214. štev.
V Ljubljani, torek 7. septembra 1920. Po5l"'“a ,llafa”a' 8“l0,i"i- m. jeto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto . . pol leta ,
fetrt leta za mesec
K 240*-„ 120— m 60—
„ 20—
Za inozemstvo:
celo leto pol leta. Četrt leta ta mesec
K 400—-' „ 200— „ 100— » 35—
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja
Novi naročniki naj pošiljaj« naroinino po nakaznici.
'Oi
,r*Ok'
Ljubi
Mih.
■""jo po n sicer 5 mm uti 2 K mit.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —-	štev. 8. Telefon štev. 44.............
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži z* vor dopisnica, ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo " ■	Rokopisi	se	ne vračajo.
idgo- |
= I
Koroška blamaža na Dunaju.
Dunaj, 6.septeinbra. (Izvirno poročilo.) Cel teden so bobnali na Dunaju živeči Ko-rošcl za včerajšnjo manifestacijo, ki naj bi pokazala antantlnl reparactjskl komisiji In celemu svetu, da stoji za Celovškimi agitatorji vsa Avstrija z Dunajem vred. Vpregli so v propagando vse časopisje od »N. fr. Presse« do »Kronenzeitunge«. Pa vse zastonj. Napovedana manifestacija se Je pre-vrgla v klavrno polomijo. Komaj 500 ljudi Be Je zbralo mesto pričakovanih in napovedovanih neštetih tisočev. In med udeleženci ni bilo prav nič Dunajčanov, ampaai samo gostje, ki so nasedli na časopisni tam tam In se prepeljali s Štajerskega med njimi tudi lepe skupino narodnih noš.
Nameravr.nl manifcstacljskl obhod Je bU
radi slabe udeležbe odpovedan In vsa prireditev se Je omejila na sbod pred rotovžem. Glavno besedo Je Imel zloglasni renegat Knappitscb, ki je peljal tudi deputacijo v parlament. A imel Je smolo, ker ni dobil niti dr. Seltza niti dr. Rennerja, ampak se le moral zadovoljiti z drž. tajnikom Brail-skim, k) pa nima s plebiscitom prav nobenega opravka.
Na shoda Je poskušal govoriti tudi soc. demokratski poslanec Lelthner, da bi brana dr. Rennerja, katerega so napadali od vseh strani, češ, da Je proti Jugoslovanom preveč popustljiv. Zborovalci pa so navalili nanj In ga s palicami pregnali. Moral Je zbežati, shod pa Je končal kot demonstracija proti vladi s pfnj-klicl na kanclerja dr. Rennerja.
Italija zahteva umik naših čet iz
Albanije.
Curih. 6. septembra. (Izvirno poročilo.) »Temps« poroča, da te predlagala italijanska vlada v Parizu in Londonu, nai antanta v skupni noti eahteva od Jugoslavije. da odpoklice svoie čete iz Albaniie do meie iz
I.	1913.
LDU Pariz. 6. septembra. Po zadkih informacijah se zdi. da Franciia »tj Anvliia želita, da bi bili ooprel točno obveščeni o staniu v Albaniii.
Francoska in angleška.vlada bi Drek preden bi karkoli storili, hoteli izvedeti mišlienie v Beogradu in Atenah o tem vprašanju. Zdi še. da bodo izmenjavale misli med Atenami in Beogradom, da se doseže sporazumna akoila. da se glede Albaniie stavi skupen Predlog velesilam. Vi bi v tem primeru stale pred srbsko-erškim vtisom na eni strani in italiianskim na drugi strani.
Priprave za volitve v konstituanto.
LDU. Belgrad. 5. septembra. Sno-ČJ le vlada. Izvršujoč reuentsko •blast. podoisala ukaz n razpisu volitev za uslavodalno skupščino. Ukaz se bo objavil v nondellek Od sedal v 8 dneh se mora sestati državni odbor.
LDU Beograd. 6. sept. Današnia seia ministrskeea sveta, ki ie trajala od šestnajstih do oscmnalstih. ie razpravljala o pripravah za volitve v nstavotvorno skunščino. Določen ie tudi spored regentovega notovania v Saratevo ter so izvolieni člani, ki ga feodo snremliali.
Beograd, 6. septembra. Z ozirom na razpis volitev v konstituanto do-znavajo. da bo v osmih dneh sestavljen državni odsek, ki bo določeval. koliko mandatov odpade na posamezna okrožja in županije in kj bo imenoval predsednike volilnih poverjeništev.
Beograd. 6. septembra. Doznava se, da bodo naslednje stranke nastopile prj volitvah za konstituanto s svojimi listinami: Demokrati, radikalci, Ribarževi nacijonalci, soel-frdnj etevnokratie. komunisti. republikanci, Radičeva seljačka stranka, Narodni klub. Ljudska stranka, vojaška stranka in stranka poljedelcev.
MEŠTROVIČ PRIDE V LJUBLJANO.
Kakor poročalo iz Zagreba, nrdc danas zyečer v Liubliano kipar Ivan Meštrovič.
SPORAZUM MED JUŽNO IN DRŽAVNO ŽELEZNICO.
Ljubljana, 6. septembra. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja dodatno k svoji zadnji objavi: Ker se je od merodajnih krogov v Beogradu zagotovilo izplačilo terjatev južni železnici, se nameravana uvedba frankoturne obveznosti brez predujmov in podvzetij s 15. septembrom t. I. ne bo uvedla.
NEMIRI NA IRSKEM.
LDU Dublin. 6. seot. Oboroženi sinfaincvci so vdrli v brzolavno centralo in odnesli vse brzolavne in brezžične aparate. V Mountmellicku ie približno tisoč sinfainovcev zapa-li'e orožniško vojašnico in 9odišče.
London, 6. septembra. Cork-škemu županu so včeraj dopoldne podelili zakrament svetega olja. Popoldne ga je posetila njegova soproga, ki ie nato izjavila, da so ure njegovega moža štete.
London, 6. septembra. Da doseže izpustitev svojega moža, je soproga corkškega župana brzojavno zaprosila Wilsona in njegovo soprogo za posredovanje.
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman,
(Dalje.)
»Dobro tedai.« te velela. »Razloži mi vrline novega strupa.«
Lorenzo se ie nasmehnil in kakor
'čimTv1da?teDar minUt- Z °Cmi bl°de" „v,	*e iznrecovoril nazad-
1 At i f xlava beseda! Mada-me! Ako daste Človeku naglega stru
pa in se vam tisti hip odkrije potreba. dovoliti mu le še uro življenja ter zavisi od tega nodališanla uspeh vaših načrtov, sle izgubljeni. Aiko pa ste mu dali počasnega, ki nai bi učinkoval šele čez dva meseca, ln spoznate čez mesec dni. cia ste se ušteli v svotih računih in ne morete čakati niegove smrti še nadaline štiri te-bie. ste izgubljeni takisto. Z eno besedo. kakor hitro zastrupite človeka. ni več vaš: izročen ie smrti.«
»Zares.« fe rekla markiza, »to ie senena stran uporabe strupov...* ...
Lorenzo se te nasmehnil iznova. »Kai ne. madame?« ie deial z zloveščim hladom. »Vidite, moi strup ie brez te senčne strani, Ludvik XII!.. kadar ?a otruiete. bo živel dalie. kakor bi nič ne biki. Razumete? Živel bo deset, dvaiset let. nrav do naravnega konca svoiega živlienia. ra-, zen če pridete vi ter mu rečete: Umri. tvoia ura ie prišla! Strup bo učinkoval samo na vase novelic: čeprav mu ga naliiete nocol. ga vendar umori šele takrat, ko boste vi hoteli, in ce da bi vam bilo treba določiti usodno minuto naprei!«
»Blazne sanic!« ie vzkliknila markiza, komai dihale. »Oh. če bi bilo mogoče! To bi pomenilo mojemu Concinu zagotovilo uspeha, brez vsake nevarnosti za nieeovo glavo!« »Vse ie mogoče, madame,« ie ve-yarenz*° s trdnostio učeniaka. ki e. kat govori.. »Vsa mola skrivnost ic v tem. da sem našel smrtonosen strup m sem ga razkrojil v dvole posebnih strupov, ki Jih imenujem pozitivnega in negativnega. Vsak zase ie neškodljiv. Niti pozitivni niti
FRRANCOSKI KAPITALIZEM ZA MADŽARSKO.
Ženeva, 6. spptembra. (Izvirno poročilo.) Pariški „Matin“ je priobčil že par člankov, v katerih se zavzema za „ubogo“ Madžarsko, češ da ji Je treba z revizijo mirovnih pogodb omogočiti življenje. Tudi v ostalem kapitalističnem časopisju v Parizu se oglašajo vedno češče glasovi v prid Madžarski in — raz-kralju Karlu. Vidi se, da delajo gotovi krogi sistematično na to. da bi sprijaznili francosko javnost s povratkom Karla Habsburškega v Budimpešto in potem na Dunaj. Vladni krogi, so tel akciii dosedai še niso pridružili, vendar pa ji nikjer ne nasprotujejo. Splošno pa priznavajo, da delajo za čim tesnejšo zvezo med Francijo in Madžarsko, ker vidijo v tem velik jez proti navalu boljševizma.
UŽALJENI D’ ANNUNZIO GROZI Z ODHODOM Z REKE.
LDU Pariz, 3. sept. Po vesteh iz Rima te iziavil D’ Annunzio. da namerava zapustiti Reko. ker prebi-valtsvo ni povollno snrelelo njegovega oroiekta za izpretnembo režima in ker ie italfianska vlada pokazala Dremalo volie. da Izvrši njegove načrte. Odhod D’ Annunzia z Reke se tolmači različno. Ootovo ie. da bi se do tem reško vorašanie mnogo lažie rešilo.
ZAČETEK POGAJANJ V RIGI.
Riga, 5. septembra. Začetek j rusko-poljskih pogajanj v Rigi je j določen za 9. t. m. Sovjetska vlada j je stavila pogoje, ki jih je litvinska vlada sprejela, namreč svobodna brzojavna zveza v šifriranih brzojavkah in imuniteta delegatov.
RUSKO-POLJSKA VOJNA.
Berlin, 6.' septembra. (Izvirno poročilo.) Na rusko-poljskj fronti se vrše boji z menjajočimi uspehi. Pri Lvovu in Brest-Litovsku so boljše-viki odbili več poljskih napadov. Tudi v Krimu se uspešno bojujejo proti generalu Wranglu. ki jih le na nekaterih točkah napadel.
Moskva, 6. septembra. Sovjetska vlada svari pred pretiranimi poročili o usodi Budiennleve armade in izjavlja, da njegova konjenica m mnogo trpela.________
NOVO GIASII.O DESNIČARSKIH KOMUNISTOV NA HRVATSKEM.
Zagreb. 4. sent. (Izvirno poroči-
lo.) Ker te stavila vlada vsled spora med komunisti desničarji in levičarji premoženie lista »Nova Istina« pod sekvester. so začeli desničarji izdalati novo glasilo pod imenom »Slobodna Rilcč.*
negativni ne umori, ako mu ne Drl-denete drugega. Gleite. madame: v tel steklenički ie moi negativni strun. Kdor eaizoile nocol. bo aosil v sebi smrt. ki ie ne iztrebi človeška moč niti v petdesetih letih. Toda živel bo brez uaimaniše težave ali bolečine, ako ga ne doseže moi pozitivni strup. Zdaj pa sl mislite, da otruiete čez deset dni ali deset let dišečo vrtnico z moiim pozitivnim Strunom. Vi. iaz. vaš soprog in tisoč drugih liudi lo sme duhati brez strahu. Kešfcodliiva ie. zakai nobena izmed teh tisoč oseb ne nosi v sebi negativnega strupa. Toda če poduha rožo tisti, ki ie izpil ooorei vsebino te stekleničke — tedai. madame. se združita oba struna, pozitivni in negativni. v kemično enoto: prvotni strup se obnovi v vsei syoii neizprosnosti. in žrtev nade mrtva, kakor bi io bil udaril blisk ... Ona pade. v tisti minuti, ki ste io izbrali vi no svotem svobodnem preudarku. Krali ie mrtev, in nihče ne more dolžiti rože. ki ste io duhali ves večer vpričo vsega dvorca in io
Inkognito.
Jadrno se razvijajo dogodki. Danes nismo sigurni, če ne bomo stali le jutri pred novim, nepričakovanim gotovim dejstvom. Zlasti pa skrbi oaše zunanje ministrstvo, da nam prezentira samo Se fait accompll — vse drugo Je skrivnost resorja.
Evropski vrtinec poteza vase vso večje mase in nevarni krogi se bližajo tudi nam. Kar smo vedno trdili, I. )., da se evropska likvidacija ne bo izvršila z lahkoto in ne brez naše udeležbe, se danes vresnlčuje. Vzhod in zapad sta v ostrem spopada in zbirata oba vse razpoložljive sile. Jugoslavija, ki Je vez med obema, bo morala ubrati v tem konfliktu neko pot. Bojimo se, da Je naš notranji ln sterilni boj državnim krmarjem precej zastri življenje zunaj nasiti mejnikov in da bo danes, ko se prlmika usodna ura, odločitev zelo težavna In ne do temelja prevdarjena.
Inkognito! Beseda Je kratka, zakriva pa bistvena vprašanja naše države. Inkognito In tako nenadoma! Kdo bo verjeli Sedaj, ko Je vzhodno vprašanje v stadiju najostrejše krize, sedal, ko se preustroja ves politični evropski sistem. Vladarska potovanja v Pariz se danes niti Inkognito ne delajo s tako naglico.
Kar tako mimogrede Je bila vržona beseda o Irancosko-mažarsko-JugoslovanskJ zvezi. V računih Pariza, ki se za nas sploh briga ne, Je vse mogoče. SHS Je za vrhovni svet Itak vedno auantitč nčgligcable. la prav verjetno Je, da se delajo z nami fantastične politične kombinacije. Bolgarsko približevanje Jugoslaviji Je pa najbrže še pospešilo kak nov pariški poskus, kako bi se preprečila sloga na Balkanu. Da hna v teb spletkah roko vmes tudi Italija, nam le dokaz politična preteklost mojstra v Intrigah, g. Glollttlja.
Nobenega dvoma ni, da Je v zvezi X regentovim odhodom v Pariz nedavno potovanje maršala Joffra. Maršal se Je im poti z Bukarešte vstavil tudi v Beogradu ur take pavze so glede praktičnih rezultatov zelo plodovite. G. Joiire sl Je ogledal naše vojake, med njimi tudi slovensko, In radi verjamemo, da Je bil ntls, ki ga Je naša armada napravile na francoskega maršala, nad vse izboren. Take discipline ne pozna menda nobena druga armada v Evropi. Referat, ki ga Je podal maršal o naši vojaški sili svoji vladi, Je moral biti tako učinkovit, da se Je Pariz odločil za kakšen tako vaZed apel na Beograd, da Je mogel btl edini Izhod našega ministrstva ta, da se poslužl regentovega osebnega posredovanja bi od« tod nenadni inkognitol
Kakšen Je In čemu Je ta francoski apel, ne bomo ugibali. Dogodki bodo v najkrajšem času razvezali Jezik tudi našim molčečim državnikom. Gotovo Je, da Je stvar v zvezi z ruskim vprašanjem. Francija išči čet, da bi Jih vpregla v svoj vojni voz.
Ml naglašamo ponovno, da nima nobena naša vlada pravice voditi naroda proti njegovi volji, Posebno pa nima pravice, delati usodnih korakov sedaj, ko se bližajo volitve, pri katerih bo ljudstvo prvič prišlo do Izraza lastne volje.
Konstltnanta, ki bo dala temelje našemu državnemu ustroju, mora imeti lug najbolj proste roke, In možje, ki Imajo oblast edino le še do nastopa ustavodajne skupščine, bi zagrešil zločin, Č3 bi poskušali z nepremišljenimi obvezami kratiti že v naprej svobodo narodovemu zboru, ki ga tako nestrpno pričakujemo.
Upamo, da so odgovorni krogi vendarle poskrbeli, da so Inkognito izvrši v tem smislu..	'	'-	.**•
DELAVSKO GIBANJE V ITALIJI.
Pariz, 5. septembra. Kakor javlja Agence Havas iz Trsta, se razširja delavsko gibanje. Poročajo o spopadih med vojaštvom In stavkujo-čimi.
Pariz, 5. septembra. Kakor javlja .,Temps“, so se boljševiški ribiči v Genovi polastili vseh trgovinskih ladij v luki. Vsem vojnim ladjam so zagrozili, da jih bodo obstreljevali, ako bi poizkusile priti v luko.
ARABSKI UPOR PROTI FRANCOZOM.
LDU London. 6. sept. Krožite govorice da ie ori Damasku zbranih 20.000 Arabcev, ki nameravalo napasti mesto, ki so va pred kratkim za-sedli Francozi.
ŽITNE CENE.
Beograd. 6. septembra. (Izvirno poročilo.) Pšenica iz Bačke, franko Beograd 195 dinarjev, koruza 75. Ječmen za pivovarne 110. moka 0 325. fižol 150, krompir iz Baranje. franko Baia 45.
Veliki Bečkerek, 6. septembra. (Izvirno poročilo.) Koruza 240 K. čin-kvantin 280, pšenica 725. oves 230.
BORZA.
Curih, 6. septembra. (Izvirno poroč.J. Berlin 12.15, Newyork 508, London 21.47, Pariz 42.20, Milan 28.10, Praga 9.9, Beograd 24, Zagreb 5J0, Dunaj 2.67.
Dunaj, 6 .septembra. (Izvirno poročj Zagreb 247—267, Budimpešta 99-109, Praga 418-444, Varšava 98-110, češke krone 415-441, dinarji 990-1040.
Zagreb, 6. septembra. (Ifcvlmo poročj Primorska banka 1100-1125, Eskomptna 1450, Jadranska 2700-2800, Jugoslovanska 770-775, Ljubljanska kreditna 1150-1200, Prva hrvatska 11550-11700.
LDU. Zagreb, 6. sept. Devize: Berila 205—210, Italija 491—495, London 560 d<f 385, Newyork 98. Pariz 710—720, Praga 168 do 169.50, Dunaj 39.25—39.50. Valute: Ameriški dolarji 97—98.50, avstrijske krone 38 carski rublji 125—130, francoski Iranki 700, napoleondorl 360, nemške marke 202—206,. romunski leji 230—235—235, Italijanske Or« 480—490, angleški funti 370—380, češkoslovaške krone 155—160.
LDU. Beograd, 6. sept. Valute: 20 dinarjev v zlatu 24.20, francoski Iranki 179 do 180, ameriški dolarji 24—25, romunski leji 56.50—57, nemške marke 51.—51.50, Rim« Milan 120.
lehko uoduha sleherni, ne da bi se mu kal zgodilo!«
Lorenzo se ie smehljal. Leonora pa ie krčevito trepetala. Pograbila ie steikleničico in io spravila v ne-driie.
»Kdai dobim drug! strup?« ie uehnila. »Kdai dobim vrtnico?«
»Kadar boste hoteli! Pošiietn vam. iih cel šopek.«
Leonora ie vstala; zeliščar ii ie odklenil vrata. Na pragu se ie obrnila. pritela Lorenza za roko ter mu deiaia z zamolklim glasom:
»Molči. 0I1. molči! Tvo! delež bo takšen, da mi ne bi verlU. če bi ti povedala naprei... Samo molči!«
To rekši ie zbežala v temo. Pritlikavec ic zaklenil vrata, zavaroval iih s težkim zapahom in stopil nazai v prodajalno. Nem. širok režai mu ie zatezal usta od ušesa do ušesa.
»Molčim nai?« ie zamrmral. »To bi pomenilo, da sem delal samo za Goncinija! In iaz ne bi videl ničesar ali vsai ne posebnih reči? Ne. ne. Jaz hočem, da se biieio in more in »rga 10.. da teče kri v hudournikih ob
veličastni svetlobi požarov! Izrodek! vsega človeštva sem. nad vsem človeštvom se hočem maščevati!« Sedel ie za mizo in napisal list: »Svetlost! Nocoi zastrupi Leono* ra Oaligai francoskega kralia. ki umre do vsei verietnosti v dobi os-» mfih dni. Ako nočete, da bi venčalff krona glavo nevredneža. čuite in pa* zite že jutrišnji dan!«
Nato ie vzel dolgo palico in potf« kal ž nio na strop.
Težak korak se le približal PCI stopnicah, ki so se videle v ozadij! štacune. Pred zeliščaria ie stopil nekakšen oriak ter obstal z izrazom nokornosti na grobem obličtu. Lo* reiizo mu ie izročil nismo, ki ga ie bi! medtem zapečatil, rekoč:
»To nesi voivodi Angoulčmskc-mu. Ako te vpraša, mu reči. da te pošlie pritlikavec, ki mu ie v Meu-domi prerokoval, da ga čaka kra* lievskf prestol.«
(Dalic prih.)
Balkanski blok.
V nedeljskem uvodniku Je pomotoma Izostal konec stavka. Podajamo ca svojim čitateljem obenem z zadnjim odstavkom Iz nedeljske številke.
V splošnem balkanskem blokil, oziroma federaciji bi se zbralo Jugoslavija, Ro-manija, Bolgarija in Grška v en sam zaokrožen defenziven kompleks, ki bi bil vsem članom tudi v največjo gospodarsko korist. Proti severu bi nam bila predstraža Češka.
V tem telesu bi se morali izpametovatl tudi najzakrknenejši glasniki nekdanje nadvlade v avstrijski republiki in na Madžarskem ter bi obedve tl državi morali končno zapluti v miren, politično In gospodarsko gam prijazen kurs.
Balkanski blok bi se pa lotil enotno tudi ureditve najvažnejšega vprašanja, ki stopa pred nas — vprašanja razmerja do Rusije in vzhoda sploh.
Gre torej za velike stvari in razumemo, da so antantni naši jerobl v težkih Skrbeh, saj se pripravljamo, da v resnici shodimo 1
Volitve v konstituanto*
Pred svojim odhodom v Pariz ie
reeeut Aleksander codoisal ukaz o
volitvah v konstituanto. Volitve so
razoisane za 28- novembra. Velika
ustavotvorna skuoščlna se snide v
Beletadu 12. decembra tn bo skte-
oala o ustavi države in o nienih
osnovnih zakonih.
•
Prvo deianle našetra državnega livlierafa te končano. Regentov pod ols odpira not drugi eoohi. v katero bo stooil naš uledinienl narod z volitvami v konstituanto.
NaiširŠi narodovi sloii bodo imeli pri volitvah priliko, da dado tudi v pdelaniu duška in izraza svoil nezadovoljnosti, ki so 1o mogli dosedai kazati le v besedah. Tako upamo, da bo kosnstituanta res izraz Ihidske vo-lie ter da bo prestalo ono nevzdržno razmerie ki loči danes parlament od naroda »n vstvaria iz parlamenta naravnost neko narodlu antipatično in osovraženo tvorbo.
Konstituanta bo imela oodvoieno dolžnost skrbno paziti na to. da bodo nleni sUdfcoi odeovariali oravi narodovi volli. Dolžnost vseh narodovih sloiev oa bo. da tako stortene sklene priznavalo, upoštevata in iz-vršulelo. Tako resnično nar. predstavništvo bo pripelialo s pomočlo celega naroda državni voz zopet na trdno, varno cesto.
dav med stavkuiočlmi In fašistu ki pritiskalo na obrtnike, gostilničanie in trgovce, da moralo Imeti odprte svoje obrate. Na trgu Goldoni so ori teh spopadih posredovali karabinierii in kralievi stražniki (ocožnikO. Padb ie nekaj strelov, vsled česar te bilo več oseb ranjenih. Tekom dneva le bilo aretiranih okoli 12 oseb. Današnia številka stavkovnega vodstva poroča. da so fašisti zagrozili ravnateliu lista »Lavoratore«. Passigliiu. s smrtjo. — Italiiansika republikanska stranka v Trstu ie oblavila proglas, v katerem protestira oroti izieranemu režimu. ki sedal vlada v Juliiski Bene-čiii. In naznania. da se pristaši republikanske stranke priključujete splošni politični stavki. ■
»Glasilo stavkovnega vodstva«, ki ite edini list. ki izhala sedal v Trstu, prinaša oklic* stavkovnega vodstva in delavske zbornice, v katerem se vnovič naglašaio cilii. ki lih želi se-dania sološna stavka, namreč v Drvi vrsti odprave voinih sodišč, odstranitev nezmožnih funkcitonarlev. zopetna vzpostavitev iavnih svoboščin, razpis upravnih volitev Itd. Nameščenci hotelov, gostilen. restavr. in kavaren so sklenili, da se z današnjim dnem kompaktno pridružilo splošni stavki. Železničarji so imeli včerai v delavski zbornici važen shod. ki te odobril protestno stavko delavstva proti reakciji vlade in oroti oaševaniu fašistov ter sklenil, naj bo-do železničarji prioravlifeni na orvt klic. Ako bi vlada nastopila proti pravicam prebivalstva, bi železničarji takoj dejanski izvedli solidarnost z drugim delavstvom. Včerajšnji dan ie potekel kakor oreišnfl. Delo poči va. promet lokalnih parnikov te ustavljen, med posameznimi stavku-I ločimt in fašisti ali med gručami tl stih te večkrat nnlšlo do mangih spopadov brez posebnih posledic. Zvečer so na glavnih križiščih v mestu gorele aoetilenske svetilke in baklie. Po mestu te razvrščen velik aparat karablnferiev in kralfcvske straže.
__ LDU* Vratislava — Reka.
Štrajk v zasedenem ozemlju.
Trst. 4. septembra.
Proglašena splošna stavka v Trstu in oo Juliiski Benečiji obsega razen oficitelno izvzetih kategorij vse delavske stroke. Železničarji se še posvetujejo o svotem ravnanju. Doslej še niso vstopili v stavko. Ker stavkalo tudi stavci fn drugi jisluž-benci tiskaren. ne izhaia noben list razen glasila strokovnega vodstva ali. kakor se imenufe »dlrektariia stavke«, ki se tiska v tiskarni sociia-lističneea lista »Lavoratore«. Zaradi stavke v plinarni in elektrarni te včerai in danes bilo mesto v temi — Iz vseh kraiev Istre. Goriške In Furlanu* prihajalo vesti, da se te vse delavstvo, tudi poljedelsko novsod pridružilo stavki. Tudi mornarli lokalnih parnikov, ki vozite v Istro in Benetke so ustavili delo. — Tekom včeraišntega dne ie prišlo v Trstu 'doooldne in zvečer do maniših soooa-
Že desetleMa se ie obravnavalo vorašanie železnice Vratislava-Prek-murie. Ptui Rogatec. Brežice. Novo mesto. Kočevie. Reka ali Trst in so bili ustanovljeni mnogoštevilni krajevni železniški odbori in ie precejšen del proge tudi že trasiran. Dne
II.	decembra 1919 se je ustanovil v Goniti Radgoni osr.. železniški odbor. ki si ie stavil za nalogo, da ustvari oredoogoie. na podlagi katerih bi bilo mogoče pričeti z gradbo železnice. Ta odboT le stopil v stik s tvrdko »Valliere & Simon« v Curihu. katere izvedenci nai bi oodali svoie strokovno mnenje o nameravani progi, o načinu gradb. o finansiranju itd. Konferenca s temi izvedenci in izvedenci še drugih dveh tvrdk, katere. so se udeležili vsi krajevni odbori. se ie vršila, kakor smo že poročali. dne 25. avgusta 1.1. v Mariboru. Na tei konferenci se ie seštavfll odbor. kj ima nalogo, da ukrene vse potrebno za uresničitev projekta. Predsednik odbora le dvom! svetnik Šulklie. namestnik odvetnik dr. Sti-ker v Brežicah. Prva naloga odbora le. da pripravila s oomočio vlade gradbo železnice iz Prekmurja do Liutomera-Ormoža oziroma Ptuia. Z deli le začeti takoi Zastopniki švicarskih tvrdk so obljubili, da bi bili pripravljeni pod gotovimi Dovoli. da zerade ta del železnice na lastne stroške.
Pred novim zasedanjem
Praga. 2. septembra 1920. Doba počitnic le pri kraiu. ne Je Šolskih, temveč tudi parlamentarnih. Kdal bo sklicana Narodna Skupščina1, ta trenutek še ni znano. Nekatere vesti pravite. da v oktobru, druge govore za september. Vsekakor bo sklicana Skupščina takrat, ko se definitivno raziasnl. kako stališče bo zavzemala sociialna demokracija na-oram vladi in koaliciji, in to se bo vedelo oo zborovanjih češke In nemške sociialne demokracije, ki se vrše ta mesec.
Češka sociialna demokracija živi v težki krizi. Surovo nasilie levičarjev. ki bi nairaie takoi danes izore-menilii državo v republiko sovletov. ie privedlo velik' del stranke do tega. da ie stopil Droti tem elementom v skraino opoziciio. To ie desnica, ki noče o levičariih ničesar vedeti in bi se lih zato nairaie iznebila. Med obema ie sredina, ki to predstavljata Stivin In Nemec, ki hoče. da stranka ostane za vsako ceno skuoai. Seveda tudi levičarii nimaio velikega veselja iti iz stranke, ki predstavlja milijonska premoženja, vsled česar se sfcoro lahko oričakjute. da ostane stranka skupal. Toda vorašanie ie pri tem: na čigav račun? AH na račun desnice ali levice?
Če zmaga v skupni stranki desnica. tedai ie gotovo, da bo morala stranka postaviti oogoie za nadalino skupno delo v vladi, kalti o definitivni koaliolii in nienem programu se bo odločalo oo zborovanjih. Sociialna demokracija bo morala lasno povedati. kal hoče in kako daleč hoče iti s svojimi sociializačnimi načrti. To bi bito zelo želeti in bi imelo za posledico pomiriente misli tudi spodnjih stotisoč. Priznati ie namreč treba, da ti soodnii stoiisoči povzročate s svojimi grožnjami vedno nervoznost, četudi ne ravno negotovosti.
Če pa zmaga levica, tedai se izvrši po nienem. Odreče delo v vladi In posledica: orezldent mora razpustiti Skupščino, da stvar odločno z novimi volitvami- Nove volitve na bi hile boi za vse. boi za eksistenco.
Dr. P—n.
Jugoslavija.
Regentov obist v Sarajevu.
LDU Beograd, ,5. septembra. V obveščenih' krogih se trdi, da bo regent uradno pd« setil Sarajevo dne 19. t m,	4
Trumblč se vrne v Beograd.
* LDU Beograd, 5. septembra. Snočl Je Vlada dobila poročilo, da pride minister dr. Truinbič dne 9. t, m. v Beograd.
Sachs-Frank-D*Annunzio.
LDU Reka, 5. septembra. Znana narodna izdajalca dr. Sachs in dr. Frank sta stopila v stik z D’Annunzijem. Stopili so tudi V zveze z bivSim Črnogorskim kraljem Nikolo. Za svoje zasluge Je dr. Sachs dobil naslov »konzula kraljevine Crne gore«.
Proglasitev srbske patriarhije.
LDU Beograd, 5. sept. Arhierejski sabor le definitivno določil 12. septembra kot dan proglašenia patriarhije v Sremskih Karlovcih.
Davek na vojne dobičke.
LDU Beograd, 4. septembra. Na včerajšnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o davku na vojne dobičke. Računa se, da bo davek na vojne dobičke znašal za Srbijo 30 milijonov dinarjev, za Bosno la Her-
cegovino 70, Dalmacijo 2 in pol, Hrvatsfoj 57 la pol, Slovenijo 70 in za Bačko in Baranjo 75 milijonov dinarjev.
Albansko zasledovanje ustavljeno.
LDU Beograd, 4. septembra. Ker so naše čete v zasledovanju amavtssih napadalcev dospele na demarkacijske črte v de. barskem okraju, je bilo izdano povelje, da .se tam ustavijo.
Naredba o višjih pedagoških šolah.
LDU Beograd, 5. septembra. Naredba o Višjih pedagoških šolah predvideva, da se te šole smejo otvoriti samo v onih krajih, V katerih se nahajajo vseučilišča. Pogoji za sprejem slušateljev v te šole so: 1. da so slušatelji dovršili učiteljišče najmanj z zelo dobrim uspehom; 2. da so služili kot učr-telji najmanj tri leta z zelo dobrim uspehom; 3. da so položili praktični učiteljski izpit vsaj z zelo dobrim uspehom; 4’da niso starejši od 38 let.
Odpuščeni Madžari v Vojvodint.
LDU Beograd, 4. septembra. Zadnje dn! je vlada odpustila večje število uradnikov madžarske narodnosti v Vojvodini, ki niso hoteli priseči.
Razna poročila.
ČEŠKA JAVNOST O MAU ANTANTI.
LDU Praga. 3. sept. O ekgpoze-fi! zunanjega ministra dr. Beneša o mali antanti so se izrazili v debati poslanci nemške meščanske stranke. da se baie. da ne bi bila sklenitev te povndbe akciia naperjena pcoti nemštvu. Nemški socialisti zahtevalo, nai Češkoslovaška mizna sovietski režim v Rušili. Senator Moraček le govoril za zatamčenie nevtralnosti, kakor te to primer v Švici. Dr. Beneš ie odgovoril na vse točk®. Nato ie bila debata zavržena. Vse časooisie odobruie izla-ve zunanjega ministrstva o zvezi med Češkoslovaško, Romunijo In Jugoslaviio. ker uvideva. da ima zveza miroljuben značai in da pomirljivo učinkuje na atmosfero v Osredjih Evropi. Časopisje ugotavlja. da voina konvencija nima na noben način agresivnih namenov, v kolikor le izdelana kot del pogodbe o zvezi, ter da potemtaicem ne predstavlja nobene nevarnosti.
KOMUNISTIČNI KONGRES NA DUNAJU.
Dunaj. 4. septembra. (Izvirno poročilo.) V pondeliek se otvori v prostorih avstriiske komunistične stranke na Alserstrasse kongres komunistov iz držav bivše Avstroovrske.
Sestanek r Ali les Balnsu.
LDU Beograd, 4. septembra. Italijanski ministrski predsednik GiolittI je sprejel zastopnika »Agence Havas« in izjavil, da ie za 12. t. m. odredil sestanek v Aix les Bainsu. GiolittI je ponovno Izrazil želje po sporazumnem delovanju s FrancHo.
Odhod poljske delegacije v Rigo.
LDU London, 6. septembra. Po poročila iz Varšave Je poljska mirovna delegacija v petek odpotovala v Rigo.
Poljski odgovor Rusiji In Zedinjene
države.	?
LDU London, 5. sept. Iz JVashingtona i javljajo, da je ministrstvo za zunanje stvari objavilo, da Zedinjene države smatrajo j odgovor poljske vlade sovjetom za popolnoma zadovoljiv.
Turško-boijševlška pogodba.
LDU Pariz, 6. septembra. Angleška »Morning Post« doznava, da se turški nacionalisti sklenili tajno pogodbo s soviet-sko vlado.
* Nemčija bo spreleta v zvezo narodov.
UDU Dunal. 4. septembra. Švicar »ki
zvezni predsednik Motta je siporočil nemškemu poslaniku, da bo Nemčija na vsak način sprejeta v zvezo narodov.
Grška prosi za Izgon Konstantina Iz Švice.
LDU London, 6. septembra. Po brzojavki Iz Aten le grška vlada zaprosita
švico, naj izžene bivšega kralja Konstantina.
Dobro vol jska slavnost v Pragi.
LDU Praga, 4. septembra. Dne 7. t. rti. ob dvajsetih bo v Narodnem domu na Kraljevih Vinogradih slavnost v spomtn Čeških in jugoslovanskih dobrovoljcev, ki so se bojevali leta 1916 v Dobrudžl.
Finančna konferenca v Parizu.
LDU Pariz, 5. sept Prvi komite mednarodne finančne konference se sestane tukaj dtie 18. septembra. Zveza narodov naznanja, da se sestane pododsek za pTomet dne 15. oktobra. Avstrijska, bolgarska If madžarska vlada so pozvane, naj odpošljejo svoje zastopnike.
Zamenjavanje kron v Romuniji je izzvalo med delavstvom novoosvobojenih krajev veliko nezadovoljstvo. Romuni plačujejo za 100 kron samo 15 lejev. V Temešvaru je radi te nizke relacije izbruhnil splošen štrajk.
Madžarske državne bankovce name* rava v kratkem času Izdati madžarska vlada. Bankovci so biti tiskan! v SvicI,
Madžari bodo izmenjali denar al pari.
Novi španski kabinet je sestavljen ta* kole: predsedstvo in mornarica Dato; notranji posli Bugalla; zunanje zadeve Loma; finance Pascuai; justlca Ordonnez; vojska Vicompteza; uk in bogočastje Potage; Javna dela Espaga.
Gospodarstvo.
živilske cene v Vojvodini. Prošli teden je veljala v Novem Sadu pšenica 760 K, ječmen 350 K, fižol 700 K, krompir 200 K, mast 3600 K, krušna moka 1030 K, bela ttio-ka 1280 K: v Subotici: pšenica 725 K, leč-men 3C0 K, fižol 600 K, krompir 150 K, mast 3400 K, krušna moka 900 K, bela moka 1200 kron; v Veliki KIkindl: pšenica 650 K, Ječmen 240 K, fižol 500 k, kropmir 70 K, mast 3000 K, krušna moka 1000 K, bela moka 1300 K; v Pančevu: pšenica 640 K, Ječmen 220 K, fižol 600 K, krompir 300 K, mast 3200 kron, krušna moka 1000 K, bela moka 1400 kron za 100 kilogramov.
+ Češplje v Srbiji. V Srbiji so pridelali letos okrog 6000 vagonov češpelj. Okrog 3000 vagonov jih nameravajo posušiti, iz ostalih pa narediti žganje fn mezgo.
+ Devizni promet misli finančno ministrstvo urediti tako, da se bo lahko v bodoče polagal denar za Izvozno blago pri
pooblaščenih bankah v celi držav! in prt podružnicah Narodne banke.
+Mednarodni sejem vzorcev se b8 vršil od 16. septembra do 17. oktobra v Trstu. Da se bo mogel ta sejem vršiti, je dovolila Italijanska vlada velike podpore,
+ V ministrstvu za agrarno reformo se pripravlja naredba o oddaji zemljišč v štiriletni zakup. Naredba bo v par dneh izgotovljena.
+ Eksploatiranje petrolejskih vrelcev na Hrvatskem je ministrstvo za šume in rude dovolilo Narodni banki d. d. v družbi z Royal Steal Company v Londonu.
+ Nova tvornlca za cement se ustanovi v Rogoznici pri Omišu. Delniška družba razpolaga s kapitalom od 40 milijonov kron.
+ Likvidacijo Avstro-oerske banke bodo v kratkem Izvršili trije komisarji, in sicer en Italijan, en Amerikancc in en Romun.
Nedeljske športne prireditve.
JUGOSLOVANSKO KOLESARSKO « PRVENSTVO 1920.
Glavna prireditev Jugoslovanskega kolesarskega športa v letošnji sezoni Je bila nedeljska cestna dirka fz Zagreba v Ljubljano za jugoslovansko prvenstvo. Ta dirka velja že od nekdaj kot preskušnja Jugoslovanskih kolesarjev. Zato je zanimanje za njo vsako leto veliko. Posebno živahno pa je bilo zanimanje letos, ko so prvič nastopili v impozantnem številu slovenski kolesarji. Sicer so se udeleževali Slovenci dirk za jugoslovansko prvenstvo že prejšna leta in naš Šiškovič sl je priboril enkrat že tudi častno prvo mesto. Bill pa so to le posamezniki. V močni falangi so nastopili Slovenci letos že le prvič. Njihovo stališče ni bilo lahko, saj so se morali merit! s tekmeci, ki so gojili sistematično športno trenažo 2e leta in leta, dočim tvorijo ogromno večino slovenskih tekmovalcev pravzaprav novinci.
Za tekmo so je prijavilo 30 dirkačev. Štirle so odstopili, ostalih 26 pa je startafo v Zagrebu ob 9. url dopoldne. Cesta je bila vsled trajnega dežja mehka ln vsa blatna. Zlasti prvi de! od Zagreba do Samobora je bil naravnost obupen, tpkp fla M večina
dirkačev odstopila, ako se ne bi tolažila s , tem, da bo bolje, ko pridejo enkrat preko I kranjske meje. Bilo je res bolje, a le vedno slabo dovolj. Vsled naporne ceste se dirkači niso mogli držati dalje časa skupaj, ampak so se že kmalu v začetku razkropili. Tudi defektov in padcev je bilo vsied slabega pota že na tej prvi progi zelo veliko. Med njimi je bil tudi koroški prvak šolar, kateremu jo žrebelj predrl kolo ln ran s tem odvzel upanje, da sl pribori tudi jugoslovansko prvenstvo.
Od Novega mesta naprej sta se ntrgala Šiškovič ln prvak hrvatskih dirkačev Pav-lija od vodilne skupine ter vozila sedaj stalno naprej. Pri Trebnjem je porabil šiškovič ugoden trenutek ter ušel Pavlijl za par sto metrov. Zaradi močnega protivetra pa tega ni mogel izkoristiti In ga je Paviija kmaiu vjel. V vlšnjegorskem klancu se je Šiškovič vuovlč utrgal, a pri vožnji navzdol ga Je dohitel Paviija v naravnost blaznem diru. Potem sta vozila skupno do Ljubljane, ves čas v ostrem 30kllomcterskem tempu. Kakih 150 m pred ciljem, ki je bil postavljen pri dolenjskem kolodvoru, je dosegel šiškovič s krasnim zaletom prednost za dve ko« lesni dolžini. Pri tem pa je zavozil malo vstran, kjer je bilo blato večje In ga je zato oviralo. To ugodno priliko Ie izrabil Paviija. s« t vso močio zagnal, prehitel
Šiškoviča za par decimetrov In sl tako že drugič osvojil jugoslovansko prvenstvo. S tem pripade prvenstveno darilo, dragocen bokal, definitivno njemu,
Paviija je vozil 143 kilometrov dolgo progo 8 ur 26 min. in 37»/» sek„ Šiškovič le 1U sekunde več. Uspeh je pri težavnem terenu In slabi ce9ti naravnost rekorden. Kot tretji je prišel kljub svojemu defektu in kljub temu da je padel, Šolar, četrti je bil Zanoškar, a peti Zagrebčan Žnidarič. Izmed dirkačev s težkimi kolesi le prišel prvi Perdan v 6 urah 6 min., drugi Zagrebčan Sovič.
Slovenske dirkače sta spremljala v Zagreb gg. major Jaklič in F. Ogrin; spremljala sta jih z motocikli tudi ves čas dirko. Na vsem slovenskem delu proge so poskrbele za res vzoren red naše požarne hrambe pod vodstvom orožništva. Njihov! požrtvovalnosti se je v prvi rstl zahaiiti, da le potekla dirka kljub veliki udeležbi ln težavni poti, brez nezgod. Udeležba občinstva je bila na celi progi zelo velika, v Ljubljani na cilju pa je čakalo dva do tri tisoč ljudi.
Darila In nagrade z nedeljske dirke ta z dirke za koroško prvenstvo so se svečano razdelile na športnem večeril, ki se je vršil v nedeljo ob zelo lepi udeležbi vseh ljubljanskih športnih krogov v hotelu »Union«. Po nagovorih gg« dr. Zlika. StloMka Cš
Zagreba ln majorja Jakliča, ki so ga navdušeni kolesarji dvignili na ramena, so prejeli zmagalcl dobro zaslužena odlikovanja, nakar se je razvila neprisiljena In žlvahaa prosta zabava.
*
TRABNE DIRKE.
Ljubljanski dirkalni klub je otvoril jesensko konjsko dirkalno sezono s trabnlml voznimi dirkam! v nedeljo 8. t. m. Udeležba publike le bila dobra, vendar pa ne takšna, kakor je navadno pr! galopnlh dirkah, u ostaja velik del publike na »zastonjkarski galeriji«, kar ji pa pravzaprav ni zameriti, ker Ima od tam Isti ali pa Še boljši pregled In razgled, kakor pa s plačanega prostora. Dirkalni klub bo moral v lastnem Interesu prej ali slej misliti na ograditev dirkališča in ob jednem poskrbeti za čim večjo udobnost plačujočega občinstva.
Dirke kot take so izpadle v vsakem oziru povoljno. Pokazale so, kako narašča med slovenskimi konjereje! zanimanje za dirkalni šport. Velika večina tekmovalcev je bila namreč od zunaj. Zlasti mnogo konj so postavili Ljutomerčani in okoličani. Tudi Maribor je bil zastopan. Predsednik mariborskega dirkalnega društva je posloval kot član razsodišča.
Pri prvi točki, ljutomerski dirki, je tekmovalo 8 dirkačev, sami lifflfti&LBfiSSffa.
Ueat«
niki. Zmagal je g. Jože Sršen iz Veržeja s kobilo »Elino«. Rabi! je za 2040 m dolgo pot 3 minute 39 sekund. Drugi je bil g. Jakob Vavpotič iz Lokavcev s kobilo »Valso«, tretji pa istf z žrebcem »Zlatarjem«.
Druga točka jo bila takozvana vožnja, to je dirka, ki se mora ponavljati to. llkrat, da zmaga eden In Isti konj dvakr. t.
V nedeljo se je vozila dirka saino enkrar, v drugič ln, če bo treba, v tretjič se bo vozila v sredo, da se bodo vozne dirke nadaljevale. V nedeljo je dosegel prvo mesto g, Filipič Iz Maribora s svojim »Karnevalom«, k jo rabil za 1610 m dolgo progo 3 minuti 44 sek. Drugi je bil g. F. Zangl Iz Gornjo Radgone s kobilo »Egga«, a tretji g. Vangas Iz Zagreba s svojim znanim žrebcem »Monto Christo«.
Mariborske dirke, ki je tvorila tretjo točko, so se udeležili trije. Dirka je bila pomotoma' prehitro odzvonena ln je zato n! bilo mogoče formalno zaključiti, pae pa so so plasirati tekmovalci po medsebojnem sporazumu.	....	-	,
V »turnlšu«' »o dirkali 4 dvovprcznl
vozovi. Prvi le bil voz gg. Sršena ln Zau-gla, drugi voz gg. Slavičev ln tretji voz gg. Golundra in Vavpotiča.
Pri zadnji točki, vožnji z zaprekami, Jo dobil prvo mesto g. F, Kodela, drugo g. F. Kradeš, ln tretje g. I. Turk, vsi iz Ljubljanei
Dnevne vesti.
—- Napadi na predlog državnega
proračuna. Presbiro iavlia iz Beograda: Del našega tiska ie v zadnjem času začel naoadati novi predlog drž. proračuna V teh napadih se trdi. da le princip neenake davčne obremenitve posameznih dežel sore-iet kot podlaga za sestavo novega proračuna in da se ie na ta način noteio doseči razlikovanje med posameznimi deželami naše kraljevine. t. i. favoriziranie enih na škodo dru-g,h. — Iziiavliamo. da so te tendenciozno izdane vesti popolnoma nasprotne stvarnemu staniu. ker ie novi predlog državnega proračuna izdelan na principu izenačenja davčnih bremen v vseh naših pokraiinah v naivečii meri. ki se ie mogla za sedai doseči z ozirom na obstoječe zakonodaistva. Pripominjamo tudi. da ie v teh iziemnih voinih časih, v katerih se nahaia vsa Evropa, obdavčen ie prebivalcev naše države med naimanišimi. Pri nas namreč znaša davčna obremenitev vsakega prebivalca okoli 280 dinartev. dočim znaša na Francoskem 1000 dinartev. na Bolgarskem nad 700 dtnariev. na Romunskem in Ceboslovaškem pa nad 900 dinarjev.
— Skesal se ie svoje dezertaciie znani župnik iz Kaplje nad Breznom Aleks Lenz. ki ie bil pobegnil 27. p. m. v Nemško Avstrijo. V soboto se ie nrav na tihem vrnil med svoie zapuščene ovčice. Na vorašanie. kie se ie med tem mudil, odgovarja, da je bil na — duhovnih vaiah. V resnici na ie bil in ie maševal v Arvežu. Baie ga ie pozval sam graški nadškof. nai se vrne na svojo župnija Mi na srpo mnenia. da bi naredil mnogo bolje, če bi bil ostal v Lačen-bersru. Povemo mu pa odločno, da ga bomo sami eksnedirali tia prek. če bo začel zopet hujska« med kmeti kakor ie to delal pred' »duhovnimi vaiami«. Tudi naše oblasti nai si ga obdrže ored očmi.
— Podražitev smodk. Z 8. t. ^ se zooet nodražiio smodke in sicer Ijodo stale: regalitke komad oo 6 K. trabuke kemad po 4.80 K. britanike •po 4.80 K. operas no 4 K, viržinke pq 3.60 I<. kuba po 3.20 K. portorike po 2.80 K brazilke po 2.40 K, viržiniosa oo 2 K. mešane inozemske do 1.20 K hi kratke domače do 1 K.
— Ponis lit žigosanje avstrijskih In državnih oosoiil. s katerim nai bi se bilo 6. t. m. pričelo, se ie moralo preložiti, ker formularii in štampi-liie še niso Drisnele iz Beograda. Finančna delegacija upa. da bo do 11. t. m. stvar v redu. Natančni termin se bo naznanil no časopisih.
— Osebam, ki potujejo v Bclgradl Množe se slučaji, da se osebe, ki potujejo V Beigrad, zglašajo pri ministerstvu za so-cijalno politiko s prošnjami za hipno ali trajno denarno pomoč. Z ozirom na to, da za posamezne kategorije prosilcev (dobro-voljce, invalide, begunce, brezposelne delavce itd.) že obstoje ustanove pri posameznih pokrajinskh vladah, se občinstvo opozarja, da ministrstvo za socijalno politiko v bedoče ne bo nakazovalo nobene denarne pomoči prosilcem, ki bi se tozadevno osebno zglaševali pri njem, In bi bilo vsako potovanje v Beograd v ta namen povsem brezuspešno.
— Radi pomanjkanja vagonov Je, kakor nam poročajo, v Somboru mnogo skladišč napolnjenih z žitom, posebno s pšenico, namenjeno za pasivne kraje naše države. Pšenica stane v Somboru 730 K za 100 kg, pa ti nič ne pomaga, če Jo kupiš, ker Je ne moreš nikakor odpeljati. Ministrstvo za promet se seveda kljub tem razmeram ne gane.
— Finančna delegacija v Ljubljani opozarja občinstvo na sezname vojnih in predvojnih posojil avstro-ogrske monarhlie, kojih obveznice se bodo popisovale In žigosale. Ti seznami bodo Izšli v prihodnjem Uradnem listu.
— Poziv zdravnikom. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje štiri ustanove za zdravnike, kateri se hočejo Izobraziti v socijalni bygienl, bakteriologiji, epidemiologiji in rdntgcnologiji. Interesenti ^etn^htu''^50 na tozadevnI razpis v Urad-
-M—"Jugoslaviji le prepovedan graški
— Dar za
ker Je blatil
društvo »Lira* v Kamniku ]e ' <1«/'^° 10.065 K 77 v za oslepele vojake od prt«! ditve, ki se je vršila v ta namen. Kuratorlj za oskrbo slepcev izreka društvu v svojem In v imenu oslepelih vojakov najsrčnejšo zahvalo za dar.
-*• Imenovanje pri pošti. Za poštnega kontrolorja 2. stopnje IX. čin. razreda Je knenovan nadoficijal Martin Radej v Ljubljani.
— Poštno In brzojavno ravnateljstvo naznanja, da se s 1. septembrom t. I. ime poštnega urada Videm pri Dobrem polju ‘zpretnenl v »Videm-Dobrepoije«.
— Iuženerjt in arhitekt« Mesto Zagreb' potrebuje za tehnična dela več inžetierjer In arhtitektov, Reflektanti se poživljajo, da pošljejo svoje ponudbe in pogoje na poglavarstvo mesta Zagreba.
— Izpremcmbe v osebju. Dr. Fran Mlinar-Cigale Je sprejet v pripravljalno službo politične uprave deželne vlade in dodeljen okrajnemu glavarstvu v Mariboru. — Dr. Ivan Merslavič, provizorni finančni koncipist pri finančnem okrajnem ravnateljstvu, Je stopil iz državne službe.
— Razpisan! sta zdravniški službi okrožnih zdravnikov v Metliki in Novem mestu. Interesenti se opozarjajo na razpis y »Uradnem listu«.
Spominska plošča hrvatskemu pesniku Avgustu Harambašiču se odkrije 19. i m. v njegovi rojstni hiši v Dolnjem Miholcu. Spominsko ploščo Je Izgotovila hrvatska umetnica Mila Vod v Zagrebu.
Nov športni list. 5. t. m. Je začel v Novem Sadu izhajati srbsko-madžarskl športni tednik »Smotra-Szemle«.
— Koroške razglednice. Generalni ko-misarijat za tujski promet Je založil 14 različnih razglednic o Koroški Sloveniji. Občinstvo se naproša, da se v najobilnejši meri poslužuie teh razglednic, ki se dobivajoč vseh večjih knjigarnah in prodajalnah papirja. V večjt meri se naročajo v Tourist Office, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 18.
— V septembru je najlepše na Klopla-skem jezeru, Koroška, hotel otvorjen celo leto. Izborna postrežba.
— Živalske kužne bolezni v Sloveniji. Slinavka in parkljevka Je najbolj razširjena v Preserjah, nadalje v Begunjah in pri Sv. Vidu. Konjske garje so zlasti razširjene v Starem trgu pri Cerknici, potem v Črešnjevcu pri Mariboru. — Svinjska kuga razsaja zlasti v Črnomlju, Ambrušu, Zagradcu, Žužemberku in Važcnberku na Koroškem. — Svinjska rdečica se širi zlasti v boroveljskem in ptujskem političnem okraju.
Ljubljana.
— Ni časa! Na ljubljanskem kolodvoru Leži serum proti erlžu ki ie
dospel iz inozemstva. Griža razsaja in razsaja, a seruma, ki nai bi looli-kor toliko ometil ni eno širjenje, ni mogoče dobiti dokler ni zacarinien. Za zacarinienie pa. kot običahio. ni časa. Kai za to. če lludie mrieio. samo da uradni »šimel« ne pogine! Pfui!
= Italijanskih potepuhov se opaža v Liuhliani čimdalje več. V Ljubljani imafo zatočišče vsi elementi, ki se nikjer d rude ne morejo ustaliti in preživeti s poštenim delom. Večkrat smo že opozorili na to. da bi bilo treba proti tem nepoklicanim trostom postopati strožie kakor smo navaieni. Sai se vendar nobenemu pametnemu človeku ne zdi prav. da bi smeli od naših prihrankov živeti baš oni capini, ki so vsak čas nri-Dravlieni nrireiati v Trstu pogrome proti našemu živilu. Metlo v roke toreii!
= Tlak ie potreben poprave mar-sikie v mestu. Liudiie st naravnost lomiio nove kadar hodilo čez Frančiškanski most. v tako škandaloznem stanju se nahaia tamkai tlak ob obeh straneh ocraie. Kadar ie deževno in blatno vreme, se nabere pod ploščami toliko brozee. da te vseea oškropi .če stopiš na ploščo. Ker se zadnje čase posveča nekoliko več Dažnie mestnemu tlaku, bi bilo priporočljivo. da se ta popravi vsaj povsod tam. kjer ie velik promet, kakor n nr. na obeh straneh Frančiškanskega mosta, ob hišah od pošte nroti Zvezdi. pred hišo nasproti dramskemu gledališču i. t. d. Na novo bi bilo reba asfaltirati ali vsal popraviti t lak na mostu z Jurčičeveea na Stari tre. V interesu lepote mesta Uub-1 ane ie. da se oazi in skrbi za dobro tlakovane ulice in trotoarte.
= V šentpeterski cerkvi v Lfob-liani so pred kratkim odstranili marmornato spominsko ploščo, ki ie bila tam vzidana kot spomin na oku-paci o Bosne in Hercegovine oo Av-stno-Oerski. V Liubliani imamo še več takšnih spominov na avstrijsko snžnost. ki bi lih tudi bilo treba, odstraniti.
= V Ljubljani se le mudil v soboto predsednik Udruženia kučevla-sniika v Beogradu v. Dumič ter se razsrovarial z zastopniki Društva hišnih posestnikov v Liubliani radi enotnega postopanja hišnih posestnikov^ celi Jugoslaviji.
^rit,ravl»alnl odbor za spreiem h otrok ima danes ob 6. uri ' ^f.r v Mestni posvetovalnici važno seio. Pridite vsi!
l- obrtniški semenj v »Narodnem domu« vrši se v vseh notranjih prostorih na praznik 8. septembra 1920 popoldan. Vstopnina 6 K. otroci do 12. leta prosti.
— Več mest davčnih Iztirjevalcev je izpopolniti v službenem področju delegacijo ministrstva financ za Slovenijo in Istro .v. Ljubljani. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazi, naj se vložijo do 30. t. m. pt> delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani
— Narodna Čitalnica v Spodnji Šiški prične v soboto 11. t. m. zopet poslovati. Odprta bo vsako sredo in soboto od 7. do po! 9. zvečer.	fc,
—■ Ukradena je bila g. O. v nedeljo i vozu cestne železnice zlata Schaffhausen-ura, ki Je vredna nad 12.000 K. Oospod O. je nosil k uri kratko verižico In ker, ta ni bila nikjer pritrjena, Je tat lahko neopaženo izmaknil uro in verižico.
/ — Javna varnost v Ljubljani V noči od nedelje na ponedeljek po polnoči Je napadlo več v vojaške obleko oblečenih oseb, ki so se izdal! za vojaško patruljo, par civilistov na Gosposvetski cesti blizu kavarne Evropa in zahtevalo od njih denar. Stražniki so prijeli od takozvane patrulje dve osebi, dočim so ostali pobegnili. Aretiranca sta Izla-vila, da je bila to prava vojaška patrulja, ki jo je vodil neki poročnik Fabijan. Ce Je ime pravo, če so bili to navadni lopovi ali pijano vojaštvo, se na licu mesta 5e ni moglo dognati?" Od oblasti zahtevamo odločno, da celo zadevo natančno preiščejo, kajti Javna varnost v Ljubljani ie v zadnjem času že res pod psom.
Maribor.
Dr. Leskovar se ooro v oondcK-kovi »Straži« radi svoieea postopanja o priliki sokolskega zleta. Pravi, da ie ravnal popolnoma pravilno ln umestno in iziavlia h koncu, da mu o kaki proti niemu naperjeni preiskavi ni prav nič znano ter da so vesti o niecovem odstopu ali celo odstav-lieniu izmišljene. Bomo videli!
Ponarejeni bankovci po 20 dinarjev krožijo tudi do Mariboru in okolici. Ker so se širile vesti o velikih množinah teh falzifikatov in se le do-laščalo prebivalstva veliko vzne-mirienie. ie izvedla ooiliciia v soboto in Dondeliek preiskavo do bankah in trgovinah ter pri tem ugotovila in zaplenila 42 ponarejenih, dvaiseta-kov •
Viktor Parma, naš odlični skladatelj se preseli te dni z Dunaja v Maribor, kjer se bo stalno nastanil.
V gledališki pevski zbor se sprejme še osem pevcev In osem pevk. Podrobnosti pri ravnateljstvu.
Vpisovanje gojencev na moško učiteljišče se vrši 16 .t. m., na deško meščansko šolo pa 15., 16. in 17. t. m.
Umrl je v soboto 60 letni stolni dekan Josip Majcen.
Poskušena goljufija. Narednik mariborsko vojaške godbe Anton Leppen je pobral v soboto pr! svojih tovariših — godba je igrala ta čas v Rogaški Slatini — prispevke za hrano in pobegnil v Maribor, kjer se klatil v nedeljo In včeraj brez posla, dokler ga ni policija Izsledila In Izročila vojaški oblasti, ki ga je vtaknila pod ključ. Poneverjen denar, nad 4000 K, so našli še pri njem.
Ukradeno je bilo iz hotela pri Zamorcu posteljno perilo Iz neke sobe In nekaj perila nekemu gostu. Skoda 400 kron.
Poskušen samomor. 20 letna Mira Arbcitcr, stanujoča v Konjarskl ulici se fs sprla s svojim možem ter po pretepu ž njim v sami srajci zbežala na ulico in k Dravi, kjer se Je vrgla v reko. V tisti hiši stanujoča Marija Fiedler Je tekla za njo, Jo potegnila Iz vode In ji tako rešila življenje. Z rešilnim vozom so jo privedli zopet domu.
Vsled razglašenja amnestije je bilo v Mariboru izpuščenih tudi 11 kaznjencev izza lanske vojaške pobune.
CeSie.
Naš mestni vodovod ^jnora biti res skrajno pomanjkljvo napravljen. Ni skoro meseca, da bi ne bilo treba kakšnih nujnih popravil. Takrat Je navadno vodovod zaprt po par dni. Sedanjo mestno upravo ta krivda seveda ne zadene, ker so takrat, ko se je izvrševala vodovodna naprava, gospodovali v našem mestu nemški mogotci. Poprej smo imeli v mestu nekaj Javnih vodnjakov z dobro pitno vodo In nemški občinski svet takrat gotovo ni računal na kaka popravila na vodovodu, ker Je dal te vodnjake kratkomalo zasuti. Zgodi se slučaj, da odpove vodovod, in mesto ostane naenkrat brez vsake vede, kakor se je to zgodilo ravno te dni. Občinstvo je bilo o tem obveščeno šele, ko Je bil vodovod že zaprt in sl radi tega ni moglo preskrbeti vode. Želeli bi od mestnega magistrata, da nam v bodoče take slučaje pravočasno javi.
Naprava javnih stranišč v našem mestu je nujno potrebna. Mestni sosvet je že V neki seji sklenil, da se prične takoj z napravo stranišč, vendar pa je, kakor se nam zdi, cela zadeva padla zopet v pozabljenje.
Tovorni kolodvor jo nameravala zgraditi drž. žel. v Celju in Je bil za to dan na razpolago tudi že potreben prostor. Sedaj pa javlja direkcija iz Zagreba, da na prostor več ne reflektlra, ker ni za zgradbo potrebnih kreditov.
Protest proti ukinjenju avtonomije Celja Je v imenu soc. dem. stranke vložil član Sosveta g. Fr. Koron v seji mestnega so-svota.
62 rekurzov tujih' državljanov v stanovanjskih zadevah celjskega mesta leži pri dež. vladi v Ljubljani.
Novi kapucinski most se prične graditi prihodnjo spomlad, kakor so sklenili v seji celj. mestnega sosveta dne 2. t. m.
Trotoarjl pri nekaterih hišah v mestu se nahajajo v zelo slabem stanju. Ob deževju mora člavek hoditi naravnost po mlakah. Magistrat'bo pozval hišne posestnike, da popravijo trotoarje, ki so slabi, še pred zimo.
K povišanju pllnovlh cen. Kakor znano so se v Celju znatno povišale cene plinu. Da Je bilo to upravičeno, se razume. Ne gre nam pa v glavo, da se mora to zvišanje plačati za mesec avgust nazaj, dasi-ravno je bilo sklenjeno šele koncem avgusta. Marsikak konzument bi sl bil premislil, ko bi bil slutil naknadno zvišanje, In uporabil v avgustu mani plina kot običajno. Taki sklepi na račun konzumen tov so iz gospodarskih razlogov nedopustni in mislimo, da tudi nihče nima pravice uveljaviti zvišanja cen plinu pred dnem, ko je bilo to zvišanje razglašeno.
30 letnice celjskega Sokola dne 8. t. m. se oficljelno udeleži tudi mestni sosvet.
Mestno osnovno šolo poseča tudi sto otrok Iz občine okolica Celje. Zato bo mestna občina zahtevala od okoliške primerno odškodnino.
Griža v celjski okolici. V celjski okolici se griža strašno širi, zlasti v krajih on Celja proti Zidanemu mostu, kjer ljudje zelo umirajo.
Koroško«
Koroškim Nemcem ne ugaiaio naša lepa slovenska kraievna imena kakor: Vrbsko jezero. Otok, Planina. Maiernlk j. t. d. V svotih listih se pritožuiielo. češ da so naša Imena potvorjena in le nemška pristna — prvotna. Če bi bila zgodovina Nemcem vsai malo znana, bi pač morali vedeti, da so se celo na nemškem Koroškem nahajali orel Slovenci nego Nemci, ln da so Slovenci tisti, ki so dali mnogim krafem na Koroškem svoia imena, katera so pozneje priseljeni Nemci popačili.
Šolska obvestila«
— Na državnem učiteljišča v Ljubljani
Je za šolsko leto 1920./21. vpisovanj« v deško In deldiško vadnico v četrtek dne
16. septembra., v otroški vrtec ta v letnike
obeh učiteljišč pa v petek 17, sept. vsakl-krat od 8. do 10. ure. — Podrobnosti so razvidne na razglasu v veži šolskega poslopja. — Ravnateljstvo.
— Na državni dvorazrednl trgovski Soli v Ljubljani se prične šolsko leto 1920-1921 dne 20. septembra s sv. mašo ob 8. uri zjutraj v trnovski župni cerkvi. Za učence se prične redni pouk dne 21. t m. ob 8. uri zjutraj, za učenke pa ob 2. uri popoldne. Ponavljalni izpiti se vrše dne 16. t. m. ob 8. url zjutraj. Sprejemni izpiti za
I.	trgovski letnik se vrše dne 17. ta 18. t. m. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Učenci in učenke, ki so določeni za sprejemni Izpit, se morajo javiti 17. t m. ob 8. nri zjutraj v ravnateljski pisarni. Vpisovanje za deški oddelek se vrši, v kolikor dopuščajo še prostori, dne 17. In 18. t. m. od 9. do II. ure dopoldne. V I. dekliški letnik sc no sprejema več.
— Na drž. realni gimnaziji v Novem mestu bo vpisovanje v I. razr. dne 16: sept od 8. do 10. ure, v ostale razrede pa dne
17. sept. od 9. do 12. ure. Več pove naznanilo na uradni deski v glmn. veži.
— Na državni gimnaziji v Murski Soboti se bode vršilo vpisovanje v prvi gimnazijski razred dne 16., 17. in 18. septembra, vsakokrat od 8. ure naprej. Sprejmejo se dečki (deklice), ki so dopolnili 10. leto ali ga bodo dopolnili v 1. 1920. Učenci (učenke), ki žele nanovo vstopiti, naj so zglasc te dni, spremljani od svojih staršev, pri gimnazijskem ravnateljstvu ter naj prinesejo seboj krstni (rojstni) list ter zadnje Šolsko izpričevalo. Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 18. septembra. Šolsko leto 1920/21 se začne v ponedeljek, dne 20. septembra. — Ravnateljstvo.
— Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novemmestu prične novo šolsko leto s 15. oktobrom 1.1. Sola je šestmesečna ter traja do 15. aprila 1921. V šolo se letos sprejemajo samo vnanje gojenke, RI stanujejo v bližnji okolici ter morajo same skrbeti za potrebno hrano. Prošnje za sprejem Je vložiti zadnji čas do 1. oktobra t 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu pri Novemmestu. Prošnje so koleka proste.
K-3M»or -v«w.'vr r.<oa£.’tjv»e»»nD,rcrran<r**rir«.
• • •
Aprovizacija.
Ceno masti se podraže z dnem 7. f. m. sledeče: Slanina 46.— K, riba ln sal 48.— K.
Cene prašičem so močno poskočile v Hr-vatski vsled velikega popraševanja po prašičih, radi velikega domačega konzuma in Izvoza. Mestno tržno nadzorstvo.
Šport In turlstika.
Tekma Innsbrueker S. V. — Ilirija »e vrši danes In jutri, 7 Jn 8. septembra na prostoru Ilirije. Začetek ob Pol 18. url. DI-lašk« (članske) vstopnica se bodo dobil«
na dan tekme pri blagajni za oba dni. Vi sredo ob pol 16. url predtekma Ilirija II. — Jadran.	k.
Sokolstvo.
Sokolski zlet ljubljanskega okrožja žu. pe Ljubiana I. v št. Vidu nad Ljubljano.
Nedeljski sokolski slavnosti v Št. Vidu ie bilo drugače sicer nestalno vreme precej prijazno. Zato se je zbralo mnogo občinstva, ki je prostim in orodnim vajam sledilo z veliko napetostjo. Občinstvu so ugajale zlasti tudi proste vaje najmlajše-ga naraščaja, ki ie proizvajal vaje nepri, čakovano dobro in ni pokazal nikakc utrujenosti, dasi je prekorakal obenem s Sokoli in Sokolicami peš cel pot Iz Ljubljane v St. Vid.
Javna telovadba Sokola I. se vrš! v sredo, 8. t. m. na Koslerjevem vrtu. Društvo se ima boriti z velikimi težkočami, zlasti kar se tiče telovadnice In mu od dna do dne grozi nevarnost, da mora na cesto. Iz teh vzrokov Je dolžnost vsakega posameznega člana ln članice In sokolstvu naklonjenega občinstva, da pohiti’ 8. t. mi ha Javno telovadbo In tako podpre društvjt. ki Je nujno potrebno podpore! Zdravo! k.
Sokol na Vrhniki priredi na praznik 8 t. m. Javno telovadbo. Po telovadbi veselica s plesom. Posebni vlak z Vrhnike v, Ljubljano >ob 23 urL	k.
Ljubljanska porota.
UKRADENO IN ZAKOPANO USNJE.
Lep mesec le malnik! Kdo bi sl mislil, da prihaia v tako lepem Sasu Hudem na um tatvina?! Pa se le zgodilo. In to celo tretieea mala oonoČJ.
V skladišču drž. železnice v Tržiču le imela tvrdka Kozina zabol usnia Mizarski pomočnik Anton Stare In Jos. Omerza iz Liubliane sta ta-koi prišla na misel, da bi bilo dobra priti do novih čevliev — prav poceni. In sta šla. Ponoči sta se spravila nad zabol. ki sta ga odprla In ukradla Iz nieea 58 kg ovčleea ln kozlega usnla.
Za dva Dara čevliev te bilo blaga preveč. Zato sta oba tata spravila usnle v Llubllano. kfer sta sra prodala. A ne naenkrat. To bi lahko postalo sumliivo. ZakoD&la sta. da iima' bo dobiček narasel. In v zemlio sta hodila poni. kos za kosom, ln sta sra snravliala v svet.
Tatvina na ie orišla kmalu na dati ihi včerai sta sedela oba tiča pred poroto.
Porotnem« senata te predsedovat svetnik Andolšek in nadsvetnik Jarc. Državni pravdnlk le bil dr. Ogoreirtz.
Po razpravi te bilo porotnikom stavlleno vorašanie radi krivde Stareta in Omerze. Glede Drveea so porotniki vorašanie sosrlasno potrdili. Glede Omerze te bil krivdorek potr-i ien s pripombo, da škoda ni presega-la 4000 K.
Nato ie bil obsojen Anton Stare na d\leta težke leče. Jos. Omerza pa na 1 leto težke leče.
Pozneie ie porota obravnavala slučai tatvine taoetnika J. Šinkovca, ki te ukradel v Zvornii Slškl dve obleki. Rezultat te razprave priobčimo Lutri.
Koroška. — Spisa Carantanus. — Zj barvnim zemljevidom Koroške. Cena 4 K.
Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog. Vošnlak. Cena 2 K.
Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K.
Jugoslovanska žena za narodov0 svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Stojimo tik pred odločitvijo, tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost je, da se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da sma poučeni o naših najbolj perečih vprašanjih. Naročite te knjige in širite jib’ med ljudstvom 1
Naročajo se pri »Zvezni knjigar-ni» v Ljubljani Marijin trg 8 in V vseh podružnicah »Jugoslavije« ter v vseh knjigarnah.
* POSLANO.*
Javnosti In gospodu Franu Prelogu črkostavcu tiskarne Hrovatin, sporočam v, odgpvor na napad v »Jugoslaviji« štev. 213 z dne 5. IX. 1920 pod »Poslano«, da sem celo zadevo odstopil po svojem pravdnem zastopniku sodišču. Oospodu Prelogu pa želim srečno pot v Avstrijo!
Vekoslav Medvešček, uradnik lin kr. rez. poručnik.
• Za vsebino tega spisa je uredništvo!
odgovorno 1« kolikor določa zakon,
Drobiž.
-* Cehi stopalo v pravoslavno vero. Ka-
kor se poroča, je dobil episkop v Nišu, Do-jsitei, Iz Čehoslovaške povabilOi naj preide v čehoslovaško, da izvrši prestop 300.000 Čehov v pravoslavno vero.
* Zlikovec pod postello žene Italijanskega ministra Slorze. Ko se je grofica Sforza, žena italijanskega zunanjega ministra, pred par dnevi zvečer spravljala k počitku na svojem letovišču v Marini dl Massa, je zapazila, da se pod njeno posteljo nekdo skriva. Grofica se je naredila, kot da ni ničesar opazila, mirno Izšla lz sobe, zaklenila vrata in poklicala služab-ništvo na pomoč. Sluge so zlikovca takoj prijeli. Pri njem so našli steklcničico kloroforma, zavojček vate in samokres. Zločinec je hotel grofico najprej omamiti, po-jtem pa oropati, kar pa mu je vsled grofičine hladnokrvnosti izpodletelo.
* Zidovski mesar dedič po škofu. Neki Židovski mesar, Simon Harosvltz, v Montrealu v Kanadi je podedoval pred kratkim 10 milijonov funtov šterlingov. To velikansko premoženje' mu je zapustil njegov nečak, ki Je v rani mladosti prestopil v katoliško vero in postal škof v Kaliforniji. jŠkoi" Je umrl brez testamenta v New Yorku ta ameriška vlada Je leta ta leta Iskala neznane dediče, dokler ni našla omenjenega mesarja. Ko je židovski mesar za to velikansko dedščlno zvedel, se je od veselja onesvestil in ležal cele tri dni v nezavesti. Tako poročajo ameriški listi.
* Kakšna le Idealna žena? (Mišljenja jaznih angleških književnikov.) Idealna žena je ona, ki mirno prenaša moževo sebičnost, ta katera pazljivo posluša, kadar govori mož z njo o stvareh, ki jih ne razume ta ki Jo ne interesirajo. — Idealna žena ]e ona, ki se ne ozira na sto ta sto .slabih lastnosti svojega moža, njegove redke vrline pa hvali do pretiranosti. O takšni ženi se more reči, da le .v istem časa tnati in otrok, ljubica in žena, prijateljica fn svetovalka. — Vse žene so dobre, celo Idealne, ako jih ne zanima politika. (Takšnega nazlranja more biti seveda samo 'Anglež, ker se žene — sufražetke, kakor znano, nikjer ne bavljo bolj s politiko ka-Icor v Angliji.) —- Pameten človek nima ženske, ki zna štiri do pet Jezikov, za ko-
rlefno, pač pa m Je Idealna žena ona, ki zna dobro kuhati. — Idealna žena nosi vse domače skrbi ta brige sama, je vedno vesela ta v vsakem slučaju odobrava Izkjuč* no vse, kar mož napravi. — H koncu trdi neki skeptik, da sploh nobena žena ni Idealna, ker ni mož nikdar v stanu, da izbira svobodno. Kadar misli, da se je oženil z angeljem, vidi, da je dobil vraga.
• čudakova oporoka. Društvo francoskih turistov je postalo univerzalni dedič svojega nedavno umrlega člana. AH društvo bo težko prišlo do dedščine zaradi čudnih pogojev pokojnikovih. Društvo si ima razdeliti z enakim deležem precejšnje premoženje z vdovo po planinskem vodniku, ki jo morajo šele najti. Vdova mora bivati najmanj 3000 čevljev nad morjem, mora imeti najmanj sedem otrok, ki so vsi od prvega do poslednjega rojeni najmanj 3000 čevljev nad morjem. Doslej le imenovano društvo zastonj Iskalo vdovo, katern bi ustrezala vsem tem pogojem.
KNJIŽEVNO-UMETNIŠKI NATEČAJ. i
Umetniški oddelek ministrstva pro-svete razpisuje natečaj za najboljšo dramo, | roman, opero, vokalno, instrumentalno in komorno ali klavirsko kompozicijo.
Pogoji tega natečaja so:
1. Drama more biti ali tragedija ali komedija, komad iz življenja našega naroda iz kateregakoli kraja o dogodkih lz sedanjosti ali preteklosti, v prozi ali stihu, brez omejitve v številu aktov, toda pod pogojem, da izpolnjuje namen. Nagrada za dramo je 8000 dinarjev.
2. Roman mora biti iz življenja našega naroda iz kateregakoli kraja z dogodki iz sedanjosti ali preteklosti. Nagrada za roman Je 8000 dinarjev.
3. Opera mora biti iz življenja našega naroda iz kateregakoli kraja, lz preteklosti ali sedanjosti, brez omejitve o številu aktov, toda da Izpolnjuje namen. Godba v operi mora biti izraz duha naše nacijonalne umetnosti. Opero ta libreto predloži za nagrado kot edinstveno delo komponist. Rokopis opere mora biti pisan s črnilom, a predlaga se orkestralna partitura in klavirski izvod s tekstom. Nagrada 10.000 dinarjev.
.4. Vokalno-lnstrumentalna skladba mora biti širokih, oratornih razmerij, toda po formi. Rokopis skladbe mora biti pisan s
črnilom, a predlaga se orkestralna partitura in klavirski izvod s tekstom. Nagrada 10.000 dinarjev.
4. Vokalno - instrumentalna skladba mora biti širokih oratornih razmerij, toda svobodna po formi. Rokopis skladbe mora biti pisan s črnilom, a predložiti je partituro in klavirski izvod s tekstom. Nagrada 2000 dinarjev.
5. Instrumentalna skladba mora biti za veliki ali mali orkester, forma sinfonije ali sinfonijske poeme ali suite. Predloži se dvoročni klavirski Izvods pisan s črnilom. Nagrada 1000 dinarjev.
6. Komorna ali klavirska skladba večjega obsega. Predložiti je s črnilom pisano partituro. Nagrada 1000 dinarjev.
V natečaj se more predložiti samo spise in skladbe, ki še niso objavljene ali izvajane.
Rok za predložitev rokopisov ta skladb je 1. Julij 1921. Rokopisi fa skladbe se predajo na osebni reverz ali po pošti proti povratnemu receplsu, umetniškemu oddelku ministrstva prosvete.
Rokopisi in kompozicije morejo nositi ime plščevo odnosno skladateljevo, toda morejo se predložiti tudi pod pseudoni-mom.
Ocenjevalna razsodišča za poedine vrste del bo določil ijaknadno gospod minister prosvete.
ODKRITJE ŠKRABČEVE SPOMINSKE PLOŠČE.
V nedeljo, dne 12. t.m. bo v Hrovači pri Ribnici na Dolenjskem odkritje spominske plošče pok. patru Škrabcu.
Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se vdeležl po možnosti slavlja oziroma prispeva po svoji moči k dostojni proslavi spomina našega naj večjega jezikoslovca. Posebno velja to vsemu v okrajnem učiteljskem društvu organiziranemu učiteljstvu, da pohiti ta dan v Hrovačo.
Predsedstvo okrajnega učiteljskega društva, za kočevski politični okraj.
Zahtevajte „ Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!!
Mali oglasL
Proda se:
MLINSKA OPRAVA’
skoro nova. tedensko Izdela 1 rn pol vagona zrnja, se ceno proda. Naslov v upravi »Jugoslavije«.	1673.
OBLEKA:
1 površnik, zimska suknja ter več že rabljene in ne rabljene obleke. Florjanska ulica 22/1,___________________________  1670.
LOVSKA PUŠKA IN VSA OPREMA se proda. Poleg tega še 50 patronov. VIC, St. 73 ob glavni cesti.	1669.
SEDLO
s popolno opremo se proda. — Vprašanja na »Poštni predal 47«, Ljubljana. 1668.
ZARADI PRESELITVE prodam: žgalno pripravo za žganjekuho,
steklenice nove i rabljene, sode od vina ta žganja, barele od olja ter železne, sode za zelje in cement. Pismene ponudbe na F. Cvek — Kamnik._________________1658.
ZA K 400.000
se proda umetni mlin z vsem gospodarskim poslopjem in zemljiščem na Štajer-skom. — Kje, pove upravništvo. 1659.
PRODAJO ŠE POSESTVA^
hiše, gostilne, vile, tovarne potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Dopisi le proti znamki. 1653,
Kupi se:
BUKOVEGA OGLJA
se kupi več vagonov. Ponudbe s ceno pod »Bukovo oglje« na upravo lista. 1664,
Služb®:
MIZARSKI POMOČNIK, SLUŽBA,
oženjen, zmožen samostojno voditi mizarsko obrt, dobi stalno delo proti dobri mesečni plači pri mizarju Gogala na Bledu (stanovanje preskrbljeno).	1671,
VEC OGLJARJEV
se sprejme. Trajno delo. Za živila preskrbljeno. Naslov v upravi lista. 1665.
ZLATARSKI VAJENEC se takoj sprejme. Lud. Černe, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica 3.	1667.
1)obregamizarskeoT1p6močnika‘
z dobro plačo sprejme v stalno delo Franc Polanšck, Tržič na Oori, št. 168.	1661.
KOMPTOARIST, SLOVENEC,
korespondent, ki zna perfektno tudi srbo-hrvatski, se sprejme. Tisti, ki znajo še češki in nemški, imajo prednost. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov na »Kolinsko tovarno kavnih primesi« v Ljubljani.	1675.
ABSOLVENT DRŽ. TRGOVSKE ŠOLE
išče primerne službe v kakem denarnem zavodu ali kje drugje. Istočasno želi vstopiti deklica, ki ima veselje do trgovine kot učenka v trgovino. Prijazne ponudbe pod 1621 na upravo »Jugoslavije«.	1621.
DEKLICA IZ BOLJŠE HIŠE,
ki ima veselje do učenja v trgovini s špecerijskim ali manufakturnim blagom, želi stopiti v službo. Cenjene ponudbe pod številko 1639 na upravo lista.	1639.
Razno:
4000 KRON
' Vtei
dve sobi s kuhinjo — ali eno sobo s kuhinjo — takoj ali pozneje. Ponudbe se prosi pod »zanesljiv« na upravništvo tega lista.   - 1666,
KOMPANJONA IŠČEM,
ker sam nimam kapitala, za kemično tovarno toaletnega mila in drugih predmetov. Pogoj je: denar. F. Leban, Maribor, Aleksandrova cesta 64/1.	1672.
KUPEC HIŠE V LJUBLJANI
dobi takoj stanovanje, dve sobi, kuhinjo Irt shrambo. Naslov v upravi.	1674..
SLIKE ZA LEGITIMACIJE
izvršuje najhitreje Hugon Hlnšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Kri-žanske cerkve.
Anatole France — Oton Zupančič KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽIČI,
19.—23. snopič »Narodne knjižnice«. založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena broš. 34 K. vez. 40 K.
Ravnokar izšlo l!
Gadje gnezdo | zahvala.
jt najbolj čvrsto slovensko leposlovno'
'{delo izza zadnjih let Naročile ga lahko sa malenkostno svoto 14 kron pri
jim nir i niBt
Cement
ROMAN
SILIKAT
PORTLAND
dobavlja .,AVA“ LaS ko-
Ob priliki prebridke in nesrečne smrti svojega dragega 1 sina
Franceljna
izrekam vsem gg. železničarjem ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti, iskreno zahvalo. Vsem darovalcem, ki so pripomogli do lepe svote 1112 kron pa kličem: Bog plača)! Posebno se še zahvaljujem g. Keršiču in g. Kudercu.
Zg. Kašelj, a sept 1920.
Anton Selan.
KONJAK
stari vinski je pri slabosti vsled starosti, pil težkočab v želodcu in pe5anju*mt>£i pravo življenje vzbujajoče sredstvi* Dva litra poSlIJa Iranko za v naprej poilanih K 196-80. 1 liter za K 108. Bene* Berti, veleposestnik, grad Col Id, pri Konjicah, Slovenija. s1445
Dobavi se vsak teden več vagonov
Sivega apna Javno očitovanje.
«o znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno in debelo FRANC PODLAJ, trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku.
Trstje
za strope Izdeluje In prodaja na debelo in drobno ms po K 4-80, pri večjih naročilih znaten popust, Ant- Steiner,
Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771
Kupim vsako količino
drv za kurjavo
Ponudbe na: Franjo Brine, d. d.
Karlovac ali Pavel Klemenc,
Črnomelj.	1406
Ja Josip Švajger ovime javno oči-tujem, da su vijestl, koje se pojavnosti šire, da sam se ta izrazio, da Je jtaruč-nik g. Gjuro Vučetič umorio g. ing. Vladimir Khaita radi toga, da ae reli duga, neistlnite i niso potekle iz mojih usta. Ujedno žalim ako su iz toga potekle za obitrjj Vučetič kakove neugodnosti, na moj račun.
Maribor, 30i avgusta 1920.
1487	Jo«.	Švajger.
la apno
v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone
„AVft“ tovarna, Laško.
Prodam 25 do 30 vagonov
lepih, zdravita debel
(bukve, hrasti, brestovih, orehovih« češnjevih in jesenovih) ca 600 kosov smrekovih 6 m dolgih, ca 8 cm močnih.
HATEB, Maribor, Aleksandrova cesta 70.	11442
dAAAAAAAAAAAAAA«
NAZNANILO!
Opozarjam stranke, da prevzemam vsa tozadevna naročila kakor tudi modernizirani« klobukov ju v tovarni, y Djublianl pa Ima Hiti pravico tvrdka Koračerič 1 Teržan v Prešernovi ulici št. 5 ne pa gotovi ljudje, kateri hodijo po mestu in prevzemajo naročila na moje ime proti katerim bodem tozadevno postopal. — VelespoŠtovanjem Franc Cerar, tovarna slamnikov in klobukov, Stob, pošta Domžale pri Ljrtbljani.
M« itni nml .Ul' i Manin
6 mesečni tečaji in 4 mesečni tečaji.
Začetek dne 4. oktobra 1920.
Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje.
Obširni prospekt brezplačno, Zasebni učni zavod Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 11, I. nadst., sprejema od 11,—-12. ure.
..v.,;;,c- - -•
M ROVAT
& KOM P.
LJUBLJANA
VEGOVA.UL:.6
brzojavni wasiov:hrovatpoht
Nudimo Ia kranjski
laneni firnež
in pristno laneno olje
v vsaki količini po naj-nlžji tovarniški ceni.
▼ T.T-TV-T T:T;TT.-T ▼ V
Potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je gospod
ANTON SARC
trgovec
dne 5. t. m. v 54. ietu svoje dobe, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 7. t. m. ob 5. nri pop. iz hiše žalosti Aleksandrova cesta št. 16 na pokopališče k sv. Križu. — Priporočamo ga v blag spomin.
V Ljubljani, dne 6. septembra 1920.
Žalujoči ostali.
Nova partija
Zlatar fn iuvelfr
lUJZIJFItnUaltiMon mitri.
priporoča svojo veliko zalogo ju-velov, zlatnino in srebrnine. Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno.
pripravna iudi ža skladišča se takoj ceno proda radi izse-litve. — Vpraša sc pri tvrdki: Tavčar *& Svetina, Ljub-
'183 -Ijana, Gosposvetska cesta 6.
Kuoi se večja množina
gonilnih jermenov
došla. — Dobavlja:
„DRAVA“	Maribor.
iDRIAY
gSsJgBBBHBHBaBHBnaBEBBEEDgS
S
š
I
za vlaganje jabolk. — Cenjene povzorcenc ponudbe se pros! na
njegova Minska voda. IM! padlim
| Pariš-Ljubljana, j je nalbollii. §
n	S	_k
Brez posebnega obvestila. — Mestni pogrebni zavod.
r,°
:DE3D:
:E3 ST
Sprelmemo mi spretnih
raznašakev in fe©Ip@rter|e¥B
V V I.U* vv.»v	.	— * —	|g	—
Sadjereja Carolincnhof pri Ptuju. Zglasiti se je v upravništvu	Marijin	trg	štev.	8
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z.
v Ljubljani, Marijin trg štev. 8, Wolfoya ulica štev. 1.
Poštni iTeek1®^r*ti““^H-823 Podružnica V Murski Soboti. JugoslovanskikredlfLjubljana.
Sprejema
hranilne vloge in vlogo no tekoči račun ter Jih obrestuje po
pr- 4®|» “O*
čistili tore* odbitke. — Izecnljubijanthl vlagatelji dobo poštne poloinite.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih sk adiscih.
ji\ Tipski krediti pod nalegodneiSimi pogoji.	Zavod	i? neposredoo pod dMiB mMm
.-spesie
i
'A