« za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moč! GLASILO SVOBODO MISEL JV IH SLOVE JVC E V V AME'RIK.I Od boje do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Stev. 27. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1908, at the Paet-Offiae at Chieago, 111., under Act of March 3rd, 1870 Chicago, 111., 3. julija 1912. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo! Leto XI. Razgled posvetu. Avstro-Ogrsko. Dunaj. — Kakor je bilo govorjeno, da je skažena zgradba vojne ladije “Viribus Unitis”, prvega drednota avstro-ogrsike flote, je prišla zadeva na razgovor v državnem zborni. Minister za obrambo, general in-fanterije pl. Georgi je izjavil, da je trditev o skaženi zgradbi drednota, namenoma pretirana. Konstrukcijska napaka nima nobenih kvarljivib posledic ne nri globoko vožnji, ne v sposobnosti kretanja i ne v brzovožnji. (Budapest. — Poslanska zbornica je sklenila, da poslanca Ko-vaesa izroči državnemu pravdni-ku. Kovacs, kateri je dne 7. junija brezvspešno streljal na predsednika zbornice, grofa Štefan Tisza bo procesiran zaradi posku-šenega umora. Dunaj. — Državni zbor je z veliko večino sprejel vojno predlogo oziroma proračun. Nemčija. Berolin. — Nemšlko časopisje posvečuje veliki del svojih predalov komentaciji minule republikanske konvencije v Cbieagi. — “Pošta” pravi, da Nemčija ima malo zanimanja na tem, kdo bo stanovalec v Beli hiši, toda konvencija je dala jasen vpogled v notrajno politiko ameriške republike ter dala dragoceno lekcijo tistim v Nemčiji, ki so Zdr. države vidli, kot idealno vladano politično Eldorado. Kampagna, pravi “Pošta”, da spoznati, da je politično življenje v ameriški uniji doseglo nizko stopinjo in kaže, da republikank' ranka ni . prevladana ,' d v -Štih :/)litičn;h misli,, marveč docela od osebnih interesov in da konvencija pomeni konec republikanske stranke. “Nenie-sten Nachrichten” pravijo, da je konvencija porodila novo žival za zverinski krog na političnem obzorju Amerike. “Tägliche Rundschau” pravi, da konvencija ni bila izpodbuđljiv igrokaz, a razdrla je sijaj, kateri je obdajal Col. Roosevelta, katerega zagotovila so težko vrjeti, da so njegova dejanja neosebna, marveč povsem v prid ljudstva. “Vossische Zeitung”, liberalni organ, pa trdi, da poraz nominacije nima niikakor-šnega vpliva na popularnost polkovnika Roosevelta v domači deželi ali pa na mednarodni “glas”. “Slava njegovih dejanj” bo tolika kot doslej, če eventuelno zmaga ali ne. Rooseveltova zadeva bo največa notrajna politična revolucija v zgodbi ameriškega ljudstva. Britanija. London. — Sufragetke vprizor-jajo izgrede po celi deželi. Spravile so se nad okna poštnih uradov ter pobijajo šipe. Policija je aretirala mnogo teh babnic, ker so silno lute. ‘Ministrski predsednik Asquit, je napaden kjerkoli se pokaže. Potres na Rumunskem. Dne 8. m. m. zjutraj je potres obiskal mesto Focsani. Vse mesto se je močno streslo. Panika je bila nepopisna. Družine, moški, ženske in otroci so prenočevali, nezadostno oblečeni, na polju izven mesta. Med razrušenimi so tudi mnoga vladna poslopja, tako na primer pred mesecem otvorjena justična palača, prefektura, finančno ravnateljstvo, kakor tudi vojaška kazina. Skoro vse ljudske šole so postale vsled potresa ne-Tabne. Sapunarska cerkev in katedrala St. Joana sta se porušili, poleg tega sta pa tudi močno poškodovani nova cerkev sv. Nikola-ja in cerkev apostolov. 15 oseb, večinoma žensk in otrok, je bilo u-bitih, nad 100 pa ranjenih. Med težko ranjenimi je tudi žena župana Vaseliu in žena majorja Glo-ran. — Italija. Rim. — Bivši poročnik konji-štva, baron Vincenzo Paterno, kateri je svoječasno umoril dvorsko damo (!) kraljice Helene, prince-zinjo Giulia Trigona di Santella, je Ibil danes od sodišča (seveda, i-talijanskega, kakor drugod) obsojen na dosmrtno ječo. —- Poostrena je kazen s tem, da ima sedem let posamezni zapor. — (če ne bo po pred ušel?). Ko je obsojenec slišal obsodbo, se je obnevestil. (!!!). (Naj bi bil kakšen nas, delavcev, dvorno damo umoril, ne bi bil imel časa za omedljevico). — Zločin je bil izvršen 2. marca 1911. Francija. Toulon. — Na krovu križarke francoske flotile “Jules Miehe-lik”, kateri je vsidran pred Hye-res, prigodila se je dne 26. m. m. ponovna in grozna nesreča, katere posledice bodo, najbrže hujše, kot je že sedaj. Od 23 težko ranjenih pomorščakov, žrtve eksplozije šesteolnega topa, leži pet v bolnišnici pomorščakov in se s smrtjo borijo. Oficielna preiskava, o povodu katastrofe, je dognala, da v ■resnici ste bile dve eksploziji. Prva je vrgla 13 mož na krov ter jih grozno obžgala. Potem, ko so bili ponesrečenci prineseni na obrežje, dal je admiral Sureineu baš s tistim topom dalje streljati. Kmalu, se je zgodila druga eksplozija — v istem topu in deset mož, častniki in moštvo ležalo je na tleh, ranjeni, obžgani in stokajoči v smrtnih težavah. (Seveda, preiskava misli o povodu nesreče to in ono, a verujemo, da se ne bo nič zgoidlo lopovskemu admiralu. Op. ur«) Tripoli.; , i Rim. — Dne 31. maja iz Tripolisa sem došlo poročilo, poroča o zmagi italijanske trupe dne 28. junija. Dve italijanske divizije, so napadle močno utrjene visočine Sidi Daid ter premagale posatke turčinov in arabcev. Lahi so imeli močno podporo v arteleriji in pomorskih vojnih ladijab. Turčini imajo baje 200 mrtvih in veliko ranjenih, medtem ko I-talijani priznavajo samo 10 mrtvih in 78 ranjenih; poslednji so zaplenili tudi mnogo topov, orožja, municije in živine. (Ali hočemo vprašati: je li res?) Kitaj. London. — Dopisovalec iz Pekinga, poroča “Daily Telegraph” odločen protest, proti namišlj eku šestih velevlasti,, po katerim bi i-melo znašati posojilo $300,000,000 in da bi tri evropske vlade imele pravico nadzorovati kitajsko fi-nanco, ter vsako nadaljno posojilo najeti, edino s podpisom evropskih pooblaščencev. Kitajski proračun znaša samo petdeset milijonov. — Bo govoril samo esperanto. Profesor Hetzel iz Philadelphie, ki odhaja te dni v Krakov, Poljsko, na osmo zborovanje Mednarodne esperanto zveze, bo govoril na svojem potovanju po Evropi samo esperantski jezik. Popolno slovnico esperantskega jezika dobite v naši zalogi knjig in stane 50c poštnine prosto. Mir na Kubi. Zvezna vlada je odpoklicala vse vojaštvo in bojne ladije, ki so bile v bližini Kube. da zatro revolucijo. Sedaj baje vlada mir na Kubi. Santiago. — Po poročilih generala Monteagudo, se je vstašem posrečilo prodreti obkol ter uviti v Guatanamo. Pismo sestre Ivoneta pravi, da je grozen položaj, ter pravi, da se raje usmrti, predno se da ulovi-.ti. Listnica. Radi ameriškega praznika “4. julija” izšel je list danes, mesto v petek. Razne novice. Štrajk presmanov. Štrajk presmanov, newsbojev in voznikov proti trustu ehicaškili meščanskih časnikov še ni končan in boj traja neprenehoma. Trosti se poslužujejo vsakovrstnih pre-kan, toda vse jim sproti spodleti. Y noči med nedeljo in pondelj-kom je nek policaj ustrelil voznika Earla Farrell in nevarno ranil njegovega brata Edvarda. Policaj je na prostem in se mu ni nič ¡hudega zgodilo. Predsednik Geo. Berry od International Pressmen’s unije je prišel v 'Chicago, da vodi boj proti trustu. On je mnenja, da bo u-nija zmagala. $60,000 podpore dobe chičaski štrajkarji in če to ne bo zadosti, bodo povišali asesment pri vseh lokalih mednarodne unije. — Delavska zmaga. ¡Šivilje in krojači v Ohicagi, ki so bili dalj časa na štrajku so popolnoma zmagali. Družbe so pri-poznale unijo, dovolile osemurni delavnik in še mnogo drugih u-godnosti. Praznik neodvisnosti. “ Četrtega žulaja” imamo. Otroci streljajo z raketi in pištolami, razna društva pohajajo po cestah do pie-nic prostorov in vsak hoče na ta ali oni način proslaviti praznik neodvisnosti. Chicaški štrajkarji raznih unij in strok bodo tudi marčali nji ta dan, da pokažejo vladajočim krogom kako neodvisnost vživa delavstvo v tej deželi trustov in kapitalistov. Po našem mnenju se tega praznika najbolj vesele otroci in pa smodišni trust. Rudarji v Butte, Mont. so zmagali in s tem je končan konflikt, ki je trajal že več mesecev. Anaconda Copper družba je sklenila pogodbo z delavci za dobo 3 let. Rudarji so dobivali sedaj po $3.50 na dan. Po novi pogodbi pa bodo dobili $3.75 na dan kedar je cena bakru 15% do 17c in $4.00 na dan, kedar pride cena bakru na 17e. 10,000 .rudarjev dobi povišano plačo. 30 tisoč premogarjev brez dela. Duncan McDonald, finančni tajnik Illinojških premogarjev poroča, da je v državi Illinois 30,000 premogarjev brez dela. — Okoli 20,000 dela samo po dva dni v tednu in okoli 25,000 od 1—4 dni v tednu. Tako slabega položaja niso občutili že dolgo vrsto let. Listnica uredništva. Romar sv. križa, Springfield, 111. Vaš dopis nemoremo priobčiti, ker nam ni jasno kaj hočete pravzaprav povedati; sicer pa: “zlati kamen” ne pride, ker nima nog! Prosimo, da spišete stvarno in jasno kar mislite, potem bomo vidli, kaj da je z “zlatim kamnom”. Ahasverjev drugi prijatelj v Clevelandu, Ohio. Da bodete vedeli, kje da ste, Vam še enkrat podčrtamo: Cleveland, Ohio. Prosimo, nikar ne bodite smešni! Kaj Vi mislite, da smo otroci? Mrliče na “špas” voziti — in to z namenom, da se bi zavarovalna družba osleparila, že ni več nobena šala. Nas prokleto malo briga eden, kot drugi; rečemo pa le toliko, da kdor maslo na glavi ima, naj ne hodi na solnce. Naš princip ni, koga žaliti, bodemo pa vedno zastopali stališče, katero se naslanja na pravici. — Grožnja “Cl. Malerike” nas le spominja na odločnost in značaj oseb, katere vegitirajo na podlagi — človeške ravnotežnosti! Ako to razumite, nam je prav, če pa ne, smo pripravljeni Vam stvar tako razločno povedati, da bo javnosti evonelo po ušesih. 'Prosimo, da nas ne nadlegujete z oslarijami, imamo pač važnejše stvari, kot pečati se s takimi stvarmi. Zopet na nogah. ¡Sheboygan, Wis., 3. julija. Nemška Banka v .Sheboyganu je zopet odprla vrata na Veselje mnogih vlagateljev. Kolikor je nam znano je imela večina slovenskih društev in posameznih rojakov vse svoje prihranke shranjene pri tej banki, ki je bankrotirala. V začetku se je mislilo, da vlagatelji ne bodo dobili več kot 35e na dolar, kakor je banka sporočila, bo dobil vsak vlagatelj popolno vrednost vloge. Prva religiozna knjiga v Ameriki. Prva religiozna knjiga izdana v Ameriki, je bila tiskana v Meksiko City, katero je založil ondotni rim. kat. škof. Ta knjiga je stara 397 let in ji je naslov: Katoliška cerkev v Ameriki. To knjigo je pisalo 6000 rim. katoličanov. Ciklon. V pondeljek jutro je ciklon zadel Regino, glavno mesto Sas-katehewana, Canada. Regina ima 30.000 prebivalcev. iVihar je ubil okoli 200 ljudi in napravil 10 milijonov dolarjev škode. Nov parnik “Columbus”. North German Lloyd bo zgradil nov parnik, kateri se bo imenoval “Columbus”. Ta parnik bo vozil med New Yorkom-London-Pariz-in Bremenom. Vseboval bo 37.000 tonov in bo vozil po 20 morskih milj na uro. Ime prvega njihovega parnika je “George Washington”. Je nor. Notorični morilec inženirja Whita, Harry K. Thaw, za katerega je njegova mati vložila prošnjo za oproščenje iz norišnice je bil danes znova priznan “neumnim”. Se je spravil nad Tafta. Senator Woods iz Califomije je predložil senatu resolucijo, v kateri poživlja predsednika Tafta, da pove od katerih virov je dobil' denar potreben za njegovo kampanjo. V isti sapi trdi senator, da je Taft prišel do nominacije nepravično in nepostavno, kajti ljudska želja je bila za Roosevelta, Senator se je opiral na izjave Tafta in Roosevelta, ko sta eden drugemu lučala nepoštene manipulacije. Senator Woods ni ničesar dosegel, ker je vmes preveč posegel po drugih senatorjih. Balon eksplodiral. Balon Akron, s katerim so nameravali preleteti Atlantiško morje je danes jutro eksplodiral v bližini Atlantic City, N. J. Ko je eksplozija nastala je bil balon v visočini par tisoč čevljev. Okvir in 6 potnikov je padlo v morje in so našli njihova trupla še le 3 ure po nezgodi. J. J. Hill se je odpovedal. ¡Znani graditelj zapadnih železnic James J. Hill se je odpovedal predsedništvu direktorijata Great Northern želznice. Njegov sin L. W. Hill stopi na njegovo mesto. Stari Hill je s tem zaključil 33 letno vlogo, ki jo je igral po severnem zapadu kot graditelj dežele in novih virov. Civilizacija. Samo na Ruskem pokončajo vsako leto 20 milijonov živali radi kožuhovine. Rusija da vsako leto 13 miljonov kož od veveric in 3 milj one zajčjih kož. Pralnica. ¡Stric Sam bo uvedel pralnico za zelen jake in misli, da bo s tem prihranil vsako leto $6000. Ta pralnica bo vstanu oprati 35,000 ze-lenjakov v eni uri. Na vseslovanskem sokolskem izletu v Pragi se je v prvi vrsti odlikoval Slovenec Hribar, v drugi Čeh Svoboda in potem zopet Slovenec Fuks. Politični pregled. Demokratična konvencija v Baltimore ni še sedaj nominirala predsedniškega kandidata, dasi-ravno so že 42 volili. Wilson in Clark ne odnehata, odnehati pa nočejo ali si ne upajo tudi drugi poučeni delegati. Sedajna situacija zgleda tako, kot da bi Clark šel nazaj in da Wilson počasi napreduje in da bo dobil nominacijo. Do tega pa ne bo prišlo kajti vsak poskus se je ponesrečil in delegati se že pogovarjajo o kompromisnem kandidatu. Tu je pa zopet zlodi, kajti Wall street magnati bi radi porinili v ospredje svojega kandidati, a progresisti pa svojega. William J. Bryan se ne vda in ima povsem še neznane namene. On sam bi bil rad nominiran, a ima smolo, in če mn for-tuna spodleti, bo skušal poriniti v ospredje svoje trobilo Kerna, in če mu še to spodleti potem bo zapustil demokratiško stranko in se najbrž zvezal s Rooseveltom. Občno se sodi, da demokratiška konvencija bo imela iste posledice kakor republikanska v Chicago. Do razkola v stranki bo prišlo tako in tako pa naj bo potem nominiran Morganov, Belmontov, Ryan-ov ali pa Bryanov kandidat. Ravno pri zaključku lista je prišla brzojavka, da je Woodrow Wilson nominiran za predsedniškega kandidata od demokratske konvencije s 990 glasovi. Governor Marshall je nominiran podpredsedniškim kandidatom. Predno je pi-išlo do izvolitve so glasovali 46 krat. Ljudska volja se ni zgodila. Pri predvolitvah je zmagal demokrat Clark nad Wilsonom, in republikanec Roosevelt nad Taftom. A-genti kapitala pa so nesramno pi*e-zrli ljudsko željo in pri obeh strankah so nominirali kandidatom take osebe, katerih ljudstvo ni maralo. Theodore Roosevelt, ki se sedaj krepča v Oyster Bay in obdržava konference z raznimi političnimi velikaši se pripravlja za boj in vresničenje od njega vstvarjene Narodne progresivne stranke. Pri Rooseveltu zborujoči politični vodje pazijo na vsak migljaj, dohajajoč iz Baltimore. Rooseveltova stranka upa na pomoč nezadovoljnežev v dem. stranki, kateri se bodo najbrž njegovi pridružili.. — ¡Stara republikanska, kakor tudi demokratična stranka, je zadnje desetletje zgubila skoro ves kredit in zato je treba nekaj novega, progresivnega. Razume se, da pri tej Rooseveltovi stranki že sedaj vladajo kapitalisti, kot Mc-Cormiki in dragi, toraj ni nič dražega kot prebod zakrknjenih kapitalističnih strank v modernejšo kapitalistično stranko. Ko bi imel Roosevelt v resnici naprednost na srcu pridružil bi se socijalistični stranki in pustil kapitaliste na strani, tega pa ni storil, ker s tem ne bi dobil zadoščenja in ne bi mogel figurirati na predsedniški stolen. Kaj Roosevelta ali Bryana mar ta ali ona stranka ali platforma — ko ne bi bilo upanja na mastno službo, bi se prokleto malo brigali za ustanovitev novih političnih strank, da kaj takega jim ne bi prišlo še na misel. Taft, predsedniški kandidat republikanske stranke, pa se smeji igrokazu — toda ne preveč, čeprav ima skoro ves Wall street za seboj. ¡Socijalisti imajo sedaj priliko priti na krmilo vlade — če bodo znali vporabiti homotacije kapitalističnih strank v svojo prid. Ta cela politična igra se nam dozdeva kot one 5 in 10c novele, katerih izid je popolnoma dvomljiv, a vsebina pa vsa pretirano lažnjiva skoz in skoz. Za podporo. L. Capuder 25c ; F. Leben $1.00 ; J. Gregorčič, 50c ; V. Candoni 15c ; F. Laufar 15c ; F. Bregar 25c ; M. Dolinar 50c; M. Rubier $1.00. Aškerčeva zadnja pot V sredo 12. junija so bili telesni ostanki pesnika Antona Aškerca izročeni materi zemlji. Njegovo truplo so prepeljali iz deželne bolnišnice v Narodni dom, kjer so postavili oder. Stopnjice in predsoba so bile dekorirane z živimi cveticami, soba in vhod v dvorano pa sta bila drapirana. Pogreba, ki je bil določen za 5. uro popoldne se je vdeležilo nad 8000 o-seb, špalir pa, ki so ga delali razni prijatelji in znanci po ulicah, koder se je premikal sprevod je štel nad 16,000 glav. Pogrebni sprevod se je razvil na Bleiweisovo cesto in se pomikal po Erjavčevi cesti, Gradišču, po Kongresnem trgu, po Wolfovi in Prešernovi ulici in po Dunajski cesti. Pogreba so se vdeležili: Oddelek “Ljubljanskega Sokola”, dijaštvo z učiteljskimi zbori, realka in dekliški licej, godba “Slov. Filharmonije”, kateri so sledila sokolska društva iz Ljubljane in okolice, s 7. zastavami na čelu. Tem so sledile razne deputacije dijaških pevskih, gasilnih in drugih društev. V dolgi vrsti so nosili 52 vencev, darovanih od različnih zavodov in organizacij. Za krsto so šli pesnikovi sorodniki, mestni župan in mnoge deputacije in organizacije kot železničarji, in prijatelji in znanci umrlega. Yes sprevod je bil skoro eno miljo in pol dolg. V počast umrlemu pesniku so po ulicah, po katerih se je premikal sprevod, gorele plinske svetilke, tramvaj je bil u-stavljen in prodajalne so bile zaprte. Pred pokopališčem so društva, ki so korakala pred krsto napravila špalir, ki je segal od sv. Krištofa do Tonnieseve tovarne. Ko je četveroprežni mrtvaški voz dospel na pokopališče so nesli krsto v kapelo. Po opravljenem obredu so dvignili Sokoli krsto na rame ter jo odnesli proti grobu na ■drugem oddelku pokopališča. Nad grobom zapel je zbor, na kar so sledili nagrobni govori . . . Žalosten obred se je končal . . . Anton Aškerc, slovenski pesnik, je dovršil življensko pot . . . Štrajk transportnih delavcev na Angleškem. ¡Southampton. —• Transportni delavci so, potem ko je bil na zborovanju proglašen štrajk za končan, brezpogojno šli na delo in umaknili zahtevo za pripoznanje unije. Boj je bil silen, toda niso mogli zmagati zaradi pomanjkanja sredstev in pa Iker razne unije niso privolile v narodno stavko. Delodajalci trdijo, da so delavci v Londonu brez povoda zastavkali in pogodbo prelomili. Temu nasprotno trdijo stavbarji, da delodajalci, bogate družbe ladij edelnic, so namenoma neunij-ske delavce vposljevali, da so u-nijske delavce dražili in izzivali v boj. Bilo je preko 100,000 delavcev na stavki, in seveda ni bilo lahko njih in rodbine trajno varovati pred bedo in gladom. ‘ts'Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da it vam list redno pošilja! DENARJE V STARO DOMOVINO poiil}»mo: za $ 10.35....,............. 50 kron, za $ 20.50 ................ 100 kron, za $ 41.00 ................ 200 kron, za 8 102.50 ............... 500 kron, Za $ 204.50 .............. 1000 kron, za $1020.00 .............. 5000 kron- PoStarina je viteta pri teh avotah. Doma se nakazane s rote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Na*« denarne poSiljatve izplačuje c. kr. poit -no hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najpriličn«, je do 850.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pi*mu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft: frank: sakser oo. 8S CottKUnd St, NSW Task 104St,QUIT Ave., M..E. Olsvelsa«, Ohio Zahodna Bolniška Podporna Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Tstanovljena apriia 25. Inkorporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44. Tajnik: FR ANK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: BEAZ FEEICIAN, Box 80, Enumciaw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash. MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash. MATIJA KOREN, Taylor, Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Seja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode. TEMNI OBLAKI. POVEST. — SPISAL DOBRÁVEC. IV. Kjer Postoj’na v spodnji svet Svoja čuda vabi zret, Ona zemlja ¡slavoglasna Moja vlast je, dom je moj. Nadaljevanje. ‘‘Gabrijela!” reče Josip, “mislim, da se stvar za naju skoraj ( srečno raz mota. Jaz se zanašam na svojo in tvojo vztrajnost.” “Verjemite, gospod Korenčan, meni srce (pravi, da se stvar nikoli ne reši prav ¡za vas in ne za-me. — Oh, ubogi moj oče!”------- Tih orna se ji je ¡prikradla solza na trepalnico, zablestela se je v električnem svitu in zdrknila na tla. Josip jo je videl in spoznal je vzrok njene notranje toge. Hudo ji je, da neljuba zadeva še sedaj ne pušča na miru njenega dobrega očeta. Saj ni storil nikomur nič žalega, in vendar sedaj tako ra'z-motrivajo njegovo 'življenje, kakor da iščejo po vsej sili madež na njem. Med tedanjimi železniškimi podjetniki so že vse preobrnili, ko bi bilo kaj mogoče stekni-ti, kar bi pričalo o kakšnem koli večjem razponu med njim in Korenčanom. Njen brat Ivan je bil celo v Zagorju, ne da bi vedela, v [kakšni zvezi je to z vso zadevo. “Nabral ¡sem že mnogo dokazov, ki so dober kažipot, da najdemo slednjič vendar pravega krivca.” — Meni se pa dozdeva, da je stvar vedno huje zamotana. “Kako to?” — Vrnil se je te dni s Hrvaškega oni iSuh-orec — saj veste dobro, kateri — in trdi, da je bil navzoč o razporu med vašim in mojim o-četom. Grozila sta si neki z orožjem. Moiž pravi, da si upa vse celo s prisego potrditi. Tudi sem slišala, ¡da je bila (preteklo zimo Barba v mlinu pii mojem bratu. Nekaj hudega mu je morala povedati, ker odtlej je ves drugačen. O vas in o vaši hiši ne govori drugače kot prezirljivo in poniževalno. Z dokazi si vendar ne upa. Sedaj pomislite, dragi Josip, ali je mogoče, da bi jaz poleg tako žalostnih razmer še verovala v svojo lastno srečo? Josip je molčal in preudarjal sam s seboj nekaj časa. Tudi Gabrijela je stopala molče zraven njega. Vtopljena sta bila v različne misli. “Kaj sploh pravi Ivan?” — O tej zadevi ničesar. On ni prepričan o nedolžnosti vašega o-četa. (Sili me, da bi se mo'žila drugam. Kaikor spoznavam njegovo početje, želi samo to, da. bi se jaz čim prej umeknila iz hiše. Odkar je bila ona Barba pri njem, ni več miru. Slutim, da ga je dobila popolnoma v svojo oblast. Meni je govoril že o tem in onem, ki bi se rad oglasil pri nas za-me, toda — “Ni vas pregovoril, kaj ne, Gabrijela?” pomagal ji je on. — Ne tako! Niste me prav meli. Jaz se ne odločim za nikogar več. “Kaj je to?” — Jaz pojdem — v samostan. Tam bo mirno moje življenje, nikomu ne bom na potu. Težavno je govorila zadnje besede, to je spoznal Josip. Koliko je morala prebiti, prej ko se je — Če se je resnobno — odločila za to početje. Njegova prva misel je bi- la: deklico je treba pripraviti iz obupnosti zopet na pravo pot. A kako ? — Kdor se hoče lotiti tako človekoljubnega dela, kakor je postrežba raznih bolnikov, mora se ga o-kleniiti iz prepričanja in s celim srcem, sicer nakoplje s svojo prenagljenostjo drugim, sebi pa še j največji križ, ki teži do konca življenja, teži človeka cesto v samo večnost. “Ali ste videli Barbinega moža?” — Ne še, tudi ga ne želim videti. “Gabrijela! Ali se spominjate onega izporočila Mateja Suborca?” — O, kaj bo tisto! Verjemite, gospod Korenčan, da je slutnja samo vabljiva “fata morgana”, ki človeka vara toliko časa, da ga zvabi v pogubo. Pot na Kalvarijo je strma pot in izpeljana v mnogih ovinkih tako, da se potniki lahko pogovarjajo s svojimi tovariši, ki stopajo pod njimi na vrh. Gabrijela se je ozrla in videla tik nad seboj Ivana; zato je umolknila. “Gospića!” reče Josip, “jaz u-pam, da se stvar dožene kmalu. A vztrajneje kot doslej hočem nadaljevati svoje zasledovanje, ki me slednjič privede tudi do končnega uspeha.” Milo ga je pogledala Gabrijela. Rekla, ni ničesar, a srce ji je prevevala misel in ta misel je odsevala iz njenih oči: Da bi bilo le kmalu! Ivanu ni ugajalo govorjenje med nekdanjima zaročencema, kakor mu tudi sploh ni bilo všeč, da se je danes Josip pridružil Gabrijeli, a zabraniti tega ni mogel, če ni hotel obeh naravnost žaliti. Ko so došli zopet bliže, zakaš-ljal je prav močno in prav mogočno ter pogledal najprej Josipa, potem pa sestro tako srpo, kakor da ju hoče s samim očesom razdruži-ti. Kakšen prizor na vrhu Kalvarije! Liki mravlje se pomikajo ljudje po zavitih stezah na vrh. Glasno žuborenje odmeva od vseh kotov, vsem nad glavami pa se zopet u-trinja električna luč tako milo in jasno, da za trenotek pozabiš, kako globoko si pod zemljo. “To je siaše solnce”, rekel je nekdo iz Ivanove družbe, ozrši se v bliščavo svetlobo. Tudi drugi so pogledali v veliko, svetlo kroglo ter občudovali podzemeljsko solnce; a kdor bi bil on-daj motril njih prebledele obraze, ustrašil bi se bil, misleč, da so živi mrtveci brez kaplje človeške krvi. E, mrzlo je, mrzlo novodobno solnce! Tu in tam prepeva družba veselih obiskovalcev glasne pesmi. — “'Živio! hoeh! in e-vviva!” odmeva izmed pisane množice. Ako si, dragi čitatelj, še misliš zraven tega oni otli, raznoliki in nebrojno-krat se ponavljajoči odmev, kjer se zlije glas z glasom, jek z jekom, ®di se ti ves preobsežni prostor začaran kraj, kjer se širi neprestano (žuborenje, nerazločno šumenje kaJkor o nevihti in čestokrat vršeče rjovenje brez vsakršne prispodobe, pogodil si v glavnih potezah sliko, katero imamo le še malo popolniti. Na Kalvariji so pevci izkazovali svojo izurjenost, in bengalični ognji so s svojo svetlobo različno barvali divne podobe jamskih kapnikov, tudi daljnje čeri in glasne obiskovalce. Gabrijeli je bilo tesno sredi neprestanega -vrvenja. Zdelo se ji je, kaikor da so mahoma oživele vse njene skrbi in težave ter jo sedaj preganjajo v podobi živih ljudi in različnih podzemeljskih podob. — Želela si je na prosto. Tudi Ivanu in drugim ni bilo dobro tukaj, a le počasi so se jim jele uresničevati želje po čistem zraku. Komaj v debeli pol uri so bili v parku pred Jamo. Tu srečajo zopet prof. Frankiča. Po gostilnah se je vse trlo različnega ljudstva. iy (hotelu “pri beneškem levu” gnetlo se je toliko ljudi, da so morali biti celo nekateri odlični gostje zadovoljni s postrežbo v veži. Soba za. navadne pivce je bila polna do zadnjega kotička, katerega je danes zasedel vsle-d nenavadne sreče črednih iz Hrastja. Že več let je zbiral denar za to, da pogleda o' BinkoStih Postojinsko Vilenicu. Letos se mu je zdelo, da bo zbrana svota zadostovala za pot v Postojino in nazaj, za potrebno pijačo tam, medpotoma in še jeden -dan potem doma. To je prav toliko časa, da bo mošnjiček popolnoma prazen. Najel je človeka in ga tudi dobro plačal, da ga -na--domestuje ta čas v njegovi pastirski službi. Vaščani so se spogledovali z vede vši, da se odpravlja Jurij Tro-’ bec v Jamo. Imel je namreč dobrodušni in šaljivi možiček poleg drugih dobrih lastnosti tudi to, da ni posedal vsako nedeljo popoldne po gostilnah, marveč ogibal se je sladkega vinčka, kakor se ogiblje trezen človek zapeljive ženske; a ko ga je zalezel po toliki suši, tedaj se ni mogel kar naglo-ma ločiti od njega. Najraje si je tudi najel družabnika — seveda, kdo bi samoval in svoje zapravljal — ter mu plačal pijačo in še nekaj šestič za dnino po vrhu, da mn je pomagal veseliti se pri žlahtni kapljici. Nekaj dni potem so se pa za Jurija začeli -tisti hudi časi, ko je samotno taval za čredo ter, na palico se opi-raje, obžaloval svoje grehe in -računal, za koliko bi se bil brez minile pijače povečal njegov kapital. Oh, ta nesrečna misel! Oh, to sladko vince! Iz te čudne neodločnosti ni mogel Jurij vse svoje -dotedanje življenje. 'Danes se je podvizal ter bil med prvimi v Poštoji-nski Jami in se, prišedši -kmalu nazaj, vsedel le-sem v skrajni kotiček pivnice za navadne goste. Okoli njega se je stiskalo nekaj starih znancev, ki niti -niso opazili, kako nagloma se je jela polniti -soba z različnimi ljudmi. Bilo jih je nekaj tudi iz Hrastja. Jurij je ravnokar prav na dolgo in široko razkazoval znancem svojo nedosežno zvedenost v živino-zdravništvu. Neki znanec, hoteč se mu prikupiti, podražil ga je, naj pove, kako je odvadil zajca, da -ni več hodil v zelnik. “I, kako? (Saj veste: ubiti ga ne smeš, zadaviti tudi ne. Vzel sem torej palico.” Prijatelji in znanci so se smejali njegovi premetenosti, Jurij se je ponosno obrisal najprej z -desnim, potem zlevim rokavom preko ust, potegnil zopet prav junaški iz kupice in potisnil v usta na pol zmočen konec smodke, ki je dogorevala. Tedaj ga nekdo udari ne preveč ljubeznivo po rami in zareži: “Lažeš, kolikor more teči lovski pes! ’ ’ Jurij se ozre, a prav polagoma in dostojanstveno kakor človek, ki ve, kaj dela, pa nadaljuje svoje pripovedovanje o volčiču in ža-bičnosti pri goveji živini. Pogledal je Suhorčev-ega Gašperja, Barbinega moža, ki je hotel po sili dokazati, da Jurij Trobec laže. Toda Jurij ga je le pogledal in pripovedoval svojo izkušenost brez vsakršne ovire. “Ko bi tega le ne poznali že -davno,” zabavlja zopet Gašper, ki je nalašč iskal danes razpora ž njim. — Tudi tebe poznamo, dejal je Trobec in potegnil krepko iz smodke. Gel oblak -dima je obdal njegovo glavo. Ozrl se je po tovariših ter, videč same poslušne obraze, nadaljeval svoje razlaganje, ki je že prehajalo nič manj kot naravnost v samohvalo. “Jurij, ti si lalžnik! ’ ’ zabrusi mu Gašper v lice. — Kdo te -pa vpraša, koliko si star? Zakaj se zadiraš? vpraša ga «rednik mirno ali samosvestno. “Zakaj se zadiram, ti bom že povedal; prej pa ti povej, zakaj mene opravljaš pri gosposki?” (Dalje prihodnjič.) BREZDELNOST. Iz vseh krajev po deželi -dohajajo žalostna poročila, da je tu in tam na tisoče delavcev brez dela. Zopet drugod ne delajo niti polovico časa v tednu itd. To je grozna slika delavskega položaja, ki zasluži najobširnejše-ga razmobrivanja in najglobokej-šega razmišljevanja. Je zadeva, ki se tiče delavstva in ni ga sedaj večjega vprašanja. Ker če se dogajajo -sedaj pred glavnimi volitvami -taka barbarstva, kaj bo še le po volitvah. Priti moramo toraj vsi ki se borimo za obstoj do sporazuma -tako, da se odstrani beda in pomanjkanje s tem, -da se da delo vsim, ki so zmožni in voljni delati ne glede na stan, politično prepričanje ali versko mišljenje. Delavci bodimo bratje ter se ljubimo med seboj drugači poginemo v tem kapitalističnem pehanju po dolarju. Da se pa ohranimo pri življenju, za to je potrebna hrana, obleka in dom. To so potrebe, katere proizvaja 'delavec s svojo roko, razumom in ¡znojem, bodisi direktno z zemljo -ali strojem. Delavec pač dobro ve, da mora delati, a se mu ne d-a vselej priložnosti za to, da bi se pošteno s tem ¡preživljal. In kaj potem? (Če pogledamo okoli sebe vidimo, da so shrambe prenapolnjene ; ravnotako žitnice, med tem pa na tisoče ljudi strada, so slabo oblečeni in veliko jih je brez doma, zopet drugi so, ki so primorani iti iz stanovanj, ker nimajo, da bi plačali najemnino. Ko pa se ozremo na drugo stran okoli boulevardov vidimo elegantne vile, automobile, konje in kočije najboljšega uma in pasme. — Lastniki teh se bogato oblačijo in so dobro rejeni. To so oni ljudje, ki lastujejo vsa podjetja in vse vrednostne državne in korporacijske papirje. To so oni ljudje, ki rečejo ¡ljudem, kateri pri njih delajo, da business je slab, nobenih naročil, vas moramo torej odsloviti. Well, imamo toraj dve izvršujoče stranke v človeški -družbi. So bogatini, koji lastujejo rudokope, tovarne, železnice, brzojavne naprave — z eno besedo: vse in še zemljo po vrh. In pa delavce, kateri ne lastujejo ničesar (razun semte-rtje kako zadolženo hišo) in pa svojo fizično moč, jeklene mišice pa možgane, s katerimi proizvajajo komo-dnosti; ker vse, kar je pod solncem narejenega so pridelali delavci. Odkar zapovedujoča masa lastu-je tovarne in drugo, nam že od takrat odrekajo pravico do življenja. Ko sem šel pred nekaj časom s človekom starčkom, ki je že devet let delal za družbo, k bosu iste in ga v imenu 'humanitete prosil naj se ga usmili, mi je odvrnil: “ I would gladly put him to work, hut I ha've no work for -him to perform; business is very bad; people are not buying anything; besides, this is presidential year, when business is always slack. ’ ’ Delavci tudi radi prejemajo ta-koimenovani “dope”, ki se jim ga daje in se zadovoljijo z obljubami, da se oibrue na bolje. Ne brigajo se in ne mislijo več na to, ampak živijo v upanju, -da bojo slej ali prej že kaj dobili. Da vspešno ozdravimo brezdelno vprašanje se moramo najprej ozreti na dejstvo, da so delodajalci -gospodarji celega položaja, oni delavcem -diktirajo kadar smejo -delati in kadar ne; oni imajo našo eksistenco v svojih rokah zato ker lastujejo vse proizvajalno orodje, s katerim delamo. Postava pravi, da se privatna lastnina mora čuvati, ker je sveta; imajo tudi pravico, da nas od dela spodijo in nas odslovijo kadar se jim poljubi, in to na tisoče delavcev ne glede na to, če se i-majo šeim preživljati ali ne. Njih to ne briga, brigati pa bi moralo to delavce. •Ce pa delavci verujejo -da je današnji sistem -dober; to je, da naj spravljajo kapitalisti tudi v bodoče kot so idosedaj spravljali ves dobiček, potem se nimajo pritoževati, postava dovoljuje to delavci pa to potrdijo z glasovnico ob času volitev, če pa niso zadovoljni, da drži delodajalec njih življenje v svojih rokah stem, -da je gospodar orodja in -dela katero rabijo ti za proizvajanje vsega bogastva, potem stopite 29 __Od dr. št. 22 : M. Andrajna, 555. — Od dr. št. 28 : M. Pud- k 2100- F Grinvald, 2152. — Od d. št. 29: J. Sušnik, 3142. — Od .. §t. 30:’I. aŽpkar, 855; F. Strah, 1600; I. Hocko, 1705. — Od d. št. OD ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE. * Zvleček iz 18. redne seje gl. odbora. 'Seja se otvori ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih, pri katerej so navzoči: A. Mladič J. Benko, Wm. Rus, M. V. Konda, Jos. Ivanšek, J. Levstik, M. Mladič, V. S. Skubic, A. Duller in Jack Tisol. ¡Zapisnik zadne seje se sprejme, kot je bil čitan. Dr. št. 13. Witt, 111.: Radi svote za pogrebne troške pokoj, brata Koegel-na naj se društvo obrne na dedinjo, sestro pokojnika, s prošnjo da jim ista dovoli izplačati pogrebne troske iz njene zapuščine. Dr. št. 27. Forest City, Pa. Zadeva brata Anton Čoš je bila predložena seji, katere sklep bode gl. tajnik naznanil društvu. Dr. št. 31. Farmington, W. Va.: Bolniška podpora bratom Alojz Juračič in Ignac Sepak se začasno ne izplača. Dr. št. 33. Livingston, 111.: U-smrtnina pokoj. br. Bizjak-a. se sklene vložiti na “Probate court”, do katerega naj se stranke, želeče dobiti usmrtnino, obrnejo. Dr. št. 35. Franklin, Kans.: Z bratom Rudolf Per se ravna po pravilih; torej ni deležen podpore. — Usmrtnino za mladoletno dedinjo pokoj. br. Lukas Per se REFORMA GIMNAZIJA V STARI DOMOVINI. Pisal dr. Slane. (KONEC.) Imeli smo tlakarsko gospodarstvo in državo stanov, feudalcev, imeli smo absolutistično državo, v kateri je bil kralj vsegamogočen, imamo zdaj ustavno država. “To je križev pot človeštva, pa tudi iz-veličanja, njen Golgata in njeno ustajenje k večni državi: od vojne do miru, od sovražnega razkosanja posameznih človeških plemen do miroljubne ednote človeštva, od živaljstva do humanitete, od roparske države do svobode državljanstva.” (Dr. Oppenheimer). In v teh državah so si vladajoči stanovi in posebno kralji izgojili svoje uradništvo, vzeli so duho-venstvo med vladajoče. V tlačanstvu je bil duhovnik merodajen u-radnik feudalne gospode in sam feudal in gospod. Ti so proučavali sisteme vladanja prejšnjih uto-nulih ‘držav. Roparski Rimljani so stvarili zasebno pravo, ki je služilo njih sistemu vladanja sužnjev in prostih državljanov. To pravo so prevzele vse evropejske države in posebno hierarhija kat. cerkve, ki se je že v prvih stoletjih postavila v družbo kraljev in cesarjev. To rimljansko pravo je i-menitno, Isto je podlaga vseh postav poznejših držav. To rimljansko pravo je prilagođeno egoističnemu življenju in protivnik principu vzajemnosti, zadruge. V uporabi tega prava sta se odlikovala pa bode obrestonosno naložilo v hranilnico. Dr. št. 46. San Francisco, Cal. : Prošnjo brata Judniča se mora z obžalovanjem odkloniti. Dr. št. 72. Hillsboro, 111. Prošnji, da bi se smelo društvo premestiti v Taylor Springs, 111., se ugodi. ¡Predsednik porotnega odbora pošlje razsodbo tičočo se brata ¡Sigmunda in katera določa da mora društvo omenjenega zopet sprejeti v svojo sredo; kar se vzame na znanje. ¡Prejmejo se poročila da so u-mrli'sledeči bratje: Od društva št. 1. Chicago, 111., brat Edward Zalokar, dne 30. maja t. L, za sušico. — Od dr. št. 87. 'Cleveland, O., br. Anton Sehar, dne 25. maja t. 1. za sušico in od dr. št. 76. Roundup, Mont. brat Josip Erjavšek, dne 16. aprila t. 1. Za pokojnimi se izrazi sožalje. Nato se odobre razni računi. ¡V S. S. P. Z. se sprejme 46 članov in 5 članice. Brat gl. tajnik prosi, da bi se mu naj kupil soštevalni stroj (Adding machine) v kar se ugodi in v odbor za istega kupiti se izvolita brata Mohor Mladič in V. S. Skubic. Seja zaklučena ob 12. uri zvečer. Wm. Rus, zapisnikar. jurist in duhovnik. Ne stari Grki, ne Rimljani niso gojili nravnosti, kakor je zdaj razumevamo; njih ropanje bogatenje po delu sužnjev in vse drugo življenje nam ne more ravno v pogledu morale biti izgled. Umrli so prav grdo vsaj Rimljani. Zaradi tega tudi njih kultura ni ravno najboljša podlaga omike zdajšnjega sveta. A za juriste, ki tvorijo državne uslužbence morda so, za duhovnike posebno ; Rimljani so znali velike mase 'strahovati. Ali danes zmaguje princip vza jemnosti, zadruge v gospodarstvu in silam gospodarstva mora slediti vsa druga vrhna stavba dražbe. “Zgodovinar se je moral učiti, da postavi kolektivne potrebe mase — in te so v prvi vrsti gospodarske, — kot mogočnega činitelja v svoj račun, v katerega je prejšnji zgodovinar postavljal kot računski faktor le voljo, hotenje posameznih “heroj”, gospodskih narav, Herrenmenschen”, zgodovinar je moral sprevideti, da gospodarske moči državo razvijajo, spreminjajo in danes že spoznava ta učenjak, da gospodarskih moči ni prezirati.” Naj se pomiluje, da zatemnevajo smotri takozvanoga klasičnega časa, 18 stoletja, v katerem so se posebno kultivirali nauki vzeti iz grških in rimljanskih1 starin in da se na Nemškem, Angleškem, v Ameriki, v teh največjih delavnicah sveta gojijo pred vsem naravoslovni in tehnični nauki, — ali toliko je gotovo, da zdajšnji tehnik deluje za ■pridobivljanje zadostnih in dobrih za ‘živlejnje potrebnih stvari in to za vse, tudi za mase. Danes ne gre več za omiko onih 'bogatih ‘•gorenjih desettisoč”, ampak za omiko mase, — gospodarstvo to kategorično zahteva, ker neukih delavcev ne more rahljati, omikan delavec pa ne liže rok bodi komu že in hoče tako dobro prehranjen biti, ¡ko kdo drugi, Le mogočno razvita tehnika pa zamore podlago vstvariti, na kateri so razvoji mas hitreje mogoči in se prej končajo boji mase proti — čebelarjem. K temu se pa tudi razvija državno vladanje, takozvana vladajoča manjšima mora skrbeti za mase in ako hoče kdo ali ne. Za te mase pa skrbijo najboljše dobro •razviti, vsem pristopni tehnični nauki. Ta velikanska podpora človeškega dela je zdaj tu, ne da se odstraniti, ona si sama pribojuje prvo mesto. In ¡kdo jo bo odstranjeval, ko svet kultivira, ljudem vse udobnosti stvar j a, njih boje za kruh olajšava z železnim sužnjem. — Stem se tudi ni v nravstvenem, etičnem oziru kaj zgubilo. Mesto citati grške, rimljanske starine v originalu, je podana v našem času prav lepa podlaga občne omike v kulturni zgodovini vseh zgodovinskih narodov in posebno v naravoslovnih vedah, katerih nauki človeka zopet sprijaznijo z materjo naravo, ga podučervajo o onih močeh, ki človeško življenje lepšajo, dasi mu tudi škodijo, ako jih še ne more uzdati. Uzdati naravne moči, ne pa 'bati se pred njimi in na pomoč proti njim klicati duhovnika, — je parola zdajšnjega človeka. Reformna gimnazija daje podlago za daljni študij vsem raznovrstno duševno razpoloženim u-čencem in to je prav. Mlad človek redko še ve, kam se hoče podati, kaka stroka dela mu bo ugajala, za katero je ustvarjen. Po dovršeni reformni gimnaziji mu je pot v vse discipline ved odprta, — Mali Slovenci ne pomenjamo kaj, ali morebiti bodemo pomenjali kedaj kot okoličani Adrijanskega morja. In če nas zadene narodna smrt, vsaj kot potujčenci naj še živijo dolb.ro naši daljni potomci na tej lepi in plodni zemlji. Morje vabi k sebi. Na njem je naravoslovec, tehnik pravi delavec in trgovec, katerega “imeti in dati” “¡Soli und Haben” je pospešil naravoslovne nauke, — je zgolj le učenec realičnih naukov, naukov praktičnega življenja. — ISloVenei smo se—žalj—šolali, kakor drugi avstr. Nemci; izjema so le Nemci na Češkem in Čehi. — Tam na češki zemlji so že zgodaj z realkami začeli in danes so Čehi in Nemci na Češkem prvi industrialci, tehniki v Avstriji, katere tudi visoko tehnično izobražena Nemčija rada jemlje kot delavce v svoja podjetja. Pri nas v Avstriji je n. pr. predsednik eminentno tehnično-trgovskega podjetja, avst. Loyda bivši advokat. Na odgovornih mestih, na katerih hi i-mel stati kot prva oseba tehnik, stoji jurist, ki nima pojma o dotočnem tehničnem delu. Najmlajši politični uradnik, konceptni praktikant ukazuje vladnemu inženirju, In v sto slučajev uravnave kmetijskega, obrtnega, fabričnega dela, kjer ima kaj govoriti država, pošlje svoje juriste. Juristarija je sicer nauk o .razmerah življenja, ali v tehničnih stvareh ne razume jurist nič in v dražih naravoslovnih tudi nič, če ni iz posebne ljubezni botanik, kemik. Slovenci podajajo precejšnji odstotek najboljših ljudi ameriškemu delu faibrik. Doma je vse polno prilik za dobro kmetijo, za razne rokodelske obrti — za fa-brično delo, posebno pa za delo na ladjah na morju — v ladjedelnicah. Tisoči tujcev dobijo tu dober kruh. Gimnazija s staro upravo ne vodi do tega kruha, Da kat. duhovnik vlada na ‘Slovenskem kažejo številke, katere je prof. Wester navel. ¡Čez 3000 gimnazijcev in le nekaj čez 700 realeev! — Kat. duhovnik je zavzet za “čebelarstvo” in tedaj še drugače biti ne more! — Ali to razmerje učencev na gimnazij i in realki nam razjasnuje gospodarsko in seveda tudi drugo revo Slovenstva. Na Slovenskem pristopajo v srednje šole dekleta. ¡Slovenska zemlja ni vstvarjena za kmetijo na latifun-dijalh, (hribč»st svet): na tej zemlji, v najboljšem obnebju je odka-zana velika naloga mali kmetiji intenzivni, vrtnarski kmetiji in živinoreji. Že zdaj naše .kmetice storijo veliko dela v reji -prašičev, _ ____________________ j ¡goveje živine, kuretnine. V tej panogi Slovenci lahko ustvarimo najlepše gmotne razmere na kmetiji. Kaj bi se dalo teh živali na naši kmetiji izroditi in poslati na italjanske, nemške trge! — Kmetijske šole za ženske! — Ni pošiljati deklet v gimnazije, ako ostanejo učni načrti istih kakor doslej, one Ibi le 'bile neki proletarijat, ki ni za nobeno pravo rabo v gospodarstvu; v realke — in potem v kmetijske šole ž njimi! — Pa tudi reformna gimnazija bi dajala dekletom podlago za poznejše strokovno delo, ;ki najlepše za nje biti zamore v ljubi naravi, na kmetiji. Tehniki na Slovenskem so po večjem politični uradniki. Ti imajo tiho živeti. V deželne zbore, v državni zibor ne volimo tehnikov — inženirjev. Jurist — Duhovnik! Ako «bi kak bogataš mislil na to, da Slovenci ne pohajajo pogosto tehničnih visokih šol in ustvaril štimpendije za te delavce! — Revež dijak na tehniki grozno težavno naprej rine. Tehnika v Trstu! — Ves slovanski jug je nima! — NA ZDRAVJE! (Kmetamarija.) “Skupaj, ljudje božji,” so vpili, “naredili bomo tako reč, da bo velika in silna in bo za blagor vseh! ’ ’ Pa so šli in vzeli železa in jekla in lesa in žrebljev in — kaj vem, kaj še! In so zbijali leta in leta in delali in govorili o velikosti tiste reči. * Brej je bilo. “Dajte nam, dajte nam, ljudje milosrčni, možje pošteni, dajte prispevkov za blagor ljudstva!” Odpirale so se mošnje, hote ali nehote, dejalo se jim je tako. Da so frčali novci v ogromno posodo sredi zemlje. In krvavi žulji so se držali novcev, in drhteče roke so metale novce v posodo. Vzdihovale so žene, kleli možje. Pa se jim je vedno dejalo: ‘1 Za 'blagor — blagor! ’ ’ Vraga — sam blagor vsepovsod — sam blagor in blagor! — No, biti jih mora na milijone —------ # Pa je soba v ozki ulici. — Leži slama na tleh, in šest otročičev iz-tega roke po kruhu. — Poleg njih stoji mati, vsa upadla in bolna. — Kje je kruh, kje? — Ni denarja, ni dela. Mož — oče je mrtev — o-na — mati, bolna in izvržena iz družbe — Kje je denar? In milijoni blagorov?! Srca iščejo lepote. Pa so oči zaprte, ker ga ni bilo, ki bi jih jim odprl, ker jih ni ¡bilo, ki bi ga poslal, ker ni bilo — denarja! Brez lepote ni duše —brez duše ni človeka ! Kje je milijon blagrov, kje?! * In tisti velikan je bil izgotovljen — ¡Prišel je dan — Zagnali so valovi velik krik, in žvižgale so 'krogle iz topov, in pokalo in treskalo in bliskalo in 'hreščalo je vse — prevelike svečanosti. Zakaj, tista reč je bila izgotovljena. Velike pojedine so se mešale med velike pijače; molitve so plule proti nebu in vzdihi srčnih želja — In fraki, in cilindri, in rokavice, in svetli čevlji — “Hoj! — Hoj! — vse na noge, na zdravje, na zdravje, velika reč je gotova! — ” Pokali so topi, dimi so vstajali, bliski žareli — In veliki ljudje so se plazili med nižjimi, zakaj bali so se za svojo površino. In toalete so se kosale med seboj, in laisje so rasli v minutah. Obrazi so se mlajšali — tudi v minutah. • Pa je prišel popotnik, obstal pred slavljem in vprašal gospoda: “Cernu?” “Hm — čemu? — Da bodo morili ljudi' ...” “A tako! — Na zdravje!” “Sl. N.” -------- • -----------------1— V*ak slovenski delavec | in napredno misleč človek j bi moral brati “Glas Svo- j bode” in se nanj naročiti, j H--------------------------—{_ “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) WEEKLY Published by M V. KONDA CO. 1809-1813 Loomis Street Chicago, lllinoU. Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski __________narod v Ameriki._________ 'Glas Svobode' izhaja vsaki petek -........... in velja-------------- IA AMERIKO: Za celo leto..........12.00 za pol leta...........11.00 1A EVROPO: Za celo leto..........$2.50 za pol leta...........$1.25 Naslov za dopise in poSiljatvb je GLAS SVOBODE 1809-1813 LOOMIS STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivaliSča prosimo naročnik tfa nam natanino naznanijo poleg Novega tud Štabi naslov. $81 SEDANJA POLITIČNA SITUACIJA. ■“‘Dogodki iz leta 1860 se znajo sedaj v 'Združenih državah ponavljati. V leta 1860 se je razcepila demokratična stranka; in demokrati iz severa so se hoteli izogniti grozečemu vojnemu 'konfliktu, v katerem smislu je bila tudi njih platforma in njihov kandidat, illi-noiški Douglas. Toda zagrizeno-realkcionarna, neupogljiva sužnje-držha smer v demokratični stranki, se ni hotela podvreči severnim “bledolicnikom”, marveč je prilagala in postavila, v osebi Bre'ekin-ridge iz Kentucky, svojega kandidata. Posledica tega razkola, je bila zmaga republikanskega kandidata Lincoln z manjšino volilnih glasov. To je bilo potem znamenje za revolucijo robodržcev. Sedaj se stvar ne ponavlja baš tako, toda vseeno ima sedanja situacija veliko sličnost s takratno. V republikanski stranki je bila do sedaj vzdržana vlada kapitalistov in sicer z glasovi delegatov iz juga, kateri niso imeli za seboj nobene stranke., jLe ti so vedno korakali z vladojoeo močjo, tedaj tudi s Rooseveltom, ko je moč še imel. Drugače pa so služili zmerom konservativnim elementom, v tem slučaju istopomembno z denarno močjo. Množina republikanske stranke na severu je sem nasprotno napredna; to so delavci, kmeti, mali obrtniki, novi sredni stan zasebnih uradnikov in člani učenih .poklicev. Le ti elementi so bili tlačeni, dokler so .prišli do.Ro<$se\;elta ki jim je bil nekakšno trobilo. O' ni so bili potem vsled nasilstva in goljufije s pomočjo onih iz juga v Ohicagi premagani; ali velik del tistih se bo sedaj bržkone maščeval, ker bo v jeseni glasoval za Roosevelta, za Debsa ali pa za demokrata, in gospod Taft oeividno 5. marca prihodnjega leta ne bo zašel predsedniškega stola Zdr. držav. Z lahkim srcom ga je dan po nominaciji philadelphski “Ledger” vrgel raz krova: “Kakoršna če biti njegova usoda novembra meseca, s to brezsočutno frazo, je bilo po njemu; kajti stranka, katero se mora uvaževati, tista stranka je 'bila rešena za “koservativ-ne interese” — in edino na tem je bilo ležeče. Demokratična stranka ima sedaj svojo priložnost; če jo bo razumela vporabiti, to je silno vprašanje. Situacija zahteva, da radikalno nastopi in to zaradi tega, ker je bil radikalizem premagan v republikanski stranki. Če prav Roosevelt situacijo sedaj premaguje, vendar ima demokracija najboljšo nado ; ako bo pa spoštovanje nastopala, potem zna celo zgubiti proti Tafta, kajti na njeno rešpektabiliteto ne veruje nobeden človek, medtem ko je ona od Tafta brezdvomna. Konvencija demokratične stranke v Baltimore mora tedaj, če je tu res politična razsodnost, najradikalnejšega moža nominirati na najradikalnejšo platformo. Samo če so na jasnim, kaj bi morala demokratična stranka po logičnih dejstvih neizogibno storiti, potem znamo zagotovo vzeti, da bo storila baš nasprotno. Ona je zaradi tega nerazsodna, ker je v njeni mašinariji veliko več kot v republikanski za to priskrbljeno, da se ne vresniei volja mase. Neposredne predvolitve v državah, v katerih bi znala zmagati demokratična stranka, so prav redke. Delegati so izvoljeni po starem običaju potom konvencij. Potem obstoji uzorna ‘Unit Rule’, to se reče, ee je 31 od 60 delegatov ene države za enega kandidata složnih, potem se kratkim potom ostalih 29 glasov prišteje in manjšina je uničena. K temu pride še potreba dvetretinske večine za nominacijo, večina, katero redkokdaj seboj prinese kandidat, zaradi česar je odprto polje za ba-rantijo in razne manipulacije. Konečno je odločitev odvisna od sklepa voditeljev iz juga, kateri i-majo v žepu svoje “solidne” delegacije. Pri tem principi ne igrajo nobene vloge; edino vprašanje je, kateri kandidat zna zmagati; je li radikalen ali konservativen, to je tem ljudem vseeno. Oui si naprej vzamejo, njega vladati, ko je v uradu, pri čem se pa znajo tudi v računu grdo vrezati, kakor so to storili n. pr. pri drugem terminu Clevelanda. Za koga se bo odločila gospoda v Baltimore, to bo določila politična situacija. Samo eno se zna trditi, da “Bolta” ne bo, kot je bil v Chicagi, kar je pravzaprav škoda. Kajti splošen polom zmesi, ki se sedaj nazivajo stranke, bi bil cilj, katerega se zamore le želeti.” Tako piše “Philadelphia Tag-blätt”, o sedanji politični situaciji, in bolje ni mogel pogoditi politične razmere in položaj, v katerem se nahajamo. Vse kaže, da se bo tako izvršilo in potem zna priti do precejšnega preobrata, pri katerem pa ostane nerešeno vprašanje : Bo li bolje za delavstvo ? Dvomimo. Kapitalisti so si jednaki, naj si potem bodo demokrati ali republikanci. —- ZGODBA O VELIKEM AMERIŠKEM PREMOŽENJU. Spisal Fric Kummer. (Nadaljevanje.) 4. Gould. 4. Velikanske sleparije pri Pacific-železnicah. Velike železnice, ki vežejo at-lantično obrežje z zapadnim o-brežjem Amerike, so često bile predmet občudovanja. Njih graditeljem, to se reče v tem slučaju kapitalistom se je pela pesem hvale in slave zaradi njih podjetnosti prizadevnosti, drznosti in domoljubnosti, Ne da se odrekati, da se no bi bili pri tem podjetju izvršili volivki, fphi, toda-ne čini slave, marveč'taki, ki zavzemajo prvo mesto v zgodovini zločinov. In če je bilo pri tem kaj za občudovati, tedaj je bila nezaslišana drznost, s katero so finančni roparji izvrševali največje sleparije vseh časov. Da se dolga tatinska zgodba o-krajša, Se bomo omejili samo na navedbo nekaterih dejstev. Kongres je leta 1864 dovolil koncesijo za gradnjo Union Pacific železnice, s kapitalom 100 milijonov dolarjev. Ta čuden zakon je bil sklenjen vsled podkupovanja ljudskih zastopnikov; toda v tem zakonu nudene koristi niso zadostovale 'kapitalistični druhali. Zahtevali so še več — da se pod-buja glavniena osnova. Da se u-godi tej želji, bila je sklenjena tozadevna postava julija meseca i-stega leta. Glasom poročila uradne Wilson-komisije moralo se je izdati $436,000 za kodkupovanje. Ta svota v primiri s koristmi, ki so jih imeli koncesionarji, se more za malo smatrati. Saj je postava dovolila državno subvencijo 16,000 do 48,000 dolarjev od milje in v dar 12 milijonov akrov zemlje. Državna denarna podpora se je smela izplačati šele po dovršeni gradnji določene dolžine. Začetno je kazal kapital, da ima pred sabo na vzhodu Združenih držav izvrstne dobičkanosne prilike; manje naklonjenost se priklopiti negotovemu podjetju je bilo na puščobnem Zapadu. Vsled tega je Oakes Ames, predsednik kompanije in ob enem elan kongresa, prišel na sledeči načrt: On in ostali člani upravnega sveta so pokupili večino delnic “Credit Mobilier 'Company of America”, neka banka v Pennsylvaniji, katere delnice so se prav ceno dobile. Ta banka je prevzela gradnjo železnice, pri čem je začetkoma delala izvrstne dobičke. Ni čuda; kajti gospodje Ames in kompanija so si znali dovoliti naj višje ce- ne. In tisti kapitalisti, ki se po-pred niso hoteli brigati za zidanje Union Pacific 'železnice, so sedaj za stavo kupovali delnice Credit Mobilier Company. Res je bilo nekaj milj dograjene železnice od po pasje plaćenih priselmikov; in izgotovljena železnica je opravičila do izplačila državne subvencije v znesku 27,313,-000 dolarjev. Med tem so se vedno bolj razširjale govorice o velikanskih sleparijah ter konečno izsilile namestitev preiskovalne komisije po kongresu Le ta je po obširnem raziskovanju dognala, da so dejanski stavbeni stroški stali 50 milijonov, a 'Credit Mobilier Company je zaračunala 94 milijonov. Gošpodje te kompanije, Ames in sodrugi, so potemtakem v žep vtaknili “dobiček” 44 milijonov. Pri tem je še najboljše to, da je bila grajena železnica iz gradiva, katerega je bila kompaniji država naklonila ; ona pa je tudi imela velike obveznosti proti Credit Mobilier Company. Obresti od obligacij so bile tako visoke, da želez-nični delničarji niso imeli pričakovati, da bi kedaj dobili kake dividende. Posledica je bila, da je cena delnic izvanredno padala. — Mali kapitalisti so gledali, da se iznebijo malo ali pa prav nič do-našaijoeih papirjev; povsod so jih ponujali po ničevi ceni. V tej dobi je stopil na prizorišče Gould. Kjer so drugi zgubili vso nado na dobiček, je razkril njegov že-nialni vid še sijajne možnosti do-bičkalovstva, Sigurno, bili so že pri gradnji železnice 50 milijoni “narejeni”, ali poleg 27 milijonov subvencije je kompanija še 12 milijonov akrov zemlje v dar dobila, od katere je bilo do tedaj le mali del — aker po $4.50 — pro- dan. Poleg ostalih milijonov a-krov, znalo bi se še pridobiti obširna zemljišča po neznatni ceni a-li pa celo zastonj. Poleg tega je Gould po poročilih državnih geologov izvedel, da so države, skozi katere Ibo vodila železnica, polne rudnin, v nezmerni vrednosti. Tudi le te, v kolikor niso že železnic -na lastnina, bi se 'znalo pridobiti s podkupom, zvijačo ali pa s silo. Da se vgotovi oziroma izvrši njegov velikanski načrt, zavezal se je Goulds Russel Sage, s tistim “nizkotnim oderuhom”, ki je pred par leti umrl v New Yorku. (Od tistih 100 milijonov, katere je Sage zapustil svoji vdovi, je sedaj del določen za študije — o vzrokih bede delavskega ljudstva.) Poleg podzemeljskih zakladov, na katere je stavil Gould nado in špekulacijo, odprla je plodovitost zemlje in z odprtjem zemljišč se razširjajoče priseljevanje obetalo je prihodni dobiček. To poznejšo možnost dobre 'kupčije, eskompto-vala sta Gould in Sage s tem, da kohitro sta 'z nakupom zadostnega števila delnic Union Pacific železnice nad to nadvlado dobila, sta izdala 200,000 novih delnic, ki niso nič drulzega vsebovale, kot nakazilo na prihodnji dobiček. Najprvo je imelo gospodstvo nad železnico obema gospodoma, h katerim se je še pridružil Dillon, dati priliko še na drug način obogateti, in sicer na račun drugih, malih delničarjev. Uporabili so tisti trik, ki se vedno vporab-lja pri železnienih špekulacijah, a tu pri Union Pacific železnici v posebno velikem merilu. Gould in njegovi prijatelji so kupili stične železnice, potem, ko so po raznih spletkarijah njih vrednost potlačili, so jih potem za nezaslišano visoko ceno zopet prodali Union Pacific železnici, to se reče sami sebi kot ravnateljem te glavne proge. Ker ni bilo potrebno, da bi le polovico delnic v dejanski posesti imeli za prevladanje Union Pacific, pobasali so ves dobiček, to je diferenco med najnižjem nakupom in visoko prodajo stičnih železnic, ter se vdeležili pri izgubah, — ki je v vsej velikosti padla na vse delnice, — komaj za polovico celote. 'Seveda so bili mali delničarji tudi vdeleženi pri velikih roparskih potezajih kapitalističnih magnatov. Po poročilih kongresne komisije o sleparstvih Union Pacific železnice je bilo “na milijone akrov zemljišč kar kratkim potom ukradenih; nič manje kot 7 milijonov akrov je bilo prodanih, brez vsa-cega vladhega dovoljenja. Premogovo polje v nezmerni vrednosti je bilo prisvojeno na sleparski način . . . Union Pacific družba je imela v 18 letih preko 176 milijonov čistega dobička in skupiček za prodani svet je pobasala. In če bi bila njena glavnica popolnoma vplačena, kakor je zahteval kongres in kakor so njeni uradniki s prisego potrdili, da je vplačena, tedaj bi danes prišla skoraj cela svota v porabo 'za plačilo dolga. Družba je na delničarje razdelila 26,650,770 dolarjev kot dividende in 82,742,850 dolarjev kot obresti na obligacij onib in to brez vsake nasprotne vrednosti. Ona je potrošila v podjetju v Denver, South Park in Pacific ter daljnih 10 milijonov za postranske železnice in druga ničevna podjetja je izplačala Jay Gouldu in sodrugom . . . Komisar Pattison je cenil Gouldov osebni dobiček, ki ga je “naredil” pri poslu z Union Pacific železnico na okoli 40 milijonov.” Pri svojih ropih, pridobil si je Gould znamenitega zaveznika: sovraštvo ljudstva proti monopolu. Ljudstvo, ki je zdihovalo in klelo pod pritiskom monopola ter se čutilo onemoglega proti samovladi nekterih magnatov, posojalo je radovoljno sluh in volilni glas vsakemu, kdor je obljubil da razruši monopol. • Ta tok javnega mnenja je Gould do dobrega izrabljal. Skoraj povsod je nastopal kot pristaš svobodne konkurence in sovražnik monopola. — Kjer se ni kakšna legislatura njegovemu dolarju in dobri besedi u-klonila, apeliral je na ljudstvo, na volilce. Časopisje je pričelo — seveda proti gotovem evenku — potrebo svobodne konkurence diskutirati in na volilnih shodih se je čistost bojevnika za svobodno kon-kureheo proslavljalo v vseh mogočih glasovih. Takrat je senator West skoval rek: “Ako govo- rijo, lažejo, in če molčijo, kradejo.” Gouldovi politiki je vspeh malokdaj izostal. Vsled novih volitev ali pa po pritisku javnega mnenja, je bila legislatura običajno tako vstvarjena, da se ni predrznila nasprotovati. To demagogično zvijačo je sicer uporabil Gould tudi v neki vojni proti Vanderbiltu, s katero je tega prisilil, da je moral od njega — Goulda —- neko brezvred-nostno brzojavno črto kupiti za 10 milijonov, vse to na čast svobodne konkurence. Rrostor ne dopušča, tu popisati “dolgo pot sleparij, krivopriseg in izsiljevanj” po katerih je hodil Gould, da si je priplenil premogovnike in rudnike ter 'k tem dovozne črte. Naj zadostuje, če še dostavimo, da je on ob svoji, dne 2. 'decembra 1892 nastopli smrti, svojim šestim otrokom zapustil 77 milijonov. Pri tem pa zaostaja o-ficielna napoved o imetju daleč za resničnim premoženjem. En del premoženja, od katerega je vsaki dolar bil pridobljen po slepilu, goljufiji, podkupovanju in tatvini, je služil za pozlačenje obledelega grbovnega ščita francoskega grofa de Castellano, ki je poročil eno Gouldovih hčera. Kar se je znalo temu po ločitvi zakona, še od dote po procesu odvzeti, prešlo je to (po drugem) zakonu na “najplemenitejšega plemenitih”, na princa pl. Sagan. Konec prihodnjič. MESARJI DELAVCEV. Delavci, bodisi kakršnekoli stroke, so zelo pohlevni ter vedno pripravljeni ubogati svoje gospodarje pa naj jim ukažejo storiti že karsibodi. Kadar kapitalisti želijo vojno, jo politikarji proglasijo in nespametno delavstvo jo 'z veseljem in hura klici sprejme; si obesi puško čez rame, poljubi ženo in o-troke za good-bye in marš naprej, da se bije v vojni, katere sam ni izrekel ne podpisal, in ki z pobijanjem svojih sotrpinov na drugi strani, kot tudi oni njega na tej strani, le sebi škoduje. Tako sistematično se delavstvo pobija in mori, ne da bi se poznali ali vedeli za kaj se gre. Upije, pobija in mori — zato — samo zato, ker — no ja, ker so jim neki takoimenovani “odlični ljudje”, to zapovedali. On tarna in pobit, upije in je razmesarjen — samo zato, ker ne razume prekanjenosti, s katero so ga vjeli in na'drastili proti svojim sotrpinom. S isto prekanjenostjo in v isti namen se zvabi mladeniče v armado, da pomagajo kapitalistom in politikašem [krotiti ostale delavce in jih tlačiti k tlom, ee niso, recimo zadovoljni z onim, kar velikodušno že imenovani bambuzi dovolijo v zameno za ves svetovni obrat. Na primer: Delavec ima sina, v državni milici. Oče delavec gre na štrajk, za par nikelnov več «plače na dan, s katerimi namerava kupiti nekaj boljšega za mater mladega vojaka, brate in sestre. Recimo, da bi mladega vojaka zadelo povelje, da mora streljati in sekati lastnega očeta, ki je na štrajku v namen zboljšanje lastnega položaja in pa svoje družine, ki se bori za par centov več plače, s katerimi bi onemogli materi o-mislil boljše hrane ter potolažil želodec tudi ostalim otrokom kakor tudi sam sebi — ako oče na štrajku ne miruje in ostane molčljiv, da ga industrij elni izžemalci potisnejo na njegovo prvotno mesto za staro plačo delati in stradati. Medtem, ko drži kapitalist bič nad stradajočim očetom in njegovimi sobrati, meri njegov lastni sin s puško nanj — se mora oče vdat. Tako ogrožajo mladi vojaki sami svoj stan, svojega očeta, brata in sestre ter pluje lastni materi v obraz. Milica tu v Ameriki je lokalno vojaštvo, ki je vedno pripravljeno na povelje streljati na svoje sosede, sorodnike, znance in prijatelje v boju za obstanek. Vladarji vladajo — oni mislijo — in zmagajo z mislijo. Mislite tudi vi rojaki, mladi vojaki in se vam potem ne bo treba pritoževati, češ, da niste kuhani, ne pečeni. MENDA BO POMAGALO. Odkar je socialističen list Appeal to Reason v Girard, Kans. razkril lopovščine zv ezine jetniš-nice v Leavenworth, je veliko drugih časopisov poseglo po isti metodi. Na pr. The Baltimore News zasleduje razmerje jetnišni-ce v Maryland, v kateri se po njegovem izvestju dogajajo «grozna trpinčenja. Na kar je posegla javnost vrneš in vspeh je bil, da je vlada odslovila ječarja. The Cleveland Citizen je razkril lopovščine v šoli industrije za. dečke v jetnišnici v Lancaster, Ohio, kjer so rabili za trpinčenje istih vsakovrstno orožje kot v inkvizicijskih časih. Vspeh je bil ta, da je dala vlada vse to orožje odstraniti. The Indianapolis Sun kliče pozornost na nekega, v državni jetnišnici se nahajajočega Johma Fritz, kateri je presedel pet let v ondotni poboljševalniei radi soudeležbe neke tatvine, ko je bil šele 16 let star. Obsojen je bil na dve leti, a so ga obdržali še 3 leta po vrh brez zapornega povelja. — Fritz je postal, radi takega postopanja, ki bije pravici in justici di- rektno v obraz tako razburjen, o-sait in nepristopen, da se mu je sčasoma omračil tudi duh iu v tej zmedenosti je ubil svojega paznika. Za to je bil obsojen v smrt. — Zadnje čase so ga imeli priklenjenega nekako na vrata kar po 6 dni in noči skupaj in je mogel tako stati ves čas. Hrana mu je edino le kruh in voda. Vspeh preiskave ondotnega časnika je, da mu je govemer odvzel smrtno kazen in pričakuje se, ¡da ga bo tudi pomilostil. ZA SANITARIJ. Narodni Vestnik v Duluthu je priobčil zadnji teden prav zanimiv članek v odgovor na naš članek pred par tedni in njegove ideje se strinjajo z našimi. Slovenci v Ameriki! Na razpolago imate sedaj dva poštena Slovenska časnika, ki sta pripravljena stopiti v akcijo za uresničenje najpotrebnejše naprave — Slovenske sirotišnice v Ameriki. Ta dva lista z drugimi, ki se bodejo pridružili akciji — najbrž vseh enajst listov, ki zastopajo slovenski narod v Ameriki — so pripravljeni zastaviti vse svoje sile, da se ideja vresniei. Ker članki, tičoei se sanitarija ne prihajajo direktno iz uredništva Glas Svobode in ker pisec :-stih želi ostati incognito, se poživlja c. kolege urednike, da resno nastopijo, se združijo v ideji in pokažejo narodu kaj se da z združenimi močmi doseči. 'Prepričani smo, da slovensko« časopisje bo storilo svojo «dolžnost in na to se sme narod zanašati. — Vprašanje sedaj je edino: “Bodo se slovenske organizacije pridružile tej akciji? Ali hoče narod sirotišnico ali je ne mara? Angleški ministrski predsednik Asquith, je predkratkem v nekim govoru polvdarjal, da je Angleška vlada z izplačevanjem v zadnjih šestih letih znižala svoj 'dolg za $320,000,000, Francoska za $85,-000,000 in Zdr. Države za $72,-000,000 ne da vpoštevamo Panama prekopa, za katerega se je izdalo $134,000,000. Dolg Nemčije se je v zadnjih šestih letih pomnožil za $415,000,000 in dolg Avstrije za $500,000,000. Italija ga je znižala za $40,000,000; toda vojna v Tripolitaniji je požrla zopet to in še $100,000,000 povrh. Rusija ga je >v istem času pomnožila za $1,000,000,000 to je eno milijardo. Medtem ko se «državni dolg industrij elnih narodov manjša se o-ni militiristienih množi. Boj med temi vladami rv prihodnjem pol-stoletju in sicer industrijo, kjer naj ljudstvo vlada so: Združene Države, Angleška in Francoska in na drugi strani «militarizem na čelu mu cesar Viljem so: Nemčija, Avstrija in Rusija. Ta hoj bo ljut, 'dokler ne bo ena stran drugi izpila ter uničila vse dotoke kredita. BROŠURA ŠKOF PROTI ŽUPNIKU stane samo 35c poštnine prosto. Za dobiti pri: GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 So. Loomis St., Chicago. Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. /X1TA Inkorp. 21. nov. 1909 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODĐOlR: PM5DSED1NTIK: Jo«. Ha/uiptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. f AJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. EAPISINH3KAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. •LAGAJNIK: Alozij Flere, Box m, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. tOiktj Oblik. Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: O«. GEORGE BOEHM, Aroma, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. CELIBAT Uvod. Zločinski dogodki, ki se dogajajo vsaki dan in po celem svetu pod plaščem svetohlinstva in celibata rimsko katoliške duhovščine, nimajo ne konca, ne mere. Razvrstili bi te zločine v več vrst, a ker so si po bistvu tako podobni, jib lahko vse skup spravimo pod eno besedo, katero često čitamo v sv. pismu in ¡krščanskem nauku in ki sliši na ime: Prešestvanje. Kedar rimsko katoliški duhovnik prelomi celibat se je s tem pregrešil proti šesti zapovedi ob enem pa tudi morali. Vsak človek, z mesa in krvi pade, ker kakor sv. pismo pravi, če se na to smemo zanašati, je človek bolj k slabemu nagnen kot pa k dobremu. In da navaden človek — pregrešna stvar, že sama na sebi — pade, ni nič kaj izvanredne-ga. Drugače pa je s takozvanimi izvišenimi, posvečenimi stvori, med katere se vselej in povsod prišteva rimokat. duhovščina. Oni so z mesa in krvi, ravno tako kot mi in razlikujejo se od nas le v tem, da. so .posvečeni in vtrjeni v dobrem, med tem ko smo mi navadni grešniki. Vendar vse to je nekakšen “baš”, ali kako bi rekel amerika-nec. Vsak razsoden človek ve, da naravnim silam se ne moremo vstavljati, ker človek še ni na tisti vzvišeni stopnji, da bi se mogel naravnim močem ustavljati. Toliko pa je človeški ženij že izumil, da zna nekatere naravne sile izkoriščati in tudi brzdati. Tisti pa, ki se dandanes hoče zoperstavljati naravni sili je ali neumen ali pa se vedoma neumnega dela. ¡Celibat je nekaj, ki se hoče zoperstavljati naravni sili in tisti, ki hoče živeti natančno po predpisih celibata mora podleči ali pa se vdati pod pritiskom naravne sile. Za to nam je najboljši dokaz elektrika, vreme, letni časi, magnetizem in nebroj drugih, elementov in naravnih sil. Zgodovina in dnevni dogodki nam jasno kažejo posledice celibata, to je odredbe tiste nezmotljive rimsko kat. cerkve, katere ne bodo ne peklenska vrata zmagala. Ker je med našim narodom še toliko takih, ki verujejo v nadnaravno moč duhovščine, hočemo tu navesti sledečo resnično dogodbo, katero prestavimo na slovensko iz "‘Johnstown Leader”*) — z dne 22. junija t. 1. *) “The Johnstown Leader” je angleški dnevnik in izhaja v Johnstown, Pa.. Duhovnik Fenyes obtožen. V pisarni aldermana James W. Reese se je obravnavala danes po- poldne senzacij onelna obravnava proti Rev. Father Louis F. Fenyes, rim. kat. župniku ogrske cerkve sv. Ladislava. Helena Grueberth iz Newark, N. J. ga obtožuje de-zertaeije in za nevzdržavanje in vtemeljuje svojo obtožbo s tem, da je župnik Fenyes njen soprog. Predno se je vlovila na župnikove limanice je služila pri najbogatejših New Yoreanih in sicer pri milj onarjih Rosebaugh in Seden-burg. Tu je dobesedna izpoved Helene Grueberth: “Rojena sem bila na Ogrskem, blizu nemške meje, leta 1882. Moj oče je bil ugleden meščan, bil je javni notar in je delal kupčije z ¡zemljišči. Ko sem prišla v New York bila sem 21 let stara. Služila sem pri najbogatejših hišah in sem imela dobro plačo. Govorim tri jezike — Nemškega Ogrskega in Angleškega. Srečala ga je v Newarku. Župnika Fenyes sem prvič srečala v Newarku, kjer žive moji stariši, dasiravno sem služila v New Yorku. Tisti čas sem trdo delala, da sem pomagala nabrati denar za gradbo cerkve. Klicala sem ga vedno Father. Konačno se je rodbina, ,pri kateri sem služila od-potila na potovanje po Evropi in žulpniku sem povedala, da mi je žal, ko moram žnjimi iti in opustiti tako dobro delo za cerkev. Rekel mi je, da tudi on bo zapustil Newark in da sam jaz temu vzrok, ker me ljuibi že od tistega časa, ko me je prvič videl in da če ne bom vračala njegove ljubezni, da bo storil samomor. Prosil me je, da o-stanem v Ameriki, toda jaz sem šla vseeno z družino v Evropo. — Odplula sem 4. junija 1908. Župnik mi je rekel, da me hoče imeti za ženo. Bala sem se, ker “nisem bila taka kot so druga dekleta” in se nisem nič pečala s fanti. Rotil me je, da naj grem ž njim in mi pravil, da mi bo preskrbel krasen dom, da mi bo njegova mati najboljša prijateljica in mati, da bo vse lepo, tiho in dobro, da ne bom rabila delati za druge ljudi ampak bom sama svoja gospa. Se je omožila v Connellsville. JReikla sem, da se bojim, ker sem vedela, da naša vera — jaz sem tudi rimofcatoličarika — ne dovoljuje dukovnotai ženiti se. Bala sem se greha. On mi je rekel, da on ve, da mi ni dovoljeno m o žiti ga ravno takrat, ampak da ho vse dobro da bo dobil tekom Šestih let dosti denarja in da bo potem stopil iz cerkve in da se potem poročiva, jaiz pa bom njegova žena, ravno tako kot če on ne bi bil nikoli duhoven. Rekel je, da bog nas je vstvaril zato, da se počutimo sre ene in zadovoljni, da mož je mož in žena pa žena in da ni greh, če se duhoven oženi in ima otroke. ■Šla sva v cerkev, kjer je v pričo mene in boga prisegel zvestobo. Rekel mi je, da naj ne eagam, da me ne bo nikoli zapustil, da se me ne bo nikoli naveličal, da me bo vedno ljubil, da mi bo dober in da bo kmalu dobil $20,000. To vse se je zgodilo predno sem odpotovala v Evropo. Ko sem bila na potu mi je pisal nebroj ljubavnih pisem. Pisal mi je tudi, da mora vse tajno ostati in ko sem zopet prišla nazaj, bilo je 26. .okt., me je odpeljal v Connellsville, kjer me je poročil na dne 18. novembra. Obljubila sva si zakonsko zvestobo, on me je nazival za ženo, jaz njega pa za moža in njegova mati me je zvala za svojo hčer. Dal mi ni nikoli centa in ko sem bila v Evropi mi je poslal načrt hiše, kjer bova živela. Gospa Russell igra vlogo. ¡Bila sem komaj en teden v Connellsville, ko sem zapazila, da ima še poleg mene drugo ženo. Njeno ime je Russell in je bila naša soseda. Njen mož je bil železničar in je bil večji del z doma. Louis (župnik) jo je pestoval po celi dan. Nek večer sem zapazila, da je imel pri sebi sliko gospe Russell. Čutila sem se nesrečno in svojo žalost sem povedala njegovi materi, katera pa mi je rekla, da on dela to zgolj radi tega da ne bi svet mislil, da sem jaz njegova žena. Tudi mnogo drugih reči so se pripetile, katerih pa nočem omenjati. Spoznala sem, da bom postala mati in on me je prisilil, da grem ž njim v Pittsburg, k nekemu zdravniku. On me je čakal znnaj. Šla sem v urad, a bala sem se povedati zdravniku, da hočem imeti operacijo. Zdravnik mi je povedal, da bom mati. Zdravnikovo i-me ne vem, vem pa kje stanuje. Operacija. Louis me je pretepal in mi rekel, da sem premlačna, .da bi i-mela kaike otroke in speljal me je, da sem šla k trem zdravnikom v Uniontown. Bala sem se zdravnikom povedati, da hočem hiti operirana in sem jim rekla, da me grize; zato me je on pretepal in ko sem bila že četrti mesec z otrokom me je ©suval po celem telesu. Moja sestra mi ni hotela pomagati, še mojega denarja mi ni hotela dati. Pisati tudi nisem mogla nikomur, ker mi je bil on vedno za petami in je prečital vsako pismo. Tudi pisma na me naslovljena je on vzel in mi jih ni nikoli pokazal. Naposled me je peljal še k enemu zdravniku in jaz sem mu rekla, da storim samomor, ker sem se bala iti domov. Dr. Eichart iz Connellsville je rekel da se me ne upa prijeti, a kakor je gospa Russell izpovedala, so Skusili umoriti otroka. No otrok je bil rojen mrtev in Louis ga je spravil v kraj. Jaz sem takrat skoro umrla in nisem stala s postelje dva meseca. Nekaj se je zgodilo, moral je zapustiti Connellsville, na kar je šel v Johnstown. Mesec po tem me je prisilil, da sem pisala gospe j Russell, da naj pride obiskati njegovo mater. Jaz sem povedala Louisu, da mora pustiti ali gospo Russell ali pa mene in da tako ne more dalje iti. Konečno je šla domov. Na to mi je Louis rekel, da jo črti, ampak da ta ženska se vedno potika za njim in ga ima v svoji o-blasti. Vse to ni ničesar izdalo. — Pretepal me je in naposled tudi svojo mater. Pustiti ga nisem mogla, ker sem se bala iti domov. — Skušal je umoriti druzega najinega otroka in jaz sem se zoperstavila, preteč mu s samomorom. — Prišel me je večkrat pogledati in vsakokrat mi je zabičal, da ostanem v postelji, da ja noben ne bi spoznal v kakem stanu sem. Drugi otrok rojen. Vsem obiskovalcem je povedal, da sem jaz njegova sestrieina Helena Fenyes. Šla sem domov v Newark, kjer sem dobila dopisnico od gospe Russell, s katero mi je sporočila, da je na obisku pri Louisu. On je večkrat prišel k meni v Newark in pri neki priliki mi je rekel, da je gospa Russell fina, izobražena in zelo nadarjena žena. Otrok, deklica, je bil rojen in sedaj je že tako velika, da sama hodi in zna že moliti. Kmalu po porodu je prišel k meni in me zvabil, da sem šla ž njim v New York k nekemu aldermanu, kjer me je hotel prisiliti, da podpišem to listino, a ko je Louis gledal vstran, mi je alderman nažmignil, da ne podpišem. V tej listini (je pokazala aldermanu Reesu) stoji, da ne smem izročiti otroka v oskrbo svojih sorodnikov, da ga sama ne smem obdržati in da ima on vso in neomejeno pravico z otrokom razpolagati. Nadalje, če bi podpisala dotično listino, bi se ob enem odrekla pravici terjati odškodnino in ne bi smela nikoli priti v Johnstown. ¡Rekel mi je, da ne smeva iti v Johnstown, ampak, da se naseliva v Greensburg, kar sva tudi storila. Tam sva živela pod imenom Mr. in Mrs. Louis Fryer in sicer na št. 117 Division Str. Ker mi ni dal nikoli nobenega centa sem morala iti nazaj v Newark. On ni hotel iti z menoj in sedaj sem tu iščoč pomoči pri posvetni oblasti. ’ ’ * To je sad celibata. Pametnemu zadostuje! Vstaja na Kubi. Havana. — Že dalj časa krožijo vesti, da je predsednik Jose Miguel Gomez vstajo na Kubi sam osnoval, da bi žel čast češ, da je on vstaše ukrotil, in da bi si na ta način zagotovil zopetno izvolitev. Sedaj so te vesti dobile prijemlji-vo obliko, ker se ga direktno in odkrito o-btožuje. Časopis ‘El Dia’ piše, da je Gomez osebno se spo-razumil z Estonezom v svrho, da prične revolucijo in se da potem premagati. Gomez se je pokazal za pravega “domorodnega očeta”. Ko je Estenoz pričel svojo zaroto, so takoj vsi odličnjaki province Oriente vso gibanje upornikov naznanili predsedniku, kateri pa je zopet generalu Estenozu dajal tozadevna navodila. V eni priliki je Gomez poslal Estenozu celo ustmeno poročilo. časnik “El Dia” obtožuje Gomeza, da je on znal že pred 10. mareom o izbruhu vsitaje, toda ni ničesar ukrenil, marveč je ostal v vedni zvezi z Estenocem. Koncem februarja je bil zaplenjen parnik, kateri je bil natvor-jen z orožjem in municijo ter bil namenjen v Daiqniri kamor je i-mel dospeti marca meseca. Neka tajna odredba iz Havane je določila, da se parnik osvobodi in da se o stvari ne poroča. Parnik je na to na kubanskem obrežju izkrcal moštvo, orožje in dinamit. Konečno pravi omenjeni list, seveda sta obadva plemenita zarotnika nameravala vprizoriti le malo u-stajo in sta bila silno presenečena, ko je prišlo do pravcate revolucije. Časnik zahteva takojšno in temeljito preiskavo o označeni obtožbi. Stara tatvina zemljišč. San Francisco. —■ Po izpovedbi Mills-a, pomočnika državnega pravdnika Wicker sham, je nekim odličnim članom Southern Pacific R. R. dokazana goljufija pri meritvi in določil oljnatih zemljišč v Kaliforniji. Državni pravdnih preiskuje dalje, da dobi dokazila, ter potem prične država proces proti kompaniji, ki si je po goljufiji prilastila 6100 akrov zemlje v vrednosti $20,000,000. Ker se je to zgodilo že decembra 1904, se tedaj nemore radi goljufije kriminekio nastopiti, to-raj hoče Mills po knjigah prevaro dokazati in družbo prisiliti, da da dragocena oljnata zemljišča nazaj javni upravi. iY vsem so tri take tožbe naperjene proti kompaniji in četrta bo kmalu vložena. Townsend tovariš Millsa bo eno zadevo k razpravi prinesel, v kateri se gre za 115.000 akrov v vrednosti 100 mil. Poisku-silo se bo, da se svet vladi ohrani vzlic temu, da je že minul šestletni posedovalni rok. Fajmošter: Slišite, Gregorač, kako pa to, da vas ne vidim nikdar v cerkvi? Gregorač: Ker ne maram, da hi bila cerkev prazna. Fajmošter: Eeeeee —? Gregorač: Tako je pa nič drugače. Če bi jaz hodil v cerkev, bi vsi drugi šli v ¡krčmo — in ker tega mečem, se raje ¡žrtvujem, pa sedim sam v krčmi in podim druge k maši. Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobre urejen West Roundup Saloon. Samo % milje zahodno od postaj«!. Vedno sveže pivo. —Postre žba solidna. Domača vina. Josip Cerovšek lastnik. Teleion: Canal 3014 NAZDARI S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna preno čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborno. MARTIN POTOKAR 1625 So. Center Ave., Chicago, 111. GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. L00M1S STREET, CHICAGO. POŠLJITE mi .......... brošur: “Škof proti župniku”, za kar prilagam ..........................................t' POŠILJAM podporo za lastno tiskarno .............$. NAROČNINO za Glas Svobode........................ $ Skup.........................$ Ime priimek ...................................... Naslov ........................................... Mesto in država .................................. Sem star ali nov naročnik AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. v NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO w && PARNIKI PLUTETO IZ NEW YORKA: Kaiser Franz Josef I. IS. junija 1912, Deviška(prva) vožnja iz New Yorka' Oceania 22, maja Martha Washingtou 25. maja Laura 1. juuija 1912 Bus^^t Teidn° ,°b Sredah °b uri P3P°ld“e Pri.tanišča Bush s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča bTIeSu DO,,r* “ ' Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOf» ZA AMERIKO Nove pomladne in poletne, modne obleke za može in dečke. Najboljše blago dobite za naj nižjo ceno, če kupite pri *HING@ JELINEK in MAYER, Imitelja. Vogal She Island Arene in ISta cesta, Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. 0’ M. A. WEISSKOPF, M. D, ---- ZDBAVNIK IN RANOCELNIK - 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 m Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1. —3. ur« popoludne in od 6.—3:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—S. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. 0= ¿Í B ATLAS BREWING C0. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER MAGNET GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Compagnie Générale Transatlantique I* New York v Avstrijo čez Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesne jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New Yorli City r HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio.uri zjutraj: S. S. France (nov dvovijak) S. S. La Provence S. S, La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. rasredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop; S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touralne Glavnizatopna 19 State St., New York. MAURICE W. KOZM1MSKI. glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, Hl DOPISI. Ralph. Mich. POZOR! Bred par dnevi bil je superintendent pri meni v moji campi ter mi rekel da potrebuje veliko mož za izdelovanje drv in krlev in plača od korta drv $1.15 in od tisoč fuisov krlev plača pa $1.00, tedaj po moji lastni izkušnji zasluži en mož oid 2 do 3 dolarje na dan. Kdor hoče med rojake priti, naj takoj sem pride; tukaj se ni bati krize ali druge neprilike, dela je dosti za 8 let po letu in po rimi. Delo je večinoma od kosa, a dolbi se tudi na mesec; ker je pa ■bolj pičla plača na mesec delati, nočejo naši rojaki in delajo mesečno samo Poljaki in Finci. Kar se tiče gozda, je ves v ravnini, tako, da se malo kje dobi tak gozd. Tudi drevje je lepo in za družine so pripravljene lepe šente. Družba da tudi zemljo za obdelat, tako da si lahko vsaki kaj prihrani. Zemlja je dobra ter rodovitna, raste sploh vse in pridelek se lahko proda po kompanijskih eamjpah, tako da se ni bati, da bi mu ostal. Da pa ne bode kateri iz med rojakov mislil, da sem kak agent ali kontraktor, ali pa da gre kaj v moj žep, tega ne, ampak sem navaden delavec in moram delati kot kteri drugi ako se hoče živeti. E-dino le da imam campo za držati "‘¡board” hrano za tukajšne rojake. To sem popisal, da ni treba po nepotrebnem pisariti. Kdor misli priti, naj to stori takoj in naj vzame tiket do Ohanning in od tam do Ralph, Midi. ter v Ralpbu naj vpraša na dipi ali pa na post office za moje spodaj podpisano ime, ter bo gotovo prišel napravo mesto. 'Pozdrav na vse čitatelje Glas Svobode. Val. Candoni, I. S. Camp 4, Ralph, Mich. Cleveland, O. (Po Clevelandu se tajinstveno sm šlja in pri Trompihlnu se muzajo iz veselja da bodo clevelandskega dopisnika Ah as ver ja obesili na prvi kandelaber v obljižju svetišča zidanega po zaslugi austrijskih krone zvonarskih čednosti. Na prvi . kandelaber zato, da bo čedna gospoda kazala na pohujšljivca, ki hoče razkrinkati pobožne tolovaje, ter objednem kazala nase, glejte nas človekoljubov, ki se v potu obraza mučimo izposlovati pravico in ki smo obesili clevelandskega Ahasvera, ki je hotel pOhujšati naše dobro ljudstvo, da visi med nebom in zemljo in je v hrano pticam ujedam. Z drugimi besedami rečeno. Naši ljubi in dvomljive vrste kolovodje hočejo spraviti Ahasverja pred sodnijo in v ta namen so najeli par advokatov, katerih naloga je resnico, ki jo je Ahasver poročal u-tajiti in njega prisiliti da resnico prekliče. Tukaj se bo pa vsak teh kolovodjev pošteno opekel, v prvi vrsti pa prvi aranžer, ki se po mestu okrog advokatov suče in pobožno zavija oči, da hi imeli ljudje več usmiljenja s Petrom Strelo. Pa o-krog Petra lajajo psi v izvonar&ki ulici in sam urednik ljub. Slovenca Suje to lajanje, ko obiskuje hišo čednosti, ni vrag, da bi Peter tega lajanja ne slišal, čeprav ropota novi stroj v tiskarni, mu bomo že odmaišili ušesa. Tu naj malo pobrska, ne pa stika za dopisniki ki jim je sveta naloga braniti udove in sirote, izkoriščevalce pa izročati javni sodbi. Prizadeti rodoljub bi pa bolje storil, da bi javnosti pojasnil celo afero in če on ni nič kriv, da so vse le slučaji usode, mu bo pa dopisnik sam dal zadoščenje za žaljenje. Z advekati pa ljubi rodoljub ne bo nič, resnica in pravica zmaga brez pritiska od zgoraj. To boš sam vedel, saj si to dobro okušal. Veš pa tudi, da advokati za denar perejo še zamorca, če prav vedo da ho na vekomaj črn kot res pravi zamore. Dobro ti je v spominu Hribarjeva afera, katerega so advokati uspešno branili preid ljudsko sodbo, če prav — po tvojih besedah — je bil lump vseh lumpov, razbojnik vseh razbojnikov. Kaj pa če hi se te besede sedaj proti drugim obrnile, kak u-činek bi naredili. Bodi pameten in ne poslušaj ljudi Petrovega kali- bra ki z nemoralnostjo in s kupič-kom ubogih sirot, zapeljanih sirot žive brezskrbno, brez vsakega sramu in se tolažijo, da imajo tiste kromce iz zvonarske celice isti ovenk kot one, ki ravnokar pridejo izpod stroja na Dunaju. Res, cink je cink, ampak mi ta cink, cink ločimo po kakovosti njegovih potov. To naj bo za danes, obljubljam pa še več, če bo potrebno. Ahasverjev prijatelj. Taylor, Wash. Dopisi iz Taylorja se nekaj časa sem vrstijo v Glas Svobode; toda v nobenem ni čitati kakšnih novic, kaj koristnega ali podučljive-ga. Iz njih odseva osebno sovraštvo in raditega dopisi. Po mojem mnenju spadajo taki dopisi v koš. V podrobnosti istih se ne bom spuščal, vendar če pogledam na primer zadnji doipis izpod peresa “O-pazovalca”, tako dvomim, alko on sam razume kar je pisal. Ubogi u-rednik, ki se mora mučiti s takimi kolobocijami. ¡Glavna pretveza za te dopise je bilo nemčurstvo; vendar pa Nem-čurjev tukaj nimamo. Grda navada Slovencev, posebno onih, ki znajo nekoliko nemško, pa je, da nemščino vedno vpletajo med slovenščino. V tem Oziru smo Slovenci sploh graje vredni. Kar se dela tiče, je sedaj in že precej dolgo časa jako slabo. Rojakom sedaj ne svetujem sem hoditi. Iskren pozdrav vsem svoibodo-miselcem. Rudolph Gradišnik. Indianapolis, Ind. Ker je Glas Svobode nam vsem edini delavski slovenski list, ga priporočam vsem delavcem, da se nanj naročijo in pazlivo čitajo. — Ker je že dolgo tega, odkar sem se zadnjič oglasil, sem se namenil, da nekoliko sporočim o naši naselbini. (Slabi časi so tukaj bili za delavske ljudi in hoteli smo da se zboljšajo. Kakor že znano, imeli smo stavko v tukajšnji livarni in kjer je večina Slovencev vposle-nih, da bi si položaj zboljšali. Ali kaj? Vsi za enega^en za vse! Res, to je bilo štiri večere pri stavbarskih sejah, in ko se je doseglo s pomočjo socializma in unijskih mož tujega naroda, vstanovila se je delavska zveza pod imenom I. W. W. v katero se je vpisalo blizo 200 delavcev. Toda, ko se je pričelo 'Z delom, se nifcdo več ne briga z.a zvezo; in nekteri, ki imajo dobra dela, se ne spominjajo na sneg. In kar je pa najhuje je to, ko so nekateri izdajalci, da se s tem sami seibe povišujejo in da Com p. odstavlja vse iste, ko so kaj delali pri stavki. Ali .žal za take modre glave, ki so vešče nemščine in angleščine, toda pride že čas, ko bodo tudi oni broneni. Torej vabim na sejo vse delavce na 3. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldan v Bishop Hall, 731 War-man Ave. Da ne bo trud zastonj, poslužite se te zveze in pristopajte pod zastavo delavcev. Dne 16. popoldan je bil tukaj višji dušni pastir, katerega živijo delavski denarji, da povrhu še o-vira napredek. — Naredili so šolo, da bi v njej poučevali mladino, a ne v naprednem smislu marveč otrokom v škodo. Samo en poidi je bil na dan, ko so otroci donesli v šolo plačilo učiteljicam in eni šolarici je preosta-jalo nekaj, centov a šolska sestra ji je še tiste vzela. Po mojem mnenju ni to pouk marveč tatvina, kar se otroke uči. Le hvalite in častite jih, se bodete že še spominjali in kesali zakaj da ste otroke v to šolo pošiljali. Sedaj podpirajmo cerkev in njih lenuhe, marčajmo in delajmo jim čast, toda za svoj napredek, za kar bi moral vsak delavec v prvi vrsti skrbeti, ne stori ničesar. ¡S socialističnem pozdravom Predsednik I. W. W. Wilhurton, Okla. IZ naročnino vam tudi pošlem par vrstic in sicer naznanjam, da z delom gre tukaj zelo slabo. Tukaj je pet premogovih rovov, v katerih se ne dela, a v ostalih štirih se pa dela samo v enem vsaki dan, v dveh se dela po tri dni na pol meseca ih v enemu pa po dva dneva v tednu. Za to ne svetujem rojakom za delom sem hoditi in pa tudi, ko se ne ve kedaj se bodo zboljšale delavske raizmere. Pri tem pa hočem izreči tudi mojo misel o vstanovitvi slovenske sirotišnice ali sanitarij a. Moja misel je ta, da če se združi več Jednot in Zvez bi bila vsta-novitev sirotišnice lahka stvar; ne bi bilo težko, ker bi ne prišlo veliko za plačevati na vsacega člana in imeli bi dom, kamor bi se zatekali stari in obnemogli člani in sirote, da bi jim ne bilo treba na ulici umirati gladu in mraza. Tak dom bi bil v resnici v dobrobit in ponos vseh Slovencev v Ameriki in s tem bi storili korak k napredku. Ker ima letos več Jednot in Zvez konvencije, naj bi tiste vzele to prepotrebno vprašanje v pretres in rešavali kako in kje naj bi se tak dom postavil. Konečho pozdravim vse svobodomiselne rojake in rojakinje v Ameriki. Fr. Laufar. New England, N. Dak. Dragi urednik! Jaiz sem Hrvat a vseeno smo si vsi jednaki in ni med nami nobene razlike, toda moram reči, da sem Hrvat za to, da Ibodem nekoliko opozoril naše brate v daljnji Ameriki in Cana-di. Mislim, da ker se povsodi čita naš preljubi Glas ¡Svobode, za to tudi mi čitamo hrvatsko delavno “¡Stražo” (Radnička Straža) to je Glas Svobode njena posestrina. ¡Sedaj vsaj vemo, kod se vse nahajamo in smo razstrese-ni po puščavah, po gozdeh, po polju in farmah, vsakih mestih smo ^mešani; za to bi bilo dobro, da kjer šo (Slovenci in Hrvati skupaj, da drug drugemu razložijo, katere so najbolje novine hrvatske v Ameriki in da se jih predplača in da se jih čita. Če se bo tako delalo potem bomo tudi napredovali. Jaz bi rad čital naše in slovenske socialne novine a ne iznam zanje. Ko 'bi dobil novine, hotel bi za nje agitirat noč in dan ter bodete vi-dli da bodo potem druge gosle godle danes 4 leta po Bergerjevi zaslugi v Washingtonu. Ko bodo tisti nameščeni ki ljubijo istino in pravico in Jezusovo čisto platformo. A s popovskimi podganami, kar dol žnjimi; so že dosti Jezusa preganjali in ga še danes, če je prav mrtev. Tukaj imamo tudi mi našo malo hrvatsko socialno kolonijo in smo osnovali organiz. (union) ter je takoj pristopilo 200 članov. Če bo mogoče, bomo delali žitarico še to leto in bomo sami na trg dajali pšenico. Drugega za sedaj nimam Vam kaj naznanjat, kot kar se polja tiče, kaže pšenica in drugo do sedaj dobro a zanaprej ne vemo kaj nam mati zemlja da. No pa če nam baš zemlja rodi, bo nam kapitalist po navadi vzel zrnje a nam ostane slama. Pozdrav na vse brate obširne A-merike. Hrvatska farmarska socialna kolnija. GROZOVLADA NA OGRSKEM. Budapešt, 19. junija. (Grozilna za strel in vbodlej pripravljena armada vojakov, orožnikov in policajev zabranjuje že tedne izbruh najglobokejšega srda ljudstva v Budapešti; toda že se oborožuje vsa dežela, da s vso silo protestuje proti lopovščinam Tisza in L/ukacs-a in njih zločinskih pomagačev. In iz vseh delov dežele dohajajo vladni stranki izstopna naznanila, kot kedar podgane zapuščajo ladijo. V jutrajšnem kongregacijskem zborovanju budim-peštansike ko-mitathe municipije, bo stavljen predlog, da se protestira proti, v poslanski 'zbornici izvršenim kršitvam ustave in da se vsi komitati poživljajo k protestni pridrulžitvi. Predlog bo soglasno sprejet. V to sv A o 'bo prihodnji teden mumieilpalho zastopstvo mesta Keeskemet sklicalo izivanredno glavno zborovanje: stavljen bo predlog, da se razveljavi protilpo-staVno sprejeti vojni zakon in da se zabrani izvršitev nabornih predpisov. (Nadalje so prijavljeni protesti meščanstva iz Kološa in Zenta. V Hodmezo-Vasarbelj jo napovedan iza dne 26. junija protestni shod, na katerem bodo zastopani odposlanci vsih vasi Alfolda. Dijaštvo se je pridružilo gibanju, njih or-ganizatoričen komite ima vsaki dan seje v dvorani volilnopravne-lige. Protestirati namerava tudi budim-peštanski občinski svet. Na volilnopravno zvezo in na Justovo stranko je prišlo ogromno pisem, v katerih prosijo za govornike na protestnih shodih. Iz Nagyenyd, volilni okraj ministrskega predsednika Lukacsa, se poroča, da na obvestilo o krši-lu uprave, ki se je dogodila v parlamentu, so bile razobešene žalne zastave. 15. m. m. zvečer je korakal pevski zbor obrtnikov v Na-gyenyedu na blizo mesta stoječi Wechberg, kjer je pel žalostinke. Mnogo volilcev je proglasilo izstop iz narodne delavske stranke in Ladislav Lukacsa bodo njegovi volilei pozvali, da odloži mandat. lOd 4. m. m. dalje je bil vsaki dan konfisciran “Nepszava”, centralni list socialdemokratične stranke. Včeraj je trgovinski mi-nistr prepovedal prodajo na postajah, kakor tudi prevoz po znižani ceni sledečih štirih listov: “Nepszava”, “Pesti Napio”, “Nap” in “Pesti Hirlap”. Le ta zloraba državnih železnic in pošte v prilog večinske stranke je prva stopinja preganjanja časopisja, bližnje je ponočno vladanje državnega pravdnika in konfiskacija na podlagi preventivne cenzure. Le ta cenlzura je bila sicer odpravljena že pred štiriinšestdesetimi leti, toda ogrski mogočneži se za to ne brigajo, če kršijo pravo in do najmanje lopova Tisza in Lukacs, katera v parlamentu davita parlamentarizem in ustavo. Poslanec Julij Kovaes, ki je v zbornici na Tisza trikrat streljal, in sedaj radi lastne obstrelbe težko ranjen leži v sanatoriju, je postal predmet Občnega sočutja. Na stotine pismenih in brzojavnih pozdravov je prišlo nanj ter vsaki dan dobiva cvetlice iz vseh krajev dežele. Policija, ki straži Kovacsa kot jetnika, zaplenjuje vse pozdrave, voščila in cvetlice in jih shranu j e v pre dsobi. Sedaj* je v javnost prišlo, da je bil Julij Kovaes, potem ko je obstreljen v krvi na tleh ležal, po TiSzovi drahali živinsko z nogami suvan in da je eden tolovajev — poslanec Ernst Kiss — na njega streljal. To je bil peti strel, ki so ga slišali. Akoravno očividne priče imenujejo za storilca poslanca Ernst Kissa, vendar policija v zadevi ne migne niti prsta. Poslanec Julij Kovaes je pri sklepu, da lopova Štefan Tiszo s sveta spravi, s svojem življenjem obračunal, kar priča pismo, katero je bilo naslovljeno na Franc Jožefa I. Prepise na kabinetno Ikanclijo namenjenega pisma, je Kovaes poslal na opozijske liste. V pismu, 'ki je od četrtka datiran, prosi ogrskega kralja, naj ustavo zopet uredi in pravi, da ga kliče Usoda prezgodaj iz kraljestva živih. — Nesreča na Niagari. (Buffalo, N. Y. — Dne 23. m. m. zvečer se je v Eagle Park, Grand Island, na Niagari reki porušila ladjenica, na kateri je bilo okoli 200 ljudi, ki so vsi v reko padli. Potegnili so iz vode 8 mrtvih, a brzojavka pravi, da je najmanje 15 do 20 oseb utonilo. V zelo mučnem položaju se nahaja 'v St. Louis, Mo. neki baron Richard Weinman von Bier-ner-Đreitan, ne radi tega, ker se nahaja v ondotnih (zaporih marveč radi tega, iker so ga 15. junija ondotni trgovci — njega barona — pretepli in mu vso obleko strgali raz telesa, ki jo je dobil na “ipuf”. Eden mu je vzel klobuk, drugi je potegnil za svilnato srajco, tretji iza hlače itd. “Barona” so zaprli radi goljufije, ker je zmenjaival ponarejene in neveljavne čeke. Radi jednakih deliktov ga tudi zasleduje policija iz New Orleansa in drugod. V New Orleans, si je znal pridobiti It doesn’t pay to your Health če pridete domov bolni, 5e imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr.. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. čuvajte se ponaredb in sidro in naše ime. F. AD. RICHTER ô CO.. 215 Pearl St.. New York, N.Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajàajo. (25e. all 50c.) Najstarejša slovanska tvrtka EMIL B AC UMAN 1/19 So. Cenite Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, r»ri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči aa pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščla. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče 1 Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbovec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapahoe St, Denvcr, Colo- Dobra Unijska Gostilna, rr:inr^r Jos. S. Stastnv 2005 Blue Island Ave. velikš Dvorana za druitvene in unijske sej«, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolao zalogo Irgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika taloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. Druga vrata od KasparjeveBaak. Phone: Canal 80. H0ERBER’S CREAM 0F MALT Martin Nemanicb, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio” The Konrad Schieie! Co, Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel, 3880 MAIN GOSTILNA kjer je največ nabav» in največ v Žitka za par centov s biljardne mizo na razpolago. Vse to se doba v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, UL Telefon Canal 1439. “The Roosevelt Salootl,, ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik in, trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! "Slovenlan M' V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na trano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik. Slovenska gostilna 1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo. Tu dobiš vedno sveže Walterjevo pivo, ohioška vina, dobro domače žganje in najboljše smotke. Slovenci obiskujte nas. J. GABER in F. TURK, lastnika. Dr. J. H. ROTH zdravnik in ranocelnik. 1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av. vogal 18 cesta blizu 26 ceste od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop. vjutro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer. Tel. Canal 85. Tel. Lawndale 3470. za ljubico neko bogato vdovo iz Kansas City, kateri je nakupil vsepolno — seveda na upanje — raznih dragocenih daril. ¡Iz vsega tega je dovolj razvidno, ikako zelo hrepeni ameriško bogato ljudstvo po titelnih, iker bi drugače ne šlo takemu 'evropskemu: pustolovscu kar slepo tebi-nič meninilč na limanice. kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul Izvrstna kuhinja. Pina vlaa I« smodita. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av. in zap. 18. ni. ■»•—i.—.'».'«'im,,»..». Edino pristni Električni Obliž (PUator) izdeluje in prodaja LOUIS SCHEFFEL, lekarnar «pl 20 coti i* BIse Iilind ulica. Ni boljšega sredstva proti bolečini. Poskusite ga! j RAZNO IN DRUGO WiMnjtwnjrrrrf-rrf——- ‘-—1—--^ ■ ■■■■*—.. KRANJSKO. Evharistični kongres. Piše se nam z Dunaja: Naprednega Slovenca sicer nič ne zanima, kaka ko udeležba slovenskih klerikalcev na evharističnem kongresu, ker naposled klerikalnih listov ne ¡berejo sami klerikalci in ker trobentajo ti listi gorostasne neresnice v svet, naj napredni javnosti vendar povemo, na ikako klavrno vlogo bodo slovenski klerikalci obsojeni na Dunaju. Potisnili so jih namreč popolnoma v ozadje. — Nemci, Poljaki, 'Čehi, Madžari bodo vsi v ospredju, Slovenci bodo samo za štafažo in ko se ‘bodo vrnili domov, se 'boste lahlko iz njih krvavo norca delali. Najbolj zna-ičilno je, da so dali Slovencem na razpolaganje malo in zanemarjeno frančiškansko cerkev. Dunaj ima mnogo lepih in velikih cerkva, pa te so seveda reservirane za druge. “Slovenec” se je bahal, da je frančiškanska cerkev v ¡bližini stolne cerkve sv. Štefana. — Res, v bližini je že, in sicer v središču tistih lulic, kjer stanuje vse polno “frajl”, ki se tamkaj klatijo ponoči in podnevi. V kvartirju vseh lajder bodo Slovenci opravljali svoje pobožnosti. V tem dejstvu se najbolje zrcali, kako uva-¡žujejo prireditelji evharističnega, kongresa Slovence! “Sl. N.” Slovenec vicekonzul v Bremenu. Cesar je imenoval konzularnega atašeja ¡dr. Ferdinanda Souvana za vicekonzula, v 'Bremenu. Pri napajanju živine se je ponesrečil. Hlapca Antona Piska z Viča je pri napajanju živine podrla krava na tla. Pišek je pri tej priliki talko nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. 'Odpeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano. Smrt na plesišču. V Pavčkovi gostilni na Martinovi cesti je na plesu zadela, kap 251etnega Al. Glnška, krojaškega pomočnika z Gorenjskega. Med plesom mu je prišlo slabo, Ibrubal je iz sebe pene, nakar je bil takoj mrtev. Došli zdravnik g. dr. Krajc je kon-štatiral smrt. Napaden in težko ranjen. Posestnikov sin Ivan Zupančič iz Poljan je pred kratkim popival v gostilni Franca Drakslerja v Primskovem na Dolenjskem. Ko se je popoldne v družbi dekleta podal proti domu, ga je nenadoma zahrbtno napadel neznane in ga težko ranil na levi tzgorji rami. Zupančiča so takoj za silo obvezali, nato pa odpeljali v bolnišnico v Kandijo. Nasilnež. Miha Žabret je silno aidan pijači. V pijanosti začne navadno brez vsakega povoda razgrajati in postaja nasilen, vsled česar se ga vse boji. Te dni je prišel med strašnim preklinjanjem in vpitjem v Velik Mengeš. Odšel je v hlev posestnice Marije Flerin, kjer je mučil živino. Nato se je podal oborožen s kamnom v šupo, kjer je ‘bila Marija Flerin, in ji je grozil, da jo ubije. Flerinova je vsa prestrašena pobegnila s svojimi otroci v hišo. Žabret je nato zgrabil za gnojne vile in ubil ž njimi psa, ki je bil privezan za verigo. Toda to mu še ni zadostovalo. 'Od Flerinove je odločno zahteval pijače, sicer ji vse razbije. — Končno je prišel orožnik, ki je nasilneža aretiral in ga vtaknil v luknjo. Nesreča. Dne 1. m. m. si je v ¡Beli peči Valentin Konic pri delu zlomil levo nogo, vsled česar so ga morali prepeljati v deželno bolnico. Svojo lastno hčer oskrunil. Zaradi posilstva, oskrumbe in krvo-sramnosti je odpeljalo orožništvo Maksa Završnika, ločenega zidarja iz Radeč. Od žene se je ločil leta 1906 in od takrat se je potikal Po svetu. Oblast mu je prepustila dve hčerki v oskrbo. Mlajšo Lucijo je oddal posestniku Oraču, drugo, sedaj 131etno Heleno, pa obdržal pri sebi. S to je potoval za delom. Zidar je bil vsak dan pijan m do krajcarja zapil, kar je zaslužil. V pijanosti je zlorabljal Svojo lastno hčer. Završnik pride Pred poroto meseca avgusta. Uboj. V noči 25. maja 1.1. so ponočevali in razgrajali na vasi Mladiče fantje Franc Repovž, Frane ■Bus, Franc Zorc in Vincenc Žitnik. Na vasi pa so se radi deklet sprli in začeli pretepavati. V pretepu je udaril Žitnik Zorca z nekim železom po glavi. Zorc pa je izdrl iz plota planko in udaril Žitnika po glavi tako, da je ta vsled udarca 'kasneje umrl. PRIMORSKO. Tast zabodel zeta. Dne 9. m. m. zvečer okoli 10. ure sta šla domov iz gostilne v Hilmteichu znani mešetar Evg. Špacapan in njegov tast 651etni .Matej Bensa. Po poti je tast z nožem ranil izeta najprvo na roki, potem zadaj dvakrat, tako da je malo manjkalo, da mu nož ni zadel v pljuča. Zakaj se je to zgodilo, se pravzaprav ne ve, ve pa se, 'da je M. Bensa nasilen človek, katerega so se 'bali in ki je baje večkrat rekel, da ali prasca a-li človeka ubiti, to je njemu vse jedno. Bensa je rad iskal prepir in tudi s svojim sinom ni živel v miru; torej že umevno, da tudi zetu ni dal miru, dasi je živel pri njem in je Špacapan znan za dobrega človeka. Špacapan leži v bolnišnici; Bensa pa se nahaja v zaporu. Grozna nesreča. Dva delavea-rojaka ponesrečila. V Pedračah v kamenolomu na Tirolskem je počila mina, ki je vrgla od sebe v globino dva delavca, enega 15 m globoko, drugega 40 m globoko. Strašno sta bila razbita. Nesrečna delavca sta Fran Šavli, 25 let star, in Ignacij Erjavec, 21 let star, oba iz Dokove a. Samomor. Zastrupil se je v Ro-mansu 221etni Pavel Nascimbeni, trgovski pomočnik v Zagraju. Doma je ‘bil iz Tolmeca v Italiji. — Pred kratkim je bil pri obhajilu. Ponesrečen motorni čoln. Dne 7. m. m. se je peljala iz Trsta na kratek izlet z motornim čolnom družba 20 .potnikov med katerimi so bili tudi generalni ravnatelj dvorni svetnik Frankfurter z družino, velet.ržec Polič in grof Khuen Vellasi. [Med vožnjo je naenkrat motor odpovedal, iz strojnice pa se je dvignil silen plamen. K sreči je bil čoln blizo obrežja, tako, da so se vsi potniki rešili. Čoln je popolnoma zgorel. Poškodovani so Polič, mehanik, ki je bil pri stroju in pa krmar. Vendar poškodbe niso nevarne. Škoda znaša nad 40,000 K. Mlada samomorilca. Dne 7. m. m. je skočil na Karlovem pomola v morje 161etni mizarski vajenec Karel Kodelja. Samomorilca, ki je kljub svoji mladosti že strasten pijanec, so pravočasno potegnili iz vode. — Kmalu za njem pa so prepeljali v bolnico 231etno služkinjo Ivano Sicherlovo. Polila si je lase s špiritom in jih nato užgala. Dobila je smrt none varne opekline. ŠTAJERSKO. Zločinec alkohol. V Jurieičevem žganj etoču v Št. Janžu na Dravskem polju je te dni pozno v noč popivalo več fantov. Spili so več steklenic 'žganja. Proti polnoči so se močno pijani med kričanjem in grožnjami napotili k hiši posestnika Janeza Petka v Slovenji vasi, tam razdrli ves plot in spodkopali vrata ter pobili vsa okna. Nato so pričeli streljati v hišo ter metati kamenje. Prebivalci hiše so morali pri nasprotnih vratih zbežati. Ko je soseda Marija Mago-šič pogledala skozi okno, kaj ta hrup pomeni, ji je nekdo zagnal v glavo velik kamen ter ji razbil čeljust in izbil več zob. Močno ranjeno so morali spraviti v mariborsko bolnico. Deklica je zgorela. V Št. Jurjn ob juž. železnici je zgorela poldrugo leto stara 'Neža Križnik. V neopaženem trenutku je prišla do vžigalic, s katerimi se je igrala. Ponesrečen rudar. Iz Brucka ob Muri poročajo: Te dni je peljal neki rudar v enem tukajšnjih premogovnikov svoj hunt po tiru iz rova. ¡V rov pa je peljal istočasno svoj hunt tudi rudar V. Kvetič. Prišla sta na tako mesto, kjer se je izogniti bilo nemogoče. Tudi po hudem naponu se jima huntov ni posrečilo zadržati. Kvetiču je obe nogi popolnoma zdrobilo. Težko ranjenega so spravili v Bruck v bolnico, kjer je drugi dan nato vsled stražnjih bolečin umrl. Kvetič je bil 25 let star in doma iz Podčetrtka na Spodnjem Štajerskem. Naplavljeni vojaški trupli. — Iz Drave so blizu Ptuja potegnili pionirji dve vojaški trupli: truplo vojaka-domobranca v popolni vo- jaški opremi z ¡bajonetom in na dravskem otoku, blizu Šmarjete pri vaji 28. maja utopljenega pionirja Termeta. Z revolverjem na orožnika. Na binkoštno nedeljo je orožnik Vrabl v ¡Rušah v neki uti zalotil človeka ki je oddal nanj več strelov in nato pobegnil. Dognali so, da je napadalec identičen z Rudolfom Salzmannom, ki ga celovško sodišče že dalje časa išče zaradi vlomov in tatvin na Koroškem in Štajerskem. Sadijo, da je Salzmann najbrže pobegnil na Koroško. Matija Rola. Umrl je v Gradcu nekdanji mariborski stolni vikar Matija Rola, kot inšpektor vzajemne zavarovalnice. Doma je bil na Krembergu (Kriechenberg), blizu 'Cmureka, in postal je duhovnik lavantinske škofije v Mariboru leta 1863. ter je slednjič kpt mašnik služboval v Mariboru kot stolni vikar do leta 1872. V tem letu se je pri mariborskem mestnem uradu izrekel za brezverca (brezkonfesijonalea), odšel v Gradec, se oženil in zdaj je umrl kot rodbinski oče, star 75 let. Pokopali so ga na evangelskem pokopališču v Gradcu. Spremili so ga menda do groba oni drugi bivši lavantinski katoliški duhovniki, ki živijo v Gradcu v posvetnih službah. RAZNO. Kuga v Hongkongu. V Hongkongu na Kitajskem razsaja taka silna kuga, kakor že deset let ne. Povprečno javijo na dan 30 slučajev ¡kuge. V pretečenem tednu je obolelo 199 oseb, od teh jih je umrlo 168. Kar razsaja kuga, je obolelo 1059 oseb, umrlo pa 951. Vlada omejuje z dalekosežnimi varnostnimi odredbami kolikor mogoče razširjenje kuge. Vojaštvo pomaga 'lokalnim oblastim. Pomorski promet ima izdatno škodo, ker je razglašena kvarantena. Sveta lastnina. — Na binkoštni pondeljek je zapazil neki posestnik iz Toulona na svojem vrtu dva vojaka, ki sta trgala črešnje. Tekel je po puško in ustrelil. Eden je bil takoj mrtev, drugi je smrtno-nevarno zadet in leži v bolnišnici. To je meščanska socialna filozofija, ki se prav nič ne razlikuje od anarhistične Bonnota in Garnier-ja. Ali bodo sodniki sodili tega meščana bolj milo, kakor so sodili pred kratkim onega vojaka iz Amiena, ki je v pijanosti napadel z nožem podčastnika? Vojaka so namreč ustrelili. Redek samomor ruskega milijonarja. Iz brzovlaka, ki vozi iz'Berlin v Monakovo je te dni nanedo-ma izginil mlad Rus, ki je najel sam svoj vagon. V vagonu so našli razbite šipe in krvav robec. — Samomorilec je bil neki milijonar, RagOvič, ki je skočil iz vlaka v reko Saalo. Vzrok samomora je neznan. 59 delavcev je zgorelo na skednju grofa Orlova Damidova v Ta robovi v Rusiji. Vsi so spali in zgoreli; rešiti se niso mogli. Sežiganje mrličev na Avstrijskem. Na letošnjem glavnem zborovanju društva za sežiganje mrličev “Die Flamme” na Dunaju, je tajnik tega društva poročal, da se je prepeljalo v 1. 1911. 180 trupel iz Avstrijskega v nemške krematorije. V 1. 1910. se je prepeljalo le 15 trupel. Od 180 mrličev jih je bilo 35 iz Dunaja, 109 iz češkega, 32 iz alpskih dežel, ostali iz posameznih krajev drugih dežel. Društvo je štelo koncem 1. 1911. 3800 rednih članov in 15 podružnic po avstrijskih deželah. — Društveno glasilo “Phoenix” ima 13,200 naročnikov. Društvo je i-melo 1. 1911. 42,760 K dohodkov. Za agitacijo je izdalo v pretečenem letu 2500 K. Društvo shranjuje 580 oporok, v katerih je odrejen požig trupel. Letno društveno poročilo sklepa z nado, da se bo v najkrajšem času zgradil krematorij v Libercu, čeprav ovirajo delo različne oblasti. Krokodil v cestnem jarku. Nenavaden prizor se je nudil pred kratkim ljudem, ki so šli po cesti ¡blizu zverinjaka v Tokijn. Med polomljenim omrežjem cestn. jarka so videli glavo velikanskega krokodila, ki je z največjim zanimanjem opazoval dogodke na cesti. Široko je odpiral svojo žrelo in kazal dve vrsti velikih ostrih zob v strah in grozo mimoidočih. Policija je prišla na lice mesta, a se ni upala vbližino živali. Poklica- •TUJA SLABOST. Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, y slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pre> bavnih organih, in ki IZČISTI CELO TELO, DA ZDRAVO KRI, VREDI PREBAVO. Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano: J Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. m : To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih želišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikab prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptom slabosti. V lekarnah. JOS. TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave. - Chicago, 111. $$© mmmm mm m m m m VAZNO za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali. Pošiljatve je nasloviti: FRANK SAKSER 82 CORTLANDT ST., — NEW YORK, N. Y. Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. iFTIi ‘ ii— -ii ijr*i— m fr mSm li so ravnatelja zverinjaka, ki je vse potrebno ukrenil, da se vjame krokodil. Več ur silno ¡težavnega dela je bilo treba, da so spravili služabniki krokodila v železno kletko in ga prepeljali v zverinjak. Ravnatelj je spoznal po enakih, ki jih je imel krokodil na životu, da je last zverinjaka in da je identičen s krokodilom, ki je u-šel v septembru 1. 1910. iz zverinjaka. ¡Skoro dve leti se je potikal krokodil po mestnih kanalih in se preživljal s podganami in različnimi odpadki. Po atentatu na Hrvaškem išče Čuvaj krivce, katerih hoče naloviti prav obilo. Dijaki so še v zaporu. Tistim, ki so pred izpitom, je dovoljeno, da se učijo. — Zaprli so veleposestnika pl. Pisačiča, češ, da je zapleten v atentatsko a-fero. Čuvaj se je zahvalil v “Nar. Novinah” — “božji previdnosti”, da ga je obvarovala smrti. — Fo- t o graf Rechnitzer je bil izdal raz-! glednico s sliko Jukiča. Razglednice so prodane, Rechnitzer je v zaporu. Velikanski polip napadel potapljača. V toiilonskem pristanišču je napadel ogromen polip potapljača Lednja, ki se ni mogel uhraniti, ker je bil pozabil svoj nož na suhem. Nesrečnež je potegnil za vrv s svojimi osem metrov dolgimi nogami. Ko so ga potegnili na suho, je bil Ledu že v nezavesti in le po dolgem trudu je prišel k sebi, med tem ko so Ledujevi tovariši usmrtili polipa z nožem. Zver je tehtala čez 60 'kilogramov. Mir po dnevu in pokojno spanje po noči je pridobitev teh, ki se bojujejo proti revmatizmu, trganju po udih, neuralgiji in lumbago z Dr. Richterjevim “Pain Expeller”. Čemu dalje trpeti, ko si lahko za 25 centov omislite v vsaki lekarni to blaženo olajšilo? Sa- mo paziti je treba pri kupovanja na varstveno znamko s sidrom. Razširjanje biblije. Izkaz prometne statistike “Bri-tish and Foreign BMe Society ” je lansko leto produkcija bible dosegla 7,394,323 komadov, produkcija, ki je povzročila 5,502,820 K stroškov in izkazala 332,640 kron izgube. Skupno je biblijska družba od njenega obstaja tiskala irc razpečala malenkost 236 milijonov svetopisemskih izvodov in sicer v nič manje kot 440 jezikih. Prvič je sedaj izišla biblija v “roma” to je v jeziku ali narečju, katerega si cigani poslužujejo. — Pri tej o-gromni množini “božjih besed ’ 'T ki se razpečajo, ni čuda, da je današnja družba tako “civilizirana”' in pa da so klerikalci tako “krščanski in pobožni.” TAM IRA. (Nadaljevanje.) “To me veseli! Jaz od moje strani nisem še nikoli 'kaj o Vašem kralju slišala. Toda vseeno, on mi ponudi svojo armado na razpolago, in jaz to sprejmem. A-li mi more v štirih dneh petsto vojakov poslati?” “To je nemogoče, presvitla kneginja. Moj kralj mora predvsem vedti, če Vi zvezo, ktero Vam ponudi, sprejmete ali ne. Da se 'pred vsem trgovske zveze med kraljevinami Bombetok in Francijo v vedejo, me je kapitan (broda Bat uri n pooblastil, da v Macan-gaju tovor blaga proti gotovi plači nakupim. Nadjam se, da Vi z o-zirorn Vaše bodoče zveze z mojim kraljem milostljivo dovolite, omenjeni tovor blaga naložiti, brez da bi mi morali visoko colnino plačati, ktero podkralj maeangajski zahteva.” “Moj državni svet bo takoj o tej zadevi sklepal. Je Vaš ¡kralj velik, močan in lep?” “'On je preko osem čevljev dolg, pobije vsako jutro s pestjo vola, katerega za zajutrek zavžije in njegove oči se svetijo kot dva solnea ! ’ ’ ¡Pri tem opisu, od katerega sem pričakoval, da bo v dosego mojega poslanstva mnogo pripomogel, je kraljica OBombetoka vskliknila začudenja, kar pa Portugalec ni našel primerno tolmačiti mi ta vsklik; potem si nabaše pipo in me vpraša, medtem ko me ostro pogleda, na kar mi tolmač ponovi vprašanje: “Bo Vaš mladi kralj mene po-setil, ako pogodbo z njim sklenem ? ’ ’ “Prav gotovo!” odvrnem, brez da bi dolgo premišljal — z veliko predrznostjo. Toda zapazil sem, da kraljica vzlic moji odločnosti, mojim besedam docela ne veruje. “Dobro,” reče ona», ‘se -bom z ministri posvetovala.” Kraljica je na to prekinila najin razgovor, prizdignila roko ter nekaj madagaških besed izprego-vorila, kar seveda jaz nisem razumel. Takoj so vsi kronski dostojanstveniki vstali ter kraljico obkolili, nakar se je pričelo posvetovanje. Ker jaz o madagaškem jeziku niti besede razumel nisem, sem se. moral s tem zadovoljiti, da sem geste govornikov opazoval in mislil, da sem pogodil, da so bili starejši člani državnega sveta ponuđeni zvezi docela nasprotni, ali se jim je zdela nevarna, ali pa niso mojemu pooblastilu kot odposlancu popolnoma vrjeli ; samo mlajši, najbrže zaradi novotarij, so mojo stvar podpirali. Kraljica za svojo osebo, bila je zamišljena v svojo pipo, katero je vsaki trenotefc prižigala iz česar je bilo videti, da jo kronsko posvetovanje, ikteremu je predsedovala, najmanje zanima. Konečno je bila seja završena in kraljica mi je po tolmaču résultat odločno naznanila, da ona moje predloge ne sprejme. Brez, da bi me ta izid, kar sem pričakoval, oplašil, odvrnem kraljici z drznim čelom, da ako ona pri svojem zaključku vstraja, bode moj kralj in gospod najbrže prošnje več vladarjev vzhodno Madagaske, vpošteval ter ž njimi se .zavezal, v katerem slučaju bi se morala država Bombetok nad jati napad z orožjem. Ta odgovor je v prvem trenutku napravil na kraljico vtis, da je pozabila ugasnelo pipo ponovno prižgati; državni svet se je vnovič sestal in pričel s posvetovanjem. Toda izid tega drugega posveta ni bil nič boljši od prvega; zopet je bil odgovor zanikaln. Ko se mi je to sporočilo, je kraljica vstala ter odšla brez besede slovesa do mene in brez da bi moj globoki priklon opazila. Ko je kraljica posvetovalnico o-stavila, bil sem v precejšni zadregi, kaj hočem storiti. Tu je prišel kronski dvornik z zavojem pod pazduho ter me po (Carvalho vpraša, če imamo na krovu Maturina slično svilnato iblago, kot je ono, ki ga mi bo pokazal. Jaz sem blago temeljito pregledal in našel, da je bilo male vrednosti, zapisal sem si na videz zaznamke v moj notes ter pridjal risbe krojev, nakar sem dvorjanu odgovoril, da bom skusil, če mi da pet dni časa predložiti mu zbirko svilnatega blaga, katerega imamo na naši ladji v podvojeni množini in boljše vrednosti. Moj namen je bil, kar je lahko uganiti, prvič, da preprečim vsako nevarnost na našim povratku do Mazangaja, in potem, da rešim darila, ki mi je kapitan Montalant za kraljico izročil, in katere ne bi rad zgubil, po moji nevspešni misiji. Moja resna odkritost je dostojanstvenika privedla do prepričanja, voščil mi je srečno pot ter mi svetoval, da naj ne obupam, ker je možno, da dobim pri mojem povratku po petih dneh državni svet in kraljico pri volji, da želji za zvezo ugodi. Konečno še pristavi, da je on za svojo osebo, prepričan o zvezni koristi in upa, da ga pri tej priliki ne bom pozabil, ter mu prinesel sod araka v dar. Da vsled vsake privoljitve zahtev, sum o moji odkritosti ue .zbudim, sem se odločno upiral pretirani zahtevi in po daljšem poganju sva se zedinila za šest steklenic v dar. Ko je bila ta navidezna kupčija sklenjena, šel sem .s ponosom in trdih korakov proti moji lopi, v kateri smo bili predvečer gostoljubno in sijajno pogoščeni. A žal, našli smo pohlepno in skoraj da pretečo množico Mada-gaščanov vsake .starosti in stanu v njej, ki je zaboje obkolila v katerih so bili shranjeni darovi namenjeni kraljici za slučaj, da se moje poslanstvo povoljno izteče. Videl sem, da je bil moj nevspeh že javen, torej sem hitel raztolmačiti, da se v petih dneh povrnem. K nesreči je Madagaščan brez ugovora najnezaupnejše in sumljivejše bitje, kakoršno si moramo misliti, ip moja laž ni, vzlic mojemu resnemu -povdarku našla najmanj vere. Moj položaj je bil precej kritičen; na eni strani sem nestrpno hrepenel, da ostavim Bombetok najhitreje a na drugi sem imel slutnjo, da v trenutku, ko moje zaboje naložim, da jih odpravim, bo dano znamenje za kakšen napad. Nisem znal kako se naj odločim, in motril sem že s resnimi pogledi moje samokrese, ko me srečen dogodek še v pravem času iz zadrege spravi. Ali je bilo kraljici žal, da ni zvezo z mladim kraljem, kterega sem jej v najbleščešči Inči slikal, sprejela, ali se je bala, da jaz, vsled njenega mrzlega sprejema oplašen, se z obljubljeno svilnato robo ne bom vrnil, skratka, poslala mi je dvornika, da me — nežna in ljubeznivi gospej pristojna pozornost — povabi k usmrčenju, ki se ima v eni turi zvršiti. Obsojenec je ;bil vojak, ki je v poslednji vojni usmrtil kralja nasprotne armade, in za to je imel biti na gromadi sežgan. “Kako?” vprašam tolmača Carvalho, kajti mislil sem, da napak dišim. “Nameravajo vojaka živega sežgati, ker je med vojno kralja sovražne armade usmrtil? “iSte-li mislili res tako reči?” “Da gospod, v Madagaski so kralji nedotakljivi. Kdor se jih loti, more onečaščenje z življenjem plačati.” “Tedaj znajo v vojni kralji vsakogar pobiti, ne da bi se smel braniti?” “Vsekakor smejo to, gospod, in tudi ne manjka tega. — Toda kako je, hočete današnji usmrtitvi prisostvovati?” “Jaz bi to z veseljem storil, ko mi ne bi bil čas odmerjen. Jaz sem se napram kraljici zavezal, da se v petih dnevih povrnem in ker za nobeno ceno nočem dano besedo prelomiti, nemorem odhod odložiti. Torej, bodite prijazni in sporočite jej mojo zahvalo za njeno prijazno povabilo.” Vsled te naklonjenosti, ktero mi je hotela kraljica javno izkazati in silna privlačnost, ki pričakovani grozni igrokaz nudi, je ljudstvo kmali lopo zapustilo, in jaz sem se podvizal Bombetok takoj ostaviti. A, ko smo vzdigljivi most, o katerem sem že pravil, prekoračili, objel je Madagaščan, mož kratke a krepke postave, portugalskega tolmača okolo vratu, ga prisrčno poljubljal ter prosil za steklenico araka, ktero sem mu dal in jo imel privezano na držaju smešnega meča. Dalie prihodnjič. PROŠNJA. Gotovo je že vsirn Slovencem znano širom Amerike, kako se je zgodilo meseca septembra v naselbini Moon Run, Pa. ko je rojak Frank Mali j vstrelil rojaka Frank Bezeka, zaradi nekega razmerja z Bezekovo ženo. Sodba je bila končana meseca decembra in Malij je bil obsojen po prvem redu kazenskega zakonika, na smrt na vislicah, in moral biti obešen dne 9. maja, 1.1. Potem ko je bila sodba končana se je izvedelo, da je neki človek naučil Fr. Malija kako naj govori pri o-bravnavi, in da nesme nič vzeti na misel ali kaj povedati, da sta imela kaj skupaj z Bezekovo ženo. Seveda on je mislil kakor mu je bilo tudi povedano od strani tistega človeka, da bode potem manj kaznovan za njegovo dejanje. Frank Malij je vse tajil, da nista ničesar imela skupaj in je vso krivdo nase vzel, na kar ga je porota obsodila, po prvem redu kazenskega zakonika, v smrt na vislice. Ker se je sedaj zvedelo, da so tudi drugi tistega mnenja, da ni bila pravična sodba, zaradi tega ker njemu je bilo zabičeno, da ne sme pravice govoriti, so se pognali zanj še višje osebe. Neki izvež-bani pravdnik iz Pittsburgha se je začel tudi za stvar zanimati, in ker je bilo potrebno za njega tudi denar, se je nas sedem mož skupaj zbralo in plačali smo vsaki po $100.00, skupaj $700.00, to je za prvo potrebo. Cela stvar pa bo stala okrog $2500.00. S tem smo mu rešili življenje, katero bi mu bilo odvzeto dne 9. maja, t. 1. Dne 8. maja je šel naš oziroma njegov pravdnik do Govemerja države Pennsylvania, v Harisburg, Pa. in on je uredil, da mu je bilo življenje pridržano. Sedaj se bode vršila, druga obravnava meseca oktobra, kakor upamo mi, tako tudi pravdnik, in državno poslanstvo, (State Legislature) bo morda dobil kakih 5 let ječe in življenje mn bode ostalo. Gotovo bode rekel eden ali drugi, kar je on storil naj se tudi njemu zgodi. S tem vendar ne zadostimo pravici. Mi ne prihajamo zato, da bi ga oprostili ječe ali kazni le vislice bi mu radi odkupili, pri čem mislimo, bomo vspešni. Plačali smo že $700 in gotovo bode še kaj potreba in ker smo sami taki, ki moramo svojo družino preživljati sami s svojimi rokami, se obračamo s prošnjo do naših rojakov in njegovih znancev, da grej o okrog rojakov, da pomagajo kolikor je njim mogoče, ter dali Kaki dar. Ne bodete samo njemu in nam pomagali, ampak je tudi veliko lepše za celi naš slovenski narod, ker dolgo je že naš narod v tej novi domovini ali do sedaj še ni bilo Slovenca, da bi bil usmrčen na vislicah. Zato vas vse skupaj še enkrat prosimo zberite se skupaj, da bodemo odvzeli od vislic rojaka Frank Malija. Kar bodemo prejeli od naših dobrosrčnih rojakov, bode vse priobčeno v listu Glas Svobode. Imena prositeljev: Mihael Mali, John Žitnik, Jernej Mali, Josef Nansen, Jakob Brulc, Anton Retjrovieh, Dr. D. M. Davis. Vsi darovi se naj pošiljajo na naslov Mihael Mali, Box 155, Broughton, Pa. NEPROSTOVOLJNI ANTI-MILITARIST. Konservativen tveimarski deželni poslanec, Henrik Ziehn je izdal brošuro, ki služi imenitno antimilitarizmu, seve proti njegovi volji, ker gospod Zeihn hoče s svojimi spomini iz vojske 1870 — 71 /bujati patriotizem. Na strani 15. omenjene brošure piše: “15. oktober je bil plačilni dan za Verige in CiVTy. Ritmojster Stoekhausen je izdal nam kakor tudi drugim četam povelje: Veste, kako ste se nam vasici Varige in CivTy zoperstavljali. Zato bomo vse od kraja posekali ali postrelili, bar le pride pred orožje, naj bo mož ali žena, mlado ali staro--------”. Ziehn ži- vo opisuje, kako so izpolnjevali to povelje: “Iz vasi pride proti me- ni 651etna ženska z dojencem na rokah. Silno me zmerja in zahteva prosto pot. Ali na noben način nisem mogel ustreliti ravno te žene z otrokom, spustiti je pa tudi nisem smel, zato sem ji nastavil sabljo na prsi in ji prigovarjal naj se vrne. V tem trenutku pride iz goreče vasi lajtnaut Langermann z dvema vojakama. Zakliče mi: “No, Ziehn, zakaj ne ustrelite žene, saj vas vendar tako strahovito ošteva”. Nič ni pomagalo. Strel je počil, a oprasnil ženo le po roki. “Ne znaš streljati, se oglasi eden izmed vojakov. Še en strel, žena se zvrne mrtva na tla, otrok odleti v velikem loku ua njivo. Nekdo je hotel dojenca prebosti z bajonetom, rekel je: “Ta črv bo nekoč ravno tako podel, kakor so sedaj drugi”. Na mojo prošnjo je eden pobral otroka, in ga nesel na pod, ki je bil približno 100 m oddaljen. Slišal sem še dolgo časa, kako krčevito je jokal otrok----------- Dalje opisuje, kako se je zgodilo ljudem, ki so pribdžali na neki vrt. Vmes je bilo tudi mnogo žensk: “Bavarci so pridrvili in postrelili vse, kakor bi streljali na strelišču v tarčo.” Kako nežno čuteč je ta gospod Ziehn, se vidi iz navedenih mest njegove brošure. Ob sklepu pa celo pravi, da bo popjl-noma zadovoljen, če zbudi v srcih svojih bralcev “ljubezen do cesarja in države, spoštovanje do nemške armade.” Na tej brošuri se je tiskar sramoval natisniti svoje i-me, kar je popolnoma razumljivo. ALKOHOL IN DUŠEVNE BOLEZNI. Statistike kulturnih dežel kažejo žalostno sliko v vedno napredujočem uživanju alkohola in o groznih posledicah tega uživanja. Pijančevanje se širi in peha ljudi v bedo in bolezni. Od 1. 1877. do 1. 1879. je bilo oddanih v bolnišnice na Nemškem zaradi alkohola 12,836 oseb in 2556 osebam se je vsled pijače omračil um. V 1. 1889. je narastlo število bolnikov vsled alkohola na 33,065 in v nornišnico je bilo oddanih 3809. L. 1899. je bilo oddanih v bolnišnice 65.443 o-seb, v norišnice pa 7394. V teku petindvajsetih let se je število bolnikov vsled nezmernega uživanja alkohola popeterilo, število onih, ki so prišli v norišnice pa potrojilo. V Švicarskih norišnicah je bila od 1. 1900. do 1905. ena petina vseh moških zaradi alkohola. Uživanje alkohola in dedne bolezni na umu so v najtesnejši zvezi. V norišnicah je bilo od 5504 moških 1748 in od 4868 ženskih 1170, ki so imeli starše alkoholike. Na kongresu italijanskih zdravnikov, ki delujejo v norišnicah, se je konstatiralo, da je 13.8 procentov moških in 1,9 procentov ženskih v vseh norišnicah, katerim se je o-mračil um vsled nezmernega uživanja alkohola. Ako se prištejejo še oni bolniki po norišnicah, pri katerih je alkohol indirektni povzročitelj, naraste število na 18.2 procentov, Te številke govore dovolj razločno in jušno o škodljivem uplivu žganih pijač. Posebno delavstvo bi jih ne smelo prezreti. Kako naj delavstvo izbojuje boj, v katerega ga je postavil kapitalizem, če je njegov duh vsled pijače nezmožen, da premotri svoj položaj. Alkohol otopi misli in potisne človeka na živalsko stopnjo. Konec plesa. Za časa francosko-španske vojne v letih 1808 do 1814 je dobil neki krojač v Bergu v Kataloniji od generala d’ Espany naročilo za večje število uniform, ki jih pa ni mogel v določenem času izgotoviti, ker ne more, kakor je trdil, dobiti dovolj šivilj. D’ E-spanv je vsled tega dal v onem mestu prirediti velik ples. Tistega večera pa, ko bi se imela zabava vršiti in ko so bile vse dame iz mesta in okolice zbrane, so naenkrat vojaki obkolili palačo, v kateri bi se imel vršiti ples. Vojaki so vdrli v dvorano. Gospodje so se morali oddaljiti in prestrašenim damam je bilo sporočeno, da ne smejo prej zapustiti palače, dokler ne bodo izgotovile določeno število uniform. Takoj nato je prišel krojaški mojster s svojimi ljudmi, ki so prinesli prirezano blago. In tako so morale dame namesto plesati pridno šivati. Tako so morale kar cele tri dni ob kruhu in vodi ,toda v polni plesni toaleti o-badati iglo. Možjeozdratljcniv5dnch«g. —šmarna—«inm—i ■■■■—iv BOLEČIN. Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in boleznt tičočieh se moških. Prioite k nam vsi, ki ste se nevspešoo zdravili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenj. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA. BOLEZ-ZIVLEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglost^ slabost, na. por, zastrupljenje tn zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi. Nasvet zastonj. STALNO OKREVANJE SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. DR. ZINS, 183 ZASTRUPLJENJE KRVI in vseh drugih kožnih bolezni, kalkor prišče, lucije, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanje zastonj. med Randolph & Lake Chicago Odprtood 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od8zjutr. do 4 oop. Pilsen Auditorium Restavracija in Bufé JOS. FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chicage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r•-"-«*■-.rvedno na čepu. Importirana vina in cigare. f TELEFON CANAL 4250. £Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svete, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebro^ kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127, » M » Pijte najboljše pivo f _ S M M M ^ Peter Sctioenhofen Brewing Co. s PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. ft M 43. polletno izplačilo obresti v našem hranilnem oddelku. Obresti bodo kreditirane 1. julija in bodo v redu za izplačilo ali nakazuje na vložne knj'ižice po tistem dnevu. Nove vloge prišle do in vštevši 15. julija se obrestujejo od 1. julija. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto ob sobotah večer Premoženje nad pol od 6. do 8. urete. milijona dolarjev. V aš trdo-Iesen pod ostane svital, če rabite naš Se posuši čeznoč in ostane lep, svi-tel. Se ne odrgne in ne premoči. PERMANENT FLOOR FINISH Ena ioc ročka (kanta) našega “IDEAL WALL PAPER CLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo. CHAS. NOVAK & SON barve, steklo, čopiči in stenski papir 1652-1664 Blue Island Ave., blizu 18 ceste. Telefon Canal 732