Dopisi. Iz Ptuja. (Okrajna cesta in M a i aperški breg.) Ze nad dvajsti let se ugiblje vprašanje, ali bi se naj okrajna cesta črez Majšperski breg preložila in kako. Več načrtov se je v teku let predložilo. pa do izpeljave ni prišlo, ker ae intereaenti niso mogli zjediniti o načrtu, po katerem bi se delo izpeljalo. Sedanji okrajoi zastop se je odločil za zadnji načrt, akoravno tudi s tem niao vsi interesenti zadovoljni, videč, da se vsem željam nikakor ne more ustreči in da se delo sicer spet zavleče! V spomladi bil je deželni inžener v Majspergu ter se je sporazumel z onimi posestniki, kateri bodo dali zemljo za novo cesto. Vsi akti so se odposlali na deželni odbor v Gradec. Na prošnjo okrajnega odbora, da pošljejo inženerja, kateri naj zemljo odmeri in delo vodi, odgovorili so, da ae bode delo začelo meseca avgusta ali septembra t. 1. Pozneje je okrajui odbor svojo prošnjo ustmeno in piameno ponovil. Nazadnje dobil je odgovor od dež. odbora dne 8. okt. t. 1. pod štev. 18816. V tem odgovoru pravi, da je letos deželni stavbinski urad (Landesbauamt) z nujnim delom tako obložen, da ne more nobenega uradnika v Majšperg poslati. da pa bode drugo leto, ko bode mogoče delo začeti, to storil. Če bode vreme ugodno, bode se delo v apomladi začelo in bode še pred jesenjo gotovo. Potrpimo še pol leta, saj že nad 20 let čakamo, ker je pričakovati, da se bode teško pričakovano delo vendar enkrat začelo in tudi zgotovilo! Ker bode dežela tndi k stroškom pomagala, hoče po svojetn inženerji delo začeti, voditi in nadzofovati. Mislimo, da to ne bode okraju v kvar. Hv. Od sv. Antona na Pohorji. (Oerkev, blagoslovljenje kapelice, šola.) Nehote ae nam vsiljujejo misli, kako veselo je vendar v fari, kadar imajo avojega dušnega pastirja in pridnega učitelja. To smo ae prepričali in zelo občutili lansko leto, ko nekaj časa nismo imeli svojega dušnega paatirja. Kako žalostno je takrat bilo; po drugih farah srao okoli letali ob nedeljah in praznikib; polovica prebivalcev jih je oelo doma ostajala. ker je natnreč na vse kraje aelo dalek Kako žaloetno je veadar to! Letos pa smo, hvala Bogu, tako sreSni, da imamo svojega dušnega paatirja, in vrh tega še tako odličnega, da smemo Antončani ponosni biti. Koliko se je že letos pri cerkvi popravilo, in še se popravlja! In vse to na prizadevanje našega viaokočastitega gospoda župnika Franca Slaviča, ki tako vrlo za olepšauje božje jhiše, za časni in večni blagor svojih ovčic skrbijo. Ali tudi naši pridni farmani v božjo čast radi kaj atorijo. — Nedavno, to je bilo v nedeljo dne 7. septembra t. 1. ao blagoslovili naš prečaatiti gospod župnik prezalo kapelico — na mestu starega križa — katero je v čaat ,,Lurški Materi Božji" na avojem domu dal aezidati tukajšnji najbližnji, zelo pridai in pošteni posestnik, krčmar, tudi večletni, Ijubeznjivi obč. predstojnik Franc Mravljak, po domaeem ,,Tkavec". Preč. gospod župnik so umeli celo slovesaost z besedo, z djanjem in s petjem tako veselo napraviti, da ao se otrinjale solze vaem navzočim , posebno pa je izvrstna pridiga mogočno ganila srca naša. Presrčna bvala našemu visokočastitemu gospodu župniku za njih trud. Naš obč. predstojnik je pokazal, da ima um in arce za kaj višega; on ve, da ao ndobra dela" naš najboljši prijatelj, katera gred6 za človekom do sodnega atola. Bog daj mnogo takih županov! Bog pa še nekaj daj; namreč da bi naši farmani še tako pridni bili, da bi šolsko poalopje dali malo razširiti in popraviti; kajti učencev je pri naa jako veliko, šolaka soba pa je tako tesna, da sedežev deklet ni moči od sedežev dečkov ločiti. Upati hočemo, da se bode tudi na to stran nekaj storilo, v kar pomozi Bog! Iz Celovca. (Shod inEinspierjeva slavnost.) ,,Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" napravi, da vatreže vsestranakej želji, v aredo dne 26. novembra 1.1. v veliki dvorani hotela npri Sandwirthu" v Celovcu izvanredni shod, združen z veliko slavnostjo na čast in v spomin ranjkemu našemu alavnemu in nepozabljivemu prvoboritelju Andreju Einspielerju. Natanjčni program naznanil se bode svojedobno po časnikib in tiakanih plakatih. Pričetek shodu bode ob '/23. uri popoludne, alavnosti ob ob ^/^l. uri zve<-er. Prepričani smo, da bode vsak zavgden koroški Slovenec ta ukrep našega sloveaakegu političnega društva z veaeljem pozdravil in nadejamo se, da bode vsak po svojih močeh tudi rad pripomogel k uresničenju te lepe ideje. Pri tej priliki proaimo vse rodoljube po deželi, da blagovolijo že aedaj na delati, da se nameravanega ahoda in slavnosti prav mnogo Slovencev in Slovenk udeleži. Iz Ljubljane povabilo je društvo vrle čitalniške pevce, kateri so nam ostali od zadnje slavnosti, ki se je vršila pred letom v Celovcu, v najboljšem spominu, kajti n apravili so nam s svojim lepim petjem in ko- mično opereto ,,Vinska poskušnja" prav mnogo veselja. Kakor čujemo, so že obljubili, da hotč pri tej izredni alavnoati rade volje aodelovati. Tako bomo imeli tedaj zopet eakrat priliko, biti med svojimi, veaeliti se prav po domače in občudovati lepo slovensko petje. Na svidenje! Iz Skomarij nad Zrečaini. (Cerkvena slavnost.) Pretečene dni se je vršila v naših hribih kaj lepa svečanoat. V sredo, 8. okt t. 1. smo vsprejeli svojega novega dušnega pastirja za naše kraje z izredno sloveanoetjo. Na meji naše župnije smo vlč. g. Josipa Mulia pričakovali vsi občinski in šolaki odborniki. Blizu šolskega poslopja je bil postavljen slavolok z napiaom: Dobro došli! Tukaj je čakala vsa šolska mladina in mnogo drugih faranov. Kotnikova hčerka je z ginljivimi besedami pozdravila v imenu avojih součencev in součenk goapoda župaika ter jim podala lep aopek planinakih cvetlic. S križem na čelu smo ae potem podali, moleč sv. rožni venec, v proceaiji s šolako bandero v cerkev, kjer ao nam po opravljenih litanijah dali gosp. župnik sv. blagoslov. Blizu farne cerkve je stal drugi slavolok z napiaom; Hvaljen bodi Jezua Kristua. Naše gore pa ao daleč na okrog glasao odmevale od pokanja topičev in veaele godbe. Z zvonika in drugih poslopij vihrale so razne zastave, ceaarska, papeževa, štajerska in slovenska. V nedeljo dne 12. oktobra pa so došli k nam trije aoaedni gg. župniki: St. Jungerški, Zreski in Vitanjski. Poslednji ao nam slovesno predatavili naaega dušnega pastirja ter razložili dolžnosti, katere vežejo dušnega pastirja na njegove ovčice in verne kriatjane na njihovega paatirja. Našemu gosp. župniku pa želimo, naj prav mnogo, mnogo let med uami srečno pastirujejo ter naše v narodnih zadevah še tako zaapano ljudstvo vzbujajo, da ae vendar enkrat otrese nearečnih apon, v katere je bilo okovano do zdaj. Vodovnik mlajai. Iz Gomilskega pri Vranskem. (Konec prepiru!*) Kako po nepotrebuem ae dela razkolništvo med alovenskim narodom po takozvanih narodnjacih samih, kaže med drugimi tudi sledeči alučaj: Po vsem narodna kmečka občina Gomilska imenovala je goapoda Karola Trtnika c. kr. okr. sodnika na Vranskem svojim častnim občanom iz hvaležnosti za to, ker ai je imenovani gospod sodnik, kakor je tukaj v obče znano, vedno na vso moč prizadeval, da obvaruje naa kmete nepotrebnih poti in plačil in z mirnimi poravnavami odvrača nam pogubonosne pravde. In glejte, kako ae ta opravičeni korak na vse mogoče nacine smeši v slovenskem šalji- *) Neradi dauio besedo komu za prepir in šlo je zato že več dopisov v naš koš, vendar pa jo damo se temu dopisu, ker razjasnjuje, kakor sodimo, vir prepirov in za to upamo, da napravi tudi mir. G. dopisnik pa nam naj oprosti. c'.a smo mu piistrigli dupis, Ured. vem (?) listu ,,Brus" štv. 16 t. 1. V podobi telegramov se neko človeče iz ,,Gonnlske", po pravem iz St. Jurja, tako neukretno roga nad tem imenovanjem, da je v istini smešno, pa ue zarad stvari, katero razpravlja, temveč zavoljo same neukretnosti dopisunove in njegovega pomagaea. In če bi tudi to imenovanje ne bilo umestno, zakaj se pa ni kritikovalo že ob svojem času, ko je bil g. Trtnik pred tremi leti imenovan častnim občanom od občin Polzela in Braslovče? Občina Gromilska torej ni prva storila tega koraka in če bi ga bila, smela M se tem bolj ponašati. Ona tudi ni odgovorna nikomur za to, koga in zakaj ga naj imenuje svojim častnim občanom, najmanj pa takšnim pritlikovcem, kakor je ,,Brusov" dopisnik. Mi zaupamo iu smo bvaležni taistemu, kateri nas brani pred grdimi oderuhi in kmečkimi pijavkami. Takšen branitelj je po naštm lastnem prepričanji okrajni sodnik, g. Trtnik kot pravi mož na svojem mestu; zatoraj smo mu tudi hoteli izkazati zasluženo čast. Ali Brusov dopisnik ima nekaj druzega na srci: rad bi se maščeval nad občino Gromilsko zaradi neke pravde zoper občino ,,Grajska ves", pa naj se potolaži; izid te pravde izve v kratkem. 0 te ptičke, ki visako letajo, poznamo jib dobro po perji! Ni čudo, da tudi Št. Jurski kaplan toliko obrekovanja trpi, če svari svoje še zdrave farane pred pohujšljivimi berili. Nekateri Ijudje se vtikajo v vsako reč, katera jim nič ni mar, samo da netijo domače prepire. In lehko, da se jim godi kedaj, kakor dopisniku ,,Brusa", ki se tako nesrečno norčuje nad druzimi. Naj le pazi, da na vse zadnje sam ne ostaae na cedilu. Na svidenje!