mi mehanotehnika izola < w>>V M ' ( S: m . .« 18. nov. 77 glasilo delovne organizacije delavcem mehanotehnike Jože Bolje, predsednik skupščine občine Izola Petindvajsetletnico takega razvoja, obsega in kvalitete proizvodnje kot je razvoj Mehanotehnike, je vredno posebej praznovati in ob tej priložnosti poudariti predvsem tiste činitelje in rezultate tega razvoja, ki jih pogosto zanemarjamo, ker smo zavzeti z reševanjem dnevnih zadev. Znane so številke o delavcih v posameznih letih, o novih kvadratnih metrih prostorov, o novih strojih in napravah, o milijonih izdelkov in o milijardah dinarjev, toda najbolj pomembnega dosežka tega razvoja, to je sposobnosti in volje ljudi, da sami rešujejo tovarniške in druge zadeve, ni mogoče določiti niti z metrom, niti z denarjem. Vsako delo naredi človeka in vsaka tovarna ali druga delovna skupnost usposobi delavca za določeno delo in za reševanje odnosov med ljudmi. Toda Mehanotehnika, v kateri je vedno bilo veliko mladih delavcev, različnih poklicev in različnih narodnosti in ki zato tudi upravičeno nosi ljudski naziv ..Jugoslavija v malem," je za našo občinsko skupnost in za Obalo predvsem kovačnica industrijskih delavcev in sodobnih samoupravljalcev. Koliko mladih ljudi je tu prvič v življenju srečalo industrijsko tehnologijo) sodelavce, ki jim je bilo industrijsko delo že vsakdanja navada, delavce, borce NOB, ki so bili tu borci za večjo proizvodnjo, za bratstvo med narodi, v praksi, ob strojih itd. Koliko mladih ljudi se je usposobilo za poklicno delo, za tehnika in inženirja, za ekonomista itd. ob neposredni pomoči sodelavcev v Mehano-tehniki. Koliko mladih delavcev iz Mehanotehnike se je usposobilo za aktiviste in funkcionarje družbenopolitičnih organizacij ob vsakdanji bitki za boljše samoupravne odnose, za enotnost politične in poslovne volje, za naš socializem. Veliko vas je takih v Mehanotehniki in veliko že tudi izven nje. Kolikšen je vaš delež v razvoju našega mesta in naše občine ni mogoče opredeliti s številom, kajti viden je le tisti materialni prispevek, ki se kaže v novih stanovanjih, v novem otroškem vrtcu, šoli, cesti, itd. Vaš delež pri formiranju naših izolskih navad, naših značilnosti in posebnosti kot delavskega centra, naših političnih in moralnih in samoupravnih tnorm je tako velik in odločujoč, da so mnoge navade in pravila o medsebojnih odnosih iz Mehanotehnike postale tudi navade v mestu, v soseski in v občini. Prav zaradi tega dejstva smo vsi občani izredno občutljivi za stanje v Mehanotehniki in vsakdo vam je pripravljen pomagati po svojih močeh kadar ste v stiski. Večkrat ste že dokazali, da znate in da hočete premagovati tudi izredno težke razmere, tudi take kot so bile v zadnjih dveh, treh letih. Prav te zmage dokazujejo, da so vendarle najboljše tiste rešitve, ki so predvsem vaše in da je zunanja pomoč, pa naj bo še tako dobronamerna, lahko le dobrodošla, ne pa tudi odločujoča. Petindvajset let skrbi in odrekanj za materialno rast tovarne vam sedaj omogoča, da posvetite še večjo skrb lastnemu usposabljanju za boljše delo in za več dela z več znanja, da bi hitreje reševali tudi stanovanjske, zdravstvene, varstvene, šolske in druge zadeve, za vas ki ste danes tu, in za vaše otroke, ki so tudi že tu, kajti z nadaljnjim večanjem sodelavcev z malo znanja boste mnogi še dolgo ostali v slabih stanovanjih ali celo brez njih, z neurejenim zdravstvenim in drugim varstvom, kljub temu, da delate v Mehanotehniki že deset ali več let. Vaša skupna skrb za človeka, za sodelavca v delovni skupnosti v krajevni skupnosti ter v občini bo najbolj rentabilna investicija. Ponosni na vaše rezultate v teh petindvajsetih letih, na vaš vsebinsko velik prispevek k razvoju naše občina, na razširjanje imena Izole in Jugoslavije po vsem svetu po vaših izdelkih, vam vsi občani iskreno čestitamo in želimo še več uspehov. mi Mehanotehnika Izola... to smo Ml. Posrečeno naključje črk - ime našega glasila, katerega ena od osnovnih nalog in značilnosti je, da tudi preko njega izražamo in uresničujemo svojo identiteto. Vendar se naša identiteta ne odraža samo preko našega časopisa, odraža se na vsakem koraku, vsak dan z našo celotno dejavnostjo. In v čem je bistvo naše identitete; kdo smo, kaj smo, kaj smo od svojega nastanka do danes ustvarili in kaj bomo še? Marjan Starc, direktor DO Na ta vprašanja moramo imeti odgovor vedno pri roki, še posebej pa se ob njih zamislimo ob priliki jubilejev. Danes proslavljamo svoj srebrni jubilej. Kaj je Mehanotehnika naredila v teh 25 letih? Ogromno. Osebno menim, da je Mehanotehnika velik kolektiv. Pa ne zato, ker nas je danes preko 1500; to samo po sebi še ne pomeni veličine. Mehanotehnika je velika zato, ker je to tisto majhno podjetje, ki je uspelo, ker je to tisti majhen kolektiv, ki je uspel iz nič ustvariti to, kar imamo danes. V tem je bistvo identitete Mehanotehnike. Celotni dosedanji razvoj Mehanotehnike je bil odvisen od nje same, bil je tipično samorastniški, s stalnim odrekanjem za boljši jutri. Nikoli ni bil tako ali drugače sistemsko favoriziran, kolektiv pa nikoli ni iskal rešitev izven sebe, tudi v najhujših časih ne. To svoje bistvo je kolektiv Mehanotehnike ponovno preizkusil in zelo prepričljivo dokazal v zadnjem obdobju. Ko se je pred leti znašel v resni krizi, mogoče v najhujši v svoji 25-letni zgodovini, je bila to kriza identitete. Za kratek čas je Mehanotehnika izgubila svojo orientacijo, se močno zamajala, v nekem smislu ni bila sposobna učinkovito razmišljati o svojem bistvu. In začeli so se vmešavati razni dejavniki od zunaj ter razmišljati" namesto nje. K sreči je to trajalo zelo kratek čas. Pri premagovanju te krize smo se ponovno obrnili sami vase, se naslonili na lastne sile in ponovno začutili svojo identiteto, začutili smo, da srno spet Ml. Zelo čvrsto smo si zastavili sistem ciljev in z njimi startali v obdobje sedanjega srednjeročnega načrta. Že v letu 1975, ko smo sistem ciljev šele postavljali, smo začeli sistematično dolgoročno ukrepati in tako smo nadaljevali skozi celo lansko leto. Rezultati niso izostali. Razvoj dogodkov v letošnjem letu in obračun za prvih devet mesecev, po katerem imamo dobrih 20 milijonov din dohodka za sklade (v primerjavi s preko 40 milijonov din izgube v enakem obdobju lani) ponazarja doseganje zastavljenega sistema ciljev in pravilnost zastavljene poti. Vendar pa so za nas najbolj dragocena spoznanja, ki zelo konkretno, otipljivo in čvrsto dokazujejo objektivno in nepremagljivo moč samoupravljanja. Vsi poskusi, da bi posamezniki ali ožje skupine pod krinko samoupravljanja uveljavljale svoje ozke interese pred interesi kolektiva, so se ponovno izjalovili. Negativni pojavi in odkloni so lahko samo začasni in kratkoročni, kajti objektivna moč zdrave samoupravne baze kolektiva je neizprosna. Kolektiv je ponovno izšel kot zmagovalec, obogaten z novimi izkušnjami in z novim zaupanjem vase. Danes se lahko sleherni delavec, ki je kakorkoli prispeval k temu, kar smo Ustvarili v svoji 25-letni zgodovini, z zadoščanjem obrne na prehojeno pot. Lahko je ponosen, da je, ali da je bil član kolektiva Mehanotehnike. Ob tej priliki bi želel čestitati in izraziti priznanje vsem našim delavcem, predvsem pa jubilantom, ki so s .svojim delom in zavestno pripadnostjo kolektivu prispevali k temu, kar imamo danes. Ravno tako želim izraziti priznanje vsem našim poslovnim partnerjem, ki so vseskozi skupaj z nami prispevali k našemu razvoju. ta številka je posvečena let 1952 1977 razvoju mehanotehnike v ■ a m a ■ nas jubilej ALOJZ PLAVEČ, predsesnik DS Mehanotehnike So pomembni mejniki v vsakem življenju, ob katerih se običajno ustavimo, pretehtamo prehojeno pot in si postavimo nove cilje. Tak (Dalje na 2. strani) |,’i' COMITATO POPOLARE COMUNALE PER LA CITTA C» (SOLA OPČINSKI LJUDSKI ODBOR ZA MESTO IZOLA P,* ~ Prot ^ l a o 1 •* • ^ I solt ‘ OggeUo Odlofiba n,a«t» obeu« I*ol“ 1 J' h o S u_& v lito 11 • Din U«t*noTl .. prolBVodpo podjotj. bo .»«•>!•• pooiovnnJ« ‘““““SoTbsJrfto'«- t» Din.’ 30.000— ki ''y’"*“vL^d”ridl-> pri N-roilnl nuflnljuo poulovonj« 'M ?\ILsuoli»X« *"r 1,0 ml »• ‘~«1 J ,,».nirA1nlh >« tor urualh a to Svot •» BOspo.lnr.ttro 4. Go«pod*r.Kl uprmal ort«« P J prMplo l pravil« o r^u rJ: - n-*- °',6opn ^i^dohodk., K0?»p* aolji »r*vno on*b. in Z vpiaora v r^v.v» • , ,r„vloo do po.lovun!.. Nu(.odu , Snrt f»«UiuU * Jy L-.... Odločba o ustanovitvi podjetja Mehanotehnika Z našimi igračami se igrajo otroci skoraj celega sveta j>1.6.nl . no el (Nadaljevanje s 1. strani) mejnik je nedvomno tudi naše petindvajsetletnica, to je četrt stoletja obstoja Mehanotehnike Izola. Če sb ozremo v preteklost, vidimo, da je imela naša tovarna hitro rast in včasih zelo „burno" Zgodovino. Ideja o nastanku tovarne igrač je dobila svojo konkretno potrditev z odlokom občinskega ljudskega odbora Izola dne 1.11.1952. Ob ustanovitvi so bili v tovarni zaposleni le štirje delavci z obratnim kapitalom 30.000 dinarjev, trdno odločeni, da iz delavnice naredijo tovarno. Petindvajsetletna rast gospodarske moči naše delovne organizacije nazorno kaže, da ta odločitev ni bila zgrešena. Mehanotehnika se je od vsega začetka trdo borila za svoj razvoj in s tem tudi za razvoj širšega področja, v katerem je nastajala. Že sam podatek, da je ustanovitveni kapital znašal 30.000 dinarjev in da novoustanovljena organizacija ni imela niti lastnih prostorov, je dovolj zgovoren. Pove nam, da Mehanotehnika ni bila ustanovljena s točno določenimi plani in z vnaprej določenim življenjepisom. Sama ustanovitev je pomenila postaviti jedro, okoli katerega naj se razvije nova tovarna, pač po sposobnostih in vitalnosti samega kolektiva. Danes, ko šteje kolektiv Mehanotehnike preko 1500 članov, ko so naše igrače poznane širom domovine in po celem svetu, lahko mirno rečemo, da se je kolektiv vseskozi zavedal dejstva, da si svoj obstoj in razvoj lahko zagotovi le sam. Pa vse ni šlo gladko; do leta 1959 je Mehanotehnika gostovala v raznih obratih različnih delovnih organizacij v Izoli in to v Delamarisu, Mali opremi in drugod. Leta 1959 pa je bil zgrajen prvi objekt v velikosti približno 5000 m2. Danes obsegajo pokrite površine skoraj trikrat večji prostor. Med tem časom so se k Mehanotehniki pridružili tudi nekateri zunanji obrati, ki so sedaj samostojne temeljne organizacije v sklopu DO Mehanotehnika, npr. Materija in Feroplast Buje, ki pa je od leta 1976 samostojna delovna organizacija. Če vemo, da je Mehanotehnika ob ustanovitvi imela v svojem programu le eno igračo — sestavljanko Mehano in to primerjamo z letošnjim gospodarskimi uspehi, kjer se predvideva celotni prihodek v višini 38 starih milijard, potem ti podatki zelo zgovorno pričajo o nagli rasti tovarne. Leto 1961 je bilo leto velike odločitve. Rast podjetja je dosegla mejo, ko je postala domače tržišče premajhno. Da bi lahko domačemu kupcu ponudili igrače po primerni ceni, je bilo potrebno povečati količino, ki pa je domače tržišče ne bi moglo sprejeti. Mehanotehnika je izhod našla v izvozu. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je bila taka orientacija pravilna. Ponovna nagla rast po tej odločitvi in naša današnja udeležba na svetovnem trgu to potrjujeta. Letos bo izvoz znašal že približno 10 milijonov USA dolarjev ali skoraj polovico naše proizvodnje. J' .*,pr«v« za dohodkei ;kaea *.llo6j Odločba o registraciji podjetje Seveda so življenje naše tovarne pretresle tudi krize, vendar je samoupravna usmerjenost kolektiva bila vedno porok, da bodo krize premagane. Mehanotehnika je že kot podjetje v izgradnji, kadar ji zakonsko to še ni bilo potrebno, imela vse samoupravne organe, kar pomeni, da je samoupravljanje pri nas že od vsega začetka bistvena komponenta odločanja. Trenutno smo sredi naporov, da uskladimo našo samoupravno organiziranost z načeli in določili, ki jih pred nas postavljata ustava in zakon o združenem delu. Nedvomno je vitalnost kolektiva, kar je v preteklosti že dokazal, garant, da bomo tudi to nalogo uspešno opravili. Čestitam vsem članom kolektiva ob našem jubileju, posebno pa je moja čestitka namenjena vsem jubilantom za njihovo dolgoletno delo v kolektivu Mehanotehnike. razvoj — tehnologije 1952 —1977 ROMANO MEKIŠ, Vsaka ideja, vzorec ali izdelek, ki ga želimo serijsko proizvajati, mora v svojem krogotoku od ideje do pro- 16 let našega izvoza BRUNO GOMBAČ Izvažati smo začeli pred 16 leti, natanko 4. 6. 1962. Na ta datum smo odpremili prvo pošiljko v izvoz in sicer firmi Interprogres iz Frankfurta (ZRN). Leta 1962 smo izvozili igrač v skupni vrednosti 17.327.784 S din. Izvoz, ki ga ustvarjamo zadnja štiri leta z gornjo številko le s težavo lahko primerjamo. Izvoz 1973.leta - 106,224.141,45 din 1974.leta - 119,842.746,60 din 1975.leta- 113,741.993,20 din 1976.leta - 130,671.271,95 din V 9 mesecih 1977. leta pa 111,078.609,00 din. Naš izvoz je bil zelo močno odvisen od elektrovlaka, asortiman elek-trovlaka pa je vezan skoraj v celoti samo na ameriški trg to je samo na eno tržišče, zato so nihanja tega tržišča močno vplivala na MT. Telefone smo prvič začeli izvažati 1964. leta, prvi kupec je bila firma Otto Versand iz ZRN. S prvo pošiljko smo odpremili 20 telefonov. Sedaj je telefon artikel, ki ga količinsko največ prodamo — letos 600.000 garnitur. Prevelika odvisnost našega izvoza od elektrovlaka, je MT najbolj prizadela leta 1974. Nasičenost ameriškega trga in svetovna gospodarska kriza ni presenetila samo MT ampak celo naše kupce v ZDA. Ko smo to spoznali, smo pospešeno začeli razvijati artikle izven področja elektrovlaka, prvi uspeh je bil fliper, ki je v precejšnji meri nadomestil izpad elektrovlaka. Vzporedno smo razvijali tudi garniture vlaka za evropski trg, nov šivalni stroj, itd. V letu 1978 smo planirali še nadaljnjo krepitev izvoza, od tega bomo prodali 60 % v ZDA. Tržišče igrač v svetu je ogromno in v tem prostoru ima MT še veliko možnosti za prodajo svojih izdelkov, potrebno je le: — formirati pravilno prodajno politiko; — razviti asortiman, ki ga rabi tržišče in — proizvajati po konkurenčnih, cenah (znižati stroške). Z našimi artikli, ki so V svetu ocenjeni kot kvalitetni, smo prodrli na tržišča naslednjih držav, in sicer: ZDA, Kanada, Francija, Velika Britanija, Italija, ZRN, Švedska, Norveška, Finska, Danska, Belgija, Nizozemska, Luxemburg, Švica, Lichten-stein, Avstrija, Irska, Španija, Portugalska, Island, Grčija, Andora, Malta, Ciper, Madžarska, Češkoslovaška, Poljska, NDR, ZSSR; Panama, Ekvador, Čile, Argentina, Columbija, Venezuela, Peru, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Hong Kong, Singapur, Nigerija, Tunis, Maroko, Libija, Alžir, Egipt, Svvaziland, Lesoto, Sirija, Libanon, Izrael, Kuvvait, Oater, Saudova Arabija, Bahrain, Filipini, Madagaskar, torej 58 držav na vseh kontinentih. G/bauje izvoza zoctryih pet let <973 <97* 1975 1976 1977 uaje, obvezno skozi tehnološko obdelavo. Iz tega sledi, da ne moremo mimo dejstva, da se je vzporedno z razvojem našega proizvodnega programa, morala razvijati tudi naša tehnologija. V nadaljevanju tega prispevka bom poskušal prikazati nekaj trenutkov, poglavij, ki ilustrirajo pot našega tehnološkega razvoja, razvoja tehnološko razvojnega oddelka, sektorja, grupe, kakor smo jo pač skozi zgodo- vino formirali in organigramsko postavljali v okvir celotne organizacije MT. Začetni obseg proizvodnje, število zaposlenih, kader, obseg prodaje je dovoljeval osvajanje in proizvajanje tedanjih prvih artiklov po čisto obrtniškem principu. Rast podjetja nasploh pa je že po nekoliko letih obstoja narekovala postavljanje novih odnosov, novih organizacijskih oblik v katerem sta našla svoje mesto tudi tehnologija in razvoj oziroma priprava dela. Proizvodni programi igrač so avtomatično narekovali smer, t. j. področje tehnologije. V obdobjih do približno 1960. leta je osnovni program igrač vseboval igrače iz litografije ter kovinske igrače s površinsko obdelavo barvanja ali nikljanja. Glavna smer razvoja naše tehnologije je takrat bila v predelavi HVT r vlečenjem, rezanjem, prebijanjem ter površinskim obdelovanjem, barvanjem, nikljanjem, cinkanjem, kromi-ranjem in bruniranjem. Poleg tega pa je ta skupina proizvodov v svoji sestavi imela nešteto polizdelkov iz področja vijačnega in struženega blaga, kar je avtomatično narekovalo postavljanje in razvijanje ustrezne tehnologije predelave žice ter medeninastih, aluminijastih in jeklenih palic. Približno 1958. leta se srečamo z začetkom obdobja, ko tržišče zahteva igrače iz plastike na račun litografi-ranih igrač oziroma igrač iz pločevine. Nastopa obdobje razvoja tehnologije predelave plastičnih mas. Z osvajanjem nove proizvodnje — izdelkov iz plastičnih mas, smo naredili nov korak naprej v tehnološkem razvoju. a u .. t {Nadfcljev&ij« na 3. strani) Kaljenje Vijakarna v prostorih Ampelee t. ‘U "4 . (Nadaljevanje z 2. strani) Ta korak je še bolj izrazit, če upoštevamo, da tehnološko pripravljanje artiklov iz plastičnih mas za proizvodnjo, predstavlja tehnologijo, kf je bila 'za naše takratne razmere povsem nova. Nesorazmernost posameznih "kapacitet za proizvodnjo igrač je botrovala potrebi, da smo poleg našega . osnovnega programa tehnološko obdelovali, osvajali in proizvajali tudi razne druge izdelke za široko potrošnjo, za elektroindustrijo in druge. Tako smo v našem proizvodnem programu imeli: stop-luči in utripalke za avtomobile, " varnostne trikotnike, mačja očesa za kolesa in prikolice, ohišja zvočnikov, razne izdelke iz plastike ter pločevine . kot na primer, ščitnik za verigo kolesa, sklepe za (colesa, grla žarnic, komplet žepne baterije ter nešteto drugih izdelkov. Morda je prav ta množičnost izdelkov razlog, da se je naš tehnološki kader moral angažirati na vseh teh področjih in zato tehnologija razvoja igrač ni napredovala tako hitro, kakor-bi želeli in kakor je tržišče zahtevalo. Novo obdobje v razvoju tehnologije v MT se začenja takrat, ko je situacija narekovala usmeritev v izvoz. Začelo se je obdobje razvoja električnih igrač, električnih motorčkov,. čolnov, lokomotiv, kretnic, pozneje telefonov itd.. Prav ta usmeritev v razvoj in osvajanje proizvodnje električnih igrač je dokončno oblikovalo in opredelilo smer nadaljnjega razvoja MT. Koliko je ta razvoj, od konstrukcije artikla preko izdelave orodij do redne proizvodnje, zahteven lahko do potankosti povedo tehnologi, konstruktorji in orodjarji, ki so morali neposredno sodelovati v osvajanju posameznega izdelka. Zahtevnost naših izdelkov oziroma zahtevnost pri tehnološki obdelavi, konstrukciji in izdelavi orodij za le te je ozko povezana z velikostjo naših izdelkov. Vemo pa, da so to mini lokomotive, mini vagoni, mini motorčki itd. Da bi na področju tehnologije dosegali čim boljše učinke, smo iskali tudi razne variante organiziranosti tega področja. Tako smo v začetku imeli v sklopu tehničnega sektorja pripravo dela s funkcijo razvoja, tehno- Montaža v prvih letih razvoja Mehanotehnike * Izdelava orodij loške obdelave in konstrukcije orodja za posamezni artikel. Nadaljnja rast delovne organizacije pa je narekovala delitev tega področja na razvojni oddelek in pripravo dela. Funkcija razvojnega oddelka je vsebovala pripravo in modeliranje novih izdelkov za tehnološko obdelavo. Ta organiziranost se je s časom menjala v skladu z rastjo in potrebami tovarne. Ogromen skok naprej, veliki dosežki na področju razvoja naše tovarne v razdobju 25-ih let so vidni na vsakem koraku, povsod v okvirih naših dejavnosti. Za skromno primerjavo naj nam bo dovoljeno, da se spomnimo razstave ob proslavi naše 5. oris družbenopolitičnih razmer v 25-letnem obstoju mehanotehnike Vladimir Pižent, Julij Cergolj Pričujoči sestavek je napisan po spominu, brez študija arhivskih dokumentov, ker nima ambicije, da bi predstavljal strokovno analizo družbenopolitičnega dela in življenja v Me-hanotehniki od njenega rojstva do danes. Naj bo le skromen prispevek k obujanju naše zgodovine, ki je bila včasih težka, drugič manj težka, nikoli pa ni bila lahka. Kajti Mehanoteh-nika je klasičen primer samorastniškega kolektiva, ki je to, kar danes imamo, ustvaril sam, brez odločujoče pomoči širše družbene skupnosti, z odtrgovanjem od ust in z lastnim odrekanjem. Jasno je, da je bilo za tak način razširjene reprodukcije potrebno veliko entuziazma, naporov subjektivnih sil in celotnega kolektiva. Brez vsestranskega angažiranja vseh družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih dejavnikov, bi danes ne bili na taki stopnji razvoja, ko se lahko s ponosom ozremo na opravljeno delo. Zato lahko kot eno prvih ugotovitev poudarimo, da je bila Mehanoteh-nika resnična kovačnica kadrov in to od samih začetkov pa do danes. Mnogi, ki so bili včasih člani našega kolektiva, kjer so dobili prve izkušnje na svojem strokovnem področju in pri družbenopolitičnem delu, danes uspešno opravljajo najrazličnejše naloge na različnih področjih. Od leta 1952 do 1956 je bila Me-hanotehnika podjetje v izgradnji. Čeprav za podjetja v izgradnji to ni obvezno, so v Mehanotehniki že od vsega začetka delovali samoupravni organi — delavski svet in upravni odbor - kar je bil v tistih časih izredno redek primer. Že leta 1956 smo začutili potrebo po obveščanju delavcev in v ta namen uredili oglasne deske, začeli pa smo tudi z izdajanjem tovarniškega časopisa/ki smoga tiskali na primitivnem šapirografu. Imenoval se je TOVARNIŠKI BILTEN in je stanje zaposlenih v mehanotehniki od ustanovitve do 31.7.1977 Leto Nastopili delo Zapustili delo • Stanje 1952 • 2 — 2 195i 14 — 16 .1954 91 — 107 1955 252 73 286 1956 216 125 377 1957 204 114 467 1958 154 98 523 1960 200 124 653 1961 100 93 660 1962 300 132 828 1963» 315 176 967 1964 339 163 1.143 1965 83 138 1.088 1966 114 103 1.099 1967 221 * . 202 1.118 1968 • ‘ 131 117 1.132 1969 287 116 1.247 1970 199 218 1.228 1971 .276 199 1.305 1972 • 579 251 1.633 1973 • . 272 244 1.658 1974 184 160 1.682 1975 102 208 1.579 1976 289 208 1.509 1977 152 122 1.536 obletnice. Razstava naših petletnih dosežkov je bila v Izoli v prostorih nad bivšo pošto. Ena od poglavitnih nalog je bila, da pazj in navija vzmet na artiklu „Čiro expres" (vlak s pogonom na vzmet) ter da se „ Veseli Jaka" giblje po vrvi. To je bilo vse, kar je poživljalo razstavo, kar je bilo ,,živo" in premikajoče se, ostalo pa je bilo vse statično, tiho, negibljivo! A danes? S tem drobcem iz naše zgodovine se da sorazmerno dobro pri-. merjati in oceniti, kpliko se je Meha-notehnika razvila, kaj je dosegla v svojih 25 letih življenja, ki so dolga in obenem zelo kratka, kakor se pač vzame! Grafični prikaz zaposlenih v Mehanotehniki od ustanovitve do 34. VR. 1977. Odhod štafete mladosti iz nalaga podjetja bil eno prvih glasil v delovnih organizacijah pri nas. Rekli smo že, da se je Mehanoteh-nika gradila sama. Zato nikoli nismo imeli visokih osebnih dohodkov, ker je bil ves denar namenjen za razširjeno reprodukcijo. Do leta 1959 smo bili raztepeni po vsej Izoli v najetih prostorih. Zato je bilo leto 1959 za nas toliko bolj pomembno, kajti po 7 letih obstoja smo dobili lastne proizvodne prostore in smo končno zaživeli pod eno streho. S tem obdobjem se ujema tudi prehod na organiziranje ekonomskih enot. To je bil v našem razvoju eden najpomembnejših trenutkov. Vsi politični, samoupravni, strokovni in poslovodni organi smo bili takrat angažirani pri organiziranju in postavitvi ekonomskih enot in za izvajanje obračuna po ekonomskih enotah. Mirne duše lahko rečemo, da je bila to pionirska faza v izgrajevanju današnjih dohodkovnih odnosov in na tem področju je bila^Mehanotehnika takrat prva na Obali. V začetku 60. let so bile naše kapacitete že kar velike, domači trg pa nam je postajal pretesen. Ob takih kapacitetah je postajal obseg proizvodnje premajhen, da bi lahko pokrivali vse stroške. Nujno je bilo treba najti rešitev in to je bila usmeritev na svetovni trg. Ob tem velja poudariti, da je bila ta odločitev sprejeta na podlagi partijskega dela in smernic, da bi se — ob naraščanju stroškov — izognili odpuščanju delavcev. Mehano-tehnika s tako usmeritvijo, torej že sedemnajst let, podpira prizadevanja širše družbene skupnosti. Danes imamo status pretežnega izvoznika in z našim izvozom, ki je rentabilen, pomembno prispevamo k ugodnejši zunanjetrgovinski bilanci. Že od same ustanovitve dalje, ko je še prevladoval pretežno administrativni pristop pri reševanju političnih in gospodarskih vprašanj, se je v Mehanotehniki nenehno čutila zahteva po decentralizaciji, sodelovanju in demokratičnih odnosih — že takrat so bile pogoste zahteve, da bi se vprašanja reševala z dogovarjanjem in sporazumevanjem in da bi bili nosilci poslovodnih funkcij samo prvi med enakimi. (Nadaljevanje na 4. strani) /foo - 1600 - 1500 - Poo - /SOO ttoo - c HOO - ^ 6000 - 1 ^5 900 _ b § too N •55 ** “ 600 SOo 400 300 b 200 h h iOO h /f /' T -V ^ ~ ' /h\ ! P'-*' ^ 'J S \ 7 V > * 1 * a ti 5* P 66 57 51 59 60 tt it ti 66 65 6t tf 66 69 To Tl rj f) /4 76 rt 77 Stanje delavcev po M&t nastopil ae/o m* zapustiti delo 3*if>ČBrom<95o Beograd. 31.v.1856 g. Racinom kolektivu "IMr.no tehnik a" I Z C l A Zahvaljujudi vaSem radnom kolektivi na »oljarna i poadravima koje ste mi uputili povodom rodendana „„ a. vam mnogo uspjeha u vaiem bududem radu. >■ 89K88SS55S85S v-.;. J TovariS Edvard Kardelj < sodelavci ^ “ J §g|l lili (Nadaljevanje s 3. strani) Zadnja kriza je bila predvsem posledica recesije in nestabilnosti domačega in svetovnega trga in se je ravno prekrivala z obdobjem, ko smo morali začeti z uresničevanjem določil ustavnih amandmajev in nove ustave. Ravno to obdobje je zahtevalo od kolektiva popolno enotnost vseh odločujočih faktorjev, tako poslovodnih kot političnih in samoupravnih, vendar se to ni uresničilo. Pojavila se je namreč grupa, ki je pod zastavo socializma in samoupravljanja, z demagoškimi prijemi, zastopala razne posebne in posamezne interese. Bili smo nepripravljeni na obeh področjih: taki nismo obvladovali niti nihanj na svetovnem in domačem trgu niti akcije uresničevanja določil ustavnih amandmajev in nove ustave, kar je omenjena skupina izkoristila za svoje cilje. Zaradi take nepripravljenosti, je' proces notranje diferenciacije in razčiščevanja trajal dalj kot bi smel. K dolgotrajni krizi je prispevalo tudi dejstvo, da so nosilci posebnih interesov imeli podporo nekaterih zunanjih funkcionarjev. Pri razčiščevanju je odločilno vlogo odigrala organizacija Zveze borcev v Mehanotehniki in preko nje v občini. Akcija borcev je sprožila plaz, ki je razčistil situacijo v Mehanotehniki. Rezultati so danes tu in jih ne more nihče zanikati. Predvsem je čutiti ukrepljen vpliv ZK, ki je po reorganizaciji začela ponovno dobro delati. Formiran je tovarniški komite, ki je pomlajen in enoten, kar velja tu za vse tri osnovne organizacije ZK. Renesansa ZK v Mehanotehniki vpliva tudi na intenzivnejše delo sindikata in mladinske organizacije. Izboljšana in konsolidirana politična klima v tovarni se odraža tudi pri delu poslovodne strukture, ki je danes veliko bolj enotna in složna kot je bila v preteklosti. Dobri gospodarski rezultati in urejeni politični in samoupravni odnosi pa se zrcalijo tudi v neprimerno vedrejšem in sprošče-nejšem vzdušju v celotnem kolektivu, kar je po dolgem obdobju konfliktnih situacij čutiti kot pravo osvežitev. Samo z direktno diferenciacijo in konfrontacijo mnenj in stališč je bilo mogoče speljati in realizirati celo akcijo v zvezi z izboljšanjem odnosov. Šele izboljšani medsebojni odnosi so nam omogočili notranjo stabilizacijo izdelavo kratkoročnih in srednjeročnih načrtov, povečanje prozvodnje, organizacijske spremembe na raznih področjih itd. Šele preko gospodarskih, samoupravnih in političnih dosežkov se je ponovno okrepil ugled Mehanotehni-ke navzven. IMe smemo pa pozabiti, da smo kljub vsemu šele na začetku in da nas na vseh področjih čaka še mnogo naporov. obiskali so nas... razvoj obrambnih priprav delovne organizacije VLADIMIR POPOVIČ Razvoj socialističnega samoupravnega sistema v naši družbi je obenem omogočil, da se celotna obrambna problematika ustrezno razvija in po-družblja. Zaradi takega razvoja je prišlo do spremembe Zakona o ljudski obrambi in je izdan novi Zakon 1974. leta ter ZAKON O LJUDSKI OBRAMBI, Gostie iz Indiia DRUŽBENI SAMOZAŠČITI, VAR- NOSTI IN NOTRANJIH ZADEVAH v socialistični republiki Sloveniji. Še nikoli ni bila tako jasno poudarjena vloga TOZD in KS v izvajanju obrambne politike. To se pravi, da je TOZD baza za vodenje in organiziranje vseljudske obrambe in ustrezno temu nosilec obrambnih priprav. Če k temu dodamo še to, da zakon predvideva vključevanje delovnih ljudi k izvajanju in konkretizaciji zakona o družbeni samozaščiti, nam je popolnoma jasno, da je osnovna naloga Zakona o ljudski obrambi, družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah PODRUŽBLJANJE LJUDSKE OBRAMBE IN HUMANIZACIJE ODNOSOV na tem področju. Najbolj pa je pomembno, da je vloga človeškega faktorja postavljena s tem zakonom, na mesto,ki ji v vojnih pripravah pripada. France P-opit nas je s sodelavci obiska) januarja letos . .(Nadaljevanje na 5- strani) člani prvih samoupravnih organov Prvi predsednik delavskega sveta Viljem Grižon. Upravni odbor — leto 1955 Upravni odbor — leta 1957 Predsednik upravnega odbora Franci POŽanol - leto 1955 Upravni odbor — leta 1956 /• S sestanka delavskega sveta za časa „bivanja" v prostorih sedanje Opreme (Nadaljevanje s 4. strani) Konkretizacija Zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, nam je naložila tudi korenite spremembe v organizaciji in vodenju obrambnih priprav v delovni organizaciji. Zakon o splošnem ljudskem odporu SRS, ki je bil v veljavi od 1971. je v neki meri omejeval popolno organizacijo in sodelovanje delovne organizacije pri obrambnih vprašanjih, oziroma je koncentriral vsa obrambna vprašanja v okviru enega organa, ki je formiran na ravni delovne organizacije kot celote. To nam dokazuje, da je omejeval človeški faktor ali boljše rečeno vloge delovnega človeka, kot nosilca in izvajalca obrambne politike. Spreminjanje odnosov in stališč glede aktivnega vključevanja vseh dejavnikov v ljudski obrambi je privedlo do bolj konkretnega opredeljevanja obrambnih priprav v delovnih organizacijah. Omeniti moram še to, da so nekatere razlike med možnostmi in potrebami vsklajene z novim Zakonom o ljudski obrambi in z Zakonom o združenem delu. Sedanja organizacija ljudske obrambe ustreza potrebam delovne organizacije in omogoča široko sodelovanje vseh delovnih ljudi, tako v obrambi, kakor tudi v zaščiti in zavarovanju osebnega življenja in družbenega premoženja. Še enkrat poudarjam, da je ta zakon vsklajen z novim zakonom o združenem delu, ki prenaša oblast na delovnega človeka, da svobodno ustvarja in razpolaga s svojim delom in zaslužkom. V delovgi organizaciji obstoja danes na ravni TOZD odbor ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO. SAMOZAŠČITO - kot organ delovna akcija leta 1956 Mladina v Mehanotehniki je bila zelo delavna. Prizori iz mladinske delovne akcije (12. aprila 1956 pri pogozdovanju ..Svetilnika" v Izoli, kjer so sodelovali tudi naši mladinci. Kdo bi si mislil, da je na „špici" kdaj uspevalo tudi grozdje? ! s prve razstave — 5-letnice mehanotehnike , ■ 'tim obrambno in varnostno kulturo naših delovnih ljudi. Zahteve naše družbe za konkretizacijo organiziranja in izvajanja zakona o ljudski obrambi so tesno povezane z razvojem dogodkov v svetu in okoli nas negotova stabilnost in trenutni mir, nam še zdaleč ne jamčita varnost naših meja, pač pa nas vsak dan posebej opozarjajo na boljšo pripravljenost za obrambo. Smo na takem področju, da mimo nas „maršira" na tisoče in tisoče tujcev, turistov, itd. z raznimi pogledi in stališči do razvoja naše družbe, do našega delovnega človeka in vsega kar on ustvarja. To nas opozarja, da moramo naše vrste še bolj močno okrepiti, se organizirati tako, da nas ne bo nihče presenetil. V tem pa morajo velike vloge odigrati vse družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji. Idejni nosilec je Zveza komunistov, konkretizacije vseljudske obrambe med delovnimi ljudmi pa bi moral prevzeti sindikat. Ne smemo pozabiti na aktiv Zveze združenj borcev NOV, ki bi moral nadaljevati tradicije naše NOB v tej smeri, pa na Zvezo socialistične mladine in Zveze rezervnih vojaških starešin. Vzgoja delovnega človeka za višji nivo varnostne kulture mora postati vsakdanja skrb nas vseh, ker se samo na ta način lahko vključimo v tokove za boljšo organizacijo in temeljito pripravo za obrambo. OB 25. OBLETNICI MEHANOTEHNIKE VSEM DELAVCEM, SE POSEBNO JUBILANTOM ISKRENO ČESTITAMO! UREDNIŠKI ODBOR strani pa, da ostanejo skupne službe na katere te težave ne vplivajo v taki meri. Tudi za naprej bo predvsem tržišče odločalo o upravičenosti in o razvoju posamezne grupe proizvodov. Značilnost dosedanje stopnje razvoja je v tem, da se je delovna organizacija povzpela v razmeroma dobro opremljeno tovarno z dobrim številom osnovnega kadra z izkušnjami in tradicijami. Zato je z ustreznimi ukrepi in na osnovi skrbno izdelanega načrta možno preiti na tako strukturo proizvodnega programa po kateri je brez opuščanja že prevzetih organizacijskih iniciativ v različnih proizvodnih enotah možen nadaljnji razvoj. Pri vplivu posameznih dejavnosti na organiziranost delovne organizacije moramo upoštevati predvsem glavne grupe naših proizvodov, in sicer igrače ter pisarniške potrebščine in kovinsko reprodukcijskih izdelkov. Mehanotehnika je prva in do danes najmočnejša tovarna igrač pri nas. Po motijo rednega poslovanja ostalih dejavnosti, ki se danes odvijajo v posameznih TOZD. Ta osnovna dejstva so imela vplivno vlogo pri organiziranju sedanjih TOZD, ko je na pobudo sekretariata ZK in izvršnega odbora sindikalne podružnice delavski svet na svojem 21. zasedanju dne 22. 6.1972 imenoval komisijo za tehnične priprave za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela v Mehanoteh-niki. Komisija je začela takoj z delom in v ta namen so bile postavljene posebne delovne skupine in sicer: organizacijska, ekonomsko finančna in normativno pravna. Skupine so pripravile ustrezne teze, ki so bile dostavljene komisiji in skladno s temi je bila po strokovni strani imenovana posebna strokovna skupina z nalogo da izdela enoten predlog položaja TOZD v naši delovni organizaciji. Skupina je začela z delom 26. 2. 1973 in je snov, ki naj bo podlaga za samoupravni sporazum, opredelila z naslednjimi predlogi: — predlog organizacije Mehano-tehnike Izola v TOZD; — predlog organizacije samoupravljanja v TOZD in v podjetju kot celoti; Izven matičnega podjetja je le TOZD Proizvodnja pliiastih igrač v Materiji — predlog temeljne opredelitve družbeno gospodarskega položaja TOZD v Mehanotehniki Izola; — predosnutek samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovni organizaciji Mehanotehnike Izola. Najprej je skupina postavila enotna izhodišča in v okviru teh izhodišč je upoštevala obstoječe gradivo, ki so ga izdelale posamezne skupine. Po opredeljeni koncepciji dela so bila ta izhodišča primerjana in vsklajena z ustavnimi določili in s stanjem ter potrebami v delovni organizaciji. Strokovna komisija je obdelala in predložila v razpravo predlog organiziranja TOZD v treh variantah, ki so se izoblikovale predvsem z upoštevanjem razvejanosti proizvodnje in programske usmeritve, in sicer: Prva varianta Po prvi možni varianti bi bili dve proizvodni TOZD in sicer: a) TOZD za proizvodnjo igrač in pisarniških potrebščin; b) TOZD za proizvodnjo kovinskih izdelkov ter c) TOZD skupnih služb. Druga varianta Po drugi možni varianti bi bile štiri proizvodne TOZD. Po tej varianti bi bila proizvodnja igrač in pisarniških potrebščin v eni TOZD, medtem ko bi program kovinskih izdelkov bil deljen po programih tedanjih delovnih enot. Po tej varianti bi TOZD bile: a) TOZD za proizvodnjo igrač in pisarniških potrebščin; b) TOZD za proizvodnjo vijačnega in stružnega blaga; c) TOZD za predelavo barvnih kovin; d) TOZD za proizvodnjo kovinske opreme — BUJE ter e) TOZD skupnih služb Tretja varianta Tretja varianta zajema nadaljnje delitev programa igrač na program elektro igrač in procjram splošnih igrač in pisarniških potrebščin. Ta varianta bi vsebovala sledeče TOZD: a) TOZD za proizvodnjo tehničnih igrač; b) TOZD za proizvodnjo splošnih igrač in pisarniških potrebščin; c) TOZD za proizvodnjo vijačnega in struženega blaga; d) TOZD za predelavo barvnih kovin; e) TOZD za proizvodnjo kovinske opreme — BUJE ter f) TOZD skupnih služb. Zbor delegatov za organiziranje TOZD, ki je bil sestavljen s po enim delegatom iz tedaj obstoječih delovnih enot (13), je obravnaval podane variante organiziranja TOZD. Prvi dve varianti je ocenil kot neustrezne in se opredelil za III. varianto, ki je bila predlagana kot najbolj ustrezna za sprejem delavcem na zborih. Zbor delegatov je imel pomisleke na ustreznost organizacije TOZD, za proizvodnjo splošnih igrač in pisarniških potrebščin glede na to, da je v tej TOZD bilo združenih več proizvodnih dejavnosti in pa ena teritorialno ločena delovna enota (tedanji obrat Materija). Po detaljni analizi pogojev je bila le sprejeta predlagana organizacija te TOZD po tretji varianti iz razlogov, in sicer: — proizvodnja pisarniških potrebščin se ni odvijala v tehnološko zaokroženi delovni enoti, ampak v dveh delovnih enotah, predvsem pa ni bilo določene programske usmeritve te proizvodnje, sama prodajna iniciativa pa je popolnoma zamrla tako, da ni bilo pogojev, da bi se ta dejavnost odvijala v samostojni TOZD; — tedanji obrat Materija ni imel nobene programske usmeritve in je plosloval le kot pomožna enota za pptrebe drugih delovnjh enot. _ Pomisleki so bili podani tudi v zvezi s tem, da bi bilo potrebno izdvojiti iz predlagane TOZD -„Skupne službe" dejavnost izdelave in popravilo orodij ter vzdrževanja strojev ' in to dejavnost organizirati v posebni TOZD, za kar so bili podani skoraj vsi pogoji razen možnosti takojšnjega ugotavljanja dohodka in urejanja ekonomskih razmerij z ostalimi TOZD. Iz navedenih razlogov je bilo tedaj sprejeto stališče: — da je potrebno določiti program--ske usmeritve proizvodnje v tedanjem obratu Materija tako, da bo ta postal TOZD, kar je sedaj že realizirano in danes ta bivša delovna enota uspešno posluje kot TOZD za proizvodnjo plišastih igrač; — da se aktivira proizvodnja pisarniških potrebščin in ta organizira- v posebni TOZD. To še ni realizirano, v teku pa so priprave in sprejeti prvi ukrepi za realizacijo, ki je predvidena v naslednjem letu; (Nadaljevanje na 7. strani) š 0* razvejanost proizvodnje in organiziranje tozd HRABROSLAV SOBAN Delovna organizacija je nastala v času slabo razvitega trga. Čeprav je imela od nastanka kot osnovni proizvodni program igrače, je morala pod pritiskom trga osvajati niz drugih proizvodov — bodisi za lastne potrebe osnovne proizvodnje, bodisi za potrebe drugih. Posledica tega je bila določena heterogenost proizvodnega programa. Ta heterogenost se je povečala, ko je delovna organizacija iz politično gospodarskih razlogov priključila bivše podjetje »KOSITER" Umag in „KIP" Buje. Ti podjetji, ki sta zašli v velike izgube, ki jih je delovna organizacija sanirala na ekonomski osnovi, sta postali obrat naše delovne organizacije, čeprav njuna proizvodnja ni imela nič skupnega z našim osnovnim proizvodnim programom. Ne glede na vse to, je naš današnji proizvodni program pester in ta pestrost predstavlja važen činitelj s katerim je v programu nadaljnjega razvoja treba računati predvsem zaradi dejstva, da imajo skoraj vse grupe pro- izvodov svoj ekonomski razlog obstoja. Zato bo v nadaljnjem razvoju treba izbrati pot, ki bo peljala do postopne programske samostojnosti nekdanjih obratov in delovnih enot oziroma sedanjih TOZD v taki meri, da bodo posamezne dejavnosti locirane v okviru iste TOZD, na drugi cijske rešitve, ki bodo onemogočile nadaljnjo heterogenost v istem razvojnem in proizvodnem prostoru. To pomeni, da je za realizacijo teh iniciativ potrebno predhodno pridobiti kader in sredstva, ki omogočajo samostojno rast nove proizvodnje tako, da glavni specifični problemi ne programu je gotovo najbolj pomembna, saj proizvaja poučne in zabavne igrače, ki imajo velik pomen za vzgojo. V tem si je pridobila tako prednost, da lahko prevzame nadaljnje iniciative širšega osvajanja trga, ki omogočajo razvoj. Ta dejavnost je devizno zelo aktivna medtem, ko se po drugi strani za uvoz igrač potroši velike količine čvrste valute. V tem je razvidna pomembnost te dejavnosti za narodno gospodarstvo. Delovna organizacija danes izvaža skoraj polovico lastne proizvodnje na področja čvrste valute, kar dokazuje konkurenčne sposobnosti in možnosti obstoja na svetovnem trgu. Pro izvod nja ko vi n sko -reprod ukcij-skih izdelkov (vijakov in odlivkov) je tudi perspektivno aktualna. Imamo dobro ekipo osnovnega kadra s tradi-' cijami kar predstavlja dobro osnovo za rekonstrukcijo in razširitev. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno, so glavne smernice nadaljnjega razvoja v moderniziranju proizvodnje osnovne skupine proizvodov in to po vrstnem redu glede na ekonomsko utemeljenost. Že dosedaj je bila delovna organizacija zelo elastična na področju novih iniciativ, ki naj bi omogočile izkoriščati prednosti, ki jih daje razvijajoče se tržišče. Iniciative, ki so v teku za investicije v proizvodnjo in ki imajo utemeljen ekonomski obstoj je treba do konca izpeljati. Pri tem je treba ravnati v skladu z v začetku navedenimi principi, to je da sprejmemo take organiza- i > ' St :.‘ &'■ V • ™w*§< Obrat Livarn* v Umagu proden ta \a pmalil v Izolo Med Širokim asortlmanom artiklov, ki jih Je izdefovab Mehanotehnika, so bili tudi multikultivatorji iz delovne enote v Bujah skoraj od vsega začetka v naši delovni organizaciji Laura Lisjak niški dom ... V Mehanotehiki delam že toliko S časopisom sem zadovoljna, let, da mi ni nič več všeč. Vsega sem Veliko zvemo iz njega - res je lepa že naveličana. Časopis je pa kar stvar. „fajn". IV bližini ostalih proizvodnih hal Mehanotehnike je zrasla nova Livarna Naša delovna organizacija praznuje 25-letnico svojega obstoja in dela, vendar nimamo nikogar, ki bi bil zaposlen v Mehanotehniki od vsega začetka. Poiskali smo tiste delavce, ki so prišli v tovarno kmalu po ustanovitvi, saj 24 ali 23 let staža v eni organizaciji je tudi pohvale vredno. Več kot dvajset let so zvesti naši delovni organizaciji. Bili so ji v pomoč, ko je preživljala hude čase in so jih še danes, ko so se razmere bistveno spremenile. Obiskala sem jih na njihovih delovnih mestih ter jim postavila nekaj vprašanj: 1. Od kdaj ste v tovarni? 2. Delovno mesto (ste ga večkrat menjali)? 3. Ste z delom zadovoljni? 4. Kako ste doživljali razvoj tovarne? E Razlika med delom takrat in danes (odnos do dela, do tovarne) 6. Kaj bi po vašem mnenju bilo potrebno za izboljšanje delovnih pogojev, zadovoljstva, odnosov in podobno? 7. Kaj mislite o samoupravljanju? 8. Kaj vam je v Mehanotehniki najbolj všeč? 9. Kakšen se vam zdi naš novi časopis? Bonin Marija V Mehanotehniko sem prišla 15. 9. 1953. Takrat sem delala na občini v Izoli. Tovariš Gino Gobbo mi je rekel, če bi šla delati v Mehanotehniko (takrat je imela samo en prostor — kjer je sedaj Nanos market). 14. septembra sem šla pogledat, kaj tam delajo in sem že isti dan začela z delom. V začetku nas je bilo malo in smo bili vsi za vse. Delali smo, kontrolirali, pometali, popravljali, obračunavali ... Velikokrat smo popoldne ostajali v delavnici, da smo popravljali reklamacije. Za vsako napako smo bili krivi vsi in smo skupaj popravljali in ne kot sedaj, ko ni nihče kriv za nobeno stvar. Osem let sem nato delala v stiskalnici. Stroji so mi bili zelo všeč. Zaradi varstva otrok sem nato več let delala kot čistilka v Izobraževalnemu centru v Izoli, kasneje in še danes pa delam v proizvodnji v TOZD Tehnične igrače. Z delom sem zadovoljna, le zdravje ni več tako kot sem ga imela včasih. V začetku j« bilo tetko za vso delavce v Mehanotehniki. Spominjam se, kako smo si sami čistili prostore skladišča soli, ki nam ga je odstopila Ampelea. Vsakega stroja, ki smo ga kupili, smo bili izredno veseli, čeprav so bili vsi stari in smo se kasneje z nekaterimi prav pošteno namučili. Posebno doživetje za kolektiv pa je bilo, ko so bili postavljeni temelji naše tovarne. V kolektivu smo se vsi poznali, bili smo kot velika družina. Dokler je bilo dela, smo delali in nismo gledali na uro. Kolikokrat smo ostali še popoldne v tovarni! Sedaj je vse drugače. Da bi se pri nas kaj izboljšalo, bi moral biti vsak odgovoren za svoje delo in ga tudi dobro izvrševati. Odkar pomnim, mi delavci vedno delamo in celo več delamo kot srno včasih. Kdo je torej kriv, da nam gre enkrat dobro, drugič slabo?! Samoupravljanje je dobra stvar, ampak se ne izvaja kot je treba. Kaj mi je v Mehanotehniki všeč? Meni je tovarna všeč — imamo lepe delovne prostore, zobno ambulanto, menzo, sedaj smo dobili" ttidt $bčit- (Nadaljevanje s 6. strani) — da se ustvarijo pogoji in organizira knjiženje in obračun dejavnosti proizvodnje orodij in vzdrževanja ter organizira posebna TOZD izdvojeno od delovne skupnosti skupnih služb, (to je realizirano). Danes so organizirane in uspešno poslujejo v naši delovni organizaciji naslednje temeljne organizacije združenega dela: — Proizvodnja tehničnih igrač — Izola; — Proizvodnja vijačnih in struženih izdelkov — Izola; — Predelava barvnih kovin — Izola; — Proizvodnja plišastih igrač — Materija; — Proizvodnja in popravila orodij, strojev in drugih delovnih naprav Izola; ter — Delovna skupnost ..Skupne službe". TOZD Proizvodnja in plastificira-nje kovinskih izdelkov „Feroplast" Buje, ki je bila organizirana kot TOZD v sestavi delovne organizacije, se je s 30. 9. 1976 izločila iz sestave DO Mehanotehnika in posluje kot enovita delovna organizacija po svojem lastnem razvojnem in proizvodnem programu. Moramo se zavedati, da z doseženim stanjem organiziranje TOZD ni končano. Organizacija vsake temeljne organizacije kot delovne organizacije ne more biti stalna in nespremenljiva ampak se mora spreminjati in prilagajati pogojem, ki na njo vplivajo in biti taka, da aktivno prispeva za realizacijo zastavljenih ciljev. Zastavljeni osnovni cilji pa so predvsem: 1. Razvijanje samoupravnih odnosov; 2. Zagotavljanje nadaljnjega razvoja s pospeševanjem novatorstva in inventivne dejavnosti; 3. Oskrbovanje trga s potrebnimi i ekonomskimi dobrinami zaradi ustvarjanja, stimuliranja in zadovoljevanja potrošnikov; 4. Zagotavljanje rasti družbenega proizvoda z večanjem produktivnosti. Detajl iz Livarne ekonomičnosti in rentabilnosti vloženih sredstev in dela; 5. Optimalno izkoriščanje obstoječih in predvidenih zmogljivosti; 6. Angažiranost v mednarodni delitvi dela; 7. Ustvarjanje dohodka zaradi zagotavljanja primernih življenjskih pogojev delavcem in neprestane reprodukcije proizvodne in neproizvodne dejavnosti; 8. Uresničevanje širših družbenoekonomskih ciljev in splošnih interesov. Za zagotavljanje našega nadaljnjega obstoja je novatorstvo in razvoj staini cilj. Zato moramo skrbeti za tako kontinuirano samoobnavljanje organizacijskih oblik pri katerem posamezniki, organizacijske 'strukture, sistem dela, proizvodi, delovne naprave, ne stagnirajo. Zaradi tega je potrebno, da j? organizacijska struktura z vsemi pripadajočimi splošnimi akti fleksibilna tako, da jo je možno prilagajati zastavljenim ciljem na osnovi ocenjevanja doseženih rezultatov. Štancar Valter V Mehanotehniki sem že od 18. oktobra 1954. Najprej sem delal kot urejevalec na valjčnih strojih CH 1000, nato pa kot vzdrževalec strojev. V tem času sem tudi pridobil visoko kvalifikacijo. Takrat sem postal vodja vzdrževanja. Kasneje sem bil vodja Vijakarne, sedaj pa sem vodja planske operative v Vijakarni. Z (Nadaljevanje na 8. strani) Gobbo Sergio V Mehanotehniko sem prišel 1. oktobra 1953.(Najprej sem delal kot VK delavec v Orodjarni, nato sem bil tehnolog za pisarniške potrebščine, pozneje vodja oddelka za kooReracijo, sedaj pa sem vodja skladiščno-špedi-terske službe. Z delom sem zadovoljen, čeprav je zame to novo področje dela, vendar bi hotel povedati, da imam rajši kritiko, kot pa da mi kdo daje pomoč. Ko sem prišel v Mehanotehniko nas je bilo 12; 10 delavcev, direktor in računovodja. 1954 smo se iz delavnice (market Nanos) preselili v prostore Ampelee. Kot zanimivost lahko povem, da smo vse tako organizirali, da se je proizvodnja brez zastojev odvijala dalje. Kasneje, ko smo bili v Mali opremi, nam je prostore poplavilo. Spomnim se, kako smo vsi sodelovali pri čiščenju, da bi bila škoda čim manjša. Kolektiv je bil enoten, so-lidafen, vsi smo si bili prijatelji, med nami ni bilo zavidanja. S srcem smo delali za Mehanotehniko, saj je bil to naš drugi dom. Leta 1959 smo se preselili v nove prostore, ki smo jih v naslednjih letih vedno bolj širili, med člani kolektiva pa se je istočasno zmanjševala solidarnost in to na račun zahrbtnosti in zavidanja. Velikokrat imajo zahrbtne kritike prednost pred tovariško pomočjo. V Mehanotehniki nameravam ostati še 7 let. Čeprav vsi stremimo, da bi se vse razvijalo, šlo naprej, želim, da bi se na področju tovarištva vrnili v stare čase. Delovni pogoji so pri nas še sorazmerno dobri. Čutijo se še posledice preteklih hudih časov. Naše vodstvo je dobro, dela z veliko dobre volje, da bi ekonomsko situacijo v Mehanotehniki izboljšalo. Samoupravljanje je zelo koristna stvar, le da se mi zdi, da ga kdaj nekateri izrabljajo. Nismo mogoče dovolj zreli za to. Kaj mi je v Mehanotehniki všeč? Tovarna v celoti, taka kot je. Upam, da bo kdaj še lepša. Z novim časopisom sem zadovoljen, čeprav doslej nisem sodeloval, nisem vedel, da lahko pišem tudi v italijanščini. Moro Gina V Mehanotehniko sem prišla 4. januarja 1954. Najprej sem delala pri montaži Mehano in povsod, kjer je bilo potrebno. Kasneje sem prebirala vijake in matice v Vijakarni, sedaj pa že dlje časa delam v TOZD Pisarniške potrebščine. Z delom sem zadovoljna. Kako je bilo nekoč? Včasih je bilo lepo, včasih slabo. Spominjam se, da na začetku niti nismo imeli dovolj stolov, vendar je bilo lepo, glede ljudi in na vse ostalo. Delovne razmere so sedaj boljše, imamo veliko priprav, strojev, ki jih včasih nismo imeli. Rekli so nam, da smo tovarna v razvoju in moramo vsi malo potrpeti, toda kljub vsemu smo včasih dobili tudi dobiček. Takrat smo delali in danes delamo. Toda dobičkov ni več. O samoupravljanju pa mislim, da je samo na papirju. Milič Franc v Mehanotehniki sem se zaposlil' prvega avgusta 1954. V začetku naj bi vodil kontrolo izdelkov in skladišče gotove robe (v Ex Ampeleji), ker pa je proizvodnja izdelkov hitro naraščala, nisem zmogel vsega dela. Vodil sem skladišče gotovih izdelkov, kar delam še danes. Z delom sem kolikor toliko zadovoljen. Dela mi ni nikoli primanjkovalo. Preden smo prišli v nove prostore, smo imeli skladišča razmetana vse povsod. Vem, da smo v nekem obdobju dosegli število 23 (Brtonigla, Buje, Kastel, Sečovlje, Piran, Izola, Gabrovica, Materija, Obrov ...). Glede na dislocirana skladišča delo res ni bilo lahko in še plačevati smo morali. Delitev dela ni bila urejena tako kot danes, odgovornost pa je bila kljub vsemu velika in je slonela na samozavesti ljudi, delavcev v celoti. Razlika med delom takrat in danes je zelo velika. Nakladanje, razkladanje, prekladanje ... vse je potekalo ročno. Danes imamo moderno opremljeno skladišče z dvigali, viličarji ter ročnimi vozički za dviganje, tako da praktično ročnega dela ni več. Medsebojni odnosi in odnosi do dela so bili dobri. Ljudje so bili požrtvovalni, zanimali so se za delo, tu so čutili določeno odgovornost do tovarne. Kasneje so se odnosi obrnili predvsem zaradi določenih skupin ljudi, ki so zgrešili pot po kateri je tovarna do takrat peljala in navzlic njim peljala še naprej. Danes se odnosi stabilizirajo, konsolidirajo. Ljudje so z dohodki prilično zadovoljni, ravno tako tudi z delom. Čuti se pa malo manj požrtvovalnosti kot je je bilo v času izgradnje. Določenih stvari se ne da odpraviti kar čez noč. Imamo ljudi, ki so vajeni na hitro kritizirati sodelavca in tako nanj tudi negativno vplivajo. Paziti bi morali na to, da bi prišel človek na delovno mesto sproščen. To pri delu veliko pomeni. Morali bi mu pomagati in ne pobijati. Človek je že z malim zadovoljen. Samo kako seje vzdušje v tovarni izboljšalo, od kar smo zvedeli. da je naša sanacija zelo uspeSna! Z izboljševanjem moramo še nadaljevati, saj bomo le na ta način prišli do polno zadovoljnega kolektiva. Glede samoupravljanja pa mi ni! všeč preveč kritizirati, toda menim, da je še vse premalo sodelovanja med TOZD, med službami ter med nadre-1 jenimi in podrejenimi. Žal mi je, da ne morem kakorkoli tudi jaz pomagati, toda zdravstveni razlogi mi ne dovoljujejo. Zadovoljen sem, da je tudi z mojo participacijo prišlo do Mehanotehnike, kot jo imamo danes. Mi nismo dobili tovarne in strojev kar tako, marsikateri dinar iz osebnih dohodkov je šel v ta namen. Časopis mi je všeč. Vsi ga radi beremo. Poleg aktualnosti pa naj se oglašajo tudi taki, ki poznajo zgodovino podjetja. Ljudem je všeč tudi, če vidijo v časopisu kakšnega sodelavca ali pa sebe, kajti tako pridejo do nekega osebnega zadoščenja. breve storia dei donatori di sangue della »mehano- tehnika« Candido Nilo To je sicer nekoliko težko vprašanje na katerega je skoraj še težje dati odgovor. Sedanji kolektiv je razdeljen na osnovne organizacije dela od katerih ima vsaka taka organizacija svoje specifično področje dela in v vsaki taki organizaciji sami najbolj vedo. kaj in kako zboljšati svoje pogoje. Mi v računovodstvu pa v glavnem stremimo za tem, da vsaki osnovni organizaciji združenega dela nudimo vse potrebne podatke o finančnih izidih njihovih poslovanj. Samoupravljanje kot tako je vsekakor velik korak naprej v samih medsebojnih odnosih. Za nekoga, ki je praktično začel živeti s kolektivom in ki se v takem kolektivu nahaja toliko let kot jaz, je kar težko povedati, kaj mi najbolj ugaja, kaj mi je najbolj všeč. Rastla sem s kolektivom, rastla sem skupno s tovarno. Od skromne opreme, ki smo jo imeli včasih, pa vse do tega, kar imamo danes, se je nabralo mnogo stvari, ki so mi všeč, mnogo stvari, ki mi ugajajo. Najbolj všeč pa mi je vsekakor vsakodnevni prihod na delo, ko mi pogled objame mogočne zgradbe in takrat mi res najbolj godi dejstvo, da mi je dovoljeno prestopiti prag naše Mehanotehnike. Tudi v prejšnjih časih smo imeli svoj časopis, čeprav bolj skromnega izgleda. Vsekakor je nova številka časopisa napravila name dober vtis. Upam, da v tem časopisu ne bo toliko negodovanja, toliko medsebojnih obračunavanj. Morda bi lahko dali več pozornosti naši proizvodnji, našim novitetam, našim igračam, saj naš časopis naj bi bil odraz našega ustvarjalnega dela. Ob tej priložnosti čestitam vsem po stažu najstarejšim sodelavcem in jim želim, da bi bili še naprej tako vztrajni in požrtvovalni kot so bili doslej. kultura v našem življenju Boris Milošev TITO: ,,Brez kulturnega napredka delavci ne bodo zmogli upravljanja." Leksikon: Kultura je gojenost, ople-menitost, izpopolnjenost zlasti človeških nravi, življenjskega načina in 'človekovega okolja. Ko preberemo zgoraj napisano, ugotovimo, da so naša začetna prizadevanja pri organiziranju raznih kulturnih oblik pravilna. Ker pa smo na tem področju šele na začetku, je delo še vedno neplanirano in amatersko. Organizacija je odvisna od volje in zainteresiranosti posameznika.. Lahko pa ugotovimo, da se poleg vseh slabosti tudi na tem področju čuti močan napredek. Vsi smo priče uspelih prireditev ob raznih praznikih, obletnicah ali važnejših dnevih. Mehanotehnika je poleg opreme edina organizirala razstavo ročnih del delavčev ob tednu komunista „ČLOVEK-DELO-KUL-TURA". V počastitev Titovih jubilejev smo organizirali razstavo marksistične literature in literature iz NOB ter znamk na temo Tita in Lenina. K tem uspehom lahko prištejemo tudi razstavo otroških risbic za lanski 8. marec, pa tudi nastope s kratkim programom po delovnih enotah. Se veliko bi lahko naštevali, zdi se mi pa, da je najvažnejši vtem napredku po novem izid tovarniškega časopisa. Vsi se moramo potruditi ih pomagati uredniškemu odboru pri urejanju'. in sestavljanju časopisa, ker je tisk naj-prikladnejši način za širjenje in propagiranje kulture. 1957 - dicembre In quell'anno il sindicato di febri-ca d'accordo con la stazione di trasfu-sione di Ljubljana iniziava la cam- pagna per la donazione del sangue. In Redne razstave iz galerij si utirajo pot tudi v delovne kolektive quell'anno il comp. Vrabec, preši- Z razstave, ki jo je postavila Obalna galerija v našem kolektivu derite del sindicato della Mehanotehnika, organizzo la prima azione nella nostra fabbrica. Cosi'pure negli anni1958 e 1959. Nell'anno 1960 non fu organizzata nessuna azione del sangue perche si stava costruendo la stazione di trasfu-sione, che comincii) a funzionare nel febbraio 1961. In quell'anno mi fu dato il compito di costituire il gruppo dei donatori del sangue della Mehanotehnika che fu costituita e in breve si affermb, grazie alla generosit^ e coscienza del collettivo. In principio ebbi delte difficolta perche per molti la donazione del sangue era „tabu". Poi con la pazienza avvicinai ogni singolo membro del collettivo, illu-strando e spiegando 1'utilitb ed il lato umano di questa azione. II buon senso e l'amore per il pros-simo ebbe il sopravvento sulla diffi-denza e capirono il valore che aveva quel sangue per tanti esseri meno for-tunati che attendevano quel raggio di vita. Krvodajalci Mehanotehnika se vsako leto zberejo na družabnem večeru Ouesto e la donazione del sangue! Percio da 16 anni organizzo questo nostro g-uppo della Mehanotehnika. Ogni volta che nei casi disperati trovo dei donatori del sangue, sono felice e questo molte volte lo provo, grazie alte compagne ed ai compagni che sono sempre pronti a rispondere a questi appelli. Purtroppo tante volte la volonta del donatore viene con-trastata da piccoli tecnocrati. Spero che in futuro si rimedierano e penserano che un giorno purtroppo potrebbero avere pure loro bisognodi questo prezioso sangue. Oggi la Mehanotehnika dispone di oltre trecento donatori che ogni anno danno un forte e prezioso contributo ai bisogni delLospedale di Isola ed ad altri e questo va tutto ad onore del nostro collettivo. Hrvatin Karla V Mehanotehniko sem prišla 7. decembra 1954. Že od vsega začetka delam v Vijakarni, najprej kot pako- Ker smo takrat želeli imeti veliko tovarno, v kateri bi še drugi lahko prišli do zaposlitve smo z vso marljivostjo večkrat prezrli uro odhoda z dela. V vseh letih mojega dela nimam niti ene zakasnitve na delo, kar je lahko tudi odraz mojega odnosa do dela. delom sem zadovoljen, da bi le zdravje bilo boljše. Začetki Mehanotehnike so bili težki. Mišljeno je bilo, da bi imeli Vijakarno le, dokler ne bi bila proizvodnja igrač dovolj velika, vendar se je izkazalo, da je bila tudi kasneje potrebna in tako jo imamo še danes. Sedaj imamo največ težav z delovno silo in z zavestjo do dela, druge težave rešujemo kar sproti med sabo. Včasih so imeli ljudje več vpliva na proizvodnjo. Stari delavci smo še vedno naučeni na to, da je najprej tovarna, za ostale pa tega ne bi mogel reči. Da bi bilo to pri nas boljše, bi se morala izboljšati zavest delavcev. Vsak bi se moral zavedati, da dela zase, za svoje dobro. Čim boljše bomo delali, tem boljše bomo jutri živeli, drugače pa nas bodo drugi prerasli. Najbolj žalostno je to, da se naredi toliko škart komadov. Samoupravljanje je lepa reč, le da bi se vsak zavedal, da dela predvsem zase. Všeč mi je, da je bilanca spet pozitivna, da bomo tudi drugo leto imeli delo in seveda kruh. Želel bi, da bi Vijakarno končno že obnovili. Stroji so že stari, imajo majhne kapacitete, tako da Vijakarna kot taka nazaduje. To številko časopisa sem šele prelistal, prve pa nisem dobil, ker me takrat ni bilo v službi. Gregorič Marjan V Mehanotehniko sem prišel 23. novembra 1954. Do 1972. leta sem delal na razstavljal nem stroju v Vijakarni, takrat pa sem bil zaradi bolezni (invalidnost tretje kategorije) premeščen za vratarja. Z delom sem zadovoljen saj drugega ne bi mogel delati. Moti pa me to, da sedaj zaslužim manj kot sem na starem delovnem mestu. Prva leta je bilo težko, imeli smo slabe prostore, ni bilo sposobnega kadra .. . Vztrajali smo v tem,,da dobimo novo tovarno. Ves dobiček smo pustili, da bi pomagali pri gradnji. Včasih je bilo tudi več discipline, vsak delavec je spoštoval šefa, ga ubogal ter pazil, da je naredil čim več ter čim boljše. Ljudje so aktivno sodelovali. Sedaj je vse nekako drugače. Za izboljšanje razmer v Mehanotehniki, bi „morali imeti večjo disciplino. Ljudje zamujajo na delo in to vedno isti... Morali br"jih kaznovati, saj ne čutijo odgovornosti ne do dela ne do tovarne. Kaj mi je všeč? Jaz bom kar povedal, kaj mi ne ugaja: malo preveč nereda je povsod, v vsakem kotu je smetišče. Moti me tudi to, ko umre kakšen sodelavec ali pa njegovi svojci se za nekatere zbira denar, za druge pa ne in po navadi tisti, ki so ga bolj potrebni, ga ne dobijo. Naš novi časopis pa mi je zelo všeč. valka, sedaj pa kot skupinovodja pakirnice. Z delom sem zadovoljna. V začetku pa je bilo težko. Nismo imeli primernih prostorov za delo, ni bilo sanitarij, nismo imeli malic... Ko smo se preselili v nove prostore, smo v začetku včasih gazili skoraj do kolen v blatu, da smo prišli do delovnih prostorov, toda bili smo srečni, da imamo končno svoje prostore. Včasih smo bili vsi kot eden, med sabo smo se poznali, bili smo kot družina. Danes pa nihče več ne posluša, vsak dela, kar se mu zdi. Takrat smo imeli skromnejše plače, toda bili smo bolj zadovoljni kot danes, ko imamo toliko boljše pogoje. Da bi se delo boljše odvijalo, bi se morali izboljšati predvsem odnosi med ljudmi. Samoupravljanje — če bi se teorija ujemala s prakso, bi bilo odlično, tako pa, se čuti še vedno veliko pomanjkljivosti. Na to, kaj mi je v Mehanotehniki všeč pa res ne bi vedela odgovoriti saj tovarne skoraj ne poznam in komaj, da vem kje je kakšna delovna enota. Časopis mi je zelo všeč. Bili smo ga res potrebni, da smo na tekočem o tem, kaj se v tovarni dogaja. Pavlovčič Marta V Mehanotehniko sem prišla 27. decembra 1954. leta, takrat sem se namreč preselila iz Ljubljane v Izolo. Moje prvo delo je bilo v montaži nato pa sem v začetku 1956 prešla v računovodski oddelek. Tu sem začela kot mezdna obračunovalka vijakarne. Postala sem nato mezdni knjigovodja in kasneje vodja mezdnega oddelka. Leta 1963, po opravljenem tečaju za strojno knjigovodstvo, sem prišla v oddelek za strojno knjiženje. Tu se nahajam še sedaj in to kot vodja oddelka. Res dolga doba je za menoj in lahko rečem, da sem z delom zadovoljna, čeprav je včasih tega dela preveč. Pri tem mislim delo ob tro-mesečnih bilancah, polletnih in letnih bilancah, ko je treba ostajati cele dneve na delu in si je nemogoče sprostiti živce. Razvoj tovarne sem doživljala skoraj tako kot je tovarna sama povečala svoje prostore. Od skromnega skladišča, ki ga je takrat odstopila tovarna " Ampelea" pa vse do sedanjih prostorov, ki jih kot kolektiv imamo danes na razpolago. Od takratnega zmrzovanja ob samo delnem ogrevanju, preko vseh malih pisarn do tega kar imamo danes — svetle prostore s centralno kurjavo. Razlika med delom takrat in danes je precejšnja. Res, da je takrat bilo vse bolj skromno, lahko bi rekla v tistih letih začetka precej siromašno; toda bili smo majhen kolektiv s točnimi cilji pred seboj. Postati tovarna v pravem pomenu besede. Kot majhni kolektivi povsod, smo tudi mi bili mnogo bolj enotni kot je naš kolektiv danes. ■•Sv .<* & V '- V i ’ • . • ' :• .. . ' .. prostorski razvoj mehanotehnike do današnjih dni in pogovor z bivšima direktorjema Intervjuje je vodila Laura Lisjak. Obema sogovornikoma se za njun prispevek najlepše zahvaljujemo. ELIO SFILIGOJ Leta 1947 je bil prvi kongres Ljudske tehnike Slovenije. Glavni problem, o katerem se je razpravljalo, je bilo vprašanje industrializacije dežele. Povedali so tudi to, da bi morali začeti razvijati to idejo že pri mladini in to seveda s primernimi igračami. Takrat razmišljati o tovarni igrač je bil pravi absurd. Ljgdje so težili po takih tovarnah, ki bi proizvajale živila, obleko, obutev... Zato je ideja o igračah ostala brez odmeva. Leta 1951-52 se je iz političnih dogodkov že razumelo, da bo cona B priključena k Jugoslaviji. Izola je Želja po lastnih prostorih se je začela uresničevati. V bližini Izole so začeli rasti temelji prve proizvodne hale. Stara delavnica Airigoni, kjer so bili narejeni prvi izdelki Prvi prostori so nam kmalu postali pretesni. Selili smo se v skladiSče soli, ki nam p je odstopila takratna tovarna Ampelea. Z večanjem je rasla tudi potreba po dodatnih prostorih. Nekaj strojev in administracijo smo preselili v prostore sedanje Opreme. takrat imela 3 tovarne (Ampelea, Arri-goni, Ruda) in nekaj obrtnikov. Jaz sem bil takrat zaposlen na občini kot referent za kulturo. Predsednik občine je bil tov. Gino Gobbo. Občinski možje so večkrat diskutirali o tem, kako bi rešili problem brezposelnosti in izseljevanja v Italijo. Razpravljali so o mnogih variantah, kot na primer izdelovanje aparatov za kuhanje ekspres kave, tovarne tehtnic ali tovarne igrač. Odločili so se za ustanovitev tovarne igrač. Dagri Aurelio in Milloch Silvino sta od predsednika občine dobila nalogo, naj poizkušata narediti (kopirati) angleško igračo MECCANO, katere lastnik je bil takratni direktor Rude Emil Zlobec. Ta dva delavca sta v juniju 1952 ročno naredila nekaj Škatel te igrače. Ljudje, ki so se ukvarjali z gospodarstvom, so našo težnjo po tovarni igrač sprejeli zelo skeptično, politiki pa so nas podprli, toda denarja nam nihče ni hotel dati. Julija 1952 smo dobili nalogo, da naredimo elaborat za novo tovarno igrač. Občinski ljudski odbor je 13. oktobra 1952 sklenil, da se v Izoli ustanovi obrtno proizvodno podjetje z začetnim kapitalom 30.000 dinarjev. In tako sem 1. 11. 1952 dobil dekret o imenovanju za direktorja novo ustanovljene tovarne. Toda nismo imeli niti lastnih prostorov niti strojev (delali smo v delavnici tovarne Arrigo-ni). Kmalu pa smo z denarjem, ki smo ga dobili s kreditom pri Istrski banki Koper, kupili nekaj strojev in adaptirali prve proizvodne prostore (sedanji market Nanos). Junija 1953 je stekla normalna proizvodnja. Istega meseca smo se tudi prvič pojavili na trgu — Mariborski sejem. Prvi kupec naše sestavljanke Mehanotehnika je bila „ Robna kuča" Sarajevo. V začetku smo imeli veliko težav in to predvsem z materialom. Hodil sem pq tov.arnah po Sloveniji in prosil za odpadni material (Saturnus, Metalka, Železarna Jesenice, Mega Zagreb...). Konec leta 1953 nam ljubljanska tovarna ni hotela več proizvajati vijakov in začeli smo jih delati sami. Takrat nas je bilo v tovarni že 25 (imeli smo že skladiščnika, računovodjo, komercialista .. .). Naši prvi dve industrijski delavki sta bili: Benve-nuti Luciana in Bonin Marija. Po Mariborskem sejmu sem naredil krožno potovanje po Jugoslaviji. Mislil sem, da bom veliko več prodal, toda Mehanotehnika je bila draga igrača, pa tudi igrače na splošno so se slabo prodajale. Kljub vsemu so prostori postali (Nadaljevanje na 14. strani) »VVB proizvodna hala 2« dobim končno obliko Leta 1959 smo se z veseljem pripravljali na selitev. Naia proizvodna hala ]e bila prva zgradba, v sedanji hitro se razvijajoči industrijski coni. Zidovi so kljub komplicirani gradnji hitro rasli. Pogled v notranjost hale isiiif : Mehanotehnika se je v 25 letih nenehno Sirila. Z dograjevanjem in pokrivanjem prostorov med halami je tovarna pridobivala nove prepotrebne delovne prostate. Nadaljnja pomembna investicija je bila izgradnja novih prostorov Livarne. Vsa proizvodnja je bila pod „eno streho", skladišča pa smo imeli raztepena po vsem Primorju. V določenem obdobju smo vskladiščevali v 23 prostorih. Na sliki gradnja sodobnega skladišča. (Nadaljevanje s13. strani) pretesni in uvedli smo dve izmeni. Marca 1954 pa nam je tovarna Ampelea odstopila bivše skladišče soli. S skupnimi močmi smo ga očistili in pripravili, nato pa prepeljali stroje. Takrat smo tudi kupili nekaj novih strojev (stiskalka, stružnica, avtomatski brusilni stroj in koordinat), zaposlili pa smo tudi večjo skupino orodjarjev, ki so prišli iz Kranja. 1. junija 1954 me je Okrajni ljudski odbor na mojo prošnjo razrešil funkcije direktorja. Bil sem najmanj plačani direktor v Izoli, imel pa sem največ težav od vseh. V začetku sem delal vse, kar se lahko v neki tovarni dela — od pometanja dalje. Naredil sem kakih 4000 ur prostovoljnega dela. Tovarna mi je predstavljala drugi dom. V začetku smo imeli veliko težav (prostor, denar, skepticizem ...), toda s skupnimi močmi smo vztrajno ..rinili" naprej. Vezal nas je čut solidarnosti in tovarištva. Imel pa sem tudi dobre zunanje sodelavce (Gobbo Nerino, Bordon Carlo in drugi). Potem, ko sem funkcijo direktorja opustil, sem bil na raznih vodilnih mestih v podjetju. V 23 letih zaposlitve sem poleg poklicnega dela bil dvakrat predsednik delavskega sveta, dvakrat član upravnega odbora, enkrat sekretar OOZK, imel pa sem še nešteto drugih družbenopolitičnih funkcij v podjetju in izven njega. Me-hanotehniko sem zapustil kot vodja razvojne skupine za šolske potrebščine v TOZD Proizvodnja splošnih igrač in šolskih potrebščin (7. marca 1976). GOBBO NERINO-GINO Na drugem kongresu Ljudske tehnike je ing. Tepina poudaril potrebo po tovarni poučnih igrač v Jugoslaviji. Ko sem se vrnil s kongresa, sem zbral nekaj nezaposlenih delavcev ter jim naročil|naj naredijo nekaj kompletov igrače MECCANO. Tovarna Arri-floni nam je dovolila, da uporabljamo njeno delavnico in tako so nastali naši prvi prototipi igrač. Tovariš Garbo Benvenuti, oblikovalec, nam je ročno naredil 10 škatel in etiket. Sam pa sem ponoči delal modele za slikanje prve brošure. Ko sem prototipe pokazal ing. Žabkarju, komandantu vojne uprave, je bil zelo navdušen nad njimi, toda problem sredstev za serijsko izdelavo s tem ni bil rešen. Občinski proračun je imel 4.000.000 viška in s tem kapitalom smo kupili nekaj strojev in adaptirali prostore, kjer je sedaj Nanos market. Za direktorja smo imenovali tov. Elia Sfiligoja. In tako smo imeli novo tovarno igrač Mehanotehnika- Izola. Začela se je proizvodnja. Prvo plačo so delavci dobili šele po treh mesecih dela. Dejavnost se je dobro razvijala in prostori so postali pretesni. Prišlo je do adaptacije prostorov v skladišču soli v Ampelei in Mehanotehnika se je prvič selila. Čeprav takrat še nisem bil član kolektiva, sem ves svoj prosti čas porabil za Mehanotehniko, predvsem sem pomagal pri izdelavi in izbiri prototipov (modeli podmornice, ki se potaplja, modeli aviona, ki leti po sobi...). Leta 1954 je bil tovariš Sfiligoj kot direktor razrešen in jaz sem ga nasledil. Imeli smo že vijakarno, orodjarno, montažo, barvarno in tudi prototipno delavnico. Prva igrača drugega tipa je bila puška IVO (otroci so se igrali partizane in ta igrača je bila na našem trgu novo proizvodno halo v Polju pr) Izoli. Poseben podvig kolektiva je bil, da smo vse stroje preselili in ponovno usposobili za proizvodnjo samo v dveh dneh. Problem proizvodnih prostorov je bil tako rešen, pisarne pa smo si v novi hali uredili le provizorično. Orientacija tovarne še ni bila povsem jasna in tako smo nekaj časa imeli tudi oddelek za montažo računskih strojev. Celotni dobiček iz te dejavnosti je šel za realizacijo upravne stavbe (povečani proizvodni prostori, urejene sanitarije ...). Cilj tovarne je bil čimvečje število zaposlenih, čimvečji razvoj. Sanirali smo Salvetti v Piranu, KIP v Bujah (kasneje Feroplast), Livarno v Umagu (kasneje smo jo preselili v Izolo) in odprli smo obrat v Materiji. Eden zadnjih podvigov je bila izgradnja skladišča. Nad skladiščem je k bila predvidena razstavna dvorana za vzorce ter prostori za komercialo, vendar smo morali tudi to „žrtvovati" proizvodnji. Pred leti smo v razvojnem programu Mehanotehnike imeli tudi DIG program (zajemal naj bi igrače za dojenčka pa do nekaj let starega otroka), vendar so ga med afero prikazali kot naš greh. Mislim pa, da je ta program za Mehanotehniko še vedno aktualen in ni še vse zamujeno, saj se še nihče v Jugoslaviji z njim sistematično ne ukvarja. Dobil sem obe številki novega časopisa Mehanotehnike in moram reči, da mi je všeč. Časopis mora delati poseben odbor, sodelovati pa morajo vsi v kolektivu. Časopis mora imeti svoj program, dajati mora orientacijo mladini, odpirati pomembna vprašanja, dajati iniciativo za razna srečanja delavcev, kajti važno je, da se v kolektivu čim več ljudi med sabo pozna. Neustreznost nekaterih prostorov v začetku razvoja Mehanotehnike je očitna prava novost). V začetku so bili naši izdelki kovinski, ko pa seje pojavila plastika, so se nam odprle možnosti za niz drugih igrač. Toda za kvalitetne igrače smo morali imeti tudi kvalitetne stroje. Kupili smo stroj za brušenje ter koordinatni vrtalni stroj in dobili smo tudi prvo skupino kvalitetnih orodjarjev (Jagodič, Žeger, Plaveč...) Spominjam se, da smo bili priključeni na isti električni vod kot bolnica in nemalokrat so nam telefonirali, naj izključimo nekaj strojev, da bodo oni lahko nemoteno opravili kakšno težko operacijo. V Ampelei smo prav zaradi tega postavili novo transformatorsko postajo. Naši delovni prostori so nam bili iz dneva v dan tesnejši. Dobili smo še prostore bivše konjušnice (kasneje Mala oprema) in tam smo adaptirali pisarne ter uredili orodjarno in skladišče. Toda razvoj tovarne je bil tako nagel, da se je postavil problem gradnje novih prostorov. Tovarna je bila takrat že kreditno sposobna. Začeli smo graditi. Kolektiv je zavzel stališče, da mora iti vsak dinar v koristne namene — v proizvodnjo. Plače so bile nizke, samo da je bilo čimveč denarja za gradnjo. Leta 1959 smo dobili <■ s."« ■ ■, ~s g. ' < ■; '-y £§338 /.' %•: ' ' 'J« Z s' % * Br Piv: . Delovni kotektfv novambrt 1967 seznam nagrajencev ob 25. letnici me-hanotehnike Grbec Loredana Grgulič Lilijana Grižon Anamarija Grižon Gracijela Grižon Majda Gržinič Josip Guzič Elda Guzič Marinela Habek Anka Hajdukovič Andja Hajdukovič Ivan Harambašič Nadja Hatič Bahra Hiršelj Marija Horvat Marija Hotež Ernesta Hozjan Marjanca Hrvatin Avgust Hrvatin Ana Hrvatin Alida Hrvatin Santina Hrvatin Neva Humar Angela llijaš Nada Ignjatovič Milka Ivanovič Cvetka Jakac Marija Jakac Slava Jaka n Valter Jonjič Mira Jelušič Ana Jerebiva Marija Jerman Emilija Jerman Miranda Jerman Palmira Josič Branka Jovič Djordje Jurcan Pavla Jurčič Roza Jurinčič Vida Kaligarič Ana Kaligarič Danijela Kaligarič Emil Kandus Beta Kastelic Vincencija Klenar Slava Kleva Anica Kleva Francka Kleva Gvido Klobas Santina Klun Libera Koblar Marija Kocjančič Adrijana Kocjančič And je la Kocjančič Angela Kocjančič Milka Kogovšek Dora Komac Vlado Korenika Francka Korenika Marija Korenika Marija Kos Darko Kovačevič Bosilka Kovačič Elda Kozlan Gracijela Krajcer Nilva Kranjčevič Štefka Kuk Vida Kurent Hermina Kurič Hajra Lakošeljac Ana Leban Albina Legiša Vida Levakov Snežana Likon Bogomir Lipolt Marija Loganiš Rozana Lovč Džehva Lučič Krstana Lukač Darinka Madruša Bogomila Madžar Desa Majcen Lidija Mahne Egidij Mandalenič Albina Markežič Slavica Marolt Štefka Marsič Laura Marsič Nada Martinčič Petra Masalin Ljubica Mosalin Zvezdan Matijaši č Darinka Medica Nerina Mejak Pavla Vsem nagrajencem sodelavcem se v imenu kolektiva za njihovo dolgoletno delo v Mehanotehniki najlepše zahvaljujemo. Družbenopolitične organizacije, in samoupravni organi Mehanotehnike. 6 let 5 let 5 let 10 let 5 let 17 let 10 let 5 let 5 let 5 let 6 let 5 let 5 let 18 let 6 let 15 let 5 let 6 let 19 let 5 let 11 let 6 let 6 let 5 let 5 let 22 let 5 let 21 let 17 let 6 let 6 let 5 let 21 let 5 let 17 let 5 let 5 let 15 let 10 let 5 let 5 let 10 let 18 let 5 let 15 let 15 let 15 let 5 let 17 let 17 let 21 let 15 let 5 let 10 let 17 let 21 let 10 let 17 let 5 let 21 let 5 let 22 let 19 let 15 let 5 let 5 let 17 let 15 let 5 let 5 let 18 let 15 let 5 let 5 let 6 let 17 let 15 let 5 let 5 let 5 let 6 let 5 let 15 let 19 let 5 let 5 let 5 let 18 let 5 let 10 let 6 let 5 let 5 let 15 let 10 let TOZD Tehnične igrače Priimek in ime Leta dela v DO Nekdanji kolektiv Montaže igrač Mesarič Matilda 17 let Podgorelec Marta 5 let Mezgec Marija 22 let Poropat Valerija 10 let Mihevc Lidija 15 let Požar Stana 22 let Mikac Dalija 17 let Prelac Anita 5 let Miklovec Dragomila 10 let Pregelj Dušan 21 let Miklavec Marija 17 let Primožič Zdenka 5 let Mikelj Jadranka 15 let Pugliese Albina 22 let Mikulandi Gabrijela 10 let Rakar Izidor 5 let Milostnik Darija 5 let Rakar Nevenka 5 let Milovanovič Radimila 5 let Ramurševič Nada 10 let Mljač Bruna, 17 let Raspolič Željko 15 let Močibob Lidija 6 let Renko Slava 15 let Morato Leonarda 5 let Ribarič Terezija 6 let Ambrožič Pavla Andrijašič Srečko Avdič Klavdia Babič Ana Babič Andela Babič Laura Babič Loredana Babič Sonja Babnik Ivanka Babič Rozana Banda Milka Banko Mihaela Barhanj Slavica Basaneže Slavica Baša Vida Bečaj Marija Bembič Lucija Bembič Ondina Benbič Silvo Benčič Malina Beržan Ana Blažič Dragica Bon Gracijela Bonin Marija Bordon Štefka Božič Adelija Božič Danica Božič Marija Božič Milka Božič Sergio Bradetič Nela Bratina Milka Bremec Marija Brne Angela Butimar Judita Čerin Marija Cetin Astri Cetin Pijerina Cunja Anamalija Cvetka Marija Cvetko Mirijam Čendak Marija Čendak Pijerina Černeka Terezija Čič Albert Čikovin Marija Čosič Nevenka Črnac Angela Črnac Viktorija De Faveri Odorina Delič Stana ?,.4iPenič Guerino ’^SDqnič Marija ■X ’®obnik Marta ^Dociič Milena vč Magda injdjer Janja jukič Mira etič Ana ur Zdenka < Sltf^k Štefica i-;R/larinela Fta.nČeškTf ixraarica Frankarli T$Qpl6ka Frase? Glasncffi Gorela! Granda 17 let 19 let 5 let 20 let 10 let 5 let 10 let 21 let 5 let 5 let 15 let 10 let 6 let 10 let 15 let 15 let 17 let 10 let 15 let 5 let 10 let 6 let 5 let 24 let 19 let 10 let 6 let 10 let 19 let 11 let 15 let 5 let 5 let 19 let 6 let 5 let 10 let 16 let 15 let 10 let 5 let 5 let 5 let 17 let 21 let 5 let 5 let 15 let 22 let 5 let 5 let 18 let 15 let 15 let 6 let 5 let 15 let 5 let 11 let 10 let 6 let 5 let 15 let 5 let 5 let 18 let 6 let 5 let 17 let 17 let 5 let 6 let 5 let 10 let 17 let 15 let 5 let 5 let 5 let 10 let 5 let 5 let 10 let 16 let 15 let 5 let 15 let 5 let 18 let 6 let 21 let 6 let 5 let Ščuka Aleksandra 5 let Šestan Miranda 6 let Škoda Elizabeta 15 let Škorja Marija 5 let Škrbec Irena 5 let Škropeta Anita 6 let Šorgo Marija 15 let Šorgo Sonja 6 let Španič Jožica 10 let Špeh Marija 15 let Špeh Orjela 5 let Šprohar Ivanka 15 let Štihovič Slavka 6 let Štulek Gverino 17 let Šukljan Slobodan 19 let Švaglej Milka 15 let Švigir Josipa 15 let Švonja Marija 15 let Trtič Ruža 5 let Tomažič Miroslava 6 let Tratnjak Marija 5 let Trebeč Alojz 22 let Trebeč Celestina 21 let Trebeč Jožefa 15 let Tuljak Danica 5 let Turk Rosana 15 let Ujhazi Marica 5 let Umer Dragica 5 let Urdih Milka 11 let Valenčič Ivan 18 let Vatovec Danica 5 let Vatovec Ester 5 let Vincek Ljubica 5 let Vivoda Antonija 5 let Vlasič Milenka 5 let Vlasič Romanita 5 let Vodopivec Martina 5 let Volk Amalija 20 let Vrčon Vilma 6 let Vršič Jakob 5 let Vukčič Majda 5 let Vuga Ida 5 let Vuk Elda 5 let Zadel Aleksandra . 10 let Zadnik Milena 6 let Zadnik Luciana 17 let Zajc Olivija 5 let Zankolič Judita 6 let Zaro Marija 5 let Zonta Giovana 5 let Zor ja n Rozana 15 let Žeger Katica 15 let Žele Olga 19 let Babič Vojmir 5 let Gregorčič Ivan 5 let Krušvar Radovan 11 let Plaznik Božo 5 let Pucer Miroslav 11 let Mišigoj Janez 11 let Skok Janez 15 let Slama Angel 18 let (Nadaljevanje na 16. strani) Nekdanji kolektiv Vijakarne Morato Aleksandra Mršnik Tatjana Muženič Romana Mužica Mara Novak Elvira I Novak Emilija Novak Zofija Olenik Veselka Ostrouška Ivan Padar Marija Pajovič Zora Paladin Zdenka Pangeršič Cirila Pantelin Mafalda Patajac Jela Pavletič Elvira Pavletič Ema Pavletič Viktorija Pavlič Modra Pavlin Rezika Perc Štefanija Peroša Pavel Petretič Marija Pinčin Terezija 6 let 5 let 11 let 5 let 10 let 5 let 15 let 6 let 21 let 10 let 15 let 6 let 10 let 5 let 5 let 18 let 15 let 15 let 17 let 5 let 6 let 18 let 15 let 21 let Rihter Avrelija Rogič Branka Rojc Roža Romič Milena Runko Slavko Rupnik Mirela Ružič Marija Sabadin Adelina Sabadin Ines Savarin Nevi ja Simič Danila Simonič Ana Sironič Silvana Skrt Ivanka Sosič Dušan Sosnik Marija Stanič Ana Starc Virginija Starič Zdenka Stegovec Ivanka Stibilj Ivana Stojanovič Ivana Stoj nič Nevenka Šavor Zdenka 1 „ " w Kolektiv Mehanotehnike, ki je delal v prostorih Ampelrn TOZD Splošne igrače in pisarniške potrebščine Argentini Nives 15 let Babič Amelij 20 let Babič Bruno 11 let Baruca Lidija 15 let Barut Marija 15 let Bernardi Julijan 20 let Bernobič Zvezdana 5 let Bordon Bruno 22 let Briševac Ružiča 6 let Čejvanovič Meho 5 iet Črnac Gina 10 let Dabetič Ljubica 5 let ■ Murkovič Terezija 5 let Muzica Eva 5 let Oblak Matilda 5 let Obrekar Jožefa 6 let Obreiz Ivanka 5 let Palčič Dragica 6 let Pečar Irena 6 let Pečar Lucija 10 let Petrovska Vida 5 let Praprotnik Olga 6 let Prodan Katica 6 let Pujac Albina 5 let Rajič Ljubica 6 let Rakar Dragica 10 let TOZD „Vijakarna' Ambrožič Justina Aščič Pejo Barut Virgilij Balajc Geza Bezek Svetozar Butinar Anton Cerkvenik Albin Fantinič Roman Feluga Franca Gioseffin Mario Grbec Lilijana Gunjač Nerino Gustinčič Emil Hrvatin Francka Hrvatin Karla Igrec Anica Jerman Ivan Kogovšek Marija Kovač Ivan Lazar Cvetka Mekiš Roman Markovič Dragica Mrkonjič Zorka Novak Matevž Palčič Franko Pečar Stanislava Petretič Remigij Plaveč Marija Polh Anton Prelc Franc Prodan Mario Pucer Ivan Hadulovič Zdravka Raspolič Franc Resnik Jože Rojc Guerino kaj pa topli obrok... ' 'V/.V.C.-.-.-.V' ■■ • ; Zaceli smo s čajem ii1 H? '? ■ y- fr • > . Prve tople teh malic* obrok© s .1,^ i,: a, ! J 5vU . M JC izpolnjen »žiti iz Izole v „menažkah" sikaj zanimivega. Kasneje si araia pri širjenju tovarne ur mnimalne sxsaoie za to vrsti diši i vci di vedeli o Mm■? m -.'Vi;-,' , *T' :w / i im$ ,f ms , ,, ■ , ■■ ' '■ . : 1 'i ''.i- ■ i Vajenci iz I., II. in III. letnika (leto 1957) ■ ■ . • M s •fSS f *»***» Dobrinja Sabina Fabjan Edvina Fabjančič Miško jFantinič Silvo iFičkovič Terezija Filipčič Vida Franinovič Miranda Grbac Mira Grlica Franka , Gržinič Elda Gržinič Nerina Gunjač Elvina HajdukovičZdenko Ivančič Štefanija Jakac Danica Jakac Silva Jakomin Marija Jerman Ema Jordanovski Kire Jorda novski Vinko Jovičič Žika Jukič Tomo Juričič Marija Kljun Nadja Knez Jožef Knez Majda Kohutek Anica Kosanovič Terezija Kosič Anton Kovačič Orlanda Krivorotor Ivanka iKvrgič Fehima (Levac Marjan i Ličen Boris Lomovec Terezija Mandalenič Zvezdana Marijon Štefka Markežič Marija Markovič Gabrijela Marušič Ana Mešter Mirka Miško Marija Močnik Polda Mohorko Pera Moro Roza 15 let 6 let 6 let 17 let 5 let 17 let 5 let 6 let 5 let 5 let 17 let 15 let 5 let 15 let 5 let 5 let 17 let 5 let 5 let 5 let 5 let 21 let 6 let 10 let 20 let 5 let 5 let 15 let 5 let 17 let 5 let 5 let 19 let 6 let 5 let 5 let 5 let 10 let 5 let 15 let 5 let 6 let 15 let 5 let 23 let Rajko Barbara Rutar Januška Simič Stana Skok Marija Smojila Jožefa Smilovič Elda Smodiš Marija Stepa novska Verka Šalkovič Dora Škerjanc Marija Škoda Nedeljka Špoljar Martina Šuber Ivanka Tubič Živko Tuljak Julijana Tuljak Viktorija Umer Olivija Vižintin Ekaterina 6 let 5 let 5 let 6 let 6 let 18 let 5 let 5 let 5 let 5 let 5 let 15 let 6 let 6 let 5 let 5 let 5 let 6 let Rožac Dušan Runko Ana Sfnrdel Marica Stepančič Marjan Svetlanovič Milan Štamcar Valter Štrcelj Mario Trajbar Antonija Trebeč Pavla Tuljak Silvan Zeljkovič Ljubomir Babič Julijan J****' ' 16 mi { .. ■>1 ’ TOZD „ Livarna Bertocchi Olivera Cianci Francesco Kogovšek Leopold :-:V: -i; - ■ Kolektiv površinske obdelave leta 1957 Vižintin Zinka Vrbnjak Ivanka Vodenjak Frančiška Žabar Ivanka Miklavčič Jadranka Nuzdorfer Ivo Žnidaršič Viktor 5 let Lončar Dušan 22 let Medica Aldo 5 let Sirotič Antun 6 let Starc Darko 5 let Veselko Ivan 5 let .......-------- 10 let (Nadaljevanje na T7. stran0 In dobili smo novo menzo mm (Nadaljevanje s 16. strani) Grujčič llija 5 TOZD „PLIS igrače" Grželj Janko llnikar Martin 5 20 Babuder Anica 15 Jagodič Martin 22 Babuder Mirko 17 Kaligarič Guerino 19 Barba Ivanka 6 Kleva Adriano 17 Dodič Miranda 18 Mezgec Jože 19 Dodič Štefka 15 Pa liska Albert 20 Fabjančič Viktorija 16 Pavletič Jakob 15 Gropajc Rozalija i 18 Pavline Karel 22 Hrvatin Franc 17 Petrinja Janko 21 Kastelic Grozdana 18 Remic Valentin 20 Kocjančič Gabrijela 18 Rudi Marta 15 Ljubič Milojka 5 Sichich Alfio 5 Mezgec Darko 19 Šav Darko 20 Opara Pierina 21 Šuligoj Ivan 11 Ražem Vladimira 15 Tuljak Albina 6 Silič-Gropajc Tamara 10 Udovič Stanko 18 Sluga Matilda 5 Valant Štefan 22 Šiškovič Danica 15 Valenta Josip 17 Šiškovič Marija 15 Vlasič Viktor 18 Škerjanc Neva 18 Pirejevec Avrelij 21 Valenčič Pjerina 18 Marchesan Fausto 19 Žnebelj Pavla 16 Lovrečič Albin Kovačič Anton 22 16 TOZD „Orodje—remont" Gerk Rudi Lokaš Ivo 15 5 Antolovič Albin 11 Babič Elizabeta 5 Bernetič Vinicio Bjelovuk Gojko 5 21 Delovna skupnost L«. skupne služ- Dernikovič Andrej 22 be: Gropajc Oskar 17 Andrejašič Marija 22 let Naša prva »motorizacija" s Šoferjema: Bernard Šinkovec in Anton Lasič Nastajanje prvih prototipov — igrač (leto 1957) Včasih je luitno blo., Po posvetu sledi izboljSava- Prvi koraki Mehanotehnike pri izbiri asortimana Antolovič Nada Babič Albin Bakija Marija Barnobič Dušan Bečaj Franc Bertok Izidor Bogataj Frančiška Bohinec Venceslav Bologna Mirela Božič Marjan Brekalo Pavle Brušič Rudolf Candido Nilo Cergolj Julij Cetin Marjan Čehovin Vera Čermelj Kristina Delič Slobodan Drole Angela Dudine Giuliano Djordjevič—Blan Ivanka Fičur Marija Filipi Grozdana Filipič Silva Flego Danilo Frank Frančiška Gabrijelčič Gordana Gerk Sonja Glač Mara Gionori Sergio Gobbo Sergio Grbec Albin Gregorič Marjan Gregorovič Ati lij Hudales Ivanka Ilič Lilijana Jagodič Marija Jakac Nerino Jakomin Edvin Kaligarič Rudolfa Klokočovnik Milan Kljun Mario Kocjan Marija Kodarin Dorina Kovač Josip Krevatin Viktorija Kukovec Janez Lešnik Marčeta Levak Josip Ličen Marija Lokaš Sonja Magazin Zvonko Maljukan Armida Marinac Terezija Marinkovič Mirko Martinčič Petra Medoš Olga Mehle Bianka Mekiš Marija Memon Marija Milič Franc Milošev Boris Miško Franc Mulec Zora Nedoh Marija Novak Anton Olenik Ema Pavlovčič Anton Pavlovčič Marta Pečar Mira Peršič Marija Pirjevec Olga Pižent Vladimir Plaveč Alojz Podreka Bibijana Poljak Franc Poropat Jože Prelaz Anamarija Primožič Vida Rabak Vladimir Radikon Zlata Rener Stanko Resinovič Ema Rojc Antonija Ručna Marjan Sadržnik Dragica Salamon Luciana Slama Bianka Slavec Marjan Sminderovec Zvonko Stanič Jaka Šabič Mehmed Veljak Marija Vežna ver Luciano Vinovrški Štefan Vuga Franc Vukmirovič Stanojka Zager Rozka Zankolič Egidija Zankolič Silva Zimerman Mario Zornada Ana Žgavec Silva Benčič Marjan Brezec Jože Druškovič Miran Iskra Edvard Zlatič Bruno Šav Albina Šček Karlo Šelj Ana Šeat Nikol Šinkovec Bernard Šlosar Laura Štader Ivan Štrumelj Stanislav Torkar Nada Tribuljak Katica Tuljak Loredana Ujčič Tatjana Valussi Suzana Vefgtjn Groz^an f , fssesmm 16 let 19 let 5 let 6 let 17 let 16 let 5 let 16 let 22 let 17 let 5 let 22 let 20 let 22 let 17 let 22 let 19 let 5 11 5 17 15 20 15 6 19 11 17 6 19 24 17 23 15 20 21 15 19 5 17 11 20 10 17 15 21 15 5 17 6 5 5 22 15 5 17 6 18 17 15 23 11 17 21 18 5 15 21 23 10 6 22 21 21 21 17 10 15 5 11 15 19 10 19 10 5 21 18 21 20 19 6 15 6 11 18 5 22 19 21 6 21 10 11 11 6 6 18 19 20 6 5 21 10 15 20 15 6 5 18 15 15 že od vsega začetka je bilo v mehanotehniki zaposlenih veliko žensk :S: , ; I' = Informator tekmovanja za pokal mehanotehnike Svojčas je imela Mehanotehnika kvaliteten klub Ljudske tehnike, katerih člani so osvajali celo republiška priznanja. Tovarna je tudi v Izoli organizirala tekmovanja za pokal Mehanotehnike. »mladi proizvajalec« je zrasel v »mi — mehanotehnika izola« Janez Skok Rekli so mi: „Ti boš pa napisal, kako je nastalo glasilo našega kolektiva!" Stvar sem vzel resno in skoraj takoj začel razmišljati, kako naj začnem. Težko je napisati karkoli o rojstvu ..Mladega proizvajalca", ker ni nihče ostali mladinci in kolektiv (tudi takrat je bil celoten kolektiv mlad), smo se dogovorili, da pričnemo pisati, tipkati, ciklostirati, zlagati in vezati, no in tako je bila narejena prva številka JMIadega proizvajalca". Tako hitro in enostavno pa tudi ni bilo. Da nismo vsi delali vsega, smo ustanovili uredniški odbor in postavili glavnega urednika — ta se je vsako leto menjal, dobiti smo morali tudi ročni ciklostilni stroj, določili smo „tiskar-ja" itd. Bilo je ogromno tipkanja matric, kar so opravljala naša dekleta, „tiskar" pa razmnoževal, seveda vse v popoldanskem času. Po vsej tej pripravi pa je prišla na vrsto posebna „naloga" KMP — zlaganje časopisa. To pa je izgledalo približno takole: mize postavljene v vrsto, na mizi kupi ciklostiranih listov postavljeni v vrsto, okoli mize pa se je v gosjem redu premikala vrsta mladincev in vsak je iz vsakega kupa vzel en list in v enem krogu je bila ena številka ..Mladega proizvajalca" sestavljena. To je trajalo eno popoldne, razumljivo je, da smo imeli malico in ves čas se je v kotu periodični obračun ob tretjem četrtletju 1977 Elementi TOZD-1 TOZD-2 TOZD-3 TOZD-5 TOZD-6 TOZD-8 DSSS Skupaj Celotni prihodek 179.723.100 49.321.085 27.798.975 16.340.375 5.437.314 18.441.247 38.418.663 335.480.759 Porabljena sredstva 115.928.378 25.827.936 14.150.383 11.066.950 2.093.805 6.373.511 14.884.950 190.325.913 Dohodek 63.794.722 23.493.149 13.648.592 5.273.425 3.343.509 12.067.736 23.533.713 145.154.846 Razdelitev skupnega do hodka in po namenu: — za obresti 3.537.083 2.235.345 401.159 290.598 72.193 311.511 244.925 7.092814 - del za DSSS 20.493.446 9.188.080 3.445.468 1.194.579 1.168.007 1.572.987 37.062.567 — za SIS in drugo 3.141.758 1.518.888 1.490.585 984.321 151.735 1.431.053 2.653.368 11.371.708 27.172.287 12.942.313 5.337.212 2.469.498 1.391.935 3.315.551 2.898.293 55.527.089 Razporeditev čistega dohodka: — za osebne dohodke 28.048.044 7.540.707 5.104.778 1.268.027 1.677.755 6.010.891 18.857.948 68.508.150 — za stanov, izgradnjo 1.082.010 287.665 195.992 44.088 66.348 230.599 715.636 2.621.338 — za skupno porabo za druge namene 2.128.096 538.082 267.730 47.711 109.020 236.357 1.061.836 4.388.832 — za poslovni sklad 3.100.028 1.228.256 2.150.925 1.153.632 12.373 1.884.471 _ 9.529.685 — za nerazv. rep. in Kosovo 629.183 334.247 175.621 113.962 10.281 136.022 1.399.316 — za rezervna sredstva 1.635.074 621.879 416.334 176.507 76.797 253.845 - 3.180.436 36.622.435 10.550.836 8.311.380 2.803.927 1.951.574 8.752.185 20.635.420 89.627.757 rekel „mora biti", a je vseeno nastal in to zelo dober. Bilo je nekako pred šestnajstimi leti, ko je v okviru mladinske organizacije deloval KMP — Klub mladih proizvajalcev. V KMP smo se zbirali mladi člani Mehanotehnike, ki smo se aktivno vključevali v vse dogajanje. Prisostovali smo sejam delavskega sveta, takratnega upravnega odbora itd. Da bi naše delovanje spoznali vrtel gramofon. Naslednji dan je bil časopis razdeljen po delovnih enotah. Približno tako je še nastajal naš časopis s pomočjo mladine. Ne smem pa pozabiti na zahvalo vsem mentorjem, ki so nas učili, kako je treba pisati in ki imajo zasluge tudi za današnji časopis, čeprav se drugače imenuje — zrasla je Mehanotehnika, zrastel je tudi časopis. veliki 1 | i' j i j <•>, napori celotnega kolektiva pri j premagovanju krize ze kažejo prve spodbudne rezultate, Id so najlepši prispevek vseh nas k praznovanju petindvajset -letnice obstoja in dela Mehanotehnika ponoči naše tovarne! Pred leti smo imeli obrat tudi v Piranu (skladišče gotovih izdelkov, proizvodnja pisal, komercialna služba). zadnjih let * ■ ;■: rrrT rrmrTrmizmm^ ...fi . -N Si rmm. vrvarji, tekači in plavalci. Takšna razvrstitev ni najboljša, saj ni na vrhu lestvice bolj masovnih in organiziranih panog kot so: kegljanje, streljanje in, mali nogomet. Ko govorimo o uspehu naših športnikov, ne moremo mimo imen referentov za šport in rekreacijo, in sicer: Kovačič Anton, Maglica Mirko in Kastelic Irena, saj so vložili veliko truda in prostega časa v verigo za razvoj kvalitete in množičnosti rekreacije v Mehanotehniki. Razveseljivo je, da smo v zadnjih lotih pritegnili v naše vrste večje šte- Naš kolektiv se lahko ponaša tudi z vrhunskimi Športniki. Pred I« državno prvakinjo v skifu Miro Novak. Jadran Barut je bil član č osmerca >na Olimpiadi v Tokiu. Darij Ban pa je bil republiški prvak v vojaško puško. Anatolij Karpov — svetovni šahovski prvak — in drugi udeleženci šahovskega | tekmovanja za Vidmarjev memorial leta 1975 so obiskali Mehanotehniko Naš nežni spol se ne navdušuje za nogomet samo takrat, ko državna jtanca zmaguje s 6:4... ^ reprezen- vilo žena. Sedaj imamo ženske ekipe v kegljanju, streljanju, odbojki in rokometu. Razen tekmovanj je organizirana tudi rekreacija za ženske in moške. Priznati moramo, da organizacija rekreacije še vedno ni takšna kot bi morala biti v 1500-članskem kolektivu. Res pa je tudi, da se na tem zelo aktivno dela. Kmalu bomo v Mehanotehniki dobili tudi profesionalnega organizatorja za rekreacijo in kulturo. Ko bomo izšli iz ekonomske krize, mislim, da se bodo našla sredstva za šport in rekreacijo tako, da bomo lahko maksimalno izkoristili organizatorje za rekreacijo in tudi objekte, ki so nam v Izoli na razpolago. » kvaliteta in masovnost športa narašča! Boris Milošev Pred desetimi leti je v ..MLADEM PROIZVAJALCU" pisalo o razvoju športa ter o športnih dosežkih športnikov MT. Razvidno je, da je šport v tovarni vedno bil zelo kvaliteten in masoven. Kakor se je dvigalo število zaposlenih tako se je povečevalo tudi število panog, v katerih smo tekmovali. Sedaj jih gojimo že dvanajst in sicer: mali nogomet, rokomet, odbojka, košarka, streljanje, kegljanje, šah, namizni tenis, balinanje, vlečenje vrvi, i kros—teki in plavanje. Razumljivo je, da ne nastopamo v vseh panogah enako uspešno. Kot kolektiv smo že petič zavzeli drugo mesto v skupni uvrstitvi na sindikalnih športnih igrah obale, v katerih sodeluje približno 80 delovnih organizacij. Pred nami je edino TOMOS, ki ima formirano športno društvo in profesionalnega referenta za šport in rekreacijo. Naše ekipe so kvalitetne. Za Tomosom zaostajamo v masovnosti in organizi-■ ranosti na področju športa in rekreacije. Po rezultatih doseženih na sindikalnih športnih igrah obale bi dobili naslednjo razvrstitev po panogah: na prvem mestu so košarkarji, ki so na vseh dosedanjih igrah zasedli prvo mesto; na drugem so strelci, rokometaši in odbojkarji, ki se vsako leto uvrstijo med prve štiri; za njimi pridejo kegljaši, balinarji, igralci namiznega tenisa, nogometaši, šahisti. DONitem GAETAMO TeuoT"™ ALbEHT EIV4STCH IS»TW STOTI DELI CELOTE VETRUI JOPIČ EGID/J rggKvi HUS Ul K kIVUl !A V FIZIKI PR6&IVAL Ob TEMU *WA maIa vosvvt\la NBtDAM* krajevni ljudski ODftOg, TCTOVO KkuiiiČA" KRAJ PRI KRANJU AKROPOLI VLACILCC DRAMAn*; ČASOPISNI OGLAS PAKR06 kkatica ha tečen bOASAV RuSEMSKl TOVA.VA4V v milo VGZNIK *OC€W«L &L. MEVTO Gane SoSfcDVH tRKl CH**u VJOVA Kt>0%. SJOA. U1HHE DAJ ICO OSKAR 0CLAV6C v KlVtl&Kl mesto v VOJVOOIVII EMoctU tAR MS.AKO- VAlvNVJOS IZMERA Kordi L JERE MERITEV/ ■ TALIJ. SMOLNIK stvar- UOST KRAJ UMRLIH APATIJ RASA KALCIJ OCA< . STAROSTA BDVARD KARDELJ ITAL- DEMARVJA OTA, \GRAU€C COUMORV KRANJ TLOSkX>/ hera KRILOV IVAM PARAMA SIN zeuSA IM e&iNe ODMEV E-bAH l^AMSKl MARDDUl JUNAK konci RoL- OTOt(W SESTAMlC NAPLA- VILO v.^ojc nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami križanke, posvečene 25-letnici Meha-notehnike, bo žreb razdelil naslednje nagrade: 1. nagrada: avtopista 2. nagrada: garnitura železnice T-326 3. nagrada: veverica 4. nagrada: slon „Gongo" 5. nagrada: družabna igra „Tangram" Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo „MI — Mehano-tehnika". Polje 9, 66310 Izola. Na pisemski ovitek napišite „Nagradna križanka", na hrbtni strani pa svoj naslov. Delavci Mehanotehnike lahko prinesejo kuverto osebno v službo za samoupravljanje. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do srede, 7. decembra. PREVOZ- IJO MtEDSTV PRITR- DILKIICA IBRICA JUSIČ POMOČ MIK ZBIRKA KRATIC. ■Z.A ATnosr POD VAVLOVIC rone ČUFAR »AJVFZA premi- kalnica LITIJ Glavni Vfcvnk RELAVSKJ SVET MESTO ob čm M hoRJU GRADbEMI OSJE KT DObOJ LENIVEC KISLIMA PANČEVO PEVKA MAJDA 20 Spodnje besede premikajte tako, da dobite v treh navpičnih stolpcih ime delovne organizacije in jubilej, ki ga proslavlja. MAPA S ETE R AHAT STATIV K A N I IM AKORD TO VI L TERAIM HOJA INES L I B E L E KAT ETA JAK Notranjost poslovne zgradbe ^ mi mehanotehnika izo/a glasilo delovne organizacije Mehanotehnika Izola, Polje 9. Izdaja odbor za informiranje. Ureja uredniški odbor: Laura Lisjak (glavni urednik), Ciril Mezek- (odgovorni urednik), Branko Cerkvenik (tehnični urednik), Ljubo Klanjšček, Boris Milošev, Viljem Orel, Janko Gobbo, Janez Skok, Jože Bolha, Matija Gorjan. Naklada 1800 izvodov. Izhaja mesečno. Tisk Ljubljanski dnevnik. Naslov redakcije: Izola, Polje 9, telefon: 71-620, int. 203. V_______________________J lODOVlMA MS Z. ALK Pijače GAMAL ASDEL l IfLllUTTUCfT Kaj je diskusija? Na to vprašanje so odgovarjali bralci nekega časopisa. Odgovori se nam zdijo prikladni tudi za naše razmere, zato jih objavljamo. - Kolektivno molčanje iz posebnih razlogov. - Minuta tišine v počastitev obljub iz glavnega referata. — Dokaz, da niso samo mački tisti, ki hodijo okrog vrele kaše. — Polemika, v kateri ima vsak (vodilni) prav. — Mnogo besed o tem, kaj naj naredi nekdo drug. — Kristalizacija nazorov po načelu — kdor ima silo, ima tudi prav. — Edina razprava, pri kateri celo ženske molčijo. — Dokaz, da človeka ni mogoče zastrupiti samo s ciankalijem. — Zadnja postaja vseh zdravih na- -zorov. — Izmenjava misli: jaz mislim tako kot ti, ti misliš tako kot jaz. Zvedeli so .. . ... da je ponovno aktualna domislica o tem, da povzroča izguba časa s sestankovanjem v Jugoslaviji večjo škodo kot Francozom vse njihove stavke. Osmrtnica Na odpadu bo še dolgo vzdihoval moj avto. Več let je stal vsak dan na parkirnem prostoru brez zaščite pred našo tovarno. Malo za šalo malo za res Če je resnica, da se na napakah učimo — potem moramo uživati v svetu velik znanstveni ugled. Proizvajalcem je jasno, kje se dohodek formira, nejasno pa je, kje se razformira. Tako dolgo je vpil, da moramo voliti najboljše, dokler ga nismo izvolili. drvijo po tem odcepu in da marsikateri voznik ne zasenči luči, lahko pričakujemo, da bo prej ko slej prišlo do kake nesreče in se bomo šele tedaj spomnili, da nismo pravočasno ukrepali, čeprav bi morali na to misliti, ko je bil še čas za to. Pešec Poudarjamo nekatere sklepe občnega zbora sindikalne podružnice v „Mehanotehniki" — Sindikalni odbor naj bi spremljal delitev osebnega dohodka. Vprašanje: „Vreme je pričelo nagajati: burja, dež, mraz. Vsega se res ne morete spomniti, saj je celo važnejše reči še daleč od spominov — vseeno pa vprašujemo, ker se s tem tešimo: Kaj ni moč zgraditi skromnega zatočišča pri avtobusni postaji? Skupina delavk iz Kopra" mali oglasi Zamenjamo lepo zveneč naziv z nizko oceno, z manj zvenečim z višjo oceno. Razpisujemo tečaj lepega vedenja šefov do podrejenih in obratno. Tečaj je brezplačen! Okrogla misel: Živali delimo na tiste s hrbtenico in tiste brez nje. V obeh vrstah je najpopolnejši človek — tudi kadar nima zlomljene. CLA-VNI lievKiK RODICE vetji TTlt še vedno aktualen humor iz »mladega proizvajalca« Javna razsvetljava Predlagam podjetju, da prouči možnost razsvetljave od odcepa glavne ceste pa do „bunkerja". Zjutraj in zvečer je namreč zelo temno in delavci, ki prihajajo in odhajajo z dela opravičeno negodujejo, ker se dejansko ne vidi kam se stopa. Če ob tem upoštevamo, da vozniki osebnih avtomobilov in motoristi neusmiljeno Pogled na televizijski ekran z reklamo Mehanotehnike na svetovnem prvenstvu v košarki v Ljubljani MEtO. IZ. STOTtL