LETO XXX., ŠT. 39 Ptuj, 6. oktober 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZVSEBilVSE Katere sorte pšenice bomo izbrali (stran 3) Kmet mora segati po napredku (stran 4) Trnovska vas - praznovali so (stran 5) Sladkorna pesa uči kmetovati (stran 6) Razstava ob jubileju Albina Lugariča (stran 7) 7. oktober - dan artilerije JLA s številnimi slovesnimi zborovanji, priloinostnimi srečanji in prireditvami, bodo enote artilerije JLA proslavile svoj dan — 7. oktober. Rojstni dan artilerijskih enot JLA je vezan na dogodek iz leta 1941, ko je 7. oktobra partizanska baterija topov 75 mm čačanskega odreda uspešno obstreljevala nemški aerodrom pri Kraljevu. Skozi 4-letno narodnoosvobodilno vojno so se v okviru partizanskih odredov ustanavljali artilerijski oddelki, vodi in baterije, v brigadah in divizijah artilerijski divizioni, in v velikih enotah tudi artilerijske brigade. V krepitvi artilerijskih enot med NOB je posebno pomembno obdobje druge polovice leta 1943. Artilerijske enote JLA so tekom NOB bile zelo uspešne v reševanju konkretnih borbenih nalog. Po osvoboditvi so se pred artilerijske enote postavile nove naloge. Danes enote artilerije JLA predstavljajo sodoben rod vojske, ki je popolno sposoben, da skupaj z ostalimi enotami JLA uspešno opravljajo svoje naloge v obrambi domovine. Nemiri, ki danes pretresajo svet, prav tako postavljajo pred družbo kot celoto, posebno še njene obrambne sile, naloge na področju krepitve bojne pripravljenosti in moralno-političnega stanja. Ob priloinosti praznovanja dneva artilerije JLA bomo njenim enotam ponovno izrekli vso pohvalo za dosežene rezultate na področju vojno-strokovne opremljenosti vojakov in starešin, prav tako pa tudi za področje moralno- političnih odnosov in čvrstosti vojnih kolektivov. Pred enote artilerije JLA se tudi v-tem trenutku postavljajo pomembne naloge v cilju obrambe pridobitev naše socialistične družbe kot celote. MG Podgorci KREPITEV BRATSTVA Tudi krajevna skupnost Podgor- ci se je vključila v medsebojno sodelovanje s krajevnimi skup- nostmi sosednih socialističnih republik. Tako so predstavniki krajevne skupnosti Podgorci v ne- deljo podpisali listino o pobratenju s krajevno skupnostjo Podunavci v občini Vrnjačka Banja. V Vrnjački Banji se je osemčlanska delegacija iz Podgorcev udeležila oktobrskih svečanosti, ko so začeli leta 1941 z oboroženim odporom proti nem- škemu nasilju. V Podunavcih so ob prazniku odprli nov zdravstveni dom z lekarno, asfaltirano cesto, športne objekte in novo osnovno šolo. zk Letošnja akcija - novi vsebinski premiki Sedma skupščina mladinske delovne akcije ,.Slovenske gorice 77", ki se je sestala 1. oktob- ra, je izzvenela v svojih zaključkih kot akcija, ki je s svojim poslanstvom prinesla nove kvalitete ne samo v fizičnem delovanju brigad, temveč tudi vsebinskem. Udeleženci skupščine so bili enotni, da je poročilo o delu akcije skrb- no izdelano in bo služilo kot podlaga za poglobljeno analizo o delu mladinskih delovnih brigad v uresničevanju skupnih družbenih cil- jev. Soglašali pa so tudi z ugotovitvijo, da ostajamo v pripravah brigad na akcije še vedno premalo dosledni. Odgovor na to delno najde- mo tudi v novem sistemu organiziranja brigad, ki se je pojavil z letošnjim letom. Celovita oce- na poslanstva mladinskih delovnih brigad pa bo dobrodošla v organizaciji prihodnje mladinske delovne akcije ,,Slovenske gorice 78". Na skupščini so še pregledah poročilo o realizaciji finančnega načrta za MDA ,,Sloven- ske gorice 77" ter se seznanili s programom dela mladinske delovne akcije ,,Slovenske gorice 78". Letošnja že tretja mladinska delovna akcija, je ponovno dokazala nujnost organiziranega mladinskega prostovoljnega dela v hitrejšem uresničevanju razvojnih programov. MG Ocena politične aktivnosti člani aktiva komunistov delav- cev neposrednih proizvajalcev ob- čine Ptuj so v ponedeljek kritično ocenili svojo politično aktivnost v dosedanjem mandatnem obdobju. 50-čianski aktiv je oblika organizi- ranja delavcev komunistov, zato je potrebno poudariti, da je bilo nji- hovo začetno delo sprva nekoliko težje, kasneje pa so se metode političnega dela oblikovale tako kot to zahtevajo partijske reso- lucije. Ivan Horvat, sekretar aktiva je uvodoma ocenil priprave na volil- ne konference v osnovnih orga- nizacijah združenega dela in pri tem poudaril, da je potrebno kon- ference nemudoma pripraviti, naj pa bodo kvalitetne in analitične. Poleg tega so člani aktiva ocenili tudi delegatski sistem v združenem delu. Tako so predstavniki TGA, KK Ptuj in Tiskarne zelo kritično ocenili delo delegacij za občinske zbore ter za samoupravne interesne skupnosti. OpozoriU so na preob- širna delegatska sporočila in na slabo delo konference delegacij za SIS. Delegati so svojo nalogo tudi slabo opravljali tedaj, ko je bila potrebna povratna informacija. Kritično so člani aktiva komuni- stov delavcev neposrednih proizva- jalcev ocenili svojo politično aktiv- nost. Dostikrat se je namreč doga- jalo, da aktiv ni bil sklepčen in zato ni sprejemal konkretnih ak- cijskih nalog. Med člani, ki se se- stankov in drugih akcij sploh niso udeležili, so bili predstavniki AGISA, Konusa, Tehnoservisa, Izbire in še nekaterih delovnih or- ganizacij . Ob koncu je bila izražena misel, da naj bo dosedanje delo aktiva pomemben kažipot novemu vod- stvu aktiva v novem mandatnem obdobju. zk Kadrovski vidik volilnih konferenc 00 ZKS Smo sredi intenzivnih priprav na kongrese Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. Te priprave se v tem trenutku odraža- jo v volilnih konferencah v osnov- nih organizacijah ZKS, kjer voli- mo nova vodstva organizacij za dobo dveh let in člane občinske konference ZKS za 4-letno mandatno dobo. Obenem komuni- sti dajejo mnenja o evidentiranih možnih kandidatih za izvršne organe ZK v občini in za delegate na VIII. kongres ZKS in XI. kon- gres ZKJ. Pri tem je zlasti pomembna kadrovska stran. Ne gre le za to, da v vodstva ZK izvolimo čimveč novih članov, temveč predvsem za to, da izvolimo ljudi, ki so svojo sposobnost že dokazali pri delu, pri rezultatih dela, ne pa pri modrovanju in ,.poklicnem" diskutiranju na sestankih. Gre tudi za to, da bo sestava vodstev ustrezala strukturi članstva in vse naše družbe, da bo v organih ZK imel prevladujoč vpliv delavski razred, da bo v njih ustrezno števi- lo žensk in zlasti mladih, ki želijo delati, ki se želijo in tudi morajo uveljaviti. Krepko se moramo zavedati tudi tega, da bomo prav z vodstvi, ki jih danes izbiramo v organe ZK, uresničevali sklepe in resolucije obeh kongresov Zveze komunis- tov. Iz dolgoletnih izkušenj dobro vemo, da je predvsem od vodstev odvisno, kako deluje organizacija kot celota in tudi posamezni njeni člani. Prav ta vidik mora biti toli- ko bolj prisoten na vsaki od volil- nih konferenc ZK. Upoštevati je treba, da Zveza komunistov lahko uresničuje svojo vodilno vlogo le z nenehnim delom vsakega njenega člana v vseh družbenih okoljih, vsak pač tam, kjer dela, živi ali se ljubiteljsko udejstvuje — v temeljnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih, samouprav- nih interesnih skupnostih, v družbeno-političnih organizacijah in društvih, v delegacijah in v delegatskem sistemu kot celoti. Komunisti morajo biti najdelavnejši v vseh organih in organizacijah, kjer se dogovarjajo, kjer odločajo in kjer se oblikuje družbena zavest. To v praksi tega trenutka pome- ni, da je najpomembnejša naloga komunistov, da poglobljeno spremljajo in analizirajo proble- me, s katerimi se spopadajo organizacije in skupnosti združenega dela, delegati in delegacije, družbenopolitične in družbene organizacije. Če bo vsak komunist deloval tako. bo s tem uresničeval temeljno smer politike Zveze komunistov, ki mora biti neposredno povezana z delovnimi ljudmi in občani, saj z reševanjem njihovih življenjskih problemov rešujemo probleme družbe kot celote. Danes smo sredi uresničevanj določil ustave in zakona o združe- nem delu. ki sta temeljna dokumenta združenega dela v Jugoslaviji. Dosledna izpeljava določil teh temeljnih dokumentov bo tudi glavna naloga v pokon- gresnem obdobju. Toda ob tem bo treba najti odgovore na vprašanja nadaljnjega razvoja našega političnega sistema kot oblike vladavine združenega dela. To bo zahtevna in odgovorna naloga, saj pomeni, da bo tudi ZK morala prilagoditi svoje oblike in metode dela v spremenjenih družbenih razmerah. Vse te naloge bo ZK lahko reševala z novimi silami, s svežimi močmi, ki bodo v vseh okoljih hitreje, odločneje in dosledneje uresničevale svojo povezanost z najširšimi množicami delovnih lju- di in občanov. Prav zato je toliko pomembnejša kadrovska izbira, ki je sestavni del boja. ena od naj- pomembnejših bitk v tem boju. za politični sistem socialističnega samoupravljanja na delegatskih odnosih. FF Končana peta ptujska kulturna srečanja v petek, 30. septembra sta bili v Ptuju in na Gr^eni sklepni prireditvi letošnjih ptujskih kul- turnih srečanj, ki so praznovala svoj mali jubilej - petletnico. V dvorani narodnega doma je bil dopoldne ob 10. uri razgovor o mestu občine Ptuj v sloven- .skem kulturnem prostoru, zvečer ob 19. uri pa so se v domu Iranca Osojnika na Grajeni, predstavili člani folklornega an- sambla ,.lvo Mikac" iz Varaždina. Petnajst likovnih, glasbenih, folklornih, gledaliških in drugih prireditev je tudi letos pritegnilo k Ogledu prek 30 tisoč naših delovnih ljudi in občanov, z zanimanjem pa so si jih ogledali tudi prebivalci sosednjih občin. To so podatki, ki dajejo delavcem ptujske kulturne skup- nosti veliko moralno oporo in jih obenem obvezujejo, da bo pro- gram tudi naslednje leto skrbno izbran, čeprav želje po decentrali- zaciji in prenosu prireditev v krajevne centre, zaradi slabih p-ostorskih zmogljivosti, še nekaj let ne bomo mogli uresničiti. mš Arheologi za poldrugo leto pred gradbeniki Hladni dnevi letošnje zgodnje jeseni so pospešili tudi zaključek arheoloških raziskav na področju Rabelčje vasi v Ptuju, kjei se je v sredini junija letos pristopilo k raziskovanju izredno velikega kompleksa za gradnjo stanovanj- ^ih blokov B-6 in B- 7. , i^aziskave so najprej začele s strojnim izkopom sondažnih jarkov, s čemer so se tudi ^roti ugotavljale najdbe in se je potem na teh zonah pristopilo k sistematičnem izkopu. Končni rezultat, ugotovljen 28. septembra 1977, ko je bilo zaključeno letošnje izkopavanje v Rabclčji vasi, je pokazal, da je bilo na tem področju za tri mesece in pol raziskanega 16.084_ kv. m arhedoškea terena. Če k temu prištejemo še raziskave na površini ZOOO kv m za stanovanjski blok 1.200 kv. m, ki so trajale od marca do saredine avgusta ter 1000 kv. m na kompleksu srednješolskega centra (marec- junij), potem je bilo samo v Rabelčji vasi raziskanega in za gradnjo pripravljenega 20.356 kv. m arheološkega terena Tako razsežno akcijo je bilo mogoče izpeljati samo s pomočjo ariieologov iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in dmgih krajev. Sodelovali so predvsem Arheolo- 3d inštitut SAZU v Ljubljani, Arheološki oddelek ljubljanske in bco^jske univerze, Arheološko drus^tvo Slovenge, ljubljanski republiški in mariborski regionalni zavod za varstvo spomenikov ter muzeji iz vse Slovenije. V strokovnih krogih je za arheološke raziskave v Ptuju vladalo posebno zanimanje, kar potrjuje tudi impozantno številko strokovnih delavcev, ki so sodelovali pri izkopavanjih, sj^ jc vso pomlad in poletje v Ptuju delalo 39 arheologov in Š5 študentov arheologije iz vse države. Edino s pomočjo tako lesne in obširne akcije je bilo mogoče nadoknaditi zamujeno in po^rbeti, da bo stanovanjska gradnja v Ptuju potekala neovi- rano, morda celo pospe-šeno, saj so tokrat daiu vsi pogoji, kajti arheologi so pred gradbeniki vsaj za poldrugo leto. dr. Štefka Cobelj Za arfiedogi že začei^ajo gradbeniki z utrjevanjem temeljev za nove stanovanjske zgradbe. Foto: R Enotno propagandno varčevanje Široka in organizirana družbena akcija za vzpodbujanje varčevanja, ki jo vsako leto začenjamo s prvim oktobrom, je letos zasnovana nekoliko drugače. TE molji na pomembnosti, ki jo nosi v sistemu družbene akumulacije, družbenem in ekonomskem razvoju;zato bo potekala letos enotno. V propagando varčevanja se letos vključujejo: Udruženje banaka Jugoslavije Beograd, Združeneje bank in hranilnic Ljubljana in območne banke. V Kreditni banki Maribor, podružnici Ptuj, bodo kot je dejal Albin Drevenšek, vodja oddelka za dinarsko m devizno poslovanje, pripravili pester program za manifestacijo mednarodnega dneva varčevanja - 31. oktobra. Po že sprejetem programu izhaja, da bodo v mesecu oktobru stekli številni razgovori o vlogi in pomenu varčevanja; ob prikazu dosedanjih uspehov s tega področja. Se posebej pa se bodo v podružnici zavzeli za pridobitev mladega varčevalca; v«e v hotenjih družbe, da v slehernem posamezniku »vzgoji varčevalni čut". MG JUGOSLAVIJA-NIZOZEMSKA 5:2 Prejšnji četrtek sta se v okviru tekmovanja v evropski super ligi v namiznem tenisu pomerili v Ptuju reprezentanci Nizozemske in Jugo- slavije. Jugoslovanski reprezen- tantje so prispeli v Ptuj že v torek zvečer, gostje pa dan kasneje. Ze na dopoldanskem treningu v četrtek so igralci in strokovnjaki pohvalili pogoje za igro in biva- nje. Obe reprezentanci, ki sta ju vodila naš zvezni kapetan in trener Dušan OsmanagiČ in vodja Nizo- zemske ekipe Bert Schoofs, sta si ogledala zanimivosti in znamenito- sti Ptuja, sprejel pa ju je tudi predsednik skupščine občine Ptuj. Branko Gorjup. Srečanje se je pričelo ob 17. uri v športni dvorani Mladika, kjer se je zbralo več kot 500 ljubiteljev športa in namiznega tenisa. Ob zvokih koračnice so nastopajoči prišli na prizorišče dvoboja. Po in- toniranju jugoslovanske in nizo- zemske himne, predstavitvi tekmo- valcev in sodnikov ter medseboj- nem pozdravu je spregovoril Bran- ko Gorjup, ki je gostom predstavil ptujsko občino, njen razvoj in jim zaželel obilo uspeha in prijetno bi- vanje med nami. Zatem se je pričel dvoboj. Podrobnosti preberite na 9. strani. I. kotar Reprezentanci in sodniki med pozdravnim govorom poto K osi 2 - DRUŽBA liM GOSPODARSTVO 6. oktober 1977 — TEDNIK TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Občina Ruj v slovenskem kulturnem prostoru To je bilo geslo razgovora, ki ga je minuli petek, 30. septembra, sklicala v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju ptujska kulturna skupnost. O razgovoru je bilo z vabili obveščenih prek 150 odgovornih kulturnih delavcev v republiki, regiji in občini — tistih, ki se poklicno ali pa zgolj ljubiteljsko ukvarjajo z vsemi oblikami kulturnega snova- nja. Resnici na ljubo moram ie v uvodu zapisati, da se je tega razgovora udeleiilo le okrog 30 ljudi in da smo med njimi pogrešali predvsem tiste, ki jim je aktivno vključevanje v razreševanje kulturne problematike osnovna delovna zadoliitev in tiste, ki nič kolikokrat na glas vpijejo, kaj bi morali storiti, da bi končno podruibili kulturo in jo pribliiali slehernemu delovnemu človeku in občanu — tudi v Haloze in Slovenske gorice, kjer se prav tako zbira,, kulturni" dinar, vanje pa se vrača le bore malo, pa še zato je moral občan globoko seči v svoj iep, da je pomagal graditi ali pa obnoviti skromno dvorano v kateri bo lahko domači pevski zbor pripravil koncert, vadila dramska skupina ali pa se bodo v njej zbrali občani in se pogovorili o problemih svojega kraja . . . _ M kultura samo lepa knjiga, gledališka, glasbena, muzejska ali druga podobna dejavnost, niso to samo vrhunski doseikiprek katerih marsikdo ne vidi v obrobja, ne pozna prizadevnosti in odrekanja tako imenovane amaterske kulture; kultura je tudi primerno urejeno delovno okolje, stanovanjski prostor, obnašanje na ulici in naš odnos do sočloveka. In kakšen je delei ptujske občine v vsem tem labirintu kulturne politike, smo hoteli dobiti odgovor na petkovem srečanju, na katerem pa so sedeli sami znani obrazi, ljudje, ki probleme in delo v občini poznajo in smo lahko ie naprej slutili kaj bodo povedali, kot je med drugim dejala tudi sekretarka kulturne skupnosti Ptuj Nataša Belšako- va. In ravno tako srečanje daje pogosto sliko o naši nacionalni enotni slovenski kulturi in kulturnem prostoru, ki smo se mu pribliiali le v tem, da vis sloino odvajamo del sredstev za kulturne potrebe, skrbimo za naš zgodovinsko zaščiteni Ptuj, kulturno dediščino, ki jo pokriva zemlja na vsakem koraku, skrbimo, da se lahko s ponosom potrkamo po prsih, kaj vse Slovenci imamo. In dostikrat samo to! Ali ptujska občina ne daje več v slovenski kulturni prostor kot zmore zbrati delovni človek in občan, ki ga ob tem pesti še velik stano- vanjski primanjkljaj, neprimernost bivalnih prostorov v starem zaščite- nem delu mesta, področju, ki zahteva ogromna vlaganja in kije naša_ nacionalna kultura. Torej tudi skrb nas vseh! Zavod za spomeniško varstvo v Mariboru se intenzivno pripravlja na obnovitev zgodovinskega jedra mesta Ptuja, akcijski program je ie pripravljen — ial pa samo teoretično varstvo in razglašanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov tudi to pot ne bo rešilo starega Ptuja, spo- menika del katerega so tudi ljudje, ki v njem prebivajo. In prav zato smo dolini, da vanj poseiemo od dvorišča do zunanje fasade. V občini Ptuj imamo nič koliko prosvetnih društev, dramskih sku- pin, pevskih zborov, orkestrov in drugih oblik zdruievanja občanov, kjer le-ti manifestirajo svojo pripravljenost delati, hoditi na vaje in na- stopati. Smo jim dali dovolj strokovne pomoči, sredstev za normalne pogoje dela ali pa smo znali zgolj skritizirati tisto kar so s trudom in veliko dobre volje ustvarili. Strinjam se z mnenjem, da je vseeno boljše, da se zberejo v svoji dvorani ali šoli, pa tudi v privatnem stanovanju — na vajah, kot pa da posedajo v gostilni in popivajo. Res je tudi, da vse prepogosto svoje sile drobimo, se razhajamo, tam kjer bi morali zdru- ievati sredstva in znanje, ob tem pa ustvarjati tudi privlačno in kvalite- tno. Ptujska občina je v minulih letih veliko svojega kulturnega snova- nja razdala tudi v širši jugoslovanski prostor. Ni bilo srečanja bratstva in prijateljstva, ko ne bi naše najboljše kulturne skupine gostovale v bratskih hrvaških občinah ter del slovenske in tudi ptujske kulture dale vsem tistim, ki so jim hoteli prisluhniti, z njimi zapeti ali zaplesati. S tem širimo tudi bratstvo in prijateljstvo med jugoslovanskimi narodi. Na območju ptujske občine imamo izredno slikovito in bogato etnografsko zapuščino, ki jo nekaj naših folklornih skupin uspešno ne- guje več desetletij. Radi se pohvalimo o izvirnosti tega kar imamo in menim, da tudi to dajemo v slovenski kulturni prostor. Vsakoletno ku- rentovanje privabi nekaj deset tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, lik kurenta je edinstvena podoba Ptujskega polja, ki smo jo s ponosom pokazali ie po vsem svetu. Ali je bilo to naše vključevanje v slovenski kulturni prostor doslej brezuspešno? Ali smo storili vse, da bi del tega kar imamo v ptujski občini uvrstili v republiški program in si s tem za- gotovili tudi finančno pomoč. Vsak naš delovni človek in občan daje za kulturo in zato ima tudi pravico in dolinost, da odloča o tem, kaj bo v zameno dobil, da planira svojo kulturno politiko in ne, da samo potrjuje pripravljene plane. M A RJA N SNEBER GER TEDNIKOV UVODNIK • TEDNIKOV UVODNIK Kdaj srednjeročni načrt razvoja IGA KIDRIČEVO Poteg še nekaterih organizacij zdruienega dela v občini Ptuj, ki še nimajo sprejetega srednjeročnega načrta razvoja, je tudi tovarna glinice in aluminija iz Kidričevega. K pogovoru smo povabili glavnega direktorja TGA, Milana Krajnika, ki je o problematiki srednjeročnega razvoja takole odgovarjal na vprašanja: TEDNIK: Zakon o temeljih družbenega planiranja, ki je izšel spomladi 1976, obvezuje vse nosilce planiranja, da sprejmejo srednjeročni program razvoja v predvidenem roku. Osnutek je pripravljen, zakaj Se do danes niste sprejeli srednjeročnega načrta razvoja, čeprav mineva že tretje leto srednjeročnega obdobja? Krajnik: Osnutek srednjeročnega načrta razvoja TGA smo pripra- vili. Uvodoma je potrebno pove- dati, da so konec septembra o srednjeročnem programu pričeli razpravljati tudi vsi samoupravni organi v TOZD. V TGA smo delali po vrstnem redu. Najprej smo pripravili osnutek o temeljih plana in sedaj sprejemamo še ves razvojni program. Osnovni razlog za nesprejetje programa je povezan z modernizacijo in rekon- strukcijo proizvodnje, to je elektroliz. Pojavilo se je namreč več problemov. Realizacija srednjeročnega programa razvoja je povezana z dobavo električne energije. Dokler za TGA ni bilo zagotovljenih 832 milijonov kilo- vatnih ur do leta 1980, nismo mogli sprejeti našega srednje- ročnega načrta razvoja, proizvod- nja pa je kljub temu tekla in sicer po osnovah osnutka. Prav tako je nastal problem optimalne variante modernizacije in rekonstrukcije elektroliz. V zvezi s temi obnovit- venimi deli pa so nastali sledeči problemi, ki so v tesni zvezi z uspešnim nadaljnjim razvojem TGA: še vedno so visoke cene gli- nice, nadalje je problem v visokih cenah električne energije (najvišja v SFRJ). Nezadostna količina električne energije pa otežuje projektiranja tehnoloških optimal- nih variant. Naša tehnologija bi morala pridelati 100 do 110 tisoč ton aluminija, zaradi nezadostnih količin električne energije pa pridelamo 70 tisoč ton aluminija. TEDNIK: Ste našU kakšne rešitve za modernizacijo elektrolize? Krajnik: Za modernizacijo in rekonstrukcijo je bilo izdelanih 8 variant, vendar nam kljub temu ni uspelo najti ustrezne rešitve glede na vse navedene omejitvene dejav- nike. Srečevali smo se s problemi nabave boksita. Potrebno je pove- dati, da je glinica draga zato, ker je drag tudi boksit, seveda v to vključujoč še prevoz boksita. No, ker so sedaj urejeni vsi dohod- kovni odnosi med boksitom, ghnico in aluminijem in sicer z družbenim dogovorom, so stvari sedaj boljše in bo na osnovi tega tudi lažje planirati in to v pro- gramu razvoja tudi zapisati. TEDNIK: Ali je srednjeročni načrt opredeljen samo za modernizacijo elektroliz ali tudi za ostalo proizvodnjo? Krajnik: V srednjeročni načrt razvoja smo vpletli tudi novosti v predelavi in sicer: proizvodnjo specialnih vrst glinice, proizvodnjo RONDIC, litega traku, izparilcev, predelava sekundarnega aluminija, regeneracijo kreolita in drugo. Za vse te novosti so izdelani potrebni elaborati in samoupravni akti. Dobljena so tudi ustrezna soglasja od Gospodarske zbornice Slove- nije, delno so zagotovljena tudi devizna sredstva za opremo. O novostih smo seznanili delavce in delavski sveti posameznih TOZD so odobrili potrebna sredstva za izdelavo teh aktov. TEDNIK: V zakonu o združenem delu je zapisano, da organizacija združenega dela lahko z neuresni- čevanjem politike srednjeročnega planiranja tudi oškoduje družbene interese. Kako gledate na to? Krajnik: V TGA nismo čakali samo na sprejetje srednjeročnega načrta. Delali smo po osnutku in vzporedno s tem reševali vso -problematiko razvoja in probleme premaknili v fazo realizacije. Mislim, da nismo ničesar zamudili in tako tudi nismo oškodovali družbeni interes. Do konca 1979. bodo celotne investicije realizirane in bodo tudi v pogonu. Rekon- strukcija in modernizacija elektro- lize pa se bo premaknila v naslednje srednjeročno obdobje. Tako da bodo elektrolize v celoti obnovljene do leta 1982. Zagoto- vili smo si tudi že dodatno energijo. V ta namen smo podpi- sali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrže- vanje elektroenergetskih objektov v SR Sloveniji. Osnutek, ki je pripravljen bo zelo podoben sprejetemu programu. Seveda ga bo ponekod potrebno še razširiti in dopolniti. TEDNIK: Največje težave pri planiranju vidite prav v dobavi električne energije. Kako bo v prihodnje? Krajnik: Omenil sem že, da se nam sedaj obetajo boljši časi in da bo odslej boljša dobava električne energije. Naša proizvodnja se zelo razlikuje od drugih in je sodeč po vsem, kar pri nas proizvajamo" naše delo specifično. Bazna industrija smo, kjer je proizvodnja vezana na izvor surovin in električno energijo, zato ni mogoče naše proizvodnje planirati neodvisno od dobave surovin in električne energije in ne nazadnje tudi na dotok deviznih sredstev. Za elektrolize bomo potrebovali 20 milijonov dinarjev. Denar bomo dobili prek mednarodnih kreditov in jugoslovanskih bank. Naše delo se uresničuje, čeprav delamo samo po osnutku. V TGA bomo investicije in vso proizvod- njo realizirali na osnovi osnutka. Srednjeročni program razvoja bo po javnih razpravah, ki že tečejo po TOZD, sprejet že v oktobru. Pripravil: ZDENKO KODRiC Razvoj malega gospodarstva v očeh obrtno nabavno prodajne zadruge „Panorama "Ptuj KAKO GLEDA NA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA V , PTUJSKI OBČINI, PREDVSEM V POGLEDU ZDRUŽEVANJA OSEBNEGA DELA PREK OBRTNE ZADRUGE, SMO VPRAŠALI DIREKTORJA ZADRUGE ..PANORAMA" PTUJ JOŽETA ERHATICA? ..Z izidom zakona o združenem delu se je odprla velika možnost za razmah te dejavnosti, gledano s stališča dobre povezave samostoj- nega osebnega dela z družbenim delom. Zraven zakona o združenem delu imamo obrtni zakon in vrsto drugih predpisov iz delovnega prava, socialnega varstva in tako naprej, zato trdim, da ni nobene ovire za hitrejši razvoj te dejavnosti na področju občine Ptuj. Panorama Ptuj že sedaj združuje nad osemdeset obrtnikov razne obrtne dejavnosti, kar je zadosten dokaz, da združe- vanje osebnega dela prek obrtnih zadrug omogoča dobro povezavo samostojnega osebnega dela z družbenim delom. Ce pogledamo na območje naše občine lahko vidimo, da so se razne dejavnosti močno razvijale (kovinska, avtoprevozništvo itd.) mislim številčno, da pa je kronična bolezen pomanjkanje storitvene obrti kot so steklarji, pečarji, livarji, krovci in mehaniki na vasi, storitvenih servisov za belo tehniko in pletilke. Tradicionalne obrti so sedaj izumrle iz preprostega razloga, ker ni dotoka mladih, zato smatram, da bi morali načrtno usmerjati v te poklice in si tako zagotoviti kadre, ki bi prevzeli nasledstvo." KAJ PREDSTAVUA PRI ONPZ PANORAMA" PTUJ OBRTNIK — KOOPERANT? ,,En člen verige v malem gospodarstvu, ki ima v našem družbeno ekonomskem sistemu pomembno vlogo. Obrtnik s svojimi izdelki dopolnjuje indu- strijo. Tako je recimo nerentabilno za industrijo izdelovati določene dele, ki po številu in tehnologiji ne sodijo v velikoserijsko. Z širitvijo industrijskih kapacitet se pravi- loma mora vzporedno širiti tudi obrt. Smatram, da razvoj samo- stojne obrti ni izključno odvisen od davčne politike, kreditne politike, pomanjkanja obratoval- nic, ampak ima posebno vlogo prav industrija in trgovina. To utemeljujem s tem, da marsikaj uvažamo, kar bi lahko sami napravili, predvsem blago široke potrošnje, seveda, če bi trgovine pokazale malo ,,dobre volje". Mislim, da je to nepravilno, morali bi omogočiti našemu obrtniku, da se pri svojih proizvodih lahko tudi uveljavi. Morali bi opustiti tudi staro misel- nost ,,zasebni obrtnik". Prav v tej dejavnosti vidim velike možnosti razvoja, ustanavljanja pogodbenih organizacij združenega dela, možnosti povečanja števila zaposlenih v storitveni dejavnosti in vsekakor omogočiti višje kredite za nabavo osnovnih sredstev. Ce hoče obrtnik kvalitetno in- kvantitetno slediti hitremu razvoju tehnike in tehnologije, bo lahko vzdržal ta korak samo, če bo temu primerno imel delovna sredstva. Marsikje bo vsekakor potrebno preiti na delitev dela, s čimer se poveča proizvodnost in poceni proizvod." KAKŠEN JE CIU RAZVOJA OBRTI? ,,Široke proklamacije v zveznih in republiških upravnih organih in zbornicah o poživljanju osebnega dela s sredstvi v lasti občanov, kakor obisk predsednika komiteja za delo s sredstvi v lasti občanov pri izvršnem svetu SRS, Vlada Klemenčiča v naši občini, kaže na pomembnost razvojne poti obrti v samoupravni socialistični družbi. Dinamični gospodarski razvoj s težiščem na industrializaciji in urbanizaciji je vsekakor povzročil velike strukturne spremembe. Ena teh sprememb je povečanje deleža sekundarnega sektorja v sestavi gospodarstva, v tem procesu se je znašla tudi obrt. Načrten razvoj industrije, zlasti predelovalne, v naši občini vsekakor terja preusmeritev k specializaciji in kooperaciji. Obrtnik se lahko na trgu pojavlja s svojo proizvodnjo specializiranih dobrin v majhnih količinah, vendar ne smemo gledati samo iz tega stališča, ampak je obrtnik tudi porabnik proizvodov industrije pri vzdrže- vanju raznih industrijskih proizvo- dov za pokrivanje zelo različnih potreb prebivalstva. Ali pa poglejmo na področju storitvenih dejavnosti. Pomanjka- nje storitev povzroča zametavanje dobrin, katerim lahko podaljšamo ,,življensko dobo" z rednim strokovnim vzdrževanjem. Vedno večja poraba in z razvojem živ- ljenjske ravni nastajajo vsekakor tudi vedno večje potrebe po storit- veni obrti. Kaj pomeni obrtnik in pomen razvoja storitvene obrti v občini običajno človek ugotovi šele takrat, ko rabi. To so poklici v ,,živem". Obrt je praktično zasto- pana v vseh panogah človekovega udejstvovanja." KAKŠEN PROGRAM IMA ONPZ „PANORAMA" PTUJ? ONPZ ,,Panorama" Ptuj se bo s svojimi člani vključila v razvoj, ko bo izdelan dokončni razvojni pro- gram. Skupščinao občine Ptuj je dala izdelati pri Inštitutu za regio- nalno ekonomiko in socialni razvoj ,,Studijo o razvoju malega gospodarstva", delo spremlja posebna komisija, v kateri sta tudi zastopnika ONPZ ,,Panorama" Ptuj in Združenja samostojnih obrtnikov občine Ptuj. Novi razvojni program mora vsekakor biti usklajen s potrebami v občini, ločeno storitvena in proizvodna ' dejavnost. Člani zadruge — kooperanti obrtniki smatrajo, da je študija močna usmeritev in vsekakor osnova za konkretno programira- nje razvoja. Panorama Ptuj bo nadaljevala s pričetim lastnim razvojnim programom ter vedno bolj iskala in posredovala določene kontakte v organizacijah združe- nega dela in temeljnih organiza- cijah združenega dela v ptujski občini, kar je bilo do sedaj močno opuščeno. Temeljni sistem uprav- ljanja in vodenja zadruge smo uskladili z zakonom o združenem delu v samoupravnih aktih. Osnovni element organizacijske strukture zadruge je združeno delo delavcev zadruge in članov zadruge — obrtnikov kooperantov, ki pri tem izpolnjujejo predvsem dogovorjene medsebojne odnose v cilju skupnih interesov. Osnovna tendenca je širjenje poslovanja, tako po obsegu kot po kvaliteti, zato je tudi osnovni razvojni pro- gram zadruge, ki določa razvojno politiko zadruge in sicer: — pridobivanje novih članov, — večanje obsega poslovanja in sodelovanja s člani zadruge, — delitev dela, — utrjevanje poslovnih odnosov, — iskanje možnosti pridobivanja novih kupcev, — ustanovitev pogodbenih orga- nizacij združenega dela oz. lastni obrat. Realizirati ta program v celoti vsekakor ni možno že naslednje leto, vendar storjeni so prvi koraki, ko vemo kaj hočemo in kaj je družbeno potrebno in koristno. Na zaključku bi hotel reči, da nezadostni razvoj obrti je resna ovira za razvoj temeljnih nosilcev družbene proizvodnje, ker jih mnogokrat sili v negospodarske rešitve s tem, da ustanavljajo in vzdržujejo drobno proizvodnjo iz sestavnih delov in elementov. Delitev dela je vsekakor osnovni element za večjo proizvodnost, kakovost družbenega proizvoda in s tem večji dohodek, kakor tudi standard delovnega človeka." JB 29. novembra nov dom gasilcev Gradnja doma gasilcev v Ptuju intenzivno poteka. Kot se predvi- deva, bo dom zgrajen do praznika republike, to je do 29. novembra. V maju so se pričela vsa zemeljska dela, danes pa dobiva dom že svojo pravo podobo. Prepotreben gasilski dom gradijo delavci temeljne organizacije združenega dela Gradnje iz Ptuja z nekaterimi svojimi kooperanti. Celotna inve- sticija znaša okoli II milijonov di- narjev, investitor del pa je požarna skupnost. Poleg zidarskih del pa v novem domu gasilcev potekajo tudi druga dela in sicer obrtniška in instalacij- ska. V objekt je bilo doslej vgraje- no več kot 80 ton armature in več kot 1000 kubičnih metrov betona. Dela potekajo po načrtih, kajti delavci so na objektu od 6. do 18. ure. Torej pričakovati je, da bo dom svečano odprt 29. novembra letos. Gasilski dom bo kmalu pod streho. Besedilo in slika: zk TEDNIK — 6. oktober 1977 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 o VPRAŠANJU OTROŠKEGA VARSTVA V PTUJSKI OBČINI V Ptuju je bila 28. septembra razširjena seja izvršnega odbora predsedstva OK SZDL, ki so jo namenili predvsem razpravi o problematiki otroškega varstva v občini Ptuj. Čeprav smo v zadnjih letih vložili že veliko družbenega denar- ja v novogradnje in adaptacije vzgojno varstve- nih ustanov, nas na tem področju Se vedno spremljajo številne težave, ki jih čuti predvsem zaposlena žena — mati. Med novozgrajenimi vrtci moramo v zadnjih letih predvsem omeniti dva v Ptuju za 245 otrok, v Budini za 60 otrok, v Gorišnici za 50, v Dornavi za 70, dozidava v Kidričevem za 40 otrok, v Vitomarcih za 20 najmlajših krajanov in z adaptacijo stavbe med vrti se je zmogljivost povečala za 20 otrok. Tako imamo danes v skupno 48 oddelkih vključenih 1064 otrok, v Ptuju pa še 230 nerešenih proSenj in 20 v Kidričevem. Pri skupnosti otroškega varstva v Ptuju so se v zadnjih dveh letih tudi veliko dogovarjali o možnostih organiziranega varstva otrok pri tu- jih družinah, ki pa ga zaradi izredno drage obli- ke tega varstva in malega števila otrok v eni skupini (največ do pet, v skupini v VVZ pa je povprečno 21 otrok) doslej še niso mogli organizirati, čeprav je znano dejstvo, da je že doslej marsikateri otrok v oskrbi pri drugi družini. V preteklih letih je bilo tudi veliko dogovorov z združenim delom v zvezi s sofinanciranjem gradnje novih zmogljivosti, kar bo potrebno storiti še letos in v začetku prihodnjega leta, da bi lahko zbrali potrebna sredstva za načrtovani vrtec v Ptuju, ki je v programu za leto 1978. V letošnjem letu so v KS Cirkovce s pomočjo skupnosti otroškega varstva zgradili vrtec za 40 otrok, ki že deluje, na Potrčevi 9 v Ptuju pa so znatna sredstva vložili tudi za adaptacijo vrtca v katerem domuje 100 otrok. V končni fazi so tu- di pripravljalna dela za začetek gradnje vrtca v Turnišču za 120 otrok, ki bi ga predali svojemu namenu že v začetku prihodnjega leta. Potreba in želja po organiziranem varstvu otrok pa ni nič manjša še v Lovrencu na Dr. polju, v Rogoznici, Markovcih, Desterniku, Grajeni in na Vidmu. V precej živahno razpravo se je vključilo večje število vabljenih predstavnikov družbe- nopolitičnega življenja v občini in članov 10 predsedstva OK SZDL, saj omenjena problematika zadeva sleherno družino, pred- vsem pa mlajše, ki so si že ali si šele ustvarjajo skupno življenje. V razpravi je bilo še posebej povdarjeno kolikšnega družbenega pomena je dobro organizirano in pripravljeno otroško varstvo in ravno združeno delo bo moralo biti tisto, ki bo v to področje vlagalo še več, dobivalo pa nazaj z večjo produktivnostjo delavke-matere, ki ji ne bo vsak trenutek potrebno razmišljati kje je in kaj dela njen otrok, ko je sama na svojem delovnem mestu. Pomembne naloge ima na tem področju tudi samoupravna stanovanjska skupnost in nenazadnje vsi delovni ljudje in občani, ker bomo le z maksimalnim angažira- njem razpoložljivih sredstev v iskanju novih vi- rov ter vsestranskim vključevanjem uporabni- kov v samoupravno planiranje in odločanje — kdo je najbolj upravičen in potreben za sprejem v vrtec, v doglednem času vsaj v osnovi rešili problem otroškega varstva. Razpravljalci so se dotaknili tudi vprašanja počitniškega doma v Biogradu na morju, ki mora postati širša družbena potreba in skrb, organizacije dela v vzgojno varstvenih ustano- vah, kadrovskih vprašanj in tudi pravilnika o sprejemu otrok v vzgojno varstveno ustanovo na katerega so imeli tudi nekaj pripomb. Dan je bil celo predolg, da bi morali sprejemati otroke v varstvo na osnovi javnega razpisa. Na osnovi razprave bodo izdelali tudi sklepe in stališča, ki naj bodo napotilo za nadaljne reševanje vprašanja otroškega varstva v ptujski občini, ki predvideva, da bomo lahko do leta 1980 sprejeli v organizirano varstvo 1600 otrok. m. šneberger KATERE SORTE SEMENSKE PŠENICE BOMO IZBRALI? Jesen je tu in z njo začetek setve ozimnih žit, zato kmetijske proizvajalce prav gotovo zanima, katere sorte semenske pšenice so na razpolago za nakup v naših poslovalnicah. Z ogledom zalog semenske pšenice, ki so na prodaj v poslovalnicah KK Ptuj, obra- ta Kooperacije, KZ „Dravsko polje" Lovrenc je ugotovlje- no, da so le-te dobro založene s semenskim mate- rialom in mineralnimi gnojili za jesensko setev. V prometu so razne inten- zivne sorte semenske pšenice, kot so Zlatna dolina, Libellu- la, Leonardo, Sava, Drina, Partizanka, Novosadska rana 2, ki so primerne za dobra in sredno dobra tla z izdatnim gnojenjem. Navedene sorte so rane sorte bela ali rjava golica, nizke rasti, kar je zelo ugodno proti poleganju, le sorta Leonardo je srednje visoka. Poslovalnice imajo v prometu tudi seme ozimnega ječmena, sorte Ager, rži pa skorajda ni v prometu. Za rž ni povpraševanja, ker jo privatni kmetijski proizvajalci pri nas vedno bolj opuščajo, družbeni sektor pa jo seje predvsem zaradi proizvodnje rženih rožičkov za tovarno zdravil Lek Ljubljana. S proizvodnjo semena se laliko ukvarjajo le organi- zacije združenega dela, ki so vpisane v register in morajo za to izpolnjevati predpisane po^je — od določene veliko- sti površin (za žita mora imeti najmanj 75 ha zemljiš- ča) do strokovne in zdrav- stvene kontrole nad pridelo- vanjem. Iz Semenarskili informacij Kmetijskega inštituta Sloveni- je je razvidno, da so sorte semenske pšenice, ki so bile pridelane potrjene na območ- ju Slovenije na površini 43,353 ha ter so dale skupaj 17.529 mtc semena. Najbolj- še rezultate so dale sorte Leonarda, Novosadska rana 2 in Zlatna dolina od 44,07,; do 48,17 mtc/ha. Pridelovanje semena se vrši pod strokovTK) in zdravstveno j kontrolo v skladu s pravilni- kom o pogojih za pridelova- nje in pra\dlnikom o enotnih metodždi strokovne kontrole pridelovanja kmetijskega se- mena, ki sta izšla v Ur. listu SRS, št. 36/74. Seme, ki je v prometu mora biti torej zdravo in mora ustrezati kakovostnim normam kmetijskega semena, ki so objavljene v Uradnem Ustu SFRJ, št. 55/75. Pro- daja semena se lahko vrši le v originalni embalaži dodeloval- ca, ki mora biti zaprta ter plombirana tako, da se da ugotoviti, da je seme izvirno pakirano. Zavitek oziroma vreča pa mora biti opremlje- na z deklaracijo. Istočasno pa mora vsako pošiljko kmetijskega semena v prome- tu spremljati deklaracija na posebnem predpisanem ob- razcu. Iz deklaracije so razvidni: a) glavni podatki o seme- nu, kot so vrsta semena, sorta, kategorija, prideloval- ca, številka in datum potrdila o potrditvi semena, številka partije in teža, število paki- ranj, čista teža enega paki- ranja v kg, ime preparata s katerim je .seme dodelano in če je strupeno; b) ugotvljena kakovost o semenu, kot je čistota seme- na v odstotku, vsebina vlage v %, kalivost semena v % absolutna teža 1000 zrn, vsebina plevela v %. zdravst- \'eno stanje, datum do kdaj dodelovalec semena jamči za deklarirano kakovost. Obvezna menjava semena p"i nas sicer ni določena s predpisom. Vsem kmetijskim proizvajalcem pa po vzgledu družbenega sektorja priporo- čamo, da za vsako setev nabavijo zdravo, potrjeno sormo seme, kar se bo ob dobrem gnojenju prav gotovo bogato poplačalo z obilnim p-idelkom ob žetvi. Cena semenske pšenice v poslovalnicah na območju naše občine se giblje od 5. do 5.50 din kg glede na sorto. Marija Ljubeč, ing. agr. V delovni organizaciji »Merkur":; Enotna odločitev za vključitev v SOZD „Emona" Zaposleni v delovni organizaciji ,,Merkur" so se na referendumu 98-odstotno izrekli ,,za" vključitev v SOZD ,,Emona". Dobro poslovno sodelovanje, predvsem pa stremljenje, da se neposredno srečata proizvajalec in trgovec in da se pokrijejo interesi ter potrebe domačega območja; so vodili k omenjeni odločitvi. Intenzivne priprave na vključitev so tekle že od meseca maja in so dobile sklep na referendumu, ki je bil 29. septembra. Pomembno pa je poudariri, da je odločitev združena s hotenji, da se dosežejo skupni družbeni cilji. Iz predloga družbeno-ekonomske utemeljitve za združitev v SOZD ,.Emona", izhaja, da se bo z združevanjem novih delovnih organizacij v SOZD ,,Emona" v temeljih dosegalo uspešnejše in obsežnejše povezovanje s proizvodnjo na eni strani in potrošniki na drugi strani: To pa pomeni v nadaljevanju nove možnosti specializacije in delitve dela med že združenimi in na novo vključenimi delovnimi orga- nizacijami v SOZD in združevanja sredstev za nove investicijske naložbe itd. Vključitev v SOZD" je pomembna tudi za to, da se z združevanjem dela in sredstev dosežejo boljši rezultati živega in minulega dela in podobno. Ekonomski in družbeni cilji združitve bodo vidni že v tekočem srednjeročnem obdobju; tudi srednjeročni program razvoja, predvsem program investicij in vlaganj v razširjeno reprodukcijo bo v istem obdobju že tekel v okviru SOZD-a., Bistvena značil- nost združitve pa se bo odrazila tudi v novi kvaliteti prodaje blaga in tudi sami ponudbi le-tega. MG DAN PIONIRJEV V znamenju priprav na proslavo 35-letnice pionirske organizacije Vsak jubilej je vedno znova priložnost za razgrnitev prehojene poti, povezan s številnimi mgnimi obdobji, napotki za prihodnost Jugoslovanski pionirji bodo 35. jubilej svoje oreanizacije proslavili v letu velikih Titovih in partgskih jubilejev. Prvi kongres Udruženega saveta antifašistične omladine Jugoslaviie, ki je bil v dneh od 27. do 29. decembra 1942 v Bihaču, se šteje kot rojstni datum jugoslovan^e pionirske organir zacije. Ustanovnega kongresa so se udeležili tudi pionirii-borci parti- zanske vojske. Pionirski kamen v poti našega razvoja je neprecenljiv in bogat, podan z neštetimi ^omeniki, ki io neunič^rv zaklad, iz katerega črpajo novi rodovi znova in povsod nove moči za svoje akcije, ki so sestavni del širših družbenih stremljenj. Odredne pionirske konference, ki so jih pionirji oripravili ob ivojem prazniku - 29. septembru, so poleg ostalega nosile tudi obeležje priprav na proslavo 35-letnice pionirske organizacije; pionirji pa so na njih izvolili tudi svoje delegate, ki jih bodo zastopali na občinski pionirski Pevski zbor OŠ T«ieta Žnidariča iz Ptuja ob nastopu v letošnjem jubilejnem letu Foto: Langeiholc konferenci, ki bo predvidoma v mesecu oktobru. Pionirska oi^anizacija je danes množična organizacija otrok. „Biti danes pionir - pomaii: biti dober tovariš, solidaren, biti dober učenec, torej delati več, boljše, samostojnejše, preudamgše, orga- nizirano in disciplinirano; tako rekoč samoupravno, s svojo in združeno voljo vseh pionirjev, z ljubeznijo do svoje domovine in vseh njenih delovnih liudi" MG „Srečen otrok v zdravem okolju" Letošnje geslo tedna otroka "srečen otrok v zdravem okolju" je zadolžilo vse nosilce družbenih naporov za zagotavljanje pogojev za zdrav razvoj vseh otrok, da v svojih sredinah pregledajo vse dosedanje akcije, ki so se zrcalile v različnih oblikah v široki družbeni skrbi za otroka in ustvarjanju pogojev za nemoten vsestranski razvoj otrokove osebnosti. Se posebej je koordinacijski odbor pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije opozoril na to, da je treba teden otroka prikazati kot delovni dogo- vor za vse bodoče akcije s tega področja in da je v socialistični samoupravni Jugoslaviji družbena skrb za otroke sestavina njene skupne politike. Vse akcije pa naj izhajajo iz hotenj, da bi se naj leto 1979 v svetu proglasilo kot ,,leto otroka". ,,Teden otroka'" ni samo teden, ko bomo z organizirano in mno- žično akcijo opravili pregled; je tudi čas, ko bomo s konkretnimi programi in akcijo začrtali mnoge poznejše naloge, ki bodo našle svoj odmev v bližnji ali daljni prihodnosti. Naj bo vzpodbuda za boljše delo in novo ustvarjalnost vseh prizadetih družbenih dejav- nikov. Takih in podobnih akcij pa se bomo v teh dneh lotili tudi v ptujski občini. MG Najmlajši v Kidričevem želijo razvijati šport in rekreacUo. Foto: K. Zoreči Prvi krajevni praznik v znamenju Titovih In partijskih jubilejev Dornava V spomin na tragični dogodek iz NOB, ko je gestapo 10. oktobra 1944 obkolil Cuševo domačijo v Mezgovcih, znano partizansko po- stojanko in se strašno znesel nad njenimi prebivalci, so se v krajevni skupnosti Dornava odločili, da 10. oktober postane praznik krajevne skupnosti Dornava. Člane Cuševe družine so Nemci odpeljali v zapo- re in internacijo; Dragutina CuSa pa so po mučnih zasliševanjih v Gradcu obglavili. Praznovanje prvega krajevnega praznika, kot nam je povedal Tone Velikonja, predsednik KK SZDL Dornava, bodo strnil pod naslov praznovanja Titovih in partijskih jubilejev; celotno praznovanje pa bo prežeto s pregledom dosedanjih uspehov v razvoju krajevne skup- nosti in bodočih načrtov. Osrednja slavnost ob priložnosti praznova- nja 1. krajevnega praznika bo v nedeljo, 16. oktobra ob 10. uri na dvorišču požgane domačije v Mez- govcih, kjer bodo tudi odkrili spo- minsko obeležje. Spominsko plo- ščo bo odkril Franc Bezjak, prvi predsednik OF v Mezgovcih. V okviru programa bodo ob tej pri- ložnosti nastopili tudi pionirji os- novne šole ,,Dr. Franja Zgeča", mladi OO ZSMS Dornava in člani prosvetnega društva ,,Ignac Zgeč" Dornava, delegacije ZB NOV, mladih in pionirjev pa bodo obi- skale spominska obeležja krajevne skupnosti in nanje položile vence. Aktivnosti, ki bodo potekale skozi ves teden, od 9. do 16. oktobra, bodo nosile značaj praznika. Krajevna skupnost Dornava va- bi, da v čim večjem številu obiščete prireditve in proslave v sklopu krajevnega praznika. MG 4 - DELEGATSKA SPOROČILA 6. oktober 1977 — TEDNIK 25 let zvestobe gledališkemu odru Mladega, komaj 16-letnega fanta so prvič obsijale odrske luči v Selni- ci, leta 1952 in vse do danes se jim ni izneveril. Ostal je zvest soju reflektor- jev, ostal je zvest odrski besedi, ki mu je poleg trdega dela v sluibi in na druibenopolitičnem področju, pomenila delček tistega, kar ga je sprostilo in mu dajalo osebno zadovoljstvo. IGRALSTVO je, kljub temu, da je ' amatersko, jemal toliko resno — kot sleherno drugo delo, ki se ga MIRKO VA UPOTiC loti zavzeto, odgovorno in nadvse poirtvovalno. Četrt stoletja je v življenju člove- ka doba, ko preživi otroštvo, ko se odloči za svojo življenjsko pot, si ustvari družino. Pomeni vrsto odločujočih korakov na osnovi ka- terih si gradi ali pa tudi ruši svojo bodočnost. 25 let odrskega dela pa k vsemu temu doda še neizmerljivo odpove- dovanje prostemu času, ure, dneve in mesece prebite v zatohlih prosto- rih garderob, vaj v nezakurjenih dvoranah, učenja besedila doma in tisti prijetni občutek, ko se je dvig- nila zavesa in ko so utihnile besede gledalcev v dvorani, ko je nekaj mesecev dela končno dobilo podo- bo gledališke predstave ... Ta hip je vse iX)zabljeno. Človek zaživi s svojim odrom, ki ga ima tako rad, s soigralci kreira predstavo, ki mu ta trenutek pomeni del življenja, del tistega čemur je posvetil toliko lju- bezni, kot je lahko posveti samo mati svojemu otroku. In tak je Mirko VAUPOTlC, skromne, vendar s polno mero od- govornosti na svojem delovnem mestu vodje podružnične osnovne šole na Grajeni, predsednik zbora delegatov v tej krajevni skupnosti, nepogrešljiv v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih in- teresnih skupnostih, vedno priprav- ljen pomagati kot mentor — režiser dramskih skupin na Vidmu, pri Lo- vrencu, na Selah in v Stopercah. In tak je, kot umetniški vodja dram- ske skupine PD na Grajeni, kjer je pod režiserskim vodstvom svoje že- ne Marije, ustvaril nič koliko uspe- šnih gledaliških likov. Tak je, ko je iz sezone v sezono zvest gledališkemu odru v Ptuju, na ka- terega je prvič stopil v letu 1965. Mirko VAUPOTlC, ki z jutriš- njo predstavo ,,Velika ljubezen" praznuje svojo 25-letnico gledališ- kega dela, se je rodil 23. oktobra 1937 leta v Gočovi pri Lenartu v Slovenskih goricah. Po končani osnovni šoli in nižji gimnaziji, se je kot dijak srednje kmetijske šole v Mariboru še intenzivneje vključil v amatersko gledališko ustvarjanje, ki ga je nato nadaljeval v Jarenini, pri Juriju ob Pesnici in v Grajeni od leta 1963. Dve leti pozneje pa je vpisan tudi kot stalni član ptujske- ga gledališča. V minulih 25 letih je Mirko VAUPOTlC ustvaril na gledališ- kem odru prek 50, v glavnem večjih vlog, ki jih je vse odigral z enako mero ljubezni do gledališkega odra. Ko smo ga povprašali katerih se najbolj spominja, se je težko odlo- čil za izdvajanje katere koli izmed njih. Takole pravi: ,,Vsaka gledališka vloga mi je pomenila tisti trenutek odgovor- nost do soigralcev in režiserja, do zvestega gledališkega občinstva, ki pomeni igralcu največ. Njegov spontani aplavz na koncu predstave je največje plačilo, ki si ga človek pri tem amaterskem delu lahko želi. In ravno zato ne bi smelo biti predstave v katero ne bi vložil vse kar zmoreš, samega sebe v tej ali oni podobi." Mirko VaupotIČ v vlogi plemiča Pauleta v delu Maria Stuart Kljub temu pa se tovariš Vaupotič rad spomni pastorja HAI.A v ,,Lovu na čarovnice" in režije Pranja Potočnika, MARTI- NA v Razvalini življenja, DR. HARVESTRA v Svetem plamnu, HARRVA v Namišljenem zdrav- niku očeta VERDENA v Poti do zločina, PETRA v Pohujšanju in nič manj nima rad svoje jubilejne vloge PETRA v Veliki ljubezni, ki jo režira Peter Malec. Ob jutrišnjem jubileju ti, dragi soigralec MIRKO — iskreno česti- tamo in želimo, da bi ti teh 25 minulih let v gledališču, dalo novih moči in novih spoznanj, da je oder ljubezen, ki se ji ne moreš odreči, zato mu bodi zvest še naprej in VZTRAJAJ! TVOJI SOIGRALCI Svinina je - svinine ni Prav pred meseci, ko smo posneli pričujočo sliko, je bUo v naših ' mesnicah veliko pomanjkanje svinine. V zadnjem času se sicer na j prodajnih mizah naših mesnic svinina sicer češče pojayija, vendar po nič j kaj »prikupnih" cenah. Q) pogledu na zavaljene odojke se ne pocedijo dine samo ljubiteljem svinjskih specialitet, temveč so se vznemirili tudi pujski pred foto kamero, morda pa tudi zaradi tega, ker je pomanjkanje mpsa in bodo morali zato ,»pospešeno živeti" nekaj mesecev, da bo njihovo sočno m^so čimprej po »^nastni" ceni na vdjo potrošniku v mesnicah. besedilo: F. Meško dika: K. Zoreč GLASOVI 12 DELEGATSKE BAZE Zakaj nismo bili obveščeni Ne le jaz, temveč vsak s katerim sem govoril, smo bili naravnost ogorčeni v soboto 24. septembra popoldne, ko na celotnem območju Ptujskega polja in spodnjih Haloz ni bilo elektrike. No, skraja smo se še tolažili, da do neposrednega prenosa finala evropskega košarkarskega prvenstva med Jugoslavijo in ZSSR, bodo že popravili okvaro, žal pa ni bilo nič. Tisti, ki imamo tranzistorje smo napeto poslušali radio Ptuj, če bo morda po radiu kako obvestilo, zakaj ni toka in do kdaj ga ne bo. Čakali smo in čakali, vendar zaman, niti toka, niti nobenega obvestila. Bili smo grdo prikrajšani za pomemben športni dogodek. Zato v imenu mnogih sprašujem Podjetje za distribucijo električne energije, TOZD Elektro Ptuj, zakaj vsaj niso prizadetih potrošnikov v soboto, 24. septembra obvestili po radiu, da ne bo toka in do kdaj ga ne bo, če že niso mogli odstraniti okvare. Mislim, da bi morala to biti vsaj minimalna dolžnost in odgovornost do potrošnikov. K. S. Zavrč Nepravilen odnos do strank Odgovor skupnosti za zaposlovanje na pismo, objavljeno v Tedniku št. 36 Tov. Tereza Petrovič je bila od 15. avgusta do 5. septembra na rednem letnem dopustu. Mislimo, da je bilo to zelo očitno iz časa njenega prihoda oz. odhoda iz skupnosti (tov. J. K. ali mislite, da bi lahko delavec tako predrzno kr- šil delovno disciplino?). V tem času jo je nadomeščal referent v sobi štev. 2, ki se sicer ukvarja z zaposlovanjem moških. Stranke o odsotnosti referenta obvestimo s sporočilom na vratih, pa še referent, ki nadomešča večkrat opozori čakajoče, kje naj se oglasijo, ker sporočilo na vratih včasih kdo odstrani, kar se je, kot kaže, zgodilo to sredo. Službeno odsotnost zabeležijo uslužbenci skupnosti v knjigo odsotnosti, privaten odhod pa dovoli vodja enote. Referent v sobi štev. 2 je bil tega dne prisoten ves čas uradnih ur dopoldan in popoldan. Ženske, ki so kot pravite, čakale pred sobo štev. 2 so prav gotovo vedele, da ta dan sprejema vse stranke referent za moške, sicer ne bi čakale pred temi vrati. Naj povemo še to, da zaradi čakanja 40 ali tudi več minut, stranke ne bi smele negodovati, ker referent, ki mora na primer prijaviti novega iskalca zaposlitve, porabi za to delo 20 minut. Skupnost za zaposlovanje Maribor Vodja enote Ptuj Samo do pol treh Ze nekako od sredine julija pa vse do danes visi na vratih trgovine v Apačah listek, ki označuje odpiralni čas. Na listku piše: "Odprto vsak dan od 7 — 14,30, v soboto od 7 — 12. ure". Večina občanov nad tem odpiralnim ča- som ni najbolj navdušena. Zakaj? Za kmeta, enako polkmeta je popoldanski čas še krepko dela- ven, zlasti v poletnih in jesenskih mesecih. Pri kmečkih opravilih je navadno najbolj vroče prav popol- dne, ljudje so žejni in marsikateri bi rad delavcem postregel z osve- žilno pijačo, vendar je trgovina že zaprta. Ce slučajno nimaš časa nabaviti do pol treh, moraš pač iti kupit potrebno pijačo kam dru- gam. Naj še povem, da je v poletnih mesecih v tej trgovini precejšen promet in bi bil še mnogo večji, če bi bilo podjetje za to zainteresi- rano in bi imeli trgovino odprto do večera. Problem bi lahko bil rešen z namestitvijo še ene prodajalke v trgovini, saj dve trgovki ne moreta imeti trgovine odprte non-stop. Kot sem že zapisal, vaščani niso najbolj navdušeni nad sedanjim odpiralnim časom, pa tudi trgov- sko podjetje bi moralo bolj upo- števati želje potrošnikov, za kar pa ima trgovina v Apačah gluha uše- sa. No, jesen bo kmalu mimo, dnevi so vedno krajši in ta prob- lem bo skozi zimo izginil kar sam od sebe! Kako bo prihodnjo pom- lad? Danilo Klajnšek, Apače Kdaj bo urejeno odlagališče smeti? Oddelek za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj je letos maja prejel pismo z naslednjo vsebino: ,,Podpisani vaščani Dornavske ceste, Brstja (Rogoznice) se obračamo naslovu v zvezi z ureditvijo kurjenja odpadnih smeti v gramozni jami Rogoznica. Prosi- mo, da v najkrajšem času uredite tako, da bo v našem okolju zopet znosno življenje. Vsak dan gori s plamenom, ali pa tli žerjavica in se širi neznosni smrad in dim, ki se velikokrat razširi po okolici, da skorajda ne vidi sosed soseda. Tu- di v stanovanju nimamo nič boljšega zraka, ker se vse to zagri- ze v obleko, posteljnino in stene, da se ne da več prezračiti. Misli- mo, da nadaljnji komentar ni potreben, ker tudi čebele, ki so v tem predelu, umirajo. Prosimo, da nas o rešitvi zadeve obvestite, prek javnega sredstva obveščanja, to je prek Radia Ptuj. Vas lepo pozdravljajo zadimljeni vaščani nekdanje čiste Rogoznice!" Odgovor na navedeno pismo občanov sta dala načelnik oddelka za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj, Jože Boto- lin in Matevž Cestnik iz Komunalnega podjetja Ptuj. Tovariš Botolin je povedal, da so kljub temu, da v prvem hipu ne bi mogli najti opravičila za tako dolgo urejanje tega perečega vprašanja, obstajali problemi, ki jih ni bilo moč rešiti v krajšem ča- su. Največja težava je bila najti primerno lokacijo za odlagališče smeti ptujske krajevne skupnosti. Po raznih variantah, ki niso bile sprejemljive, so se krajevna skup- nost Ptuj in strokovne službe skupščine občine odločile za seda- njo odlagališče. Povedal je, da jih je gradnja HE SD2 našla nepripravljene, saj zahteva preselitev odlagališča precejšnja sredstva, ki so jih investitorji HE SD2 sedaj zagotovili. Tako sedaj ni več ovir za ureditev odlagališča. Le-to mo- ra biti urejeno tako, da ne bo onesnaževala okolja, kar je zajeto tudi v vseh upravnih dovoljenjih, ki so bila izdana upravljalcem gramoznice, kjer je odlagališče. Komunalnemu podjetju Ptuj. Vzdrževanje te gramoznice pomeni tudi povečanje stroškov, kar z drugimi besedami pomeni, da bo ocena za odvoz smeti večja, vendar bo odvoz tudi bolj učinkovito organiziran. Zemljišče je investicijski objekt, je dejal Matevž Cestnik, in je kot tak potreben celotnega investicijskega postopka. V tej zvezi je komunalno podjetje Ptuj, potem ko so urbanisti določili lokacijo, predlagalo upravni postopek, v katerem bi se naj določili vsi pogoji glede uporabe in urejanja odlagališča. Odlagališče bo ograjeno z mrežo, tam bo neprestano buldožer, ki bo zasipa- val in planiral, odlagališče pa bo tudi komunalno urejeno (voda, elektrika). Organizirana bo tudi dežurna služba, ki bo skrbela za urejenost odlagališča. Ko bodo izpolnjeni vsi ti pogoji bo odlagali- šče ustrezalo vsem predpisom in tako ne bo več pritožb s strani občanov. Odlagališče bo dokončno urejeno v dveh, treh mesecih. Oba sogovornika sta v razgovo- ru omenila tudi to, da so občani sami za marsikaj krivi, saj je v občini polno črnih odlagališč, ki pomenijo še večje onesnaževanje okolja kot centralno odlagališče. Pa tudi mnogi posamezniki so kri- vi požarov na centralnem odlagali- šču, ker je lahko vsak pripeljal tja smeti, ni pa bilo nobenega nadzora. Naj zaključim razgovor z besedami Jožeta Botolina: ,,Pri vseh dosedanjih, pa tudi bodočih oblikah odlaganja smeti bi lahko dosti prispevali občani sa- mi, če bi svoj odnos do varstva okolja ne Scuno deklarativno in v besedah, temveč tudi v praksi izvajali!" Nevenka Dobljekar Za kvalitetnejše delegatsko gradivo V dneh od 30. septembra do 1. oktobra je bil na gradu Staten- berg pri Makolah zanimiv semi- natj na katerem so delavci občinskih upravnih organov obči- ne Slov. Bistrica in tudi funkcio- narji drugih družbeno-političnih organizacij, ki posredno ali nepo- sredno sodelujejo pri pripravah gradiv za seje skupščine clružbe- no-politične skupnosti in samo- upravnih interesnih skupnosti. Na seminarju je sodeloval tudi Dušan Rebolj iz Ljubljane, ki je posvetil posebno pozornost pri- pravam delegatskih gradiv in povzetkov, pripravam sestankov m njihovemu vodenju. Seminar je dal dobra napotila, na udeležencih pa je, da prido- bljeno znanje in napotke tudi v lastni praksi uresničujejo. Če bo tako, potem bodo neposredni proizvajalci bolj konkretno ob- veščeni, kratko in jedrnato, naše sestankovanje pa bo mnogo krajše. V. Horvat Kmet mora segati po napredku! Ljudje ga poznajo v glavnem kot izredno pridnega in delovnega kme- ta, kooperanta in aktivnega druibenopolitičnega delavca. Prav zaradi tega smo se napotili na njegovo domačijo v LeSju. In kmalu je stekel razgovor: ,,Ko sem pred približno 18 leti začel samostojno kmetovati, sem bil še zaposlen v obratu za koopera- cijo kot pospeševalec. Želel sem se temeljito posvetiti kmetijstvu pa tudi zmogel nisem več opravljati obeh dolžnosti. Službo sem pustil ter se posvetil zemlji in živini. Ta- koj sem začel s kooperacijsko vzre- jo telet. V začetku sem jih sprejel v svoj hlev 50, pozneje pa sem to šte- vilo povečal na ICK) tudi do 110. No, razen tega sem imel še svojo lastno živino, od 5 do 10 krav molz- nic." Ali imate pri nabavi krme, pri plasiranju poznejših pridelkov, pri odkupu živine in mleka morda kak- šne težave? ,,Vsekakor. Največja težava je prav slaba krmna baza, zaradi česar je bilo treba precej osuševa- nja. Druga pomanjkljivost pa je razdrobljenost parcel. Nekaj sem jih s sosedi že zamenjal pa to še ni dovolj. Z odkupom samim ni po- sebnih težav, to dobro teče. No, na cene kmet težko vpliva. Kar pa se tiče kooperacijske vzreje je tukaj minimalni zaslužek, če pa človek dela to z dušo in telesom leto za le- tom, potem se nekaj le nabere. Tu- di odkupna mreža za mleko je pre- cej dobro urejena, čeprav poteka še pobiranje na kante. Ko bo vse so- dobneje urejeno, ko bo pobiranje v cisiernah in hladilnicah bo to še boljše. Pri mleku nastaja dandanes drug problem. Gotove več ali manj zna- ne mlekarne v Evropi so začele uva- jati sistem vračanja mlečnih proiz- vodov namesto denarja. Menim, da ne bi bilo nič napačnega, če bi tudi mi pravilno pristopili k temu nove- mu sistemu, tako bi pričeli reševati problem hiperprodukcije mleka, ki se pojavlja. Ce bi kmet, ki pridela mleko dobil od mlekarne za vračilo nekaj sira ali masla, po proizvodni ceni seveda, bi to pomenilo precej. Povečala bi se potrošnja pa še od- kup bi poživeli." Ste kmetje sedaj zadovoljni z od- kupno ceno živine? ,,V zadnjem času se je cena sicer malo popravila. Vendar pa je vse odvisno pač od proizvodnih stroš- kov, kako se pač posamezni kmet znajde in potrudi. No, v glavnem je to še kar urejeno." S tem ko stopite v kooperacijski odnos imate že zagotovljen odkup? ,,Jaz imam kooperacijski odnos na dva načina. Prvi je vzreja telet, ki so last obrata za kooperacijo. Tukaj je določena posebna marža, za kilogram prirasta dobiš 4 kg kr- mil itd. Imam pa tudi kooperacij- sko vzrejo bikov. Vzredim do 10 bikov. Ce so vsi biki moja last, jih vzrejene prodam po dnevni ceni, če ne pa naredim finančni obračun ali pa se dogovorimo za ceno na prira- stek. V obeh primerih je za oba partnerja zanimivo in prikupno." Kaj pa krmila, ki jih rabite sami za svojo lastno živino? ,,V glavnem za vso lastno živino pridelam svojo krmo. To je seno, travna silaža, koruzna silaža in pa koruza. Dokupujem le razne kon- centrate, kot je Bobisal pa Rudnin- ka, sol in podobno." Viktor Pislak iz Lešja pri Majšper- ku Ce ni skrivnost, bi v kratkem predstavili svoje imetje? ,,Imam okoli 10 ha obdelovalne zemlje z 4 ha travnikov. Imam hlev s 16 stojišči za molznice, boks za 1(X) telet, kapaciteta vseh mojih silosov je nekaj čez 2(X) kubnih me- trov, štirje kmetje imamo svojo strojno skupnost, tako posedujemo celotno linijo za spravilo koruzne silaže in travne silaže. Imamo trak- tor, nakladalko, vakumski sesal- nik, kosilnico, razne priklope in podobno. Mehanizirani smo zado- voljivo." Pa vas je dovolj pri hiši za tako veliko posestvo? ,,Precej mi pomaga žena pa otro- ci, ko pridejo iz šole, drugače si po- magamo takole sosedje med seboj. Zelo dobro se razumemo, so izred- no pridni in gredo z mano vred s ča- som naprej. V naši strojni skupno- sti še ni prišlo do nobenih konflik- tov." Med svojimi številnimi funkcija- mi je gotovo najpomembnejše to, da ste delegat v Zadružni zvezi Slo- venije. Kako vam leži ta funkcija? ,,Sem delegat obrata za koopera- cijo KK Ptuj pri Zadružni zvezi Slovenije. Sem član upravnega od- bora in član komisije za kmetijsko zakonodajo pri Zadružni zvezi. V zadnjem času tam največ razprav- ljamo o organiziranosti kmetijstva, o prilagoditvi z zakonom o združe- nem delu. Stvari še kar dobro teče- jo, v Ptuju sicer iz objektivnih vzrokov malo kasnimo, pa bo že." Kaj menite o kvaliteti in kvanti- teti letošnjega pridelka? ,,Pri nas na njivskih površinah pridelujemo v glavnem koruzo, na travnikih pa seno za silažo. Koruza kaže izredno dobro, kljub toči, tudi sena bo dovolj." Kljub vsem tem dosežkom pa Viktor Pislak meni, da bo potrebno v prihodnje na njegovem posestvu proizvodnjo še povečati, izboljšati, skratka, kljub uspehom, ni zadovo- ljen, kajti ,,zmeraj je treba segati po napredku", nam je dejal ob koncu našega razgovora. Besedilo in slika: M. Ozmec TEDNIK -6. oktober 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Trnovska vas Praznovali so Ko razmišljam, čemu naj dam v poročilu z nedeljskega krajevnega] praznika v Trnovski vasi glavni povdarek, se skoraj ne morem odločiti, i Vtisi iz tega, precej oddaljenega kraja v naših Slovenskih goricah so\ namreč kljub nič kaj prijetnemu vremenu nepozabni. ' Kot smo ie zadnjič poročali, so krajani Trnovske vasi v nedeljo, 2. ■ oktobra svečano proslavili svoj prvi krajevni praznik, posvečen 35. oble- I tniciprvih irtev fašističnega nasilja v tem delu Slovenskih goric in 30-letnici \ uspešnega delovanja lovske druiine Trnovska vas. V ta namen so pripravili I več prireditev, osrednja slovesnost pa se je pričela z odprtjem razstave del! slikarja Julija Ošlovnika, člana DPD Svoboda iz Ptuja. ! Sledilo je svečano zasedanje zbo- ra delegatov in družbenopolitičnih organizacij v KS Trnovska vas. Udeležili so se ga tudi predstavniki SO Ptuj, izvršnega sveta, obč. sveta ZSS in SIS, pogrešali pa smo pred- stavnike iz drugih DPO, ki so bili prav tako vabljeni. Slavnostna govornica Mara Pel- clova, sekretarka KK SZDL Trnov- ska vas je med drugim dejala: ,,Na- ša dolžjiost je, da se z globokim spoštovanjem spominjamo vseh, ki so svoje življenje darovali za svo- bodo. Dolgujemo jim svobodo. Umrli so, da mi živimo. Naše delo je nadaljevanje njihove nasilno pre- trgane poti. Skozi nas govore in od- mevajo po teh poljih, gozdovih in gričih njihova imena." V nadaljevanju je orisala zgodo- vinski razvoj krajevne skupnosti, tako na družbenopolitičnem kot gospodarskem področju. Povedala je, da so krajani že leta 1948 pričeli graditi svoj zadružni dom, vendar so nastale težave zaradi nerazume- vanja ljudi, kar je bila posledica so- vražne propagande, češ, da bo v združenem domu ,,skupni kotel". Zaradi tega je delo zastalo in dom je bil postavljen le v surovem sta- nju. Leta 1953 se je pričela akcija elektrifikacije Trnovske vasi, ki je bila zaključena leta 1956. Vasi so na novo zaživele, ljudje so zame- njali petrolejke z električnimi žarni- cami, tu in tam je zaigral tudi že ra- dio, takrat pravo čudo za te kraje. Leta 1954, ko je bilo organizira- no državno posestvo, se je na nji- vah pojavil prvi traktor. Otroci v šoli so ga obravnavali kot posebno učno enoto, saj je bilo to nekaj povsem novega, namreč spoznanje, da je možno orati tudi brez živine. Kako hitra je bila preobrazba vasi na gospodarskem področju se Krajani Trnovske vasi na slavnostni seji ob svojem prvem prazniku. __________ _ . ^ _____________ ........FQto:JOS lahko prepričate danes, ko le še redkokje srečate živinsko vprego. Krajevna samouprava, ki je iz ti- ste v ljudskih odborih iz leta 1948 prerasla v pravi način demokratič- nega odločanja, je v svoje vrste vključila vse krajane, ki se na zbo- rih občanov zavestno odločajo za vse pomembne akcije. Prepričani smo, sodeč po dosedanjih uspehih, da bo na podlagi skupnega dela, skupnih prizadevanj in včasih tudi odrekanj, prihodnost Trnovske vasi zares prinesla to, za kar si vsi pomembni dejavniki v kraju priza- devajo. Na delo ne bo lahko, vedo vsi, vendar so optimistično razpolože- ni, saj so se v dosedanjih akcijah prepričali, da je večina, razen red- kih posameznikov, vendarle na nji- hovi strani. Pohvale vredno je tudi to, da si v zadnjem času vse bolj prizadevajo v svoje vrste vključiti člane ZSM, ki se bodo prav na ta način usposobili za napredne, sa- moupravni socialistični družbi pre- dane krajane. Na nedeljski svečanosti so se učenci in krajani Trnovske vasi tudi uradno poslovili od dolgoletnega ravnatelja tamkajšnje osnovne šole Nika Šuena, ki je z zaključkom šol- skega leta odšel v zasluženi pokoj in se obenem tudi izselil iz kraja. V zahvalo za njegovo dolgoletno delo pri vzgajanju in izobraževanju mla- dega rodu, so ga imenovali za prve- ga častnega krajana Trnovske vasi. V spomin na svoje ,,Bolfenčane", kot so mu napisali v posvetilo, so mu poklonili sliko z motivom Tr- novske vasi, delo Julija Ošlovnika. Trem najzaslužnejšim družbeno- političnim delavcem: Mariji Kova- čič, Janku Svarcu in Francu Koc- mutu, so podelili priznanja OF za njihovo dosedanje delo, ki pa jim naj bodo hkrati vzpodbuda za na- prej. Čakajo jih namreč še po- membne naloge, saj so si v načrtu dela KS zapisali, da bodo z referen- dumom izglasovali sredstva za zgraditev svojega kulturnega doma in za prepotrebno osnovno šolo. V uspeh na referendumu spričo dose- danje zavzetosti sploh ne dvomi- mo. Najboljši strelci na sobotnem tekmovanju v streljanju na glinaste golobe so prejeli priznanja in poka- le, nato pa je sledil kulturno umet- niški program. Izvajali so ga domači šolarji, pionirski pihalni orkester iz Lenar- ta, pevski zbor dr. Franja Zgeča iz Dornave, člani mladinske-kulturno umetniške skupine iz Trnovske vasi in domača folklorna skupina. Po uradnem delu in skrbno pri- pravljenem kulturnem programu so se pomerile domačinke in gostje iz Dornave v prvenstveni nogometni tekmi. Priznati moramo, da so bile domačinke zelo fair, saj niso dopu- stile, da bi nasprotnice odšle do- mov poražene. Za nagrado pa so jim dovolile celo, da si smejo izbra- ti domače fante po želji. Vtis iz Trnovske vasi: Bilo je lepo in zato ob letu na svidenje! S. B. KJE JE PESEMn Jesen je ena izmed najbogatejših letnih časov, ko kmetovalci pospravljajo številne pridelke, ki služijo za mnogostransko upora- bo. Te dni se je začelo posprav- ljanje pomembne kulture, ki služi predvsem za pitanje živine. Koruza s katero so zasejane velike površi- ne, je letos dala velik pridelek. Vendar pa je pospravljanje tega pridelka danes različno. Ce se spomnimo nekaj let nazaj, so bili kmetje usmerjeni zgolj na lomljenje koruznih strokov. Tak način pospravljanja pa je zahteval mnogo časa in truda, kajti zraven strokov je bilo treba pospraviti Se koruznico. Koruznico so želi s sr- pi, ki jih danes zasledimo samo še na najbolj hribovitih predelih Ha- loz, jo povezali v snope in spravili v kozolce. Stroke pa so vozili na kup pod gospodarsko poslopje. Po celodnevnem delu na njivi so se vsak večer pri drugem kmetu zbrali sovaščani in pozno v noč ličkali koruzo. To je bil čas, ko so si vaščani povedali najrazličnejše novice, vendar pa nikoli ni manjkalo smeha, saj se je med njimi vedno našel kak humorist, za dobro voljo pa je poskrbel gospodar, ki je točil domačo kapljico. Prav tako se je izpod marsikaterega gospodarske- ga poslopja zaslišala pesem, ki je rezala tišino jesenske noči. Po končanem ličkanju pa je gospodar vzel v roke še harmoniko. Ob zvo- kih harmonike pa so se v kmečki hiši še zavrteli. S tem je nekako slovesno zaključil opravljeno delo. Tako se je skozi desetiitja ohranjalo naše narodno blago — ljudska pesem. Toda žal te tradici- je, ki se je ohranjala skozi deset- letja danes ni več najti. Razvoj tehnologije je dal stroj, ki na- domestuje na desetero rok. Na- mesto različnih pesmi, ki so jih peli utrujeni kmetje, slišimo danes enolično ropotanje stroja, ki reže ročno tišino še huje kot pesem. Stroj je torej tisti, ki je potisnil v pozabo tako dragoceno blago. Mnogi kmetje pa se danes že odločajo za siliranje koruze. S tem si prihranijo mnogo časa in truda, ki je bil potreben poprej. Pesem pa se ni ohranjala samo pri ličkanju. Slišati jo je bilo tudi iz vinogradov. Le redkokje še sliši- mo danes tako izvirno pesem, kot nekoč. Prav tako pa je pesem spremljala številna druga dela, ki danes postajajo vse bolj pusta. Posledica izumiranja pesmi pa ni samo tehnologija, ampak tudi nova generacija. Malokje najdemo še ljudi, ki hranijo v sebi to tako dragoceno blago. V. T. FOLKLORNA SKUPINA DPD „SVOBODA" PTUJ je mlada skupina, ki goji pesmi in plese jugoslovanskih narodov. V svojem repertoarju ima gorenjske, belokranjske, prekmurske, štajerske, slovanske, bunjevaške in šumadijske plese. Skupina uspešno nastopa na prireditvah doma ter izven občinskih in republiških meja. Folklorna skupina vabi nove člane, da se vključijo v njeno sredino. Vpis je v prostorih društva v Narodnem domu Ptuj, I. nadstr. (velika dvorana). Jadranska 13 še danes 6. oktobra v času do 17. do 19. ure. Odbor Junaški podvig ptujskega rojaka Tednik z dne 22. septembra 1977 je javnosti predstavil dr. Ljudevita Pivka le kot znanega profesorja slovenskega jezika, ki se je po visokem šolanju zaposlil v Mariboru, kjer je na mariborskem učiteljišču učil prvo generacijo slovenskih učiteljev. Toda ker se bo tako pomembna šola, kot je šola usposabljanja otrok in mladostnikov motenih v telesnem in duševnem razvoju v Ptuju, imenovala po njem, ga je kazalo predstaviti predvsem kot zasluženega pedagoga, medtem ko je moj natnen dopolniti njegov življenjepis še z njegovim delovanjem proti Avstriji. Vsekakor gre Ptuju priznanje, da ima odslej ustanovo, ki nosi ime rojaka, ki se je septembra 1917, torej prav pred 60 leti, kot prvi slovenski častnik uprl avstrij ski oblasti. O tem podvigu je dr. Ljudevit Pivko sam napisal knjižico ,J'roti Avstriji" s podnaslovom „Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji", kije izšla v Mariboru 28. oktobra 1923. Preden preidcm na vsebino njegove knjižice, naj dopolnim njegov življenjepis še z nekaterimi podatkL Ljudevit Pivko seje rodil 17. avgusta 1880 v Novi vasi pri Markovcih. Maturiral je na gimnaziji v Maribom. Glavni predmet njegovega študija na univerzah v Pragi, Krakovu, na Dunaju in v Frankfurtu je bila slavistika, vendar je vzporedno študiral tudi germanistiko. Po diplomi je bil najprej leta 1906 profesor na klasični gimnaziji v Mariboru, za tem pa na učiteljišču. Glede pisanja je imel velike načrte, vendar mu jih je prezgodnja anrt preprečila. Umrl je v Maritx>ru 29. marca 1937, ko je bil star komaj 5 7 let. Akcijo, ki jo bom na kratko opisal, je začel poročnik avstrijske vojske dr. Pivko povsem na svojo pobudo v prepričanju, da bodo v boju proti Avstriji združeni zavezniki pri določanju mej bodoči Jugoslaviji upoštevali delež, ki so ga k zmagi prispevali tisti, ki ,so rušili Avstnjo od znotraj. Žal se to leta 1918 ni zgodilo, temveč šele leta 1945 po zaslugi narodnoosvobodilne vojne. Po lani sklenjenih Osimskih ^orazumih med Italijo in Jugoslavijo ni več odprtih vprašanj, zato je toUko bolj upravičeno, da se pomnimo na že skoraj pozabljene dr. Pivkove akcije pred 60 leti, ki bi naj pripomogle k liitrejšemu razpadu stare Avstro-Ogrske. Dr. Pivkov podvig je bil eno samo tveganje. Z veliko domiselnostjo je nazadnje premagal vse ovire in težave, tako da je bilo le od Italijanov odvisno, dali se bo načrt posrečil ali ne. Takoj naj povem, da zaradi italijanske omah^ivosti pravega uspeha ni bilo. Sprva je bilo vse na najboljši poti Dr. Pivko je dobil na italijanski strani stik s človekom, kije zadužil zaupanje, bil je to generalštabni kapetan Cesare PotorellL Ta se je z enako zavzetostjo in odločnostjo kot dr. Pivko tmdiL, da bi načrt u^el, najvišji italijanski oficirji pa so ga podpirali le s praznimi obljubami Zadeva se je razpletala takole: Avstrijskemu moštvu, kije držalo frontni odsek pri Carzanu, je poveljeval poročnik dr. Pivko. Proboj fronte je bil izračunan na čas, ko bi naj izvrši inšpekcijo na tem odseku sam avstrijski cesar Kari, tako da bi cesarja ujeli s ^remstvom vred. za to, da namerava cesar obiskati ta del fronte, je dr. Pivko pravzaprav zvedel šele proti koncu priprav, zato jih je nadaljeval še z večjo vnemo in natančnostjo. Prekinil jih ni niti v trenutku, ko ga je ovadil kuhar Urban, Ceh iz Prage, ki je zvedel o zaroti in hitel h generalu, komandantu 18. divEije. K^ub izdaji dr. Pivko in njegovi sodelavci niso vrgli puške v koruzo in niso na vrat na nos prebežali k Italijanom, temveč so sklenili, da poidejo pred avditorja. V eskorti, ki je spremljala poročnika Pivka na zaslišanje, in ki jo je vodil narednik Cačič, so bili sami zarotniki, torej ljudje, ki so bili pripravljeni žrtvovati tudi sami sebe, samo da svojega voditelja dr. Pivka rešijo pred veliko nevarnostjo. Toda orožja jim ni bilo potrebno uporabiti, ker je dr. Pivko avditorju dokazal, da je ovadba izmišljena in brez podlage. Po preiskavi, kije trajala do noči, je kapetan avditor Klima ugotovil, da je Urban notoričen denunciant in psiliološka uganka. Tako je rehabilitirani poročnik dr. Pivko celo dosegel, da so bili pred izvedbo nj^ovega načrta nekateri, Avstriji preveč dani podčastniki in častniki poslali na dopust, navadne vojake pa je am razporedil na frontni črti tako, da so bili na najbolj izpostavljenih točkah tisti, ki so biU vključeni v zaroto. Nazadnje se je poslužil še zvijače, da je dal pred dogovorjenim napadom z italijanske strani postreči avstrijskim vojakom, ki niso ničesar vedeli o zaroti, z močno črno kavo z opijem in rumom, tako so kmalu trdno zaspali. Žal so le prednji italijanski oddelki, ki jih ie vodil ki^etan Cesare Potorelli, pravočasno vstopili v akcijo, n? pa tudi ^vnina, ki je toliko zaostala, da je posegla vmes šele, ko so se avstrijski vojaki dobro nakani zbudili in se italgan^im omahliivcem odločno upiii ter jih pognali v beg. Italijani so svoj poraz sami zakrivili in lahko bi se zgodito še kaj veliko hujšega, če jim ne bi prišle na pomoč francoske in britandce enote. Nadaljni razplet dogodkov na italganski fronti je dobro znan. O dr. Pivkovih zaslugah sem povedal le toliko, kolikor je bilo možno v tem čisto priložnostnem članku. Ne bil pa bi pravičen, če bi ne omenil še dveh izobražencev iz Vidma ob Sčavnici, ki sta kot avstrijska vojaka že leta 1916 prebegnila na italijansko stran. Bil je to Mirko Mihelič, sin videmskega nadučitelja Josipa MiheUča m Alojz Gomzi. Mirko je maturiral v Ljubljani prav v času, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. Vrnil se je domov k očetu, ki je kmalu za tem urml in sin Mirko je ostal v Vidmu do vpoklica k vojakom v 87. pešpolk v Celju leta 1915. Alojz Gomzi, absolvent prava, je bil vpoklican v vojsko pred njim. Oba pa sta pobegnila k ItaMjanom že leta 1916, torej kar eno leto pred dr. Pivkovo akcijo. Bila sta seveda zelo razočarana, ker jima Italijani niso hoteli priznati statusa borcev proti Avstriji, temveč so ju obravnavali kot navadna ujetnika. Ko se je Gomzi vrnil iz ujetništva, jc povedal, da se je zelo slabo godilo obema, čeprav sta dobivala od sorodnikov in prijateljev pakete pred Rdečega križa. Za Miika je posebej skrbela še učiteljska družina Kocmutovih v Vidmu ob Sčavnici^ toda vsa pomoč je bila zaman. Ze oktobra 1916 je namreč Mirko umri na Siciliji za tifusom. Tudi če bi oba Videmčana doživela junaški podvk; ptujskega rojaka dr. Pivka, bi se v njegovo akcijo ne mogla vključiti, ker jima Italijani zaradi svoje kratkovidnosti niso priznali statusa prostovoljcev. Za njihove pojme sta se proti Avstriji odločila vsaj eno leto prezgodaj. Gomzija so osvobodili šele po končani vojni Ivan Kreft TGA Kidričevo Za čimbolj enakomeren odjem energije Kakšno je stanje v preskrbi z energije danes, prav gotovo ni po- trebno posebej poudarjevati, saj to občutimo iz dneva v dan vsi potro- šniki. Eden izmed velikih potrošni- kov energije je vsekakor tovarna glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" v Kidričevem. Zato ni tudi zgolj slučaj, da je v zadnjem času v tej delovni organizaciji mnogo razprav v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Na svoji redni seji so o programu ukrepov za racionalizacijo pridobi- vanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije spregovorili tudi člani DS TGA, ki so se o programu ukrepov predhodno že seznanili. Ker so program ukrepov pripravili za to pooblaščeni strokovnjaki v DO TGA smo se odločili, da o teh ukrepih seznanimo tudi našo širšo javnost, saj veliko število članov delovne skupnosti živi v raznih krajih tako občine Ptuj, kot tudi drugih občin, ki morajo biti sezna- njeni s programom ukrepov, ki smo jih uvodoma že navedli. Ce želimo seznaniti javnost po- meni, da je treba podrobneje sezna- niti s programom tudi ostale. Slo- venija lahko iz svojih lastnih virov danes pokrije le polovico potreb po energiji, medtem ko je razliko po- trebno zagotoviti z nabavo energije v drugih republikah in z uvozom energije iz sosednjih držav. Upošte- vati je treba visoko ceno energije in visoke investicije za pridobivanje in pretvarjanje energije in potrebo po večjem varstvu okolja. Vse to je da- lo povod, da je v srednjeročnem planu razvoja SRS v obdobju 1976 — 1980 vključeno novo po svoji teži vse pomembne] načelo o nuj- nosti racionalnejšega pridobivanja in porabe energije. Zato daje repu- bliški komite za energetiko v skladu s stališči IS SRS v avno razpravo program ukrepov z; --acionalizacijo pridobivanja, pretv.rjanja, trans- porta in porabe eneigije. Po javni razpravi, ki je trajala do konca minulega meseca so obliko- vali program, ki bi naj predstavljal osnovo za podpis družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov. S temi dokumenti bi naj sprejela naša družba stalne in konkretne obveze za racionalno ob- načanje z energijo. V programu je potem nakazanih vrsta prijemov, ki bi naj čimbolj koristili programu ukrepov, nato pa je podan članom samoupravnih organov tudi primer, da je v letu 1975 šlo prek kondenzacije v izgu- bo okoli 6500 T cal, kar je ekvivalentno 2,5 milijonov ton lig- nita. Del te toplote bi namreč bilo možno izkoristiti za ogrevanje pro- storov in drugo. Z realizacijo predvidenih ukre- pov je že do leta 1980 možno zagotoviti prihranek pri stroških za energijo v višini nekaj milijonov di- narjev letno, računano po cenah energije iz letošnjega leta. V času priprav programov ukrepov za ra- cionalizacijo energije je v posebni delovni skupini pri RK za energe- tiko SRS bilo tudi sodelovanje predstavnikov velikih porabnikov energije. V OZD TGA Kidričevo že obstoja določena skrb za to, da se energija v proizvodnji racionalno trosi in se s tem zmanjšajo stroški za porabljeno energijo v lastni ceni. Se vedno pa obstaja odprt problem racionalne energetske potrošnje. Prav tako bo treba izobraževati in informirati o možnostih racionalne porabe energije sleher- nega člana kolektiva TGA, občana in vso široko javnost. Stremeti je, da bo odjem energije čimbolj ena- komeren, količino obremenjenosti pa znižati za minimum. Skratka o omenjenem programu ukrepov, bo potrebno konkretno spregovoriti tako v DO TGA, kot tudi na vseh območjih KS v naši občini in ne na- zadnje v okviru SR Slovenije! France Meško 6-IZNASlHKRAJEV 6. oktober 1977- TEDNIK Sp. Brežnica Hiša s številko trinajst Skoraj na republiški cesti stoji hiša, ki pa tega imena skorajda ne zasluži, saj je že prava razvalina. Žalostna podoba našega časa je ,,na ogled" prav vsakemu, ki se iz smeri Slov. Bistrica pelje proti Poljčanam. Zapuščena hiša stoji na samem, zato je ni mogoče spregledati, saj se je potrebno peljati skoraj okoli nje. To je v kraju Sp. Brežnica, hiša, nekoč last Marije Gradič pa nosi ,.nesrečno" številko 13. Prav go- Razpadajoča hiša v Sp. Brežici 13 tovo ni to vzrok, da je že več kot pet let nenaseljena in prepuščena zobu časa. Toliko let je lastnica namreč že pokojna, sorodniki pa zanjo ne kažejo zanimanja, saj so jo želeli prodati, skupno s posest- vom. Tudi kupcev ni manjkalo. Vse skupaj pa se je nekje zataknilo in tako odpadajo z nje še zadnji kosi ometa, pa tudi opeka. V takšnem stanju pa zgradba na še tako lepem prostoru ne najde pravega kupca. Vsa ta neodločnost dedičev sla- bo vpliva na okolje in ne nazadnje tudi na radovedne poglede turi- stov, ki prav po tej cesti v vseh le- tnih časih obiskujejo zdravilišče Rog. Slatina in tudi atomske topli- ce. Nisem prepričan, da se je proti tej, nič kaj pohvalni posebnosti naših krajev usmeril samo objektiv mojega fotoaparata. Poskrbeti bo- mo morali, da nam takšni in podobni motivi ne bodo pokvarili vehkih uspehov, ki smo jih v Sloveniji dosegli v prizadevanjih po urejenosti okolja in domačega ognjišča, zato nas tujci tako radi obiskujejo. Besedilo in slika: Viktor Horvat Haloze v umetniški in znanstveni besedi Letošnja peta PTUJSKA KULTURNA SRECANJA, ki so bila končana v petek zvečer z nastopom KUD ,,IVO MIKAC" iz Varaždina v domu Franca KRAMBERGERJA na Grajeni, so imela v svojem programu tudi večer domoznanstvene literature o Halozah, kjer življenje nekoč ni potekalo tako, kot ga ti ljudje živijo danes. Pesem klopotca, ki že desetletja prepeva prek haloških gričev, je bila še pred prvo svetovno vojno pesem zgaranega viničarja, lačnih otrok. . . danes odmeva bolj prešerno in razposajeno, saj tudi Haložan ne dela več za tujega gospodarja. Veseli se dobre letine, zrelih in sočnih grozdnih jagod iz katerih bo pridelal mošt zase in za svojo družino, ga prodal ali shranil v svoj sod, veseli se življenja in pesmi klopotcev, ki je danes del njega v veselju in zadovoljstvu in ne le v pričakovanju dolge in mrzle zime, ko bo pri hiši več lačnih ust kot pa jih bo lahko nahranil. Literarni večer so pripravili delavci ptujske ljudske in študijske knjiž- nice in ga popestrili še z razstavo HALOZE V BESEDI. Gradivo je v celoti zbral in pripravil bibliotekar Jakob EMERSiC, z umetniško besedo pa so večer popestrili igralci Franjo GUNŽER, Franček VIČAR, Lojze Matjašič, Nataša BELSAK in člani kulturno umetniškega društva gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju. mš Slovenska BistrH:a Danes začetek Danes dopoldne ob 10. uri bo prav gotovo pomemben trenutek, zlasti še za starše predšolskih otrok. Najprej bo v dvorani društ- va inženirjev in tehnikov IMPOL Slov. Bistrica svečana seja članov skupnosti Vzgojno varstvenega zavoda, nato pa se bodo udeležen- ci napotili v Zg. Bistrico, kjer bo- do postavih temeljni kamen nove- ga otroškega vrtca, ki bo stal ob Tomšičevi ulici. To bo velika pridobitev zlasti za tiste starše, ki so morali zaradi pomanjkanja vzgojno varstvenih prostorov, varovati otroke kar do- ma ali pa drago plačevati cesto pomanjkljivo varstvo pri tujih lju- deh. V. H. Dober den. ju-hu-hu. kumer sen priSa domu, mošt ie vreie. do srca no do kolen ti seie. Tak vas gnes boj po vinsko pozdrovlan, saj me zasto- pite, jaz sen sin goric, ki najrajši pije vinski švic. Prmoj prmekni, tak sen prejšji tjeden po goricah pute nose, ke mi je po hrbtnen ilebi švic doj teka, samo mošta smo zlo malo naprešali. Vete, jaz man na enen tokšnem pukli gorico nasajeno, ke si, še gren na breg, zobje in kolena dober den vošijo. Vena man zato boj redke zobe pa tudi v kolena mi hitro vujdre. Če glih bla letos slaba vinska letina pa smo se vseeno na trgotvi lepo no luštno meli. Gujdeka smo zadrgnoli, malo smo si povitice spekli, s storin vinon smo jih doj zaleli. Pa še kostanje smo si večer poleg pekli. Tudi zaplesali smo malo, saj nan je sosidov Jaka pošteno svoj meh raztegna. Odo neje harmonika pela, te so nan črički igrali, to so tiste živolce, kijih mlodi v jesenskih večerih najrajši poslušajo. Na brotev je prišla tudi pri- jotelca od moje hčerke, kije v Celji frizerka. Celo popudne je pridno pila sladki mošt, prta mroki pa so teiove nastople. Mošt ma pač svojo moč no te hitro to naiene, kak še cesar more peš iti. Na račun toga smo lepe hece meli. Najboj pa jo je ošpiča naš ta tretji sosid Pepek, ki sije začeja na ves glos peti: ,, Veš Marjanca, pride prdec vroči no ti iupa v hlačke poči... " Ne zamerte mi, da se tak boj po domačen izroian, pa kaj si čen, če pa je glih tak blo kak sen van napisa. Moren van še to povedati, da so zaj v jesen naši kraji zlo teresantni grotali. Začeja je cvesti provi kmečki turizem od katerega pa mamo zlo malo haska. Obiskovle nas vsa vroča, mrzla no ie pozoblena ilohta, prijateli no znonci, ki se nemrejo načuditi kak je pri nas friški luft, lepi krompir, dobro grozdje, imahni kostaji, kak je dobra pečena domača kura no še celi kup drugih dobrih stvari vidijo no če je le mogoče, kura no še celi kup drugih dobrih stvari vidijo no če je le mogoče, si jih tudi v avtomobilske prtloinike sprovijo. Vsoko jesen smo tak teresantni, spomlodi no poleti pa nibenega vraga nega k nan, da bi nan pomoga tote dobrote vsaditi, okopati ali kaj drugega narediti. Naj iivi jesenski kmečki turizem tak kak iivi vaš Lujz. MALO NAS JE ŠE OSTALO Pred leti, ko še ni bilo tdiko traktorjev in drugih kmet^skih strojev, ko je v kmetijstvu prevladovala še „živalska delovna sUa", je bilo tudi kovačev mnogo več. Skoraj vsaka vas je potrebovala svojega kovaškega mojstra- Mehanizacija v kmetijstvu je postopoma začela izpodrivati tudi klasično kovaštvo, zato je vse manj ljudi, ki se še ukvarjajo s tem zahtevnim in fizično težkim poslom. Nič čudnega, ni, da se mladina za ta poklk; vse manj navdušuje, zato ostajajo skoraj povsod le še stari, osamljeni, vendar izkušeni kovaški mojstri. Tem je to delo že „v krvi", enostavno ne morejo brez svoje delavnice, brez zvena kladiva, brez modro-rdečega plamena. Pogovarjal "sem se z enim takim poslednjih mojstrov na našem območju. To je FRANC ZAJC, ki mi je na vprašanja, kdaj je odprl a^ojo delavnico oziroma kovač- nico in kako mu gjre delo, smiselno takole odgovoril: „Svojo delavnico sem odprl leta 1931. Picd tem sem delal 4 leta kot vajenec v Ptuju. Od začetka je v tej icovačnici tudi stari meh, ki je pihal neprestano vse do leta 1965, sedaj pa stoji tukaj le še na željo mojega sina. Prav tako je tukaj še staii ročni vrtalni stroj, sicer bi si lahko nabavil dektrif^nega, pa kaj ko še stari vedno dobro dela. Ko sem odpri kovačnico je bUo treba najprej narediti orodje, ki ga človek rabi pri delu. Pretežni del orodja sem si napravil kar sam. Kljub temu, da je danes mehanizacija na pohodu, da imamo za strojp vrsto servisov, se še tudi zame t" za moje tovariše najde kar precej dela. Doslej sem napravil že okrog 80 vozov (pretežno gumi vozov), podkoval nešteto konjev in opravil še mnogo drugih kovaških del, za kar so me prosili ljudje ..." Tako ta stari možak še vedno neumorno dela v svoji kovačnici, čeprav mu je že 69 let in bo letos že 54 let, ko je začel kot kovaški vajenec. Zaupal mi je še, da bo januarja prihodnje leto proslavil zlato poroko. Takrat pa bomo r^egovo delo in življenje še podrobneje predstavUL Danilo Klajnšek Sladkorna pesa nas uči kmetovati z Janezom Zampo iz Levanjc sva se srečala ob prikazu izkopa sladkorne pese s kombajnom. Po- Ijoopskrba iz Zagreba ga je izvedla na njegovem zemljišču kjer ima s sladkorno peso zasejanih 35 arov površine, seveda v poskusni proiz- vodnji. Strokovnjaki so ocenili, da je pridelek izreden kar okrog 500 stotov na hektar. Ob delu kombaj- na, ki je enakomerno ,,posprav- ljal" pridelek na vzorno obdelanem zemljišču, je stekel naslednji pogo- vor: — V preteklem letu ste poskušali z raznimi sortami sladkorne pese. Odločili ste se za Maribomonovo, pridelek je uspel. Kako ocenjujete pridelovanje te nove njivske kulture na tem območju? ,,V primerjavi z ostalimi poljšči- nami zlasti koruzo, so proizvodni stroški manjši, vendar je tehnika pridelovanja bolj stroga, tudi ča- sovno. S prodajo pridelka, ko bo dograjena sladkorna tovarna v Or- možu, ne bo težav. Ce bo silaža li- stja kvalitetna in rezanci iz bodoče tovarne po ekonomski ceni, goveja čreda na račun te nove kulture ne bo okrnjena. Tako se bo kvaliteta obrokov za krmljenje bistveno iz- boljšala, povečal se bo dohodek na kmetiji in tako tudi družbeni proiz- vod. Pridelovanje sladkorne pese za- hteva večje površine, urejene dovo- zne poti in ustrezne strojne linije.' Veliko vlogo bodo pri tem lahko odigrale vaške strojne skupnosti. Pomembno je tiidi to, da pridelovanje pese izobražuje kmetovalce, pridobijo nova znanja in boljšo povezanost s kmetijskimi strokovnimi službami. Potrebno bo pa vsekakor zaokrožiti zemljišča in za vsako pripraviti program kolobarja, ki ga takšna kultura za- hteva. Sladkorna pesa lahko pride na isto površino vsaka štiri leta. Zemljišča moramo analizirati, ugo- toviti količino hranljivih snovi in jih po potrebi dopolniti z mineralnimi gnojili ali hlevskim gnojem." — Strokovnjaki so zelo ugodno ocenili letošnji pridelek. Kako gle- date na letošnji pridelek kot kmeto- valec? Janez Žampa in pisec članka — fotoJOS ■ . .......... ,.Glede na količino pridelka, ki je ugodna, gnojil nismo vložili po- sebej veliko. Takšen pridelek lahko dosežemo s konstantnim gnoje- njem. Zaščitna sredstva, herbicidi, so odlično učinkovala. Seme je bilo kvalitetno, homogeno in kaljivo in nismo imeli težav z redčenjem, ker je sejalnica posejala enakomerno. Kot pomanjkljivost štejem pre- majhno površino zemljišča. Najbolj ugodna je dolga, ravna parcela s pravilnim dodatkom or- ganskih gnojil. Za vrsto pese Mari- bomonova smo se odločili zato, ker pogojuje večje hektarske pridelke, vendar pa zahteva dovolj založeno zemljo. Ce so vsi pogoji zagotov- ljeni, je rezultat zelo dober. Pesa je pokazala, da njena upo- raba v govedoreji za krmo poveča proizvodnjo mleka in pri mladem govedu pospešuje rast in vitalnost. Govedo potrebuje beljakovinsko krmo, česar je v Ustju in pesnih re- zancih dovolj. To se odlično veže s koruzno silažo, ki ima močno škro- bno in energetsko moč." — Večkrat smo že omenili, da je sladkorna pesa nova njivska kultu- ra na tem področju. Zanimivo bi bilo slišati, kako vaši sovaščani in ostali kmetje, ki s to proizvodnjo še niso seznanjeni, nimajo poskusne proizvodnje, spremljajo pridelova- nje pri vas in ostalih kmetovalcih? ,,Menim, da se bo pridelovanje sladkorne pese na teh melioriranih površinah uvedlo. Sovaščani so skrbno spremljali njeno rast in opravila pri pridelovanju. Nad pri- delkom so presenečeni, glede na to, da vloženega dela ni bilo tako veli- ko. Pričakovali so, da bo veliko ro- čnega dela, kar proizvodnjo podra- žuje, vendar je ravno obratno. Ro- čnega dela skoraj ni. Vso delo od orzmja, setve do spravila lahko opravita dva, seveda ob pomoči strojev oziroma kmetijske mehani- zacije. Skratka popolna strojna ob- delava. Novo kulturo smo slabo poznali in se še danes vsi učimo pridelova- nja. Že sedaj ugotavljamo, da bodo nekatere poljščine kot so krompir, rž, buče izpadle iz kolobarja. Osta- le bodo med drugim le še koruza, pšenica, sladkorna pesa." Ob koncu razgovora z Janezom Zampo lahko ugotovimo, da se pri- delovžmie sladkorne pese ,,udoma- čuje". Cez dve leti bo zasejal dva hektarja. Zraven tega pa bo vedno dovolj dela na kmetiji, ki je tipsko usmerjena v govedorejo. Na to so nas ob odhodu opozarjali urejeni pašniki in svetlo in temnolisasto go- vedo na dopoldanskem počitku. 1. kotar USPEŠNIPRI URESNIČEVANJU NALOG V krajevni skupnosti Kidričevo tečejo v teh dneh številna dela, ki so si jih zastavili krajani v začetku leta. Miro Kovač, predsednik sveta KS Kidričevo nam je o tem povedal: ,,V letošnjem letu so stekle vse naloge, ki smo jo izvršili pa je bila uvedba samoprispevkov na območju Apač, Njiverc in Strni- šča. Ko so bili samoprispevki na tem območju izglasovani, smo ta- koj prešli na realizacijo tistih na- log, za katere je bil samoprispevek izglasovan. Tako smo že v Apačah in Njivercah izvedli asfaltiranje lokalnih cest in del občinskih cest v skupni vrednosfi 1 milijon 500 ti- soč din. Ker smo pri financiranju tega naleteli na določene proble- me, ker bi sredstva zbrali šele v petih letih, smo uspeli to rešiti skupno z banko in Komunalnim podjetjem Ptuj, ki sta nam s pomočjo kredita zagotovila sred- stva, da so se izvedla dela na omenjenih cestah. Zdaj so dela v Apačah že zaključena, trenutno pa tečejo dela na asfaltiranju ceste v Njivercah. Toliko o realizaciji referendumskih nalog." Kolikor vem, so v teku tudi ostala dela pri elektrifikaciji naselij v KS Kidričevo, kje potekajo ta dela? ,,V novem naselju v Njivercah smo letos izvedli tudi polaganje nizkonapetostnega omrežja in sicer v skupni vrednosti 420 tisoč din. Obenem pa smo položili tudi kabel za cestno razsvetljavo, tako, da bo sedaj to novo naselje tudi komunalno dokončno opremljeno. Razen tega je že sklenjena pogod- ba, zagotovljena so tudi sredstva, za gradnjo transformatorske postaje, ki bo zagotovljala električno energijo za to novo naselje. V naselju Kidričevo ii. smo uspeli rešiti problem cestne razsvetljave. V Stmišču načrtuje- mo rešitev tega problema še letošnje leto, ali v začetku prihodnjega leta, ko bo znano, kje bo stala transformatorska postaja — to je namreč edini problem. Ra- zen tega pa rešujemo to vprašanje tudi v naselju Kidričevo, kjer bo potrebno urediti še del cestne razsvetljave do stadiona in pa seveda na cesti Kungota grad." Ze sam sprehod po Kidričevem da vedeti, da ste pred kratkim na Miro Kovač, predsednik sveta KS Kidričevo novo označili ceste in jih opremili s potrebnimi znaki. Koliko ste pravzaprav storili za cestno- prometno varnost krajanov? ,,S problematiko cestne varnosti smo se ubadali že lani, vendar nam je šele letos uspelo rešiti celoten problem cestne varnosti. Skupaj s Komunalnim podjetjem Ptuj in službami pri SO Ptuj smo najprej izvedli pregled cest in ugotovili, kje je potrebno postaviti cestno- prometno signalizacijo. Na podlagi tega smo takoj prešli k izdelavi in postavitvi. Medtem ko smo tako prometno opremili že naselji Njiverce in Apače, načrtujemo Se opremo za naselja Kungota, Strni- šče, Kidričevo L, in ki še ni dokončno opremljeno s signalizacijo." Razen vsega tega, kar ste do se- daj našteli pa so potekala na območju KS kidričevo še druga dela,. Za katera dela še gre? ,,Tukaj bi lahko omenili še celo vrsto raznih del. Morda je prav, da najprej omenim gradnjo srednjega bazena na rekreacijskem censtru v Kidričevem. To nas je stalo 1 mili- jon 420 tisoč dinarjev. V začetku letošnjega leta smo v Kungoti izvedli rekonstrukcijo nizko- napetostnega omrežja, še iz referendumskega programa, v skupni vrednosti 55 tisoč dinarjev. V teku pa je še montiranje in polaganje kabla za alarmno napra- vo v Njivercah." Dejstvo je, da tako široka aktiv- nost, ki jo imate sedaj v Kidriče- vem ni vznikla sama od sebe. Katerega izmed faktorjev bi pri tem povdarili? ,,Predvsem moramo povdariti to, da smo dobro začrtali naloge v začetku letošnjega leta, da so pri izvedbi akcij v posameznih vaseh in krajih imeli velike zasluge predsedniki, oziroma krajevni od- bori sami, ki so v večini teh akcij tudi pomagali po njihovih spo- sobnostih, razen tega pa so se v dela ustrezno vključevale tudi družbenopolitične organizacije. Vsekakor pa si uspeha na tem področju ne bi mogli zamisliti brez takratnega DA, ki so ga občani naše krajevne skupnosti dali za Izvedbo teh referendumskih nalog in je bil materialna podlaga za vsa ta dela, ki so jih izvedli. Skupna sredstva, ki so bila vložena do sedaj znašajo 3 milijo- ne 600 tisoč dinarjev. Od tega je 1 milijon 700 tisoč sredstev iz sa- moprispevka. Ostali del pa so sredstva, ki so bila zagotovljena iz prispevka za mestno zemljišče." Besedilo in slika: M. Ozmec Iz kulinarične razstave v Ormožu Bila je sobota, 17. septembra 1977. Vreme se je držalo bolj kislo, malo je rosilo, pa spet deževalo. Vseeno kmečkemu človeku dela nikoli ne zmanjka in težko je oditi zdoma. Tako sem ves dan v mislih čakala prilike, da še pred večerom ,,skočim" v Ormož, kjer je krajevna skupnost prazjiovala svoj prvi krajevni praznik in so se še posebej žene potru- dile, da so ustvarile razstavo, ki jim je bila v ponos. Kot stara Ormožanka, vedno s simpatijami spremljam, kako se razvija Ormož in z radostjo ugotavljam, kako lepo in čisto mesto je postal. Posebno vzhodni del ob grajskem parku, kjer se nahaja moderno mestno kopališče s tremi odprtimi bazeni, je zelo privlačen. Tukaj je tudi bila priprav- ljena razstava raznih dejavnosti, ki so pričujoče na območju krajevne skupnosti Ormož, med katerimi seveda izstopa Kmetijski kombinat. Mojo pozornost pa je najbolj privlačevala razstava prekrasnih ročnih del, ki jih je razstavila delovna enota ormoške bolnišnice in kulinarična razstava. v oddelku, kjer je bila nameščena, smo lahko čitali velikansko in lepo napisani pregovor: „naj Človek pol sveta obteCe, naj- boljši kruh doma se PECE!" Na privlačno okrašenih mizah smo potem lahko občudovali kaj vse so domačinke spražile in spekle pa tudi na vrtovih vzgojile. Pokazale so nam, kakšna je ,,fašenska" večerja, prešarska večerja, Martinova večerja, lovska pojedina pa tudi, kake mojstrinje so v izdelavi sladic in vseh vrst kruha. Zal ne vem, kdo je vložil največ truda za orga- nizacijo razstave in da je ta dobro uspela. Drži pa, da en človek sam nič ali malo opravi, če nima ob sebi vnetih in prizadevnih sodelavcev. Zato naj bo vsem, ki imajo pri tem velike zasluge, izrečena topla zahvala. Tistim pa, ki letos Se niso sodelovali, naj bo ta prireditev v vzpodbudo za večjo soudeležbo v bodoče. Erna MeSkova TEDNIK 6. oktober 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 RAZSTAVA OB JUBILEJU ALBINA LUGARIČA Pokrajinski muzej v Ptuju se tu- 1^ to jesen z razstavno dejavnostjo ^elo aktivno vključuje v kulturne prireditve obdravske regije. Retrospektivni razstavi Janeza [vležana, ki je bila zaključena sredi septembra in se z akvareli nadalju- je v Kranju, je sledila razstava lan- skoletnih sodelavcev borlske slikarske kolonije „Poetovio—Ptuj". Sedaj pa je v pripravi in bo danes 6. oktobra 1977 ob 17. uri odprta samostojna razstava ptujskega akademskega slikarja Albina Lugariča. Po rodu Ptujčan (1927), Lugarič živi v svojem mestu in tukaj ustvarja. Vzporedno pa vlaga tudi velike napore v pedagoško dejav- nost, ki jo opravlja že dobro četrt- letje in je ne samo poklican usmerjati v umetnost predvsem mlade ampak jim je tudi vedno pripravljen v tej smeri pomagati. Lugaričeva razstava zajema 35 slik in istočasno nudi tudi vpogled v njegovo ustvarjanje iz časa po zaključeni akademiji za likovno umetnost (1950), ki jo je obiskoval v Ljubljani, kjer je tudi pri slikar- ju prof. Anionu Gojmiru Kosu končal špecialko (1952). Ze na akademiji in pozneje na specialnem študiju si je resno prizadeval, dopolniti svoje znanje, predvsem v obvladanju osnovnih likovnih zakonitosti, posebno v odnosu na kompozicijo in kolorit. To ga je tudi najbolj zanimalo, zato je za njegovo umetniško ustvarjanje značilen kolorit, globoko prisoten predvsem v njegovih krajinah, ki so poglavitni del Lugaričevega umetniškega ustvarjanja. V dialogu z umetni- kom lahko pogosto slišimo približno definicijo njegovega slikarskega medija, saj spoštuje figuraliko, ki je v slikar- stvu večno navzoča, kajti tudi narava kot taka je v svojem bistvu figuralika, človek pa je prisoten le kot del narave..." Lugarič v svoje kompozicije, tudi takrat ko gre izključno za krajino, vključuje lju- di, največkrat pri klasičnih kmečkih opravilih, ki so že skoraj nostalgično prisotna na njegovih slikah iz zadnjih let. Kot pri vsakem umetniku, tako tudi pri Lugariču zasledimo nekoliko faz, ki jih povezuje nit njegovega ustvarjanja. Neposred- no po študiju se je oddvojil od načina slikanja, ki ga zahteva pro- gram akademije. Nekaj časa se je ukvarjal z socialno tematiko in slikal zanimive predele Istre v top- lem, rjavem koloritu. Razmišljanje o smislu življenja, njegovi filozofiji, napetosti, ki jo povzročajo razni koflikti v svetu so imeli tudi svoj odraz v Lugaričevem načinu slikanja. Tak- rat ga je zanimala nadrealna tematika in gost, temnejši kolorit se je začel deliti na površine, ki so našle odmev v hladnih tonih in se razvijale do brezpredmetnosti. To- da kmalu je njegova paleta postala svetlejša, lahko bi rekli, ob jadrni- cah in cvetju lirsko opredeljena, v solinah pa, ki so imele značilen pomen v njegovem ustvarjanju, je kompozicijsko odvisnost od perspektive izredno uspelo poveza- val z mehkim koloritom. V novejših delih sta se barva in kompozicija uspešno prilagodili motivu, ki je največkrat izbran na Dravskem in Ptujskem polju, ali ob obronki Haloz in Slovenskih goric, ne manjka pa mu folklorne izvirnosti in posebne tonske melodike, ki jo posreduje krajina. Razstava je posvečena Lugariče- vemu življenskemu jubileju. \vgusta je napolnD pedeset let. z, *o mu želimo obilo uspeha ne samo z razstavo, ampak predvsem pri ustvarjalnem delu, saj se obeta sodeč po delih, ki se vrstijo pred nami v ptujskem razstavnem paviljonu Dušana Kvedra še boga- ta bera. Ustvarjanje in razstavlja- nje pa bo brez dvoma doprineslo še k večji afirmaciji umetnika, obenem pa tudi celotne regije, iz katere Albin Lugarič izhaja. Dr. Štefka Cobelj S pisateljem Antonom Ingoličem le tradicionalno srečanje slovenskih, jugoslovanskih in zamejskih pi- sateljev na gradu Statenberg pri Makolah. letošnje je bilo 14. zapored, ve- dno ob istem času, med 8. in 10. septembrom, je bila še ena velika prilož- nost prebivalcev občine Slov. Bistrica, da sepobliie seznanijo z doseiki slo- venskega in jugoslovanskega literarnega ustvarjanja in z njenimi ustvar- jalci. Vsa leta od ustanovitve sodeluje na teh srečanjih tudi domačin, pisa- telj Anton Ingolič, rojen v Sp. Pol- skavi. Danes ta pisatelj, njegova dela so že vrsto let globoko vpisana v srca slovenskih in tudi drugih bralcev v Evropi, slavi pomembno obletnico, 70 let rojsiva. Ta po- membni dogodek je pisatelj Anton Ingolič obogatil z novim romanom, ki je izšel pred kratkim pri Mladin- ski knjigi, pod naslovom Gorele so grmade. Knjiga povede bralce v svet njegovega rojstnega okolja, v svet štajerskega kmeta in njegovega trdega življenja v obdobju druge polovice 17. stoletja. „BIL JE TO MOJ PRVI RES- NEJŠI POSEG V OPISOVANJE PRETEKLOSTI ŠTAJERSKEGA KMETA" je v razgovoru povedal letošnji jubilant, pisatelj Anton In- golič, ko je osvetljeval svoj ponov- ni uspeh na področju literarnega ustvarjanja. Roman Gorele so grmade v svo- jem uvodnem delu DEDJE, kar najbolj popolno osvetljuje znane kmečke upore na Štajerskem, v letu 1536. Prav to področje zgodovine štajerskega prebivalstva doslej še ni bilo nadrobno opisano. V knjigi je obširno opisan obseg in pomen ta- kratnih kmečkih uporov, ki so bili prav na tem delu Štajerske med najgostejšimi v Sloveniji. Roman prikazuje upore kmetov iz Frama, Zg. in Sp. Polskave, Ptuja, Slov. Bistrice in v takratnem času močnih Studenic in gradu Statenberg. Drugi del romana, ki nosi tudi osrednji naslov Gorele so grmade, opisuje dogajanja iz omenjenih po- dročij, vendar v obdobju druge po- lovice 17. stoletja, ko je svojo moč doživljal tudi grad Gromberg. Ro- man opisuje življenje ene od usko- ških družin, bili so to predniki dru- žine Ingoličevih, ki so se v naše kra- je preselili iz bosansko hercegov- skih krajev, ko so se odmikali tur- škim vpadom. Vživeli so se v novo okolje in se tudi poslovenili. Roman Gorele so grmade dokaj natančno opisuje tudi preganjanje čarovnic, predvsem na Ptujskem Anton Ingolič na gradu Statenberg polju in Slov. goric, kjer je bil boj proti čarovnicam in čarovniškim urokom v drugi polovici 17. sto- letja najbolj razširjen na takratnem območju te avstrijske pokrajine. Iz knjige je moč razbrati, da je v tem času bilo osumljeno čarovništva, mnoge med njimi pa tudi sežgane na grmadi, okoli 170 žensk. Roman Dedje kot tudi Gorele so grmade globoko posegata v življe- nje slovenskega kmeta izpred 300 let. Oba romana pa ponovno tudi dokazujeta, da je Anton Ingolič, kljub visokemu življenjskemu jubi- leju, še vedno poln neizgorete pisa- teljske energije in ljubezni do svoje- ga mladostnega življenjskega oko- lja, kot so Sp. Polskava, Ptujsko polje in Haloze pa tudi drugi kraji od Maribora, Ptuja, Slov. Bistrice in drugje. Življenjski navdih preprostega človeka teh krajev je pisatelj opisal tudi v nekaterih drugih, predvsem prvih svojih delih, med katerimi zavzema roman Lukarji, izšel je le- ta 1936, posebno mesto. Ne samo, da je bila to njegova vehka stopnica na poti k nadaljnjemu pisanju, bila je to tudi težka resnica spoznanja. Prvič je roman izšel v skupno 1000 izvodih, katere je moral sam, skupno z ženo in prijatelji tudi pro- dati, brez honorarja ali nagrade. Roman je bil sprejet s pohvalami in kritikami. Že pred vojno pa so ga natisnili tudi v češčini, da bi po vojni doživel nove ponatise v slo- venščini, srbohrvaščini in tudi če- ščini. Njegova skupna naklada tako sedaj že znaša okoli 70.000 knjig. Mnogi kritiki so roman Lukarji ocenili za Ingoličev najboljši roman, sam pa ni takšne- ga mišljenja. Povsem pa je prepri- čan, da je bil z njim prebit led do nadaljnjih uspehov. Njegov roman Sumijo gozdovi domači, izšel je leta 1969, je imel mnogo lažjo pot med ponatis. Izšel pa je v 32.000 izvodih. Z enako ve- likimi uspehi so bili sprejeti romani Vinski vrh in Žeja, ki opisujeta življenje pohorskega kmeta, izšla pa sta že pred vojno. Doživela sta več ponatisov in bila prevedena v češčino, slovaščino in nemščino. Iz zbira črtic in novel, ki opisuje- jo njegov rojstni kraj in okolico je nastala knjiga Tam gori za hra- mom. Velik uspeh je dosegel tudi s Stavko, kjer opisuje nezadovolj- stvo tekstilnih delavcev v Maribo- ru, leta 1936. V romanih Kje ste Lamutovi, Nebo nad domačijo in Lastovke čez ocean pa opisuje živ- ljenje naših izseljencev ter njihovo vračanje v domovino. Vsi trije so izšli v skupnem ponatisu pod naslo- vom Domovina v srcu. Med najuspešnejše uvršča tudi romane Pretrgana naveza. Gimna- zijka, Mladost na stopnicah in Pot po nasipu. Vsi opisujejo življenje mladega človeka v raznih okoljih novejšega časa. Leta 1955 se je Anton IngoHč, ki je nekaj let deloval na Gimnaziji v Ptuju, preselil v Ljubljano, zato so nastala tudi mnoga dela, ki niso bila konkretno vezana na življenje iz domačega okolja. Kljub temu se svojemu domačemu kraju ni odre- kel, saj vsak prosti čas izkoristi za obisk svojemu rojstnemu kraju Sp. Polskavi. Zadnja romana. Dedje in Gorele so grmade, njegovo veliko navezanost na domače okolje, to še potrjujejo. Pa tudi sam rad pove: ,,Se vedno pišem in bom pisal le ti- sto kar čutim, mislim in nosim v se- bi, to pa je moj rojstni kraj, Sp. Polskava, Ptujsko polje pa tudi Haloze, kjer sem rasel in doživljal svojo mladost pa tudi zrelejša le- ta." Besedilo in slika: Viktor Horvat Bogat delovni načrt glasbene šole Ormož z glasbeno šolo v Ormožii lahko zapišemo, da je glasbena vzgoja in glasba kot umetnost eden od pomembnih dejavnikov pri oblikovanju čustvenega sveta mla- dih, pa naj gre za pasivno posluša- nje ali za aktivno udejstvovanje. Na šoli si nenehno prizadevajo, da bi postala glasba stalna kultur- na potreba in last najširših ljud- skih množic. Delovni načrt glasbe- ne šole v minulem šolskem letu je bil precej obširen in uspešen, kar pa jim daje novega poleta za nalo- ge, ki jih čakajo v že začetem šol- skem letu 1977/78. Ena od osnovnih nalog glasbene šole iz Ormoža je pritegruti čim več mladine k izobraževanju na področju glasbe. To jim v veliki meri tudi uspeva, obenem pa smatrfjo, da glasbena vzgoja služi naši družbi in mora biti dostopna vsem, ne samo glasbeno izbranim učencem in dijakom. V minulem šolskem letu so učenci glasbene šole iz Ormoža dosegli več vidnih uspehov na raz- nih nastopih in koncertih v ormo- ški in v drugih občinah. Med uspešne vsekakor sodi pihalni orkester, ki ga sestavljajo učenci glasbene šole. Pod vodstvom Slav- ka Petka so se odločili na sodelovanje na ,,Reviji pihalnih orkestrov", ki je bilo letos 22. ma- ja v Slovenskih Konjicah. Ocenjevalna komisija jim je priznala v tretji kategoriji tretje mesto, kar je velik uspeh in nadaljnja spodbuda za mlade godbenike. Med ostale uspehe sodi tudi sodelovanje na radio Ljubljana v oddaji: ,,Iz naših glasbenih šol". V tem šolskem letu se je vpisalo na glasbeno šolo v Ormožu in v njihove dislocirane oddelke v Središču ob Dravi, pri Tomažu in Miklavžu in v Ivanjkovcih večje število glasbeno nadarjenih učen- cev. ~V oddelku za klavir imajo letos prijavljenih 54 učencev, za trobila 21 učencev, v oddelku pihal 30 učencev in 42 učencev v oddelku za harmoniko. Učenci za trobila in pihala so vključeni od drugega razreda v glasbeni orkester, ki deluje na glasbeni šoli. V tem šolskem letu poučuje na glasbeni šoli v Ormožu 7 učiteljev glasbe. Za letos so pripravili na glasbeni šoli bogat delovni načrt, ki ima naslov; ,,Ju- goslovanski skladatelji in njihova dela". V lanskem letu so obravnavali Beethovna in njegova dela, ob njegovem jubilejnem letu in 150. obletnice smrti. Glasbena šola iz Ormoža že vrsto let tesno sodeluje s kulturno skupnostjo in družbeno poUtičnimi organizacijami v občini na vseh večjih prireditvah in tako prispeva svoj delež pri glasbeno kulturnem poslanstvu. Zlatko Novak Za prenovo zgodovinskega jedra Ptuja Zavod za spomeniško varstvo v Mariboru je izdelal akcijski pro- gram za prenovo zgodovinskega jedra mesta Ptuja, ki obsega okrog 250 stanovanjskih in poslovnih stavb različnih veliko- sti. Predvideno je, da bi po jrenovi lahko pridobili v teh zgradbah mnogo koristne površi- ne, samo stanovanjske površine bi bilo okrog sto tisoč kvadratnih metrov, ostalo pa poslovni pro- stori. Pri tem m upoštevana izraba podstrešij, kjer bi prav tako lahko uredili stanovanja. Celotna investicija bi po sedanji vrednosti znašala okrog 350 milijonov dinarjev (novih). Za takoj^šen začetek reševanja tega perečega problema mesta Ptuja priprav^ajo družbeni dogovor o prenovi mesta, takoj po njegovem sprejemu pa bo treba pristopiti k izdelavi dolgoročne strukture fi- nanciranja in s prenovo začeti že v prihodnjem letu. mš . VIDA ROJIC . UPORNE SLOVENSKE GORICE (17. nadaljevanje) ANTON TRSTENJAK (1854—1917) je bil narodnjak in publicist. Ro- dil se je v Krčevini pri Ormožu in umrl v Ljubljani. Študiral je slavistiko na Dunaju, nato je bil profesor, bančni uradnik, urednik Slovana (1884— 87), tajnik dramatičnega društva v Ljubljani. Pisal je članke o kulturnem Življenju Hrvatov, Srbov in Cehov, napisal je knjigo o začetkih slovenske- ga gledališča. DAVORIN TRSTENJAK (1817—1890) se je rodil v Kraljeviči ob Sčavnici in je umrl v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu. Bil je pesnik, no- velist, jezikoslovec, zgodovinar in narodni buditelj. Študiral je filozofijo in teologijo v Gradcu. Služboval je kot duhovnik v raznih krajih, ter je bil tu- di profesor slovenščine in zgodovine na mariborski gimnaziji (1850—61). Stanko Vraz gaje privedel v krog ilircev v Zagrebu, kjer je nekaj časa Študiral filozofijo. Pozneje pa je spoznal, da je za narodni preporod potre- ben živi ljudski jezik. Zato je pričel pisati povesti, humoristične črtice, po- topise in politične članke v enotnem slovenskem jeziku. Ustanovil je veliko slovenskih društev, ki so odigrala pomembno vlogo v kulturnem življenju Slovencev. Med temi so: čitalnica v Celju (1862), Matica slovenska (1864) in Društvo slovenskih pisateljev (1872). Bil je soustanovitelj lista Zora (1872). Njegovi zgodovinski članki so pisani brez znanstvene metode, zato So zapadli kritiki. Iz feljtonov, ki jih je pisal za Novice, za Enspielerjevega Slovenca in za Slovenski narod, se zrcali Trstenjakova bogata življenjska izkušnja, trezna politična sodba ter veder in samozavesten značaj. Vseskozi Je ostro zagovarjal načela slovenske narodne samoodločbe. Bojeval se je z (Odpadniki slovenskega naroda in Nemci. Zahteval je odcepitev slovenske '^rkve od graške škofije. Tudi v dobi obnovljenega absolutizma je deloval kot časnikar v Novicah in Sloveniji in je bil soustanovitelj ,,Slovenskega Uaroda". Trstenjak je bil pristaš kulturnega in političnega sodelovanja avstrij- skih Slovanov in zagovornik slovenskih liberalnih načel. Njegovi učitelji so bili: Puff, Muchar, Krempl, Šafaržik, Kollar in Caf. V njem so prav ti vzbudili zanimanje za zgodovino. Napisal je tudi nekaj dobrih novel in je ustvaril začetke slovenske humoreske. STANKO VRAZ (1810—1851), pesnik, slavist, ilirec, slavofil in zbi- ratelj narodnih pesmi se je rodil v Cerovcu pri Ljutomeru in je umrl v Za- grebu. Kot književnik je svoje pravo ime in priimek, Jakob Frass spremenil v Stanka Vraza, k čemur ga je pripeljala narodna zavest. Leta 1824 je stopil v mariborsko gimnazijo in jo dovršil kot Miklošičev sošolec leta 1830. V Gradcu je nato študiral logiko in fiziko, kar je končal v petih letih, nato se je vpisal na pravno fakulteto, a študija ni dovršil. V Gradcu so študirali po- leg Hrvatov tudi Slovenci s Štajerske. Pokrajinsko štajersko slovstvo še ni imelo svoje tradicije in je bilo posebno po vzhodnem štajerskem narečju bliže kajkavščini kot slovenščini. Tudi trgovsko je ta predel težil bolj v Va- raždin in Zagreb kot v Ljubljano. Zato se je prav v Gradcu posebno širila ilirska misel o skupnem hrvatsko-slovenskem jeziku. Posebno po letu 1830 se je ta misel okrepila, ko sta prišla tja študirat Vraz in Miklošič. Njima se je pridružil še Trstenjak. V Gradcu je živel Stanko Vraz hude čase kot reven študent in posebej kot pesnik. Rad bi izdal svoje pesmi v ,,Kranjski Cbelici", kar se mu ni po- srečilo, zato je snoval almanah Cvetlice. V tem času ga je Hrvat Ljudevit Gaj (1809—1872) vnel za ilirizem, Gaj se je navduševal za enoten jugoslo- vanski jezik, jezik dubrovniškega slovstva in Vukovih narodnih pesmi. Predlagal je, da uvedejo Slovenci in Hrvati češki pravopis. Od tedaj datira enotnost hrvaškega jezika. Stanko Vraz je na Gajevo pobudo pričel pisati v Danici ilirski in se leta 1838 preselil za stalno v Zagreb, kjer si je služil kruh z literarnim delom. Leta 1839 je izdal Narodne pesmi ilirske, ki so zbirka slovenskih narodnih pesmi. To je bila prva knjiga tiskana v gajici. Leta 1840 je izdal Djulabije, naslednje leto pa Glasi iz dubrave žerovinske; obe knjigi sta pesniški zbirki. Leta 1845 je izdal pesniško zbirko Gusle i tambura. Razen tega so izšle v ča- sopisu Danica različne Vrazove pesmi: soneti, satire, balade in prevodi. Vraz je bojeval obupen boj kot pesnik obrobnega slovenskega narečja, ker se ni mogel uveljaviti v rodni domovini. Da bi rešil svojo poezijo, je zbežal k ilircem. Vraz se je bavil tudi s slovstvom slovanskih in zapadnoevropskih naro- dov. Z veliko vnemo je nabiral narodne pesmi. Bil je urednik zbornika KOLO in tajnik Matice ilirske, ustanovljene leta 1842. Slovenske domovine pa ni pozabil. Potoval je po njej in zbiral prijatelje ilirske ideje. Umrl je za jetiko. S svojim delom je vplival na mlajše pisatelje na Štajerskem in Koro- škem. V prvi dobi ilirizma na Slovenskem (1838—1845) so pisali pod Vrazovim vplivom nekaj let: Davorin Trstenjak, Jožef Drobnič, Anton Krempl, Lovro Pintar, Ivan Macun in še nekateri. V drugem obdobju iliri- zma (1851 — 1858) pa je Matija Majar Ziljski skušal najti vseslovanski je- zik, da bi zlil slovanske narode v enoto. Najdoslednejši ilirec je bil v tem ča- su poleg Majerja Radoslav Razlag, ki smo ga že spoznali. (Viri za poglavje ,,Narodni buditelji": Slovenski biografski leksikon; in Ivan Strelec: Zgodovinske črtice, Maribor 1889) Poleg omenjenih narodnih buditeljev iz Slovenskih goric je iz te pokrajine izšla še vrsta mož, ki si je pridobila zasluge na kulturnem, gospo- darskem in političnem področju v korist slovenskega naroda na prehodu v 20. stoletje in še preje. Pri tem so se izkazali skoro vsi učitelji na šolah kakor tudi duhovniki. Ker pa nekateri čitatelji tega spisa opozarjajo na nenapisana imena za narod zaslužnih mož, naj te omenimo, čeprav bo ostal seznam vseeno nepopoln. Ce bi hoteli predstaviti vse zaslužne narodnjake, bi se oddaljili od glavne vsebine tega spisa, prikazati uporne Slovenske gorice v najhuj- šem obdobju narodne zgodovine, med nacistično okupacijo v drugi svetov- ni vojni. Da pa zadostimo našim bralcem, predstavljamo še tele može iz Sloven- skih goric: ANTON KOSI. rojen 1864 v Godemarcih pri Mali Nedelji je bil mladinski pisatelj, gospodarstvenik in glasbenik. Služboval je do upokoji- tve l<^ta 1925 v Središču kot učitelj in šolski upravitelj. FRANC KOVACiC (1867—1939) iz Veržeja je bil teolog in filozof, ki je napisal pomembne zgodovinske razprave. Prof. MIROSLAV SiJANEC rojen 1869 pri Lenartu pri Veliki Nedelji je deloval v narodnem duhu in bil ob prevratu član Maistrovega sveta v Mariboru. JANKO SLEBINGER ro- jen 1876 na Ledinku pri Zg. Sčavnici je znan pisec bibiliografskih pregle- dov ter knjižnih ocen in urednik raznih knjižnih izdaj. HENRIK SCHREINER, rojen 1850 v Ljutomeru je bil narodnjak in pedagog. Usta- novil je Slovensko šolsko matico in napisal veliko strokovnih knjig. VIK- TOR RIBlC rojen 1846 v Setarovi pri Lenartu je bil pravnik, narodnjak in publicist. Opozarjal je na delavsko zakonodajo. VEKOSLAV SPINDLER rojen 1881 v Moravcih je bil narodnjak, kulturnik in pubbcist, njegov brat FRANC, rojen 1878 pa duhovnik, glasbenik in narodnjak. ' •• Nadaljevanje sledi 8- NAŠI DOPISNIKI 6. oktober 1977- TSDNIK Društvo slepih in slabovidnih za občini Ptuj in Ormož TRI DESETLETJA SKRBI IN USPEHOV v lanskem letu so slepi in slabovidni t vse Slovenije praznovali 30. obletnico ustanovitve republiškega zdmženja slepih Slovenije. V letošnjem letu pa praznuje ta jubilej tudi medobčinsko dništvo slepih in slabovidnih Ptuja in Ormoža, ki je zamenjalo nekdanja okrajna zdmženja slepih Številna okrajna zdmženja po Sloveniji so bila ustanovljena s pomočjo oddelkov socialnega skrbstva, med njimi tudi ptujsko. Zgto gre priznanje tudi socialnemu skrbstvu v Ptuju, ki je nosilo glavno breme pri ustanovitvi te humane organizacije pred 30. IcfL Franc Vuk, predsednik nadzor- nega odbora današnjega društva slepih in slabovidnih nam je o poti, dolgi 30 let povedal: „ Danes lahko mirno povemo, da so bUi v našem delovanju doseženi veliki uspehi, predvsem wlik napredek. Seveda ni man^alo težav in ovir, ki smo jili uspešno prebrodili. Vseskozi so posvečali največjo pozornost skrbi za človeka, predvsem socialno šibkim in ogroženim članom. Posvečali smo se tudi odkrivanju rx)vih članov, ki so bili prizadeti na vidu, vse*;ozi pa smo se z veliko skrbjo posvečali njihovemu zdravstvenemu varstvu, delov- nemu usposabljanju, šolanju in poredno s tem seveda tudi zaposlovanju. Razen tega smo uspešno skrbeli tudi za rekreacijo, šport in družbeno aktivnost naših članov. , Socialno šibkim in oroženim članom delimo socialno pomoč v obliki prvom^ske in zimske pomoči. V nujnih primerih pa tudi večkrat na k; to. Takšno pomoč prejema okoli 20 članov. V okviru zdravstvenega varstva pošiljamo člane na letovanje in okrcviuijc v domove oddilia Zveze slepili Slovenije. Tudi te vrste varstva se poslužuje letno okoli 20 naših članov, s spremljevalci seveda- Člani prejmejo regres, za socialno šibke pa je brezplačno. Zadostuje le, da sc prijavijo. Na področju socialnega varstva sodelujemo dokaj uspešno z občinskim odborom Rdečega križa in skupnostjo socialnega skrbstva, za dodeljevanje materiS- ne in socialne pomoči najbolj potrebnim članom, s skupnostjo pa tudi uspešno zaposlujemo nase člane. Prav z njihovo oomočio, z osebnim prizadevanjem Irme Šprali, smo pred kratkim zaposlili 3 naše člane, vendar menim, da bomo vsi, kot družba morali na tem področju storiti še veliko več. V mnogih gospodarskih organi- zac^ah m ustanovah naletimo na nerazumevanje in celo na odpor pri zaposlovanju invalidnih oseb. Na šdanju in rehabilitaciji imamo sedaj štiri člane in treba bo poskrbeti za njihovo zaposlitev." O rekreaciji in medsebojnem povezovanju članstva pa je Milaš Furek, sedanji predsednik društva slepih in slabovidnih dejal: „Naše društvo vzpodbuja in podpira tudi športno dejavnost Ze od leta 1970 deluje naša ekipa za igro z zvenečo žogo. Sodelovala je na vseh republiških prvenstvih, kjer je dosegla dobre rezultate. Za rekreacijo m medsebojno pove- zovanje članov prirejamo vsako leto izlete, ki so brezplačni. Športno dejavnost v društvu vodi sedaj Jože Šibila, ki je obenem ustanovitelj in predsednik mladinskega aktiva v naši organizaciji. Razen tega pa uspešno vodi še sekcije za atletiko, plavanje, šah, kegljanje in planinsko sekcijo. Planmci so letos naredili velik napredek, kar 3 pohode v gore in planine. Moram povedati, da članstvo v našem društvu narašča letno do 20%. Danes nas je čez 100, medtem ko nas je bilo ob ustanovitvi pred 30 leti le 25. Naj omenim še, da pridno skrbimo za informiranje članov, saj redno prejemamo iz Ljubljane takozvane »zvočne časopise". To so trakovi na katerih je posneta cela vrsta zanbnivosti in poučnili stvari. Že prek 15 članov ima svoje lastne magnetofone, da Liliko potem pokušajo, kaj je novega in zanimivega, ker brati ne morejo. Sker je v našem društvu že precej članov, ki berejo z rokami Braillovo pisavo, moram pa reči, da za mlade ljudi ne skrbimo za to." Toliko o delu in aktivnosti dništva slepih in slabovidnih za občini Ptuj in Ormož. V soboto 15. oktobra bodo v delavskem domu Franca Krambergerja obele- žili 30. obletnico svojega obstoja s svečano proslavo in s kulturnim programom^ Prav je, da se te proaave udeleži čim več slepih in slabovidnih, raihovih spremlje- valcev ii) drugin občanov. S tem bomo dokazali, da so prizadeti na vidu enakopravni del naše družbe, del nas samih. M. Ozmec Kidričevo: Mladini je treba pomagati V teku je evidentiranje možnili kandidatov za razne delegac^e in družbenopolitične organizacije ter društva. To je naloga, ki zahteva polno mero odgovornosti in angažiranosti slehernega občana, predvsem pa tistih članov, ki delujejo v društvih, družbenopo- litičnih organizacijali in v koordi- nacijskih odborih. Tega dejstva se zavedajo tudiv KS Kidričevo, kjer je to oc^ovomo delo v polnem teku. Prav ob tem evidentiranju je potrebno posvetiti tudi posebno skrb naši mliulini, ki jo je treba čimbolj vkKučevati v družbeno- politično delo tako v KS kot tudi na ravni občine. O tem je stekla razprava na zadnji sqi koordina- cijskega odbora pri KK SZDL in KS Kidričevo. Člani so ugotavljali, da se vse premalo posveča pozornosti naši mladini, da bi le-to u^ešneje pritegnili k političnim akcqam. Poudarjeno je bilo, da smo do sedaj prav temu problemu posvečali vse premalo pozornosti. kar je imek) tudi ddočene negativne posledice, ker delo mladinskih aktivov ni zaživelo tako, kot je to predvideno v programih dela. Seveda so vmes tako objektivni kot subjektivni vzroki, ki so vplivali na to, daje tudi delo mladinske organizacije v KS Kidričevem nekcdflco zastalo. Mladi so do sedaj opravili vrsto debvnih akcij in jim gre za to vse piTznanje, toda vsekakor je potrebno mladim nuditi mnogo več pomoči pri njihovem delu. Zato tudi v KS Kidričevo pri sedanjem evidentiranju v razne organe imi^o vedno pred očmi mlade in jih tudi evidentirajo, zavedajoč se, da bomo le tako ponovno vključili mlade v tisto aktivnost, ki je v KS že bila, vendar je v zadnjem času nekoliko zastala, to pa po krivdi vseh dejavnikov od DPO do KS SZDL, ki mor^o v bodoče storiti vse, da mladi v tem kraju nadaljujejo z aktivnos^o, ki so jo že pred leti pričeli! France Meško NAGAJIVI ŠKRAT Kdo je to? To je majhen mo- žiček, ki je zelo šaljiv. Ni večji od palca. Dobili smo Pionirski list. Ko sem ga pregledal kot vselej, sem zagledal pesmico ,,Kaj je šola". Ko sem jo prebral, se mi je zdela zelo čudna. Zato sem pogledal v tretjo kitico v prvo vrstico, tam pa je pisalo: Šola nas uši ljubiti . . .? Nato sem se spomnil, da to ne mo- re biti nihče drug kot tiskarski škrat. Ta škrat je zlezel v tiskarno Pionirskega lista, nato zlezel v stroj in pomešal črke. Zato je na trinajsti strani pisalo namesto šola nas uči ljubiti, šola nas uši ljubiti. Nato je škrat zlezel iz stroja , se skril pod blazino in se krohotal. Pošteno nam je zagodel. Nekega dne, ko sem prišel iz šo- le domov, sem sedel za mizo. Ko sem pojedel juho, sem vzel zrezek, da bi ga razrezal. Medtem pa se je na krožnik prikotalil škrat, spod- rinil nož, krožnik je padel na tla in se razbil. Škrat pa se je po mizini nogi podrsal na tla in pobegnil. Oj, ta škrat! Luka Tebuc, 5/a, OS Toneta Znidariča, Ptuj DAN PIONIRJEV V četrtek smo imeli proslavo za dan pionirjev. Najprej je bila odredna konferenca, nato prosla- va. Izvolili smo nov pionirski od- bor. Pregledali smo delo lanskega leta in sprejeli program dela za novo šolsko leto. Po proslavi smo imeli športni dan. Nada Horvat, dopisniški krožek, OS Vitomarci PIONIRJI Pionirji osnovne šole Vinka Jurančiča v Vitomarcih smo se zbrali na prvem sestanku. Zadali smo si nalogo, da bomo pridno hodili h krožku in dopisovali v Cicibana, Kurirčka, Pionirski list. Tednik in Sedem dni. Prijavilo se nas je sedemnajst. Največ nas je iz petega razreda. Opisovali bomo življenje in delo na naši šoli in v krajevni skupno- sti. Udeležili se bomo tudi srečanja mladih dopisnikov v Postojni. Rudi Vršič, dopisniški krožek, OS Vitomarci VSI RADI PREBIRAMO NAŠA GLASILA Pionirski list. Pionir, Kurirček, Ciciban in Čebelica, vse to so mladinski časopisi, ki so med mladinci, pionirji in cicibani zelo priljubljeni. Na naši šoli je mladih naročnikov in zvestih bralcev teh zabavnih časopisov kar 480. Med pionirji in mladinci je naj- bolj priljubljen gotovo Pionirski list, saj je nanj naročenih od 480 kar 255 učencev. Sledi mu Kurir- ček, ki ga prebira 160 pionirjev, na tretjem mestu pa je Pionir s 65 naročniki. Med cicibani je najbolj priljubljen Ciciban z 204 in Čebeli- ca s 23 naročniki. Na naši šoli so mentorji za mladinski tisk učitelji, učenci pa zbiramo denar in tisk razdeljujemo med mlade bralce. Z novim šol- skim letom smo to nalogo prevzeli učenci 8/a razreda. Ponosni smo, da so mentorji prav nam zaupali odgovorno nalogo. Tanja Smigoc, OS Franca Osojnika, 8/razred KAM, OBLAKI, PREKO POUA, KAM? Poletno sonce pripeka. Na nebu ni videti nobenega oblaka. ,,Le kje se sedaj skrivajo?" se vprašam. Potujejo po drugih koncih sve- ta, kakor potuje človek od enega , mesta do drugega. Ker jim ni pov- sod udobno, si morajo najti lepši in udobnejši prostor. Tudi na na- šem obzorju se pokažejo. Ko ljudje spravljajo seno, prav tedaj oblaki hitijo po nebu ter prekrijejo sonce in že je dež tu. Nato pa spet prikuka sonce. Tema je in vsi gremo spat. Ali spijo tudi oblaki? Morda nekateri, drugi pa spet ne najdejo prostora, kjer bi bili mirni. Tudi vsi ljudje ne spijo ker mnogi nimajo svojega stanovanja. Iščejo si sobe, le teh pa ni veliko, zato cele noči hodijo in hodijo. Mogoče bom tudi sam takšen oblak in ne bom imel nikjer miru. Ivan Znidar, 8/b OS Anica Cernej, Makole NAŠA DRUŽINA Ime mi je Natalija. Pišem se Ivanuša. Kmalu bom stara osem let. Hodim v prvi razred. Rada se učim. Tudi sestrico imam. Ime ji je Vesna. Stara je pet let. Mamici je ime Cilka. Hodi v službo. Je učiteljica. Očku je ime Tinček. Popravlja televizorje. Imamo se radi. Natalija Ivanuša, 2/d OŠ Tone Znidarič Ptuj ŠAH Kranj-Izbira 5:5 V prvem kolu tekmovanja v republiški ligi so šahisti Izbire iz Ptuja v gosteh iztržili točko. Posamezni izidi: Mazi—Podkraj- šek 1:0, Jokovič—Seruga 0:1, Naglic—Majcenovič 1:0, Buko- vac—Markovič 0:1, Rako- vec—Skarja 1:0, Krek—Segala re- mi, Kirn—Vaupotič 1:0, Ko- žar—Rezkar remi, Pavlin—Po- lajžar 0:1 in Novak —Danjko 0:1. V naslednjem kolu gostuje v Ptuju ekipa mariborskega Branika. 1. kotar BOKS: Tone Novak v olimpijski reprezentanci Tonetu Novaku, ptujskemu boksarju, ne bo potrebno čakati nove priložnosti za uvrstitev v olimpijsko boksarsko vrsto. Kljub poškodbi v Titovem Užicu se je Tone Novak uvrstil v najboljšo ekipo. Počitek bo za Novaka vseeno potreben, kajti pred njim je sedaj vrsta zanimivih in težkih bojev. Predvideva se, da bo Novak z najboljšimi jugoslovanskimi bok- sarji odpotoval v Avstralijo, kjer bodo stekle prve resnejše priprave naše olimpijske boksarske vrste. zk Društvo upokojencev Ptuj 30. jubilej društva 15. oktobra bo s priložnostno slovesnostjo društvo upokojencev Ptuj svečano zaključilo obdobje dosedanjega 30-letnega delovanja. Društvo bo ob tej priložnosti širši javnosti predstavilo svoj delež v naši družbeni skupnosti, ustvarjalnost na različnih področjih delovanja in podobno. V društvu so se tudi dogovorili, da bodo prizadevnim članom za njihovo požrtvovalnost in dolgoletno delo v organih in sekcijah društva na slovesnosti podelili priznanja in diplome. Celotno slovesnost bodo združili pod naslov obeležja Titovih in partijskih jubilejev. V programu aktivnosti praznovanja jubileja društva bodo med drugim v času od 10. do 14. oktobra v klubskih prostorih društva odprii razstavo ,,slik in fotografij 77", izdelkov članov društva. Člani društva pa bodo merili moči tudi na športnem področju; zanimiv bo tudi kolesarski trim v nedeljo, 9. oktobra ob 10. uri s startom pri šoli za kovinsko stroko ,,Veljko Vlahovič". Klubski prostori društva pa se bodo v dneh praznovanja obogatili še za knjižnico z začetnim knjižnim fondom okrog 220 knjig. Vedre in nasmejane v naselju Kidričevo I. imamo sicer eno samo trgovino, kar je glede na število potrošnikov bolj malo, kljub temu pa lahko trdimo, da so ljudje razmeroma hitro in ob vsakem času vljudno postreženi. Čeprav založenost v trgovini ni taka kot si jo potroSnik v Kidričevem Vedri in nasmejani obrazi prodajalk sprav^ajo kupca vedno v dobro voljo. Slika: K. Zoreč želi, so kupci ob nakupu vendarle zadovoljni, če že zaradi drugega ne p£ vsaj zaradi vedno prijaznih in vljudnih prodajalk. Potrošniški svet pri krajevni skupnosti Kidričevo bo v bodoče imel pri tem pomembno vlogo, dajal bo pobude in smernice trgovskemu podjetju Mercator—Panonija, prodajalna Kidričevo, da bo v njej vse tisto najnujnejše, kar potrošnik dnevno potrebuje, da mu zaradi tega ni treba stalno v Ptuj ali kam drugam. p Meško V šestih dneh čez tisoč odvzemov lovi v organizaciji občinskega odbo- ra RK Slov. Bistrica, je bila pred kratkim na območju krajevnih skupnosti: Slov. Bistrica, Crešnje- vec, Laporje, Šmartno, Tinje, Leskovec in Zg. Ložnica, letos že peta krvodajalska akcija. Tri od teh so bile izvedene v spomladan- skem in dve v jesenskem obdobju. Izvedla pa sta jih Zavod za transfuzijo krvi SRS Ljubljana in oddelek za odvzem krvi iz Maribo- ra. S skupno 446 odvzemi krvi, kolikor jih je bilo opravljenih v nedavni, dvodnevni akciji za prebivalce teh krajevnih skupnosti, so tudi tokrat plan presegli.' V skupno petih akcijah in šestih dneh, kolikor so te trajale v leto- šnjem letu, so tako v omenjenih krajevnih skupnostih zabeležili 1100 odvzemov krvi, kar je bilo i nad pričakovanji.. Ob tem pa je ' potrebno povdariti, da je bilo med njimi tudi 70 takšnih, ki so se odvzema krvi udeležili prvič. V počastitev partijskih in Tito- vih jubilejev ter 25. obletnice prostovoljnega krvodajalstva, organizira letos, 8. oktobra občin- ski odbor RK Slov. Bistrica zani- miv izlet za svoje člzme, v nekatere kraje, dobro znane iz NOB. Med njimi so najpomembnejši Jaseno- vac in Kozara. Za takšno obliko praznovanj sO se pri RK Slov. Bistrica odločili predvsem z namenom, da se krvodajalci iz celotne občine med seboj pobliže spoznajo in sodeluje- jo na osrednji svečanosti. Da je bi' la odločitev občinskega vodstva RK Slov. Bistrica za tako obliko organiziranja osrednje svečanost' krvodajalcev povsem pravilna, dokazuje tudi podatek, da se je za načrtovani izlet že doslej prijavil" prek 450 krvodajalcev iz celotne bistriške občine. Viktor Horvat Slov. Bistrica Tudi v Ormožu teden otroka K mednarodnemu tednu otroka, ki letos poteka pod naslovom ,,Srečen otrok v zdravem okolju, so se priključili z različnimi prireditvami tudi v Ormožu. Tako so za otroke iz vrtcev pripravili pester piogram s posebnim poudarkom na rekreacijo v naravi. Tako so že v ponedeljek otroci odSi v naravo, kjer so imeli orientacijski pohod. V torek je bila za otroke kulturna poživitev in sicer so si najmlajši ogledali lutkovno igrico. V sredo je bU piknik, danes pa bo ob 16. uri v var.stvenih ustanovah v Ormožu pogovor s starši, jutri bo beseda o tehnični vzgoji v vrtcu. Poleg tega pa v Ormožu še potekajo nabiralne akcije sadja in drugih pridelkov za ozimnico in za boljšo in cenejšo prehrano otrok prek zime. zk Rdeči križ Slovenije se pridružuje splošnim prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo, za večje varčevanje in ohranitev naravnih bogastev, zlasti gozdov in napredek higiene. Zato bo 11. OKTOBRA 1977 ORGANIZIRAL AKCIJO ZBIRANJA PAPIRJA IN PAPIRNE EMBALAŽE OD 8. DO 18. URE Darovani papir zberete, zvežete v svežnje in ga ob akciji za zbi- ranje zložite pred vhodna vrata na ulico. Tako boste v najkonkretnejši obliki neposredno prispevali k splošnemu varčevanju, varstvu gozdov in napredku higiene. V primeru, da bi bilo papirja in papirne embalaže za kamion, obvestite o tem občinski odbor Rdečega križa, telefon 77-542 (vsaj dva dni pred akcijo), da bo lahko organiziral poseben prevoz. Tovarna glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" Kidričevo delovna skupnost skupnih služb objavlja naslednja delovna mesta: ORGANIZATOR Področje dela: koordinacija med organizacijskimi enotami v OZD, svetovanje in pomoč individualnim poslovodnim orga- nom pri pripra\'i predlogov za organizacijske spremembe. Pogoj: dipl. inženir organizacije dela ali dipl. ekonomist in 4 leta prakse. Osebni dohodek znaša okrog 7331 dinarjev. ORGANIZATOR I Področje dela: sodelovanje v tirnih za izgradnjo informacijskega sistema z nalogo izvajanja splošnih organizacijskih poslov. Pogoj: inženir organizacije dela, 4 leta prakse. Osebni dohodek znaša okrog 6340 dinarjev. PLANER-ANALITIK Področje dela:: izdelovanje letnih gospodarskih načrtov in po- slovnih analiz. Pogoj: ekonomist in 4 leta prakse. Osebni dohodek znaša okrog 5813 dinarjev. Posebni pogoj: poskusno delo. Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko pošljete v kadrovsko socialni sektor delovne organizacije. TEDNIK - 6. oktober 1977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 NOGOMET REPUBLIŠKA NOGOMETNA LIGA SELEKCIJ Drava-Severna Primorska 1:1 (0:1) Stadion NK Drava v Ptuju, gle- dalcev okrog 250, vreme oblačno in hladno, igrišče primerno za igro; Strelci: 0:1 — Fegic (28), 1:1 — Hvaleč (61) Sodniki: Horvat (Zgornji Petrov- ci) ter Lah in Cvirn (Maribor) Rumeni kartoni: Pini in Magajne (S. Primorska) Ocena igre: 7 Postavi: Drava — Simonič, Hadler, Dončec, Matjašec, Murat, Ceh, Kmetec, Skrjanec, Verdenik (Brod- njak). Hvaleč, Mesaric (Ogri- zek); S. Primorska — Trampuš, Mičič, Zigon, Pini, Krivic, Modrijan, Kneževič (Markič), Fegic, Magaj- ne, Humar, Alibabič; V srečanju s selekcijo Severne Primorske so igralci Drave iztržili le točko. Do 61. minute so borbeni gostje vodili z zadetkom Pegica, ki je posledica napake obrambe Drave. V prvem polčasu so imeli domačini rahlo terensko pobudo, ki pa je ob nepovezani in neborbeni igri niso uspeli izraziti z ugodnim rezultatom. To je uspelo gostom. Začetek drugega polčasa je minil v enaki igri. Ko je v 61. minuti Hvaleč pri izvajanju prostega strela našel ,,luknjo" v živem zidu, je igra postala hitrejša in mnogo bolj zanimiva. Domačini so se prebudili, vendar ob prepočasni igri z veliko napakami, kaj več kot izenačenje niso uspeli doseči. Gostje so se predstavili v dobri luči. Igrali so zelo borbeno in pri tem očitali lekcijo domačim igralcem, ki se nikakor niso znali ujeti. Z ozirom na prikazano igro lahko trdimo, da tako kvalitetno gostujoče ekipe letošnjo jesen v Ptuju še nismo videli. S tem ne mislimo opravičevati slabo igro domačih, nasprotno, o svojem odnosu do igre in množice privržencev nogometa, ki jih zastopajo, naj le razmislijo! 1. kotar MLADINSKA REPUBLIŠKA LIGA Drava-Maribor0:3(0:2) 4. KOLO V OBČINSKI NOGOMETNI LIGI PTUJ KOLO PRESENEČENJ v četrtem kolu tekmovanja v dbčinski nogomemi ligi Ptuj beležimo poraza do tretjega kola vodečih enajsteric v B in C skupini. Kungoto so visoko premagali Stonjci, Varnico pa Bukovci. Rezultati: Skupina A: Drava—Markove! 6:0 Gorišnica—Kidričevo 2:1 Hajdina-Grajena 4:0 Aluminij-Ptuj 6:1 Skorba-Videm 5:1 Skupina C: Sela-Mladinec 0:3 Bukovci—Vamica 4:2 ZavTČ-Leskovec 6:0 Tržeč—Draženci 4:2 Skupina B: Kungota—Stonjci 0:6 Apače—Slovenja vas 3:3 Dornava-Gerecja vas 2:1 Lovrenc—Rogoznica 3:0 V naslednjem kolu, v soboto ob 14,30 in nedeljo dopoldan in popoldan se bodo srečali: v skupini A — Grajena-Skorba, Kidričevo—Hajdina, Ptuj-Gorišni- ca, Markovsi-Aliminij in Vi- dem—Drava- V skupini B: Rogo- znica—Kungota, Gerečja vas— Lovrenc, Slovenja vas-Dornava in Stonici-Apače. V skupini C: Draženci—Sela, Leskovec—Tržeč, \&rnica—Zavrč in Mladinec—Bu- kovci. 1. kotar Namizni tenis v športni dvorani Mladika v Ptuju Odlična organizacija Reprezentanci sta nastopili v na- slednjih postavah: Jugoslavija: Antun Stipančič, Zoran Kosanovič, Eržebet Palati- nuš in Milivoj Karakaševič; Nizozemska: Bert van der Helm, Rene Hijne in Bettine Vriesekoop. V prvem srečanju je Stipančič z 2:0 premagal van der Helma. Seti: 21:8 in 21:13. Na 2:0 za Jugoslavi- jo je povišal Kosanovič, ki je z 21:17 in 21:19 premagal Hijnesa. Evropska mladinska prvakinja Vriesekoopova je brez težav, razen v drugem setu, premagala Palati- nuševo z 21:11 in 21:19. Pri moških dvojicah sta Karakaševič in Kosanovič z 21:17 in 21:16 premagala par van der Helm- Hijnes in povišala skupni izid na 3:1. Evropska prvaka pri mešanih dvojicah Stipančič in Palatinuševa sta par van der Helm-Vrieesekoop premagala z 21:17 in 21:14. Ko smo že pričakovali gladko zmago naših, nas je razočaral Stipančič. Hijnesa je preveč podcenjeval in to se mu je maščevalo. Izgubil je z 21:15, 18:21 in 18:21. V zadnji igri se je potrudil Kosanovič in z 2:1 premagal prvaka Nizozemske van der Helma.Seti: 21:23, 21:9 in 21:14. Končni rezultat je tako 5:2 za Jugoslavijo. Z igro naših ne moremo biti za- dovoljni, saj so igrali vse premalo borbeno. §e posebej velja to za Palatinuševo in Stipančiča. Kljub temu, da so novinci v evropski su- per ligi, so se Nizozemci dobro držali. Dvoboj med Jugoslavijo in Nizozemsko v Ptuju so pripravili prizadevni namiznoteniški delavci kluba Petovia ob pomoči nekaterih delovnih organizacij. Z ozirom, da je bilo to prvo uradno mednarod- no srečanje v namiznem tenisu v Ptuju, smo lahko izredno zado- voljni. Vsi udeleženci so pohvalili organizacijo. Dušan OsmanagiČ je dejal, da tako prisrčnega sprejema in organizacije še niso doživeli. Dobra vzpodbuda za organizacijo podobnih srečanj. 1, kotar Antun Stipančič in Eržebet Palatinuš Foto Kosi V KIDRIČEVEM. Juvent (Kidričevo)-SPIE- NACAPJ. V. Celje 7:3 V soboto so se na stadionu Aluminija v Kidričevem pomerili naši in francoski delavci, Ki grade plinovod. Srečanje je zelo uspelo. Dogovorili so se, da bodo iz obeh ekip sestavili reprezentanco, ki se bo v prihodnjih dneh pomerila z enajsterico Aluminija. 1. kotar „Prednamije še veliko dela!" ženska ekipa rokometnega kluba Drava uspešno nastopa v slovenski ligi — vzhodni skupini. Po nekaj letih je to nadarjena vrsta od katere pričakujemo še veliko uspehov. Pred dobrim mesecem je delo oziroma vadbo prevzel Jože Vauhnik. Medtem ko so igralke po srečanju za trening z ekipo Zagorca iz Krapine še nekaj časa poskušale met, je stekel naslednji pogovor s trenerjem: — V Ptuju ste šele dober mesec dni. Kakšen program dela ste si zastavili? ,,Predvsem skušamo ekipo oborožiti z osnovnimi prvinami stabilne igre, zanesljivostjo in učinkom v napadu, kot to zahteva nastopanje v republiški ligi. Med igro ugotavljamo nekatere pomanj- kljivosti in te bomo morali odpra- viti." — Kako ocenjujete sedanjo generacijo igralk, skratka ekipo Drave? Ekipa je izredno perspektivna in sposobna. Tu se kaže uspešno delo prejšnjega trenerja. Z ozirom, da so to vse mlajše igralke, starost je okrog 17 let, smo v ekipo vključili tudi dve preskušeni igralki, ki sta nastopali tudi že v drugi zvezni rokometni ligi. Veliko dela nas čaka na izboljšanju igre v obrambi in tudi v napadu, taktika nam tu še ni izpiljena. To se najbolj pozna v trenutkih, ko mora ekipa ,,držati" rezultat. Pomembno vlogo imata tudi obe vratarki, sta zelo nadarjeni, vendar potrebujeta še veliko dela, kajti včasih vratar nosi tudi do polovice bremena. Skratka, rezerve imamo veliko, potrebno bo delo in sodelovanje vseh igralk." — Zelje in načrti? ,,Prvo ali drugo mesto v vzhodni skupini republiške lige vodi v takoimenovano super ligo. To je naša želja. Ob tem bi rad povdaril, da je za uspešno delo v naprej nujna pionirska in mladinska vrsta, zaledje, iz katerega kasneje popolnjujemo ekipo. V ženskih ekipah je osip običajen in zato potrebujemo podmladek, ki lahko v vsakem trenutku uspešno nadomesti igralke, ki sedaj nastopajo pa prekinejo kariero iz različnih vzrokov. Naše igralke so iz raznih krajev ptujske občine, kar nam predstavlja tudi določene težave s prevozi in udeležbo na treningih. Vendar zaenkrat to uspešno premagujemo. Na razpolago imamo seveda precej več igralk kot jih sestavlja ekipo, zato se je za mesto v ekipi potrebno potruditi." Ob tem naj dodamo, da je pred igralkami Drave v soboto pomembna preskušnja. V prvenst- venem srečanju se bodo za prvo mesto v vzhodni skupini republiške lige doma pomerile z ekipo Brežic. Trenerju Vauhniku želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu in vodenju ekipe, prav tako tudi igralkam in vodstvu rokometnega kluba Drava. Sobotno odločilno srečanje z ekipo Brežic se bo pričelo ob 19. uri. Pričakujemo kvalitetno srečanje. Ljubitelji rokometa! Oglejte si to zanimivo merjenje moči in se sami prepričajte o kva- liteti rokometa v Ptuju in Sloveniji! 1. kotar STRELSTVO Jesensko nagradno tekmovanje Zmagovalca Zdenka Matjašič in SD Turnišče Jesensko nagradno tekmovanje s serijsko zračno puško je osvojila strelska družina Turnišče pred Kidričevim in Mercatorjcm. Pri posameznikih jc bila prva Zdenka Matjašič pred Ziko Marinkovičem in Stankom Palom. Tekovanja se je kljub enotedenski prestavitvi udeležilo prek devetdeset strelcev in strelk. Rezultati: ekipno - L SD Turnišče 1704 kr., 2. SD Kidričevo 1638 kr., 3. SD Mercator Panonija 1576 kr., 4. SD Železničar 1460 kr., 5. Opekar, 6. Gradnje, 7. Delta, 8. Juršinci, 9. Izbira. Posamezno: 1. Zdenka Matjašič 180 kr., 2. Žika M;irinkovič 179 kr., 3. Stanko Pal 176 kr., 4. Slavko (;olc 174 kr., S.Albin Vrbnjak 173 kr., 6. Štefan Skok 173 kr. Organizacija tekmovanja je bila dobra. S. Ivanovič ROKOMET SLOVENSKA REPUBLIŠKA LIGA ČLANIC - VZHODNA SKUPINA Vuzenica-Drava 11:31 (5:13) Igralke Drave so gostovale v Vuzenici in visoko premagale domače igralke. Največ zadetkov je dosegla razpoložena Maroltova kar 16. Ostale zadetke so dosegle: Halužan 7, Cuš 4, Mere 4 in Ivančič 1. Pri domačinkah je največ zadetkov dosegla Rozmanova in sicer štiri. Sodnika Benčič in Musič sta dobro vodila srečanje. V naslednjem kolu, v soboto, se bodo igralke Drave v Ptuju pomerile v boju za prvo mesto z ekipo Brežic. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MO§KI RK „Jože Kerenčič" Ormož- Partizan Slov. Gradec 20:18(10:10) Mestna graba: gledalcev 200 Sodnika: Plahuta Celje in Kemperle Šoštanj RK Ormož: Valenko, Perger 5, Krstič, Bezjak S., Zabavnik, Turin 1, Sabo 1, Kolarič, Bezjak M. 4, Lah 3, Pavlovič 6, Gaberc. Partizan Slov. Gradec: Dobroši, Plešej 1, Tisnikar, Pori 3, Potočnik 7, Djurin, Potušek 4, Cegovnik, Perger 3, Karmen, Pogorevčnik, Struc. Čeprav so bili gostje v tem pr- venstvenem srečanju favoriti, so si domačini spet z zelo dobro igro v obrambi priborili dve novi točki. Sama tekma je bila tipično prvenstvena, izenačena, kar potr- juje sam rezultat prvega polčasa. Igralo se je precej dobro v obram- bi, medtem, ko so se napadi zaključevali iz 100 % priložnosti. V nadaljevanju so domačini zai- grali še bolj agresivno v obrambi, prav tako pa so uspešno izvedli ne- kaj kontra napadov, kar jim je prineslo prednost 2-3 golov, ki so jo obdržali do konca tekme. S pogostimi menjavami sta domača trenerja držala ekipo skozi vso tekmo skoncentrirano v ob- rambi, kar je še posebej za pohvaliti, da so domači igralci zelo pametno zaključevali svoje napade in prav taka igra jim je prinesla na koncu tudi zasluženo zmago. Pohvalo si zasluži celotna ekipa na fer in borbeni igri, posebej še oba domača vratarja, ki sta ubra- nila nekaj sedemmetrovk. Medtem ko gosti niso upravičili svojega renomeja, saj je edini pri njih bil nekoliko boljši od ostalih, Potočnik. Oba sodnika, ki sta vodila to srečanje, se nista ujemala v sojenju raznih prekrškov, kar pa ni bistve- no vplivalo na sam rezultat. Naslednje prvenstvene gostova- nje v Murski Soboti daje Ormoža- nom optimizem, saj so z zadnjimi igrami pokazali, da lahko pričaku- jemo dobro igro tudi s Poletom. Janko Rihtarič KOŠARKA Zmaga Drave nad prvouvrščenima ekipama KONUS-Drava 74:76 (44:42) SLOV. KONJICE—DVORANA OS, gledalcev 150, SODNIKA: Ju- rečko (SB), Murgel (MB) KONUS: Ungar, Plajh, Keblič 21, Derdnik 7, Potočnik 15, Kuko- vič 10, Leskovar 7, Klevže 14. DRAVA: FiUpič 9,Cobel, Sero- na 12, Pešič, Kilibarda 17, Sotler 4, Dobrijevič 34, Hrženjak. Drava je nepričakovano osvojila dve novi točki na gostovanju v Slovenskih Konjicah nad prvo- uvrščenim Konusom. Drava je nastopila nepopolna, imela pa je nezadržnega D£)brijeviča. Ta se je izkazal v napadu, še posebej pa v obrambi, saj je v drugem polčasu povsem onemogočil najboljšega igralca Konusa Kebliča. Tekma je bila v obeh polčasih izenačena, ta- ko da se je rezultat menjaval iz minute v minuto. §e posebej pa so bile razburljive zadnje sekunde srečanja. Pri neodločenem rezulta- tu 74:74 deset sekund pred koncem je dobila žogo Drava in v proti- napadu preko Serone v zadnji se- kundi dosegla koš. Drava je v tem srečanju zaigrala zelo dobro, za kar pa ima zasluge tudi trener Krovina, ki je ob pra- vem času znal najti najboljše re- šitve v kriznih obdobjih igre. Sre- čanje sta zelo dobro vodila Ju- rečko iz Slov. Bistrice in Murgej iz Maribora. Ruše-Drava 72:78 (38:3S) RUŠE: Igrišče v športnem parku, gledalcev 100, SODNIKA: Kamenšek, Majer — oba Maribor RUŠE: Marinič 14, Markič 10, Brečko, Robič, Tatalovič 22, Vohel 24, Stopar 2. DRAVA: Filipič 2, Cobel, Serona 6, Hrženjak. Marčič Z. 6, Hrženjak, KiUbarda 8, Sotler 4, Dobrijevič 37, Musič 15. Po daljši krizi so Dravaši zaigrali v polni formi. Forma igralcev se ii kola v kolo popravlja. Da so dravaši najdli samega sebe se vidi, saj so iz zadnjih dveh gostovanj s prvouvrščenima ekipama prinesli štiri točke. Dravaši se v Rušah niso dah presenetiti. Ob pravem času so znali izkoristiti visokega igralca Dobrijeviča. Tega pa Rušani niso znali zaustaviti. Pohvaliti pa je treba tudi vse ostale igralce, ki so prav tako polnili nasprotnikov koš. Sodniška dvojka, predvsem Kamenšek sta z nerazumljivimi odločitvami srečanje vodila slabo. Drava trenutno zavzema 4. mesto v kvalifikacijski ligi za vstop v I. slovensko ligo. Z. M. LETALSTVO Zmagoslavje Ptujčana Hojnika Clan aerokluba Ptuj Danilo Hojnik nadaljuje letošnjo uspešno tekmovalno sezono. Na ralliju za pokal maršala Tita je bil zelo blizu prvemu mestu. Tokrat mu je uspelo osvojiti naslov prvaka SFRJ v akrobatskem letenju. Prvenstvo, deseto po vrsti, je bilo v Beogradu. Piloti iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine in Slovenije so se pomerili v dveh disciplinah in sicer obvezni znani sestavi in obvezni neznani sestavi. V prvi je zmagal Slana iz Ljubljane pred Hojnikom, v drugi pa Skrlec iz Ljubljane pred Trifunovičem (Zagreb) in Hojni- kom. Skupni vrstni red je tako naslednji: 1. Hojnik (Ptuj), 2. Slana (Ljubljana), 3. Trifunovič (Zagreb) itd. 1. kotar Plavalni klub Toplice Ruj Pretekli petek je pomembna prelomnica v razvoju plavalnega športa v občini Ptuj. V prejšnjih letih smo zelo pogrešali objekte za razvoj tega izredno koristnega športa. Danes teh problemov skoraj ni več. Kljub temu, da v ptujski občini ni bilo niti enega primernega plavalnega objekta, plavanje le ni zamrlo. Je bilo, vendar ne tako opazno kot smo tega vajeni danes. Spomnimo se samo, kje se je večina naših otrok in tudi starejših plavalcev učila ,,plavalne abecede", v Dravi in njenih pritokih. Seveda pa o orga- nizirani vadbi takrat ne moremo govoriti, razen nekaterih telovad- nih društev Partizan, ki so v svojem programu in aktivnostih združevale tudi plavanje. Omenimo lahko Markovci, Videm in Ptuj. Bazena v Kidričevem in na Borlu sta prispevala k prvim organiziranim začetkom plavanja, prav tako tudi počitniški dom občine Ptuj v Biogradu. Z gradnje bazenov v Ptujskih toplicah beležimo že večje uspehe. V organizaciji Telesnokulturne skup- nosti Ptuj smo naučili plavati okrog 900 otrok in starejših, približno polovico v bazenih v občini in ostalo polovico na morju. Zanemarili nismo tudi vaditelje plavanja. Letos je tečaj uspešno končalo 30 bodočih učiteljev plavanja. Seveda je ob tem v ospredje vedno bolj prihajala misel in potreba po plavalnem klubu, organizirano vadbo. S sodelova- njem Kmetijskega kombinata Ptuj in na pobudo izvršnega odbora TKS občine Ptuj smo klub tudi ustanovili. Na ustanovni skupščini se je zbralo prek trideset ljubiteljev plavanja in delegat Plavalne zveze Slovenije. Po uvodnih formalno- stih so udeleženci sprejeli statut kluba in izvolili prvo vodstvo. Klub bo nosil naziv plavalni klub Toplice Ptuj in bo deloval ob pomo6 Kmetijskega kombinata in delovnih ljudi ptujske občine. Izmed nalog so zlasti pomembni razvoj in popularizacija plavanja med občani, sistematski razvoj plaval- cev z redno vadbo, učenje plavanja začetnikov in vzgajanje vseh članov v koristne člane naše družbe z razvijanjem vseh vrlin. Delo v klubu bo vodil trinajstčlanski izvršni odbor. Vodil ga bo Jože Vidovič. Udeleženci ustanovne skupščine so izvolili tudi člane samoupravne kontrole in disciplinske komisije. V novem klubu se zavedajo, da bo le resno in zavzeto delo rodilo sadove, ki si jih žeHmo in katere od njih pričakujejo občani. Ze to, da je plavanje edini šport s katerim lahko začnejo prvošolci, kaže na veliko delo in odgovornosti, ki so pred njimi. Pri tem jim želimo obilo uspeha! 1. kotar 10-ZA RAZVEDRILO 6. oktober 1977 — TEDNIK TEDNIK -6. oktober 1977 OGLASI IN OBJAVE - 11 Varnost otrok v cestnem prometu?! v letošnji Teden otroka se republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vključuje z akcijo ,,za večjo var- nost otrokov cestnem prometu". Otroci, naše največje bogastvo sedanjosti in bodočnosti so na- mreč na naših cestah izredno pogosto žrtve prometnih nezgod. Podatki kažejo celo, da se število smrtnih žrtev otrok iz dneva v dan veča. Tako je v letošnjem prvem polletju umrlo na slovenskih ces- tah kar 31 otrok, v istem obdobju lani pa 22. Tudi število ranjenih otrok je poraslo, od lanskih 847 na letošnjih 975. Ne glede na porast ali padec smrtnih žrtev med otroki pa mora- mo ugotoviti, da je žrtev med otroki vedno preveč. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu, občinski in ljubljan- ski mestni organi posvečajo temu problemu stalno skrb in organizirajo akcije za izboljšanje varnosti otrok v cestnem prometu. V ta namen predlaga republiški svet, da v tednu otroka posvetimo posebno skrb tudi varnosti otrok v cestnem prometu in sicer: — da vozniki posvetijo posebno skrb in pozornost otrokom in jim s posebno uvidevnostjo in razumevanjem za njihovo nerazumevanje motoriziranega odraslega sveta omogočijo varnejši cestni vsakdan; — da starši v tem tednu posvetijo posebno pozornost prometni vzgoji svojih otrok in jim tudi z lastnim vzgledom pokažejo, kako se morajo vsak dan obnašati na cesti; — da učitelji v šolah in vzgojiteljice v varstvenih ustano- vah v Tednu otroka posvetijo posebno pozornost preventivni prometni vzgoji svojih varovancev; — ter slednjič, da vsa javna občila, od tovarniških do republi- ških v Tednu otroka poleg glavne- ga namena letošnjega tedna, posvetijo posebno pozornost vzgo- ji in varnosti otrok v cestnem prometu. Star pregovor pravi: ,, Bolje preprečiti, kot pa lečiti". In zakaj ne bi tega storili, ko pa se nam ta priložnost ponuja vsak dan, na vsakem koraku in prevoženem kilometru. Po toči zvoniti je prepozno... M. Ozmec Pri prometni vzgoji so se angažirali tudi pionirji. Foto: zk „Čaka nas velika in odgovorna naloga!" RAZGOVOR Z MARUŠO GRABRIJAN. SEKRETARKO KONFERENCE ZK V KK PTUJ V okoli 2000 članskem kolektivu Kmetijskega kombinata Ptuj, deluje nekaj nad 150 komunistov, ki so organizirani v devetih osnovnih organizacijah ZK. Na nivoju delovne organizacije imajo konferenco Z K, v katero je iklegiran vsak peti član ZK, skupaj jih je tako 29. Konferenca pa je tvolila še 11 članski sekretariat, ki vodi in usmerja delo konference. , Želeli smo zvedeti kako delujejo komunisti, kako so uspešni pri uresničevanju postavljenih ndog in dolžnosti, zato smo povabili k razgovoru Mamšo Grabrijan, sekretarko konference ZK v KK Ptuj, ki je o dejavnosti komunistov pri uveljavljanju zakona o združenem delu dejala: »Komunisti v KK Ptuj smo se vključili v odprave takoj, ko so biU izd;mi osnutki. Spremljali smo njihova dopolnila, spreminjanja raznih delov ipd. Intenzivno pa smo se vključili v razprave leta 1976. Naredili smo analizo naše organiziranosti. Skup^ s sindi- katom smo imeli razprave po kolektivih v vseh TOZD in v javnem zelo intenzivno obdelali posamezne dele tega osnutka zakona. Moram reči, daje sleherni delavec bil seznanjen z njim, zato smo zbrali tudi več pripomb." Zanima nas, konkretno delo komunistov, pri uvajanju določil zakona o združenem delu? »Konkretno smo komunisti sedaj vključeni v komisije v TOZD, pa tudi v komisijo na nivoju delovne organizacije. Te komisije so zadolžene za izvajanje zakona o združenem delu. Trenutno imamo v razpravi osnutek o združevanju delavcev v temeljno organizacijo, osnutek statuta o združevanju delavcev v TOZD, osnutek o razdelitvi dohodka in čistega dohodka na nivoju delovne organizacije, ki ga moramo v TOZD dopolniti z vsebino nagrajevanja po delu ter uspehih dela.' Morda bo prav, da poveste, kako imate med posameznimi TOZD urejene medsebojne od- nose, tudi dohodkovne? ? „V Kmetijskem kombinatu delamo že dalj časa na dohodkovni povezavi. Oaiutki segajo daleč nazaj, od takrat, ko smo se dogovorili in omogočili, da imajo posamezne TOZD svoje lastne obračune, da vedo za .svoja sredstva, za svoj dohodek in njegovo razdelitev. Med seboj smo se dohodkovno že dogovarjali in če se je kje pojavil dohodek v večjem obsegu, smo ga vrnili nazaj v tisto proizvodnjo, ki ga je ustvarila. Konkretno je TOZD mešalnica akumulirala nekoliko več pri pridelavi krme, zato je dohodek vrnila tistim TOZD, ki so to krmo rabile pri proizvodnji svoje živine. Menim, da je to ze neka predhodna oblika teh dohodkovnih odnosov, ki jih zahteva zakon o združenem delu. Zakon je naše želje po dohodkovni povezavi samo pod- krepil in nam dal na znanje, da smo bili na pravilni poti, ko smo Ebrali takšen način dohodkovne povezave," . Iz vsega tega lahko sklepamo, da imate dohodkovne cninose urejene zadovoljivo in da je nasploh notranja organiziranost uspešna. Kako pa je s povezavo KK Ptuj navzven? „Kmet^ski kombinat Ptuj je povezan v Kmetijsko prehrambeni kombinat, ki ga sestavljajo: Agrokombinat Lenart, AgrokcMn- binat Maribor, Tovarna mesnih Edelkov Maribor ter KK Ptui. Menim, da je ta povezava bila zastavljena zelo dobro, vendar so uspehi nezadovoljivi Kmetijsko prelirambeni kombinat sploh ni dosegel tistega namena, ki smo ga pričakovati- Krivdo je treba temeljito proučiti, v vsaki izmed delovnih organizacij, ki so vključene vanj. Podati je treba kritično oceno, kajti nujno je, da se širše povezujemo, ker proiz- vodov KK Ptuj ne moremo vnovčiti samo na območju ptujske občine. Menim, da se tudi iz drugih razlogov ne smemo zapirati v ozke kroge. Čaka nas še precej dela in naporov preden bomo dose^ svoj namen.' Komunisti v KK Ptuj ste že gotovo obravnavati ta problon, kakšna stališča ste pri tem zavzeli? „Res ie, komunisti smo vse to že temeljito obravnavali Ocenje- vali smo vso delo v okviru prehrambenega kombinata in to zelo kntična Ugotovili pa smo, da so bile s strani naše delovne organizacije vse naloge speljane, zato smo skleniti, da je treba še Ugotoviti, kje se zadane naloge niso uresničevale. Po vseh analizSi in ocenah sodeč, krivda za tako stanje ne 4eži na naši delovni organizacijL" , Tudi komunisti ste povezani med seboj v okviru Kmetijsko prehrambenega kombinata. Ste že oceniti skupno delo do sedaj? „Na nivoju Prehrambenega kombinata smo tudi komunisti povezani med seboj, vendar menim, da je ta povezava še prešibka. H narejeno to, kar bi moralo bitL" . Pa vendar, kje so po mnei^u komunistov ključni protiemi, ki zavir^o tesnejše sodelovanje in povezovanje med štirimi kom- binati? „Naše mner^e je, da pri tem sodelovanju nismo biti dovolj iskreni, da smo govorili eno, delati pa drugo. Kamen spotike pa je tudi sedež tega prehrambenega kombinata, kar je prisotno že od vsega začetka. Ze^a ostalih delovnih organizacij je namreč, da bi bil ta sedež v Mariboru, sedaj je namreč v Ptuju. To pa ^loh ni bistveno, sedež je lahko kjerkoli, bistvo je, kako ta sestav^ena organizacija deluje, živi" Komuniste v KK Ptuj čaka tako še skupaj z vsemi ostalimi delovnimi ljudmi velika in odgovorna n^oga — p oživeti sodelovanje med štirimi pove- zanimi kombinati severovzhodne Slovenge. ______M. O^Ofii AMD Ptuj državni prvak v nedeljski zadnji dirki za državno prvenstvo v kartingu v Koprivnici je bilo odločeno o novih državnih prvakih v vseh kategornah. Pied 3000 gledalci je bila dirka zanimi- va, predvsem boj med naj- boljšimi. Tako je v juniorski konkurenci zmagala Irena Lavrič pred domačinom Mo- čilovičem, Gregoričem (-NG) itd., Hvala 9, Blaževič 10. V kategoriji 100 ccm je zmagal Uroš Langerholc pred Artenjakom, Novakom itd. Korošec je bil 5, Bela 17. Zmagovalna ekipa Ptuja (z leve): Pislak, Pulko, Slana, Kranjc, Domiter, Aracki, Artenjak, Korošec, Langerholc; manjkata mladinca Hvala in Blaževič. p^j^. Langerholc V kategoriji 125 ccm pa je zmagal Bužan - Postojna pred Škuričem-Zagreb, Sla- na-Ptuj, Pulko 6, Krajnc 12, Pislak 14, Aracki 22, Repič 2t, Domiter 26, Bolcar 30. Ekipno AMD Ptuj 87 točk, Moste 76, Slov. avto 76, Postojna 68, Zagreb 66 točk itd. Končni vrstni red po petih dirkah z odbitkom najslabše je vrstni red naslednji: junior- ji Irena Lavrič 112 točk, Anton Rotar 104, Tomaž Gregorič 100 itd. 100 ccm Miran Novak. Slov avto 148 točk, Langerholc 144. Arte- njak 142 itd. 125 ccm Milan Slana 148 točk, Slavko Pislak 148, Karlo Bužan 133 itd. Ekipno - AMD Ptuj 642 točk, Moste 405, Slov. avto 371, Postojna 294 anc ČRNAKRONlKi v tednu od 26. septembra, do vključno 2. oktobra 1977 so bile na ožjem območju ptujske občine le 3 prometne nesreče v katerih so posredovali miličniki. Smrtnih žrtev ni bilo, v nesrečah pa je bila ena oseba težje, ena pa lažje telesno poškodovana. Glavni vzroki nesreč so bili: neprilagojena hitrost na vozišču, neprevidna vzvratna vožnja ter nezavarovanje živali. Materialna škoda na vseh vozilih znaša 40.000 din. NEPREVIDNA VZVRATNA VOZNJA V četrtek, 29. septembra ob 16.15 se je zgodila v Markovcih hujša prometna nesreča zaradi neprevidnosti voznika tovornega avtomobila pri vzvratni vožnji. Konrad Kostanjevec iz Markovec 47 je na cesti IV. reda vozil vzvratno po klancu navzdol, pri tem pa ni opazil za sabo osebnega avtomobila, ki ga je upravljal Janez Bezjak iz Markovec 51. Bezjak se je sicer začel umikati, vendar je bilo že prepozno. Tovor- njak je trčil v osebni avtomobil ter ga pri tem poškodoval tako, da je za okoli 30.000 din materialne škode. - OM PREHITRA V02NJA V četrtek, 29. septembra ob 21,50 je prišlo do hude prometne nesreče pred petrolovim motelom v Podlehniku. 23-letni Vinko Kolar iz Bodkov- cev je vozil proti motelu, ko pa je hotel zaviti na desno na parkirni prostor, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s cestišča. Zapeljal je na zelenico ter z vso silo trčil v betonski steber. Pri trčenju je dobila hude telesne poškodbe Jelka Belca (23) iz Sestrž 21, voznik Kolar pa lažje. PRETEP S SEKIRO V sredo, 28. septembra je prišel Jože Korez (35) iz Ceimožiš pri Zetalah, na popoldanski obisk k' Leopoldu Lorberju (28) prav tako iz Cermožiš. Beseda je dala besedo, na mizo sta postavila liter žganja ter ves popoldan ob kramljanju popiva'a. Proti večeru so razgovori postajali vedno bolj vroči, dokler se nista pošteno sprla. Pri tem je Korez vzel s peči kuhinjski nož iz žepa pa potegnil bokser in zagrozil. Lorber je v obrambo potegnil izza vrat sekiro in z vso silo udaril Koreza po glavi, da se je zrušil. Po dejanju je Lorber odhitel k sosedom in povedal kaj je storil. Lorberja so zaradi suma kaznivega dejanja ovadili javnemu tožilstvu. — PM Atletsko tekmovanje štirih pokrajin v Ruju v nedeljo 9. oktobra se bodo na stadionu Drave v Ptuju pomerile v že tradicionalnem atletskem tekmovanju štirih dohn oz. pokrajin občinske atletske ekipe iz Velenja, Raven, Murske Sobote in Ptuja. Ptujčani so v tem tekmovanju zmagali že dvakrat. Kako bo letos je težko predvideti, ker ima tudi Velenje nekaj dobrih posameznikov pri moških, Ravne pa pri ženskah. Ker v Ptuju letos zaradi rekonstrukcije stadiona praktično ni bilo nobenih tekmovanj, pričakujejo organizatorji večje število obiskovalcev. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri s slavnostno otvoritvijo, kjer bo nastopila tudi folklorna skupina iz Markovec, ki ima letos za seboj že čez 50 nastc^ov. Tekmovanje je prvenstveno in kot rečeno bomo videli tudi državne prvakinje na srednje in dolge proge, kjer sta bili letos uspešni zlasti Nada Šober iz Raven in Andreja Sverc iz Velenja. Zmagovalne ekipe prejmejo pokale, prvi trije plasirani pa medalje. OP Ljubitelji boksa, vabljeni! V drugem jesenskem kolu hrvat- sko-slovenske boksarske lige se bodo ptujski boksarji srečali z boksarji ,,Mladosti" iz Osijeka, bivšim drugoligaSem. Srečanje bo v soboto, 8. oktobra ob 17. uri v športni dvorani Mladika v Ptuju. Ptujski boksarji pričakujejo, da bodo srečanje obrnili v svojo korist. Pričakovati pa je, da bo nastopil tudi Tone Novak, ki je po poSkodbi že začel. s prvimi tre- ningi. MG Kakšno vreme lahko pričakujemo v oktobru Mlaj bo v sredo, 12. oktobra ob21.13 Napoved: Danes in še jutri v petek, 6. oktobra bo spremenljivo. V soboto bo zamegljeno. V nedeljo, 9. oktobra bo lepo. V prvih dneh prihodnjega tedna, se bo vreme močno poslabšalo. Bodo še nevihte z grmenjem tudi v petek, 14. oktobra. Vrfiod sonca bo 10. oktobra ob 6.12, zahod pa ob 17.26. Dan bo dolg U ur in 14 minut. Alojz Cestnik \__--^ Prvi teden še lepo. Okrog 8. do 10. bo deževno. Potem spet lepo do 22. z eno nevihto, ki bo okrog 18. oktobra. Ob 22. do 24. deževno. Nato 25. in 26. spremenljivo. Od 27. do 31. oktobra bo lepo vreme. Za spoznavanje vremena imamo tri variante. Prva je po Keršlovem ključu iz leta 1839. Ce se bo vreme držalo Keršljevega ključa bomo dobili veliko dežja, okrog 22. do 24. oktobra, nekaj pa že okrog 12. do 15. Druga varianta je letni nebesni znak. Letos je letni vladar Merkur, prihodnje leto bo pa vladajoč planet luna. Po nebesnih znakih se vreme deloma ponavlja vsakih sedem let. Ce bi se vreme držalo po nebesnih znakih, bi bil letošnji oktober, ves mesec lep in sončen. Tretja varianta vremena pa se ravna po sončnih krogih. Tokrat se vreme ponavlja vsakih 28 let. Največkrat pa se vreme ne drži nobenih variant, ampak včasih ko je mokro, še lije, ko pa je suho še suši. Alojz Cestnik RODILE SO: Anica Bedrač, Pobrežje 135 — deklico; Elizabeta Horvat, Grlinci 14 — dečka; Ivanka Kuhar, Borovci 32 — deklico; Martina Munda, Zamušani 1 — deklico; Ingrid Ivanuša, Ormož, Cvetlična 11 — Majo; Marija Suler, Ormoška 19 — Majo; Matilda Segula, Moškanjci 111 — Bojana; Neža Smigoc, Kungota 59 — deklico; Silva Fric, Podlehnik 6/a — deklico; Zdenka Slaček, Prešernova 32 — dečka; Ivanka Ornik, Hajdoše 2/c — Mojco. POROKE: Ivan Cimbola, Vratišinec bb in Marija Leskovar, Stojnci 143; Mirko Koželj, Kvedrova 5 in Jožefa Braunstein, Krčevina pri Ptuju 16; Zvonko MilošiC, Draženska 3 in Zdenka Godec, Njiverce 34/b; Anton Merlin, V dolini 19, Ljubljana in Marija Potočnik, V dolini 19, Ljubljana; Mirko Rojko, Sp. Velovlak 6 in Roza Vek, Ciril-Metodov dr. 14; Franc Skofljanc, Brege 10 in Irena Plohi, Kukava 46. Umrli so: Terezija Kočevar, Rabeljčja vas 14, roj. 1885, umrla 26. sept. 1977; Drago Ribič, Ormož, Mestni trg 7, roj. 1902, umrl 26. sept. 1977; Alojzija Celan, Slape 23, roj. 1910, umrla 29. sept. 1977; Lovrenc Obran, Budina, Strafelova 32, roj. 1928, umri 27. sept. 1977. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RAOIOor, glavni urednik MIHAEU GOBCC, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in-77-226. Celoletn« naročnina znaša 150 dinarjev, z> tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. N« podlagi zakona o obJaVCevanji' proizvodov in storitev v promet" spada TEDNIK med proizvode, katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Občinski štab za vpis posojila za ceste obvešča da je izdana druga serija obveznic. Dobite jih lahko pri Kreditni banki Maribor ~ podružnica Ptuj vsak dan od 10. do 20. oktobra 1977. vreme do nedelje 16. oktobra 1977