobodi je mogoča splošna svoboda. Tako je v Švici, in tako želim, da bi bilo tudi pri nas. Ako se bodemo s temi sredstvi ustavljali zedinjenju Slovanov, nikdar se ne prikaže v podobi, ktere se boji Evropa. Ako se pa slovanski zložbi ustavljamo z absolutizmom, s silo, gotovo se dovrši vkljub velemoči naše države.
Zakaj avstrijski Nemci že danes hrepenč po Prusiji? Nek telegram iz Beča naznanja, da Nemci več niso zadovoljni z delegacijami; oni hočejo zvezo na brambo in upor skleniti s Prusijo; meni se ?zdi, da kmalu izrek6, da bi poslance rajši pošiljali v Be-rolin nego v Pešto. In to se godi zarad tega, ker se boj6, da si se dolgo ne morejo obdržati one sile, ktero še dandanes imajo, to je, gospodstva nad drugimi narodi; oni dobro ved6, da se to, kar je krivično, dolgo Časa ne da vzdržati, in prav zato hočejo za česa skrbeti za svoje ndrodno varstvo". —
Dajte tedaj avstrijskim Slovanom to popolnoma, kar jim gre, osvobodite jih jarma nemškega, in Vaš strah panslavizma zgine!