OSVOBODILNA FRONTA NA LJUBLJANSKIH USTANOVAH
Davek na svobodo
Osvobodllnl frontl /e v začetku primanjkovalo denarja za dejav-nost. Tone Tomšlč, organizacijski sekretar KPS se je domislil, da bi člani vodstva fronte In partife obiskali bogatejše meščane, trgovce, obrtnlke in druge, ki se sicer niso upali vključiti v OF, ao ji pa bili naklonjent in bi oavobodilno gibanje podprll, vsaj denarno. Ada Krlvic pravl, da je kmalu po obiskih začel pritekati denar v večjih količlnah in to Hre, marke In kune.
Redno zbiranje denarnih sredstev za potrebe narodnoosvobodilnega giba-rya je OF zaupala svojim odborom OF, od katerih je vsak imel svojega blagaj-nika. Denar so pridobivali s prosto-voljnimi prispevki, z narodnim dav-kom, ki ga je bil doLžan plačevati vsak Slovenec, ki je imel lastne dohodke, in to od ene lire do 10% čistega dohodka, odvisno od premoženjskih razmer. Na-rodni davek in 5% posojilo svobode, tretjo obliko zbiranja sta bila obvezni, vendar za neupoštevanje tega niso bile predvidene kazni. Posojilo svobode so od aprila 1942 uporabljali za pomoč pogorelcem, predvsem na osvoboje-nem ozemlju, kjer je bilo več požigov in za pomoč žrtvam faSističnega nasi-lja: družinam tistih pripadnikov osvo-bodilnega gibanja, ki so bili v partiza-
nih, zaponh in internacijah ali pa so bili ubiti oziroma padli.
Nižji odbori OF so morali ves denar oddajati višjim. Za lastne izdatke so morali zahtevati dotacijo višjih odbo-rov OF. OF in njena varnostnoobveš-čevalna služba je ostro kaznovala tiste. ki so izsiljevali od ljudi denar in hrano za OF, uporabljali pa so ga sami. Tako so decembra 1941 v »murgljah« pri Tr-novem likvidirali Ranerja, Spitzer pa je bi] )e raryen. Izdajalec Cvelf je naj-prej zbiral denar za Ljudsko pomoč, trosil letake itd. Ko pa je začutil, da mu grozi zapor, je začel izdajiti aktiviste OF in potrošil 100.000 Ur, ki jih je zbral za OF. Zato je bil junija 1942 likvidiran v gostijni Zibert na Trati, med LjubUa-no in Šentvidom.
Veletrgovcem in drugim podjetni-
kom, ki so prisegali na lojalnost oku-patorju, uslužbencem pa prepovedo-vali sodelovanje v OF, so le-ti, vlcljuče-ni v matični odbor OF nameščeneev, poslali protestne spomenice, tako na-primer Mediču.
Prvi sekretar partijske celice pri na-meščencih je bil Marijan Dermastia, ki je odšel zelo kmaJu k partizanom. Na-sledil ga je Milan Skerlavaj-Petraf. Člani so bili Jože Brilej. Maks Nahlik, Mara Dermastia, Ludvik Štemberger, Lado Avzlohar in Štreketi, ki je bil uslužbenec trgovine Vlaj.
Organizatorji narodnoosvobodilne-ga gibanja so pazili. da so imeli v vsa-kem večjem podje^ju vsaj po enega komunista, ki je pridobival še druge.
TakSna organizacija je bila pogoj za uspeSno in dokaj nemoteno zbiranje denarja. materiala in orožja, ki so ga potrebovali v mestu. Partizanskim enolam so pošiljali cele vagonske po-šiljke. Poleg tega je narodnoosvobo-dilno gibanje s tem pridobivalo stro-kovnjake, ki_so delovali pri tiskanju, gradnji skrivališč, pri vodenju blagaj-ne, kasneje pa so sodelovali kot orga-nizatoiji uprave in načrtnega gospo-darstva na osvobojenem ozemlju.
                                       Lojze Tršan