i- ..■*+* ?^ GLASILO OBČINE MENCEŠ ŠTEVILICA 67 december \ gruden 1999 leto VI MENGSAN WS!k5^^ KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230DOMČALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 GO-PRES trade d.o.o. Blatnica 3A 1236 TRZIN KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILHEGA OUA 162 18 16 162 22 40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO ODE olje odgovarja vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod 0,05% dokazujemo s certifikatom ... in zeblo vas ne bo ... <> zaključna dela v gradbeništvu O instalacije za vodovod in kanalizacijo \ <> čišćenje ohjektov O izposoja rušilnih kladiv ._,___ «*;............... l^tf^t. ~~r................... IZVAJAMO ADAPTACIJE KOPALMC, SANITARIJ, KUHINJ, STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROl/ UGODNI KREDITI: TOM + 0% DO WEH LET ZA OBNOVO ALI NOVOGRADNJO KOPALNIC, SANITARIJ IN KUHINJ te/.: 061/738-522 mob.: 0609 630-232 GSM: 0411630-232 K/IRO INZENIRTNG d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš TelefonLl38 036,738 015 URADNK URK: PON-I'K'I: 9.00-12.00, 16.00-18.00, SOI! 9.00-12.00 ZN obnoije M23 ■ OB OPEKARNI MENGEŠ: Inlercsmle /a n.ikup za/idljivih partel v Mcn^šu obvo^č.imo, d.i smo iiriroli / postopki /<] flodcLivn in S|)r('i(Mn /.i/iflalnef^i novršino 500 do 1000 m2. Hotlo^e graditelje v (em območju vabimo, d.i se vkljunjo v snov.inj(.' tega dokumcnia h' v /.irelni f.i/i i/delave idejne /ns- nove uredilve obmorja. Prodamo: Kolovcr - liišo, f;r.iji'no v ,il|jskeiTi stilu, ,i00 in2 povr., [jofl.ilj^.Tna III. j;r osobno predstavil svotovno znani alpinist Tomaž HUMAR, ki bo s sodelovanjem gornikov in alpinistov opisal svoj podvig v Himalaji z naslovom Poslušam goro, govorim s tretjim očesom. Tomaž Štebe, župan NAPOVEDNIK DOGODKOV december Sroda, 29.12.1999 ob 17.00 ŽURKA za PUNCE ■ Kulturni dom Mengeš Čelrtak, 30.12.1999 ob 22.OO žurka za punce - Kulturni dom Mengeš januar Čotrtok, 6.1.2000 ob 16.00 zadušnica ■ ob Sapnici na Cobavlcl Srodo, 19.1.2000 ob 18.OO 1 2. SEJA OBČINSKECA SVETA ■ CCD Mengeš ŽUPANOV UVODNIK - , jim zaželel sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 2000 v upanju, da se naslednje leto /.opet srečamo. M. Kuret Predstavitev proračuna Občine Mengeš za leto 2000 DOBENO - gostilna Rutigaj, 3. 12. 1999ob 17. uri Predstavitve proračuna se je udeležilo osem krajanov. Župan, mag. Tomaž Štebe je pred- stavi I nujno potrebna dela, ki na tak ali drugačen način ogrožajo varnost krajanov. Med prvimi nalogami je zagotovilev varnosti na cesti proti Dobenu. Treba je odstraniti drevesa okrog kapelice. Pri vodnjaku je treba zgraditi škarpo in potem tuđi nad cesto. Ker so ta dela povezana /. zares velikimi slroški, bo najprej zgra- jen najbolj nevaren del, drugače pa bi jo bilo treba /graditi do hiše. Zgoraj hriba ne bomo podrli, ker imamo slrokovno mnenje, da naredimo samo pod- poro, saj se hrib nadaljuje naprej in bi bilo lahko vse delo zastonj. Ko bodo potekala dela, bo cesta kakšno uro tuđi zaprta. Cesta bi morala biti že sedaj zaprta do polovice. Župan upa, da lastniki zemljišč ne bodo ovi ral i teh del in da jih bodo izvajalci lahko opravili hitro in kvalitetno. Druga naloga je osvetljava. So lokacije, kjer še ne bomo mogli kmalu narediti javne razsvetljave, žalo bomo na teh lokacijah montirali luči, ki jih bomo priklopili na privatno hišo, če se bo lastnik strinjal in mu s polletnim predplačilom plačevali pavšalno porabo električnega toka. Vsaka luč bo imela senzor in se bo avtomatsko vklapljala. Na cesti proti Dobenu mora biti pred zimo pos- tavljen prometni znak za uporabo verig. Znak baje že stoji, a je očitno slabo viđen. Cesto bomo tuđi posipali. S podjetjem Crasto imamo pogodbo, da ________________(nadaljevanje na naslednji strani >) Z3 llV© V Cl Občine Mengeš za takojšnje nadaljevanje priprav za IZCJTcDClnjO glavne ceste Krtina Mengeš III obvoznice Mengeš Na vsakl seji sveta Občine Mengeš poročam o aktlvnostlh pri prlpravah za Izgradnjo glavne ceste Krtina (Želodnlk) ■ vodice na odseku Krtina ■ Mengeš in o obvoznicl Mengeš. v Obćlni MengeS nismo đosedaj povz- ročlll niti dneva zamude pri prlpravah. Ćelo več, poskrbeli smo, da Je vse pripravljeno In zakonito za hitro nadaljevanje priprav In nemoten začetek gradnje. Na dveh zadnjih sejah sveta sem predlagal, svet pa potrdll sklepa, s katerlma zahtevamo nemudoma pospešltev izdelave dokumentacije in pojasnilo za vzroek zakasnltev. zadnja dva meseca tudl ni već rednih štlrinajstdnevnih sestankov. Občina Mengeš In še posebej mesto Mengeš Je zaradi tranzltnega osebnega In še posebej tovornega prometa najbolj In zelo prizadeta. Tudl naše lokalne ceste proti Crobljam, vodicam in na Drnovem šo zato moćno obremenjene In nikakor ne bi smele biit le strošek naše občine. upam, da bodo moja prizadevanja na Ministrstvu za promet in zveze s pomočjo tistih, kl Imajo tudl polltičen vpllv, uspešna in da bo država pri pokrivanju stroškov vzdrževanja prispevala vsaj kak tolar In da se resnlčno realizira glavna cesta in obvoznlca Mengeš v skladu s planom - torej začetek gradnje najkasneje v letu 2001! mag. Tomaž štebe, dlpl.lng., župan Đ MENGŠAN LOKA - gasilski dom, 3. 12. 1999 ob 19. uri Predstavitve proračuna se je udeležilo deset krajanov. Razgovor je najprej potekal v zvezi z gradnjo čest. Cesta bo zgrajena med Gasilsko in Testenovo ulico. Krajanko je zanimalo, če bo potegnjena ludi do glavne ceste. Župan je povedal, da se bo zamenjala ograja na mostu malo naprej od Juhanta, ki bo ustre/ala varnoslnim zahle- vam. Gradnja pločnika od Mengša v l.oko je problematična, ker ne moremo odkupiti zemljišća oziroma imajo lastniki zemljišča velike zahteve. Pločnik bo zgrajen na desni strani, če greste iz Mengša v Loko, od kapelice v Mongšu do Loke. Nasproti gostilne Juhanl pa je problematična gradnja pločnika, saj bi bilo potrebno rušiti hišo. Upajmo, da borno resili te lastniške težave in prihod- njc leto začeli gradili. Vse nacrte borno dclali tako, da borno najprej pripravili idejni projekt (kakšne instalacije bodo in kje bodo položene), polem se pa uredi lastništvo. Na osnovi te grobe dokumentacije se uredijo izvedbeni nacrti. Detajlni nacrt se ne srne već spreminjati, vsaj bistveno ne. Čc ulica ni zelo prometna, zadošča pločnik na eni strani. V prihodnjem letu bi torej želei, da se končajo priprave za Testenovo ulico, pločnik iz Mengša v Loko in da bi uredili že obstoječo razsvelljavo. Kazsvetljavo moramo urediti vsaj toliko, da ne bo nepotrebnih stroškov, ker je očit no nekaj narobe z napeljavo. Instalacija je zelo stara. Razsvetljava se bo obnavljala skupaj / vodovodom in oslalimi instalacijami. Do lakral pa jo moramo, žal, za silo vzdrževati, ponekod se borno poskušali dogovoriti tuđi za priklope na privatne hiše. Srećko Hribar je zadolžen, da si ogleda situacijo in predlaga rešilve. Krajani so opozorili, da se ponekod popravi razsvetljava, čez dva ali tri dni pa spel ne gori. Župan je povedal, da bo treba pooštriti nadzor nad izvajalci, ne samo pri lučeh, ludi pri pluženju in drugih dejavnoslih. Krajanka se je priložila, da je zaradi posipanja njen Iravnik poln peska. Ko je nanesla beseda na gradnjo igrišča, je krajanka Mira spet povedala, da je oktobra 1997 na seslanku glede na zakon predlagala oclkup zemljišča, pa ji je podžupan povedal, da imajo zemljišče v najemu za 99 let in je vse v redu, danes pa vidimo, da so problemi. Župan je povedal, da se bo zadeva v zvezi z zemljiščem uredila in bo laslnica zemljišča Občina. Vlogo občine na skladu naj bi se resila lakoj po novem letu. V prvi fazi borno gradili igrišče in garder- obe, potem pa bi nadaljevali z gradnjo kulturne oz. manjše šporlne dvorane trelja faza pa bi bil del za gasilski dom. Za igrišče je v proračunu .i milijone za gradnjt) ploščadi, lahko pa, da se bo pokazalo, da je možno nameniti še Slovenska 30, Mengei ma lice kosila febi po naročitu DELOVNI ČAS: BISTRO: PON. - PET. 8.00 - 23.00, SOBOTA 19.00 23.00 RESTAVRACIJA: PETEK, SOBOTA 19.00 - 02.00 NEDEUA IN PRAZNIKI ZAPRTO REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TEL. 737-237 O BĆINSKA UPRAVA nič ne naredijo, če Občina ne da soglasja. Za te zadeve je na občini zadol- žen Boris Kavčič in sicer 24 ur na dan. Njegova GSM šlevilka je: 041 912 j 550. Eden od krajanov se je pritožil, da je klicanje na Občino zelo pro- i blematično, saj telefon dolgo časa zvoni preden se kdo oglasi ali pa se sploh j nihče ne oglasi. Župan je pojasnil, da načeloma najprej dviga telefon tajnica ; Marta, če je slučajno ni blizu, ker ima še veliko drugih nalog, dvigne telefon ; tajnica Lidija, če pa še ona ne dvigne, zvoni vsem in dvigne telefon tuđi on j sam. Županu se čudno zdi, da se več ljudi pritožuje nad telefonijo in je obiju- ; bil pregled in ukrepanje. j Na Dobenu obstajajo težave spomladi in poleti zaradi bankin, zaradi i čišćenja odtočnih jaškov. Menimo, da se bankin ne splača stalno nasipati. Na j izpostavljenih mestih, kjer spodjeda, borno naredili bankine iz asfalta. To bo i slorjeno drugo leto. Krajani tuđi želijo, da se asfaltirajo tri ceste, saj gramoz z j njih odplavlja na travnike, ki so namenjeni za košnjo. Župan je ponudit, da j Občina pokrije del stroškov asfaltiranja, če se krajani dogovorijo in zberejo i preostali denar. Žal je treba povedati, da Občina ne more založiti denarja ali j ga prispevati več, ker mora graditi objekte, za katere so občani prispevali i denar že pred deseti mi in več leti, pa je bil denar porabljen za druge stvari, i objekti pa so ostali nezgrajeni. Dobeno tuđi še nima evidenčne baze j podatkov hiš in tuđi to bo treba narediti. i Krajani so opozorili tuđi na problem pluženja snega. Nedavno, ko je padal j sneg, je tovornjak posipal pesek po snegu, potem pa je prišel plug in sneg ; skupaj s peskom odstranil, cesta pa je ostala spolzka. Župan je dejal, da i takšno nesmiselno delo ne more biti in ne bo plaćano. i Krajanka je opozorila ludi na problem odvoza smeti. Župan je povedal, da j v Mengšu že imamo dva kontejnerja, v Loki ga bodo ludi kmalu dobili, Ijurlje i iz Dobena pa naj za enkrat vozijo odpadke predvsem papir) v Mengeš, dokler j se ne dogovorimo, da postavimo kontejner tuđi na Dobeno. Obstaja tuđi ; problem odvoza zapuščenih vozil. i Krajane je tuđi zanimalo, kako je s prevozom otrok v solo. Župan je j povedal, da bo organiziran prevoz otrok v solo z novim zakonom kmalu ; postat obvezen za vse otroke, tako kot je to v Ameriki. Tomaž Žargi pripravlja i ponudbo za prevoz otrok, druga varianta pa je šofer, ki vozi za INČE in bo j postal samostojni podjelnik, trelja varianta pa je manjši lokalni avtobus za i otroke. Nobena od teh treh variant pa ta trenutek še ni izdelana do te mere, j da bi krajani lahko dobili dokončen odgovor. Ta dejavnosl ni enoslavna, saj j mora imeti Šofer poseben izpit in ludi vozilo mora ustrezali posebnim zahte- j vam. Tuđi ostali, odrasli krajani bi si želeli kakšen lokalni avtobus, saj imajo j zelo daleč do avtobusne postaje. Predlagali so tuđi izdelavo tekaške proge za I smučarje na mengeškem polju. Župan je povedal, da je dobil ponudbo za j nakup stroja za teptanje snega in izdelavo proge, vendar je ta ponudba ; vprašljiva zaradi gospodarnosti. Bolje kot kupiti ali sofinancirati nakup stroja, j je stroj najeti po potrebi, ko pade dovolj snega. i JPPHPNHPp m MENGŠAN več denarja za lo, ko bo proračun dokončno sprejet. Osnutck proračuna je /a enkrat še zelo okleščen. Za javno razsvetljavo je namenjenih milijon tolarjev. Krajanka Mira je tuđi opozorila na neprimeren vodovod na Gmajni. Tuđi gasilci se strinjajo, da je lam nemogoče gasiti, čc bi bilo potrebno. Slabi hidranti so tuđi na Jablah. Že pred pelimi leti je bilo obljubljeno, da bo vodovod narejen. Župan je dejal, da v prihodnjem lelu moramo dobiti konce- sionarja za plin in za omrežje. Občina ima tuđi v nacrtu, da ob cesti za Gmajno da dovoljenje za gradnjo. Krajanka Mira je opozorila, da je treba prej urediti vodovod in šele nato dati dovoljenja za gradnjo. Župan je povedal, da mora Občina za zidavo dobiti soglasje države. Vsega ne moremo resiti naenkral. Obnova vodovoda pa bo silno draga. V proračunu je tokrat teža na gradnji igrišča, 10 milijonov za igrišče, pločnik pa za enkrat še ni v proračunu. Krajani so povedali, da je vodovod do Uerganta, do mosta zgrajen s široko cevjo, potem pa se le-ta zoži, kar je nevarno ludi v primeru požara so opozorili gasilci. Lastnik pri kamnilem mostu si je povečal parcelo na la način, da je zasul Pšato za 2-3 metre. Krajani menijo, da je gotovo del te zemlje občinske. Župan je povedal, da je za ta primer Občina že dala prijavo. Pri avlobusni postaji se je posedel asfalt. Dclo je bilo slabo izvedeno in ga bo treba sanirali. Cesta se je udrla, treba bo odrezali asfalt, nasuli in utrditi zemljišče in ga asfaltirali. V posedeni cesti se naredi velika luža. Krajan je predlagal, da bi v glasilu Mengšan uvedli nagrade (nagelj) in kri- tike (bodeče neže) za dobro ali slabo opravljeno javno delo. Krajan je ludi odprl vprašanje ali naj se v Loki namestijo "ležeči policaji" ali ne, tam kjer bi bilo potrebno. Župan je povedal, da so jih nameslili pri glasbeni soli v Mengšu. Župan meni, da bi bila veliko boljša rešitev občinski radar. Meni, da Iležeči policiji' kaznujejo vse voznike, radar pa samo liste, ki vozijo prehitro. Občinski radar za enkral še ni možen, lahko pa da se bodo spremenili pred- pisl, V Loki imajo silvestrovanje na prostem že od 1994 leta in sicer pri mostu. Vabljeni Huli lelos! MENGEŠ, sejna soba Obilne Mengeš, 6. 12. 1999 ob 18. uri Prcdstavitvc proračuna se je udelcžil en krajan, predsednik društva Mihaelov sejem g. Burin in direktorica Vrtca Mengeš gospa Kavka. V Semenarni bodo gradili nova socialna in neprofitna stanovanja. Zgrajenih bo 16 do 26 stanovanj, odvisno od velikosti. Krajan Stane je predlagal, naj bodo ta stanovanja brez parketa, neopremljene kopalnice, stopnišča iz zalikanega betona, potem pa si vsak stanovalec sam dodatno opremi stanovanje po svojih zmožnostih. Cena med temi stanovanji in običajnimi pa naj bi bila zares velika. Leta 1958 je bila osnovana vodovodna skupnosl: Cerklje, Vodice, Mengeš (in Komenda). Takral je bilo 40% vodnih /ajelij prodano Občini Kranj. Prebivala Mengša so lakral ogromno žrlvovali za vodovod, čeprav so poma- gale ludi lovarne. Gospod Ivan Župan ima o tem podatke. Krajan Slane je mnenja, da je trenutna pozornost vodovodu prevelika. Župan je nasprotnega mnenja. Razložil je, da imajo Obćine Komenda, Mengeš in Vodice eno mnenje glede plačila obnove Krvavškega zajelja, ostali solarniki pa drugo. Kazlika v mnenjih pomeni za občino Mengeš 100 milijonov tolarjev. Oni hočejo 250 milijonov, mi pa mislimo, da smo dolžni plačali samo 150 mili- jonov. Ostali irdijo: vir si delimo glede na porabo vode, cevovod pa tako: listo kar je na območju občine Mengeš, obnovi Občina Mengeš na svoje slroške, kar je na območju občine Komenda, naj Občina Mengeš prispeva 60%, kar obvestila • Obžinska uprava vas obvešia: Približujc se rok, do katereg.i so gostinci, trgovci in turistične kmetije dolžni prijaviti urnik obratovalnega časa za leto 2000. Obrazce za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata, trgovine ali turis- tične kmetije lahko dvignete v času uradnih ur na Občini Mengei, Slovenska c. 30, MengeS. • Objavljamo nove telefonske številke občlnske uprave Obilne Mengeš: 737-0S1 ali 724-7100 - sploin« zadeve, tafnlHvo 724-7109 - investlcli«, komunala, lokacije, lemliiUa 724-7105 ali 73O-310 - vzdrievanie, nadxer 724-7107 - druibene in društvene dejavnostl 724-7106 - iv.l obilne, »platne zadeve 724-7103 ali 724-7108 - kniigovodrtvo, finaiMe ' • Drsanje Podjetje PPC Gorenjski sejem Kranj, d.d. nam je poslalo 30 brezplačnih kart za drsanje na drsališču v vefnamenski dvorani PPC Corenjskega sejma v Kranju. Vse zainteresirane dijake in studente s stalnim prehivaliSčem v občini Mengeš obveščamo, da lahko karte prevzamejo z dijaSko oz. Studentsko kartico na Občini MengeS v tajništu, v času uradnih ur. pa je na območju občine Cerklje, pa Občina Mengeš prispeva 30%. Dve vari- anli obnove vodovoda je pripravila domžalska komunala (Prodnik). Razu- mljivo je, da ostali zagovarjajo varianto, ki je žanje ugodnejša. Župan meni, da smo 30 let pili poceni vodo in nič vlagali v obnovo. Zdaj je prišel račun (skupaj skoraj 600 milijonov). Plačati bi morali glede na po- rabljeno vodo in sistem obravnavali kot celolo. Pripravljamo studijo, ki jo financirajo tri občine in Minislrslvo za okolje in prostor, ki naj bi razčislila dileme, kam vložili denar, da bi spet imeli zdravo pilno vodo. Upajmo, da jo bo. Raziskujemo kamniško - krvavško področje in če ugolovimo, da je krvavško zajetje neperspektivno, ne borno vlagali denarja vanj, ampak ga borno v kamniški sistem. Glavno vprašanje je, kako bo reagirala država. Podtalnica pri nas je slaba. Krvavec je vodovarsleveno področje, vprašanje pa je, če se res stori vse, da bi se ohranila dobra voda. V Domžalah so naredili globinske vrtine, da dobro vodo mešajo s podlalnico, ki je onesnažena z nitriti in na la način dobijo sprejemljivo vodo. Kamniški sistem pa je ludi vprašljiv. Uporabljajo princip drenaže, ki ima zajetje pri kamnolomu. Tako zajelje je silno občutljivo na onesnaženje. Neki jamar je predlagal, da bi odprli novo, naravno zajetje pod Mokrico. Obnova vodovoda v Mengšu bo stala najmanj 300 milijonov lolarjev. Samo obnova vodovoda na Zoranini, Zadružniški in Maistrovi ulici bi po projek- tantski oceni stala skoraj 30 milijonov tolarjev. V Mengšu imamo samo 10% novih (nesalonilnih) cevi. Še ćelo na Slovenski cesti, ki se je razkopavala pred dvema leloma nišo zamenjali cevi. Cev je že lukaj pred Občino dvakrat počila. Naš nacrt je, je dejal župan, da obnavljamo vodovod, hkrati pa obnavljamo ulice. V Mengšu imamo skoraj polovico javne razsvetljave provizorične. Srečo Hribar je zadolžen, da določi ločke, kjer je najnujnejša javna razsvetljava zaradi varnosli tako prometne kot ludi javne. Tam borno postavili luči s senzorji in jih priklopili na privatne hiše, če se borno uspeli dogovoriti z lastniki in jim plačevali pavšal za elektriko. Polem borno skupaj z vodovodom uredili ludi razsvetljavo. Glede vode rabimo globinski vodnjak. Za 15 milijonov tolarjev bi naredili dve poskusni vrlini in polem izbrali najboljšo in izvedli vodnjak. Če se karkoli zgodi, bi imeli lako sami svoj vir vode, vsaj za pitje. Globinske vrline imajo tuđi negativne strani, ker hitro lahko presahnejo. Voda lahko prihaja iz povsem drugih območij. Zlata kaplja menda prihaja z Mozirskega. (nadaljevanje na naslednji strani >) O B Č I N S K A UPRAVA m MENGŠAN Ga. Kavka, ravnateljica vrtca je nadalje prosila, da starši, ki imajo otroke v vrtcu izpolnijo vloge za razporeditev v plačilne razrede in sicer do konca decembra. Tišti, ki ne bodo oddali vlog bodo avtomatsko uvrščeni v najvišji razred.V malem Mengšu se bo odprlo območje zazidljivih parcel. Občina bo v dveh letih poskušala zagoloviti sredstva za gradnjo novega vrtca. Izdelana analiza kaj je bolje, ali sanacija obstoječega ali izgradnja novega, kaže na smiselnost izgradnje novega in odprodaje obstoječega. Mengeš se bo širil proti opekarni in proti jugu. Mogoče se bo nekoć združil z Loko. Krajani so se zanimali tuđi za druge postavke v proračunu in razpravljali z županom o smiselnosti zbiranja ponudb raznih izvajalcev. Župan je menil, da je zbiranje ponudb potrebno in smiselno, seveda morajo biti ponudbe primerljive. TOPOLE - Gasilski dom, 4. 12. 1999 ob 17. uri Predstavitve proračuna se je udeležilo šest krajanov. Zaradi neprimerne ure je bil dogovorjen dodaten datum, in sicer 14.12. ob 20 uri. Župan je obžalo- val počasno urejanjc zadev. Obljubil je da bo preveril razloge za tako visoko ceno izvedbe enega hidranta. Menil je, da so pri tem sodelovali topolski gasilci. Obljubil je postavitev luči javne razvetljave še lelos - če se bo izvajalec držal podpisanega roka (do božica). Za drugo leto pa so se vsi skupaj dogovorili, da bo težišče na športni ploščadi za kar so zagotovljcna sredstva v predlogu osnut- ka proračuna. Še ta mesec pa se bo izbral izvajalec idejnega projekta / studije kanalizacije Mengeš sever s Topolami, ki bi za Topole v zasnovi vključeval tuđi ostale instalacije. V TOPOLAH HOČEJO DEJANJ 14. 12. 1999 se je ob 20. uri v sejni sobi gasilskega doma v Topolah zbralo kar 35 krajanov, veliko več kot v kateri koli drugi krajevni skupnosti občine Mengeš. Po nekoliko daljsem uvodu v katerem je župan predstavil projekte, potrebo po ustanovitvi voške^.i svela, naćrtovana dcla (športna plošćad) in delno tuđi i/ra- zil nezadovoljstvo nad i/vajak i, so prisotni /ačeli jasno iti nedvournuo posLiv- Ijati Županu vprašanja zakaj se v Topolah samo obljublja naredi p.i /cio malo. Krajani so predvsem opozorili na problem neurejene avtobusne postaje, ki bi morala imeli urejeno postajalisVie na obeh straneh ceste in /a^otovljen varen prehod <*e/ cesto, Krajanka je menila, da ima Oblina v proračunu postavke nadstandardnega značaja (eksotična izobražovanja, Muzej Men^es", internet), ne najde pa se denarja /a preplasfitev in razsMritev ceste do fopol (ludi druj.;e ceste V Topolah so v slabem stanju), urediti bi bilo treba odvodnjavanje mele- ornih vod in poskrbeti za zagotovitev varnosti olrok na poli v M> 1234 Mengeš, Hribarjcva 3 8 tcl,6x.: 061/738-409 pooblaščeni servis: SHARP KENWOOD servisiranje: E-mail: avs.menges@siol.net delovni čas: 9.- 12. in 15.- 18. ure sobota: 10. - 12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in KENWOOD TV APARATI, CD KOMPONENTE, VIDEOREKORDERJI, HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; KAMKORDERJI znamke SHARP; AVTORADIJ1, DVD (digital versatile disk) in MINIDISKI znamke KENV/OOD OBĆINSKA UPRAVA 13 MENGŠAN I N T E R V I U Intervju z Leom Cimermanom Bliža se konec stoletja, zato nas je zanimalo, če v občini MengeS živi kakšen stoletnik oz., kdo je najstarejši občan v občini. Našli smo ga v Domu počitka, rojen pa je bil 10. maja 1902. Gospod Leo Cimerman, preživeli ste skoraj ćelo 20. stoletje. Kakšni so vaši spomini na ta čas, najprej na mladost? Ro]en sem bil v Bell krajini 1902. leta. Otroštva se spominjani kot srečnega in veselega obdobja. Osnovno solo sem končal in odšel v real-gimnazijo v Idrljo. Pa so prišli italijani In bombardirali tište kraje, dijaki pa smo odšli domov. Oba z bratom nisva mogla hoditi v solo, nisva mogla hoditi delat. Bili smo siromašni. Potem je nastala stara Jugoslavija, povezali smo se s Srbi In smo lepo skupa] žlveli. S Srbi sem bil v stiku že kot mlad fant. spominjani se, da je prišla vojaška baterija, Jaz sem jih pozdravu. Takrat Je stopll k meni oficir in mi ponudil roko. Pohvalil me Je, da pridno delam in mi dejal, da mi lahko pomaga, da bom postal oficir in bom lahko lepo živel. Ko sem prišel domov, sem to povedal očetu, oče pa se je samo nasmejal in ml dejal, naj ne skrbim, da bo vse še dobro. Potem so začeli iskatl mlade fante za vojsko, za podoficirsko solo. Oče me je vprašal, če bom šel in sem bil takoj za to. Želei sem nositi sabljo in puško In postal sem podoficir. Poslali so me v komando v Niš. Tam sem bil dolgo časa, nato so me premestlli v Alekslnac, malo mesto, lepo mesto. Ljudje so bili dobri in živahni. Tam smo lepo živeli. Pa Je prišel čas, ko so Iskali vojake, kl bi šll v dveletno vojno solo, da bi postali vojni uradnikl. Takrat sem bil že poročen. ženi sem povedal, da bi šel rad v solo. Bilo nas je trideset Iz vse države Jugoslavije. Opravil sem Izpit in dobil položaj. Poslali so me v Krivo Palanko v Makedonijo v hribe, kjer sem bil sedem let in pol samostojnl uradnik. Tam je bil nastanjen tuđi pešadijskl bataljon. Prišel Je čas, ko so nas napadli Nemci. Ženo sem poslal domov v vinlco. Moja postojanka je bila 14 kilo- metrov stran od meje Jugoslavlja-Bolgarija. V Bolgariji pa so že bili Nemci. Čez nekaj dni so Nemci napadli. Spominjam se, kako se Je Izza hrlba navzdol spustu nemškl avion, jaz pa sem šel od vojaškega skladišča navzgor proti kasarni. Obstal sem kot vkopan, se stresel, pa me k sreći ni nič bolelo. Takrat pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Pilot je skušal na hitro zasukati navzgor proti nebu, pri tem pa Je z levim krilom udarll v visoki jablani, kl sta rasli ob vhodu v kasarno. Presekal je veje dreves, krilo je delno odpadio, letalo pa je poletelo proti reki. Kraj ob kasarni je bil močvlrnat. Tam si je nek mozak, kl se Je vrnil iz Amerike, zgradil podvodna polja, da Je sadll riž. Bili smo dobri prijatelji. Od njega sva z ženo kupovala hrano. Okoiiškl ljudje so bili zelo dobri. Rad se spominjam Makedoncev, bili so zelo pozorni In inteligentni. Razlike med vojakl in clvilistl skoraj ni bilo. Pametni oflclrjl so lahko zelo lepo žlveli. Bili pa so tuđi nestrpni oficlrji, kl so mislili, da so bogovi. Vojaki smo Imeli nek vlšji status, a smo morali tudl marslka) potrpetl In požreti krivice. * Kaj se je potem zgodilo z vami, » ko so prišli Nemci? " Hodll sem osemnajst dnl in noći po gozdu. Petdeset korakov stran od mene se je pojavll volk. Začel je tuliti. Bil sem naslojen na drevo, on pa Je kll- cal druge volkove, Deževalo Je in snežilo in zelo me * Je zeblo. Hotel sem iti proti Beogradu, zagrebu In - domov. Hodll sem In padel v nemške roke. Takrat , sem imel čin poročnika. Potem sem bil zaprt v štirih nemšklh taborišćih na Bavarskem, štiri leta. * Življenje v taborlščlh Je bilo strašno. Ce bi vojna tra- i" jala še šest mesecev, bi tam vsl pomrli, vendar smo bili takrat še mladi in moćni. Srbija nam Je poma- gala. Pošlljall so nam hrano, riž, fižol, pa smo se ., tako enkrat na mesec najedll. K sreći smo preživeli. Ste se po drugi svetovni vojni vrnili v domovino? Ne, ostal sem zunaj. Pravzaprav sem se hotel vrnlti, bil sem že na vlaku, na jugoslovanskl meji. Domov se nlsem mogel vrniti, ker nisem prlznal maršala ; Tita. Med naml se je takrat širila zelo negativna pro- paganda. Mi, kl smo preživeli v taboriščih, ga nismo poznali, nihče, niti armadni general, niti divizijski niti polkovnik niti podpolkovnlk niti kapetan niti vojakl. Nlhče ga ni poznal. Rekli so, da tega človeka nočemo priznati, zato nisem šel domov, ker sem Ijubll mojega kralja Petra. Bil Je moj kralj In Jaz sem mu prlsegel, da bom dal svoje življenje zanj. Ostal I sem sam v tujinl.BII sem srečen, ker sem oblskal * velike države v Evropi. Bil sem v Avstrljl, na Madžarskem, RomunlJI, Belgiji, najdlje pa v Anglijl, već kot 40 let. Kaj ste delali v Angliji? Ste bili ; tam zadovoljni? Moje življenje v Angliji je bilo zelo lepo. Angležl so me imeli radi, ker sem svoje delo opravljal dobro in , vestno. Delal sem v tovarnl Metalbox, tovarnl konz- erv. V Angliji sem bil sam, žena pa Je žlvela v I Sloveniji, ženo so v petdesetlh letih zaprll In jo * mučili, da Je psihično zbolela. Potem se Je dolgo ćasa zdravila za žlvčno boleznljo In preživela starost v Domu počitka v Mengšu. Jaz pa sem pošlljal zanjo denar Iz Angllje, ker žena zaradi mene ni mogla biti zavaravana. Ohranjal sem stike z ženo In otrokl. , Nikoli nisem oblskal Slovenije, otrocl pa so hodlll v Angiijo na oblsk. Hćera si Je zelo želela, da bi se na starost vrnll v Slovenljo, opraviti Je morala ogrom- * no birokratskih potl in tako sem se leta 1993 vrnll v * Slovenljo. Žena Je umrla še preden sem se vrnll v Slovenijo. Imel sem dve hčerki, starejša je tudl umrla, mlajša pa živi v Ljubljani. Kako ste zadovoljni v Mengšu? « Popolnoma sem zadovoljen. Na preteklost ! ne mislim već. ~ Matjaž Koncilja HEBA pedikura, solarij, kozmetika Slovenska 18, MengeS tel. 739 839 ODPRTO ponedeljelc, sreda, petek od 15.00 do 20.00 ure • torelt, četrtek od 9.00 do 13.00 ure neonski taleo neonski premazi za nohte srebrno v dnevni svctlobi in žureče modro-hch pod uhnivijoličvimi disku kičmi. novolotna franeoska manikura - ' dekoracija nohtov profesionalno liiejne po Francesku Guerri sonienje v solariju Ergoline paket 5x20 min 5.000,00 SIT Ostala ponudbat • nega obraza • noga i duša • barvanje in oblikovanje obrvi in Irepalnic • depiladja § • manikura lasica I • uniclni nolili - Wonclcr Nails /. gelom f • pedikura • ročna klasična masaža lelesa • anticululilni program • limfna drenaža aduertfEJO] Oca UcspoO© \7 NEONSKI TATOO 14l MENGŠAN Nagrajena dela učencev OŠ Mengeš na temo: Kot je bilo v prejšnji številki glasila Mengšan povedano, je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organiziral različne akcije na temo "Stopimo iz teme". Namen akcije je bil, da peki postanejo vidnejši udeleženci v prometu in prometno vamejši. Istočasno s tem skupno z ostalimi udeleženci v prometu izboljšujejo prometno varnost. Ena od akcij na to temo je bila organizirana v OŠ Mengeš. Učenci so na temo izdelali uspeSna likovna dela in napisali spise. Vsa dela so bila izredno zanimiva. NajuspeJSnejši izdelki so objavljeni v nadaljevanju tega prispcvka oz. bodo objavljeni v naslednji štcvilki glasila Mengšan. Vsem udeleifencem akcije se Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zahvaljuje za sodelovanje. Predvidevamo, da bo akcija "Stopimo iz teme" trajala vse Icto. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Predsednik Srećko Hribnr korak iz teme p : ^Letošnju lulo se je na slovenskih čest ah zgodilo i veliko preveč nesreč, v katerih so bili udeležen i pešci. \ Većino nesreč se je zgodilo l>onoči, ko so vozniki i prepozno ali pa sploh ne, opazili v temna oblačila i oblečene peke. Da bi preprečili podobne nesreće, se \ moramo jxitruditi, da nas vozniki in ostali udeleženci i v prometu pravočaf.no opazijo. To najlajže dosežemo i lako, da smo ponoći anpravljeni v svetla oblačila, da uporabljamo kresničke in karje najvažnejše, da hodi- mopopločnikih. Čepa teh ni, pa hodimoposkrajnem robu ceste tako, da automobili vozijoproti nam. Topa zato, da se lahko pravočasno in vamo umaknemo nasproli vozečemu vozilu. Na splošnopa velja, da se v čim večji meri izogibamo boji po neosvelljcnem vozišču. Raje u/Kirabljajmo dobro osvetljene ulice in pločnike. Ko pa su odločimo za uporabo kresničke, jo moramo vklopili, če je na baterije, ali pa jo pripnemo tako, da z nihanjem opozori nasproli vozeče vozilo. Le če borno upoštevali vsa ta priporočila in nasvele, borno tuđi mi pris/H'/iali k večji vamosti v prometu. i (PJte že kdaj razmišljali, kaj sploh je tema? Alije to le pojetn? Ne, v tej besedi se skriva še mnogo več. Ko jo zaslišim, se spomnim na žalost, trpljenje, samoto, nesreće in še mnogo drugih reći. No, pa se ustavimo pri nesrečab. Veliko nesivč se je zodilo, ker voznik ni videl pešca ali pa ga je zagledati pnpozno. Luči automobila svelijo le nekaj metrov naprej in v lako kratki razdalji se auto ne moru ustaviti. Mi, jxšci, pa smo na to premalo po- zorni. V tom času je veliko možnosti, da se zavaruje- mo. V trgovinah prodajajo razne kresničke, lučke, oddbojna stekla tur različne predmete, s katerimi voznike opozorimo nose. Pešci tega ne uporabljamo dovolj in se na zavedamo, da s lem ogrožamo sebe, voznike in ljudi okoli nas. Vsi skupaj promislimo, koliko sami lahko pripo- moremo k svoji varnosti in se čim bolj zavarajmo. Stopimo iz teme! Šaša Novak 5. d Anie Grčar, 5. b AKTUALNA RAZMIŠLJANJA Denacionalizacija v Bruslju V zadnjem tednu novembra sem kot ćlan Sloven- skega Pridružltvenega parlamentarnega odbora (PPO) sodeloval na razgovorlh medparlamentarne- ga odbora EU v Bruslju. Med druglmi temami je bila na dnevnem redu tudl denacionalizacija, predvsem pa očltkl EU Sloveniji, da postopkl prepočasl tečejo. Kot parlamentarec sem se strln- Jal s tem In v svojem referatu navedel tuđi nekaj dejstev. kl Jlh tokrat tudl objavljam. SPLOŠNO 0 DENOCIONALIZACIJI Evropska komisija Je v svojem zadnjem ređnem poročllu o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo zelo kritično ocenlla delovanje Slovenije pri Izvajanju zakona o denacionalizaciji (procesom vraćanja nepre- mlCnln osebam, kl Jlh Je razlastll komunlstlčnl režim). Slovenija Je zelo začuđena nad tem, da komisija uvršča denacionalizacijo v svoje poročiio, sa) ni predmet pridružltvenega sporazuma In tudl slcer ne Izhaja Iz bodočih zahtev Evropske unije, še posebej se čudi njeni uvrstltvl med državljanske In politične pravice. Slovenija se zaveda pravice vsakega posameznika do povratila odprave posledic, kl mu jlh je država storiia z ravnanjem, kl ni bilo v skaldu z demokratlčniml m načeli mednarodnega prava, kot tuđi ustavna določlla 8., 26. In 67. člena ustave RS. Ravno zaradi teh raziogov je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, vendar pa je bll zakon premalo premlšijen, nepopoln in težaven za izvajanje, saj nas o tem lahko preprlčajo njegove števllne spremembe In dopolnltve, poleg tega pa Je bilo potrebno sprejeti števllne predzakonske akte za uresnlčevanje, kl so se tuđi sprotl dopolnjevali in spreminjall. v izvajanje denacionalizacije Je prav tako posegalo ustavno sodlšče s svojlml Stevllnlml odloćbami. To Je najbrž eden od poglavltnlh raziogov za počasno Izvajanje zakona. Med druge razloge bi lahko štell tudl veliko števllo neupravičenlh in previ- sokih oz. nerealnih zahtevkov vlagagateljev, pa tuđi zaradi statistika o odstotklh vrnjenega premoženja Je Izkrlvljena. Slovenija bo vsekakor Izpolnlla obveznosti do državljanov, vprašanje Je samo, v kakšnem časovnem roku. Kljub vsem objektivnim razlogom pa Je kritika upravlčena. Pridružujemo se JI tudl poslancl državnega zbora, saj menlmo, da državna uprava oz. upravni organi ne opravljajo svojega dela, tako kot bi morali. Kljub upravlčenl kritik! pa Slovenljo zanima, ali Je podobne obravnave s strani Evropske unije deležna tudl Poljska, kl še ni prlčela z Izpolnjevanjem te demokratične norme. Predzanje 13. poročiio o Izvajanju zakona o dena- cionalizaciji, Je 10. junlja sprejel Državni zbor, hkratl s poročiii in sklepi, ki nalagajo vladi RS, da zagotovi vsa potrebna finančna sredstva za zagotovltev dodatnega kadra, potrebno dodatno programsko In strojno opre- mo in izvede ostale potrebne ukrepe ter postavu zahtevo, da se zadeve Iz postopkov na prvi stopnjl rešljo do 31.12.2000. zadnje Poročiio Je sprejela vlada RS, 28.10.1999 In obravnava obdobje do 30.6.1999. v tem poročllu so pri varčevanju podržavijenega premoženja v naravi še vedno ugotovljlve ovlre za hltrejše Izvajanje dena- clonallzacljsklh postopkov, kl so bile navedene v prejšnjem poročllu. Predvldoma pa bo s poenotenjem vrednotenja podržavijenega premoženja v podzakonskih aktlh In z možnostjo reševanja vračlla kmetljsklh žemljišč z nadomestnlml zemljlščl dosežen bistven premlk v naslednjem obdobju. Predstaviti je potrebno tuđi drugo stran, kl Jo pred- stavlja Zđruženje lastnlkov razlaščenega premoženja In slcer zastopa 200.000 slovenskih razlaščencev. Zđruženje opozarja vlado RS na neizvajanje lastne zakonodaje, hkratl pa namiguje, da nas odnos do pravične vrnltve premoženja vodi stran od zelene potl. Zđruženje lastnlkov razlašćenega premoženja zgoraj opredeljeno mnenje oredeljuje z nasiednjlml dejstvi: • Zakon 0 denacionalizaciji Je bll sprejet decembra 1991 in vse odtiej ni bilo nlkoli čutltl resnlčne politične prlpravljenostl za njegovo Izvedbo; • Vlada RS navldezno spretno Izvaja zakon, vendar obstaja utemeljen sum, da se le ta ne bo nlkoli Izvedel; • Zđruženje ugotavlja števllne umetne zaplete In poli- tične zvijače za preprečevanje denacionalizacije in slcer: 1. stalna želja po spremlnjanju ZDEN na slabše 2. trlje modratorji na vračanje premoženja v letlh od 1995 do 1998 3. nejasna navodila upravnim organom, kl otežujejo delo 4. sprejemnaje vzporedne zakonodaje, ki Iznlčuje učinke ZDEN 5. zavestno predlaganje protiustavnlh In protlevrop- sklh zakonov v sprejem DZ in vrsto drugih zapletov • zaradi nelzvajanja denacionalizacije Je ta uvrščena PROMET i i Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu §%©pin<© is %®ib® 19 MENGŠAN AKTUALNA RAZMIŠLJANJA med pogajalska izhodišča za vstop Slovenije v EU. vladi ne preostane nlč drugega, kot da postane hiter izva- ]alec denacionalizacije. Dejstvo le, da poteka Izvajanje zakona o denacionaliz- aciji prepočasi, vzrokov za to pa veliko, vlada RS In Državni zbor ob spreketju poročil o Izvajanju zakona o denacionalizaciji vsakokrat znova sprejemata skelpe in ukrepe za čim hltrejšo izvedbo denacionalizacljsklh postopkov. vprašanje pa Je, kako učinkoviti so sprejeti ukrepl In prijemi vlade in Državnega zbora. RAZLOCI ZA POČASNO IZVAJANJE DENACIONALIZACIJE Rad bi Izpostavil glavne razloge za trenutno stanje: • podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov agrarnih skupnosti do 30.3.2001 bo nedvoumno zavlekio dokončanje denaclonalizacljskih postopkov; • končanje denacionalizacije otržujejo spremembe zakonodaje izden je bii dopoinjen kar 5-krat, zadnjič leta 1998) ■ prlmerje novela ZDEN Iz konca leta 1998, kl med druglml ureja vlaganja najemnikov v dena- cionalizirana stanovanja, In bo za nekaj časa zavlekla dokončanje denacionalizacije, saj se zaradi zahtev najemnikov odpirajo že dokončani spisi oz. zahtevki; • prav tako glede na število vloženih pobud za presojo ustavnosti ustavnemu sodišću, kl še nišo rešene, še ni jasno ali bodo kasneje rešene pobude posegale v zakonsko materijo, kl zadeva Izvajanje denacionalizaci- je • zadnji prlmer je odločba ustavnega sodlšča u-i- 249/96, objavljena v uradnem listu RS, št. 29/98, s katero Je ustavno sodišče odiočilo, da konsiflkaclja premoženja iz leta 1945 ni bila v skladu s splošniml pravnimi načeli civiliziranih narodov in da imajo prizadeti subjekt pravico do objave moralne In materi- alne škode prek sodnih postopkov in kasnejša uveljavl- Janja zahtevkov za vračilo premoženja); • na sodiščih je bilo spoženih 8.229 postopkov, od katerlh je končanih le 6.188 ■ sodni milni meljejo počasi, kar podaljšuje vračanje premoženja; • vlagatelji zahtevkov so pri večini organov na prvi stopnji v večini postokov vlagall pritožbe (7.288), zato se postopki vlečejo več let ■ v zahtevnejšlh zadevah je bilo na prvi stopnji odločano najmanj dvakrat ali ćelo trlkrat; • od 37.627 vloženih zadev je bilo popolnih le 18.006 zahtev, kl so bile večinoma rešene; većina nerešenih zahtev je nepopolna, poleg tega pa upravni organi roke podaljšujejo In tako poskušajo zahteve resiti v celoti in ne le z delnlmi odločitvami na podlagi nepopoinih zahtevkov; • na nepopolnost zahtevkov vpliva med druglml tuđi to, da so većino zahtevkov vložlli pravni naslednlki bivših lastnikov (70%), kl ne razpolagajo z vsemi zgodovlnsklml dejstvl, kar Je razvidno tudl iz statistike reševanja vlog Arhiva RS 8000 vlog ni bilo pozitivno rešenih, kar lahko pomenl, da bo potrebno dejansko stanje ugotovltl na drugačen način ali pa zahtevkom ne bo ugodeno; • materlalni stroškl vođenja postopkov pri upranlh organih se razllkujejo od vloge do vloge (različna Izve- denaska mnenja...), zatorej ni mogoće vnaprej planirati posebnih finančnih sredstev (problemi proračunskega planiranja); • postopki se podaljšujejo zaradi nesodelovanja strank v postopku (večkrat v postopOklh ugotavljanja dejanskega In pravnega stanja ne sodelujejo ne vla- gatelji zahtevkov ne upravniki premoženja, kl se vrača); • precej postopkov Je nerešenih zaradi tega, ker Je nepremičninsko stanje drugačno od stanja pri podržavljenju, nepremlčnlne pa so v državni lasti ali poziđane; ; • denacionalizacijo zavira neidentlficlrano stanje ; i nepremlčnlnskega premoženja po katastru In zemljlškl ; knjlgl, zaradi neažurnega katastra namreč katastrski i podatkl o kulturah In bonltetnih razredih nišo odraz ; dejanskega stanja, kar je potrebno upoštevatl v j postopku, saj so ti podatki osnova za Izračun vrednostl i kmetilsklh površin; pojavijajo se tudl prebieml pri I vračanju zemljišč v naravi, kjer je potrebno zemljlšča i na novo odmeritl, kajti plačnlk ni določen (upravna ; enota ali stranka); i • denacionalizacijo upoćasnjujejo tudl komasacijskl | postopki ■ dokončanle denacionalizacljsklh postopkov j na teh območjlh |e pogojeno s pravnomočnostjo I komasacljsklh odiočb; I • usklajena ništa tuđi zemljiška knjiga In zemljlškl i kataster j • pojavlja se problem pri vračanju premoženja, kl je v ; občlnskl lasti - vse občlne še nimalo razdeljenega i premoženja, pa tuđi ustreznih evldenc o svojem I premoženju nimalo, kar povzroča daljše postopke; j • dolgotrajni so postopki ugotavljanja državljanjstva i • enostavni postopki so že rešenl - rešujejo se I večinoma najzahtevnejše vloge I Ostali razlogi so: I • pomanjkanje kadra; I • ni ustrezne podpore uslužbencem, kl rešujejo ; zahtevke (šepa priprava strokovnlh navodll za delo ■ upravnih organov,...) I • država namenja premalo sredstev za reševanje (ni I sredstev za plačllo zahtevnih Izveđensklh mnenj, I dodatne strojne In programske opreme, dodaten i kader,...); i • nesodelovanje med upravnim! organi In obema ! skladoma (odškodniniskim In skladom kmetijskih i zemljišč in gozdov) \ UKREPIZA I POSPEŠITEV DENACIONALIZACIJE i Največja kritika pri izvajanju zakona o denacionalizaciji I je vsekakor prepočasnost reševanja pravočasno i vloženih vlog. ; O vzroklh In o zatečenem stanju je bilo že dovoll I rečenega zato bi povedal še nekaj o ukreplh, ki smo jih i sprejell za pospešitev denaclonallzacljskih postopkov, ! najprej bi povedal nekaj o ukreplh sprejetlh v zadnjem i času (pred 13 poročllom s 13. poročilom In nazadnje s ; 14. poroćilom) | • Prlćelo se Je izvajanje Zakona o denacionalizaciji (Ul. I. i RS, št. 65/98), kl omogoča, da se odškodnlna lahko I Izplaća tudl v obiiki nadomestne nepremlčnlne, kar bo I pospešllo nekatere postopke, v katerlh vlagatelji : zahtevajo vraćllo zemllšča v naravi. j • vlada je 1. aprila aprejela sklep o ustanovltvi, organlz- | acljl In delovnem področju urada vlade RS za dena- i cionallzacljo (Ur. i. rs, št. 24/99), kl bo koord9lniral delo I med upravnlml organi in skrbel za pospešeno izvajanje I zakona o denacionalizaciji In Je zanjegovo delovanje i namenila 65.882.ooo sit. urad je z delom pričei v mese- j cu Junlju in Je Vladi že predlagal ukrepe za pospešitev ; Izvajanja Zakona o denacionalizaciji, kl jih |e ta sprejel ; na 132. seji dne 28. oktobra In se že izvajajo. i • Državni zbor je ob obravnavi 13. poročiia izvajanja ! zakona o denacionalizaciji 10. junlja sprejel prlporočila ! In sklepe, kl nalagajo vladi, da zagotovl vsa potrebna I flnanča sredstva za zagotovltev dodatnega kadra, i potrebno dodatno programsko in strojno opremo In Izvede ostale potrebne ukrepe ter postavu zahtevo, da se zahteve Iz postopkov na prvi stopnji rešljo do 31.12.2000. • Vlada Je ob sprejetju 13. poročiia Izvajanja zakona o denacionalizaciji sprejela še 14 Sklepov In prlporočii s katerlml naj bi se na razllčne načine pospešlia izvedba denacionalizacljsklh postopkov. Napoved: zahteve Dražvnega zbora, da se zadeve Iz postopkov na prvi stopnji rešljo do 31.12.2000, je urad za dena- cionalizacijo cenil, da je ob sedanjlh pogojlh dela pri upravnih organih prve stopnje možno prlćakovati zaključltev upravnih postopkov pri 26. upranlh enotah, ostale enote pa naj bi reševale zadeve tudl dlje (kar ni mogoče določltl). Tudl sodlšča ne bodo v kratkem času uspela resiti vseh zahtevkov. še vedno Je odprto vprašanje nadaljnlh odiočitev ustavnega sodlšča in učinkov zadnjih sprememb zakonodaje. Na podlagi teh dejstev lahko predvldevamo, da bo Izvajanje zakona o denacionalizaciji potekalo dalj časa. Potrebno je popozoritl tudl na dejastvo, da državna uprava, kljub temu, da bo poskušala izboljšatl delo na področjlh, kjer ga ne opravlja dovolj kvalitetno, ne bo mogla vpllvati na vse dejavnlke, kl otežujejo vračanje premoženja (razlogi so na stzranl vlagateljev zahtevkov,...). Najbrž veliko zahtevkov, kl so šer v postopkih pred upravnlml organi ne bo pozitivno rešenih, ker so neupravlčenl ali pa ne bodo rešeni v zahtevanl visini. Zatorej Je prlčaskovatl veliko slabe volje In stalne pri- tiske skupln nezadovoljnih državcljanov na organe Evropske unije, upamo, da bo Evropska unija to pri nasiednjlh ocenah tudl upoštevala. lanez Pcr JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale želi vsem, ki jih naša družba oskrbuje z zdravo pitno vodo, odvajanjem odplak in odvozom odpadkov, srečen božič in popolnih prvih 365 dni novega tisočletja. MENGŠAN AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO PETER HUBAT s.p. Dobeno 75, 1 234 Mengei Tel.: 061 737 473, 041 617 355, 0609 617 355 VAM V NAJKRAJŠEM ČASU IN PO KONKURENČNIH CENAH BREZPLAČNO DOSTAVI KURILNO OLJE. VSEM SVOJIM STRANKAM ŽELIMO VtSELE BOŽIČNI PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! GRADBENO STANOVANJSKO PODJETJE GRASTO d.o.o. Domžale Matije Tomca 4, 1 230 Domžale Vsem poslovnim partnerjem, ki jih oskrbujemo s stanovanjskimi storitvami, ogrevanjem, vzdrževanjem čest, z dobavo dolomitnega drobljenca, gradnjami in drugimi storitvami in proizvodi, želimo srečen božič in uspešno in popolno prvo leto novega tisočletja. +_J \sar veliko dela imam, če želim obdariti vsepridne otroke. Vcndar namgre delo kar hitro od rok, saj nam vsepovsod, kamor pridimo, radi priskočijo na pomoć tuđi tišti, kijim neprinesem nii. Tako mi v Lukovici na pomoć priskočijo marljivi (lani župnijske Karitas, otroci se ob pomoći mentorice naučijo igrico o meni, pa kargre. Preko vašega časopisa pa bi se rad zahvalil dvema, ki sta iz Mtngsa. Gospodu Andreju Svetetu, župniku na Brdu tergospodu Francu in gospe Anici Debevc. Prvemu za njegov vedno prijazen in topcl sprejem, drugima pa zato, ker žc kar nekaj let skrbita, da se varno in udobno vozim in raznašam darila po občini Lukovica. Naj jim bo ta skromna zahvala preko vašega časopisa obenem tuđi spodbuda za naprej. V letu, ki prihaja, pa vam želim čim več božjega blagoslova ter zdravja in sreće. VaS Svdi ĆMiktavZ Stopite iz vrste V Banki Domžale d.d., skupina NLB predstav- i ljamo akcijo "Stopite iz vrste". Z njo pozivamo i stranke, naj stopijo iz vrste pred bančnimi oken- : ci in opravijo bančne posle na hitrejši način kar i sami brez čakanja v vrsti z opravljcnimi storitva- j mi na bančnih avtomatih, preko trajnega naloga, I pisma zaupanja in elektronske banke. Brezgolo- ; vinsko poslovanje in elektronska banka pa sla j ludi načina bančnega poslovanja v prihodnosli. i Žalo bi vam radi na kralko opisali te možnosli, i nekalere so žc utečene Iržne poli, nekalere pa j sele uvajamo. : Baruni avtomati - Preko njih slranke 24 ur na ! dan lahko preverjajo slanje na lekočem računu, I polagajo in dvigajo gotovino ter plačujejo i položnire. Za plačilo položnic je nižja provizija j od plačila /a bančnim okencem. ■ Trajno pooblastilo - Stranka v banko prinese • račune za redne mesečne obveznosti in s podpi- ; som na obra/c u pooblasli banko, da jih v prihod- j nje plačuje i/ lekočega računa. Stranko ni treba j več skrbeli /a položnice, prav lako ji je prihran- I jena pol v banko. I Pismo zaupanja - Omogoča imclnikom lekočih } in žiro računov plačilo položnic brez čakanja v i vrsti in z nižjo provizijo. Pisma so na voljo na I bančnih okencih, slranka ga odda mimo vrsle I skupaj s priloženimi računi v poseben nabiralnik. i Dokumenti v pismih, ki so oddana s tekočim j datumom do 12. ure, so knjiženi še išli dan, po j 12. uri pa naslednji dan. Kuverte pa lahko j slranke oddajo ludi /a meser (Ini vnapiej, ločeno i po dalumih. i Proklik NLB je elektronska banka z,i samoslojne j podjetnike, ki omogoča pregled stanja in j promela na svojem žiro in tekočem računu, j plačevanje obveznosti z virmanskim nalogom, i splošno in posebno položnico, pripravo plačilnili i nalogov z datumom za vnaprej, sestavo osebne- i ga imenika poslovnih parlnerjev in sprejem ler j oddajo sporočil banki. Velik razlog za povpra- i ševanje je ludi nizka cena za posamezno Iransak- cijo, opravljeno preko le Ir/ne poti. To je 60,00 SIT. Za primerjavo naj napišem, da na bančnih okencih slranke plačujejo provizijo 1% od znes- ka, minimalno 50,00 SIT in največ 900,00 SIT. Avtomatski odzivnik - Io storitev lahko uporabljajo vsi imelniki lekočili in žiro računov, ki oddajo zahtevek za doslop do avtomatskega odzivnika v matični poslovalnici. Za doslop si imelnik i/bere tajno osebno šlcvilko in preko nje dobi informacijo o slanju na računu. KLIK NLB je splelna poslovalnica, preko katere bodo slranke lahko preko vsakega računalnika, priključenega n,i inlernel, opravljali najrazlič- nejše storilve preproslo od doma, iz službe ali na polovanju. Na voljo bo 24 ur na dan in vsc dni v letu. Prek Klika LB bo možen vpogled v slanje in promet na računih, plačevanje obveznosti preko posebne in splošne položnice, prenosi sredslev, naročila in blokatije čekov, odpiranje in ukinilev trajnih nalogov, napoved dvigov večjih zneskov gotovine, naročilo obrazcev za posojila, vezava depozilov in prekinitev podaljševanja vezave, oddaja zahlevkov za izdajo limita in limita za plačilne kartice, pošiljanje in sprejemanje spo- ročil banke. Za uporabo Klika NLB stranke potrebujejo osebni računalnik z doslopom do inlernela, elek- tronski naslov, ki ga običajno priskrbi ponudnik inlernel,i in splelni brskalnik Interni1! explorer ali cscape Commuk alor ra/ličii a 4.0 ali novejšo. V Banki Domžale vloge za Klik že sprejemamo, na uporabo pa bo na voljo predvidoma v pomladan- skih mesecih leta 2000. Na kratko smo predstavili glavne tržnu poli, ki slrankam olajšajo in dolgoročno pocenijo poslovanje. Za dodatne informacije vedno laliko pokličejo na kalero koli bančno enolo Banke Domžale, posebej pa jih vabimo v ekspozituro Mengeš, kjer so vedno dobrodošli od 8. do 19. ure. Strankam in bralcem Mengšana želimo vesele božične praznike in uspešno, zadovoljno in mirno novo leto 2000. Banka Domžale d.d. POPJETNIŠTVO «P ■a MENGŠAN POLITIČNE STRANKE Ljudem dobre volje, ki verjamete v nas in vsem, ki mislite drugače, čestitamo ob Dnevu osamosvojitve, vam želimo blagoslovljene božične praznike in v vsem prizanesljivo prihodnje /eto. SLS - podružnici?! Mongoš LDS Ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije čestitamo vsem občankam in občanom Občine Mengeš. Nojkrajša [x>t med dvema človekoma je nasmešek. (II. Satal) Lep božič in srečno v letu 2000 vam želi 00 LDS Mengeš Ob Dnevu osamosvojitve naj vam seže dobra misel v srca, Božič naj vam naseli mir v duše in novo leto prinese upanje v hiše! Vaš poslanec v državnem zboru Janez Per L "bčankam in občanom ob deveti obletnici dneva samostojnosti iskreno čestitamo. Veliko uspehov v novem letu in prljetno praznovanje ZLSD ^ AJ ožiino-novoletni praznik! naj vam prinese/o notranjega miru, zadovoljstva, sreie, prijateljstva..., topel stisk roke naj nas še bolj poveže... OO SKD Mengeš HPJPjtopole mladi ^Omengeš ^^H loko ^^^J dobenn _______^^Hsvet______ Mladi za Mengeš, Topole, Loko, Dobeno, svet vam želimo blagoslovljene božične praznike in srečno v letu 2000. SDS NAJBOLJŠE ŽEUE Čestitamo ob 9. obletnici samostojnosti države Slovenije Čestitamo ob 5. obletnici ponovne samostojnosti Občine Mengeš Hvala za podporo pri dclu za boljšo prihodnost! Želimo DOŽIVETO praznovanje boiiia, zdravo in zadovoljno novo leto fer SREČNO v zadnjem letu tisoiletja! Splet dogodkov in odločitev je pripomogel, da si božič in dan samostojnosti sledita drug drugemu. Oba simbolizirata rojstvo in upanje ter zafetek novega v zgodovini človežtva in v zgodovini slovenskega naroda! Sotialdemokrat$ka stranka Slennije • Obiinski odbor Mengei Predsednik Tomat Štehe SKD Občinski odbor Mengeš nSfin Vat«le bežiln« praznik* l»r srežno, utpsino in zdravo Uto 2000 žalimo v*m pr«bival<«m obiin« M«g*i, i« potabsj pa našim ) 19 MENGSAN POLITIČNE STRANKE raste zunanji dolg. Pridobili smo si mednarodni ugled. Ta vlada ni razlagala po svetu, da je poli- tika umetnost mogočega. Parterji po svetu so trdili, da se lotevamo neuresničljivega projekta. Dokazali smo, da je politika lahko tuđi umetnost nemogočega. Žal nismo mogli izpolniti vseh pričakovanj demokratov. Starim političnim silam je tranzicija uspela, preobrazba novim politič- nim silam pa še ne. Zato težave s spoštovanjem ustave, nerazčiščena preteklost, vse več neza- konitosti, nepreglednosti in korupcije, zato tuđi vse več nepravičnih socialnih razlik in tuđi že revščine. Zato tuđi nemarno ravnanje z držav- nim denarjem, zato odsolnost odgovornosti, od- sotnost nadzora. Povsem jasno je, da smo pred izzivom za nove nujne spremembe. Če se de- mokratične sile ne bodo ponovno povezale in izpeljale temeljitejše preobrazbe, potem naša prihodnost ne bo Evropa, ampak jugovzhod (Balkan). )anez |anša je prav tako poudaril izjemno zgodovinsko vlogo Demosa, ki je znal pridobiti nacionalno soglasje. lanša je zelo jasno poudaril zasluge takratnega predsednika Peterleta in dr. Jožeta Pučnika in se obema javno zahvalil za vse, kar sta storila. Janša se je tuđi spomnil stolet- nika Leona Štuklja, ki ga žal ni več med nami. Spomladi leta 1996, ko je SDS začela zbirati podpise v podporo večinskemu volilnemu siste- mu, je k stojnici v Mariboru med prvimi prišel prav on. Olimpionik Leon Štukelj je Demosu zapustil tuđi svojo politično oporoko. "V Sloveniji je treba definitivno končati z neokomu- nizmom, naj se leve stranke še tako zvito poimenujejo. Po geslu divide et impera izko- riščajo te stranke vsako nesoglasje med stranka- mi slovenske pomladi, da bi jih čim bolj razdelili in jih pred volivci diskreditirali. Razhajanje Pomladnikov vodi samo k utrjevanju kontinu- itete. Prvaki Pomladnikov bi morali uvideti ne- varost nadaljnje in trajne medsebojne razce- pljenosti in se končno povezati v enotno poli- tično silo, ki ohranja in zasleduje vrline evropske krščanske civilizacije. Prihaja zadnji čas, da se demokratiziramo po vzoru civilizirane Evrope". Matjaž Koncilja .^/Jrustvo Mihaelov sejem Mengeš uli vsem obćankam in občanom ter tuđi tištim izven meja občine, ki radi obiskujete sejem, vesele božične praznike in srečno ter zdravo leto 2000. Društvo Mihaelov sejem Na obisku pri gospodu Janezu Isteniču KULTURA ff» Z gospo Fanči Rožman sva ga obiskali prav na nje- gov 90. rojstni dan, ki ga je praznoval v ponedeljek, 6.12.1999. Že od daleč sva ga zagledali, kako se je kljub častltljivlm letom podal na sprehod proti Opekarni. Ko naju je zagledal, se je hitro vrnil in stopili smo v nišo. Spominja se vseh pretekllh let in dogodkov Iz svojega življenja. Čeprav Je veliko garal In vse lepe in težke dnl prestal, bi kar rad še dolgo živel, dočakal bi rad 100 let. Rodll se je v Logatcu, v števllnl družini. Imel je šest bratov. Sedaj Je od svoje družine ostal samo še on. Ker ni bilo dela na Notranjskem, Je prišel služit kruh v Mengeš. Zaposlil se Je v Opekarni v Mengšu, kjer si Je prlslužll tuđi pokojnlno. Vstajal Je že ob 2. uri zjutraj ali pa še prej in odšel v službo, kjer Je delal pri peči. Opeko zlagatl v peč in jemati iz nje je bilo res težko delo. Po službi pa Je hodll na Dobeno k Ručlgajevlm koslt travo, da Je zaslužll še drva za zi- mo. V prostem času, kl ga še za spanje ni bilo dovolj, pa je zldal nišo za svojo družino. Z ženo, kl jo je spoz- nal pri Vlncenovih v Mengšu, sta Imela štlri otroke, dva sinova In dve hčerl. žena mu je že pred leti umrla, otrod pa so vsl ostali v bllžlnl domačega kraja. Ob upokojltvl Je še vedno rad poprljel za delo. Pomagal je pri Bogarjevih na žagi, delal doma in kjer so ga potrebovali. Sedaj delatl ne more več, a še vedno poskrbi zase in hodl na vsakodnevni sprehod proti Opekarni, kamnolomu in bajerju. Sedaj živi skupaj s Francklno družino v domačl hlšl. Ima veliko potomcev • vnuke In pravnuke. Vsl ga obiskujejo in ga imajo radi. Tuđi ob njegovem prazniku so ga prljetno počastili. Zaželell sva mu, da bi čil In zdrav še dolgo hodll po svojih ustaljenih poteh In da bi dočakal 100 let. Predsednica OO RK Mengeš, Majda Trobec Avon nam o z n a n j a ' radost, da se nebo sklanja k Človektl," pravi Vrane Kompare, znani mengeški Irobenlač. Že nekoj časa vemo vsi tišti, ki se vsaj malu spozamo na glasbo, da je vedno bolj us/KŠna in poznana tuđi njegova izjemno nadarjena hčerka Nina. Trenutno sicer studira solo petje na Konservatoriju v Birminghamu, vendar si še vedno najde čas za dom in sloven- sko pesem. Nina in Vrane Kompare sta nas zopet razveselila in nam j>olcj)šala božični čas z dvanajstimi čudovitimi melodijami. Svela noč, Beli Božič, Spi, dete božje nam sladko, sopesmi, ki nas pomirjajo in v nas odpirajo nove dimen- zije. Ninin sopran in Vraneova trobenla, včasih tuđi krilni rog, nam pričarala globino dogajan- japred 2000 leti, pa ludi današnji dan... Nina je varovanka Ustanove Gallus, njeni meceni v letošjem letu j>a so Založba Mladinska knjiga, Mercator in Občina Mengeš. I.ej>o je, da ludi domaća občina zna ceniti pomembnost znanja in izobraženosti ljudi, ki jo nenazadnje predstavljaju ludi v svetu. Tatjana S. Slrmšek | DRUŠTVA DRUŠTVA (C/ / /ovi CD in kaseta: BfaviFARE 4»_,^v^\^.y \../->,-£ka.-£ ■ ^mRBRPI^^*^'^' 2OOO MENGŠAN Stoparjevih 15 let Ansambci Stopar je v Mengšu in okolici sinonim za dobro zabavno in narodno-zabavno glasbo. Ni naključje, da je bil kon- cert ob 15-letnem delovanju razprodan, saj je njihov repertoar bogat in širok. Za vse liste, ki niste uspeli pravočasno kupiti vstopnice in ste ostali v avli ali pa doma, na kratko: scena v dvorani je bila čudovita - Stoparjev kombi, toplar, s katerega so viseli gorenjski nageljni, pa veliko instrumenlov, vod- njak, povsod polno /ivo rdečih božičnih zvezd, celo multimedijska kulisa je dala prireditvi svoj čar. Sloparji so v goste povabili Franca Pestotnika - Podokničarja, ki je poskrbel za še bolj.šo voljo gledalk in glc^lalcev z očitno zelo nabrušenimi dlanmi za ploskanje. Nikakor se nišo utnidili. Zanimiv nastop je imel v družbi ansambla in s svojo trobento Franc Kompare, dolgolelni Sloparjev sodela- vec in prijatelj, ki nikoli ne reče ne glas- bi in razvoju le-te. Ves čas je verjel, da bodo uspeli. In uspeli so! Emincntcn gost je bila vokalna skupina Slovenski oktet. Že od leta 1951 razveseljuje domače in tuje občinstvo, nam pa so zapeli Nocoj pa, oh nocoj in Kalinka, za konec pa še Jaz in moj gvažek na račun in na zdravje vseh Stoparjev, ta velikih in ta malih. Zakaj pravim tako? Presenečenje večera so bili "Stoparčki", otroci članov asambla Slopar. Prikupni, kot znajo otroci biti, in prisrčni so slavje še polepšali. CP©Q©[jH W 9©3©Ld8 Vmes je Nataša Bolčina-Žgavec izvedla še nagradno igro. "Tišti, ki ima danes rojstni dan, dobi kilaro." V dvorani je bila med zbrano množico gospa, ki jo je pri- nesel sv. Miklavž ali vsaj nekako zelo blizu tega dne, zato je domov odšla z novo kitaro in obljubo, da se je bo naučila igrati. In na koncu torta, kot se za pravo praznovanje spodobi. "Ena, dve, tri, dajmo, vsi skupaj, svečk je veliko." Pa so. Vse svečke so ugasnile, mi pa smo prišli ponovno na svoj račun s podaljškom Stoparjevih najboljših skladb, med ostalimi ludi Pesetn prijateljstvo rodi. Tri ure glasbe, smeha in dobre volje so minile v želji, da se vidimo prej kot čez naslednjih petnajst let, Zahvale, ki so jih izrekli Stoparji, so bile namenjene Franci: Komparetu (ki pravi, da pri Stoparjih krize ni), Ivanu Sivcu (oblikovat in napisal je scenarij), Franciju l.ipičniku, Petru Krušniku (scena), Slovenskemu oktetu, Francu Pestotniku, Igorju Podpečanu (predstavnik založbe Zlati zvoki - izdali so njihovo kaseto), Jožetu Colariču (menedžerju ansambla), Jožetu Brojanu in Nataši Bolčina Žgavec (napovedovalki). Med tistimi, ki pa so čestitali ansamblu Stopar, pa velja omeniti mengeškega župana mag. Tomaža Štebeta, ki je povedal, da je ansambel Stopar vsaj najboljši loški ansambel, če že ne najboljši mengeški, kajti v Mengšu je borba za najboljše mesto v glasbi velika (Mengeš - glasbeno mesto ima veliko ansamblov in skupin). Ni darilo tisto, ki nas druži, pačpa prijateljstvo, je povedal Jože Brojan. Z njegovo misli jo zaključujem mengeško slovesno praznovanje pelnajstletnice delovanja ansamla Stopar, hi je uspel zaradi svojega dela, kvalitete in predanosti glasbi ; Čestitamo! ____________________________________________ Tatjana S. Strmšrk L Pesem v jeseni je bil naslov jesenskega koncerta, ki smo ga pevci MePZ Svoboda Mengeš z zborovodkinjo Natašo Stopar izvedli v Kulturnem domu v Mengšu 27.11.1999 ob 20. uri. S koncertom smo želeli predstaviti naše delo (zapeli smo osem pesmi) in popestrili žc tako lep prednovoletni (as. V goste smo povabili pevce okteta Studenček iz Celja z našim bivšim zborovodjem Matevžem Goršićem. Pripravljeni program je poslušalstvo lepo sprejelo. Zapeli smo skupaj sedemnajst pesmi, tako po zvrsti kot vsebini med seboj razlifnih. V bodoče si želimo veC tovrstvih sodelovanj in srečanj, od pripravljenosti in dobre volje pa je odvisno marsikaj, tuđi število poslušalstva v dvorani. ...rt v turnu zvon odMIje uropozno, ffUisovi zbrant so Jmčast potlhnilU zblt'del je pesmi čar, ostala Je le mocT odmevay spomtnom vsem doUal bom Se spomln prav tega dnvva... Lepe praznike vsem Vam v imenu MePZ Svoboda Mengeš lemeja Behrič -nadih 15 Let 21 MENGŠAN KULTURA \^y korajšnja 100-letnica rojstvajožeta Gostiča Leta 2000, 5. marca, bo minilo 100 let od rojstva opernega pevca Jožeta Gostiča. Za bli- žajočo se obletnico so se v Kulturnem društvu Jože Gostič iz Homca začeli pripravljati že pred skoraj letom dni. Pripraviti želijo nekaj več kot le navadno proslavo. Pri tem jih je še posebej spodbudil obisk članov Zagrebške opere in njihov nadvse spoštljiv od- -----------------------------------------------nos do našega rojaka. 14. febmarja 1999 so se v sejni sobi Gasilskega doma na Homcu prvič zbnili člani pripravljalnega odbora (Karei l.eskovec, l.oj/.e Slražar, Alojzij Golob, Maljaž Koncilja, Alojz Rogina, Sašo Rogina, Janez l'ogaćar, Rok Pogatar, Toni Iglič, Borut Jenko) za počastitev 100-lelnicc rojsLva Jozela Gosliča in določili okvirni program praznovanja omenjene obletnice. *8HiI i. Izdaja monografije o loželu Gostiču (avtorici sta gospa Marija Barbieri in gospa Marjana Mrak, izdajatelj KD |ože Gostič Homec). 2. Izdaja zgoščenke (dvojni CD z najboljšimi Gostičevimi posnetki oz. odlomki iz oper, izdajatelj hrvatski radio). 3. Spominska razglednica, ovitek in priložnostni žig (sočasno predvidoma 6. marca 2000 na zagrebški in radomeljski pošti, avtor koncepta KD Jože Gostič Homec). 4. Masa zadušnica (člani Zagrebške opere), kratka predstavitev monografije in zgoščenke (KD lože Gostič Homec) slavnostni koncert hrvaških in slovenskih opernih solistov v nedeljo, 5. marca v homški cerkvi). 5. Odkritje doprsnega kipa pred Gostičevo hišo na Homcu v jeseni 2000. 6. ,| Postavitev razstave o Gostiču (prenos iz Zagreba) v jeseni 2000. iHI^H 7. ^^m- Predstava ali koncert Ljubljanske opere v spomin Gostiču v jeseni 2000. Že v soboto, 4. marca 2000, bo v Zagrebu, na hiši, kjer je živci Jože Go.slič, odkritje spomin.ske plošče, ki ga pripravljajo člani društva Slovenski dom iz Zagreba, v operi Ilrvaškega narodnega gledališta pa bo v spomin Goslidi zvečer slavnostna predstava Trubadur z Janezom Lotričem v glavni vlogi. V okviai Kulturnega društva Jože Gostič Homec bodo organizirali ogled pred- stave Taibadur za vse, ki bi si jo želeli ogledati. Način in datum prijave bodo pravočasno sporočili. Ker omenjeni projekt presega pomen lokalnega značaja, je v ospredju ludi oz. predvsem vpra.šanje finančnih sredstev. Ker društvo deluje sele sedmo leto, ne razpolaga z večjimi finančnimi sredstvi. Zagotoviti jih poskušajo na različne načine. Pomagala bo Občina Domžale, naprošajo pa ludi obrtnike in podjetnike, da dmštvu pomagajo s svojim prispevkom. V največje veselje pa jim bodo prav bralci lokalnih glasil, ki bodo z naročilnico, ki bo objavljena po novem letu, naročili monografijo in/ali zgoščenko in pomagali pri uresničitvi zastavljenih ciljev. B.J. 4. decembra smo bili priča velikemu koncertu skupine Rok'n'Band v športni dvorani v Kamniku. Fantje so pred dobrim mesecem izdali album z naslovom V nevarni fazi. Pesem Ostani še minulo, /a katero so posneli tuđi videospol, že nekaj časa kraljuje na najvišjih meslih glasbenih lestvic. To pa ni nič nenavadnega, saj sla bila več kot uspešna tuđi njihova prejšnja albuma Da padeš dol in Kako me mika. Mladi rockerji so znani po spektakularnih koncertih, polnih presenečenj in vreSčečih deklet. Že od vsega začetka slovijo po rekordnem številu živih nastopov in polenciranem številu oboževalk. Novo zgoščenko so prvič pred- stavili na promociji v Domžalah. Tam so se polog glasbcnih goslov predstavila tuđi mična dekleta skupine Make up 2. S skupino Rok'n'Band to ni bilo prvo sodelovanje, saj so punce z njimi posnele ludi videospot Nika. Lepotičke, ki že leta delujejo pot taklirko ustanovitcljicc in vodje skupine Mojce Furlan, so se po enem letu vrnile v svet glasbe z nežno balado Ti. Besedilo za prelepo pesem je napisala glavna vokalistka skupine Darja Pristovnik, glasba pa je delo tima Štajerc Produclion. Kitare je mojstrsko zaigral Blaž Črnivec iz skupine Rok'n'Band. Ob sodelovanju s produkcijsko skupino HIT so posnele (udi privlačen videospol, ki je že na slovenskih lestvicah. Dekleta so še vedno tuđi odlične plesalke, kar so ponovno dokazale z najnovejšo sedemminutno koreografijo na glasbo iz mjuzikla Briljantina. Točko, ki obsega dvanajslčlansko zasedbo, bogato kostumografijo in korake rocabillva in akrobatskega rock'n'rolla, bo mogoče videti tuđi v kamniški dvo- rani, kjer bodo plesalke ogrevale ozračje prijateljem iz skupio Rok'n'Band. Dekleta s simpatično Mojco na čelu, ki poskrbi za poslovne stvari in pris- otnost na sceni, slovijo po izjemni delavnosti in ustvarjalnosti. Plesnih korakov se učijo z odlično koreografinjo in mednarodno plesno sodnico Diano Drobič iz Ribnice, petje pa pri Simoni Vodopivec. Darja, Nika, Tina in Valentina - vokalistke skupine in jasmina, Eva, Masa, Tina, Urša, pa še ena Masa in Janja - plesalke skupine Make up 2, so v teh dneh zelo zasedene. Lahko jih vidimo v živo nastopati v Ljubljani in okolici ter na Štajerskom, pa v Prekmurju v Radencih, kamor se bodo podale dolovno pričakati tuđi novo leto. Predstava odličnih glasbenikov Rok'n'Banda in atraktivnih Makeupic je res prava paša za oči in ušesa, tako za ženski kot za moški dcl občinstva. B.O. RokVband in Make up 2 MENGŠAN Mengeška godba vabi na tradicionalno narodnozabavno prireditev v KD Mengeš 12. ffebruarja 2000 ob 1 7. in 20. uri. Nastopajoči: Mengeška godba Mengeški ansambli: Alpski kvintet, Stoparji, Razpotnik, Nagelj, Mengeški muzikanti, Siccr, Gangčarj', Mengcški zvon Ansambcl Tincta Starcta (zasedba izpred 1S let s Koscem in Trobcem na čelu) Slovenski gost - Ansambel Lojzeta Slaka Tuje gostje - Klapa Stonke (Hrvaška) Scenarist: Franc Pestotnik-Podokničar Pa še nekaj prijetnih presenečenj... Predprodaja vstopnic od 25.1.2000 v KD Mengeš. Lepo vabljeni! Božični čas se bliža, dragi prijatelji, in mengeška Karitas želi vsem vam - bolnim, trpečim, osamljenim, ostarelim in invalidom, pa tuđi zvestim sodelavcem in dobrotnikom ter vsem župljanom polnost miru in svetlobe Božica, da bi znali prinašati bližnjim Ijubečo besedo, darove, da bi znali sprejeti to besedo in ta dar in se iskreno veseliti. Bog vam vsem daj v novem letu veliko poguma in smelih načrtov, da bi ustvarjali božje kraljestvo bratov in sester že na tem svetu. Župnijska Karitas Menges* Osebni stiki med starejšimi in osnovnošolci Župnlja Mengeš Ima Karitas, kl nudi Ijudem marslkaj za olaJSanje žlvljejna. Že nekaj let v te] ustanovi nesebično delajo žene In možje in z veseljem za srećo bližnjega, župnlja Mengeš pa ima tudl Marijine prijatelje - osnovnosolske otroke. kl Jlh vodljo odrasli anlmatorjl. za svoje temeljno poslanstvo Imajo razvijanje tuta za potrebe ljudi današnjega časa. to Je združenje Marijanske vlcencljanske mladine, kl v raznih deželah po svetu opravlja Isto poslanstvo. Letošnje leto Je bilo posvećeno starejšlm osebam. Članice in članl župnijske Karitas in Marijini prija- telji smo Jlm v zadnjem tednu meseca novembra, kl je bil v slovenskem prostoru posvečen dobrodelnl organizaciji Karitas, naredili majhno pozornost. Oblskali smo vsen 225 stanovalcev v Domu poCltka Men- geš. z vsaklm smo se pogovarjall In izročlli simbolično Izdelan lik Antona Martina Slomška v spomln na njegovo beatlflkacljo. Prepevall smo njegove pesml In jih zaigrali na razne Instrumente. Za oblsk Miklavža so se delavcem župnijske Karitas in Marijinim prijateljem pridružili še drugi Solarjl, da bi s stanovalcl Doma počitka laže vzpostavill osebne stlke. Okrog devetdeset belo oblečneih "angelov" z zlato zvezdlco na čelu Je šio od sobe do sobe, od stanovalca do stanovalca s kltaro, violino, flavto, trobento, rogom, har- moniko ter darovi. Stanovalcem so se predstavili, skupaj z njlml zapeli, molili In jlh poslušan. Trlje Mlklavžl so medtem prav tako šll od stanovalca do stanovalca z dobrohotno kretnjo In besedo. Ljudje so bili veseli oblska angelsklh zborov, Miklavža, še posebno pa, da so bili osebno nagovorjenl In da so lahko tudl sami kaj povedall. šolarji In njihovi anlmatorjl so se počutili zelo počaščenl ob tem, ko so začutlll, da ; so starejšim prlnesli toliko sreče. j Prijateljski stikl med generacijami prinašajo obojestransko zadovoljstvo. j AX I i Oveto leto - veliki jubilej S svetim letom je vselej povezano tuđi odpuščanje, tako v Stari zaveži, kakor v naših časih, ki jih mnogi pričakujejo z veliko nestrpnostjo in polni posebnega pričakovanja. Svilo pismo pravi: "Posvetite peteleseto leto in raz- glasite po deželi osvoboditev vsem njenim prebival- cem! To naj vam bo jubilej in vsakdo naj se vrne k svoji lastnini, vsak k svoji rodbini." (3 Mz 25,10) Za nas je predvsem pomembno, da nas pričakuje Oče, ki nas v zakramentu pokore ali sprave znova sprejme v svojo rodovino, v občestvo Cerkve, kamor smo vstopili s sv. krstom. Zato je leto jubileja čas posebne posvetitve, da se greh izloči iz našega živl- jenja, da se znova v svetosti povežemo z Očetom. Sprava z Očetom se dogaja po Cerkvi, ki ji je Kristus zaupal to nalogo. Po zakramentu sprave (sv. spovedi) je vsak ponovno vključen v polnost Božjega življenja in občestva Cerkve. Kristus začenja svoje življenje v nas, kakor ga je začel v Betlehemu. Veliko ljudi se ne zaveda, da živi v njih Kristus, in ne poznajo Ijubečega pogleda, s katerim Kristus gleda vsakogar. In vendar je navzoč v vsakem človeku kot nekdo, ki je ponižnega srca. In njegov glas nam nežno govori: "Ali vidiš pot upanja, ki je odprta pred telx)j? Ali si pripravljen, da stopiš nanjo?" Kako mu ne bi odgovorili: "Jezus, rad bi ti sledil vse svoje življen- je, toda ali veš, kako šibak sem?" V evnngeliju nam Jezus odgovarja: "Vem za tvojo stisko in za tvoje uboštvo. Misliš si, da ne moreš osta- ti zvest vse življenje, da nimaš nič ali skoraj nič. Vendar si bogat, napolnjen. Napolnjen s čim? S Svetim Duhom. Njegovo usmiljenje osvetljuje ćelo temo tvoje duše." Čeprav zvestoba v hoji za Kristusom zahleva nenehno skrb in vztrajnost, pa v zameno prinaša toliko radosti, toliko miru, toliko svetlobe. Vsi, ki iščejo občestvo z Bogom, dopustijo, da jih prevzamcjo moćne evangelijske besede: "Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti." Kristus ve za naš boj, da ostanemo zvesti. Neutaidno nam govori: "Prepustite se! Zaupajte mi svoje skrbi!" Vabi nas, da stopimo iz (nadaljevanje na naslednji starni >) ŽUPNIJA MENGEŠ MENGŠAN svoje osame, in nam daje oporo v skrivnost- nem občestvu ljubezni - v Cerkvi. Osvoboditev in posvetitev bo prišla v naše življenje, ko borno premagali sovraštvo in nerazumevanje, ko bo v naših odnositi nevo- ščljivost zamenjala dobrota, ko bo narode povezovalo sodelovanje in pravična delitev dobrin namesto nadvlade in moči, ki izvira iz bogastva. Sveti Ambroz iz Milana je v četrtem stoletju zapisal: "Začnite gradili mir in od- puščanje najprej v sebi, da boste potem, ko tate v miru sami s seboj, lahko prinašali mir in odpuščanje drugim." Mir srca je kakor novo rojstvo v globinah vsakega bitja. Kdor koli išče mir, ne more preslikati Kristusa, ko nam govori: "Najprej pojdi in se spravi s svojim bratom." "Najprej pojeli!" in ne: "Odloži na jutri!" Tuđi povabilo svetega očeta Janeza Pavla II, pravi: "Veliko ljudi je polisnjenili v skrajno revščino. Mnogi od njih so komaj pred kratkim dosegli položaj, ki jim je dajal upanje za prihodnost. Njihovi upi so bili brez usmiljenja uničeni, ne da bi bili sami za to kaj krivi. Posledice žanje in za njihove otroke so zelo hude. Nujno potrebna je nova vizija svetovnega razvoja v duhu solidarnosti, V tcj /vezi nastav- ljam nujen klic na vse, ki so odgovorni za denarne odnose na svetovni ravni, naj se vendar posvetijo reševanju zaskrbljujočega vpra.šanja mednarodnih dolgov, ki bremenijo najrevnej.še narode. Naj bo tisočletje, ki je pred nami, ludi žanje čas novega upanja." Papežev poziv že kaže nekaj pozitivnih odmevov. Spremeniti pa bi se moral tuđi naš odnos do teh vprašanj. Problemi so sicer daleč, pa vendar blizu. Poklicani smo namreč k spreminjanju razmer, k ustvarjanju zaupanja, v letu velikega jubileja še prav posebno. Zaupati ne pomeni pozabiti na trpljenje mnogih nesrečnih ljudi po svetu, ki imajo dela ali hrane za preživetje. Njihove preizkušnje nam dajo misliti: Kako lahko - ob pomoći ol)čestvenega življenja z [Jogom - prevzamemo odgovornosti in se skupaj z drugimi taidimo ustvariti boljši svet? Zaupanje, ki prihaja iz globin našega bitja, nas ne vodi k izogibanju odgovornosti, ampak nas spodbuja, da ostanemo tam, kjer so nemiri in stiske. Zaupanje nam omogoči, da tvegamo in gremo naprej tuđi, kadar se zdi, da nam ne bo uspelo. In presenećeni lx>mo spoz- nali. Če zaupamo, je naše srce zmožno nesebične ljubezni. Zaupanje nas osvobodi ljubezni, ki išče le svojo korist. Mnogo mladih po vsem svetu se taidi, da bi zacelili razkole v človeški družini. Njihovo neomajno zaupanje lahko naredi živ- ljenje lepše za vse, ki so okoli njih. Ali vedo, da so, ne da bi se tega zavedali, sijoča znamenja upanja? V teh dneh se spominjamo nje, ki je polna zaupanja v ISožjo besedo, ki ji je bila oznanjena, prišla v Betlehem, ker se ji je dopolnil čas poroda. Poklicana za Božjo mater je v polnosti živela svoje materinstvo. Rodila je Jezusa, ki je prinesel v ta svet mir in upanje, če- prav je sam že na za- četku okusil tuđi zavr- nitev, ker je bil revež. Marija je tista, ki nam daje Jezusa. In še cla- nes nas vabi, da ga sprejmemo v svoje ži- vljenje, da ga polo- žimo v svoje srce, da postane naše življenje. Matej Zevnik, župnik DOBROTA NE POZNA MEJA Kaj ti je deklica? VSAKA PETA PRETEPENA, VSAKA SEDMA POSILJENA. Od 16. novembra do 15. decembra so nekatere nevladne organizacije pripravile široko akcijo, za katero želijo, da bi bila v prlhodnje vsakoletna z namenom In ciljem, da se nasilje nad ženskaml konca. V posebni števllki Biltena regioalne mreže Urada za žensko politiko so predstavljena vsa slovenska zatočišča za žeske, kl se želijo In se morajo umaknltl pred nasllnežem. v uvodniku lahko preberemo: "Do nasilja nad žeskaml veći- noma prihaja v družini in partnerskih odnoslh, vendar pa se moramo zave- dati, da to ni samo po sebi, temveč predvsem družbenl problem. Zakon In družina za ženske prepogosto nlsta varen prostor, temveč prostor tveg- anja, nasilju pa so neredko izpostavljene tudl na cesti, na delovnem mestu itd. Zato se je nasilja potrebno zavedati, o njem govoriti, to pa mora biti podlaga za delovanje In ukrepanje," pravlta Jana Bratlna In Tiva viaj. Pa ml? vidimo nasilje okrog sebe? vemo, kako lahko pomagamo, da zavarujemo ženske In otroke pred nasiljem? Na to so nas opozarjall tudl veliki plakati s sllkami in napisi - vsaka peta pretepena, vsaka sedma posiljena. Ja, kje se pa vse to dogaja, saj ne poznam nobene, kl bi trpela zaradi nasilja? Tatjana S. Strmšek V l>elek, S. oktobra, je bil za naso družino prati jiosaben dan. Zaključila sa je akcija "'/.a življenje", s pomočjo katare smo dobili v last družinski aulo. Vsem, ki ste na kakršen koli način l>risj>euali k usj>ehu te akcije, sa iz srca zahvaljujemo. Bon naj vam /lovrnef Želimo vam blagoslovljene praznike. Družina Mehle ■ Da prijatelja spoznaš v nesreči, govori že star slovenski pre- govor, da pa je to res, so spoznali tuđi v družini v nesreči pre- minulega Janeza Jegliča Johana, saj je na prireditvi, ki jo je s pomočjo pokroviteljev in prijateljev pripravil TOMAŽ HUMAR, ves izkupiček od bogatega srečolova ter licitacije dela opreme iz zadnje odprave, namenil za sedemletno Mirjam, petletno Ano in dveletnega Filipa, ki so ostali sami z mamico Ireno. V ta namen ima Rdeči križ v Kamniku odprt tuđi poseben račun, na katerega lahko nakažete sredstva. Lepo je, če ne pozabiš starih prijateljev, tuđi ko si najbolj popu- laren. D./.D. ŽUPNIJA MENGEŠ v, v Kaj ti je, deklica? W fntKiHMtiNMi« (trtim (,1 V*" 'poštovani t'si Iju d/c dobre volje! 24 I MENGŠAN TABORNIKI V LETO 2000 Zimovanje na Jezerskem. Tabor BOHIN) '99. Propagandni tabor pred OŠ Mengeš. Lcto 1999 je bilo za mengeške tabornike zelo uspešno, kar do- kazuje tuđi povećano število članstva (imamo okrog 60 članov). Kljub mladosti "ta glavnih" smo uspeli izpeljati vse naloge, ki smo si jih zadali. Otroci so preko igre spoznavali taborniški način življenja, ki je zelo povezan z naravo, ta pa je v današnjih časih velikokrat poz- abljena. Organizirali smo veliko akcij, ki jih otroci ne bodo poza- bili. To so zimovanje na Jezerskem, prisega, izleti, tekmovanja, tabor v Bohinju, čajanka, tabor pred OŠ Mengeš... Trudili smo se ludi čim bolj sodclovali / občino in društvi. Tako smo lovcem pomagali pri čistilni akciji, udelcžili smo se povorke na Mihaelovem sejmu, kjer smo ludi organizirali tekmovanje v vlečenju vrvi, udeležili smo se komemoracije ob dnevu mrtvih... V leto 2000 vstopamo z velikim pričakovanjem novih dogodivščin in izzivov. To lelo je še posebej pomembno, saj praznujemo okroglo oblet- nico naslaka mengeškega odreda tabornikov. Rod (odred) Upornoga pla- mena Mengeš je v mengeškem prošlom prisoten že zavidljivih 20 lel. V čast obletnici borno organizirali veliko akcij, prva večja akcija pa bo zimovanje med zimskimi počitnicami. Naj ob koncu zaželimo vsem občanom veliko sreče, miru in zdravja v novom lolu in tisočletju. Z naravo k boljšemu človeku! 1 RUP Mengeš NAŠ VRTEC Nagrada UNICEF V našem kraju Je majhen vrtec, z majhnlmi stoll In mlzaml In majhniml otroki. v majhnlh glavah ten človečkov pa se pletejo velike misli, ki nam, navadlm odraslim nlso razumljive. Pa vendar, v tem vrtcu delajo Ijudje, kl razumejo velike stvari, jih vzpodbujajo in prlpomorejo, da postanejo še večje. Ta vrtec se imenuje Sonček In Je letos praznoval so let svojega obstoja. otroci so praznovall kar ves teden, nastopali so, pell In plesali. Kljub temu pa so še našli čas, da so se udeležili nagradnega razpisa pod okriljem organizacije Unlcef, kl Je obljubljal nagrado za najlepše rlsbe. Otroci so zavinali rokave, osilili barvlce, pripravili liste In risali, barvali In se zabavan. Risali so na temo otrokovih pravlc in kako si zamišljajo njihovo uresničevanje. Ko so dokončali, so risbe poslali na naslov in čakall. Rezultat ni Izostal, duh Je ušel iz steklenice. Izmed 1.300 likovnih del, kollkor jih Je bilo poslanih na razpls, so Jih nagradili po šest Iz vsake skupine (predšolsklh otrok ene in osnovnošolskih otrok dve). Eden Izmed nagrajecev je bll tuđi Aljaž Praznik z mentorico Mlrando Iz vrtca Sonček v Mengšu. Aljaž si Je zamlslll prometno nesrečo, kjer udeležence rešujeta dva helikopterja in rešllnl avto. Rlsbo Je narlsal s tušem, Jo slikovito pobarval, mentorica Jo je opremila z leplm okvlrjem in nagrajena slika Je pristala na razstavi. Podelitev smo vzell zares, pa ne sa- mo nagrajencl In nji- hovi starši In men- torji, pač pa tuđi slavne osebnosti, kot so Štefka Kučan, Tone Pavćek, Milena Zupančlč, Rudi Špan- zel, Ivan Blzjak in drugi, iz nagrajelh likovnih del so prlrediteljl organizirali prodajno razstavo, kjer se je kar trio del mladih likovnih ustvarjalnlh nadobudnežev. Aljaževo umetnlnoje odkupll vrtec in s tem ovekovečll prizadevnost Sončkovih vzgojiteljic In mentoric. Mali vrtec Sonček je res vrtec velikega duha, velike ustvarjalnosti In velikih prizadevanj. Veseli smo lahko, da so naši otroci tretjino dneva v zlatih rokah vzgojiteljic z zlatim srcem. Za vse se jim še enkrat zahvaljujemo, ker vemo, da poznajo pot v tretje tisočletje. K.P. Vrnimo otrokom pravijioel ZgornJI naslov Je letoinje vodilo svetovne organizacije UNICEF, kl skrbi za otroke po svetu. NaSa država se vkljućuje v delovanje UNICEFA s svojlml pred- stavnlkl. Organizacija vsako leto razplse natečaj za likovne In literarne Izdelke solsklh In predšolsklh otrok na razllcne teme. Letosnja tema je bila "Pravice otroka". Tudl naša dva vrtca sta se odzvala vabilu UNICEFA In poslala svoje likovne Izdelke na temo Pravice otroka. Zelo veseli smo bili obvestlla, da Je eden od nagrajencev tuđi otrok, kl je vključen v vrtec Mengeš, enota Sonček, v oddelek priprave na solo, kl jo vodi vzgojiteljica Mlranda Lavrlč. Taka mednarodna nagrada Je potrditev, da vzgojno delo v naših vrtclh poteka kvalitetno, vsebine, kl Jih planiramo, pomagajo otro- kom individualno napredovati In jlm omogočajo razvijati pozitivno samopodobo. Vrtec v predšolskem obdobju pomaga družini razvijati njen pozitivni potenclal zlastl takrat, kadar se družina aktivno vključuje v življenje vrtca. Marslkaterl starši težko najdejo čas, da z otrokom prežlvijo urlco ali dve v vrtcu, kjer lahko skupaj ustvarjajo ali pa se le preprosto igrajo, pa ne le oni sami, ampak se k njihovi igri priključi še otrokov prijatelj. Taka Igra nudi posebno bogastvo Idej, besed, gibov, (nadaljevanje na naslednji strani >■) NAŠA Š O L A i"| MENGŠAN NAŠ VRTEC Anketa kl lahko nastanejo le takrat, kadar v igri sodeluje več otrok In odraslih, takih možnosti pa današji otrok v pretežno štlri ali tričlanskl družini nlma. Na čas v naslednjem tlsočletju moramo otroke pripravljati že sedaj, že včeraj, nuditi jlm moramo pogoje, da bodo lahko v skupini svojih vrstnlkov in pod strokovnlm vodstvom vzgojiteljlc razvijali svoje Individualne sposobnosti in spretnosti ter se kalili v odnosu do vrstnlkov. vrtec omogoča, da otrok v predšolskem obdobju lahko varno preizkuša "kaj si upa", saj se lahko takrat, ko mu zmanjka lastnih moči, po moč obrne na odrasle, ki jih dobro pozna In Jlm zaupa. Strokovnl delavci v vrtcu pa vedo, na kakšen način dati otroku moč, kl Jo Je za nekaj trenutkov izgubil. Prav to, dajati otrokom moč na strokoven način, Je način, kako vrtec v današnjem času pomaga družini razvijati njen potencial, kl se skriva prav v najmlajšlh družinsklh članih. vedno več staršev zaupa svoje otroke v vzgojo in varstvo instituciji, ki Ima za tako delo Izobražene ljudi, saj le strokovnl kadri lahko poskrbljo, da otrok svojo dnevno daljšo odsotnost od staršev preživi kvalitetno In se ob soblvanju z vrstnikl telesno In duhovno krepl In bogati. Otroci bodo vstopali v solo leto mlajšl, zato bomo starši, ki želimo svojim otrokom najboljše, že kar obstaja človeškl rod, vplsovali otroke v predšolske Institucije in jim tako omogočali varno in kvalitetno vstopanje v osnovno solo In njeno nadaljevanje. Tudl v naslednjem letu poskrblmo, da bomo otroke vrnlli pravljlcam, tuđi taklm, ki nlso nastale pod peresom pisatelja, ampak sta Jlh povedala ata In mama, vseblna pravljlce pa se je porodila na skup- nem sprehodu po zlmskem gozdu. Mica Kavka Busen V Življenje v Rjavem gozdu V Rjavem gozdu je sneg zgodaj pobelil gozdna tla in stezice. Živali, ki domujejo na tem prostom že mnogo let, so se na prvi sneg različno odzvale. Tište, ki jih je sneg presenetil, se nišo hudovale na druge, saj so po izročilu svoje živalske vrste vedele, da so zašle v težave zaradi svoje lagodnosti, misleč, da je do snega še daleč. Nekako so preživele nekaj mrzlih tednov, ko se jim je neko jutro zazdelo, da zunaj ni več vse belo. Odhitele so na plano, se razveselile sveže deževnice in različnih prigrizkov, ki so jih nudile odmrznjene trave. Pohitele so s prigrizkom, saj so vedele, da je v decembru tako polno jutro treba kar najbolje izkoristiti. Tište, ki so imele svojo zimsko zalogo skrbno spravljeno, jih pri nabiranju sveže hrane nišo motile. Dan se je nagibal k poldnevu, v gozdu je bilo še vedno toplo, zato živali nišo odšle v svoje brloge, gnezda in druga prebivališča. V mrzlem času so se med seboj tuđi manj videle, zato so imele cei kup različnih novic iz svojih delov gozda. V Rjavem gozdu že od nekdaj živijo po demokratičnih načelih. Redno opravijo volitve, odgovorni izvoljeni predstavniki različnih živalskih vrst, pa poskrbijo, da se dogovorjene stvari uresničijo. Vse živali v gozdu vedo, da morajo svojim mladićem izdati vse skrivnosti, ki jim pomagajo preživeti v kruti naravi. Vsi živalski starši, ki imajo mladice v taki starosti, da morajo spoznati kar največ naćinov, kako ukaniti drugo živalsko vrsto, tako da jo z ukano ne užalijo, vsak dan pripeljejo mladiće v gozdni vrtec in gozdno solo. Živali so se odloćile, že davno tega, da prav vrtec in šola omogočata njihovim mladićem preživeti čas, ko lahko le-ti poslanejo plen nekoga daigega. Za ti dve ustanovi v gozdu res zgledno skr- bijo. Vsak konec leta izkoristijo topel dan za to, da se pogovorijo, kaj bodo mladići v teli dvch ustanovah potrebovali novega, saj živali vedo, da je treba tuđi znanje s področja ukan kar naprej dopolnjevati in ga prilagajati modernejšim časom. K tem pogovorom vedno povabijo tuđi živali, ki skrbijo za njihove otroke v času, ko so oni kot starši odsotni. S skupni- mi močmi opravijo inventuro, pogledajo, katera stre- ha v vrtcu in soli kaže rebra in jo bo treba zamenjati, kateri brlogci so že tako brtz korenin, da se ne more- jo več učiti, katere so užitne, pregledajo polomljene veje in se dogovorijo, katere za urjenje plezanja še lahko uporabljajo, pa tako naprej in naprej, dokler predstavniki demokracije v Rjavem gozdu nišo sez- nanjeni z vsemi spremembami, ki so se zgodile v enem letu ali pa v več desetletjih. I'o ogledu se živali posedejo po gozdni jaši in se dogovorijo, kaj bodo za dobro počutje mladićev v nasledjem letu storile. Posamezne živalske vrste zadolžijo, da poskrbijo za ureditev tistih "učilnic", ki jih njihova živalska vrsta potrebuje. S pametnim dogovorom predstavniki gozdne demokracije doloćijo urnik popravil in visino potrebnih finančnih sredstev. V gozdni zdaižbi se vsi udeleženi zavedajo, da morajo strniti svoje vrste in s skupnimi močmi in pravočasnim medsebojnim obveščanjem prelisičiti naravo, ki ima svojo že od vekomaj določeno demokracijo, kjer imajo glavno vlogo Sonce, Luna, dan, noć, vreme in zemeljska zemljepisna širina. V tej naravni danosti, ki jo živali sprejemajo s svojim pri- hodom na svet, pa lahko preživijo le najsposobnejši potomci posamezne vrste. Tega pomembnega spoz- nanja se zavedajo prav vse živalske vrste, ki že tisočlelja domujejo v Rjavem gozdu pod (lobavico. Mica Kavka Naključno izbrane Mengšane smo povprašali, kje bodo letos dočakali novo leto, če se bodo udeležili praznovanja na prostem, ki ga priprav- lja Občina Mengeš in katera lokacija se jim zdi primemejša za praznovaje (pri banki ali pri soli)? Tu so odgovori: ■ Rade in Majda Rajnovac: "Novo leto bova prazno- vala kar doma. Za- nesljivo bova šla pogledat tuđi praz- novanje, ki bo na prostem. Navajeni smo, da je praznovanje pri banki in zdi se nama primerno, da ostane tam. Dobro bi bilo, čc bi pripravili tuđi streho kot za Mihaelov sojem." ■ Romana Vičnik s prijateljem: "Novo leto bova praznovala kje v blizini Ljubljane ali pa ćelo v Mengšu. Praznovanja na prostem se bova najbrž udeležila, je pa tuđi odvisno, kdo bo lam nastopal. Meniva, da je lokacija pri soli primemejša, ker se lam lahko zbere več ljudi." ■ Majda Sadar: "Novo leto bom pričakala doma. Ven ne bom hodila, ker bodo prišli otroci, pa starej- šega očela imam. Lokacija ob soli se mi zdi pri- mernejša za praznovanje." ■ Majda Cesar: "Novo leto bom praznovala kar doma. Praznovaja na proslem se ne bi udeležila, če bi bilo slabo vreme, če pa bo lepo, polem pa ja. Menim, da je za praznovanje primemejša lokacija pri soli." ■ Davor Pustovrh: "Novo leto bom praznoval v Sloveniji, kje natančno, pa še ne vem. Če bo praznova- je na prostem organizirano v Mengšu, se ga bom zaneslji- vo udeležil. Glede lokacije mislim, da je boljša pri soli." ■ Gregor Skok: "Novo leto bom najbrž praznoval na liledu. Če bi oslal doma, bi se gotovo udeležil praznovanja na prostem. Glede lokacij v Mengšu se ne bi mogel odločiti, meni je vsecno." ■ Miha Per: "Novo lelo bom praznoval v službi. Če ne bi imel službe, bi se verjetno tuđi jaz udeležil praznovanja na prostem. Pri soli se mi zdi primer- nejša lokacija." ■ Darko TopiC: "Novo leto bom praznoval doma. Praznovanje na prostem? Ne vem, mogoče bi se ga udeležil. Primemejša lokaci- ja se mi zdi pri soli." MENGŠAN MUZEJ MENGEŠ Starejša železna doba - halštatsko obdobje Spremembe, kl označujejo prehod Iz bronaste v i železno dobo, ločimo na splošne, značllne za SlrSi j evropski prostor ozlroma za njegov osrednji In južni i del, In regionalne, tlste torej, kl nakazujejo prehod v i mlajšl čas na Corenjskem In v osrednji Sloveniji oziroma natančneje v Mengšu z neposredno okolico. Ena najpomembnejših določevalnlh značllnostl novega obdobja v širšem srednjeevropskem pros- toru Je nedvomno tehnološka-, sposobnost izločanja in predelave železa - od tod tuđi ime starejša želez- na doba ali halštatsko obdobje (Imenovano po najdlšču Hallstatt v AvstrlJI). Glede na naselblnske In grobne najdbe železnlh predmetov se ta novost množlčno uveljavl z 8. st. pr. Kr. (posamlčne prlmerke pa zasledlmo že v 10. In 9. st. pr. Kr., denl- mo na slovenskem Krasu). Poznavanje predelave železove rude se Je razšlrllo v jugovzhodnoalpskl prostor z egejskega In prednjeazljskega območja najverjetneje vzdolž Jadrana in po podonavskl potl. Tu so se hitro oblikovala središča predelave železa - o njih sklepamo predvsem na podlagl nekaterlh vrst železnlh predmetov, kl Izvlrajo In so najbolj razšlrjeni npr. na Dolenjskem In v Posočju. PresenetlJIvo Je, da so ti predmeti poleg nekaterlh vrst orožja In orodja (sulične ostl, seklre, nožl) v najstarejšlh železnodob- nlh horlzontlh najpogojsteje dell nose (npr. sponke ■ fibule, Igle za spenjanje oblek In obročastl nakit). Poleg poznavanja železa Je treba v tem času v širšem prostoru jugovzhodnlh Alp navesti še nekatere spremembe. Očito Je, da se poselitev ponekod, denimo na Dolenjskem, v Bell krajini, Posočju, pa tudl na Corenjskem, močno zgosti, o Čemer lahko sklepamo po vellkem števllu groblšč v ten pokrajlnah, na katerlh so pokopavali umrle že v 9., predvsem pa v 8. In 7. st. pr. Kr. Opažamo tuđi korenlte spremembe v načinu pokopa. Predhodnl splošno uveljavljenl sežlg trupel In pokop njihovih ostankov v žganlh grobovlh na planlh grobiščlh v 8. |r> 7. st. pr. Kr. marslkje zamenja gomllnl pokop, pri čemer na Dolenjskem prevladajo skeletni grobovi, na štajerskem pa se v gomilah ohrani žganl pokop. Pokop pod gomilo se torej pretežno uveljavi v vzhodnem delu slovenskega prostora, medtem ko se v zahodnem med železno dobo nadaljuje tradicija Planlh žganlh groblšč. V tem smislu je Corenjska Izrazito prehodna, saj Pozna plana žgana groblšča (npr. Kranj in Bled), pa tudl gomllnl pokop z žganlml grobovi, na prlmer na i Codeškl Dobravi pri škofjl Lokl In vrtlčnlku nad i Tupallčaml pri Preddvoru. i Sočasno lahko opazujemo jasen premlk poselltve i od pretežno nizinskih v poznl bronastl dobi k i mnogo števllnejšlm utrjenlm visinskim postojankam (gradlSčem) v starejšl železnl dobi. Tako Je tudl na Corenjskem, saj so bila gradišča, kakršna so šmarjet- na gora nad Kranjem, Bled - grajski hrib In Aldovskl gradec nad Bohlnjsko Bistrico, prvlč naseljena najverjetneje prav na koncu pozne bronaste dobe ozlroma začetku železne. Življenje v naselblnah jugovzhodnoalpskega pros- tora proti koncu starejše železne dobe (med 5. i 4. st. pr. Kr.) nam je, ob odsotnostl ustreznlh najdb, i skorajda nepoznano. Po enl strani si to razlagamo s i krlznlml razmeraml In zmanjšanjem števila preblval- i stva, po drugi pa tudl s stanjem arheološke i razlskanosti: predvsem Corenjska je, zaradi svoje hrl- i bovltostl In težke dostopnostl, za zdaj še premalo raziskana. Arheološki sledovl poselltve Mengša In Mengeš- kega polja v starejšl železnl dobi - halštatskem obdobju. Ob koncu bronaste, predvsem pa na začetku starejše železne dobe, so se zgodile korenlte poselltvene spremembe v Jugovzhodnoalpskem prostoru. V splošnem ugotavljamo, da se mnogo bolj gosta naselltev glede na predhodna obdobja potrjuje tudl v Mengšu. Najstarejša poselitev Cobavlce nad Mengšem Je morda že sočasna z naselblno v Dragomlju. iz tega časa Je bronasta Igla, kl so jo po naključju odkrlll v kamnolomu pod Cobavlco. Trdnejše dokaze za poselitev tega območja Imamo sele z začetka starejše železne dobe. ere za značllno utrjeno visinsko naselblno, katere obzldje je še danes pretežno zaznatl kot teraso, kl obkroža vrh hrlba. Njeno časovno uvrstltev je potrdllo najnovejše sondažno Izkopavanje, kl smo ga Izvedll sodelavcl Muzeja Mengeš, instituta za arheologijo ZRC SAZU In Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v maju 1998. Ob naključnlh zgodnjerlmsklh ostallnah smo na pobočju Cobavlce odkrlll tudl Izredno najdbo • depo bronastlh predmetov, kl so bili zakopani v 8. ozlroma v zgodnjem 7. stoletju pr. Kr.. Vsl so močno razbiti, med njiml pa so fragmenti štlrlh uhatih seklr, ene plavutaste sekire, sedem fragmentov rezllnih delov seklr ter fragmenti dveh zapestnlc, ene ovratnlce, ene vozlaste fibule In dveh nedoločljlvlh bronastlh predmetov. Časovno določltev v najstarejšl horizont starejše železne dobe omogočata fragmenta plavutaste seklre In vozlaste fibule, kl sta značilen inventar grobov tlstega časa npr. na Dolenjskem. Zanlmlv segment depoja so tuđi ostanki uhatih sekir, kl časovno sicer nišo tako ozko opredeljive, so pa najštevllnejšl predmeti tudl v bližnjih depojlh Iz Dragomlja In v novoodkrltem iz Kranja. Kako naj si razlagamo razmeroma pogoste tovrstne zakladne najdbe na Corenjskem konec bronaste dobe in v najstarejši železnl dobi? Močno razlomljeni bronastl predmeti kažejo sledove namernega razbijanja. Pomenljlvo se zdl, da Je bll depo z Cobavlce zakopan v blizini najdbe surovega železa na Erjavcl. Tovrstne najdbe si razlagamo kot tezavrlranje neuporabnlh In v nekaterih primerih očltno slabo Izdelanih bronastih izdelkov, katerlh vrednost Je z namernlm lomljenjem omejena na čisto kovino, primerno le za ponovno metalurško- Hvarsko predelavo. v okolici Mengša, predvsem pa na obrobju Mengeškega polja In Blstriške ravni poznamo še nekatera utrjena gradišča, kl slcer arheološko doslej nlso raziskana, a na podlagi števllnlh tovrstnlh nasel- bin sklepamo, da Izvlrajo pretežno iz železne dobe. Ob zahodnem robu se vrstijo Soteški hrib nad Podgorico (Oljka gora), Stražni hrib nad Crnučaml (Veliki Tabor), Cobavica in Drenov vrh nad Repnjami, ob Južnem in vzhodnem pa AJdovščina nad Dolom pri Ljubljani, Tabor nad Coričlco pri ihanu, Krtlnski hrib nad Krtlno in eradišče pri Lukovici. Te naselbie so po enl strani dobro nadzirale plodne ravninske predele pod sebo), po drugi strani pa sklepamo, da so bile vezni členl in postojanke na poteh, kl so povezovale območja med Ljubljanskim poljem In gorenjskimi ravnlnami, v širšem smislu pa med pomembnlmi sredlšči železnodobne poselitve na Dolenjskem, štajerskem ter v Posočju in Bohinju. Poleg železnodobne utrjene naselbine na Cobavlcl velja omenitl tudl nekatera znamenja nizinske poselltve. iz Mengša so namreč znane številne naselbinske najdbe tega obdobja, kl nakazu- jejo šlršl prostor uporabe In Izkorlščanja v gospo- darske (živlnorejske, poljedelske) in obrtnlške namene ter morda tudl poselitev v nizini. Še zanlmlvejšl za pomen Mengša v starejšl železni dobi so grobni prldatkl. Boljše razumevanje očito kompleksne skupnostl, kl Je v tem času poseljevala Cobavlco, nam otežuje dejstvo, da so bili grobovi, kl jlh poznamo Iz Mengša, odkritl slučajno ali le z manjšiml zaščltnlml arheološkim! IzkopavanJI. Pomembno pa je, da so skupine grobov ugotovljene I Z PRETEKLOST I MENGŠAN Kar na štlrih ločenlh območjih: Pri Puščavnlku ■ leđinsKo ime za jugozahodno območje Cobavlce, Katastrsko vodeno v Puščavl, v staretovl drevesnicl, med šolsko telovadnico in oranžerijo ter med Zadružniško in Crobeljsko cesto. Za žgane grobove iz Puščave so se nekoliko natančnejši podatki ohranili le za en grob • to je žarni grob, pokrit z latvico, iz katerega sta ohranjenl đve polno liti sklenjenl zapestnlci, okrašenl z vrezi. Take zapestnlce so pogosto pridatek v grabovih na Notrajskem, na Dolenjskem in Štajerskem, značllne pa so za 8. stoletje pr. Kr. iz Staretove drevesnlce sta se ob številnlh uni- čenlh ohranila dva bogata žarna grobova, ki dobro opredeljujeta čas pokopavanja na tem območju. Glinena situla je po obliki in po okrasu vtisnjenih bronastih žebljičkov, ki se pojavljajo tuđi na skodelah s presegajoćim ročajem iz obeh grobov, značilna za 2. polovico 8. in začetek 7. st. pr. Kr. v Ljubljani, Posoćju In na Dolenjskem, pa tuđi v severni Italiji (v Estah in Padovi). Isti čas nakazujeta dve večglavi igli (na eni je vlden ti. stožčasti zaključek) iz groba 2. V njem je še kavljasto oblikovan kos bronaste žice, kakr5ne poznamo v Sloveniji še iz Kranja In Škocjana na Krasu in so pogost inventar bogatih moških grobov z meci v 8. in prvi polovici 7. st. pr.Kr. v vzhodnoalpskem in srednjeitalskem prostoru. Da so to grobišče prebivalci Mengša uporabljali tudl v nekoliko kasnejšem času, dokazuje grob, ki je bil najden ob zaščitnem izkopavanju pred izgradnjo hladilnice v neposredl blizini. Grobni prldatki ■ velika vodoravno narebrena grobna žara z Izmeničnim črnlm slikanjem, bronasta vozlasta ovratnlca in odlomki lonca z okrasom navpičnih žlebov kažejo že na prehod v mlajše horizonte starejše železve dobe, torej na 6. stoletje pr. Kr. Tudl ohranjene grobove z območja ob zadružniški cesti uvrščamo na začetek starejše železne dobe (8. st. pr. Kr.), na kar sklepamo po ohranjeni dvozankasti ločnl fibuli Iz groba 6, ki so jo našli skupaj z dvema sklenjenlma litlma zapestnlcama, zelo podobnima tištim iz Puščave. Presenetljivo je, da so to skeletni grobovi, kar Je za Mengeš In celotno Corenjsko Izje- men način pokopa v železni dobi - presenetljiv toliko bolj, ker se tedaj na Dolenjskem, od koder se je običaj morda razširll v Mengeš, skeletni pokop sele uveljavlja. iz nekropole na Zadružniški so tuđi posa- mlčne naključne najdbe: bronasta sponka ■ fibula s priveski, bronasta večglava igla in številni odlomki crne lončenine, okrašene z bronastlml gumbi, ki jo je ob izkopu za kanalizacijo našel Janez Škrlep. V isti časovnl razpon sodi še dvozankasta ločna fibula z neznanega mengeškega najdišča. v novejšem času je z naključnlmi najdbami In manjšim arheološkim sondiranjem potrjeno še eno grobišče s prehoda med bronasto in železno dobo, tisto na območju šolske telovadnlce in Oranžerlje. i Oblike 2ar kot edlnlh ohranjenlh predmetov s tega ; groblšča, se navezujejo na podobne posode z žarne- i ga grobišča v Ljubljani, In sicer na tlste iz 9. In 8. sto- i letja pr. Kr. j Povzamemo lahko, da Je starejša železna doba Iv i posebno njen začetni del obdobje, v katerem se je i Mengeš uveljavil kot pomembno poselitveno i sredlšče. 0 tem ne priča le Cobavlca z zanimlvlmi i najdbami, ampak še bolj štiri grobišča, na katera so i tedanjl prebivalci očitno sočasno, med 8. In prvo i polovico 7. st. pr. Kr., pokovapali umrle. Menlmo, da i je malo najdenih grobov s ten groblšč bolj posledlca i slabe raziskanosti kot odsev dejansklh razmer. v i Sloveniji danes poznamo le malo železnodobnih poselitvenih središč s tako števllnlmi lokacljami ne- kropol. Med njimi so Kučar v Beli krajini, Novo mesto in Stična na Dolenjskem, vače v Posavju, Škocjan na Krasu, na Corenjskem pa le še KranJ. Navedena najdišča so tište osrednje naselblne, kl so zaradi ugodne lege na "prepihu" številnih daljnosežnih vplivov, pa tuđi zaradi lastne proizvodne dejavnosti - v Mengšu med drugim očitno metalurške ■ prosperi- rale na prehodu Iz bronaste v železno dobo in na začetku slednje. Ob podatku o več istočasnih mengeških groblščih si lahko nedvomno predstavl- jamo zelo heterogeno skupnost. Ker skupno po- kopališče običajno uporabljajo prebivalci, ki gojijo neke skupne vrednote in Imajo neko skupno iden- titeto, morda lahko govorimo ćelo o več skupnostlh. Seveda se takoj zastavi vprašanje, ali so živele v Isti naselbini ali je bilo ten več. Poselltev mengeškega območja v mlajšem obdobju starejše železne dobe (od 6. do 4. st. pr. Kr.) Je mnogo manj jasna, v arheoloških plasteh, izko- panlh leta 1997 na območju predvidenega prizidka za telovadnico pri mengeškl osnovni Soli, se je ohra- nilo nekaj odlomkov lončenine in certoška sponka, ki kažejo na nadaljevanje poselitve Mengša še ob kocu | starejše železne dobe. Sočasen Je poškodovanl obe- ! sek v obliki ovnove glavice z Cobavice. Steklena jago- I da je bila del ogrlice. Podobne poznamo iz dolen- i Jsklh (npr. Kapiteljske njive) In zasavsklh (Vintarjevec pri Litijl) grobov iz 5. - 4. stoletja pr. Kr. Povzamemo lahko, da poselitev mengeškega območja v starejši železni dobi, predvsem pa tedanjl način pokopa In stlkl s sosednjimi pokrajinaml, ki Jlh nakazujejo grobl prldatki, dobro Izražajo umešče- nost tedanjih mengeških preblvalcev v raznoliko podobo starejšeželeznodobne poselitve v Sloveniji. To je namreč tlsto obdobje, ob katerem lahko na ob- močju Slovenije prvič ugotavljamo kuturno do- ločene regijske razlike. Tako zaradi speciflčnega načina pokopa kot zaradi regionalno specifičnih grobnih pridatkov lahko govorimo o štirlh Jasno ločljivlh skupinah: svetolucijska v Posočju, notran- Jsko-kraška, dolenjska in štajerska. Med njimi Je v osrednji Sloveniji In na Corenjskem vmeščena ljub- ljanska skupina s pomembnlml najdišči v Ljubljani, Mengšu in Kranju, pri katerl se Je kar najbolj ohranll poznobronastodobnl žarni pokop. Podobno, kot smo to pokazali na primeru Mengša, tuđi preostala najdišča te skupine prosperlrajo predvsem v začetnih segmentlh starejše železne dobe. Od 6. do 4. st. pr. Kr. Je poselitev na tem prostoru očitno manj izrazita, tako kot v Mengšu pa za celoto skupino ugotavljamo močnejše vpllve sosednjih svetolucijske in dolenjske skuplve. Peter Turk Grob 2: žganl grob, obdan s kamenjem, izkopan 31.8.1939 na parceli St. 1498/1 k.o. MengeS. Pridatki v grobu: keramićna skleda, bronasta skleda: Keramlčni skodell z ročajem, bronasta žica, bronasta večglava igla, keramićna žara. MengeS-Staretova drevesnica. čas. opredelitev: 2. pol. 8. - zač. 7. st. pr. Kr. Hrani: NMS IZ PRETEKLOSTI i i'i im ' i ili»w mm (flmimrl1iff'r¥iffll1MTW^H^M Zakladna najdba z Cobavice (foto Peter Turk) Foto Peterškrlep Foto Peter škrlep Steklena jagoda v obliki ovnove glave, dol. 1,7 cm, Gobavlea 1978. Najditelj Mira Novak. čas. opredelitev: 5.-4. st. pr. Kr. Hrani: Muzej MengeS MIHTJ $0 MtNCtS V neprestani skrbi za bodoinost na/e kulturne dcdiščine vam, drago uredništvo Mengšana in vsem bralcem, želimo blagoslovljene božične praznike, v letu 2000 pa zdrav ja in miru ter dobrega sodelovanja. jancz Škrlep, direktor MENGŠAN MUZEJ (f§)5 MENGEŠ Vezenine v Galeriji Meznariji Razstava vczenin, ki ste jo imeli priložnost obiskati in si jo ogledati med 6. in 21. novembrom, vas je želela seznaniti z ročnimi deli prizade- vne stoženske mladine (Stožice pri Ljubljani). Omogočila je starejšim in mlajšim prijetno uro ob uživanju lepot, hkrati pa predvsem spodbujati in navdušcvati za to dcjavnost. "Ročno dclo ni samo delo, temveč došli več. Usmerja nas k vsemu lepemu in nas pomiri, ko smo utrujcni in nesposobni za vsako drugo delo. Spodbuja nas, da vodno znova snujemo in iščemo vzorce, ohranjamo našo kulturno dediščino ler dajemo našim domovom listo loplolo in lepolo, ki so jo uslvarjale naše babice in prababice. To in še mnogo več. Začetki so seveda skromni. Toda iz najpreproslejših vbodov so seslavljene kom- binacije okrasnih vbodov, polem pa se vrstijo še križei, stebelni, verižni, ploščali vbod, slikanje z iglo in vrsta drugih tehnik: luknjice, bele vezenine, senčni vbod, hardanger in podobno. Vsak izdelek ima svojo lepolo, govori svoj jezik, je najlepse darilo. Glej, s tisoči vbod i sem bila v mislih pri tebi, s tisoči vbodi se ti zahvalju- jem, s lisoči vborli naj polete k tebi moje najlepse želje." "Clejte, ne moremo živeli lako, da bodo naša edina skrb hladilniki, politika, bilanca in križankc. Tako ni mogoče napredovali," je zapisal franeoski pisalelj Antonine de Saint Exupery. Če je bilo nekoć" rečeno: "Uničite vsako tradicijo," jo je treba zdaj znova obudili. "Ne samo s plesi, pustovanjem ipd., temveč ludi v dejavnoslih, v kalere borno položili kanček svojega srca, lepolo, dobrote in spošlovanja drug do drugega," je v galerijski list zapisala strokovna sodelavka in duša razslave Marjana Korner iz Ljubljane. Muzej Mengeš in Kulturno društvo Franca Iclovška Mengeš sta postavila razsta- vo z namenom, ki ga je opredelila Marjana Korber, hkrati pa želimo opozoriti ludi na velik pomen ohranilve te kulturne dediščine v mengeškem prostoru. Veseli borno, če nas boste obvestili, da tuđi vi vezete, da imate morda doma stare vezenine, nekalere mogoče ne v najboljšem stanju, vendar še vedno zanimive za prerisati, dokumentirati in ustrezno shraniti. Muzej Mengeš zbira ludi lovrstno dediščino z nameom, da jo ustrezno hrani in morda v bližnji prihodnosli na prijazen način posreduje naprej zdajšnjim in pri- hod nj im generacijam. Koliko domačnosli in blagodejnega vzdušja vrača v naš dom ročno delo naših prednikov, naše mamice in slvarilve naših olrok. Tuđi lo nas kot narod postavlja na žlahlen način ob bok drugih narodov. lanez Škrlep, direktor KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ: Pismo p. Felicijana Pevca iz Novega mesta našemu društvu je tuđi naše voščilo za Božič in novo leto 2000. Dober dan, resnica naših dnil Svojvek smo prekovaliv brlog nesporazumov. V hlad nezaupnib. Sociološke raziskave odkrivajo neljubo tvsnico: Slovenci smo narod z najvišjo slopnjo medse- bojnega nezaupanja. Rcsnici na ljubo: toliko gneva se je brezupno vgnezdilo v ta naš slovenski rod, da nam sjx)djeda duše, da je med nami skrhana moć Ijubezni, topa takozelo, da ne moremo vzposlaviti prisrčnih razmerijz vsem stvarstvom, medseboj in z vsemi Ijudmi dobre volje. Nadosebne vrednote, kot da nimajo nobene cene: soseda zanima žur, piće, obleka, buleljka, prijatelja poleg vsega tega še služba, izleti, zabava, kino in karje še temu podobnega. Petra new age, vprašljiva akseza sekt, Pavla lov na srnjaka, zbiranje znamk, stopicanja na družbenih stopničkah, znanca predvsem sleklenica piva in listo, kar je na žaru. Str/most, sprava, prvinc za moralnoetične čistine medsebojnib razmerij se zdijo le kot neljubo drgnjenje v človeka, njegovo svobodo, kot kletve, ki prikličejo notranje krče. K do solisti, ki ustvarjajo poezijo, pripovedi, kipe, slike, skladbe? Odkrili so resnico naših dni - z bolečino nedoživelega, preživetega, nedosegljivega. Dotaknila sejihje iskriva slutnja onstran človeških kategorij. "Vaše besede morajo imeli trenje, da zagrabijo srca človeška!" je zapisalpesnik Srećko Kosovel. Pravi umetnik besede, slike, likov, zvokov -jeglasnik resnicesvojih dni, a tuđi preleklih iv pribodnjih. Nedolžna, svela bilja, ki jim je usojeno oznanjali resnico vsem -prijaznim in neprijaznim Ijudem. "Mi zajčki smo udarili s]x>razum s piščančki, da seposlej ne bornu več med seboj žrli. Zdaj borno videli, kaj bo na to tvkel jastreb!" Primera, kijoje zapisal češki pisalelj Karei Čapek, razveseljivo spodohno jKmazarja vse iskalce miru in sprave s časom in Ijudmi. Vsepolno je jas- trebov, ki se z njimi ne bodo nikoli spravili, sajje v njihovih krempljih od vekomaj zapisano: gristi, spodjedati, pobijali, smešiti. zapostavljati, shpili, uničevati - kajpa- da v imenu naprcdka, sloge, sožitja, vzajemnosti, pošlenosli inpravičnosti - in kar ješe leh bleščečih besed, s katerimi - kol pravijo - vzidavajo temeljni kamen za velikanskoposlopje slovenskega naroda. S [risno besedo - in s čopičem bani - oblikujemo v Ijudeh čut hrepenenjapo moral- nih vrednolah, spodbujamo kfxštenosti, pravičnosti, zveslobi, zanesljivosti in spošlovanju človeka - od njegovega spočelja naprej - njegovegaprepričanja v vesti, njegove notranje svobode, k vzajemnosti z revnimi in prizadelimi. Kdors svojim ustvarjanjem spodbuja ta etos duhovne rasli, ustvarja kulturo duha. Vse drugo je obsojeno, da sodelujc le na ejiskem pohodu, ki vodi v barbarstvo. Glagoslovi naj te Gospod in te varuje. Pokaže naj ti svoj obraz in se te usmili. Obrne naj svoje obličje k tebi in ti da mir. Gospod naj te blagoslovi za praznike ler vse leto 2000. Velicijan Pevc IZ PRETEKLOSTI Rito: P. ŠKRLEP I gel MENGŠAN LojzePerko | (1909-1980) | Spominska razstava i ob 90. obletnici slikarjevega rojstva i Spominska razstava ob 90. obletnici rojstva sloven- j skega umetnika, posebno še na Kamnik in njegovo j okolico vezanega slikarja Lojzeta Perka, bo s posta- j vitvijo v zadnjih dneh 20. stoletja in z nadaljevanjem v novo tisočletje nehote simbolično zaznamovala tišti del sodobnega slikarstva, ki ne ubira povsem novih potov, temveč je vraščen v življenje Slovenije in tuđi daigod že vse zadnje stoletje. Velikanu delu Slovencev je slikarstvo Perkovega kova priraslo k srcu, cenijo ga in imajo za svojega. Vsekakor je Lojze Perko eden tistih slikarjev, ki je z domačo življenjsko tematiko, posvećeno preprostemu človeku in pros- toru, prečudoviti krajini, ki ji pripada, pa tuđi s slikarsko jasnim, takoj prepoznavnim načinom upodobitve ljudem ves čas ostal v očeh. Med umetni- ki, ki jih Ijudje poznajo, je tuđi Perko. Pri narodu, kakršen je slovenski, ko pozna vsakclo kakega soseda, ki tuđi slika in je torej umetnik, ni lahko postati in ostati priljubljen. Vsekakor ohranjanje spomina na umetnike ni zgolj domena osrednjih galerij. Tisto, kar imamo radi, cenimo, čuvamo in znamo ohraniti. Za oživljanje spomina na Lojzeta Perka tuđi ni nepomembno, da je z manjšim izsekom svoje umetniške ustvarjalnosti - s kolekcijo slik iz sedemdesetih let - zastopan in dostopen javnosti, saj je na ogled v stalni zbirki galerije na Velenjskem gradu, v zbirki, ki tuđi sicer ponuja bogat vpogled v slovensko umetnost 20. stoletja. Težiščna prisotnost Lojzeta Perka s sodobno slovensko likovno umetnostjo pa je seveda v njegov- ih slikah po številnih slovenskih domovih. V zdajšnji dobi silovitega razmaha likovne dejavnosti, množenja števila umetnikov, menjavanja spoznanj, slogov in vrednot, oglašanja in prerazporejanja je trdna vraščenost neke umetnosti, pa tuđi umetnika posameznika v domaće okolje in med ljudini še vedno nekaj naravnega in najbolj smiselnega. Tako kot so posamezni kraji najodgovornejši glede skrbi za svoje domaćine, posebno za mlade in za umetnike, so enako odgovorni tuđi za ohranitev nji- hovega spomina, saj se končno tuđi najbolj upravičeno kitijo z njihovim pomenom in slavo. Blagodejen je občutek pripadati kraju, ki ga je s svo- jim življenjem zaznamovala neka velika osebnost, umetnik. Iz tega spo.štovanja se črpa samozavest, volja do premagovanja vsakršnih težav in najhitreje vzpostavlja stik s širšim okoljem in svetom. Spomin na slikarstvo Lojzeta Perka sestavlja in obuja predvsem že omenjeni k ljudem prirasli slikar- jev opus. Pomembni so še razni priložnostni zapisi o njem, zlasti slikarjeva monografska predstavitev izpod peresa profesorja Staneta Mikuža (dr. Stane Mikuž, Loj- ze Perko, monografija, Ljubljana 19H1), pa tuđi občasne razstavc njegovih del. Za preverjanje njegove- ga in vsakršnega drugega slikarstva pa je seveda tuđi zelo pogosto s povpraševanjem in prodajo povezano pojavljanjc Perkovih slik na trgu z umetninami. S tokratno razstavo Lojzeta Perka bi želeli pred- staviti manj znani začetni del njegovega slikarstva - pastele, s kolekcijo po vsebini intimnejših risb pa še dodatno opozoriti na umetnika - risarja. Medtem ko ga je risba spremljala ves čas in v svoji skicozni obliki postala zelo cenjen eankovreden sestavni del umet- nikovega likovnega sporočila, so njegove pastelne slike glede na mehkobni značaj tehnike kar nekakšen uvod v zanj značilno razpoložejnsko slikarstvo. Prav pasteli se zanimivo navezujejo na še slabo poznani in dokumentirani čas Perkovega samorast- niškega vstopanja v svet umetnosti C'Vas v modrem", okoli 1940). Većina predstavljenih del pa se že navezuje na prvo akademsko, z vojno prekinjeno šolanje na akademiji v Sofiji ("Znamenje na Notrajskem", 1942, "Plevid" in Tlevica", okrog 1944). To studijsko obdo- bje se končuje z blesteče končanim šolanjem na beo- grajski likovni akademiji ("Notranjske vode", 1949, "Napajanje konj na Potoku", 1949, "Cerkniščica", 1950). Pastel, izoblikovan že kot obrazec za kasnejše nezamenljive oljne podobe, je 1955, barvno slikovito, a z otožno vsebino naslikano "Ccrkniško jezero". Ta zgodnja in le v nekaj kosih ohranjena ustvarjal- nost kaže na vzore, pod vplivom katerih se je obliko- valo njegovo slikarstvo, med drugim določneje na slikarstvo Božiclarja Jakca, kasneje pa na Franceta Pavlovca, pri slikah s sproščeno barvitostjo nenazad- njc tuđi na vplivnost že kar abstraktnega ekspresioiz- ma Riharda Jakopiča. Na čas takoj po akademskem studiju in končani spedalki pri prof. Petru Lubardi in Marku Cele- bonoviču, torej po vrnitvi v Slovenijo in na Perkovo navezanost na dom v Kamniku, opozarja vrsta tedan- jih slik in tuđi risb. Kot ugotavlja Stane Mikuž, so bili v tem obdobju "slikarjevi najljubši, najbolj potrpežljivi in najboljši modeli - njegovi lastni otroci ter družina" ("Sladki palček", 1948, iz 1951 "Tinček v profilih" in "Tomažek" in drugi). Risba, ki dobiva v vlogi studije na eni in kot samostojna likovna stvaritev na drugi strani v Perkovcm deki vse večjo težo, je sprva izrazno impresionistično mehka in čulna. Je del nje- govih raziskav in se od sličice do sličice postopoma, komaj opazno spreminja. (Jporal)ljen je navadni svin- čnik, mehki grafiti, barvna kreda, oglje ali oslro pero s tušem. Kasneje se slikarjevo risarsko zanimajc vse bolj prenaša na hitre zapise, skice z motivi iz vsakdanjega življenja, na prikazovanje omizij, skupin in posa- meznikov, na motive s prikazom dela, posebno na polju in travnikih, na beležke, nastale med kratko vožnjo z vlakom, in podobno. Vse lx>lj kontrastne poteze postanejo hitre in premišljeno jasne. ; Posebno poglavje so velike studijske risbe za ; križev pot ter sploh poslikavo in okrasilev v tehniki ; grafita v cerkvi sv. Kozina in Damiana v Kuzmi v ; Prekmurju. Risbe so nastale kot studije in hkrati pred- I loge ("F.cce homo", 1973, "Jezus sreča svojo mater", ; 1973, "Križanje", 1973, in druge) same po sebi so j monumentalne in premorejo smelost likovne izpove- ; di v času, ko je cerkveno slikarstvo na Slovenskem ; povsem zamrlo. Lojze Perko je bil ob slikarju Stanetti ; Kregarju med redkimi, ki je imcl v sebi toliko uslvar- ; jalne moči, da mu je častno ludi na cerkvenem I področju uspelo izraziti sodobno likovno raven; ; danes jo mnogi slovenski umelniki v ugodnejših ; razmerah in ob novih nalogah lahko nadaljujejo. ; Epizodno, čeprav ne povsem po naključju, je v I večjem časovnem razdobju nastalo ludi nekaj ; primerkov kiparjenja Lojzela Perka. ; Prve pomembnejše kiparske napolke mu je dalo I že ljubljansko šolanje 0937-1938) na večerni umet- j niski soli Probuda, kjer sta učila ludi Anton Sever in | I'rance Kralj. Po spominu je najprej upodobil umrlo ; mater. Z moćnim doživetjem pa so povezana tuđi vsa I kasnejša dela, saj imajo ćelo osebe, s čustvi obarvan ; značaj. ; Pastelne slike (risbe in kipi) slikarja Lojzela Perka ; orisujejo nastajanje neke določene umetnosti, ki je ; aktualna tuđi za prihajajoči čas. Spominska razstava ; manj znanih Perkovih del naj bo korak naprej v spoz- | navanju umetnika in tuđi nas samih. I Mirko luteršek \ Veronika, okoli 1953 ; risha z grafitnim svinčnikom, 29x21,5 cm, signature ni i Lastnik: Veronika Ukmar, izvor: družina Perko Razstava bo odprta od 1 8. decembra 1 999 do 5. mana 2000 v Galeriji Klet na Slovenski cesti 3O v Mengiu vsalc dan med 1 7. in 1 9. uro, ražen med 24. in 26. decembrom ter 31. decembrom in 2. januarjem 2000. Razstava je bila postavljena v sodelovanju s KD Franca Jelovška Mengeš IZ PRETEKLOSTI 30 MENGŠAN Dr. Marko Žerovnik Krvava sled ob sapnici Tako kot v mirnem času smo se otrocl radi skrivali In lovili tudl med vojno. Bo)evall smo se In to z leseniml puikaml, sabljaml in bajonetl. Teren pri tem ni bll tako pomemben. vendar smo radi zahajall na Coabavlco, zlasti do sap- nice, kraikega brezna, kjer smo uživali ob pogledu na veliko sovo z vellklml, žarečlml očml. kl so sijale Iz Jamske polteme. Na cobavico smo radi zahajali poleti, spomladi, jeseni in ćelo pozimi, le da ni bilo preveč snega. Tako Je bilo tudl na sv. tri kralje, v Cetrtek, 6. januarja leta štlrl- instlridesetega. Bll Je lep sončen zimski dan, toda zadostl hlađen, da se tanka snežna odeja ni tajala. Na hrib je tedaj odšlo le nekaj otrok Iz naše skupine, drugi, med njlml tuđi Jaz, pa smo ostali pod njim In nadaljevali z igro; kmalu so se vrnlll s hriba, bili so zelo prestrašeni In vse povprek govorili, da so blizu sapnice našli okrvavljeno rokavlco In kako Jih je do nje vodila krvava sled. Rokavlco je držal v roki najstarejši izmed njih, Mllan, Ta Jo je zatem pokazal svojemu očetu, Kočarju, ki Je bll žandar v nemškl službi. Ko so za to Izveden tuđi ostali žandarji, Nemci, so takoj organizirali ekipo in odšli do sapnice, z njim je šel tuđi sluga, Slovenec sred- njih let, kl Je bll v njihovi postojankl tudl za kurjača In hišnlka. v kraško brezno se Je po vrvi spustu najprej nemškl žandar, a se Je zaradi močnega smradu po okoll šestih metrih vrnil na površje. 2a njim se Je spustil omenjenl sluga; da bi imel dovolj poguma, je pred spustom v brezno spli precejšen zalogaj žganja, ćelo toliko, da se Je opijanu. Po približno osemnajstih metrih spusta je po vrvi prep- lezal do dna, kjer Je naletel na trupla, v popolni temi Jlh je osvetili z ročno bateri- jo in Jih posamlčno navezal na vrv, žandarji pa so jih potegnin ven. izvlekll so šest trupel: štlrl skoraj gola in dve oblečenl In bolj svezi. Žrtve je moral z vozom na ukaz Nemcev odpeljati na mengeško pokopallšče bližnji kmet, kjer so jih odložili ob Staretovl kapeli. Glas, da trupla zmaličenih žrtev ležijo na pokopallšču, se je hitro razšlrij po Mengšu In bližnji okolici, z jim pa tuđi strah, zlasti v Mengšu, da bodo Nemci pobrali moške za talce najprej Iz bližnjih hlš. Zato so se mnogi za en ali dva dni poskrili ali odšli od doma. Razširlla se Je tudl novica, da sta med pobltlmi na pokopallšču Mejačev Lojze, šolski iz komende In France Lipar kodretov, Kralj iz Nasovč, rojen v Suhadolah. Med radovednežl, kl so tedaj prišli na pokopališče, da si ogledajo žrtve, sem bll tuđi jaz. A groza, bili so zvečine Iznakaženl: barva kože pa jim je bila po pasovih bela In čra; Izredno je tudl zaudarjalo, zato sem se jim prlbllžal za kratek čas do približno pet metrov, vendar dovolj, da Jlh Imam še danes, po već kot petlnpet- desetih letih, živo pred očmi. Kdo In od kod so bile te žrtve? Po Proglasu Okrožnega odbora OF (osvobodllne frote) za kamniško okrožje, so partizani v četrtek, 25. novembra 1943 likvidirali sedem ljudi: Mira Kvartlča iz Domžal, Alojza Plemlja Iz Cerkelj, Franca Liparja iz Nasovč, Alojza Mejača Iz Komende, Marjana Severja iz Domžal, Vinka Pučka iz Vira in Franca Polaka, ki je tedaj preblval v Mengšu. v dokumentu pa ni navedeno, kje so bili usmrčenl; Iz prej opisanega pa spoz- amo, da na cobavici ob kraškem breznu ■ sapnici, kamor so Jlh partizani tuđi ; zmetali, In morda še kje, saj se števllo najdenlh žrtev ne ujema povsem s ; Proglasom OF. Zaradi blata vjaml, teme In močnega smradu, obstaja možnost, da I od žganja napiti prej omenjenl sluga ni navezal vseh žrtev na vrv, lahko pa Je i grob nekaterlh žrtev VOS-a (Varnostne obveščevalne službe, posebne službe, kl i Je med vojno delovala v okviru OF) kje drugod. Eno pa je gotovo, da krvava sled, j kl Je otroke zvabila na sv. tri kralje do sapnice, zaradi časovnega odmika (od 25. i novembra 1943 do 6. Januarja 1944) ni mogla biti Kvartičeva, Plemljeva, Llparjeva, I Severjeva, Pučkova in Polakova; kaže, da Je bila ta od prvih dveh iz Jame potegn- I jenih oblečenih žrtev. i Pred šestlmi leti sem izvedel, da Je bll poleg Alojza Mejača In Franca Liparja i tedaj odpeljan pred partlzanskega sodnika v šinkovem Turnu tuđi Janez Štrcln, i posestnlk In predvojni poslanec Iz Kaple vasl pri Komendi (ta Je bila leta 1952 I priključena h Komedl); njega pa so Izpustlll In Je smel odlti domov j Hvala bogu, da žandarji nlso našli vseh oseb, kl Jlh je tedaj pobila VOS, saj bi I tedaj Nemci ustremi veliko več kot trideset talcev. ; Kot na sv. tri kralje, je bll lep jasen zimski dan tudl 8. januarja 1944. ura Je bila I okoli osem, ko je sonce v mrzlem Jutru razblijalo meglo. Čeravno je bila sobota in i nismo Imeli pouka, sem se tisto Jutro zgodaj odpravll od doma In šel po Zavrtlh i proti Hlralnici, ko po dobrih dvesto metrih naletim na Nemce, na dva polna ; kamiona zvezanlh clvlllstov. Bili so bledl kot sneg, kot mrllčl, le po očeh sem j spoznal, da so živi. Ko sem se Jim pribllžal na okoli petnajst metrov, je stopll do ; mene visok nemškl oficir in me po nemško nekaj vprašal, a se ne spomnim kaj. j Ker Nemci za Hlralnico, kjer je bila deponija In veliki kupi hlodov za žago Kane, i kl jo Je tedaj vodil nemškl direktor vogel, nišo našli ustreznega mesta za straljan- i je talcev, so se napotill do cerkve, v blizini katere Je stanoval župan Hertel. Ker Jim i župan, po rodu Nemec, ni dovolil postrelitl talce na kraju, kjer danes stoji osnov- I na šola Mengeš, so se umaknlii za hrlb na Zaloko (Zavoko) in jlh tam postrellll. I usoda je hotela, da sem bil tuđi tedaj v blizini. ; Približno pol ure pred streljanjem se nas Je zbrala manjša skupina otrok na ■ zaledeneli Pšati. Kot Je bilo v navadi, smo se tuđi tokrat postavili v dve nasprotnl i vrsti in pričeli s tako imenovanim "hokejem". Za pak smo izbrali prazno, nekoliko ; potolčeno pločevlnasto konzervo, palice pa smo si napravili Iz malo debelejšlh vej i in Jlh očistili lubja. Ravno ko smo se dodobra ogreli, je v blizini zaregljala strojni- i ca. Od strahu smo vsl popadali na tla, kar na led, nakar smo se počasl splazlli na I rob obrežja, kl Je bilo tod visoko dober meter in pol. Ker Je po strojničem rafalu j še pokalo, se precej časa nismo upali iz struge. Ko pa se Je umirilo, pa je bll prav i tlstl visoki oficir, kl me je pri Hlralnici nekaj spraševal. Prav ta je tudl vsakemu i talcu dal tako Imenovani mllostnl strel. i Ko so Nemci odšli, smo se zapodlll proti postreljenlm žrtvam, a še prej smo se j ustavili In poiskall kraj, od koder je Nemec s strojnico pokosll talce, da bi našli kak I prazen "patron"; bili pa smo močno razočarani, ker smo našli samo enega. Sele j nato smo odšli do postreljenlh žrtev, kl so ležale v nekakšem neurejem krogu. Bili ! so povečlnl mladi in sredjlh let, očetje In fantje iz raznih slovenskih krajev. Eden : Izmed njih Je imel na prslh sliko, na kateri sta bili dve svetlolasi kodrastl deklici, I stari tri do štirl leta In sta v naročju smeje objemali svojega očka. ; Ob pogledu na žrtve nas Je tako pretreslo, da smo zbežali v zavetje svojih i domov. čutili pa smo okupatorjevo zlo in sočustvovali tako z žrtvaml sapnice kot '■ z ustreljeniml talci. ŠPORT ■ Mati narava nam v zimskem času običajno natresp veliko snega. Lctošjne leto smo bili že deležni nekaj zimskih padavin, meteorolog! napovedujejo, da obilne snežne padavine še pridejo. Vendar se mogoče še spominjate, kako je bilo prvi dan na snegu, kako so vas bolele noge, kako smuči nišo in nišo hotele zavijati tja, kjer bi vi želeli. Sedaj je še čas, da poskrbite za svojo smučarsko opremo. Za vas smo poklika I i v Domžalah v servis Erdani na Rojski ulici in ugotovili, da se nekateri že mrzlično pripravljajo na bližajočo zimo in počitnice. ■ Se odpravljate na dopust, pa ne veste, kam z vso potrebno in nepotrebno opre- mo, ki jo vsako leto vozite s seboj. Če vaše vozilo nima ravno velikega prostora za prtljagu, potem vam ostane le to, da li kupite prtljažnik za na streho, ki vam z dodajanjem različnih nastavkov omogoča prevoz še tako nemogočih lovorov. Pri Avtu Debevc imajo stresne prtljažnike znamke Thule, Trgoavto Burnik in Sitar center pa ponujata Fappa prtljažnike. Še nekaj je - ne pozabite, da bo vaša vožnja tuđi veliko bolj varna in udoba, če boste le pravilno uporabili vsc možnosti, ki jih nudijo stresni prtljažnik!. IZ P R E TEK L O S T I O MENGŠAN Balinarske novice Zopct se vam oglašam z novicami iz našega "balin-placa". Končalo se je prvenstvo v II. ligi Lobz-a. Ni nam uspelo osvojiti 1. mesta, čeprav smo bili pred zadnjo tekmo prepričani, da nam bo. Igrali smo z zadnje uvrščenim Ku-bu-jem iz Vodič in zmagali. V drugi tekmi pa so se pomerili tretje uvrščeni Ihančani in drugo uvrščeni Domžalčani. Zmagali so slednji in nas prehiteli za eno točko, osvojili prvenstvo in napredovali v I. ligo. Izpadli so igralci kluba Ku-bu iz Vodič. Najbolji! posameznilci - precizno zbijanje 1. mesto Dušan Prijatelj, Megeš 42 točk 2. mesto Roman Srebrnjak, Zalog 40 3. meto Dušan Pctrovič, Belinka 39 Igra v krog 1. mesto Franc Prešiček, Zalog 25 točk 2. mesto Boris Skrk, Grad Fužine 24 3. mesto Robert Skok, Domžale 24 Udeležili smo se tuđi več kot 15 turnirjev, ki jih organizirajo društva \/. bližnje in daljnje okolice. Imeli smo klubsko prvenstvo, maraton, sodelovali na Mihaelovem sejmu, imeli svojega igralca na državnem prvenstvu mladih in še bi lahko našteval. Moram reci, da nismo bili preveč razočarani nad uvrstitvijo v ligi. Če se spomnimo eno leto nazaj, smo si v zadnji tekmi zagotovili obstanek v II. ligi Lobz-a. Sedaj smo osvojili drugo mesto. Če borno ostali z islimi igralci kot sedaj in mogoče še z eno okrepitvijo ter z janezom in Ludvikom v vlo- gah selektorja in vodje ekipe, mislim, da v nasledji sezoni startamo na prvo mesto. V tem zimskem času se vsi oziramo nazaj in delamo obračune o tem, kaj smo si zadali kot nal- ogo v začetku leta na občnem zboru in kaj od tega je bilo narejenega. Tuđi tu nam je šio dobro. Vse, kar je bilo v naši moči, smo naredili. Redno smo čistili okolico bali- ŠPORT nišča, podaljšali smo stebre za razsvelljavo, lako da so sedaj visoki čez 7 m, kupili nove reflektorje, podaljšali letni vrt in streho priključili s streho na bifeju, prepleskali notranje prostore v klubski sobi in v bifeju. Tu se je posebno izkazal Šlefan Kovač ml. Zamenjali smo del tal v bifeju, kupili novo šank omaro, predalnik in položili nov pod, pod njim napeljali vodo in prestavili električne kable. Toplotno smo izolirali tuđi skladišče, tako da se nam ni treba bati, da bi nam kaj zmrznilo. Kupili smo tuđi pikado. V tem mesecu teče klubsko prvenstvo v igranju kart; VViner-šnopsu. Sponzor je Jani Hribar. V januarju in februarju pa je na vrsti prvenstvo v šahu in pikadu. Na začetku sem napisal "kar je v naši moči, smo naredili". Da nam to ne bo uspelo, niti malo nisem dvomil. Na srečo je med nami, člani in nečlani, dosti dobre volje in veselja, da naredimo sami in ne gledamo in ne iščemo plačila za delo, ki ga opravimo. Veseli smo, ko je nekaj narejeno za vse nas, ki smo sedaj tu in za vse, ki pridejo za nami. Zato bom na koncu tega pisanja dodal še nekaj, kar me boli in verjetno poleg mene še marsikoga, ki redno hodi na sprehode ali po nakupih čez šporlni park. Naši šolarji po parku delajo škodo. Moram reci, da so se našemu prostoru do sedaj nekako izmikali. Prišli so po končanem pouku, sedli v letnem vrtu na miže, imeli noge na klopeh, kadili ter cigarete ugašali kar na lesenih mizah, nam skrivili žleb in ukradli krmilnico za ptice. To smo še nekako tolerirali. Sedaj pa so nam začeli pisati grafite s spreji po brunarici in betonskom obodu balinišča. Poudarjam, da smo jih vedno pustili pri miru in jih nikdar izzvali k lakomu početju. To, kar se sedaj dogaja, pa pomeni velike stroške. Prebrusiti borno morali les in ga na novo prelakirati. Naj povem, da mi vemo, kdo so osobe, ki so to storile. S tem apeliram na starše, naj otroke na to opozorijo. Če se bo to ponavljalo, borno potrkali pri vas doma in zahtevali povrnitev škode ter imena in priimke storilcev objavili v občinskem glasilu. Če bo kakšen otrok prišel domov ves posprejan, pa se sami vprašajle, čigavo delo je to. Upam, da se to ne bo ponovilo. Mi nismo nikogar podili z vrta ali brunarice, samo držali se mora hišnega reda in čisloče. Na koncu naj vsem elanom, prijateljem sekcije in sponzorjem zaielim veliko sreie in zdravja v letu 2OOO. Predsednik BS, Marjan Tomazin Mengeški skakalci odlično pripravljeni za skok v novo j tisočletje ( i Trlnajstletnl Rok Benkovlt na prvi tekmi nove sezone preprlčljlvo zmagal I V smućarsko-skakalnem klubu Mengeš smo ! novo tekmovalno sezono 1999/2000 začeli na j najboljšT možnl način, že na prvi tekmi letoSnje '. j zimske sezone Je naš komaj trinajstletnl Rok v kategoriji 16-letnih skakalcev dokazat, da Je pravi mojster smučarskih skokov. Na Corenji Savi pri Kranju se Je v soboto, 4. decembra, začela nova sezona. Zbrail so se skakalci vseh slovenskih klubov, tekmovanje pa so na koncu popestrlll še nordijski kombinatorcl s tekl na smućen na 5 km dolgl progl na Kokrlcl pri I Kranju. Kljub moćni odjugi so obe tekmovanjl vzorno pripravili naši kranjski kolegi. ': Po prvi seriji skokov je Rok prlstai na še vedno odllčnem 3. mestu, v finalu pa Je pokazal pravo mojstrovino In z rekordnim skokom ska- kalnlce 55,5 m prepričljlvo zmagal. V kombinaciji skokov In tekov pa Je Roka dopolnll še Luka Mali z odličnim 7. mestom In tako dokazal, da smo se v klubu pravilno odiočili gojiti še disciplino nordijske kombinacije. Pri taklh uspehlh, kot jih Imamo v skakalnem klubu, ne smemo pozabltl In pohvaliti naših zvestih sponzorjev In vas ob- čanov, kl nam vedno ob koncu leta stojite s svo- Jlml prlspevkl ob strani, ko raznašamo klubske • koledarje. Hvala vsem! Posebno se zahvaljujemo tuđi naslednjlm i donatorjem, kl nam s flnančnlml sredstvl poma- gajo, da borno z nakupom prišli do snežnega topa: Mond grafika Ljubjana, Plzzerlja Botana Lahovće, Tapetnlštvo Brest Top Cerknica, Občina Mengeš, Kovinopasarstvo Dolinšek Men- geš, Avto Car Mengeš, AS Domžale, Avtopre- voznlštvo In vrtnarstvo Hubat Dobeno, Costlšče Pri zlati kaplji Radomlje, Ključavnićarstavo Vahter Mengeš, Montaža centralnih in vodo- vodnih instaiaclj Marko Testen Mengeš, Akrol Alojz Kosec Mengeš, Foto Bobnar Mengeš, salur Mengeš. Vsem krajanom In slmpatlzerjem smučarskih skokov telimo vesele božične praznike In sretno v novem tlsočletju. vabljenl pa ste tući na našo redno letno skupščlno, kl bo 17. Januarja 2000 ob 18. uri vprostorlh Kulturnega doma Mengeš. Š.B. Lestvica: 1. mesto Domžale 29 ločk 2. mesto Mengeš 28 3. mesto Zalog 21 4. mesto Ihan Tabor 21 5. mesto Belinka TKM 15 6. mesto Dob 15 7. mesto Litija 14 8. mesto Strmec 14 9. mesto Grad Fužine 12 10. mesto Ku-bu 22 MENGŠAN Odgovor na pismo s podpisom Občan Ker ste v pismu v 66. števllki Mengšana opisali nemogoće razmere, v katerlh živite, in pri tem omenili tuđi RK, se ml je zdelo potrebno, da vam odgovorim. Na težave, v kakršnlh živite, je našo organizacijo opozoril gospod Drago Korošec, ki vam je nato v našem imenu včaslh prinesel tuđi kakšno darilo, vi pa se pri nas niste nlkoli oglasili, čeprav Imamo v Zdravstvenem domu v Mengšu v naši sobi vsak Cetrtek uradne ure od 9. do 10. dopoldan. Poleg tega sem bila Jaz z vaml pri gospodu mag. Štebetu, županu Občlne Mengeš, na razgovoru za pridobitev boljšega stanovanja. Gospod Štebe vam je ponudll v prostorih podjetja Semesadlke Mengeš sobico z vodo, elektrlko In skupno kopalnlco, česar pa niste hoteli sprejeti. Predsednica OO RK Mengeš Majdu Trobec Butalci ali zahvala županu Štebetu, za njegovo avtoritcto Kot navadnemu prebivalcu Mengša ml Je sele sedaj postalo jasno, zakaj Ijudje iz okolišklh bližnjih krajev že već let Mengšu pravljo "Butale". Sele v novembrski števllki Mengšana so se pokazali obrazi strankarsklh veljakov, ki so dolga leta in še vedno predstavljajo oblast, ki jlm je bil dobrodušni in dobri gospod Per, kot naročen za figuro župana, ker se ni preveč poglabljal v "ključne" globalne zadeve. Rožice so šibale gor In dol, kar je zelo lepo in tudl ne mislim preveč kritizirati bivše lokalne oblasti, ker vem, da so se trudili po najboljših močeh in znanju, toda, dragi someščanl, danes, ko smo padll Iz utopičnega soclalizma nazaj v trdi kapitallzem, je to nevarno. In to nevamost razumen ćlovek zazna. Od tu prlha- Ja Jeza ter kakšna prehltro izrečena beseda župana Štebeta, za kar pa je po mojem mnenju, oprostite, skrajni čas. za vsem stoji preprosta logika - tišti, kl so dolga leta delali na položajih občine, se ne dajo. Opozicija seveda mora biti, kot se povsod in vedno, slej ali prej (v vsakl zadevi) pokažeta ali na koncu ostaneta dva nasprotna Pola. Ena najpomembnejših vrlin, kl veljajo za sle- hernega človeka na zemlji je, komunikacija. Tu pa se kot stanovalec Kersnikove ulice, ki Je ostala nedokočana preko zime, čutlm dolžnega oglasiti s svojim mnenjem, saj mi je ob opozicijskih napadlh na župana štebeta postalo slabo, ne toliko zaradi strankarsklh klanf in bučk, ampak zaradi tipične poli- tične umazne Igre za oblast, kl pa Je zašla na Butalsko raven. Se slabše. Uudje, kl so prejšnja leta vladali ali Imeli ključne položaje, za vse nazaj In naprej vztrajno in sistematično krivijo kar sedanjega župana, kl je sedaj seveda odgovorna oseba. Kako je mogoče, da recimo gospod Rožman tako ponosno piše, da Mengeš nlma še najmajšega pojma o Pllniflkaciji, medtem ko je v sosednjl občlni že dalj časa v gradnji! človeka bi moralo biti sram. Gospod Trampuž Iz ZLSD lalčno piše o psihologiji, demokraciji In amatersko pritiska na EO Mengšanov. Jezo župana, kl je po mojem mnenju, ponavljam, upravlčena, opisuje kot njegovo nesposobnost spreje- manja drugačnih mnenj In pogledov. Gospod Trampuž, vaše pismo Je Izredno lep prlmer vaše nes- posobnosti sprejemanja drugačnih In ste nam pokaz- ali prav vaše hlpokritske obrambne mehanizme. Simpatična SLSje prav smešno, najbolj sama sebi napisala vzorec za časovno premlevanje večletnlh uspehov-neuspehov. Sami bi se morali veliko več "na splošo" spraševati, kot pa da prehltevajo z obsodbaml o nedokončanlh oz. spremenjenlh planlh. Ob prebi- ranju Mengeške, do sedaj skoraj neznane crne kro- nike, bi mogoče lahko pomislili, da avtorltete na položajih le nišo tako nekorlstne. Meni najljubša lds (samo najljubša, ker se kot kreativni direktor ne spuščam v politiko več, kakor Je mojemu delu primerno), pa me ni toliko razočarala, le gospodu Cubancu mlajšemu bi rad nekako namignil, da razkol, za katerega seveda obtožuje samo in edlno gospoda Štebeta, sistematično povzroča v največjl meri sam, ker se ne more sprljaznitl z mestom v opoziciji, sa) po tolikih letlh prioritete, to verjeto boli. Da pri vsem tem ne omenjam lista Občlnske Mengeške opozicije, ki spomlnja na "podtalne" llstiče Izpred 50 let. Zatorej, spodaj podplsanl zagovarjam ter podpiram delo in vizijo župana Štebeta, ga razumem pri njegov- ih "Izpadih" In verjamem, da se je sposoben za kakšno besedo, ki jo Je Izrekel preveč, tudl opravičiti. Mož pa Ima verjeto tudl malo Intuicije In sploh ni edinl, ki je vedel, da se stara "oblast" ne bo dala kar tako, toda kar je preveč, je res preveč in tu že preveč očltno trpi- mo navadnl meščani. Najlepšl primer je moja ulica, kl je ostala nedo- končana poziml. Za to ni kriv gospod Štebe, kot ga skuša prikazati opozicija, nasprotno, sele od njegove- ga županovaja so se stvari, ki so prednostne za prebi- valce Mengša, res premaknlle. Za Butale je kriva stara "numenklatura", ki zaradi lastnih Interesov, tuđi po mojem skromnem mnenju, letos skozl vse leto nacrtno zavlra, prikriva in otežuje tudl urbanizacijo, na škodo vseh prebivalcev občlne. Ker nisem aktlven poznavalec političnih razmer v svoji občini, se dotičnim v pismu že vnaprej opravlčujem, ker nočem nadaljevati razdiralnega dialoga še naprej In vsem skupaj želim, da čim prej najdejo sebi ustrezen način komuniciranja ter da ne odkrivajo Amerike med odnosom pozlelja-opozicija. Z gospodom Štebetom tako nekako sočustvujem (pa čeprav nlsva resno govorila od mojih mladostnlh let, ko me Je treniral košarko) pri plažu res grđih obtožb opozicije, na njegovo delo In, ponavljam, vizi- jo, ki sem jo prej pri Mengšanih vedno pogrešal, ter sem tudl prepričan, da že je in še bo naredil za Mengeš veliko več, kot kdor koli drug v tem lepem obdobju prehoda v 3. tlsočletje. vsem pa želim srečno, zdravo, lepše ■ odločilnlm možem pa konstruktivno novo leto 2000. Mitja Mrak, direktor Freeart-a Tradicionalni luni (Kmmitf Mengeške godbe KD Mengeš godba In TD Mengeš v nedeljo, 26.12. i 999 organizirat* tradicionalni Novoletnl koncert s podeHrvljo turlstlčnlh prlznan/. Prlredltev bo ob 19. uri v dvorani KuKumega doma v Mengšu. Vstopnlne nll Vse občane In prijatelje vabimo, da se prlredltve udeležljo! Slovenska 28, Mengeš Telefon: 738 988 ODPRTO VSAK DAN V LETU, TUĐI OB NEDEUAH IN PAZNIKIH OD 16.00 OD 21.30 URE. Novo v videoteki: 8mm - OSEM MILIMETROV (EIGHT MILIMETER); ak. triler Igra: Nicolas Cage NIKOLI NE VEŠ, KAM TF LAHKO PRINESE RESNICA Nicolas Cage igra Toma VVellesa, privatnega delektiva iz malega mesla, katerega odkritje Iraku flmm filma popelje na šokantno odisejo... OBSEDENO STANJE (THE SIGE), ak. triler Igrajo: Bruce VVillis, Denzel VVashinghton, Anette Bening SOVRAŽNIK NEZNAN, DRŽAVA OLECANA, KRIZA UHAIA NADZORU Ko srodi Brooklvna eksplodira avtobus, poln potnikov in val terorističkih akrij pu5fa krvavo sled po New Yorku, agent FI5I Hubbard in general ameriške vojske Devereaux dobita nalogo, da poiščeta slorilce... TAXI, komedija ic Besson, avtor I'(.'tega elementa", vam predstavlja najnovejšo komedijo 200 na uro. Taksist Daniel, nekdanji ra/našalec pic, je nor na bitrost. Njegov taxi je nndpovprečno zmogljiv in ko požene konje vozila... Priporotamo tuđi: - V LERU - slovenski film - GENERACIJA X (AMERICAN HISTORY)- kultni - BENEŠKA KURTIZANA (A DESTINIY OF HER OWN) - Ijubezenski ■ TOTALNI POKVARJENCI (VERY BAD THINGS) - triler -LJUBEZEN VSTEKLENICI (MESSACE IN THE BOTTLE) - drama - ZALJUBLJENI SHAKESPEARE (SHAKESPEARE IN LOVE) - Ijubezenski - KAČJE OČI (SNAKE EYES) - akcija TOP HITA ZA NOVOLETNE POČITNICE: PATRIOT (PATRIOT) - akcija Steven Sepal - MARICA (MATRIX) - ZF - akc. bit leta! K.Reeves SUPER DECEMBERSKI PAKET: plaćaš 5, vzameš 7 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO V NOVEM TISOČLETJU! VAŠA POŠTA SI.EGE i MENGŠAN WM%t Zahvala Po budi in zahrbtni bolezni nas je zapustila MAJDA JENKO Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazana ustna inpima sožalja, zapodarjeno cvelje, svece, svele maše in sprcmstvo na njeni zadnji pati do večnega doma. Posebna zahvala velja njenim sodelavcem iz Napredka za lep govor. Zahvala tuđi gospodu župniku inpevcem. Mož Marjan in sin Peter Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, tete, sestrične in svakinje IVANKE ZMRZLIKAR se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam slali oh strani pri tej težki preizkušnji. Iskrena hvala dr. Tomažu Mušicu za dolgotrajno zdravniškopomoć in oskrho. Zahvaljujemo se tuđi osebju bolnišnice dr. Petra Držaja za večmesečno nego. l.epa hvala gospodu Sandiju Svetetu in vsem duhovnikom, Mengeškemu zvonu ier cerkvenemu zboru za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem za darovano cvelje, svece in maše Ier vsem, ki ste pokojno mamo obranili v lepem spominu. Vsi njeeni V59. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče HERMAN TISAJ Iskreno se zahvaljujemo v sem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvelje in svece ter spremslvo na njegovi zadnji poli. Zahvala gospodu župniku, pevcem, gospodu Stoparju za zaigrano Tišino in vsemu zdravslvenemu osebju, ki mu je stalo ob sirani. Posebna zahvala za vso izkazano pomoć družini Špenko. Obranimo ga v lepem spominu. Žena Ida, sinova Igor in Darko O MENGSAN Vživljenju Ic skrb in dclo si imela, sadaj od tišega Inida si zasjala, odšla si Iju, kjcr ni vvč bolečin, a nate venčo bo ostal sjx)min. Zahvala V osemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in leta IVANKA SESEK Dimčeva mama iz Lokepri Mengšu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodtiikom, sosedom, prijateljem in znancem za mino in jrisno izrečeno sožalje, podarjeno cvelje, svece ler spremstvo na njeni zadnji poli. Posebna zahvala vsem zdravnikom in osehju, kisteji lajšali premnoge bolečine. Se posebej pa se zahvaljujemo l)r. (iahrijeli Kovač-Mohar za njeno dolgolelno skrb in zdravljenje. Zahvala ludi gosjjodu župniku za o/mivljoi pov/ehui obred, lerpevcem, gasili on in gospodu Sloparju za lepo zaigrano Tišino. Vsem skupoj in vsakomurposebej iskrena hvala. Vsi njeni ASTRA YOUNG Novoletni popust 222.000 SIT Vesele božične pravnike in srečno vožnjo v novem letu vam ^eli avtotehna W0§ in Kosec Kamniška 19, Domžale, salon tel.: 716-092, servis tel.: 715-333 CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2000 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in dclovnih sredinah. Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Društvu rcjnic in rejnikov Domžale. ANKETA o potrebah pomoći starejšim občanom Cenlcr za socialno delo Domžale bo v mesecu decembru 1999 na območju Upravne enole Domžale izvedel anketo meti slarcjšimi občani. Vprašanja v anketi so zaslavljena lako, da borno i/ odgovorov izvedeli, koliko starejših obranov že potrebuje pomot pri vsakodnevnih opravilih in kdo jim jo nudi ler kakSno vrslo pomoći in varslva bi želeli lakral, ko bodo onemogli in bolni. Posebon sklop vpra&inj jo nnmenjen pogledu slaroslnikov na domsko varstvo in bivalne pogoje v domovih ler na novo obliko skrbi /a oslarele - to so oskrbovana (varovana) stanovanja. Za vzorec ankelo smo izbrali naključih 20 % obfanov, starih nad f>5 let. Anketo bodo izvedli na lerenu flani humanitarnih druSlcv v posameznih nhčinah in te bo v leh dneh polrkal nekdo na vaša vrala s prošnjo, da bi sodelo- vali v ankeli, prosimo vse izbrane občanc, da si vzamejo nekaj minut časa in odgovorijo na vpraSanja ankelarja. Anketa je anonimna, analiza odgovorov, ki jih borno dobili, pa bo služila načrtovanju organizirane skrbi za slaroslnike lako na našem centru kol tuđi v vsch petih občinah, hkrali pa bo ludi osnova za pripravo investicijskih programov izgradnje potrebnih kapacitet (domovi, slanova- ja) v občinah. Center za socialno delo ŽUPNIJSKA KARITAS M E N G E Š Trdinov trg 8 • Telefon: 06) 738 977 Pisama in skladišče sta odprta ob petkih od 16. do 18. ure. • ŽR: 50120-620-149-1301110-134/98 Cenjenim stmnkam želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno v letu 2000 VESNA MARKET Loka pri Mengšu tel. 738 291 Hvala za zaupanje - se priporočamo! SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI! V glasilu MengSan začenjamo objavljati tudl strip. Vseblno si bodo Izmišljali In jo risali ućenci naSe Sole v MengSu. Prvi. gotovo ne povprećnl strip. Je narlsal Rok Markovlć, učenec 8. razreda, Izjemen rlsar in tudl sicer odIKnJak. Menim. da bi si takSnl rlsarjl zaslužili stimulacijo, zato prosim podjetnlke, kl bi želell biti sponzorjl stripa oziroma taletnlranlh rlsarjev, naj me pokllčejo. Matjaž Koncllja, urednik (041661 517) NAJVECJI MENGEŠKI ZNANSTVENIK AJNŠTAJN (NE ŽELI sE POJAVUATI V JAVNOSTI ZATO NJEGOVA SLIKA NI ORJAVUENAVE DOBIL NOVO ZAMISEL! ZAMISLIL SI JE KAKO ZABAVNO BI BILO, ČE BI MENGŠANI POLEG ŽUPANA IZBIRALI TUDl NAJBOU POvPRECNEGA MENGŠANA... ...........SVDjO ZAMISEL JE PREDSTAVU TREM MENGEŠKJM MODRIJANOM. Kl 50 BILI ZELO NAVDUŠENT 2A7O 60 RR2 URESNICILI TU ZAMISEL VSEM MENGŠANOM SO ODVZELI PODATKE IN I2RACUNAU t'OVPRECjE. NAP PA SO POISKALI MENGŠANA. Kl NAJBOLJ USTRE2A POVPRECJU, SEVEDA JE MED ISKANJEM NAJBOLJ POVPREĆNEGA MENGŠAMA LAHKO PRIŠLO DO KAKŠNE NAPAKE... IN TAKO bMO DOBILI POVPRECNEGA MENGŠANA, NJEGOVA 2ENA JE NAJBOU POVPREČNA MENGŠANKA, SKUPAJ PA TVORITA NAJBOU POVPREĆEN ZAKON., ...TTrR SEVEDA... žmta najbou kvprećno zakonsko življenjei fcć/Ml.^ elektrolnštalaclie: novogradnje, adaptacije, prenove ♦ domofoni, video domofoni avtomatizacija dvoriščnih, garažnih .„ vrat na daljinsko odpiranje zapornlce ogrevanje žlebov, tal, dvorišč, klančin IZVEDBA le kvalitetna invdogovorjenemroku! PlAGUOnaobrokel GARANCIJA in SERVIS zagotovljenal TELEFON: 061738167 GSM: 041883 671 . '' mtMim> niiiiiiB1iiliiii"Y <> FANTASTIONCI jlMENITNOj) zAN^tvoi /^ PIS1: Aj.ŽUPAN, OBVEŠČAMO [ VAS, DA SMO NAŠLI I POVPREĆNEGA \s^ MENGtiANA1 .,./ X G-O-s-P-O-D V 2-U-P-A-N.. : NAS POVPRECNI MENGŠAN JE GOsPOD PAC. / G-O-g-p-O-D B-A-c \ ŽMJO! SEM N NAJBOU PO'/PREOEN MENG4ANI ° o > ^ JA2 PA SEM NAJROL! POVPREČNA MENGŠANKAli ■ C\l2-i? _ > TćE^srerfflu?!; LIP RADOMLJE Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih Petih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tuđi za številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate nasledjih pok- licev: - zaposlimo delavce s končano poklicno solo lesarske smeri, - zaposlimo delavca s končano poklicno solo - strojni ključavničar, - zaposlimo delavca-delavko s končano poklicno solo - kuhar, kuharica - zaposlimo tuđi nekvalificirane delavce s končano osnovno solo. Dobrodošli tudl pripravniku Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje d.d., Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje ali po telefou 061 727122. Miroslav BRVAR s.p. Zavrti 36 1234 Mengeš Nagradna križanka Gesla, ki jih boste dobili ob rešitvi tokratnc križanke, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30, 1234 Mengeš do 8.1.2000. Sreča bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala 3 nagrajence, ki bodo prejeli nagrade Trdinovega hrama Mengeš, in sicer: 1. nagrada: gostinske usluge v vrednosti 3.000,00 SIT, 2. nagrada: gostinske usluge v vrednosti 2.000,00 SIT in 3. nagrada: gostinske usluge v vrednosti 1.000,00 SIT. Rezultati bodo objavljeni v naslednji številki Mengšana. Naprošamo vse, ki bi želeli prispevati nagrade za naslednje križanke v glasilu MengSan, da to sporocite odgovornemu uredniku po telefou 041 661 517. Pravilno geslo križanke v septembrski številki Mengšana: "MENGEŠ, GLASBENO MESTO", "S PESMIJO V SRCU" Žreb je izmed številnih poslanih pravilnih odgovorov nagrade razdelil takole: 1. nagrada: Franc Martinčič, Murnova 14, Mengeš 2. nagrada: Marija Bergant, Murnova 20, Mengeš 3. nagrada: Lojze Dremelj, Hribarjeva 39, Mengpš t > sunruaMsm uišuuENtnn Svetčtva S. 1234 Mtiasš til.: 161137 717. GSM: 041 (40 021 JAHCONSKI IZRAZ ZA PORNOGRAFSKI FK.M AVSTRALSK NOJ MESTO V ju2ni SR3UI SLONOV ZOB vraCilo (KNJIŽNO) JEZIK STARIH CRKOV DOOATEK K POC008I ALI ZAKONU ZAJEMALKA ZA ODSTRA-NJCVANJC PEN P 0 1 CRSka CRKA K -ci PAUCA Z JERMENOM h f- B V SODOSNA NAPRAVA ZA PRENOS RTV SICNALA 1 - PREBRI-SANKA STRAN NEBA AVTOR MARKO BOKAUC BARVNI SVEILOBNI KROC LOJZE peterle L I ' ROMANA OCRIN SKUPINA DVEH CRK. Kl ZAZNAMUJE EN CLAS OCVRTI KROMPIRJEVI LISTlCl c / P ( ~" MATER1AL IZ L t r-J> SIVKASTA CORSKA PTICA MOZOLJ SLOV PISATEU (("ERI) POTEZA PRI VARU norveški SuuCar (ATLE) 1 ' /< PREBAVNA CEV TREBUHU 0 Pl P V 0 SLOV. SKLADATEU IN ZBORO-VO0JA (UAKS) KAR10-NASTA EM8ALAZA PPE0MFT ZA POKRIVANJE LONCA P 0 h HL 0 V k TELEVIZUKA LONCVKA I 1 fl PAVEL SMC P r REKLAMNI VLOZEK V TV PROGRAMU AMER. REKA S SLAPOVI MORALIST £ T H Ml, VI. ? h/ HI SMERNI KAZALEC i. n E /V / h NATRIJ STAREJSA SLOV. SOPRA-NISTKA (STErANUA) V A MESTO V KOLUMBIJI p A i= ( d SLABOT-NOST, BOLEHNOST mlajSi SLOV. Šahist (MARKO) r A fl T ft SEVERNI BRITANCC h T NEMSKI FILOZOF (IMMANUEL) fl- A/ 7 DIREKTOR MAC RAOIA (ANDRCJ) NORD. MIT. DEVCE MESIO V NOTRA-NJOSTI SICILIJE i T KRČENJE h č i T r ZR. PEVEC OFARlM M laj Si L reCna RIBA NEBESA. PARAOlif p COZDNA PTICA Z DOLCIM KLJUNOM >IEK0. SVIC smuCar CASPOZ t POCRESEK. KIKS. ZMOTA fl P fl h VISOK LISTAVEC LJU05KI 08 KONCU PRAZNIK ZIME, KO NA5EMU0 ŽENSKA S CUTOM ZA LEPOIO 7— / SNOV ZA RAZKU2EV. VODE 0 STOPNJA V RAZVRSTITVt. RAVEN SE UUOJE CL. MESTO NORVEŠKE SLlSEN POZIREK NAJVECJA ITAL RfKA (0RIC.) p U LIDIJA OSrERC b l/r\/ STARO-W Jf. SLOVANSKO NASPROTJE DOBRCGA OBIĆAJEN DAN V s ti A p V IC LASTO DREVO OBZIDAN IZZIOEK MAJMUJiA JEZA or2a TtLESA PBI STANJU i/ c. i p PEVSKA SKUPINA z h 0 IVAN URBAS 1.' IVO BAN š PAUL NEWMAN ANDREJ MIKLAVC TELUR LDoAr GESIA / > L & P L E > /< r 1/ o mllooiCna| IN —T— KAR- 1 MONSKA / » UREJCNO'ifi / c T t k! 0 T ZVEZDNI UTRINEK li £ T fp TRGOAVTO KOPER ^_ _ ^^ « - — mm TRGOVINA BURNIK Mengeš, Prešernova 3« tel./fax: 061 737 785, mobitel: 0609 648 422 VSE ZA ZIMO ZA VAŠ AVTO avto plašči Sava M+S - brezplačna montaža - popust -15% avto plašči Pneumant M+S- brezplačna montaža - plačas 3, dobiš 4, pokrivala za avto snežne verige VVEISSENFELS za osebna in tovorna vozila < polnilci akumulatorjev, antifriz - 100% ali razredčeni tekočina za pranje stekel, agregati za pranje vozil in strojev, akomulatorji Fiam in Solite za vsa motorna vozila, prtljažniki FAPA, magnetni prtljažnik! za smuči Super ponudba v decembru: Skuterji PIAGGIO in GILERA -10% POPUST ZA GOTOVINO možnost nakupa na kredit ali leasing Sobna kolesa, sobni orbitalni teražer ; Avtoradioin zvožniki CLARION Cirkular prostostoieči - mizni. Vedno na zalogi: Zavore LUCAS, zavorni diski, izpuhi ASSO - 2 leti garancije, dodatna oprema, pločevina, ročno električno orodje UNIOR, olja ELF ... Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 2OOO! Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranjc 1A, STAHOVICA TEL: 061 827030, 827035 FAX: 061 827 045 e-mail: st&sam.si Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, DOMŽALE TILL.: N.C. 061 720 020 TRGOVINA: 061 720 560 FAX: 061 713 288 e-mail: dom@sam.si http://www.sa m .si OD OPEKE ... DO STREŠNIKA in še mnogo već! C/sem našim kupcem in poslovnim partnevjem želimo vesele in mirne božične praznike, ter srečno in uspešno novo leto 2000 Hvala za dosedanje zaupanje. Trudili se borno, da bo tako tuđi v bodoče. V SAMU NISI NIKOLI SAM • Internet: WWW.SAM.SI ■0zdravja, sreče in lf||I||| ^veliko poslovnih uspehov% mv letu 2000 V«M»« rntrnap**™ Vamzeli BwwmM ^aBBVtf©♦€*€♦>W€%+W* fMwmmM3 Prelom tisočletjapaje nekaj posehnega: je priložnost za pogled nazaj, naše preteklo življenje inje hkrati tuđi trenutek, ko si postavljamo nacrte za prihodnje. Tak je red in običaj tuđi v poslovnem svetu. Skupaj z vami, spoštovani kupci, dragi prijatelji, tuđi mi v Napredku pogledujemo na našo preteklosi in si z vašo naklonjenosijo zarisujemo našo prihodnost. Radi bi vam povedali, da se tuđi v tem novoletnem trenutku prelama stoletij in tisočletij zavedamo, kako smo mogli vse to, kor smo dosegli uresnieiii le z vašo pomočjo. Ponosni smo, da upravičujemo pot našega razvoja. V Napredku vam želimo doživetja lepote božičnih in novoletnih praznikov, v novem letu, prvem v tisočletju, mnogo svetlobe v vsem, kar vam prihaja naproti. Napredek bo skušal z vsemi svojimi poslovnimi ravnanji in tuđi človeškimi zmogljivostmi storiti vse, da bi vam te vaše poti v življenju storili lepše in prijaznejše. Želimo vam zdravja in uspehov. Vaš Napredek NAPREDEK iMEMMMMM W -» Spoštovani kupci, dragi prijatelji! k imobežnosti življenja in minljivosii vsega se najbolj S %^/moemD u Pre'omi'1 tonutkih. V takih časih si tuđi I postavljamo nacrte, kako si borno življenje uredili I v prihodnje. kOčna Trgovsko podjetje d.d. KAMNIK • Ekslerjeva 8 ... na voljo so vam tuđi kozarci z motivom ieta 2DDD. . . fW&&, Želimo vam VESEL BOŽIČ ter SRETNO V LETU 2DDD! ! DOM OPREMA j | Ljubljanska 1c, tek 813 428 j I i VELIKA izbira akustike in bele tehnike - Po potrebi blago dostavimo tuđi na dom . *■■