MINN List za slovenski narod v Ameriki in giasilo K. S. K. Jednote I^etnilc ISLI tliuena, se "dozdeva" Kitchenerju; da je De Wet v veliki stiski. London, 12. marca. — Tukaj vlada zopet velik strah zaradi južne Afrike. Iz Pretorije ni namreč na ponovno vprašanje še prav nikakega poročila, kam je izginila Greenfe-llova kolona,ki je štela 1300 konjenikov in s katero bi se bil moral lord Methuen združiti. Bati se je, da so jo napadli Buri in popolnoma uničili. Vojni tajnik Broderick je izjavil, da bo vlada poslala v južno Afriko še 6000 najboljših vojakov. Listi pa se povprašujejo, kje bo neki vzela te najboljše vojake. Vest oburski zmagi je napravila na Kruegerja najboljši utis in je sedaj še bolj prepričan, — da Buri konečno gotovo zamagajo. milijona kron in potem pobegnil z denarjem brez sledu. Ogerska policija,—ki uživa že davno svetoven glas in se je zlasti v Keeskemethy-jevem slučaju nesmrtno, proslavil-a, —izfaža nadejo, da se mladi de-fravdant nahaja brezdvomno v Ameriki in skoro gotovo v Chicagi. Za prijetje nadebudnega Madjara se obeoa nagrade 20,000 kron ali 4,000 dolarjev, to pa le za slučaj, če ni mladi mož že vse poneverjene svote zapravil. Dotični razglas se glasi tako-Ie: G. Kecskemetby, rojen v Suemegu, komitat Zala jia Oger-skem, 10. maja 1878, rimsko-kato-liške vere, samskega stanu, davčni praktikant, je poneveril 293 bankovcev po 1,000 goldinarjev in 200 bankovcev po 10 kron, skupaj 588,-000 kron ali $118,000. Tatvina Be je izvršila 14. novembra p. 1. ob 2:30 popoludne. Defravdant je še istega dne izginil iz Budapešte. Opis te plemenite madjarske cvetke je naslednji: Visok je 174 ct., Policija je prišla na sled zve rinski družbi, ki je umorila mnogo oseb. I \ 15$. številk:a. IBTobč™ NABILI ANGLEŽE. ®urski general Delarey je premagal vojake generala Me-thuena in ga ujel. TrUe častniki so bili ubiti, pet pa težko ranjenih. Posedaj naj večja burska zmaga. L&ndon, 11. marca. — Generala Methuena so Buri vjeli. Odvzeli so Atlgležem tudi štiri kanone. General Methuen je bil ranjen v stegno. Trije angleški oficirji in 38 •oož je obležalo mrtvih na mestu, "et častnikov in 72 mož pa je pre-Cej nevarno ranjenih. 200 angleških Vojakov se pogreša. Buri so dobili tudi ves plen, mnogo živeža in streliva. London, ll. marca.—Brzojavka, 8 katero je naznanil lord Kitchener P°raz generala Methuena, se glasi Uko-le; "Pretoria, sobota 8. marca. Vr ' 1Vaznanjam z globokim obžalovala o slabih poročilih, katere sem Prejel od Methuenovega oddelka, ^neral je šel z 900 konjeniki, ka-terim je poveljeval major Paris, z 3°0 pešci, štirimi topovi in enim P°>»pomom iz Wynburga v Lichten-'lrg> da bi se tam |združil z Green-*eUom, ki poveljuje 1300 konjenikom. Včeraj zjutraj pa »je bil med fwe Bosh in Palmieteknill od Bu-l0v napaden, Slednjim je zapovedo-Val general Delarey. Buri so Angle-ze Prijeli s treh stranij. , "T Mariboug in Kraaipan je došlo :''iJ° mož. Te so Buri msledovali milje daleč z bojišča. Begunci pravili, da so se Buri polastili ^ethuena, Parisa, topov in vse prt-a8e s priprego vred. Methuena so v%li kot vjetnika. Podrobnosti še niIJiam in zat0 svetoval, da se poročila tako dolgo ne razglasi okler ne poizvem kaj več.Djzdeva S7»i. da je začel Delarey zato tako °dločno napadati, da bi odvrnil an-® ke čete od De Weta, kateremu Nedaj prav tesna prede." V drugi brzojavki, katero je po-k Kitchener naslednji dan, pa to-e> "Paris je dospel v Kraaipan z Jankom armade. On poroča, da je £°lona marširala v dveh oddelkih. lva, pri kateri je bila prtljaga ka-^'o so vlekli voli, je šla iz Twe 08h ob 3. uri zjutraj. Druga, pri ateri so vlekli prtljago mezgi, je al'UBtila isti kraj uro pozneje.Malo d»em so napadli Buri prvič, '^no je dospela pomoč, se je za-se g oddelok umaknil. Med tem so So uri naglo pomaknili naprej in s grabili kolono z dveh stranij. ranski oddelki so se nekaj časa ' »'»o držali, ka r naenkrat pa so se meZgi in P°vzroSili grozno ^veMljavo. Nastala je gnječain ko-no se je vrgla vsa ta velika masa volillv°Z°VOm' katei'e 80 Vlekli fed v ^ tl Uc1' da bi zopet napravil ' 3® bil -popolnoma brezvspešen. hitola]or Pai"is je zbral 40 mož in je ieiK>r°v.?Uj0 naIjr°j' kjer se mu sove ° U8taviti volovske vo-Qaie" 'Ivakor je videti, je ta major p« hZZlpokazal pete- °p- So em> a brezvspešnem boju' vra-"1 • "''egove Sete premagane.So-thuen • le,ProdrI med vozove. Me-(-idein J® bil ranjen. Ko se je Paris 3onui°; jene8a> 8e je ob 10. uri W POdaL Methuen je še v En taboriš^." ie p"krat por°ča Kitchener, da se p iw poda1' druSiS da J'e do8Pel >o r>n T,lpan' iz Sesar je sklepati, da ^ 8pU8tili na Prosto. •ovn0 ,ethllenio jedobil od Bu-M m/ 1 tak0:i ob začetku vojne leg^ogersfontein, a se mu je ko- Colikn 6ClI°' da je "slavo" ne- ^vteL0oPraViLTop0tpaP0jdet0 i02»ati nil zmagovalec je y' ki je bil zadnje ti6" D° in zato,ker J tako popolnoma uničil Me- Na čelu družbe je bila neka propadla zamorka. Umorjenih je bilo 13 možkih Beaumont, Tex., 13. marca.---Že delj časa se je poročalo v svet od tu o nekakšni morivni epidemiji, katere žrtve bo postali mnogi možki. Sedaj pa je priznala zamorkaMathie Bennett, lastnica razupite hiše, da ona ve za storilce in da je bila sama med njimi. Dejala je, da je večje število belokoinih mož vabilo v njeno hišo razne premožnejše ljudi, Policaj požigflec. Cincinnati, O., 12. marca. Tukaj so aretirali policaja Frank Minerja ker je bil na sumu, da je zažgal svojo hišo. Priznal je svoj zločin, v zagovor pa povedal to-le: ''Moja žena je vložila proti meni tožbo za ločitev zakona, ker se je hotela poročiti z nekim drugim. Ker bi ji pa moral v tem slučaju prepustiti polovico hiše, sem rajši zažgal, kakor da bi užival uničevalec moje zakonske sreče s trudom nabrane prihranke." »■tat. Eksplozija smodnika. Keobuk, Ia., 11. marca—VMoo-rejevi tovarni za smodnik se je primerila silna eksplozija, pri kateri sta bila dva delavca ubita, dva pa nevarno ranjena. Tudi na poslopju je škoda ogromna. Potres. Hagerstown, Md., 11. marca. — Tu je bilo čutiti danes zjutraj med 5. in 6. uro precej močan potres. Sledila sta dva sunka zapored, vendar nista napravila nikake škode. Zadušili se s plinom. Mount Clemens, Mich., 13.marca. 86letnega Friderika Doesher, njegovo 72 letno ženo in 6o letno sestro žene so našli mrtve v sobi.Zvečer so premalo privili plinove cevi in izhlapujoči plin je vse tri zadušil. 50 ljuaij ranjenih. New York, 11. marca.—Približno 50 ljudij, ki so 8e peljali s Madison Ave. karo so večinoma lahko ponesrečili. Voz poulične železnice se je zaletel v dvigalni stroj in to je povzročilo nesrečo. Dve ženski ustreljeni. Camden, N. J. 11. marca. —Dve ženski, gospo F. Gowie in gospo Lafe Gruss, sta dva neznana moža ustrelila blizu doma. Gospa Gruss se je takej mrtva zgrudila na tla, gospa Gowie pa je težko ranjena,da ni prav nikakega upanja za okrevanje. Morilca sta pobegnila. Vzroki umorov so nepoznani. Čemu bi trpeli vsled neprebavlji-vosti. Severov želodečni grenčec je hitro odstrani; on uredi želodec, poveča slast in pokrepi ves sistem. On odstrani vse bolezni, pomaga vse nepravilnosti in nasprotuje vsakej bolečini. Cena 5()c. in $1,- Pisma na pošti v Jolietu imajo: Balki Johan, Kowalczyk Antoni, Orcskovic Mark, Slezenski Piotr, Szkadawski Pawil, Stannik Jan in Dabrowski Zedvzej. Predsednik Brazilije. New York, 13. marca.—Brazilij-ski konzul je dobil poročilo, da je izvoljen predsednikom republike Brazilije dr. Frančišek de-Paula Rodriguez Alves. Doslej je bil poznat kot jeden najboljših financie-rov in odvetnikov južne Amerike. suh, bledega, podolgastega obraza, z utišam boleliavosti, svetle lase, sivoplavfc oči, globoko udrte; majhne rdečkaste brke, koničasta brada, obrita seveda, zdrave zobe in primeren nos. Nov minister mornarice. Washington, 12.'marca. — Ker je resigniral dosedanji minister mornarico Long, je pozval predsednik na njegovo mesto Moodya, ki bo prevzel novo mesto 1. maja. Povodenj. San Fraeciaco, Cal, 11. marca. -Paruik "Newport", ki je došel \z osrednje Amerike, je prinesel poročilo, do je obrežje pri La Libertad in Acojutla popolnoma pod vodo. 58 ljudij je utonilo. Vihar. Omaha, Neb., 11. marca__Tuje divjal velik vihar, ki je povzročil ogromno škodi\-nko vino, se manj pa takozvana ' patentirana zdravila". Na prodaj je pri vseh lekarjih ali pa pri izdelovalcu Jos. Triner 709 So. Ashland Ave. Varujte se ničvrednih ponarejanj. AMERIKANSK1 SLOVhNbC, MAR. 14. 1902 MALI OGLASI kaj okrog je navada, da imajo hišni gospodarji doma v steklenicah pivo, katerega včasih tudi prodajajo, čeravno kdo želi popiti kozarec piva cenejše nego pa v saloonu, Ker pa je bilo to enemu naših rojakov in nekemu Italijanu pravi trn-^v -peti, sta šla okrog po hišah in zalezovala kje bosta koga zalotili, ki prodaja pivo brez mestne licence. Jaz imam 12 ljudi j na stanovanju, a navzlic temu še nisem prodal nikdar steklenice piva, zato ker ga sploh tudi sam nikdar ne pijem. In vendar je šel ta naš rojak in meje nasnanil pri sodišču, da sem jaz pivo razpro-dajal brez mestnega dovoljenja.Tam so zahtevali od mene kazni $80. Ker nisem bil privolji plačati kazni, so me zaprli. Pozneje sem zahteval zagovornika, ko pa sem ga dobil, so me takoj spustili. 24. feb. pa je bila zopet obravnava, a takrai ni bilo niti Italijana niti onega našega vohunskega rojaka, ki sta me po nedolžnem zatožila. Čakali smo cele ure in naposled je sodišče spoznalo, da so me po nedolžnem ovadili in me je oprostilo. Ona dva pa je obsodilo na povrnitev stroškov in kaznovana bosta tudi prav gotovo, ker sta sodišče nalagala. Kar se dela tiče, gre še vse precej dobro, delajo po vseh rovih in za spomlad se obeča še več dela. K sklepu pozdravljam vse rojake in vas s». urednik! Frančišek Golob. JJr Nad 30 let ^Vjj f se je obnašal Dr. RICHTERJEV ^ SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper LOTE ZASTONJ! LOTE ZASTONJ! Ako mi poveS ali'plSes svoje ime in "naslov Ti preakrbim "warranty deed" ia loto Snxloo čevljev ob lliirgiDskein Jezeru v .Michigan, hallepem manSih jezer v Združenih državah. Ribji lov, kopališča, lovski okraj, mrzle studenčnice. Nad (10 liiS Jo zidanih. Lou dobiti zastonj, kot reklamo za vsako drugo loto' ki so po fr!R od $200. Kar imaSza plačati jo samo $4 za deed in ukni-ženje in doposlanejra ti absl.n uta /n vsako lot.,, j Vsakdo dobi lahko le 5 lot. Prodali mul 300 lot Sloyiioem v Jolictu v za-,dnih 3 mesecih. • ' ' GEORGE E. GOEliEL, pismonoSa. 401 2nd Ave. JOLIKT, ILL. za Miehig&jj Central Park Co; Iz slovenskih ir , Joliet, 111., 13. marca.—V sredo zjutraj je umrl vJolietuv Munroe hotelu.-ob 7. uri zjutraj bivši illinoiški governer J. P. Alt-geld. V torek večer je imel na zborovanju v prilog Burom v opernem gledališču krasen govor, a ravno proti zaključku govora mu je začelo postajati slabo, vendar je končal. Ob desetih so ga prepeljali v hotel in pozvali štiri zdravnike. Pomagati mu ni bilo več mogoče. Zjutraj ob 7. uri je umrl zaradi otrpnjenja možganov. Popoludne so njegovo truplo že prepeljali v Chicago, kjer je polože k večnemu počitku. —Minulo soboto dopoludne jebil pogr«b pokojne Katarine Apgar, ki je—kakor smo že zadnjič naznanili —umrla v New Mexico. Truplo po-kojnice so pripeljali \ Joliet v petek. Pogreb je bil jako lep in se ga je udeležilo mnogo ljudij. —V pondeljek ponoči je ponesrečil v tovarni Peter Velikonja. Kos železa mu je padlo na glavo in ga precej občutno poškodovalo. Zdravnik mu je takoj zasil in obvezal rano in bo kmalu zdrav. b —-Zdravje se obrača zdatno rta bolje tudi Mrs. V. Grahek. Sedaj je že toliko okrevala, da zamore po .nekoliko ur na dan hoditi. Zelo vspešno se zdravi tudi g. Štefan Kukar in nadejati se je, da bo kmalu popolnoma okreval. —Gosp. J. B. Stukel namerava v kratkem sezidati na dosedanjem prostoru novo in večjo mesnico iz opeke. Omara za led je že naročena. —Trgovino Stefančič & Hessler na 208 Ohio St. je prevzel Frank Hessler in jo bo vodil poslej sam pod tem imenom.—Brata Karel in Josip Sitar odpreta prihodnji teden novo prodajalno z mešanim blagom na 208 Jackson St. — 10 Lot na prodaj na N. Hickory St, ravno ob mestni meji. Imam tudi na drugih krajih po ceni lote. Oglasi ee osebno ali pa pismeno pri H. Limperich [grocist 7 M Broad* day Joliet. iyi. t ■ ft-tt lok.ilno ' zdravilo "jo Severovo' St. G"1.hard olje nedosežno zoper fiaumalinem. neuralgijo, izpulit k e, zateklim?, trde ude, pleurijo in vseh si i čn i h bolečin. kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne reninatične neprilike. S A HO: 25ct. In SOct. v vseh lekarnah ali pri L F. At Hichter & Co. A ■k 215 Pearl Street, A New York. Spomniti Vas hočemo na naše pomladne obleke najlepše vrste moških in deških oblek, kar ste jih kedaj videli v Jolietu. Cene so jim zelo nizke, lahko jih čitate $4, $5, $8, $10, $12, $15, $18 in $20. Čutili se bodete prenovljenega moža v novi obleki. 5 ALI 10 A K ROV FAR M K 7, A .SA DJOREJO IN KURETNINO prodajamo po«0 in «130 z 10 procenti odbitka proti gotoviui ali pa na zlahka ob roke in sicer. $b TAKOJ IN |5 VSAK MESEC NA 5 AKR. ZEMLJE ALI »10 TAKOJ IN »10 VSAK MESEC NO 10 AKR. ZIDAJO SE LAHKO P O S LO 1' J A . Interesi in taksa je vite ta. dokler (lobič prepis na Tvoje ime. MICHIGAN CENTRAL PARK COMPANY, za Jolietsko pisarno: Geo. Ggebel, 401 and Ave., Joliet, lil. . Poskusite par čevljev znamovanih s štiri peresno deteljico, najbolje vrste so. Cena $2.50. NA PRODAJ LOTA S HIŠO, OB Bluff St. in kanalu, blizu mostu, ki veže Jackson s Bridge St. za podrobnosti se obrni do Joe Stukel 2o9 Indiana St. Joliet, 111. lx MAT. SIM0NICH VODJA. IŠČE SE ana hotujec doma iz Pribenc okraj Oernomelj. V Ameriko prišla pred mesecem in se ustavila v Pa. Kedor ve za njen naslov naj ga naznani bratu Math Hotujec 1210 N. Broadway, Joliet, mmmmrn^mmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Američanke Co. prodajajo najceneje PREMOG, drva, oglje, led itd. Office: ea voglu Chicago in Columbia Streets. Office Telephone No. 67. Residence Telephone No. 139. Mehki premog . . 3.00 Trdi premosr POSESTVO ŠT. JOŠT PRI NO- vem mestu bode razprodal na drobno g. Anton Hočevar, mh iz Novega mesta. Zemlje je 130 oralov najugodnejše lege. Plačilni pogoji so zelo ugodni in nihče naj ne zamudi te prilike kdor si lioče ^v stari domovini kupiti lastno domačijo. Natančnejša pojasnila daje upravništvo "Am. Slovenca" ali pa lastnik g. Ant. Hočevar, ml. Novo-mesto, Krain, Austria. & MONEY s * TO LOAN. 39-41 FRANKLIN ST. Chicago IZDELOVALCI vsakovrstnega vina in zganja Dr, Heiserjev umetno sestavljen izvleček sarsa-parile z jodom, odstrani neprilike skrupoloznih boleznij vročinskega glavobola, mehurčkov, izpuhtkov, oteklin, ran, pegbradanič, solnčnič, kroničnega in sifilisičnega revma-tizma posledic zastrupljen ja in vseh z nečisto krvjo provzročenih boleznij. Izvrstno zdravilo za čisteuje in množenje krvi. Kupi pri W. C. Holzhauer, lekarnar na 109 N. Chicago cesti, Joliet 111. NOTflHV PUBUIC ©effentltdji;*? gtoiav. (Selb 5« cerleifjen, YOUNQ'8 / . BLDO., .( POHIŠTVO PO CENI NAPRO-daj radi prenehanja z -boardin-garji. Cene in podrobnosti izveste na 508 in 510 Bluff St. Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustano-■ vili lastne kolonije ali si kupili farme v Severni Dakoti in Minnesoti ter bili neodvisni? Cene so sedaj od $7 after in višje, . 3:1. I:*. Schuster V«ttMg Building J star 20 let. Meseca marca 1901 je biva v Puebli, Colo. Naslov naj se blagovoli naznaniti ''Am. SI.", Joliet, Avstrijski cesar Franc Josip I KJE JE GOSPICA FRANČIŠKA Gradišar, doma iz Osredka nad Robom pri Vel. Laščah, * ' rimi roetsoi je bila v CUT' \ Kedor v-* za njen naslov. u .dru-2-govoli naznaniti g. Auto: u ŽakrsJ-šek na 1105 Scot! St. Joliet, 111. le ozdravi« s pomočjo Jotaouti Hot fovefjn Ekstrakt. melodijo ali pa igra£ novo, Cena samo $6.00. Ako d rti ko plačate po prejemu inštrumenta. Agentje SrVNDAIU) MFG. CO., 29 COLLI S ON POSKEDO VALNJCA za službe, l^skrbi hitro službo vsakomur, kiposlujeza vsakovrstne sloje. — Room 4 A 227 Jefferson St. Chic. tel. 1284. N. W. tel. 355 Gosp. M. Collison-, vodja. BRATA SITAR Wenoua, 111., 10. marca.— Že dolgo časa smo gojili tukaj naseljeni Slovenci iskreno željo, da bi si ustanovili svoje podporno društvo ter da bi pristopili k naši tako veselo se razvijajoči K. S. K. Jednoti. Naprosili smo v ta namen prvega jednotinega tajnika gosp. Mihaela Wardjan in ta se je takoj prijazno odzval našemu vabilu. V društvo se je upisalo 27 članov. V nedeljo je došel gosp. j cd not i ii tajnik semkaj in ob tej priliki se je vršilo v irski šoli ustanovno zborovanje. Novoustanovljenega društva , ime je: "Podporno društvo sv. Janeza Krst-nika v Wenoni, 111." Vršila se je takoj volitev novega odbora in so v to izvoljeni za prvo leto naslednji uradniki: predsednikom Jos. Oražen, podpredsednikom Ign. Vidmar, tajnikom Jos. Blatnik, zapisnikarjem Mat. Pirman, blagajnikom Anton Krenkar, zastopnikom Mat. Pirman, duhovnim vodjem: Rev. F. S. Šu-steršič, rediteljem Jos. Blatnik,— Vsi oni, ki nimajo še zdravniških spričeval, naj si jih hitro omislijo, ker brez zdravniškega lista ne more •biti nihče vsprejet ne v društvo in ne v K. S. K. Jednoto. Pozdrav vsem rojakom, novemu društvu pa velik napredekl N. Chicago Street No. 809 nasproti slo?, katoliške cerkve Telephone 37t, JOLIET, ILL. naznanjata tem potom si. občinstvu, da odpreta v soboto 22. marca svojo novo prodajalno 040404040404 I^iiiar na posojilo Posojujemo denar na zemljišč pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. Cesar Franc Josip I je osebno nadaril Joha/m Iloffu vmhoalo, katero je storil cesarski obitelji Johanh lloffov Ekstrakt rekoč: "Mi je v veliko zadoščenje podariti Vam križne za zasluge in kronen Ako ste bolni, utrujeni, imate glavobol ali vas boli" hrbet, ste bledi in suhi, potrebuje Vaše telo krepilne hrane, zidarja, pomagača. Johann Hoffov Ekstrakt je prava tonika, hrana, zdravilo, ki pomaga naravi delovati v želodcu, plučah, jetrih in ledicah. Dr. L. J. Scofield iz Waren-burga, Mo. piše: "Rabil sem Johann Hoffov Ekstrakt in zelo mi prija. Dal mi je novo moč ter pomnožil apetit in prebavljanje." Johann Hoffov Ekstrakt je naravno zdravilo, ki preskrbi točno pre-bavljanje hrane, brez katere ne more nihče biti zdrav in krepak. On porudeči in posveži kri, poz dravi meso, pomnoži nerve in od strani katar povzročajoče tvarine, ter olajša ženskam, posebno pa doječim materam njih bolečine. Johann Hoffov Ekstrakt pospeši spanje in slast, zato je pravo idealno zdravilo za nervozne ljudi. Je pa tudi priporočen od vseh zdravnikov. Ne kupujte ponarejanj, ampak vzemite samo pristen ekstrakt. Jos. Stukel, edini agent. 209 Indiana Street, Joliet, 111. JOHN ČRNIČ 887 Blue Island Ave nasproti slov, katoliške cerkve, Chicago, 111- priporoča Slovonccm !n Hrvatom svoj novo otvorjonl saloon, kjer tofii "United States'' pivo, whiske in trži smodke. PAUL SCHNELLER, notar—notaky public v Calamet,-u, Mich, naznanja, da je pričel svoja poslovanja ter se Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanj« njihovih pravnih poslov v stari domovini. na 208 Jackson Street JOLIET, ILL. Agent for Besley's RAR GOODS Waukegan Ale and Porter. DA" - Preskrbljena z vsem v to stroko spadaj očim najraz-novrstnejšim blagom, zagotavljava svoje rojake, da se bodeva potrudila ustreči vsem zahtevam s hitro in točno postrežbo in najnižjimi cenami. Ob jed-nem vabiva vse slovenske obitelji v Jolietu in okolici, da nas počaste vsaj z enim obiskom ali naročilom za poskus in se prepričajo o dobrem blagu. BOTTLER. 414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet, III. VpraXajte svojega mesarja za katere jo dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adlor k Co., U2 Kxchange Street - Joliet, 111 Hibbing, Minn., 4. marca. — Iz naše (okolice se le malokdaj čuje kak glas v našem časopisju. Nadejam se da zato ne boste zavrgli naslednjih vrstic__Jaz bivam že nad devet let tukaj in ob mojem prihodu je bilo tukaj le prav malo Slovencev. Sedaj pa nas je že precej več. Eno uro hoda od tukaj so našli več železnih rudnikov in tako je nastalo tam okrog mesto, ki so mu dali imu Cliisholih. Tudi Slovencev «e je več nastanilo ondi, eni imajo lastne liišc, drugi trgovine i. t. d. Nedavno, pa se je tukaj dogodilo nekaj, kar zasluži javne graje. Tu- RIEMFRS & VOITIG sta kupila A. RAN FT & CO. Izdelovalci iu prodajalci sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1348. 229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL. Fi'jwile .A. "I izdelovalen cigar 112 N. Bluff St., Joliet, 111 'l'cli'.[ hor,: 172. Sloja posebnost so- g"k^faJ05Cc. Priporočam se Sbvencem d obilno narotbo. Rojaki, širite in priporočajte "Amerik. Slovenca" svojim prijateljem in znancem. $2 na leto. The Eagle - . —-------- • P Osreči svoj dom s ceno Home Mf| t M To je najnovejši, najboljši i" >'*! Šl ■ cenejSl domači Eodbeullii8trum«»j. ® Imate veC zabave z njim, kakor 9 100 «o draieinii orglami, ker je vedno prlprayxi j. za Igro in se nihče ne naveliča nanj * jsr treba biti posebno muzlkaličen, in veni lahko Igrate katerokoli melodijo. Je,Lj, jfi jednostavno. Vsakdo je zadovoljen : saj vsakdo trdi, "do je bolje Me«o je prjr)e «a koval." I ara nad 100 melodij, k»k» ,j razvldeti iz listine, ki je prldejana vs»» ' , flj Skrinjici. Rabi se lahko v cerkvah, W'., ; } drugtvenih dvoranah itd. k spremljev»W , tg, pri petju. Igra vse domače himne, k or" . nice, valčko, polke, kadrlle i« a'%. POj plese, izbirkooperln raznih narodnln 9 , Veliki valar ki je videti v sliki ima Hg e v igle, ob katere se zadeva verteču se l''',jst£> i izrezanimi notami. Lahko ponavlja* w ,„ 'C r> želite Tam jo poSljemo proti plačilu r e lahko dobro služijo. Katalog 2c. : W«1 Beekman St.. 1'. O. Box lj 1)6 ( Bep't NEW YUBK ,CiT¥. ................ ' ...........!_L===sfejT ! * z mešanim blagom BRATA SITAR ŠOB .Ta <• U son (Street, JOLI E T ■p AMER1KANSK1 SLOVENEC, MAR. 14. 1902. Iz stare domovine. Grozen umor v Mokronogu Poročajo iz Mokronoga, da je ondi Umobolni Ivarol Koračin s sekiro Qbil soseda Jožefa Gorenjca. Po storjenem dejanju se je Koračin 8Hejal pred razsekanim Gorenjče-vim truplom. Koračin je Gorenjca Posekal, ker mu le ta ni hotel odpreti. Koračin je nato ob 10. ^ri zvečer s sekiro razdrl hišna vrata. Gorenje je ušel, opravljen v same spodnje hlače, na prosto, koračin pa je planil s sekiro za njim in mu je z mnogimi udarci r*zekal črepinjo. Koračin je bil svoj čas rudar na Vestfalskem in °ndi dalje časa v blaznici. Že nekaj tUafiij.o, Pogrešanega Antona T e r " iz Studenca, Župnije Poljo dobili mrtvega v Savi pri Ko-^ovenr brodu Podgradom. Zločin ^ključen, kar »o dobili pri njem nri)1 360 gld. denarja. Dobili so ga levem bregu Save pod Beri-fivem. Pokopan bo na ondotnem ^kopališču. Sedaj se nahaja v rtvašnici v Beričevem. Ponesrečil jo bržkone sam v ponedeljek r°g pete ure popoldne, vračajoč 6 domov, pri St, Jakobskem brodu. H ®ejanje deserterjevo? K pomniku Ivesnarju po domače , °^ganu v Novi vasi pri Vetrinju Prišel te dni nek mož v obleki ^jaka 27. pešpolka. Dejal je, da za njim drugo jutro oddelek Jakov, za katere naj Požgan ( 'Pravi stanovanje. Požgan je . elgijca" prenočil, drugo jutro c pa vojak izginil, zapustivši v vojaško obleko. Preoblekel se v neko Požganovo obleko ter ?el Požganu 100 kron. V vojaški j je bilo zapisano ime: Frano tledrich, 8. kompanija. , ^sreča y Nabrežju!, ee je hŽ°aila tako. Franc Kovačič i t &a Goriškem in Jožef Lavrie j. 6«vpfttra pri Gorici sta basala ^amit v raino» Bilo je deset ,^ov dinahiitaj 25 kg. Paketi 66 ^ Prehitro vneli. Kij šo zagledali j, 4vci dim go zavpiti, ft je bilo ž« ii v 2no; Dinamit se je ražietel in f^11' Kovačiča in Lavriča i K^feljenim kamenjem. Bila sta k 1113 mrtva. Izkopali so ju izpod ei,ja in prenesli na pokopališče. J Aeljal je cigan Mihajlovič % t0i3 v^etno osebo. Ljubljansko dež. \ lsSe ga zasleduje. ' D* S He ° -ie nbil° dne 14, p,m | I;!; J. Flejnika, ko je v gozdu j ^ojancev, občina Adlešiči, j ^ drva. Padlo je nanj drevo, ie že prejšnji dan skoro do Podrl Iv. Vrhnič izBojancev \ n' odstranil. Pravijo, da se bo |t(i!s'ed tega moral zagovarjati fe°diščem. ^^omor v kamnolomu V St. i kj* u v labudski dolini se je v S ^"olomu ustrelil delavec Tačl. i ^°k:žganje. j ^anJe umorilo je 17. p. m. 68 J 'vljaga delavea Jan. Štrusa iz Vol 1 Litiji. Našli eo ga neza-na cesti in prenesli v neki t i'. jer je umrl. Izpil je v dušku Al;aieania- - Ž \6r en«c, konzularni atašej. Mi S Sfc Uotranjib zadev je imenoval 2 r°jaka g. dr. Josipa Gori- 2 'lrJV,, konzularnim atašejem. Im- £ doma iz Mozirja,služboval ft ^ nji čas kot avskultant pri neia sodišču v Trstu. The Joliet National Bail. Razpošilja denar na vso kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. MASON, predsednik. GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik Na voglu Chicago in Clinton ulic. Anton Horwat izdelovalec avstrijskih viržitik. Cene viržinkam so $22.00, drugim smodkam od $20.00 do $120.00 na tisoč komadov. Vse te smodke so EDINE UNIJSKE, ki jih izdeluje Slovenec v Ameriki. Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vodno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena prenočišča. I« UNIJSKA BRIVNICA. 200 Jackson St. JOLIET, ILL. Phone No. 3431 Ustanovljena januarija leta 1891. SILVESTER STRAMETZ, vodja. ANTON o ORAHEK, PREDSEDNIK, 1012 North Broadway Street. JOHN KUKAR, ™bnlMN,K, 920 North Chicago Street. Preskrbljuje izvrstno tnuziko za plese, konoerte, parade, spjevode, zabave, piknike. svatovsčine, politične shode,društva, dirks Itd. Glavni Urad : Dbuoi Ubad : 9 2 O No. Chicago St. 1012 No. Broadway St. Tele/on tit. JOLIET, ILL. MARBLE«« GRAN TO Monuments, Joliet Marble Works. JOHN LENNON & SONS. Priporočamo se SloveneeM i ii£t-knp vsakovrstnih ftagrobnih spomenikov iz raznega! kamenja. Cene sp6ihenikom so od $5.00 višje. Pridite k nam predno kupite kje drugje. Slovenski govori naS poriidinik M. Stukel. Kamnoseška delavnica s*e nahaja na 111 South Joliet St.. JOLIEf. ILL. —SLOVENSKEGA NARODA SIN— G LASOV ITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK DFL Q-. TVJbJXX POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Oor Park & Central Strs., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravDi škega društva in jeden najpriljubljenejžih zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu. Gtasoviti in proslavljeni zdravnik, i:i se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi iu v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeško bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami jo postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zarad-tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: l)lt. ti. IVANA POHEKA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvno in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d,— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On jo na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok, —:VSI ONI:- kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako j t" stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in uavod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnelH. Kaj govorijo od Dra. Pohcka nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti 1IIOb. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravnišld poklic; jo visoko cenjen za svoje poštenje in priznan z8 najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A SpoStovani zdravnik:—NuznanjKin vam, da sera vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo so vam zahvaljujem, ker sem bolelial lot trn želodcu in črevlh in sem mislil, du ni vej pomoCi mojo bolezen. V aS udani JOS. ZGANIC, Hastings, Pa. SpoStovani Dr. Pobek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatlzma, vsled katerega sea trpel celili 30 let. JAKOli KELLER. Helena, Mont Dragi g. Dr. Pohek: —Naznanjam vam, da moj sin izgleda Cisto zdrav iu se Vara lopo zahvaUm za važe vspeSuo zdravljenje. STEVE M A KAK, Cameron, Texas Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin pofsem dobil zrak ln dobro vidi, kar nI r. . . .. t « ..i.i.., Tin eu MnrKTrt »m i... " r , , ,. ..,.____ Kansas City il. Mountain, M lot A/IU^A ftM.w ............— - ,UWJ U H t O1 ki v^-','., M. .... .** na ote oii čisto niC videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje HEN HENDERSON SpoStovani gosp, zdravni Velia vam hvala za svoje ozdrav ljenje z te£ke bolezni. THOM. .TURKOVlf, Iron Mou —NASVETE DAJE ZASTONJ__ Ne pozabite priložiti znamko zft 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslgvite na: O, I^JLIV 1POX3i3EK, Poet Office Boxes 653 & 563. KANSAS CITY. M0., U. S. A. Fred Sehf TB<«» ^ Brewing Company 7 A C T ft M i 14 l»Pih daril! INajvečju Kwpnu ponudba sedunjegn časa! Ll\o I Url J l"aK° si ogleduti lie stune nič! Prodajamo najboljše ure l .............................. ........ ;u amevikanskega Hkaratnega double zlata z dvojnim pokrovom, s tinim kolesovjcm In draglini Inn.vni. ■/. dvajsetletnim plain, jamstvom, pa te ' " ' ----- Onim, ki jo kupijo v prihodnjih «0. diieh, dodamo sieder Možka ali ženska ura iz prist!« ... .s dni m kolesovjroi..... podobi)u flsto zlati v vrednosti $40. P _________„„ __________r_„- . ______________ darila: 1 t'ino dunajsko pipioo iz takozvaue morske per,e, v vrednosti Ji.50, 1 pristni 5pic za cigarete. 1 Hsnjato moSnjico za tobak, 1 nilcljasto Skatlllco za žvepljenke, 1 verižico za uro, 1 zlato broS, 1 par uhanov s kamenčki, 1 kravatno bodico, gumbe itd. Uro in nuSteta darila poSljemo po C O D za $4.98 in ekspresne stroške. Blago se lahko kupi proti gotovemu denarju, smeS isto pregledati iti je vrniti na naee stroSke. če ti ne ugaja. Kjer ni ekspresne postaje, je poslati denar z naročilom vred in takim dodamo ?e po vrhu lep žepni nožek, bingo pa poSllemo v priporočenem pismu. Kdor kupi ali proda Sest ur, dobi eno v nagrado zastonj. Pl« na: ATLAS JEWELRY COMPANY 33 Metropolitan Block, Chicago, 111. M A ti i A Pa r Anri r Podajalec ur, verižic, uhanov, ItIAIUA rUUUKfcLL, prstanov in druge zlatnine. ....Bogata zaloga raznih knjig.... Cene uram so: Nikol-ure 7 Jewels $6.00 15 Jewels Wattbum , ».50 Srebrne ure z enim pokrovom . . . $12.00 z dvema pokrovoma $16.00 in viSje. Boss-oase 20 let garancija 16 size 7 Jewels , I15.Č0 " 15 " . $18.00 Boss-case 35 let garancije 1« size 7 Jewels . »25.00 " 17 " . $30.00 Opomba. Vse te ure sofz dvojnim pokrovom. Kolesuvje pri naStotih urah je Elgin ali Wal-tham, kakorJnega kdo želi. Blago pošiljam po Express C. O. D, Vse moje blago je garantirano.' V svoji zalogi Imam tudi fin pismeni papir z okraski in v narodnih barvata. EirTAS CENA: V kuverti ducat kuvert in papirja V Skatlji S ducata " " 10. lb. $0.35—0.60—0.75, Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če ee mi denar naprej pošlje. Naslov je: Slov. pratike IOC. Math, l^ojioi'olc*. Ve!l£e " 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Cenik knjig pošiljam poUnine prosto. PiMte po-nj ! Holanderjeva zdravila, 1 * < i katera je dobiti v Jolietu pri A. Golobitsh so: madrove, nisave, kureovo, zaludkovo, srodočne, vitrove, kolikove, liofmanske, plučni balzam, liniment za gosteč, kričistilec Sarsaparila, Hol-landerjev regulator ženskih oigaiioV, Ilollandeijeve krogljice proti glistam, karpatska grenka želišča, praške ploti glavobolu in neuralgiji, krogljice za jetra, zdravilo za kurja očesa, Hollander borovnični sok sveteea Jožefa čaj, arnika obliž čreš-njevo vino. pivowji in izdelovalci pive v steklenicah. JOLIET, ILLS. tel. 26. Potovalna družba. VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA-BASEL-HAVRE-NEW-YORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSATLANTIQUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJCENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO Zwilchenbart v Baselu, Švica, 61 Greenwich Sšt. NEW YORK. HENRY LATZ, kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, •PHONE 1652 ILL. Vina na prodaj. Dobro črno vino po 50 do 60 cts. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 cts. galon s posodo vred. Izvrstaa tropavica $2.50—$3.00 galon s posodo vred. Manj nego deset galon naj nihče ne naroči, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoš-ljejo denar oziroma Money Order. Spoštovanjem: NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street, SAN FRANCISCO, CAL. M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111. Demantni električni kril, Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zanrfug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope. Demantni električni križ ozdravi revmatizem v tnuskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem telesu, norvoznost, živčno oslabelost, slabost, izgubljeno živčno moč, opešanje živcev, brezspalnost, ob-npljivOst, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema. Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel ni-■voli biti brez demantnega električnega križa, kerjni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta. mm—**—-,—-—---Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni nakaznioi ali pa v registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden demantni električni križ ali pa šest za pet dolarjev. Na razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem. S. BALLE 17. Stuttgart, Ark. pise, Trpel stm več let na bolečinah in noben zdravnik ali pa-tentovano zdravilo me ni moglo ozdraviti. Sedaj sem popolnoma ozdravljen, za kar se zahvaljujem vašemu demautuemu električnemu križu. i PAUL POVIO, iz Milwaukee, Wi8; plSe Vej let ma Je mučil revmatizem. Po Sesttedenskl rab) vašega električnega kriza zatrjujem lahko pod prisego, da ni boljšega zdravila zoper vrematizem Dolgo časa sem bolehal na prsih in poskusil sem že več zdravnikov, a ničesar mi niso pomagali. Vaš demantni električni križ me je pa hitro ozdravel. VIGO SONNE, Freeport, 111; Bil sem kruljev od šestega leta naprej in sem se posluževal zdravnikov ln zdravil pa brez vspe-hov. Ko sem prvič videl v as oglas, sem si mislil, da je to navadni humbug, a vendar sklenil, da si hočen kupiti jednega Komaj sem rabil vaš električni križ par dnlj mi Je že bilo mogoče vstati s postelje in sem sedaj popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejše. LEO CHARVART, Eastman, Wis. Naslov: # The Diamond Electric Cross Co., Dept. 38. 306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL F. KORBEL & BROS, prod.a|alec vina od trte in ž» ania Sonoma Oo. Oetlilornia,. ...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE... THE ANHEUSER-BUSCH CO. -IZ- ST. LOUIS, MISSOURI. Vshodna zaloga vina iii urad: 684-686 W. 12 St. TELEFON! 110 CANAL. 1. NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE SUNNY BROOK DISTILLERY CO., LOUISVILLE, KY. Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno Rženo -in-Sour Mash žganje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov: Western Office Sunny Brook Distillery Co., 174 Randolf Streets. CHICAGO. ILL. A. BAUER & CO. Importers St Dealers FINE CASED LIQUORS AND WINES 142-144-146-148 E. Huron St. CHICAGO, ILL SOLE DISTRIBUTERS OF € TRADES MMM COUNCIL > AHEB1M8KI SLOVENEC. Ustanovljen 1. 1891. Prvi slovenski fflUti list vAief L Izdaja Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo V JOLIET-D. ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Za Amerika stane: in celo leto za pol letu $ 2.00 $ 1,00 Za Eiropo. Afriko in Grap iuozeistro: za celo leto za pol leta $3.00 aH 15 kron, $1.50 ali 8 " Posamezni listi po 5 c. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Če se naročniki preselijo z onega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svo jega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. JOLIET, ILL. DENAR m naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC, cor. Benton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509, Uredništva telefon št. 1541, "AMERIKANSKI SLOVENEC". Published weekly at Joliet, 111. by ,,7'he Slovenic - American Printing Co." cor. Benton & Chicago 8trs., Joliet, Ills. The only Slovenic paper iu Illinois and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application. Entered »t the Post office at Joliet, 111. as second Class matter. CERKVENI KOLEDAR. 16. Mar. Nedelja Aeribert. 17. " Pondeljek Patricij. 18. " Torek Ciril. 19. " Sreda Jožef ženin M .'t). 20. " Četrtek Feliks. 21. " Petek Benedikt. 22. " Sobota Jerdert. Opravi dobro spoved za Velikotioč. Vsaoega katoliškega kristijana dolžnost je, da se vsaj enkrat v letu spove svojih grehov in prejme o Velikonočnem Času sv. obhajilo. V našej nadškofiji je zaukazano, da sejima Velikonočna spoved opraviti v času od 1. nedelje v postu do praznika sv. Trojice. Kdor ima še ko ličkaj vere, zadosti tej dolžnosti; opuščajo jo le odpadniki. Cerkvena zapoved pa zahteva dobro spoved, to je: spoved, ki izbriše človeku grehe, ga spravi z Bogom in naredi deležnika nebeškega kraljestva. . Da boš opravil dobro spoved za Vel ;kon°e' spovej.se svojih grehov odkritosrčno. Obtožile >jih smrtnih grehov in njih l. »• -vselit števila, kav or VA V*™1 P° Prid' nem '"J*"0'* kor se sam fintU . k"vef Bo- gom. Kdor le en Pj » ,molči, bodi si v mislih, ^jah, besedah ali dolih, tega spoved ne" veljavna in nima pričakovati Ščanja pri Bogu. Kakšno ^ spoveu pravijo torej oni, ki si nič ne pri-Mo, spomniti se grehov, takoj zadev..., „ oj?rkev ganejo v spove-pri vstopu \ karjim dnico in se obt,, * _ ge v trenutku na misel P* . huje grešijo oni, ki se nalasO n na menoma, bodi si 1. strahu aH sra- ^nvostinespovedokacegasmrV družine itd. Neumneži! Ali bo ozdravel bolnik, ki se sramuje pokazati zdravniku svojo rano? Spovej se svojih grehov odkritosrčno in 2. skesano. Brez kesanja ni odpuščanja. Že naš Izveličar, dokler je hodil po zemlji, je odpuščal grehe le onim, ki so se jih kesali. To kesanje pa mora izvirati iz čezna-tornih nagibov, iz ljubezni do Boga in studa nad grehom,mora prihajati iz srca in pretresati dušo človekovo. Biti mora podobno kesanju Petrovemu, ki je takoj pri spoznanji svo-jega greha šel ven in bridko jokal, ali kesanju Marije Magdalene,ki se je do smrti ojetro pokorila za grehe svojega življenja.—Da boš lože obudil pravo kesanje nad svojimi grehi, premisli: Kdo je ta, ki si ga z grehom razžalil? Kdo si ti, ki si se drznil,ga razžaliti? in kaj te čaka, če ga ne boš nehal žaliti? Da pa zadostiš svoji Velikonočni dolžnosti, moraš tudi vredno prejeti zakrament sv. Eešnjega Telesa. Zatorej pristopi k sv. obhajilu 1. z živo vero. Obudi v svo jem srcu trdno, neomahljivo vero da v sv. liostiji je Jezus Kristus resnično in bistveno pričujoč kot Bog in človek, z dušo in telesom, s krvjo in mesom, kakor on sam zagotavlja, rekoč: "Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj". Približaj se je k mizi Gospodovi 2. s svetim strahom. Kajti tisti, ki ga hočeš prejeti je najsvetejši, pravični Bog, pred katerim trepočejo angeli in vsi nebeški du hovi. Vedi, da trume angelov obdajajo prestol Gospodov v svetišču ta brnakeljna, da kerubini in serafini zakrivajo svoj obraz pred njim in s sveto grozo brez prenehljaja molijo Svet, svet, svet Gospod Bog vojskinih trum! Spoznaj svojo ne vrednost in revščino in ponavljaj ponižno za mašnikom besede: "Gos pod, jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša." Sv.iobhajilo prejmi 3. a ljubeznijo in hrepenenjem. Jezus nas je tako ne skončno ljubil, dal je vse za nas, dal samega sebe v smrt, a predho je umrl, hotel ji se več storiti, da! nam je samega sebe v hrano. Od zovise, kristjan, tolikej ljubezni in odkrij Zveličarju svoje src® v naj svetejšem trenotku, ob prejemu sv. obhajila! za kratek čas, morda pa tudi za zmerom. Mrtvaško tiho je poslušala množica in ko so se zaslišale zadnje besede z njegovih ust, je obšlo nekaj čudnega vso kolosalno množico in solze so padale za solzo. Potem so ga nesli ven—dvanajst krepkih mož —ven na solčni dan skozi klečečo množico. Na velikem Piazza pred cerkvijo sv. Petra je padla na kolena tudi vsa ogromna množica, ki ga je tam pričakovala. Ganjen je gledal Nadpastir na svoje ljudstvo, dvignil se je na svo jem sedežu in blagoslavljal na desno Ln levo; njegov obraz pa je zažarel, kakor kakega angela. Konečno so ga odnesli izpred oči njegovih vernih in ti so se skonili in jokali." Tako je poročal—ne kak veren katoličan, ne kak navdušen časnikar ampak—amerikanski protestant. Protestant o Leonu XIII. me nega greha. Sramujejo se, razodeti rane svojega srca dušnemu zdntv- ^ °btii°:: hov, zamolče pa venitc » grehe, *amolče krivičnost škodoželjnost, nečistost, zapeljevanje ne- dolžnosti,nebrižnost za vzdrževanje V minulem tednu se je mnogo pisalo o sv. očetu Leonu XIII. Brezbožno in židovsko časopisje, ki seveda ni smelo prezreti te prilike, je pisalo po svoje ter porabilo zopet zastarane fraze o papeževi ostarelo-ati, duševnemu pešanju i. t. d., kar je baš spočela njih krščanstvu sovražna glava. Nekako dobrodejno pa upliva dandanašuji, če se sliši v na-sprotniškem taboru govoriti pravičnega moža resnico o taki stvari, ki mu ni posebno pri srcu. Milijonar John Wanamaker, veletržec z obleko v Philadelphiji in bivši generalni poštni ravnatelj v Združenih državah pod predsednikom Benjaminom Harrison, ki je goreč protestant, se je tudi udeležil te slavnosti v Rimu in o tem je kabljal nekemu časopisu v Philadelphijo tako-le: "Nepopisljiv in nepozaben je prizor, ko se je pokazal sivolasi naddu-hovnik svojim otrokom iz vseh delov sveta in ko so ga ti pozdravljali s tisočerimi glasovi: Eviva il Papa Re! Prav vsij ki so stali ta dan pod sv. Petra kupelo, niso čutili navdušenja v svoji duši, katero je napolnjevalo ljudsko množico. Vendar pa naj je bil gledalec katerekoli vere si bodi, vendar se ni mogel ustavljati čutstvu, da zasluži vzvišeni značaj in brezmadežno in plemenito življenje moža, ki je stegoval blagoslavlja je svoje roke največjega spoštovanja. Dve uri in štirideset minut je vzbujala njegova vastita postava pozornost ogromne množice. Svečano petje in krasna godba je opojno napolnjevala slavnostno ozračje. Potem pa je govoril k svojemu ljudstvu. Med popoluo tišino, v kateri i je vsako uho najpaaljivejše prisluš-kavalo, se je zaoul čisti in razločni glas Leona XIII. Bilo je njegovo slovo,—ganlj^ '»Z Bogom"—morda 'Čevlje sodi naj kopitar!' Ta teden smo dobili v roke drugo letošnjo številko "Ljubljanskega Zvona", v kateri nam amerikanskim Slovencem popolnoma nepoznani Zmago Valjavec končuje svoj spis: "Slovenci v Ameriki." Spisu se pozna na vsaki strani in na vsaki vrsti, da ga je pisal "greenhorn" v polnem pomenu besede, to je človek, ki ne pozna Amerike, ne ameriškega življenja, še manj pa življenja ameriških Slovencev. Po-izvedeli smo, da Zmago Valjaveo je domišljav m ladeneč, ki je komaj pred jednim letom prišel v Združene države in ni bil v Ameriki nikjer drugej kakor pri Fr. Sakoerju v New-York-u in par tednov v Cleve1-landu. Kaj more tak "greenhorn" povedati o ameriških Slovencih, si lahko mislite, ameriški Slovenci! Smejati bi se morali na vse grlo, ko bi vam ponatisnili ta Članek, a. ker nas list ni le za zabavo, hočemO V&u in naše., evropske naročnike obvestiti le o glavnih budalostih v trobilu slovenske inteligence na Kranjskem. Zmagi Valjavec je "Amerika p r i b e ž a 1 i š, e e n e z a d o v o 1 j. n e ž e v i n nesrečnikov, s r e čolovcev, propalic, uboji c itd.--—" mož nesrečnež gotovo vatle po sebi meri. Da je pisal to v angleščini (kater© nc ctU ni zmoten) bi ga gotovo lineali Amfcrikanoi. Ignorant ima pa srečo, kakor otrok ali norec in mi mu le svetujemo, naj jo hitro odkuri iz New-Yorka domu k materi, če ne se mu bo slabo godilo. Delati pa le mora v New-Yorku, da telo in dušo skupaj ohrani,, vendar se pritožuje, da "dnevni delavni čas je daljši v Ameriki, kakor v Evropi"—pač pri gospodu Fr. Sak-serju, ne pa pri amerikanskih delodajalcih. Ko bi g. Zmago količkaj poznal amerikanske razmere, bi vedel, da so si delavske unije priborile vsepov8odi osem ali devet urni delavni dan. Tega pa seve "greenhorn" ne ve. Pisati pa le hoče o Ameriki in pravi: "Soboto popoludne je postavni praznik (le v nekaterih državah)—radi bi vedeli, v katerih, g. Zmago?— "Cerkvenih praznikov nimamo" —piše Zmago Valjavec. Brezverci in odpadniki jih seveda nimate, a katoličani jih imamo, tudi slovenski katoličani jih imamo in spolnujemo, če jih vi še tolikrat tajite, brezverci in odpadniki! Tudi svoje cerkve mi vzdržujemo in plačujemo za nje, če se vi še toliko repenčite in protivite. Grozno se tudi motite trdeč, da amerikanizem je identičen z brez-verstvom. Američan je veren in spolnuje svoje verske dolžnosti in zaničuje vsacega odpadnika in brezverca, in če imate poguma dovelj povedati, da ste odpadnik, renegat, vas bo takoj spodil iz službe. O Slovencih bivajočih v Združenih državah je sestavil neko statistiko, od katere pa ne vemo, kod, jo je vzel, ker je neistinita in izmišljena od začetka do konca, čudimo se le njegovi smelosti, s katero j© postavil številke na popir. Brea-krajno predrznost pa je pokazal s tem, da je iskal informacij za svoj spis "Slovenci v Ameriki",—kakor sam trdi—pri g. Fr. Sakserju in nekaterih Čehih in Poljakih. Frank Sakser ne živi med ameriškimi Slovenci in ni nikdar živel med njimi, torej ne pozna in ne more poznati življenja ameriških Slovencev. Ko- liko pa vedo čehi in Poljaki o nas, si lahko mislite. Isto tako ne moremo razumeti, kako se drzne ta ignorant soditi o naših šolah, javnih in zasebnih, ko vendar revše nobene od znotraj videl ni. O zasebnih šolah—tu misli naše farne, katoliške šole—trdi, da so nepraktične in gojijo proti amerikanski duh ... o, si tacuisses!--- O večjih slovenskih naselbinah poroča tako-le:''Clevelandski Slovenci stanujejo skoraj vsi v eni ulici, katere ne moremo imenovati lepe . , Vsak slovenski rudar v Calumetu je posestnik krasne hiše--- Živ- ljenje jolietskih Slovencev je isto, kakor na Slovenskem---Slovenska naselbina v Pueblo šteje 1000 (!!) oseb, vobče žive bolje nego na Slovenskem.— — —O "Am. SI." piavi le toliko, da mu je namen ohraniti ljudem (!!) vero in narodnost. Ali to se mu zdi neumno, zato "je postala potreba novega li sta, ki naj bi vodil amerikanske Slovence po amevikanskem neodvisnem potu." Kaka je ta "amerikanska neodvisna pot" se še ni določilo v preperelih možganih Valjavčevih, pač pa so mu jo pokazali amerikanski Slovenci s tem, da so mu dali brco, od katere ne bo nikdar okreval.---"Glasu Naroda" poje velik slavospev, Fr Sakser mu je "požrtvovalen, vzoren rodoljub", najbrž zato, ker zasluži vsako leto več tisoč dolarjev s tem, da skazuje revnim slovenskim delavcem veliko dobroto s pošiljanjem njihovega denarja v staro domovino Sploh je cel spis reklama za Fr Sakserja denarno podjetje in prav oena reklama. Pri nas se za take oglase plačuje, mej tem ko je g Zmago najbrž prejel od "Zvona" Se honorar; katerega mu sleet1 prav iz srca privoščimo. Le tako naprej, Zmago! Napredna inteligenca na Slovenskem vam utegne v svoji pri-prostosti vrjeti, a da pišete tako v kakem amerikanskem slovenskem listu, bi vas imel vsak slovensk delavec za bedaka. V "Zvonu" ste varni; ta list je, hvala Bogu! malo znan v Ameriki, vse tukajšnje naročnike lahko sešteje na prste jedne roke. Vam pa povemo na uho, da ste se grozovito osmešili pred ameri-kanskimt SlovaJtei. in "Lj. Zvon" je zopet za jedno blamažo bogateji, pers pa je odgovoril: "Ne, hrabrim ljudem ne storimo nikdar ničesar zalega!" Pobral jim je orožje in naboje, potem pa jih je spustil nazaj v angleški tabor." "Manchester Guardian" pristavlja še k temu: "Tako se je vedel v boju in po boju mož, katerega smo usmrtili zaradi grozodejstev." Temu menda ni treba ničesar pristavljati? Naselniški zakon. Morilci Buirov. Pred nekaterimi tedni so ustrelili Angleži v južni Afriki burskega zapovednika Scheepersa. Vjeli so ga, ko je ležal ranjen v bolnici in torej ni mogel bežati niti se braniti. Postavili so ga pred sodišče. Obdolžili so ga grozovitosti. On je namreč dal ustreliti tri Kafre, ki so ga Angležem izdajali. To je zadostovalo in sodišče ga je obsodilo na smrt. Po vsem svetu pa je ta obsodba vzbudila silno senzacijo in vlagali »o se protesti. Znano je, da je stavil v kongresu Združenih držav eden poslancev resolucijo, s katero se je poživljalo predsednika, da naj takoj intervenira pri angleški vladi, da naj pus&ti Scheepers u življenje. Slično se je počenjalo' tudi drugod. Ker se je pa angleška vlada radi tega bala kakih homatij, je pospešila izvršitev smrtne obsodbe. Kakor se sedaj poroča, eo ustrelili angleški rablji Scheepersa še ko je bil bolan. V no&ilniei so ga prinesli bolniški staežaji na morišče pred puškine cevi Kaj takega še ne pomni človeška zgodovina.. Kakor rečeno, Scheepers je bil obsojen v smrt zaradi grozodejstev. Ugledni angleški list "Manchester Guardian" pa sedaj prinaša to-le vest i*. Scheespersovega vojevanja in postopanja: "Pri spopadu z Scheepersovim oddelkom so bili en poročnik, en seržant in 21 vojakov popolnoma odrezani in ločeni od ostale angleške čete. Boj se je nadaljeval do večera in Angleži se niso hoteli podati, ker so bili prepričani, da jih bodo BurLtako ali tako postrelili in so sklenili se braniti do smrti. Drugi dan se je boj še nadaljeval in Angleži so se borili obupno hrabro. Padla sta poročnik in seržant in skoro polovica vojakov. Ostali so se vendar konečno podali. Prišel je do njih Scheepers, mlad, visokorasel, simpatičen mož. "Ali nas boste ustrelili?"—so vprašali Angleži. Schee Kongresni odsek za naseljevanje je sklenil enoglasno, da bo predlagal, da se naj vsprejme nova predloga glede naselniškega zako na. V načrtu za ta zakon so zapo padena vsa dosedanja določila glede naseljencev, k temu je pa še podaljšan rok za vrnitev onih nase ljencev, ki bi potrebovali državne podpore v teku petih let. V načrtu je tudi povišan davek za naseljence iz enega dolarja na dolar in pol. Seveda bo ta predloga v kongresu vsprejeta in s tem postane zakon. Dasiravno se nam zdi neprimerno, da se je povišal davek za pol dolarja in so se tako povečali,—čeprav le neznatno,—stroški za novo-došle naseljence, ki tako ne raz polagajo s prebogatimi sredstvi, vendar smo z celim načrtom prav zelo zadovoljni. Saj je znano, kolik krik so zagnali nekateri omejeni zagrizenci po nesrečnem zločinu Czolgosza zoper vse naseljence. Sovraštvo se je tako umetno razpiha-valo, da se je bilo bati najstrožjih odredeb od strani letošnjega kongresa. Kakor pa kaže načrt zakona, niso prodrle razpaljene strasti, marveč je zmagal zdrav, hladno ra čunjajoč razum. Zdravi, pridni in podjetiii HflBeijefici so vedno dobrodošli in Združeiiitti državam bi bilo v največjo škodo, če bi začele odganjati tak element od sebe. Ona struja, ki deluje z vsemi močmi za utesnitev naseljevanja sicer tega ne uvideva, ali da ni prodrla v kongresu s svojimi načrti, to pa le potrjuje, da je ta struja silno maloštevilna in da nima tako velikega upliva, da bi zamogla napraviti naseljevanju kako škodo. Tako popolnoma iz vse nevarno? sti pa vendar se nismo glede utesnitve naseljevanja. Mogoče je namreč, da se vsprejme k načrtu še ena točka in sicer ona, ki bi zahtevala od vsakega novodošlega naseljenca gotovo stopinjo omike. To se pravi: vsi novodošled bi morali ob prihodu delati nekak izpit, pri katerem bi morali pokazati, da znajo citati, pisati in računati. Kdor bi tega ne mogel pokažati, tega bi vrnili. Za to točko se posebno trudi "Immigration Restriction League" t Bostonu. Kar odkrito bo izpovedali ti 1 j udje, da je ta točka naperjena zoper Slovane in zoper Italijane iz južne Italije. S tem hočejo tudi pridobiti Nemce in Škandinavce, katerim se- laskajo, da imajo doma iz-borne šole, da so omikani in pro-svitljen«, da se torej izseljencem njihovega naroda ne bi bilo treba bati te skušnje. Kakor pa je to za prizadete laskavo, jih vendar ni zamoglo pridobiti. Nemci in Škandinavci so izjavili, da bi bili njihovi izseljenci' po tej točki silno prizadeti in da bodo odločno delovali na to, da se ta točka nikakor ne prid ene k zakonu. Kakor je za Slovane razžaljiva trditev, da so neomikani in, torej element, zoper katerega se je treba zavarovati s zakoni, tako je zopet laskavo priznanje Nemcev in Škan-dinaveev "samih, namreč priznanje, da bi se njih naseljencem pri tem izpitu slabo godilo. Torej, ni med njihovimi in našimi prav nikakega razločka? Nemci ga sicer povsod silno radi povdarjajo ali tukaj bi imeli to priliko dokazati. Z vsemi silami agitirajo za to, da naj se deluje zoper vsprejetje omenjene točke. Nam se zdi to nepotrebno. Saj je vendar naperjena točka samo zoper Slovane, Italijane in druge take barbare. Verjetno je, da se ta točka ne vsprejme,—ne zato, ker protestirajo Nemci in Škandinavei,—marveč zato, ker so za gotove službe, za gotova dela oni naseljenci, ki ne znajo ne pisati in ne čitati najsposobnejši. Kapitalisti to najbolje vedo in zato se ni bati, da bi se predloga na to razširila. Nekaj pa nas na tej zadevi le veseli in to je: da so bili vsi oni, k' razkričavajo svetu Slovane za barbare, prisiljeni priznati, da niso v celoti prav' nič drugačni in da je vse tozadevno njihovo bahanje samo žabje napenjanje v znani bajki. Trije burski odposlanci«0 dospeli pred enim tednom v Ne* York. Španski kralj Alfonz 13. ho star 17. maja 19. let. Ta dan ho prevzel kraljestvo. Za Indijanceje izdala zvezo® vlada, v zadnjih 30. letih $240,000 000. Sedaj jih je 180.000. Nemški prine H e n r i k je vozil devet dnij skozi 13 držav. Prevozil je 4,358 milj. V Jeruzalemu 80 židje sezidali veliko bolnico. Te dni so_ slovesno odprli in ji dali ime "kare Zedek". Ruski milijonar Solodo*' nikov je zapustil 10 milijonov rub* Ijev, da se vzgradi mnogo cenenih stanovanj za delavce. \ N S Pet rog rad ima 1,207,00° prebivalcev, Moskva 988,000, Varšava 614,000 in Odesa 402,000. T° so štiri največja ruska mesta. V Carigradu so začeli z0' pet zapirati vse odličnejše Turk®1 Sultan se boj i zopet zarote in sehoc® na ta način zavarovati. VSan F r a no i s c u so gfcien')1 zažgati kitajski del mesta, ker sicer drugače nemogoče da del tae' sta spraviti pod zdravstveno kontrolo. FrancozVautie r-D u f o olf ki je iznašel aparat za fotografi^0' je na daljavo, je fotografiral te d1" na daljavo osem milj nekega člo' veka Je precej razločno. s fc Zadnja povodenj je napravila škode samo po gorenjem del° Feimsylvanije nad pet milijonov dolarjev, 18.000 ljudi je moralo bežati iz svojih stanovanj. V Berolinu j e s tal te do' pred sodiščem zdravnik dr. Duehrssen zaradi ponesrečene ope" racije. Državni pravdnik je pre<^' lagal' zanj 300 mark globe, vendaf ga je sodišče oprostilo. Edvard B e a u p r e v tani je menda sedaj največji ve!ika° na svetu. Star je 21 let in je viB^ 7 čevljev in 10 palcev.. Tehta ^ funtov. Konja kar vzdigne iu S® prenese čez cesto: Časniki poroča" da ta silni velikan še raste.- O začetku i m e n a Kap N006 v Alaski se pripoveduje tako: so na angleški ladiji "Herald" VT' vic narisali zemljevid one ekolice' je opozoril eden častnik risarja, ^ Se ni za ta kraj nobenega imena-^a to je risar napravil nadotično m^0 znamenje (?Name.) Pozneje se ' to nekoliko zamazalo in ko je p° tih drugi risar prerisaval zemljeV' je bral to znamenje za C. NoWe 10 iz tega je nastal Kap Nome. Zopet dokaz pregovora: mali vzroki, ke posledice. Nove m'oritve na E9' kanu. Iz Skoplja se poroča* Turki JJSrbe in Bolgare v Mace<*0' niji napadajo, ropajo in mote te* jih brez vzroka mečejo v ječe, nje meBece je bilo nad 250 odli"Dl. Srbov in Bolgarov umorjenih.Fr®^ morilci ostanejo prosti, zato pa zi pirajo nedolžne. Turško vojast dolži kristjane krivde, da in dobiyS redne plače. Zato vojaki plenij0 ^ more po vaseh. Kristjani imajo organiziranih čet, ki so imele večkrat boje z Turki. Macedo««^ odbor dela sedaj le za avtonoio1^ Macedonije ter na pomoč Bolgar^ ne misli več. Glavno porodilo (Annual Sta.teno.erLt.) Od 31. decembra 1900 do 31. decembra 1901, na podlagi K. S. K. Jednote, vstanovljene pod postavami države Illinois. Predloženo državni oblasti države Illinois. Predsednik, A. NEMANICH. Podpredsednik, JOHN R. STERBENZ. Tajnik, M. WARD JAN. Inkorporirana 12. januarja 1898. Glavna pisarna: 903 Scott Street, Joliet, 111. 1. Ostanek zadnjega leta I »,193.31 2. DOHODKI, Pristop................................................................................626.50 Assess, a—$28,746.20; b—3,342.75; Rezerve: $1,249.50; Izv. stroški 81,556.50.................................'...............29,894.95 Skupno vplačali..................................................................................................30,521.45 °bresti: vplačali................................................................................................58-50 *>aki: vplačali....................................................................................................380-60 Carter vplačali..................................................................................................12-00 Plačeno od posojila.............................................. a udi in b soproge celega leta assess............................... .» •........ • • -- n ■— Tin • POV.VV posojeno na mortgage........................................... Gotovine v (Will County National Bank)........................... $8,610.13 Število I Zavarovani Število Zavarovani levilo cartificatov 31. decern. 1900..........................................2252 1,801,600.00 717 573,600.00 Člani................................................1253 Pristopili člani in soproge.........................................................1640 1,629,000.00 323 9,000.00 396,500.00 Skupaj 2926 @ $1,000; 310 @ $500; 1640 @ $300................5145 3,827,100.00 1040 1,031.000.00 Umrli: 35........................................25,900.00 Ikupaj: Odstop in Izločeni 350................................................385 263,000.00 44 43,800.00 članov in soprog je 31. decern. 1901 ..........................................4760 8,588,200.00 996 987,200.00 Zavarovalnina—1. jan 1901 zvišana z 800 @ $1000; 2143 @-$200............................$428,600.00 Zavarovaln.—znižana iz 800 @ $500; lu7 @ $800......................................... 32,100.00 je razlike med obojim........................ 396,500.00 Umrli li @ $300- 2 @ $500; 2 @ $800; 20 @ $1000, skupaj 35; zavarovani za...............$ 85,900.00 Odstopili in Izločeni 105 @$300, 27 @ $500; 218 @ $1000; 350; skupaj.......... 263.000.0 0 385 288,900.00 Prejeto od članov v lil. &sš. šg^O/JS; Rez. $432.50; Izv. str. $512.50; Skupaj...............$10,315.95 CERTIFICATI PO STAROSTI RAZDELJENI. Izkaz starosti Število Zavaroval- Izkaz Število Zavarovani nina starosti 500 500 5 IS 57 1000 59,500 32 124 1000 133,000 14 500 10 500 19 110 1000 • 117,000 33 122 1C00 127,000 12 500 . 12 500 ao 105 1000 111,000 34 128 1000 134,000 16 500 7 500 21 96 18 1000 500 104,000 35 108 10 1000 500 111,500 22 108 1000 111,000 36 85 1000 SO, 000 14 500 6 500 23 118 1000 125,000 37 90 1000 93,000 24 24 500 4 500 147 1000 159,000 38 84 1000 86,000 '25 16 500 5 500 156 1000 164,000 39 83 1000 85,500 ■26 23 500 4 500 163 1000 174,500 40 66 1000 86,000 '27 22 500 3 500 184 1000 145,000 41 58 1000 59,500 ■28 16 500 4 500 147 1000 155,000 42 58 1000 6O,O00 29 14 500 3 500 148 1000 155,000 43 59 1000 60,500 •30 10 500 5 500 145 1000 150,000 44 ' 68 1000 70,500 -81 10 500 B 500 126 1000 131,000 45 39 1000 41,500 IZKAZ MESEČNIH ASSESS. CELEGA LETA. Inkorporirana v državi Illinois dne 12, jan, A, D, 1898; URADNIKI: Predsednik: Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Podpredsednik: John R. Steebenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich. L Tajnik: Mihael Vaedjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. II. Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. Blagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Cieil Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. M. J. Keakek, 501 3rd St., Anaconda, Mont. Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. Jos. čtrlik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. John Kukak, 920 N. Chicago St., Joliet, 111 John Gea.hek, 1012 N^ Broadway, Joliet, 111. Anton Fie, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Obeestae, 3d St. 1115, La Salle, 111. Mat. Peijanovič, Box 375, Virginia, Minn. Maetin Fie, 1103 Scott St., Joliet, 111. Štefan Kukab, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Gebina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) »1 P<> nikomer drugem Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega {alpika (M. WARPJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po mitomer drugem. Prošnja. Novoustanovljeno društvo sv. Janeza Krstnika v Wenona, 111. želi pristopiti h K. S. K. J.—Imena: Jos Blatnik roj 1881, UJihaol Darovec roj 1879, Jos. Rudolf roj 1878, Jakob Pirman roj 1876, Ignac Widmar roj 1874, John Žlindra roj 1873, Martin Šukle roj 1870, Peter Skube roj 1870, Jakob Skube roj 1807, Martin Pirman roj 1860, Jos. Oražen roj 1861, Ant. Krenkar roj 1860. Navadna druga obvestila priobčim prihodnjič. Nadzorniki: Finančni odbor: Pravni odbor: Prizivni odbor: Iz tega pregleda je razvidno, kje so društva, kje jih še ni in kje so še posebno potrebna. V interesu slovenskega naroda v Ameriki pa je želeti, da se temu nedostatku kmalu opomore ter da se ustanove po vseh krajih, koder so Slovenci naseljeni, slovenska podporna društva. Ob tej priliki bi poprosil slavni jednotin odbor, da bi se malo bolj pobrigal ter da bi dal včasih kaj čuti o svojem delovanju. Skozi celo leto se ni nihče oglasil in vse delo je viselo edino le na mojih ramenih. Nadejam se, da se to za bodoče premeni in da bo v bodoče mnogoštevilni jednotin odbor dal od sebe kak glas. plačale ponesrečencem zahtevano odškodnino. Te svoje dolžnosti pa—žal— družbe ne izpolnjujejo tako, kakor bi bilo pričakovati. Mesto da bi zavarovalnice pravične zahteve odškodnine takoj izplačale, so začele malo drugače poslovati. Začele so poškodovancem ponujati smešno male svote in so se postavile na stališče, da izplačajo le tedaj zahtevano svoto, če jih do tega prisili sodišče. Ponekod postopajo te zavarovalnice celo prav umazano in podlo. PreJ vsem prisilijo podjetnika, da jim pomaga omehčati poškodovanca in ga napraviti mehkega, kar se navadno zgodi s tem, da ga pripravijo ob službo. Kako se to napravi, kaže nam prav drastično naslednji slučaj, ki se je koncem minulega tedna skončal pred pri-zivnim sodiščem. Zavarovalniška družba je imela izplačati nekemu delavcu, ki je izgubil v tovarni dva prsta, odškodnino. Delavec je več zahteval, kakor so mu ponujali. Družba je nato zahtevala od podjetnika, da mora delavca odpustiti iz službe, ker sicer pretrga zavarovalnica pogodbo glede zavarovanja s podjetnikom. Delavec pa navzlic temu ni maral odjenjati in je šel pred sodišče, ki mu je priznalo $3,500 odskodninCj umazana zavarovalnic^, j_,a jala im. Tudi višje sfldi^e ie ag^ trdilo to razsodbo. Sedaj je pa vlo * žil delavec še drugo tožbo in sicer za odškodnino proti zavaroval nicilw ker ga je spravila ob kruh in delo« Sodišče mu je priznalo $800. Seveda se je prešerna zavarovalnica takoj pritožila na višje zvezno prizivno sodišče, a to je razsodbo prvega sodišča potrdilo in s tem je stvar končana; delaveo pa prejme vso zahtevano odškodnino. Opozarjamo vse slovenske delavce na ta slučaj, da bodo vedeli v slučaju potrebe, s kom imajo opravka ter da se ne bodo v slučaju poškodbe zadovoljili s kako neznatno svoto. MIHAEL WARDJAN, I. Tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott St., JOLIET, ILLINOIS. Iz delavskih krogov. Vsaki član, kateri ima svojo soprogo zavarovano je plačal skozi celo leto za $300, $2.25. In kakor se je določilo na zadnjem generalnem zborovanji, mora plačati vsaki ud 50c. Rezerve sklad in 50c za izvanredne stroške torai ako je član zavarovan za $500 in njegova soproga za $300, rezerva in izvanredni stroški skupai ga stane $6.24. 1 J Zavarovalnina za 1000 enkrat toliko, in nadalie Vam še naznanim, koliko je v kateri državi društev in sicer: 111. 10, Pa. 8, Minn. 6, Mont. 3 Mich. 3, Iowa 2, Ohio 2, Colo. 3, Wash, l," n' Y. 2, Ala- 1, Ark. 1, Kans. 1, Ind. 1. Skupaj 43 društev. Stevens Point, 10. marca. —Med unijskimi in neunijskimi delavci, ki so zaposleni po tukajšnjih papirnicah, je prišlo do pretepa in so jo nekateri prav občutno skupili. Grozil- so ei tudi z revolverji,a do streljanja ni prišlo. Norfolk, Va., 10. marca. — Razsodišče je razsodilo, da naj družba vzame 85 odstotkov štrajkarjev na delo, na drugih mestih pa naj ostanejo scabi. Štrajkujoči niso s zadovoljni in zahtevajo,da se vsprej-jne vse štrajkarje nazaj na delo. Družba poulične železnice je vspre* jela sklep maodlSČa iti izjavila, da se s štrajkarji ne bo več pogajalo kot z organizacijo marveč le kot t posamezniki. V meetu sta dva regimenta milice. T r e n t o n, N. Y. 10. marca. — Tukajšnja unija Vodnikov se poganja za to, da bi se ob nedeljah ne vršili pogrebi. Vsi pogrebniki so zato izvzemši enega. Boston, Mass., 11. marca. — Pred včerajšnjim so proglasile tukajšnje unije splošen štrajk vseh na-kladalcev in voznikov tovorov. Do zvečera se je uklonilo temu povelju 10.000 delavcev. St. Paul, Minn,, 11. marca. — Na Rockey Mountain oddelku Northern Pacific železnice je ustavljen vos tovorni promet. Premenjači in kolodvorski uslužbenci so šli na štrajk, ker je družba odpustila tri njihove tovariše brez vzroka iz službe, Chicago, 111., 12. marca.— Uslužbenci Chicago City Railway Co. so vložili prošnjo na Chicago Federation of Labor, da bi jih organizirala. Ravno tako so storili raz-kladalci tovorov, katerih je v Chi-cagi blizu 7ooo. 4o uslužcencev American Can Co. je šlo na štrajk. Doslej so imeli plačilo od komada in so zaslužili povprečno na dan po dva dolarja, sedaj pa jim hoče družba plačati na dan samo po $1.25. Zavarovalnice zoper nezgode. Dandanašnji delavec—zlasti še tovarniški in stavbinski—je izpostavljen med delom raznim nevarnostim, katerim 86 more yselej sam ubraniti. DrŽava je to uvidela in zato je poskrbela z raznimi predpisi zato, da so se napravile različne varnostne priprave, ki zmanjšujejo število nesreč; raz ven tega pa je tudi napravila podjetnike odgovorne za razna ponesreoenja delavoev po njihovih tovarnah, kar omogo&uje poškodovanim delavcem zahtevo odškodnine, Ako je delavec ponesre-. čil pri delu, ne da bi bil sam kaj pripomogel v tO ali da ni tega prištevati na račun njegove nemarnosti, ima pravico zahtevati odškod-tiind za poškodovanje. To pravno stališče je ravno še najbolj prisililo podjetiiifee/ d» upeljali varnostne naprave in p0sferWi tudi z vsenli drugimi pripomočki, da se žttiahj-šajo ponesrečenja. Nevarnosti po-nesrečenja za delavca stoji nasproti nevarnost za izplačevanje odškodnine delodajalca. Ker pa z vsemi varnostnimi napravami in z največjo pazljivostjo vendar ne dajo nesreče in nezgode popolnoma odpraviti in ker se dogajajo večkrat celo prav nepričakovano, — neka-terekrati le redko, a drugekrati tako pogosto, da bi podjetnika vedno izplačevanje odškodnine lahko uničilo,—je postala dolžnost izplačevanja odškodnine za podjetnika faktor, s katerim je moral začeti računati. Podjetniku je prišlo na um, da se mora zoper take nepričakova-nosti zavarovati in žato so nastale posebne zavarovalniške družbe, ki prevzemljejo riziko nezgod proti primernemu plačilu. Te zavarovalnice so podjetnikom jako dobro došle in zato so tudi naglo in dobro prospevale. Podjetniki, ki se zavarujejo zoper te nezgode, store to iz istih nagibov, kakor če se zavarujejo zoper požar, telesne poškodbe, smrt, itd. Zavarujejo se in zato pričakujejo, da bodo zavarovalnice storile prevzeto dolžnost, to je, da bodo iz- Povmitev tujega blaga. Oče Lalumiere,župnik cerkve sv. Gala v Milwaukee, Wis. je prejel pred nedavnim časom po pošti nek® pošiljatev, v katerej je bilo 620 dolarjev. Pošiljatvi bilo je priloženo pismo, v katerem je bilo brati, da je ta denar lastnina "Hartford Fire Insurance Co." Pisec je prosil župnika, naj izroči svoto dotičnidml-bi, O. Lalumiere- je fetoril tako in uradniki zavarovalne družbe Še dan-danes ne vedo, od kod je ta denar. Župnik je povedal le toliko, daje nekdo družbo za gorenj o svoto oško doval in ko je šel k spovedi, je bil opomnjen,da mora škodo popraviti, kar je tudi fiJorik Kar danes lahko storiš, tu* odlašaj na jutri. Meseca septembra 1. 1875. so imeli v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Brooklynu, N. Y. sv. misij on. Misijonar P. Weninger, ki je. bil sam navzoč, pripoveduje, da se je dogodil baš ob sklepu misijona ta le resnični dogodek. V dotičnej župniji je namreč iivel mož, ki že yeč let ni prejel av. zakramentov,, Njegova žena, dobra katoličanka,^ je prosila in mu prigovarjala, naj se udeleži misijona in opravi dobro spoved ali ker vse ni nič izdalo, mu je zažugala, da že zdaj ne gre k spovedi, mu še na smrtne j postelji ne bo poklicala mašnika. Mož se slednjič vda in obljubi, da poj de k spovedi. Ali ker mu ni zaupala, ga je spremila v cerkev in ga ni prej zapustila, dokler ni odšel mož v spovednico in se spovedal. Drugo jutro zgodaj je prejel sv. obhajilo in se potem podal na delo. Prisedši v tovarno, je rekel svojim tovarišem sodelavcem: "O, kako sem vesel danes. Čujte, šel sem k misijoim, se spovedal in opravil dobro spoved. Tako srečen nisem bil že zdavnaj." Jedno uro kasneje je bil mrlič—težko obložen elevator je padel nanj in ga usmrtil v trenotku. Kolika milost, da se je še o pravem času spovedal in rešil svojo dušo! Pa tudi koliko svarilo vsem, ki lah-komisljeno odkladajo spoved inpo-boljšanje! —Gospioa Alice Roosevelt, hčerka predsednikova je sedaj v Ha-vani. <1; •8 s « .1 2 3 4 5 « 7 8 S 10 11 12 IZKAZ MESEČNIH ASSESS. CELEGA LETA. razred meseci razlika assessmenta Število članov assesanih Skupaj plačali na te asses. Rezerve Fond. Izvan. stroški Skupaj $1000 $500 !000 500 1000 500 300 1000 500 !000 500 1°00 500 300 1000 500 300 1°00 500 300 1(300 500 500 300 500 300 10°0 500 300 Jan. 1, 1901 Feb. 1, 1901 Mar. 1, 1901 Apr. 1, 1901 Maj 1, 1901 Junij 1, 1901 Julij 1, 1901 Aug. 1, 1901 Sep. 1, 1901 Oct. 1, 1901 Nov. 1, 1901 Dec. 1, 1901 Na umerle U <• << Na umrle in rozove Na umerle it ti (< << Na umrle in Izv. str Na umerle 2179-107 2232-116 2303-122-1491 2380-128 2456-133 2529-169-1486 2623-196-1471 2706-217-1470 2767-224 2812-242-1479 2862-251-1498 2926-310-1513 $ 1,681.15 1,721.25 2,146.05 1,830.75 1,887.35 2,250.30 2,619.45 2,683.85 2,140.30 2,769.20 2,513.95 2,845.25 $1,249.50 $1,556.50 $ 1,681.15 1,721.25 2,146.05 1,830.75 3,136.95 2,250.30 2,619.45 2,683.85 2,140.30 2,769.20 4,070.45 2,845.25 $27,088.95 $1,249.50 $1,556.50 $29,894.95 T čle im i in sicer: i II razred << za $5oo po 25c na mesec celo leto $3.00 III d kr.it o srčno. Obtožile vseh »f^ 8mrtnih Srehov i" »jih števila, kav'"°r8!3ihrz,iaI P0Prid-nem izpraSeva. n3u vesti in ka- kor se sam čuti* . k»vef Bo- gom. Kdor le en s^rten za- molči, bodi si v mislih, željah, be-fledah ali delih, tega spove.. J« neveljavna in nima pričakovati gčanja pri Bogu. Kakšno ^ spoveu pravijo torej oni, ki si nič ne pri-w spomniti se grehov, takoj zadev.-., ,, ^rfcev planejo v spove-pri vstopu > Je tega, kar jim dnico in se obt,,^ _ ^ v trenutku na hujegresipomk ^ menoma, oocu si « režljivostinespovedokacegasmr_ nega greha. Sramujejo se, razodeti rane svojega srca ^^ niku; obtožijo bc pač imahhjp* hov, zamoloe pa velike in smitne greho, zamolče krivičnost škodo-željnost, nečistost, zapeljevanje nedolžnosti, nebrižnost za vzdrževanje družine itd. Neumneži! Ali bo ozdravel bolnik, ki se sramuje pokazati zdravniku svojo rano? Spovej se svojih grehov odkritosrčno in 2. skesano. Brez kesanja ni odpuščanja. Že naš Izveličar, do- j kler je hodil po zemlji, je odpuščal grehe le onim, ki so se jih kesali. To kesanje pa mora izvirati iz čezna-tornih nagibov, iz ljubezni do Boga in studa nad grehom,mora prihajati iz srca in pretresati dušo človekovo. Biti mora podobno kesanju Petrovemu, ki je takoj pri spoznanji svojega greha šel ven in bridko jokal, ali kesanju Marije Magdalene,ki se je do smrti ojstro pokorila za grehe svojega življenja.—Da boš lože obudil pravo kesanje nad svojimi grehi, premisli: Kdo je ta, ki si ga z grehom razžalil? Kdo si ti, ki si se drznil, ga razžaliti? in kaj te čaka, če ga ne boš nehal žaliti? Da pa zadostiš svoji Velikonočni dolžnosti, moraš tudi vredno prejeti zakrament sv. Rešnjega Telesa. Zatorej pristopi k sv. obhajilu 1. z živo vero. Obudi v svojem srcu trdno, neomaliljivo vero, da v sv. liostiji je Jezus Kristus resnično in bistveno pričujoč kot Bog in človek, z dušo in telesom, s krvjo iu mesom, kakor on sam zagotavlja, rekoč: "Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj". Približaj se je k mizi Gospodovi 2. s svetim strahom. Kajti tisti, ki ga hočeš prejeti je najsvetejši, pravični Bog, pred katerim trepečejo angeli in vsi nebeški du ho vi. Vedi, da trume angelov obdajajo prestol Gospodov v svetišču ta-brtiakeljna, da kerubini in serafini zakrivajo svoj obraz pred njim in s sveto grozo brez prenehljaja molijo Svet, svet, svet Gospod Bog vojskinih trumi Spoznaj svojo ue-vrednost in revščino in ponavljaj ponižno za mašnikom besede: "Gospod, jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša." Sv.iobhajilo prejmi 3. z 1 j u b e z n i j o in hrepenenjem. Jezus nas je tako neskončno ljubil, dal je vse za nas, dal samega sebe v smrt, a predno je umrl, hotel ji še več storiti, dal nam je samega sebe v hrano. Od-zovise-, kristjan, tolikej ljubezni in odkrij Zveličarju svoje src? v najsvetejšem trenotku, ob prejemu sv. obhajila! za kratek čas, morda pa tudi za zmerom. Mrtvaško tiho je poslušala množica in ko so se zaslišale zadnje besede z njegovih ust, je obšlo nekaj čudnega vso kolosalno množico in solze so padale za solzo. Potem so ga nesli ven—dvanajst krepkih mož ven na solčni dan skozi klečečo množico. Na velikem Piazza pred cerkvijo sv. Petra je padla na kolena tudi vsa ogromna množica, ki ga je tam pričakovala. Ganjen je gledal Nadpastir na svoje ljudstvo, dvignil se je na svojem sedežu in blagoslavljal nadasno in levo; njegov obraz pa je zažarel, kakor kakega angela. Konečno so ga odnesli izpred oči njegovih ver nih in ti so se skonili in jokali." Tako je poročal—ne kak veren katoličan, ne kak navdušen časnikar ampak—amerikanski protestant, Protestant o Leonu XIII. V minulem tednu se je mnogo pisalo o sv. očetu Leonu XIII. Brezbožno iu židovsko časopisje, ki seveda ni smelo prezreti te prilike, je pisalo po svoje ter porabilo zopet zastarane fraze o papeževi ostarelo-ati, duševnemu pešanju i. t. d., kar je baš spočela njih krščanstvu sovražna glava. Nekako dobrodejno pa upliva dandanašnji, če se sliši v na-sprotniškem taboru govoriti pravičnega moža resnico o taki stvari, ki mu ni posebno pri srcu. Milijonar John Wanamaker, veletržec z obleko v Philadelphiji in bivši generalni poštni ravnatelj v Združenih drža-vah pod predsednikom Benjaminom Harrison, ki je goreč protestant, se je tudi udeležil te slavnosti v Rimu in o tem je kabljal nekemu časopisu v Philadelpliijo tako-le: "Nepopisljiv in nepozaben je prizor, ko se je pokazal sivolasi naddu-hovnik svojim otrokom iz vseh delov sveta in ko bo ga ti pozdravljali s tisočerimi glasovi: Eviva il Papa Re! Prav vsiy ki so stali ta dan pod sv. Petra kupelo, niso čutili navdušenja v svoji duši, katero je napolnjevalo ljudsko množico. Vendar pa naj je bil gledalec katerekoli vere si bodi, vendar se ni mogel ustavljati č-utstvu, da zasluži vzvišeni značaj in brezmadežno in plemenito življenje moža, ki je stegoval blagoslav-ljaje svoje roke največjega spoštovanja. Dve uri in štirideset minut je vzbujala njegova častita postava pozornost ogromne množice. Svečano petje in krasna godba je opojno napolnjevala slavnostno ozračje. Potem pa je govoril k svojemu ljudstvu. Med popolno tišino, v kateri je vsako uho najpasljivejše prisluš-kavalo, se je začul čisti in razločni glas Leona XIII. Bilo je njegovo glovo,—ganljiv '»Z Bogom"—morda 'Čevlje sodi naj kopitar!' Ta teden smo dobili v roke drugo letošnjo številko "Ljubljanskega Zvona", v kateri nam amerikanskim Slovencem popolnoma nepoznani Zmago Valjavec končuje svoj spis: "Slovenci v Ameriki." Spisu se pozna na vsaki strani in na vsaki vrsti, da ga je pisal "greenhorn" v polnem pomenu besede, to je Človek, ki ne pozna Amerike, ne ameriškega življenja, še manj pa življenja ameriških Slovencev. Po-izvedeli smo, da Zmago Valjavec je domišljav m ladeneč, ki je komaj pred jednim letom prišel v Združene države in ni bil v Ameriki nikjer drugej kakor pri Fr. Sakeerju v New-York-u in par tednov v Clevc-landu. Kaj more tak "greenhorn" povedati o ameriških Slovencih, si lahko mislite, ameriški Slovenci! Smejati bi se morali na vse grlo, ko bi vam ponatisnili ta Članek, a. ker naš list ni le za zabavo, hocemO Vft« in naše. evropske naročnike obvestiti le o glavnih budalostih v trobilu slovenske inteligence na Kranjskem. Zmagi Valjavec je "Amerika pribežališče nezadovolj-nežev in nesrečnikov, sre-č olo v c e v, p r o p a 1 ic, ubo j ic itd.--—" mož nesrečnež gotovo vatle po sebi meri. Da je pisal to v angleščini (fra*»i»-«K>»«l» nt ztuv*enj bi ga gotovo linčali Amferi,kanci. Ignorant ima pa srečo, kakor otrok ali norec in mi mu le svetujemo, naj jo hitro odkuri iz New-Yorka domu k materi, če ne se mu bo slabo godilo. Delati pa le mora v New-Yorku, da telo in dušo skupaj ohrani,, vendar se pritožuje, da "dnevni delavni čas je daljši v Ameriki, kakor v Evropi"—pač pri gospodu Fr. Sakser ju, ne pa pri amerikanskih delodajalcih. Ko bi g. Zmago količkaj poznal amerikanske razmere, bi vedel, da so si delavske unije priborile vsepovsodi osem ali devet umi delavni dan. Tega pa seve "greenhorn" ne ve. Pisati pa le hoče o Ameriki in pravi: "Soboto popoludne je postavni praznik (le v nekaterih državah)—radi bi vedeli, v katerih, g. Zmago?— "Cerkvenih praznikov nimamo" —piše Zmago Valjavec. Brezverci in odpadniki jih seveda nimate, a katoličani jih imamo, tudi slovenski katoličani jih imamo in spolnujemo, če jih vi še tolikrat tajite, brezverci in odpadniki! Tudi svoje cerkve mi vzdržujemo in plačujemo za nje, če se vi še toliko repenčite in protivite. Grozno se tudi motite trdeč, da amerikanizem je identičen z brez-verstvom. Američan je veren in spolnuje svoje verske dolžnosti in zaničuje vsacega odpadnika in brezverca, • in če imate poguma dovelj povedati, da ste odpadnik, renegat, vas bo takoj spodil iz službe. \ O Slovencih bivajočih v Združenih državah je sestavil neko statistiko, od katere pa ne vemo, kod. jo je vzel, ker je neistinita in izmišljena od začetka do konca, čudimo se le njegovi smelosti, s katero je postavil številke na popir. Brea-krajno predrznost pa je pokazal s tem, da je iskal informacij za svoj spis "Slovenci v Ameriki",—kakor sam trdi—pri g. Ijfr. Sakser ju in nekaterih Čehih in Poljakih. Frank Sakser ne iivi med ameriškimi Slo-venoi in mi nikdar živel med njimi, torej ne pozna in ne more poznati življenja ameriških Slovencev. Ko- liko pa vedo čehi in Poljaki o nas, si lahko mislite. Isto tako ne moremo razumeti, kako se drzne ta ignorant soditi o naših šolah, javnih in zasebnih, ko vendar revše nobene od znotraj videl ni. O zasebnih šolah—tu misli naše farne katoliške šole—trdi, da so nepraktične in gojijo proti amerikanski duh ... o, si tacuisses!--- O večjih slovenskih naselbinah poroča tako-le: "Clevelandski Slovenci stanujejo skoraj vsi v eni ulici, ka-tere ne moremo imenovati lepe . . . Vsak slovenski rudar v Calumetu je posestnik krasne hiše---Življenje jolietskih Slovencev je isto, kakor na Slovenskem---Slovenska naselbina v Pueblo šteje 1000 (!!) oseb, vobče žive bolje nego na Slovenskem.— — —O "Am. SI." piavi le toliko, da mu je namen ohraniti ljudem (!!) vero in narodnost. Ali to se mu zdi neumno, zato "je postala potreba novega li sta, ki naj bi vodil amerikanske Slovence po amerikanskem neodvisnem potu." Kaka je ta "amerikanska neodvisna pot" se še ni določilo v preperelih možganih Valjavčevih, pač pa so mu jo pokazali amerikanski Slovenci s tem, da so mu dali brco, od katere ne bo nikdar okreval.---"Glasu Naroda" poje velik slavospev, Fr Sakser mu je "požrtvovalen, vzoren rodoljub", najbrž zato, ker zasluži vsako leto več tisoč dolarjev s tem, da skazuje revnim slovenskim delavcem veliko dobroto s pošiljanjem njihovega denarja v staro domovino Sploh je cel spis reklama za Fr Sakserja denarno podjetje in prav cena reklama. Pri nas se za take oglase plačuje, mej tem ko je g Zmago najbrž prejel od "Zvona" še honorar, katerega niti gicsfei* prav iz srca privoščimo. Le tako naprej, Zmago 1 Napredna inteligenca na Slovenskem vam utegne v svoji pri-prostosti vrjeti, a da pišete tako v kakem amerikanskem slovenskem listu, bi vas imel vsak slovensk delavec za bedaka. V "Zvonu" ste varni; ta list je, hvala Bogu! malo znan v Ameriki, vse tukajšnje naročnike lahko sešteje na prste jedne roke. Vam pa povemo na uho, da ste se grozovito osmešili pred am.erl-kanskimi Slovostei in "Lj. Žvon" je zopet za jedno blamažo bogateji. pers pa je odgovoril: "Ne, hrabrim ljudem ne storimo nikdar ničesar žalega!" Pobral jim je orožje in naboje, potem pa jih je spustil nazaj v angleški tabor." "Manchester Guardian" pristavlja še k temu: "Tako se je vedel v boju in po boju mož, katerega smo usmrtili zaradi grozodejstev." Temu menda ni treba ničesar pristavljati? Naselniški zakon. Morilci Burov. Pred nekaterimi tedni so ustrelili Angleži v južni Afriki burskega zapovednika Scheepersa. Vjeli so ga, ko je ležal ranjen v bolnici in torej ni mogel bežati niti se braniti. Postavili so ga pred sodišče. Obdolžili so ga grozovitosti. On je namreč dal ustreliti tri Kafre, ki so ga Angležem izdajali. To je zadostovalo in sodišče ga je obsodilo na smrt. Po vsem svetu pa je ta obsodba vzbudila silno senzacijo in vlagali so se protesti. Znano je, da je stavil v kongresu Združenih držav eden poslancev resolucijo, s katero se je poživljalo predsednika, da naj takoj intervenira pri angleški vladi, da naj pusti Scheepersu življenje. Slično se je počenjalo' tudi drugod. Ker se je pa angleška vlada radi tega bala kakih homatij, je pospešila izvršitev smrtne obsodbe. Kakor se sedaj poroča, so ustrelili angleški rablji Scheepersa še ko je bil bolan. V mosilniei so ga prinesli bolniški strežaji na morišče pred puškine cevi Kaj takega še ne pomni človeška zgodovina. Kakor rečeno, Scheepers je bil obsojen v smrt zaradi grozodejstev. Ugledni angleški list "Manchester Guardian" pa sedaj prinaša to-le vest i* Seheespersovega vojevanja in postopanja: "Pri spopadu z Scheepersovim oddelkom so bili eri poročnik, en seržant in 21 vojakov popolnoma odrezani in ločeni od ostale angleške čete. Boj se je nadaljeval do večera in Angleži se niso hoteli podati, ker so bili prepričani, da jih bodo BurLtako ali tako postrelili in so sklenili se braniti do smrti. Drugi dan se je boj še nadaljeval in Angleži so se borili obupno hrabro. Padla sta poročnik in seržant in skoro polovioa vojakov. Ostali so se vendar konečno podali. Prišel je do njih Scheepers, mlad, visokorasel, sim patičen mož. "Ali nas boste ustrelili?"—so vprašali Angleži. Schee' Kongresni odsek za naseljevanje je sklenil enoglasno, da bo predlagal, da se naj vsprejme nova predloga glede naselniškega zako na. V načrtu za ta zakon so zapo padena vsa dosedanja določila glede naseljencev, k temu je pa še podaljšan rok za vrnitev onih naseljencev, ki bi potrebovali državne podpore v teku petih let. V načrtu je tudi povišan davek za naseljence iz enega dolarja na dolar in pol. Seveda bo ta predloga v kongresu vsprejeta in s tem postane zakon. Dasiravno se nam zdi neprimerno, da se je povišal davek za pol dolarja in so se tako povečali, —čeprav le neznatno,—stroški za novo-došle naseljence, ki tako ne raz polagajo s prebogatimi sredstvi, vendar smo z celim načrtom prav zelo zadovoljni. Saj je znano, kolik krik so zagnali nekateri omejeni zagrizenci po nesrečnem zločinu Czolgosza zoper vse naseljence. Sovraštvo se je tako umetno razpiha-valo, da se je bilo bati najstrožjih odredeb od strani letošnjega kongresa. Kakor pa kaže načrt zakona, niso prodrle razpaljene strasti, marveč je zmagal zdrav, hladno ra čunjajoč razum. Zdravi, pridni in podjethl tiflaeijeaci so vedno dobrodošli in ZdruŽetiihi državam bi bilo v največjo škodo, če bi začele odganjati tak element od sebe. Ona struja, ki deluje z vsemi močmi za utesnitev naseljevanja sicer tega ne uvideva, ali da ni prodrla v kongresu s svojimi načrti, to pa le potrjuje, da je ta struja silno maloštevilna in da nima tako velikega upliva, da bi zamogla napraviti naseljevanju kako škodo. Tako popolnoma iz vse nevarnosti pa vendar še nismo iflede utesnitve naseljevanja. Mogoče je namreč, da se vsprejme k načrtu še ena točka in sicer ona, ki bi zahtevala od vsakega novodošlega naseljenca gotovo stopinjo omike. To še pravi; vsi novodošleri bi morali ob prihodu delati nekak izpit, pri katerem bi morali pokazati, da znajo citati, pi-saiti in računati. Kdor bi tega ne mogel pokazati, tega bi vrnili. Za to točko se posebno trudi "■Immigration Restriction League" r Bostonu. Kar odkrito so izpovedali ti ljudje, da je ta točka naperjena zoper Slovane in zoper Italijane iz južne Italije. S tem hočejo tudi pridobiti Nemce in Škandinavee, katerim se- laskajo, da imajo doma iz-borne sole, da so omikani in pro-svitljeni, da se torej izseljencem njihovega naroda ne bi bilo treba bati te skušnje. Kakor pa je to za prizadete laskavo, jih vendar ni zamoglo pridobiti. Nemci in Škandinavci so izjavili, da bi bili njihovi izseljenci po tej točki silno prizadeti in da bodo odločno delovali na to, da se ta točka nikakor ne pridene k zakonu. Kakor je za Slovane razžaljiva trditev, da so neomikani in. torej element, zoper katerega se je treba zavarovati s zakoni, tako. je zopet laskavo priznanje Nemcev in Škan-dinaveev "samih, namreč priznanje, da bi se njih naseljencem pri tem izpitu slabo godilo. Torej, ni med njihovimi in našimi prav nikakega razločka? Nemci ga sicer povsod silno radi povdarjajo ali tukaj bi imeli to priliko dokazati. Z vsemi silami agitirajo za to, da naj se deluje zoper vsprejetje omenjene točke. Nam se zdi to nepotrebno. Saj je vendar naperjena točka samo zoper Slovane, Italijane in druge take barbare. Verjetno je, da se ta točka ne vsprejme,—ne zato, ker protestirajo Nemci in Škandinavei,—marveč zato, ker so za gotove službe, za gotova dela oni naseljenci, ki ne znajo ne pisati in ne citati najsposobnejši. Kapitalisti to najbolje vedo in zato se ni bati, da bi se predloga na to razširila. Nekaj pa nas na tej zadevi le veseli in to je: da so bili vsi oni, ki razkričavajo svetu Slovane za barbare, prisiljeni priznati, da niso v celoti prav" nič drugačni in da je vse tozadevno njihovo bahanje samo žabje napenjanje v znani bajki. Trije bur ski odposlanci so dospeli pred enim tednom v I1«6* York. Španski kralj Alfonz 13. b" star 17. maja 16. let. Ta dan ho prevzel kraljestvo. Za Indijanceje izdala zvezna vlada, v zadnjih 30. letih $240,000 000. Sedaj jih je 180.000. Nemški princ H e n r i k s® je vozil devet dnij skozi 13 drŽav-Prevozil je 4,358 milj. V Jeruzalemu so židje sedali veliko bolnico. Te dni so J° slovesno odprli in ji dali ime"§are Zedek". Ruski milijonar Solodo?' nikov je zapustil 10 milijonov ruh" ljev, da se vzgradi mnogo cenenih stanovanj za delavce. \ Petrograd ima 1,267,00° prebivalcev, Moskva 988,000, Varšava 614,000 in Odesa 402,000. so štiri največja ruska mesta. V Carigradu so začeli z°" pet zapirati vse odličnejše Turk®' Sultan se boji zopet zarote in se hoc® na ta način zavarovati. VSan F r a no i s c u so zažgati kitajski del mesta, ker j«1 sicer drugače nemogoče da del ©®' sta spraviti pod zdravstveno trolo.. Francoz V a u t i e r-D u f o alr ki je iznašel aparat za fotografira"' je na daljavo, je fotografira! te d"' na daljavo osem milj nekega Sl*>' veka še precej razločno. Zadnja povoden j je napi'a; vila škode samo po gorenjem dela Fenasylvanije nad pet milijonov &0' larjev, 18.000 ljudi je moralo bež»{1 iz svojih stanovanj. V Berolinu je stal te dn1 pred sodiščem zdravnik dr. Duehrssen zaradi ponesrečene °?e' racije. Državni pravdnik je pre<*' lagal zanj 300 mark globe ga je sodišče oprostilo. ve ind»f Edvard Beau pre v tani je menda sedaj največji velik®11 na svetu. Star je 21 let in je vi 7 čevljev in 10 palcev- Tehta flok 3 pošiljatev, v katerej je bilo 620 dolarjev. Pošiljatvi bilo je priloženo; pismo, v katerem je bilo brati, da je ta denar lastnina "Hartford Fire Insurance Co." Piseo je prosil župnika, naj izroči svoto dotičnidr»|-bi, 0- Lalumiere je fetoril tako in uradniki zavarovalne družbe še dandanes ne vedo, od kod je ta denar. Župnik je povedal le toliko, da je nekdo družbo za gorenjo svoto oikc doval in ko je šel k spovedi, je bil opomnjen,da mora škodo popraviti, kar je tudi Morij, Zavarovalnice zoper nezgode. Dandanašnji delavec—zlasti še tovarniški in stavbinski—je izpostavljen med delom raznim nevarnostim, katerim se ne sore yselej sam ubraniti. Država je to uvidela in zato je poskrbela z raznimi predpisi zato, da so se napravile različne varnostne priprave, ki zmanjšujejo število nesreč; razven tega pa je tudi napravila podjetnike odgovorne za razna ponesrečenja delavcev po njihovih tovarnah, kar omogoSuje poškodovanim delavcem zahtevo odškodnine. Ako je delavec ponesre-. čil pri delu, ne da bi bil sam kaj pripomogel v to ali da ni tega prištevati na račun tljegove nemarnosti, ima pravico zahtevati odškodnin«) za poškodovanje. To pravno stališče, je ravno še najbolj prisililo podjetij da so upeljali varnostne naprave in f?6cr Day CHICAGO TELEPHONE COMPANY AMERIKANSKI SLOVENEC. MAR. H, 1902. Nuestra Senora de Guadalupe. (Po škofu N. C. Mat« v Donverju.) Konec. Vendar je izmed vseh dokazov resničnega Marijinega prikazovanja največji in najbolj očiten prekrasna slika na plašču Jaana Diego, katera se je ohranila še do današnjega dne neizpremenjena. Ta slika je živ ču dež. Večkrat in že ob najrazličnejših časih so izjavili pod prisego razni slikanja vešči ljudje, daje slika nastala na nadnaraven način in da je tudi njena ohranitev čudežna. Dr. D. Frančišek Silas, prokura-tor za to zadevo, je uvedel 13. marca 1666 posebno preiskavo zaradi te slike, kateri je prisostvoval tudi podkralj Marquis de Mancera. Omenjenega dne se je zbralo v cerkvi, kjer visi čudodelna podoba poleg dostojanstvenikov še sedem slikarjev, ki so sliko natančno pregledali in izpovedali o njej pod prisego. Med deseto in enajsto uro so sliko sneli s stene in jo položili na mizo. Pregledali so jo natanč nejse, kakor tudi blago, na katero je naslikana. To je namreč spleteno iz niti palmovih vej in sicer tako na debelo in surovo, da se zamore skozi gledati po cerkvi. Ko so torej ti slikarji vse to pregledali, so izdali skupno to-le strokovno spričevalo: "Da .je—človeško povedano— nemogoče ustvariti na tako okorno in nepripravno blago tako čisto in umetniško izvršeno sliko, da je slika na sebi že tako umetna, kakor je sploh slikar ne more naslikati in da je sploh nemogoče ta slika delo človeških rok in da izhaja edino le od Boga." S tem so priznali pod prisego, da je slika Naše Ljube Gospe iz Guadalupe nadnaravno delo, katerega je pripisovati samo Bogu. Druga točka, ki dokazuje čudodelno naravo te slike, je ta, da se je tako dolgo ohranila. 368 let že namreč slika klubuje škodljivim uplivom z solitorjem napolnjenega ozračja mehikanske doline. Znana resnica je namreč, da ne vzdrže dolgo v tem ozračju druge oljnate slike in se kmalu pokvarijo. Slika Naše Ljube Gospe pa visi že 116 let nepokrita in nezavarovana, kakor jo vidimo dandanašnji. Pred njo gori ves čas 60 svetil j k. Neka posebnost slike naše Ljube Gospe de Guadalupe obstoja tudi v tem, da jo slikana po vseh štirih načinih sedaj v navadi stoječega slikanja. Glava in roke so slikane z oljnatimi barvami, obleka, angelj in sliko obdajajoči oblaki je z vodenimi barvami in ozadje al fresco slikano. Vsi ti štirje načini slikanja bo tako različni in drug drugemu nasprotni, da zahteva vsak za se drugače preparirana tla. Najjasnejši dokaz resničnega prikazovanja Matere Božje je tudi splošno spreobrnenje meksikan-skega rodu h katoliški vori. Zgodovinsko je namreč dokazano, da te jih je v letih od 1520 do 1631 iz-preobmi^ samo 1,200.000 domačinov, v naslednjih desetih letih pa jih je stopilo v katoliško vero 10,500.000 nevernikov. Največja ovira za spreobračanja Indijancev h katoličanstvu je bilo mnogožen-stvo. In Bancroft pi Se o tem y do vini Mexike V dtišeteiri 2YCzku kronali Našo Ljubo Gospo. To se je zgodilo 12. oktobra. Udeležilo se je te slovesnosti 40 nadškofov in škofov ter na stotine nižje duhovščine, vernega naroda pa je bilo na tisoče. Nekateri so jih našteli do 50,000. Te slavnosti pa niso praznovali samo v Guadalupe, ampak tudi po vseh drugih mestih, trgih in vaseh, skratka: po vsej deželi. To je bil največji naroden praznik Meksi-kaucev. Ko so položili krono na glavo, so zvonili zvonovi po vsej deželi. V baziliki sami je bil ta prizor nepopisljiv. Ljudstvo, kije' bilo nagnjeteno v prostorni cerkvi, je bilo tako ganjeno in navdušeno, da ni zamoglo prejenjati s kričanjem, ko se je izvršilo to slovesno dejanje. Krona, s katero so omenjenega dne kronali Našo Ljubo Gospo v Guadalupe je najdražja in najlepša na svetu. Narejena je iz zlata, srebra in dragih kamenov. Krona je darilo vernih Mekslkancev. V zelo kratkem času so zbrale meksikanske žene in dekleta tisoč dragih kamenov najrazličnejše oarve in velikosti. Najslavnejši zlatar na svetu, Edgar Morgan v Parizu, je delal krono dve leti. Alegorijske podobe predstavljajo cerkev v Meksiki. Delo na kroni je vredno 30 tisoč dolarjev, materijal pa $80,000. Tako umetniške zlatnine ni na celem svetu. To je zopet najlepši dokaz o resničnosti Marijine prikazni. Zakaj? No, ali naj bi Meksikanci darovali nad milijon dolarjev za sleparstvo? Ali naj bi meksikansko ženstvo žrtvovalo svoje bisere, da bi se ta sleparija kronala? O, če bi Meksikanci ne bili prepričani o resničnosti tega prikazovanja, bi se tudi s silo uprli takemu počenjanju in to tako gotovo, kakor bodo tudi do skrajnosti branili sedaj svojo Ljubo Gospo iz Guadalupe. R. c. BERTNIK S Varuj se 9 O zimskega kašlja in prehlada! O X Ako se ne varuješ, si lahko o 9 nalezeš nevarne bolezni. X L.B. BERTNIK. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. S. HONET, 206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdel]u]em najfinejše moške obleke od $15 do $28. Sttkno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago. Slovenci, obiščite me pogostokrat. stran 403: "V letu 1531 se je dogo dilo nekaj, kar je največ pripomoglo za odpravo tega zla; to je bila prikazen Naše Ljube Gospe v Guadalupe." Že eamo pogled na ubožen indijanski plašč naslikano podobo Matere Božje v obliki uboge aztežke Indijanke, je ganil tako zelo vse uboge Indijance, da so se kmalu odrekli mnogoženstvu in so začeli krščansko živeti. Devica iz Guadalupe pa ima še drug spominek, ki ravno tako zgovorno priža o čudovitem prikazovanju? to je- kolegijatna cerkev na podnožju griča. To hišo božjo so nedavno prenovili in prezidali in sicer je to delo izvršil opat don Antonio Plancarte z Labastide, ki je uporabil za olepšavo skoro milijon dolarjev. On je žrtvoval poleg obilih rado voljnih prispevkov, ki so jih pošiljali, tudi vse svoje premoženje. Velikanska zgradba je bila končana 1895 in takrat so tudi slovesno VINA NAPRODAJ samo na debelo, najmanj 25-50 gal. Belo vino po 65c, črno 45c gal. Tropinovec in drožnik po 11 dol. za 4 ga Ione s posodo vred. (Po Ohio, Illinois in Pennsylvanijo plačam sam vožne stroške. V druge države po dogovoru. Pošiljam le proti predplačilu. Naročila je poslati na: MATIJA GR1XL, 1548 St. Clair St., Cleveland, O. MARTIN G0L0BITSH 718 Vermont St. SAN FRANCISCO CAL. Prodajam izvrstna kaliforniska vina in whiskey. Staro črno vino po 50 in 60 cts. gl. Belo vino od 00 do 70 cts. gl. s posodo vred, Whisky ali Brandy po$2.50 do $3 .gl. s posodo vued. e poslati z naročnino. Severov Balzam __za pluča___ je gotovo zdravilo zoper kašelj prehlad in plučne bolezni. Pomiri vse nepravilnosti in vžga-nja ter pusti organe v zdravem in naravnem stanu. Cena 25 50c. Ako trpiš na katerikoli bo-lonzi revmatizma, neuralgije ali v kosteh in glidih itd. Severovo St. Gotbard Olje ? gotovo in hitro ozdravi. I W. F. SEVERA, t Izdelovalec zdravil § Cedar Rapids, Iowa. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. 405 Cass St, nadstr. JOLIET, ILLS. Josip Zelnikar, Cor. Ruby & Broadway Sts. JOLIET, ILLINOIS, priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in najboljše pivo ln druge pijače. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami. Josip Birkey, 209 Plalnfield Ave. Joliet, 111. SLovencem v Jolietu se priporoča in okolici v ♦o kopanje vodnjakov, o* ANA VOG-RIN, izučena babica, 603 N. Bluff St., JOLIET, ILL. z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od sla vnoznan i h zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja, se priporoča tu-kajšnim Slovenkam. JOHNJ.WELLNITZ ODVETNIK. Govori se nemški in poljski. Snite 40icic^ttti"2a4riwi,,,£' Joliet, m. JOHN KOŠIČEK, 564 S. Centre Ave., Chicago, HI. priporoča Slovencem svoj 1. aprila 19$ -otvorjeni- novi saloon, kjer točim najboljše pijače. Tom potom naznanjam slov. občinstu, da sem prodal svoj saloon na 122 Chicago cesti a sem prekupil dobroznane saloonske prostore poleg Stu-kel in (iraylieckove mesiiice na Indiana cesti. Tn hodom točil okusno Porterjevo pivo, izvrstna domača in tujezemska vina i najboljše wkiske ter tržil unijske smodke. Sveži Lunch bode vedno no razpolago. V obilen obisk vabi, ANTON GRAYHECK. UR VELIKA CENA PO NIŽJIH CENAH, KAKOR KEDAJ POPREJ! RAZPRODAJA Nesmisel je, Se nadalje._pstati brez « Naša hiša je najstarejša v tuj stroki in danes ponudimo bralcem "Amerik. Slevenca" sledeSo IzVlihredno prodajo ur po Cenah, ki ugodijo vsakomur in katere konkurirajo vsakej in vsem konkurenta. Z vsako t e h ur damo lepo Dickens verižico za gospode ln lorguet verižico za gospo, 50 Inchev dolgo St. 1 14k nlftt.il'Alin 7 lil tli Močno krovalo, navljal- i piutuuuu umu. nlk v drittlu MoSkeftU ženske velikosti. Enaka uri za $25 iz solidnega zlata, lepih kamenčkov, regulirana iu uravnana. Prve vrsto ura, advertlzlrana po 3.50, 3.75 in 5.50. GARANTIRANA 30 LET. Naša cena $2.98 Št. 2 14k dvakrat platirano zlato. "^gJS; jivlnik v držalu, moške ali ženske velikosti, enaka uri za 40.00 iz solidnega zlata. Pravo amerikansko kolesje, elegantno gravirana, uzor ur, advert, po 4.49, 4,75, 4.95, 5.50. Garancije 20 1. Naša cena $3.98 Št. 3 Uk dvakrat platirano zlato. ko. Lepo pokrovj«, lepa ura s praktičnim navijanjem. Za moške in ženske. Enaka uri za 45.00. Pravo amerikansko kolesje. Pravočasna. Po6.50, 7.25, 8.50. GARANT. 20 LET. Naša cena $5.25 Št. 4 14k dvakrat platirano zlato. ko, opremljena z Peru dijamantl, rflbini itd. Prava lepota! Enaka uri za 50.00 iz čistega zlata. Kolesje kot pri St. 3. Advertizirane so po 6.75, 8.00 in 9.25. GARANT. 2C let. Naša cena 5.75 Št. 5 14k pristno mešano zlato. Elegantno gm- , ,,,,,, Tirana, dvojni pokrov, moška ali ženska velikost. Ne izgubi barve tor jo enaka uri za 60.00. Pravo amerikansko kolesje. Visoko cenjena ura. Kaže čas natančno. Prodajajo jih drugod po 7.25, 8.50 lu 9.50. GARANTIRANA 25 LET. Naša cena 6.25 Št. 6 Uk pristno mešano zlato. S^tudt lano. Navljalnlk v držaju. MoSka ali ženska. 2 pokrova iz posebno težkega zlata. Dovelj za vso življenje. Amerikansko kolesje novejših iznajdb. Enaka url za 100 dolarjev. Ni boljše ure na svetu. Drugod po 18, 20 do 25 dol. GARANT. 2o LET. Naša cena $9.99 Št. 7 Pristna nikelnasta ura. Moška ali ženska ura. Trpežna se ne obdrgne. Amerik, kolesje. Regulirana iu navita. Lepa in dobra ura za majhen denar. Naša cena moški url $1.98, ženski $2.98. Št S Ttnhrn nnerahrAnn moška ali ženska ura. Jedina O I. O woora posreurena ftdvertlzlrana pava posrebr-nena ura. Navijalnik v držalu. Se ne obdrgne. Imitacije po 5.25, 5.7o 6.50. Garantirana za vseloj. Naša cena $4.50 Št. 9 Solidnega srebra ali pa gladka. Dva pokrova. Iz težkega srebra, pristno amerikansko kolesovje, opremljena z kamenčki in vsemi modernimi napravami. To je ena naših najboljših ponudb. Drugod stanejo ponajveč 9.00, 10.00, 12.50. Naša cena $6.99 Št. 10 Koledarska ura samo V velikosti za moške, Kaže dneve, tedne in lunine lzpremlne. Pokrov črn iz oxidlrauega jekla. Ta ura je vsakemu do- . . „._ ....„._ ----- ----------------velj za vse življenje. Kaže vedno pravi čas. Kolesovje je zelo trpežno. RANA 25 LET. Naša cena 6.25 stane drugod 10.80, 12.50, 15.50. Naša cena samo $7.80 Mi prodajamo samo pristno blago z polnim jamčenjem za Isto. Bl igo tudi zamenjamo ali pa vrnemo denar, ako blago kupcu ni v zadovoljstvo. VSE URE POŠILJAMO C. O. D. s pravico do prealedatija blaga (plačaš kadar prejmeš), v tem slučaju plačaš tudi,,ks- . , , ;-n——------ presne stroške. Ako ti blago no vgaja, je lahko vrneš na naše stroške. ZASTONJ lin uo- 2iček dobi vsakdo, ki pošlje denar z naročilom, na kar plačamo mi tudi vse stroške ali vrnemo v rekomandiranem pismu, KAKO NAROČITI: nara po polen naslov, Imenuj številko ln ceno uro, navedi moško ali žensko uro ln zadnjo ekspresno postajo. ----- Kjer ni postaje, naj pošlje denar v rekomandiranem pismu all pa Money Order, ua kar pošljemo nož ln uro. 7. A SnrOTVT T? Tnvro TTT? O kakorgno Si izbereš izmoj zgoraj navedenih, ako jih kupiš in prodaš 6. N. pr. če kupiš šest *-»■»• fcJ J- «J . XJA> KJ u IbVJ ur št. 3 dobiš št. 3 zastonj. NIKAR ne kupi uro drugod, si prihraniš uovco ln titnosti. KlKr ATLAS JEWELRY CO., 33 Metropolitan Block, CHICAGO, ILL. Frank Rogel Saloon ...in... slovenska brivnic* je jeden najbolj obiskovanih in priljubljenih prostorov v celem Jolietu, 111. Posebne sobe in vedno dobri lunch vsak čas na razpolago. Priznano najboljše jolietsko Porterjevo pivo in v steklenicah Anheuser-Bush-evo je dobiti sveže vsaki čas. Isto-tako izvrstna domača vina, fine whiske in dobre smodke. V še mnogobrtfnqH obisk se naj-uljudneje priporočava FR. R0GEL&J0E LEGAN. IZDELJUJEMO znakeza K.S.K.Jednoto Wove, zastave m tantera cenik Pišite po vzorce! W. J. FEELEY OO.: 6 & 8 Monroe St., CHICAGO, i USTANOVLJENA 1871. intyMoil] OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $260,000.00 I. A. KOLIN-OVO svetovnoznano grenko vino (Celebrated Bitter-Wing Tonic,) 2STa.vod.ilo: Izpij polni kozarec Kofin-ovega grenkega vina predno se vležeš k večernemu počitku. Ponavljaj to več dni j in opazil bodeš kak dober inf zdrav učinek napravi na ves tvoj telesni sestav. Ozdravi slabost, clisp>ep>sijo, onemoglost ter bolezni želocioa, in lecLvio. Priporočeno je od mnogo slovečih zdravnikov. > Izdelovano pod.' osebnim nadzorstvom: I. .A.. KZOLIlsr-A.. To vino prodaja na del>elo in drobno A. NEMANICH, ©IS Soott St., JOLIET, XX-1X-1. AMERIKANSKI SLOVENEC, MAR. 1 4 1902. TAPE WORMS l,.„ '»Pe norm eighteen feet long at ci«ofS£ on tbfi scene after my taking two b»rt .PiSTS- This 1 am sure has caused my taki? ,or tbe PaBt three years. I am »till Cnn"« J-Mearets, the only cathartic worthy of "Otice by Bousiblo people " Geo. w. Bowles, Eaird, Miss. CANDY CATHARTIC I CATHARTIC ^ trade mark Dtaisnnio Qood^P1' Palatable. Potent. Taste Good. Bo "«»er Sicken, Weaken, or Gripe, 10c, 26e. 60c. CURE CONSTIPATION. ..„ lean, Coapmy, Ctl««go, Montn»l. Hew Tartr. 318 iQ'TO.RAft Sold and guaranteed by all drng-■ V BMW guts to CtEE Tohacoo Habit. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, IZDELUJEM kranjske harmonike najboljše vrste in sicer: 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je.......... . .#18 do 40; ^na 3 glasnim.......$25 do 80; cena 4 glasnim, .od $55 do $100; °®na 5 glasnim od $80 do $150. ^a zeljo rojakov uglasujem orglje ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c' a, h, kakor si kdo želi. STUKEL AND GRAHEK. Chicago in Indiana ulice, JOLIET, ILLINOIS. V svoji zalogi imamo vsakovrstno sveže in suho meso, po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase. Rojakom priporočava v obisk se najino dobro urejeno gostilnico, v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk. STEFAN KUKAR — trgovec — Piruhe pošiljajo naši rojaki kaj radi svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v staro domovino in to seveda najraje v gotovem denarju, kar pa najhitreje, preskrbi: FRANK SA K SER, 109 Greenwich Street, New York. JEiPČemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najbolje postreže? Svoji k svojim 109 Greenwich St., New Torh. Ženitovanjske prstane Na prodaj 10 lot i .. PREMOGOM IN •• SJ^-X-iOOIST, 920 no. Chicago st.. Joliet, 111. Telefona številka 348. ______ Pozor! Prodajani tudi ravno došle pratike iz stare domovine po 15c eno. Naročila se plača lahko z pošt-nemi znamkami. Nova spričevala. tefi?kp4N, MINN., 20. JulUa 1901.-Dragi prlja-meni pisal, da naj Ti takoj odpiSem n, ™ .harmonike prejel, a sem mislil 4. Jul; i ko san, '" "»rmonike prejel, a sem mislil 4. julija pri J? v J01*®! obiskat svoje znance in se Ti »ateio Pfillkl zahvaliti za pos>ane harmonik; '»Ur L?',8"110 ugajajo in jlli sedal ne dam niko-Tonnrtj ' bi ml zanje 20 dolarjev več ponudil. 1 se slučt vam priporočam lEai>V l&rš.m ,®enil sem s>- Vam pisati, da ne sanio Kla'snv p"k "sak.kdor me obiSče, se čudi umetnin tlaj .v,aSil> hurmouik. Ako bi se slučajno ke »■"»azile, s« vam priporočam v popravo. AN1)R<5 KOV1CH. "»otiit. VILLK- COLO—Drag prijatelj: Har-1111 lih' (sii!u prejel in sem jih prav vesel, ker ste li), . , Prejel m si is" „ vr!o dobro popravili. Zopet imam i'in vam poslal, JOS. HEGLEK i'J tndlte bodemjrafrfoilal, * ^ ne sem na vaSe delo. A. Schoenstedt, naslednik firmi Lougliraii & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, * JOLIET, ILLINOIS Edini oficijelno autoriz. slovenski agent. Bremenskega Lloyda, Generale Transatlantic, Holland America Line, Red Star Line prodaja parobrodne listke po izvirnih cenah. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natanino prihod T New York, to je po kteri ieleznici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to n i£ ne vel j a, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. Ako ste v zadregi pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki J.eleznični postaji in pokličite številko 3795 Cortland, ali angleško: three seven nine five Cortland, potem z nami po domače govorite in pride eden po Vas, to velja zelo malo in je velike vrednosti. Dalje Vas opozorujemo glede pošiljanja denarjev v stavo domovino. Nikjer ne bodete tako ceno, brzo in vestno postrežem kakor pri meni. Deseto leto že poslujim, a ni ga rojaka, da bi zamogel tožifi o zgubi. Prstane opremljene s dimanti v vrednosti od $1.50 do $10. i« $15. Tudi otroške prstane z dragimi kamenčki je dobiti najceneje pri KAR0L 0ESTERLE 106 N. Chicago St. Joliet IU. VELIKA ZALOGA cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih in zlatih kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd. IZDELUJEMO JIH SAMI IN INPORTUJEMO IZ EVROPE GEO. LA1CH 168—95 cesta — S. Chicago — priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi 1 saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše! MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI H OČES NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najni&jimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa': Za stavbo hiš in poslopij, mehki na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri J0KN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje iu tržim liajboljSe smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Telel". 2252. Na prodaj pod jako ugodnimi pogoji je zelo pripravna in vspevajoča 1 T 11 Z t A SALLE, ILL. Kedor ima majhen kapital in resno voljo prevzeti trgovino naj piše ali se osebno z glasi v TISKARNI AMEKIK. SLOVENCA. Denar na posodo proti nizkim obrestim. j ln trdi les, late, cederne stebre, Katoliškim društvom postrežemo se znaki, handeri in uniformami. Največja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka. M. H. "WILTZIUS & CO. 429-431 East Water St., Milwa/ukee, Wis. deske in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na »esplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiS Lumiie oglasi se pri nas, in oglej si naSo zulogol Ml te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS, NaS Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC, JOLIET, ILLINOIS. Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij. J. C. O'Connor. Štefan Hebrovič (Svratište gradu Severinu) 618 Portland St..CALUMET,MICH., toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke. Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem. BLiZO ip RECTOR ST., Ipvrva slovenska banka v Tilcw ISJorku PAROBRODNE LISTKE v in iz Europe z najboljšimi progami po najnižjih cenah. POSEBNO NIZKE CENE IZ IN V LJUBLJANO, REKO, TRST, ZAGREB, KARLOYEC. Kdor hoče v Ameriko potovati, naj se obrne na nas. Pri nas dobivajo se vožni listki po NAJNIŽJIH CENAH. Denar se najceneje premen juje. " . Zaradi strogih postav za izselnike, bode vsakemu v Ameriko potujočemu v korist, da nam naznani ] um eno, po kateri progi in kedaj odpotuje. Oni pa, kateri nameravajo potovati dalje v Ameriko, naj ne kupujejo vožni h listkov za amerikanske železnice na izkrcališču, to je v naselbinskem uradu (;Ellis island:), ker tam morajo listke veliko dražje plačati. Tam so namreč vse železniške proge zvezane in računajo se najvišje cene (:)N eagle brewer* N e i z p o 1 n 1 j i v o. Šef: "Knjigovodja je ravnoka-umrl; če se upate vse to storiti, pre vzemite njegovo mesto!" BERITE IMENOVALA VPRAŠANJA. VSAKO VPRAŠANJE JE JEDNA SLABOST. AKO TUDI VI ČUTITE KAKO TAKO ZNAMENJE, STE BOLAN; NAPIŠITE DA ALI NE PRI VSAKEM VPRAŠANJU IN PRINESITE LISTINO V URAD PROFESORJA COLLINS ALI JO PA POŠLJITE S POŠTO. Izdelovalci uležane pivi PAL ALE in i LONDON PORTES Vzdih. Pivec: "Za točaja biti mora gro-ano, ko mora toliko piva natočiti v ptuje kozarce." Preskrbujem vsakovrstne Ruber stempljo po zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi ne bil zadovoljen z naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na Jernej Prebl, Bx. 25 FROTIER, UINTA CO. WYOMING. New Haven, Conn., 2o.|ix. 1900. ^—-AfSJto Blagorodni gosp. Več let sem bila ( fS§!nP bolna, dokler mi je ,/ ^IlEMIfc konečno Življenje 4, ffljEgfe postalo neznosljivo. XxjPoskusila sem se zdrav'li z mnogimi s.e/ssZ" zdravili, in zdravilo rac j j več zdravnikov, toda vse je bilo zaman. Jedna moja prijateljica, ktero ste Vi ozdravili, mi je dala Vaš naslov po samo 15 dnevih ste me ozdravili. Bog Vas blagoslovi. Marija Zuvalska. Pittsburg, Pa., 15.(11. 1900. Trpel sem vsled /Mm' neprebavljenja in ^Hl^^Vm želodfinih bolezni, w premenjal sem več M/ zdravnikov in zdra-vil, toda vse je bilo zaman. Postajal sem vsaki dan sla-beji in vedno bolj suh, delati nisem mogel in nisem vedel kaj da počnem. Vi ste me rešili in ne morem drugače, da se Vam javno zahvalim. Ignacij Forester. J u 11 a k, ''Ali se vaša žena še tako jezi,č( greste zvečer v gostilno?" "O, ne več, tega sem je odvadil.' "Tako, kako pa; povejte no!" "Hm, zdaj ne hodim več v gostilno." , Posebnost je Pale Wiener Bier. Pivovarna? South Bluff Street JOLIET, ILLINO A. GOLOBITSH U d k I o n j en. •'Gospica, ta okolica ni zvečer prav varna, ali dovolite, da grem z vami?" "Kaj ste tako boječi." Nujvečj a slovenska trgovina v Jolietu z mešanim blagom: obleko, obuvali, grooerijo, mesom in premogom. Ima tudi prevozne listke in denarne nakaznice na vse dele sveta. 1145 Lake St. Cleveland, O. ima vedno na prodaj najboljša im-portirana in domača vina, sveže pivo, whisky in smodke. Na razpolago je vedno prosti prigrizek. Cleveland, Ohio, 22.\u. 1900. § Dragi doktor. kteri Vas tako hvalijo imajo popol noma prav, ker topovsen zaslužite. Jaz vsled nekbtdela za jed-^^fe^Mao slabost, toda J^'^IS^r »lada ih krepka se morcJa nisem pra- vilno zdravila. Bo-n sc 1515 je pono" ^viia in sicer tako, eta nisem bila več za nikako delo. '•Jaz ia moja rodbina trpeli smo lakoto, ker nisem mogla delati. Vi ste me rešili in do groba Vam bodem hvaležna. Luisa U.va Cierkowitz. Bljuvate ? Vas boli kosti? Se sušite ? Vas bole rame ? Kašljate? Vas boli maternica? Ne slišite? Ne vidite dobio ? Vas žile bolč ? Vas boli čelo ? Se čutite trudnega ? Smrdi vaš pot ? Imate lijavico ? Ste vedno sanjavi ? Se čutite mlohav? Vam lasje izpadajo? Imate slabo duhteČe dihanje ? Se radi prestrašite ? Pljuvate rumeno ? Vas ušesa bole ? Vas glava boli ? Se čutite vročega ? Ste vrtoglavi ? Vas boli kadar puščate vodo? Sevamnerači? Vam kruli v Črevah ? Se vam tresejo roke ? Se večkrat prehladite ? Se lahko jezite ? Vas križ boli ? Vam srce teško bije ? Vam gre kri v glavo ? Vas koža srbi ? /Imate rane po telesu ? Vas boli bok ? Vam udje otekajo ? Imate nečist jezik ? Vas bolč ušesa, ko se vseknete ? Kolikor preje se pustite zdraviti, toliko preje uodete vi in vaša rodbina uživali mir in blagostanje. jnHSHHgggf \ '-'."vjflll "" * v v ajl a 1 M. m. Mm. jL B»\7 920 N. Chicago St., Joliet, III., ,MiSSk kar bi si naJ zapomnili vsi tukajšnji in dr"?1! tt^Sr^ I rojaki, želeti potovati v staro domovino. ; ~ —: stopam pa te-le znamenite črte :— ^HklHBk / SBVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi ffl^ V- " -^SrS!®^ - Bremenom in New Yorkom; ^flH COMPAGNIE GENERALE TRANS -si Vt el ^ LANTIQUEj francoska linija, vozi na H»ve'' RED STAR LINE in INTERNATIONAL IKHH W NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpenj , AMERICAN LINE in INTERNATIONA1, j .............NAVIGATION CO., vozečo na Southampton | DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurtu. Dasovs« moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prod&J9^ j in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarje': j Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILNICO, preskrbljeno 'i vse® j pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brivnico. 1 1 ♦©♦<> Č^iteiit© to! []] Pozor, rojaki! J _ : SVOJI K SVOJIM! Priporočam Vam našega roj3^ MATIJA FINK, kot izvrstnega kontraktorja. | si hoče postaviti lastno poslopje flfi 1 se gotovo nanj obr»e. ANPB*' I KOLLMAN. Matija Fink stanuje na « N. Broadway St. Joliet, 111.