S takim potencialom članov ZK, kot ga imamo v naši občini, moramo postati bistveno bolj ofenzivni in učinkoviti
Ivo Krčje v svojih uvodnih besedah najprej opozoril na zaostrene razmere v naši družbi. Ob upravičeni kritičnosti in priznavanju slabosti našega delovanja pa moramo upoštevati, da smo v tež-klh gospodarskih in zapletenih političnih razmerah le dosegli določen napredek.
Po drugi strani pa se pojavljajo resni problemi v poslovaryu. Resolucijskih usmeritev ne uresničujemo. To se na-naša zlasti na rast družbenega proizvo-da občine in večanje števila organiza-cjj združenega dela, ki pcstuje na meji rentabilnosti. Zmanjšuje se reproduk-tivna sposobnost, še vedno nismo do-voU obnovili zastarele opreme in uved-li novejše tehnologtie, pojavlja se slaba organizacija dela. Težave povzroča po-gosto spremiryanje pogojev gospodar-jenja.
Komunisti se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da se z raznimi administra-tivnimi posegi zagotavlja komaj mini-mum tistega kar je naša temeljna vred-nota, to je da ima sleherni človek spo-soben za delo, možnost, da si z delom in rezultati dela sam zagotavlja pogoje
za normalno delo in življenje. Nevzdrž-no je, da je na primer pod nenehnim vprašanjem zagotavljanje sredstev za delovanje ustanov in za osebne dohod-ke delavcev v kulturi, šolstvu, zdrav-stvu. Gre za posledice neustreznega vrednotenja pomena družbenih dejav-nosti.
Izhod iz krize je možen le z večjo samostojnostjo organizacij združene-ga dela in z delovanjem trga ne pa s stalnimi posegi države, nestabilnimi pogoji gospodaijenja ter neučinkovi-
tim administnrarviem, ki objektivno blokira ustvarjalnost in pobude ljudi, ter pogojuje razmišljanje naravnano na preživetje.
V tej občini vidimo perspektivo na-daljnjega razvoja predvsem v razvija-ryu manjših proizvodnih enot, ki bodo temeljile na znanju in visoki tehnolo-giji. Pri uresničevanju teh usmeritev se na eni strani soočamo s premajhno zavzetostjo enega dela občinske upra-ve, z uradniško logiko, ki se ni priprav-ljena odtrgati od ustaljenih in lagod-nih poti in se z večjo strokovnostjo zavzeti za hitrejši in kvalitetnejši raz-voj ter prevzeti večjo odgovornost. Po drugi strani ima združeno delo prema-lo razvojnih programov in tudi ni do-volj učinkovito.
Z aktivnostjo komunistov moramo namesto lagodja in samozadovoljstva spodbujati večjo zavzetost organizacij združenega dela pri organiziranju no-vih proizvodnih dejavnosti.
Prepočasno in neodločno reorgani-ziranje stanovanjskega gospodarstva ter zastoji v stanovanjski gradr\ji nas opozaijajo, da se bomo znašli v še več-jih stanovanjskih težavah.
Problem delovanja komunistov na terenu je vprašanje, ki ga pogosto po-navljamo in ne uspemo uspešno razre-šiti niti s prevezovar\jem niti z zadolže-vanjetr. komunistov za delo v krajev-nih skupnosti. Z večjim vkJjučeva-njem komunistov moramo zagotoviti razvoj krajevne samouprave.
Za mlade je edino sprejemljiva pot vsebina našega dela večja odzivnost na vprašanja in pobude mladih in možnost, da bodo mladi videli uresni-čevanje svojih perspektiv v programu zveze komunistov.
Idejno-politična opredelitev v soci-alistični zvezi do javnega dialoga, drobnega gospodarstva, vlagai^ zaseb-nih sredstev v gospodarstvo, zemliške-ga maksimuma, odzivanja na vpraša-nja ekologije, zamisli o civilni družbi, o novih družbenih gibanjih o verbal-nem deliktu in o represiji in o drugih vprašanjih, vse to so zadeve, ki so vo-dile vodstvo zveze komunistov Slove-nye, da je oblikovalo vrsto idejnopoli-točnih izhodišč za delovaiye in politič-ne akcije. Tak pristop ima ambicijo, da socializem s človeškim obrazom po-novno vključimo v svetovne razvojne tokove.
Gre za očiten spopad z administraci-jo kot predstavnikom države, ki vedno bolj jemlje iz rok delavcev, njihovo ustavno opredeljeno pravico do samo-upravljarua in odločanja o rezultatih svojega dela. Očitno pa gre tudi pri tem še vedno za dokaj slabo informira-nje delavcev zlasti, kadar gre za eko-nomski polžoaj posamezne dejavnosti na trgu, kot še vedno prisotne misel-nosti, da je družba dolžna zagotoviti materialna sredstva ne glede na rezul-tate dela.
Komunisti morajo biti aktivno vključeni v dejavnosti socialistične zveze in sindikata na področju javne razprave o osnutku ustavnih dopolnil. Odprto in argumentirano moramo raz-pravljati o ponujenih rešitvah ter se predvsem zavzeti za njihovo presojo, zlasti o tem ali krepijo položaj združe-nega dela ali omogočajo širše upošte-vaiye ekonomskih zakonitosti, hitrejši tehnološki in kulturni razvoj, uresni-čevar\je enakopravnosti narodov in narodnosti in odgovornost republik in pokrajin za lasten in skupen razvoj, za razvoj delegatskega skupščinskega si-stema in za utrjevanje pravic in svo-boščin človeka in občana. Zavrniti moramo neupravičene napade na temljna ustavna načela, prav tako pa tudi na vodilno družbeno vlogo zveze komunistov. Opredeliti se moramo in ugotoviti, katere od predlaganih reši-tev za delovne ljudi in občane pa tudi za slovenski narod in Ijudstvo Sloveni-je ne morejo biti sprejemjjive tn jih slovenska skupščina ne more pod-preti.
S takim potencialom članov zveze komunistov kot ga imamo v naši obči-ni moramo postati bistveno bolj ofen-
zivni in učinkoviti. Večji poudarek moramo dati pretoku idej, mnenj in stališč.