Št 37.
Poštnina pavSallrana.
V Ljubljani, dne 7. septembra 1920.
Leto II.
GSasilo ».Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo

Izhaja vsak četrtek. Naročnina:
celoletno.................K 25 —
poluletno . . • • i • ( . • i i ■ > « i • «	„ 13'—
Posamezna številka..................„ !•—
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!
Inserati:
1 mm inssratnega stolpiča stane za:
male oglase.......... * ....... K 1*—
uradne razglase . . • • » .,»-. »;,» • •	» 1'50
reklame •«..•.......•....*	» 2*—
Uredništvo in upravniSfvo lista fe v LjubOJani na Kongresnem trgu Si. 9 (nasproti dvorca).
Klerikalci, liberalci in mi.
Klerikalno časopisje kriči vedno nad nami, Češ da je naš boj naperjen le proti klerikalcem in da ne udar-jamo tudi po liberalcih, ki jih smatra ta naše zaveznike, voditelje itd. Temu časopisju se zdi sumljiv že vsakdo, ki je naročnik „Kmetijskega lista". Kdor pa je zasledoval od poČetka delovanje SKS. ali kdor se je udeležil kakega njenih dosedanjih shodov, bo pač vedel, da smo obsojali vedno in povsod protikmetsko politiko vseh starih obstoječih strank, -ne da bi delali razloček med klerikalno ali liberalno stranko. Kmetskemu ljudstvu smo pokazali prevaro, s katero sta obe stranki lovili kaline t svoje mreže.
Nismo imeli povoda in tudi ne namena udarjati le na eno stran, ker sta nam obe stranki bili enako daleč. Vedeli smo pa že v naprej, da bo nas boj lahek z liberalci, ki stoje že itak na robu prepada in ne izgube mnogo, če jim mi za nekaj uric prikrajšamo življenje. Ni pa bilo tako s klerikalci, ki so si domišljevali, da je njih slava nevenljiva, njih moč nepremagljiva in da so oni edini vsega-mogočni zapovedniki slovenskega ljudstva. Po tem smo razvili orgaoizato-rično delo mirno brez ostudnih osebnih napadov in danes stojimo v najhujšem političnem boju s SLS. Zakaj? Misli si, prijatelj, da si zašel na dvorišče, ki ga stražita dva psa. Prvi je majhen, ostrižen, boleha v, žalostno zdehajoč za plotom in oČividno se bližajoč poginu. Ta revček tvojega prihoda niti ne opazi ali pa te sprejme le z nekako onemoglo jezo, žgočim pogledom ali morda tudi bolestnim renČanjem. Drugi varih pa je velik, s kodravo, dolgo dlako, z dolgim, zavihanim repom, veliko kvišku dvignjeno glavo in bliskovitimi divjimi očmi. Ta ponosno in oblastno stopa po dvorišču, zavedajoč se puhlega svojega dostojanstva in se razjarjen vrže pred te, hoteč ti na vsak način zabraniti pot; dalje laja nad teboj, da te pretresa poza, grize in trga obleko s tebe ter je tvojemu življenju, če se ga ne znaš Bpretno ubraniti, celo nevaren.
Povej mi sedaj, prijatelj, odkrito in pošteno, kaj boš v takem primeru kot pameten in razsoden človek storil? Ali boš vzel palico in začel udrihati po ubogi pari, ki besna, a vendar onemogla in mirna leži na tleh, ali pa po oni drugi, ki te napada in grize ter te hoče na mestu raztrgati? Ali boš ko slednjo božal z roko po gobču in pustil, da te zmrcvari?
Ne! To bi bila neumnost — samomor! Pameten človek ne bo tako delal, temveč se bo najprej boril in obranil ošabnega in steklega napadalca, ki mu hoče strgati z živega telesa meso po kosih. Drugi, bolehavi, ti ne more tudi pri svoji zli volji kaj škodovati.
Torej, gospodje, samo to in nič drugega nismo storili tudi mi kmetje, ko smo prišli kot lastniki naše dežele t svoje domovje. S svojo mlado, žilavo in krepko organizacijo, t. j. s Samostojno kmetijsko stranko", smo tudi mi našli ljudi, podobne spredaj opisanima živalima, ki so se naselili po naši lastnini in so nam gospodarjem hoteli preprečiti prihod v lastni dom.
Našli smo nekaj vrst bolehavih demokratov, ki so nas pisano gledali
in ki so jim bile nre štete ter njih življenska moč strta. Odpor, ki so ga skušali še uveljaviti, je bil brezpomemben. Zraven pa so stali liki žabe napihnjeni v paševski uniformi voditelji SLS. Ti so se vrgli na nas z vsemi sredstvi in z neizbranim orožjem. Grizli so nas in hoteli trgati kožo z živih teles naših prvoboriteljev. Ta besni, blazni boj nadaljujejo proti nam brez prestanka in Čim dalje nesram-neje. Nobena, bodi še tako hudobna laž jim ni prepodla, nobeno sredstvo ne prenizkotno, da bi ga ne vrgli proti nam. In mi ? Izderemo li naj sabljo proti umirajočim, one pa, ki mahajo po naših glavah, naj lepo rahlo božamo po njih smrdljivih gobcih? Ne! Vsak črviček ima pravico braniti se; tako pravico imamo tudi mi vkljub vaši jezi in natolcevanju.
Vprašamo vas samo: kaj vam bodo koristile laži? Samo, da se trenutno vzdržujete še z njimi! Toda ta raj bo kratek! Vaše laži bodo držale malo Časa. Kmetsko ljudstvo bo uvidelo na lastne oči, da so nam cilji, s katerimi smo šli v boj za osamosvojitev kmeta, tako sveti, da jih bomo branili do smrti in da bo tem ciljem ostala stranka zvesta do uresničenja njenih idealov — do osvoboditve zadnjega kmeta.
Zakaj smo ustanovili „Jugoslovansko Matico"?
(Govoril ob ustanovitvi podružnice »jugoslovanske Matice" v Novem rocatn g. šolski svetnik Ferdinand Seidl.)
Nad tisoč let stanujemo Slovenci v svoji ljubljeni domovini, ki je bogata rodovitnega polja, širnih gozdov, solnčnih vinogradov in bujnih travnikov in ki ima tudi pod zemljo dovolj rudniškega bogastva. Prav zato, ker je lepa in ima zelo ugodno lego v zdravem podnebju in ob morju, so hlepefi ves čas neprijazni sosedje po njej. Nemci, Madžari, Turki, Italijani. S tem grabežljivim hlepenjem so nam prizadjali v tisoč letih obilo gorja in bridkosti. Skoro ves ta čas nam je zapovedovala ohola nemška oblast. Nemški vladarji so se naprej in naprej vojskovali. Jemali so vedno v pomoč sebi slovenske vojake in slovenski denar, niso pa nam nikoli pomagali, če je bilo treba- Še takrat ne, ko so krvoločni Turki več nego sto let hodili na Slovensko morit in požigat, ropat blago in odpe-ljavat ljudi v sužnoefc. Vedno smo si morali le sami pomagati, zato pa smo se tega korenito naučili. Marsikdo se čudi, da so Slovenci vkljub trpljenju polnih tisoč let si še vendar ohranili veselost, prijaznost, neome-jeo pogum in spretnost za samopomoč.
Z največjim pogumom so slovenski vojaki — in teko tudi hrvatski — služili pohlepnemu avstrijskemu cesarju v bojih zoper Italijo zlasti v letih 1859. in 1866. Dunajski cesar ni bil za to Slovencem in Hrvatom nikdar hvaležen. Pač pa smo si nakopali sovraštvo Itali je. Še sedaj niso pozabili Lahi nekdanje hrabrosti naših vojakov in še skozi 60 let do svetovne vojne so gojili po posebnih društvih sovraštvo proti nam po vsej Itelrji. .	!f
Zdaj, Ko je minila grozna svetovna vojna in je tista nenaravno skovana
avstrijsko-ogrska monarhija razpadla, mislijo Lahi, da je zanje prilika, da se maščujejo nad nami. Hočejo nam ugrabiti najlepši dei naše domovine. Opirajoč se na zmago Francozov, Angležev in Amerikancev in pa na svojo namišljeno zmago, so zasedli vso Goriško in del Kranjske blizu do Ljubljane, teko da je roparsko laško bodalo namerjeno naravnost na srce naše Sloveni je. Poleg vsega tega. zahtevajo tudi veMk kos Dalmacije. Izmislili so si, da so vse te dežele pravzaprav italijanske in da jih je le Avstrija poslovanila. Preslepili so Francoze in Angleže, da jim verjamejo; celo Amerika je privolila v predrzni rop tja do Wilsonove črte.
Na ta način bi nad pol milijona Slovencev in več kot toliko Hrvatov prišlo pod laško oblast. Mi bi izgubili s Trstom in z Reko tudi izhod na morje, ki smo ga imeli nad tisoč let. Morska cesta je najpripravnejša, ker veže dežele in narode vsega sveta, a tudi najcenejša. Po morju se tuje blago najlažje dobiva in domače najbolje razpečava. Zatorej je morje vir blagostanja. Narodi, ki stanujejo ob morju, so bogati narodi, če znajo priliko izkoristiti. Dokler bodo Italijani imeli Trst in Reko, n»m bodo nalagali visoko carino — imeli bomo draginjo. Že zaradi tega se moramo zavzeti, da dobimo ugrabljene naše primorske dežele nazaj. Kakor Italijani niso pozabili, da so se naši ljudje kot avstrijski vojaki borili za to, da bi dunajski cesar obdržal laško Benečijo v svoji nemški oblasti, tako tudi mi ne smemo nikdar pozabiti, da so ugrabljene primorske dežele ob Jadranskem morju naša jugoslovanska last in ne italijanska ijrt da jih moramo dobiti nazaj!
Pa tudi naših ljudi ne pozabimo, ko pridejo pod italijansko oblast in ostanejo odtrgani od naše skupne jugoslovanske domovine. Že zdaj gospodari Lah teko neusmiljeno z njimi, da se čutijo hudo nesrečne in si iskreno žele, da bi bili skoro rešeni laške nadloge in da bi se združili z nami v Jugoslaviji.
Naši pomilovanja vredni rojaki pod laškim jarmom se ne smejo shajati na zborovanja, ali pa le. če se v vsem podvržejo laškim oblastvom. Povsodi zabranjujejo slovensko govorico. Tisti pa, ki se drznejo zaperti slovensko, morajo to obžalovati v ne-
3zš!a je knjižica
„X8o je kriv?"
kot odgovor na klerikalno brošurico »primite tata!"
Cena ji je 3 krone. Jfaroča se pri npravništvn »Kmetijskega lista" v £jnbljani, Kongresni
trg št. 9. Razširjajmo knjižico vsepovsod, da zve ljudstvo zgolj resnico!
usmiljeni večmesečni ječi. Na tisoče naših ljudi zdihuje po ječah v Trstu mesece dolgo, samo ker so ali slovensko peli ali slovensko govorili med seboj. Poudariti moramo, da naši Primorci neizmerno ljubijo in spoštujejo slovensko materino govorico in goreče ljubijo slovensko domovino. Zato čutijo tem hujše nečloveško nastopanje Laha, ki jim trga iz srca ljubezen do slovenske besede in slovenske domovine. V Trstu so imeli Slovenci svoj list, ki jih je poučeval in izpodbujal. Italijanska oblast je jemala listu svobodo in zahtevala, du hvali laška oblastva in zamolčuje krivice, ki jih delajo Lahi Slovencem. Ker list temu ni mogel ustreči, je laška druhal pridrla ob belem dnevu v tiskarno in uredništvo liste ter vse razdejala in napravila velikansko škodo — vse, da bi slovenski list za vedno uničila.
Slovenske šole so Lahi zaprli in namesto njih vsiljujejo laške. V Gorici je 700 slovenskih otrok brez slovenske šole, v Trstu jih je na tisoče brez pouka. Kjer pa je le deset otrok od nanovo priseljenih Lahov, jim postrežejo z laško šolo, ki jo mora plačevati slovenska občilna. SJovenskB otroke silijo v laške šole, kjer naj bi se otroci učili častiti laškega kralja, zatajiti slovenski materni jezik in ga zaničevati, teko da bi se otroci celo svojih slovenskih staršev sramovali. Pred vojno smo imeli na Primorskem vendar že nekaj slovenskih uradnikov, sedaj pa so jih Lahi odpravili in nastavljajo laške, ki ne razumejo ljudstva in njegovih potreb in brez srca nasilno nastopajo zoper naše ljudi. Toda Lahi ne črte samo nase lepe slovenske govorice, nego hočejo našo ljudi sploh zatreti in iztrebiti ter naseliti naše primorske dežele s svojimi ljudmi. Zatorej naše ljudi zapirajo v temne vlažne ječe in jih nasilno pošiljajo v nezdrave kraje, da bi se nalezli bolezni in ne več ozdraveli. Slovenskim obrtnikom in trgovcem jemljejo patente, češ, ako nisi naš, pojdi s trebuhom za kruhom! Slovenskemu kmetu, ki mu je vojna porušila domovanje, ponujajo laški zavodi hinavsko denar, da ga zadolženega dobijo v oblast in izrinejo z njegovega doma. Še v cerkvi ne najdejo naši nesrečni rojaki pravice. Slovenske duhovnike zapirajo, celo škofe odstavi j ajo! Vernemu človeku zveni grozno na uho zahteva, naj se slo-veaiskim ljudem odtegnejo zakramenti, dokler so ne nauče laškega jezika. Nedavno smo čitali, da je laški carinski uradnik sirovo zarohnel na slovenskega kmeta z besedami: „Go-vori pravilno laško, če ne, te ubijem !" Obenem se je zagnal v kmete z bodalom in ga ranil v nogo. Naši ljudje na zasedenem ozemlju sploh ne dobe boljših služb in boljšega zaslužita. Slovenski) posestnik ne sme prodati svoje posesti Slovencu, nego le Lahu. Izkratka: vidi se, da hočejo Italijani naše slovenske rojake uničiti narodno in gospodarsko, to se pravi: ali jih po sili narediti za odpadnike svojega naroda in jih po-italijančiti ali jih1 spraviti na be-raško palico, ali! pa jih pognati iz njih domovinske dežele.	I
Lahi so tudi naščuvali Nemce na Koroškem, te naše stare sovražnike. Koroškim Slovencem, kolikor jih je
pod nemško-avstrijsko oblastjo, se zatorej podobno godi kakor našim; Primorcem pod Lahi.
V teh žalostnih razmerah* se obračajo naši trpeči rojaki ob Dravi in Soči in ob prostrani jadranski obali do nas, ki smo njih srečnejši bratje v samostojni Jugoslaviji, in pričakujejo naše pompči. Na njih obupne klice se ne moremo delati gluhe. Podajmo tem mučenikom bratovsko roko! Strmmo se njim v pomoč in pristopimo v društvo „Jugoslovansko Matico" kot člani in podporniki I Društvu so postavljeni za vodstvo pravi naši ljudje, ki bodo izvrševali bratovsko pomoč, kolikor jim boma dali mi sredstev na roko. Društvo bo kakor dobra mati skrbelo za to, da vi podjarmljenih krajih ne izginejo slo* venski jezik in slovenska narod' na zavest, slovenska šola in slovenski duhovniki in drugi izšolani Iju-1 d je, ki bodo našemu ondotnemu meščanu in kmetu pomagali z besedo in dejanjem. Za vso to je seveda treba denarja, denarja, denarja. Tukaj po« kazimo svojo dobro srce in svoj slavij eni pogum, ki se Laha ne ustraši, in svojo trdno voljo, dobiti nazaj uro-pano svojo zemljo in/, rešiti odtrgane svoje roj ako!
Ponovno bodi poudarjeno: Ne pozabimo, da nam Italija ugrabi tretjino naših ljudi, in sicer naj-zavednejši del našega naroda, tet najlepši del našo domovine in da nam zapre pot do morja, t. j. pot v svet in pot sveta do nas! Nam Slovencem je zadana po zli volji Lahov in Nemcev največja in najbolj skeleča rana. Zato se moramo prav mi naj* bolj zavzeti, da dobimo ugrabljeno lastnino nazaj! Francozom so slična kakor nam naše krajo ugrabili Nemci lete 1871. Alzacijo in Loreno, ki ste nato tudi vedno hrepeneli, da ju odreši domovina. Francozi so svoje rojake podpirali prav tako, kakor hočemo podpirati mi svoje z „Jugoslovansko Matico". Francozi so čakali na odrešenje imenovanih dežel 50 let in dosegli so, kar so želeli, čeprav je Nemčija dvakrat tako močna kakor Francoska. Danes sta Alzacija in Lorena zopet združeni s Francijo. Prav tako bomo tudi mi dosegli svojo pravico. Toda delati moramo v ta namen! Ves narod Srbov, Hrvatov in Slovencev naj se združi v „Jugo3lovanski Matiji" kakor v sveti armadi na pomoč svojim nesrečnim rojakom!
Naši shodi in sestanki.
Opozarjamo še enkrat na
protestni shod,
ki ga priredi SKS. v nedeljo dne 12. septembra ob treh popoldne pri »Ruskem carju" na Ježioi-Stožicah glede tržnih cen in tržnih razmer, t Ljubljani UP" Zaradi velike važnosti, ki jo ima zadeva, o kateri se bo na shodu razpravljalo, naj noben zaveden kmet in nobena zavedna kmetica ne ostane doma, ampak se shoda sanesljivo udeleži!
Moč stranke se meri po številu naročnikov na stanovski lfst.

B
Somišljeniki, ne pozabite na nas tiskovni sklad! '
Okrajni shod ali tabor na
Pesnici
sklicuje »Samostojna kmetijska stranka" za dan 19. septembra k Hojniku. Na shodu bodo govorili kmetski govorniki iz bivše Štajerske in Kranjske.
Kmetje in kmetice, viničarji in kmetski delavci kakor tudi vsi prijatelji našega gibanja, pridite na zborovanje! Prepričajte se vsi osebno, kaj hočemo in kaj smo. Natančno hočemo pojasniti pogubni položaj države, v katerega nas so privedle gosposke stranke klerikalcev in liberalcev, zakaj je carina, zakaj oviran izvoz in povišane železniške tarife. Pridite na shod vsi od blizu in daleč: žene, možje, fantje in dekleta. Po zborovanju bo veselica na korist strankinega sklada.
Kmetski t4bor pri str. Lenartu v Slovenskih goricah
sklicuje »Samostojna kmetijska stranka" za dan 3. oktobra. Somišljeniki vsega okraja delujte na to, da se tabora udeleže vsi kmetje od blizu in daleč! Samo Btrahu nobenega in pred nikomur! Kmetov nas je največ in nikogar Be nam ni treba bati, če smo združeni.
Torej proč s strahovi! Kmet na plan! Vsi pod zeleno zastavo »Samostojne kmetijske stranke"! V boj za Staro pravdo!
Shodi »Samostojne kmetijske stranke" bodo:
Dne 12. septembra: ob osmih zjutraj v Središču; ob treh popoldne pri Sv. Bolfenku pri Središču.
Dne 15. septembra ob dveh popoldne v Orehovcu (okraj Gorenja Radgona) v gostilni Halo-žanovi.
Dne 19. septembra: ob osmih zjutraj v Selnici ob Dravi za Selnico, Falo, Ruse in Limbuš.
Dne 26. septembra v Gornji Polskavi.
Na te shode vabimo nele svoje somišljenike, ampak tudi kmete, ki se prištevajo h »Kmetski zvezi". Kmetje, pridite, poslušajte in presodite naše delo s svojim razumom! Mi ne potrebujemo nikogar brez lastnega prepričanja.
Dopisi.
(Devica Marija v Polju.) Zadnji prireditvi SKS. je posebno nasprotoval naš g. kaplan. Hodil je od hiše do hiše ter ljudi odvračal, naj ne gredo na shod »Samostojnežev". Tak grozen strah imajo ti gospodje pred tem, da bi se kmet sam organiziral. Poleg toga je raznašal neke listke, na katerih na dolgo in široko razlaga kmetu, da, kdor je veren, ne spada na shod SKS. Dalje pravi, da ee pripravljajo piščanci za kmetsko veselico. Razlaga pa, da ee niso prišli tisti časi, ko bo kmet jedel piske in da o&tani kmet le pri soku. Seveda gospoda ne privošči kmetu, da bi kaj boljšega jedel. Kmet sme rediti piške in pridobivati druge dobrote samo za gospodo, sam pa si sme takšne dobrote privoščiti le ob svatbi, t j. enkrat v življenju. Toda tudi kmet uvideva, da bo, dokler mu bo gospoda ukazovala, vedno prisiljen, vse najboljše prodati, da zma-,ga bremena, ki mu jih nalaga gospoda. Vkljub rovorenju je vendar naš shod uspel kar najbolje. Kmet je začel že sam misliti s svojo glavo. Ne bo se dal več strašiti od gospode.
(Vrhnika.) V nedeljo dne 29. avgusta je slavila tudi pri nas »Samostojna kmetijska stranka" svoj dan. 'Pred dobrim letom je štela stranka tu samo kakih pet pristašev, ki se skoro niso upali na dan, zdaj pa je skoro že večina kmetov na naši strani. Vrhnika je kazala v nedeJjo praznično lica Po trgu je bilo postavljenih 25 veličastnih, do 20 metrov visokih smrekovih mlajev, ki eo bili okrašeni z venci in zastavami, seveda tudi ni manjkalo različnih napisov na čaat in izpodbudo probujajočemu se kmetekemu stanu. Vsa čast posebno našim zavednim fantom in dekletom, ki so se trudili z vso vnemo, samo da bi dali vsej prireditvi čim
bolj sveeano&tno lice. Vkljub pred-poldanekemu slabemu vremenu se je zbralo vendar na shodu nad 2000 zborovaloev, ki &o "začeli prihajati že proti dvem; ob tričetrt na tri pa je odšla od Kočevarja na zboromlišče velika skupna množica z godbo na čelu. Sprevod je vodila skupina fantov v narodnih nošah na okrašenih konjih. Za godbo je korakala dolga vrsta naših brhkih deklet prav tako v narodnih nošah. Točno ob treh je godba zaigrala „Lepo našo domovino", na kar je predsednik krajevnega odbora tovariš Ignac Rozman otvoril zborovanje, ki mu je predsedoval tovariš Dolničar. Na zborovanju sta govorila strankin predsednik tovariš Kušar in član strankinega vodstva Mrmolja. Zborovale! so z zanimanjem poslušali govora, ki sta trajala do pol petih, in jih živahno odobravali. K besedi; se je oglasil nato trboveljski socialist- Baje, ki je s svojim govorom agitiral za socialistično ,,Delavsko kmetsko zvezo". Ugovarjal mu je tovariš Mrmolja. Le-ta je poudarjal, da „Delavska kmetska zveza"' ne more dati kmetu ničesar ter ? le ustanova delavcev, s pomočjo katere bi se.naj podjarmili kmetje, ki naj služijo socialistom samo v ta namen, da oddajo svoje glasove delavski armadi, katere končni cilj je komunizem. Kmet nima pri tej zvezi ničesar opraviti, ker ta zveza je ustanovljena samo za to, da bi povečala moč tovarniških delavcev nad kmeti. Istotako je duhov-ska „Kmetska zveza" ustanova, ki naj pomore do tega, da obdrži gospoda nad kmetom vso posvetno oblast. Kmet kot najmočnejši in najvažnejši stan naj torej pri tujih strankah ničesar ne išče! Če hoče kaj za sebe doseči, se mora ločiti od klerikalcev, liberalcev in socialistov ter se pridružiti „Samostojni kmetijski stranki" kot edini pravi stanovski zastopnici kmetov. Baje se je razburil ob besedi komunizem ter kričal, da §o on in njegovi somišljeniki socialni demokrati in ne komunisti. Mrmolja mu je na to odgovoril, da je vendar končni cilj socialne demokracije razlastitev zasebne lastnine, kar ne pomeni nič drugega, kakor komunizem, dalje mu je rekel, da, če ni komunist, tudi ni pravi socialni demokrat po naukih Marksa. Baje je hotel priti še enkrat do besede, a reklo se mu je, da ga bomo, četudi bo osem dni govoril, vedno s stvarnimi razlogi pobili, dokler se bo zavzemal za »Delavsko kmetsko zvezo", ki hoče kmeta samo preslepiti in ga speljati pod oblast delavcev. Mi pozdravljamo soci alnodemok r at ično organizacijo delavcev kot stanovsko organizacijo, ter smo voljhi se skupno z njo boriti za izpremembo družabnega in državnega reda ter za odpravo oblasti gosposkih slojev. Nikakor pa nočemo priti z dežja pod kap, t. j. izpod oblasti gospode pod oblast tovarniških de" lavcev, kakor se je to zgodilo s kmeti na Ruskem, Končno se je izkazalo, da se je oglasil omenjeni govornik k besedi proti volji domačih socialistov, ki pozdravljajo pokret kmeta v našem zmislu. — Po shodu se je vršila pri Kočevarju veselica, ki je donesla našemu strankinemu skladu precejšen prispevek.
(Iz Vodic.) Pri nas pase duše g. župnik Jane, ki hoče poleg tega tudi določevati, katere časopise smemo in katerih časopisov ne smemo citati. Tako nam je pred nekaj tedni z leče pod smrtnim grehom prepovedal citati »Kmetijski list" ali se celo nanj naročiti. Pri tem seveda ni pozabil ,,samostojnežev" in Sokolov, ki jim je dodal častitljivo ime „tolpa pre-vzetnežev". Po besedi „tolpa" je g. Jancu glas zastal in šele oez nekaj sekund ae mu je posrečilo besedo „prevzetnežev" iz ust izvaliti. Navadili smo se že njegovih prijaznih izrazov z leče in ni nam na tem, ali nas on žali ali ne, pač pa nam je na )tem, da slišimo v cerkvi besedo božjo, ne pa različne priimke in natolcevanja ter stvari, ki bi se po božjih in drugih postavah ne smele v cerkvi, najmanj pa na leči govoriti; take in enake pridige škodujejo edino le veri. Nam »samostojnežem" pridige omenjene vrste le koristijo in so nam v zabavo in smeh — nasprotno se pa večina pristašev SLS. nad takimi pridigami jezi in izpodtika. Ravno zaraditega, ker nas g. župnik skoraj pri vsaki pridigi prav spoštljivo omenja, napreduje ,,samostojna" v naši župniji vrlo, hitreje bi se pa cela stvar še vršila, de bi imel g.
Jane tedensko vsaj po dve taki pridigi. V ,,Samostojni"' smo pač „sa-mostojni" od glave do nog, čitamp, kar je nam prav in koristno, si ne pustimo od nikogar predpisovati, kaj smemo in česar ne smemo čitati, ker mi sami moramo skrbeti zase in za svoje družina ter skrbimo poleg tega tudi še za vse druge stanove. I, kaj pa je vendar v »Kmetijskem listu" tako pregrešnega? Samo to, da se vodi kmet v gospodarstvu in v politiki sam brez gospode! In to mora priti in bo gotovo prišlo, če se različna gospoda tudi na glavo postavi. Mi pa, dragi »samostojneži", deluj-mo odslej s še večjo vnemo in vztrajnostjo za obstoj in dobrobit kmeta in kmetskega delavca, ker le na ta način ee bomo hitreje iznebili razll-uih pijavk, ki nam da.n na dan kri izsesavajo.
(Kamnik.) V nedeljo dne 29. avgusta je bil občni zbor podružnice »Slovenske kmetijske družbe" v Kamniku. * Klerikalci so zbobnali skupaj vse svojo ovčice, vendar ko so zagledali naše vrste odločnih mož, kateri vkljub nečuvenemu pritisku niso hoteli slediti gospodi, so čutili, da bode pogoreli. Zato niso pustili tistim našim pristašem, ki nimajo lastnega zemljišča, pač pa imajo zemljišča v najemu, voliti. Obdelavanje sadnega vrta se po mnenju teh »pošten jakovičeiv" in »strokovnjakov" ne smatra za kmetijstvo. Čudno, da »Kmetovalec" vedno priporoča sa-djerejo. Tudi čebelarstvo ni kmetsko opravilo. Na ta način niso dopustili voliti tolikim našim somišljenikom, da so čutili, da prodrejo. Voliti tudi nista smela neki član, ki je že 35 let ud »Kmetijske družbe" in neki drugi, ki je že tudi 20 let pri družbi. Kaplan in kanonik sta kar besnela, da se ljudje upajo proti njima nastopati. Vendar temu ee treba privaditi, Šu&teršičijanci! 'Zavedajte se vendar, da se vam že maje jo tla pod nogami in da bo vaše mogočnosti skoro enkrat konec. Slovenski kmet vidi, da ga klerikalna gospoda pozna le tedaj, ko je treba voliti. Proti nezakonitemu postopanju pri volitvah bomo vložili priziv. Tudi vse vaše grehe borno še objavili, da bo naš kmet vedel, kakšni lažiprija-telji kmeta da ste.
(S Posavja.) Po 200 kron kupuje in plačuje „ Kmetska zveza * glasove delegatov za občni zbor „ Kmetijske družbe", kateri bi hoteli glasovati v prilog azvezarjev". Ponudbe na KZ, Maribor, ali na g. Toplaka, kaplana v Pišecah. — Ta inserat pri-občujemo radevolje brezplačno, ker vemo, da je g. Toplak, kaplan v Pišecah pri Brežicah, pred občnim zborom tamošnje podružnice ponujal po 200 kron za vsakega delegata, pa vendar ni mogel nič »kupiti". Huda mora pač presti „zvezarjem" v Posavju, da so začeli tako drago plačevati glasova Pomnite pa, da prepričanje posavskih kmetov ni na prodaj za judežev denar, katerega ste z raznim veriženjem in odiranjem ubogega kmetskega ljudstva spravili skupaj. Prepričanje našega kmeta ni tako poceni kot je vaše versko prepričanje, katerega ste zavrgli, ukradli Bogu njegove svetinje, prižnice in spoved niče in jih vpregli ▼ službo svojemu političnemu maliku. V Posavju ne boste „ kupili" delegatov po nobeni ceni. Prodali sevam bodo k večjemu kaki „černogi" iz Zdol, ki so bili najzagrizenejši nemškutarji ter oboževalci in razširjevalci „ Štajerca", a so sedaj postali vneti vaši »voditelji". »Gliha vkup štriha!" Pa kričite nad nami, da Be družimo z nemškutarji. Pokažite nam, gospodje, samo enega nemškutarja-strankarja v Posavju! Mi vam jih naštejemo cel tucat na vaših vodilnih mestih Pomislimo: na Štajerskem bo čez 200 delegatov; če plačajo vsakega po 200 kron, bo to znašalo štirideset tisočakov. Kje neki bodo vzeli denar ti ^poštenjaki". — Halo! Po 200 kron! Prekupci dobe mastno provizijo !
(Žetaje pri Rogatcu.) Kar smo
že dolgo nestrpno pričakovali, se je zgodila v nedeljo dne 29. avgusta Naša »Samostojna kmetijska stranka" je imela pri nas obilno obiskan in popolnoma uspeli javni shod. Takoj po prvii sv. maši smo se zbrali kmetje, kmetski delavci, kmetice, naši sinovi in naše hčere na obširnem posestvu pred šolo, da slišimo program zares naše kmetske stranke brez tuje stanovske in nam sovražne komande. O strankinem programu, o
potrebi enotne kmetske organizacije in o drugih perečih kmetijskih in go-spodarskopolitičnih vprašanjih je poročal temeljito član strankinega vodstva kmetovalec Drofenik iz Št Jurija. Vsi zborovalci, razen enega ne-informiranega socialista (ki pa je tudi po nekaterih neslanih medklicih utihnil) so z občudovanja vredno napetostjo sledili nad dveurnim obravnavanjem in burno pritrjevali govorniku. Opažalo se je obče veselje, da se je zbudil kmet po vsi Sloveniji, kakor sploh po vsi državi, in da stopa, ko je uvidel možnost rešitve iz tega bednega gospodarskega položaja, tramoma v stanovskopoli-tično stranko. Zborovalci so obsodili pogubonosno delo naših poslancev, izrekli jim nezaupnico ter zahtevali, da se ta neizvoljeni parlament takoj razpusti in razpišejo po uradniški, nepristranski vladi volitve za konsti-t,uanto. Dalje so se izrekli proti vsaki volilni postavi, ki bi odfetfalk kateremukoli stanu pasivno vr>lilnQ pravico. Protestirali so tudi proti določbi, da mora biti med kandidati gotovo število »vseznalov" ali doktorjev, profesorjev in duhovnikov. Volilna pravica ne sme poznati besede mora. Mi kmetje bomo, če bomo hoteli in 6e bomo smatrali za potrebno, volili prostovoljno tudi tako-zvano »učeno gospodo", to pa le, ako bo to zaslužila. Diktirati si pa ne pustimo ničesar. Slednjič so sprejeli še druge politično in gospodarsko važne resolucije, osobito glede valute, carine, enakega obdačenja in enotne decentralistično urejene države. Tovariši kmetje, delujte za našo organizacijo, razširjajte »Kmetijski list", edini časopis, ki piše v obrambo kmetskega stanu, ter pomagajmo z našo stanovskopolitično slogo, da bomo imeli res kmetsko, ne pa nam sovražno Jugoslavijo! — V kratkem bo shod naše stranke v Rogatcu. Takrat pokažimo kmetje vsega, od naše jare gospode tako zanemarjenega okraja, da hočemo biti mi gospodarji našega del?, in tudi gospodarji naše politike. Naša združitev drugim stanovom, ki hočejo na naše stroške živeti, seveda ni po volji, toda sila, ki danes preti z uničenjem našega stanu, nas primora k edino ucinkujo-čemu sredstvu, 1 j. k vstopu v lastno stanovsko organizacijo. Odslej nočemo biti več bodisi liberalci ali klerikalci, ampak "samo kmetje in nič drugega, kot kmetje. Slepomišili in za druge tepli se ne bomo več. Vsi spadamo v eno skupino ali stranko, ker imamo vri enake in iste težnje.
Govorniški tečaj
se prične dne 9. septembra. Udeleženo! tečaja naj se zbero ob osmih dopoldne v gostilni „Pri Novem sveta" v Ljubljani na Gosposvetski oesti itev. 14, kjer bodo zvedeli vse nadaljnje podrobnosti.
Pokrajinske vesti.
(Zaradi našega kmetskega praznika na Bledu) smo izdali totedten-sko številko našega lista namesto v četrtek že v torek.
(»Jugoslovanska Matica".) Ker se posebno na deželi raznašajo napačne vesti o našem obrambnem društvu »Jugoslovanski Matici", češ da pripravlja vojno, pri občujemo danes govor profesorja in šolskega svetnika g. F. Seidla o resničnih namenih tega nepolitičnega društva Proti »Jugoslovanski Matici" rujejo tajno naši narodni in državni nasprotniki, komunisti in drugi brezdomovinci. Ne poslušajte jih, temuč pokažite jim vrata!
(Odkrita beseda — prepozno!) Voditelji »Slovenske ljudske stranko" niso slabi politiki, a včasih jih vendar ukane. Sedaj vidijo, da se bliža konec samovoljnt vladi v Beogradu in da volitev ne bo mogoče več dolgo zavlačevati. Z volitvami pa pride obračun za tiste, ki so zavozili v Beogradu tako, da se naša od narave bogata država nahaja na vseh koncih in krajih v obupnih, nezdravih razmerah! Pri volitvah bode ljudstvo vprašalo, katere stranke so podpira • le nesposobne vlade ter dajale mini stre. Kdo je zakrivil podraženje premoga, železnic in s tem vseh potreb-
ščin. kdo je z visokimi carinami, za-hranjenim izvozom in drugimi sika-nanri potisnil cene kmetijskim pridelkom na ničlo ? To so bili ministri in stranke, ki so dale ministre in ki so slepo molčale k ministrskim na-redbam in odredbam.. Take od loče valne ministre je skozi celo dobo d veli let dajala SLS. — Sedaj pa bi se naenkrat ta stranka rada otresla vseh posledic ter zabrisala grehe svojih ministrov. Ker se ladja potaplja, bi stranka želela, da se njene podgane že pravočasno rešijo na suho. Zato pozivlje sedaj »Domoljub" vodstvo SLS., naj bi odpo-klicalo ministra drja. Korošca iz vlade, češ da sam pri najboljši volji ne more ničesar doseči, stranka le žrtvuje sama sebe in svoje dragocene moči za to, da se dr. Korošec brez uspeha z bikom bode. — Gospoda, vaš manever je prozoren. Za nazaj je prepozno. Ako se je dr. Korošec z Vašim privoljenjem in odobravanjem dve leti »z bikom bodel", naj se le še bode naprej do volitev. Volilca, posebno pametni kmetje, bodo pri volitvah že poskrbeli, da bodoči parlament ne bo več »bikoborba", tem-' več posvetovalnica mož, ki bodo delali z vnemo in nesebično za ljud- / stvo. Sedaj, v zadnjem trenotku, pa ne reši ministra drja Korošca in n jegove stranke noben manever odgovornosti za stare grehe. Tudi malarija je prišla prepozno nad drja Korošca.
(Baba striže.) Ker manjka »Do-1 moljubu" gradiva, zato bi nas povserf sili rad zapletel v polemiko, da hi imel kaj pisati. Nimamo ne časa, ne prostora za babje čenče. Dasiravno smo nedavno ponatisnili naš program glede vere, piše zopet »Domoljub", da ima naša stranka v programu, da je vera privatna stvar. Lažnivca ni mogoče ozdraviti.
(Ljubljanska vlada, toča in ples-niva koruza.) »Zvezarji" nas vedno po svojih umazanih listih napadajo, da je dobavil naš »Ekonom" svojim odjemalcem plesnivo koruzo, ko ven-* dar dobro vedo, da niti »Ekonom", niti noben drug trgovec ni mogel dobaviti boljšega blaga kot se ga j«f moglo dobiti v Banatu. Kolikor smo dobili stare koruze, je bila izvrstna, nova pa je bila večinoma povsod pokvarjena Vendar mi nismo te koruze nikomur vsilili, kakor to dela naša slavna ljubljanska vlada s svojo kJ*v rikalno koruzo. Nobeno oblastvo, pa četudi se nahaja na koncu Afrike, ni zmožno doprinesti take hudobije in izrabljati siromaštva stradajooega ljudstva v korist svojih požrešnih, nikdar polnih strankarskih malh tako, kakor dela to naša ljubljanska vlada pod zaščito nad vse pravičnega drja Korošca. Nekako pred žetvijo t. 1. uničila je toča in drugo neurje po nekaterih krajih Štajerske vsa polja, vse vinograde i. dr. Ubogo ljudstvo je ostalo v prizadetih krajih brez živeža (žito je bilo docela omla-ceno) in brez sredstev za nakup vsakdanjih potrebščin- Kot običajno, M je ta škoda cenila in se je cenitev po okrajnem glavarju odposlala deželna vladi. Ip kaj si zmislijo_ bistre glavice naših brihtnih Brejoev, Rem« cev, Verstovskov in sorodnih »vele* umov"? „2itni zavod" in »Gospodarska zveza" — dve prav pristni klerikalni ustanovi — sta razpolagali z že od pomladi nakupičenirrf smradljivim žitom, ki ga nista mogli po nobeni ceni spraviti v denar, kar vse je delalo precej sive lase gore-njim delničarjem. Pa rešila jih jš toča! Nakupili so od teh svojih zavodov plesnivo koruzo baje kilogr. pd šest Jcron za državni denar in jo pO »polovični" ceni, t- j. kilogram pa tri krone, delili med prizadeto ljudstvo, misleč, da je za zabito, kmetsko, stradajoče ljudstvo že dobro tudi to, česar sicer niti svinje ne marajo, samo, da so n jih želodci polni sladčic in njih mošnje nabasane. Id sedaj poglej, dragi kmetovalec, kdo je bil oškodovan po toči in kdo je imel od nje masten dobiček! Tebi so bili uničeni vsi tvoji pridelki, dobil si v »podporo" izprijeno, nepo-rabno koruzo po tri krone kilogram* dočim dobiš prav tako koruzo iz Ba-nata pri trgovcih lahko po tri krone, kolikor je hočeš. Torej zato, da sa bil po uimi udarjen, so izvlekli ia tebe še kronce. Oni pa — ljubljanr ski krmilarji — so iz teh svojih zavodov in zalog to pokvarjeno korozo, katere niso mogli drugam prodati ni« ti kilogram po kroni, v imenu vlad«
Pridobivajte nove naročnike In naročnice našemu listu I
Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti!
sa državni denar — torej za tvoj — katerega moraš plačevati v obliki 'davkov, kupili kilogram po šest kron In jo razdelili po polovični ceni treh kron. Tako so spravili ti njihovi zavodi velikanske dobičke na račun vseh davkoplačevalcev, zlasti pa še tistih, ki so bili po toči oškodovani. Tako gospodarijo in vladajo nad teboj razne pijavke in ti, kmet, pa vse to ponižno gledaš in trpiš. Gotovo imajo ti zavodi še dovolj talce koruze K premalo je bilo toče zanje), katero menijo razpečati prihodnje leto v enake namene, ako nebo prva »toča", ki pride, uničila njih vlade in jih spravila tja, kamor spadajo. Ljudstvo, spreglej, opazuj početje teh tjudi in zdrami se!
(Klerikalna vlada in stvarna demobilizacija.) Na nkaz okrajnih glavarstev so se popisali vsi stari trenski vozovi in njih sestojni deli, ki so se nahajali pri kmetih. V naj-zadnjem času je poslal k županstvom „Urad za stvarno demobiliza-fcijo" svojega uradnika, ki je zahteval od župana za asistenco občinskega tajnika, do česar nima pravice. Oba sta šla okoli kmetov in uradnik je cenil že po orožništvu popisane vozove in njih posamezne dele. Zahteval je takojšnje plačilo zanje in pretil, da se sicer odvzamejo po županstvu in prodajo na javni dražbi. Kmetje, oglejmo si gospodarstvo gospode, ki vedno trdi, da skrbi za nas! Nam je ugrabila ta skromni demo-bilizacdjskii material, katerega smo (ohranili s tem, da smo ga spravili pod streho, ker bi sicer segnil, kakor je segli i lo okoli Ljubljane na tisoče in tisoče voz. Samo pod ljubljanskim Tivoli jem se jih je razbilo na tisoče in ae jih pokurilo, da niti ne govorimo o avtomobilih in drugem dragocenem materialu. »Slovenec" je ob razsulu Avstrijo pisal: „Kmet.je, vzemite konja in vozove; za konje boste plačali malo odškodnino, vosov« pa lahko vzamete brezplačno!" No, in sedaj pa taki nastopi!
(Kako pospešujejo klerikalci vinogradništvo.) V svrho pospeševanja kranjskega vinogradništva, zlasti pa vinskega izvoza, se je pred Poj no ustanovila »Kranjska deželna Vinarska zadruga". Ko si je pri ugodnih kupčijskih razmerah med vojsko ta zadruga zboljšala svoj gmotni položaj, so se je takoj oprijeli klerikalni gospodje, na čelu jim znani šušteršičanec dr. Pegan, ki je pozneje odstopil to svoje »breme" svojemu koncipijentu. drju Natlačenu. Tako sta dva ljubljanska advokata in poleg njih se nekaj duhovnikov, seveda skoro samih nevinogradnikov, postaja, gospodarja društva, ki je bdlo ustanovljeno v pomoč vinogradnikom. Kjer so novci, tam so kmalu ttoktorji in njih znani prijatelji poleg. Po prevratu so za stvar vneti možje-vinogradniki predlagali, naj se ta vinarska zadruga preosnu-Je, razširi svoj delokrog na vso Slovenijo in naj podpira posebno vinski izvoz. A. vse zastonj! Gospodje so •klenili, da ne dado zadruge iz rok in da jo razpuste. V ta namen so si nabrali brž vsi odborniki po več sto 'deležev in vbo novopriglašene Člane-vinogradnike odklonili. Nato so sklenili, da zadrugo —■■ razdružijo. In res so priglasili likvidacijo! Vse denarno premoženje in krasen inventar, ki je danes vreden stotieoče, si bodo razdelili gospodje med seboj: Sm več deležev, tem več denarčkov. Da bo tudi dr. Peganova pisarna, ki vedi likvidacijo, dobila svoji delež, le se itak razume. Govori se tudi, da M mislijo potem gospodje z mastnim, premoženjem priklopiti »Gospodarilo. zvezi"'. Ta milijonski zavod ima namreč svojo veliko vinsko trgovino. Na tisoče hehtolitrov vina ima v zalo^ toda bore malo štajerskega, še manj pa kranjskega, pač pa veliko ogrskega, banatskega i. dr. Torej zadruga, ki je bila ustanovljena v korist in podporo malih kranjskih vinogradnikov', naj Bluzi milijonskemu podjetju, ki dela * uvažanjem tujih vin domačemu pridelku največjo konkurenco in tlačj njegove teme. To ae pravi po klerikalno pospeševati vinogradništvo. In vendar se najdejo še viničarji in vinogradniki, ki trobijo v klerikalni rog in bodo trobili vanj toliko časa, dokler Rami sebi ne odtrobijo zadnje ure »lovenskega vinogradništva. Kogar Vse to početje klerikalne gospode ne edrami iz spanja, temu pa res ni mogoče pomagati.
(Kmetje, agitirajte proti »Domoljubu" in „Slovenskemu gospodarju"!) Ta dva lista sta kuga in nesreča za naše kmečko ljudstvo. Oba izdaja SLS., da slepi kmeta, kajti ta stranka izdaja še »Večerni list" za delavce in »Slovenca" za meščane. Po eni strani v »Domoljubu" in »Slovenskem gospodarju" pravi, da dela za kmeta, po drugi strani pa se, poteguje v »Večernem listu" za delavca, se hvali, da je dosegla osem-urni delavnik, ki je poguben za kmeta in državo, posebno za železnice, ker so se morale tarife tako povišati, da je promet s kmečkimi pridelki in potrebščinami skoro že nemogoč. Oba prvoimenovana lista sta za kmeta slepilo, ne pa kmetska zastopnika, ker stranka, ki jih izdaja, skrbi predvsem za druge stanove, za katere se boji, da ji ubeže, kmeta pa samo straši s pogubljenjem, če ne bo njen pristaš. Lista sta tudi protiverska, ker proglašata vsakogar, ki ni v klerikalni stranki, za brezverca. Kristus je učil ljubiti svojega bližnjega in celo svoje sovražnike. Pisci teh listov, ki so v glavnem duhovniki, pa sovražijo svojega bližnjega in širijo to sovraštvo še oelo v cerkvi. Tako se dela za vero! Zatorej proč s pohuj-šljivim »Domoljubom" in „Sloven-skim gospodarjem"'.
(Kmetom somišljenikom in organizatorjem !) Prepovedi shodov in poletno delo so za dalj časa ustavila delovanje »Samostojne kmetijske stranke". Ker so eedaj to ovire skoro odstranjene, moremo brez odloga na ponovno neumorno delo. V treh mesecih, ki nas še ločijo do volitev v državni zbor, mora biti naše delo končano, časa je dovolj. Zato vsi na plan! Vsakdo, kdor se čuti količkaj sposobnega za govornika, naj se prijavi! Vsi ostali pa bodite povsod agitatorji! Kjerkoli pride zaveden naš somišljenik v stik s sosedom, naj napelje pogovor na našo stranko, katere program in cilje naj pojasnjuje ter vzpodbuja na delo! Noben agitator naj ne miruje in potrudi naj se v teh treh mesecih, da doseže čim več uspehov za stranko! Sedaj zamujena prilika pomeni za kmeta grob, ako se da potlačiti! in zapeljati od drugih stanov. Kmet ne sme biti izdajalec naše kmetske stranke s tem, da dela in voli za druge stranke in druge zveze, ki so jih ustanovili gospodje ali delavci za sebe. Svoje organizacije naj se nihoe ne sramuje! Vsakdo bodi ponosen na svojo stranko! Strahu ne imej pred nikomur 1 Zanašaj se na svojo moč, svoj razum, svoj; pogum, svojo vest in svo jo pest.
(Zanikernost!) Po nas polfraji ni razsaja griža, a zdravniki nimajo potrebnih zdravil, dasi so ta že davno dospela v Ljubljano, kjer pa ca rinska oblast »nema vremena" ter jih ne izroči, ker jih še vedno ni za-carinila.
(Poverjenik, ki se ne pokori ministrstvu,) je profesor dr. K. Ver-stovšek. Imenoval je na svojo roko razne okrajne šolske nadzornike, svoje zveste strankarje, dasi 'ima pravico imenovanja samo naučni minister. Sedaj je ta1 minister vsa Ver-stovškova imenovanja razveljavil.
(Prošnje za oprostitev takse na vstopnice) je vložiti pri organu, kateremu je naznaniti prireditev. Prireditelji se opozarjajo, naj pošiljajo tozadevne prošnje naravnost na ministrstvo za finance, generalno direkcijo posrednjih poreza v Beogradu. Prošnje je vlagati pravočasno in jim priložiti potrdila pristojnih oblastev, da je prireditev upravičena uživati oprostitev državnega veseličnega davka,
(Zaplenjeni tisočaki)' s ponarejenimi žigi se vrnejo siromašnejšim, slojem v celem znesku, bankam in bogatejšim slojem pa le deloma.
(Razsvetljava Železniških voz)
s petrolejskimi svetilkami bo dx> jeseni splošno vpeljana.
(Za potovanje v 'Ameriko)1 je
treba imeti prekomejni potni list s sliko in pečatom pristojne občine z odobrenjem za potovanje. Na potnem listu morejo biti izkazani žena, moški otroci do 16. leta, ženski otroci pa do 21. leta. Starejši otroci morajo iti osebno na ameriški konzulat po vi-diranje posebnih potnih listov. (Vsak lastnik potnega liafca mora imeti policijsko izpričevalo o svojem vedenju. Moško osebe morajo imeti: vrbutega I tudi potrdilo, da so zadostile vojaški
dolžnosti. Kdor pride po vidiranje na konzulat, mora prinesti s seboj še eno sliko, ki ostane v arhivu konzulata. Za vsak potni list je treba plačati takso dveh dolarjev, ki se sprejme tudi v dinarjih po dnevnem kurzu.
(Vojaška zasega mlinov) se namerava dovoliti armijski oblasti, ker vojno ministrstvo ne more nabaviti potrebne moke za vojaštvo po sedanji ceni. Mlinarji namreč zahtevajo za 100 kilogramov, krušne moke 1200 kron.
(Bera.) Naši ljudje nas pogosto povprašujejo, če morajo dajati bero tudi kmetje tistih župnij, ki so se od teh dajatev odkupili. Na to vprašanje odgovarjamo, da tisti kmetje, ki so se odkupili, niso dolžni dajati bere.
(Obdačenje naših pokrajin) o-
pravičuje finančni minister Stojano-vič s tem, da je pri nas obdačenje najmanjše od vseh evropskih držav. Na Češkem je obdačenje trikrat večje, na Francoskem triinpolkrat itd. Posamezne naše pokrajine bo obda-čene tako-le: Srbija s 632, Hrvatska s 420, Vojvodina s 372, Bosna in Hercegovina s 319, Slovenija z 247 in Dalmacija s 77 milijoni dinarjev.
(Velik požar) je bil dne 2. t. m. na predkolodvoru v Dravljah' nad Ljubljano. Zgorelo je več barak, pol" rab dragocenega materiala in strojev. Škoda se ceni na več milijonov.
(Zadnji Slovenci iz Sibirije) so že na potu v domovino ter prispejo s pamikom v Gruž najbrže ob začetku meseca oktobra.
(Na naši veselici) pri Dovirii Mariji v Polju dne 22. m. m. se je doseglo čistega dobička za strankin tiskovni sklad okroglo 1000 karan. Hvala!
(Za pogorelce v Predtrgn)' so
poslali prispevke ti-le krajevni odbori SKS.: Primskovo 65 K in 300 kg žita, Leše 297 kron, Podkoren 1090 K, Kranjska gora 742 K, Barje 100 K, Lancovo 354 K, Lukovei 540 K, Besnica 42 K, Pijava gorica 87 K, Lesce 304 K, Škof j a Loka 600 K, Št. Vid nad Ljubljano 100 K ter okrajnj odbor v Škofji Loki 618 K. Nadalje so darovala: »Ekonom" 10.000 K, Ivan Legat v Ameriki 10.000^ K, dr. Janko Olip 2000 K, Al. Bizjak v Kamniku 50 K ter posestniki v Mošnjah 584 K. — Krajevni odbor za Predtrg se vsem darovalcem v imenu nesrečnih po-garelcev iskreno zahvaljuje, ostale krajevne odbore pa nujno prosi za pomoč.
(Enoletni tečaj za fcmetske fante) se začne na državni kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici početkom novembra t 1. ter bo trajal do konoa meseca septembra 1. 1921. Kolkovane prošnje za' sprejem naj se pošljejo najkesneje do dne 1. okt. t. 1. ravnateljstvu državne kmetijske šole v Št Juriju ob južni železnici. Lastnoročnim prošnjam naj se pri-lože: zadnje šolsko izpričevalo, krstni Ijst, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo in izjava staršev, oziroma varuhov, da se zavežejo plačevati določene stroške. Oskrbnina je določena na 240 kron mesečno. Plača se v naprej v gotovini, deloma se tudi prevzemajo v račun po dnevni ceni živila. Nekaj učencev, ki dokažejo z uradno potrjenim ubožnim izpričevalom, da so siromašni, zamo-re dobftd tudi pol ali popolnoma prosta mesta. Pa tudi starši teh se marajo zavezati, da plačajo celo oskrbnino za slučaj, da njih sin brez tehtnega vzroka zapusti zavod pred koncem tečaja. Sprejemajo se izključno le sinovi kmetov, najmanj 16 let stari (navzgor starost ni omejena), ki so vsaj' ljudsko šolo dovršili z dobrim uspehom.
(Kmetijski zimski tečaj) se bo vršil na državni kmetijski šoli v Ve-likovcu od dne 4. novembra ti L do dne 30. aprila 1921.
(Iz 2aljne ha Dolenjskem) nam pišejo, da so se izvršile volitve delegatov za občni zbor »Kmetijske dvuž-be." ob ne zaslišanem pritisku nasproti nikov, vsled česar je SKS. propadla za par glasov. Nasprotno so volili iz strahu pred župnikom tudi taki, ki eo na predvečer dali našemu zaupniku častno besedo, da bodo volili naša delegata. Izvoljena klerikalna delegata sta dva znana pijančka. Pravih mož namreč »Kmetska zveza." pri nas sploh nima. Vsi trije župani v naši župniji so pristaši naše SKS. To nas utrjuje v upanju za bodočnost.
(V Šmarjeti na Dolenjskem) so
pri volitvah delegatov za občni zbor »Kmetijske družbe" sijajno zmagali naši pristaši, dasi sta se zarotila proti njim župnik in kaplan. Prvi je naročil, kar pet orožnikov. Za naše kandidate je bilo oddanih 163_ glasovnic, za nasprotne pa — 1. Živeli zavedni tovariši!
(Tovarno za vžigalice v Rušah) jo prevzela nova družba, v kateri imata dve tretjini' kapitala domačina Hinko Pogačnik in Viktor Gla-ser. Tovarna se razširi tako, da bodo zadostovali izdelki za naše pokrajine.
(Nova postaja Hajdin) se je odprla na progi Pragersko-Ptuj.
(Za zgradbo železnice Ormož-Ljutomer-Murska Sobota) je pripravljalni odbor že vložil prošnjo za koncesijo in za izdatno državno podporo.
(Od Sv. Petra pod Sv. Gorami)
smo dobili dopis, s katerim se nam izporoča, da jo tam nedavno komunistična »Kmetsko-delavskai zveza" priredila shod, na katerem je neki človek skrajno surovo napadal vse stranke, posebno pa našo »Samostojno" ter nazival kmete: lumpe, falote, ušivce, smrkavce, ki so do ušes v dr.... itd. Poslanci v Beogradu 30 bili govorniku sami vlačugarji. Čudimo se kmetski potrpežljivosti, posebno pa orožnikom in županu, da trpe toliko podivjanost. Duša komunistov je neki Geier, ki je v enem letu že pri tretji stranki. Ta človek pobira nekako udnino za KDZ, po tri krone od osebe, češ da je to za bodoči konsum, ki pa Bog ve kje bo-Kmetje, ne verujte mu, temuč vrzite ga čez prag! Finančno stražo opozarjamo na debeloglavega moža iz Čehovca, ki na debelo veriži s tobakom.
(Ljudsko glasovanje na Koroškem.) Volilne liste bodo zaključene do 15. t. m» nakar se začno reklamacije. Za Jugoslavijo se bo glasovalo z belimi, za Avstrijo pa z zelenimi listki.
(Narodni svet za Koroško) potrebuje že sedaj več koles, še več pa jih bo potreboval v času tik pred plebiscitom, ko bodo nemški agitatorji napeli zadnje sile in na vse mogoče načine skušali prevarati koroške Slovence. Pozivi jemo zlasti imovitejše sloje, da dajo kolesa na razpolago »Narodnemu svetu" v Velikovec. Po plebiscitu vrnemo kolesa, a seveda ne moremo prevzeti nobene odgovornosti za morebitno njihovo slabše stanje. Važnosti bodo kolesa za nas velike. Slovenci! Sedaj gre za vse! Torej je treba napeti vse sile! V tekmi med slovensko in nemško gibčnostjo mora slovenska gibčnost nad-kriliti nemško!
(Italijanske rekvizicije.) Italijani so pričeli rekvirirati po zasedenem ozemlju, in sicer najprej v logaškem okraju. Za osebo puste še manjšo količino živil, kakor se jo je puščalo med vojno.
(Splošna stavka) je izbruhnila v vsem po Italijanih zasedenem ozemlju. Tudi železničarji stavkajo. Dela se edino pri ustanovah, ki so potrebna za prebrano in ljudsko zdravje
(Pri potovanju čez državne meje) sme vsakdo vzeti s seboj 1000 dinarjev V kronsko-dinarskih novčani-cah, poleg tega pa še do vrednosti 1000 francoskih frankov, zdrave valute.
Politične vesti.
(Naš regent v Parizu.) Regent Aleksander se je odpeljal dne 3. t. m. v Pariz. Baje ima njegovo potovanje veliko važnost za našo zunanjo politiko glede madžarsko - romunskega sporazuma, kateremu se morebiti pridruži tudi Jugoslavija; nadalje pa tudi zaradi proglasitve Reke za svobodno državo, kar namerava izvršiti Italija s pomočjo d' Annunzija dne 12. i m.
(Izjava nove vlade.) Vi prvi seji Narodnega predstavništva je podal ministrski predsednik dr. iVesnič obširno vladno izjavo, katera poudarja, da hoče vlada pospešiti delo za novo ustavo in nove volitve ter pravično izvesti agrarno reformo v znji&lu re-gentove obljube. Od novih pokrajinskih! vlad zahteva ministrstvo, naj delajo v duhu pomirljivosta, ne pa z vidika strankarskih interesov. Glede zunanje politike naglasa izjava naše
pravice do zasedenega ozemlja in našo pripravljenost za direktna pogajanja z Italijo. Glede Albanije pravi izjava, da je naša država pripravljena spoštovati njeno neodvisnost, toda branila pa bo tudi do skrajnosti meje naše države. Z ostalimi sosednjimi državami živimo V! dobrih odnošajih, posebno z Grško in Rumunsko.
(Volilni zakon sprejet.) Dne 2. t. m. je Narodno predstavništvo sprejelo z ogromno večino glasov ves volilni zakon. Takoj nato so se razpisale volitve, ki se izvrše dne 28« novembra t. 1.
(Balkanska zveza) se ustanovi v najkrajšem času. V ta namen prideta skupno v Bukarešto naš regent in grški ministrski predsednik.
(Za neodvisnost črne gore) je pridobila Italija baje tud'i Anglijo, ki pa bi privolila v to le s pogojem, ako bi bila s tem zadovoljna tudi Jugoslavija.
(Kaj nameravajo Italijani za dan 12. septembra?) Širijo se vesti, da namerava D' Annunzio dne 12ega t. m. proglasiti Reko za samostojno neodvisno državo. Obenem hočejo njegove čete napasti in zasesti Ba-kar. TTpamo, da je z naše strani vsa pripravljeno za obrambo.
(Na rusko-poljskem bojišču) je nastal preobrat. Sedaj beže Poljaki nazaj, a ruske armade pritiskajo za njimi tako naglo, da se Poljaki boje za Lvov, ter so začeli mesto izpraz-novati.
(Naši boji z Albanci.) Naša vojska je sijajno odbila albanske napade na naše meje, prekoračila albansko mejo ter roparje temeljito kaznovala, nato pa se vrnila na svoje stare postojanke. Albanci so menda sedaj poučeni, da se z našo državo ne smejo igrati.
(Kmetska vstaja na Ruskem.) Vi Južni Rusiji so se vzdignili kmetje ter si sestavili »zeleno armado", ki šteje že blizu 100.000 mož. Pridružilo se jim je tudi nad 15.000 vojakov. Geslo vstašev je: »Proč s komunisti in židi, proč z rckvizicijami!"
(Tudi Nemci se zanašajo le na Ruse.) V Berolinu se je ustanovila nova stranka, ki se imenuje »Boljše-viška narodna stranka Mladonem-cev" ter ima za geslo: ,,Z boljševiki proti Francozom. Nemčija ne more biti rešena, ako je ne resi Rusija."
Kako se izdeluje kis iz vinskih in sadnih tropin za dom.
Pri sedanjem pomanjkanju kisa in njega draginji se priporoča vsakomur, da si izdela za hišo potreben kis sam. Kis izdelujemo lahko iz sadnih in vinskih odpadkov.
Pri izdelovanju kisa vobče si mo* ramo zapomniti sledeče: Kis (jesih, ocet) je zmes sadnega ali vinskega soka z ocetno kislino, se tvori iz alkohola, alkohol pa iz sladkorja potom kipenja. Alkoholno ki pen je provzro-čajo kipelne glivice, ocetno kipenje pa oeetne bakterije.
Če hočemo, da se eno in drugo kipenje gladko izvrši, moramo tedaj vpostaviti predpogoje, pod katerimi se te glive najbolje razvijajo,
'Alkoholno kipenje se vrši najbolje pri primerni toploti, katelra naj znaša 15 do 18 stopinj po Celsiju. Kipenje se vrši le v sladkih tekočinah, ki vsebujejo obenem nekoliko organske kisline in nekaj beljakovin ali glivicam dostopnih dušičnih soli.
Čim slajši bo sladni sok, tem močnejša bo pridobljena alkoholna tekočina in tem boljši bo kis iz nje napravljen.
Ocetna gliva zahteva dokaj višjo toploto, in sicer od 25 do 30 stopinj po Celsiju in pa dostop zračnega kisika (zraka),
fAko Hočemo tedai pripravit? iz sadnega soka kis, moramo najprvo skrbeti, da pokipi, t. j., da se njegov, sladkor izpremeni v alkohol, in potem, ko se jo to zgodilo, zvišamo toploto, pripustimo zrak in vpeljemo ocetno kipenje, ki izpremeni iz sadnega sladkorja nastali alkohol v. ocer!:-no kislino«
Pravilno pripravljamo iz sadmK tropin kis tako-le: Ne preveč stisnjene sadne tropine stlačimo v kad, jih obtožimo s čistimi kamni iu jih polijemo z mlačno vodo. Na 100 kg tropin vzamemo največ 40 1 vode, toHko, da so tropine vse v vodi. Do-
Jugoslovanska matica" Je naše prvo In najvažnejše obrambno društvo,
4
Obrtniki in obrtnic®, naročite se na ,»Kmetijski list"!
bro je, ee raztopimo v tej vodi kalčih 10 g (eno deko) salmijaka, ker vsebuje sadni sok premalo beljakovin. iV oemih ali desetih dneh pokipi pri pravilni toploti sadni sok, nakar tropine stisnemo. Tako dobimo kisovi-no, t. j. tekočino za napravo kisa.
Kisovino zlijemo v široko in nizko kadico, ki ima ob gorenjem robu okoli in okoli izvrtan ih več lukenj v velikosti oreha. Pri dnu jo navrtamo in opremimo s pipo. Da vsejemo v oce-tovino kisove glivice, vlijemo v kisovino nekaj dobrega sadnega ali vinskega kisa, pokrijemo nato kadico s pokrovom in jo postavimo na gorko mesto. V nekaj dneh se na površju kisovine napravi tenka kožica, se-stojoča iz ocetnik gliv, ki jo imenu-jemo klobuk ali ooetno kožico. Pod njo se v nekaj tednih pretvori vsa kisovina v dober kis, in sicer tem prej, čimbolj skrbimo za zadostno toploto in dostop zraka. Kadar je kis dovolj močan, ga potočimo in spravimo v steklenice ali v sod. Sod poprej nekoliko zažveplamo, polnega pa zamašimo. Zamašene steklenice spravljamo v ležečemu stanju na hladnem kraju.
Iz vinskih tropin izdelujemo ki& lahko na enak način ali pa pusitimo, da se pokipela ooetovina v kadi nekoliko zakisa in jo šele potem stisnemo in spravimo v ocetno kadico. Prvi način je boljši, ker se navzame sicer kis iz tropa preveč čreslovine in drugih neprikladnih snovi. V hladni kleti se pa kis sploh premalo
razvi-l'a-	B. 81ealieky.
Gospodarstvo.
(Žigosanje vojnih in predvojnih posojil.) Dne 6. t. m. se prično popisovati, žigosati in pridržavati obveznice vojnih in predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, ki so na ozemlju naše države. Podpisovale in žigosale se bodo obveznice vojnih posojil do 20. t. m., predvojnih posojil pa do 25. t. m. Vse to delo bo izvršila v Sloveniji delegacija ministrstva financ potem svojih davčnih uradov.
(Brezplačno kuhanje žganja) za domačo potrebo je končno dovoljeno
ter izide kmalu tozadevni finančni zakon.
(Naša denarna vrednost) raste v inozemstvu, ker tuje banke veliko povprašujejo po dinarjih, s katerimi se mora plačevati naš izvoz. Padanje naše valute v Švici je navadita borzna špekulacija.
(Monopolski zakon,) ki je veljal dosedaj le za Srbijo, se je uveljavil za vso državo.
(Uvoz živine) iz Avstrije v našo državo je strogo prepovedan, ker so vsi obmejni avstrijski kraji okuženi.
(Ličkanje [kožuhanje] koruze.) Pri nas je splošna navada, da se koruzni štorži slečejo že tisti večer, ko so se pripeljali z njive. Kmetijski veščak pa priporoča, naj se štorži ne slečejo takoj do golega, temuč naj se zvežejo le za zunanje liste ter se z notranjimi listi vred obesijo na sušilo. Na ta način dozore v nekaj dneh tudi še zeleni Štorži, poleg tega pa tudi ptiči ne morejo do zrnja: Prav tako se tudi listi (slačkanje) na ta način lepo presuše. Popolnoma se slečejo štorži šele pred rob-kanjem. Poizkusite!
(Vino.) Na Ogrskem leži na vinu izvozna taksa 150 ogrskih kron za hektoliter vina. Pričakovalo se je, da bodo cene vinu na Ogrskem padle, ker bo trgatev zelo bogata in ker primanjkuje sedov. Vendar se cene še drže. Računajo, da bo prišel mošt na 600 do 700 kron za hektoliter, kar bi odgovarjalo, če se vpošteva kalo pri vrenju in ležanju, 900 do 1000 ogrskih kron za hektoliter vina. Le malo višje so cene staremu vinu (9 do 10 odstotkov). — Na Spodnjem Avstrijskem so pričakovali boljšo letino. Pomlad je pokazala kar najlepše. Med letom pa je neugodno vreme zmanjšalo letino skoro za polovico. Lansko leto je stal hektoliter vina 1600 do 2000 avstrijskih kron. Letos se zahteva za vrsto in hektoliter po 200 do 300 avstrijskih kron več. — V Češkoslovaški je vinska trgovina še slaba. Na trgu podobne razmere kakor v Nemški Avstriji. — V Italiji so cene vinu še vedno visoke, čeprav bo letošnja letina j ako bogata. Trgovine malo, trgovci čakajo na padanje cen.
Premovanja goveje živine in ovc v Sloveniji v letn 1920.
Redna ogledovanja in premovanja goveje živine se bodo vršila letos r
Sloveniji po tem-le sporedu:
Cas
Dan
13.	septembra
14.	septembra
16. septembra
18. septembra
20.	septembra
21.	septembra
24.	septembra
25.	septembra
27.	septembra
28.	septembra 4. oktobra
6.	oktobra
7.	oktobra
8.	oktobra
11.	oktobra
12.	oktobra
13.	oktobra
14.	oktobra
Ura
Kraj
ob 0.	uri
.	9.	„
.	9-	,
*	9-	, »	9.	„
B	9.	„
» 9.	„
,	9.	K
ji	9-	»
.	U.	a
d	9.	„
n	9.	„
*	9.	„ „	9-	»
.	H-	.
»	9.	,
„	H-	,
.	9-	.
Kozje Šmarje pri Jelšah
pomursko in muriško pomursko
Konjice
Št. Lenart t Slov. g Crensovci Murska Sobota Kamnik Podsmroka Novo mesto Zagradoc Frančišek Ksav. Slovenjgradec
Pliberk Železna Kapla
Svetna vas Št. Jakob v E. Bohinj Lesce
Za pasmo
Za sodni okraj
Kozje Šmarje in občina j Št. Juri ob južni žel J
K premovanju so bodo pripustile sledeče živali:
(1.) plemenski biki,
2.)	plemenske krave,
3.)	plemenska mlada živina (teli-ee in bikci) nad enim letom.
Živinorejci iz pristojnega sodnega okraja naj ob zgoraj navedenih dneh priženo svojo živino, dobro osnaženo jn živinskimi potnimi listi, eno uro pred premovanjem v določene kraje na razstavne prostore, tjar se bo takoj po skupinah (krave, biki, mlada živina) razvrstila. Vsaka skupina dobi zaporedne številke; prične se s številko eno. Številke se morajo razločno in vidno, najbolje s pripravnimi tablicami, označiti.
Ob določenem času prične preso-§evalna komisija s presojanjem živine. Po dokončanem presojanju se vrši zborovanje živinorejcev, pri katerem bo živinorejski strokovnjak govoril o uspehu premovanja, o^ozar-{jal na dobre in slabe lastnosti živine tter na nadaljnje rejsko delo v okraju.
Konjice Št. Lenart Dolnja Lendava Murska Sobota Kamnik Ljubljana Novo mesto Žužemberk Gornji grad Slovenjgradec
Pliberk Železna Kapla Borovlje Borovlje Radovljica Radovljica
razdelitev daril
pomursko in marijadvorsko marijadvorBko siraodolsko simodolsko pincg&Tsko simodolsko sivo in pšenično sivo in pšenično marijadvorsko marijadvorsko marijadvorsko marijadvorsko
beljansko • beljansko bohinjsko-pinegavsko pinegavsko
Po zborovanju Pred končano razdelitvijo daril se razstavljene živali ne smejo odgnati iz odkazanega prostora.
Lastniki obdarovanih živali se morajo z zaveznim pismom zavezati, da bodo držali obdarovane bike še najmanj eno leto, kravo in mlado živino pa najmanj dve leti za pleme. Vsaki premovani živali vžge komisija v levi rog posebno znamenje (P).
Obenem s premovanjem se vrši v Šmarju pri Jelšah plemenski sejem za odvisne mlade plemenske bike pomurske pasme, pri Sv. Frančišku Ksaveriju pa za mlade plemenske bike marijadvorske pasme. Okraji, ki trpe na pomanjkanju dobrih bikov teh pasem, si jih lahko ob tej priliki nabavijo.
Razen tega se ob priliki govejega premovanja vrši premovanje plemenskih ovnov in ovc pri Sv. Frančišku Ksaveriju, v Pliberku in v Železni Kapli.
Tudi v Trstu ni prometa. Kar gre še transportov v Češkoslovaško in Nemško Avstrijo, je to vino, ki je bilo kupljeno že preje. Težka vina stanejo 21 do 23, lahka 19 do 21 lir za hektoliter.
(Nova kosa,) ki jo je izumel neki tirolski ključaničar, razdeli travo enakomerno pri košnji ter omogoča hitrejše in lažje delo.
(Žitni trg v Novem Sadu.) Cena pšenici od 720 do 750 kron za 100 kilogramov, koruzi od 300 do 320 kron, ječmenu od 210 do 230 kron. Krušna moka velja kilogram 10 kron 80 vinarjev, najfinejša pa 13 kron.
(Tovarno za soliter) so ustanovili v Braču iz Amerike vrnivši se Dal-matinci.
(Žetev v Vojvodini.) Poročila o izredno dobri letni žetvi so se sedaj, ko je pšenica že pod streho, izkazala za netočna. Žetev je srednjedobra. Povprečno znaša v Vojvodini pridelek pšenice šest metrskih stotov na oraL Tudi kvaliteta letošnjega žita ni prvovrstna, ker je pomešano močno z ljubko in je tudi po teži precej slabo. Povprečna specifična teza znaša 71 kilogramov' za en hektoliter. Koruza bo, kakor izgleda, zelo dobro obrodila, ako ji ne bo škodovala prevelika suša. Cene žita so na vojvodinskih trgih j ako različne in se gibljejo cd 555 do 750 kron za me-terski stot.
(Izvoz sladkorja) iz Češkoslovaške je znašal meseca julija 163.116 meterskih stotov, od tega je prišlo v Jugoslavijo le 2792 meterskih stotov.
(Volne za izvoz) ima letos Madžarska za 400 milijonov kron.
(Žetev v Kanadi) je izpadla sijajno. Pridelalo se je 250 milijonov bušlov pšenice, t j. za 60 milijonov več kot lani.
(Cene lesu v Nemčiji) so od 375 do 400 mark za kubični meter. Bukov les se plačuje po 110 mark, večje množine lesa za papir pa se ponujajo po 220 do 250 mark za kubični meter.
(Iz Italije se smejo prosto izvažati) paprika,, grozdje, maslo, vosek, kože, barve, zdravniški predmeti in zdravila Prepovedano pa je izvažati laneno olje.
(Maksimalne cene za žito v Italiji) so kakor sledi: za 100 kilogramov pšenice 105 lir, J&mena in rži 80 lir, ovsa 70 lir. Kilogram kruha stane eno liro. Seveda so se tako nizke cene določile le iz ozirov na javno prehrano, da se lačno prebivalstvo ne buni. Vlada bo k tem cenam tudi letos ogromno doplače-vala ter je v ta namen že določila šest milijonov lir.
PoverjeniStvo sa kmetijstvo v Ljubljani.
Poverjenik: Jakob Jan s. r.
Raznoterosti.
(Istrski tolovaj Vinzan ustreljen.)
Odkar so zasedli Italijani Istro, so se pojavile v deželi drzne roparske čete, kakršne imajo Italijani doma v svojih Apeninah. Poglavar banditov je neki Lizzardo, ki ga oblastva že dve leti zaman zasledujejo. Njegovega nevarnega tovariša Vinzana pa je sedaj vendar doletel zasluženi konec. Ustrelil ga je namreč kmet Jur-man na pašniku pri Orseri v trenot-ku, ko se je ropar priplazil iz gozda k čredi živine, da bi odgnal svoj plen. Vinzan je v dveh letih usmrtil 12 ljudi, a pri njem so našli zapisnik oseb, katere je še nameraval umoriti.
(Število komunistov v Jugoslaviji.) Po poročilih iz komunističnih krogov šteje jugoslovanska komunistična stranka: v Srbiji 14.391 članov z 41 organizacijami, v Banatu 8100 članov, v Bosni, Hercegovini in Črni gori 7424 članov,z 26 organizacijami, 1200 članic in 380 otrok, v Dalmaciji 2092 članov, v Hrvatski in Slavoniji 74 političnih organizacij s 15.500 člani ter v Sloveniji 15.000 članov. Vsega skupaj torej okrog 70.000 organiziranih komunistov.
(Nemci so pojedli Viljemovo krono.) Nemška republika je baje prodala v Newyoricu na javni dražbi krono in vse dragocenost bivšega cesarja ter za izkupilo nakupila ljud-stvu hrane.
(Velikanska ščuka.) Pri Budimpešti je ujel neki ribič ščuko, ki je tehtala 100 kilogramov. Prodal jo je nekemu gostilničarju za 10.000 K.
»Jugoslovanska obrtna zveza" in njeno glasilo.
V številki z dne 15. avgusta t 1. si je g. urednik „J ugoslovanskega obrtnika" privoščil nedostojen napad na SKS. in na obrtni stan.
Gospodu, ki je odgovorni urednik imenovanega lista, bodi enkrat za vselej povedano, da, dokler bo imel vezane roke od SLS., ne bo mogel ih tudi ne bo smel kaj koristnega storiti za obrtni stan brez dovoljenja SLS. Njegov namen je, delati politično propagando med obrtnim stanom za svojo stranko. SLS. uvideva, da ji ostajajo v njenem hlevu samo še nezavedni „backi", vpreženi v „Kmetsko zvezo". Zavedni kmetje se ne dajo izrabljati nobeni stranki več, zato tudi so si ustanovili svojo SKS. Istočasno je prišel tudi- obrtni stan do prepričanja, da je- njegova rešitev odino samostojnost. G. urednik je to sam večkrat priznal kot edino pravo, a le nemogoče se mu je zdelo, to tudi izvesti. Zavednost posameznih obrtnikov in njihova neustraženost sta započela to delo, čigar sadovi se že kažejo, če pomislimo, da nobeno drevo ne pade na prvi mah in da tudi Rim ni bil sezidan v enem dnevu, smemo biti z dosedan jimi uspehi zadovoljni. Mi tudi nimamo ne političnih skladov za agitacijo, ne posojilnic kakor tudi ne neizčrpnih korit, iz katerih bi dobivali potrebna sredstva za agitacijo in snovanje pre-koristnih naprav, ki naj bi ne bile politične mreže, pač pa le naprave v pravo korist obrtnega stanu.
Predno pišemo dalje, se usojamo še javno vprašati g. zborničnega svetnika, ki je g. uredniku »Jugoslovanskega obrtnika" gotovo znan, naj nam pove, kaj je storil za obrtni stan v dolgi dobi, odkar sedi v trgovski in obrtni zbornici, M ji je zadnji čas celo podpredsednik ? Obrtniki vemo samo to, da je ustanovil neko opozicijo proti liberalni sfcranki. Znano nam je, da je bil vpliven član komisije za demobilizacijski material Ali je on tisti, ki je skrbel zato, da ee je gotovim obrtnikom vrnilo potrebno orodje, katerega jim je vojaška oblast zaplenila med časom, ko so bili v vojni službi \ Je li njegova zasluga, da se je tako pošteno porazdelil stavbni material med najpotrebnejše obrtnike po deželi, da so ga dobili meeto teh le gotovi bližnji prijatelji in pristaai gotovih političnih struj ?
Zakaj vas tako peče delovanje predsednika „Obrtne organizacije za Slovenijo"? Mar li zato, ker deluje
nesebično in nadstrar.karsko za obrtni stan? On obsoja izrabljanje obrtnega stanu v strarkarskopolitične namene, pa naj bo to izrabljanje na korist JDS. ali SLS. Ou kot zaveden obrtnik nobeni teh strank ne zaupa, zaupati pa tudi ne more in ne sme osebi, ki deluje kot član obrtnega stanu za kako drugo nestanovsko stranko. Da uživa zaupanje med dolenjskimi obrtniki, je dokaz, da se je po njegovi inicijativi osnovalo devet obrtnih društev na samostojni poli-tičnogospodarski podstavi. Vsem tem društvom je trajen obstojv zagotovljen, ker so v zvezi s posmrtno podporo. Polog članov so ponosni nanj tudi onemogli reveži obrtnega stanu, ker se je skrbelo tudi zanje, da so dobili v skrajni sili podporo od organizacije.
Zadnji čas se je priredila veselica z namenom, da bi se nekemu ponesrečenemu članu kupile umetne noge. Javnost, tudi izven obrtnega stanu, priznava zasluge temu možu, katerega vi napadate, ker se zavedate, da vam bo skalil še marsikaterikrat voda tako, da ne boste mogli več tako samopašno ribariti.
Vprašamo vas, ki se toliko ponašate z »Jugoslovansko obrtno zvezo"? Ali ima kaka zvezna podružnica ali mogoče tudi vsa J OZ. 300 članov, kakor jih ima samo »Obrtno društvo'* v Novem mestu.
Delujte vi po svojem, a mi bomo delovali po svojem! Zaslepljencem se bodo oči že odprle in potem bodo sodili.
• Kar se tiče Borovelj, se pa obrnite na svojega tovariša, ki ima prav tako vezane roke kot vi. Razloček je le ta, da jih njemu veže liberalna, vam pa klerikalna stranka, čutita ste pa oba kot politična sužnja-
V razvedrilo.
(Čudež.) Sluga je prinesel zjutraj svojemu gospodu dva različna čevlja, katerih eden je imel dolg obod, drugi pa kratkega. Gospodar se jez-no zadere: „Ali še dremlješ? Prino. sel si mi vendar dva različna čevlja!" Sluga: „To je čudno! Tudi meni se je zdelo smešno, posebno zato, ker sta zunaj na hodniku še dva tako neenaka čevlja!"
(Pozabljeni dokazi.) Nekdo je ve-rižnika pošteno oštel. Verižnik je te-ke! k odvetniku in mu naročil, da vloži proti žaljivcu tožbo. Ker pa se verižnik ni mogel takoj spomniti do-besedno vseh psovk, ga je odvetnik naprosil, naj mu jih izporoči pismeno. Drugi dan je dobil odvetnik ta-ko-le pismo: „Blagorodni gospod doktor! Ti lump, slepar! Slepariš vse ljudi! Svinja, pes, podla duša'. Z odličnim spoštovanjem Vaš Kopič« nik".
Mali oglasi.
Posojilnica v Pišecah proda svojo tik cerkve stoječo hišo.
Ponudbe naravnost na posojilnico.
V najem se da koračnica
c vsem potrebnim orodjem v Smartnem ob Savi. Več pove Marija Bobnar t Smartnem ob Savi št. 88, p. Moste pri Ljubljani.
Išče se žagar ^
pore Anton Mila ve, Dolenja vas pri Cerknici.
Primerne prostore XdtT
za kovaško in kolarsko izdelovanje rasnih voz poleg mesta , alt trga in železnice, s nekoliko zemljiščem vzamem v najem, eventualno kupim. Ponudbe na M. L o žar, Dra-gomelj, p. Domžale.
Več panjev čebel
(dobrih plemenjakov) je na prodaj. — Alojzi j 6liha, Dolga njiva, poŠta Velika Loka.
Suhe gobe,
laneno seme, kumno in
vse drage deželne pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & E o m p., Ljubljana, Wolfova ulica St. 12.
Primešaj krmi Mastln!
V	zmislu odloka deželne via.de za Kranjsko
▼	Ljubljani z dne 18. julija 1899., St 10.596, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski ia-poročil dne 28. julija 1899., It. 26.265, smejo dietetično sredstvo Martin, reSilni prašek sa prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovei, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglsžen.
V	Ljubljani, dne 8. avgusta 1900., mag. opr. St. 28.661. — Ako Masti na v lekarnah m trgovinah ne dobite, ga naročite po po&i. 6 zavojev Mtatina stane K 90*60 ia se jih
pošlje poStnine prosto na dom.
Basllo zoper garje (naftoi-mazUo) onia
pri ljudeh garje, liiaj, srbečico, kotne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po polti K12-60.
LekavnapTvnkool
▼	Ljubljani (Slovenija)
w CitumU eno uos.
Stampilje
is kavčuka in kovin.
| Ktaloc ftaafceT}
Pečati. Kliče j i sa tisk. Šablone. Vsvftdne tiskaluioe. Modeli sa predtiakaaje perila.
al nun! Datum-štampllje wwwwi lastnega izdelka.
ANTON OEENE
gr&veor
Ljubljana, Dvorni trg štev. 1.
Šivalni stroji " ~
rodbinsko rabo z vso opremo io dospeli. ~P9
Dobe se tudi posamezni deli, igle, olje za stroje, : potrebščine za iivilje, čevljarje in krojače. :
JOSIP PETELINC v Ljubljani, Sv. Petra nasip štev. 7.
Urednik: dipL agr. A. Jamnik.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani