Mlada Sodobnost
Dragica Haramija
Saša Vegri: Naročje kamenčkov.
Izbral, uredil in spremno besedo napisal Igor Saksida, ilustriral Damijan Stepančič.
Dob pri Domžalah: Miš, 2009.
Saša Vegri (1934-2010) je bilo umetniško ime pisateljice Albine Dobršek, poročene Vodopivec. Avtorica je izdala štiri mladinska dela v knjižni obliki, in sicer pravljico Jure kvak kvak ter tri pesniške zbirke, nekaj njenih besedil je doživelo revijalno objavo. Aprila 2009 je potekal simpozij z naslovom Literarna in mentorska ustvarjalnost Saše Vegri (referati so objavljeni v reviji Otrok in knjiga), na katerem je bilo predstavljeno raznoliko avtoričino delo na področju književnosti in mladinskega knjižničarstva. S stališča mladinske književnosti velja izpostaviti prispevka Marjane Kobe in Igorja Sakside, teoretika namreč soglasno ugotavljata kakovost pisateljičine mladinske književnosti. Ob analizi slikanice Jure kvak kvak Marjana Kobe (2009: 35-41) poudarja izvirnost vzorca te sodobne pravljice, ki parodira model ljudske pravljice ob upoštevanju kategorije igre kot posebne funkcije v motivno-tematskem postopku. Igor Saksida (2009: 42-53) v avtoričini mladinski poeziji zaznava raznolike pesniške pristope, ob čemer je jasno razviden premik od otroške igrivosti k perspektivi oporekanja. Avtor posebej opozarja na funkcijo dvogovora v njeni poeziji ter na likovne pesmi, ki so ob součinkovanju besedila in ilustracije v času nastanka predstavljale vrhunski dosežek.
Antologija Naročje kamenčkov je izšla ob avtoričinem jubileju, petinsedemdesetem rojstnem dnevu, zato je v knjigi zbranih petinsedemdeset pesmi, ki so predhodno izšle v sedmih pesniških zbirkah. V antologijo so uvrščene izbrane pesmi iz treh mladinskih pesniških zbirk (Mama pravi, da v očkovi glavi (1978), To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke (1983), Kaj se zgodi, če kdo ne spi (1990)) ter štirih pesniških zbirk za odrasle (Mesečni konj (1958), Naplavljeniplen (1961), Zajtrkujem v urejenem naročju (1967), Ofelija in trojni aksel (1977)). Antologijski izbor
1304
Sodobnost 2010
Mlada Sodobnost
je opravil Igor Saksida, zbirka pa je zastavljena veliko širše kot le prikaz avtoričine mladinske poezije. Avtor spremne besede skozi notranji monolog, v katerem se preizprašuje o poeziji, branju le-te in njenem doživljanju, pravzaprav polemizira s potencialnim bralcem in ga opogumlja, da je zmožen popolnoma samosvojega, enkratnega razumevanja poezije. Kajti poezija bralcu - v zameno za odprtost njegove duše - ponuja prav posebne bralne užitke. Takole pravi Saksida (2009: 111): "Poezija vzpostavlja posebno razmerje do jezika in sveta nasploh - zahteva, morda bolj kot druge književne zvrsti, sodelovanje bralca pri iskanju sporočila pesmi. To sporočilo ni nekaj v naprej danega: je - že zaradi rabe pesniškega jezika - zakrito, 'šifrirano', pogosto deluje kot nasprotje vsakdanjim vzorcem sporazumevanja in tudi logiki sveta."
Pesmi so razvrščene v pet homogenih poglavij in niso preslikava iz posamezne avtoričine pesniške zbirke, temveč ustvarjajo nove tematsko zaokrožene cikle. Razdelki so tematsko-motivno različni, namenjeni so - vsaj v prvih izdajah avtoričinih pesniških zbirk - različnim naslovnikom, od otrok do odraslih, in so ločeni tudi likovno. Vsak razdelek ima naslov in uvodno pesem, oboje pa je oblikovano kot zapis v starinski knjigi ali, še bolj metaforično, v nekakšnem starinskem okencu, linici za radovedneže. Prvi trije razdelki predstavljajo prerez avtoričine mladinske poezije, medtem ko zadnja dva vključujeta predvsem pesmi iz zbirk za odrasle. Saksida je s takšnim izborom pesmi razširil bralno obzorje mladega bralca, hkrati pa je Naro~je kamen~kov postala tudi antologija, zanimiva za odraslega bralca.
Prvi razdelek, Zdravilne laži, vsebuje pesmi, namenjene najmlajšim, zato se tudi teme vrtijo okrog majhnih vsakdanjih stvari: bolezni, strahu, staršev, trme.
Zakaj, kako in kaj je naslov drugega razdelka, v njem so zbrane pesmi o družinskih odnosih, prijateljstvu, ljubezni in spolnosti. Morebiti eno najlepših sporočil Saše Vegri je položeno v pesem Prijatelj: "Prijatelj navadno sedi / v isti klopi / in gleda enake reči / kot ti. / Prijatelj se nikoli / ne zmoti / in ne reče besede, / ki zaboli. / Prijatelj je tisti, / ki čaka, / ko vse drugo zbeži. / Prijatelj je tisti, / ki nikoli / na tebi / ne preizkuša pesti. / In končno, / pravi prijatelj / je vedno tam, / kamor ne upaš sam."
V tretji razdelek z naslovom Cica, ptica so umeščene pesmi o odraščanju: o mladostnikih in njihovih težavah s samimi seboj in z okolico, pripadnosti prijateljstvu (to je največja vrednota), o zorenju v času odraščanja. Večino pesmi tega cikla predstavljajo pesmi iz Knjige imen ali kaj je rekel praded (prvotno uvrščene v izbor Kaj se zgodi, ~e kdo ne spi).
Sodobnost 2010
1297
Mlada Sodobnost
Bajke no~nih senc in Moje naro~je sta razdelka izbrane poezije za odrasle. V pesmih avtorica odpira vprašanja medčloveških odnosov, njena izpovedna lega je mehka, svetla, prijazna. Pesmi sicer presegajo izkušenjski svet mladega bralca, vendar lahko njegovo pozornost usmerjajo k čustveni toplini dvojine in odraslosti.
Poetika Saše Vegri je prepoznavna skozi ves njen opus, najsi gre za dela, namenjena odraslim ali otrokom. Njena poezija preigrava vse odtenke pozitivnega: prijaznost, dobrotljivost, zvestobo in druge humane perspektive, ki so postavljene v opozicijo negativnim: neprijaznost, celo hudobnost, vojne, smrt. Saša Vegri je prepoznavna po samosvoji metaforiki, kopici retoričnih vprašanj, hiperbolah in klimaksih. V večini pesmi je - kljub odpiranju pomembnih bivanjskih vprašanj - izpovedni ton humoren, svetal, kar daje tej poeziji večno mladost in življenjski elan.
Damijan Stepančič je dodal imenitne ilustracije, precej komično obarvane, ki se vsebinsko povezuje z izbrano poezijo. Uporabil je kombinacijo različnih likovnih tehnik, npr. risba s svinčnikom in kolažiranje, kolori-rana risba ipd. Njegova dela sledijo vsebinski razporeditvi razdelkov: v prvih treh, v katerih so zbrane otroške in mladinske pesmi, jih je bistveno več kot v zadnjih dveh, v katerih je ilustracija manj podrobna in manj pripovedna, ponazarja namreč občutke in ne zgodbe, kar lahko opazujemo v prvih treh razdelkih. Zanimiv je Stepančičev prikaz razmerij, npr. veliko proti majhnemu (veliki, ukazovalni odrasli in majhni, v kot stisnjeni otroci ...), zaobljeno (prijazno) proti koničastemu (neprijaznemu).
Naro~je kamen~kov je čudovit šopek poezije Saši Vegri, namenjen mladim in starejšim bralcem, kajti vsaka pesem v antologiji je kamenček, skupaj pa tvorijo pisani mozaik dragocene (otroške) poezije. Antologija je - nehote - postala tudi zadnje pred avtoričino smrtjo izdano delo Saše Vegri, tako je darilo postalo spomin: šopek poezije, položen na njen grob. Kot je zapisala pesnica v Zakaj umirajo ljudje in zakaj se umre: "Umre se tako, / pravzaprav enostavno / in lahko, / kar lepega dne / nekdo med nami / oči zapre, / zaspi in se ne zbudi."
1302
Sodobnost 2010