— 252 —
O določ"bi najvišjega c. kr. sodišča o ra"bi slovenščine pri sodnijah na Kranjskem.
Pohlevno moje pismice do starega prijatelja in čestitelja narodnih pravic bilo je, akoprem se tega nisem nadejal, sprejeto v 3. broj slovenskega Pravnika str. 93. In ravno ta nepričakovani slučaj spodbujal me je, nekoliko bolj natanko pogledati si dotični predmet, kateri zanima sedaj vse domorodne kroge, zlasti juristične. Kajti dosedanja nedoločnost ministerstva TaalTejevega in mnogotere interpelacije, zlasti Weeberjeva, bodo vlado primorale, da bode morala kar naravnost izraziti se, kako da misli čl. XIX. državnih tem. postav o zadevi rabe narodnih jezikov pri sodnijah tolmačiti.
Nadejajmo se, da bode to tolmačenje našim terjatvam ugodno, in ozrimo se nekoliko na postave, katere bi nam bile porok zaželjene ugodnosti.
Najvišji ces. sklep od 17. marca 1848 ustvaril je kot najvišje državno-upravno osobstvo ministerski svet, pri katerem ima sodelovati tudi minister pravosodja (Instiz Ges. Sammlg. de 1848, Nr. 1127); — in najvišji ces. sklep od 19. avgusta 1848 (ibidem Nr. 1176) popisuje delokrog tega ministerstva sledeče:
„Pravnemu ministerstvu pristaja administrativno (upravno) „vodstvo vesolnega prava v vseh avstrijskih pokrajinah in v zadevi „vseh pravnih organov, v katerih so imeli doslej odločevati senati „najvišjega pravosodnega urada."
„ Pravno ministerstvo nadzoruje vse (sammtliche) civilne in „kazenske sodnije; sploh vse pri pravosodji nastavljeno osobstvo;
— 253 —
„ono ima skrbeti za provizorične ustanove in naredbe toliko 6asa, „ dokler se ne uredijo končne postave.
„ Poduki ministerstva prava o rabi postav imajo ravno tako „moč, kakor poduki tistih višjesodnijskih oblastnij, katere so do „te dobe na podlagi dozdanjih postav svoje podložne podučevale.
„Najvišji pravni urad ima za naprej uradovati samo kot ,,sodnijski urad (Gerichtsbehorde) in se imenuje: Najvišje sodišče „(Oberster Gerichtshof)."
Dalje beremo v I. zvezku LX. dodatkov k poprejšnjemu opominu, str. XLV., zbirke pravnih postav in ukazov od leta 1855, sledeče:
„Vsled od Njih veličanstva dne 12. aprila in 27. maja 1852, ,,št. 5510 in 7750, lust. m. potrjenega splošnega delokroga ima „ministerstvo prava razun splošnega vodstva in končnih določeb v ,,vseh upravnih rečeh (administrativen Angelegenheiten) pravo-.„sodstva in vseh kronovinah izvzemši vojaštva, — tudi pravico, „izdelovati in predlagati Njih vehčanstvu načrte novih postav, „dajati predpise za spolnovanje in poduke (napotke, Instructionen) „za dovršitev postav in cesarskih ukazov, ako se to razvidi iz „lastnega pomena besed v njih stiku in iz jasne namembe posta-„vodalca." —
Z omenjenimi citati je dokazano:
1) da je ministerstvo prava najvišji merodajni urad v vseh upravnih rečeh pravosodstva;
2) da najvišjemu sodišču pristoja le končni izrek v merito-ričnih pravdnih rečeh, kakor določuje to ces. patent od 7. avgusta 1850. leta;
d) da ima ministerstvo prava tudi pravico, začasna dovršilna vodila dajati, dokler se to ne zgodi po postavodajalnej poti;
4) da imajo taka določila popolnoma dovršilno moč;
5) da je ministerstvo prava le v smislu navedenih postav in ukazov ravnalo, ko je naredbe od 15. marca 1862 in od 5. septembra 1867 razglasilo;
6) da z ozirom na to, da ima splošno vodstvo in končno določbo v vseh upravnih rečeh pravosodstva izključljivo le ministerstvo, ne pristoja najvišjemu sodišču prezirati teh popolnoma administrativnih ukazov, ah predrugačevati jih; in
— 254 —
7) da ima do tistih dob, ko bode k členu XIX. drž. tem. zak. od 21. decembra 18G7, drž. zak. 142, izdelana in potrjena izvi-šilna postava — samo minister pravosodstva pravico in moč, začasne naredbe za dovršitev omenjenega člena dajati;
8) da glede §. 27. ces. pat. od 7. avgusta 1850, kateri se
glasi:
„Uradni jezik pri najvišjem sodišči sploh je nemški. Če se „je pa obravnavalo v drugem (ne v nemškem) jeziku, ima najvišje „sodišče svojo razsodbo in razloge zapisati in izročiti v jeziku, v „katerem se je obravnavalo v I. instanci in v nemškem jeziku" — tudi najvišje sodišče različnih jezikov, kadar se jih poslužujejo stranke v pravdnih razmerah, prezirati ne sme. —
Tu našteti zakoni, — doslej še ne preklicani — veljajo še dandanes; in mora se jim prisvojati ravno tista eksekutivna moč, katero je njim takrat, ko so bili objavljeni, podelil prevzvišeni postavodajalec sam.
Nimamo tedaj uzroka bati se, da bi si. ministerstvo prava zatajilo svoja načela, kajti veže ga zakon sam in odgovornost za njegovo poslovanje v izpeljavi obstoječih postav in ukazov.