f r, n Največji domski dnevnik v Združenih državaK o i! Velja za tm leto • • • Za pol leta..... Zt New York celo leto • Za inozemstvo ce&o leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA r s Ust slovenskih delavcev T Ameriki. TELEFON: BARCLAY 6189 KO. 115. — ŠTEV. 115. Entered a« Second Claag Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, THURSDAY, MAY 16, 1929, — ČETRTEK, 16. MAJA 1929. Hm largest Slovenian Dagy la the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. ___TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Katastrofa v clevelandski bolnišnici. 94 OSEB USMRČENIH VSLED EKSPLOZIJE IN STRUPENIH PLINOV Katastrofa je nastala v dvorani za X-žarke v Cle-land Clinic bolnišnici. — Ranjenih je od petde-deset do »to oseb. — Zdravnik E. Lower je izjavil, da je bil plin sličen onemu, ki so se ga posluževali v svetovni vojni. — V sprejemni dvorani je izbruhnila panika. CLEVELAND, Ohio, 1 5. maja. — Vsled eksplozije, koje vzroka se zaenkrat še ni moglo natančno ugotoviti, je izbruhnil požar v Cleveland Clinic bol nišnici. Takoj nato so se začeli širiti po poslopju strupeni plini. Število mrtvih znaša 94. od 50 do 1 00 je ranjenih, nekateri med njimi tako nevarno, da sploh ne bodo več okrevali. Eksplozija je nastala v prostoru za X-žarke. — Eksplodiral je električni aparat in povzročil požar. Četrt ure pozneje je nastala druga eksplozija, najbrž v lekarni ter pretresla vse poslopje. Eno uro po prvi eksploziji je nastala tretja ter povzročila nadaljno uničenje. Po površni preiskavi je izjavil dr. William E. Lower, da so strupeni plini povzročili največ smrtnih slučajev. — Na lastne oči sem videl ljudi, — je izjavil, — ki so se zgrudili in so bili mrtvi po par sekundah. Ne vem zagotovo, kakšne vrste plin je bil, toda zdi se mi, da je bil podoben fosgenu, ki so se ga posluževali Nemci in zavezniki v svetovni vojni. Neki bolniški strežnik je rekel, da je opazil v sprejemni sobi, kako je začel prihajati iz ventilatorja rmenkast plin. Plin je napolnil prostor, in sledila je strašna eksplozija. V sprejemni sobi je izbruhnila panika, toda večinoma vsi so se rešili. Dosti manj srečni so bili pa bolniki, strežnice in druge osebe v bolnišnici. Dosti težko bolnih žensk se je zrinilo do oken ter pričelo kričati. Nekatere so planile na ulico ter mrtve obležale. Oni v spodnjem nadstropju so se rešili na hodnike, toda na stopnišču je bilo vsepol-no mrtvih. 1 , Težko bolni v posteljah so strahoma čakali, kdaj se jim bo približal plin ter napravil konec njihovemu življenju. Ognjegasci, opremljeni s plinskimi maskami, so jih dosti rešili. Ambulance so odvažale žrtve v druge bolnišnice, dosti jih je pa ležalo kar na trati za bolnišnico. Na stotine moških, žensk in otrok se je zbiralo pred šestimi bolnišnicami, pogrebnimi zavodi in mestno mrtvašnico v namenu, da identificirajo ranjene oziroma mrtve. Ko je nastala prva eksplozija, se je nahajalo v bolnišnici f 50 oseb. Vse ambulance in vsi zdravniki, kar jih je bilo na razpolago, so bili poslani na pozorišče nesreče, toda število ni zadostovalo, da bi mogli vse bolnike odvesti v druge bolnišnice. M ed mrtvimi so tudi trije zdravniki. Glavni zdravnik dr. George G. Crile je v nekem sosednem poslopju operiral nekega bolnika, ko je nastala eks-polozija. Po završeni operaciji je takoj odhitel na inesto nesreče ter začel voditi rešilno akcijo. Kadetje protestirajo. CHARLESTON', S. C«., 15. maja. — Sedemsto Študentov tukaj-fcje^ra vojaškega kolegija je za-frrajikaJo, Fantje »wo zadovoljni * iiraoo. Danes je «e druyi diUJ, fco niso okusiti ničesar. Že večkrat so se pritožili, da je hrana neužitna, toda vodstvo zavoda ni hotelo vpoitevati njihovih protestov. DESET LET PO NEDOLŽNEM V JETNIŠNICI Petinšestdesetletni možak, ki je bil deset let pcneddolžnem zaprt, bo najbrž dobil od države odškodnino. MADISON, Wis., 15. maja. — Leta lJill je bi! tukaj aretiran J Oil ii A. Johnson, češ, da je umoril sedeinietno Ano L/e-mberger. Xfki detektiv ga je štiri uri* zasliševal, pa ni mogel spraviti iz njega priznanja. Johnson je odločno poudarjal svojo nedolžnost. Tedaj mu je pa rekel He tek ti v, da se je izbrala zunaj ljudska množica, ki ga hoče line at L Johnson, ki je nekoč videl v Dar-Lingtonu, kako so nekega človeka lin.'a! i, se je prestrašil, da je priznal. zločin, katerega ni storil. Tekom vse obravnave je tajil, toda porota ga je spoznala krivim. Deset let je bil zaprt, leta 1922 ag je pa governer pomilostil. Sedaj se je prebivalstvo tukajšnjega mesta zavzelo zanj. Zbrali so 3000 podpisov ter poslaJi zakonodaji prošnjo, naj mu plača primerno odškodnino. Johnson je sedaj star G5 let. V ELISABETHTONU BO NAJBRŽ PROGLAŠENO OBSEDNO STANJE MUSSOLINI SE JE ZAVZEL ZA ŽIDE IN NJIHOVE PRAVICE Unijski delavci pomagajo štrakujočim pletilcem. Tudi Ameriška Delavska Federacija je obljubila vso moralno in finančno pomoč. — Stavkokaze love s pretvezo, da štrajkarji nočejo več delati. Gospodarji se nočejo pogajati. Visoke pete so baje škodljive. ELISABETHTON, Tnn., 15. maja. — Sem so dospeli delegati na konvencijo državne Delavske Federacije. Njihov naj resnejši namen je pomagati štrajkujočim pletilcem v moralnem in finančnem oziru. Dospeli so bas v trenutku, ko je navzočnost osemstotih miličarjev razburila štrajkarje do skrajnosti. Razmerje med štrajkarji in miličarji je skrajno napeto. Splošno se prerokuje, da bo danes ali jutri proglašeno v stavkarskem ozemlju obsedno stanje. MEHIŠKI VSTAŠI PORAŽENI Zadnja vstaska sila pod poveljstvom gen. C a -ravea se je vdala.—Por-tes Gil je za jamčil vsta-sem popolno svobodo. BOSTON, Mass., 15. maja. — Job n J. MacDonough je podal danes Obširni o poročilo, da so največji vzrok nesreč ]>o tvornicah — vnisoke pete, 'ki jih nosijo ženske. — Neprestano se dogajajo slučaji — je izjavil, — da se ženska izpodtakne, pade in se ponesreči. Ce bi nosile ženske nizke pete, bi1 zen. MEXICO CITY, Mehika, 15. maja. — Mehiška vlada je danes ofieijelno ugotovila, da je mehiška vstaja popolnoma zlomljena. Vdalo sa je zadnjih 150 vsta-šev, katerim je poveljeval general Caraveo. 1*0 deželi se klati še nekaj vsta-ških tolp, ki so pa brez voditeljev ne ne pridejo vpoštev. Caraveo se ni dal ujeti. Njegovim 1">0 pristašem je predsednik Portes Grl spregledal vsako ka- bilo dot»ti manj nesreč. MacDonough je član državnega department a za delo. Posledice blizarda v Kanadi. WlXilPEG, Man., Kanada, 15. aiaja. — Nenaden snežen vihar povzročil veliko škodo v t.reh za-padnih kanadskih provincah. Se-'ev bo vsled snega zaostala, toda larmerji domnevajo, da posejanim i>oljem vihar ne bo škodil. Najhujši vihar je divjal po severnem delu iManitobe. V Calgary ;e padlo šest iaičev snega. Tudi v Alberti je povzročil vihar veliko škodo. Portes Gil je z zadovoljstvom koiištatiral. da je bila revolucija, ki je pretila zavzeti jako velik obseg. razmeroma kmalu in z malimi žrtvami zatrta. Mehiški narod se je iz te revolucije zopet nekaj naučil, namreč, da v bodočnosti ne bo brez misli sedal -na Lim takozvanim voditeljem, kt se hočejo obogateti na njegov račun. Kitajcem so zadišali makaroni. Pet komunistov aretiranih na Dunaju. TjETIIHPiIDGE. Alberta, Kanada, 15. maja. — Iz Šanghaja je dospelo danes sem naročio za dva vagona makaronov, iz kandske pšenice. To je prvo naročilo te vrste. ki 'bo ]>oslaiio od tukaj v Ori-I je nt. Stavkarji se ne jeize toliko na stavkokaze kakor ira miličarje. kateri jih dovajajo. Skebe love z najrazličnejšimi obljubami v svoje mreže. Najbolj priljubljeno jim je zagotovilo, da se štrajkarji sploh nočejo več. vrniti na delo in da kompanija krvavo potrebuje delavcev. Toda predsednik United Tex-til Workers je ugotovil: — Naši ljudje v Elisabethtonu vztrajajo in bodo vztrajali do konca. Vse bo prej storili kakor da bi se vrnili pod starimi pogoji na delo. Skebi ne morejo opravljati dela v pletilni-eah. iSkeb ostane en dan, k večjem dva dali ter napravi več škode kakor dobička. Pred konvencijo, ki se bo začela danes popoldne, se bo vršilo veliko ljudsko zborovanje. Gospodarji se nočejo pogajati ter so zavrnili vse tozadevne predloge. Nikdar v zgodovini države se orgainizirano delo ni tako oprijemalo 'unije kot se je sedaj. Večinoma vse unije so določile \seben ases-ment. 2idje so bili v Runu izza časa cesarjev in vsledtega bi bilo nesmiselno jih sedaj preganjati. — Zidom se ne bo nič zgodilo. — Spomenik Giordana Bruna bo ostal na svojem mestu. — Mussolini sovraži one, ki se boje nevarnosti, katerih v resnici ni. RIM, Italija, 1 5. maja. — Del katoliškega časopisja je začel odločno obsojati italijansko-vatikan-sko pogodbo zastran določb, ki se tičejo nekatoli-ških veroizpovedi. Mussolini,' ki ima vedno odgovor na jeziku, jim je danes odgovoril. Rekel je, da Italija ne izkazuje nobeni veroizpovedi kake posebne naklonjenosti. Italijanska vlada je pravična Tekom zadnjih treh mesecev je bilo zatrtih več katoliških časopisov kakor pa prej v sedmih letih. Neki katoliški list namiguje, da bi bilo treba pregnati Žide i/Italije ter zapreti vš,- sinagoge. Mussolini s<» j,- odločno zavzel za židovsko pleme. — Zid je so bili v Rimu — je rekel — ko jii bilo št- nobenega sledu o krščanstvu. V Rimu prebivajo žei zza časa rimskih cesarjev. Zu Časa Avgusta je 50.000 Židov prosilo za dovoljenje, da sim--jo jokati ob Cezarjevem grobu. Žulje v Italiji sa lahko brez skrbi. Nikomur se ne bo nič zgodilo. Listu, ki je očital, da je italijansko-vatikanska pogodba proti-papeška, je Mussolini odvrnil, da najbolj sovraži take ljude, ki se boje neobstoječih nevarnosti. Glede kipa Giordana Bruna j« izjavil, da ne ba odstranjen t Ca m po dei Fiori. Katoliki se zavzemajo za od strani te v, češ, da je bil Bruno ve lik nasprotnik krščanstva. — Kri vieo bi delali možu. — je rekel Mussolini, ki je vendar s svojim življenjem plačal svojo zmoto. Tudi Garibaldijev kip bo ostal. Poleg njega bodo postavili še kip njegove žene Anite. GIL BO UVEDEL PR0HIBIC1J0 Najprej bo omejil potem pa sploh prepovedal prodajo žganja. — Žganje bo mogoče kupiti le v steklenicah. DUNAJ, Avstrija, 15. maja. — Včeraj je ]>olicija vdrla v neko stanovanje ter aretirala pet komunistov. Zaplenila je dosti letakov in -druge komunistične literature. Komunisti so baje dobivali svoja na\iodila od Bele Kuna, bivšega komunističnega diktatorja na Madžarskem, ki živi sedaj v Moskvi. Stroški Fochevega pogreba. Ameriški kavaleristi na Poljskem. VARŠAVA, Poljska, 15. maja. Sem je dospel oddelek ameriških kavaileristov. ki so bodo udeležili konjskih dirk v raznih poljskih mestih. PARIZ, Francija, 15. maja. — Vlada je plačala za pogreb maršala Foelia 12 tiaoe dolarjev. To je še enkrat več kot so znašali stroški, ko so dali prevesti leta 1925 truplo soeijalističnega voditelja Jeana Jauresa v Panteon. Fochevo truplo počiva v Domu Invalidov poleg Napoleona. Zasledovanje vstašev z aeroplani. HONGKONG, Kitajska. 15. maja. — Vstaši ifc province Kvaaigsi so se začeli umikati iz okolice K&ntojna, V Jbitki so imeli ogrom- štev. Mehikanci protestirajo. MEXICO CITY, Mehika, 15. maja. — Dnevnik "Excelsior" je daines na prvi strani objavil pismo na ameriškega poslanika Dwight \Y. Morrowa in pismo vsebuje odločen protest proti taktiki, ki jo izvaja šolsko vodstvo v Sail Bernardino. Cal. Otroci ta-mošnjih mehiških starišev so klasificiram z orijentalci in zamorci. List pravi, da taka taktika jako škoduje dobrim odnošajem, ki sta jih ustvarila Morrow in Lindbergh med Združenimi državami in Mehiko. Manj nezaposlenosti v Nemčiji. BERLIN, Nemčija, 15. maja. — V -zadnjih dveh tednih meseca aprila se je število nezaposlenih zmanjšalo za 24 odstotkov. Kar je še nezaposlenih, dobivajo vladno podporo. V Nemčiji je baje še vedno nad en milijon ljudi brez dela. ne izgube. Xa 'begu so jih obstreljevali zrakopolovci. Nacijonali-sti pravijo, da so vjeli 1500 vsta- V znamenju prohibicije. RED BANK, N. -T.. 15. maja. — Pi "i čišeenju odvodnih cevi so dognali, da so bile zamaŠene z ržjo, iz katere, so prebivalci skuhali žganje. Mesto je pa navidez popolnoma suho. MEXICO CITY, Mehika, 15. naj a. — Mehiški predsednik Por-es Uil J e izdal dolgo poročilo, v caterem je pojasnil svoj načrt'za i velja vi jenje prohibicaje. i>prva je sicer zatrjeval, da se ie bo poslužil nobene nasilne.oddihe, sedaj pa pravi, da bo zaenkrat omejil izdedovanje gina, vhiskyja in absrnta. Znanje bo naprodaj samo v za-K*čatenih steklenicah. V kozar-•ih ga ne bo mogoče dobiti. ^ (načrt so vključene razne zdravstvene odredbe, na primer zgradnja zavodov za osebe, ki trpe vsled posledic alkohola ter boljša stanovanja za delavce. Kdaj trod o stopile prve odredbe v veljavo, poročilo ne omenja. Imenoval je poseben narodni odbor, ki bo začel s tozadevnim delom dne 20. maja. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 500 ................f ».30 Lir " 1,000 ................$ 18.40 2,600 ........ $ 45.75 5,000 ..........$ 90.50 " 10,000 ........ $180.00 r Italijo 100 ................$ 8.79 300 ..................$11.30 800 ......................$16.80 600 ......................$27.40 1000 ......................$54.26 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-earjamo, da smo vsled sporazuma t naftm tvegam v »tarsm kraju v stanu znižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na 1% Pristojbina zna&a sedaj za izplačila do $30._60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih meakov kot gora j navedeno, bodisi ▼ dinarjih lttah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih "»h rilih priporočamo, da se poprej % nam sportxamete glede način« nakaila. IZPLAČILA PO POŠTI eo REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTMS PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 62 COBTLANDT STREET, NEW Y012. N T Telephone: Barclay 0390 Owned and Published by JBLOVENIC PUBLISHING C0MPA1CC (A Corporation) Wnmk Sekmr, President Louis Benedik, Treasurer PUce of btusineaa of the corporation and address« of above officer*: |2 Cortlandt St., Boroi^h of Manhattan, New York City, N. J. " Q L A S NARODA" (Voice of the People) GLAS NARODA, 16. MAJA 1929 Boljševiške težave. Issued Every Day Mzcept Sundays and Holidays. f!a celo leto velja list ta Ameriko in Kanado_______$6.00 ta pol leta_________$3.00 četrt leta-------$1M0 Za New York ta celo leto —t7.00 Za pol leta____________43.50 Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta________$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" iskaja vsaki dan itvtemh nedelj ♦» praenikov. Popisi bret podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj * blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejinjo bivaliJSe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ "GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. J Telephone: Barclay 6189. STAVKA V ELISABETHT ONU V zadnjih par tednih so je večkrat pojavilo nazira-n je, da se štrajkarjem v Klisabethtoim zato tako slabo godi, ker vlada v Bemberg tovarni pravi pruski režim. V. Tennessee postaja položaj za štrajkarje od dne do dne slabši. Milica uganja najrazličnejša nasilja. Konipanija meri' štrajkarje iz hiš, onim, ki jih ni mogla pregnati, je pa odrezala dobavo vode. Sodniki izdajajo brez vsakega pomisleka -ustavna povelja. Strajkarja, ki ga zalotijo zvečer na ulici ali pa podnevi v bližini tovarne, enostavno obdolže pocestnega ropa. Iz bližnjih liribov dovažajo v mesto skebe v oklopnih avtomobilih. Poveljnik miliearjev je povedal unijskim voditeljem, da bodo njegovi ljudje brezpogojno streljali na vsakega strajkarja, ki bi se drznil skebe ogovarjati oziroina jim svetovati, naj se ne podajajo na delo. To je kratkomalo teror v najpošastm jši obliki. Zastopnik teli rabeljskili pruskih podjetnikov je ravnatelj dr. Arthur Mothwurf, ki ima za seboj preeej pisano preteklost. Med vojno je bil dalj easa interniran. Pozneje se jo izdajal za liberalnega socijalista ter je imel precej lepil: besed za delavce, precej grde pa za podjetnike, dasi je žt takrat vršil razne važne službe. Toliko bolj avtokratičnega in nesramnega se je pa sedaj izkazal. On je v prvi vrsti odgovoren za najstrožje odredbe, ki so bile uveljavljene proti štrajkarjem. On je izdal parolo: Unije ne pričamo pod nobenim , pogojem! Z unijskinu voditelji se pod nobenim pogojem i e bomo pogajali. Izdelal je načrt, kako bi bilo mogoče štrajkarje s hribovci nadomestiti. Neprestano zahteva močnejše policijsko varstvo ter se pritožuje, da mili čar ji s štrajkarji pre milo ravnajo. On je najbrž tudi odgovoren za bombo, ki je pred kratkim eksplodirala pred stanovanjem nekega skeba. . » Tako so torej razmere v Tennessee. In v glavnem mestu one države že razmišljajo, če bi ne bilo dobro proglasiti v Elisabethtonu vojnega stanja. In to vse z a stran štrajka, ki ga vodijo pristni Amerik kanci, moški in ženske, katerim sta socijalizem in komu-nizem španska vas. Niti tega ne vedo, kaj pomeni radikalizem ter se po vsej pravici smatrajo za dobre Amerikance. To so možje in žene, ki se bore za pravico obstoja, za človeka vredne delavske razmere ter zst plače s katerimi bi se mogli zašilo preživeti. MORFIJ, KOKAIN IN ŽENSKE Črtateljem je nemara še v spornimi nedavna ■smrt mladega madžarskega zarona Kiivreca, katero je zabeležil tudi naš list. Vzroki smrt i ho 'bili včasih nastopali Kploh samo kot nacijona l isti in -svoj komunist ieen program v isto skrili ali ga celo zatajili. Priznati treba, da j< imela ta komunistična a'kcija tni-eglr baš nasprotje tega, kar so hoteli in danes se morajc že z vso silo boriti proti temu, kar so povzročili sami. Zlasti nevarno za boljševike je nacijonalistično gibanje, ki se j« r&zvHo v T it nk est a mi. Navada Stalina je. da se 'bori odprto in brezobzirno le proti levičarski o-poziciji, ki* jo je vzbudil T ročki, ločim je desničarsko opozicijo »ardoniral. Zlasti pa niso bili ni.k-lar imenovani voditelji desničarske opozicije in na sramotni oder so bili postavljeni le Trock'jevi pristaši. Sedaj pa se je zgodila prva izjema In preti dnevi je bila objav-jena prva lista voditeljev desničarske opozicije. Na čelu te liste fo prvi komunistični dostojanstveniki Vz-bekije in 'kot prvi lli-lir Alijev, ki je bil znana osebnost la vseh sovjetskih kongresih in comferencah. V tej objavi imen lesničarske opozicije je pač najjasnejši dokaz, kako je nacijona-istično .gibanje {»ostalo že nevarno, da ga ofieijelnj sovjetski kroži ne morejo več prikrivati. V resnici pa imajo sovjeti tudi vzroik, da se javno bavijo z razmerami v Turkestanu. Uzbeški komunisti so do zadnjega časa po-rpežljivo prenašali kontrolo odposlancev strankarskega osred- »vanje z narodom, ker jim i>oleg grozi, da jih bo Moskva zamenjala z bolj zanesljivi pristaši. Ali tudi Stalin skuša jK>sebna treroljenja Turikeutana izrabiti a sebe. Večina ru>ikih konmni-tov je namreč proti vsakemu separatizmu posa meznth pokrajin, em komunistom pa govori Stain ! Glejte, kam bi priA'edla des-ičarska ojKkzoeija. <"e s«* ne bono proti njej borili, bo razpadla ovjeteka unija v 'kosce. Oe bi šlo ako naprej, potem ne bi dal Tur-:<-stan bombaža. TTcrajina nobe-iega premoga in železa. Kavkaz lobenega petroleja in Rusija bi »ila brez vseh teh najvažnejših uro vin. S tem argumentom je Stalin komuniste prepričal in ti ;ovore sedaj: Kaje Stalina, kopa aapad sovjetske unije. V resnici pa je ta Stalinova liktatura glavni vzrok, da se je .eparatlzem v sovjetski uniji taco Okrepi-!, liila je sijajna misel, la veže vse republike sovjetov ena tranika. toda ta misel je postala >rez vednosti, ko je -mesto stranic prišla diktatura male komunistične skupine. Zato pa postajajo separatistična stremljenja povsodi vedno . močnejša in zelo dvomljivo je. če 1 bo imel Stalin s svojo Rusijo u-speh. Množice v Sovjetski Rusiji ne žalujejo z a Trockim. ker ni bil ta blizu niti enemu narodu sovjetske Rusije. Drugo vprašanje pa je, kakšne .posledice more imeti izključitev Ali jeva? Verni mo-homedanci smatrajo sicer vsakega komunista za tujca, toda zelo mogoče je, da bi povečano nasprotje z Moskvo napravilo tudi iz opocijolnalnega komunisto narodnega junaka! Z zlorabo nacionalizma so hoteli boljševiki osvojiti svet, sedaj pa se nacijonalizem obrat proti njun samim. Je pač tako, da je nacijona lizem močnejši od vseh komunističnih teorij in njih mednarodnosti in to skušajo sovjeti že na lastni koži. ("Slovenec".) RECEPT ZA LEPOTO v Angliji je bila nedavno usta novi jena lijra, ki si je nadela n:i-,'logo pospeševati lepoto. Vodstvo ljega vodstva. Sedaj pa imajo,., laenkrat tega varuštva dosti in ' le nm(in^ <** ^ gospodarski ;e mu upirajo. Na konferenci ko-1m položaj grd h ljudi munistrčne stranke v Taškentu Imil0!?0 težji lePih- Damt>- ki je imel Alijev referat, v katerem 81. po-znavalcev razmer presenetil, ker je tako razpoloženje med komunisti Turkestana precej splošno. Če pa je ostal Alijev vseeno v manjšin', .je vzrok le v tem, ker imajo v vou.-tvu turkestanske ko-munistične stranke nedomačini večino in ker se je le nekaterkr domačim komunistom dovolil pri stop na strankarsko konferenco Večina turkestanekih komunistov zato opozicije nikakor ne graja, temveč z njo simpatizira. Nasprotja med domačimi i-n tujimi komunisti postajajo vedno večja. Prej je bila ipripadnost k eni ali drugi skupini skoraj identična s ;pri-padništvom h komunistični leviei ali idesnici. Sedaj pa se je to spre menilo. Turkestanski komunisti so v boju proti osrednjim oblastem navezani na -podporo ljuds;kih množic. Ker so pa te proti radikal izmu. zato je naravno postal tudi njih 'kurz zmernejši. Velikih kmetov ne preganjajo več in tudi propaganda proti nrulahom je popustila in pri vsaiki priliki skušajo komunisti pokazati svojo "lojalnost" do domačih zahtev, Z izigravanjem naeijonalizma so dobili komunisti moč v Turkestanu. .Pozneje ;pa so izdali svoje nacijonalistične teorije in zato je danes igre z naeijonalizoanom konec. I>a pa se ne bi narod čisto o-brnil potiti kormrnističnim vaditeljem, akušajo sedaj doseči sode- V Italiji je bila sprožena misel, da bi delali na državne stroške plastiko obrazov, v kolikor so odvisni od tega izgledi grdih ljudi na uspehe v življenju. Splošno prevladuje prepričanje, da je postala mladina lepša, ker goji sport. Vprašanje je, kako more človek ostati lep tudi na stara leta. Xa to vprašanje skuša odgovoriti angleški zdravnik dr. Leon-hard "Williams v brošuri " Growing Old GracefullyXasveti, ki jih daje dr. Williams, stanejo samo en šiling, dasi lord in lady Haberdeen, ki sta že zelo stara, v uvodu k brošuri potrjujeta pravilnost teh nasvetov na podlagi svojih izkušenj. Nasveti dr. \Vi!-liamsa so pa zelo neprijetni. iMož namreč pravi, da je treba malo jesti, mesa spfloli ne. pač pa mnogo kruha, sira rn svežega sadja, če hoče človek ostati tudi na stara leta lep. Lenoba je največja sovražnica lepote. Kdor hoče ostati dolgo lep, se ne sme valjati za pečjo, marveč mora prehoditi vsak dan vsaj 5 km peš in se čimveč gibati na svežem zraku. V angleških listih se oglašajo mnogi ugledni možje, ki opisujejo pot k lepoti. Slikar sir William Orpen prehodi vsak dan najmanj 10 km peš in je samo napol surovo meso ribe in sadje. Predsednik družbe londonske podzemne železnice lord Ashfield je proti težki hrani, pač pa pravi, da mora j biti obed obilen. Igrade« Fred Terry pravi, da ni važno, kaj in koliko človek je, glavno je, da se mnogo giblje na svežem zraku. Dopisi New York, N. Y. Kakor se razvidi,- imamo še čas prirejati veselk-e ali domače zabave v ,te»j hladn-i spomladi. Zato j«' društvo sv. Frančiška Serafin. št. -ki K. S. K. -I. v New Yorku, X. V., sklenilo, da priredi kakor v>»ko 'leto tudi letos domačo zabavo na ozd.ravlja. Vse je lepo zeleno rn veselo. Ptički ižvrgole svoje lepe melodije in vsak hiti v prosto naravo. Dan mater, ki V»mo ga praznovali dne 11. maja, .je za nami. Kar milo mi je bilo pri srcu, ko sem videla, kako so otroci prinašali svojim materam cvetlice. Pri .tem sem se nehote spomnila svoje matere, ki je tako daleč proč. Barberton je prijazno mestece, v katerem je precejšnje število .Slovencev. Tudi društev imamo dosti, rfci vsa dobro napredujejo. Društvo Slovenske Ženske Zveze .je priredilo dne 11. maja igro "Čarovnica". Vse vloge so bile v i zborni h rokah. Posebno se je izkazala Mrs. Frances Smrdel, ki je hibi zailjnbljena v Martina. Kaj drugega (posebnega nimam poročati. Xovice prepuščam drugim, ki so jim bolj znane. Pozdrav vsem črta tel jem tega lista ! J. T. Enumclaw, Wash. Tukaj vain pošljem $3.00 za drugo »polovico tega leta za list Glas Xaroda. Obenem vas prosim, da priobčite ta moj dopis. ' V {kar sem pi>a'l -zadnji dopis pred .tremi leti. se še ti i noben o-glasrl iz te slovenske farmarske naiselbine. Zato sem se odločil, da naznanim, kako se imamo tu-kaj. Z delom jjre še nekako dobro na parnih žagah in 'kar se pa tiče premogorovov ;pa bolj slabo delajo. Mi farmarji imamo zmerom dosti -dela. vča.si se pa le pozabavamo s ika'ko plesno veselico. Prihodnja bo dne 18. maja zvečer. Igrala bo izvrstna godiba. zato vabim Slovence in braite Hrvate iz sosednjih naselbin, da nas pose-tijo omenjeni večer. Peter Zgaga Konec ljubezni. Tik .prr-d ploho sva dospela na vese-ličm i>ros.totr. , Večinoma vsi udeleženci so bili zbrain v veliki dvorani, kjer so bili na razpolago *andwicfti. prosta zabava in j ples. j Prosta zabava je bila jako vsestranska. Da se zadosti starodavni o venski navadi, »aa se v veži Iva z noži dregala. meti proizvajanjem .pevskega zbora jih je najmanj deset pelo s<>io ono ve»-no-!**po: — Loobica muoja. mtadra. mtadra. looobica muojaaa mmta-draaaa. Ko sva }>a midva vstopila, sva vzbudila oljčo pozornost. Fantom j-- sijala jeza iz o<"i. Dalje naznanim, da prire»le tukajšnja tri slovenska društva vse-dovanski piknik na obširnem ze-ml.;:šču dne 7. julija. Vabimo slovenska Ln hrvatska društva in šj.loh vst. Slovane, da >•• udeleže omenjeni grunta v >-voji koloni. .Terrv Krashovetz. OGLASI NAJ SB BLAŽ KALrT EX EG A'R, da mu pošljemo pismo, ki je zanj došlo iz domovine. "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (2x ac&n) VODNIKOVA DRUŽBA V LJUBLJANI bo izdala za leto 19:10 štiri krasne zanimive in poučne knjige. Knjige bodo izšle to jesesn. Xaročila že sedaj sprejemamo. Vse štiri knjige stanejo en dolar. Xaročite do 1. junija. Xa poznejša naročila se ne bomo mogli ozirati. GLAS XARODA, 82 Cortlandt St., Xew York City. P £ O D A SE dvonadstropna zidana hiša, s prostornim basementom, pripraven za trgovino. Donaša $120.00 mesečno. V dobrem stanu. Proda se po nizki ceni zaradi odhoda v staro domovino. Vprašajte po naslovu: 1830 W. 22nd St., Chicago, 111. (5x 16—21) *wwwwwvww NIC SRBENJA Ne trpite vsled srbeče kože. Namažite se • Severa'* Esko. Taka čudovita odpomoi od nadležne srbečice. Tako hladeče, pomirjajoče. Vprašajte lekarnarja. Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okolico, ink. ODBOR 1929: Predsednik: FRANK HOTKO 402 E. 92nd Street. New Tork City Podpredsednik: MICHAEL UREK, 1715 G at £3 Avenue. Brooklyn, N. T. Tajnik in arhivar: JOSEPH TOGACHNIK. 66 Ten Eyck Street, Brooklyn. N. T. Blagajnik: PETER RODE, S2S Alpha Place. Glendsle. L. I. Zapisnikar: MARTIN COREL. 67 Schoies Street, Brooklyn, N. T. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIRNIK. 10121 - 861 h Rd.. Richmond Hill. L. ZaL FRANK LTJPSHA. 431 Morrte Avenue, Rnokville Center. L. Isl. JOHN JURKAS 355 So. 4th St.. Brooklyn. N. T. Kdor izmed rojakov ali rojkinj še ni clan tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti Član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skor*o 13 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $15,000.00. DruStvo * boru Je vsako tretjo sobeto v svojih društvenih proatorlh v Beethoven Halt S. St. med drugo tn tretjo Ave., New Tork. kajti take sjiremljevalke kakor jaz, ni nihče imeL Ženske so bile kar zelene od same nevoA-ljivosri, ker sem jim prekrižal račune te* izbral svoj ideal. Človek je <"-k>vi'k. ubojzvrou črvu je podoben, in ne more \Tsem ustreči. Poglavitno je, da -ustreže samemu st*bi. K^r sem v mislih neprestano pripravljal na poroko, >axu ue veni. kako sem dospel do svojega s<-< leža. Kakor nalašč sta bila zame in za mojo izvoljenko pripravljena dva sedeža, dva častna sedeža v zadnjem koncu dvorane. (iodbo je {»olagonia utihnila, jeziki so se obrusili, in zavladal je mučen mir kakor pred vesoljnim po tO] >o m. Zelo sem bi! v zadregi in tudi malo sram me je bilo. ker nisem se nikdar poleg ženske paradiral. In poleg take >osede. IiiLa jt- le]>a cakor nagelnov ev<*t in sveža ka-x<>r roznuixinovo jutro. Oprostite, prosim. Predsednik j»- potrkal na koza-ret* in zače! govi>r:ti s slovesnim LflasOlll : — I)o<"-aikaIi smo prijetno prese-nV-enje. nan>re<*. da smo diičakali. ju vidimo skupaj in bomo kmalu dočakali, ko ju bomo videli v zakonskem stanu. \*se to smo ločakah. in zato dvigam svojr ča-so in kličem: Živela'. In kličem nadalje, da bi kaj kmalu dočalka-!i. da bi bili na kiM pvovabljeni ler tako dočakal: rojstvo t»*žko :>rit'aikovan«*ga princa Oiz ir o m a ;»rest(donaslednika. Oprostite, prosim! < lovoru sledilo bučno odol>ra- vanje. Kajti vedno jti bilo in bo najbrž v«'dno tako: čin»l»olj je govor l»rez smisla, rimvečjo š;iržo ima gt»vor-tiik. tem.večjega odobravaaija je deležen. Govoril je tudi tajnik, ki si je izbral besedo "čestitamo" za volilni motiv. ftovoril je neikako takole: — Čestitamo, iz dna srca čestitamo. da nam j»* ob tej priliki čestitati mogoče. Čestitam vsem na-vzočim ter izražam v svojem imenu čestitke ta idr nenavv.očim. ker jim je lahko žal, da jim ne uio-rem čestitati. Čestitam slavnemu obt'-hiHtvu. ker se je v tako blagohotnem številu blagovolilo udeležiti te naše čestite prireditve ter je takoT«ekoč. nehote deležno mno-g-obrojnkh rest it k. Tajnik je utihnil in njegovemu govoru je sledilo burno j»h^kanje. — Šalament. Zgaga. — sem si mislil. — tzdaj se pa priče«ija zares. Xož. vilice ali karkoli sem že držal v rokah, mi je padlo na tla. Hotel sem -prižgati cigareto, pa mi je padla na tla. Pobral sem jo -evt-da. In vse, kar sem prijel v roko, vse mi je zdrsnilo na tla. tako st-m bil razburjen. Govorili so še blagajnik, vsi tri-i ie nadzorniki in predsednik veseli Onega odbora. Moja dolžnost je bila. da se dostojno zahvalim, pa sem bil revež preveč nervozen. Dva krož-lika sem ubil in sem začel po tleh pobirati črepinje. Z mize so mi padli trije pennv-ji in trije groši. kajti de*be]ecra denarja ne nosim nikdar seboj. Prišla je vrsta name. da bi govoril In se zahvalil. Toda nisem imel časa. ker sem ie pobiral, le pobiral. Človek je nervozen v takem slučaju, oprostite, prosim. Je pa zato na mestu mene potrkala nevesta na kozarec. Vse je utihnilo, toda njen govor je bil samo meni namenjen. Povedala je kratko in jedrnato, V dvorani je vlacfel globok mir, slišati je bilo edinole njene besede. Njen govor se je glasil: — Zgaga, če se še enkrat dotakneš s svojimi umazanimi kremplji mojih zidanih štumfov, te bom ]K>čila z litrom po glavi. Burno ploskanje ... Jaz sem pa odšel ponižan in razžaljen, s trdnim sklepom v svojem nedolžnem srcu. da je »bila to moja zadnja ljubezenska afera. GLAS NARODA, 16. MAJA 1929 J. P. Balle: Bil sem že vei* let v službi am-sterdamske draguljarske tvrdke "Ifarmsen van der Toorn". Ker sem izvrševal svoj j»osel natančno in vestno, sem napravil lepe karijero. Dohodki so se tuj avtomatično množili. Zaupanje mojih š«*f<»v pa ne je kazalo še v nečem drugem: jw»Siljali so me na potovanja |M> svetu v najvažnejših zadeva h. Prva moja naloga te vrste se je pokazala v tem. da so me poslali v Pariz z dragocenimi demanti, ki m> jih obrusili v našeim ijmxI-j«"t jll. Dragulji so bili vredni več kot stotisoč frankov. Kaizume &e torej, da s<> rni priporočili največjo o-preznost. Posebno- so mi zabičili, naj nikomur ne pripovedujem o svoji misiji. I/ istega vzroka ni nitnV vedel, da odpotujem in kam grem. Na osrfdnji postaji sem vstopil v pariški vlak. Kakor hitro m in bil v vozu, me je navdala za-vtst. da sem zelo važen elovetk. Menda ni treba omeniti, da sem bil silno |>onoKen na nalogo, tki mi je bila j »over jena. In prav to je bilo najbrž i' vzrok, da se me je lotila neka čudna nervoznost, ki se je nikakor nisem mogel otresti. ZHo sem se čudil, "tem bolj, ker sem bil v«diu> hladnokrven. Domislil sem se «la potuje j>onoči in da s»'in najbrže zaradi 1«-ga nemirnejši. Zdaj ipa zdaj sem s«» potipal za žep suknje, da bi se uveril, če je zavoj tam. kamor sem ga bil •postavil. Bil je na svojem mestu. M »si vožnjo .sem začel opazovati sopotnike, da bi vrdel, ali ni med ryimi kakega sumljivega človeka. Čeprav je bilo moje letovanje neznano vsem razen mojih šefov. se Ijihko na ipoti marsikaj pripeti. Treba je biti oprezen, sem si rekel. Prišli so klieat v vagon-resto-rant. Oho. sera dejal sam pri sebi, At la j velja še [»osebno paziti! SiH >eui. Ljudje, ki so štrleli za mizami, so bili .na oko vsi dostojni in pošteni. Iiazen enega: nekaj miz ipred menoj je sedel rejen TAJNA MISIJA • gospod z dvojnim podsbradkom. 'ki *** mi je videl že od vsega po-jeetka sumljiv. i'iUtil sem. /kako utpira pogled ^ vaane. Kadarkoli pa- sem ga hotel s jK>gIeidoin zavrniti, se mi je pra-- vočatiuo umaknil. Pogledal je v tla ali ipa stran. Njegovi pogledi so mi postajali čedalje bolj neprijetni. Skušal sem jih usmeriti drugam, pa se mi ni j »osrečilo. Xaposled so me tako razdražili, da sem se z vso duševno silo zamislil v neko drugo .stvar. Posrečilo se mi je popolnoma. Meni nasproti je sedel dobro o-blečen gosjK»d. Iskal sem priliko, da bi navezal z njim stike in žarel razgovor. Ponudil sem mu sol-nieo. on se mi je zahvalil za uslugo m že nama je stekla beseda. Mvž je bil intelligent. Iz razgo-vora šein doz na 1. da je mn ogo potoval, mnogo v klel in izkusil. O-as nama je tako naglo mineval, da sem pozab'1 na vse okoli sebe. Na gospoda z dvojnim podbradikom sem še celo .pozabil. Okoli enajstih sem se poslovil in Odšel v spalni vagon, da ležean k počitku. Rezerviral sem si obe postelj, da ne bi doživel ponoči kakega ]*reseneeenja. Ampak glej nesrečo! Ckn sem se začutil samega, se me je spet polotil nemir. Hitro sem se slekel in skril izavojček *z demanti *{>od zglavje. Nato sem legel, uverjen, da zaradi tajne misije, ki mi je ii a lož ena ne bom mogel zaspati. I štel sem se. Kajti jedva sem legel, že mi je priplul spanec na oči. Zaspal sem glofboko spanje. Vendar ne pravim prav, če rečem spanec; zakaj to, kar sem doživljal v spanju, je bila resnična mora. V glavi so se mi utrinjale najrazličnejše prikazni. Sanjalo se mi je. da odpira tisti t.olščak z dvojnim jxudbra'dikom vrata mojega kupeja in da vdira oznal, da je moj sen naj»oI resnica. Tik sta se dva moža v borbi premetavala po tleh. Zazvenelo je nekaj (kovinaste-ga in eden izm^d dvojice, ki se je še malo prej valila v kuipeju, je ležal z okovanimi zapestji na dnu. •Sklonil sem se, da bi mu ipogle-dal v obraz. — tisti, ki je 'bil vstal, je bil zoperni gospod z dvojnim podbradkom. Gospod pa. ki sem se z njim raizgovarjal do enajstih zvečer, je bil njegov jetnik. Hotel sem nekaj reči, toda tolsti gospod 'Z dvojnim podbradkom mi je dal znamenje, naj molčim, ltekel je : "Ta. ki ga, vidite tukaj, je eden najopasnejtših razibojnikov in železniških roparjev .. . Naletel sem nanj baš v trenutku, ko vas je hotel ok rasti'*. Nato se je legitimiral, rekoč: I "Detektiv Koolmann, član amsterdamske policije", j K sreči je bil (kupe zasenčen, tako da ni videl, kako so mi po-škrlatela ušesa. N ' Ostala sva sku/paj do zore. Noč je minila mirna, jaz sem nemoteno spal. Ko se je zdanilo, sem se umil in ves srečen, da se je vse tako dobro konealo, vzel zavojček ter stopil v Parizu iz vagona. Odvedli so me fc ravnatelju, ki me je sprejel s prijaznim glasom: "Tako, tako, pošilja vas tvrdka "Harmsen van der Toorn". Iskrena vam hvala za trud, ki ste ga imeli s tem potovanjem. Saj ste tudi vi pripomogli, da je pošiljka dijamantov taiko srečno prišla na mesto. Vaš starejši tovaTiš nam je že izročil«kaseto s pravimi demanti". Minilo je pet minut. Žele sedaj mi je postalo vse jasno! Amsterdam-ska tvrid'ka me je bila narpra-vila za strelovod, v katerega bi bilo skoro treščilo! Moja tajna misija je bila prav za prav vtem. da je moj starejši tovariš tajno potoval tja kamor jaz in je iprine-sel v Pariz Ob ruše ne dijamante. Labko si mislite, kako sem se začudil. ko sem doznal še to, da se je vozil v tretjem, razredu . .. Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti ELEKTRIKA - NAGLICA Naglica je v policijskem delu tako važna, da je omembe vredno omrežje hitrih zvez, ki ga je u-vedel newyorski policijski department. Vsak okraj je sedaj v zvezi s policijskim glavnim stanom potom metode pisalnega stroja in telefona pri razpošiljanju poročil, kar prihrani čas ter prereca zmedo. En operator v glavnem stanu zamore poslati isto poročilo vsem okrajem ali pa samo prizadetim o-krajem. Ko pritiska na tipke pisalnega stroja, sprejemajo drugi električni pisalni stroji v daljnih krajih mesta poročilo. Signalne luči označa-jo v glavnem stanu, da je bila informacija sprejeta. 4 St.' Elektriko, ki jo preskrbuje naš sistem, igra potemtakem važno vlogo v boju proti zločinu in pri zaščiti javnosti. President ' ' The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and New York and Queens Electric Power Company Light aud Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company j biče k se plačuje po posebni Wwivi-ci za dividendo, ako znaša 8 octet, samo 6.5 odst., a'ko pa znaša dK-i-^denda od 8 do 18 odst., se zviša do 12 odst. | Iiazen tega je določena tudi minimalna vsota, fci jo mora družba zase in vse podružnice vsako leto | v vsakem slučaju plačati državi. • Ta vsota se pričenja s 150,000 [francoskimi franki ob prvem let« (ter naraste v drugem leui na 200 jt itioč frankov, dočam znaša v sedmem letu 1 milijon francoskih [frankov, v 30. letu 4.5 milijona ( francoskih, frankov itd., tako da , bo družba v 50. letu plača'!a državi najmanj 151.5 milijona fran-jcoskih frankov itd., tako da bo j družba v 50. l.-iu plačala državi j najmanj 191.5 milijona francoskih frankov. To je garantirano kot minimalno. l>ružba pa ima pravico odreči Se v treh letih po poteku 30 let temu pavšalnemu plačevanju davka ter sme od tedaj plačati dn-vtik po zakonu o nej>o«9redjiili dav-kih. Rok pogobe poteče leta 1970. Ako tedaj ne stopi država v ka-ke nov? pogodbene od noša je z družbo dobi brezplačno vse ureditve ua vožnji in terenu zgrad-b.\ stroje in irtstalacije (centralo). ki služijo za proizvodnjo, transformacije itd. \ lada si jt* v pogobi f pridržala pravieo, da lahko odkupi vsa ^>o-djtitja družbe in njenih jnnlruž-nie. Končno določeno, da ima neizvrševanje katerihkoli obvez--nosti za jrosledico izgubo koncesij. ako se ne bi moglo dokazati, da .ni bilo to odvisno od volje družbe. Objava poudarja, da se more a ozirom na navedeno ugotoviti, da so s to pogodbo naši interesi popolnoma' zaščiteni. Koncesije in olajšave, ki so priznane družbi, so kompenzirane z direktnimi In in-direktnimi koristmi, ki se morejo na podlagi pogodbe pričakovati za gospodarsko po vzd i go naše držav«'. zlasti Dalmacije. Brez dvoma bo investiranje znatnega kapitala. ki ga more druž?ba prinesti Ogromna hidrocentrala v Dalmaciji. ADVERTISE in GLAS NARODA RAD BI IZVEDEL za AXTOXA PETRlO, podoma ee Andrej a-čev iz Velikih Blok št. 21, No-vavas pri Rakeku. Jaz odpotujem v staro domovino v začet-* ku junija, ker pa je on upravičen do imetja po dedov auega po njegovem očetu se lahko oglasi mend, da ga bam zastopal v njegovih interesih doma in bom začasno na obisku v va~ Velike Bloke št. 22. — Primož Modic, 1246 Norwood Ed., Cleveland, Ohio. (3x 14,15&*6) SEMENA V ZALOGI IMAM NAJBOLJŠA POLJSKA. VRTNA in CVETLIČNA SEMENA Pilite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR Box 772. City Hall St«., ■ • - New York. N. Y. Jugoslovan, ministrstvo pravde je izdalo naslednjo objavo: Minister financ in minister kmetijstva sta zaključila v imenu kraljevske vlade (pogodbo z Družbo tunij^kib fosfatov in umetnih gnojil d. d., po (katerih ma ta -družba ustanoviti novo družbo liidro-elek t ničnih sil Dalmacije defied', na 'kaitero se prenašajo vse koncesije dosedanje d rabe za izkoriščanje vodnih sil Dalmacije "Su-fida". Razume se, da bo zakljurite v te pogodbb imela za posledico odkiirp premičnega in nepremičnega imetja od "Sufida'1 po omenjeni francoski družbi. Pogajanja za zaključite v te pogodbe so se vršila s Friderikom Manom. delegatom delniške družbe tunij-skih folsfatov in umetnih gnojil Pogodba je bila odobrena z zakonom od 25. aprila tega leta ter bo stopila v veljavo z dnevom objave tega zakona. "Sefied", ki se ima ustanoviti, prevzema nase vse obveznosti Sufi da napram jug. državi in državljanom naše "kraljevine. Sufid se ima odreči vsem reklamacijam nalpram dnžavi v posebni zjavi, v kateri bo potrdil, da ne zahteva ničesar več na podlagi katerihkoli koncesij. Nova družba "Sefied" se ima ustanoviti po določbah francoskega za'kona o delnišlkih družbah. Glavni njen sedež mora hiti v Franciji in mora ves čas trajanja pogodbe obvarovati francosko narodnost. Družba ne sme v nobeni obliki prenesiti svoje koncesije na druge. Sefied se mora osnovati s kapitalom 125 milijonov francoskih frankov, ki se deli v dve vrsti delnic, in sicer: 200 tisoč ipo 500 francoskih frankov na donosca s pravico do 200,000 glasov in 50,000 pluralnih aSkcij po 500 franikov, od katerih v safe'«. ima pravico do treh glasov. Te drwge -aikcije se imajo dstotako glasiti na donosca, ptidobiti pa m jih morejo samo francoski in naši držatvljani. otrebe porabiti za podjetja. ki se botlo ustanovila najkasneje v desetih letih. Zaradi intenzifikacije proizvajanja električne energije, se družba obvezuje investirati najmanj 450 milijonov francoskih frankov. Znatna svota od tega se ima oddati za stroje in instalacije, toda največji del bo porabljen v državi za delovne moči, ki morajo biti izključno domače. Samo višji specialisti in kemično osobje ter dela vc Us peci j al isti morejo biti Francozi. Po petih letih od početka poslovanja mora biti v vsakem po-jdjotju. ki ga Sefied osnuje dve | tretjini osobja naših državljanov, i Raizeu tega je družbo zase in svoje podružnice obvezana, da vrši uvoz strojev in potrebnega mate-rijala, ikakor tudi izvoz svojih proizvodov, predvsem na naših ladjah. Družba je nadalje po pogodbi omejena glede na izbiro industrije, s katero se bo ibavila. Razen za električno-kemijsko in elek-tričnoJkovinsko industrijo, ki jo more ipo svoji izbiri ustanavljati, je potrebno iza ustanavljanje katerekoli druge vrste industrije predhodno odobren je naše vlade. Družba je nadalje obvezana, da poviša, razširi in modernizira proizvodnjo karbokalcija in cianimi-da. zgradi tvomieo za nitritne kisline, tvornieo umetnih gnojil »(fosfatov La «.monijaika) ter drugih prodavooLov, ki jih vlada odobri. Družba je dolžna, da odstopi 20 odstotkov svojih proizvodov državi, ako 'bo to 'zahtevala, po ceni 5 odst. nižji, za vsako določeno leto, ki bo nižja od srednje prodajne cene, notirane na borzah v Londonu. Parizu in Rotterdamu. liravtako ima država pravico izkoristiti 10 odst. .proizvodnje električne energije (torej maksimum 90 milijonov kilovatov) za podjetja. pri katerih je ona in.tere.si-rana z najmanj 20 odst., in sicer po ceni 1.25 zlu tih centimov za kilovatno uro, oziroma po ceni 1 cen tirna, ako potrebuje država električno energijo za elektrifikacijo železnic ali za državne tvor-nice aluminija. Enako je družba obvezana, da rezervira za samoupravne korporacije (oblasti in občiue) 5odst. celokupne liidro-električne Kile (okoli 40 milijonov ikilovatnih ttr). in sicer po isti ceni, kakor za državo. Glede na carinske olajšave in ureitev plačevanja davkov je družbi priznana oprostitev izvoznih carin in o-prostitev uvoznih carin za stroje, motorje iti sirovine. izvzemši olja, gosto olje za motorje, olje -za mazanje, sploh industrijsko olje, petrolej in pet-rolejske proizvode. Družba je obvezana, da ima vse svoje potrebe kriti v državo, ako so c-ene na mestu produkcije iste. Proizvodnja in uporaba električ-j ne energije je oproščena davkov in taks. Davek na poslovni promet plačuje družba na proizvodnjo samo m državi in ne more biti večji od 2 odst. Davek na do- v državo, mnogo pripomoglo za odstranitev dosedanje gospodarske pasivnosti Dalmacije. Isto tako pa pomeni "ustanovitev podjetij za produkcijo umetnih gnojil veliko korist tudi za vse ostale kraje Jugoslavije. NEWT0N0VA KNJIŽNICA, Po smrti Xewtona (1727) niso nikjer mogli najti njegove knjiž-niee; tudi razpisana nagrada v znesku 500 funtov ni imela uspeha. Po 200 letih so sedaj slučajno našli to dragoceno znanstveno knjižnico in jo dali javnosti na razpolago. Za življenje Xewtona je obsegala njegova knjižuica 1870 zvezkov, ki jih je deloma podaril različnim znanstvenim družbam. Pred kratkim pa je polkovnik AVilllamil, velik prijatelj knjig, v mestu Cirencester v Gloucestershire pri nekem starinarju našel v kotu prodajalne ležati knjige in rokopise, v katerih je spoznal Xewtonovo knjižnico. Celo katalog, ikr ga je jXewton lastnoročno spisal, ni manjkal. Razne znanstvene družbe so poslale v Cirencester preiskovalno komisijo, ki je ugotovila, da so se v resnei našle knjige — 800 po številu — •ki so doslej manjkale. V mnogih knjigah so na robu lastnoročne Xewtonove pripombe. Posebno važen je rokopis, obsegajoč 110 strani, ki se ]>eča z luno in katerega je Xewton lastnoročno spisal. Sodijo, da je to zadnje deli velikega učenja»ka. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKT Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu dfuštvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo ▼ Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo*', glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minnesota. GtiAS NARODA, 16. MAJA 192? Rdeče rože. E O M A H. Za Glas Naroda priredil O. P, JTJLIJ KADEN-BAXDROWSKI g i Bela zvezda. 31 (X ada Ijev&nje.) Grofa Rajnerja so napravile besede brata veselega ter srečnega. Vzeie so z njegove duše pritisk, ki ga je mučil izza prejšnjega večera, ne da bi prišel sam na ja-sno glede tega Sedaj je (mislil, da ni bilo nič- drugega kot zavist nad mladostjo brata. Ker pa je sedaj govoril brat prav iz srca, je .postal zopet popolnoma miren. In Hetming? Ta se je zavedal položaja ter si rekel energično, da je treba povesti to, kar je včeraj vstalo v njegovean srcu za Josto, v mirne ter razumne smeri. Ob pog-ledu na njeno lepoto je njegova kri sicer nekoliko vzva-lovila. To pa je moralo izginiti in to je hotel s eelo svojo eneržijo. V tej uri je bil popolnoma gotov, da se bo njegovo čustvo do Joste umaknilo mirni, bratovaki nežnosti. Xaito pa sta vzprizorila oba skupen izlet z vozom. Zunaj v gozdu, pri fazaneriji, sta izstopila ter šla nekaj časa peš. Takrat pa sta srečala ministra. £?I>opoči.l je mirneje, da ni imel v gradiču noben človek časa, da bi ga spremljal na izjrehodu Teta Marija je dospela in obe z Josto imaita polne roke dela. Grofieo Gerlindo sta vldola brata šele pri opoldanskem obedu v palači Xamberg. Kuhar ter drugi potrebni služabniki so se pre-Kelili šele pred dvemi dnevi v palačo Xabegr, kjer je bil ponavadi uslužben le kast elan s svojo ženo. Grofica se je f>okazala izvatiredno vesela ter Jjubeznjiva. Izza prejšnjega večera je imela nekaj upanja, da se ji bo posrečilo ločiti Josto 1er Rajnerja ali jima vsaj prejurečiti uživanje sreče. Sedaj )>a je videla v grofu 'Heimingu zaveznika. Ona ni imela danes običajnega porogljivega tona, pač pa se je pokazala tako očarljivo kot je le ona znali a biti. Grof llenmhig je bil ves presenečen ter mogel sedaj razumeti, zakaj je Rajner občudoval grofieo ter bil prepričan o njeni ljubez-njivosti. Pa tudi sedaj ga ni zapustil občutek, da je v njej nekaj neresničnega in mrzlega in da ji ni mogoče zaupati brezjpogojno. Kljub tcimu ]>a je potekel večer za vse tri zelo hitro ter prijetno. Grofica se je pokazala kot. prava umetnica v duhovitem kramljanju ter je govorila razventega na izbran način o Josti. Kljub temu pa je bilo nekaj zavratnega v njenem bitju, — si oniidil Henning. * Voz za vozom je prihajal pred gradič ministra in slovesna družba so je zbirala v sijajno razsvetljenih sprejemnih prostorih. Poleg ekscelenee Waldow je staila pri vicso-krli vratih postavna dama z belimi lasmi ter svežim, Siiinpatičruim obrazom. To je bila vdova baronica Seidliz, sestrična zamrle žene ter bodoča gosqwdinja ministra. Opravljala je svojo službo na ljubeznjiv način ter je izgledala •zelo odlično v svoji črni obleki, uniformi stifta, v katerega je spati al a. Xedalec od obeh je stal zaročni par. Vitka, elegantna prikazen grofa Rajnerja je prišla v elegantnem fraku jx>pohioma do veljave. Xjegov energični, zanimivi obraz je vlekel pogiled v»>eh nase. V zadnjih par letih se je skono ipopolnoma odtujil dvomi službi, ker ga niso nikdar videli na dvoru. Preje je pripadal najbolj priljublje ■irira in zanimivim osebnostim dvorne družbe. Razventega pa ga je še obdajal sloves majoratnega gospodarja z Naimberga. V zodnjih par dnevih je bil razventega odlikovan z najvišjim redom, katerega je lahko ipodelil vojvoda. Sedaj, ko je 1 -ostal zaročenec mnogo zaželjene ministrove hčerke, jo postal še dosti botlj zaželjena osebnost. Nič manj zanimiva je bila tudi prikazen neveste. Danes je izgledala čudovito lepa v svoji beli, svileni obleki ter z sblestečim diademom v svojih temnih laseh. Diadem je bil zaroč-a-i dar grofa Rajnerja in Josta ga je nosila danes prvikrat na njegovo izrecno žal jo. Zaročni par je moral sprejeti redni spalir graUilantov. Znano je biio tudi, da bo prišel vojvoda s svojo ženo za kratek čas, da ]>o-ča*Jto zaročni par. Celo vedenje je ostalo seveda formalno, dokler bi ne odšel vojvoda s svojo ženo. Kljub temu pa se ni nikdo dolgočasil. Dame so skoro izgubile -svoje oči, ko so iskale zanimivo prikazen grofa Rajnerja in nič manj zanimivo prikazen njegovega mlajšega brata Henninga. Gospodje pa so pasli svoje oči na krasni nevesti ter lepi grofici Gerlindi. Kraljevska prikazen slinlnje je bila občudovana na primeren i ačin. Danes se je odrekla vsalkemu znaku žailosti ter je prvikrat nosila barvamo obleko. Nosila je tudi dragocen diadem iz safirjev ter deanantov in nje-r.i zlati lasje so bili spleteni na rafiniran način, da so predstavljali praveato saobilieo las. Grofiea Genlinda je očarala vse, s katerimi je prišla v stik, s svojo očarljivostjo ter duhovitim kraljanjem. Vse če&titike te laskavosti pa so jo pulile hladno. Imela je oči in smisel 1« za enega moža v celi tej druščini, potem ko je počastila mJmisftra ter zaročni par s kratkim nagovorom. Tudi baronico Seidliz ter grofa Henning-a je počastila s kratkim nagovorom. Vojvodino«, ki je vstopila .medtem, je zapazila grofieo Gerlindo, ki je stala nekolfko na strani. Visoka žena je opozorila svojega moža na grofico in Gerlinda je bila počaščena s prijaznim nagovorom. &ele ko je odšla najvišja gospoda približno eno uro pozneje, je postala zabava bolj neprisiljena ter veselejša. Minister je odvedel k mizi grofico Gerlindo in na nasprotno * ;.ran Obeh je sedel zaročni par. Grof Henning je sedel zaročnemu paru neposredno nasproti. Njegova zaimizna dama je bila mlada dama ikontesa Solma, mien a, brinetna osebiea, nekoliko ciganskega ti-r* Rila je zelo vesela in ko je grof Henning izrazil svoje občudovanje, da ima ona, hčerka nemških starišev, tako črne lase ter oči, rekla smeje: — To j« t^ak povest, 'gospod grof. Maima trdi vedno, da sem j>* ssLa na »vet svetlih laa m moj oče trdi isto. Ostane le še eno pojasnilo : — Cigani so me morali zamenjati klnj itd., ki spadajo v kvoto brsa vsake prednosti ▼ Isti, p« ss al sprejema nlkaklh profenj as us» rfkanaks vlseje. ne spomni. Poslovil se je s tovarišem, ošinil z drobnimi očmi preko nas vseh in rekel na pragu do psa: "Idi, id i, moja mala Polka." Naenkrat je zazvela v naših prsih praznina. Kujon, bled kot mrlič, je prijel svežega uradnika za zlati gumb pri plašču in vprašal, ali hoče ponoviti še enkrat. "Imate lepo psico. gospod, a radi bi vedeli, kaj ste pravkar povedali? Zdi se, da nekaj zelo smešnega?" Uradnik je vzel iz ust cigaro, z debelim jezikom je oslini| modre ustnice — in je ponovil besedo za besedo, razločno: "Idi. idi. moja mala Polka." Kujon mu je priložil krepko zaušnico, nato ga je snnil z nogo v trebuh. S solzami divjega razburjenja smo bili Xemea po tolstem, obritem podbradku. po glavi — dokler ni začel kričati, naj ga ne ub i jemo — ima vendar otroke! Kri mu je lila iz nosa in ust. Tolst in posivel je ležal v kotu pod pečjo in plakal. Kujon je obrazložil, da imamo usmiljenje z njegovimi otroki, porazšli smo se na posetva. Xa poti, pod iskrečimi se zvezdami in v zlati toploti kolibe .sem mislil le "to: "Ali je radi tega, ker ima domovino on in da jo imam jaz, treba, da bi on mene sramot:!, pa da bi ga tolkel s pestmi po glavi ? Ali pa magari naj bi tudi propadel njegov kraj in po mojem naj bi ne bilo sledu, le da bi se mogli v miru srečevati v življenju! fnihče nikogar razžalil v življenju) čeprav so se potem ljudje prete-peli do krvi za čast. Imaš žrebeta. prav tako si že trpela v življenju, kakor mati slehernega izmed nas. Ako bi znal pogledati globoko v tvoje okre rjave oči, bi se vsega izpovedal otro- j kom tega Xemea. odpusti! bi. da ]>o reki plovejo Wti moje Domovine. da me on sovražnik, primerja s psom — tiho bi se pa-q na velikem zelenem svetu.... Toda nikomur ni mogoče tega povedati — le dolgo poljubljam tvoje črno, grobo čelo. zaznamovano z belo zvezdo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. MOLITVENIKI: Marija Varhinja: v platno zvezano............ 17. maja: New Amsterdam. Boulcc&s Bur Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg, Astwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Roma. Napo 11. Genova IS. itsjs: St. Louis. Cherbourg. Hamburg 22. maja: President« W'lson. Trst (Ixlet) Mauritania. Cherbourg Georgo T.'tshlngton. Cherbourg. Bremen SS. maja: Stuttgart. Boulogne Bur Mer, Bra-men 14. maja: Frmnce, Havre Veencl&m, Boulogne Sur Ver. Rotterdam Homeric Cherbourg Permiar.d. Cherbourg. Antwerpea 25. mala: Minnetonka. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. Nanoll. Gene.. 29. maja: Aqultanla. Cherbour* America. Cherbourg. Bremen SO. maja: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 81. maja: lie de France, Havre (Izlet) Statendam Boulogne Sur M«r. Rot terdam Augustus. Napoll. Genova 1. junija: Majestic, r-horbourc P.«-iK*-n lan« I. ehtrlciii'-ir. Antvv^rp^n r>eutschlan«l. Cherbourg, Hamburg Minnfkahda, ]!<>ul<>gn»- sur Mer 3. Junija: ~ Berlin. Cherbourg. Bremen 5. junija: H»-rf rtRar.a. f'herbourg Pr^«i»lerit Harding Cherbourg, Bremen 6. junija: Muftkhen, Boul<.pnp «ur Mer, Bre- Rlrn. I COSUmeHXIN a v fina j»latno ..... v usnje vezano ... v fino usnje vezano 1.00 i.r»o 1.70 Komur vendar je mogoče pove-jdati to danes? Nikomur! ; Komu vendar se je mogoče priznati, da bi hoteli otroke tega Xemea vzeti v roke z milino in skupaj~~z njimi čakati lepih časov.... ? Nagnali so nas iz Pultuska v dolgi marš. skozi mraz in sneg smo se s težavo prerili do Ostrov-ja, prepevajoč na poti sredi samotnih koč in širnih poljan, iznad katerih se je podil silen veter. Ko smo dospeli med velikanske stene četverokotno zidane vojašnice, smo se ustavili kot siv. sklenjen zid — nasproti zidu nemške pehote. čakajoče tu na nas. Naši poveljniki so stopili skupaj se pogovorili. v besedah se je razodevalo veliko spoštovanje, toda v glasu je škripalo sovraštvo. Izkazali smo drug drugemu vojaško čast, nemški orkester je zaigral himno. Iz nepremičnih, zamrznjenih trompet se je trgalo hripavo hreščanje, napihovalo li-ea muizikantom in jim obračalo oči kvišku. Stali so pokoneu, z zenicami kakor bleščeči gumbi, vrh čelad je na srebrni liri poskakoval gosti šop žime — znak polkov-nega orkestra. Od mraza so nam kostenele roke, veter je rezal v oči. v raztrganih čevljih so nas težile kepe_^mraza. toda, samoobsebi umevno, stali smo nepremično — le znak se je metal STATE BANU DOMAČA ZDRAVILA ▼ aalotf tata Jedilna Knajpovo ječmenovo kavo la tm-portIrana domača adravlla. katera priporoča mgr. Knajp v knjltfi — DOMAČI ZDRAVNIK Pilita po brezplačni cenik, t katerem Je fiakratko popisana vsaka rastlina sa kaj se rabL V ceniku bodeta naHl Se drugih koristnih stvari. Math. Fndlr T7% City Hail New York. N. V. - Rajski glasovi: v platno vezano ........................1-— v fino platno vezano................1.10 v usnje vezano .................1.&0 v fino usnje vezano ................1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano.............80 v fino platno vezano........1.-0 v usnje vezano.............. l.Cii v fino u.snje vezano ........ 1.S0 Sveta Ura (z debelimi črkami) : v platno vezano ............ •<*) v fino platno vezano...... 1-50 v fino usnje vezano ........1-00 Nebesa Nag Dom: v platno vezano..... v usnje vezano ..... v fino usnje vezano .. 1.— i.r»o 1.80 Kvišku srca mata: v platno vezano.............80 v celold vezano ............1.20 v fino usnje vez...........1.50 Hrvatski molitveniki: CJtjeba starosti, fina ves. najfinejša vez ..... ..1.60 Slava Bogu * mir ljudem, fina vez 1.50 najflnejd wvez ..............1.60 Zvončec nebeški, v platno.......SO fina vez ....................1.— Vienae, najfinejša vez ..........1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ............. 70 v najfinejše usnje vezano ....1.20 (Za odrasle) Key of Heaven: v fino usnje vezano........ 1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ........ 1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ........ 1.10 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski .............25 Angleško slovenska berilo........3.00 (Dr. Kern) Amerika h Amerikanei (Trunk) . .5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši.......... JO Angleško-slov. in slov. angL slovar JM) Boj nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško jezero..................1J20 Domači živinozdravnik. trd. vez. . .1.60 Domači živinozdravnik. broi. ....1.25 Domači zdravnik po Knaipu: broširano....................1.25 Govodoreja ......................L50 Gospodinjstvo....................L— Jugoslavija, Melik 1. zvezek 2. zvezek. 1—2 snopič ......L80 Kubična računiea, _ p« meterski mer! »*75 Kletarstvo (SkaUcky) ..........J.W NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJ J Prihodnje odph je: S. S. PRES WILSON 22. MAJA — .8. JUNIJA M. V. VULCANIA 7. JUNIJ . — 12. JULIJA M. V. SATURN IA 25. JUNIJA — 2. AVG. Saturnia in Vulcania prekaša vse ladje sveta v razkošju, udobnosti in nafrliei ter nudi najl>oljšo služl»t> v Evrofto. Posebne t-ene za tja iti nazaj. Vec novosti na Udi motornih latljak vključno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS BROS. & CO. r.en A^entje 17 Battery Ptacs. New York 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih oarnikih: France 24. maja; 13. junija (Ob polnofil) <6. zv.) Ile de France 31. maja; 19. jun. (Ob polneči) Paris 7. jnnija; 25. junija. (Ob polnoči) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijana in slavna franc^ika kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta aH FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Kratka srbska gramatika........30 Knjiga o lepem vedenju: trdo vezano ................1.— Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50 Kat. Katekizem .................60 Mati: Materinstvo ..............1.— Nemško-angleški tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica, G£S str. lepo vez. (Kalinšek) ..........5.— Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..........................1.40 Nemščina brez učitelja: 1. del .......................30 2. del .......................30 l Cherbourg-, Hamburg. Boulogne sur Mer, Ilre- Nemško slovensko slovar ........ Slovensko nemški slovar ........ Ojačen beton .................. ^Obrtno knjigovodstvo ............ Petrotninarstvo, trd. vez. ........ Perotninarstvo. broš. ............ Prva čitanka, vez............... Prva pomoč. Dr. M. Rus ........ Pravila za oliko .............. Prikrojevanja perila po životni meri s vzorci .................. Psihične motnje na alkohol ski podlagi ........................ Praktični računar .............. Parni kotel, pouk za rabo pare____ 1.— .80 .so; 2.50, 1.80 1.50 .75 1.— .65 .75 .75 7. Junija: Paris. Havre Vulcania, Trst Olympic. Cherbourg Volendam. Boulogne aur Mer, Rot« terdam Minnewaaka, Cherbourg Arabic. Cherbourg; Antwerpen Hamburg, Cherbourg. Bremen KepubUc, Cherbourg. Bremen 10. junija: i J Columbus, Cherbourg, Bremen 13, junija: I Mauretania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg 13. Junija: France, Havre Luetiow, Bremen 14. junija: Homeric, Cherb-nirg Kottcrdam, Buulvgnt sur Mer, Rotterdam Mjnn*-«M.ta. Boulogne »ur ^ler 15. junija: Albert Bailln. Cherbourg, Hamburg Prenidenti Koosmelt. Cherbourg. Bremen Conte Biancamano, N'apolf, Genova 17 Junija: Resolute, Cherbourg. Hamburg 18. Junija: Karlsrulie. Boulogne sur Mer. Bremen 19. junija: Ile de France. Havre Aquitania. Cherbourg George Washington. Cherb*»urg. Bremen 20. julija: Stuttgart, Boulogne »ur Her. Bremen 21. junija: Majestic. Cherbourg 1'ennland. »2i«-rbourg. Antaerpen New A iiMlrrdani, Boulogne- »ur Mer. Itoterdani Roma, Napoll, tJenova 22. Junija: Minnet(»nka. Cherbourg St. I^.uIk, Cherbousg Hamburg 25. junija: Paris. Havre , S'fturnia, Trst 26. unija: ' •erengaria. Cherbourg America, Cherbourg. Brenirn A junija: j Olympic, Cherbourg Dresden. Ch^rb«niig. Rremen Berlin, Cherbourg. Brernm 28. junija: I'reslJ^nte Wilson. Trst Statendam, Boulogne aur Mer. Rotterdam 29. Junija: Belgenland, Cherbourg. Antwerpen Mauretanla. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande, Napoll. Oenova Minnekahd.i, Boulogne sur M»-r. 1. julija: France. Havre 2. julija: Columbus, Cherbourg. Bremen Kvndam. lk>ulogne sur Met, Rotterdam 3. julija: Homeric, Cherbourg Resident Hardliig. Cherbourg, Bremen 4. julija: | Milwaukee, Muenchen. men 5. julija: lie de France. Havre Veendam. Boulogne aur Mer. Rotterdam Augustus, Napoll, Genova 6. julija: Minnewaska. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen Ueutschland, Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen 7. Julia: Atjuitanla. Cherbourg 9. Julija: Majestic, Cherbourg 11. Julija: Cleveland. Cherbourg, 12. Junija: Haris. Havre Vulcania, Trst (Iz!et) I-upland. Cherbourg. Antwerpen Volendam. Bouluogne sur Mer Rotterdam Minnes«rta, Boutogne sur Mer 13. JuiiJa: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 16 Julija: Karlsruhe, Boulogne sur Mer, Bremen Rotterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 17. julija: President Roosevelt. Cherbourg. Bre-men 18. Julija! Stuttgart, Boulogne sur Mer. Bremen 19. julija: France. Havre Olympic. Cherbourg Tennland, Cherbourg. Jftntwerpen 20. julija: Minnetonka. Cherbourg Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg Conte Biancamano, Napoll, Genova 23. julija: Berlin, Cherbr»urg. Bremen 24. julija: Mauretanla, Cherbourg George Washington Cherbourg. Bremen 26. ji/ilja: Ile de France, Havre (Glavni postni izlet) Homeric. Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen New Amsterdam. Boulogne sur Mer Roma. Napoll. Genova 27. julija: Belgenland, Cherbourg, Antwerpen St. Ixiuls, Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg Minnekahda, Boulogne sur Mer 31. Julila: Dresden. Cherbourg Bremen America, Cherbourg. Bremen Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York Hajnburg ZASTAVE, REGALIJE, IN VSE DRUGE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO UZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA.