Ht, 58. V Gorici, v soboto dne 21. julija 1906. Itbaja dvakrat aa teden in sicer v sredo in soboto , ,, uri pri'd|)oWne ter stane po poŠti prpjemana I- vi'jorioi na dom pošiljana: *'1..e k.m.......13 K 20 v, ali gld. 6-60 JJ [eta........« » «0 » » » 3-30 ^,t Mu.......S » 40 » » » 1-70 pernic"«' stov''ke stantijo 'O vin. SOČA" ima naslcanj*1 iar^dne,prilog«-$^..«0-.: , i,,",, „Kaiipot po Goriškem in GradišJanskem" in 1 jaiipot po Ljubljani in kranjskih mestih", daljo dva-I.., i..t;i „Vozni red železnic, pamikov in poštnih \''it>> r, r iii.-ift-ii" prilogo ^Slovenski Tednik". ''"viroC-iiiii" spreiema upravništvo v Gosposki ulici v,." ; I ua-Mr- v »GoriSki Tiskarni« A. Gabršči*. t j naroda brez doposlane naročnine se ne oziramo. ~ C'I3SI In poslanice se računijo po 1'etit-vrsrah če ..,;^ t-krut Ki v, 2-krat 14 v, :i-krat i'i v vsaka ... \',-i*krat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — :-,,tiaii:-..' iu spisi v uredniškem delu dO v vrsta. Za - ij in w-liuo oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. naiitr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12.* dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoldne. Upravuištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino in oglase Je placatlloce Gorica Dopisi naj se požirajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aii gld. 1-30. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolsk; ul., JellM-sitz v Nunski ul., Ter. Lehan na tekalil&i Jps'. Verdi, Peter ICrebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v »0-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovaiiski v Korenski idiei št. 22; v Trstu v totakarni LavrenčiS na trgu dolla Casorma. - Taltfon Št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. tor drž. posl Oskarja Gabrščeka u odseku za uolilno reformo. Visoki odsek S — Predno se bom bavil •<<:¦¦ nejo z zahtevami, kfUtvre so stavili g. iU'iiiwki zastopniki, moram izjaviti, da njih iljirukrija ni nič drugega nego z živahnim i^ramentom vprizorjeno maskiranje že pred liiljsim časom sporazumno z vlado določene pozicije. Iz dobro informiranega vira .rs, ilii so Italijani računali na to, da se, p dajo na Primorskem velike koncesije, oziral v Istri in na Goriškem Se po en mantisi, sklepati moram, da se je vlada pri vpri-ivrjeriili pogajanjih od začetka že odločila, ,rtvoyfiti Slovane. Je-li to j>rava pot v povz-,ii.:o zaupanja državi zvestih narodov nasproti liki državni upravi, moram opravičeno d voski h celokupnih državnih ozirov je potrebno, is !>e vlada postavi na stališče enakopravuosti :i prauce in da ne pomaga stiskati naš narod :":. steno. — Mi smo na italijanskih bojiščih trvavelt za obstoj te države, mi smo izpostav-jeni v negotovi prihodnosti prvemu navalu lasih tukoz vatlih zaveznikov prijateljev na jugu. 'i zahvalo ;ia našo zvestobo, v zahvalo za naše iivavi M\i/ane usluge pa se nam izdaja pri ¦ihij/mi o preosuovi volilnega reda spričevalo, i t Jane vidirano, spričevalo manjvrednosti in jM-tavljeuja. Kako drugače naj si pač narod a> lohoači razmere in stališče, v katerih se ,i [sri tej razpravi nahajamo? N.t Koroškem dobimo mesto treh ali .I veh smt eden in še ta dvomljiv mandat, na Sta-rrskem mesto devet ali osem začasno sedem, .1 Kranjskem sestavi se umetno nemški vo-i".::i okraj, oziroma se ga iz slovenske zemlje tr»t»}, in zdaj se hoče nas še na P rimo r-it-T:! žrtvovati. Zdaj se nas hoče tudi is izročiti nasilstvu naših narodnih nasprot-;kov. tio.-poda vprizarja lahkega srca nevarno :r«>: Na w«h straneh se izrezuje iz na-vi narodnega telesa - • ako se smem tako *&'ui za druge stranke poželjivo zahte-¦Bt' kost', samo da se njih nenasitnost za-^.0 ukroti. .Ako mi je dovoljeno drugo pri-o-lobo navesti, smatram potrebno dostaviti — prosim pa, častita gospoda, tu moram opomniti, da nimam namena pri tem koga Žaliti : celo dosedanje postopanje proti Slovencem podobno je, kakor da bi mati država ..... za nas seveda mačeha najslabše vrste dveh po- rednežev Nemca in Italijana ne znala drugače vtolažiti, nego da jim sladčice obljubuje, zato da sta vbogljiva in vslužljiva. Seveda jim pri tem namiguje, iz katerega žepa naj si jih izsilijo brez velikega strahu pred kaznijo, ter jim pri tem zaničevanja vrednem postopanju še pomaga. Zdaj smo prišli do točke, kjer se je nam na prša nameril samokres: stoj! udaj se, ali pa te zadavimo! Od principov za vpeljavo splošnega in enakopravnega volilnega reda prijadrali smo po nerodnosti izvestnih krmilarjev do spiošne neenake krivice. Sicer pa tudi ni drugače mogoče, ako se skuša volilno reformo izvesti s privoljenjem zastopnikov, ki na podlagi krivičnega samo na priviligirane stanove ozirajočega se volilnega reda v tej hiši tvorijo večino! Visoko vlado prašam: Koliko časa se bo z nami na tako frivolen način igrala?. Ako bi se bila vlada hoteia držati stališča enakopravnosti in pravice, ni bilo treba z dolgimi razpravami zgubiti toliko časa, toliko škode in sovraštva provzročiti. Dolžnost njena je bila energično postopati, upoštevaje opravičene zahteve ljudstva, ki zahteva razširjenje volilne pravice, ter m. podlagi proporcionalnega sistema razpisati nove volitve. Tako pa je v zvezi z d. igimi žalitvami prišlo do tega, da je zavladalo med našim ljudstvom največje ogorčenje iu nezadovoljnost. Priložnost sem inu* o tem osebno prepričati se. Ka Goriškem je naš narod pripravljen pri slavnostni otvoritvi bohinjske železnice dati vladi zaslužen odgovor, da ostane izvestnim krogom v primernem spominu. Za nedeljo je določenih deset shodov, pri katerih imajo nastopiti govorniki, somišljeniki obeh strank, ki sta se navdušeni združili za možat nastop, da slovesno protestirajo proti zadanim nam žalitvam. Da pride pri tem do burnih demonstracij, je gotovo. Je pač skrajno potrebno, da se javno in neustrašeno obsodijo škandalozne nakane proti našemu narodu. Smatram, da je visoki vladi o tem kaj znano. Vsekako pa si štejem v dolžnost nekatere okolnosti visokemu odreka natajnčneje opisati, in sicer z ozirora na to, ker so vsi ti pojavi nezadovoljnosti med našim ljudstvom v ožji zvezi z vtisom, katerega so napravile obravnave tekom razprave o volilni reformi, iu pa zato, ker vem, da pri izdaji tozadevnih odredb niso bile merodajne taktične razmere, ampak le znani sprevid centralne vlade, C. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu je izdalo vabilo, da naj prispevajo ob progi bohinjske železnice ležeče občine v okrašenje železnični upravi pripadajočih kolodvorov in poslopij s potrebnim, zelenim, lepotičnim vejevjem in zastavami, i., sicer črno-rumenimi in belo-rudefiimi. Ker je bilo iz tega razvidno, da so slovenske, v državi priznane, trobojuice izločene, so sklenili zastopi tozadevnih občin prispevanje odkloniti. Pri tej odločbi je bilo nerodajno dejstvo, da velja za nas druga mera kakor za Nemce na severu. — Ako je smatral nemški minister Piade pred obiskom Njega Veličanstva našega presvitlega cesarja in kralja na Češkem za potrebno svoje sorojake brzojavno obvestiti, da ni v nasprotju lojalnosti proti državi, ako se razobesijo tudi nemške zastaye, ne sme biti nam zabraujeno pri slavnostni otvoritvi bohinjske železnice razobesiti slovenske trobojuice. (Poslanec Bartoli poluglasno: „zakaj ne tudi belo-rudeče-zelene". Poslanee Gabršček: „zato, ker niso od države priznane"). Ali pri tem se je mislilo ponoviti, kar se je svoječasno Tolmiacem zgodilo, ko so, polni navdušenja, hiteli v Gorico k slavnosti Štiri-stoletnice združenja Goriške s habsburško drŽavo. Tedaj so morali na mostu v Kanalu slovensko trobojnico sneti, da niso razdražili onih, ki nemajo narodnih, v naši državi priznanih in dopuščenih zastav. Med tem ko so v Italiji pri slavnosti tisočletnice Paula Diakona v Čedadu tamošnje oblasti pustile vihrati slovenske trobojuice, se pri nas boje njih razvitja in opisujejo stremljenje v manifestiranje naše narodnosti kot državi nevarno. Tako se je žalila naša narodnost pri postavljanju samo nemško-italijanskega napisa na državnem kolodvoru v Gorici. To je Škandal! Častita gospoda! Nisem poslanec, ki ima namen, bodisi lastno ali pa stališče stranke utrditi s tem, da ljudstvo razburja, ali ki z provzročitvijo nemirov hoče delati vladi ne-prilike. Pri vseh opravilih, kamor sem kot zastopnik poklican bodisi v okraju ali občini, bodisi pri zadrugah, društvih ali v osebnem občevanju, sploh kjer imam pravico in dolžnost govoriti, stavil sem si za glavno nalogo pomirljivo in z premislekom uplivati. To spričevalo mi morajo tudi moji narodni nasprotniki piznati. Tudi jaz sem za pravično sporazumljenje z Nemci in Italijani. Stojim na stališču, katero sem vže pred leti na nekem shodu vo-Hlcev goriškega slovenskega veleposestva na-glašal, da, ako sta dva obsojena pod eno streho živeti, je obojestransko najkoristnejše, ako se sporazumejo ter se za neko srednjo pot ze-dinijo. Pri tem se pa morajo od obeh prizadetih strani dovoliti enakovredne koncesije. Ako se pa vidi, kaj se zdaj od nas vse zahteva in kakšne rane so se nam zadale, ako se vse to zapostavljanje in preziranje tudi občuti, izrecno povdarjam občuti — ker so tudi ljudje, pri katerih se ta občutek pogreša ali kateri so v teku časa brezčutni postali — ako se svoj narod, no glede na posamezne stranke, ne glede na razlike stanu tudi nesebično ljubi, mora celo najlojalnejši podanik izgubiti zaupanje v tako državo, kjer se hoče tako krivično in za naše ljudstvo sramotno preosnovo volilnega reda uzakoniti. Ako bi se pa res skrpucala, vsled žalostnih razmer, za ta krivični volilni red v zbornici potrebna veČina, naš narod je nikdar ne prizna. Sicer pa tudi upam, da se od one strani, kateri dajamo najzvestejše polke, najde prava pot, da se odvrne našemu narodu preteča nevarnost. (Konec prih.) DOPISI. U Tolmina. — (Dalje.) Pri občnem zboru dne 14. decembra 1885. je bil izvoljen predsednikom pok. g. M. Štrukelj in gosp. Rajko Sinek pa častnim Članom. Društvo je poslalo gosp. Šineku diplomo, na katero se je isti v lepih besedah zahvalil. Grof Monte Cristo. Hapisal fllexandre Oumas. (Dalje.) ^pomočjo svojega premoženja sem stopil v zvezo z mnogimi te:asmi ljudmi, da, imam celo, vsaj za trenotek, mnogo pri-l^ij«r. Toda ker se poročim v prisotnosti vse pariške družbe, * ftora podpirati znamenito ime in mi jL treba očetovske, -sOfae roke, ki me spremi k altarju; toda moj oče ne pride *'*&, »!i ni res?" »Star je, pokrit z ranami, in pravi, da je po vsakem po-!mh tako bolan, da skoro umira." »Razumem. Torej zdaj prihajam pred vas s prošnjo." t,Pred me?" * Da, pred vas." nin s kakšno, moj Bog ?" nDa bi ga nadomeščali." a Ah," moj ljubi gospod, kako! Ko sem imel že tako mno-:rat 8rečo> biti z vami skupaj, me še vedno poznate tako )0» da me prosite za kaj takega? «Prosite me na posodo pol milijona in na mojo čast, dasi tllka Posojila zelo redka, bi mi bilo to vendar manj nepri-10 kakor ta prošnja, Vedite vendar, saj mislim, da sem vam povedal, da je gr0f Monte Cristo, če se ima vdeležiti kake 11'. ki se tiče sveta, vedno škrupulozen, da, lahko rečem « kakor Orijentalec. »jm, ki imam v Kajiri, Smirni in Carigradu svoje 3e-le> «aj bi sodeloval pri poroki ? Nikdar!« Morej mojo prošnjo odklanjate?" „Popolnoma, in odbil bi jo tudi, če bi bili moj sin ali moj brat." „Ah!" vsklikne Andrea nejevoljno. „A kaj naj storim?" nSaj imate sto prijateljev! Sami ste rekli." „Gotovo, toda vi ste me predstavili gospodu Danglarsu." nNe! Vsekakor ste bili z njim skupaj pri mizi v moji hiši v Auteuilu, toda predstavili ste se mu sami; vraga, to je kaj drugega." „Da. toda pomagali ste k moji ženitvi..." jjJaz? V čisto nobenem oziru; prosim vas, verjemite mi to. Spomnite se vendar, kaj sem vam odgovoril, ko ste me prišli prosit, naj grem za vas snubit. O, jaz nikdar ne posredujem pri ženitvah, moj ljubi princ; to je pri men? neomajljiv princip." Andrea se vgrizne v ustnice. „Toda končno bodete vsaj zraven?" pravi. „Ali bo ves Pariš tam?" „0, gotovo." rTorej bom jaz posnemal vzgled celega Porisa,* pravi grof. „In ali bodete podpisali pogodbo?" „To že storim, kajti tako zelo nisem škrupulozen." „Ko torej nočete vslišati moje prošnje, se pač zadovoljim s tem, v kar dovolite. Toda Še zadnjo besedo, grof." „ „T0T6J ?" ,.Vprašal bi vas za svet." JJodite previdni! Svet je še kočljivejši od usluge. „0, tega mi daste lahko, ne da bi se vam bilo treba bati, da se kompromitirate." „ Govorite l" „Dota moje neveste znaša petstotisoč Uber." „To ja vsota, ki mi jo je imenoval gospod Danglars sam." „Ali naj sprejmem ta denar sam, ali naj ga pustim v notarjevih rokah?" „Povem vam v splošnem, kako je urediti take zadeve. Oba notarja se seznanita s pogodbo, zamenjata obe doti, si dasta drug drugemu pobotnico in dasta, ko je poroka sklenjena, celo vsoto na razpolago vam kot gospodarju skupnega premoženja." „Toda," pravi Andrea z nekakim nemirom, ki ga je slabo skrival, „zdi se mi, da jo moj tast rekel, da namerava najine ionde uporabiti pri svoji fomozni železnici, o kateri sva pravkar govorila." »Torej," pr&vi Monte Cristo, „to bi bilo pač najboljše sredstvo, da svoj kapital v enem letu potrojita. Gospod Danglars je dober oče in zna računiti." „Torej," pravi Andrea, „vse gre izvrstno, razun prošnje, ki ?te jo mi vi odbili, kar mi je zelo žal." „Pripisujte jo samo preveliki tankovestnosti, ki je v takih razmerah čisto naravna." „Torej," pravi Andrea, „zveLer ob devetih." „Da, zvečer." In kljub majhnemu obotavljanju Monte Cristovemu, katerega ustnice poblede, ki pa vendar ohrani svoj navadni smehljaj, seže Andrea grofu v roko, jo stisne, odhiti v svoj faeton in izgine. Štiri ali pet ur, ki so še maujkale do devetih, je vpo-rabil Andrea v to, da je obisk s! svoje prijatelje in si dal še enkrat ponoviti obljubo, da pridejo zvečer v polnem blesku k Danglarsu. Zvečer ob pol devetih so bili ves Danglarsov veliki salon % galerijo vred in trije manjši saloni polni one duhteče odlične množice, ki ni prišla sem morda iz simpatij, ampak več iz radovednosti, da'bi videla kaj novega. Na velikonočni ponedeljek 2C. aprila 1886. priredilo jo društvo veselico z Vilharjevo dramatično igro „ Poštena deklica". Dne 23. decembra istega leta vrSil se je občni zbor in izvoljen je bil predsednikom zopet gosp. M. Štrukelj; 15. januarja 1887. igrali ste 8eif>:>:i »Krojač Fips" in „Bob iz Kranja", meseca junija pa ,,Servus petelinček". Pri*teh veselicah, kaiere so skončale dobro, je sodeloval že večkrat navedeni pevski zbor. V odbbrovi seji dne 28. decembra 1887. se je razpravljalo o združenju rok. bral. društva z narodno čitalnico in volilo v ta namen naslednjega dne pri občnem zboru poseben odsek, obstoječ iz gosp. Jos. pl. Premersteina, Franca Ježa in Josipa Pagona. Pogajanje je ostalo — žalibog — brezuspešno. Pri tem ...ob&_z]^raJeMM^n.raogiibno^tar odbor. Akoravno se je trudilo društvo na vse načine si gmotno opomoči, ni doseglo tega, marveč je začelo leto 1888. polagoma hirati in jadrati proti propadu. /Viselo je na tanki niti ter bati se je bilo, da zaspi za vselej. Ta kriza je trajala skoraj dve leti. Vse to je treba pa pripisovati okolščini, da je zbolel predsednik, in društvo je ostalo brez voditelja. Ko predsednik nekoliko okreva, skliče dne 7. januarja 1888. izredni obč. zbor, ker se temu društveniki ne odzovejo, napove drugega. Pri tem zadnjem zboru se je določil dan rednega obč. zbora, kateri se je vršil 22. decembra 1888. in volil predsednikom pok. g. Franceta Ježa. Tudi to društveno leto kakor že gori omenjeno — ni prineslo veliko dobrega, vendar pa je začel odbor živabneje delati, si pridobil večje Število članov, ter društvo rešil iz nevarnosti propadov. 20. januarja 1889. priredilo je društvo veselico z veseloigro „v Ljubljano jo dajmo". Dne 23. decembra 1889. vršil se je redni občni zbor in izvoljen je bil predsednikom g. F. Jež, Nastopno leto izvoli društvo dne 19. decembra 1890. predsednikom g. Jos. Pagona. Ker se ta odpove tej časti, skliče stari predsednik dne 30. decembra 1890. izredni obč. zbor in se izvoli predsednikom g. Avgusta Berlota, ki je sedaj c. kr. sodni oficijal v Tolminu. (Pride še.) Iz TolilM. — (Veliko narodno slavlje v Tolminu.) Nadalje so priglasila svojo soudeležbo sledeča društva: 8. Tržaško podporno in bralno društvo korporativno z zastavo. 9. Pevsko društvo „ Velesila" v Skednju korporativno. Nastopi z mešanim zborom: B. „Oj planine". 10. Bralno in pevsko društvo v Pod-brdu korporativno. 11. Bralno in podporno društvo v Gorici udeleži se slavnosti korporativno z zastavo in bode pelo oficijelno moški zbor K. »Slovan". S Krasa. — (Velika veselica v Kobdilju pri Štanjelu.) Združena društva „Zarjaa iz Bojana, „Tamburaški zbor" iz sv. Ivana pri Trstu in »Slovan" iz Kobdilja, so nameravali o priliki otvoritve nove železnice dne 22. julija 1906., prirediti veselico v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu. Ker se je pa otvoritev nove železnice zakasnela, prirede društva na 12. avgusta 19 O G. veselico. Mnogo let je že minulo, kar ni bilo v Kobdilju nobene veselice prirejene od tržaških Slovence?. Sedaj pa, ko imamo priliko priti z železnico v Kobdilj, upamo, da nas tudi Goricam v velikem številu obiščejo. Program bo jako obširen. Pevske točke in tamburanje bo vodil naš znani tržaški ka-pelnik H. O. Vogrič. Tudi smeha in zabave ne bo manjkalo. Prvikrat se bode igral na kraških tleh Šaljivi prizor s petjem: „Čifut — ali dija-kova zarubitev*. Med koncertom bo šaljiva poeta. Po veselici bo ples. Prosi se uljudno, da slavna bližnja društva blagovole to upoštevati ter že razposlane lepake za 12. avgusta blagohotno popravijo. Iz ZgOnlto D» KraSii, — Gospod urednik, uže dolgo Vas nismo nadlegovali. Zato Vas prosimo, bodite tako dobri ter dovolite nam majhen predalček Vašega cenjenega lista, ker je-nujno potrebno, da spozna svet nerednosti v naši občini, vsled katerih občinsko gospodarstvo od dne do dne pada. —- Ko je prišel k nam sedajui g. župnik, mu ni kaj posebno ugajalo tedajno župnišče. Tedaj je pismeno naprosil ebč. starešinstvo, naj se mu stanovanje nekoliko . popravi, kar bi stalo kakih 300—400 K. Starešinstvo je prošnjo odklonilo češ, da je bilo župnišče dobro aa njegove prednike, torej naj tudi njemu zadostuje, in da je občinska blagajna prazna. Gosp. župnik pa ni miroval, ampak obrnil «e je na c. kr. namestništvo, katero je poslalo svojega inženirja, da pregleda župnišče. Ta je takoj potrebno ukrenil, napravil načrt in proračun rle'n, kije znašal okroglih 1448 kronic. Kmalu potem je bilo delo oddano potom dražbo s pogoji, kntere je sam naš gosp. župan sestavil. To pa je tako skoval, da ni mogel nobeden mojster dela prevzeti, ker je namreč določit samo 1 mesec časa za izvršitev dela. Seveda so mojstri, ki bi prevzeli delo, odtegnili svoje kavcije ter odšli. In komu je delo ostalo? Ostalo je aUičmojstru mežnarju", ki je po zvijači prevzel delo pravzaprav za župana. Delo se je pričelo 1. 1905. meseca avgusta in bi moralo biti po županovih pogojih dovršeno v teku jednega meseca. Prišel je sept, a delo ni bilo še dovršeno. Prišel je tudi okt, ko je še vedno bilo v župnišču vse v neredu. Tedaj pa je skrbelo gosp. župnika, kam bode hranil vino, katero dobiva od žup-Ijanov kot letno plačo. Zato je prosil „nič-mojstra", naj ž delom pohiti — pa zastonj. Delo se je le počasi vršilo. Ker mu ni drugega preostajalo, se je obrnil do župana, „nič-mojstrovega" pokrovitelja, da bi se delo za časa trgatve pretrgalo. A zviti župan mu je odgovoril, da delo se odloži le s pogojem, ako isti napravi potrdilo, da je delo dokončano. Gosp. župnik je ustregel tej županovi želji, misleč, da se delo po trgatvi dopolni. A motil se je. Dognano je, da manjka tam dela še za kakih G00--700 K. Dne 14. novembra m. 1. je imelo tu-kajšno starešinstvo svojo sejo. Seje se je udeležil tudi naš »ničmojster" s pismenimi dokazili, Ja je povzeto delo dovršil, da celo več, kakor mu ga je bilo odmerjenega. Zato je prosil starešinstvo, da mu občina izplača vrhu 1448 K še 982 K, katere je potrosil za nepovzeto delo. Delo je cenila kolavdna komisija, sestavljena iz županovih pristašev. Res čudni starešine so to, ki niso vprašali župana, s čigavim dovoljenjem je „nič-mojster" napravil več dela, kakor ga je povzel na dražbi. Nobenega ni bilo, ki bi zahteval, da se dovršeno delo pregleda in preceni po prejšnem inženirju. Ali je res znal ta župan navihati celo starešinstvo kakor g. župnika? Sedaj nekaj drugega. Pri nas so se že več let prevdarjale občinsko doklade na užit-nino vina in mesa po 90%. Ti občinski dohodki pa se niso pobirali, ampak krčmarji so se pogodili s starešinstvom lo za male svote. Leta 1905. pa je prišlo pobiranje te užitnine v roke finančne uprave. Našim g. starešinam, katerih je veČina krčmarjev, to ni ugajalo. Zato je sklenilo starešinstvo, da se krčmarjem povrne "iz občinske blagajne ona svota, ki bi prekoračila prejšne plačevanje občinske užitnine. Uzorno starešinstvo, kaj ne? Ni čuda torej, da morajo obč. čuvaji tirjati svoje pošteno zaslužene plače sodnijskim potom. Dne 25. nov. 1905. je tukajšno županstvo razglasilo sklep starešinske seje z dne 14. in 19. novembra istega leta. Občinsrji so se v smislu § 81. obč. reda priložili radi istih sklepov. Pritožba se je vložila pri županstvu dne 30. nov. 19"5. Gosp. župan pa je pritožbo zavrnil, Češ, da je prepozno došto.. Gosp. župan, kako računate Vi 14 dnevni čas za pritožbe proti starešinskim sklepom? Od dneva seje ali od dne razglaša? Najbrže niste še čitali paragrafa, ki to določa. Vi, gospod župan, zelo radi zavračate, kar Vam ne ugaja. Zato smo vložili pritožbo. Gosp. župan, zahtevamo rešitev iste pritožbe, katera najbrže v Vašem uradu počiva. Še nekaj, gosp. urednik. Zadnje dni m. m. je naš gosp. župan položil račun za leto 1905., katerega bi moral položiti uže prve dni meseca marca t.!. V eni uri časa je naše slavno starešinstvo dotični račun „prehrustaloa, in pred zaključjera seje se je slišalo iz županovih ust: »Torej občina mi dolguje po današnjem računu 5000 K, deželni zalogi pa 8000 K na predplačanih bolnišnih stroških". To je res lepo gospodarstvo uzornega župana t Starešinstvo pa, ki vse pritrjuje temu županu, misli o času sej več na kosilo, ki se pripravlja v županovi krčmi, kakor na blagor občine. Drugače ne bi starešinstvo dovolilo g. županu, naj si občina sposodi pri „Monte di Pieta" v Gorici 5000, da se mu izplača dolg. Ne, ne gosp. župan,do tega pa. ne pridete še tako hitro. V starešinstvu se vendar dobi uekoliko zavednih mož, ki so vložili pritožbo zoper Vaše račune. Upamo, da bodete morali priti še enkrat na dan z Vašimi računi. Občinarji. Otvoritev nove železnice. V četrtek se je izvršila toliko pričakovana otvoritev nove Železnice, Velik praznik je bil to za nago deželo, združen z dobro manifestacijo našega zavednega ljudstva. Na Jesenicah že so je pokazalo, da se nahajajo gostje na slovenskih tleh ter da poteče nova železnica s slovenskih tal po slovenski zemlji. Narodno preporojene Jesenice so dokazalo odločno narodno lice. Med vsomi poslopji se je odlikovala novozgrajena hiša rodoljubne rodbine Ferjanove. Nastopil je „Sokol" in šolska mladina s cesnrskimi, deželnimi in narodnimi zastavami. Najprej je pozdravil nadvojvodo kranjski deželni glavar Detela: najprej v slovenskem, potem predolgo v nemškem in na i,;*dnje zopet v slovenskem jeziku, vskliknivši: nSlavat", kateremu vskliku se je občinstvo odzvalo z živahnimi „Živio8- in „ Slava" -klici. Prestolonaslednik je odgovarjal, mej drugim tudi v s i o v o ris k e m j ez i k u, da se na-deja, da bo nova železnica mnogo koristila kranjski deželi in narodu in da jima bo v prospeh. Na to je sledil nagovor železniškega ministra in odgovor nadvojvode, na kar so bili predstavljeni predstolonasledniku trojica županov, med njimi župan jeseniški dr. Kogoj, s katerimi se je nadvojvoda prijazno razgovarjal. Na to je šel s spremstvom v prirejeni paviljon, kjer je prisostvoval blagoslovljen)a železniških tirov in vlaka. Po blagoslovljenju so bile predstavljene nadvojvodi razne odlične osebe. Neki poslanec je pripomnil, da se še ie od Bleda do Bohinja odpira krasni slovenski raj. Nadvojvoda je odgovoril, da že težko pričakuje, videti te krasote. Že pred 22 leti je bil na Kranjskem in se raduje, da bo mogel videti že zopet to deželo, o kateri palrijotičnem mišljenju je prepričan. Nadvojvoda je obšel vso dolgo fronto društev, korporacij in deputacij, zbranih na postaji, ter se je ustavil pri vsakem društvu. Ob 1. uri in 25 minut se je odpeljal dvorni vlak proti Bledu, Pogled na jezero z otokom je očaral vse. Na kolodvoru se je pokazala druga krasna slika ljudstva v narodnih nošah, sreda tega pa korenjaški župan gospod P e t e r n e 1. Od postavne žene pa do nežnega dekleta so bile vse v narodnih nošah z avbami, pečami in narodnimi znaki, Okolo kolodvora je bilo vse polno slovenskih zastav. Po običajnih formalnostih vsprejema je izročila nadvojvodi neka deklica šopek s trakovi v narodnih barvah, a dekleta so nadvojvodo, pred vstopom v voz in stoječega v vozu, obsipala s cvetjem, dočim je nadvojvoda mnogim stiskal roko. V Bohinjski Bistrici je bilo tudi mnogo ljudstvu in šolska mladina s cesarskimi in narodnimi zastavami. Tri dekleta v narodni noši so obesila na stroj venec z napisom: „Pozdrav iz Bohinjsko Bistrice" na trakih v narodnih barvah. V Pod me! c u so visele same narodne zastave; na bregu je bila Vodnikova slika z napisom „Živio slovenski narod!" Postaja Sv. Lucij a-Tolmin je bila okraSenn tudi z narodnimi zastavami. Tudi občinski zastopi so se postavili z narodnimi prapori. In celo rezervni stroj je bil odičen z narodnimi zastavami. Na postaji smo opazili tudi bivšega dež, predsednika Winklerja. Nadvojvoda jo govoril tudi s poslancem Gabršče-kom, proti kateremu je naglaSal, da je bil že pred 22 leti tukaj, da je dežela jako slikovita ter da mu jako ugaja. Upa, da mnogo pridobi z novo železnico. Ve«eli ga, da je vse tako lepo urejeno. Na postaji Sv. Lucija-Tolmiu je pričakoval namestnik princ Hohenlohe. Od Sv. Lucije nam poročajo, daje bilo navzoče na stotine Šolske mladine iz šol v bližini Sv. Lucije Deklice s slov. zastavami. Ljudstva več tisoS, ki je navdušeno pozdravljalo visoke goste. Vrtovec iz Tolmina je pripeljal s seboj več zastav, katere je porazdelil med župane in obč. odbornike, tam zbrane. Za slov. trobojnice na visokih dragih na kolodvoru se je zavzel župan iz Sv. Lucije gosp. Leban. Princ Hohenlohe je pozdravljal obč. zastopnike z pNa zdarP Pevci In pevke iz Tolm.' so zapeH. skupno s pevej iz Sv. Lucije prt krepko in precizno „Slovenski svet". V A v č a h so bile samo slovenske zastave. V Ročioju ob cesti nad Železnico samo slovenske zastave, na nekem mestu je stala grupa z veliko trobojnico. V A i -;> ; so vihrale samo slovenske zastave. Iz Kanala nam poročajo 19. t. m.: Kanal je praznično opravljen, kakor svatje, ki pričakujejo mlade deviške neveste. Krasno ažurno nebo se vspenja in skozi dolino veje rahel sever. Na kanalskem mostu, okičenem z zelenjem, mlaji in oleandri, plapolajo na visokih drogik v dveh vrstah slovenske zastave. Trobojnice vihrajo vsepovsod po Kanalu. Tndi Gorenjevaščani so m tukra? postavili. Novi betonski most, ki se vapenja čez kolodvor in po katerem vodi pot iz Gorenjevasi v p0j-ležeča pod kolodvorom, jo ves prepleten y, Ju njem. Raznovrstni mlaji, bujno cvefoči ulen drl in nad vsem tem visokovihrnjoče narodi trobojnico tvorijo veličasten slavolok. Jodnnir' zostavo plapolajo tudi tik ob kolodvoru ; ''¦ skoro na vseh hišah. Z obraza vsega iju'» etui z zlato verižico ter krono s svojim :.-nogramom. Krasno in dragoceno darilo! Ko se je podal prestolonaslednik na *'• orili so urnobesni „živio"-klici. Občinstvo • navdušeno mahalo s klobuki in rutami. v jaštvo, častniki in uradniki salutirali. Trote::-donele in šolska mladina pela cesarsko i>e«:j Nadvojvoda je dolgo časa, Še potem, ko ;j počasi odhajal proti Gorici vlak, stal mi v~ stiču svojega voza ter prijazno na vse s-tr^j pozdravljal. Pol ure potem vozil je mimo dfc vlak, napolnjen z raznimi gosti. Nova ženica je otvorjena, predrte so „plnnke'" inii:; nje je udarilo svetovno valovje v naše krs/ Vedi Bog, li v srečo ali nesrečo našega -| roda!... — ov — V V r h p o 1 j u se je nudil fcni&w: stičen prizor. Na brdini je stala množi« _^ ščanov z dvema tablama z napisom: J'-'0^ postajo", a poleg no otročici — klečali vp^ krepljeuje te prošnje. (Preveč ponižnosti ¦' • kolodvoru v Plaveh, kjer se vlak ni u^; so otroci obsipali vlak s cvetjem. Tudi t« sj plapolale trobojnice na železniškem svetu. Solkan je bil skoro izključno v rodnih zastavah, kar je povečevalo utis * romantičnega našega industrijskega toj Zlasti doli proti progi je vihralo vse !*•¦ slovenskih zastav visokim gostom v v* Največ ljudstva se je zbralo ob mostu, ^ gledalo, ko se je ustavil dvorni vlaki n^j ličastnem mostu, kjer je izstopil »llllv0Q z železniškim ministrom in si ogled"1 '" tudi od strani. Občinstvo je navdušeno zdravljalo prestolonaslednika, zlasti so M -j (Dalje u prilogi pozdrs' dsT friloi« „SoCB" ti. 58, i to «. julija 1306, ovaU Sokoli, ki so stoli tam v jako lepem tevilu zbrani. — Pod mostom je vozil plav slov. in cesarsko zastavo. V (J o r ico je dospel vlak ob 4.84. V Gorici je bilo že pred tretjo uro vse živo po ulicah, vse je hitelo in se vozilo proti jjjvi postaji. Zbrali so so tam različni dosto-iandtveniki, uradniki, duhovščina, društva, zastopniki, poslanci,. vojaŠtvoV/Vojaška-gqdM j,a< ftjgj.a]a cesarsko himno, tudi mestna in veteranska. Nadvojvoda je Sol ob častni kom-niji ter se potem obrnil proti zastopnikom' oblastij- Deželni glavar ga je nagovoril v uškem jeziku, da se poklanja ^ imenu I deželnega zastopstva poknežene grofije CcP" $ko-OradiSčanske z najglobokejšim spoštovanjem Njfgovi cesarski in kraljevi Visokosti, poudarjal je važnost nove zveze, od katere ^e pričakuje dobrih uspehov, in cesarju naj or0ji srčno zahvalo za novo Črto. Cesarja je ¦jupnoval „il graziosissimo nostro imperatore"! Nadvojvoda je odgovoril na kratko. Totem r> -iledilo predstavljanje. Prestolonaslednik je tovori! 7. mnogimi dostojanstveniki ter jim Ljajal roko. Ko se je vlak pomikal proti Iflitaujeviškemu predoru so zaorili klici živio ;s evviva. Prvi so preglasili druge. Ko se je uipeljal nadvojvoda skozi predor, so mu že veje zopet nasproti slovenske trobojnice. Od Gorice naprej — v Št. Petru, Vol-tfdrogi, Gradišču, Pryačini, Dornbergu in Ri-tembergu — so plapolale slovenske zastave in je tudi Šolska mladina povsodi pozdravljala vlak s slovenskimi zastavami. V Prvačini je nastopil tudi „Sokol". Na Krasu pa je doletelo Slovence kitko razočaranje. Na postajah nikjer slovenske zastave in šolska mladina na postajah Štanjel-Kobdilj, Duto vije- Skopo m K e p e n t a b o r ni imela niti ene slovenske zastavice, ampak samo deželne in črno-ruraene 1 Okrajni glavar E e b e k — je preskrbel Slovencem ta škandal. Ž njim obračunamo posebe. Tržaška okolica od Opčin do liocola je bila slika narodnega ozlovoljenja radi neupoštevanja ravnopravnosti od vladne strani. Čisto mulo zastav, skoro nič naroda na poštah Op-eina, Videla in Itocol. Vse je bilo mrtvo. Vlak je slednjič prispel v Trst malo pred 7. uro in tri četrt vsled zakasnitev na postajah. Nadvojvoda je najprej pozdravil na postaji nadvojvodi Luclovik Salvator, a na peronu so /jri&i&ovale vlak civilne, cerkvene in vojaške oblasti. Nadvojvoda je obhodil častno stotnijo, ca kar ga je pozdravil najprej tržaški škof in jiotem župan, katerima obema je nadvojvoda odgovarjal. Na to se je nadvojvoda odpeljal na namestništvo, kjer se je nastanil iu kjer je bil dvorni obed. Po obedu je bil velik vsprejem v namestništveni palači. Ob 12. uri ;V> minut ponoči se je nadvojvoda odpeljal s posebmm dvornim vlakom po novi železnici. Odlični gostje so bili povabljeni tudi na so-arsjo v trgovinski zbornici, a včeraj ob 10. liri zjutraj se je vršila za slavnostne goste vožnja po tržaškem zalivu s parobrodom .itohemia" na povabilo upravnega sveta avstrijskega Llovda. Za dvornim vlakom je vozil pol ure po-zn(1je še drugi vlak, v katerem so se vozili uidi povabljeni. Povdarjati moramo, da se je izvršilo vse v najlepšem redu in miru. Obnašanje našega ljudstva je moralo napraviti najboljši vtis na vse, Prestolonaslednik se je vrnil kmalu po polnoči mimo Gorice in Jesenic na Dunaj. i Domače in razne nouice. L lMMll|B. — Gosp. Jakob Mačus je t JffieiioTan definitivnim asistentom c. kr. držav-ni" železnic pri ravnateljstvu v Trstu. Goriško kmetijsko društvo bode imelo dne 20. ^tti- občni zbor v prostorih hotela „Jelen" j5.« IO.-12. ure dopoldne. Dnevni red: 1. Vo-'^v M podpredsednika. 2. Volitev 8 odbor- Izžrebani so bili sledeči gg. odborniki: Kosmač Anton, Vrtovec Andrej, Ukmar Maks, J»vlcUč Josip, Ličen Maks, Obljubek Fran, Mo/.fiiie Anton, Saunig Ivan. . , Opazka: Kdor ni poravnal še udnine za yw ah letos, nima pristopa. Kdor je plačal, «?w namesto vstopnice izkaznico. — Predsed-D«: Anton JakončiČ. Tajnik: Fran Kocjančič. . %'WMW»!S -~ Visi kancelijski predstojnik Trtt,!' v V^rVinsY 'n Pomorski sodniji v ll\v\- ol KovaCifi> Je imenovan visim kan-Mn Jl , oficiJalott> na c. kr. okrajni sodniji v rMaf i.Kancelijski oficijal Andrej Bastiancic v mm je pa premeščen v Trst. _ . Deželni glavar je govoril na kolodvoru pri iJi J2?ux ™ laško- To je skrajna nesramnost. loanS^1 v naši deželi se Je vozil presto-» v tmk "!ed Slovenci> deželni glavar pa *l v imenu dežele nagovori le po laško. — Pa seveda slov. podglavar in slov. deželni odborniki se niti ne zmenijo za to, da bi preprečili tak škandal. Potem je lahko Pa* jerju žaliti % slov. prebivalstva celo ob tako slovesnih prilikah! Goriški diestlll Očetje niso mogli mirne spati od takrat, ko se je odstranil nemško-laški' dopis s pročelja postaje na Blanči. V sredo so imeli izredno sejo, v kateri so sklenili protest proti odpravi napisa. Prvi je govoril ne-ll^gl^^dK^PiMv^-^itaHA^vladi, da je prelomila dano besedo, češ da je4 bilo svoj čas sprejeto na zapisnik, da mora biti napis le laško-nemški. Pozvali so poslance, naj se potegnejo za „praviceu. —- Del mestnih očetov je hotel abstinenco, da bi se sploh ne udeležili otvoritve, ali večji del je zmagal, in župan je bil na kolodvoru pri otvoritvi, in ž njim tudi tako vroči Bombic. — Zastopnik vlade grof Attems je rekel, da je odstranitev le provizorična. K0l68arsh0 tlruŠtVO »SoriCa" napravi v nedeljo dne 22. t. m. izlet v Vipavo. Odhod točno ob 0. uri zjutraj izpred kavarne Central. Odbor. Lepa Veselica V SolkaflU. — Častitljiva »Solkanska Čitalnica" in čvrsti „Solkanski Sokol" sta priredila skupno preteklo nedeljo krasno uspelo veselico na Mozetičevem vrtu. Tam je kaj primeren prostor za veselice na prostem. Pod mogočnimi murvami, ki nimajo kmalu so-vrstnic, dobi prostora v hladni senci veliko občinstva. -, Udeležba je bila precej obitna. Toda poznalo se je, da je ta dan še drugod po okolici narodnih veselic. — Spored mnogovrsten, lepo izbran, izvršen pa z veliko skrbnostjo. Naša narodna trdnjaya tik mesta Solkan je pokazala s to veselico velik napredek, ki mora veseliti vsakega Slovenca. Več lepih in težkih pesmij je pel možki zbor združenih ČitalniČarjev in Sokolov prav dobro; vodil je g. S r e b r n i č, učitelj v pokoju. Lepo je tako delo od moža njegovih let. Hvala mu za nemali trud, ki rodi tako hvaležen uspeh! — Od ostalih točk naj omenimo Gregorčičevo nSoči", katero je deklamovala neka mlada domača gospodična, —•• in novo izvirno igro „Brat Sokol", katero so domači dile-tantje prav dobro predstavljali. Zbudila je vse-obče zanimanje in veliko hrupnega smeha. Igra je prav pripravna za narodne veselice. O nastopu „Sokola" pa smo dobili iz strokovnjaškega peresa tele vrstice: Po igri so nastopili telovadci v dveh vrstah na drogu in bradlji. Velezaniraiv nastop ! Kdor je videl obe vrsti telovaditi o priliki zadnje slavnosti v Štaudrežu, kjer so isti telovadci pokazali vso svojo dobro voljo in veselje do sokolskega dela, vendar še premalo izurjenosti, bi jih sedaj skoraj več ne spoznal. — Obe vrsti ste telovadili izvrstno, kolebne in tezne vaje vrstile so se v strumnem nastopu, ena za drugo, skoraj v prenaporni naglici, in burno odobravanje občinstva je sledilo posameznim točkam telovadbe in osobito skupinam. Prvo vrsto je vodil br. F on, ki seje še posebej odlikoval z uzornimi stojami na drogu in bradlji, poleg njega br. Marušič. V drugi vrsti, katero je vodil br. Pove raj, se je odlikoval še posebej z rezko eleganco vaj br. K o m e 1. Vsem telovadcem je bilo brati z obraza veselje in ljubezen do stvari in se jim ob tej marljivosti prorokuje lahko vsestranski napredek. — Občinstvo je — po stari slabi navadi preveč sililo v telovadne vrste, Sokoli netelovadci pa temu nasproti po isti stari navadi niso ničesar ukrenili, kar je kakor vedno nepravilno in kvari splošni utis na gledalce. Nagli smrt. — K otvoritvi nove železnice je prišel iz Furlanije iz Poljana tudi nad 70 let stari veteran Matej Pojanec. Ko so Šli po tekališču Jos. Verdija, je padel na tla, prenesli so ga v bolnišnico, in tam je umrl. Pogreb je" biPdanes zjutraj v Gorici. Spremili so ga veterani z vojaško godbo; več častnikov in drugega občinstva je bilo pri pogrebu prve žrtve bohinjske železnice. Rodoljubni dijaki. — Abiturijentje gimnazija in realke v Splitu so nabrali za društvo sv. Cirila in Metoda nad 1000 K. Pa pri nas ?! Na realki i Idriji je bilo v minolem šolskem letu 32 dijakov s Primorskega. Lavrlfieva Slika. — V trgovini v „Trgov. Domu" je razstavljena slika dr. Lavriča, ki ga nam predstavlja v cvetju let. Sliko ji? napravil g. Smrekar. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu je bil sklep pol. leta dne 14. t. m. — Izmed 9 učencev je dobil eden spričevalo I. reda z odliko, sedem spričevalo I. reda, a eden je padel. Gojenci, ki so dovršili z dobrim uspehom, so dobili po 32 K državne podpore. Vpisovanje v ta zavod bode dne 10. septembra, pričetek šole pa 17. istega meseca. Podrobnosti se objavijo pravočasno. Vse Izmišljeno. — Pred kratkim so prinesli listi poročilo, da je brat brata umoril s koso v Gostlingu; imenovana sta bila brata Lavren-Čiča iz Koprive na Krasu. Tudi v „Sočo" je prišla ta vest. Sedaj pa nam naznanja nekdo, ki se je vrnil od tam domu, da je cela notica izmišljena ter da izvira iz hudobnega namena. Železniški minister Derschatta je spregovoril v Trstu tudi par laških stavkov. Drugod! je govoril le nemško. Par laških stavkov se je naučil, par slovenskih pa ne. Tudi tu je kazal svojo naklonjenost Slovencem! Potreba dOVOZne Ceste na novi kolodvor v I Gori! se je kazala zlasti v četrtek povodom otvoritve, ko so se le s težavo in nevarnostjo vrstili vozovi gori in doli po Kornskem klancu. Mestni očetje nimajo smisla za potrebne reči, pač pa za bedaste proteste. Neka deklica bi bila prišla kmalu pod voz. Le previdnosti voznika se je zahvaliti, da se ni zgodila nesreča. Poziv, — Pri otvoritvi Vilharjevega spo-menikn dne 12. avgusta t. 1. se bo pelo slavnostno kantato v spomin Miroslava Vilharja po besedah g. A. Funtek-a, katero je uglasbil slavljeučev sin g. Fran Ser.'Tilhar. "Pevsko društvo HPostojnaK vabi in prosi vsa slovenska pevska društva in posamezne pevce, ki se nameravajo udeležiti slavnostnega odkritja v Postojni, da sodelujejo pri petju slavnostne kantate. Kantata se nahaja med F. S. Vilhar-jevimi skladbami v III. knjigi 18. pesem. Posamezne glasove te kantate ima podpisano pevsko društvo še v svoji zalogi in bi moglo z njimi postreči vsem onim čestitim društvom in posameznim gg. pevcem, ki bi se zanje oglasili najdalje do 25. t. m. '— Pevsko društvo »Postojna« v Postojni, 17. julija 1900. Ant. Ditrich, predsednik. Poziv! - Dne 12. avgusta 1.1. se odkrije ob 11. uri dopoludne v Postojni na glavnem trgu M. Vilharjev spomenik. K tej narodni slavnosti, katere spored se pravočasno v listih objavi, podpisani odbor uljudno vabi vsa narodna društva, čitalnice, telovadna društva, gasilna društva itd., da se slavnosti korporativno, če k mogoče z zastavami, ali vsaj po deputaciji udeleže. Posebnih vabit odbor ne bode razpošiljal. Za slučaj, da se odzove vabilu zadostno število udeležencev, priredita se posebna vlaka iz Ljubljane in Trsta. Da se more za udelež-nike vse potrebno preskrbeti, obrača se podpisani odbor do slavnih društev s prošnjo, da nam najkasneje du 5. avgusta t. 1. sporoče, ali se udeleže slavnosti iu vsaj približno s koliko člani. — V Postojni dne 14. julija 1900. Odbor za M. Vilharjev spomenik. Josip Lavrenčič, predsednik. \i Tolmina. — Podpisano vodstvo si šteje v prijetno dolžnost, zahvaliti se sledečim dobrotnikom ubožnih učencev tukajšnjega zavoda: 1. Gospodoma O. Gabr^čeku in A. Vr-tovcu za brezpiačno oskrbovanje nekega učenca. 2. Gospodom tolminskim lovcem za darovani donesek plesne zabave v znesku 43 K. 3. SI. županstvu v Tolminu za znesek 40 K, s katerim so se nakupile uč. knjige najpotrebnejšim učencem. 4. SI. županstvu v Bovcu za podporo 30 K nekemu učencu. 5. 81. hranilnici in posojilnici v Tolminu za dar 50 K, in 0. si. Trgovsko-obrtni zadrugi v Gorici za 40 K, ki se porabi za nakup uč. knjig in drugih šol. potrebščin. Bog povrni! Vodstvo c. kr. pripravnice za učiteljišča, v Tolminu, dne 18. VII. 1900. C. ki. voditelj: Ant. Kutin, 1. r. Otvoritev dalje Jesenice-Gorica drž. žel. - Trst c. kr. dr!, žel. na progi Celovec-Jesenice-Tro*. — Dalja Jesenice-Gorica drž. žel. — Ti c. kr. drž. žel. na progi Celovec-Jesenice-Trst s postajami Jesenice (že obstoječa priklopna postaja na progi Trbiž-Ljubljana) Dobrava, Bied, Bohinjska Bela, Nomenj, Bohinjska Bistrica, Podbrdo, Hudajužna, Podmelec, Sv. Lucija-Tolmin, Avče, Kanal, Plave, Gorica drž. žel., VolČjadraga (že obstoječa postaja lokalne železnice Gorica - Ajdovščina), Prvačiua (priklopna postaja, do sedaj postajališče lokalne železnice Gorica-Ajdovščina), Ribemberg, Šta-njel-Kobdilj, Dutovlje-Skopo, Opčina drž. žel. Ilocol in Trt c. kr. drž. žel. (že obstoječa priklopna postaja na progi Herpelje-Kozina-Trst c. kr. drž. žel.), s postajališčima in skladali-ščima Soteska in Repentabor ter postajališčem in obratnim ogibališčera Gvardijela se izroči dne 23. julija 190 0. javnemu proraotu. Postaje Jesenice, Dobrava, Bled, Bohinjska Bela, Nomenj, Bohinjska Bistrica, Podbrdo, Hudajužna, Podmelec, Sv. Lucija-Tolmiu, Avče, Kanal, Plave, Gorica drž. žel., VolČjadraga, Prvačina, Rihenberg, Štanjel-Kobdilj, Dutovlje-Skopo, Opčina drž. žel. in Trst c. kr. drž. žel. urejene so za občni promet, postaja Roco! za občni promet z omejitvijo; da se pošiljatve blaga v celih vozovih dopuščajo v prejem in oddajo le odgovorno z ravnateljstvom c. kr. drž. železnic v Trstu. Postajališči in skladališči Soteska in Repentabor otvorijo se za promet z osobami, prtljago in celimi vozovi, a postajališče in obratno ogibališče Gvardijela samo za promet z osobami in prtjago. XXI. redna velika skupščina „ družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" se bo vršila v Logatcu četrtek, due 2. avgusta 1900. leta. Vspored navaden. Pristavek. Po prihodu v Logatec ob 6. uri 30 minut, od Trsta sem ob 8. uri 20 minut zajutrek v Gorenjem Logatcu pri g. županu Lenassiju. Po zborovanju skupni obed v prostorih hotela „ Kramar" v Dolenjem Logatcu ob 1. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 31. julija v hotelu „ Kramar". Kuvert brez pijače stane 3 krone. Po obedu razhod po Logatcu in okolici. Ob 5. uri vrtna veselica v hotelu „Kramar". Odhod iz Logatca proti Ljubljani ob 10. uri 27 minut zvečer. Proti Trstu odhod ob C. uri 33 minut oz. ob 9. uri 27 minut. Društvo za pospeševanje prometa s tujci na Kranjskem jako lepo deluje. O potrebi, takega društva za našo deželo smo razpravljali svoj čas Že obširneje ter večkrat povdarjali potrebo; ni ga še, ali čas je, pa zadnji, da se ustanovi. Nova železnica utegne že v kratkem času dovesti obilo tujcev — saj je cel kos naše dežele sedaj po železnici za zunanji svet velika novost! t Poštni pečati. - Na naš poziv, naj se pobrigajo občine za odpravo spakedrank s poštnih pečatov, je uložilo nekaj občin prošnje v tej stvari; sedaj čakamo rešitve. Naj se pobrigajo vse prizadete občine! S trga. — V četrtek je bilo prodanih na izvoznem trgu 1200 kvintalov krompirja, 180 kvintalov hrušk, 40 kvintalov iig, 40 kvintalov fižola. Včeraj 1^00 kv. krompirja, 200 kvint. hrušk, 50 kv. fig. • G. kr. okrajni šolski svet v Gradišču razpisuje zmanjševalno dražbo za novo šolsko poslopje v Fojani. Sklicna cena je K IG.203'09, varščina K 850 v gotovini ali obligacijah. Načrt, stroškovnik in gradbeni pogoji se morejo vpo-gledati v navadnih urah. Pismene ponudbe naj se vložd do 12. nre opoludne 1. avg. t.X Praktično-teoretlčni tečaj za babice. — s i. oktobrom 190G. se odpre na c. kr. učiteljišču za babice v Trstu praktično-teoretični tečaj v slovenskem jeziku. Ženske, ki se žele udeležiti tega pouka, ne smejo biti stareje nad 40 let; ako niso omožene, morajo biti stareje od 24 let. Prosilke za štipendije na Goriškem in v Istri morajo predložiti svoje prošnje na pristojno politično okrajno oblastnijo do 31. avg. 1906. Veliki javni ples bode v Renčah v nedeljo dne 22. in v ponedeljek dne 23. t. m. Ples se vrši na starem trgu v gostilni Petra Pahorja. Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. Ponočna služba v lekarnah. — v času od 22. do 20. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Fontoni. Opozarjamo na oglas vinarskega in gospodarskega društva v Komnu, ki naznanja svoje redno delovanje. Opozarjamo cenj. Čitatelje na današnjo prilogo g. Kuštrina, trgovca jestvin v Gorici. Isto smo priložili samo naročnikom po Soški dolini. V hotela „Pri zlatem jelena" bode jutri vel.': koncert, pri katerem svira vojaška godba. Začetok ob !078 dop. Vstop prost. Razgled po suetu. Poslanska Zbornica je sprejela zakonske načrte o kvoti, penzijskem zavarovanju privatnih uradnikov, o krošnjarstvu itd. Schonererjev predlog, naj se čita znani § 14., je bil odklonjen. Potem so šli poslanci na počitnice. Odsek za, volilno reformo se bavi sedaj z mandati na Češkem in Moravskem. Doseglo se je toliko sporazumljenja, da je vsaj razpravljanje mogoče. Nemci in Lahi. — Nemc^ delajo z vso silo na to, da razveljavijo solini slov. štajerski mandat, kompenzacija za kočevski na Kranjskem, Lahi pa hočejo nov mandat na Tirolskem, ne oziraje se na „paktB Šusteršičev glede" oropanja Primorja. Modra „potezaa Šu-steišičeva se kaže v vedno lepši luči. Samomor nune? — Z Reke je bil poklican v Ilirsko Biotrieo nujno zdravnik, da pomaga nuni, ki se bori s smrtjo. Nuna je umrla kot samomorilka. V samostanu govorijo o nesreči! Državna nadomestna volitev na Spodnjem Štajerskem. — Pri nadomestni državni volitvi v kmet-skih občinah celjskepa okraja 17. t. m. je bilo oddanih 2079 veljavnih glasov. Izvoljen je bil s 1518 glasovi g. dr. Fran Vonšek, visi sodni svetovalec v Mariboru. Admiral Skridlov pozvan v Petrov dvorec. — Kakor javljajo iz Petrograda, je bil bivši po-veljni': črnomorske flote, admiral Skridlov, nenadoma pozvan v Petrov dvorec, kjer mu je car ukazal, naj takoj gre v Sebastopol in preišče uzroke neprestanih nemirov v črnomorski floti. Govori se, da je car prejel spomenico, v kateri je položaj moštva črnomorske flote opisan kot neznosljiv. Sklep šolskega leta na hrvatskem gimnaziju v Pazinu. — V soboto dne 14. t. m. se je zaključilo šolsko leto c. kr. državnega gimnazija v Pazinu s hrvatskim učnim jezikom. Koncem leta je bilo na tem zavodu 223 učencev v 7 razredih. S prihodnjim šolskim letom, ki se prične dne 18. septembra, se odpre osmi gim-nazijalni razred in bo ta zavod popoln. Javen politični SllOd priredi politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri dne 22/1, m. v Liyadah na Oprtaljščini. Na shodu bo govoril g. profesor Mandič o volilni reformi. Vojna v Srednji Ameriki. —' iz Meksike poročajo, da sta republiki Guatemala in San Sal-vador imeli v vojni nastopne izgube: San Salvator 700 mrtvih in 1700 ranjenih: Guatemala 2800 mrtvih in 3900 ranjenih. Sedaj sta obe državi vsprejeli premirje, da se zamorejo pričeti mirovna pogajanja. Požar V tovarni. — Pri požaru tovarna olja v Bordeausu, ki obsega 50.000 kvadratnih metrov, je zgorelo 30.000 litrov olja ter druge zaloge. Štlridesetletnlca bitke pri Vis>i, •— Avstroogrska mornarica proslavi 40-Ietnieo bitke pri Visu 22. t. m. tako, da v jutro ta dan pride pred Vis cela eskadra pod poveljstvom admirala Montecu-colija. V cerkvi na poluotoku Prirovo bo maša, potem položijo vence na grobove padlih juna-koy>. Vojaško društvo „TegettboffM na Dunaju priredi ta dan posebno slavnost. Nemške šolske sestre vPulju. — -Profesor veronauka Sever v Pulju je vzel v najem za 5 let prostore, v katerih se nastavijo nemške šolske sestre iz Šlezije. Še teli je bilo treba! Agrarni nemiri * Rusiji. — Agrarni nemiri se v nekaterih gubernijah, kakor v Tambovu in Voronešu širijo in postajajo nevarni. Mnogo posestev je bilo oplenjenih, a posestniki in upravitelji umorjeni. Madjari na slovanskih visokih šotah. — Ma- djarski poslanec Kovacz namerava pri proračunski razpravi predlagati, da se dajo madjar-skim dijakom državne štipendije v to svrho, da skoncajo del svojih naukov na kaki slovanski visoki šoli, n. pr. na tehniki v Pragi, da se tako spoznajo z jezikom in kulturnim napredkom Slovanov. gi)jiŽ<^l)OSt Nova železnica s Koroškega skozi Karavanke, bohinjske gore in črez Kras v Trst. Kratek opis železnice v tehničnem in turističnem ozira. Spisal Maks Klodič vitez Sabla-dovski. S slikami in zemljevidom. Založilo in izdalo „Siov. planinsko društvo". Stane 60 v. Priporočamo. Svila za neveste v vseh barvah. Franko in carine prOStO na dom. Itogata uzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg v Curihu (3) Sprejmem takoj zanesljivega poštnega postiljona za pošto BOVEC-RABELJ. Plača po dogovoru, fldolf flnton [fflekuž, podjetnik vozne pošte Na prodaj voz landaver v dobrem stanu, malo rabljen, O Gorici, tržaška ulica št 13. Zaščitna znamka: „Sidro" Nadomestek i* Paln-Expail«r je splošno priznano kot Izvrstno bol bUžnJoče ntsillo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se ;era!je le Tigira'ae steklenice v škatljah z našo zaščitno s namko .Sidro« iz Rlchterjeve lekarne, potem sp it> srntnvo prejelo originalni izdelek. Jutri v nedeljo bode u hotelu „Pri zlatem jelenu" velik Matinee — — koncert Suira uojaska godbo. Začetek ob I0,;2.= Vstop prost. naznanilo. Usojam si naznaniti slaun. občinsluu, da sem spet otuoril zalogo vina -*•« pri su. liuciji. Prodajal bodem samo pristna in najboljša uina ter žga nje najboljše vrste. fladalje naznanjam sucjim starim odjemalcem, da imam oposljeno isto osobje kakor prej ter da bode uodil moj zastopnik tudi odslej use račune moje irgouine. z=z=. Cene zmerne, postrežba točna. • Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča ft. Bolaffio Gorica. Stara tvrdka pri kateri se staln odjemalci poslužujejo že nad 30 let Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis jo kaznjiv. Jedino pristen je THIERRY-|ev balzam z znamko zelena nuna. Vajstareje in ncprekosljivo sredstvo proti motenju prebave, želodčnim krčem, koliki, katarju, prsnim boleznim, influenci itd. itd. Gena: 12 malih ali ti dvoj-natih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patentov, zamaškom K 5 poštnine prosto. THIGRRT-jevo Centifolijno mazilo znane kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poSkodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 31)0 poštnine prosto se razpošilja proti povzetju ali predplačilu zneska. Lekarnar A. THIERRT v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Hrošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseb vezjih lekarnah in mirodilnicah. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorics »^ trg Karanj št. 11- *~~ Si Lucija ot Soči! Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo trgovino z mešanim blagom. Zaloga moke, W. Joehmann v AJdovšč ni. TurŠica po j a ko nizki ceni. ? hiši se nahaja zaloga vina in žganja. -*«* Spoštovanjem Ignacij fratnik. Pozor! Podpisano naznanja, da je začelo > Vinarsko in gospodarski) društvo« v Komnu svoje rodno ('elovanje. -- dvorilo je v znanih »Svarovih' prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrslno kuhinjo. Skrbelo se bode veaao za kraški leran in bela vipav-" a vina prve vrste, nizke cene in ločno postrežbo. Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode uaročiteljem v množinah nad 50 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoj« obiskovalce in odjemalce. Načel stvo: »Vinarskega in gospodarskega društva". V Komnu, 19. julija 1906. Buffet v -. jako po ejenitakoj na prodja. Prodaja so '.udi kava, mleko, Iik**t*j«_ vino, pivo, sladčice itd. ~ Naslov \n,u upravništvo. RAZGLAS. Podpisana si aaojata naznanjati, di smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od ofarte oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči iii šb M in gonilnih naprau, kakor tedš vsa popravila spadajoča t 6 stroko. 7. odrom na dolgoletno rezbari pri najboljših tvrdkah te stroke (Scit ckert, Slemena & Halke) pričakujeta ^ se bode alavno občinatvo ramo tako » upno obračalo na podpisanca kakor h slej tnr ssagotavljata solidno In ceno izvršitev vsakega naročila spadajofcfa 1 nafto stroko. Sprejemata ceaj. naroČila ter dajii* razna pojasnila spoštovanjem adaua Ivan Potočnik & A. Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči V Gorid, za »1j2i1iGiit1v.il I'— Od vi-okega c. kr. nain«'>t-ništvu dovoljeni zasebni trprazdroj»-piva Jljjl&ut iijske stroje, stroje hipkarne, motorje na bencin, za U tovarno K, J.BLANSKO se brcjinejo proti proviziji za večje iraje na Soriškem in Istri. Javiti |i je pri glavnem zastopniku Josip Dekleva-Gorica. HRISTOFLE DatniZDO orodje In posodje vseh vrst Priznano težko poarebrnjena | Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, karo, eaj, na- I mlzni podstavki, umetni izdelki. [Jedrno nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-'¦¦¦ ¦¦ \j* dinjstfo itd. C kr. dvorni založniki Cliristofie & C.ie - Dunaj I. Opernrlng 5 (Heinrichslioi). — Daatrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot j&mttvo ivoje izvirnost! imajo naSi izdelki ftrajo tevarailko uumko in imo Ohriatofle. ">'« Mizarska zadruga ^ v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov —" — - ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.------— Podružnica v Trstu Via tli Plazza vecchla 1. Podružnica v Spljotu. Zastopstvo v Orljontu. i Poprava in komisijska zaloga d v o ko les Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via Duomo štev. 3. Rimske toplice v Cržiču (tTlonfalcone) na Primorskem Stalno podnebje 38-40'. D času od 1. junija do konec septembra. Kopelji se priporočajo posebno proli prolinu in reumafizmu. bolečinam u kolku in ženskim boleznim itd. ild. Lastnina Kr. D. kneza Ihurn-Iaxis. l?Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiif, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) Telefon it. 73. načun poštne hranilnice štev. 837.315. Vsled sklepa skupne sejo načelstva in nadzorstva z dne "¦K nov. 1002 se: Hranilne vloge obrestujejo po 4';? <& . Stalne vloge od 10.000 kron w .JCV*^ udomačilo zavarovanje za d to, ker vsakdo, kdov je ^ ^^ O doživel krasnih ljubezenskih dokazov starišev v tem, da ^S> „ V> .*L& Jc dobi', vstopivši v praktiško življenje, kot temelj za sa- W' *Cyv luostojrio eksistenco kapital, katerega so stariši za ta slučaj %«CN 6S> zavarovali, ve ceniti dobroto te institucije. Toda on ob jednem AJJ*' v priznava, da je njegova sveta dolžnost, to ljubezen vračati in jo v v jf ncmanj&i meri izkazati svojim otrokom. ^m Neposredna posledica tega je pomirljivi faktum, da ne manjka danes < Sj «v nobl»» rodbini, kateri je skrb za blagor otrok, življcnska polica. ^ »Prva češka splošna deln. družba za zavarovanje na življenje« v Prflgl, obrača na zavarovanje za doto otrok posebno pozornost; nje to načelo zasledujoči pogoji, odgovarjajo vsem zahtevam dovršenega zavarovanja, pri tem so zelo racMo-nalni in ob Jednem kar najceneji. Ako se torej zavaruje preskrbitelj (oče, mati, boter, strijc itd.) da preskrbi doto svojemu ljubljencu, izvoli si rok za vplačilo zavarovanega zneska tako, da se prilega starosti, v kateri naj bi se dete preskrbelo. Ako pa zavarovatelj sam doživi ta rok, izplača se njemu zavarovani kapital, in on ga zamorc porabiti po načinu, kakor&nega je prvotno določil. Ako pa zavarovanec (preskrbitelj) tekom zavarovalne dobe umre, preneha plače-vanje nadaljnih premij takoj, vendar pa se namišljenemu otroku določeni dan izplača ves zavarovani kapital v polnem znesku. Primer: 30-lctni oče zavaruje za svojo hčerko 10.000 K, ki naj bi bile plačilne p<> 20 letih. Ako umre oče kadarkoli, preneha takoj nadaljno vplačevanje premU in vrhu-tega se izplača ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dne namišljeni hčerki, ako 1' pa tudi ta umrla, ostalim dedičem. Posebna ugodnost tega zavarovanja so javlja iz Bledeče prilike: oče. ki je pla-iV val premijo 'J leti, umre; namišljena hčerka umre v 1!). letu po sklenjeni pogodbi; pri otroških zavarovanjih, ki so drugje v navadi, plača zavarovalnica samo n. pr. a X :«M-70 K (lornj za 2 leti plačano premijo brez obresti) „ PRVA ČEŠKA" niti v tem slučaju zavarovanja ne zruši, ampak izplača za leto dmj rodbini popolno zavarovano svoto v znesku 10.000 K. „FRVA CESKA" spioš. del. družba za zavarovanje na Življenje ima vpeljane tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, kjer se obrestujejo vplačane premije stalno po 3%, za glavnice v slučaju vojaške službe m višjih Študij, za razne dohodke ali rente, za prevžitke itd. Vsa nadaljna pojasnila daje, ter tozadevne con j. ponudbe in oglase sprejema =-*—— zastopnik asa Goriško ===== Josip Rovan komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni, trg št. 9.