20. OBLETNICA USTANOVITVE DRUŠTVA SLOVENCEV KREDARICA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK PREŠERNOV DAN MOJA DOMOVINA 2017 ISSN 1821-1070 Letnik XVII. št. 65-66 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad januar-junij 2017 1997 - 2017 PRVIH 20 LET Foto: Đorđe Veselinov JUBILEJ Zgodba o nastanku prvega slovenskega društva v Srbiji sega v leto 1991, ko je Slovenija postala samo- stojna država. To je tudi leto popisa prebivalstva. Ko je Franc Mihevc leta 1992 v novosadskem Dnevniku prebral rezultate popisa, kjer se je v Novem Sadu izja- snilo 545 Slovencev, ga je ta številka navedla na razmi- šljanje, kdo so ljudje, ki so se v tistih neugodnih časih opredelili, da so Slovenci. Dogajale so se velike poli- tične spremembe, skupna država se mu je pred očmi razpadala, a Slovenci, ki so ostali izven matične do- movine in novonastale države Republike Slovenije, so izgubili stik s svojimi sorodniki, saj so bile pretrgane vse povezave, onemogočeno je bilo potovati domov k staršem ali sorodnikom, v regiji je vladala vojna in blokada. Zanimalo ga je, kako bi skupaj lažje ukazali na svoje težave, se povezali z uradnimi predstavniki Slovenije, ki se ukvarjajo s slovenskim izseljenstvom. Bilo je jasno, da so postali izseljenci, pravzaprav ni ve- del, kako so se imenovali, izseljenci, zdomci, ali celo tujci, vse mu je bilo zapleteno. Edina možnost poto- vanja je bila viza za vstop v Slovenijo, ki so jo morali kot vsi drugi zaprositi na takrat najbližjem Velepo- slaništvu Republike Slovenije v Budimpešti. Tu so ga napotili, naj se obrne na Slovensko izseljensko matico in Mihevc jim je ob koncu leta 1993 v pismu iznesel podatek iz časopisa in razložil situacijo, da bi mu fe- bruarja leta 1994 odgovorili na pismo, oktobra isto leto pa ga povabili na prvi uradni sestanek v Ljublja- no. Janez Rogelj, takratni sekretar v ZSIM je sprejel Mihevca in mu dal napotke za ustanovitev društva. Tako je po vrnitvi iz Ljubljane začel iskati Slovence po Novem Sadu, dokler jih ni našel nekaj, ki so po- tem poznali še druge. Niso hoteli vsi javno izstopiti, bilo je tvegano, so rekli. Nekaj njih se je opogumilo in zbral je 22 podpisov prvih članov, ustanoviteljev prvega slovenskega društva v Srbiji. Na Ustanovni skupščini 25. februarja 1997 je uradno sprejet Sklep o ustanovitvi slovenskega društva, ki je bil pogoj za vpis v register in 13. maja isto leto je pri Sekretariatu za notranje zadeve v Novem Sadu, registrirano Dru- štvo Slovencev kot društvo občanov. Leta 1999 je ime društva dopolnjeno na Društvo Slovencev Kredarica. (Društvo je dobilo ime Kredarica, po najvišji meteo- rološki postaji in planinski koči v Sloveniji, ki se na- haja pod Triglavom v Julijskih Alpah na višini 2512 m. Prvo kočo Kredarice in tudi znani Aljažev stolp je na samem vrhu Triglava postavil Jakob Aljaž (1845- 1927), slovenski duhovnik, planinar in skladatelj. Za- nimivo je, da je Aljaž bil tudi častni član nekdanjega Planinskega društva Fruška gora). Člani društva so se na začetku sestajali enkrat mesečno in si med seboj pomagali. Druženja so bila osebna, enostavna in pristna. Bili so težki časi, ljudje so se v društvu počutili varno, vsak dan je bilo vse težje. V politiko se niso mešali, bilo je treba prežive- ti. V društvo se je začela stekati humanitarna pomoč iz Slovenije in drugod, ki je bila v času gospodarske krize, inflacije in embarga dobrodošla. Ves ta čas je Veleposlaništvo v Budimpešti imelo za društvo po- seben posluh, takorekoč protekcijo, kot so rekli, saj so se zavedali, da je neposredni in neizmerno vztrajni Mihevc skupaj z ostalimi Slovenci iz Novega Sada s spontanim združenjem na pragu uresničitve ključne- ga in zgodovinskega koraka za vse Slovence v Srbiji. Slovenska izseljenska matica, Ministrstva za izobra- ževanje, kulturo, za zunanje in notranje zadeve Re- publike Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, so društvu po- magali in ga usmerjali, predvsem pa omogočili, da se Slovenci izven domovine počutijo enakovredno kot Slovenci v matični domovini in zahvaljujoč temu so Slovenci tukaj dobili vse pravice, ki jih imajo Slovenci v Sloveniji, med ostalim volilno pravico, pravico do državljanstva po rodu in pravico do izobraževanja v matični državi. Preko poznanstev so člani društva posredovali svoje izkušnje tudi ostalim Slovencem v Zrenjaninu, Subotici, Beogradu in drugih mestih in jih vzpodbujali k ustanovitvi društev. Leta 2001 je Slovenija uradno vzpostavila diplomatske odnose s Srbijo in odprla Veleposlaništvo v Beogradu, kar je olajšalo nastanek ostalih slovenskih društev v Srbiji. Do tega časa je Kredarica že pomagala, da slovenski JUBILEJ DRUŠTVO SLOVENCEV KREDARICA NOVI SAD 1997 - 2017 PRVIH DV AJSET LET 3 JUBILEJ JUBILEJ potomci za potovanje v Slovenijo ne potrebujejo vize, da imajo svoboden prehod na slovenski meji, da do- bivajo slovensko državljanstvo in urejujejo različne stvari kot člani slovenskega društva. Najpomembnejši dosežki za društvo so vse večje zanimanje za domo- vino pri mladih, ki so že tretja ali četrta generacija Slovencev, da se zavedajo svojega slovenskega pore- kla, da si želijo domovino svojih prednikov čimbolje spoznati, se naučiti jezika, želijo izvedeti čim več o domovini, si poiskati svoje korenine, se samopotrditi v tej smeri. Sekcije društva, Mešani pevski zbor, Mo- ška pevska skupina, Ansambel v okviru društva ne- gujejo slovensko glasbo, Bilten Kredarica pa objavlja svoje članke v slovenskem jeziku. Pomembni so vsi člani društva, ki sodelujejo na prireditvah. Brez njih ne bi bili to, kar danes smo in želimo biti v prihodnje. Leta 2010 je vzpostavljen Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji. Če bi bili to edini rezultati dvajsetletnega delovanja, bi lahko bili z njimi še kako zadovoljni. Vendar pa je veliko tega, kar se ne da opi- sati, lepih spominov, ganjenosti, čustev in občutkov, da smo povezani z domovino in da nismo odrinjeni od domovine in popolnoma sami. Vse to povezuje vse nas v Kredarici in vse Slovence v zamejstvu in po svetu. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas na žalost za vedno zapustili in sicer Francu Mihev- cu-pobudniku ustanovitve, Francu Cevcu - prvemu predsedniku društva, Albertu Kužnerju- večletnemu tajniku in predsedniku društva, Desanki Poslon in Silvi Stakić – prvima učiteljicama dopolnilnega po- uka slovenskega jezika, Stanislavi Ceraj Jatić- ugledni kostumografki SNG v Novem Sadu in kreatorki ob- lačil pevkam in pevcem zbora, Mihajlu Vlasovu-dol- goletnemu Miklavžu, Jožefu Kersniku, Franji Plohu, Ernestu Pipanu, Emilu Volkarju st. in mnogim dru- gim. Slava jim! Zahvala tudi tistim, ki so tudi od začetka z nami in nesebično pomagajo, Ivanu Zavrtaniku-sedanjemu predsedniku društva, Albinu Zavrtaniku, Rajku Ma- riću, nekdanjemu predsedniku društva in sedanjemu častnemu konzulu Republike Slovenije v Vojvodini, družini Kekić, Ivaz, Mihevc-Čolović, Vindiš, Kolman, Zlati Radisavljević, prvi urednici Biltena Kredarica, Angeli Aranđelović, učiteljici dopolnilnega pouka, Jožefu Hertlu, dr. Milanu Breberini, Katji Juršič Huz- jan, Mirku Pavliču, Mariji Lovrić in mnogim drugim, ki so imeli vizijo večjo in cilj višji, kot so se takrat, ko so vse skupaj začeli, zavedali. Vsem smo od srca hvaležni za ves trud in delo, ki so ga opravljali. Zahva- ljujemo se vsem, ki so se skozi leta obstoja in razvoja društva priključili in enako srčno pomagali in so še vedno aktivni pri razvoju društva, družini Veselinov, Maletin, Veriš, Ajduković, Cvejić, Klemen-Mitrović in mnogim drugim. Velika zahvala še posamezni- kom ali organizacijam v Sloveniji in Srbiji, ki so imele posluh in podprle nastanek in razvoj društva, bodisi strokovno bodisi materialno in sicer: Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Združenju slovenska izseljenska matica, Mini- strstvu za izobraževanje, znanost in šport in Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Posebna zahvala na- potenima učiteljicama Rut Zlobec in Barbari Goršič, Veleposlaništvu Republike Slovenije v Budimpešti in Beogradu, Nacionalnemu svetu slovenske narodne manjšine v Srbiji in ostalim inštitucijam v Novem Sadu, Vojvodini in Srbiji. Ponosno bi lahko zaključili, da trud ni bil zaman. Hvala! Elza Ajduković, predsednica UO IZJAVE POMEMBNIH ČLANOV , KI SO SE S SVOJIM DELOV ANJEM VPISALI V ZGODOVINO NASTANKA DRUŠTV A Franc Mihevc, p o b udni k u s t a n o v i t v e (1931-2015) »Srečen sem da sta z našo pomočjo nastali še dve novi društvi Planika Zrenjanin in Sava Beograd. Pri- poročam, da se vsaj enkrat na leto zberemo v večjem številu.« (september 2002) Franc Cevc, pr vi predsednik (1919-2011) »Jaz sem šele 1996 uspel oditi v Slovenijo. Po ulici sem iskal na koga naj se obrnem, kdo skrbi za Sloven- ce iz bivše Jugoslavije.« (junij 2001) Albert K užner, sektretar in predsednik(1936-2011) »V slovensko Društvo sem se takoj vključil. Na za- četku nas ni bilo veliko, a poglejte zdaj! Do tedaj sem poznal samo dva Slovenca, kasneje sem bil presene- čen koliko nas je. Z ustanovitvijo Društva smo ohra- nili slovensko identiteto.« (september 2001) Silva Stakić, pr va učiteljica (1931-2011) »Kulturno društvo se mora ukvarjati s kulturo, a ona se začne z jezikom naroda, ki mu pripadamo. To je bil impulz za učenje slovenskega jezika.« Desanka Poslon, učiteljica in organizatorka prire- ditev (1939- 2004) »Šola slovenskega pouka kot je naša, ni redna šola. To je šola dopolnilnega pouka, oziroma šola za nego- vanje maternega jezika Slovencev in njihovih potom- cev.« Pripravila: Elza Ajduković 4 JUBILEJ JUBILEJ SLAVNOSTNA AKADEMIJA V Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu je bila 8. februarja 2017 centralna prireditev ob sloven- skem kulturnem praznikom. Na slavnostni akademiji je bil v ospredju program ob 20. obletnici nastanka prvega slovenskega društva v Srbiji, Društva Sloven- cev Kredarica. Na slavnosti so bili visoki gostje iz Slo- venije in Srbije, med katerimi so bili minister Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc, veleposlanik Republike Slovenije v Beogra- du, nj. eks. Vladimir Gasparič, metropolit beograjski msgr. Stanislav Hočevar, župan Novega Sada Miloš Vučević, častni konzul Republike Slovenije v Vojvo- dini Rajko Marić, predstavniki Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji, predstavniki slovenskih društev v Srbiji in mnogi drugi ugledni gostje iz kul- ture in javnega življenja v Novem Sadu in Srbiji in čla- ni ter prijatelji društva. Predsednik društva Ivan Za- vrtanik je kot gostitelj pozdravil prisotne in povdaril pomembnost nastanka prvega slovenskega društva in se vsem zahvalil za pomoč, ki jo je bilo društvo de- ležno vsa ta leta. Slavnostni govornik je bil najprej minister Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je povdaril pomen nastanka društva in vlogo slovenskih inštitucij pri ustvarjanju negovanja slovenstva izven domovine, potem je sledil župan Novega Sada Miloš Vučević ter častni konzul Republike Slovenije v Vojvodini Rajko Marić in pred- stavnik Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Sr- biji Drago Zupanc. Vsi so vsak na svoj način z veliko pohval govorili o DS Kredarica, o ugledu in aktivno- stih, ki si jih zastavljajo in uresničujejo, o vodilni vlo- gi, ki jo imajo in tudi kot vzoru drugim društvom in vsi so še posebno povdarili pomen nastanka prvega slovenskega društva tukaj v Srbiji v težkih časih ter predsedniku društva in vsem članom čestitali kultur- ni praznik in 20. jubilej. Na akademiji je bil v osrednjem delu prikazan do- kumentarni film, ki pripoveduje o zgodovini nastan- ka Društva pod naslovom Prvih dvajset let po ideji in scenariju Elze Ajduković in režiji Maje Grgić. Film je realiziralo Društvo Slovencev Kredarica, finančno pa ga je podprl Nacionalni svet slovenske manjšine v Srbiji. Janez Rogelj predstavnik Slovenske izseljenske matice je po predvajanju filma spregovoril o teh ča- sih uradnega nastajanka društva leta 1997 in čestital društvu ter še posebej pohvalil film, kot je rekel, da je filmska zgodba o društvu in zgodovinskih dejstvih, ki jih navajajo pripovedovalci, vzor vsem slovenskim društvom v zamejstvu in po svetu, kako naj bi delova- lo društvo in kaj so njegovi cilji. Ivan Gruden, pred- sednik SKS France Prešeren iz Niša je kot predstav- nik vseh društev v Srbiji prebral kratek esej o pesniku Francetu Prešernu največjemu slovenskemu pesniku. Društvo Slovencev Kredarica je ob 20. obletni- ci dodelilo zahvale in priznanja izbranim inštituci- jam in posameznikom za zasluge in zahvalo. Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je v znak priznanja za negovanje slovenstva izven matične do- movine predsedniku Ivanu Zavrtaniku izročil visoko priznanje, ki ga je dodelil minister Gorazd Žmavc. Na proslavi ki sta jo vodila Nina Stanimirov Veriš in Boris Veriš so nastopili MePZ in MoPS Društva Slo- vencev Kredarica ter klavirski duo Ingmar iz Novega Sada. Po proslavi je sledil koktajl in druženje ob glasbi Ansambla DS Kredarica. Dogodek je v živo spremlja- la RTV Vojvodina in lokalne televizijske hiše iz Nove- ga Sada, Kanal 9, TV Panonija, izjave ob dogodku pa so v osrednjem vojvodinskem dnevniku dali mnogi PROSLAV A OB 20. OBLETNICI DRUŠTV A Predsednik DS Kredarica Ivan Zavrtanik 5 JUBILEJ JUBILEJ ugledni predstavniki iz Slovenije, iz Novega Sada in Vojvodine, napovedi o dogodku in pregled po dogod- ku so objavili na Radiju Slovenija v oddaji Slovencem po svetu, v številnih časopisih in elektronskih medi- jih, E-rodna gruda, na portalu www.sovenci.si, pa so izšli obširni članki. Dogodek so podprli Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Srbiji, Nacionalni svet slovenske manjšine v Srbiji, RTV Vojvodina, Srpsko narodno pozorište, Mesto Novi Sad in župan, Slovenski po- slovni klub v Beogradu, Podjetje Zavrtanik in Društvo Slovencev Kredarica iz Novega Sada kot organizator. IZJAVE O DS KREDARICA OB OBLETNICAH D RU Š T VA Magdalena Tovornik, državna sekretarka Urada, ob 5. obletnici DS Kredarica: »Dragi rojaki, DS Kredarica je v sorazmerno krat- kem obdobju opravilo veliko in vsebinsko bogato delo zlasti pri utrjevanju kulturne identitete in vzpostav- ljanju stikov in sodelovanju s Slovenijo. Ob tej prilož- nosti vam izrekam iskreno priznanje!« Boštjan Kocmur, predsednik izseljenskega društva Slo veni ja v svetu ob 10. obletnici DS Kr edarica: »Začetki zahtevajo veliko posebnih prijemov, po- tem pa še nove ideje in predvsem voljo, vztrajnost in ljubezen do tega. Verjamem da vam tega ne manjka« Jožef Keček, bivši konzul Veleposlaništva Republi- ke Slovenije v Beogradu in v Budimpešti, ob 15. oble- tnici DS Kredarica: »Danes lahko s ponosom ugotovimo, da je Kre- darica močno pionirsko društvo, ki so mu sledila vsa slovenska društva v Srbiji. Spomin me vrača nazaj, ko smo še v Budimpešti s takratno veleposlanico Ido Močvirnik in z vami pripravljali formalno zasnovo in temelje prvega društva Slovencev takrat.« Miloš Vučević, župan Novega Sada, ob 20. oble- tnici: »Novi Sad ima Kredarico, Kredarica ima Novi Sad. Posebna pohvala Društvu Slovencev Kredarica, ki po- maga tudi pri povezovanju in negovanju medsebojnih odnosov obeh držav Slovenije in Srbije. Malo je takih v Novem Sadu, ki so toliko aktivni. Čestitke za prvih dvajset let«(8.februar 2017) Ivan Zavrtanik, predsednik društva, ob 20. oble- tnici: »Društvo Slovencev Kredarica je ustanovljeno z namenom negovanja slovenskega jezika, kulture in tradicije vendar v svojem dolgoletnem delovanju in aktivnostih ne neguje samo kulture svojega naroda, ampak povezuje tudi kulturo obeh narodov skozi do- gajanja, ki jih organizira ali na katerih gostuje tukaj in v Sloveniji in s tem prispeva k uresničevanju multi- kulturalnosti v obeh državah in v regionu, a s svojim ugledom in javnim izstopanjem in izražanjem pozi- tivne slike o položaju slovenske nacionalne manjšine v Srbiji, daje vzor tudi drugim tako v Sloveniji kot Sr- biji«.(8. februar 2017) Đorđe Veselinov, sekretar društva ob 20. obletnici: »Od ustanovitve in občasnega druženja je Društvo Slovencev Kredarica preraslo v ugledno inštitucijo. Z razvojem društva se je pojavila potreba po razširitvi prostora in bolj resnem angažiranju. V okviru samega delovanja se daje povdarek na meddržavno kulturno sodelovanje s pisanjem in realizacijo projektov, ki su podprti s strani Ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsekakor smo tu tudi desna roka za pove- zovanje med zainteresiranimi slovenskimi investorji, kot spona pa tudi z Mestno upravo Novi Sad, s katero imamo zelo dobro sodelovanje. Vsem našim članom smo hkrati vez z matično državo Slovenijo in nudimo vse potrebne informacije, novosti in pravno pomoč, kolikor je v naši pristojnosti. Delovanje društva do- polnjujemo skozi bilten, ki je pokazatelj, koliko smo aktivni. Uredniški odbor se s pisanjem člankov trudi prenesti vsem članom najrealnejšo podobo multikul- turalnih aktivnosti tako v Srbiji tako tudi v Sloveni- ji. Vse to ne bi bilo možno brez vsestranske pomoči Slovenije in članov, ki prispevajo k delu Društva in ga Z leve: Miloš Vučević, Gorazd Žmavc, Aleksandar Petrović in Ivan Zavrtanik MePZ DS Kredarica, dirigentka Dunja Huzjan 6 OBISK VISOKIH DELEGACIJ OBISK VISOKIH DELEGACIJ Delegacija Ministra Gorazda Žmavca in Velepo- slanika Vladimirja Gaspariča ter častnega konzula Rajka Marića, ki jo je 9. februarja sprejel predsednik Ivan Zavrtanik, je pohvalila vse in se zahvalila vsem, ki so sodelovali pri proslavi obletnice društva. Tudi predsednik Ivan Zavrtanik se je vsem visokim gostom zahvalil za prisotnost in veliko čast, ki so jo ukazali ob za Kredarico tako pomembnem jubileju. Pohvalil je tudi vse člane društva, ki so več kot pol leta priprav- ljali vse potrebno, da bi proslava potekala brezhibno. Oba dela včerajšnje proslave kulturnega praznika in sicer Odkritje spominske plošče Josipu Lorbeku Pe- piju in Slavnostna akademija Prvih 20 let društva, sta bila po mnenju vseh na zelo visokem nivoju. To sma- trajo zelo pomembnim tako za Slovenijo, kot za Srbijo in Novi Sad. Posebna zahvala še predsedniku Ivanu, Đorđetu, Seadu, Dejanu, potem Katji, Nini, Borisu, Zdenki, Jasmini, Sanji, Dunji, Borutu, Milanu, Jožefu, enako tudi učiteljici Rut in učencem Olji, Vuku, Zo- kiju in ostalim učencem, staršem in ostalim članom društva, Milanu, Draganu in vašim družinam. Poseb- na zahvala Emini Čamo Lorbek, avtorici razstave o življenju in delu Josipa Pepija Lorbeka pod imenom Neispričana priča. Hvala tudi režiserki Maji Grgić za potrpežljivost in razumevanje pri pripravi in snema- nju filmov Prvih dvajset let, Slovenija v srcu in Fantje. Elza Ajduković VISOKA DELEGACIJA NA OBISKU V DRUŠTVU dvigajo na tako visok nivo. T udi v bodoče bomo nada- ljevali s povezovanjem med društvi, s čezmejnim po- vezovanjem in sodelovali pri realizaciji skupnih pro- jektov, najbolj pa vzpodbujali negovanje slovenstva«. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE JOSIPU LORBEKU PEPIJU V okviru slovenskega kulturnega praznika in 20.obletnice društva je bilo v avli Studija M odkritje spominske plošče znanemu novosadskemu dirigen- tu, skladatelju in pianistu slovenskega porekla Josi- pu Lorbeku Pepiju, ki je bil tudi dolgoletni član DS Kredarica. Generalni direktor RTV Vojvodina Mio- drag Koprivica in veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu,Vladimir Gasparič sta uvodoma opisala življenjsko pot Josipa Lorbeka in pomen njegovega dela in slavnostno odkrila spominsko ploščo. Po od- kritju plošče je bila razstava o življenju in delu Josipa Lorbeka Pepija, ki ga je pripravila njegova žena Emina Čamo Lorbek s sinovoma Seadom in Stašom Lorbek. Novosadski pianist Aleksandar Dujin s prijatelji je iz- vedel koncert Lorbekovih najbolj znanih skladb. Na prireditvi je bil minister Gorazd Žmavc s sodelavci z Urada za Slovence po svetu, predstavniki slovenskega veleposlaništva, častni konzul, predsedniki in pred- stavniki slovenskih društev v Srbiji in mnogi ugledni predstavniki iz javnega življenja Novega Sada, Vojvo- dine oz. Srbije. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK PREŠERNOV DAN Slovenski kulturni praznik Prešernov dan se zazna- muje 8. februarja na dan smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Prešernov dan je prvič zaznamovan 1945, ko je Svet NOB Slovenije proglasil 8. februar za kulturni praznik. Prešeren je med ostalim avtor pesmi Zdravljica, ki je nastala 1844. Napisana je kot oda vinski trti, vendar je sčasoma postala veliko več kot to. Prešeren je hotel pesem objaviti v zbirki Poezije (1847), toda zaradi cenzure, ki je v nekaterih kiticah prepoznala nevarnost za takratno oblast, take verzije ni hotel objaviti. Ko je 1848 po marčni revolu- ciji ukinjena cenzura, je 26. aprila Zdravljica v No- vicah končno zagledala luč sveta. Himna Republike Slovenije je sedma kitica pesmi Zdravljica, uglasbil jo je Stanko Premrl. JUBILEJ Z leve: Sead Lorbek, minister Gorazd Žmavc in Miodrag Koprivica 7 OBISK VISOKIH DELEGACIJ OBISK VISOKIH DELEGACIJ GORAZD ŽMAVC IN MIHALJ NJILAŠ V RAZGOVORU O NADALJEV ANJU SODELOV ANJA Podpredsednik Pokrajinske vlade in pokrajinski sekretar za izobraževanje, predpise, upravo in na- cionalne manjšine – nacionalne skupnosti Mihalj Njilaš, je 9. februarja sprejel Gorazda Žmavca, mini- stra Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Gostitelji na sestanku so bili tudi Miroslav Štatkić, pokrajinski sekretar za kulturo, javno obveščanje in odnose z verskimi skupnostmi in Ognjen Bjelić, po- krajinski sekretar za regionalni razvoj, medregional- no sodelovanje in lokalno samoupravo, a prisostvo- val je tudi veleposlanik Republike Slovenije Vladimir Gasparič. Sestanek je potekal v odprtem razgovoru, ki se je nanašal na možnosti izboljševanja vseh ob- lik sodelovanja med Slovenijo in Srbijo, v okviru tega pa tudi Vojvodine kjer, po besedah Mihalja Njilaša, v vsaki občini živijo in delajo pripadniki slovenske nacionalne manjšine.V izjavi predstavnikom medijev po srečanju je podpredsednik Njilaš povedal, da je izredno pomembno dogovorjeno poglabljanje sode- lovanja med Slovenijo in Srbijo, posebno Vojvodino, saj kot je navedel, delimo prostor iste regije in na naši poti k Evropski uniji je ravno Slovenija eden od naših pomembnejših zaveznikov. „Slovenija nam pomaga s svojim delovanjem v Bruxelesu, preko svojih eks- pertov, ki nam nudijo odgovore na številna vprašanja, posredujoč nam kakovostne izkušnje iz svoje prakse. Pomembno vlogo igra tudi slovenska manjšina v Sr- biji in V ojvodini, ki šteje vse skupaj 4.000, od tega pa v Vojvodini živi 1.800 pripadnikov slovenske manjšine, a največje število jih je v Novem Sadu, Vršcu, Subotici in Pančevu“, je povdaril Njilaš in ukazal na Društvo Slovencev Kredarica v Novem Sadu, ki predstavlja izreden primer sodelovanja, ki ga ustvarjamo. Njilaš je pripomnil da Pokrajinska vlada daje tudi finančno podporo vsem slovenskim društvom, ki se nahajajo na teritoriju AP Vojvodine in povdaril da Pokrajina izredno vodi računa o vseh pripadnikih nacionalnih manjšin, kot tudi o pripadnikih slovenske nacionalne skupnosti. On je podčrtal, da je to prioritetna naloga resorja na katerem je čelu in tudi Pokrajinske vlade. Prav tako je pomembno da je Slovenija država, ki je na četrtem mestu po svojih investicijah v Vojvodini in da obstaja resen prostor za napredovanje gospo- darskega sodelovanja. Gorazd Žmavc, minister za diasporo Vlade Re- publike Slovenije je navedel pomen Vojvodine v ce- lotnem sodelovanju, ki ga Slovenija ustvarja s Srbijo, posebno ko se govori o posebnostih naše pokrajine glede negovanja svoje multikulturalnosti. Minister Žmavc je posebno poudaril pomen strateškega par- tnerstva pri uporabi evropskih sredstev, poudarjajoč da je današnje srečanje dovedlo do skupnega zaključ- ka da se mladim morajo ponuditi modeli skupnih projektov, ki jim lahko omogočajo delovanje in funk- cijo v širšem prostoru, enako dobro v Sloveniji, kot tudi v Srbiji in Vojvodini, pa tudi širom Evrope. Kot je slovenski minister ukazal, je eden od takšnih pro- jektov, ki naj bi opredelil skupni interes podonavskih držav v sklopu začetega sodelovanja podonavskih mest (Maribor-Novi Sad-Budimpešta). Pokrajinski sekretar Ognjen Bjelić je ugotovil da se slovenski primeri dobre prakse v pripravi projek- tov in rasti kapacitet lokalnih samouprav širijo, kar je posebno pomembno, ko se govori o privabljanju in- vestitorjev in skladov. Pokrajinski sekretar Miroslav Štatkić je navedel da obstaja resen prostor za širše kulturno sodelovanje in pozval slovenske kolege naj intenzivirajo kontakte, da bi opredelili modele bodo- čega sodelovanja ispred svojih inštitucij. Gostitelji v Pokrajinski vladi so čestitali gostom iz Slovenije Kulturni praznik, velikeg kulturni in držav- ni praznik, ki se praznuje 8. februarja na dan smrti velikega slovenskega književnika in pesnika Franceta Prešerna in se praznuje tudi v drugih državah, kjer živijo Slovenci in obstajajo društva Slovencev. Prav tako so čestitke napotene tudi ob 20. letnici obstoja in delovanja Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu, enega od najuspešnejših na svetu. V ir : P o k r a j in sk a v l ad a Prevedla: Elza Ajduković JUBILEJ Z leve: Vladimir Gasparič, Gorazd Žmavc in Mihalj Njilaš 8 OBISK VISOKIH DELEGACIJ ORGANIZIRALI SMO V petek 12. maja 2017 je društvo obiskal Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta in vodja ka- bineta Ariana Debeljak ter veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu Vladimir Gasparič so bili gosti predsednika društva Ivana Zavrtanika. Visoki gostje so obiskali pouk slovenskega jezika, kulture in tradi- cije, kjer jim je učiteljica Rut Zlobec opisala program dela in predstavila učence, ki so med ostalim rekli, da je njihova motivacija za pouk slovensko poreklo in želja za ohranjanjem jezika ali pa nadaljevanje šolanja v matični domovini. Predsednik Ivan Zavrtanik, kot eden med ustanovitelji, je opisal zgodovino nastanka društva in izpostavil ohranjanje slovenske identitete. Pogovarjali so se tudi o sekcijah, ki razen pouka de- lujejo v društvu in o manifestacijah, ki jih v ta namen organizirajo. Predsednik DS Mitja Bervar je opisal področje delovanja resorja, ki mu predseduje, kjer je razložil, da je Državni svet svetovalno telo, ki šteje 40 članov z gospodarskega, socialnega, kulturnega, športnega področja. Mitja Bervar tudi osebno aktiv- no deluje v kulturi in športu kjer je govoril o lastnih izkušnjah in izpostavil svoje mnenje, da so enako kot sami izvajalci oz. umetniki ali športniki pomembni tudi tisti, ki so v ozadju kot organizatorji ali podpor- niki, ki si enako zaslužijo pohvalo, če ne še najvišja priznanja, ki se vsako leto dodeljujejo za dosežke na omenjenih področjih. Veleposlanik Vladimir Gaspa- rič je potem še pohvalil društvo Kredarica, ki že 20 let predvodi po aktivnostih in pozitivno vpliva na ugled Slovenije v Srbiji. Tudi sodelovanje društva z mestno upravo Novi Sad ter Pokrajinsko vlado je na visokem nivoju in društvo veliko pozornost posveča temu delu, kar veleposlaništvo še posebej pozdravlja. Dodal je tudi, da bodo obisk nadaljevali pri predse- dniku Vlade APV Igorju Miroviću, naslednji dan pa bodo gostovali še pri županu Novega Sada Milošu Vučeviću in se skupaj z njim in častnim konzulom Republike Slovenije v Vojvodini in častnim članom DS Kredarica Rajkom Marićem udeležili otvoritve Novosadskega sejma 2017. B e s ed il o: Elz a A j d uk o v i ć Foto: Đorđe Veselinov Živjo, sem Srđan Veselinov in sem eden od zmago- valcev na svetovnem tekmovanju »2017 Escape room«. Kvalifikacije za svetovno tekmovanje so v Sloveniji potekale v Ljubljani in Mariboru. Tri tedne po kvali- fikacijah nismo vedeli, kdo je zmagal in smo že poza- bili na tekmovanje. Na našo srečo so se organizatorji spomnili in nas poklicali dva tedna pred svetovnim prvenstvom, ki je potekalo v Budimpešti. Cela ekipa je res že pozabila na kvalifikacije in bili smo presene- čeni, ko smo izvedeli, da smo se uvrstili na svetovno prvenstvo! Ko smo prišli v Budimpešto, so nam pove- dali, da tekmovanje poteka tri dni. 1. dan: kvalifikacije 12 ekip za 1. finalista 2. dan: kvalifikacije 12 ekip za 2. finalista 3. dan: finale http://www.redbullmindgamers.com Za nagrado smo dobili brezplačno potovanje v Boston, kjer smo imeli delavnico na znani univerzi MIT! V Bostonu mi je bila najbolj zanimiva delav- nica, v kateri smo si izmišljali nove igre za naslednje Redbull mind games s profesorji in študenti, ki so pripravljali prejšnje igre. Presenetilo me je, kako so pripravljali Redbull mind games, kako majhne make- te so imeli, vse je bilo minimalno. PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE V KREDARICI ORGANIZIRALI SMO ZGINITI V DRUGO REALNOST Z leve: Jaka, Jan, Srđan in Roman 9 OBISK VISOKIH DELEGACIJ ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO Boston je res podoben evropskim mestom, evrop- ski arhitekturi, ampak Amerika je zame prevelika. Če bi našel dobro delo in dobre prijatelje, bi za zmeraj ostal tam, ampak za zdaj ne bi, ker sem navajen na Evropo. Moje izkušnje v prvem letu študija v Ljublja- ni so dobre in slabe, človek se mora navaditi na dru- gačno okolje, drugačne ljudi, na daljavo in na to, da pogrešaš družino. Študij je težek, vse je dražje kot v Srbiji, ampak kot študent se res lažje znajdeš. Srđan Veselinov GOSTOV ANJE ANJE ŠTEFAN V četrtek 4. maja 2017 je v organzaciji učiteljice slovenskega pouka Rut Zlobec, vrhunska, večkrat na- grajena in izjemno priljubljena slovenska pripovedo- valka, pesnica in pisateljica Anja Štefan predstavila svoje pripovedi za otroke in odrasle v prostorih DS Kredarica v Novem Sadu. Prireditvi so se pridružili tudi učenci in starši ter člani društva. Projekt gosto- vanja v Srbiji je v sodelovanju z Bralno značko Slo- venije podprl Urad za Slovence po svetu. Anja Štefan se je rodila 2. aprila 1969 v Šempetru pri Gorici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala slovenisti- ko in anglistiko in 1994 diplomirala. Po diplomi je na Filozofski fakulteti nadaljevala s študijem na podro- čju folkloristike in leta 1999 magistrirala. Deluje kot samostojna umetnica in je ena redkih profesionalnih slovenskih pripovedovalk in hkrati snovalka pripove- dovalskega festivala Pravljice danes, ki ga vodi od leta 1998 (zadnja leta kot del tričlanske ekipe). Raziskuje pripovedno izročilo. Pesnica, pisateljica in pravljičar- ka svoja avtorska dela namenja predvsem otrokom. Avtorska besedila in priredbe ljudskih pripovedi re- dno objavlja. Leta 1993 je začela sodelovati z revijo Ciciban, v reviji Cicido pa objavlja od leta 1998. Od 5. do 6. aprila 2017 so se predstavniki društva s predsednikom Ivanom Zavrtanikom na čelu srečali s slovenskimi padalci in vojnimi piloti bivše JLA, ki skupaj s člani vojvodinskih pilotov in padalcev vsa- ko leto obiščejo grobove pilotov in padalcev, ki so 7. aprila 1941 branili zračni prostor pri nemškemu na- padu. Johan Melink, član Kredarice je skupaj z njimi bil na polaganju vencev padlim slovenskim pilotom v Krušedolu. B e s ed il o: Elz a A j d uk o v i ć Foto: Đorđe Veselinov Na praznični veliki ponedeljek 17. aprila 2017 je bila tradicionalno velikonočna maša, ki jo skupaj z metropolitom beograjskim Stanislavom Hočevarjem organizira društvo v cerkvi Ime Marijino v Novem Sadu. Mašo po tradiciji spremlja MePZ DS Kredarica pod vodstvom dirigentke Dunje Huzjan in orgelski spremljavi Jožefa Ritterja. Člani in prijatelji društva ter verniki so se v precejšnjem številu udeležili maše, potem pa nadaljevali z druženjem v prostorih društva, kjer so se pogostili z velikonočnimi dobrotami. SLOVENSKI PILOTI V NOVEM SADU VELIKONOČNA MAŠA Anja Štefan in učenci DPS Msgr. S. Hočevar s člani DS Kredarica 10 ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO V soboto 29. aprila 2017 je v organizaciji društva v dvorani Židovske občine v Novem Sadu gostovala dramska sekcija Kulturno društvo Leskovec iz Le- skovca pri Krškem iz Slovenije, z gledališko predstavo Žalujoči ostali, komedije v treh dejanjih avtorja Bra- nislava Nušića, v priredbi Zijaha Sokolovića, besedilo pa je v slovenski jezik prevedel Josip Vidmar. Dramski klasik, ki je aktualen v vsakem prostornem in časov- nem zamiku, je publiko navdušil in kot je na koncu predstave povedala vodja dramske sekcije in drama- turginja predstave Mirjana Martinčič, je bila publika zelo vzpodbudna za igralce, saj se je lepo odzivala na igro. Tudi prostor v sami dvorani, kjer je že obstoječi dekor (zlati stoječi svečniki, lestenci, starinske omare in ogledala, žametni zastori) je dodatno obogatil sce- nografijo same predstave, tako da je vse skupaj bilo še bolj avtentično. Igralci so igrali profesionalno, kot je v besedah zahvale povedal predsednik Kredarice Ivan Zavrtanik, predsednik KD Leskovec Janez Kerin, pa se je zahvalil za gostoljubje in opisal delovanje kultur- nega društva, ki ima poleg dramske še več sekcij. Poleg predstave je bila tudi razstava ročnih del sekcije za ohranjanje kulturne dediščine, ki jo vodi Boštjan Arh, ki je tudi sodeloval pri scenografiji same predstave. Tudi ostali člani v KD Leskovec, ki so pos- krbeli za zvok, svetlobo, kostume, sceno, rekvizite so se maksimalno potrudili, da prostor prilagodijo zahtevam in prispevaju k popolnemu užitku. Večina v publiki je bila mnenja, da so gledališke predstave najboljši način negovanja slovenskega jezika in si tudi v prihodnje želijo čim več tovrstnih projektov. Gosto- vanje je poleg DS Kredarica, ki je poskrbel za dvora- no in pogostitev, podprl Urad za Slovence po svetu, ki je omogočil tridnevno potovanje gledališčnikov v slovenska društva v Srbiji in sicer v Kostolac, Gudu- rico in v Novi Sad, vse skupaj pa je povezala učiteljica Rut Zlobec. Zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k uspešni organizaciji dogodka, še posebej pa zvesti publiki, ki na ta način spoštuje prizadevanje vseh sodelujočih. Zahvala tudi Židovski občini ki je odstopila prostor za predstavo. Besedilo in foto: Olivera Veselinov Društvo je 4. junija 2017 organiziralo nedeljski koncert v Kulturnem centru Novi Sad v dvorani Tri- bina mladih. Nastopila sta Ženska vokalna skupina Brinke pod vodstvom Tine Vahčič in Moška pevska skupina DS Kredarica pod vodstvom mag. Boruta Pavliča. Dirigenta, pevke in pevci so pripravili glas- beni program, kjer so predstavili najbolj znane in prečudovite slovenske pesmi prirejene za moške in ženske glasove. ŽVS Brinke delujejo od leta 2009 pod okriljem KUD Šentjurski oktet. V osmih letih se je skupina okrepila z novimi glasovi in je zelo pisana. Poleg Grosupeljčank v skupini pojejo pevke iz Ka- mnika, Ljubljane in okoliških krajev. Ta oddaljenost in dejstvo, da so med njimi mlade mamice ne vpli- va na udeležbo na vajah in ostalih aktivnostih zbora. Novembra 2015 so si na regijskem tekmovanju od- raslih pevskih zasedb osrednje Slovenije v Logatcu pripele srebrno priznanje, kar je posebna čast. Vsako leto pripravijo letni koncert, po številu nastopov in gostovanj pa prednjačijo pred ostalimi zbori. Njihovo petje spremljajo številni poznavalci in ljubitelji zbo- rovskega petja, kar jim daje še večjo vzpodbudo za nadaljnje delo. Brinke so med seboj zelo povezane tako pri glasbenem ustvarjanju kot tudi druženju ob različnih priložnostih. Brin, po katerem so si nadele ime je dobro ukoreninjen in se je v devetih letih lepo razvil. Krasi ga 12 poganjkov, brinove jagode na njem pa so še kako čvrste in uporabne. Moška pevska skupina, ki se odziva tudi na ime Fantje je skupina, ki je nastala 2004 in deluje v okvi- GOSTOV ANJE KD LESKOVEC BRINKE V NOVEM SADU Prizor s predstave Žalujoči ostali Članice ŽVS Brinke 11 ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO Ansambel DS Kredarica je v sredo 22. februarja 2017 v okviru dogajanj ob 20. obletnici nastopil na dveh humanitarnih koncertih in sicer v Domu za učence in srednješolce s posebnimi potrebami v No- vem Sadu in v Gerontološkem zavodu na oddelku za brezdomce v Futogu. Koncerta se je udeležil pred- stavnik društva Đorđe Veselinov in pomočnik župa- na Aleksandar Petrović, ki je nastopajoče predstavil publiki in pohvalil društvo, ki v svojem dolgoletnem delovanju zajema vse segmente multikulturalnosti in s svojimi humanitarnimi akcijami daje vzor tudi dru- gim. Pri nastopu so zaigrali znane slovenske polke in valčke in mnoge tudi privabili k plesu. Vsi so se lepo zabavali, aplavz za zaslužen program pa je bil spre- mljan z ovacijami. V sredo 17. maja je Slovenija sodelovala na ma- nifestaciji Festival nacionalnih kuhinj Food Planet 2017, kjer se na mestnem trgu Novega Sada No- vosadčanom in gostom glavnega mesta Vojvodine predstavljajo veleposlaništva ali predstavništva slo- venskih podjetij s turistično in kulinarično ponudbo svoje države. Udeleženci so imeli priložnost pokušati slovenske specialitete in v okviru 30 različnih nacio- nalnih kuhinj, spoznati kulturno dediščino Sloveni- je, kot tudi da uživajo v njeni tradicionalni narodni glasbi. V programu predstavitve je meščane nagovo- ril nj.eks. Vladimir Gasparič, veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu, ki je izpostavil da je Slovenija kot turistična destinacija zelo priljubljena pri turi- stih iz Srbije, ki med ostalim zavzemajo prvo mesto po obiskih v termah v Sloveniji in naštel najbolj pri- ljubljene in najbolj znane slovenske jedi. Čestital je na izboru Novega Sada za evropsko prestolnico kul- ture 2021 in povdaril pomen kulture in turizma za gospodarstvo. Poleg tega se je zahvalil DS Kredarica za pomoč pri koordinaciji in povdaril pomen Kreda- rice v Novem Sadu, ki s svojim delovanjem pozitivno vpliva na vse večje zanimanje za jezik in kulturo in s tem tudi za Slovenijo kot turistično destinacijo. Dru- štvo je prepoznavno po svojih aktivnostih in s tem krepi tudi sodelovanje, ki ga neguje veleposlaništvo s predstavniki mesta Novi Sad, Vojvodine in Srbije. Na prireditvi so bili tudi predsednik DS Kredarica Ivan Zavrtanik, častni konzul Republike Slovenije v Vojvodini Rajko Marić in člani društva. Po uradnem delu programa je sledil glasbeni nastop Ansambla DS Kredarica, ki je s slovenskimi skladbami popestril de- gustacijo slovenskih jedi, vrhunskih vin in piva. Besedilo: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselinov ru DS Kredarica, svoj repertoar pa črpa iz bogatega slovenskega glasbenega izročila, ki ga prirejajo za moške glasove. Fantje so sodelovali na raznih pri- reditvah, ki jih prireja društvo ter gostovali po re- giji in v tujini. Bili so večkrat v Sloveniji, nazadnje na vseslovenskem srečanju Dobrodošli doma 2016 v Ljubljani. Program nedeljskega koncerta je vodi- la Katja Juršić Huzjan, ki je med ostalim predstavila n a s t o p a j o če in s e v im en u dr u š t va za h va li l a za o b i s k. Po čudovitem koncertu je bila pogostitev v prostorih društva, ki se je nadaljevalo z druženjem in medse- bojnim spoznavanjem dokler niso morale pevke kre- niti proti domu. Poslovili so se, še preden je prišel čas slovesa, pa so jih Brinke povabile na Tabor zborov v Šentvid in jim izročile zahvalo in vabilo grosupeljske- ga župana dr.Petra Verliča. Tako je bilo tridnevno go- stovanje po Vojvodini zaključeno z nedeljskim kon- certom v Kredarici. Vmes jih je predstavnik društva dr. Aleksandar Cvejić popeljal po mestu na ogled znamenitosti, spotoma pa so za svojo dušo zapele v cerkvah in novosadski sinagogi in ugotovile da se tam čudovito poje. Besedilo: Jasmina Veselinov Foto: Đorđe Veselinov HUMANITARNI KONCERT SLOVENIJA NA FOODFESTU V NOVEM SADU Nj.ex. Vladimir Gasparič Ansambel DS Kredarica 12 Ob 20. obletnici Društva Slovencev Kredarica 8. februarja 2017 je bilo v okviru proslave v Srbskem narodnem gledališču tudi slavnostno odkritje spo- minske plošče v Studiju M, posvečene skladatelju in dirigentu ter dolgoletnem članu društva Josipu Lorbeku, očetu Seada Lorbeka. Sead Lorbek je član Upravnega odbora in podpornik Društva Slovencev Kredarica, zato vam ga v duhu dobrega sodelovanja ob tej priložnosti predstavljam. Ali bi mi, prosim, povedali kaj o sebi? Ime mi je Sead Lorbek (krstno ime Stefan), rojen sem 26. novembra 1965 v Novem Sadu. Po očetu in dedku sem Slovenec. Oče Josip Lorbek Pepi, sklada- telj, pianist in dirigent, član Big Banda Radio Novi Sad od njegove ustanovitve. Mati Emina Čamo Lor- bek, likovna pedagoginja, slikarka in grafičarka, pro- fesorica. Hodil sem v Osnovno šolo Đorđe Natošević od 1972-1980, Srednjo elektrotehnično Mihajlo Pu- pin pa končal 1984 v Novem Sadu. Po končani vojski sem se leta 1985 vpisal na Fakulteto tehničkih znano- sti v Novem Sadu na Oddelek za elektrotehniko-smer šibki tok. Nato sva leta 1989 s starejšim bratom Sta- šom odšla za leto dni v San Francisko v ZDA, kjer sva obiskovala šolo za ton mojstre, ki sva jo končala 1990, kot najboljša učenca v zgodovini Avdio Inštituta od ustanovitve 1974. Kaj vas je navedlo, da ste se odločili za glasbo? Imam različne nagnjenosti, najbrž je to genska po- gojenost, saj izviram iz umetniške družine, zato sem usmerjen bolj proti umetnosti. V klasično Glasbeno šolo Isidor Bajić sem hodil od 1970 k Bosiljki Pajor, profesorici klavirja, izpopolnjeval se s pomočjo jazz inštrukcij mojega očeta, od začetka osamdesetih pa v jazz sekciji pri KUD Svetozar Marković, ki jo je prav tako vodil moj oče. Od petega leta igram klavir, tako da sem že zelo zgodaj začel z lastnim glasbenim iz- razom. Rad ustvarjam uporabno glasbo, to se pravi tisto, ki je sestavni del nekega drugega umetniškega žanra-gledališče, televizija... Imel sem nekaj „ban- dov“, kjer sem igral klaviature in se ukvarjal z aran- žerskim delom, posnetki so shranjeni v arhivu Radia Novi Sad. Sredi osamdesetih sem začel pisati prve skladbe z jazz tematiko, spomladi 1986 pa prejel nag- rado za jazz temo na festivalu v Monacu. Potem sem prejel še nekoliko nagrad na razpisih za NOB pesmi (takrat še aktualnih), za skladbo in kakovost posnet- ka sem nagrajen v nemški reviji Keyboards leta 1989. Bil sem aktivni član v Big Bandu Radia Novi Sad od 1990 do 1993 na mestu pianista, vendar ne kot stalno zaposlen. Še vedno komponiram in aranžiram različ- ne glasbene žanre: jazz, scensko glasbo, glasbo za TV oddaje, otroške pesmi, festivalske skladbe. Od 1990 do 1998 sem samostojno ali v sodelo- vanju delal na več kot desetih gledaliških delih v Subotiškem gledališču, v Gledališču Duško Radović v Beogradu, kot tudi Narodnem gledališču v Banja Luki. Vse skladbe so nastale v sodelovanju z znanimi pesniki za otroke in sicer Perom Zubcem, Laszlom Blaškovićem, Miroslavom Nastasijevićem. Leta 1993 smo Ratko Kraljević, Daniel Tavčioski in jaz na Uni- cefu objavili skladbo Svete budi dete-Svet bodi dete, kot protest in prošnja otrok da se konča vojna. Pri dolgoletnem sodelovanju z Ratkom Kraljevićem je še nastalo okrog trideset pesmi za otroke, nekatere so izbrane za otroški musical, ki je sedaj v pripravi, prav tako se pripravlja realizacija musicala Laž in paralaž, ki sem ga komponiral lani in bo najbrž prišel na re- pertoar v SNP-SNG Novi Sad 2018. Od 2014 delam na Novosadski rapsodiji, koncertu za klavir in komorni mešani orkester, kjer priprav- ljam orkestracijo za multimedialni (glasba-video) projekt o novosadskem življenju in dinamiki našega mesta. Glasba temelji na sodobnem dojemanju teme in harmonije s primesjo klasičnega pa tudi jazz zvo- ka, ki naj bi ju spojil v fuzijski koncept z improvizira- nimi izventematskimi deli, ob kombinaciji klasičnih in modernih inštrumentov, dajajoč barvo, polnost in PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE SEAD LORBEK, pianist, skladatelj, podjetnik Sead Lorbek 13 ambient zvoka XXI. stoletja. Pred kratkim sem začel pisati članke vezane za tematiko pianizma in kulture v Novem Sadu za beograjske Večernje novosti in nji- hovo spletno stran. Vaš priljubljeni skladatelj? Quincy Jones. Exit-glasbeni dogodek v Novem Sadu in koliko ste vključeni vanj? Festival spremljam od ustanovitve in vsako leto rad obiščem kakšen koncert, ki je v osi mojega zani- manja, toda neposredno nisem vključen v organiza- cijo dogodka. Kako poteka vaše delo? Leta 1985 sem z bratom in očetom ustanovil enega od prvih zasebnih studijev za snemanje glasbe Sou- nd art studio v Novem Sadu, ki je deloval do 1998. Snemali smo avtorske projekte, scensko in gledališko glasbo, material za plošče in zgoščenke različnih izva- jalcev, TV oddaje, festivalske pesmi (Kurioziteta: od 1991 do 1994 smo uspeli dokončati projekte za dva- najst LP (CD in kaset) plošč izdanih pod etiketo PGP RTB). Sodelovali smo skoraj z vsemi pomembnimi glasbeniki v mestu in širše. Prvotna zamisel je bila negovati avtorski izraz, vendar smo sčasoma zdrsnili v storitvene vode in snemali in producirali za dru- ge. Nato smo se od 1995 do 1998 vrnili k produkciji lastne glasbe za potrebe TV oddaj ali gledališč. Iz tega časa bi izvzel musical mojega očeta Josipa Lorbeka v produkciji Pozorišta mladih –Gledališča mladih, ki je doživel blizu petsto izvedb na odru za otroke, v režiji Voja Soldatovića. Nekje okrog 1998 soočen s splošno krizo umetnosti, sem se znašel v komercialnih vodah, spet povezanih z glasbo in se zaposlil v Mitro’s Music Co., distributerju Roland in Yamaha inštrumentov v Srbiji in Črni gori, na mestu direktorja prodaje. Nekaj PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE KAREL LORBEK DRAGO 1904-1987 Rodil se je 31. Januarja 1904 v Zrkovcih blizu Maribora v Sloveniji. Osnovno šolo je obiskoval v Brezju. S prvimi glas- benimi izkušnjami se je srečal v vaškem zrkovškem gasilskem orkestru, kjer je kot mlad fant igral na raznih inštrumentih. Glasbeno izobraževanje je nadaljeval v Vojaški glasbeni šoli v Vršcu, kjer se je razvil v izvrstnega fagotista in klarinetista. Že z osemnajstimi leti je bil fagotist-solist v beograjskem gardij- skem orkestru. V letih 1925-1928 je končal Kapelniško šolo v Vršcu. Kot kapelnik je služboval v Tuzli, Vranju in Karlovcu, kjer je dirigiral polkovni godbi. Vmes je bil tri leta vzgojitelj in predstojnik Oddelka za pihala v Vršcu. Medtem, ko je služ- boval v Vranju je spoznal Mary Polemis, ki je bila takratna upravnica Doma za vojne sirote, ki ga je leta 1915 ustano- vil Američan mr. Frotingam. Drago in Mary sta se poročila 4.avgusta 1932 v Vranju. Po prekomandi se je z Mary vrnil v Vršac, kjer je poučeval v Srednji glasbeni šoli od 1933-1936. Tu se jima je 14. septembra 1933 rodil sin Josip. Že 1936 so se spet selili in živeli v Karlovcu. V začetku II. Svetovne vojne se Drago umika iz mesta v notranjost na podeželje, njegova žena Mary Lorbek pa z njunim sinom Josipom-Pepijem in svojo materjo Margareth iz Karlovca odhaja v Zagreb, kjer z veliko težav dobivajo dovoljenje za izhod iz Neodvisne države Hrva- ške in odhajajo v Maribor. Dragova zadnja postaja pred drugo svetovno vojno je bil Maribor, kjer je bil fagotist mariborske Opere. Leta 1944 je odšel v partizane in se znašel na Gorenjskem v Prešernovi brigadi. Od tod so ga poslali v Belo krajino, kjer je v Črnomlju srečal Bojana Adamiča, ustanovitelja in kapelnika partizanske godbe na pihala. T a godba je sprva štela osemnajst amaterskih godbenikov. Kmalu so se jim pridružili godbeniki iz revirjev, ki so prinesli s seboj poleg instrumentov tudi pulte in note. Tako povečano pihalno godbo so razdelili na dva dela-s prvim delom je odšel kapelnik Jože Brun k 7. Korpusu, Drago pa je z drugim delom ostal pri glavnem štabu Slovenije. Drago Lorbek ni bil samo godbenik, temveč tudi skladatelj in aranžer. Za partizansko pihalno godbo je priredil vrsto skladb znanih partizanskih skladateljev-Komandant Stane, Na juriš, Svobodna je naša domovina, V boj, Za Titom, Koračnica Pre- šernove brigade, Naša vojska in druge. Partizanska godba na pihala je popestrila proslave pomembnih partizanskih oble- tnic in s svojimi melodijami in koračniškim ritmom vžigala razpoloženje borcev. Drago Lorbek se je po osvoboditvi zaposlil kot instrumen- talni solist v mariborski Operi in Mariborski filharmoniji. Do upokojitve 1961 je bil honorarni profesor na Srednji glasbeni šoli, kasneje tudi stalni sodelavec te šole. V letih 1947-1951 je vodil mariborski Pihalni ansambel in nastopal v Komornem triu s flavtistom Ernestom Grudnom in klarinetistom Fra- njem Stobrom. Za ta ansambel, ki je veliko snemal za radio Maribor, je pisal skladbe in priredbe. Najbolj znane njegove skladbe so Melodije iz novega sveta, Ples v ritmu mazurke in Pirovanje. Leta 1964 sta z Vladom Golobom ustanovila pi- halni orkester MKUD Herbert Svetel na Srednji glasbeni šoli v Mariboru. Temu orkestru je bil štiri leta dirigent, dokler ni predal taktirke Janezu Jurgecu 1968. Za ta orkester je kot mojstrski poznavalec pihalne glasbe napisal veliko izvrstnih priredb. Drago Lorbek je vse svoje življenje posvetil glasbi, največji del pa pihalni godbi, ki je zahvaljujoč njemu posta- la ne samo obvezni del vsake proslave, ampak enakovredna s filharmonijo pri izvajanju zahtevnih skladb klasične glasbe in jazza. Kot instrumentalni solist, kapelnik, dirigent, skladatelj, aranžer in vzgojitelj mladih pihalcev je bil vzor tudi svojim učencem. Vrsta njegovih nadarjenih učencev se je odlično uveljavila v sodobni slovenski pihalni glasbi tedanjega časa in sicer Jože Detiček, Marijan Švagan, Branimir Slokar, Adolf Koletnik, Franc Semeković in Albert Kolbl. Za svoje plodno in obsežno delo je Karel Drago Lorbek prejel Medaljo zaslug za narod, Orden zaslug za narod III. stopnje, Orden zaslug za narod s srebrno zvezdo in Red Republike z bronasto zvez- do in veliko drugih odlikovanj v katere spadajo tudi nagrade, kjer je skupaj s svojim ansamblom v Keerkraadu na Nizozem- skem 1970 prejel zlato medaljo, leta 1981 pa v Erlaangenu v Nemčiji posebno pohvalo v najvišji umetniški kategoriji. Za častnega člana sta ga imenovala Združenje pihalnih orkestrov Slovenije in MKUD Herbert Svetel. Če bi pazljiveje prisluhnili prazničnim glasbenim radijskim oddajam tistega časa, bi slišali njegove odlične priredbe parti- zanskih skladb za godbe na pihala. Drago Lorbek je umrl leta 1987 v Mariboru. 14 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE let sem se zadržal tam, potem sem se na življenjskem razpotju razmišljajoč o prihodnosti star 37 let, spet vprašal: ali si želim priti v situacijo da v svojem petde- setem letu ostanem brez službe? Če bom odvisen od drugih, se to lahko hitro zgodi, zato sva z bratom Sta- šom leta 2003 ustanovila skupno podjetje SMS Music d.o.o. Novi Sad, ki distribuira klavirje znamke Kawai v Srbiji, Črni gori, Makedoniji in Republiki Srbski. V desetih letih smo postali najbolj ugledna firma, ki se ukvarja z distribucijo klavirskih inštrumentov v Srbi- ji. Prejemniki smo večih nagrad za prispevek k ugle- du znamke Kawai, za najprestižnejše kupce na terito- riju distributerja, leta 2015 pa smo prejeli od Kawai Europe GmbH pomembno priznanje za najuglednej- šo kompanijo v Vzhodni Evropi, ki ji je edini uspelo vzpostaviti preboj v vse pomembne ustanove eduka- tivnega in kulturološkega pomena v Srbiji. V zadnjih 13 letih smo prodali trikrat več naših Kawai klavirjev kot ostale vse firme skupaj. Zato tudi od 2014 vodimo pogajanja o proizvodnji za izdelavo pianinov v No- vem Sadu. Že od same ustanovitve podjetja aktivno podpiramo kulturno življenje v Novem Sadu in širše. Odlični odnosi z Glasbeno mladino Novi Sad, Me- morialom Isidor Bajić, Kulturnim centrom Novi Sad, kot tudi z izvrstnimi pianisti, so odlika naše druž- bene angažiranosti. Posameznikom ali inštitucijam smo donirali nekoliko digitalnih klavirjev in drugih inštrumentov. Od 2014 smo začeli z organizacijo koncertov in podporo bodisi v organizacijskem, bodisi v finanč- nem smislu mnogih umetnikov v sklopu raznih glas- benih projektov. Imamo lastno video produkcijo: Kawai klavirji Srbija, ki pomaga pri afirmaciji glasbe- nih umetnikov, ki potem spremljajo naše koncertne aktivnosti. Izdajamo avdio zapise kot podporo afir- maciji pianistične umetnosti, podpiramo umetnike pri predstavljanju publiki in sicer Tijano Andrejić, Nera Beljanski - Moraitika, Klavirski duo Ingmar s Slobodanko Stević in Aleksandrom Gligićem, Majo Alvanović - Majamisty TriO... Edukacija novih kad- rov je pomembna misija, tako da skupaj s Kawai Eu- rope GmbH skrbimo za osposabljanje klavirskih teh- nikov za vzdrževanje inštrumentov. Leta 2015 in 2016 smo sprožili Kawai glasbeni festival v sodelovanju z Akademijo umetnosti iz Novega Sada in Fakulteto glasbene umetnosti iz Beograda. Želimo opredeliti denarne nagrade za najbolj nadarjene otroke na po- dročju pianizma na nivoju srednje glasbene šole in akademije. Letos sodelujemo na prvem novosadskem Piano City-ju, ki propagira klavirsko glasbo na bolj sprejemljiv način, brez pretirane elitistične poteze na- menjene zgolj poznavalcem ozkega kroga. V es čas po- slujemo v skladu s splošno gospodarsko klimo v drža- vi, v največji meri pa se nanašamo na lastne moči in sposobnosti. Svetoval bi mladim, naj ne gledajo samo v državo ali ne iščejo zgolj zaposlitve, temveč sami sprejmejo izziv in poskušajo zgraditi kariero v okviru lastnih idej, zmožnosti pa tudi poguma in zagotoviti eksistenco. Le tako lahko naša družba postane ena- kopraven član neodvisnih in svobodnih narodov in nenazadnje večine bolj srečne evropske družbe. Vaša družina? Poročen sem z ženo Biljano, psihologinjo in dru- žinsko psihoterapevtko in imava sina Ognjena roje- nega leta 2002. Vaše vezi s slovenstvom? Moje poreklo je raznoliko in slovensko in angleško tudi nemško, pa vendarle je moj dedek Drago Lor- bek, Slovenec, ki je rojen v okolici Maribora, omogo- čil mojemu očetu Josipu Lorbeku Pepiju dominantno slovensko poreklo. Zanimivo, da je moj oče sicer ro- jen v Vršcu, kjer je moj ded bil kapelnik vojne muzike Kraljevine Jugoslavije, šele nekaj let kasneje živel v Sloveniji, ko se je njegov oče preselil v današnjo Slo- venijo, kjer je živel v Mariboru do poznih pubertetnih dni. Kasneje se je oče vrnil v Novi Sad, kjer si je ustva- ril družino, seveda sem tudi jaz dober del mladosti, v zimskih ali poletnih počitnicah odhajal v Maribor, se smučal na prelepem Pohorju, rad preživljal čas pri dedku, čigar je želja bila, da tudi jaz študiram v Mari- boru. Na žalost, to ni bilo izvedljivo, saj je umrl nekje okrog moje odločitve o študiju. Ali nam lahko poveste kakšno zanimivost? Ne vem kje bi začel, ali od tega da sem odraščal v družini, kjer je bilo normalno, da se nam po stano- vanju sprehajajo slikarji, kiparji, glasbeniki, pevci in igralci in da se tega z bratom nisva niti zavedala, šele kasneje sva ugotovila od kod so nama znani. Zani- Družina Lorbek: Biljana, Ognjen in Sead 15 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE JOSIP LORBEK PEPI 1933-2010 Josip Lorbek Pepi je rojen 14. septembra 1933 v Vršcu kot sin Karla Draga Lorbeka in matere Mary Lorbek, roj. Polemis, hčerke Angležinje Margareth Polemis roj. Cary in očeta Grka Polemisa, pomorskega oficirja. Pepi je otroška leta preživel selivši se od Vršca preko Karlovca, Zagreba in Maribora,kjer je hodil v osnovno in glasbeno šolo. Babica Margareth z njim govori angleško. Leta 1948 se je z mamo in babico preselil v Novi Sad in nadaljeval šolanje na gimnaziji J. J. Zmaj in Filo- zofski fakulteti in študiral anglistiko in germanistiko. Hotel je študirati medicino v Sloveniji, vendar ga je »izbrala glasba«, ki ji je enako kot oče, posvetil svoje življenje. Pepi je od otroštva obkrožen z glasbo, v družini so po očetovi in mamini strani bili muzikalni, babica je čudovito pela, tudi mama in teta sta bili glasbeno izobraženi. V Novem Sadu je nadaljeval glasbeno pot in se izpopolnje- val v Avstriji na Glasbeni akademiji-smer jazz v Grazu. Igral je v privatni plesni šoli, bil korepetitor v srednji baletni šoli. V Mariboru je postal mečevalec in poučeval študente v Igralski šoli v Novem Sadu (učenci so bili znani igralci Boris Dvornik, Ciga Milenković). Ukvarjal se je s plavanjem in vaterpolom. Najbolj pa prevladuje talent za jazz. Nekaj časa je igral tro- bento v ansamblu Angela Vlatkovića, bil pianist v kvintetu Bogdana Dimitrijevića Džimija-tenor saksofonista in velike- ga prijatelja. V orkestru so igrali Mihajlo Miša Kelbli-klarinet, Triva Petrović-bobni in Julij Stefanidis-kontrabas. Leta 1958 so za Radio Novi Sad sklenili prvo pogodbo o stalnem angaž- maju. Nastopali so na plesnih zabavah, čajankah v Zmaj Jovi- ni gimnaziji in v Študentskem klubu v sedanji Galeriji Rajka Mamuzića. Pepi se je 31. maja 1958 poročil z Emino Čamo, umetnico in likovno pedagoginjo. Pepijeva priča je bil Stevan Radosav- ljević, prvi dirigent plesnega orkestra Radio Novi Sad, Eminin pa Jovan Soldatović, profesor in znani kipar. Emini in Pepiju sta se rodila sinova najprej 1963 Staša in 1965 Sead, ki sta bila vključena v glasbo in likovno umetnost. Emina in Pepi sta bila angažirana in uspešna vsak na svojem področju, pa sta sinova odraščala v njunem svetu. Pepi je prirejeval svetovne hite za domače izvajalce, potoval z igralci in pevci. Na prvem Jazz festivalu na Bledu je nastopil s triom (Ladislav Rebrek Mračni-kontrabas in Triva Petrović- -bobni). S skladbo Pozdrav Makedoniji je prvi uvedel ljud- ski motiv in v 9/8 ritem v jazz izvedbi in dobil pohvale, ki so ga vzpodbujale k razvoju vizije jazz-a. V času vojaškega roka blizu Zagreba se je med letom 1960 sprijateljil z zagrebškimi umetniki in glasbeniki, kvartetom „4M“ in Triom Boška Pe- trovića, vibrafonista. Pepi je nadaljeval z idejo o fuziji klasike in jazza, pa je na tretjem Blejskem festivalu 1962 nastopil v sestavi: Bora Višnjički-kitara, Ladislav Rebrek-kontabas in on na klavirju. Skladba Sećanja-spomini v treh stavkih, je bila navdihnjena s Šopenovo Polonezo v As-duru. Doživeli so ovacije, vendar tudi kritike, češ da je jazz originalna glas- ba, ki črpa ideje iz originalnih virov in ima svojo neodvisno razvojno pot. To je bila čista avantgarda, veliko prej kot pri svetovnoznanih umetnikih kot sta Dave Brubeck ali Michell Legrange. Na istem festivalu je nastopal kot pianist Zabavne- ga orkestra Radio Novi Sad. Radio Novi Sad je obiskal ame- riški glasbeni urednik Glasa Amerike in producent Newport Jazz Festivala Willis Conover, čigar kultne oddaje je poslušal ves svet. Z veliko pohval je izbral Pepijevih 12 skladb za trio in orkestrskih del za Big Band, s predlogom, da pride v Ameriko, vendar je ostal zvest Novemu Sadu, gostoval je povsod, imel veliko prijateljev, zelo pristno z ruskim Borodin kvartetom. Pepi je napisal priredbo oz. prepev pesmi Anđelina Zuma Zuma, za pevko Radmilo Karaklajić, ki jo je izvajala s kvinte- tom Bogdana Dimitrijevića. T o je bil prvi singl v Jugoslaviji, ki je postal uspešnica in se prodal v rekordnih 100.000 izvodih. V svoji bogati karieri je ustvaril čez tisoč skladb in priredb. Od tega okrog sto avtorskih skladb za veliki Jazz orkester, več kot sto priredb, okrog deset skladb za Jazz trio in kvintet, veliko skladb za radio drame, za revolucionarne, zborovske pesmi, gledališko glasbo, otroški musical Gusarske priče-po- vesti, ki je imel preko petsto izvedb, poemo Slavuji-Slavčki plamenega venca v izvedbi Bisere Veletanlić, Dragana Toko- vića in pevskega zbora SNP in nekoliko popularnih pesmi, med katerimi je najbolj znana V elike besede, za katero je dobil Bronasto kitaro v Sloveniji 1978, a 1979 prvo nagrado na fe- stivalu v Portoriku, kjer je prvič imel managerja iz tujine. Za skladbo Festivalska balada, je dobil prvo nagrado na festiva- lu v Helsinkiju. Dobil je poveljo Udruženja Jazz muzičara in Udruženja Saveza kompozitora Jugoslavije, razne plakete, di- plome in priznanja za aranžmaje slovaških, rusinskih in ma- džarskih skladb. Najljubše so mu bile nagrade, ki jih je dobil na Festivalu v Radencih, letnem srečanju big bandov Jugoslavije na dano temo, ki jih je večkrat osvojil kot najboljši komponist in aranžer. Dobil je Iskro kulture KPZ Vojvodine za 1998. Ra- zen na prvem in tretjem Jazz festivalu je sodeloval na čez 50 jazz festivalih po vsej Jugoslaviji: v Beogradu, Novem Sadu, Radencih, Valjevu in v tedanji Vzhodni in Zahodni Nemčiji, Madžarski, Rusiji. Po smrti prvega dirigenta Stevana Rado- savljevića, je postal dirigent Plesnega orkestra RTV Novi Sad. Delil je mesto z glasbenikom in trobentarjem iz Budimpešte Rudolfom Tomšičem, ki je na njegovih skladbah Festivalska balada in Kontem 73, ustvaril antologijske solistične izvedbe. Med osemdesetimi leti je skladal in snemal z Novosadskim Big Bandom antologijske (In memorium, Zoranova igra-ples, Neoplanta Blues, Ujvideki Bop, Panonia Exspress...), ki so zaznamovale zlato dobo in zvok legendarnega Plesnega orke- stra RTV Novi Sad. Pepi leta 1990 v Studiu M praznuje 40 let ustvarjanja. Gostje so bili pevka Lina Konkvist iz New Y orka, Lazar Tošić, bobnar, Miša Blam, kontrabasist iz Beograda in jazz pevka Dragana Kecojević, Pepijeva učenka in prva od pevk s katerimi je delal (Julija Boroš, Jana Kubička). Po letu 1993 je moral Pepi v pokoj in kmalu se ugaša znani Plesni orkester RTV Novi Sad. S težkim srcem in osebno užaljen, Pepi še naprej ustvarja. Z Josipom Kovačem Kikijem je us- tanovil All Stars band kvintet, občasno sekstet, v katerem so nastopali mnogi novosadski glasbeniki. Prva postava je bila: Mira Čavić-pevka, Josip Kovač Kiki-tenor saksofon in flav- ta, Josip Bodor-bas kitara, Slobodan Živković-bobni, Fedor Marjanski-kitara in Josip Lorbek Pepi-klavir. Nastopali so po klubih Novega Sada, ki je bil središče jazz-a u Srbiji, kot tudi na jazz festivalih. Po tragični smrti Josipa Kovača Kikija 2002 se umika iz glasbe in se posveča družini, vnukoma Lazarju in Ognjenu. Njegov zadniji javni nastop je bil na Jazz festivalu v Novem Sadu leta 2008, kjer je kot posebni gost v orkestru Aleksandra Dujina nastopil z lastnimi skladbami. Vitomir Si- murdić, urednik festivala je izrekel Josipu Lorbeku Pepiju jav- no zahvalo za blizu šestdeset let umetniškega dela in ogromno glasbeno dediščino, ki jo je zapustil za seboj, še pozebej jazz-a. Po letu 2008 je Pepi zbolel za težko boleznijo in je 24. julija 2010 okrog polnoči umrl doma, v krogu svoje družine, žene Emine in sinov Staše in Seada Lorbeka. Josip Lorbek Pepi je bil glasbenik, pianist, skladatelj katere- ga ime in delo bo ostalo zapisano v večnost zgodovine sodob- ne glasbe še posebej jazz-a. Večina njegovih skladb in posnet- kov z „velikim orkestrom“ se nahaja v arhivu RTV Novi Sad in predstavlja ogromni kulturni zaklad Novega Sada in Srbije. 16 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE UDELEŽILI SMO SE PREDSTAVILI SMO SE Na Novosadskem sejmu je bil od 6. do 12. marca 23. Mednarodni salon knjig in 22. Razstava umetno- sti Art ekspo in Sejem izobraževanja Putokazi-Ka- žipoti. Sodelovalo je tudi DS Kredarica. Na stojnici Pokrajinskega sekretarijata za kulturo Izvršnega sveta APV smo razstavili izdelke založništva v slovenskem jeziku: biltene Kredarica. Poleg njih je bila na stojnici razstavljena tudi Zvita kura, slikanica za otroke avto- rice Marije Lovrić. Izdaje so izzvale veliko zanimanja. Stojnico izvršnega sveta APV je odprl 6. marca 2017 sekretar za kulturo. Salon knjig je bil poln nevsakda- njega umetniškega doživetja. V programu so bile šte- vilne predstavitve in promocije inštitucij ter posame- znikov v založniški produkciji. Potem je mesto Novi Sad še promoviral dejavnosti kulturnih inštitucij v mestu. Vstop je bil brezplačen. Marija Lovrić Člani Kredarice so se 29. 02. udeležili gledališke predstave Alan Ford-vrnitev odpisanih, v koproduk- ciji Koperskega gledališča in Teatra 55 Sarajevo. Leta 1969 je v Italiji izšla prva številka stripa Alan Ford, ki je postal fenomen popularne kulture. V stripu so opisani junaki, ki so za zaslužek pripravljeni kršiti vse zakone. Uprizoritev prirejenega scenarija Predraga Lucića v režiji Kokana Mladenovića je satirična in prilagojena današnji družbi. KREDARICA NA 23. MEDNARODNEM SALONU KNJIG V NOVEM SADU ALAN FORD mivo je tudi poreklo očetove mame, babice Mary, ki je kot humanitarka s sestro Irin in mamo Margareth iz Anglije čez Grčijo po prvi svetovni vojni pristala v Novem Sadu in jim je osebno britanski princ Charles z vojvodinjo Camilo 17. marca 2016 odkril spomin- sko ploščo za zasluge sredi samega Novega Sada na vhodu v zgradbo v Katoliški porti 6, kjer so stanovali. Zanimiva je bila razstava o mojem očetu letos febru- arja ob odkritju spominske plošče, kjer so bili razen starih zelo redkih fotografij tudi zanimivi podatki, ki ne omenjajo samo očeta ali mame in njunih staršev, temveč zaznamujejo zanimiva zgodovinska dejstva tistega obdobja. Na primer babica Mary je mora- la plačati določeno vsoto denarja kraljevi vojski oz. državi, da bi se poročila s častnikom takratne Kralje- vine SHS. T udi naša družinska potovanja po Evropi so bila zelo zanimiva, redko kdo je takrat potoval izven Jugoslavije v tujino. Veliko sva se z bratom spontano naučila o zgodovini, umetnosti, zemljepisu, religiji in nenazadnje tudi o glasbi, spoznavala nove kulture in navade, tradicijo. Pa San Francisco, lahko rečem da sem imel zahvaljujoč staršem odprta vrata v svet že zelo zgodaj, za kar sem lahko samo hvaležen. Društvo Slovencev Kredarica in Vi? V društvo Kredarica nas je pred dobrimi deseti- mi leti včlanil moj oče, toda iskreno po moje nisem bil pretirano aktiven član. Lahko pa rečem, da sem v svojih aktivnostih, ki so zajemale različne kulturne manifestacije imel dobršno podporo društva, bodisi moralno, prijateljsko, bodisi logistično. Letos smo postavljanje in odkritje spominske plošče posvečene mojemu očetu skladatelju Josipu Lorbeku v Studiju M povezali s proslavu dvajsetletnice društva Kredari- ca in z obema manifestacijama dobili, kot se to danes reče sinergijo, ki je proizvedla pomemben mestni do- godek, v katerem so vloge zasedle tudi širše politične inštitucije Slovenije, Vojvodine in Novega Sada. Kaj bi sporočili članom društva? Članom društva Kredarica bi sporočil naj svo- jo aktivnost v vsakem pogledu čim več povezujejo z društvom, naj pomagajo drugim članom, naj ne- gujejo slovensko in tukajšnjo kulturo, naj delajo na popularizaciji, vendar tudi implementaciji aktivnosti društva u kulturno sceno Novega Sada in pokrajine. Pogovor vodila: Marija Lovrić Prizor s predstave Alan Ford 17 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE UDELEŽILI SMO SE PREDSTAVILI SMO SE Na 11. manifestaciji Naša slovenska beseda, ki je bila 3. junija 2017 v organizaciji DS Planika v Zre- njaninu, je sodelovala tudi naša šola dopolnilnega pouka pod vodstvom učiteljice Rut Zlobec. V ekipi so bili zastopljeni otroci in odrasli. Pozdravno besedo je imel Rudolf Tot, predsednik DS Planika iz Zrenja- nina. Potem pa sta Vera Popović in Milena Spremo pozdravili prisotne in program se je začel. Sodelujoči: Ženska vokalna skupina Brinke iz Grosuplja, DS Triglav Subotica, člani DS Kula Vršac, Bela Crkva in Gudurica, DS Sava Beograd, DS Plani- ka ter DS Kredarica Novi Sad. Udeleženci so bili dob- ro pripravljeni. Program je trajal okoli dve uri. Veselo noto so dali številni otroci. Vsako društvo ter učitelji- ce in osebe, ki so zaslužni da Naša slovenska beseda v Zrenjaninu tako močno zveni, so dobili zahvalo za udeležbo in darilo. Opažen nastop je imela ŽVS Brin- ke iz Grosuplja (Slovenija) s svojim repertoarjem, ki se je končal s pesmijo Slovenija od kod lepote tvoje in petjem vseh prisotnih. Manifestacija je bila visoke kakovosti, prikazala je prave vrednosti, kot so osemletna solistka iz DS Sava Beograd, pevec in kitarist iz Gudurice, recitatorji, napovedovalci, gospe, dramske skupine... še posebej pa gledališka skupina DS Planika, ki je pohvaljena in nagrajena v Sloveniji (Komedija). Še vedno imam ob- čutek, da vsi držijo dvignjene palce v znaku števila 11. Program je bil v gledališču Toša Jovanović (baroč- nem poslopju iz 1839, enem od najstarejših na Bal- kanu), ki je bilo s svojimi ložami pravi izziv za otroke - povzpeti se in pokukati dol. Udeležencev je bilo 120, prijazni gostitelji so se pokazali kot zelo dobri orga- nizatorji, skrb za osvežitev in skupno kosilo na koncu pa so samo del lepih vtisov s te manifestacije. Marija Lovrić Društvo Slovencev Kredarica je od 24-26. junija 2017 v okviru projekta Moja domovina 2017 gosto- valo v Oplotnici v Sloveniji. Skupaj s KUD Oplotnica so v nedeljo 25. junija v cerkvi sv. Barbara pripravili proslavo ob Dnevu državnosti republike Slovenije. V programu so sodelovali odrasli učenci dopolnil- nega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije pod mentorstvom učiteljice Rut Zlobec in MePZ DS Kredarica pod vodstvom dirigentke Dunje Huzjan. Bil je prikazan film o nastanku društva pod naslo- vom DS Kredarica 1997-2017 Prvih dvajset let, ki ga je podprl Nacionalni svet slovenske manjšine v Srbi- ji. V bogatem in zelo čustveno obarvanem progra- mu, ki je slavil domovino, so sodelovali pevski zbori iz Oplotnice in okoliških krajev in sicer ŽPZ KUD Oplotnica, MoPZ KUD Oplotnica, ŽPZ DU Sloven- ske Konjice, MoPZ Adolf Tavčar, MoPZ Ivo Štruc in MPZ Strune. Scenarij programa je pripravil Stanko Horvat iz KUD Oplotnica. Organizacijo gostovanja je vodil Đorđe Veselinov v imenu DS Kredarica, v imenu Občine Oplotnica pa so projekt podprli žu- pan Matjaž Ortar, predsednik KUD Oplotnica Ja- kob Sadek, predsednica ŽPZ KUD Oplotnica Berta Nemec in Stanko Horvat, TD Oplotnica, Kmečke žene Oplotnica, ki so tudi pripravili in vodili spre- jem z ostalimi sodelujočimi. Medijsko spremljavo je vodil Bojan Sinič, direktor in glavni in odgovor- ni ur e dni k t e dni ka P a n o ra m a iz S lo v en s k e B i s t r ice . Osnovni namen projekta Moja domovina je negova- nje jezika, kulture in tradicije in povezovanje Sloven- cev izven domovine s Slovenci v domovini ter kre- pitev medsebojnih vezi, kar je bilo ustvarjeno skozi proslavo, spoznavanje kulturnozgodovinskih zname- nitosti na poti po Sloveniji z vmesnima postankoma v Ptuju in Mariboru in ogled Oplotnice in okolice ter medsebojno in pristno druženje po končanem pro- gramu. Urad za Slovence po svetu je skupaj z DS Kre- darica podprl vsebinsko bogat projekt, ki Slovencem na obeh straneh veliko pomeni, saj krepi pozitiven odnos in oživlja ponos do »Moje-naše samostojne domovine Slovenije«. Zahvala vsem! Besedilo: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselinov NAŠA SLOVENSKA BESEDA MOJA DOMOVINA 2017 Člani DS Kredarica in KUD Oplotnica 18 PREDSTAVILI SMO SE DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA – NAJMLAJŠI UČENCI Po dveh letih gostovanja Likovne kolonije v dru- gih krajih naše prelepe Slovenije se ponovno vrača- mo v Most na Soči. Težave s sredstvi povsod priso- tne so malce skrajšale čas trajanja kolonije, vendar smo vsi srečni, da se ona kljub temu odvija z veliko pomočjo meščanov in dobre organizacije Sloven- ske izseljenske matice. Kolonija je potekala od 4. do 9. 6. 2017. Prišli su slikarji iz Anglije, Kanade, Hr- vaške, Srbije, Nemčije i domači slikarji. Mentorica n a m j e b i l a vs em n a m dra ga M o ni ka I va n čič F a jf er . Tema letošnje slikarske kolonije je bila Most ustvar- jalnosti, ki asocira na povezovanje našega porekla in sedanjega življenja. Rodile so se čudovite ideje v ra- znih tehnikah in slogih. Moje prvo delo je povezava Slovenije, Vojvodine in Havajev. Voda Pacifika, Do- nave in Soče ter cvetlični motivi hibiskusa, sončnic in planike s seveda mostom na Soči, ki jih vse pove- zuje. Drugo delo je bolj drugačna ideja o sodobnosti- medmrežju, ki nas povezuje, kjerkoli da smo. Pogoji za delo so bili solidni, vendar smo imeli deževno vre- me. Spanje, prehrana in delo so bili relativno blizu. Najbolj nas je motil nenehen dež, pa smo bili pogos- to mokri kot miši. Vse to ni motilo dela in druženja, gostitelji pa so nam ves čas pomagali. Prostega časa je bilo relativno malo, zato smo ga izkoristili za spre- hode in druženje. Dea Volarič, drugače naša kolegica slikarka, nam je bila turistični vodič po mestu in oko- lici, kustos Miha Mlinar pa nas je peljal na ogled po arheoloških točkah v Mostu na Soči in pokazal arheo- loško zbirko Tolminskega muzeja, ki se nahaja v šoli. Dva dni pred zaključkom so se nam pridružili slikarji Društva slepih in slabovidnih iz Nove Gorice, ki so pod vodstvom Stanke Golob slikali s peskom in bar- vami. To povezovanje slikarjev je bilo zelo zanimivo. Zadnji dan smo imeli skupinsko razstavo, ki je bila dobro obiskana, saj je bilo v toku regionalno srečanje društev Šole zdravja. Za njih je to bil velik doživljaj, nam pa v veliko čast. Hvaležni gostiteljem na gosto- ljubju, polni lepih vtisov, zadovoljni s slikami in z “de- želo” v srcu, smo odšli na vse strani sveta v upanju za ponovnim srečanjem in druženjem. Marijana Gregl Bikar Matej Konecky (12 let) je osvojil prvo nagrado na Unescovem foto natečaju Črna na Koroškem s foto- grafijo, ki jo je posnel ob rokavu Donave in ji dal ime Čakanje. Čakanje ob mrzlem vremenu kot je razvi- dno na fotografiji se mu je splačalo. Njegova učite- ljica slovenskega jezika Rut Zlobec je kopijo fotogra- fije podarila veleposlaniku Vladimirju Gaspariču na sprejemu slovenskih učiteljic v V eleposlaništvu Repu- blike Slovenije v Beogradu. Čestitamo! Besedilo: Elza Ajduković Foto: Matej Konecky LIKOVNA KOLONIJA MOST NA SOČI 2017 ČAKANJE DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA – NAJMLAJŠI UČENCI Slika M.G. Bikar 19 PREDSTAVILI SMO SE DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA – NAJMLAJŠI UČENCI NOČ S SLOVENSKIMI KNJIGAMI V NOVEM SADU S PRIJATELJI DO ZNANJA IN (S)POZNAV ANJA DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA – NAJMLAJŠI UČENCI Učenci dopolnilnega pouka slovenščine in dru- gi člani Društva Slovencev Kredarica Novi Sad so v Noči knjige 21. aprila, spoznali pripoved Anje Štefan z naslovom Petelinček in njegova suknjica. Po branju, pogovoru in reševanju nalog so začeli – tako kot pe- telinček v pripovedi – pripravljati pogostitev za pri- jatelje. Lonček, moka, mleko, ščepec soli… Spretne ročice so urno zmešale maso za pravljične palačinke. Medtem ko sta dobri vili Zorica in Mirjana pekli pa- lačinke, so učenci pripravili načrte za izdelavo lutk – junakov iz pripovedi in jih tudi ustvarili. Nekateri so uspeli pobarvati predloge za kamišibaj – predstavo ob slikah, ki jo bodo izvedli pri pouku. Po sladki pogo- stitvi so se najmlajši in njihovi starši poslovili, neka- teri so s seboj odnesli knjige in Noč knjige nadaljevali doma. Med njimi so bili tudi Dora Mitrović, Matej Konecky in Luka Dimitrijević, ki so za sodelovanje na slovenskem literarnem natečaju Na oblakih domišlji- je prejeli priznanje in knjigo. Odrasli so druženje na- daljevali ob klepetu, branju poslanice in knjig. Pa tudi nekaj pravljičnih palačink je še ostalo zanje. Prva Noč knjige v DS Kredarica se je zaključila ob 22. uri, od- mevala pa je še zjutraj, ko so učenci pripravili kviz o pripovedovalki, pisateljici in pesnici Anji Štefan. Vsi se zelo veselimo srečanja z avtorico, ki bo v začetku maja gostovala v društvih Slovencev v Srbiji. Učenci dop. pouka slovenščine v DS Kredarica v Novem Sadu Dva in trideset učencev dopolnilnega pouka slo- venskega jezika in kulture v Srbiji je od 15. do 20. 6. 2017 gostovalo pri vrstnikih v Idriji in Novi Gorici. Udeležba pri pouku v OŠ Idrija in Frana Erjavca v Novi Gorici ter gimnaziji je učencem omogočila bo- gatenje besedišča in pozitivno vrednotenje slovenske- ga jezika, spoznavanje slovenskega šolskega sistema ter druženje z vrstniki. Bivanje pri družini gostiteljici pa je učencem dalo vpogled v način življenja v Slove- niji, spoznavanje kulture in slovenskih navad. Popol- danske aktivnosti so vključevale ogled znamenitosti v kraju in okolici: čipkarski festival, Antonijev rov, idrijski muzej, bolnica Franja, Divje jezero ... Kosta- njevica s cerkvijo, z nasadom vrtnic, knjižnica, grob- nica, Trg Evrope, Bevkov trg ... Obiskali so pesnico in pripovedovalko Anjo Štefan, ki je učencem predsta- vila in podarila svoje knjige, jim pokazala origanale ilustracij in jim povedala slovensko ljudsko pravljico. Na poti ob vrnitvi so se na kratko ustavili še v Ljublja- ni in si ogledali Plečnikove križanke, NUK, središ- če mesta s Prešernovim spomenikom, Julijino hišo, Tromostovje. O vtisih o gostovanju so nastali kratki otroški zapisi, ki iskreno in igrivo pričajo o dobrem počutju v Idriji in Novi Gorici. Najmlajši učenci DPS v učilnici DS Kredarica Učenci DPS pod spomenikom Prešernu v Ljubljani 20 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA – NAJSTNIKI DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA – NAJMLAJŠI UČENCI IDRIJA »V Idriji mi je bilo najlepše pri prijateljicah in v šoli. Vsi smo se skupaj igrali. Čudovita sta grad in je- zero.« Dora »Najlepše je bilo, ko sem z družino, pri kateri sem bil, šel na vožnjo z motorjem.« David »Lepo je bilo, ker smo veliko stvari delali vsi sku- paj.« Matej »Všeč mi je bila šola, gostitelji so bili zelo prijazni, skupaj smo igrali namizni tenis.« Kristian »V Idriji je bilo prijetno vzdušje. Gostitelji so bili zelo simpatični in pozitivni. V spominu mi bo ostal tudi ogled Divjega jezera.« Nikola »V Idriji mi je bilo zelo lepo. Imel sem dobre in prijazne gostitelje. Zelo zanimivo je bilo v Antonije- vem rovu.« Dušan NOV A GORICA »Zelo lepo je bilo, ko smo pešačili in se pogovar- jali. Najbolj zanimivo je bilo, ko smo šli na mejo z Italijo.« Dora »Meni je bilo najlepše, ko smo bili skupaj, v sku- pini.« Matej »Najbolj všeč mi je bila šola.« Kristian »Čeprav nismo bili dolgo v Novi Gorici, mi je bilo mesto zelo všeč. Gostitelji so mene in brata peljali na ogled mesta. Mislim, da mi bo v spominu ostal mejni prehod na Trgu Evrope – prehod med Slovenijo in Italijo.« Nikola »V Novi Gorici smo imeli zabavne gostitelje. Mes- to je zelo lepo in meja je zanimiva.« Dušan »Najbolj zanimivo je bilo, ko sem šel z gostitelji v Italijo na morje.« David Med udeleženci so se spletle nežne vezi. Koliko se bodo okrepile, bo pokazal čas. A naš cilj je bil do- sežen. Tudi z vašo pomočjo. Zato se zahvaljujemo za finančno podporo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport R Slovenije, staršem gostiteljem in vodstvom šol, Anji Štefan ter krajema Idrija in Nova Gorica. Rut Zlobec in Tatjana Bukvič UČENCI SE SPOZNALI Z VODNIM AGENTOM Učenci dopolnilnega pouka slovenščine so se 26. junija 2017 spoznali z vodnim agentom v Novem Sadu. Vodja projekta Jože Cvetko in predstavnica projekta v Srbiji Majda Adlešić sta učencem nazor- no predstavila pot vode od zajetja do doma in potem do čistilne naprave. Poudarila sta pomen varčevanja z vodo. Učencem se je zdel posebej zanimiv števec na pipi. Projekt na šolah v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji je prinesel dobre rezultate. Na nekaterih šolah se je poraba vode zman jšala za 20 do 30 %. Andrej (10 let): “Tudi na naši šoli smo se pogo- varjali o porabi vode. Prej, kadar sem si umival zobe, sem pustil, da voda kar teče. Zdaj pa vodo med ščet- kanjem zaprem in si zobe potem splaknem. ” Adrian (10 let): “Grozno, koliko pitne vode pora- bimo za splakovanje stranišča. ” Petra (8 let): “Mi v stranišče ne mečemo odpad- kov, mogoče samo kakšno juho. ” Dora (10 let): “Zanimivo je, kako se umazana v o da p r ečisti, k o p o t u je med različnimi plastmi. ” Po predstavitvi projekta so bili učenci nagrajeni – eno uro so se lahko brezplačno igrali v zabaviščnem parku. Ponosni smo na plemenito poslanstvo sloven- skega projekta Vodni agent in mu želimo srečno pot še naprej. Projekt so podprli učiteljica Rut Zlobec, Vodni agenti Novega Sada. Učenci dopolnilnega pouka slovenščine z učiteljico Rut Zlobec Učenci DPS z nekaterimi staršimi in vodjom projekta Jožetom Cvetkom 21 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA – NAJSTNIKI DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA – NAJMLAJŠI UČENCI NA SREDNJEŠOLSKI IZMENJAVI V LJUBLJANI Letos marca sem se udeležila srednješolske izme- njave na Gimnaziji Anton Aškerc v Ljubljani. T am sem spoznala veliko novih prijateljic. Najbolj sem se ujela s svojima cimerkama-Manco Lavrič in Nejo Gran- dljič, ki sta me sprejeli kot da sem ena med njimi! Več mesecev pozneje in smo še v stiku. Tudi vzgojiteljica Neža Ahčin je ves čas skrbela zame. Rada sem delala z Nejo matematiko ali pa sem raziskovala Ljubljano. S prijateljico s poletnih šol, Marijo iz Makedonije, ki sedaj študira v Ljubljani, sem bila v botaničnem vrtu. Z bratom Srđanom in Stašo iz Vršca ki je tudi bila na izmenjavi sva se pogosteje srečala. Za bivanje v dija- škem domu in prehrano mi je pomagala štipendija od Urada za Slovence po svetu in Ministrstva za izobra- ževanje Republike Slovenije. Vse so to izkušnje ki so me osnažile. Besedilo in foto: Olivera Veselinov V soboto 13. in v nedeljo 14. maja 2017, so se učenci dop.pouka udeležili Srečanja učencev sloven- skega porekla v Sarajevu, v organizaciji DS Ivan Can- kar iz Sarajeva. V dvodnevnem druženju so se starej- ši osnovnošolci in srednješolci, ki v DS Kredarica v Novem Sadu obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika, kulture in tradicije pri učiteljici Rut Zlobec, udejstvovali v različnih delavnicah, se družili z vrstni- ki iz slovenskih društev v BIH ter spoznali slovensko društvo v Sarajevu in mestne znamenitosti. Srečanje je bilo zelo poučno z namenom negovanja slovenske- ga jezika in poglabljanja medsebojnih čezmejnih vezi med mladimi člani v društvih Slovencev. Gostitelji so odlično organizirali srečanje, ki so se ga razen nas, kot posebnih gostov iz DS Kredarica, udeležili učenci iz vseh slovenskih društev v BIH. Projekt je poleg DS Kredarica podprl tudi Urad za Slovence po svetu. Besedilo in foto: Olivera Veselinov UČENCI DS KREDARICE PRI UČENCIH DS IV AN CANKAR V SARAJEVU Olivera in Neja Učenci DPS v Sarajevu ob alpinistični sekciji v zaprtem - vodja Aida Pašalić Učenci DPS iz BiH in iz DS Kredarica Novi Sad v Sarajevu 22 DOPOLNILNI POUK-ODRASLI UČENCI DOPOLNILNI POUK – ODRASLI UČENCI IN MEMORIAM VTISI S PROSLAVE 8. februarja smo slavili 20. obletnico Kredarice in Kulturni praznik Slovenije. Prirejena je akademija v SNP Novi Sad. Akademije se je udeležil minister za Slovence po svetu, veleposlanik Slovenije v Srbi- ji, beograjski nadškof msg. Hočevar, župan Novega Sada, predstavniki društev Slovencev Beograda, Niša, Subotice, Vršca ter drugih mest v Srbiji. Na akade- miji so vročene plakete zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so prispevali k ustanovitvi in delu društva. Akademije sem se udeležila tudi jaz s sopro- gom, ker mi Kredarica veliko pomeni. Zakaj mi Kredarica veliko pomeni? Dolgo let sem živela in delala ter odšla v pokoj v Sloveniji, natančno povedano v Brežicah. Narava mo- jega delovnega mesta (pozneje funkcije) je bila takšna da sem delala–sodelovala z vsemi krajani tako z mla- dino kot starejšimi. Ob dolgoletnem delu in vsakda- njimi stiki sem se navezala nanje in si pridobila veliko prijateljev. Ob odhodu iz Slovenije tj.iz Brežic vse te ljudi še po tolikih letih zelo zelo pogrešam. Z včlanit- vijo v Društvo Kredarica imam občutek da se delno nahajam v Sloveniji. Ko pridem v sedež Društva Kre- darica in me Elza dočaka prisrčno in spoštljivo ter se z njo pogovorim v slovenskem jeziku, imam občutek, da sem vsaj na kratko bila v Sloveniji. V društvu obi- skujem dopolnilni pouk slovenskega jezika. Tam nas uči gospa Rut Zlobec katera me posebej spomne na Brežice ker je Brežčanka. Rut si prizadeva naučiti nas pravilni slovenski jezik in na ustrezen način spoznava s slovensko književnostjo, kulturo in zgodovino. Na pouku imamo možnost pogovarjati se slovensko, kar mi pomaga da ne pozabim slovenski jezik, ki sem se ga naučila ko sem živela v Sloveniji. Tako da se laž- je pogovarjam z mojimi prijatelji po telefonu ali ko pridem v Slovenijo. Rut, Elza in Đorđe organizirajo obiske in izlete v Slovenijo tako da imam osebne sti- ke s Slovenijo in prijatelji. V Društvu Kredarica sem spoznala še Jasmino, Zdenko, Aleksandra, Majo, Mi- lico in druge. Skratka meni Društvo Kredarica veliko pomeni in rada vedno pridem v sedež društva. Rumica Topić DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA – NAJSTNIKI Od 9-12. februarja 2017 so se učenci dopolnilnega pouka iz vseh slovenskih društev v Srbiji z učitelji- cama Rut Zlobec in Tatjano Bukvič odpravili na In- formativni dan na Univerzo v Ljubljani oziroma na tamkajšnje fakultete, da bi izvedeli čim več o možno- stih nadaljevanja šolanja. Vmes so se ustavili na Gim- naziji in Srednji ekonomski šoli v Brežicah, si ogledali kulturnozgodovinske znamenitosti in bili na gradu Rajhenburg. V Ljubljani so jih sprejeli študentje iz Kredarice, ki že študirajo tam in jih peljali na različne fakultete, ki so jih želeli spoznati. Poleg študijskih po- gojev so jim opisali kakšno je življenje in kakšne teža- ve bodo morali premagati. Bilo je zelo poučno. Elena in Luka Polanec sta izdelala plakat z vtisi s potovanja. INFORMATIVNI DAN V LJUBLJANI MOJA DOMOVINA 2017 Že dolgo je minilo od mojega zadnjega obiska Slovenije. Moji spomini iz študentskih dni, ko sem se potepala po Sloveniji in obiskovala naravne lepote, so že precej zbledeli. Najprej smo si ogledali Ptuj, po- tem smo nadaljevali pot proti Mariboru, kamor smo prispeli proti večeru. Zelo smo bili utrujeni po dol- gem potovanju. Naslednje jutro smo šli v Oplotnico, ki je vas in sedež občine blizu Maribora. Pravljična pokrajina nadmorske višine 379 m. Srečanje Moja domovina 2017 je bilo 25. junija na dan 26. obletnice neodvisnosti Slovenije. Razen domačih pevskih zbo- rov iz Oplotnice in okolice je gostovalo DS Kredari- ca iz Novega Sada z recitatorji in pevci zbora. Med recitatorji sem bila tudi jaz. Izbrala sem si ljubezen- sko pesem Vedno je enako slovenske pesnice, ki me je osvojila pri prvem branju. Po mnogih vajah z uči- teljico Rut Zlobec sem brez treme dobro izgovarjala besede v pesmi in izrazila globoka čustva, ki jih nosi. Glasen aplavz je bil najboljša nagrada za moj trud. Potem je sledilo druženje z domačini. Naslednji dan Učenci DPS v gradu Rajhenburg 23 DOPOLNILNI POUK-ODRASLI UČENCI DOPOLNILNI POUK – ODRASLI UČENCI IN MEMORIAM V 68. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil Tihomir Huzjan, po očetu Slovenec, ki je prišel v Novi Sad iz okolice Lendave iz Slovenije. Tihomir bil eden od prvih članov DS Kredarica in zvest obi- skovalec vseh prireditev društva, še zlasti koncer- tov še posebej ponosen na hčerko Dunjo Huzjan, ki je pred leti postala dirigentka Mešanega pevskega zbora društva, ki ga je ustanovila njegova žena Ka- tja Juršić Huzjan. Predsednik društva Ivan Zavrta- nik in člani društva so ga pospremili na zadnji poti in se z besedami zahvale poslovili od njega. Društvo Slovencev Kredarica TIHOMIR HUZJAN 1950-2017 V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil Jožef Kolman, po poreklu Slovenec iz okolice Brežic. Jo- žef je v drugi svetovni vojni ostal brez staršev in ga je usoda pripeljala v Srbijo, kjer je odrasel, se poro- čil in si ustvaril družino. Veliko se je selil, najdaljše obdobje svojega življenja pa je preživel v Novem Sadu. Jožef je s svojo ženo Zdenko bil od začetka aktiven član DS Kredarica, v katero je vključil svojo družino, ki danes nadaljuje njegovo pot pri nego- vanju slovenstva. Bil je ponosen na svoje slovensko poreklo in bil vzor mnogim slovenskim družinam v Kredarici. Od Jožefa Kolmana so se predstavniki društva s predsednikom Ivanom Zavrtanikom pos- lovili in ga pospremili k zadnji poti. Društvo Slovencev Kredarica JOŽEF KOLMAN 1937-2017 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA – NAJSTNIKI smo obiskali Maribor, ki se nahaja v objemu gozdov zelenega Pohorja na eni in slikovitih vinorodnih hri- bov na drugi strani, vmes pa teče reka Drava. Lepo vreme je bilo naš zaveznik, saj je po nevihti, ki nas je spremljala pri vračanju iz Oplotnice, ta dan bil pravo darilo. Sprehod, kavica na trgu v središču Maribora. S prijaznimi Mariborčani smo se pogovarjali o navad- nih rečeh: zamudi avtobusa, vročini, vozniku avtobu- sa, ki vozi prehitro in tako naprej. Sonja Golubović GLOBOKO V SRCU Uresničene sanje se mi izkažejo junija z obiskom Slovenije ob Dnevu državnosti, s prijatelji Kredarice. Tamkajšnje kraje sem zadnjič obiskala pred 42 leti. Moje priprave je spremljala razburjenost novega sre- čanja. Zdaj ko se je dovršilo, o mojih spominih teče mnogo lepih vtisov, zelo čudovit film. Prva postaja-Ptuj. Beli grad osončen na modrem nebu zrcali se v mirni Dravi. Spodaj oslikane stare zgradbe razvrščene na obali, izpred njih sprehajali- šče in zelene vrbe. Korakali smo prek enega od treh mostov na ozke kamnite ulice, čez duri spominjajoče se preteklosti od Rimljanov do tujih graščakov, ki so gospodarili mestu. Izjemno lepo in zanimivo mesto je Ptuj. Ima ogromno mestno hišo okrašeno z zasta- vami in okna obraščena s cvetjem, potem staro cer- kev v kateri je ravno potekal poročni obred. Blizu je minoritski samostan, kip in množica zgradb okraše- nih z ornamenti. Pogled od zgoraj z gradu na ravno Lukarijo in Dravsko jezero, Štajersko morje in modre Haloške griče v daljavi. Ja, zares, sem doživela mesto Ptuj, toliko znano s fotografij mojih dragih Ptujčanov, prijateljev s FB. S Ptuja smo se peljali proti Mariboru, štajerski prestolnici. Pohorje, kjer sem smučala kot otrok in se spomnim najbolj modrega njegovega neba, se mi je zdaj kazalo nekako višja, močnejša gora. Cilj naše poti bila je Oplotnica. Okolje kot morje z vinogradi zasa- jenih gričev nad katerimi so gozdovi, njive s koruzo, pašniki in omrežje dobrih cest. Proti severu Oplotni- co nadvišuje Pohorje. Množice lepih hiš in vikendov leži zgrajeno v zelenem raju. Kraj Oplotnica ima grad, nekdanji samostan. Poleg grajskega dvora teče potok, na njegovi obali sprehajališče-steza zdravja. Slovesna prireditev ob Dnevu državnosti Slovenije, ki smo se je mi udeležili, je potekala v cerkvi sv. Barbara na zelenem griču nad Oplotnico. Prireditev v cerkvi sv. Barbare, čudoviti glasovi pevcev s katerimi so tekmo- vali ptičji glasovi od zunaj, so se prepletali. Oplotniški prijatelji so nas takorekoč cesarsko pogostili. Veliko hvala Oplotnici za lepo doživetje in toplo gostoljubje! Ne, obetanega delčka slovenskih tal, nazaj v Novi Sad nisem prinesla. Prinesla sem si s toplimi barvami pi- san film, posnet z očmi in globoko v srcu ohranjen. Svetlana Momčilović Društvo se za vsestransko podporo zahvaljuje predsedniku društva Ivanu Zavrtaniku z družino, družini Kekić, Veselinov, Veriš, Maletin, Ajduković, Juršić-Huzjan, Mariji Lovrić in vsem drugim članom društva, učencem dopol- nilnega pouka, pevcem obeh pevskih skupin in članom ansambla in še posebej učiteljici Rut Zlobec, Draganu Doma- zetovu, Aleksandru Jovanoviću, Đorđetu Veselinovu, režiserki Maji Grgić in njeni filmski ekipi ter organizacijam v Sloveniji, Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Združenju slovenska izseljenska mati- ca v Sloveniji, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, in v Srbiji, Ve- leposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu in veleposlaniku Vladimirju Gaspariču in njegovi soprogi Majdi Zorko Gasparič, častnemu konzulu Republike Slovenije v Vojvodini Rajku Mariću, metropolitu msgr. Stanislavu Hočevarju, Nacionalnemu svetu slovenske nacionalne manjšine v Srbiji, Kulturnemu centru Novi Sad in direktorju s sodelavci, Mestni upravi Novi Sad in županu s sodelavci, Pokrajinski Vladi in Pokrajinskemu in mestnemu sekretariatu za kultu- ro in obveščanje, Židovski občini, Baletni šoli in Glasbeni mladini, Srbskemu narodnemu gledališču, Mestni knjižnici Novi Sad in drugim. CIP-Katalogizacija u publikaciji Biblioteka Matice srpske, Novi Sad 061.237 (497.113 Novi Sad) urednica Marija Lovrić.- Let.1, št.1(marec 2001)- - KREDARICA: bilten Društva Slovencev v Novem Sadu 2001- Ilustr.; 30cm Tromesečno COBISS.SR-ID 223277807 Bilten “Kredarica” izhaja tromesečno. Uredniški odbor: Marija Lovrić- urednica, člani Elza Ajduković, Nevena Belić, Jasmina Veselinov, Nina Stanimirov Veriš, Đorđe Veselinov, Aleksandar Jovanović - tehnični urednik in priprava za tisk, Tisk: Simbol. Naklada: 300 izvodov. Izvod brezplačen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev Kredarica, 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 021/427-106. E-mail: pisarna@kredarica.org . Rešenjem Sekretarijata za informisanje br.:105/651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002. Bilten “Kredarica” upisan u Registar sredstava informisanja. Izhajanje številke je omogočil Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. ISSN1821-1070