f^lM Hochlfibl. k. k. Hofbibliothek,
A                 '                 _____

Wien
V Gorici, 30. junija 1876.
„Soca" izhaja *sak Setvrtek in velja
po§to prejemana a!i v Gorici na dom-
poSHjanii:
Vse teto    .   .   .   .- .   f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
Cetrrt leta    .  ..   .   .   „ 1.20 Pri oznamlih in prat tako pri „po.
slam'cah" se plafiujatza »ayadoo tristop-.
no vrsto:
8 kr. Le se tiska 1 krat 7   „   „   „     „   2   „
e » « »   » 2 „
Za vsfie Srke po prostoru.
Posamezne StevilkeW^Sobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarniei v go-sposki ulici lilizo „treh kron", — y Trstu v toliakarnici „Via della ca-serma 60".
------Narocnina in dopisi naj   se blago-
voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi se ne vratfajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Oelalccm in drugim neprfl-mo^nim so narocmnasnifca, akose ogla-se pri uredniltvu.
Glasilo slo?ciiskega politi(mkga dnistva goriSkcga m brainbo narodiuh piavic.
Naroi'iiikoiu in piijatcl jem: S prihodnjo Stevilko zae.u<> dnijfi .semester in novo naroeevauje na nSoto.B Prnsimo torej nasc prijatelje, da nam prido bijo Se nekoliko naroenikuv in sirijo krog nasih pri-jateljev. Ob cnein prav nujno prosimo one naronii-ke, ki so se kaj dolzni. da vse poravnajo prod ko mo-gofic. da jih ne bo treba terjati posebnim potem. /a-lostno j<\ da uitiogo narocuikov ne platfuje reduo. vsled Cesar nam nastanejo velike zadiv^e, ker mi nioramo kolek. tiskovino in drugo mnogo stro.%1 tofiiio place-vati. —                                               Upravnistvo
U6enje v ljudskih. solah.
(OpoDUit solskim  oblastnijam).
„Sol jc zeld potreba. §ole bodo najbolj koristi-le iiaSctuu zanemarjonemu ljudstvu; le i njih pomoc-jo bo ono tako napredovalo, kakor je treba vsakemu. narodu; nevednost je grob njegovemu pravemu hlag-ru, njegovej pravej srecl" Tako se sltSi v euouicr vze zdavnej govoriM mej iskreuimi narodnjaki, kateri iv,-le pravega in zdatnega napredka mej naini, ker ga zatibog Se veduo pogre&amo, mej tern ko si drugi na-rodje vedd win od nekdaj v povzdigi svoje vsestran-ske oinike dobvo pomagati.
Da so tedaj aok r«s jako va&ie in da je obfino hreperienjo po lyik oprafi6aiiot dvoiniti bi »iMe „e Bmel, ali dvoiniti bi vendar gotovo marsikedo vtegnil, da sedauje Sole maIot in marsikje skoraj ni6 ne ko-ristijo, in da je mogofie tudi, da je uienje v §olah (ljudskih ali ni^jih sploh) vLasih ne samo uLcncem, temve6 po njih Se drugini celo skodljivo, pae tudi nevarno ? V dokaz temu nij treba ravuo omenjati be-sedovanja marsikatere tr^aSke okolifanke: ,.Kaj je treba teh §ul? jest nesem mkol v Snlo hodila, pej vendar zivim! Od kar hodi muj sin v §ulo, je sto-krat huj§i, ko je bilo prej. Doraa ne pogkda nigdar bukev za ni<_. Al ne vidiste, kako da se ti .poglavci tolfiejo in lniajo po ce^ti, kadar grejo v §ulo, jenu iz Mb nazaj'?' i.td. Saj zastran tega opazujemo Se marsikaterih drugih reti zadosti.
Kolikokrat nij se sliSalo mej naSim iiarodom, da kmefiki mladene^ ki se je v Soli nekaj eitati in pi-sati naucil, ne mara za teiavno delo na zemljiscih, ampak da raj^e lenobno _ivi  in pohaja? Kolikokrat
LISTEK.
T u S o m. e r.
Tragedija v 5. dejanjih.   Spisal J. J u r 6 i d.
Kakor nam je pesnik v Tugomern narisal pravega slovanskega kneza, tako je tudi Gripov, Ge roil ov in Hildebertov znacaj posnel po oMeznanih posebuostih nemSkega naroda. In bogme, Nemcc uikoii nij bil ljubeznjiv narod. NeCem mu odrekati srea, s katerim se tako rad ponasa, a svojo blagosrcnost, do-brodusnost in rahlofiutnost hrani za samega sebe, so-seduim narodom je nikoii nij kazal, posebno slovan-skeniu ne! Proti tujcu je bil ter je le dan danes Nemec vedno osaben, nepreveriv, napaden, sebi<3en, po prvenstvu brepenec ter prvo besedo in pn*o mesto si prisvajajod.
Oglejmo si te tri Xemce v na§ej tragediji in priznavati boino morali, da nam jih je na§ pesnik iz-vrstno narisal.
Ta G r i p o je nemSki naseljenec v Slovanih. Moz* je kupec in imovit poscstnik. Prav ljubeznjiv in pameten filovek je, Tiigomer ga Steje mej prve svoje prijatelje. In zakaj bi ga ne ? Saj mu je Gripo po-mogel, da je usel iz nemSkega robstva; saj Gripo ve govoriti \?seiej pametoo besedo, kedar zborujejo slo*
nij se hlisalo, da jc jc.dcn ali drugi svojo tako iine- I novauo u(\'iiost (!V) le za goljufanji* iMovi'stva poral)- | IjaV  itd.                                                                   '
Hes jo, in pa tudi skustvo nam ka?,i', da nam Sole ne piiiiasajo vseli'j ti'ga, kar mi od njihpneuku-ji'iuo, tenivua tudi nasim zeljaiu uasprotuu reei—mar-sikako nevgodnost, in cclo, kakor sem uze opomnil, skodo in ncvarnost, Pa kedaj in kako je vendar to mogoftcV Mo^oi'e je ali tti'iivcc zgodi s« to po iicpra-vi'in ali napaeuem in nopiiincruem ueenju v fiolali! iSolsku oblastnije su premalo za to brigajo, da bi si ucViici tista znansLva prisvajali, katcrili bi jim treba bilo, da koristijo z ujiini scjbi in drugim v floveskeni ziwnju.    Dilo bi treba :
1.  da se uapravljajo in vpeljujejo posebno dobre in povsein piimerue eitanke; in
2.  da je ueiteljem posebno v skeibi, da ueond v s e, kav je v takih Cittuikah zapopa<leno, in kar oni v njih berejo, popoluoma razninejo iu, tako rekofi, prebavijo. Je.lno in drugo je jako vaSno za mladiuo, a pogreSn se ^alibog §e vedno—in ravno zato no na-hajaino doslej So za2'oljonega sadu naSih ljudskih Soil
Kar so tiC-e 6 i t a n k morale bi biti spisane in uredjene s posolmo skerbjo •— z ozhom na to, kav bi imele prav za prav te sole Ijudstvn prinasati, da si % njih poinoftjo po Casu vsestransko stanje po svojih potrebah zboljsa in, kakor so spodobi, sreCno na-preduje.
Citaukcnaj-k—ejo po dobrem razlagauju in z do-brimi, pristavljeuiini izgledi ali primeri mladini pravo pot do popolnega in Cistt^a prepriC'anje in spoznava-nja: kako in zakaj da jeva.noiu potrebno Citanje dobrih in poduCljivih spisov ali knjig; kaj da je in kaj da rodi prava omika v CloveSki diuzbi; kako potrebno da je lepo in spodobuo obnaSanje v ob-hodn z ljudmi naj si bo tega ali onega stand (pora-ba zuane knjige „01ikani Slovencctv bi k temu gotovo pripomagovalaj; kaj da je, in pa kako da se vteg-ne vstanoviti do b r o g o s p o d a r s t v o (po nasvetih danih v knjizici ..Izvirek premo^nostiu); kako _alosfc-ni in pogubni da so nasledki za p ra vljivos ti in potca te, leno b e in. nemamosti; kako da se vte-gne lep6 zlagati pri me ma omika tudis te^avnim poljedeistvoni, in da more to postajati po ouej tem-bolj popolno in zdatno; kaj da je ali v aem da ob-stoji prava slobodnost mej ljudmi; kako narav-na da je razlicuost stanov mej  njimi; kako nevarne
vanski mo^je; saj Gripo nikoii nij v zadregi, kedar je Slovanoin potreben dober svet. Najva_neje vesti iz nemSkega ostroga prinasajo prelagataji Gripu in taje zaupava Tugomerju. In da bi se Se bolje utrdil v svojej drugej domovini snubi lepo Grozdano, svekrvo Tugomerjevo. In da bi Slovenom so bolje godil, svoje krScanstvo na videz taji ter fanati&iega popa Zovolja znierja zarad njegove verske prenapetosti; taji celo naroduost svojo ter se bojuje se Sloveni zoper svoje .nemSke rojake. Gripo je nemSkega Cloveka slekel ter novega slovenskega oblekel. PoSten mo_ak je ta Giipo, tako menijo veCjidel slovenski knezi; tistemu pa, ki temu Nemcu neCe verjeti, zagrmi Tugomer:
„Stoj 1 Vsak Sloven mej nami bodi p63ten Za naso stvar, kakor je Gripo ta, Potem oteti smol"
Slovansko lehkoverni in zaupni Tugomer, kako bode§ §e proklinjal tega Kemca! Kajti na dim njego-vega srea mu lezi modras v svitek svit; furor teutonic us se mu pravi in gorj6 vam Slovenom, kedar ta vzdigue svojo glavo 1 Ta ne pozna poStenja, zve-stobe in prijateljstva: vse to inujo samo krinka, pod katero se skriva, da dose^e svoje sebi6ne nemSkc na-mere. In dosegel jih je! Pripravil je Tugomera. da se je temu samcinu najpametneje zdelo iti s6 slovanskiini velmoM v dogovore z Nemci; osvobodil je nemSke tale, ki so bill Slovenom zastavljeni ter je odvel v nemski ostrog in nemSka zmaga je bila odlocena!
Zdi se mi, kakor bi bil pesnik ve&rat mislil na sedanji ea3, ko je risal tega nemSkega naseljenca
za HoveBko dru„bo da so ncko sedanjc nespamctnc misli o tako iiiienovtmrm Hocijalixmu in koinu-u i /, in u, katere ne skoraj povsod v Kvropi, cel6 tudi mej kineti ali sploh mej prostini ljudstvoni zunaj vo-(!ih ineHt mofino razpiostiiajo, kakor nam skustvo ka-•h\\ kako in ke.daj da filovek zaleze v bole son in kako (po llalehiiidovjh pravilih) da se vtegne je izne-biti i.t.d.
Ojstra dol^nost iu naloga naj bo pa ueiteljem skeibeti, da se omenjeno prepricanje in spoznavanjo tudi vresniei, in »iw»r 8 tain, da sami umejo zapopa-ilck (v:itanega doticnega (lauka, in da potem oni ucun-eeni razbistvijo, kadar je treba to, kar nifio ti-Ie morda h\ pmv razumeli. Takosno vnikrat ponav-Ijauo ravnanje, iu neinara tudi kak lepo Bpiaovan priineren, povttcm m/.umljiv mal 6 a s n i k si a u .enco obrodil bi gotovo zazeljem* sad. Tako bi se nasa mlodina ne samo ufiila drugo iolsko predme» te, katerlh ufienje je za-njo potrebno, ampak bi se ob enem tudi v pi:ivein pomenu o d g o j e v a 1 a ali i z o b-ra^evala,
Za razlaganjo drugih zgoiaj omenjenih lolsklh predmetov naj se uinno porablja tako imonovana wso-kratska metoda", kolikor je le mogoCe. Po tor-ditvi slavnega franeoskega ufiitelja Jakotota so vsak otrok (Co nije sicur pravi bebec) enako uCi, le na tru-(lu ueitelja je vse le^e6e. Znanje bil pred nekimi le-ti v Kopru nek uCitelj, katerega Jepa in dobra nava-da je bila ta, da izpraSevaje jednega ali druzega iz-mej svojih ueeneev, ki nije prav odgovarjal, jeimelga pred seboj toliko 6asa, dokler mu nije po opomnjeni metodi vse lepo in tocno v glavo vcepil. Mej tern so se pa tako tudi drugi bolj slabi ucenci posluSajocl podufievali. To velja, ne pa gerda sploSna nava-da u&teljev, dajati tacemu ufencu precej tako zvani „slab klas", in poSiljati ga nazaj na klop, da si tarn lilaCe ter_el
Naj vzajemo vendar na znanje vse to tisti, ki Su* vajo nad Solami in jih vodijo.
J.-G.-V.
Jagoslovansko bojiscce
Od hrvatsko bosniike raeje se poroga, da je bil 19. veliki boj pri Kostanjici. Turki v Prjedorui oko-
Gripa, Te bire ljudje uijso posamezni filoveki, to |e posebno pi erne nemSkega naroda. Nakaja§ jib po vsem svetu, kder se Nemec naseljuje; anikder jih nij vefi ncgo pri nas v Avstriji, samo da imajo pri nas drugo ime: pravimo jim „pruski agenti.8
Kemec G e r o n, knez v polabskej pokrajini, je pokoren sluga svojega gospoda, a hraber vojarin, zvit diplomat, jeklen znaCaj.   Geron je pravi mo_ na pra-vem mestu.   Vse njegovo dejanje in nehauje navdaje same jedna misel: kako bi zmogei inunicil slovanski narod t  Da bi to dosegel, poskuSa mnogovrstna sred-stva, a nobeno se mu ne zdi prepodlo. Saj ima opra-viti s pogauskimi slovenskutii psi! In kako dobro pozna Slovene 1 „ Slovenski flovek veruje prerad,' Posebno kar mu tujec pripoveda Jaz znam jih in izkuSnje i mam svoje." Ana drugem mesturazlagasvojo politikotako-le; „Z besedo lepo, bodi si le_\jiva, Polaskati je treba se Siovenu A on za toboj pojde, kamor hoCei11 Proti Nemcem se ve da je ves drug mo2. Ko ga skof Hildebert pregovarja,   da bi slovanske poslanike, katere je lestjo in le^jo privabil v svoj ostrog, pomo-ril, predno se vrnejo nemSki tali iz slovenske zemlje, pravi Geron, da rajsi vseh trideset slovanskih velmo2 zopet izpusti iz ostroga, nego da bi svojim zastavlje-nim vojnikom besedo snel:
„Nijedne glave nemSke jaz ne dam, JSijednega vojnika pogubiti
¦¦*W ,   '       . -,.   ¦                                                  !
lici natneravali so ustase iz nenadoma z veliko silo n napasti ter jih uniciti, da bi se jim to tembolj goto- s vo posrecilo, so sc na to jako tajno priprayljali, ter z svoje dispozicije le generalom i vi§jim oficirjem na-znanili. A nesreca. za Turke je drugace izvolila. Usta- I si vlovili so jednega turskega poveljnika 2 njegovim ji spremstvom ter so po pismih, koje je imel general pri k sebi vse poizvedeli ter dobro vtrdili svoje pozicije pri s Kostanjici.                                                          ...     J
19. vjutro naznanijo Ogleduhi ustasem, da se oh- I t za tnr&ka vojska. UstaSi mirno v svojib pozicijah ca- I d kajo, dokler centrum Turkov v njihovo sredo ne h pride, potem pak planejo od treh stranij nad nje, ter n jih straSansko pobijejo. BaSiboSuki, video v kaki zadregi da so, pobegnejo, a turska regularna vojska jib v z orozjem prisili v boj se povrniti.                            | S
Ti naskofijo ustase a vse zastonj, kajti ustaSi \ so imeli izvrstne pozicije v gozdu, v katerem znabiti 1 uze stotine let nij bilo nic sekano.
Popoludne zacelo je wocno dezevati in ravno, ko v se Turki zopet pripravljajo za zadnji uaskok, treSfii v 4 prod Turki stojece drevo, Ta slueaj je Turke tako i preplaSil, da niso ved upali se ustaSe napasti, nego v pobegnili so proti Priedoru. A Se zdaj nij nesreca po- i civala, kajti na begu jim pride mocua ustaSka ceta pod poveljnisftom Hadzica nasproti, ter jih ranogo i pobije. OUsihmal nocejo basibosuki, to je narodna i bramba, se vec bojevati proti nstasem. Tako odgovar- s jajo usiasi Turkoui na ojih reforme.                             t
V Hercegovini so Turki Niksice se zivezem za 1 u leto preskrbeli, ustasi so jih pustiti mirno naprejina- t raj. Kakor se slisi, bil je Muktar pasa z Nikito po- 1 razumljeu. Vsaj je vse jedao, so-li Niksice preskrbljc- L ne ali »e; kajti zdaj, ko Crnagora v boj stopi, se ne i more ta stara trdnjavica dolgo drzati, kajti vse dru- I gafie bo, kedar zaenejo craogorski topovi ogenj in i krogle bljuvati, zivcz tarn sbranjen pa le pride Crnej- i gori prav.
Srbrja i Crnagora stopite v akcijo, to so zadnje i vesti, koje vsi listi brez razlike prinasajo ; Srbija ne t more vec nazaj pri vsej dobrej volji, kajti ona je fi- t nancno popolnoma ruinirana; njeno geslo je le „Na- i prej", to je ili kraljevina Hi nema vise Srbije; ona si I zamore le opomoci; ce na turskih razvalinah slovan- t sko drlavo ustanovi. In kakor kazejo priprave, tudi resno nato misli. Vsa Srbija je oborozena, 50O0O moz" y regularne vojske stojipriAleksincu nasproti Nisu, kjer 1 imajo Turki utrjen tabor i blizo 35000 moz, tukaj 1 bode naj bolj huda bitka.                                            f
Na Drini stoji 20000 moz regularne vojske pod I ( poveVjnistvom Kanko Alimpic-a, potem tri legije pro- I i stovoljcev pod VlajkovnSem i sicer najbolj organizira- i na v Sabacu in Loznici (poveljnik Pajo), jedna v Ya- I < Ijevem i jedna v Uzicah (poveljniki Pulnek Gnizo, Mi- I i skoviS Djoko in archimandrit Dusic). Jedna divizija I i regularne vojske stoji mej Kladovom i Knja^evacem I 1 pod poveljnistvom polkovnika Miljntina Jovanovica, ' kojemu so tudi prostovoljci Bulgari dodani. General | < Zach i Ceroajev sta verhovna vodje, in sicer prvi pri 1 Cacaku, dmgi pri Deligradu.                                        1
K tej vojski pride zdaj se dmgi i tretji razred narodne vojske, tako da bode Srbija blizo 150000 raoz . na meji imela, s kojinii prav lahko Turke pobije, kte-rih nij vec nego 90000 mii, koji so deloma v JBosni deloma v Hercegoviwi i Bulgariji. Res da in>ajo Tur-ci vtvrdjene tabore in trdnjave, a Srbiji na strani, Turkom pa za hrbtom stoje ustasi, kojih je v Bosrti blizo 20000 moz, v Hercegovini 10000, v Bulgariji kakih 20G00, koji se bodo, kakor hitro Srbija i Cir-
Ne dam tako. DomaLeinu cloveku V besedi jaz in veri obstojim". Izvrstnol Kiti jednega priprostega nemSkega vojnika nij hotel zrtvov&ti, a trideset slcvanskih vei-moz je hladnokrvno v zastavo privabil, opijanil ter zUvratno pomoril! Tudi furor teutonicus se glasi iz njegovih besedij, ko po dobljenej zmagi na krvavem boji&i tako-le prorokuje:
BUze mi doba se razkriva v duhu, Jaz ne ucakam je, a vnuci naSi, Da kodar zdaj sedi slovensko pleme, Vzrasto iz golih tal gradovi nem§ki
V  krajini novej zemlje braniborske, ZaSCitni kremelj rimskemu cesarstvu, Ki meje pretesne od tod pomakne, GlaseCj da nosi mej pogane vero, Katera bode mu izgovor moder,
Da z meCem, ognjem, ako nij drugace, Brez milosrdja, brez vesti otrocje, Pravtco polozivsi v mee in silo, Kazprdstre dolga krila po slovenstvu, Odpahne iz vasij in polj ga tolstih
V  koCurje ilove, da tarn zadahne, Bogove dedov starifc pozabivSi, Ter sramovatt se naene iinena Slovenskega, ki zdaj mu je na slavo, In sramovati svojega jezika. Zakonov prvih, pravde otcev hrabrih, PrekvaSeno do mozga v kosti z nemstvom, Eatero prestol tukaj si utvrdi
Bodo^ej veliciai casov pozuih.* la doglavnik njegoy Radulf pristavlja:
nagora boj zainete, podvojili i §€ veL. Crnagora po-stavi 12000 moz v boj, koji se takoj se Hercegovci zdruzijo.
Tako stoj6 zdaj stvari.  Predno izide ta 8Soca   ! bodo srbske puske pokale in Turcina podirale, v to jim naj pomore sreca junaska. Madjari so zopet en- | krat svojo strahopetnost pokazali.   V vojvodini srb- j ski na Ogerskeui so denarje v podporo svojim bratom turskih Srbov   kakor i  nekatere dobrovoljce nabirali ter jih v Srbijo odposiljali, zarad tega krieijo vsi ma-djarski listi, da se  hodejo  Srbi proti ogerski  drzavi spuntati, da je treba obsedni staa proglasiti; ter vse nabiralce i o<lloc»e Srbe v zapor deti.
§e celo avstrijanske vojake, koji so v poiadkah v vojvodini Sumnicijo ti modii Madjari, da pomagujo Srbom, na kar jim stara „Vrw®ti* prav dobro odgo-varja, da tako govorifeujt* je inpertuteuto i potllo, *la Madjari iz miihe slona ustvarjajo.
V  istini so ve6 Srb.iv v zai>or deli i na meji vsaeega, koji namerava v 8rbrjo iti, zavrnejo. Tako so 400 Bosnjakoui, kteri so hotvli nazaj v Bo.suo iti, za-procili pot—dobro naj jim tekne—a Turka ne bode vse to reSilo. V Srbiji delata zdaj samo se ruski i anglezki poslanik,
Angb'zi bi menda radi, da bi se Srbija diplo-maticnim potom s Tnrftjo poootala, a litis node zato nic vedeti, on sili na boj, kajti za to govorijo vsf! stvari. Srbski poslanik, koji jo imel v Carigrad odi-ti, da se Muratu V. v im^nu Srbije poklotti, je dobil ukaz, ko je vze na parobrodu stal, da mora donn o.sta-ti. 23 toga sta voiiki knez Vladimir i ruski geiietv.1 Fadejev v Belgrad dosfa ter drugi dati v iMtranjo Srbijo odsla; drugih 75 ruskih 6astnikov je nekrL*. na potu, i kakor najnovejsa poroCila porocajo, je oblju-bila ruska v 8 dnevih 15000 dobrovoljcev poslati. Andrassy pak nic" vec ne crime; gotovo je, da zdaj nij vec casa za reforme.
V   Bulgariji je bilo prete&eni teden veft bojev I mej ustasi i Turki, v kojih so bill povsod Turcini I tepeni, zoput nov dokaz kako znado Turki lagati, kajti oui so porocali vie pred 14 dnevi, da je cell usta-nek zadusen; a naenkrat so na treh krajih pri Peru-cici, pri Belovi in Vrac-u od ustasev prav dobro bili tepeni.  Vrac malo mestice so ustasi si osvojili.
Po najnovejSih porocilih sc je vnel v Carigradu velik punt. Staroturki in vojaki so se vprli proti Mithad-pasu, ki ima zdaj vajeti v rokah, in katerega krivijo, da je kriv srnrti Husciu-Avni-pase. Po drugih porofiilih nov sultan Murad V. ne upa na beli dan in se pusti straziti od ve6 bataljonov vojakov;— nekda uie nnsli, kako bi pobegnil, predno mu prine-sejo §karje, da si zile prereze. Kakateri listi hoSejo celd vedeti, da je uz"e zginil. Anglezka flota se MMa Carigradu, da bode raorda mir delala; pa tudi Kuska nekda ne drzi krizem rok in zbira mnogo vojakov na tur§ki meji. Anglezi so §treno dudno zmeSali in na vse zadnje se bosta vendar smejala Ignatiev in Gor-j cakov, ne pa kratkovidni spletkarji. Kako se bo vse to razmotalo, tega denes Se ne vedo diplomats Te^-ko nij vganiti, kedo ostane na cedilu. —
Iz Raguze poroLa se telegraficno od 27. t. m.: „Hercegovci ufiiuili so imeniten iti jako pomenljiv „korak; zbrali so se vsi hercegovski vojevode v skui>-„seini ter Nikito za hrcegovskega kneza proklicali. „Odpos!ali so depatacijo v Cetinje cez Grahovo, da „ta sklep Nikiti nazuani. Isto tako proklicali so bos-„ni§ki vojevode Milana za bosniskega kneza in odpo* „slali deputacijo v Aleksinac."
wKder trcita se Nemec in Sloven, Iztrebiti je s korena slovenstvo, Da sila neniska kal rodi iz njega Sloven in Nemec, kakor voda z ognjem Dotikati ne moieta se mirno". Tretji Nemec jebiskup Hildebert, prvi cerkovni dostojanstvenik nemski,   desna roka kraljeva.   Ota I. ga je poslal v Geronov ostrog, da poizve, kako stoje stvari. A prvi sveeenik nemski ne nosi kracanske Iju-bezni in sprave v svojem sreu, krvave so njegove be-sede furor teutonicus infanatifino popovstvoobjednem dise iz njih, ko Geronu zapoveduje:
„.... treba z ostrim mecem ino siloj* Vladarskoj trebiti pogansko zlo, Unicevati vse nevernike. Na primer tukaj: divji rod slovenski Do zadnje korenine izruvati, Ce skoraj ne upogne tilnika, Poprim§i pravo vero Kristovo. Samo tako dospejemo na svetu, Da uresnici se prevzvigeno Slov6 gospodovo, ki nam je rekel, Da bode credi vsej le jeden hlc.v In jeden sam pastir. Osobi dve A duh jednoten: rimski papez duSne Iu nemSki kralj posvetne vlade §cit, Kristjanom slabim strah, poganom groza*. In na drugem mestu pravi: „Uni6iti! Cim prej tem boljet Slovena treba nij na zemlji bozjej Jezi§tvo iztrebite vse povsod...!" Pravega narodnega i verskega fanatika pa   se
Dopisi.
Na KviSkem, 26. junija. (Izv. dop.) Nasa citalnica ni vec na rakovi poti. Na zalost njeni-n na-sprotnikom bodemo imeli besedo v sredi meseca julija t. 1. in sicer v Biljani, kjer nas dolenji Brici z ve-seljem prifiakujejo. Pri tej besedi bodo sodelovali tudi nekateri gospodje iz Gorice. Tudi nas vrli narodnjak, gosp. zupan iz Medane bode imel govor; on je dober govomik in nas bode bode z svojim govorom gotovo prav navduSil.
Nek prostovoljni tourist uapada Btice v Slovencu St. 64 da so v omiki Se 100 let nazaj. Ta clovek malo pozna Bricc, to sam priznava, ker je se malo C'asa v Brdih bil. Ta majheii cas bila mu je rcbula presladka in premoena (za tistoga, ki jo po paineti ne pije;. Se se spominjamo kako sre enkrat celo pozno v uoci v tukajsnjo kremo primihali z dcbclo butico, to je istina, da ste imeli previ;6 alkohola v glavi, kt»r se vam je iz nje kadilo; pri odhodn bile so vam duri preozke. Sreca va^a, da ste itrndi spremljevalca z la-terno, drugace bi bili zemijo potipali. Ali mislite, da bi mogla omika rasti sam.i ob s«bi v Brdih, kakor na pr. kopiiva? Komaj Stiri leta je od tega, kar sum dobiii stiri u6ituljeza citla Bsrila ki imijo 6 zu-panij. Naj nam poSkjo potrebuih uC'iteljev in zagoto-vim vas, da bodeino 100 let picdvauii go.spad turist. Ta odgovor vam damo kot prvi iu zailnji. Pri nas imamo vsako leto 2 prav sluveca praznika. Na dan teii prazmkov pride veliko ljudstva skupaj celo u Kranjskoga in Stajcnskega, ker se delijo popolnoma odpustki. Tudi ietos 25, niaja sejczbralo okolo 5000 ljudi, mt'j tenii &z 150 Kraujcev iu Stajerccv. Ob 11 mi jo sla procesija iz fame ceikve na mali griC h cerkvi svetega kriza; pri procesiji svirala je kakor po navadi domaca godba. Pri sv. masi obcudovalo je ljudstvo nasega orglarja Cirila Kumar-ja; komaj 11 let stari defiko je se svojimi dobro izurjenimi pevci tezko peto maso izvrstuo spreraljal. Le potrudite se gospod Karol za mladega sinka, ako bodo tako na« predoval, utegne postati drugi Krezma. Vsa Cast in slavagre gospodu zupiiiku, ker dusevno in materjalno cerkveuo petje podpira. Bog ga zivi Se mtiogo let v Kviskem. Zahvaliti sc imajo pa Brici za vse gospodu Jozefu Marinicu, orguiistu v Kozani, ker ou je bil prvi, kateri je v Brdih vpeljal lepo petjo, orglanje iu je stare cerkveue   kruljeze   odstrauil; slava mu 1
F. K.
Od beneske meje   (izv. dop.)
Kako rod m roSom gine To povest je <lom$vwe,
S, Jenko. ^alostno je v nasih Brdih v inaterijalnem in du§evnem obziru. Ko se pouotuik ozira po teh kra-snih, solncnih gricih, se mu veselja sree siri in misli si gotovo, da tu mora bivati srecen marod. A 2ali-boze, da terau ni tako! V poljedelstvu so Brici Se jako primitiviri, vino in sadjereja se zancmarja, v omiki in napredku pa so dosti zaostali za dragiini Slo-venci. Pri vsem tem se pa se zdaj ne zganejo. Mej tem ko je drugim Sloveticem uze piisijala zarja omi-ke, je videti, kakor bi v Brdih ne hotelo biti bolje. Nasi „rodoljubi4 drzijo krizem loke ter nemo gle-dajo, kako izpodriva vedno bolj dan za dnevom ti-sta zoperna furlansciua naso poSteno sloveuscino. Brid-ka zalost se cloveka poslati,   ko vidi,   da ginejo bIo-
-.4JUI!IJJJI..,i.'J.ll;il..- l'UWWgWWgggg?**WWW . !J'.l_____L L'l L J.'.'HWWMW
kaze v tretjem aktu, koimaGeron slovanske velmozc v svojej mrezi vjete.
„Dovolj nam bodi, ce poganom tem Poslednje hipe malo osladimo, Predn6 neverske du§e izroce Peklenskoj neprijazui, zlodeju, Ki ga slepi ieste v bogovih svojih Glare s teles, to je najkrajsi pott A v tem trenotji  se domisli,   da on,   sveeenik, biskup, prvi sluga Kristov v Nemcib, ou, ki bi moral ufiiti in propovedovati ljubezeu,   mir in  spravo   mej narodi, govori tako krvizeljne  besede! Stresne se in samega sebe ga je strah.
„Ne, hlapcu bozjemu ne sluzi meC! Zelim  u2e si konca duevi temu, Da bilo b» zvr^eno, Cesar treba Na visjo fast bogu in svetej cerkvi." Toda  kako  hitro zabi,   da je   „hlapec bozji!« Kako hitro se nem§ki krvnik zopet oglasiv njegovem srei 1  Geron je v zadregi:   nemSkih talov  se  nij iz slovanske zemlje, Slovenom priscdSim v dogovore pak se zacenjajo odpirati oLi, da so je Nemci prevarili — torej ne ve, kaj bi ucinil. Hildebert nij v zadregi! „Dolznost je, gledati samo koristi Drzavne in blaginje svete cerkve, Ki jo rodi poguba vragov nasih. Nevernikom Slovenom puhla bodi [              Obetana beseda!..."
j         In ko se Geron  pripravlja,   da bi pomoril slo-
i vanske kneze, tedaj mu Hildebert dela sree: „Premislek je tu greh, ohrabri se I Pokazi jekls nemskega moza,
venske vasi na nieji, ko jesenko perje iz dreves. Sve-ta dolznost vsacega je torej buditi bas" tu na meji narodno zavest. Seveda je treba tu krepkih delavcev iskrenili rudoljubov, posebno pa dobrih uclteljev, da bi nam mladino v materinScroi odgojevali. ne pa v furianSCini. In kaj se je storilo do zdaj? — 0 uditeljih ni tu ne duha ne sluha, nekterim gospo-dom duhovnom je pa slovenScma in narodnost deveta briga. 0 da bi pac* enkrat spoznali nasi briski mejasi svojo prevazno nalogo na meji ter se krepko v braa postavili lahonstvu, da ne izgubi naj drazjo rec\ kojo jim je stvaniik podaril — svoj inili materni je-zik,   Za danes dovelj — pribodujiL kaj vec\
______                  Tone Stfpek
Iz slovenskega Stajerja, dne 25. junija. v
,.kajhiw $evedno sedeft drzavni poslanec Brand stet ter, vodja nemSko-ustavoverne stranke na slov. Stajerju, pride te dni pred pmotnike v Celje. Eakor sem Yarn uze porocal, je tozen kot goljuf i ponarejevalec — menjic. Tedaj se bode tozba glasila na hudodelstvo goljufije. Obravnava bode trajala tri tedne i vodil jo bode tamoSnji predsednik okrozne sodnije g. Hein-ricber. Or. pi. Pfiiigel bode zatozbo zastopal, a zago-varjal ga bode puk dr. Holzinger iz Giadca. SI o von ski volilci varujtp se takib zastopnikov, kakor je Braud-stetter!
Nasemu ranjkeuni ppsniku Val. '>oznu se uze izdeluje spominek vMariboru. ftvotopiii ranj. pesnika bode spiral obee guani ueenjak i slov. pisatelj C. g. zupnik Trstenjak, kateri je ranj. pesniku osobni pri-jutelj. Orozuove rokopise hrani pak t g. kaolan Len-dovSek. Na zdar!                                     Mo/nski.
§abac na Srbskem, 20. junija. (izv. dop.) —
Iz slovenskih in druzih slovanskih listov razvidel sem, da je srbska vluda zgubila mnogo simpatij pri Slova-nih zarad svojega neodlocnega postopanja, posebno pa zarad poniznega odgovora, katerega je dala Turciji 11a vprasanje, zakaj oborozuje. Morairi priznuti, da tudi meni nij vgajala srbska politika; a zdaj sem so preprical, da IlistiOvo postopanje je izvrstno diplo-maticno.
Kakor so se refii mcSale po Evropi jc Srbija slutila r.cko nevarnost, posebno pa se je bala Avstrije, katera se kaze slovanski politiki bolj nasprotna nego unglezka. Nij je cvropske drzave, katera bi toliko protezirala f urka proti Slovanom, nego je sedanja po Andrassiju vodjona Avstrija. Anglija nijma »i6 proti Srbiji tu gotovo je, .da bi prav rada videla, da bi Srbija dobiia Bosno in Crnogora Hercegovino, kajti Angleiki je samo za to, da Turiija ohrani svojo vlast na Dardanelib in da Busija ne pride v Carigrad. — Nasprotno pa hoee Avstrija zatreti ustajo, oua je in-ternirala Ljubibratifia; ona je odtegnita podporo v Avstrijo pribegli rajir ki glada trpi in vmira in na-posled je ie prepovedala po§i!jati ngodne fclegrame ob ustaji slovanskim in drugiin listom, ki so Slovanom pravicni, ter uvedla neko novoSegno „Telegramm-sperre". Ta namera je podobna obsednemu stanu in znacl zadosti Andrassijevo politiko. Vkljub temu pa istaja izvrstno napieduje in avstrijski Slovani dohrjajo sem mnogobrojno na pomoc bratoni. Posebno pa je tukaj dosti ogrskih Srbov, ki so prinesli se seboj tudi denara za podporo ustaje. Napoeila je slovauska zarja in nobena velesila  nij mourn  zadosti,   da bi zatrla
Vojaka tvrdega. ki mu neznana Brezuinna milost je. Mebkota plasna In ovcje milosrdje k tacemu Sovrazniku krScanske nase vere, Imena nemskega, to je slabotnost, Pradedov nemskih ncdostojua, Geron !a In ko Gripo meni,  da bi zadostovalo,   & bi se slovanski velmozjc samo v zapor deli ter dobro stra-zili, ga Hildebert iude se vpraSa, iemu samo polovko dela izvrsiti!
„0 kratkem, a po krepkem! Smit je nagla Ter najtvrdnejsa mirodcjnica!
......Treba je, da zve Slovgn,
Kedo smo Nemci, kaj uiuejemo, Kaj moremo, ko prilethno k boju. O&Orni bodimo naiodu teniul S pogani se o mini ne pogajaj, Prijazni nam slovenske treba nij, PokorsCine jedine le od njih I sveta cerkev hoce i na§ kray. 0 tvrdoumnem se poganu nikdar Ne nadej mi, da se ti izpreveri; Za to, da jib zadene ma§Levanje In mec, ki ga je blagoslovil bog. Toda §e jedna stvar  peCe Gerona:  od kralja Ota nema povelenja nie!   Previdno torej vpraSa Hil-deberta,   ie li zna,  kako  bi  stvoril  kralj z ujetimi Sloveni.
Hildebert. „Da znani. Nij strah me biti za poroka, Ker vem, da bil kralj Oto, naS gospod, Dostojen vedno Kavla Velicega Najvecjega vladarja zemelj neniSkib,
slovansko oprostenje na jutrovem. Srbija je oiieka-vala, dokler je dozorela rec v Carigradu, pa oboro^e-vala je noc in dan in danes je cez 100,000 izvrstno oboro^enih mo2 redne vojske in nas piostovoljcev blizo 10.000 na meji Bosne in Bulgarije, ki Cai:ajo od dneva do dneva povelja, da prekoracljo mejo. Mi prostovoljci pri Sabac-u smo popolnoma po vojagko o»-ganizirani in prevideni z vsim potrebnim in v na-Sem taboru govori se mo6no, da bomo jutre marMrali v Bosno ter se tarn zjedinilis cetami boscnskib usta-Sev, ki uze zdaj zniagonosuo napredujejo in so Se U pret. tedeu pri Kozari in Dubici turSko glavno moCv Bosni popolnoma potolkli ter vsmrtili Cez COO Turkov. Zbog tega raste ontuzijazem mej ustaSi, mej tern ko v turSkem taboru, posebno pa mej doma&mi basibo-fiuki vlada najvoia poparjenost, tako hicer. da se ti zadnji eelo zoporstavljajo in nocejo vefi v ogenj, SHSi | se, da bi Angle^ka podpirala Sibsko, ko bi tirjala za-se Busno. Itusija je tudi za to, da Bosna postaue srbska; edina Avstrija bi temu vteguila protiviti; a vse zastonj; danes smo gotovi ruske pomofii in dokaz temu je, da Srbija dobiva iieizmerne podpore od Bu-sije in da je v srbskem tabm pri Aleksincu en ruski veiiki knez, meiida stri(':nik cupov in pa glasoviti general Fadojev. Pri nas v Sabacu je tudi wliko ruskib &istnikov in kakor se \idi bodo vw» sibsko vojsko in vse prostovoljce vodili sami ruski gem-rali in visi ofi-cirji. Jutre prit'-akujejo kneza Milau'a v tabor, ki je ne dalefi od Visogradu. Iz tega sledi, <la bo operacija v kratkem zaeela. Mogofe je, da Vain bom uze v par dnevib porutal o bojili iin-j Srbi in Turki. Ogri so torej uasproti sedanji situvaciji, katero so Angleii po-spesevaJi, popolnoma iiezinoziii; oui ne moivjo vsta-viti kolesa, ki se je zacelo Intro vertiti; temvefi je skoro gotovo, da zveza treh cesarjev je sopet vtrjena in da je Itusija, na katero je Nemfika nave/aua, popolnoma zmagala, ker vtcgno tudi na Avstrijo upli-vati dobrodejno, razumi seglede avstrijskib Slovauov, kateriin mora l)liinji prevrat avsts. polilike le kori-stiti. Ce si pa Srbija in Crnogora osvojiti Bosno in Hercegovino, mislite, da bo stem u2c konec dirindaja, 0 ne I Bulgarija je vstala in Turki je ne bodo mogli pomiriti vec\
Madjarski listi siccr porofiajo o veiiki sili, katero je zbrala TurCija pri NiSu; vse to je pretirano, ker en del te sile je odSel v Bulgarijo, kder so bili Turki zadnje dui, sopet tcpeni in pri Nis-u nij Cez 30.000 Turkov. Cernajev in Zacb bosta imela torej lebko rec. Prav tako AlimpiC, ki komandira tukaj na Drini. Vprasanje se torej ventilira po Srbskem, kedo bode dobil Bulgarijo in prav zarad tega je mogoce, da so se tri velesile dogovorile, kako se ima razdeliti Tur-fiija. Ristic pa ima pokazati, Lc je v resnici kaj po-doben Cavourju. Naj Vain Se poroeam, da je tukaj v §abacu vefi nas Slovencev, ki smo skoro vsi postali Castniki in ki komaj priiakujemo dneva, da bi se merili s Turkom na Cast na§e domovine. Sre6en bom, Ce vain bom mogel porocati iz Sarajeva.
Politidni pregled.
V Gorici, 22, junija 1876.
V  notranjem nij ni6 posebuega zabilje^iti razun nadaljnih razgovarjanj obojik ministerstev
Kateri nikdar nij mu§ie precejal,
V  brezumnem pravdoljubji premehak, Kadar velike tehtal je koristi Dr^ave nem§ke ali obCe eerkve.
Ne ditaS li, kaj stara knjiga pile?
Pri Verdenu poklal on v duevi jednem
Tiso5e §tiri petkrat sto je saskih
Nevernikov ter z mecem zel Slovene
ObDravi, Savi, doHirika,
In Longobarde, pape^u uporne. —
A cerkev ga za to proklela nij,
Mej blaienike rajske ga je dela*
Ta Karel, Nemca pravega uzor,
Sijajen vzgled je tudi Oti kralju ;
Zdaj ve§ i ti, kaj tebi je stvoiiti !a Kaj ne, to je jeklo nemskega mola 1
Iz vse tragedije, posebno pak iz tega, kako nam je narisal Gripa, Gerona in Hildeberta, se jasno vicii, da je pesnik zalozll v svoj umotvor mnogo slovan-skega srda proti Nemcem. Je-li to dopugdeno? Jeste I Nasega pesnika oproSfia vsa slovanska zgodovina, ki so nam jo Nemci pisali krvjo in jeklom od KarlaVe-likega poclensi pa notri do denaSnjih fiasov! Nasega pesnika oproSca jedeu prvib sedanjih nem§kih pesnikov in leposlovcev, oprosCa ga slavni Rudolf Gott-s c h a 11, ki v svojej glasovitej poetiki pravi: „Der Stoff ist der Dankbarste, der vom historischen Pathos der Gegenwart durchdruugen ist." — In ua drugem mestu : „Die historische Tragodie muss p o 1 i t i s c h sein 1" la bogmc, nais pesnik nam jo pokazal, da nij zastonj pri Nemcih hodilv Solo! Hvalczni mu bodimo na tern!                                                           k.
(Dalje.)
0  bankinem vprasanji. Dospeli so vendar u^e do razprave posameznih totk tega velevaziiega vpraSanja.
V Galiciji so se u2e zaiele priprave za de^elne volitve. Nasproti si stoje Rusini in Poljaki; poslednji pa imajo se mej soboj prepir. „Gazeta Narodova* svetuje, naj se poljsko plem-stvo polasti mandatov, „Dziennik polski" pa svari pied tem, da bisekalc stan uaglasal, nego vsi brcz razlofika naj bodo rodoljubi.
Dalmatinski de^elni odborniki KIai6, Bran-kovifi, Iveljo in LjubiS so zopet svoje mandate polozili, ko je LjubiSa vstopil. Sedaj se bode moral zbor razpustiti.
Pekel in ogenj klifiejo Madjari po svojlh organih nad banatske Serbe, ker so se drznili nekaj novcev nabirati za na boj pripravljajoSe se Srbe v Srbiji. In res, dobil je fml. Scudier, poveljnik v Temcsvaru, zavkaz, da naj priskofii politiLnim oblastnijam, kolutro zadnje'to zahte-vajo. Saj in^ bodo ncmura drli ogrskih Srbov?! Zagrizenim Madjarom i njibovim listom svetuje-mo, da bi bili bolj hladno krvi, tor da bi se ne spodtikali nad takimi inaleukostiini, katere iz-virajo iz gole bratovske Ijubezni in ilovefike dobrosrrnosti,
Iz Stambula porofia se, da ima turSka voj-ska pri Srbiji poveljo biti pripravljena na vsak hip, da udari na Srbijo. Poveljnik jej je K e-rim paSa, lsto tako velja o turSklli vojski-uih ladijab na Donavi, katere bodo buje Belgrad in Seintuidrijo bombardirale,
Iz Carigrada jioroca telegram, da je tudi na otoku Chios upor proti turAkej vladi vzdig-nil se, ker je nek tursk Mandarin ubil kristjana.
V  Carigradu so zaprli mnogo sot'tov, druge so iz mesta prognali, bojefii se nove revolucije.
Iz Srbije dosle so vesti, da so prostovo-jue srbskc Cctn, blizo 8000 moL, Drino prestopile, Naloga njihova je okolo sebe vse bosniSke us-taske ('etc, zdruziti in kolikor le mogo6e regu-larno vojsko podpirati.   Predno dojde ta-le list
t nasim 6itatcljem, bil se je nemara u2e hud boj mej Turki in prostovoljci.
'          Srbski knez Milan odpotoval je na dan sv.
1  Petra iu Pa via v Aleksinac. Mej gromom to* pov in jako navduseniin pozdravljenjem od strani ogromnega stevila belgradskih mestjanov in sprem-ljan od vseh svojih ministrov peljal se je proti Semendriji, od kodar se ministri zopet v Belgrad vrnejo.
Vsi uradniki v Srbiji, kateri imajo ve6 kot 604 gld. letne pla^c, ministri, dr^avni svetovalci itd. bodo imeli ves das, dokler vojska traje, samo letno placo 600 gld. Onim pa, katerih letna plada je zoasala manj nego 600 gld. odtegne se 20 od sto. Vse te naredbe so se prifele uze IB. t. m. Drugi sklep narodne skup§Line, nam-rec% naj se uvrstijo vsi uradniki brez izjeme za das vojne v armado,   se je tudi  uie  uresnidil.
V  vsakcj kanceliji ostaneta najvefi podva urad-nika, da bodeta oskrbovala najpotrebnejse stvari. Tudi bivsi ministri in vsi mlajSi penzijonisti so u^e pri armadi. Uradi in prostori ministrov so izprazneni, sodnije tudi vse, samo pri vsakej o-
I kroznej sodniji je ostal jeden sodnik. Uradniki i so vecjidel uvrsteni h kanonirjem, deloma tudi k dovoznim konjikom in intendaturskej armadi. Anglija zavkazala je oboro^iti trdnjavo Gibraltar, kakor le mogofie dobro in kakor za naj hujo vojsko; anglezke vojskine priprave so pa sploh vclikanske.
Razne vestiv
Gori^ka citalniea bode imela v sredo, 5 julija zabavo na Citalnicnem vrtu. Svirala bode godba polka Weberja prav lepe todke; vmes pa se bode pro-duciral pevski zbor goriSke citalnice. — Na progra-nu je tudi tombola z lepimi dobitki in umetni ognji s transparenti iu drugimi zanimivimi spremembajni. Vrt bo okusno okincanse zastavami in ves razsvitljen z baloni. — Ker nam Citalniea 5 julija obefia prav krasen vefier,se je pa nadejati, da se bode vdelezilo i& zabavo prav mnogo obclnstva. —
Turki so v Bosno pri§li 1463. leta, v Herce-govino pa 20 let kasneje. Bosenskim Slovanom, ki so kristijani ostali, bill so podloSniki ail danjiki. Prvi, renegati, so postali, gospodje Bbegitt, a drugi so bili Sreda, „rajaa. Begi vladajo nad rajo. Begi so vso zemljo v last vzeli in raja jim jo je morala obdelo-vati, kristjaui so bili  su2uji.   Zdaj  bode jedenkrat
De&elne postave. Opozorujemo svoje Cast, na-rocnike na „Vabilo na narocbo" katero iazposiljamo 2 danasnjim listom. Mora vsakdo pripoznati, da je zbirka vseh dezelnih postav, kakorSno naraerava izda-vati g. E. Klavzar, zares prav koristna in potreb-ua, 2eKmo pra? iz area, da bi se naglo razsirila po deieli, Ta zbirka je razdeljena v 4 dele. I. del ob-acga dezelna ustavo, volilui red za dozelni zbor, ob-cinski red in cestne pestave, 11 del: dezelne postave ˇ goapodarstvenih zadevah kakor postavo o zemljiskih knjigah, o rabi in odvracanji vod, o vnr&tvu kmetij-atvu koristnih ticev. o pokoncevanji Skodljivih merfie-sov, o varstvu poljskega blaga i. dr. III. solske postave in IV. del: uekatere najvaznejSe deriavnv postave.
V posawezue postave so vpletene vse poznejse premewbe ia poprave, blizo tako kakor v iiemski Manz'-ovi izdavi. — Vse dingo se posnema iz vabi-la. Prvi zvezek se uze tiska in pride ua svitlo kon-cem prihodojega tedna.
Janeziceva alovesnost (ilasovi oil vseh stranij so na vprasanje glede J a n e z i c e v e slovesnost zelo ugodni; vazne manjse in vecje kor-poracije so uze sklcnile innogobrojno udeleziti se ove svefonosti, in pridno se dela od strani gorotan-akih rodoljubov, da postane slavljenje Janeztfevega spoinina sijajno in hvalezuemu rodn cestui). Odloril se je kot dan slavuosti 13. avgusta t. 1., to je: nedelja pred vel. g. ali vnebovzetja M. D. Prosnji do direkcij juine in Rudolfove zeleznice za pomanjSa-nje vo2nine, kakor tudi do vlade glede dovolitve se st&vijo te dni.
Pozivi, vabila in program se razpoSle na doticne druStva po Slovenskcm in velecenjcne posamezne c. gg. rodoljube v prvi polovici julija. Obcna zelja je, da bi postala slavnost sploh si oven ska, da bi se biutje bliznjih pokrajin innogobrojno udelezili in da bi vai skupno pomagali, da bode dan 13. avgusta V prijetnej rozuej dolini sloveaskega dela koroske lemlje vreden vulikim zaslugam inarljivega pisa-telja, slovnicarja, buditelja lepoznanske pisincnosti in pnrega tajnika druzbe sv. Mobora An ton a Jane-Sica, kojega ime nas lehko zdnizi vse Slovencc brez razloikal V to bog in delavnost vsestranka! DruSt-vo Slavec in citaloica GoriSka sta sklenila poslati k tcj slavnosti posebuo deputacijo.
P. n. gg. odbomikom, poverjenikom in pevcem MSn?Leviiuu<* Vsled sklepa nSlav6evega" odbora dne 12. junija 1.1. bo „SIavec* pel 24. avg. 1.1. pri slovesnej inaSi v Goriciin pri svecanosti, ki se bo tega istega dne vrSila v Solkanu: razkrije se nam-rec podoba umrlega Matlfe Doljaka.
Podpisani prav vljodno prosi, da bi mu pevo-Vodje pevskih oddelkov blagovolili uemudoma naznaniti:
a)  kateri pevski oddelki bodo prav gotovo sode-lovali, da se jim ravno dosle pesni posljejo;
b)  koliko pevcev pri vsakem oddelku potrebuje podpore in stanovanja;
c)  kedaj in kje naj bi bde skupne vaje bliznjih pevskih oddelkov (pevovodja ima cas od 1. avgusta naprej vsak dan). Razuine se samo ob sebi, da treba skupnim vajam izbrati kraje, kjer bi se jib veiina bliznjih pevcev mogla udeieziti naj laze in brezi velikih stroskov;
d)  koliko posameznih glasov da potrebnjo.
Za one p. n. gg. pevce, katerim ne bo mogofe iidfeleziti se reSenih skupnih vaj, bo poskusnja 23. avgusta ob 4 popoludne v prostorih goriske dtalnicej ob 6. uri pa glavna poskusnja vseh pevskih oddelkov.
Ako bi trebalo, bode zadnja poskunja se 24 avg. ob 8. zjutraj.
Kedaj in kje da bodo skupne vaje bliinjih pevskih oddelkov in vse drugo potrebno nazuani po dos-lih izjavah gg. pevovodij ob svojem Casu „Soca*.
Ker ni nam pri bodotej slovesuosti mari dru-gega, nego lepega petja, prav gotovo, ako le mozno, slehernega BSIavievegaK pevca prifiakuje
ANT. HBIBAR
nSlaveevK pevovodja. Pela se bode Oberhofferjeva maSa. Prav dopada vsem, kteri so jo sliSali, ter jo je lahko umeti. ^eleti je, da bi prav pridno   in resno se dela popriieli vsi vrli „Slavci". Ured.
jVarodoa zabava na umetno napeljani murbi, na kateri je v treh nadstropjih prostora za 30 osob' Jjde v nedeljo, 2. t. in. v Preserjah pri Komnu. — vyudno vabi k tej narodni veselici.    Jozef Forae.
Nesre^a Ba ieleznici.   PoStni vlak na Zelcz-niei mej Saragoso in Baicelono v Spaniji je 24. t. m. j iz tira skoeU   Pri tej priliki je 17 ljudij   usmrtenih ! bilo in 57 je ranjenih.
Poslanice.
Proti svedofbi podpisani od we komenskih starasin in nestarasin v imenu cele obcine ktero je Soca v svojcj 23 St. 1. t. v gos. Bnnc-evtm posla-uem objavila, prisiljea - je podpisani urad javno pi ote-stovati — ker v imenu tele obtiia* sprirevala o iiata-nji'iiem t.polnnvauji iw;it«lj^kih doUuostij. m ik> h«»daj ohstojeeih postavah upraviroui le krajni sokki s\eti. Krajhi solski s»vet v Komiiu dn«- 27 jauija 1*70.
NB. Saj seikij nij ttvba im»»nu pitsaiuezuih mlov sveta objaviti, vokopis naj se pa hrani — ako bi kedo to zahteval.
____________      Ziviv! Janka
V bvvduf'hi objavtjeni po go.-p. Buucn udtclju v Kt'innn v 25 st. „So<V" nahaja >e wed podpisunimi tudi nek Joaip Kovacii': katerega pudpis kiurajo ua-slovi, „starasinau in Rpod^npan.u Podpisani> zupau-stvt» je tetlaj prisiljeuo javno oponmiti, da niti mej koinenskind stsira^iiii iiiti pudzupaui uobeiu^a) Jus-pa Kovatic-a nij. /upaustvo v Komnu due. 27 junij.i lh7(>.                                     frVhtrik Svaia zupan.      j
Plinska tovarniea v Gorici napra-vila je peS za parjenje galete. Omenje-na pee je p. n. obdinstvu na razpola-ganje za prav malo   odskodnino. —
*3*
Podpisana javno prote&tnjt^a proti svednt'rbi ob-javljoui v 25 st. Sore, katero sa nekateri komei^ki staresine in ncstare^itie gos. Buucu, tukajsnemii iifi-telju podpisali o njegoveni nateiijeiiitm syrdiiovanji orglarskib dolznostij v imenu cele iii '•,..., k',*r nij pravilna in ker sta za sedaj v komensKej obfini edino le podpisana opravieena cnaka sprieevala izdavati. V Kuinnu dne 27 junija 1870. Andrej Ferfolja farni oskrbnik, Fridrik Svara ^upan.
i
t*ms^mimm^tmMmMmtomtm&
Ozitanilo.
Med Dr. Kersovani preselil se je v rastel v Fitz-ovo Mso, sit. I 461 in bode, kakor dozdaj, zdravil iia l> svojem domn vsaki dan.                             n
*
	j        Karol Zanetti	
	|                    Kaselj	
	nnjhujbi o/.diavijo itucintiif p;istilj«»	
	|                  Meaotti	
2"	|               SeidUtz-Moll	
1 S	I'ftina in plavi.a zal*iu'a v lckaniiri Zanetti, proda-	
1 fi	Ija h<; po I kM   skaflja.	
1 « 1 -	|     Ekstrakt iz Tamariuda	
1 ®	jimj'ioJjrti in iiujinocncjiii. KoiiLsu' jih ,je bilo iloz-	S
1 s	d.ij i/>[ol<na[,.lj \ iit/mli Ii Icaiiiif.tli. Iliter pripti-	'&
1 "8	Muocck proti /.i^crljciiitnti, iiotranjem kat.'i'ii, pis-	fa
1 **	1 mm prcklajciiji, driski, .-tane paino -10  hoidov.	0
1 >		ft
I9	i            Zdravitni fluid	
1 fl */A '•"''"./' 'H-.titiitioji^Itttiily  Ta Mi hn& lastnost, 1 B    da i/ilr/nje  koiiji! ilol^o td-.n pri inot'i.		i a
		
|2	Kna stfklcuica stanc i' l.^) z iiavoiinia vreil.	S
1 ° 1 s 1 *¦	Fagliano Sirup	
	(                      pravi iz Fioreiici'.	
M	Caj Wilhelm in ICollbr	> 1 m
1 it 1 *S *	za ciSfitsnje krvi.	
	Hotoaaova Odontina	
	]irot.i l>oU.hti /.<»liov. Najlmjfta in ncjirejcnljiva ho»	*
	lefima jenja pn-n-j, <:i> se  eno kapljo  tcga   lektt	J
*	vlijc na hwiilia/, iii doiie v vntel zoli.-	
1 ** s	Eilhm zalotja vmkovrshiih mhttrat*\	
	fikih voda in shdtiih xmdndh   itkoo ;i	
M '	Absent Montovatiov iz B»nct«'k.-- Trawi  .Mag-	
ft>	nezija anglezka IIei*fv--Kr»»^lj:cc lJ!.'.::eanl in Van	
r	Jei .— Zubtia zrnes IVeitern'.aiio'.a. i'»;i;>.  Snin de Kuotpmart.—Arabska lievalcnta v i» aict m tfstu — Pi ah za ola.jianje prebavanja   ur (inlis-ov.—• | I'antilje. Vichy fliliu, fioorgi1. Milo iz vAUt Bor-ciiard-ovo.  Gliceriiia  Huthnan.— Mi-nni   ekstrakt 1 Lifbigov in Viiakovrotna hemcupaticua zdraviia. Na   Travniku prva  lekarna sem  od\ skojije.                                                 !	
Pri Dunajski razstavi 1. 1873 2 medaliji za napredek za 8 zvonov se skupno zo 300 centov, vlitih za votivno eerkev na Otinaji in raz»tavljenih.

Ces.
kralj.
dvorna livaraa za zvonove in metale
Ignacija Hilzerja & sinov
v Dunajskem Novem mestu (Ignaz Hilzer «& Solni in  Wiener - IVeustadt)*
se priporoda za narocevanje zvonov v^tke tele in vsakega glasa
ter tudi za vsake Za prej odlofeni glas ali eisto harmoniSni akord narocenega zvono-vja (ved zvonov) se daje porostvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa drnga oprava, jarmi iz lesa ali zelezja po najbopi in najnovejsi segi narejeni, tako da se veliki in tezki zvonovi prav Iabko gonijo, ker teko po zob-cih na novo iznajdeu naeiu: tudi se lahko presueejo, kedar koli treba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepsi pojo.
Narocila se izgotovljalo natenc-no in po ceni. Zarad plaee so v-godni pogoji.
izdelke iz vlitega metala.
Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvonenji N>i lepo vje-majo in kemblji thug za diugim v lepiMii redu bijejo. Za tako vrede-nje je izna^la talivarua novo siste-mo. po kteri vsak novo opravljeni ^fj^Xi zvon. pa tudi \>e zvonove v zvoni-ku en sam clovek v kakih urah po zelo priprosti napravi brez vstrh stroskov tako vrediti more, da zvonovi en ako, bitreje ali bolj pocasi teko. Ta naprava se da posebno v-godno napraviti pri jarnih iz ze-leza skovanih. ki teko na okro-glih zobeh po lastni c. k. izkliju-iijivo priv, iznajdbi.
Kar ta liv.^obstoji, 331, je villa 2930 vecih zvonov, ki so tehtali 12800
c.
Lastnik, izdavate^ in urednik: VlETOli DULE^KU. —• Tiskar; MAEJH0 v Gorici.